ST. 21 - LETO 56 - CELJE. 24. 5.2001 - CENA 300 SIT Lgovorna urednica NT Tatjana Cvim Urednica NT Milena Brečlatero bogati blišč dva tisoč dia- •^antov, so v Zlatarni Celje obe- ^žili prehod v novo tisočletje. Mariborski in ljubljanski Hiši •lata se bo v bližnji prihodno- J' pridružila tudi Hiša zlata v -flju, kjer bodo na ogled in na- 'fodaj ekskluzivni izdelki celj- l^e zlatarske hiše. PR Ob zaključku prireditve je lastnik koncema Siegfried VVeishaupt povabil goste v učno sobo, kjer je opravil slovesen zagon gorilnika. Banki Celje 38 milijonov evrov v Banki Celje so se odločili za najem četrtega sindicirane- ga kredita v višini 38 milijo- nov evrov z dobo zapadlosti petih let in moratorijem dve leti. V Banki Celje so se za najem sindiciranega posojila odloči- li zaradi povpraševanja komi- tentov po dolgoročnih kredi- tih, izboljšati pa želijo tudi strukturo virov financiranja ter poplačati dražje vire, ki so jih najemali v preteklosti. Pred- nost sindiciranega kredita pred bilateralnimi posojili je namreč v nižji ceni, ki je posledica več- jih zneskov in porazdelitve tve- ganja med sodelujoče banke. V sindikatu sodelujočih bank, pri katerih Banka Celje naje- ma 38 milijonov evrov sindi- ciranega posojila, je namreč devet bank, njihov odziv na po- budo celjskih bančnikov pa je bil ugoden, saj so bili priprav- ljeni odobriti višji kredit, kot ga je Banka Celje sprva name- ravala najeti. Sicer pa je Banka Celje v vseh dosedanjih letih samostojnega poslovanja uspešno gradila svoj ugled na mednarodnih finanč- nih trgih, o čemer ne pričajo le dobri poslovni rezultati ter ugodne bonitetne ocene, pač pa tudi cena kredita, ki je v pri- merjavi s pretekla leta najeti- mi viri nižja. IS Št. 21.-24. maj 2001 8 KULTURA Sproščeno in kultivirano Na predvečer Celjskega pevskega festi- vala je v čudovitem okolju gotske cerkve sv. Daniela v Celju nastopil dekliški zbor Gimnazije Celje-Center in skupaj z go- stom iz Primorske neuradno naznanil pevsko dogajanje naslednjih dni. Koncertni večer so delili z mešanim PZ Gimnazije iz Kopra, ki ga vodi mladi, v slovenskem glasbenem prostoru že uve- ljavljen komponist in dirjgent Ambrož Čo- pi. Po uvodnem Handlovem Concertinu, ki sta ga interpretativno vzorno izpeljala orglavka Katarina Kolar in trobentar An- drej Pergar, je sledil koncert dekliškega zbora s tehtno izbranim programom. Z njim so se odgovorno predstavili na Lisz- tovem tekmovanju v Budimpfešti, kjer je v prvi polovici aprila v hudi mednarodni konkurenci dosegel najvišje, zlato odličje. Jacobusa Gallusa dvozborna skladba Ver- gines prudentes je bila stilno korektno izvedena, čeprav pa poustvarjalcu ne po- nuja širših interpretativnih možnosti. Pa- ter noster Franca Liszta, enega najbolj plodovitih romantikov, je skladba širokih razsežnosti z občutljivimi modulacijami in veliko dinamično širino. Verjamem, da jo je zbor tudi v Budimpešti odpel tako, kot na tem koncertu. Z obdelavo ljudske Fčelica zleteila Lojzeta Lebiča so se pevke in dirigentka uspešno spustile v svet so- dobne glasbene ustvarjalnosti, ki zahteva veliko mero koncentracije in pevskoteh-, ničnega znanja. Prav zaradi tega je pevski nastop izzvenel umirjeno in sproščeno z dvema ljudskima pesmima Danila Bučar- ja, ki skoraj nikoli ni poizkušal izstopiti iz varnega zavetja romantičnih harmonij. Z zadnjo pesmijo, obdelavo ljudske o gori Čaninavi Ambroža Čopija, so dekleta po- vabila goste, ki so svoj del koncerta odpe- li prijetno in sproščeno. Naj še enkrat ponovim, kar sem ugo- tavljal ob božičnem koncertu dekliškega zbora: mlada dirigentka Barbara Arlič vodi zbor premišljeno in pri pevkah vzpodbuja soustvarjalnost. Zbor je disci- pliniran, glasovna razmerja so urejena. Pojejo sproščeno in kultivirano. MARJAN LEBIČ Opus 1 ponovno v Celju v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne de- javnosti in njegove Ob- močne izpostave Celje bo to nedeljo v Slovenskem ljudskem gledališču v Ce- lju letošnje republiško tek- movanje mladih plesnih ustvarjalcev Opus 1 - ple- sna miniatura. Prireditev je že deveta po vrsti in ima tradicionalni domicil prav v Celju, saj je prav ta ustvarjalnost v me- stu ob Savinji že več kot dvajset let izjemno močno razvita. Letošnjega tekmo- vanja se bodo udeležili mla- di plesalci sodobnega plesa s Ptuja, iz Maribora, Celja, Velenja, Trbovelj, Ljubljane, Kamnika, Kranja, Novega mesta, Kopra, Izole, Pirana in Nove Gorice, ki bodo tek- movali v treh starostnih ka- tegorijah. Prireditev se bo pričela ob 18. uri, koreogra- fije mladih ustvarjalcev pa bo ocenjevala žirija v sesta- vi Sinja Ožbolt, Marinka Ri- bič in Matej Kejžar. Poseb- na žirija občinstva iz celj- skih srednješolcev pa bo določila najboljšega po svo- ji oceni. ŽB Koncert pihalnega in simfoničnega orkestra Mladinski pihalni in simfonični orkester Glasbene šole Rista Savina Žalec sta se predstavila na koncertu v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu. 30-članski pihalni orkester deluje na oddelku glasbene šole na Polzeli od septembra lani. Umetniški vodja orkestra je Dejan Podbregar. Simfonični orkester (na posnetku) deluje od leta 1996, v njem pa sodeluje šestdeset glasbenikov, sedanjih in nekdanjih učencev glasbene šole. Umetniški vodja orkestra je Damjan Vajde, koncertna mojstrica pa Tanja Miklavc. Oba orkestra sta poslušalce, ki so povsem napolnili dvorano, navdušila. . . T- TAVČAR Glasbena šola vpisuje Glasbena šola Celje vpisuje nove učence za šolsko leto 2001/2002. Vpisujejo otroke, stare od 6 do 8 let, za nekate- re instrumente, še posebej basovska trobila, godala, so- lopetje, pa tudi starejše. Za te učence se za vpis dogovarjajo z vsakim kandidatom pose- bej. Vpisujejo še danes med 9. in 11. uro ter med 15. in 17. uro. Preizkusili bodo otrokov ritmični in melodični posluh in nekatere druge sposobno- sti in posebnosti. S.B. V plesnem vrtincu V dvorani Forum Celje je bilo 11. maja v počastitev sve- tovnega dneva plesa 29. apri- la medobmočno srečanje skupin sodobnega plesa Celj- ske regije. Zaplesalo je 50 plesalcev različnih skupin. Prvič so v prostorih Foru- ma nastopili mladi plesne skupine Rolly I iz Rogaške Slatine v koreografiji Tanje Verglez Mesečina. Ples v dis- co ritmu je Verglazova oboga- tila s prisrčno otroško naviha- nostjo. Plesni teater Velenje pod vodstvom in v koreografiji Rosane Štorgelj je nastopil v dveh iočkah Prati sy.eiloJbi.iri Last century modern. Obe koreografiji odlikuje plesno prostorska razigranost, ki sloni na težkih prvinah hor- ton tehnike. Prelivanje nasprotij je bil tretji koreografski prispevek Rosane Štorgelj tega večera, tokrat v izvedbi Akt-Harlekin Celje. Vsekakor zanimiva ko- reografija, ki prepleta klasič- no baletno znanje s sodobno horton kompozicijo, baletne »špice« pa postavlja vštric bo- sonogim korakom. Sava Malenšek-Kučič vodi letošnjo začetno skupino Ple- snega Foruma Celje. Novinke so samozavestno zaplesale v njenih koreografijah Dobro jutro in Hlipanje. V ples Do- bro jutro so vnesle tudi nekaj igralsko izrazne barvitosti, saj so dokaj nazorno odslika- vale jutranjo stisko prebuja- nja in hitenja. Plesni Forum Celje je to- krat predstavil neverjetno us- tvarjalno energijo svojih dol- goletnih članic, kajti kar nekaj točk so dekleta zaplesala v lastnih skupinskih koreogra- fijah. Zaplesale so odlomek iz predstave I. Gimnazije v Celju Bilo je, je, bo, kjer so razisko- vale in nadgrajevale plesne kontakte in podržke. Valcer za šest. Dve plus ena in Po- polnost v senci pa so že pravi koreografski biseri njihovega plesno inovativnega razisko- vanja in glasbenega navdiha. Sanja Milenkovič je zaple- sala avtorski ples Bolj kot se zavedaš, kjer je prišla po- vsem do izraza njena plesna liričnost. Sanja odhaja na štu- dij in tako se vsaj začasno poslavlja od svojih prijateljic in soplesalk. Gea Erjavec je ugodno pre- senetila s svojim avtorskim prispevkom Dih, ki je obe- nem bil tudi preizkusni ključ za vpis na Plesno Gimnazijo v Ljubljani. Plesni večer je zaključila Goga Stefanovič Erjavec s koreografijo Pesem teles, ki oriše gibalni vrtinec mladih teles in na koncu vse nastopa- joče koreografsko vtke v sklepno plesno sceno. DALIBORKA PODBOJ Celjsko literarno društvo V dvoranici Zveze kulturnih društev Celje bodo v sredo, 30. maja, ob 18. uri pripravili ustanovni občni zbor literar- nega društva v Celju. Iniciativni odbor, ki ga vodi Ana Marija Justin, že mesec dni intenzivno pripravlja ustanovitev društva, ki naj bi se imeno- valo Celjsko literarno društvo. Že ob ustanovitvi naj bi imelo več kot 20 članov, saj je zanimanje zanj med celjskimi in okoliškimi literarnimi ustvarjalci (po podatkih Zveze kulturnih društev jih je več kot 40), veliko. ŽB ZAPISOVANJA Nikogaršnja nagrada Piše: TADEJ ČATER j Filmski festival u Canriesii, na francoski obali, se je kon- čal. Definitiuno. In zmago- slavno. Naj bomo še tako zelo pikolovski, zmagoslavno se je končal tudi za Slovence. Za slovenski film. Za slovensko filmsko zgodovino. Nikogaršnja zemlja, kakor- koli že hočete, je slovenski can- neski zmagovalec. In je še več; je slovenski filmski zmagova- lec. Denis Tanovič, mlad Bosa- nec, ki maha tudi z belgijskim potnim listom, pa človek, ki je Slovenijo in slovenski film za- pisal v zgodovino. Na zemlje- vid filmskih držav. Le še him- no potrebujemo. In grb. In zastavo. Nagrada za najboljši scenarij je resda nagrada, ki s slovenskim deležem v štiripe- resni deteljici nima nikakršne zveze, da je slovenski delež v igralski zasedbi, scenograf- skem in kostumografskem duetu, pa vendar; nagrado za najboljši scenarij je dobil ko- produkcijski film, v čigar ko- produkcijo je vpisana tudi Slo- venija. In to je veliko. To je največ. Takšne nagrade slo- venski film še ni prejel. Kapo dol pred novo generacijo slo- venskih filmskih ustvarjalcev, ped Šterkom, Košakom, Vin- cijem, Srebotnjakom...., toda Portorož, čeprav leži na obali, je še zelo daleč od Cannesa. Slovenska filmska scenaristi- ka pa še bolj. Kot bi bila še vedno na bregovih Save, zelo daleč od morja. Od oceana. Ampak, v redu, porečete, kaj pa ima film Nikogaršnja zem- lja sploh skupnega s Slovenijo? Razen nekaj stranskih vlog. Razen scenografa. In kostu- mografke. Ljudi, ki so le ome- njeni na špici. Z majhnimi črkami. In zelo mimobežno. Ja, v tem primeru pravzaprav nič. V tem primeru je sloven- ski delež nikakršen. Toda kaj imajo v tem Tano- vičevem uspehu potemtakem Belgijci? Tanovič je vendarle Bosanec. Iz Zenice. Saj veste, iz mesta z veliko železarno in zelo znanim zaporom. Kazen- sko popravnim domom. Iz mesta, ki v nekdanji skupni domovini še nogometnega pr- voligaša ni premoglo. Vsaj stalnega ne. Čelik je nenehno nihal med prvo in drugo ligo. Ni pomembno. Potemtakem je uspeh Tanoviča le stvar Ze- nice. Ter Bosne in Hercegovi- ne. Napaka. Tanovič ima ven- darle belgijski potni list. In je v tem primeru zmaga tudi bel- gijska. Glavni igralec v filmu Nikogaršnja zemlja pa je last- nik slovenskega potnega lista. Pa čeprav ni Slovenec. Ergo; canneska scenaristična znia ga je delno tudi slovenska. Ti sti del pa je - vsaj za nas, zc slovenski del koprodukcije zelo velik! Ob tem pa se ponuja naslei nje vprašanje; kdaj bo sloven ski film, slovenska produkcije nastopila v uradni konkureno največjega in najpomembnej šega evropskega filmskega fe- stivala? Ja, kdaj? In kdaj te\ kako, predvsem kako, se ba mo prebili do nagrade? Ta tre- nutek, žal, le kot koproducen- ti. Le kot člen v rmvezi skupaj z Bosanci. Ki rmm tako vračajo. Saj veste, za vse tiste usluge in pomoč, ki smo jo nudili v času. nenehnega obleganja Saraje- va. Pošteno. Toda kaj imajo Bosanci v svoji filmski zaklad- nici takega, kar očara medna- rodno žirijo v Cannesa? In, če^ sa nimamo Slovenci? Vseka- kor je lažje odgovoriti na drugi del vprašanja. Kaj torej manj-, ka Slovencem? Zakaj se mora- mo pripenjati v navezo skupaj z Bosanci? Zelo veliko. Pa pn tem ne mislim avtorskega dela filmske ekipe, igralcev, režiser- jev, scenaristov, no ja, mogoče\ scenaristov že, predvsem nam manjka filmska mašinerija. Stroj. Aparat. Manjkajo nam producenti. Torej tisti, ki bi bili sposobni film lansirati v orbito evrop- skega filmskega neba. Ki bi bili, hmm, primarno, film sploh sposobni producirati. Z ustreznim finančnim dele- žem. Tako pa je producent slovenskih filmov še vedno dr- žava. V največji meri. Z redki- mi in častnimi izjemami, ki pa niso zasluga producentov, marveč entuziazma avtorjev. Preboj na ugleden filmski fe- stival pa je stvar, ki avtorje žc presega. Tukaj nastopijo pro- ducenti. S svojimi vezami. In poznanstvi. Tukaj nastopi av- toriteta. Ki je slovenski film nima. In, ki jo iw.a bosanski film. V Kenoviču. Pa Sidranii In končno, v Kusturici. In, ki jo, paradoksalno,' počasi do- biva. S Šerbedžijo. Jn z Džuro- tom. Brankom Džuričem Džu- rorn. Slovenska naveza, pat Pa si lako mislite karkoli 5' pač že hočete. Harlekin se predstavi Ob izteku šolskega leta se bodo v Hermanovem gledališču predstavili učenci Ane Vovk Pezdir, ki jih poučuje v Harle kinu - šoli za plesno vzgojo, klasični balet in sodobni pleS ter otroškem plesnem gledališču Mali Harlekin. V četrtek, 24. maja, bo ob 16. uri produkcija najmlajših, pe' in šest let starih otrok, ki bodo zaplesali zgodbico Kdaj b" prišla pomlad, v četrtek, 24. maja, ob 17. uri pa bo produkcija sedem let starih otrok, predstavili se bodo s plesno zgodb" Predzni tat. V petek, 25. maja, bo ob 16. uri predstava mlajŠ^ generacije Otroškega plesnega gledališča Mali Harlekin ^ naslovom Tista rdeča stvar, in ob 17. uri predstava starejši generacije Otroškega plesnega gledališča Mali Harlekin ^ naslovom Male živali. Vstopnine za gledalce ni, na vseh predstavah pa bo možn" dobiti prijavnice za vpis v leto 2001-2002. Št. 21. < 24. maj 2001 KULTURA 9 Kolerabjeki V založbah Studio Marin- jfk&Marinšek iz Velenja in l(arantanija iz Ljubljane .|a izšli knjigi črtic Marja- na Marinška z naslovom l(olerabjeki. V njih avtor liudomušno, a prizadeto pi- je o času, ki ga-je preživel v |(ozjem, preden je po konča- li osnovni šoli nadaljeval jolanje na gimnaziji v Ce- lju. Drago Medved, ki je napi- jal uvodno besedo, v njej [lOiidarja, da sodijo Kolerab- eki v čas po drugi svetovni fojni, ki je v življenje malih judi vnašal nešteto preizku- ■enj. »V otroški predstavi o ;vetu odraslih ali o svetu nas- iloh so se vrstile izkušnje in loživetja, ki jih je avtor opi- ;al z osebno prizadetostjo.... ;njigi bralcu nanizata vrsto inanih in znamenitih oseb- losti iz tega in bližnjih kra- ev. Prav neverjetno je, kak- 110 zaledje je bilo Kozje kot isrčje Kozjanskega...,« piše /ledved. Ilustracije za Marinškovi ;njigi črtic, ki ju je posvetil ičetu Karlu in bratu Milanu, e narisal Milan Marinšek, iblikoval Marko Marinšek, ektoriral pa Milenko Stra- ek. Knjigi črtic Kolerabjeki so leto in šesto delo Marjana darinška. Prvo, Na celjski ;imnaziji zvoni, je izdal pred letimi leti, v letih od 1993 - !0Ol pa je izšlo tudi šest nje- jovih prevodov slikanic As- rid Lindgren. Bralci Novega lednika Marjana Marinška že )oznajo po eni od njegovih rtic Kako je Sinkovičev ranči prišel do Tita, ki je lila objavljena konec lanske- la leta in ki je uvrščena v njigo Kolerabjeki. M.L. Stari grad čez sedem doigiii let stari grad je v zadnjih letih spremenil podobo, kar gre zasluga tako predhodnim strokovnim raziskavam ru- ševin in delavcem javnih del, ki že sedem dolgih let neutrudno, kamen za kam- nom, vračajo gradu podobo starega. Sredi maja Zdene Vončina, vodja javnih del na gradu, skupaj s še 18 delavci vsako leto obeleži obletnico del na gradu. Letos je minila že sedma. A obnova še ni končana, pravi Zdene Vončina: »Letos nameravamo končati še južno obzidje. Za osmo leto bo ostal samo še del severnega grajske- ga obzidja pri palaciju in tako bo zunanje obzidje v celoti obnovljeno. Ostane še obnova notranjega obzidja in obnova palacija, kar je velik (tddi fi- nančni) zalogaj, in Frideriko- vega stolpa. Ta obnova je ovrednotena okoli 80 do 100 milijonov.« V sedmih letih so za obnovo porabili okoli 225 milijonov tolarjev. Občina vsako leto na- meni 12 milijonov za mate- rialne stroške, ministrstvo za delo pa 16 milijonov za plače. Obnova bo, če bodo obdržali ta tempo, trajala še .kakšnih pet let, pravi Zdene Vončina. Na dokončanje namreč čaka še Pelikanov stolp, za katerega občina obljublja dodatnih 5 milijonov tolarjev. Zadnji dve leti obnovitvena dela na gradu brezplačno koordinira celjski Gradiš, nadzorujejo pa strokovnjaki Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. MATEJA PODJED Na gradu delajo zdaj prek javnih del v glavnem nekoliko starejši delavci, ki so se v minulih letih (prišli so iz različnih poklicev) dodobra priučili delu. OBČINA ŽALEC, Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec objavlja na podlagi sklepa občinskega sveta JAVNO DRAŽBO Ineprenfiičnin v lasti občine Žalec I. PREDMET PRODAJE stanovanjska hiša Petrovče 212 (enonadstropna), tlorisa 91 in gospodarski poslopji tlorisa 103 ter funkcionalno zem- ljišče in dvorišče površine 633 ter sadovnjak površine 414 ki stojijo na paro. št. 261 /2 k.o. Petrovče za izklicno ceno 8.000.000 tolarjev. II. POGOJI JAVNE DRAŽBE Na javni dražbi lahko sodelujejo fizične osebe, ki bodo pred začetkom dražbe predložile potrdilo o državljanstvu R Slovenije ali osebno izkaznico (izdano po 20. 6. 1998) in pravne osebe, ki bodo predložile največ deset dnj star izpisek iz sodnega regi- stra v R Sloveniji, vse v izvirniku ali pri notarju overjeni fotokopi- ji. Pooblaščenci fizičnih in pravnih oseb se morajo pred začet- kom dražbe izkazati z veljavnim pooblastilom. Dražitelji morajo plačati varščino v višini 10 7o izklicne cene na žiro račun št.: 50750-630-10238 pri APP Žalec in plačilo dokazati s predložitvijo kopije nakazila. Dražiteljem, ki na javni dražbi ne bodo uspeli, bo varščina vrnjena brez obresti v treh dneh po končani dražbi, uspešnemu dražitelju pa bo vračuna- na v kupnino. Najmanjši znesek za dvig izklicne cene je 250.000,00 SIT III. SKLENITEV POGODBE, PLAČILO KUPNINE IN STROŠKI Kupec mora skleniti kupno pogodbo v 8 dneh po opravljeni javni dražbi in poravnati kupnino v 15 dneh od sklenitve pogodbe. Če kupec ne sklene pogodbe v navedenem roku, se smatra, da je odstopil od pogodbe in se mu varščina ne vrne, za oprav- ljeno javno dražbo pa se smatra, da ni uspela. Stroške overovitve pogodbe pri notarju plača kupec. Stroške sestave kupoprodajne pogodbe, davek na promet nepre- mičnin in stroške zemljiškoknjižnega prepisa poravna prodajalec. Javna dražba bo 11. junija 2001 ob 12. uri v prostorih Občine Žalec, Sejna soba (prizidek, I. nadstr.). ^se informacije (ogled nepremičnin) so na voljo na Oddelku za pre- '^oženjske in skupne zadeve Občine Žalec vsako sredo od 8.00 do 12.00 in 13.00 do 16.00 ali na telefon (03) 713 64 12. Jubilej bibliotekarjev Društvo bibliotekarjev Celje slavi 25-letnico obstoja. Jubi- lej bodo proslavili danes, v četrtek, ob 10. uri dopoldne. Popoldne bo predvsem delovno. Po slovesnem delu, na katerem bo govoril predsednik Zveze bibliotekarskih društev Slovenije Stanislav Bahor, bodo pode- lili plakete društva in predstavili zbornik, v katerem so orisali četrtstoletno delo. Nato si bodo udeleženci srečanja ogledali monodramo Ervina Fritza o prvi slovenski pesnici Fany Hau- smannn. Marčni veter ali Fani piše Francetu, v režiji Mihe Alujeviča in v vlogi igralke Maje Gal Štromar. Posvet v Narodnem domu se bo pričel v popoldanskih urah, in sicer na temo: Kaj lahko bibliotekarska društva prispevajo k razvoju stroke. Referate je prijavilo osem razpravljavcev. MP Priznanje Velenjčanom Velenjski muzej slovenskega premogovništva je v izboru za evropski muzej leta prejel posebno priznanje, s katerim so se uvrstili med osem najboljših evropskih muzejev. V italijanski Pisi so se minuli teden mudili predstavniki muzeja slovenskega premogovništva iz Velenja, velenjske mest- ne občine in kulturnega certra. Kot nominiranci so se namreč udeležili podelitve nagrad in priznanj, ki jih najboljšim muze- jem po Evropi vsako leto podeljuje evropski muzejski forum. Sicer pa glavne nagrade odšle v Anglijo, na Portugalsko in Finsko. Velenjčani so se domov vrnih zelo zadovoljni, saj priznanje temu muzeju pomeni še več kot sama nominaci- ja. MP Vokalne skupine v Vojniku v kulturnem domu v Vojniku bodo danes ob 19.30 uri na letošnji Medobmočni reviji malih vokalnih skupin nastopi- le vokalne skupine celjske regije, ki so bile izbrane na svojih območnih revijah, kjer je njihovo prepevanje ocenje- val mag. Ivan Vrbančič. Nocojšnje revije se bodo tako udeležili: Vokalna skupina Cantemus Velenje, pod umetniškim vodstvom Matjaža Kača; Vokalni sekstet Vigred Dobrna, um. vodja Franci Golčer; Savinj- ski oktet Žalec, um. vodja Katarina Pustinek, Celjski oktet Studenček, um. vodja Matvež Goršič ter Rudarski oktet Velenje, pod umetniškim vodstvom Danice Pirečnik. ŽB PRIREDITVE GLEDALIŠČE SLO - Lev pozimi 29. 5. ob 19.30, predpremiera za abon- ma torek večerni in izven, 30. 5. ob 11.30, predpremiera za abonma združeni mladinski. Kulturni dom Šentvid pri Planini 26. ob 20. in 27. 5. ob 15. uri drama »Kastelka«. Dom kulture Velenje 24. za beli in 25. 5. za rumeni gleda- liški abonma, ob 20. uri, ko- medija Pigmalion, v izvedbi Mestnega gledahšča Ljubljan- skega. Večnamenska dvorana Zreče 25. 5. ob 20. uri pre- miera komedija »Poroka že- nitnega goljufa«. KONCERTI Narodni dom 24. 5. ob 19.30 koncert ob 40-letnici Pevskega društva upokojen- cev Celje. 26. 5. ob 20. uri koncert Komornega zbora Emanuel iz Celja, z gosti - mladinskim orkestrom Glas- bene šole Celje. 30. 5. ob 20. uri jubilejni letni koncert ob 25-letnici Moškega pevskega društva Pod gradom, z gosti - Ženskim pevskim zborom KUD Ljubečna. 31. 5. ob 19.30 uri koncert Mešanega pevske- ga zbora Cetis. Dvorana Gasilskega druš- tva Nova Cerkev 26. 5. ob 19. uri koncert kvinteta Kristal, z duetom Biser, harmonikar- skim triom in citrarko. Kulturni dom Gorica pri Slivnici 25. ob 20. uri letni koncert Ženskega pevskega zbora Gorica. Bistro Atrij 29. 5. ob 20. uri koncert Pevskega društva upo- kojencev Celje. ^RAZSTAVE Pokrajinski muzej Celje razstava »Da dol padeš«, do 30. 9. Razstavišče Kulturnega centra Laško razstava likov- nih del Bogdana Potnika. Mladinski center Celje raz- stava del Zorana Smiljaniča »Strip - od ideje do objave«. Galerija Velenje spominska slikarska razstava Franceta Zupana. Ipavčeva hiša Šentjur raz- stava »šivane slike« arhitekta Lojzeta Kralja. Galerija Volk Celje razstava »Motivi Celja«. Galerija sodobne umetno- sti razstava Božidarja-Teda Kramolca, do 20. 5. Muzej novejše zgodovine - otroški muzej »Prometna pot v Hermanov brlog« in pregled- na razstava »U. V. U. Keleia«, do 3. 6. Muzej novejše zgodovine Živeti v Celju (25. 5. od 10. do 11. in od 16.30 do 17.30 pred- stavitev urarja) in Slovenska zobozdravstvena zbirka, stal- ni razstavi. Stari pisker stalna razstava »Zatirani, a nikdar poteptani«; fotografski atelje Josipa Pelikana razstava »Ce- lje, ki ga ni več«. Galerija likovnih del mla- dih na Starem gradu Celje razstava na temo »Gradovi - kulturna dediščina«. Galerija Borovo Saša Grad, do 8. 6.; Merx Janez Pečolar, do 31. 5.; Etol Ludvik Gajšek, do 31. 5.; Kulturni klub Ivan Cankar Celje razstava risb otrok Gala Tomasinija in Ro- ka Ocvirka, do 31. 5. OSTALO Mladinski center Celje 25. 5. ob 12. otvoritev razstave plakatov »Generacija X«, 28. 5. ob 19. uri predstavitev zbir- ke Literarnega kluba Gimna- zije Lava. Narodni dom 24. 5. ob 10. uri slovesnost ob 25-letni?i Društva bibliotekarjev Celje. Knjižnica Laško 25. 5. ob 18. uri predstavitev »prenove starega trškega jedra Laškega« z ogledom, avtorice Dunje Gorišek. Mladinski center Žalec 28. ob 17. uri literarni večer Go- stinske šole, 30. 5. ob 17. uri predstavitev seminarske nalo- ge »Stari mlini«. Muzej novejše zgodovine - 24. S. ob 10. uri Vozi me vlak v daljave, ustvarjalna delavni- ca. Koncert mladih godalcev v opatijski cerkvi sv. Danijela v Celju pripravljajo v torek, 29. maja, ob 20.15 uri koncert Mladinskega godalnega orkestra Glasbene šole Celje. Mladi godalci pod vodstvom Matjaža Breznika se bodo pred- staviU z deli Pachelbela, Sattnerja, Mozarta, Bacha, Mascagnija in Bartoka, kot solista pa bosta nastopila flavtist Marko Zupan in violinistka Mojca Arnold. Skupaj z Mladinskim godalnim orke- strom Glasbene šole Celje, ki ga sestavljajo učenci,osnovne in srednje stopnje celjske glasbene šole in velja za enega najboljših tovrstnih sestavov pri nas, se bo predstavil tudi Komorni zbor Emanuel pod vodstvom Barbare Kink. IS Moški za pokušino Obe osrednji likovni raz- stavišči v Celju, Likovni sa- lon in Galerija sodobne umetnosti v Spodnjem gra- du, bosta od jutri, 25. maja, v znamenju največjega raz- stavnega projekta letošnje- ga leta, kot dogodek v mestu napovedujeta kustodinji Za- voda za kulturne prireditve Celjie Nevenka Šivavec in Irena Čerčnik. Celjani bodo deležni ogleda mednarodne razstave Moški, ki prinaša na slovensko likov- no prizorišče »novo diskurzno raven«, kot pravita avtorici celjske postavitve. Dvajset slovenskih in tujih avtorjev ter avtoric se bo skozi različne medije (sliko, video, fotogra- fijo in performanse) ukvarjalo s temo moškosti, ki v sodobni likovni, še posebej ženski pro- dukciji, skoraj ne obstaja. So- delujejo umetniki iz Estonije, Hrvaške, Turčije, Anglije, Li- tve, Srbije in drugih dežel ter Slovenije. Razstava Moški ni ženska razstava, ki bi govorila o moških. »Je (novo)femini- stično obarvana razstava, o kateri govorijo tako moški kot ženske.« MP Št. 21.-24. maj 2001 10 NASI KRAJI IN LJUDJE Semafor v Drešinji vasi v petek je pričel v križiš- ču v Drešinji vasi, na glav- ni cesti Gl, delovati sema- for, ki naj bi začasno uredil nevarno križišče. »Urejen prehod za pešce je prva faza ureditve prometa na glavni cesti Arja vas - Leveč - Medlog,« je povedal Aleksander Žolnir, vodja oddelka za varstvo okolja in urejanju prostora v Občini Žalec. Za postavitev sema- forja so se dogovorili z Di- rekcijo RS. za ceste, ker naj bi bila celostna ureditev od- seka pripravljena šele leta 2003, tako predstavniki Ob- čine Žalec kot tudi krajani Drešinje vasi pa niso želeli čakati tako dolgo. »Ne vemo sicer, ali je rešitev s semafor- jem najboljša. Semafor bo v času prometne konice na- mreč ustavil promet od Lev- ca pa vse do križišča v Pe- trovčah, zato se bolj zavze- mamo za ureditev krožišča. Vendar nekateri strokovnja- ki pravijo, da bi ob krožišču nastale težave, ker bi ga upo- rabljali tudi vozniki kmetij- skih strojev in vozil, ti pa so bolj počasni kot osebna vozi- la,« je dejal Aleksander Žol- nir in poudaril, da bo Občina Žalec še naprej pritiskala na Direkcijo RS za ceste, da bi čimprej Jzdelali idejni pred- log in poskrbeli za celostno ureditev nevarnega križišča v Drešinji vasi. »V primeru, da bo direkcija z izdelavo pro- jekta zavlačevala, bo denar za študije in idejni projekt križišča založila Občina Ža- lec,« je še povedal Žolnir. AMS Foto: GAŠPER DOMJAN Odlična kapljica Pred časom so pripravili ocenjevanje vin tudi v vino- gradniških društvih Rogaš- ka Slatina in Virštajn-Koz- jansko. V Rogaški Slatini so oce- nili največ (85 vzorcev) bele zvrsti - mešanega belega vi- na. Najvišjo oceno zanj je prejelo Vinogradništvo Kre- gar iz Cerovca. Med predi- katnimi vini (39 vzorcev) je prejel najvišjo oceno suhi ja- godni izbor Ivana Mijoška iz Negonja. Med laškimi riz-, lingi je bil najboljši Franc Namurš iz Tinskega, med sauvigrioni Rajko Pečnik iz Sedlarjevega, med renskimi rizlingi Ivan Mijošek, med chardonnayi Franc Skerbiš iz Janine... V Kozjem so ocenili 41 vzorcev mešanega belega vina. Najvišjo oceno je pre- jel Jože Kajba iz Virštanja. Med laškim rizlingom, ren- skim rizlingom in chardon- nayem je bil najvišje oce- njen Martin Amon, med sau- vignonom domačija Štraus iz.Virštanja, ter med modro frankinjo Marko Stadler iz Zagaja. Komisija je ocenila tudi šest vzorcev predikat- nih vin, med katerimi je ocenila najvišje pridelek Rajka Pečnika iz Sedlarjeve- ga. (BJ) Se obetajo zastoji zaradi novega semaforja v Drešinji vasi? Narodni dom bo gorel Celjani so med prvimi v Sloveniji dobili organizi- rano prostovoljno gasils- tvo. V petek, 25. in soboto, 26. maja, bo v Celju jubi- lejna prireditev ob 130-let- nici gasilstva. Prostovolj- nega društva, ki je začelo z bogato tradicijo gasils- tva v Celju, sicer že dolgo ni več, njegovo delo pa na- daljujejo ostala društva, združena v Gasilski zvezi Celje, ki je tudi organiza- tor jubilejne prireditve. V petek popoldne ob 17. uri bo velika prikazna vaja gašenja požara, ki bo »zajel« celjski Narodni dom. Sodelovali bo- do člani vseh prostovoljnih ga- silskih društev v GZ Celje (v zvezi je 14 prostovoljnih gasil- skih društev s 1260 gasilci, od tega je 908 gasilcev in 354 gasilk) s pripadniki civilne zaš- čite, zdravstvene službe in he- hkopterjem. Po vaji bo v Celj- skem domu slavnostna akade- mija z udeležbo predsednika GZS Ernesta Eoryja. Razvili bodo nov prapor ter podelih več kot 90 priznanj ljudem, ki so v zadnjih desetletjih največ naredili v tej organizaciji. Priz- nanje GZS in GZ Celje bodo dobili gasilci iz Varaždina in Grevenbroicha s katerimi celj- ski gasilci oziroma zveza sode- luje že več desetletij. V soboto popoldne ob 17. uri se bo v Vrunčevi ulici zače- la velika gasilska parada, ki se bo nadaljevala po Kersnikovi in Dečkovi cesti do Golovca. Slavnostna tribuna bo pri re- stavraciji Kladivar ob Kersni- kovi ulici. Namen parade, v kateri bo sodelovalo okoli 1000 gasilcev in 28 gasilskih vozil, je prikaz množičnosti in povezanosti gasilstva na Slovenskem. Zaključek slove- Ob Celju praznujejo 130- letnico še v Mariboru, Ljuto- meru, Rogatcu in Krškem. snosti ob 130-letnici gasilstva v Celju bo pred halo A na Golovcu. V paradi bodo sode- lovali folklorni skupini s Kompol in Dobrne ter godbe Ljubečna z mažoretkami, Sve- tine in Štor. Ob jubileju bodo izdaU tudi zbornik, v katerem bo v bese- di in sliki predstavljen razvoj gasilstva. T.VRABL Nov vozni red Nov vozni red Sloven- skih železnic, ki začne ve- ljati 10. junija, je dokonč- no izdelan ter prinaša mar- sikaj novega. V zvezi s hitrimi vlaki ICS, znanimi kot pendolino, ne bo posebnih sprememb, ve- lika novost pa je nova potniš- ka proga med Slovenijo in Madžarsko, čez Prekmurje, ki prinaša dodatne medkra- jevne povezave tudi čez celj- sko regijo. Sicer pa prinaša nov vozni red nekatere manjše spre- membe na progah Zidani Most-Maribor, Rogatec-Ce- Ije in Imeno-Stranje. Tako bodo vozili iz Imenega v ča- su šolskih počitnic trije novi vlaki,,še trije pa bodo v tem času vozili vsak dan. (BJ ) Negotova usoda vrtca v bolnišnici Minuli teden je bila v avli Bolnišnice Celje tradicio- nalna bolnišnična olimpia- da, ki sta jo pripravila Vrtec Zarja Celje in I. osnovna šola Celje. Otroci so tekmo- vali in se zabavali v igrah, prilagojenih njihovi bolez- ni. V okviru vrtca Zarja Celje so do nedavnega v Splošni bolni- šnici Celje delovali štirje od- delki vrtca. Ravnateljica vrtca Marija Grešak je začasno ukinila en oddelek na Oddel- ku za infekcijske bolezni. Ka- ko bo z ostalimi oddelki, še ne ve. Težave so namreč s finan- ciranjem. Delovanje oddel- kov vrtca v bolnišnicah regio- nalnega značaja je odvisno od sredstev občin na območju ka- terih bolnišnica opravlja svo- jo dejavnost. Glede na to, da se število hospitaliziranih otrok in s .tem število otrok, vključenih v oddelke vrtca ze- lo spreminja, vrtec Zarja zara- čunava stroške delovanja bol- nišničnih oddelkov na osnovi števila ležalnih dni predšol- skih otrok iz posamezne obči- ne. Marca so sestavili tripartit- no pogodbo med Mestno obči- no Celje, Vrtcem Zarja in ob- činami, za katere bolnišnica opravlja svojo dejavnost. Po- slanih je bilo 31 pogodb. 25 županov je pogodbe podpisa- lo, od šestih občin pa odgovo- ra, kljub večkratnim pozi- vom, še niso dobili. Gre za občine Žalec, Velenje, Zreče, Mozirje, Nazarje in Radeče. S.B. DESKANJE PO SPLET Za poslovneže Kot obljublja že sam na- slov, bo stran NovvDocs (www.nowdocs.com) ko- ristna manjšemu številu bralcev tega zapisa, a nič ne de. Gotovo bo zanimivo po- gledati, da se da svetovni splet uporabiti tudi za tak- šne storitve, ki so bile doslej rezervirane izključno ža klasične servise. Govora bo namreč o ekspresnem kurir- skem pošiljanju papirnih dokumentov po vsem svetu. Za takšne in podobne stvari smo do zdaj namreč prisegali na servise kot so DHL, FedEx ali UPS, z določenimi omeji- tvami pa se da zdaj hitreje in v nekaterih primerih tudi pre- cej ceneje dostavljati tudi s pomočjo omenjene spletne strani. Pa začnimo najprej pri tem, kako vse skupaj deluje. NowDocs je servis, ki natisne in dostavi dokumente po želji naročnika. Kot obljubljajo na spletni strani, se dostavni časi začno že pri dveh urah od oddaje naročila. V resničnem svetu seveda ni vedno tako in za marsikatero svetovno de- stinacijo se utegne ta čas raz- tegniti tudi do treh dnevov, toda v primeru, ki ga bom navedel zdaj, se čas meri v urah. Vzemimo, na primer, da bi želelo neko slovensko pod- jetje poslati svojemu poslov- nemu partnerju v Los Angele- su mesečno ali letno porodilo o poslovanju. Dokument bi moral biti v mestu angelov že včeraj, toda kaj, ko si ekspre- sna kurirska pošta za dostavo v L.A. vzame dolge tri dni, partnerji pa dokumenta ne želijo imeti v elektronski ob- liki. Tu nastopi NowDocs, servis, ki vaš elektronski do- kument natisne, po želji tudi v barvah, in ga dostavi na želeni naslov. Vaše je le, da datoteko prenesete na njihov strežnik, določite datum do stave in seveda plačate cene za to storitev. Dokumente lahko dostavite v večini splošno uporabljanili formatov, torej od Worda dc slikovnega TIFF ali prepro- stega tekstovnega. Pa še nekaj drugih je vmes. Več doku- mentov lahko prenesete tudi v kompresiranem ZIP forma- tu in tako prihranite čas. Do- kumente si lahko pred ti- skom tudi ogledate, tako da ne more priti do neprijetnih presenečenj. Izbirate lahko, tudi kvaliteto samega tiska, kvaliteto papirja, lahko pa sij omislite tudi prosojnice. Tu- di na kvaliteto vezave niso pozabili. Od navadnih pisar- niških sponk, do profesional- ne vezave. In cene? V našem primeru bi za dokument, ki obsega deset črnobelih stra- ni, plačali med 22 in 82 ame- riškimi dolarji, odvisno pač, v kateri del te regije bi ga želeli poslati. Dostava bi lah- ko trajala od dveh do šestih ur. Dodajte še tri dolarje, če se želite izogniti pisarniški sponki, oziroma pet, če želite bolj umetelno vezavo. Seveda so tu tudi omejitve.' Notarsko overovljenega do' kumenta pač ne boste mogli' poslati po tej poti. Tudi doku-^ menti, ki brezpogojno zahte- vajo originalen podpis, ne pridejo v poštev. Se pa kljub temu lahko najde kar nekaj drugih priložnosti, ki utegne- jo kakšnega še posebej ažur- nega biznismena vzpodbuditi k uporabi tega servisa. Vasja Ocvirk vasja@slowwwenia.coni I Savinjsko kolesarjenje V Spodnji Savinjski dolini so s številnimi kolesarskimi potmi dobro poskrbeli za kole- sarje, o čemer so govorili tudi na okrogli mizi, ki jo je pripravila tamkajšnja turistič- na zveza. Lani so v Žalcu odprli prvo kolesarsko pot, ki pomeni povezavo z vsemi šestimi občinami Spodnje Savinjske doline. Pred dvema tedno- ma so označili kolesarsko povezavo iz Žalca na Ponikvo, 23. junija pa bodo odprli povezavo Polzela - Andraž - Šentilj - Velenje, s čemff bodo lokalne kolesarske poti v občini ŽaU'' prerasle v medobčinske povezave. V letošnji sezoni nameravajo odpreti še po' Vransko - Čreta - Braslovče, s čemer bodo, povedal Janez Kroflič iz Turistične zveZf Spodnje Savinjske doline na okrogli mizi kolesarjenju. Letos bodo uspeli označiti naj' manj polovico od šestnajstih začrtanih poti 2^ kolesarje. AM- Št. 21.-24. maj 2001 AKCIJA 11 Zmagovalni razred v akciji Naročniki 2001 je iz Dobja. Za valeto, ekskurzije in v liranilnico Lepe denarne nagrade v Dobje, na Lavo in v Dramlje Akcija zbiranja naročni- Dv je zaključena. Zmago- ilni razred so osmošolci iz ibja pri Planini, na dru- m mestu je 1. b Osnovne »le Lava Celje, na tretjem dmošolci iz Dramelj. Kot flje najvišje uvrščeni so si rislužili 500, 300 oziroma Bo tisoč tolarjev glavne na- rade. K temu je treba prišteti še igrade za zmage v posamez- ih krogih (50 tisoč tolarjev) i po tisoč tolarjev za vsakega Bdobljenega naročnika. Ta- » bo prejel zmagovalec, 8. Ered osnovne šole v Dobju i Planini, vsega skupaj 655 ioč tolarjev. Denar bodo na- enili za valeto, kamor bodo )vabili starše in učitelje ter I zaključno ekskurzijo. Tako bodo odpeljan 7. junija za dva dni na ekskurzijo v najsta- rejšo republiko San Marino, letovišče Rimini ter zabavišč- ni park Mirabilandija. Učen- ci, ki so v šolski hranilnici varčevali dve leti, se težko pričakovanih dogodkov zelo veselijo. Nekaj jih je iz social- no šibkejših družin, zato bi jim starši nekatera otroška pričakovanja sami težko iz- polnili. Osmošolci iz Dobja so raču- nali na tretje mesto ter zmage niso pričakovali. Nato so zbrali s pomočjo staršev in prijateljev še nekaj dodatnih novih naročnikov, ki so jim pripomogh do uspeha (pose- bej uspešna je bila učenka Na- taša Dobršek iz okolice Jur- kloštra). Naročilnice so zbraU tudi iz občin Šentjur in Laško, zato pričakujejo zdaj v No- vem tedniku veliko zanimivih novic iz teh krajev. Njihova razredničarka, učiteljica slo- venskega jezika in šolska knjižničarka Stanka Hrova- tič je na svoje učence nasploh zelo ponosna (med njimi so državni in regijski prvaki ter dobitniki različnih priznanj) ter ugotavlja, da v tej šoli dis- ciplinskih prekrškov skoraj da ne poznajo. Drugouvrščeni učenci iz 1. b razreda Osnovne šole Lava Celje bodo prejeli vsega sku- paj 454 tisoč tolarjev. Razred z osemnajstimi učenci želi na zaključni izlet čez mejo, v mali svet Minimundusa pri Celovcu, ob tej priložnosti pa videti še znamenitosti Go- renjske. Skupaj z razredni- čarko Ksenijo Kraševec raz- mišljajo, kam bodo vložih preostali denar. Morda ga bo nekaj namenili za pomoč rev- nim otrokom v Afriki, ali za kakšno knjigo, ki bo koristila vsem sošolcem, razmišljajo. Razredničarka s ponosom ugotavlja, da so njeni učenci vedoželjni in presenetljivo razgledani. Sodelovanje v ak- ciji zbiranja naročnikov je bi- la njena zamisel, zaradi ro- sno mladih učencev tudi po- sebno zahtevna naloga. Pri zbiranju naročilnic so jim ze- lo pomagali starši, ko se je krog ožil, še prijatelji, znanci ter nekatere učiteljice, ki so se naročile. Največ naročil- nic je zbrala učenka Brina Fras. Sedmi razred Osnovne šole Dramlje, ki je na tretjem me- stu, bo prejel 296 tisoč tolar- jev. Sedmošolci, ki so se od- pravili v torek na ekskurzijo po Prlekiji, bodo nagrado vložili v šolsko hranilnico ter jo porabih prihodnje le- to. Njihova razredničarka in šolska knjižničarka Barbara Krajnc je opozorila, da bo v 8. razredu kar nekaj izdat- kov, saj sta na vrsti valeta in zaključni izlet. Kam bodo odšli, še ne vedo, pomem- bno je, da lahko odslej raz- mišljajo nagradi primerno. Največ, kar devet naročilnic, je zbral učenec Klemen Si- ter. Učenci so nasploh priza- devni, saj so jeseni prodajali na celjski tržnici kostanj, zbrani denar pa vložili v šol- sko hranilnico. BRANE JERANKO O zmagovalcu odločil zadnji krog Zaključek akcije Naročniki 2001 se je odvijal kot na kakšnem športnem tekmovanju. Prvošolčki Osnovne šola Lava so krepko vodili več kot polovico desetih tednov, kolikor je trajala naša akcija, vendar so jih zadnji teden prehiteli osmošolci iz Osnovne šole Dobje, ki so zadnji hip oddali kar 32 naročilnic. Tretje mesto so na koncu zasedli sedmošolci iz Dramelj. V akcijo je bilo vloženega zelo veliko truda in prizadevanj tako šolarjev kot tudi njihovih razrednikov in tudi ravnateljev šol, ki so se vključile vanjo. Naši hiši pa se je akcija obrestovala s skoraj 500 novimi naročniki. Rezultat je vreden posebne pohvale tudi zato, ker so danes časi drugačni od tistih pred leti, ko je bila pot do novih naročnikov neprimerno lažja. Zato se vsem, ki so v tej nadvse zanimivi in razburljivi akciji sodelovali, še enkrat prisrčno zahvaljujemo in obljubljamo, da se kaj kmalu zopet srečamo. Snujemo namreč nadvse zanimivo in morda še bolj razburljivo presenečenje za vas! Končni vrstni red v aicciji iUAROČNIKI 2001 Razredi, ki so v desetih tednih pridobili največ naročni- kov: 1. 8. razred OŠ Dobje 55 naročnikov 2. 1. b razred OŠ Lava Celje 54 naročnikov 3. 7. razred OŠ Dramlje 46 naročnikov 4. 8. a razred OŠ Štore 28 naročnikov 5. 8. b razred OŠ Vransko 18 naročnikov 6. 6. C razred OŠ Šentjur 16 naročnikov 8.a razred OŠ Ljubečna 16 naročnikov 7. 6. e razred OŠ Žalec 14 naročnikov 8. 7.b razred OŠ Gorica pri Slivnici 12 naročnikov 9. 4.b razred OŠ Slavko Šlander Celje 11 naročnikov 10. 8.b razred OŠ Šmarje pri Jelšah 8 naročnikov Tedenski zmagovalci: 1. krog 8. b razred OŠ Vransko 9 naročnikov 2. krog 8. razred OŠ Dobje 7 naročnikov 3. krog 1. b razred OŠ Lava Celje 14 naročnikov 4. krog 1. b razred OŠ Lava Celje 12 naročnikov 5. krog 8. a razred OŠ Štore 11 naročnikov 6. krog 7. razred OŠ Dramlje 7 naročnikov 7. krog 8. b razred OŠ Šmarje pri Jelšah 8 naročnikov 8. krog 8.a razred OŠ Štore U naročnikov 9. krog 8. a razred OŠ Ljubečna 7 naročnikov 10. krog 8. razred OŠ Dobje 32 naročnikov Šole, ki so v 10 tednih zbrale največ naročnikov: 1. OŠ Lava Celje 68 naročnikov 2. OŠ Dobje 55 naročnikov 3. OŠ Štore 51 naročnikov 4. OŠ Dramlje 46 naročnikov 5. OŠ Žalec 31 naročnikov 6. OŠ Ljubečna 28 naročnikov 7. OŠ Vransko 22 naročnikov OŠ Gorica pri Slivnici 22 naročnikov 8. OŠ Slavko Šlander Celje 20 naročnikov 9. OŠ Pranja Malgaja Šentjur 16 naročnikov 10. OŠ Šmarje pri Jelšah 15 naročnikov Razredi, ki so v 10. kolu zbrali največ naročnikov: 1. 8. razred OŠ Dobje 32 naročnikov 2. 1. razred OŠ Lava Celje 13 naročnikov 3. 7. razred OŠ Dramlje 12 naročnikov Drugouvrščeni so pn/ošolci z Lave. Sedmošolci iz Dramelj so se uvrstili na tretje mesto v naši akciji. Št. 21.-24. maj 2001 12 REPORTAŽA Popotnica miru, veselja in mladosti Vsaki dve leti, ko Zavod za kulturne priredi- tve Celje v sodelovanju z Mestno občino Celje, ministrstvom za kulturo in z naklonjenostjo nekaterih sponzorjev, organizira mednarodni mladinski pevski festival, govorimo o prazniku mladinskega zborovskega petja. Letošnjega, 24. po vrsti, so 16. maja na priredi- tvenem odru na Glavnem trgu, kjer so se nato vrstile spremne prireditve, resda uvedli člani Tolkalne sekcije Glasbene šole Žalec in do nede- lje, 20. maja, uspešno odgnali deževne oblake. Potem je bilo slišati le še zborovsko pesem 21 pevskih zborov na tekmovalnih koncertih v Na- rodnem domu, na ulici. Glavnem trgu, v Mestnem parku in še kje. Zbori, pretežno iz vzhodne Evrope; od Slovaš- ke, Češke, Madžarske, Litve, Rusije, Hrvaške in Makedonije (med najbolj zahodnimi udeleženka- mi festivala je bil zbor iz Madeire) in Slovenije, so se prišli v Celje pravzaprav pomerit za festivalska odličja. A je bilo prav toliko vredno druženje, marsikateremu zboru pot v oddaljeno deželo, srečanja z vrstniki. Resda je kdaj kanila tudi kakšna solza žalosti, če zbor ni dosegel lastnih načrtov o uvrstitvi. Zato pa so se toliko bolj iskrile solze radostnice visoko uvrščenih in z zlatom, srebrom ali bronom nagrajenih zborov zborov v imenu strokovne žirije pod vodstvo prof. Edvarda Goršiča. Madžari so domov, v mesti Nyiregyhaza in Pecs, odnesli tri zlate plakete, ena se bo svetila tudi dekliškemu zboru Glasbene šole v Varaždinu. Zlato plaketo z najvišjim številom točk, 96,4 je prejel tudi Komorni dekliški pevski zbor Škofijske klasične gimnazije Ljubljana in zborovodkinja Helena Fojkar Zupančič. Med zbori z našega območja so srebrno odličje osvojili pevci otroškega pevskega zbora osnovne šole Šmartno ob Paki z zborovodkinjo Anko Jazbec, osvojili so 91,9 točk in tudi srca občinstva. Prav tako kot Mešani mladinski pevski zbor Šolskega centra Celje pod vodstvom Metke Jago- dic Pogačar, ki je tudi prejel priznanje občinstva. Pevci iz tujine in Slovenije ter zbori sedemnaj- stih osnovnih in srednjih šol Slovenije so v nedeljo prepevaU v Mestnem parku, prvič pod vodstvom prof. Damijana Močnika. Bil je to veličasten zbor z okoli 2000 pevci in veličasten koncert. Škoda, da pred premalo Celjanov. Tiste, ki so jim prisluhnili, je obšel srh. Mogočno in veličastno je ob koncu zazvenela še krstna izvedba kanona Damijana Močnika Musica noster amor... Bolj kot besede bodo zgovorne fotografije. In z njimi se želimo pevcem oddolžiti za nepozabni dogodek v mestu. Kajti, zmagovalci festivala so pravzaprav vsi, ki so se uspeli iztisniti skozi sito komisije, ki je izbrala zbore za nastop na festivalu, vsi ki so prepevali in osvojih srca in ušesa občins- tva in žirije, in ki so, kot je v Mestnem parku dejal slavnostni govornik predsednik Državnega zbora Borut Pahor, s pesmijo ponesli iz Celja, iz Slovenije popotnico miru. • MATEJA PODJED Foto: GAŠPER DOMJAN Joj, kam bi (se) del? o festivalu, ki je mintn sončnih majskih dneh, m najlepše. O organizatorji Zavodu za kulturne prirej tve Celje, ki je spravil to ru^ večjo mladinsko zborovsk prireditev v tem delu Evrop, »pod streho«, tudi. Žirija bila ubrana, kriteriji dofca visoki, po čemer je celjski fe stival med zbori doma in ; svetu že prepoznaven. Proz nik v parku veličasten, a veli ko Celjanov ga je, res škoda zamudilo.V dvorani Narod nega doma v teh dneh pra\ gotovo niso manjkali ljubite Iji zborovskega prepevanja mladi, ki so prišli posluša svoje vrstnike in tisti pevci, k se zlasti ob v.ečemih ura} niso imeli kam dati, niti ka kupiti za spomin na Celje, knežje mesto, s katerim si tako radi dičimo. Pa smo na mestu, ko gre festivalu na rob povedati tudi kakšno grenko. Ta naj gre na račun trgovcev, gostincev, tu- rističnega društva ali Lokal- ne turistične organizacije in vseh tistih trgovcev v mestu, ki nenehno tarnajo, kako so jim veletrgovine zunaj mesta pobrale promet. Izgovor, da niso vedeli za tisoč, dva tisoč mladih v mestu, je iz tm izvit, saj so na festival opozar- jali plakati, panoji, mediji, da so že ptiči (simbol festiva- la) čivkali o tem. j Tako so mnogi pevci v pro- stih uricah, ki jih tudi ni bilo malo, iskali izvirne spomin- ke mesta, dekleta modne prodajalne, fantje kaj druge- ga. Pogrešali so cyber caffe, od koder bi se lahko oglasili domačim ali si krajšali čas na računalniku. Imeli so že čepico, majico, plakat ali razglednico organizatorja. A želeli so še kaj. Resda niso imeli kdo ve koliko cvenka v žepu, a vendar toliko, da bi ga nekaj le ostalo v mestu. Pa so si kupovali »tajvan- ske« plišaste igračke, ob ve- čerih zrli v izložbe zaprtih trgovin, lokalov in trafik, kjer imajo po navadi vse, razen kaj izvirnega, doma- čega. Etno galerija Celeam je bila morda le svetla izje- ma, če jo je kdo slučajno odkril v skritem predelu me- sta. Od gostišč je bil tak Za- more, pa smo za večerno druženje po koncertih bržčas že pri koncu. , So se pač pevci tujih zbo- rov, na primer Rusi, znašli pač po svoje: prosti dan ali čas so izkoristili za izlet [ Portorož, si tam nakupa spominkov, ali pa so obisk i' Sloveniji (vsem je zelo prira- sla k srcu), podaljšali zn obisk Bleda, Postojne, Zret 'kot na primer pevke z Ma- deire in tam porabile žepni- no. Zaradi šopinga na poti domov, v Avstriji, kajpak, si je v nedeljo češki zbor men' da celo odpovedal koncerta i| mestnem parku... i In prav na tem področju ' moralo mesto v sodeloval s festivalom - do 25. sta (kš kratki leti - narediti (in pl nuditi) kaj več! I MATEJA PODJEP Št. 21.-24. maj 2001 REPORTAŽA 13 Glasba je bližnjica do življenja Boštjan Leben - glasbenik, producent, učitelj, ustvarjalec in svetovni popotnik - dojema življenje skozi glasbo Boštjan Leben spremlja moje Življenje že od otroštva. Ravno to- liko je starejši, da smo nanj, ko smo se kot otroci igrali pred blo- kom in je po svetu še hodil v čr- nem plašču in že takrat z obvezno kitaro v rokah, gledali kot na člo- veka iz pravljice. Vedno je molčal, deloval je zadržano. V času otroš- tva nisva nikoli čutila potrebe, da bi spregovorila eno samo besedo. Tudi zdaj, ko sva dobra prijatelja, ko sva teden dni čakala drug na [drugega v najbolj svetem mestu Indi- |e, ko ne mine mesec, da ne bi kak- šnega celjskega gostinca zaposlila z [večno željo po pravem indijskem čaju in ko je, navsezadnje, bil edini, ki je s svojo glasbo znal pospremiti rojstvo neke pesniške zbirke, je tako. Le da se pred petnajstimi leti nisva pogovarjala zato, ker se nisva imela pogovarjati o čem. Danes je tem veli- ko, morda preveč. Ampak danes se z Boštjanom, glasbenikom, voditeljem glasbenih oddaj na Radiu Celje, pro- fesorjem športne vzgoje in svetov- nim popotnikom sporazumevava drugače. Brez besed. Saute Surmadi Boštjan je... preprosto Boštjan. Je skladatelj, studijski glasbenik, glas- beni producent. Po poklicu je pro- fesor športne vzgoje, ki v okviru permanentnega izobraževanja na fakulteti za šport predava o doživ- ljanju glasbe - o povezavi zvoka z gibi oziroma glasbeni terapiji. Je avtor glasbe, ki ste jo lahko na teletekstu TV Slovenija poslušali v letih 1994, 1995 in 1996, avtor glas- be za gledališko glasbeni projekt Veronika in Friderik, v kategoriji za najboljšo instrumentalno, scensko in filmsko glasbo je bil nominiran za Zlatega petelina. Ustvaril je glas- bo za zgoščenko »Perspective« skupine Veronica, pri kateri ne igra več, vendar sodeluje pri snemanju njihovega novega albuma. Za pred- stavitev projekta Vecronia je na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju prejel bronasti ceh, pred krat- kim pa je na Radiu Celje pripravil natanko 250 oddajo Saute Surmadi - oddajo o jazz, etno in ročk glasbi, ki jo je začel voditi pred štirimi leti. Že deset let poučuje kitaro, zadnje mesece v Mladinskem centru Celje. Ob vsem tem igra več instrumen- tov, od katerih sta mu posebej ljuba indijski sitar in arabska lutnja. Naj- tesneje je povezan s svojo kitaro. Zarja ji je ime, in spremlja ga vedno in povsod. »Verjamem indijskemu in sufij- skemu izročilu, da je vesolje zvok. glasba, sestavljena iz vibracij, frek- venc in zvokov. Vse, kar slišimo, je le utrinek kozmične energije in eno- stavno začutiš, kdaj se je glasbenik približal izvornemu vzrocu glasbe. V zahodnem svetu tega skoraj ne moreš doživeti, v vzhodnih deželah, kjer je.glasba del kulture, obredij in ritualov, je namen glasbe povezova- nje s kozmičnimi energijami, uskla- jevanje z ritmom vesolja. To je raz- log, da se obračam na Vzhod,« pravi Boštjan. Zadnjih deset let je vsak trenutek budnega življenja posvetil preuče- vanju, raziskovanju življenja preko glasbe. »Glasba je bližnjica do življe- nja, ki si ga ne upamo živeti.« Vzorniki? Ameriški skladatelj John Cage. Rav Shankar. Keith Jar- rett. Bach. Preteklosti in prihodno- sti ni. Zenovsko pojmovanje življe- nja. Potovanja... Ne le glasbenik, Boštjan je tudi svetovni popotnik. Vendar... »Po- tovanja so zaradi zvokov. Zelo da- leč moram, da se vidim od blizu. Zvoki, s katerimi se srečujem v domačem okolju, me ne zadovo- ljujejo več, zato potujem in tako spoznavam glasbo, kulturo, življe- nje ljudi iz drugih dežel.« »Vsak ton ima svojo barvo, vsa- ka ženska, ima svojo melodijo. Če mi je všeč melodija, mi je všeč tudi ženska. Planeti imajo svoje tone.« Čas za potovanja je našel v ob- dobju askeze; po tem, ko se je ločil od nekdanje glasbene skupine in začutil, da je nastopil čas samotnega ustvarjanja, preizkušanja in učenja. V zadnjih petih letih je prepotoval večji del Azije, bil je na Tajskem, v Maleziji, Indoneziji, Kambodži, Bur- mi, Indiji, Nepalu, na Tihomorskih otokih, v Avstraliji, Novi Zelandiji in ZDA. Se je kdaj zgodilo, da bi si kje želel ostati? »Povsod sem se vprašal, ali bi lahko deloval v okolju, v katerem sem bil, in odgovor je bil vedno - da. Vendar... na potovanju izvem odgo- vore, na katera nisem zastavil vpra- šanj. In vedno se vrnem. Verjetno ni naključje, da sem se rodil v tem okolju in z njim me očitno veže trdna vez, ki pa je ne znam povsem razložiti.« ...in Svet Doslej je bilo vse, kar ga je zani- malo, izključno zvok. Zadnje čase ga - kot sestavni del glasbe zanima tudi - tišina. »Prvo doživetje tišine se je zgodilo na Himalaji, zdaj me zanima Anktartika.« Cilj nasled- njega potovanja je zastavljen in le vprašanje trenutka je, kdaj ga bo uresničil. Življenjska želja? »Da bi morda še v tem življenju odigral ton, v kate- ^em je slišati ženski orgazem, tulje- nje volka in jok otroka. Da bi v tem življenju uspel vse tri zvoke ujeti v en ton. Gre za občutke, ki so prvin- ski; moje življenje je posvečeno te- mu tonu in vse, kar počnem, je usmerjeno vanj. Vse ostalo je po- stranskega pomena.« Začutil je, da je čas, da se vrne v življenje. Uredil si je lasten snemalni studio, v katerem snema ploščo Ve- ronike, svoje nekdanje skupine. Končno pa je začutil tudi, da je prišel čas, da posname prvo samostojno ploščo. »Zdi se mi, da imam spet kaj povedati,« pravi. »Glasba se začne tam, kjer se razum konča, ko igram, se ne za- vedam, kaj se dogaja v ali okoli mene. V bistvu sem le prevodnik. Nikoli je ne bom do konca razu- mel.« Le eno področje je, o katerem z Boštjanom ne govoriva prav dosti- krat; če pa že, se ponavadi ne uja- meva najbolj. Ljubezen. Boštjan je prepričan, da je brez nje mogoče živeti. In v letih, odkar ga poznam, me kljub temu, da je bil prav on tisti, ki mi je povedal, da se čas lahko tudi ustavi, ki se je iz Indonezije vrnil v laneni obleki, si dal iz Indije poslati sitar in je bil edini človek doslej, ki me je na krilih glasbe odnesel v povsem druge sve- tove, ni uspel prepričati, da je to res. Najbrž zato, ker vanjo globoko v sebi verjame tudi sam. ALMA M. SEDLAR Foto: GAŠPER DOMJAN »Ne nosim ure in ne vidim se čez deset let. Ni preteklosti in ne prihodnosti.« »Ne ločim med življenjem in glasbo. Življenje občutim izključno skozi zvok.« Št. 21.-24. maj 2001 14 NASI KRAJI IN LJUDJE Vedno polno vedro Odprtje Muzeja gasilstva Dravinjske doline v Sloven- skih Konjicah ni pomembno le za ta del Slovenije, temveč za gasilstvo v celoti. Zato tudi ne preseneča, da se je v petek pri gasilskem domu v Sloven- skih Konjicah, kjer v zgor- njem nadstropju muzej do- muje, zbrala množica priča- kujočih obiskovalcev. Kot je v svojem nagovoru povedal prvi mož muzeja, predsednik PGD Slovenske Ko- njice Florjan Jančič, ima muzej poleg osnovne naloge ohranja- nja gasilske dediščine tudi nalo- go združiti okoliška gasilska društva pri zbiranju gasilskih muzealij. »Te zbirke je treba predstaviti javnosti in mlajšim rodovom, ki naj bi s ponosom gledali na preteklost svojih de- dov. Za njih naj bi bil muzej kot studenec, iz katerega nikoli ne pride prazno vedro,« je pouda- ril. Muzej hrani zbirke predme- tov ter izvirne zapise iz let 1873 in 1887. Predstavljene so ročne in motorne črpalke iz devetnaj- stega in začetka dvajsetega sto- letja. Obiskovalci si bodo lahko ogledali zbirke gasilskih oblek, čelad, svetil, odlikovanj in še marsičesa drugega. Zbranim sta med drugimi spregovorila še dr. Branko Bo- žič, ki je v Gasilski zvezi Slove- nije zadolžen za muzeje, in konjiški župan Janez Jazbec. Ob odprtju je izšla tudi zložen- ka o muzeju, ki jo je prav tako pripravil Florjan Jančič, izdala pa Občina Slovenske Konjice. J.G. Srečanje v Vojniku v petek, 1. junija ob 15. uri, bo v parku Psihiatrič- ne bolnišnice Vojnik tradi- cionalno srečanje članov Klubov zdravljenih alko- holikov in skupin Anonim- nih alkoholikov. Na srečanje so vabljeni vsi, ki so se kadarkoli zdra- vili na oddelku za zdravlje- nje odvisnosti Psihiatrične bolnišnice Vojnik, ter njihovi svojci in terapevti. Srečanje bo v vsakem vremenu, za- ključilo pa se bo ob 19. uri. Udeleženci srečanja se bodo pomerili v razUčnih športnih disciplinah, sledila bosta srečolov in družaben kle- pet. Organizatorji srečanja - Oddelek za zdravljenje od- visnosti bolnišnice Vojnik in Društvo zdravljenih alkoho- likov Vojnik - prosijo, da šte- vilo udeležencev sporočite na oddelek najpozneje do 28. maja (na številko 03 5772 311), predstavniki športnih ekip pa se bodo lahko k športnim igram prijavili ob prihodu na srečanje. AMS Praznik Pod gradom V krajevni skupnosti Pod gradom v Celju slavijo letos kar dva jubileja: 70-letnico delovanja kulturnega druš- tva in 25 -letnico moškega pevskega društva. Program prireditev je temu primerno bogat in se bo raztezal še v junijske dni. S koncertom bo segel iz domače krajevne skupnosti tudi na oder Narodnega do- ma v Celju, kjer bo 30. maja ob 20. uri slavnostni koncert moškega pevskega društva z zborovodkinjo Jasmino Ma- ček. Gostje koncerta bodo pevke z Ljubečne pod vods- tvom Vide Bukovac. Dan zatem bo ob 20. uri dom krajanov v Zagradu na- polnil smeh. Komedijo Toneta Partljiča Štajerc v Ljubljani \ režiji Srečka Mastnaka bodo zaigrali člani Svobode Zagrad. Prireditve se bodo vrh dosegle L junija ob 19. uri s slavnost- nim koncertom godbe na pi- hala s Svetine, nastopom do- • mačih pevcev, igralcev, kvarte- ta Grmada in folklorne skupi- ne iz Kompol. Odprli bodo tu- di razstavo likovnih del Her- mana Čatra. M P Pohorska ohcet Tradicionalna pohorska ohcet po starih šegah in nava- dah bo v Zrečah v soboto, 26. maja, s pričetkom ob 14. uri. Pol ure pred pričetkom pričakujejo v parku Term prihod furmanov s Pohorja, nato pa bodo lahko obiskovalci spremljali klicanje neveste in njeno slovo od doma (pri vilah Terme ob 14.30), veselo šranganje, ki ga pripravljajo fantje s Pohorja (ob 15.00), ogledali pa si bodo lahko tudi različna kmečka opravila in rokodelska dela, ob 16. uri na ploščadi Term pa še parado folklor. Prireditev pripravlja Turistično društvo Zreče. ' MBP Celjanke v evropskem združenju Do sobote se bo v Portorožu na tridnev- nem izpopolnjevanju mudilo preko 600 taj- nic in poslovnih sekretarjev iz vse Sloveni- je, od teh preko trideset tudi iz Kluba tajnic in poslovnih sekretark Celja in okolice. Za prizadevno in uspešno delo v Zvezi klubov tajnic Slovenije bosta iz Celja prejeli srebrni priznanji Nuša Dvoršek iz STC - Inter- fructa in Anica Vidmar iz Aera. Dve članici Celjskega kluba pa bosta letos, po predhod- nem uspešno opravljenem testiranju, sprejeti tudi v Združenje evropskih poslovnih sekre- tark (EUMA), to sta Zora Groznik in Nuša Dvoršek. Do zdaj je bilo iz vse Slovenije v tem evropskem združenju le devet Slovenk. MOJCA MAROT Ob 95-ietnici gasilsko vozilo Ob prazniku občine Vran- sko so proslavili tudi 95-let- nico Prostovoljnega gasil- skega društva Prekopa-Stop- nik-Čeplje. Ob tem so prevze- li novo gasilsko vozilo TAM 110 z nadgradnjo. Župan občine Vransko Franc Sušnik je v slavnostnem nagovoru poudaril, do bili čla- ni društva že ob začetku delo- vanja zavedni Slovenci, saj je bil poveljevalni jezik sloven- ski. Društvo je leta 1911 razvilo prapor, leta 1928 zgradilo nov dom. Tedaj je 14 kmetov za- stavilo svoja posestva za na- jem kredita pri takratni Celjski hranilnici in posojilnici, ki so ga do pričetka druge svetovne vojne v celoti vrnili. Društvo je bilo ves čas aktivno ne le na požarno-varstvenem in huma- nitarnem področju, pač pa tu- di na kulturnem, športnem in zabavnem področju. Člani društva so zgledno skrbeli za potrebno gasilsko opremo. Delovanje društva je bilo v preteklih letih barometer ak- tivnosti spodnjega dela obči- ne. Na slovesnosti so podelili več društvenih priznanj, odli- kovanja II. stopnje GZ Sloveni- je pa so prejeli Jože Goropev- šek. Ljubo Gosak in Štefan Jošt. Delo društva je pohvalil tudi predsednik GZ Žalec Franci Skok. Župan Franci Su- šnik je izročil ključe novega vozila predsedniku Sašu Uran- karju, vranski župnik Jože Tu- rinek pa je novo vozilo blago- slovil. T. TAVČAR Št. 21.-24. maj 2001 NASI KRAJI IN LJUDJE 15 Pometanje in pranje cesti Blizu 50 milijonov tolarjev jO v celjskem javnem podjet- jji Javne naprave namenili j3 nakup dveh novih vozil pometanje in čiščenje ulic 10 cestišč. S pometanjem in čiščenjem jilic v Javnih napravah zače- njajo aprila, ta dela pa oprav- jajo vse do sredine oktobra jziroma tako dolgo, kot to do- ,ušča vreme, saj morajo biti emperature za pranje ulic do- volj visoke. Dotrajani in za- itareli vozili so pred časom za- menjali z dvema novima, ki ibetata Celjanom v bodoče lolj čiste ulice in druge javne lovršine. Z 20 milijon(?v to- arjev vrednim čistilcem švi- :arskega proizvajalca Bucher- ;uyer (na sliki) bodo poleg jbičajnega sesanja in pome- anja lahko v bodoče s cestišč idstranjevali tudi večje odpad- le, kot so pločevinke in po- lobno, s posebnim nastavkom la je vozilo mogoče uporab- jati tudi za sesanje listja iz- lod živih mej in podobno. Naj- iodobnejše pralno vozilo itali- anskega proizvajalca Schmidt, vredno 26,7 milijona tolarjev, pa je prirejeno tako, da je pri- merno tudi za pranje uličnih košev za smeti, madežev ter grafitov. V Javnih napravah preko po- letja čistijo ulice in cestišča v zgodnjih jutranjih urah, tako da čim manj ovirajo običajni promet. V podjetju pa priča- kujejo, da bodo obe vozili tu- di kar precej izposojali, saj sta primerni za čiščenje parkirišč, dvorišč in drugih večjih, as- faltiranih površin. IS Najbolje orientirani Planinci s celjskega območ- ja so se na letošnjem sloven- ikem planinskem orientacij- ikem tekmovanju, ki je bilo 2. in 13. maja v okolici pla- »inskega doma na Jančah [Litija), odlično izkazali in se ifskoraj vseh kategorijah uvr- stili na najvišja mesta. V osmih tekmovalnih kate- gorijah je v 72 ekipah sodelo- alo več kot dvesto tekmoval- !ev, ekipe pa so sestavljali čla- li štiridesetih planinskih dru- itev iz vseh delov Slovenije. V alegoriji A (otroci do 6. raz- eda OŠ), kjer je tekmovalo 13 !kip, sta drugo in tretje mesto asedla planinsko društvo (PD) Iraslovče in PD Ljubno ob Sa- inji; v kategoriji C (mladi od . letnika srednje šole do 25. ?ta starosti) sta drugo in tret- je mesto med enajstimi tekmo- valnimi ekipami zasedli PD Vi- tanje in PD Braslovče; v kate- goriji D (mlajši člani od 26. do 39. leta starosti) so tekmo- valci s Celjskega zasedli tretje mesto, gre pa za ekipo PD Re- čica ob Savinji; v kategoriji E (starejši člani nad 40 let) so med sedmimi ekipami prva tri mesta zasedli PD Braslovče, PD Ljubno ob Savinji in PD Pol- zela; v kategoriji F (družine z otroki) sta med sedmimi eki- pami prvi dve mesti zasedla PD Rečica ob Savinji in PD Bra- slovče; v kategoriji G (neuvrš- čene ekipe iz planinskih orien- tacijskih lig in ekipe iz nepla- ninskih organizacij) so med enajstimi ekipami spet največ točk zbrali člani planinskih društev z našega območja. Pr- vo mesto je zasedlo l^D Bra- slovče, drugo PD Rečica ob Sa- vinji in tretje ekipa OŠ Griže II. Tekmovanja v planinski orien- taciji, katerih glavni organiza- tor je mladinska komisija (od- bor za orientacijo) pri Planin- ski zvezi Slovenije, potekajo v osmih področnih planinskih orientacijskih ligah po vsej Slo- veniji (savinjska, zasavska, po- dravska, koroška, gorenjska, primorska, rogaška in liga Smrekovec). Med tekmovalnimi ekipami je na letošnjem tekmovanju (za- savska liga) po uspešnosti iz- stopala le še gorenjska zased- ba s PD Radovljica z dvema pr- vima mestoma v kategorijah A in B. M. AGREŽ Za Branita Območno združenje Rdečega križa Laško, ki je lani pričelo z akcijo zbira- nja denarnih sredstev za invalida paraplegika, 30- letnega Branka Zupanca iz Rifengozda pri Laškem, je s pomočjo 44 donatorjev do 15. maja letos zbralo do- ber milijon tolarjev. Za adaptacijo potrebnih prostorov, v katerih naj bi Branko živel, bo potrebnih še dva in pol milijona tolar- jev, zato vse, ki bi se želeli vključiti v akcijo, prosijo, da to storijo čimprej. Akci- jo naj bi namreč predvido- ma zaključili do konca tega meseca. Prispevke lahko na- kažete na žiro račun: 50710- 678-49285 s sklicno števil- ko 00764100 s pripisom »Za Branka«. Bo.J. NA KRATKO Nova brošura za obiskovalce Turistično društvo Laško je 'dalo novo brošuro z naslo- Jm Dobrodošli v Laškem z blico. Besedilo zanjo je na- isan častni občan Laškega ire Krašovec, oblikovala pa ' je Marina Bezgovšek. V razgibani knjižici najde- 0 podatke o zgodovini Laš- ?ga, arhitekturnih spomeni- h, turistični ponudbi, zdra- lišču in tradicionalnih prire- tvah. Obiskovalci si bodo v ošuri lahko ogledali tudi šte- be kotičke narave, kamor se hko odpravijo na izlet, ter na- 3ve gostinstev na območju 'Škega z okolico. Bo.J. (ekčevi dnevi v Celju Medobčinska zveza prijate- v mladine Celje je ta teden 'pravila Kekčeve dneve. V po- deljek so otroci vrtca Tonč- ke Čečeve iz Celja slikali na as- falt, v torek je bila zaključna prireditev Evropa v šoli, vče- raj so poslikavali izložbe v me- stu in na šolah ter ob 40-letni- ci bralne značke pripravili okro- glo mizo kluba staršev na te- mo Beremo skupaj. Danes ob 11. uri bo na I. osnovni šoli za- ključni kviz Tekmujmo s Kek- cem in Mojco, jutri pa bodo pripravili Kekčeve delavnice v otroški knjižnici pri Mišku Knjižku. S.B. Dan špargljev vrtnarske šole Na Vrtnarski šoli Celje de- luje v okviru dodatnih dejav- nosti tudi poskusno pridelo- valna postaja. Imenujejo jo Vrtnarska postaja Celje in v njej pridelujejo tudi šparglje. Namen dneva špargljev, ki so ga pripravili, je bil približati to zdravilno vrtnino tako pri- delovalcem, vrtnarskim in kme- tijskim svetovalcem, kakor tudi potrošnikom. Prikazali so po- skusni nasad, kjer preizkušajo U kultivarjev špargljev, goje- nih na način beljenega in zele- nega šparglja, demonstrirali so pobiranje s posebnimi noži ter ponudili obiskovalcem degu- stacijo različnih jedi. S.B. Sonce za vse v projektni pisarni Celje - zdravo mesto pripravljajo v to- rek, 29. maja, ob 17. uri prire- ditev Sonce za vse. Celjski os- novnošolci bodo ob mednarod- nem dnevu Sonca obiskovalcem v Celjskem domu pričarali sončne žarke s petjem, plesom, glasbo, recitalom in likovnimi izdelki. IS Trideset let kluba ZA Aljažev hrib Klub ZA (zdravljenih alko- holikov) Aljažev hrib Celje je sredi maja, ko je bil redni let- ni občni zbor, praznoval 30- letnico obstoja. Ob tej priložnosti je izšlo tu- di glasilo Svitanje. V kulturnem programu sta nastopila pevski zbor zdravljencev in njihova re- citacijska skupina. Dolgoletni uspešni terapevt KZA je Ladi- slav Pajk, ki svoje humano de- lo opravlja brezplačno. Tera- pija poteka enkrat tedensko v dveh skupinah, v katerih je tri- deset zdravljencev in trinajst svojcev. LC Dan mladosti na Gričku Klub študentov celjske regije bo v soboto na Gričku pripra- vil prireditev Dan mladosti, ki se bo začela ob 10. uri s tradi- cionalnim košarkarskim tur- nirjem trojk. Popoldne bodo pripravili paintball in igre brez meja. Prijave zbirajo na tele- fonski številki 031 340-143, prijavijo pa se lahko dijaki in študenti. Dan mladosti se bo zaključil s koncertom celjske skupine^Skalala, Layle in Big Foot Mame. Na Griček bo brezplačno od 19. ure naprej vozil avtobus s postajami pri Intersparu in Spodnjemu gra- du. NL MODRI TELEFON Pešpoti Bralka Marija opozarja pri- stojne v Celju na žičnato ogra- jo ob pešpoti pri Plavi laguni v smeri proti Medlogu. Opa- ža, da je zelo nevarna. Kaže, da so ljudje zelo nave- zani na svoje stalne pešpoti; ta- ko drugi bralec iz Celja opo- zarja še na neprimerno pešpot ob protipoplavnem zidu v Lis- cah, posuto z grobim peskom, ki sprehajalce zelo ovira. Od- govor obema bralcema še pri- čakujemo. Na Modri telefon je prav ta- ko poklical upokojenec iz Žal- ca. Čudi ga nagradna igra, ki so jo prejeli nenaročeno ne- kateri upokojenci. Ugotavlja, da je nagrajen s S tisoč tolarji, ki jih lahko prejme, če se bo osebno oglasil na določenem Do prihodnjega četrtka ho vaše klice na Modrem telefonu sprejemal novi- nar Sebastijan Kopušar. Na telefon- sko številko 031/569-581 ga lahko pokličete vsak dan med 10. in 17. uro, svoja vprašanja za Modri telefon pa lahko med ponedeljkom in petkom do 17. ure zastavite tudi po telefonu 42-254)00. mestu. Med nagrajenci so či- sto vsi upokojenci, s katerimi se je pogovarjal, zato svetuje previdnost. BJ Za Petrov invalidski voziček Karitas petrovške župnije, ki jo vodi pater Ivan Arzenšek, je med najbolj delovnimi daleč naokoli. Mnogim so že po- magali z denarjem, hrano, oblačili, z lepo besedo ali korist- nim nasvetom. Vedno se na klic na pomoč odzovejo kar se da hitro, tako je bilo tudi tokrat, ko so prejeli prošnjo za denarno pomoč pri nakupu invalidskega vozička za Petra Planinska iz Petrovč. Od dne, ko so prejeli prošnjo, pa do takrat, ko so mu izročili 481 tisoč tolarjev, kolikor so zbrali v dobrodelni akciji, so minili samo trije tedni. Denar je Petru pri zadnji nedeljski maši izročil pater Ivan, Peter in njegova družina pa so se solznih oči zahvalili vsem darovalcem. T. TAVČAR PLANINSKI KOTIČEK IVIartuljkovi slapovi Planinsko društvo Vojnik vabi to soboto na Martuljko- ve slapove, za katere pravi- jo, da so pravi biser sloven- skega alpskega sveta. Tisti, ki bodo šli na to pot, se bodo zbrali to soboto ob 7. uri pred zdravstvenim domom v Vojniku in se peljaU narav- nost do Gozda Martuljka. Od tu se bodo najprej podali do spodnjega in nato (tisti z malo več kondicije) še do zgornjega Martuljkovega slapa. Zgornji je visok več kot sto metrov. Od hotela Špik do spodnjega sla- pa je ura zmerne hoje, do zgor- njega pa še nadaljnja poldruga ura. Prijave zbira Darko Klančnik, telefon 5773-653 ali GSM 041 445-373. Na Struško Planinsko društvo Celje va- bi to nedeljo na pohod na go- ro med Stolom in Golico, ki so jo Gorenjci poimenovali »Belska planina«. S postaje pri parkirni hiši Gla- zija bo posebni avtobus odpe- ljal ob 6. uri v smeri proti Ja- vorniku, kjer se cesta odcepi v Javorniški Rovt, pa bo izhodišč- na točka za vzpon na Struško. Prijetna steza vodi planinca skozi Pusti Rovt na sedlo Roč- na, potem pa se čez Lepi Vrh in Korenščico povzpne na Ve- liki Vrh in istočasno na vrh Struške. Prijave zbira Planinsko druš- tvo Celje, telefon 492-48-51 Izlet V Belo krajino Planinsko društvo Zabuko- vica in sekcija Zavoda za zdravstveno varstvo Celje va- bita to nedeljo na izlet v Belo krajino. Ogledali si boste Krajinski park Lahinja, ki v sebi skriva vrsto redkih in ogroženih rast- linskih in živalskih vrst ter druge zanimivosti. V nadaljevanju iz- leta se boste podali še na Mir- no Goro. Odhod posebnega avtobusa bo iz Zabukovice ob 5.30 uri, iz Celja pa ob 6. uri. Prijave zbira tajništvo PD Ce- lje, telefon 492-48-50 in Fran- ci Ježovnik, telefon 571-70-78. Planinski pohodi Zlatarne Planinsko društvo Zlatar- ne Celje bo do 10. junija pri- pravilo še tri planinske poho- de. Že to soboto pripravljajo po- hod na Trdinov Vrh. Odhod bo ob 6. uri z avtobusne postaje ob Glaziji. V soboto, 2. junija bo pohod na Vajnež in Stol. Odhod bo ob 5. uri zjutraj z avtobusne po- staje ob Glaziji. 10. junija pa vas vabijo, da se jim pridružite na 9. pohodu po velikolaški kulturni poti. Z avtobusne postaje ob Glaziji bo- do krenili ob 6. uri. Prijave zbi^jo po telefonu, zavrteti je treba številko 545- 29-27. MOJCA MAROT Št. 21.-24. maj 2001 16 ŠPORT ZZ Top je najboljši, ko je pod pritiskom Zlatko Zahovič je ponosen, ker zna skuhati kavo - Tekmo igra za ekipo, z gledalci se veseli šele dan potem 30-letni Mariborčan Zlat- ko Zahovič je še vedno naj- boljši slovenski nogome- taš, morda celo najboljši vseh časov. Kljub temu, da ima številne izkušnje in je v svoji karieri odigral ne- šteto tekem, je bila sinoč- nja v Milanu, ko se je Va- lencia na San Siru pomerila z Bayernom v finalu lige prvakov, najpomembnejša v karieri, ki jo je začel pri Braniku v Mariboru. Pred tekmo smo hoteli izvedeti kaj več tudi o stvareh, ki jih v javnosti ne razkriva prav pogosto. »Za nas je bila zadnja tekma španskega prvenstva super po- membna. Ne glede na razplet dvoboja z Bayernom nam je zmaga, ki sem jo dosegel v sodnikovem podaljšku z za- detkom iz enajstmetrovke, verjetno že zagotovila igranje v ligi prvakov tudi v prihodnji sezoni. Tokrat so biU z igro zadovoljni tudi navijači, saj smo igrali zelo dobro, le gola nikakor nismo zadeli«, je de- jal priljubljeni ZZ top, ki je bil zelo zadovoljen tudi s svo- jo igro, saj so mediji njegov nastop ocenili kot najboljši v dresu Valencije. Sezona, ki ga ne zadovoljuje Kako ste zadovoljni v Va- lenciji, kjer letos niste igrali prav veliko? Niti slučajno nisem zadovo- ljen s tem, kar se dogaja v tej sezoni. Veseli me le, da mini- malno minutažo, ki jo dobi- vam, izkoriščam maksimal- no. Toda to je daleč od tega, da bi bil zadovoljen. V Valencijo sem prišel, da bi igral od prve minute in da bi imel določen status v ekipi. Ker temu ni tako, se bo po sezoni samo po sebi postavilo vprašanje, če bom ostal. Potreben bo teme- ljit pogovor z odgovornimi v klubu, saj tako ne gre več naprej. Ali to pomeni, da razmiš- ljate o odhodu? Niti ne, trenutno razmiš- ljam le o normalnem pogovo- ru, po katerem bom videl, kako naprej. Zdaj gre na bo- lje, toda, vse skupaj me ne zadovoljuje. Kako je bilo v Valenciji pred finalnim obračunom li- ge prvakov? Tukaj vlada popolna zmeš- njava. Vsi pričakujejo evrop- sko krono in mislim, da je tako tudi prav. Prav vsi verja- memo v uspeh in delamo vse, da bi postali evropski prvaki, čeprav Bavarcev nikakor ne podcenjujemo. Bayern nam leži bolj kot Real, ki ima bolj- še posameznike in je nasploh boljša ekipa, tako da smo bili z razpletom kar zadovoljni. V Sloveniji smo si želeli presenečenja tudi v Valenci- jini začetni enajsterici za to tekmo. Pričakujete nastop od prve minute? Vse je odvisno od trenerja Hectorja Cuperja, toda ne gle- de na to, da bi po moje moral začeti tekmo, se to verjetno ne bo zgodilo. Na začetku bom sedel na klopi, čeprav je v zadnjem času tudi boj za klop v moštvu kar hud. Ima- mo veliko igralcev in sedaj ni nihče poškodovan, kar le pri- ča o tem, kako radi bi vsi zaigrali. Tudi na klopi bodo sama znana imena, med nji- mi tudi tisti, ki so že bih evropski in svetovni prvaki. Moj nastop je pogojen tudi z rezultatom. Če ta za nas ne bo ugoden, bom vstopil kot »ga- silec«. Sprijaznil sem se že, da bom imel do konca sezone takšno vlogo in sedaj skušam na to gledati pozitivno. Vsako minuto bom skušal najbolje izkoristiti in do sedaj mi je to tudi uspevalo. Živeti v Valenciji Kakšno pa je sicer vzdušje na ulicah Valencije, ne samo pred in po finalnem obraču- nu lige prvakov? Tu je prava norišnica. Ljud- je hodijo tudi na dom in mi zvonijo pri vrtni ograji pred hišo. Kadar imam čas, pridem ven, napišem kakšno posveti- lo in se malo pogovarjam z navijači. To je tukaj normal- no. Si lahko ob vsem tem sploh privoščite sproščen sprehod po ulicah Valencije? Seveda lahko, toda pri- pravljen moraš biti, da se bodo ljudje hoteli pogovar- jati in te fotografirati. Če za to nisi razpoložen, je bolje ostati doma. Z navijači imam najlepše izkušnje. Ne glede na rezultate vedno ču- tim spoštovanje ljudi in lah- ko rečem, da sem navdušen nad Valencijo, ki je nekaj najlepšega kar sem doživel v svetu nogometa. Tudi druži- na, žena Jelka, petletni sin Luka in triletna Sara so nav- dušeni nad vsem in tukaj smo srečni. Bo tudi Luka nogometaš? O tem je sedaj seveda prez- godaj govoriti, saj ne vem. Če bo imel tudi v bodoče takšno voljo. Toda že podatek, da kljub komaj petim letom redno trenira tudi dvakrat dnevno, pove veliko. Dva- krat tedensko igra tudi tek- me, velikokrat ga gledam in lahko rečem, da je neverje- ten talent. Sam mu še v ka- snejšem obdobju otroštva po igri nisem bil niti do kolen. Če bo hotel, bo velik nogo- metaš. Znata otroka govoriti tudi špansko? Seveda, saj tukaj obiskujeta vrtec in tam sta se naučila govoriti celo bolje kot midva z Jelko. Včasih naju tudi kaj popravita, čeprav se doma, ra- zumljivo, pogovarjamo iz- ključno slovensko. Kolikor vem, aktivno go- vorite več jezikov. Ja, kar nekaj jih je. Portu- galščina, španščina, anglešči- na, nemščina in jeziki v bivši Jugoslaviji mi ne delajo nobe- nih težav. Kako pa sicer preživljate prosti čas? Večinoma sem doma z dru- žino, čeprav smo imeli letos ogromno obveznosti in pro- stega časa pravzaprav ni bilo. Kaj nameravate početi po koncu nogometne kariere in kje boste živeli? Več stvari mi roji po glavi, a zaenkrat o tem ne razmišljam preveč, saj bom še kakšne štiri sezone igral nogomet. Nikoli ne veš, kam te pelje športna pot. Sicer pa ni prav nobena skrivnost, da mi je Maribor najbolj pri srcu, ta- ko da bom verjetno živel v glavnem mestu Štajerske, sti- kov z Valencijo pa tudi ne bom pretrgal. Prijateljstva in »prijateljstvaff Kako bi ocenili delo trener- ja Cuperja in vajin odnos? Dokler se sezona ne konča, ga ne bom ocenjeval in o njem tudi nočem razmišljati. Po koncu pa ste lahko prepričani, da ga bom zelo podrobno oce- nil in o tem tudi javno sprego- voril. Kakšno pa je vzdušje v ekipi, med igralci? Greste kdaj skupaj na pijačo? Ko imamo skupne večerje, moramo skupaj tudi na pija- čo, (glasen smeh). Ne, resno - redko smo skupaj, čeprav se je že zgodilo, da nas je dalj časa ostalo skupaj tudi do deset igralcev. S kom v moštvu se najbo- lje razumete? Razumem se pravzaprav z vsemi, največ pa se družim z Djukičem, glede na to, da pri- haja tudi s podobnega govor- nega področja in da se pozna- va že iz časov mojega igranja v Beogradu. Od ostalih so tu še Bjorklund, Ilie, Palop in Al- belda. Kakšen pa je vaš odnos s kapetanom Mendieto? Nič kaj posebnega, imava normalen profesionalen od- nos. Je kdaj ljubosumen, ko storite kaj dobrega na tekmi, ko, naprimer, izvajate enajstmetrovko vi in ne on? Mogoče je v takšnih trenut- kih res čutiti malo nevoščlji- vosti, vendar verjemite, da si s tem ne belim glave. Slišati je, da se v prostem času veliko družite z bivšim rokometašem Celja PL Gora- nom Cvijičem. Seveda, z velikim veseljem. Zelo dober prijatelj je, poleg tega pa daleč od doma redko srečuješ domače ljudi, zato sva oba vesela kadar imava čas biti skupaj v Valenciji. Ni jih Čez morske jedi Kaj najraje jeste? Najbolj mi teknejo morske specialitete, še posebej če so pripravljene doma. Če je le možno se prehranjujem do- ma, v kuhinji žene Jelke. Znate kuhati? To me raje ne sprašujte. Če bi doma kuhal jaz, bi bili ves čas na dieti. Iz prve roke pa vam lahko povem, da znam kuhati kavo. Ker sem se to naučil pred dnevi, se ravno sedaj veliko hvalim s tem do- sežkom. Ste v mlajših letih kdaj igrali kakšno tekmo v Celju? Spomnim se, da sem igral za mlado reprezentanco Sloveni- ji proti avstrijski Koroški. To se mi je še kako vtisnilo v spomin, ker sem bil takrat ravno na služenju vojaškega roka. Proti celjskemu klubu pa na žalost nisem nikoh igral. Vrnimo se še malo na no- gometna igrišča in k vašemu zadetku proti Jugoslaviji v zadnji minuti. Kaj vam je rojilo po glavi pred strelom in kakšni so bili občutki, ko ste žogo videli v mreži? Morda vas bo moj odgovor presenetil. Pravzaprav nič ne razmišljam. Enostavno si že- lim doseči zadetek in sku- šam odmisliti vse, saj je po- trebna maksimalna koncen- tracija. Veliko izkušenj imam, zato me pritiski ne motijo. Na tekmi igram za ekipo in ne za gledalce. N razumite me napak, tudi ja sem vesel, ko vidim, da sem kakšnim golom razvesel; ljudi, ampak o vsem tem raz misijam šele po tekmi, ko s pogledam posnetek in prebe rem časopise, zato med tek mo razmišljam izključno i potrebah ekipe. Prave občut ke ljudi in samega sebe zbe rem šele dan kasneje in taki je bilo tudi po tekmi z Jugd slavijo, kjer smo lahko bil glede na potek dogodkov za dovolj ni vsi in občutki s( bili lepi. Morda mi uspevj doseči precej zadetkov v zad njih minutah, ker se vselej zavedam odgovornosti. Raij čutim pritisk in ga tudi bre; težav sprejemam. Vam je kateri od številni!^ zadetkov v karieri posebe pri srcu? Vedno mi je najbolj pri srci zadnji gol. DEJAN OBREZ Foto: GREGOR KATIC NA KRATKO Ljubljana: Atleti in atleti- nje Kladivarja Cetisa so z ne- kaj okrepitvami znova postali ekipni državi prvaki. V moški konkurenci so zmagali Urban Acman (100 m), Matjaž Vo- glar (110 m ovire), Gregor Cankar (daljina). Jure Rovan (palica), Sebastjan Grosek (kopje) in Davorin Sluga (viši- na), v ženski pa Maja Nose (100 in 200 m), Urška Klemen (400 m) in Živa Majcen (disk). Slavile so tudi vse štiri štafete. Najodmevnejši izid je uspel Gregorju Cankarju, ki je pri- stal pri 802 centimetrih s po- močjo vetra v hrbet -i-2,l m/ sek. V predzadnji seriji je pre- skočil natančno 8 metrov. Doha: Velenjčanka Jolanda Čeplak in Celjanka Anja Va- lant sta se udeležili mitinga lAAF za veliko nagrado v Ka- tarju. Čeplakova je z zmago v teku na 800 metrov s časom 2:00,17, l^ar je njen osebni re- kord, prevzela vodstvo v toč- kovanju v tej disciplini, v skupnem seštevku pa je 3. Valantova je s troskokom, dolgim 13,95, zasedla 5. me- sto. Maribor: Na DP v ju-jitsu so člani Policijskega kluba bo- rilnih veščin Celje v članski konkurenci osvojili štiri na- slove, Dragan Milutinovič (kategorija do 85 kg), Peter Petrovič (do 77), Nina Gaber- šek (do 70) in Urška Tržan (do 62), in bodo Slovenijo zastopali na EP. Med mladina je bil najboljši njihov klubski kolega Primož Manojlovič | (do 69 kg). Celjski klub si priboril 13 medalj. I Rečica pri Laškem: Na 2., državnem kontrolnem tek-, movanju v streljanju s pištolo ^ sta članici domačega kluba,, Dušan Poženel, Helena Ko-j, stevc (557 krogov) in Mateja \ Albreht (519) osvojili prvo in^ tretje mesto, pri članih pa Da-^ mijan Sajovic tretje (520) (VL.) e Celje: Na košarkarskem ^ streetball turnirju v Novi vasi so bili med 13 ekipami naj- boljši Šotori pred Pekarčiči Tretji je bil organizator Mladi Forum Celje. ;j Celje: Veslači celjskega Nivo- ja so na turistični regati »Šmai- tinsko jezero 2001« zmagali šti-1,] rikrat: Kmetic, Vrhovšek, Zor-|; ko in dvojec Gedlička-ZorkO' \- Pri ženskah je bila najboljša n Šošteričeva iz Sailor cluba Ce- ;i Ije, ki je pripravil 6 kilometrov i( dolgo regato. (J.K) ij Celjsko: V petek (10- 17.30) k, bo v Slovenskih Konjicah nalni košarkarski turnir DP 2^ i dekleta, v Žalcu vključno - t soboto (15) teniški turnir po-^j sameznikov za pokal TK Ž^ii lec in turnir dvojic »Sto let«, ^' !i Zrečah pa v nedeljo 4. Com^' ^ tov cestni tek z začetkom D lO.uri. Št. 21.-24. maj 2001 . ŠPORT 17 Zaključno dejanje Za pokal Rokometne zveze Slovenije v Slovenj Gradcu - Celjani favoriti, a... \led lanskim finalom v Trebnjem so 1 j pivovarji privoščili sklece in razka- jji Prulčane, ki so v minulem držav- em prvenstvu pokazali zobe, a le na , ledsebojnih obračunih. V četrtfinalu okalnega tekmovanja so jih srečno [ločili Slovenjgradčani, nato pa so si fiborili gostiteljstvo turnirja. Naj- oljša četverica se bo pomerila konec ;'dna. I Leto 1994 Celjani so sedem pokalnih zvezdic brali z »levo roko«, dve pa so komaj olkli z neba. Pred sedmimi leti so ob )lčasu v nabito polni koroški dvorani idili ob odmoru z 12:8, a so domači s ;ljanom Tomažem Klečom izsilili po- aljšek, v katerem pa niso dosegli gola e!l:25). Kleč je vodil moštvo tudi med 2'dnom na treningih, na klopi pa je sedel Sygust Potušek, okoli katerega se še 'Ipdno vrti vse pri Preventu - zdaj v vlogi "irektorja. Na klop je poleti posadil Iva 'lunitiča, ki je v svojem edinem pokal- "em finalu leta 93 pripeljal moštvo Slo- "ana v Golovec; gledalci so videli vsega '5golov - 15:10 (6:4). V tisti sezoni so Celjani odigrali prvi podaljšek v pokalu. V četrtfinalu je bil hrpeljski Jadran na pragu senzacije v Golovcu, sodniški par Kern - Strel (ka- sneje predčasno »upokojen«) pa je tek- mo zaključil s podaljškom namesto ta- koj s sedemmetrovkami. Torej: Josip Šojat se je rešil dvakrat! Uroš Šerbec Ortoped dr. Vili Vengust je zagotovo pravilno ocenil, da so Šerbčeve ovojnice v levem ramenu preveč ohlapne in da je vezi potrebno skrajšati. Operativni po- seg, ki je trajal dve uri, je opravil v torek dopoldne. Kapetana čaka nekajmesečno okrevanje, zatrdil je, da se bo vsekakor vrnil na igrišče. Če mu bo uspelo, »vsa čast«. Pa ne da dvomimo o njegovi volji, ampak z levo roko je potrebno metati na gol! Pred sedmimi leti je Preventu nasul šest golov z dvema zgrešenima strelo- ma. Boljši je bil le Aleš Leve (8 golov), ki bo spet na nasprotni strani in v zadnjem obdobju poškodb ne pozna. Prevent Maksič, Simonovič, Banfro, Aleš Leve, Jeršič, tako se začne zveneča postava gostiteljev, nadaljuje pa z Anžičem, Jele- nom, Konečnikom, Maucem, Francom, Borisom Levcem, Plešejem. Zelo nevarni bodo. Gorenje v polfinalu nima možnosti z »zasanjanima« Rutenkom in Markom Oštirjem , čeprav je bilo v DP uspešnejše. Celje Pivovarna Laško tudi v nasled- nji sezoni ne bo med štirimi nosilci lige prvakov, ki jo bo tržila švicarska firma ASA, Za udeležbo v LP bo vsak klub prejel po 27 tisoč DEM, za četrtfi- nale dodatnih 30 tisočakov, za polfina- le še 60 in za preboj v finale 120 tisoč - skupno 237 tisoč nemških mark. Drob- tinica v primerjavi z nogometom, a spodbuden začetek, je zapisal tiskovni predstavnik CPL. Celjanom bo tokrat morda najtežje, kajti ne trebanjski Trimo (tekmec v polfi- nalu) ne Prevent v tej sezoni še nista pokazala pravega obraza. Domačine bo najbolj zavzeto opazoval »avstrijski» Žalčan Niko Markovič, Trebanjce pa Ce- ljan Igor Razgor, medtem ko Josip Šojat in še posebej Miro Požun trdno sedita v stolčkih. D.Šr Gologlavi Gregor Belina (37 točk) v objemu Blaža Ručigaja. Trije trilerji Košarkarji Savinjskih Hopsov so ostali v ligi Kolinska. Izjem- no izenačeni dvoboj z Elektro za članstvo v elitni*košarkarski druščini je odločil tretji obračun na Polzeli, pred tisoč gledalci pa so bili spretnejši Savinjčani, ki so si v garderobi po daljšem času razdelili skromne premije. Šoštanjčani so razočarani zapuščali dvorano, slišali so le tolažbe: »Saj bo Jadranska liga...« Morebitna ustanovitev ligaškega tekmovanja klubov s področja bivše Jugoslavije bi bržkone odprla prostor tudi za Elektro, kar pa bo znano kmalu. Predsednik uprave Hopsov Danilo Senič je trezno ocenil klavrno sezono: »Predvsem moramo najprej stvari urediti v glavah članov izvršnega odbo- ra, pokroviteljev, igralcev, nato pa si zastaviti delo za naprej.« D.Š., Foto: GAŠPER DOMJAN To je pravi nogomet! Petarda na Skalni kleti in klasični hat-trick Damiria Pekiča Nogometaši CMC Publiku- |ia so povozili Koprčane s 5:1 tkrog pred koncem DP iz- Inili cilj- uvrstitev na 5. me- I. 22-letni Damir Pekič je higič dosegel tri gole in si bt najmlajši doslej nadel kro- 0 naj strelca lige (najbližji asledovalec Sebastjan Cime- Jtič zaostaja za 5 golov). Celjsko igro so (resda proti ispanim Koprčanom, ki so iznali posledice slavja) oce- ievali s presežniki, kompli- lent dneva pa je prišel iz ust gendamega Braneta Oblaka, merja gostov: »Videl sem ti- 3, kar sem si želel, tehnično )dkovano, hitro igro. Delo akedonca Hlevskega je dopol- 1 Pušnik. Celjska ekipa je re- n kandidat za prvo mesto v slednji sezoni!« Marijan Pu- ik je takoj odvrnil: »Hvala za ioko mnenje, ki pa ni objek- no. Naša realnost je odhod kaj igralcev in morda prihod ega.« V soboto bodo Celjani oslab- ili na Prevaljah. Parne rume- ne kartone ima Marko Križnik, poškodbe mučijo Damirja Peki- ča in Sebastjana Gobca, bolezen pa Aleksandra Radosavljeviča. V igri je celo četrto mesto, a Mura, ki ima točko več, bo na- stopila doma proti Rudarju. Ve- lenjčani so pod vodstvom Edina Osmanoviča po štirih domačih zmagah pokleknili Ob jezeru. Andrej Goršek je sicer popeljal Rudar v vodstvo, Korošcem pa je dodatne motive vlil trener Borut Jarc. Drugi danski predstavnik v pokalu Intertoto in obenem tekmec CMC Publikuma bo znan do 28. maja, še pred kon- cem njihovega prvenstva, od 5. do 8. mesta pa si trenutno sledi- jo možni kandidati: Viborg 46, Odense, Aalborg in Lyngby po 43 točk. Čarterski polet z Brnika je predviden na dan tekme, po- vratek tudi, vendar preko Češ- ke, kjer bi ekipa ostala na pri- pravami in se vrnila pred povrat- no tekmo, ki bo 24. junija. D.Š. Foto: GREGOR KATIC Marijan Pušnik: »Največ golov gledalci vidijo na tekmah, kjer igra Olimpija ali CMC Publikum!« Akcija Daruvar uspela slovenska ženska košar- rska reprezentanca je s razom (Izrael 46:49) in mi zmagami (Hrvaška 59, Švica 80:45, Ciper 35) osvojila 1. mesto turnirju na Hrvaškem se uvrstila v 2. krog ilifikacij za EP leta B v Grčiji. Prisoten je delež celjskega Mer- rja, Metke Obrovnik i sliki s št. 5) ter Najde mšak (15) in Mateje 3le (10), ki pa sta si idaj poškodovali kole- in gleženj. Ob njih sto- Konjičanka Katja Hnik in Celjanka Simo- lurše iz Leka Jezice. D.Š., Foto: F.R. IIAMORIIMA NOGOMET I. SNL 32. krog: CMC Publikum - Koper 5:1 (4:1). Pekič (6, 17, 25), Radosavljevič (45), Boga- tinov (51); Husejnovič (21). Rudar - Korotan 1:3 (1:1). Goršek (19); Miškič (32), Jaki- rovič (78), Vidojevič (84). Vrstni red: Maribor Pivovar- na Laško 61, Olimpija 59, Pri- morje 53, Mura 48, CMC Pub- likum 47, HIT Gorica, Rudar, Koper, Korotan 43, Domžale 37, Dravograd 32, Tabor 28. II. SNL 26. krog: Esotech Šmartno - Livar Ivančna Gorica 4:1 (1:1). Arlič (31), Mujakovič (51), Repovž (65, 11-m), Ko- run (91). Renkovci - Dravinja 1:2 (0:0)^ Koljič (60, 89). Vrst- ni red: Živila Triglav 63, Alu- minij 51, Esotech Šmartno 50, Elan Granit Commerce 48, Ja- dran Šepič 47, Livar Ivančna Gorica 36, Dravinja 35, Zagor- je 34, Viator&Vektor 33, Nafta 31, Železničar Ligro 30, Beltin- ci, Feroterm Lenterm 24, Brda 14^Reiikovci 12. ^ ., III. SNL- sever 23. krog: Kozjak - Zreče 3:0, Usnjar - Vransko 0:0, Haj- dina - Mons Claudius 1:3. Vrstni red: Asfalti Ptuj 59, Usnjar 49, Kozjak 42, Paloma 41, Krško 35, Mons Claudius 32, Zreče 29, Stojnci, Kovinar Mascom, Vransko 25, Gerečja vas 24, Rogoza 22, Hajdina 20, Fužinar 17. KOŠARKA LIGA KOLINSKA Za 3. mesto, prva tekma: Geoplin Slovan - Pivovarna Laš- ko 73:85 (50:72, 34:43, 19:23). Lisica 20, Duščak 17, Udrih 14, Dragšič 12, Jurak 11, Nakič 5, Miletič, Eržen, Ovčina 2. Druga tekma: 75:92 (59:75, 27:50, 9:23). Nakič 20, Usica 13, Duščak 11, Udrih, Ovčina 8, Eržen 4, Jurak, Brolih, Dragšič 3, Miletič 2. Kvalifikacije, tretja tekma: Savinjski Hopsi - Elektra 95:93 (72:68, 44:47, 23:23). Belina 37, Cizej 20, Ručigaj 13, Kadič 11, Kobale, Arčan 6, Čatovič 2; Božič 19, Kario 17, Vugdalič 15, Rizman, Tajnik 13, MiUč 11, Kovačevič 3, Brinovšek 2. NIALI NOGOIVIET 1. celjska liga: Prijatelji - Romida 3:5, Šmartno - Skavti Policija 3:2, Pelikan - Maček tisk 2:2, Robokom - Cosmos 1:5, Veflon - Celjski grof 4:3, Koma - Klateži 1:1. Vrstni red: Cosmos 19, Veflon 18, Pelikan 15, Šmartno 13, Celjski grof 9, Robokom 8, Klateži 7, Maček tisk 6, Prijatelji 5, Romida, Skavti PoUcija, Koma 4. Občinska liga Štore: Lipa - Mladi knapi 15:0, Sokoli - Laš- ka vas 2:7, Gadi - Kanarčki 4:3, Kovinar - Sv. Lovrenc 5:4, Gam- si - Voc 2:7, Pečovje - lnexa 1:2. Vrstni red: Lipa 22, Sokoli 19, Laška vas, Sv. Lovrenc 18, Pe- čovje 17, Inexa 15, Voc 9, Kovi- nar 7, Gamsi 6, Gadi 4, Kanars- ki 3, Mladi knapi 0. ŠPORTNI KOLEDAR PEreK25.5. KOŠARKA Za 3. mesto lige Kolinska, tretja tekma - Ljubljana: Geo- plin Slovan - Pivovarna Laško -(19.30). S0B0TA26.5. NOGOMET 1. SNL, 33. krog - Prevalje: Korotan - CMC Publikum, Murska Sobota: Mura - Rudar (obe 17). 3. SNL sever, 24. krog: Zre- če - Asfalti Ptuj, Mons Clau- dius - Usnjar, Vransko - Koz- jak (vse 17) ROKOIVIET Zaključni turnir pokala RZS, polfinale - Slovenj Gra- dec: Prevent - Gorenje (16), Celje Pivovarna Laško - Trimo (18.30). NEDEUA27.5. ROKONIET Zaključni turnir pokala RZS, Slovenj Gradec: finale (17.30), za 3. mesto (15) NOGONIET 2. SNL, 27. krog - Novo me- sto: Elan Granit Commerce - Esotech Šmartno, Slovenske Konjice: Dravinja - Nafta (obe 17) ......_______________..........^^^ Št. 21.-24. maj 2001 18 PISMA BRALCEV ODMEVI Strgali so se j z uzde s Konjeniški klub Celje, Škof- ja vas 51 Celje, je imel 22. 4. \ 2001 izredni občni zbor. Zara- \ di ureditve razmer je takšen ' zbor tudi pisno zahtevala ' tretjina članov kluba. To so ; bili predvsem tekmovalci, nji- • hovi starši in člani, ki preživi- ■ jo vsak dan nekaj ur v klubu '[ ter se aktivno ukvarjajo s ko- j nji. Ker je del starega vodstva ,j hotel na vsak način preprečiti izvedbo zbora, je zaklenil • prostore kluba. Tako smo \ zbor izvedli pred hlevi, na ; klopeh in mizah, ki nam jih je \ posodilo gasilsko društvo iz j Škofje vasi. Udeležilo se ga je ' več kot 60 članov (vpisanih in = nevpisanih). Legitimnost in j legalnost so občnemu zboru ; izkazali tudi člani stare upra- ! ve - izvršilnega odbora, kot so: g. Marjan Hrušovar - predsednik, ga. Danica Do- i beršek, g. Emil Hedžet ter , predsednik nadzornega od- ! bora g. Franc Hrušovar. i Kljub oviranju poteka zbo- ■ ra, predvsem sta pri tem iz-, stopala ga. Doberškova in g. Aleš Kučer, je delovnemu ' predsedstvu uspelo pripeljati \ sestanek do konca. Izpeljane : so bile tudi tajne volitve. Z\ večino glasov je bil za pred- \ sednika izvoljen g. Roman Omerzu, g. Marjan Hrušovar ; pa je dobil 1 glas. Želeli bi poudariti, da so se j tega občnega zbora udeležili j prav vsi tekmovalci, ki tek- \ mujejo za Konjeniški klub Ce-^ Ije ter v njem tudi vhlevljajo .' konje. Ko je staro vodstvo spozna- j Ip, da na tem izrednem obč-^; nem zboru ne bo moglo uve-; Ijaviti svojih zahtev po nes-; premenjenem delovanju klu-^^ ba, je sklicalo svoj »redni obč-, ni zbor«. Ta je bil 11. 5. 2001 v;^ Novi cerkvi, ki je v drugi obči-?i ni - vojniški, torej daleč strani od dogajanja v Konjeniškem;; klubu Celje. Da bi dosegli pri-i merno število udeležencev, so na občnem zboru sodelo-1; vali tudi člani(?), ki se udele-« žujejo le občnih zborov Ko-; njeniškega kluba enkrat letno^ ter znanci in sorodniki. Torej^ ljudje, ki zgolj živijo v celjski; regiji ali pa še to ne in jih s\ klubom ne veže nikakršno^ udejstvovanje ali delo! V is-^ tem času je v Konjeniškem; klubu Celje v Škofji vasi de-1 lovni dan normalno potekal. : G. Hrušovar v medijih na-' vaja, da je v banki vzel kredit in ga posodil klubu. Pri temi pa ne pove, da je ta denar seli za nakup konja, ki ga ima v. posesti njegov sin, formalno! pa je lastnik konjeniški klub. i Nenazadnje pa mu bo moraL Konjeniški klub Celje ta kre-l dit tudi vrniti. Tak status imaj ali pa je imelo v klubu že 5; konj, ki so bili vedno v »lasti«: g. Hrušovarja ali g. Doberšek.; Glede neplačevanja s stra-j ni zasebnikov, pa naj pove,j kdo je tisti, ki ne plačuje.j Lastniki konj plačujemo os-J krbnino ne glede na dejstvo,i da staro vodstvo poskuša* doseči izhlevljanje konj in iz-, stop ljudi iz Konjeniškega^ kluba Celje tudi na tak način, da nam ne izdaja računov za stroške vhlevljanja. Prav ta- ko ne želijo sprejemati pi- snih opominov, da nismo prejeli računov in tako nam jih poštarji vračajo. Za dosego svojega cilja je staro vodstvo pričelo posa- meznike izključevati iz kluba. V zvezi s tem želimo javno povedati, da vodstvo KKC, iz- voljeno na izrednem občnem zboru, nima namena nikogar izključiti. Cilj nam je urediti finančne zadeve v klubu ter s tem tudi izboljšati delovne razmere. Celjani smo enotnega mne- nja, da bodo o celjskem klubu odločali ljudje, ki v njem vidi- jo možnost za tekmovanje in druženje s plemenitimi žival- mi - konji, nikakor pa ne ljud- je, ki v klubu vidijo predvsem možnost za zaslužek in oko- riščanje. KK Celje Prijazni tudi porodnicam K intervjuju z dr. Vladimir- jem Webrom, objavljenem v 19. številki NT, dodajam tudi jaz nekaj pohvalnih besed. Že velikokrat sem ležala na ginekološkem oddelku bolnišnice Celje, zato lahko samo pohvalim osebje oddel- ka, katerega predstojnik je dr. Weber. Osebje je zelo priza- devno, strokovno in tako pri- jazno do pacientk, da si res zasluži javno pohvalo. Nikoli ne bom pozabila lanskega aprila, ko sem nujno pomoč potrebovala v poznih nočnih urah. Tedaj sta se za moje življenje požrtvovalno borila dr. Weber in dr. Simoniti. Nju- na prizadevnost in trud sta se obrestovala, saj sta mi rešila življenje. Kljub zahtevnemu in napornemu delu sta bila do mene zelo prijazna, saj sta mi na tak način olajšala nezno- sne bolečine. Istočasno si pohvalo zasluži tudi vso me- dicinsko osebje ginekološke- ga oddelka bolnišnice Celje, posebna zahvala pa gre medi- cinski sestri g. Zorko, ki mi je nudila prepotrebno tolažbo in tople besede. Vsem zapo- slenim na ginekološkem od- delku celjske bolnišnice želim še obilo nadaljnjih uspehov pri delu ter da bi bili še naprej tako požrtvovalni do svojih pacientk. R.U., (naslov je v uredništvu) PREJELI k SMO Izjava za javnost Člani mestnega odbora No- ve Slovenije Celje smo se so- glasno odločili, da bomo na referendumu glasovali »pro- ti« uveljavitvi sprememb za- kona o postopkih umetne op- loditve. Prepričani smo, da sta za celovit otrokov razvoj potrebna tako mati kot tudi oče. Zavedati se moramo, da se v zgodovini človeštva niko- li ni pojavila družbena institu- cija, ki bi uspešno konkurira- la družini. Dejstvo je, da skupnost moža in žene naj- bolje poskrbi za celovit in us- pešen razvoj njunega po- tomstva. Žal tudi v družinah niso vedno zagotovljeni ideal- ni pogoji za otrokove pravice in interese. Vendar smo pre- pričani, da družina nudi bolj- še pogoje za otrokov razvoj, kot pa samska ženska, ki bo z umetno, oploditvijo dobila otroka. Sporna zakonska do- ločba ni podprta s strokovni- mi argumenti, temveč je spre- jeta zgolj zaradi politične pre- vlade. Možnosti umetnega oplojevanja odločno naspro- tujejo najvidnejši predstavni- ki medicinske in pravne stro- ke ter tudi etična komisija. Posameznikom ne odreka- mo pravice do svobodne izbi- re življenjskega sloga, vendar morajo odgovorno sprejema- ti posledice svojih odločitev. Ženske, ki so si izbrale življe-, nje brez partnerja, se morajo zavedati, da z umetno oplodi- tvijo ne bodo mogle dobiti otroka. Možnost umetne op- loditve samske ženske je lah- ko zgolj prva stopnja pri po- seganju v vrednote, ki pred- stavljajo temelj zahodne civi- lizacije. Nič se ne bomo čudili, če bo jedro vladajoče koalicije že v bližnji prihodnosti po hitrem postopku sprejelo za- kone o genetskih posegih na človeku, kloniranju, evtanazi- ji in tako dalje. Takšnemu od- ločanju brez sodelovanja šir- še javnosti nasprotujemo, ker bi se morala o takšnih vpraša- njih v celotni družbi opraviti temeljita, strokovna in tehtna razprava, ki bi v državi pripe- ljala do splošnega soglasja. Razpis referenduma bo zago- tovo prispeval tudi k boljši informiranosti javnosti o na- vedenih problematikah, kar bo povzročilo globljo osveš- čenost o teh temeljnih človeš- kih vprašanjih. Pravico otroka do normal- nega otroštva je potrebno po- staviti pred pravico samske ženske do materinstva brez partnerstva. Ker se čutimo odgovorne tudi za še neroje- ne državljane in za zagotovi- tev kolikor mogoče ugodnih psiholoških, socialnih in ma- terialnih pogojev za njihovo rast in razvoj, bomo na refe- rendumu glasovali proti pred- laganim spremembam zako- na. MESTNI ODBOR N.Si CELJE Kmetje so »požriiff besedo Bilo je ob letošnjem spom- ladanskem protestu sindikal- no organiziranih kmetov v Sloveniji, v Ljubljani. Takrat so »kmetje zahtevali uveljavi- tev višjih odkupnih cen za pridelano kravje mleko. Kmetje v Ljubljani so takrat izjavljali, da bodo, če do na- slednjega dne ne bodo dose- gli višjih cen, v Ljubljani lju- dem delili mleko - zastonj. Potem ko še naslednji dan" kmetje niso dosegh, kar so zahtevali, tudi mleka niso za- stonj delili, še več, celo one- mogočali so, da bi ga za plači- lo dobila bolnišnica - Klinični center za potrebe bolnikov. Takrat so novinarji v medijih sporočili, da so kmetje svojo izrečeno besedo »požrli«. Ko sem to spremljal, sem se spomnil nečesa podobne- ga, kar se,je zgodilo tudi y mojem kraju. Bilo je pred ča- som, ko je bila moja bližnja soseda redna odjemalka sve- žega mleka pri kmetovalcu v sosednji vasi. Le mesec dni je manjkalo do polnih dvajset let rednega odjema, ko je pre- nehala jemati mleko pri njem. Takrat ji je ta kmet dejal, da jo bo, če bo pri njem kupovala mleko polnih 20 let, ves na- slednji mesec dni dajal mleko zastonj. A je tudi ta kmet izre- čeno besedo prelomil. To pa ni edina takšna zgodba. Torej je tudi pri nas v Zgornji Savinj- ski dolini kmet pojedel svojo izrečeno obljubo, ko je šlo za brezplačno mleko. VLADO PAREŽNIK, Mozirje Doživetje mavrične šole na Vransicem Tradicionalno srečanje pe- dagoškega društva Slovenije, ki ga uspešno vodi kolegica Angelca Kunstelj, je tokrat pripravila celjska sekcija pod vodstvom Vide Bukovac. Prišli smo upokojeni peda- goški delavci z vseh strani naše Slovenije. Z veseljem se srečujemo in izmenjujemo svoje vtise in doživetja. Vsem nam je skupno dolgoletno de- lo z otroki. Poklic nam ni dal le kruha, pedagoško delo nam je bilo v veselje rn zado- voljstvo. Čeprav smo upoko- jeni, smo še v sredi življenja in nas še vedno zanipia vse, kar se dogaja v šolstvu, kar je v zvezi z vzgojo in vse kar je v dobro naših otrok. Tokrat smo se zbrali v sli- kovitem predelu Savinjskega, kjer si Kranjska in Štajerska podajata roke. Z odprtim sr- cem so nas sprejeli učenci in učitelji OŠ Vransko. V zadnjih nekaj letih je postala šola nes- poznavna, že na zunaj vsa drugačna, praznična, pom- ladna, kot pomladna nevesta in prava kraljica trga Vransko. Zares smo izbrali pravo šo- lo za naše srečanje. Imeli smo kaj videti. Prisrčen je bil že sam sprejem z obujanjem tra- dicionalnih običajev gosto- ljubja. Prevzel nas je estetsko in doživljajsko izbran kultur- - ni program, kjer so nam vran- ski učenci z vsem žarom prib- ližali svoj kraj, svojo šolo in izvenšolske dejavnosti. V po- govorih z učenci, učitelji in ravnateljico Valerijo Pukl, smo še bolj podrobno spoz- nali utrip življenja na šoli. Us- tvarjalnost v šolskem delu najde vselej bogat odsev tudi v izvenšolskih dejavnostih. Da je delo zares uspešno pri- čajo priznanja in nagrade, ki jih prejemajo za svoje delo učenci, bodisi individualno, ali šola za realizacijo dela v projektih na ravni države ali celo na mednarodni ravni. Potrdilo se je znano reklo - Čast raste na pednje in ne pride sama od sebe. Največja vrednota in najviš- ji cilji h katerim težijo v OŠ Vransko pa niso samo le v znanju, ampak predvsem v izboljšanju medsebojnih od- nosov na vseh ravneh. Zazna- li smo, da je prav to tisto drugačno, neobičajno, kar daje tej šoli lastni izraz. Moč pedagoškega dela uči- teljev in vodstva šole je v pe- dagoškem optimizmu in ve- drosti, kar smo začutili tudi mi. Na Vranskem so premak- nili goro. Goro pa lahko pre- maknejo le tisti, ki v začetku premikajo kamenčke. In tu je najbrž skrivnost moči in' us- pehov, najbrž je zato dobila ravnateljica Valerija Pukl la- skav naziv naj ravnateljice za leto 2000 po izboru bralcev revije Otrok in družina. Prijaznost in toplino smo začutili tudi mi ves čas biva- nja na šoli. Potrdili so nam tudi upokojeni učitelji iz os- novne šole Vransko, ki so nam povedali, da še vedno živijo s šolo, da jih kolegi uči- telji vedno povabijo, da z nji- mi dehjo uspehe in vsa doži- vetja v šoli. Čutijo, da niso pozabljeni, kar se žal v prene- katerih šolah praviloma do- gaja. V popoldanskem času smo si ogledali še predstavo v celjskem gledališču in sreča- nje končali v hotelu Evropa v Celju. Druženje pa nam bo ostalo v spominu kot nepo- zabno doživetje mavrične eko šole na Vranskem. VERA ŽUŽEJ, Žalec ZAHVALE, POHVALE Res je... Ko stopimo na oder, se po- čutimo nekoliko negotovi, ko pa dirigent dvigne roke, na- stane v dvorani tišina in za- zvenijo prvi toni, se naše po- čutje spremeni in smo kot prerojeni. Že več kot sedemdeset let je minilo od takrat, ko so v Novi Cerkvi ustanovili moški pevski zbor, ki z manjšimi prekinitvami deluje še danes. Nekdanji dirigent, danes žal že pokojni maestro Egon Ku- nej, je dejal, da bi se dalo s tem zborom marsikaj doseči. Prav je imel, kajti moški pev-" ski zbor Kulturnega društva Nova Cerkev bo drugo leto praznoval 30 let neprekinje- nega uspešnega delovanja. Sedanji umetniški vodja zbo- ra Peter Selčan vsako leto pri- pravi pevce za kar lepo števi- lo zahtevnih nastopov, ki raz- veselijo pevce same in hva- ležno občinstvo v Novi Cerkvi in njeni ožji in širši okolici. Ob tem pomembnem jubi- leju smo se odločili posneti kaseto, ki bi nas v poznejših časih, ko ne bomo več prepe- vali, spominjala na čudovite ure, ki smo jih preživljali v »kolektivu«, ki mu je pesem lepšala življenje. Seveda pa tak projekt zahteva ogromno dela in velika denarna sreds- tva. Kos pogače, ki ga name- nja država za kulturo, je zelo majhen, zato si pevci posku- šamo pomagati sami. Denar zbiramo na vse načine, tudi z zbiranjem v domačem kraju in še kje. Glavni namen mojega .pisa- nja o moškem zboru iz Nove Cerkve je pravzaprav ta, da se zahvalim vsem, ki so že pris- pevali denarna sredstva za uresničitev naših želja, za snemanje kasete, s katero se želimo nekako oddolžiti vsem pevcem in njihovim pri- jateljem. Zahvaljujemo se donator- jem, ki so že priskočili na pomoč. To so Občina Vojnik, Silvo Koprivnik, Ivan in ^ na Ravnak, Ivanka Koprivu Janko Majcen, Ivan Vre^g INO grafika. Posebej se zj valjujemo krajanom Nc Cerkve in gospodu deka Alojzu Vicmanu, ki so se j sebej izkazali neko nede dopoldne. STANISLAV TlH Na izletu je bilo prelepe Zahvaljujem se za prele doživetja na izletu 100 knif kih žensk na morje. Zahvč velja vsem sponzorjem, ki prispevali za ta izlet. Prav tal lepa hvala g. Tonetu Vrablu Mitji Umniku za vso pozi nost, ki sta jo izkazova vsem, posebno še starejši ženskam. Hvala tudi pevce in muzikantom, ki so pop strili prelep večer. Zahvaljuje se tudi šoferjema, ki sta bi zelo pozorna, posebno do n, starejših. Iskrena hvala tudi; vsa darila, ki smo jih prejele. ŠTEFKA SMREČNll Dobrr S pesmijo m pot Letos smo člani dobjansk( ga mladinskega cerkveneg pevskega zbora že tretjič o ganizirali tradicionalni prv( majski pohod iz Dobja na Rf sevno. Tudi tokrat je bil na vodja gospod Alojz Antlei navdušen planinec, ki je ž več kot dvajsetkrat popelji skupine planincev na Triglavi Ob osmi uri nas je oko| štirideset pohodnikov odšlo I rosno prvomajsko jutro pora ladi na poti. Ustavljali smo i pri križih in kapelah, ot spremljavi kitare prepeval blagozveneče majske pesni in brali svetopisemske psal me. Da nam je bilo še lepše so nas na poti tudi tokrat pri jazno sprejeli in pogostili Koc manovi iz Jazbinvrha in Fucii sovi iz Vodruža. Na Resevn smo, kljub dolgi hoji, nadvsf veselo proslavili praznik deli ter skupaj z drugimi pohodni ki zapeU in zaplesali. Pohoij smo zaključili s šmarnični pobožnostjo in z veliko petji pri križu pod Handilom. Za| ključno pogostitev so tudi le tos pripravili Justika, Franc Lavriha, družina Janka Nova ka in Antlejevi. Naše poti so se slučajni" udeležili štirje pohodniki i! Ljubljane. Zelo pohvalno s«» se izrazili o druženju z nam',, predvsem o vrednotah na^ mladih, ki nas osrečujejo i' dajejo novih moči ter smisl- življenja za lepši jutri. I Vsem prijaznim,gostiteljt^i' ,se udeleženci pohoda najlep ^ še zahvaljujemo. NATALIJA PLEMENITAŠ.|( Dobit I Št. 21.-24. maj 2001 KRONIKA 23 r NOČNE CVETKE §Če ste oni dan v Sparu slu- čajno naleteli na deklino brez spodnjic, je bila po vsej verjet- nosti Brina. Le-ta je namreč skušala izmakniti dvojne [spodnje hlačke, pa ji to ni iuspelo. Iz zaupnih virov smo :slišali, da so možje postave jvso stvar zelo resno vzeli v roke in zadevo dodobra prei- skali. • Silva je pri pregledu svojega pridelka na vrtu prepadena ugotovila, da bo v njeni ozim- nici manj krompirja, kot je načrtovala. Na pomoč je po- klicala policaje, s katerimi je skupaj ugotavljala, kateri krt rije brez njenega dovoljenja po njenem vrtu. • Tudi tokrat je med pomlad- nimi cvetkami ena o sosed- skih odnosih. Ker je Anton igvoje zemlje gospodar, se je močno razhudil, ko je videl, kako veselo sosed Darko orje po njegovi žemljici. Z njive je takoj poklical fante z Ljub- ljanske, ki so si pazljivo ogle- dali vsako brazdo in ugotovili, da sta si Darko in Anton že dlje časa v laseh. Pomislite, kako vesela bi bila Silva iz prejšnje cvetke, če bi Darko prišel poorati njen vrtiček. Krompirja bi bilo kot solate. • Devetnajstletni R.K. iz Pre- bolda si je v petek odločil v pisarni Tekstilne tovarne v Preboldu nabrati nekaj pisar- niškega materiala. Tja se je namreč odpravil kar z nahrbt- nikom. Ker ga je tatinsko delo takoooo utrudilo, je malo »za- tegnil« in zaspal kar na kraju tatvine. Spečega in nič hudega slutečega so našle delavke, ki so ga pogumno izročile mo- žem postave. • Prejšnji četrtek so bili trije mušketirji glasni v nekem go- stinskem lokalu v Imenem. Kljub opozorilom se mladi mišičnjaki niso umirili, zato so jim ob bok modri unifor- miranci postavih še svojo mi- šično maso. Ker modrina ved- no zmaga, je bilo tudi tokrat tako. Fante so obvladali in jih pripeljali v kletke na šmarsko policijo, kjer so lahko do jutra razkazovali svoje bicepse drug drugemu. S.Šol. Radarske kontrole bodo... • jutri, 25. maja, dopoldne na območju Velenja, po- poldne pa na območju Ro- gaške Slatine, • v soboto, 26. maja, dopold- ne na območju Žalca, po- poldne pa na območju Celja, • v nedeljo, 27. maja, do- poldne na območju celotne regije, popoldne pa na ob- močju Rogaške Slatine, • v ponedeljek, 28. maja, do- poldne na območju Celja, po- poldne pa na območju Žalca, •v torek, 29. maja, dopold- ne na območju Šmarja pri Jelšah, popoldne pa na ob- močju Velenja • v sredo, 30. maja, dopoldne na območju Rogaške Slatine, popoldne pa na območju Celja •v četrtek, 31.maja, do- poldne na območju Žalca, Popoldne pa na območju Irnarja pri Jelšah. .. , , ^ ., Smrt kosi na Celjskem Eni se na cestnoprometne predpise, požvižgajo, drugi zaradi takšnih umirajo v dveh dneh minulega ted- na so ceste na celjskem ob- močju znova zahtevale dve življenji, tokrat 10-letne de- klice in 23-letnega fanta. Skoraj ne mine teden, da ne bi ceste na našem območju terjale krvnega davka. V sredo, 16. maja, je 43- letni V.F. iz Spodnje Ščavnice vozil iz Trojan proti Vran- skem. Izven Ločice je nenado- ma zapeljal na nasprotni voz- ni pas in trčil v tovorno vozilo 47-letnega D.P. iz Zagorja ob Savi. V silovitem čelnem trče- nju je na kraju nesreče umrla komaj 10-letna M.F. Zakaj je voznik zavil na nasprotno stran ceste, ni znano. Le osemnajst ur kasneje se je na cesti končalo življenje 23-letnega M.K. iz Letuša. Na cesti Letuš - Male Braslovče naj bi se 22-letni voznik oseb- nega avtomobila G.O. iz Vele- nja v blagem desnem ovinku skušal izogniti neznanemu čr- nemu vozilu, ki naj bi se mu približevalo po sredi cestišča. Trčenju se je izognil, a ga je z avtom zaneslo na bližnjo nji- vo, kjer se je vozilo večkrat prevrnilo. Med prevračanjem je iz vozila padel sopotnik M.K. in obležal mrtev. Je umrl zaradi napake neznanega voz- nika? Strah vzbuja predvsem dejs- tvo, da so skoraj tri četrtine vseh smrtnih nesreč povzroči- li brezobzirni vinjeni vozniki. Povprečna vsebnost alkohola v krvi pa je bila 2,15 g/kg. »Poleg neupoštevanja ome- jitve hitrosti, ki je kriva za slabo tretjino nezgod, je prav vožnja pod vplivom alkohola poglaviten vzrok najhujših ne- sreč,« pravi načelnik unifor- mirane policije Policijske uprave Celje Bojan Vrečic. »Glede na okoliščine najhuj- ših nesreč pa si upam trditi, da Letos se je na cestah na Celjskem zgodilo 11 nezgod s tragičnimi posledicami. V njih je umrlo kar 14 oseb. Lani je bilo smrtnih nesreč v ena- kem obdobju polovico manj. bi bile posledice bistveno mi- lejše, če bi vozniki uporabljali varnostne pasove in čelade,« še dodaja Vrečic. Več kot po- lovica letos umrlih na cestah v avtomobilu namreč ni bila pripasana, trije vozniki eno- slednih vozil niso uporabljali varnostnih čelad. Bi jim v usodnem trenutku čelada lah- ko rešila življenje? Za odgo- vor je, žal, prepozno. Policisti s številnimi opo- zarjanji, preventivnimi in re- presivnimi ukrepi ter akcija- mi pogosto »streljajo v praz- no«. Številni kršitelji predpi- sov, posebej pa takšni, ki so jih policisti že večkrat kazno- vali, se spretno izogibajo ra- darjem in drugim kontrolam. Medtem ko je videti, da so pohcisti v dilemi, kaj še stori- ti, da bi izboljšali prometno varnost, na cesti dan za dnem ugašajo mlada življenja. Vča- sih zaradi spleta okoliščin, pogosto zaradi cestnih divja- kov. SIMONA ŠOLINIČ Nesreča na cesti Letuš - Male Braslovče je terjala 14. letošnjo smrtno žrtev na cestah na Celjskem. Foto: SHERPA Štiristo kilogramov na otroke šestdeset dijakov Srednje kmetijske šole in učencev Osnovne šole Hruševec je bi- lo v torek, 22. maja, priča nenavadni nezgodi, ki se k sreči ni končala tragično. V telovadnici Osnovne šole Hruševec v Šentjurju se je okrog 13. ure, v času odmora, zrušila predelna zavesa (z njo omogočijo, da ima v telovad- nici hkrati več otrok športno vzgojo), dolga 24 metrov, osem mptrov visoka, težka pa kar 400 kilogramov. V nesreči je en učenec dobil odrgnine in udarec v glavo, zaradi česar so ga prepeljali v celjsko bolni- šnico. Popustil pa naj bi nosi- lec, na katerem je bila zavesa obešena. Kot pravi ravnatelj Osnovne šole Hruševec Ro- bert Gajšek, bodo v nasled- njih dneh ugotovili vzrok ne- sreče. Na celjski policijski upravi dodajajo, da je za kakr- šno koli sklepanje o tem, zo- per koga bodo podali kazen- sko ovadbo, še prehitro. V naslednjih dneh bo namreč potrebno pregledati celotno gradbeno dokumentacijo. gradbeno dovoljenje in prido- biti podatke o izvajalcu del. Zanimivo je predvsem to, da gre za sorazmerno novo stavbo, saj so šolo zgradili leta 1995. Gradbena dela je izvaja- lo podjetje Gradiš, predelno zaveso v telovadnici pa je po- stavilo podjetje Elan Begunje. S.Šol. Foto: GK Ovadil se je sam Celjski policisti so prijeli 30-letnega Celjana A.P., ki je osumljen kaznivega dejanja poneverbe. Omenjeni je bil zaposlen v podjetju Lagea, kjer je vodil evidence dnevnih izkupičkov, vendar je na žiro račiin podjetja odvajal vedno manj denarja. Začel si je lastiti denar od dnev- nega izkupička in plačanih akontacij kupcev. V posamez- nih dnevih si je tako prisvojil od 100 do 550 tisoč tolarjev V začetku aprila pa je lastnik pod- jetja ugotovil njegovo nečedno delo, mu to povedal, toda A.P. je kljub opozorilom nadaljeval s spravljanjem denarja v svoj žep. Ves denar je osumljeni za- pravljal v casinoju. Ker ga je njegov delodajalec znova zasa- čil, ga je odpustil iz službe ter mu naročil, da naj ukradeni denar vrne, v nasprotnem pri- meru ga bo prijavil policiji. A ga je A.P. prehitel, saj se je policiji predal kar sam, Lagei pa povzročil za okrog pet mili- jonov tolarjev škode. S.Šol. Zrušena predelna zavesa v telovadnici bi lahko bila usodna za šolarje. PROMETNE NESREČE Zbita kolesarja S hudimi telesnimi poš- kodbami dveh kolesarjev sta se končali prometni nesreči, ki sta se zgodili v četrtek, 17. maja, v Vojniku in v petek, 18. maja, v Šmarju pri Jel- šah. V Vojniku je desetletni kole- sar M.V. vozil po Ulici Staneta Kvedra in zapeljal v križišče, ko mu je z osebnim avtomobi- lom z desne strani pripeljala 36-letna J.U. iz Vojnika. V trčenju je kolesar padel po cestišču in se hudo ranil. V drugi nezgodi pa se je hudo ranila 28-letna P.Š. iz Šmarja pri Jelšah. Voznik to- vornega vozila J.P. (42) iz Ce- rovca pri Šmarju je vozil vzvratno po dovozni cesti iz- pred stanovanjske hiše v Slomškovo ulico. Iz leve stra- ni se je takrat s kolesom pripe- ljala P.Š., ki je z glavo udarila v zadnji del tovornega vozila in padla po tleh. Pri tem pa se je utrpela hude telesne poš- kodbe. Na nasprotni vozni pas Tri osebe so se hudo ranile, dve pa lažje v nezgodi na glavni cesti izven Črnove v soboto, 19. maja. Škode na vozilih je za okrog 800 tisoč tolarjev. Ptujčanka S.l. (21) je z osebnim avtomobilom vozi- la iz Velenja proti Arji vasi. V nepreglednem ovinku je na mokrem cestišču zapeljala na nasprotni vozni pas, kjer je trčila v nasproti vozeči avtomobil 49-letnega M.S. iz Velenja. Po trčenju je vozilo odbilo na travnik in tam ob- stalo. V vozilu sta bih poleg voznice hudo ranjeni še 20- letna G.L. iz Pragerskega in 21-letna V.L. iz Ceršaka, os- tali dve sopotnici, 22-letna J.K. in 21-letna M.R iz Mari- bora, pa sta se lažje poško- dovali. Trčilo pet vozil v torek, 22. maja, se je na regionalni cesti Arja vas - Velenje, v Veliki Pirešici, zgodila prometna nesreča, v kateri je bilo udeleženih pet vozil, Do zaključka redakcije nam s PoHcijske uprave Celje niso sporočili natančnega vzroka nezgode. Po neuradnih podat- kih naj bi voznika, ki ni upo- števal omejitve hitrosti, zane- slo na cestišču, pri tem naj bi oplazil drugo vozilo, čelno tr- čil še v en avtomobil, zatem pa naj bi vanj v naletu trčila še dva voznika. Cesta je bila za- prta za ves promet več kot uro, štiri osebe naj bi bile ranjene, ena od teh hudo. Ranjen motorist Tudi prometna nesreča, ki se je zgodila v nedeljo, 20. maja, na Dobrni, se je kon- čala s hudimi poškodbami ter škodo na vozilih v višini 650 tisoč tolarjev. Triindvajsetletni T. L. iz Podkraja je vozil neregistrira- no motorno kolo iz Klanca proti Dobrni, kjer je zaradi zaviranja izgubil oblast nad vozilom in padel po cestišču. Motorist se je pri padcu hudo ranil, motorno kolo pa je pri drsenju trčilo še v dva parkira- na avtomobila na cesti in ju poškodovalo. S.Šol. Peljal čez glavo Tragično se je končala nesreča pri delu, ki se je zgodila v četrtek, 17. maja, v Brezovi pri Šmartnem v Rožni dolini. Branko F. je s traktorjem s prikolico vozil vzvratno in pri tem trčil v 81-letno Antonijo O., ki je takrat ravno grabila seno. Za ji je z desnim kolesom peljal čez glavo. Antonija O. je umrla na kraju nesreče. V četrtek sta si kraj nezgode ogledala tudi dežurni preiskovalni sodnik in državni tožilec. S.Šol. Št. 2t. - 24. maj 2001 24 ZANIMIVOSTI VSO dneh okoli sveta Poznavalcem svetovne književnosti in še posebej pustolovskega pisatelja Julesa Ver- na zgornji naslov ni nobena neznanka. Znamenita pripoved o potovanju okoli sveta je lep slavospev človekovemu hotenju in morebiti celo izziv Matevžu Lenarčiču iz Rečice ob Savinji, ki se bo 10. junija odpravil z ultralahkim letalom na pot okoli sveta. Lenarčič bo na poti preletel 31 tisoč kilome- trov, kar je komaj nekaj manj od obsega ekvatorja, pod njim pa se bo zvrstilo 13 držav. Po Humarju in Karničarju bomo Slovenci očit- no spet držali pesti za drznega pustolovca. Odhajanja in prihajanja Matevža Lenarčiča so nekakšen način življenja himalajskega alpi- nista, biologa in vrhunskega fotografa. Vse njegovo početje je za oči povprečnežev nekaj neobičajnega: plezal je v polarnih prostrans- tvih Grenlandije, v Patagoniji je stal na vrhu Cerro Torrea in Fitz Roya, obredel južno steno Annapurne I ter plezal na severnih pobočjih Matevž Lenarčič bo gost nočnega programa Radia Celje v noči s petka, 25. maja, na soboto, 26 maja. Annapurne IV v Himalaji. Na skrajno vzhodni Kamčatki je vztrajno zalezoval grizlije in jih za večno nasehl v svoj fotografski objektiv. Čeprav Lenarčič na poti ne bo povsem sam, pa je načrtovana avantura v krhki lupini letala vse kaj drugega od dosedanjega dokazovanja. Zato je spodobno iz povsem človeških vzrokov verjeti v, če hočete, nekoliko noro početje. Navsezadnje se Lenarčičeva pot okoli sveta začenja v deželici, ki si še kako želi razpoznav- nosti in spremljanja svetovne javnosti. Srečno! EDI MAVRIC Tito v Celju v soboto je Celje obiskal Josip Broz Tito, seveda v po- dobi dramskega igralca Iva Godniča. Obisk je pripravil celjski CC klub - Claudium Celeia in si- cer ob bližnjem, nekdaj tako popularnem dnevu mladosti. Ivo Godnič je v podobi marša- la Tita ob spremstvu Jovanke Broz, ki jo je upodobila Dra- gana Jusupovič, članica amaterskega gledališkega an- sambla KUD Zarja Trnovlje Celje, sedel v odprti mercedes ter se v spremstvu limuzin in kakšnih 20 motoristov, članov Moto kluba Panter iz Celja, popeljal naprej skozi mestno četrt Hudinja, kjer so mu do- brodošlico s soljo, kruhom in vinom izrekli pri piceriji Ros- sellini. Pred celjskim gledaUš- čem je čakalo kar precej rado- vednežev. Josip Broz se je na- prej sprehodil do spomenika Vojna in mir na Gledališkem trgu, se mu poklonil, nato pa nagovoril zbrane. Organiza- torji so ga pozdravili s progra- mom, v katerem sta sodelova- la recitatorja KUD Zarja Tr- novlje Kristijan Ropotar in Krešo Vrebac ter člani folklor- ne skupine srbskega kulturne- ga društva Desanka Maksimo- vič iz Celja z originalnim ko- lom. ŽB, Foto: GK Predstavljamo vam dijake 4. a razreda Srednje In strokovne šole Celje, smer vzgojitelj predšolskih otrok. Fotografirali so se 17. marca na maturantskem plesu Na fotografiji so: Alenka Amon, Janja Androič, Mojca Ašič, Erika Blazinšek, Špela Bogataj, Zorka Felicijan, Jerneja Goličnik, Urša Hajoi, Anja Jurkošeki Judita Kolenc, Vesna Kolin, Anja Kopše, Mojca Kos, Suzana Kračun, Simona Lončar, Tomaž Medved, Maja Mlakar, Rozika Orozel, Marija Peganc, Katarin' Pepevnik, Tadeja Pevec, Špela Bovše, Andeika Pranjič, Andreja Rabuza, Anja Semprimožnik, Sabina Sire, Barbara Stopinšek, Mihaela Štefanič, Anja StOf> Katja Turnšek in Darja Zupane, skupaj z razredničarko Barbaro Ariič. Maturanti, na plan! Maturanti srednjih šol - vabimo vas, da nam pošljete fotografijo svojega razreda in ji priložite imena vseh sošolcev na fotogi Objavili jo bomo in postala bo lep spomin za današnje in prihodnje dni, ko boste tudi ob časopisnem izrezku obujali spomine i}^ zadnje srednješolske dni in na zrelostni izpit. Fotografirate se lahko v razredu, parku, na maturantskem plesu, izletu. . fotografije nimate, bomo zanjo poskrbeli mi. Pišite nam na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. - Št. 21. - 24. maf2001-- NASI KRAJI IN LJUDJE 25 Playboy s tremi Celjani 25. maja bo izšla prva številka slovenske izdaje Playboya, ki jo ureja Celjan Bojan Krajnc Celjan, ki je novinarsko pot v osemdesetih letih pri- jel na Radiu Celje, nato pa bliskovito uspel v Ljublja- ni. »Na Radiu Celje smo se jcalili. To je bila fina šola. 0osti so nam pustili, imeli pa smo tudi dobre mentor- je. Od Mitje Umnika dalje. Tudi tehnična ekipa je bila dobra, Pišek, Tatarevič, Matelič. Še danes, vidim, so tukaj,« se je v Nedelj- skem zmenku na Radiu Celje spominjal Bojan Krajnc. Ko je pričel z novinarskim delom na Radiu Celje, je Bo- jan že sanjaril o Mladini. A se mu je takrat zdela zelo daleč. Celo nedosegljiva. Ko je prišel v Ljubljano, se je stvar odvila po želeni poti. Mladina, nato TV, nacional- ka. Studio City, pa mesto odgovornega urednika dru- gega programa na nacionalki in spoznanje, da to ni to, ker s svojimi drznimi in vedno drugačnimi idejami od usta: Ijenih ni mogel prodreti. Za- to se je poslovil. In kmalu je »uletel« Playboy. Ni dosti razmišljal. Vzel je, kar so mu ponudili. Nov izziv, ki bo na dan mladosti ugledal juč sveta. Zakaj ravno na dan mla- dosti? Playboy vnaša nek revival mladosti. Slogan promocij- ske akcije je namreč Ostanite mladi, kar verjetno s Playbo- yem ni težko. Misliš, da je Tito bral Playboya? Tito je bil plejboj. Tipični predstavnik te sorte ljudi. V žlahtnem pomenu besede. Dejansko je užival v življe- nju, ne da bi bila to njegova poza. Ali prva številka .Playbo- ya prinaša kakšno fotogra- fijo znanih Slovenk? Svoje čare je razgalila Tina Gorenjak. Celjanka, ki igra v SLG Celje. Zelo simpatična je, lepa in provokativna pun- ca. Jo je bilo težko prepriča- ti? Ne, s Tino se poznava že dalj časa, pogovorila sva se in bila je za. Kaj pa honorar? Je bil za naše razmere astronomski? O višini ne bi govoril. Je pa ta za prvo tovrstno poziranje sedaj okvir, v katerem se bo- mo gibali v prihodnje. Playboy je več kot le revi- ja, ki prinaša fotografije golih žensk. Prinaša na- mreč tudi kakovostne član- ke, kajne? Ameriški Playboy izhaja od leta 1953. Od takrat do danes je zanj pisalo kup av- torjev, ki so bili Nobelovci in Pulitzerjevi nagrajenci. Gre torej za kvalitetno bra- nje. V slovenski Playboy bo- do pisali kredibilni avtorji. Od Vesne Milek, Marka Ba- uerja, Petra Mlakarja do Ale- ša Debeljaka, Slavena Letice, Miša Alkalaja. Gre za ekipo, ki jo še dopolnjujem. Najti bo treba tiste, ki imajo do- volj poguma za pisanje v Playboy, ali tiste, ki so prosti na trgu. Prvo številko bomo izdali v nakladi 25 tisoč iz- vodov. Morda se bo Playboy nekaterim zdel preveč inte- lektualističen. Vsekakor bo to revija, ki bo estetska, in- formativna in edukativna. Prav slednje me še posebej zanima. Misliš da je konzervativ- na Slovenija že zrela za Playboya? V Playboyu je toliko zani- mivih tem, člankov, esejev, da golota v njem ne bi smela biti ovira. Če kdo Playboya ne bo kupoval samo zato, ker je notri par fotografij golih bejb, je to njegov problem. Če to ne gre v kontekst njego- ve svetovnonazorske orien- tacije, mu bog pomagaj. Katere bodo udarne teme v prvi številki? Intervju z Zlatkom Zaho- vičem. Delala sva ga z Gora- nom Obrezom (prav tako Celjanom, op.p.) v Londo- nu, pred tekmo z Arsena- lom. V tem intervjuju je Za- hovič' prvič povedal nekate- re stvari. Na primer o ozad- ju vrhunskega profesional- nega nogometa, kaj se mu dogaja v Valenciji, zakaj ne igra... Zanimiv je tudi strip. Rolando Peharec, avtor t.i. dupleric v Mladini, v stripu na realističen način idealizi- ra like slovenske estrade in politike. Vsakršna podob- nost z resničnimi liki je se- veda zgolj naključna, ha, ha, ha. Se je morda zgodilo, da je kdo odklonil sodelovanje s Playboyem? Edini avtor, ki me je zavr- nil, pa ne vem, zakaj, je bil Jurij Gustinčič. Ponudil sem mu, da mi napiše članek o desetletnici Slovenije. Pa je rekel ne. Edini. Bil sem prav šokiran. Kaj pa Bojan Krajnc in ženske? Uredniku Playbo- ya bi pristojalo, da se okoli njega vrtijo lepotice? Jaz nisem tipičen playboy. Ne kadim cigar. Bi se slekel za Novi ted- nik? Ne bi se. Niti iz kakšnih umetniških nagibov ne. Se bo Bojan Krajnc posta- ral na Playboyu? Ne, ne, absolutno ne. To je projekt, ki ga bom delal kak- šni dve leti, potem pa...piči- mo dalje. NATAŠA GERKEŠ LEDNIK Foto: SHERPA Bojan Krajnc iz časov, ko je začel na Radiu Celje. Po skoraj šestih desetletjih Nedavno so se v Širju pri Zidanem Mostu mudili viso- Id predstavniki nemškega in madžarskega ministrstva za obrambo. Na tamkajšnjem pokopališču so položili ve- nec padlim svojcem v drugi svetovni vojni. V Širje so jih pospremili predstavniki slo- venskega obrambnega mini- strstva, tam pa jih je sprejel predsednik Krajevne skup- nosti Zidani Most Milan Vo- dišek. Nemški general Harald Ku- jat je že ob prvih stikih z našim ministrstvom za obrambo izrazil željo, da bi se spominu preminulih pokloni- li v čim ožjem krogu, zato o njihovem obisku niso obveš- čali javnosti. Kujatov oče je bil v okupatorski vojski, živ- ljenje pa naj bi izgubil ob zračnem napadu zavezniških sil 8. marca 1945. Eden od generalovih sprem- ljevalcev, vojaški ataše iz Bu- dimpešte Manfred Tietje, je omenil še enega padlega voja- ka, Franza Ferdinanda von Klocka, in prosil, ali bi lahko p njem kaj poizvedeli. Življe- nje naj bi izgubil leta 1945 nekje na območju Ljubljane. B. JANČIČ Pred obnovo stadiona v Žalcu v Žalcu se pripravljajo na ustanovitev atletskega kluba. V ta namen so ustanovili pripravljalni odbor, katerega člani so Zoran Vučer, Vlado Kralj in Adi Vidmajer. Za sodelovanje se namerava- jo dogovoriti z celjskim atletskim društvom Kladivar, v tem tednu pa že pričenjajo s prvimi športnimi aktivnostmi. Tako bo jutri, v petek ob šestnajstih, mala olimpiada na stadionu v Žalcu, v soboto ob pol devetih zjutraj pa se bo pričela akcija Razpnimo jadra 2001 - mislim in srcu športno pot. Mladi športniki se bodo na stadionu skupaj s starši pomerili v teku na 60 metrov, v skoku v daljino in metanju krogle. Ob pol enajstih dopoldne bodo slovesno položili temeljni kamen za izgradnjo atletskih naprav in obnovitev žalskega stadiona, na katerega nameravajo položiti tartan. Dogovorili pa so se tudi o obnovi tenis hišice, kjer bodo poslej poslovni prostori novega atletskega kluba. AMS General Harald Kujat se je z darilom zahvalil za sprejem predsedniku KS Zidani Most Milanu Vodišku. Razstava raziskovalnih nalog^ Danes ob 12. uri bodo v Osrednji knjižnici Celje od- prli razstavo 135 razisko- valnih nalog, kolikor so jih letos izdelal mladi in njihovi mentorji v celjskih osnov- nih in srednjih šolah. Na ogled bo do 26. junija. Med najboljše raziskovalne naloge osnovnošolcev se je uvrstilo 28 nalog, najvišje šte- vilo točk pa je dobila naloga raziskovalk IV. osnovne šole Celje Nike Drobež, Nataše Godec, Tamare Hartman in Alje Šafarič. Naloga Kolesar- ska pot okoli Celja je nastala pod mentorstvom Mojmirja Mosbrukerja. Za avtorje najboljših razi- skovalnih nalog bodo organi- zirali nagradne strokovne ek- skurzije po Sloveniji, v Na- rodnem domu pa bo 6. junija osrednja slovesnost, 23. sre- čanje mladih raziskovalcev Mestne občine Celje. S-.B. Preverjanje znanja osnovnošolcev Prvi rok za preverjanje zna- nja za vse učence, ki potrebu- jejo potrdilo o uspehu pri pre- verjanju znanja iz slovenskega jezika, je bil v torek, v sredo pa je bilo preverjanje znanja iz matematike. V II. osnovni šoh in osnovni šoli Ljubečna so se za skupinsko preverjanje odločili kar vsi učenci, v os- novni šoli Frana Kranjca in I. osnovni šoli je preizkus opravljalo približno 80 od- stotkov osmošolcev, v III. os- novni šoli, IV. osnovni šoli in osnovni šoh Hudinja pa se je za skupinsko preverjanje od- ločilo dobrih 40 odstotkov učencev. Drugi rok za preverjanje znanja za učence, ki se prvega roka niso mogli udeležiti ah želijo uspeh izboljšati, bo 5. in 6. junija. SB mM Otok belih plaž in prijaznih ljudi Kraj za počitek - Na tanzanijskem otoku Zanzibar te navduši lepa narava o Zanzibarju sem slišal to- liko lepega, da sem se pustil zapeljati temu lepotcu. Otok ima ugodno klimo, lepe bele plaže, toplo morje, južno sadje, začimbe, zanimivo mesto Zanzibar. In čudovite ljudi, kar šteje največ. Vožnja proti jugu Tanzanije je trajala polnih osem ur. Po- krajina, mimo katere smo dr- veli, je bila prekrasna. Malce sem bil prikrajšan za popolni užitek, saj sem bil ukleščen med dvema obilnima doma- činkama. Njune vonjave, smr- kanje in prehranjevanje (ko so kokošje kosti letele skozi okno in se je maščoba cedila naokoli) so me spravljali ob dobro voljo. Cena prevoza do otoka z ladjo je bila razmeroma viso- ka, kajti za dobro uro vožnje je bilo potrebno odšteti 30 zelencev (dolarjev). Ko sem v daljavi zagledal obrise mesta, sem prepoznal le mogočno sultanovo palačo oziroma Pa- lačo čudes (Beit El Ajaib). Zgodovina otoka Zanzibar je zelo pestra. V 10. stoletju so ga zavzeli Arabci. V 16. stoletju je bil portugalski, nato pa zopet arabski. Leta 1861 je postal samostojni sultanat. Med leti 1885 in 1890 je bil pod Nemci, ki so ga potem zamenjali z Angle- ži za otok Helgoland. Šele 1. 1963 je postal Zanzibar neodvisen. Leto kasneje so z otoka pregnali sultana in bogate arabske ter indijske trgovce. 25.4.1964 se je združil s Tanganiko v drža- vo Tanzanijo. V pristanišču sva najprej uredila formalnost ter poi- skala hotel Malidi. Sobe so skromne, kljub temu premo- rejo klimatsko napravo, mre- žo proti komarjem in dva tuša v enem nadstropju. Ce- na prenočevanja z zajtrkom je znašala 10 dolarjev na ose- bo. Ozke uličice mesta so spo- minjale na labirint s številni- mi majhnimi trgovinami. Tu lahko dobiš vse od afriških spominkov, srebra, zlata do južnega sadja. Ponekod so cene fiksne in ni barantanja. Povsem drugačna pa je pro- daja na prostem. Če pri ba- rantanju ceno prepoloviš, si stvar še vedno preplačal. De- nar lahko menjaš v menjalni- cah ali bankah. Velikih tečaj- nih razlik ni. Ananas v morju z Mitujem, ki ima turistično agencijo, sva se dogovorila za oglede. V prirejenem vozilu je bilo prostora za deset ljudi. Ker je običajno kovačeva ko- bila bosa, sta lastnik in po- močnik med vožnjo bolj vise- la kot sedela pri zadnjih vra- tih. Vožnja do ruševin Maru- hubija, nekoč harema sultana Barghasa, je minila dokaj hi- tro. Mitu je kot dober govor- nik znal opisati zgodovino Zanzibarja in palač tako do- bro, da smo ga poslušali z odprtimi usti. Po končanem ogledu smo se odpeljali proti plantažam kokosovih palm. Kot eno od največjih zanimi- vosti so nam pokazali palmo, ki je v zgornjem delu spiralno zavita. Pot smo nadaljevali do plantaž južnega sadja, dišav in začimb. Za konec smo šli na izvrstno kosilo iz zelenja- ve, riža in rib. Namesto kruha smo dobih čapati, mlincem podobno jed, za desert pa sadje, utrgano tik pred upora- bo, ki ima zato drugačen, slaj- ši in bolj svež okus, kot če ga kupiš pri nas. Po kosilu so nas odpeljali do Koralne jame, ki pa name ni naredila kakšnega poseb- nega vtisa. Povsem nekaj drugega pa je bilo kopanje v toplem Indijskem oceanu, še posebej, če ti v vodo servirajo okusen ananas. Počutil sem se nebeško. Gozdar na motorju Vzhodna obala otoka ima dolge bele peščene plaže. Na Rajski plaži so ženske ob ose- ki nabirale polže in školjke. V neposredni bližini so planta- že alg, ki jih izvažajo na Ja- ponsko. Ženske so sedele v topli vodi in jih čistile. Zaradi močnega sonca so bile oble- čene in zaščitene s sončnimi očali. Ogledal sem si gozd Jozani, Bine pa se je odpeljal v mesto Zanzibar. Prijazen vodič pri vhodu me je opozoril na ne- kaj posebnosti gozda. V njem je bilo precej rdečega maha- gonija, več vrst palm ter zani- mivih praproti. Posebnost gozda pa sta ogromni rdeči mahagoni, star preko 200 let. in opice rdeči colobusi, ki žive samo na Zanzibarju. Ker se držijo visoko v krošnji, jih je težko fotografirati. Stopanje je lahko zanimivo in tvegano, toda druge izbire nisem imel, kajti do mesta je bilo 24 kilometrov. Ko sem prvič dvignil roko, mi je usta- vil lokalni gozdar z motor- jem. Ko je slišal, da nisem obiskal bližnjega gozda man- grov, se je obrnil in me odpe- ljal do vhoda. Alpinist, fotograf in popot- nik Franci Horvat odhaja v prihodnjih dneh v zahodni del ZDA, kjer želi preplezati 3119 metrov visoki Mt Wash- burn, 4534 metrov visoki Mt Rainier in plezališča Joshua Tree ter Vosemiti. Ko sva se vozija z gozdar- jem nato vozila proti mestu, so ga domačini ustavljali kot zdravnika, župana ali duhov- nika. Za vsakogar je imel pri- jazno besedo. Pogosto ustav- ljanje in prižiganje motorja je potrošilo rezervno gorivo, tako da sva obstala dvajset metrov pred bencinsko čr- palko. Po zadnji večerji na otoku sva zavila na pivo v eno iz- med bližnjih restavracij. Kar nisem se mogel sprijazniti, da se končuje nekaj zelo lepega. Vsak večer bi lahko poslušal tradicionalno zanzibarsko glasbo taarab, opazoval ljudi in žulil pivo. Zadnji dan sem si želel og- ledati še otok Changu. Za vstop na otok in ogled želv velikank je potrebno plačati štiri dolarje. Želve so stare do 200 let in živijo v nekakšnem terariju. Čuvaji skrbijo, da si kdo ne bi zaželel želvine juhe, ki velja za specialiteto. FRANCI HORVAT Pogled na mesto Zanzibar Najbolj znana je sultanova palača. Št. 21.-24. maj 2001 Pomladni dan na Svetem Joštu Idilična izletniška točka nad Vranskim - Lažji planinski izlet Dobroveljska planota se pahljača- sto razrašča med Mozirsko in Celj- sko kotlino. Planota nima izrazitega ffha, temveč se nad kraškimi globel- pi dviguje kar nekaj znanih vzpetin JI slemen, ki pa noben ne seže krep- leje preko tisoč metrov. Le malokdo fe, da je tukaj kraški svet, ki se )onaša tako s kraškimi globelmi - rrtačami kot tudi s pravimi kraškimi amami. Posamezni vrhovi planote, d so dostopni z vseh smeri, nam lonavadi ponujajo bogate razglede, išino in mir, zato so priljubljene zletniške točke. Ena izmed takšnih e Sveti Jošt v Rovtah pod Menino. Sveti Jošt, ki leži na višini 955 me- rov (po nekaterih podatkih 935 m), tvorita idilična istoimenska cerkvica, )oleg katere je osamljena kmetija. Ikromna cerkvica, v kateri se danes našuje le petkrat letno, je bila včasih diko bolj obiskana. Na Sveti Jošt je lamreč vodila romarska pot, na kate- 0 so hodih ljudje od blizu in daleč - :elo s Hrvaškega. Da je bila cerkvica v ffeteklosti bolj čislana, nam dokazu- ejo zanimive freske v njej, ki datirajo 1 petnajsto stoletje in pa grb žovneš- b-celjskih grofov, s katerim se pona- a. Višje nad tema osamelcema je še ;na znamenitost. To je napol poruše- la in zapuščena mala cerkvica svete- ;a Protazija in Gervazija. V podrtiji še ahko občudujemo star (vendar žal zropan) oltar in bogata tlakovana tla, ?se ostalo pa je že načel zob časa. Na Sveti Jošt se lahko vzpnemo iz 'eč smeri. Lahko si izberemo pot iz Šmartnega ob Dreti čez prelaz Lipa. Za ta vzpon bomo porabili dve uri. Pol ure manj bomo porabili za vzpon z Vranskega preko vasice Vologo. Po- slednji del tega vzpona je precej strm. Približno ure dlje pa bomo rabili za vzpon iz Kokarij. Najslikovitejša pot je iz smeri Vranskega, mimo cerkve na Taboru in mimo osamljenih domačij in po- čitniških hišic v pobočju Jeronima. Pot lahko pričnemo na trgu ali pa se z vozilom zapeljemo proti zaselku Tešova, kjer blizu kmetije Klokoče- vec pustimo vozilo. Tukaj v bližini je tudi kraška jama, ki pa jo boste zaradi pomanjkljivih oznak težko našli. Za tiste, ki bi z vozilom radi še višje, pa se lahko zapeljejo še kilo- meter naprej do kmetije Tresk in Pečenik. Od tod naprej je potrebno pešačiti. In splačalo se bo. Uživali boste lahko ob pogledih na travnike in polja, ki jih imajo tukaj ljudje kar na dnu vrtač. Pot vas bo nato vodila skozi bukov in hrastov gozd. Po hrastu naj bi Dobroveljska planota tudi dobila ime. Dob je v staroslo- venščini ime za.hrast. Po približno poldrugi uri lahke hoje boste prišh do večjih izvirkov vode. Od tod do kmetije in cerkvice je le še nekaj daljših korakov. Sveti Jošt vas za prehojeni trud res ne bo poplačal z idiličnim razgledom na vse strani. Še najlepši je pogled na Čemšeniško (Veliko) Planino in pla- njave za njo ter na Vransko kotlino. Tudi če se bomo povzpeli na Šentjoš- ki vrh (1077 m), to je vrh, pod katerim ležita idilični cerkvici, ne bomo videli na Zadrečko stran, saj nam poglede zakriva visoko drevje. Poplačani pa bomo s pogledom na idilično pokraji- no in stvarstva, ki jih je ustvaril člo- vek. In v tem carstvu bomo lahko doživljali svoj mir. Kajti Sveti Jošt se ne ponaša z obilico obiskovalcev, pač pa se z neokrnjeno lepoto narave. In včasih je to kar prav. Opisana pot je v celoti markirana, za boljšo orientacijo pa je priporočljiva uporaba izletniške karte Zgornja Sa- vinjska dolina (merilo 1:50000, izdal Geodetski zavod Slovenije). Pri kmetiji je nabiralnik z vpisnim zvezkom in štampiljko Savinjske planinske poti. M. Ž. Idilična cerkvica sv. Jošta sameva na višini 955 metrov. 28 NASVETI KAJ BI DANES KIIHALI lUlakaroni po italijansko Potrebujemo: 400 g maka- ronov, 4 žlice olivnega olja, strok česna, 150 g pršuta v enem kosu, 600 g zrelih para- dižnikov, šopek bazihke, sol. Priprava: v osoljeni vodi skuhamo makarone do meh- kega, vendar naj v sredini še ohranijo sled čvrstega jedra. V drugi kožici zavremo vodo, vanjo potopimo paradižnike, kuhamo jih nekaj minut, nato jih odcedimo in jih neoluplje- ne narežemo na tanke rezine. Tudi pršut narežemo na tanke pramene. Na olju popražimo olupljen strok česna, ko zaru- meni, ga odstranimo. Kuhane makarone odcedimo in strese- mo v skledo. Primešamo jim paradižnik in pršut, prelijemo jih z vročim oljem, ki ima okus po česnu, potresemo z narezano baziliko, premeša- mo in takoj ponudimo. Jagodova bovla Potrebujemo: 400 g jagod, 2 kivija, 2 kozarčka maraski- na, sladkor v prahu, sok ene hmone, 1 liter belega vina, 1 liter suhega penečega vina. Priprava: jagode očistimo in razpolovimo. Kivije olupi- mo in razpolovimo, nareže- mo jih na ne pretanke rezine. Sadje damo v skledo, prime- šamo sladkor v prahu in limo- nin sok. Prelijemo z maraski- nom in pokrijemo. Skledo po- stavimo za 2 uri v hladilnik, močno ohladimo vino in pe- neče se vino. Sadje in sok, v katerem se je mariniralo, pre- denemo v posodo za bovlo, zalijemo z vinom in premeša- mo. Nazadnje dodamo še pe- neče se vino: v posodo ga zlije- mo tako, da damo vrat stekle- nice pod gladino v posodi, s tem preprečimo, da bi se uni- čili mehurčki penečega vina. Bovlo samo rahlo premeša- mo, nato jo nalijemo v kozar- ce in ponudimo - osvežujoča pijača za bližajoče se vroče dni. Ocvrte kolerabice Za 4 osebe potrebujemo: 400 g kolerabic, sol, 1 jajce, 50 g moke, za noževo konico pecilnega praška, maščobo za cvrenje, 1 kislo kumarico, pol šopka peteršilja, lonček jogur- ta, poper, 1 limono. Priprava: kolerabice olupi- mo in narežemo na 4 mm de- bele rezine. V vreli osoljeni vodi jih kuhamo 5 minut. Nato jih odcedimo in pustimo, da se ohladijo. Razžvrkljamo jajce, moko in pecilni prašek. Segre- jemo maščobo za cvrenje. Ko- lerabice pomočimo v testo in zlato ocvremo, odcedimo jih na plasti papirnatih prtičev. Pripravimo omako: zmešamo jogurt, drobno sesekljano ku- marico, sesekljan peteršilj, sol, poper in malo limoninega soka. Kolerabice okrasimo z limoninimi rezinami, ponudi- mo jih z jogurtovo omako. Zreiki s češnjami Priprava: štiri uležane go- veje zrezke premažemo z obeh strani z oljem, olje lahko tudi vtremo v meso. Operemo 200 g češenj in jih izkoščiči- mo. V ponvi segrejemo maš- čobo in pečemo zrezke z vsa- ke strani 4 do 8 minut. Nato jih sohmo in popramo. Vza- memo jih iz ponve in postavi- mo na toplo. V ponev zlijemo kanec rdečega vina in pristavi- mo na štedilnik, da omaka prevre. Dodamo 1 žlico masla in češnje. Češnje dušimo do mehkega, ponudimo jih za prilogo k zrezkom. Piše: MAJDA KLANŠEK MOJA POKOJNINA Odgovori o upokojevanju Na zavodu pokojninskega in invalidskega zavarova- nja so mi izračunali, da se lahko upokojim v letu 2004, ko bom imela 35 let in 9 mesecev delovne dobe. Ne vem, zakaj se pri izračunu nista upoštevala moja dva otroka, da bi se lahko hitreje upokojila, saj sem že dopol- nila 53 let starosti? Bolniško sem že izkoristila za oba otroka. Pri izračunu prvega pogoja možne upokojitve je potrebno najprej glede na razpoložljive podatke ugotoviti, ali ima za- varovanec (ka) dovolj predpi- sane delovne dobe glede na dejansko starost. V koliko se ugotovi, da bo pogoj pokoj- ninske dobe izpolnjen v ne- kem časovnem obdobju, če bo do takrat zavarovanec (ka) za- poslen(a) oz. zavarovan(a), se istočasno ugotavlja še njegova (njena) starost v takratnem obdobju in če sta oba pogoja izpolnjena, se lahko določi prvi možni datum upokojitve. Zahtevani pogoji upokoji- tve se glede na novo zakono- dajo s področja pokojninske- . ga in invalidskega zavarovanja spreminjajo v prehodnem ob- dobju, v katerem se sedaj na- hajamo. Letos lahko pridobi- jo pravico do starostne pokoj- nine ženske ob dopolnitvi 35 let p.okojninske dobe ter sta- rosti 53 let in 8 mesecev. V naslednjem koledarskem letu se bo že zahtevalo 35 let in 3 mesece pokojninske dobe ter 54 let starosti. Spreminjanje oz. poviševanje pogoja upo- kojitve bo za ženske trajalo vse do takrat, ko se bo zahte- valo 38 let pokojninske dobe ter 58 let starosti. Veljavni zakon o pokojnin- skem in invalidskem zavaro- vanju je uvedel novost, ko je staršem in posvojiteljem omogočeno znižanje starost- ne meje zaradi skrbi in vzgoje otrok za vsakega rojenega ali posvojenega otroka. Pogoj, ki omogoča znižanje starostne meje je, da ima otrok držav- ljanstvo R Slovenije. To po- meni, da se zavarovancu (ki) splošno določena starostna meja zniža, če je za otroka, ki je slovenski državljan, skr- bel (a) vsaj pet let. Te določbe ne smemo nikakor enačiti oz. zamenjevati z drugo določbo štetja zavarovalne dobe skrbi za otroka v prvem letu otroko- ve starosti, če v tem času oče ah mati ni bil (a) zavarovan (a) na drugi podlagi, če je bil otrok v navedenem času dr- žavljan R Slovenije in če je bilo njegovo stalno prebivališ- če v R Sloveniji. Prva določba omogoča za- varovancu(ki) znižanje sta- rostne meje ob upokojitvi, medtem ko druga omogoča štetje časa zunaj delovnega razmerja v zavarovalno do- bo. Obe določbi se vezeta na otroke, ki jih posameznik uveljavlja, bodisi za znižanje starostne meje ali štetja do- ločenega obdobja v zavaro- valno dobo. Ob izdelavi izračuna vaše prve možnosti upokojitve se je upoštevalo, da boste v letu 2004 dopolnili zahtevano po- kojninsko dobo 35 let in 9 mesecev, seveda, če boste ves čas do takrat zaposleni 02. zavarovani, medtem ko boste starostni pogoj takrat že izpoi. nili, saj boste že starejši od zahtevanih 54 let in 8 mese- cev. Vaš pogoj starosti bo iz- polnjen, zato ni razloga za znižanje starostne meje iz na- slova otrok. Sami pišete, da ste izkoristi- li bolniški stalež za oba otro- ka, kar da vedeti, da ste dobili Nov zakon o pokojnin- skem in invalidskem zava- rovanju, ki velja od 1. ja nuarja 2000, je prinesel v slovenski pokojninski si stem veliko sprememb. Če prav se bodo določila zako- na uveljavljala postopoma v naslednjih desetih ' letih, marsikoga že sedaj zanima, kdaj se bo lahko upokojil. Na vaša vprašanja zato od govarja Peter Šalej, vodja oddelka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pri celjski enoti ZPIZ. nadomestilo bolniškega stale ža oz. da ste bili v prvem letu otrok zaposleni oz. zavarova- ni. Ker se obdobje zaposlitve oz. zavarovanja že šteje v za- varovalno dobo, vam ni moi istega koledarskega obdobja iz prvega leta otrokove staro- sti ponovno šteti v zavaroval- no dobo. BIO KOLEDAR Sejfe, presojajte, sodite, zalivajte, negujte rostline; rahijojte in prezratujte tla, pobirajte in predelujte | pridelke v času, ki je najugodnejši zfl posomezne tipe rostlin in ki je rozviden iz koledarja. J Št. 21.-24. maj 2001 NASVETI 29 ZDRAVNIK SVETUJE Kolk in povišan pritiski Prim. dr. JANEZ TASIČ, spec. iiiter. Icardiolog Vprašanje bralke: Pred tre- sli leti sem bila operirana na )[olku zaradi zloma. Vstavi- li so mi protezo ali nekakšno ploščico, vendar ta noga ni- Itakor ni v redu, ne morem je skrčiti. Je morda potrebno popraviti ploščico? Zdravili so mi hipertenzijo in še vedno jemljem zdravila 0 znižanje pritiska. Ker sem iinela zelo visok pritisk (220/ 115), se je to začelo kazati na jčesu in začel mi je pešati vid. Dptik je ugotovil, da so mi popokale žilice v očesu (fun- Ins hipertonicus 111, IV). Ali se mi bo vid sčasoma popra- nl? Odgovor: zlom kolka je ne- naden in nepredviden dogo- jek. To se dogaja zlasti pri padcih pri ljudeh, ki imajo že razredčeno kostno maso. Te- m pojavu pravimo osteopo- oža in je povezana z dednimi lejavniki, odvisna je od spola, (onstitucije, fizične aktivno- sti in od hormonskega stanja organizma. Skoraj vsak zlom jahteva operativni poseg. Kost ie lahko zaraste tudi sama, a io ponavadi težave po tak- šnem okrevanju še večje. Ko- sti pri operaciji povežejo s specialnimi kovinskimi ploš- čicami. Povečujejo stabilnost kost in preprečujejo, da bi se kosti nepravilno zarasle. Z leti se kost tudi na tem mestu spreminja, lahko se spremeni položaj ploščice ali vijakov in vsi skupaj dražijo tkivo v oko- lici, kar občutite kot nove te- žave. V tem primeru potrebu- jete ponoven pregled pri orto- pedu, rentgensko slikanje in speciahst bo določil program nadaljnjega zdravljenja. Lah- ko, da bo potrebna samo in- tenzivnejša fizioterapija, zdravila za ublažitev vnetja, protibolečinsko zdravljenje ali celo operativni poseg. Glede vašega povišanega krvnega tlaka in okvar na očeh pa naslednje: visok krvni tlak lahko povzroči tudi okvare žil. Te okvare najlepše in naj- lažje vidimo na očesnih žilah. Obstoja medsebojna povezava med okvarami žil, višine krv- nega tlaka in časa, ko je bil ta povišan. Preiskavo opravi okulist, ki pregleda očesno ozadje z oftalmoskopom. Tu so pomembne predvsem zoži- tve žil, okvare in drobne krva- vitve iz žil. Glede na stopnjo okvare, ki jo povzroči povišan krvni tlak, ločimo več stopenj od I do IV. Pri stanju I ni pomembnih sprememb na re- tini, pri stadiju IV pa se opazi edem vidnega živca. Pri teh okvarah se pogosto pojavljajo glavoboh in motnje vida. Takšno stanje zahteva inten- zivno zdravljenje predvsem povišanega krvnega tlaka, okulist pa bo zdravil tudi kr- vavitve z lasersko ali drugo tehniko in dal zdravila za iz- boljšanje vida. Dolgoročni us- pehi so odvisni predvsem od uspešnega vodenja hipertoni- je in presnove sladkorja ter holesterola v krvi. Ob poveča- nem krvnem tlaku in sladkor- ni bolezni so rezultati zdrav- ljenja manj obetavni kot pa pri ostalih, ki z zdravljenjem Če imate zdravstvene teža- ve in ne veste, kako ravnati, pišite na Novi tednik, Prešer- nova 19, 3000 Celje, za rubri- lio Zdravnik svetuje. uredijo krvni tlak, ko se vid pri večini tudi izboljša. Stadij IV je pogosto povezan s slabšo prognozo za napredo- vanje bolezni, predvsem zara- di spremljajočih sprememb na srcu in ledvicah, ki so po- sledice povišanega krvnega tlaka. Posledica so lahko celo nepopravljive okvare vida, ne- kateri celo oslepijo. Zato je edino pravilno zdravljenje ok- vare vida pri povišanem krv- nem tlaku zdravljenje le-tega! ISCEMO DOM Več informacij o izgubljenih živalih dobite v zavetišču za male živali Zonzani v Jarmovcu pri )ramljah na telefonu 749-06-02 in na spletni strani http://come.to/zonzani. Odpiralni čas za 3glede psov je ob delavnikih od 12. do 16. ure. V Braslovčah so 14. maja našli dveletnega križanca. V Košnici pri Celju so 11. maja našli štiriletno križanko. ^Trnovcu ob cesti Šentjur-Dramlje so 14. maja našli polletnega križanca. V Prožinski vasi pri Štorah so 15. maja našli šestletne- ga križanca. Št. 21.-24. maj 2001 30 GLASBA Velenjska skupina Dan in noč bo ob Vigredu iz Laškega že desetič nastopila na Vurberku. To je skupina, ki je samo na enem festivalu ostala brez nagrade. Simpatična pevka Metka Bračko pravi, da bodo tudi letos uspešni. Mali laški Vurberk Predizbor za letošnji jubi- lejni, 10. festival narodno zabavne glasbe Vurberk 2001, ki bo 16. in 17. junija, je bil v Kulturnem centru Laško. Nastopilo je rekord- no število ansamblov, 17, ve- čina izmed njih pa je bila tako dobrih, da je bil to »ma- li« Vurberk, kot je povedal eden izmed soorganizator- jev, direktor agencije Video- ton, Zdravko Geržina. V finale, ki bo 16. junija na vurberškem gradu, so se uvr- stili: ansambel Marjana Dro- fenika s Sladke Gore pri Šmar- ju pri Jelšah, Krjavelj s Krke na Dolenjskem, Gorski cvet iz Ajdovščine, Modrijani z Do- brne (največje presenečenje). Pogum iz Škocjana, Kvintet Dori iz Rimskih Toplic in Šta- jerski objem iz Celja. Nepo- sredno pravico nastopa pa imajo: Atomček iz Loke pri Žusmu, Dan in noč iz Velenja, Korenine iz Novega mesta. Mi trije in Stiski kvartet iz Stične, Mlade f raj le iz Laškega, Mladi Dolenjci iz Novega Mesta, Va- sovalci iz Semiča, ansambel Franca Veglja iz Boršta in Vi- gred iz Laškega. V nedeljo, 17. junija, pa bo zaradi jubileja še revialni del nastopa z najboljšimi s prejš- njih festivalov. Sodelovanje so že potrdili Bratje iz Oplotni- ce. Dan in noč. Dvojčici Vesna in Vlasta s prijatelji, Klavžar, Mladi Dolenjci, Primorski fantje. Slapovi, Show band .Klobuk in Štajerski baroni. TV Divji icojoti gredo naprej Po prvi uspešnici Jaz ne je skupina Divji kojoti izdala novi single s pesmijo Dvign' me gor, z istoimenskega albuma. Fantje pa za to pesem že pripravljajo videospot. So tudi ena izmed številnih skupin, ki bo julija nastopila na Ročk Otočcu. SK Modrijani z Dobrne odicritje sezone Skupina štirih mladih fan- tov z Dobrne, ki se je združi- la pod pomenljivim imenom Modrijani, se je javno prvič predstavila lani na prireditvi Pokaži, kaj znaš v Dobju pri Planini. Že takrat smo jim prerokovali lepo prihodnost. Da smo imeli prav, so potr- dih letos na nastopu v Laš- kem, kjer so presenetili stro- kovno komisijo s Tomažem Tozonom, Slavkom Avseni- kom in ostalimi ter občinstvo. Zdravko Geržina, odlični poz- navalec slovenske narodno za- bavne glasbe, je bil nad njimi tako navdušen, da jih je nemu- doma prijavil za nastop na festivalih v Števerjenu in Ptu- ju. Največje presenečenje pa bo nastop na oživljenem festi- valu Vesela jesen. »Pevec Sla- pov Jože Skubic je napisal pesem, ki je bila izbrana in naj bi jo zapeli Slapovi. Žal pa ima njihov član Martin Štiber- nik preveč dela s pripravo pro- jekta za Karmen Stavec in ne uspe pripraviti melodije za nastop v Mariboru. Odločil sem se za Modrijane, ki tako kot narodno pojejo dobro tudi zabavno glasbo. Aranžma bo verjetno pripravil Milan Fer- lež. Prepričan sem, da bodo fantje pravo prijetno presene- čenje,« je povedal Zdravko Geržina. TV Jubilejni Vrtiljak V ponedeljek, 21. maja, se je v programu Radia Ce- lje zavrtel jubilejni, 400. Vrtiljak polk in valčkov s tehnikom Miranom Kon- čanom in avtorjem oddaje Tonetom Vrablom. Prvi Vrtiljak se je zavrtel 27. septembra 1993, ko je bil gost Alfi Nipič s svojimi mu- zikanti, do petega Vrtiljaka pa so sledih Štajerskih 7, Igor in Zlati zvoki. Alpski kvintet in ansambel Robija Zupana. Kljub mnogim praznikom se je Vrtiljak vrtel prav vsak ponedeljek od 19*^0 do 22. ure, največkrat pod taktirko avtorja Toneta Vrabla in s tehnikom Miranom Konča- nom, občasno pa so pomaga- li kot voditelji Tonka Kovač, Simona Brglez, Mateja Pod- jed in Jožica Skorja ter teh- niki Bojan Pišek, Matjaž Ma- rinček, Mitja Tatarevič Mitja Umnik mL, Simon Šketa in Robi Tajnik. Trije jubilejni Vrtiljaki polk in valčkov (100, 200 in 300) so bili v gostišču Koc- man v Šentrupertu nad Laš- kim, 400. pa v studiu Radia Celje. Na vseh je bil gost Alf^ Nipič. V dosedanjih Vrtilja- kih polk in valčkov so se predstavili domala vsi, ki v slovenski narodno zabavni glasbi kaj pomenijo ali'si pot na to področje šele utirajo. Večkrat sta bila gosta Slavko Avsenik in Lojze Slak pa mnogi tekstopisci in kompo- nisti, aranžerji, založniki, producenti, novinarji in tudi poslušalci. Vrtiljak polk in valčkov je za mnoge ansamb- le pomenil odskočno desko v svet javnosti in poslušanosti, oddajo poznajo v Sloveniji na festivalih in drugih glasbenih prireditvah. Iz Vrtiljaka polk in valčkov sta se »rodila« Klub ljubiteljev Vrtiljaka polk in valčkov, ki ga uspešno vodi Stane Krajnc ter edini tovrst- ni abonma polk in valčkov v Kulturnem centru Laško, ki se je lani preimenoval v Avse- nikov abonma polk in valč- kov. TV EKSPRES EKSPRES • Najvišjo pozicijo angleške, ameriške in nemške lestvice najbolje prodajanih albumov že drugi teden zaseda ameriš- ki dekliški R&B trio De- stiny's Child. Na drugo me- sto britanske lestvice se je okroglih trideset tednov po izidu vrnila Dido z best-selle- jem »No Angel«, tretji pa je Shaggy z LP-jem »Hot Shot«. • Po skoraj petnajstih letih so se spet zbrali originalni člani ene izmed najuspešnejših an- gleških pop skupin vseh ča- sov Duran Duran. Simon Le Bon, Nick Rhodes, Roger Taylor, Andy Taylor in John Taylor bodo najbrž zaman poizkušali ponoviti uspeh pr- vih štirih albumov, s katerih so v prvi polovici osemdese- tih nanizali kar ducat Top 10 uspešnic. • Zaradi bolezni kitarista Bucketteada so spet formira- ni Guns&Roses odpovedali celotno evropsko turnejo, ki naj bi se začela 1. junija z nastopom na festivalu Ročk Im Park v Niirnbergu. • Raper VVarren G je presed- lal k založniškemu velikanu Universal Records. Zanj ob pomoči številnih znamenite- žev z ameriške hip-hop in funky scene, med katerimi velja še posebej izpostaviti njegovega polbrata Dr. Drea, Snoopa Dogga, Georgea Clin- tona in Eminema, že priprav- lja kreacije v znanj značil- nem G-funku. • Med 1. in 9. junijem bo v Ljubljani že 17. Mednarodni festival Druga Godba. • Miran Rudan je za drugi single s svojega aktualnega albuma »18701120« na Kor- natih z ekipo Vepri Produc- tion pod režisersko taktirko Janija Pevca posnel vodeos- pot. Po popdesignovski »Ne misli, da umiram« je tokrat na single in video spravil sol- zavo balado »Ne odpusti mi«. • Tanja Ribič še zadnje čase bolj kot glasbeni posveča igralski karieri - prav te dni navdušuje v komediji »Kaj pa zdaj« svojega soproga Branka Djuriča - kar pa ne moti vo- dilnih pri založbi Nika, ki je te dni z njenega sicer že sko- raj pozabljenega albuma »To je zdaj amore« na single for- mat odtisnila pesem »Meseči- na«. • Matjaž Kosi, alfa in ornega projekta Moulin Rogue, se je ob pomanjkanju svežih idej spet lotil svojih zapraše- nih kreacij. Pod imenoru Moulin Rogue 2001 bo p^j založbi Hit factory namreč kmalu izšel album s predela, vami nekaterih njegovih naj- bolj znanih štanc. Kot prva se je na single formatu znašla pesem »Prvi tvoj poljub«, i^j jo je sredi osemdesetih na albumu »Johnny« odpela Alenka Šmid - Čena, za novo izvedbo pa je Matjaž izbral misteriozno, mlado in izku- šeno ter baje tudi zelo zape- ljivo Lady C. •Dallas records je Tinkari Kovač v ljubljanskem klubu Hound Dog podelil _bbzlato ploščo« za pet tisoč prodanih izvodov njenega tretjega al- buma »Na robu kroga«. Pode- litvi je sledil koncert, kjer je v Tinkarinem bendu, ki je po mnenju mnogih trenutno naj- boljša spremljevalna ročk za- sedba v Sloveniji, prvič zai- gral kitarist Peter Dekleva. • Več kot pet tisoč plošč pa je prodal tudi najpopularnejši domači raper Klemen Kle- men, za kar ima precej zaslug tudi video za prvi single »Keš pičke« z LP-ja _bbTrnow staji«. Dobrovoljni maser in gobčni ljubitelj prepoveda- nih zelišč je pred kratkim z režiserjem Venom .Jemerši- čem posnel tudi video za pe- sem »Jest sem umrl«. • Pri založbo Nika bo v krat- kem izšel nov album veterana slovenske glasbene scene Ja- neza Bončine - Benča. Štiri leta po izidu LP-ja »Staro vi- no« in skoraj dvajset let po objavi za tiste čase in razmere prelomnega albuma »Ob šan- ku« se Benč vrača z desetimi čisto novimi skladbami, vse pa se spogledujejo z nekoliko zaprašeno R&B godbo z od- tenki lahkotnega jazza, za kai ima precej zaslug aranžer in producent Grega Forjanič. STANE ŠPEGEL FILM - GLASBA 35 Barabe! Morda dva slovenska fil- fla, ki se naenkrat vrtita v linodvoranah, le postavita jieke vrste začasno piko na debate o zaželeni ali realni količini slovenske filmske produkcije. Trenutno ima- flo, v povprečju, nov film fjsak mesec in pol, nič prora- čunske, malo proračunske, srednje proračunske ter viso- )co proračunske filme, doma- le filme, ki dobivajo nagrade fifl tujih festivalih, pa še kak- šno koprodukcijo, ki kotira 0 Cannesu (Nikogaršnja lenilja). Res je - vsaka od teh mno- žic obsega po en film ali dva, fiekaj od teh filmov pa so [elali tudi do osem let. Res je ■ v primerjavi z Evropo ali hmeriko je to majhna pro- iukcija. Toda mi smo ven- iarle le dvomilijonska drža- va. Koliko evropskih srednje Klikih mest premore toliko memanja? In, končno, res je ■ na nivoju naše države se ituari (glede financiranja, wvih zakonov) še zaostruje- v. Va srečo in}amo entuzia- ite, ki delujejo iz zaledja. [Zadnja večerja.] Na žalost io to le slabo plačani entu- iasti, ki se morajo zanašati m druge posle, da lahko od- plačajo filmske dolgove. Am- pak, na srečo gre razvoj teh- nike njim v korist, pa še bo M.... In, hej, kdaj sta se \iazadnje v kinodvoranah vrtela dva slovenska filma naenkrat? Bi občinstvo zmo- glo tri ali štiri? Kolikokrat na teden greste v kino? Bi šli vsak drugi teden gledat nov slovenski film? AU pa smo... recimo temu... tik pred mak- simumom? Primerjate seda- nje filmske čase s časom Brezna in - upajte, da bodo trajali, upajte, da smo iz brezna prilezli trajno. Kam v vsem tem spadajo Barabe!? Malo do srednje pro- računski film izkušenega re- žiserja Mirana Zupaniča, ki je docent na AGRFT za režijo; režiser Operacije Cartier ter Radia doc. Zelo natančno od- merjen film, ki meri na pravo občinstvo s pravo tematiko ter računa na svojo komunikativ- nost, da bi si občinstvo prido- bil. Morda preveč natančno odmerjen film; dokaj kmalu si namreč lahko preračunate, katere scene boste pred kon- cem še morali videti, da bo zgodba celotna. Scenarij je slabši od režije; premalo do- mišljije si dovoljuje. Ljubezen- ska in kriminalna zgodba se mešata manj krvavo in strast- no kot pri Romeu in Juliji, čeprav namigujeta nanju; morda se zgodbi celo izpodje- data; strast bi še šla, kri pa je precej na silo vtaknjena v film. Če smo že pri Pokru govorili o suverenosti nasilja: Barabe te suverenosti nikakor nimajo, čeprav bi jo ravno kot barabe (pa še s klicajem!) potrebovale. Drugi problem je, da reži- ser tudi veliko tistih scen, ki jih poda, ne pozna dovolj - jih ne »vidi« dovolj natančno - pa naj bo to izkušenjsko ali domišljijsko. Prav zato izme- njavanje, prepletanje krimi- nalnih in ljubezenskih ele- mentov bolj ruši ravnovesje filma kot pa ga ustvarja. Kar seveda ne pripomore k zaže- leni gledalčevi čustveni vpletenosti ali celo katarzič- nostt Tem napakam lahko dodate še recimo mariborski naglas, ki ga igralci včasih nategujejo do skrajnosti, včasih pa nanj povsem poza- bijo. . Temu v nasprotje dobite dobro fotografijo Radovana Čoka, pa Primoža Bezjaka ter Janka Mandiča v začet- nih desetih minutah filma, ravno dovolj za opomin na jesenske Sladke sanje. Vse skupaj zadostuje za ščepec simpatičnosti - in nič več kot to. Dovolj velika množica do- mačih filmov seveda ne po- meni avtomatsko vzpona v kvaliteti. Če Barabe! ne so- dijo ravno v vrh letošnje po- nudbe (ki premore vsaj dva zelo dobra izdelka), vendar- le ne sodijo povsem na dno, v primerjavi s filmi iste baze pa so še vedno uspeh, ali pa vsaj dvig splošnega povpreč- ja. PETER ZUPANC DIGITALNE NOVIČKE Požiralci energije Kalifornija, najbogatejša ameriška zvezna država, ima že kar nekaj časa težave s ponranjkanjem električne energije. Eden izmed virov težav so ogromni računski centri, v katerih specializirana podjetja opravljajo strežniške stori- tve in tako z ene lokacije servirajo več uporabnikov, ki bi drugače imeli dislocirane strežnike vsepovsod po državi. Takšna polja za delo potrebujejo zanesljiv in zmogljiv vir energije, kar lahko v kalifornijskih razmerah povzroča težave. Trenutno je na ut^ru podjetje U.S. Dataport, ki bo v San Joseju zgradilo 1,2 milijarde dolarjev vredno strežniš- ko polje. Računalniški možgani se bodo nahajali v desetih ogromnih klimatiziranih hangarjih, skupna poraba pa lah- ko doseže tudi 180 MW, kar je količina, ki povsem zadostu- je za večje mesto. Nevarni napajalniki Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje (SIQ) in Zveza potrošnikov Slovenije sta ponovno izvedli akcijo iskanja nevarnih izdelkov na policah trgovin in se tokrat usmerila na računalniške napajalnike. Rezultati so porazni; izmed desetih testiranih modelov napajalnikov so samo trije ustrezali pred- pisom o varnosti. Napajalnik je del računalnika, ki je običaj- no v plastičnem ohišju, zato lahko nastane celo požar, še najmanj, kar se vam lahko zgodi, pa je električni sunek v omrežju, ki povzroči okvaro napajalni}<.a in s tem povezane stroške. 3G povzroča težave UMTS oziroma 3G kot ga nekateri poimenujejo, povzroča sive lase operaterjem. Kot da milijoni, odšteti za koncesije, ne bi bili dovolj, so tu še težave s tehnologijo. Najprej je pokleknil čudežni japonski otrok, operater NTT DoCoMo. Obljubljal je zagon 3G še pred poletjem, a je vse skupaj moral zamakniti za kar nekaj mesecev, tja v pozno jesen. Sedaj je v težavah tudi British Telecom. Še pred tedni je kazalo, da bo 3G omrežje na otoku Man prvo 3G omrežje na svetu. No, situacija je zopet nejasna, ker je BT prestavil datum otvoritve 3G omrežja na oktober. SŠ KINO Celjski kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe Jrograma. Union: od 24. do 30.5. ob 16., 18.30 in 21. akcijska pustolovščina Mumija se vrača. Mali Union: od 24. do 30.5. ob 17.30 slovenski triler Poker mlajšim od 14 let ogleda filma ne priporočamo), ob 20. iovenski film Barabe. Kino Metropol: od 24. do 30.5. ob 20. ljubezenska drama Zamujena priložnost, 25. in 26.5. ob 23. ter 26.5. ob 10. ikcijska pustolovščina Mumija se vrača. Kino Žalec: 25. in 27.5. ob 20. znanstveno fantastični triler Rdeči planet, 26. in 27.5. ob 18. družinska komedija 102 dalmatinca, 26.5. ob 20. drama Škandalozno pero. Gremo v kino! Pravilni odgovor na vprašanje prejšnjega tedna: Mumija se je imenoval prvi del filma, katerega nadaljevanje je te dni na ogled i naslovom Mumija se vrača. Nagrajenci so: Tamara Ravnak, Zadobrova 80a, Škofja vas; Maja Žemva, Dobrna 2, Dobrna in Danijela Romih, Zagorje 50, Lesično. Prejeli bodo vstopnico za Ogled filma Celjskih kinematografov. Nagradno vprašanje: v romantični komediji Zamujena tiložnost igra glavno vlogo Nicholas Cage. S katerim znanim fežiserjem je v sorodu? Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 felje, do ponedeljka, 28. maja. Izžrebali bomo tri dobitnike stopnice za ogled filma. 36 ZA AVTOMOBILISTE Opel vivaro in renauit traf ic že dolgo se ve, da si avtomobilske tovarne na trgu pač konkurirajo, kljub temu pa velikokrat tudi sodelujejo. Pri- merov ni malo, pa naj si gre za skupen razvoj ali izdelavo osebnih ali pa dru- gih vozil. Zadnji primer te vrste je sodelovanje nemškega Opla, ki je v lasti General Motorsa, in francoskega Renaulta. Tovarni sta v dobrih 35 mesecih razvili lahko dostavno vozilo s skupno maso 2,8 tone. Razvoj je bila Renaultova skrb, medtem ko bo vozilo nastajalo v General Motorsovi tovarni v Veliki Britaniji. Opel vivaro oziroma renauit trafic je po obli- kovni strani dokaz, da'postaja oblika tudi pri teh vozilih zelo pomembna, skratka, da dostavni avtomobili niso več v globoki senci osebnih avtomobilov. Pri vivaru oziroma traficu je po svoje zanimivo oblikovan prednji del, tudi zadek z viso- ko postavljenimi lučmi. Navzven se viva- ro oziroma trafic komaj kaj razlikujeta, jasno pa je, da nosita vsak svojo tovarniš-. ko značko. Tudi notranjost oziroma ar- matura je dokaz drugačnih časov. Na začetku bosta vozili na voljo kot kombi za prevoz potnikov z devetimi sedeži (skupaj z voznikom) in kot različica za prevoz tovora. Temu primerno različna bo zunanja dolžina (od 478 do 518 centi- metrov), prav tako medosna razdalja, ki bo različna, vsekakor pa tudi prostor, ki bo namenjen bodisi tovoru bodisi ljudem in njihovi prtljagi. Kot pravijo, se bodo kasneje tema inačicama pridružile še druge, recimo minibus in varianta, na kateri bo mogoče narediti avtodom ipd. Motorji so za začetek štirje, dva bencin- ska in dva dizelska, pri čemer bodo nekatere različice opremljene tudi z roč- nim šeststopenjskim menjalnikom. Ser- visni intervah bodo raztegnjeni na 30 tisoč kilometrov, jamstvo proti prerjave- nju bo dolgo 12 let. Vse kaže, da bo na slovenski trg najprej, in to še pred kon- cem leta, zapeljal opel vivaro, medtem ko pride renauit trafic kakšen mesec kasneje. Opel in Renault sta skupaj razvila dostavno vozilo vivaro oziroma trafic. Mazda z reicordno izgubo Japonska Mazda se v zadnjih letih srečuje s precejšnjimi težavami. V poslovnem letu 2000/2001 je tovarna, ki je v tretjinski lasti ameriškega Forda, pridelala kar 1,3 milijarde dolarjev izgube. Izguba kar trikratno presega prvotne napovedi. V tovarni ob tem pravijo, da je tako velika izguba predvsem posledica nekaterih obveznosti, recimo do pokojninskih skladov ipd. Vendar tudi drži, da je prodaja mazd padla, kar tovarna pripisuje čedalje hujši konkurenci. Pri Fordu, ki ima v Mazdi pomembno besedo, pa znova zatrjujejo, da se japonska hiša pobira in da je pripravljena na nov tržni zalet... Prihodnje leto porsche cayenne Pri Porscheju se pospeše- no pripravljajo na predsta- vitev svojega prvega teren- skega vozila z imenom ca- yenne. Ta bo večji kot mercedes ML ali BMW XS, na trge pa naj bi pripeljal leta 2002 z uradno predstavitvijo na detroitskem avtomobil- skem salonu januarja 2002. Cayenne nastaja skupaj s Volkswagnovim coloradom, ki bo prav tako terensko vo- zilo, vendar se bosta avto- mobila navzven precej raz- likovala, pod pločevino pa bosta bolj ali manj enaka. Osnovna izvedenka tega porscheja bo na voljo s Volksvvagnovim V6 3,2-litr- skim motorjem s 235 KM, kasneje pa tudi z bencin- skim osemvaljnikom V obli- ke. Volkswagen bo svojega colorada izdeloval na Slo- vaškem, medtem ko bo porsche cayenne nastajal v nemškem Leipzigu. Citroen C5 za siovensici trg o novem in velikem citroe- nu CS, ki s to oznako napo- veduje nove označevalne ča- se pri tej francoski avtomo- bilski hiši, smo v zadnjih mesecih kar precej pisali. Sedaj je ta avto prišel na slovenski trg, pri čemer naj bi se letos zanj odločilo kakšnih 300 kupcev. C5 je avto, ki ga je mogoče primerjati z novim fordom mondeom, pa renaul- tom laguno, VW passatom ipd, skratka konkurenco, ki je ostra. Slovenskim kupcem ponujajo C5 (v dolžino meri 461 centimetrov) s štirimi bencinskimi in dvema turbo- dizelskima motorjema HDI. Izvedenka z 1,8-litrskim agregatom (117 KM) je tako naprodaj za 3,99 milijona to- larjev. Nekaj dražja je razUči- ca 2,0 16V (136 KM), ki je na voljo za 4,21 milijona tolar- jev, za nekako 800 tisoč draž- ja pa je varianta z enakim 2,0- litrskim HPI motorjem s 143 KM. Najdražji je seveda C5 z V6 bencinskim agregatom s 210 KM (dobrih šest milijo- nov tolarjev), medtem ko sta za nekaj več kot štiri oziroma pet milijonov tolarjev na vo- ljo 2,0 HDI (110 KM) in 2,2 HDI, ki razvije 135 KM. Opreme so tri, menjalnika dva, je pa prav vedeti, da bo najcenejši C5 1,8 naprodaj šele maja. Citroen C5 je prišel tudi na slovenski trg. ZA AVTOMOBILISTE 37 Kdo bo imel Jaguarja? o tem, da britanski Jaguar, ki je v rokah ameriškega Forda, pri nas nima uradnega predstavnika, smo že pisali. \lse pa kaže, da se utegne stanje kmalu jpremeniti. Tako uradni predstavnik Forda, ljub- ljansko podjetje Summit motors, začenja graditi nove poslovne prostore, v katerih \)0 tudi prostor za Jaguarjev salon, kot pravijo. Toda to še ne pomeni, da imajo Ljubljančani pogodbo o zastopanju in prodaji jaguarjev na Slovenskem že v žepu. Na nedavnem avtomobilskem salonu le je z jaguarjem S-type pojavil celovški rgovec Grasser. Kot je slišati, naj bi v .jubljani kmalu odprl prodajni salon z aguarji, cene posameznih modelov za ilovenski trg pa so tako ali tako že znane. Fako recimo Korošec za S-type z 3,0- itrskim šestvaljnikom s 238 KM zahteva lobrih 8,8 milijona tolarjev, medtem ko e izvedenka z V8 agregatom (276 KM) na io\}o za malenkost več kot 12 milijonov olarjev. Zanimivo je tudi to, da je ome- njeni trgovec sprejemal tudi rezervacije za novega in malega jaguarja z oznako X- type. To je avto, ki bo na trge pripeljal v prihodnjih mesecih, pozna pa se mu, da je Jaguar v Fordovih rokah, saj je avto prevzel kar nekaj sestavnih delov od novega forda mondea. Kakorkoli že, naj- cenejša izvedenka X-type (2,5 V6) naj hi bila po napovedih trgovca naprodaj za 7,3 milijona tolarjev. Jaguar - na sliki X-type - bo, kot kaže, le dobil uradnega zastopnika tudi v Sloveniji. Vsakih deset let na i pregled oči? ▼ Slovenija seveda hiti v naročje Evropske unije, kar pa utegne prinesti nekaj sprememb tudi na področju prometa. , Tako v EU razmišljajo o tem, da bi morali vsi vozniki bziroma uporabniki motornih vozil po dopolnjenem 45. letu vsakih deset let na pregled oči. Nekatere raziskave namreč kažejo, da vid po omenjeni starosti peša in se nato z leti seveda še poslabša. Za sedaj še ni uradnega dogovora o tem, ali bodo pedlog sprejeli ali ne. i VW še kar. Škoda odlično Na dan prihajajo prvi podatki o poslovanju avtomobilskih hiš 1^ letošnjem trimesečju. So seveda zanimivi, saj prodaja novih Ivtomobilov v večini evropskih držav ne gre posebej dobro. i Kljub temu so lahko s poslovanjem v prvih treh letošnjih mesecih pri Volkswagnu, največji evropski avtomobilski korpo- raciji, zadovoljni. Ustvarili so 708 milijonov evrov dobička, kar je bilo za 15 odstotkov več kot v primerljivem lanskem obdobju. Vse tovarne znotraj skupine so prodale 1,35 milijona avtomobi- bv. Je pa šlo nekaj slabše tovarni Volksvvagen, ki je prodala malenkost manj avtomobilov kot lani, pač pa je zato blestela Škoda. Prodajo je namreč povečala za 19,6 odstotka in prodala kar 118 tisoč vozil. Čehi so lahko uspeha veseli tudi zato, ker so posel v Nemčiji, ki nedvomno velja za najbolj zahteven trg v Evropi, povečali za 13 odstotkov (prodali so 17.600 vozil). Mercedes kljub recesiji v plusu Pri Mercedes Benzu so te dni objavili podatke o prodaji v letošnjih treh mesecih in treba je priznati, da sd zanimivi. Kljub recesiji v številnih evropskih in drugih državah tovarna prodaja dobro. Do konca marca so prodali kar 266 tisoč novih vozil, kar pa je bilo za 10 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Ta rezultat so dosegli predvsem po zaslugi dobre prodaje razreda C, kajti posel s tem avtomobilom se je v omenjenem času v primerjavi z enakim lanskim povečal kar za 87 odstotkov (skupaj 82 tisoč vozil). V evropskih državah so prodaU 171 tisoč avtomobilov, kar je bilo sicer nekaj manj kot lani, medtem ko se je posel v ZDA in na Japonskem povečal za tri oziroma šest odstotkov. Omembe vredno je tudi dejstvo, da se je prodaja ttialih smartov povečala za 36 odstotkov. Mercedes razreda C se zelo dobro prodaja. MODA 39 Moda kot mavrica Mladi in moda: od klasike do žuželk in ^ vesoljcev že nekaj mesecev je bilo v jadnjih letnikih slovenskih srednjih tekstilnih šol ter ljubljanske Šole za obliko- lanje in fotografijo vzdušje ^^eativno, dinamično, evfo- fično, na trenutke stresno... pripravljali so namreč za- ključne predstavitve z izbo- rom najboljših kreacij no- fopečenih šivilj, krojačev jziroma modnih oblikoval- cev. 8. maja je bila v ljubljanski Festivalni dvorani tradicional- la modna revija slovenskih lekstilnih šol pod naslovom Hoda kot mavrica. Med dru- jim so se predstavili tudi dija- a Srednje tekstilne šole iz levnice ter Srednje strokovne n poklicne šole iz Celja. Sled- ija je ljubljanski nastop nad- iradila še s samostojno mod- 10 revijo v celjskem Narod- lem domu v ponedeljek, 21. naj a. Prireditev so poimeno- fali Mladostni navdih za pri- lodnost. In kakšna bo po njihovem nodna prihodnost? Polna bo grivih, poživljajočih se tren- lov, ki dovolijo le malo stro- josti, dopuščajo pa brezmej- 11 občutek svobode. Tako irezmejen, da se oblačila spogledujejo celo s futuristič- nimi elementi, povzetimi iz nekih drugih svetov v vesolju. Na prireditvi so sodelovali tudi dijaki iz frizerske usmeri- tve ter navdušili s pričeskami za svečane priložnosti- ter ra- ve zabave. Domiselno so se . poigrali še s poslikavami obraza za najbolj nore proste trenutke mladih. 9. in 10. maja pa je bila Viteška dvorana ljubljanskih Križank znova polna do zad- njega kotička, saj so ob 55. letnici šole za Oblikovanje in fotografijo novopečeni mod- ni kreatorji na sedemnajsti modni reviji predstavili zares fascinantno oblikovalsko znanje, pridobljeno med štiri- letnim šolanjem. Tradicional- na modna revija je bila tokrat tematsko ločena v dva seg- menta: v prvem delu so se po modni stezi sprehodile stvari- tve pret-a-porter, torej noslji- ^ve mode, v drugem pa so profesorji-mentorji pustili di- jakom, da so poleteli na krilih ustvarjalne domišljije visoko- modnim izpeljankam naproti z osnovno temo: Žuželke. Kot zanimivost velja ome- niti, da so se priprave na za- ključno prireditev začele že lansko jesen, ko so se z men- torji za teden dni odpravili v Bovec, kjer so mladi umetniki poiskali navdih v naravi. Tam so nastali tudi poskusni mo- deli (z manj dragocenimi ma- teriali). Zelo zahteven modni projekt pa je »s polno paro« stekel januarja. Vsekakor se je nekajmesečno trdo delo obrestovalo, kajti prireditev je nudila veUko estetskih užit- kov tudi najbolj zahtevnim modnim poznavalcem oziro- ma ljubiteljem mode. Piko na i je celotnemu všečnemu vti- su dodal tudi priznani vizažist Milan Gačanovič z atraktivni- mi pričeskami in make- upom. Foto: STANE JERKO in VCŽ Klasično - Srednja tekstilna šola Sevnica.^ Srednja šola za oblikovanje in foto- grafijo. On v njenih (žuželkinih) bar- vah. Kreatorka Alja Kapun iz Rimskih Toplic. Srednja šola za oblikovanje in foto- grafijo. On v organdiju. Kreatorka Tina Dukič. Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK NAMIG ZA NAKUP Privlačne icopaiice in tatuji Poletje je z vsakim dnem bližje, zato je čas, da izbe- rete kakšen najnovejši mo- del kcrpalk. Minuli teden smo to namesto vas storili mi in tu je namig, kje imajo največjo izbiro le-teh. V prodajalni Stephanie v Rimljanki imajo veliko izbi- ro kopalk slovenske znam- ke Nancy v vseh modnih barvah, modeh stanejo od 8.000 do 12.000 tolarjev. Ne- koliko cenejši so modeh nemške znamke Triumph, ki stanejo že od 5.400 do 8.000 tolarjev, modeli pa so bolj klasični, nedrčke najde- te tudi v C in D košarici za nekoliko močnejše ženske. Zelo lepi in mladostni pa so modeli kopalk španske znamke Marie Claire in Avec Plaisir, katerih cena je že od 4.600 tolarjev naprej in krat- ke kopalne obleke po 4.990 tolarjev. Po 20 odstotkov nižji ceni imajo v prodaji modele enodelnih kopalk iz minule sezone. V prodajalni Skiny na Glavnem trgu imajo v proda- ji kopalke lastne blagovne znamke. Klasične in string komplete v raznih barvah (tudi z bokser hlačkami) po- nujajo po 5.980 tolarjev, bi- kini aqua wear pa so na vo- ljo ločeno in se lahko med seboj poljubno kombinirajo. Enobarvni klasični kopalni nedrčki in hlačke so po 3.690 tolarjev, pisani nedrčki po 3.990 in pisane hlačke po 4.400 tolarjev. Podloženi ko- palni nedrčki v živo roza in modri, olivno zeleni, oranž- ni, temno modri in črni barvi so po 6.390, nepodloženi pa po 5.590 tolarjev. Kopalne bokserice so od 4.790 tolar- jev naprej, tanga in klasične hlačke pa po 3.690. Modeli enodelnih kopalk stanejo od 4.990 do 6.390 tolarjev. Moške klasične kopalke in kratke kopalne hlače sta- nejo že od 2.990 tolarjev na- prej, bokserice od 3.990 na- prej. Veliko imajo tudi izbiro tatujev za na kožo po 890 tolarjev (razni vzorci in veli- kosti), pa uhanov za v pop- ke po 1.390 tolarjev (2 kom), pa svetlikajoče mini lučke za popke po 1.790 tolarjev (pri- merne za dekleta s kratkimi majčkami in odkritim pop- kom v diskotekah...). V prodajalni Nitka v 2. nadstropju blagovnice Me- tro v Celju pa imajo največjo ponudbo kopalk znamke Lisca, modeli stanejo od 7.000 tolarjev naprej. MOJCA MAROT Vesoljska vizija Srednje strokovne in poklicne šole Celje - avtor Tilen Lavrinc. Nagradno vprašanje maja: LETOŠNJI MODNI HIT SO ŽENSKI ČEVUI VISOKOPETNIKI, TODA PRVI ČEVUI Z VISOKO PETO SO BILI V 17 STOLETJU - MOŠKI. KDO SE JIH JE DOMISLIL? a) oblikovalec Elio Fiorucci (ker so moški z njimi lažje sestopili s konja); b) velik modofil - francoski kralj Ludvik XIV. (ker je imel komplekse zaradi svoje nizke rasti). Št. 21.-24. maj 2001 40 KRONIKA S CELJSKEGA Praznik devetih lukenj Obsoteljski golfisti imajo že 340 članov - Golfu botruje oven, pa tudi predsednik golf zveze se piše Oven - Od socialističnih krav do palic za golf Za 3600 igralcev golfa v Sloveniji je bil v petek velik praznik. V Olimju pri Podče- trtku, na turistično-vinarski domačiji Amon, so uradno odprli osmo slovensko igriš- če za golf. Odprtje je priteg- nilo veliko znanih in po- membnih ljudi. Igrišče z devetimi luknjami bi moralo biti odprto septem- bra lani, vendar je uspelo suši prelisičiti celo računalniško vo- deni namakalni sistem. Astro- loginja in pevka Meta Malus je pred zbranimi na odprtju ugo- tovila, da je boljše tako, saj lanskemu letu ni vladal pravi nebesni vladar. Zadnji petek je bil po njenih ugotovitvah odli- čen dan, saj je golf opredeljen v znamenju ovna, tudi Luna in Venera potujeta te čase v tem znamenju, pa še predsednik golf zveze Slovenije se piše Oven. Zadovoljni Edvard Oven je v Olimju rekel, da je v tej dolini prvič v življenju in da bo zanesljivo še prišel. Zadovoljen je bil lahko celo podčetrteški župnik Lojze Krašovec (nekoč misijonar v Ekvadorju ter brat štirih pomembnih duhovni- kov), ki je dvesto milijonov to- larjev vredno naložbo blago- slovil ter zaželel, naj služi zdra- vemu športu in sklepanju prija- teljstev. Med zbranimi so bili številni veljaki Obsotelja, od drugod pa so prišli pevec Andrej Šifrer, državni sekretar kulturnega ministrstva Božo Zorko, dru- žabni kronist Aleksander Lu- cu, bioenergetik Magi, direk- torji iz Celja, Ljubljane, Maribo- ra in drugih mest (med njimi direktor Celjskih mesnin Izi- dor Krivec, verjetno najboljši golfist celjske regije)... Nič čud- nega, saj imata golf kluba A Podčetrtek in Rogaška Jelšin- grad nič manj kot 340 članov. V Podčetrtku je predsednik nek- danji direktor Atomskih toplic Boris Završnik iz Šmarja pri Jelšah (zdaj v Novi ljubljanski banki), v Rogaški Slatini tam- kajšnji podjetnik Boris Petek. Vinograd in iconji Podjetnika Stanko in Greta Amon iz Olimja sta dala za potrebe golfa v najem 15 hek- tarjev domače kmetije, v druž- bi A Golf Olimje pa je njun približno četrtinski delež. Na Amonovi kmetiji so zelo do- bro gospodarili že v socialistič- nih časih, ko je imel Stankov oče v hlevu od sedemdesetih let do 100 glav govedi. Stanko Amon je delal najprej na voj- nemu odseku šmarske obči- ne, nato se je posvetil gradbe- ni mehanizaciji s prevozniš- tvom, takoj z razmahom pod- jetništva pa se je rodilo dru- žinsko vinarsko gostinsko podjetje Amon Olimje. Amonovi so bili doslej naj- bolj znani po vinogradništvu, z njim so se ukvarjali že pred- niki. Imajo velike vinograde v virštanjskih goricah, precej grozdja odkupijo od koope- rantov, vino pozneje stekleni- čijo. Stanko, ki je vinski svet- nik evropskega reda vitezov vina - konzulata za Slovenijo, je prav tako znan po olimski restavraciji, opremljeni v zna- menju starodavnih vinskih stiskalnic in sodov. Pred izgradnjo golfa so se Amonovi veliko posvečali ko- njeništvu, po naložbi ostajajo pri hiši le poniji. Stanko Amon je prvič igral golf pred tremi leti v Blumauu na av- strijskem Štajerskem. Kmalu je opravil izpit, zdaj igra naj- več s sinom Alešem, študen- tom ekonomije v Mariboru. Stanko se je zadnji čas navdu- šil še za planinstvo ter plani- nari v Kamniških in Julijskih Alpah. Družinski oddih pre- življajo v svojem drugem do- mu na otoku Krku. Čast prvega udarca v petek je bil lahko posebno zadovoljen Zvone Murgelj, zmagovalec petkovega opol- danskega golf turnirja dona- torjev v Olimju, ki mu je pri- padla na otvoritvi čast prvega uradnega udarca. Direktor Vi- tala Mestinje, proizvajalca bre- zalkoholnih pijač (pred dve- ma desetletjema je bil direktor radia Šmarje pri Jelšah), je znan kot najbolj navdušeni golfist Obsotelja ter Kozjan- skega. S pol tisočletja staro igro iz Škotske se je srečal, ko je postal spremljevalec nečaka Damjana Murglja (sedanjega »proja« - profesionalnega uči- telja golfa na igrišču v Olimju), po njegovi uvrstitvi v sloven- sko mladinsko reprezentan- co. Med prijatelji znan kot Mu- ri iz Šmarja pri Jelšah igra golf zdaj že sedem let ter ga dobro poznajo v drugih krajih Slove- nije. Tako tekmuje za ekipo Podčetrtka v slovenski in šta- jerski golfski ligi. Muri je bil celo sooblikovalec podobe igrišča v Olimju, v družbi A Golf je solastnik manjšega de- leža, v golf klubu A Podčetrtek pa podpredsednik. Tudi nje- gov dopust je v znamenju gol- fa, saj se odpravi za soncem v sredozemske dežele, kjer je veliko možnosti igranja golfa, ko je pri nas premrzlo. Tečaj pri profesionalcu Skupaj z Amonom imajo v A Golfu Olimje največji solast- niški delež Terme Olimia ozi- roma Atomske toplice. Direk- tor Zdravko Počivalšek je kupil prvo palico za golf med ekskurzijo v ZDA ter opravil pred tremi leti izpit na igrišču v Slovenskih Konjicah. Odkar ga je začelo zanimati, je videl kar nekaj igrišč za golf po Sloveniji, Avstriji, Italiji, Nem- čiji in Argentini, kamor je od- šel kot caddy, spremljevalec. Odslej ima golf blizu doma v Olimju, kjer imajo Počivalš- kovi kmetijo. Zadnja dneva pred otvoritvijo v Olimju je doma pridno kosil ter sprav- ljal seno. Direktorica družbe A Golf Olimje je Darja Štravs iz so- sednjega Virštanja, sestrična glavne gospodinje Amonove domačije. Kot direktorica ima od začetka aprila na skrbi vo- denje in upravljanje, trženje storitev in programov ter oi^ ganizacijo turnirjev (v prihod- njih tednih se bosta zvrstila kar dva). Diplomirana ekono- mistka se je zaposlila pred pe- timi leti v Zavarovalnici Triglav v Celju, na področju sklepanja zavarovanj. Izhaja z znane tu- ristično usmerjene kmetije v virštanjskih goricah ter je zad- nja tri leta vodila TIC, turistič- no-informacijski center v Pod- četrtku. Študij nadaljuje na mariborski ekonomski fakul- teti, kjer ji manjka do magiste- rija le še diploma. Trenutno opravlja v Olimju tečaj golfa pri profesionalnem učitelju, pri že omenjenem Damjanu Murglju iz Rogaške Slatine, ki živi zdaj v Podčetrtku. Član profesionalne golf zveze Slo- venije se je prvič srečal z gol- fom v osnovnošolskih letih, na otvoritvi vadišča v Rogaški Slatini. V dijaških letih je začel redno trenirati, postal član amaterske zveze Slovenije ter odšel v Zagreb, kjer je igral za enega od klubov. V hrvaški prestolnici je živel tri leta, lani se je vrnil ter sprejel delo pro- fesionalnega učitelja v Ohmju. Mladi Murgelj, ki je bil v Slatini dolgo učenec Dejana Lelje (zdaj profesionalnega učitelja golfa v Slovenskih Konjicah), tudi tekmuje na profesional- nih turnirjih po Sloveniji, Av- striji, Italiji in Nemčiji. BRANE JERANKO Foto: GREGOR KATIC Čast prvega uradnega udarca na novem igrišču je pripadla Zvonetu Murglju-Muriju. direktorju Vitala Mestinje ter najbolj navdušenemu golfistu Obsotelja in Kozjanskega. Edvard Oven, predsednik sloven- skih ljubiteljev pol tisočletja stare škotske igre, bo v Olimje še prišel. Astrologinja Meta Malus je po prerokovanju še zapela. Igrišče za golf je na domačiji Sta ka Amona. Tam so imeli v socia stičnih desetletjih do sto glav g vedi. Direktorica A Golfa Darja Štravs j pred koncem magisterija, opravlji tečaj golfa ter se veseli dojenčka Profesionalni učitelj Damjan Mu' gelj se je prvič srečal z golfom k" osnovnošolec v Rogaški Slatin'