s r ISSN 1318-3656 Ilirska Bistrica - Letnik IV - št. 1 - Januar ’95 cena 150 SIT nkz]\r i k SVETNIKI PLEŠEJO PRVI KROG iljeni svetniki Občine Ilirska Bistrica so se 23. 12. 1994 sestali na prvi ■ ki jo je vodil najstarejši član Ivan Boštjančič (SLS) in v "relativno 'kem času" ugotovili, da se o nobeni predlagani točki dnevnega reda, o se dotikale konstituiranja sveta in delitve pomembnejših resorjev ne re[o dogovoriti. Kljub temu, da zakonodaja na tem področju še ni ečena in da pravzaprav ni jasno, kako naj bi občinski sveti pravzaprav ovali, jim je USpel0 to, da so najprej soglasno potrdili mandat sebi in anu ter sprejeli nekaj sklepov, ki bodo omogočili delovanje občinske ave do takrat, ko bodo stvari bolj jasne. Stanislav Prosen je članom te pojasnil, da naloge župana še niso dokončno opredeljene. Do -tema statuta in poslovnika je svetnike pozval k strpnosti, dogovarjanju odelovanju. Dejal je, da bo svojo funkcijo opravljal neprofesionalno in zd prepričanje, da bo svet za uspešno delo potreboval še dobrega esionalnega tajnika. Za začasnega predsednika Sveta so imenovali a Šajna (ZZP), ki bo sklical drugo sejo (2. februarja), na kateri naj bi ~ie ' začasni poslovnik ter izpeljali volitve in imenovanja v posamezne 'ore. a več predlogov o višini sredstev, ai hi jih posamezne stranke in liste ile za predvolilno kampanjo, so n'ki izglasovali sklep, da bodo ake in kandidati za župana v obeh jih dobili 30 tolarjev na število vo-sv, ki so zanje glasovali, kaj so svetniki delali med tem ča-te Če bi potegnili zaključke iz ajevalne seje nosilcev list in župa-ponedeljek, 23. 1.) bi lahko ugoto-da se v januarju niso preveč trudi-aj so se z velikimi težavami in to e no dogovorili o delitvi mest v aganih odborih. Ilirskobistriški inski svet naj bi po predlogih imel wov in sicer: Odbor za mandat-'Prašanja, volitve, imenovanja in rovske zadeve bo vodil Franc Li-, P), Odbor za pripravo statuta Poslovnika (predsednik naj bi bil Jen 2. februarja), Odbor za ob-“o Premoženje, finance in prora-< Volko Tomšič, LDS), Odbor za anje prostora, okolja, javne slu-!n '^sticije (Anton Šenkinc, ne-IS?1' Odbor za družbene dejav-] Karmen Šepec, ZLSD), Odbor '•ospodarstvo, kmetijstvo, drobno rudarstvo in turizem (Peter Re-■' KD), Odbor za lokalno samo-ko (/van Boštjančič, SLS), Sklad mh zemljišč (Viljem Crlj, ZZP) ladzorni odbor (Jože Vičič, ZZP). kcijo predsednika občinskega * na) bl opravljal Ivan Barba(SLS). župana naj bi bila po predlogih n sicer iz vrst SDSS in ZZP, sekre-rfa Pa ^ vrst SDSS. Za podpred-, a lveta se te zanimala nobena a' ,;UPan ^ t0 funkcijo ponudil veda nU' V?ndarie ta ni sprejel, eaa o posebni teži novih funkcij renio govoriti, saj bodo novoiz-1 Predsedniki samo prvi med 'uai, stališč3 odborov pa mora ve-•ru' Se ?b®'nski svet. Veliko bolj , ■, !Uj0®e ie dejstvo, da se predli 1 P0Sameznih list niso dogo-nc? teoteh funkcijah (načelnik Pspodarstvo, načelnik za družbe-' ,aV"osti 'n občinski tajnik) v iz-delu oblasti. Ravno našteti re-so tisti, ki jih morajo zasesti Z. n r°.kovno izobraženi in spo-Uf le, zato je za občane nespre- nhn da se svetniki za tako po-a mesta še niso dogovorili. Sto bo kmalu minilo. Karikatura: Marko Renko Težave zdravstvenega varstva BISTRIŠKI DESETI BRA T llirskobistristriški zdravstveni dom je bil zgrajen pred tridesetimi leti za manjše število prebivalcev in ga počasi načenja zob časa. Pomanjkanje in neustreznost prostorov v zdravstvenem domu je le ena izmed težav, ki pestijo zdravstvene delavce, poleg tega pa morajo plačevati še visoke najemnine (letno 4 milijone tolarjev) za dispanzer medicine dela, fizioterapijo v II. nadstropju Tokisove zgradbe!, zdravstveno postajo v Knežaku, zobno ambulanto in šolsko zobno ambulanto v OŠ A. Žnideršiča. Občina II. Bistrica ne daje denarja za najemnine namensko, z Za vodom za zdra vstveno za varovanje Slovenije (ZZZS) pa imajo sklenjeno pogodbo le o financiranju zdravstvenih storitev - najemnine morajo plačevati s tem denarjem. Po mnenju direktorice dr. Ivice Smajla bi jih moral plačevati ustanovitelj, ki bi moral več prispevati tudi za opremo novega laboratorija. Tako hi vsak mesec prihranili 300.000 tolarjev, kolikor stanejo laboratorijske usluge postojnskega zdravstvenega doma. Zdravstveni dom je v takem stanju, da nobena služba ne more funkcionirati tako kot bi morala. Vozni park je dotrajan, potrebovali bi vsaj eno vozilo za obiske pacientov, saj je katrca smrtno nevarna; zdravstveni dom pač bolj potrebuje reševalna vozila za prevoz pacientov in ponesrečencev, ker morajo biti zaradi oddaljenosti od bolnišnic in večjih centrov v bistveno boljšem stanju. Reševalna služba ima garažo s počeno steno in propustno streho, splošna ambulanta in otroški dispanzer sta slabo opremljena, čakalnice so premajhne, premalo je sanitarij, oprema je dotrajana, laboratorij pa so, zaradi neustreznih prostorov in slabe opremljenosti, inšpekcijske službe hotele že večkrat zapreti. Dolgoročna rešitev bi bil prizidek - tako bi se rešili najemnin in uredili neprekinjeno zdravstveno varstvo. Vanj bi se preselila fizioterapija in dispanzer za medicino dela, pomemben vir dohodka, saj temelji na samoplačniških uslugah, ki bi jih vlagali v investicije ali osebne dohodke zaposlenih, sedaj pa gre zgolj za funkcioniranje doma. Zobna ambulanta naj bi ostala v bivši vojašnici. V slabem stanju so tudi prostori za dežurno osebje (dežurna soba n. pr. nima tekoče vode in ustreznih sanitarij). Občina je izpolnila svoje finančne obveznosti, razen za nove projekte, (gradnja zdravstvene postaje v Podgradu in adaptacija laboratorija v II. Bistrici v I. nadstropju, kjer je bila prej zobna ambulanta). Iz lanskega prora- čuna je bilo za osnovno zdravstveno varstvo namenjenih 7 milijonov tolarjev, ministrstvo za zdravstvo je primaknilo še 6 milijonov in 3 za laboratorij, tako da za njegovo opremo (centrifuge, mikroskopi, hladilnik in biokemični analizator) manjka še 11 milijonov tolarjev, kar je več kot bo stalo delo in pohištvo. Gradbena in obrtniška dela za ureditev laboratorija je konec lanskega leta prevzelo novogoriško podjetje Final, zaključili pa naj bi jih prihodnji mesec. Za opremo bo poskrbela ljubljanska firma Sano-labor. Župan je s finančnimi težavami ilirskobistriškega zdravstvenega doma seznanjen in ima zanje razumevanje. Na eni od prihodnjih sej občinskega sveta naj bi na dnevni red prišla tudi ta problematika - svetniki naj bi se odločili tudi za možnost občinskega samoprispevka, da bi se na ta način zagotovilo vir financiranja za daljši čas. Za podgrajsko zdravstveno postajo manjka še 20 milijonov tolarjev. Gradbena dela bo opravil Kraški zidar, ki je bil izbran kot najugodnejši ponudnik na novembrskem razpisu. Dr. Ivica Smajla je že lani naslovila prošnje za pomoč vsem večjim delovnim organizacijam. Odzvala sta se le Petrol Transport in Poliu-retani Piama. Prispetke za opremo laboratorija lahko nakažete na žiro račun št. 52210-603-30778 s pripisom "ZA LABORATORIJ". ZAKAJ DRAŽJI SNEŽNIK? Spoštovane bralke,spoštovani bralci! Silno neprijetno in mučno opravilo, ki se mu ne more izogniti noben izdajatelj kakršnekoli periodike, sem poskušal potisniti čim dlje v prihodnost. Žal Vam moram na tem mestu sporočiti, da so povečani stroški za pripravo, tisk in papir že zdavnaj presegli dolgo nespremenjeno ceno časopisa. Da bi vsaj nekoliko ublažili podražitev, ki je posledica večje količine tekstovnega gradiva, spremenjene oblike in s tem povezane porabe časa , Vam bomo v prihodnosti poskušali nuditi še več. Obljubo delno izpolnjujemo že v prvi številki IV. letnika, v kateri smo začeli predstavljati podjetnike in delovne organizacije, ki so že dalj časa med nami. Menimo, da jih marsikdo ne pozna dovolj. Pridobili smo tudi stalnega sodelavca, ki bo za Vas sestavljal križanko. Še naprej bomo Veseli pobud in predlogov z Vaše strani, obenem pa naprošamo vse naročnike, ki zaradi podražitve v letošnjem letu ne bi želeli več prejemati Snežnika, da nam to sporočijo do 15. februarja. Borislav Zejnulovič PESMI O "BELEM ČASU" V nedeljo, 22. januarja, je bil za Jožeta Steguja poseben dan. Na predstavitvi "Nočnih samogovorov" - njegove prve pesniške zbirke v založbi Literarnega društva Ilirska Bistrica z ilustracijami Srečka Srobota - se je v dvorani Prem-skega gradu zbralo nenavadno veliko število tistih, ki so hoteli pobliže spoznati sadove dela zadnjega izmed cele vrste literatov iz te slikovite vasi. Osrednja prireditev ob Kettejevem rojstnem dnevu, nekdanjem občinskem kulturnem prazniku - danes ni jasno ali je še vveljavi ali ne, se je začela pred Kettejevo rojstno hišo z nastopom MPZ "Dragotin Kette", Ismeta Bekriča in osnovnošolcev iz trnovskega begunskega centra. "*.i ■ .fftmtssmm , ■/, k v** J ■ ■-■.v v f--ig '4* r4V ■ - : 1 Ilustrator Srečko Srobot in pesnik Jože Stegu Na svoj način je nekaj misli o pesništvu povedala prof. Boža Brecelj, ki je za "Nočne samogovore" napisala tudi spremno besedo, v kateri je poskušala opozoriti na bistvene poteze in pesniške prijeme premskega samorastnika, izoblikovane z njegovimi notranjimi vzmetmi in duhovnim videnjem gole vsakdanjosti zanj, ali za vse nas, ponazorjene s prepadi .mišljenja, delovanja, čutenja in dvojnostjo resnice. Njene ugotovitve so podkrepile Simona Hočevar, Magdalena Penko Šajn in Dušanka Zlosel, ki so prebirale izbrane pesmi iz zbirke, literarni večer pa sta z baročno glasbo popestrila še Bojan Glavina (čembalo) in Andreja Konjcdic (oboa). Prof. Boža Brecelj PO OBČINI Januar 1995 i Ja HUMANITARNE DEJ A VNOSTI Skupščina Območne organizacije Rdečega križa II. Bistrica VEČ ZNANJA, VEČ ZDRAVJA Milka Prosen je v sredo, 28. decembra, v gostilni pri Korajžniku sklicala skupščino Območne organizacije Rdečega križa Ilirska Bistrica, na kateri so prisotni delegati razrešili stare skupščinske organe, izvedli volitve in sprejeli programske usmeritve za naslednje leto. Staro predsednico, tudi po dvanajstih letih se ne bo nehala ukvarjati s človekoljubno dejavnostjo, bo v naslednjem mandatnem obdobju zamenjal Ivan Šuštar, njegov namestnik bo Franc Šajn, delovne naloge sekretarke pa bo še naprej opravljala Nada Čeligoj. Občinska organizacija Rdečega križa je delovala v dvajsetih krajevnih organizacijah, po novem pa jih je le 13: II. Bistrica, Primestje (Zemon, Koseze), Hrušica, jelšane, Novokračine, Ostrožno Brdo, Bregarje, Porečje (Topole, Bitnja, Prem), Podgora (Vrbovo, Kuteževo, Zabiče), Brkini (Harije, Rečica), Planota (Knežak, Šembije), Podgrad in Starod. Ker je občina II. Bistrica ostala v istih mejah tudi po reformi lokalne samouprave na tem področju ni veliko novosti, spremenil se je le statut RK Slovenije, ki je bivše občinske organizacije preimenoval v območne. Na skupščini je bilo rečeno, da so krajevne organizacije opravile veliko dela s prebivalstvom na terenu, saj ima ilirskobistriška občina negativni naravni prirastek in sodi med področja z najstarejšim prebivalstvom v Sloveniji, vojna v soseščini pa je bila vzrok, daje morala OO RK II. Bistrica zaradi beguncev oklestiti načrtovane programe (skozi center je šlo v zadnjih letih 1400 beguncev). Aktivisti so, skupaj s Civilno zaščito, v letu 1994 izpeljali program usposabljanja prostovoljnih ekip prve pomoči, ki naj bi postale temeljna opora za delo na terenu. OO RK II. Bistrica je edina v Sloveniji, ki ima tako zastavljeno delo in se v prihodnosti nadeja še boljših rezultatov; bila je soustanovitelj in gonilna sila zbirnega centra in z njeno pomočjo se je izoblikoval model za psihosocialno pomoč beguncem v celotni državi, tako da je trnovski center eden izmed najboljših v Sloveniji, po kulturni dejavnosti pa močno prednjači. Številne povezave z italijanskimi in drugimi donatorji so še vedno žive in se še razraščajo predvsem zato, ker mednarodna pomoč usiha v skladu z oceno, da lahko Slovenija sama poskrbi za okoli 30.000 beguncev. OO RK II. Bistrica bo tudi vtem letu sodelovala z Mednarodno federacijo RK, z Rdečim polmesecem, z RK Opatija ter z različnimi ustanovami in podjetji in skrbela za uresničitev zapisanih ciljev v statutu RK Slovenije: preprečevala in lajšala bo trpljenje ljudi, ščitila zdravje in človekove pravice, poudarjala vlogo gibanja za zdravo življenje, razvijala razne oblike samopomoči, iniciative in solidarnosti, človeškega dostojanstva in humanih vrednot ter širila vedenje o Rdečem križu in njegovem plemenitem poslanstvu, ki po ženevskih konven- cijah uživa mednarodnopravno varstvo (obvešča, evidentira, poizveduje in skrbi za nego ranjencev in bolnikov v oboroženih spopadih, oskrbuje vojne ujetnike in pomaga pri naravnih in drugih nesrečah, skrbi za prevoz bolnikov in civilnih žrtev oboroženih spopadov, usposablja posameznike in ekipe prve pomoči, animira ljudi za darovanje organov, organizira krvodajalstvo itd.) Še naprej bodo potekale preventivne zdravstvene dejavnosti v okviru akcije "Zdravje vsem do leta 2000", predvsem boj proti kajenju, alkoholizmu, zasvojenosti z drogami, sodelovanje v akcijah za čistejše okolje, skrb za osveščanje v boju proti AIDS-u, usposabljanje mlajših in starejših občanov za nudenje prve pomoči preko tečajev za bodoče voznike motornih vozil in usposabljanja ekip prve pomoči za potrebe Civilne zaščite. Na socialnem področju si bodo aktivisti Rdečega križa prizadevali za okrepitev pomoči prizadetim na domu tako, da jih bodo oskrbovali s prehrambenimi artikli, oblačili, posteljnino itd. Veliko energije bodo posvetili tudi pridobivanju novih prostovoljcev, ki bodo znali prisluhniti in se pogovarjati z ljudmi v stiski. Do zdaj je bilo v občini veliko razumevanja za prepotrebno in nepogrešljivo delo OO Rdečega križa - z denarjem iz občinskega proračuna se je financiralo izvedbo programov in osebnih dohodkov zaposlenih (v letu 1995 bi po predračunu potrebovali dobrih 1 5 milijonov tolarjev). Letošnji program nameravajo po potrebi usklajevati s predlogi krajevnih organizacij, predvsem pa se bodo trudili za več znanja, ki bo pripomoglo k večji varnosti in ohranitvi najpomembnejše vrednote vseh nas - življenja. IZJAVA PRIZNANJE Bistričan med "Dobrotniki 1994" ZLATA PTICA DOBROTE I Veje češnje v Šercerjevi ulici v Ilirski Bistrici, v vrtu pred stanovanjsko hišo družine Pegan, so sedaj v beli, božični obleki iz snega. Ko bo spet prišla pomlad in ko se bodo iz belih cvetov izvlekli sočni plodovi, bodo njene veje dobile najlepši nakit - otroke, jože Pegan, vodja Zbirnega centra za začasne begunce v bivši vojašnici "Trnovo" v Ilirski Bistrici, bo ponovno privedel svoje male prijatelje na gostijo sladkih darov narave in dobrote ter preprosto rekel: "Jaz sem samo eden izmed mnogih krajanov, ki so pomagali in še pomagajo ljudem v težkih življenjskih preizkušnjah." "Že dve pomladi gledam otroke, kako svoje ročice prepletajo z vejami in rdečimi češnjami", pripoveduje Jože Pegan, ki ga Bistričani poznajo po njegovem delu v Toku, gasilskem društvu itd., zlasti pa od maja 1992., ko je spontano sprejel težko, toda zahvalno in člo- stvo, ker lahko z opravljanjem tega dela prispevam vsaj k njihovi začasni sreči." Tako govori 55-letni jože Pegan, ko iz spominskega tkiva oživi slike svojega lastnega otroštva, saj je bil tudi sam begunec, najprej v Italiji, potem pa v daljnem Egiptu. A mali Jože je bil samo jože Pegan je 9. novembra v ljubljanski Narodni galeriji prejel dragoceno priznanje iz rok Štefke Kučan, pokroviteljice akcije revije "Naša žena" in Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije. vekoljubno delo brez običajnega delovnega časa od 7. do 15. ure - delo z begunci in za begunce v Zbirnem centru za začasne begunce Trnovo. "Ti otroci zame niso le mali pregnanci, pomalem so tudi moji otroci, ki jim je treba zagotoviti kolikor toliko normalno življenje, namestitev, prehrano, izobraževanje in nekoliko več, saj potrebujejo tudi prijateljstvo in očetovsko ljubezen. Veliko deklic in dečkov se je znašlo tukaj brez očetov, ki so ostali v Bosni in Hercegovini, med njimi pa je, žal, veliko tistih, ki so za svoje otroke in za čas, ko bodo ti lahko spet živeli v miru in svobodi, v svojih hišah, vaseh in mestih, dali največ, kar je še mogoče dati. Ko vidim, da so tudi ti otroci nekoliko vedrejši in žalost na njihovih licih zamenja sproščen nasmeh, občutim neko zadovolj- O MOTENJU BOŽIČNEGA PRAZNOVANJA Duhovniki dekanije Ilirska Bistrica, zbrani na svojem rednem pastoralnem srečanju v Knežaku, dne 4. januarja 1995, podpiramo g. Petra Pipana, župnika v Podgrajah, pri njegovem ravnanju v zvezi s polnočno božično mašo. Menimo, da različni načini razgrajanja nimajo nobene zveze s svetostjo krščanskega praznovanja božičnega praznika. Poleg tega je metanje petard in drugih eksplozivnih sredstev na javnih krajih in ob zborih ljudi kaznivo dejanje. Zato obsojamo početje peščice ljudi, ki niti na božični večer ne morejo kontrolirati svojega ravnanja, da bi praznovali na človeški način. Glede na to, da pojav praznovanja božiča s petardami počasi izginja iz naših župnij upamo, da bodo koristnost, človeškost in krščanskost takega praznovanja spoznali tudi v župniji Podgraje, kjer je že sedaj večina ljudi želela mirno praznovati božič. Hkrati se zahvaljujemo župlja- nom vseh naših župnij, ki so s svojo mirnostjo, dobro mislijo in besedo pripomogli k lepemu praznovanju božiča. Hvala vsem, ki v sveti noči niste metali petard! Hvala tudi policiji, ki je ukrepala proti posameznim izgrednikom. Ob tem pričakujemo, da bo tudi sodnik za prekrške prijavljene storilce hitro in resno obravnaval. duhovniki dekanije Ilirska Bistrica Bogdan Berce, dekan eden izmed številnih prebivalcev tega področja, ki so morali desetletja in desetletja zapuščati ognjišča svojih očetov in puščati sledi včrno-belem svetu. Tudi zato Jože Pegan danes s ponosom govori: "Mi, Bistričani in Trnovci, mi, ki od nekdaj nosimo v očeh in mislih ponosni Snežnik, vemo kaj pomeni prisilni odhod iz rojstnega kraja in kaj ponoven prihod na svoja ognjišča, na obale svoje reke in bregove svojih gričev. Zato vsi, bolj ali manj, sočustvujemo s prebivalci Bosne in Hercegovine in jih nimamo samo za begunce, pač pa kot posameznike, ki potrebujejo pomoč in prijateljski stisk roke." Jože Pegan tudi zato pooseblja zasluge vseh, od delavcev Karitasa, Rdečega križa, Skupščine občine Ilirska Bistrica, družbenih in privatnih podjetij in sle- hkobislr u izboljša heme družine; na svoje priznanje,®, davne "Zlato ptico dobrote" kot eden iVITA I lanskih "Dobrotnikov", gleda kdove za d znanje celi llirskobistriški občini ij0 /n^en(-nim prebivalcem. B/z/romfl V teh mrzlih zimskih dnevih, kfi , ing. dobivajo belo in novoletno okrasjf u dstavlja "Zlata ptica dobrote" kakšen skupen okras, nekakšen sff® glas, ki se bo slišal v vseh sobah*-0, Sforilvt Pegan ne pozablja na velik pristne čistilni vseh Slovencev in cele vrste evroJtje II. Bisti držav, iz katerih so organizacijebve zq Kon samezniki redno prihajali v begfra, ^ jq| center z darili in dobroto v srcih-TonrcMtn bili Norvežani, Škoti, NizozemC( di, Španci, Nemci, Avstrijci ..., r vilnejši pa so bili prijateljski in K 5 "sHidroii nitarni dobrotniki iz Italije (Adria,l®zamoŽn ggia, Benetke, Verona, Milano, Z Tolle, Siena, Ancona ...). Nesreči^li progn je in zbližuje ljudi. enih z od| Jože Pegan je tako postal edenh/em itd.) mnogih zaslužnih domačinov, ^foVlTA svojo nesebično pomočjo pripoji da je trnovski begunski center Lf ri eden izmed najboljših, če ne cel' m boljši v Republiki Sloveniji, saj!*'611'Prese h h' • razen vzpostavitve osnovnih pff Dlvse ^ za življenje, raslo tudi nekaj, kar^ievtI 2/. [ ko zajame s suhoparnimi podatki|——. je ustvarjalna, duhovna kompone vljenja, ki se izraža tudi v opazn sežkih na kulturnem področju: rr» časopis, razstave, knjige, osnovrv kulturne delavnice za otroke, vij najmlajše, disko klub za mladinci tujih jezikov in druge oblike d rij in delovanja (šivanje, vezenje, pr moč, zdravstveno izobraževanji Zato je "Ptica dobrote", priznaf vije "Naša žena" in Ministrstva družino in socialne zadeve Refi Slovenije, prišla na pravo mesti prave roke. Ta ptica se bo ogli svojo pesmijo in z vej PeganoveJ tudi tretjo pomlad, ko bodo srečniki spet stegovali roke k rdečim sadežem, nasmeh Jožeti" na in njegove žene Gizele, ki prta vsak dan preživi v družbi s teg1 in upanji beguncev, pa bo dobil"""-—» otrok. Na mrzlih vejah češnje sedaj^ L tudi snežinke. In njihova majhP postajajo čedalje večja. Ismd PREDAVANJA ;,QV0r0v sirup ^inkoviio nc N je bil ^Nčasuf , i0,1710 ga zli I^Vščor, ^bli. O BIOLOSKO-DINAMICNEM - . POLJEDELSTVU IN HOMEOPA^ ■^Severna a. "... konec tega stoletja bodo naša živila tako prazna, da za človekovo prehrano ne bodo več uporabna; polnila bodo le njegov želodec, a resnično prehranjevati ne bodo mogla več", je zapisal že leta 1921 oče biološko-dinamičnega poljedelstva Rudolf Steiner. Danes moramo priznati, da se ta trditev vsaj kot tendenca potrjuje. Steinerjeva zapuščina, ki prihodnjim rodovom omogoča preživetje, je metoda biološko-dinamičnega dela. To je nov pristop k delu z živo naravo, način dela, ki zagotavlja trajno plodnost tal, ekološko ravnotežje, dobro kaljivost semen in zdrave, vitalnosti polne pridelke, ki so prava hrana za ljudi in živali. O tem bo predavala Meta Vrhunc iz Društva za biološko-dinamično gospodarjenje AJDA, ki ima sedež v Vrzdencu. Predavanje bo v petek, 3. 2. 1995, ob 17. uri v prostorih C£N77?,4 ZA 5*;nj . NO DELO (Sončki) v II. Bistrici-Vabimo pa vas tudi na predavi*; l n“9a siru; Scnije Grčic, ki bo v petek, 17. ob 17. uri v istih prostorih. Na tol srečanju bo dr. Grčičeva, zagreO- lun- , ~ ■ebš' ,se ie iz M ^-Podobni tropozofinja in homeopatska zdZ' Idodott ^bnimi naravnimi metodami brezumetnih J sirup i,07 S°lnal0 z90stii°v sirap. Posebno dober je ie)jzotoD' °Slr0 S,ne9Q iavorQ' ki vsebuje vanilin in je [ daje si'?690 in aromoličnega vonja. Več soka pa ibivahednT' 'aV0r'ki 9° 9°iii0 P05ebeiza Prido' d M 9a tud; ,d 0fne9a sirupa, javorov sirup (prodajajo 1°i' J med tof • l"1600111 A^aple syrup| lahko uživamo kot a.?I za onU- St rubom' Qk Pa ga uporabimo kot namaz n' * ^znarn'0 6' za narastke in sladoled. Ko , pogrešli- ° 1e9°v z'ablni °kus, poslane sirup ne- sladek, zato ga porabimo manj kot običajnega sladkorja. Vsebuje veliko mineralnih snovi. Z nizko kaloričnim napitkom iz javorovega sirupa, vode in limoninega soka lahko nadomestimo en dnevni obrok, na primer večerjo. Za limonovo dieto pa je primernejši naravni drevesni sirup Madal Bal, ker ima popolnejšo sestavo mineralnih snovi za postenje. Limonova dieta z drevesnim sirupom Madal Bal je enostavna. Čeprav se odpovedujemo obrokom hrane, ne čutimo lakote. Prav občutek sitosti je prvo znamenje, da se je čiščenje začelo. Človekovo telo je čedalje bolj zastrupljeno zaradi notranjih in zunanjih povzročiteljev, predvsem pa zaradi nepravilne prehrane. Zato se pojavljajo najrazličnejše bolezni. V celičnem sistemu obstaja ravnovesje med procesi asimilacije (količino zaužite in vsrkane hrane] in procesi razkrajanja ter izločanja presnovno nepotrebnih snovi. Kadar je asimilacija večja od razkrajanja in izločanja, se v telesu začnejo kopičiti strupi in maščobe. Prav s postom pa se ta proces obrne: medtem ko je asimilacija omejena na ži\c Ijenjsko potrebna hranila, ki jih vsebujeta drevesni sirup in limonin sok, se nadaljujeta razkrajanje hranil in izločanje odpadnih snovi, toksinov, odvečnih lipidov, ne da bi prizadel celična tkiva. Osnovni namen diete s sirupom Madal Bal je čiščenje in regeneracija telesa. Prečisti in razbremeni se predvsem prebavni sistem, jetra in ledvice. Dieta pogosto izboljša prekrvitev in uravna krvni pritisk, koža postane čistejša, boljše počutje pa je znak povrnjenega naravnega telesnega ravnotežja. Med dieto je psihofizično počutje dobro, to pa dokazuje, da je ta očiščevalni proces naraven in neprisiljen. V prvi fazi lahko čutimo cirkulacijo toksinov, ki se izb čajo iz celic, temu pa sledi prijeten občutek. Lime nova dieta z drevesnim sirupom ne prizadene fizioloških procesov v organizmu in ne vpliva na specifične bolezni. Njena posebnost je prav v tem, da sproži v telesu temeljito presnovno regeneracijo in nato čiščenje celic, s tem pa tudi celotnega organizma. V drevesnem sirupu se ubrano združujeta nasprotna svetova: javor in palma, drevo iz zasneženih kanadskih gozdov in drevo s soncem obsijanih tropskih otokov, nasprotji mraz in vročina, jin in jang. Z izrazom drevesni sirup poimenujemo mešanico javorovega in palmovega soka. V tropskih gozdovih uspevajo tri vrste palm: aren, kokosova in oljna palma. Užiten je le sok palme aren, ki ga OLJE JOJOBA Olje jojoba je eno najčistejših sredstev, kar jih je ponudila narava. S hladnim stiskanjem ga pridobivajo iz oreškov zimzelenega grma jojoba ISimmondsia eni-nensisj, ki rasle v puščavskih predelih na jugu ZDA, na severu Mehike in v Avstraliji. Ta grm seže s koreninami do deset metrov globoko v neonesnažena puščavska tla in črpa iz njih vodo in dragocene mineralne snovi. Številne dragocene lastnosti so olju jojoba pripisovali že Indijanci pred mnogimi stoletji: olje so uporabljali za zdravljenje ran in opeklin, pa tudi za nego kože in las. V svojem jeziku so ga imenovali "tekoče zlato" • ne le zaradi zlate barve, ampak tudi zavoljo mnogih dragocenih in zdravilnih lastnosti. Sodobna znanost je odkrila vrednost olja jojobe šele v šestdesetih letih: raziskave na ameriških univerzah so pokazale, da vsebuje to olje mnoge naravne rastlinske učinkovine, primerne za nego kože, pa tudi nepogrešljivi vitamin E, ki ■ kol vemo - zavira staranje in nastanek gub. Koža naj bi bila gladka in voljna, napela in prožna, z žametnim leskom, ne pa mastno sijoča • vse to nam omogoča olje jojoba, če ga uporabljamo redno. To olje prija vsem vrstam kože, še posebej pa občutljivi in nežni koži, saj je ne draži, uravnava njeno vlažnost in obnavlja njeno varovalno kislost. Suha, raskavo in razpokana koža postane po zaslugi olja jojoba gladka in mehka. To olje je pravzaprav utekočinjeni vosek: ne more poslali žarko in še po daljšem času ohrani vse svoje kvalitete. Pri nižjih temperaturah se strdi; vvodni kopeli ali pri sobni temperaturi se ponovno utekočini. Olje jojoba lahko uporabljamo tudi kot sredstvo za sončenje, saj vsebuje naravni zaščitni faktor 4. Dodajamo ga lahko tudi kopelim ali pa ga uporabljamo pri masaži. Olje jojoba je brez konzervansov in kemijskih primesi: Obstojno je že samo po sebi, njegova naravna trajnost je deset let! pridobivajo tako, da odrežejo razcvetje na vrhu drevesa in poskrbijo, da sok kaplja v ustrezne posode. Za pripravo sirupa ali trdega sladkorja je treba zgostiti tudi palmov sok. Iz tega nastane temna rjavkasto in zelo sladko živilo, ki ga običajno upa rahljajo v krajih nabiranja kot posladek ali namesto rafiniranega sladkorja in to prav zaradi značilne arome, ki izhaja iz rudninskih snovi lega soka. Java rov sok je bogat z minerali kot so mangan, magnezij in cink. Vsebuje pa le majhne vrednosti drugih rudninskih snovi. Prav te pa je, zlasti kalija in natrija, veliko v palmovem soku. Iz kombinacije obeh sokov nastane v drevesnem sirupu popolna in uravna težena mešanica rudnin in oligoelementov. Pri očiščevalni dieti in pomanjkanju mineralov lahko drevesni sirup dopolnimo z limoninim sokom. LIMONOVA DIETA Z uživanjem drevesnega sirupa, ki mu dodamo svež limonin sok poskrbimo, da dobi telo vse prehranske sestavine, potrebne med dieto.Ce upoštevamo prehransko vrednost mešanice drevesnega sirupa in limoninega soka, je razumljivo, da ta povsem zadošča za nadomestilo obrokov. Med dieto moramo zagotoviti delni post, brez uživanja trde hrane, saj je ravno v tem osnovni pogoj, da se začne očiščevalni proces. POTEK Napitek pripravimo tako, da v 3 del kozarcu zmešamo 2 jedilni žlici drevesnega sirupa in 2 žlici limoninega soka (sok približno pol limone). Dodamo ščepec pekoče rdeče paprike (čili], da raztopimo in odstranimo sluz, ki se pojavlja v tem obdobju. Kozarec napolnimo z navadno vodo in pomešamo. Na dan zaužijemo 6 do 12 kozarcev tega dietnega napitka prijetnega okusa. Pijemo ga vsak dan v enakomernih časovnih presledkih ali ob običajnih urah, ko imamo obroke. Izredno priporočamo pitje odvajalnih čajev, tako zjutraj kot zvečer. Vodo lahko pijemo obvsakem času. Cikel popolnega čiščenja . traja običajno 10 dni. Tudi tistim, ki se odločijo zp~ dieto predvsem zaradi hujšanja, priporočamo ta proces čiščenja. Že po nekaj dnevih se telesna teža zmanjša za nekaj kilogramov. Zanesljivo znamenje, da je čiščenje uspeb, je čist in rožnat jezik. Dieto s sirupom Madal Bal je dobro narediti 3-4 krat letno. Mgd dvemadielama naj bo vsaj en me--sec premora, pred zočfeTkbm.diete pa se posvetujte z zdravnikom. Zelja db.blkoholU in 'cigaretah je med dieto občutno manjša. Po končani dieti se postopoma privajamo hrani. Začenjamo s sadnimi sokovi (najbolje sveže iztisnjenimi], z lahkimi žele njavnimi juhami, s sadjem in zelenjavo. Po dveh ali treh dneh se vrnemo k normalnim obrokom. Dieta je enostavna. Čeprav se odpovedujemo obrokom hrane, ne čutimo lakote. Prav občutek, da nisi lačen, je prvo znamenje, da se je čiščenje začelo. Povzelo iz Vivere naturalmente", št. I, (on./feb. 1991 NARAVNA DIŠAVNA OUA Olja Madal Bal so popolnoma naravna eterična olja, kar pomeni, da v njih ni nikakršnih umetnih dodatkov. Kadar želimo napolniti prostor z vonjavo, nalijemo v zgornjo posodo dišavne lučke malo vode, ki ji dodamo 2-10 kapljic dišavnega olja. Prižgemo svečko in vonjave se nevsiljivo razširjajo po prostoru. Naravno, čisto eterič-no olje je visoko koncentrirana snov, zato moramo z njim ravnali previdno. Olje naj ne pride v stik z očmi! V našem programu vam je na voljo 49 čudovitih naravnih in povsem čistih eteričnih olj. Med njimi lahko izberete za vsako razpoloženje in za vsako priložnost primerno vonjavo. ■ Vonjave vas razveseljujejo, prikličejo spomine in oživljajo čuslva. Prvih 25 olj so čista rastlinsko olja, zadnjih, 24 olj pa so visoko kvalitetne dišavne kombinacije, na primer alpski šopek. Iz 49 olj Madal Bal lahko seveda tudi somi mešate in sestavljate vonjave. Zlata pravila mešanja in naš barvni krog vonjav vam bodo v pomoč, ko boste ustvarjali ubrane, nove vonjave. 1. pravilo: odločile se zo prevladujočo osnovo (rumena: sveža in vedra, oranžna, dinamično in vesela, rdeča: čustvena in prikupna, vijoličasta: zasanjana in poglobljena, modra: prostrana in liha, zelena: mirna in ubranaj. Iz dišavnega barvnega kroga izberite olje z zaželeno osnovno noto, To olje je vaše osnovno dišavno olje. 2. pravilo: ižbranemu osnovnemu olju primešavajte druga olja, pri tem pa vedite: kolikor bolj je dodano vonjava na barvnem krogu oddaljena od vašega osnovnega olja, tgliko manj jp smete dodati. 3. pravilo: kolikor bolj se mešanica barv približuje rjavi, toliko bolj začno prevladovati posamezne sestavine in vonj, ki bo nastal, pravzaprav ne bo nov.4. pravib: vedeti morate, da niso vsa olja enako močnega vonja. Cim močnejšega vonja je olje, lem manj ga uporabimo. 5. pravilo: kadar bi radi povohali mešanico, nikoli ne podržile olja ■ čislo k nosu. S premočnim vonjem namreč otopite svoj voh in ne morete več zaznavati drobnih različic. Razdalja naj bo večja, z zamahi roke pa približajte vonj nosu. S pomočjo teh pravil in barvnega kroga vonjav boste zmešali čudavite nove dišave. Z dišavo po lastni želji lahko pričarate posebno razpoloženje v; izbrani prostor ob izbranem času in ob izbrani priložnosti. Mogoče boste ustvarili novo dišavo, s katero boste očarali vse svoje prijatelje! 4 KULTURA KDO JE KDO V KUL TURI NA BISTRIŠKEM Za Slovence je še vedno značilno, da uradna priznanja za razne vrste zaslug podeljujemo ponavadi prepozno: bodisi v iztekajoči se življenjski dobi ali pa celo posthumno. Že dolgo se mi zdi, da je nepravično, to velja predvsem za manjše kraje (kjer se vsi preveč poznamo), da na kakršenkoli način takim ljudem ne izrazimo spoštovanja in zahvale. Zato sem si ob letošnjem mesecu kulture dovolil našteti nekaj oseb povezanih s kulturo v njenem nekoliko širšem obsegu. To ne bo vrednostna razpredelnica; na izbor ni vplival status posameznika na družbeni lestvici, tudi časovna razporeditev ni natančno določena. Vem, da bom marsikoga izpustil in se zato že vnaprej opravičujem. Zato poudarjam, da zapisana imena in kratko označen "opis dela" predstavljajo le pogled posameznika, ki razpolaga z obilico podatkov, a ne z vsemi. Izpuščenih je večina učiteljev, ki so v procesu razvoja kulture na najbolj izpostavljenem mestu. Nekdaj so "kozmopolitizem" in živahnost duha na Bistriškem negovali mnogi učitelji od drugod. Če smo se hudovali na župane - tujce -, ki so jo po izpolnjenih interesih pobrisali, pa so učitelji kot prof. Drago Karolin, Franc Munih in drugi zapustili globoke sledi (če odmislimo konformizem in cinizem v odnosu do oblasti, dveh atributov, ki se tudi sedaj pojavljata, a zaradi drugih vzrokov). Naši današnji učitelji so pretežno domačini, kar ni prednost, saj je njihova dolžnost tudi negovanje "odprtosti", kljub časom, ki jim niso naklonjeni in nevarnostim, da se bodo sami ukalupili. Podobno kot za učitelje velja, z upoštevanjem specifike, tudi za sestre Samostana de Notre Dame.Tudi knjižničarkam ni lahko. A kaj bi brez knjižnice dijaška mladina in študentje, ki pridejo do potrebnih knjig prej doma kot v Ljubljani; da o ostalih občanih, ki si kupovanja knjig ne morejo privoščiti niti ne govorimo. Pomislimo še na duhovnike. Če se dotaknemo posvetne komponente njihovega dela, je njihov delež zelo velik. Ali na skupino navdušencev, ki nam je ohranila Hodnikov mlin. Preidimo na posameznike. Bojan Babič, Peter Česnik, Leon Bolih in drugi člani Kluba MKNŽ so s svojo glasbeno alternativo pridobili visoko veljavo in postali pri mladini Slovenije in tudi širše simbol, ki je tudi Bistrico po tej klasifikaciji dvignil na visoko mesto. Bojan bi kot dober snemalec zvoka lahko sodeloval pri morebitnem lokalnem radiu. Lasalo Balazs-ravnatelj glasbene šole. Člane svojega strokovno solidnega kolektiva je prepričal, da morajo učenci čim-več nastopati v javnosti in na tekmovanjih. Kupil je klavir Steinway, ki privablja veliko umetnikov, da bi ga "preizkusili". Odprl je pot gostovanjem najbolj renomiranih umetnikov. Bratje Boštjančič - Alojz, Silvo, Saša in Marjan; ponovno so oživili ‘deficitarno" komorno petje. Večkrat so nastopili predvsem na radiu. Ismel Bekrič-pesnik in prevajalec. Iz Banja Luke je prišel k nam preko svoje soproge slovenskega porekla. Že pred prihodom v II. Bistrico je prevajal slovenske pesnike. Sedaj je ravnatelj osnovne šole v begunskem centru in izdaja glasilo Runolist (planika. \|egovo zadnje delo je prevod Kettejevih pesmi, je zelo cenjen v Združenju literatov Slovenije. /an Bratož - študent. Vzporedno je še dijak klavirja na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani in velik glasbeni talent, ki je prejel 1. nagrado v svoji kategoriji in je kljub mladosti uspešen koncertant. Boža Brecelj-usmerja nekatere bistriške literate in piše mnenja o njihovem delu. je članica žirije na tekmovanju mladih primorskih literatov. Lektorica. Danijel Cek iz Hrušice - povezovalec programov, študent novinarstva. Svež obraz na naših prireditvah, zadnje čase uspešno in s pravšnjo mero ostrine sodeluje s TV Koper -Capodistria in nekaterimi časopisi. Vojko Čeligoj. Numizmatik, planinec, član Društva za krajevno zgodovino in kulturo (DKZK), pobudnik ogromnega števila kulturnih akcij, odličen poznavalec naše preteklosti. Njegovi članki v Bistriških zapisih (BZ), Snežniku ali drugje so prava zakladnica dokumentacije naravne in kulturne dediščine. Kettejeva spominska soba je njegova domena; je njen "soustanovitelj" in jo "neguje" tudi sedaj. Vodi slikarski Ex tempore "Snežnik". To ni vse. Vladimir Če/rgo/- zgodovinar. Za diplomsko delo si je izbral oris primorskega gibanja TIGR, kar je zahtevalo v prejšnjem sistemu precej korajže, je aktiven član DKZK. V BZ št. 3 je napisal leta 1989 odmeven prispevek o samostanu vTrnovem. Pobudnik za izdajo monografije mesta Ilirska Bistrica. Franc Dolgan - nekdaj ljubiteljski igralec, likovnik. Po razstavi na D. Zemonu pričakujemo možnost ogleda njegovih umetniških sliktudi vil. Bistrici. Učence uspešno "prepričuje" o nujnosti ogleda likovnih razstav in iz njih ustvarja aktivne ali pasivne kulturnike. Franc Dolgan, Marko Gorišek, Marko Seketin in ostali iz Videoprodukcije Sokolski dom. Dokazali so se že s svojo ambientalno konstrukcijo (razstava na Reki). Njihov video-projekt "Bistra uoda" (odličen prikaz Sušca in vsega zraven) je bil, žal, premalo odmeven. Gre za velik potencial v zvezi z "bodočo" lokalno televizijo... Raymond Fabijanič, Branko Zidarič. Njuni izdelki: grafična podoba plakatov, vabil, knjig... je (poleg drugih) naše dojemanje reklam temeljito preusmerila inv naših glavah (in tudi na oglasnih deskah) napravila red. Branko je tudi uspešen novinar pri časopisu Snežnik. Njegovi članki so sočni. Velika odlika je njegova razgledanost in odlična raba slovenskega jezika. Zelo dober literarni kritik. Tadeja falur- dijakinja. Talentirana pevka in uveljavljena deklamatorka. Je članica gledališke skupine sežanske gimnazije. Dimitrij Grlj- njegov zbor upokojencev ni "upokojenski", ampak zelo živahen in uspešen. Vodi tudi komorno pevsko skupino "Vasovalec" (odličen nastop na radiu, dober vtis pri Slovencih na Reki). Napisal je dragoceno publikacijo "180 let šolstva vil. Bistrici", ki jo bomo kmalu predstavili javnosti. Franc Gombač - recitator, povezovalec. Odlično je predstavil Podgrad na javni radijski prireditvi. Deluje tudi na drugih kulturnih področjih. Zelo dober govornik, za razliko od splošne slike na tem področju pri nas!! Bojan Glavina, Adnan Zubčevič - glasbenika, ustanovitelja "Baročnega ansambla lllyricus". Gostovanja: Sežana, Cerknica, Koper, Arqua Petrarca. Bojan je uspešen korepetitor na Obali, Adnan vodi šolski orkester glasbene šole. Ostali člani ansambla Breda Štemberger, Dragica Samsa, Andreja Konje-dic (Go), Vesna Tataj Colazio (Ri) in Mauro Šestan (Ri). Marica Gaberšnik - ravnateljica na OŠ Jelšane, članica DKZK. Kulturnica, aktivna na različnih področjih. S podobno mislečimi počasi vrača sijaj nekdaj znanemu kulturnemu centru. Danes zaradi neprijetnih razmer (nimajo kulturnega doma!) vse prireditve in druge aktivnosti potekajo na šoli. Andrej jelen-znan je po občasnih nastopih s pravo kočijo. Izpopolnjuje zbirko komatov in pripravlja prikaz kovačije -torej dve pomembni etnološki zbirki. Filip Logar-študent. Po dolgih letih je pričel s sistematičnim delom na področju gledališke dejavnosti - z otroki iz osnovne šole. Že prvi rezultati (gostovanje pri Slovencih na Reki) kažejo na uspešno nadaljevanje. Pepca Mihelj iz Knežaka - uredila, izbrala in založila je "Grad Kaleč 1995"- lično žepno pesmarico s koledarčkom. Marko Novak-mladi pesnik, ki je objavil nekaj zelo dobrih pesmi v znanih slovenskih literarnih revijah. Na podiplomskem študiju v ZDA je na zveznem tekmovanju zasedel zelo visoko mesto - prišel je v finale (izid mi je neznan). Matjaž Penko - oblikovalec. Znan je po zanimivih idejah, realiziranih na plakatih za različne prireditve neformalnih glasbenih in drugih skupin. Franc Poklar ■ naše učitelje zgodovine, učence in ostalo javnost je s predavanji in članki seznanil in obvestil o starejši zgodovinski dediščini. Visoko nad ljubiteljsko ravnijo ga cenijo tudi v najvišjih slovenskih zgodovinskih in arheoloških krogih, ki jih je obvezal k delovanju na našem območju. Numizmatik. Član DKZK. Evgen Prinčič, Marjan Pirih. Prvi je zborovodja iz Sežane, drugi predsednik MPZ "Dragotin Kette". Skupaj s pevci se borita za dostojno raven zbora, ki je moralni naslednik zborovskega petja iz časov bistriške čitalnice. Zaradi velikega števila novih pevcev je njuno delo zelo zahtevno. Letos se pripravljajo na praznovanje 50-letnice neprekinjenega delovanja. Helena Pirih Bosa. Strokovno zelo podkovana in uveljavljena kot pisec tekstov različnih tematik. Lektorica pomembnejših bistriških publikacij. Nives Pirih - zborovodja “Cerkvenega PZZvon' iz Trnovega, ki s širokim izborom "cerkvenih" in "posvetnih" pesmi nadaljuje in vzdržuje zelo solidno pevsko raven. Zboru se ni bati za podmladek, saj je tudi njegov "otroški del" zelo dober. Kristina Polh - vodi mladinski zbor, ki veliko nastopa ob različnih prilikah. Zizborom pesmi, ki so zelo blizu mladim, ustvarja ugodno ozračje za bodoče člane odraslih pevskih zborov. Primož Baspor - je mladi finalist prireditve Mladi literati se predstavljajo in eden od enajstih avtorjev, ki jim je žirija dodelila prostor v najožjem izboru na državni ravni. Slavko Rebec se večkrat oglasi s tehtnimi prispevki v časopisu Snežnik. Njegovo veliko delovno vnemo je opaziti tudi na različnih drugih področjih kulture. Ivko Spetič ■ pesnik in prozaist. Je dolgoletna in velika opora bistriške kulturne scene. Njegove ideje, pobude in ostale dejavnosti so večinoma neznane povprečnemu "uporabniku" kulturnih dobrin. Najbolj je znan kot literat in eden od soustanoviteljev vsakoletnih "Premskih srečanj". Njegove ideje so dolgoročnega značaja n. pr.: o nujnosti ustanovitve gimnazije, ki jo pojmuje kot žlahtno nadaljevanje nekdaj kakovostnega šolstva v Bistrici. Razume bistriško "dušo", ki marsikomu še ni v podzavesti. Član DKZK in Društva literatov Primorske. Uredil je spominsko sobo Franceta in Bogomira Magajne v Gornjih Vremah. Srečko Srebot - mladi likovnik, ki se v dokaj neprijaznem okolju vendarle razvija. Uveljavil se je s samostojnimi razstavami in kot ilustrator Stopinj ter nekaterih pesniških zbirk. lože Stegu - pesnik s Prema. Član Društva literatov Primorske in seveda Literarnega društva II. Bistrica. Pozno, a vendarle, smo 22. januarja predstavili njegov pesniški prvenec "Nočni samogovori". Predstavlja ožji vrh bistriške literarne scene. Vključen je tudi v druga literarna dogajanja. Je brat žal že pokojnega Vilija Steguja, pesnika, prevajalca, esejista in enega glavnih sodelavcev Revije 2000. Tudi njemu smo dolžni izdati pesniško zbirko. Tomo Šajn ■ humanist v najlepšem pomenu besede. Prvi profesionalni novinar iz našega območja, ki nas osvešča o nuji in pravilih javnega informiranja. Kot nekakšno "sivo eminenco" ga čutimo na različnih poljih kulturnega delovanja. Njegovi nasveti in izkušnje so zelo dragoceni. V Primorskih novicah in na koprskemu radiu beremo in poslušamo o malodane vseh kulturnih dogajanjih pri nas. Zato je njegova vloga v promociji bistriškega območja izredno dragocena. Ludvik Šircelj- njegova zbirka pesmi "Izpuščeno pretiravanje" nas je spomnila na nekoliko pozabljeno obliko pesniškega izražanja - sonet, ki se vztrajno vrača v moderno poezijo. Deluje v neformalni skupini, ki se še vedno prebija in išče svojo identiteto. ložefŠlenc - njegovo ime je ozko povezano z delovanjem prve prave profesionalne galerije pri nas. Standardi, kljub temu da jih je nekoliko prilagodil bistriškim potrebam, so visoki in ne dopuščajo površnosti ali improvizacije. Neda Trošt iz Knežaka. Spopadla se je z našo birokracijo in njeno neučinkovitostjo na polju ohranjevanja kulturne dediščine. Kljub velikim naporom je vidna samo delna sanacija grobnice Vilharjevih. Polje dejavnosti s tem ni zaključeno. lože Šajn ■ slikar. Veliko je razstavljal doma, po raznih krajih Slovenije, na Reki, v Opatiji, v Italiji in Avstriji. Zadnji skok čez mejo je bila odmevna predstavitev njegovega najpomembnejšega dela - ciklusa umetniških slik z naslovom Tešče". Tone Škrlj iz Knežaka. Promotor uspešnega "MMPZ Tabor Kalc 1869" Knežak, ki je velika osvežitev v pevski "branži". Kot njegov predsednik podjetno skrbi za razvoj in je ob tem velika podpora za zborovodjo Alojza Boštjančiča. Marija Šlosar Lenarčič ■ vodi "Komorni dekliški zbor II. Bistrica", ki je dosegel lani prvo mesto v kategoriji ženskih in dekliških zborov na tekmovanju primorskih zborov v okviru prireditve "Primorska poje". Frane Tomšič - literat iz Bistrice, živi v Novi Gorici. Vsak njegov novi roman predstavimo najprej pri nas. Je v najožjem vodstvu Literarnega društva II. Bistrica, katerega predsednica je Damijana Logar. Član Društva književnikov Slovenije. lanez Tomšič - Hlist- njegova tehnična pomoč ob organiziranju prireditev je dragocena. Zelo je vezan na svoj domači kraj in z nasveti skuša odstraniti pomanjkljivosti v življenju in razvoju našega mesteca. Čebelar. Romeo Volk - spoznali smo ga kot lutkarja z originalnimi idejami. Raziskoval je ljudsko nošo iz okolice Podgrada in II. Bistrice. Tesno je povezan s škoromati. V domeni ima tudi ljudske instrumente in glasbo iz naših logov. Estet. Slikar. Njegovi plakati so dokaz, da so tudi računalniški grafiki postavljene meje... Skupaj s Francem Penkom, ki je naredil zelo uspel kip Matere Božje, je postavil versko znamenje v Rečici ob mostu čez Reko. Mag. Ivan Va/enčrc- psiholog. S svojimi karakteristično obarvanimi prispevki o likovnih razstavah, objavljenih v časopisih, si je pridobil naklonjenost ljubiteljev te umetnosti in še posebej domačih avtorjev, saj je veliko naredil za njihovo uveljavitev. Vključen je v ostalo kulturno življenje in sega, čeprav je je to širši javnosti manj znano, v sam vrh kreatorjev in vizionarjev. Pavel Žnidaršič-arhitekt. Kreator večine spominskih plošč v zadnjih letih. Najvidnejšo lahko občudujemo na Samostanu sester de Notre Dame. Slikar. Likovni kritik, "spiritus movens" in neformalni mentor novega likovnega vala. Intelektualec, svetovljan, ki pa ga zadnje čase v javnosti "občutimo" nekoliko redkeje. *** Nepopolno listo, vendar odprto, posebno za zapise informacij izven II. Bistrice, zaključujem z imeni sodelujočih v zadnji številki Bistriških zapisov: dr. Vlado Valenčič, Vojko Čeligoj, Salvator Žitko, dr. Ivan Ogorelec, prot. Irena Santoro, prof. Ludvik Kaluža, Peter Kovačič - Peršin, dr. lanez Bogataj, dr. Rajko Pavlovec in mag. Ivan Valenčič. Še enkrat se opravičujem vsem, ki jih na tem mestu nisem navedel, pa bi si to vsekakor zaslužili. Dimitrij Bonano januar 1995 |__jo RAZSTAVA • HODNIKOV MLIN /SL ZASLEPLJENO PRETVARJANJE RESN?Rl Slikarka Vladoša Lutar Markovič je prišla v svojih razmišljanjih do spoznanja, da hočejo ljudje v veliki večini prikazovati sebe tako, kot si mislijo da so in se taki tudi čutijo. Nočejo videti svoje in splošne resničnosti. "Spori sovraštva in vojne", pravi Vladoša, "vključujejo to zapeljanost. Hinavščina je večkrat dosti lažja od krute resnice; povedati nekaj lepega jedosti lažje, kot začutiti pravo resnico in zaplesati svetu odrešenje. Če bi vsak človek na svetu napravil za sočloveka in za svet nekaj pozitivnega brez osebnih koristi, bi se ta naš skupni svet premaknil za korak naprej. Najbolj čist je otrok. Odrasel človek zaradi svojih obremenitev in iskanja osebne koristi lahko le redko reagira čisto kakor otrok. Ljudje, ki na materialnem planu izkoriščajo vsako priložnost samo v svoj prid, se v starejših letih povprašajo za dejanski rezultat svojega življenja." Ljudje, ki so sebi naredili ogromno koristi, večkrat tudi na račun drugega, se vp o svoji prazni duši, prazni glavi in pri srcu; glagol biti jim je bil nepomembf znali so le glagol imeti. Like s pra očmi, votlimi glavami in drobovji hrbtenice, srca in možganov, je Vi izvedla v trodimenzionalnih maskah sopisnega papirja in kleja. Njeni fd pobarvani z akrilom in tempero, sosf nih oblik, ker hočejo predstavljati' niško podajanje brez poze in usklajel mativov. Maske skupaj z vpetostjo v okvire svoje lastne zanke (košaraj stavljajo gledališki prizor. & Za naprej ima Vladoša Lutar Ma ambicije kombinirati figure v oljni tt spremljane s filmom. Uspešnost ni razmišljanja v izraznosti hotenja pod je vpetost sedanjega človeka v prO čas. Pavel Ž aivečji feren j, boval/ ‘I svojo di že j ''ne, ki KONCERT Vladoša Lutar Markovič in Pavel Žnidaršič na otvoritvi razstave "Naše maske" v .i,u Crad 8. januarja. Razstava bo odprta do 11. februarja 1995 (pon., sre., pet., ned.) od nern na in od 16. do 18. ure. NA SLIKI: dve izmed razstavljenih mask (brez naslova). Cl'v ^ru jt0|etja. /rome čolnar 1 in 2 dr .l6'' kai e preče ,b oieji s Er'h SO ; Mo izvrS| tako zaključil koncert z naslovom Iju^j. ljudskih pesmi" in uvod v XVIIL i v SVEŽA INTERPRETACIJA LJUDSKIH NAPEVOV Dvorana glasbene šole. Sobota, 14, januarja. Kakih petnajst deklet v stiliziranih oblekah, ki ponazarjajo slovensko ljudsko nošo, je pozorno spremljalo natančne gibe rok njihove dirigentke, ki je z izkušenimi kretnjami privabljala iz mladih grl ubrano petje. Pod sijem mehke svetlobe so postale nekam drobcene in krhke postave študentk in dijakinj nekaj novega. Dogodila se je čudovita sprememba - prevzel nas je tisti občutek, ki se ga navzamemo v glasbenem gledališču, ko postaneta slika in zvok skladna, dovršena. Pesmi so bile preproste, enostavne, zveneče in zelo domače, tudi melodije iz bližnje Istre so bile zanimive. Toliko so nam že v ušesih, da jih ne moremo več imeti za tuje. Recitatorka Tadeja Fatur jez nekaj verzi pred vsako zapeto pesmijo še bolj vzbudila naše čute in našo pozornost. Konec koncerta. Prehitro. Polna dvorana trnovske glasbene šole si je s ploskanjem priborila še dodatek. Komorni dekliški zbor, ki ga vodi prof. Marija Šlosar Lenarčič, je (bistriške) kulture je bil sklenjen. )kovske Častno mesto, da jim je pripadl3|i2u . tvena prireditev, so si dekleta in hni, pa , pevska mentorica pošteno prislužila, njihove vrstnice, razpršene po mtku" ipj srednjih in visokih šolah, vrnejo do1! igQg od "tujine" oddahnejo tako, da se Pr(lonu p0c vsakovrstnim zabavam. Pevke ne. nje Bosti In C VJ >211 | J) žrtvovati vsak konec tedna, vsako a. . pa tudi kako nedeljo, kajti vsaka pogosti g ]le pevka je v tako maloštevilnem M tem ok nenadomestljiva. Tudi prof. MarijJtrka Lenarčič bi lahko svoj čas izkoristibiilo če, saj ji dve uri zvečer odvzemat "prj ^ prosto soboto. Pico ^ Pa to ni vse. V našo kulturo sotornos‘ ^ opazno sled - na radijskem tekmo^>oZna|.'t ga je Združenje pevskih zborov PrJ ieza|la organiziralo v okviru koncertov /^He poje '94, so prejele v kategoriji de^B); a|j q ženskih zborov najvišje ocene if ^iančan prvo mesto, za kar jim iskreno čeSmi mara| 95 | januar 1 995 KULTURA OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU SnMEŠEREN in bistričanka ;a, se vf— vi in pri' )memb< ce s pri i robovi v, je V maskah sijem' fc ro, so s' tavljati jsklajei tostjo (košara! jtar Ma ' oljni tf ;nost ni ‘nja poC a v prn ivel Žt*~ /)• ('> • ' l C,! Cit ) ■ Prešeren iz Wagnerjeve izdaje Poezij 1866 nckdrij lepč Ljubljenke slovele, -pše od Urš'ke bilo ni nobene, P^rrc očera bilo bolj zaželene |ča«u nje cvetja deklcln ne žene. fovodni mož - fivečji slovenski pesnik dr. France Seren /e dolga leta kot koncipient • 0Val pri prijatelju Crobathu, ki je i sv°jo odvetniško pisarno. Ta leta, r d' prej, je rad zahajal v domače ' 'K kijih je bilo v Ljubljani in oko-ar precej. Sem so zahajali okoliški "valci, pa (Uljj uglednejši meščani, 1 imenovali škrici. Tukaj se je ]a^adi zbirala vesela družba, ki je [a a P^niku. Zgosti je kramljal, po-r ni'hove pripovedi in z njimi 'enja val misli in poglede. Posebno 0 Sa pritegovale lepe in mlade to-pa tudi hčerke gostilničarjev. Z 'le sklepai p0znanstva an pa prava i eVsLva. Nekaterim je posvečal * Pesmi. at/6 ^ zac*r^eva^ v številnih go-, v krakovskem in trnovskem Obe naselji ležita ob so-■ ,n jradaščice in reke Ljubljanice. od /d'L CrTl naselju so stanovali pretežne Cl'vdn ike" v rc>n /Lc'0'8irn drogom porival čoln ilJ' aiti stuga reke je bila blizu )be precej plitva. grjL1ep s brakovim so bila polja, na 50 ^ene gojile velike količine ovom ljuhfVrStne8a okusa. ProdajaL , XVIIk i v T,anski tržnici, izvažale pa so ji en. tkov,?1 In še dlie- Imenovali so jih ipadbjizu solatarice"-ta in fmi ^ Je 5 brakovim, na ljubljansk islužil(tn Se ie v'la starodavna Rimskz po r3*ku" i* n*e! ie sta^a stara gostilna "Pr ejodoj ig0„rne i' ie dal Jurij Černe, ki ji iseprt[onOP ^r(oda| hišo trgovcu z žitorr 3 ne. Njeeostl, pod njegovo upra /sako ^ |m . na še bolj zacvetela in zaslo-ca pogosti 81 j 1t0(°trok in ie umrl v visok' ile so jc Marij3.‘rka i 0koliu ie živela tudi njegov: 3ristil4lo2lna 0828 - ^ 890). V časopisi /zemh "pr- piSano: "Prešeren je bil večkra hico' r-"- Nekoč je, vstopivši \ ro so orp^ ‘-31 "Pivo", kar je vzbudile kmov,?ozn er tedai Ljubljančani še ni ov Pri'< je2aL te besede, nego le "pir". Pe-ov Mrke 4la,a k "lurčku" zaradi domače ji deklJg); ai nt> Pod^ra/šfcove (roj. 1. VI ie in tljan,« °C^a 'tako 50 rekali nekda. ni meščanskim očetom - oč-za ^krica. Ana se je omožila o čestf i ^aral v Ilirsko Bistrico. (Povedala najmlajša sestra Cecilija Podkrajškova, ki je hranila rokopis "Nebeške procesije", žal, da ni pisan s pesnikovo roko). Zanimivost "Jurčkovine" je francoska krogla, zapičena v gospodarsko poslopje na ondot-nem dvorišču in označena z letnico 1809." Obe poslopji stojita še danes. Ana se je poročila v Tomšičevo hišo, po domače pri Ivetovih. Bili so bogata, starodavna in ugledna rodbina. Tukaj je ostala do konca življenja in tako postala prava Bistričanka. Njeni potomci so hranili sliko z njenim portretom v naravni velikosti, izdelano v olju (glej prilogo). Njena hčerka Žana se je poročila z Aleksandrom Ličanom, ki je bil vse do svoje smrti župan v Ilirski Bistrici. Bil je tudi uspešen veletrgovec, saj je končal Mahrovo šolo. Bavil se je tudi z naprednim kmetijstvom in čebelarstvom. Svoje izkušnje in znanje s tega področja je prenašal na svojega zeta, bodočega velečebelarja Antona Žnideršiča. Uspešno je delovala tudi njegova žaga, v kateri je izdeloval deščice za južno sadje iz hlodov listavcev, ki jih je bilo veliko v Snežniškem pogorju in na Mašunu. Bil je predsednik čitalnice in narodnostno zaveden Slovenec. Soproga Žana je bila po prirodi bistra in nadarjena in mu je rada pomagala pri vseh njegovih številnih opravilih. Imela sta 5 otrok. Dočakala je visoko starost. Eden od njunih sinov je bil mon-signor in papežev prelat dr. Josip Ličan, profesor na semenišču v Gorici; bil je ustanovitelj Mohorjeve družbe v Gorici in dolga leta njen predsednik. * * * France Prešeren seje leta 1846 preselil v Kranj, kjer je odprl svojo odvetniško pisarno - tu si je nameraval urediti tudi svoj novi dom. Bil pa je duševno razklan in že slabega zdravja, ki se mu je hitro slabšalo. Umrl je leta 1849 v Kranju, kjer je tudi pokopan. Številnih svojih načrtov ni mogel uresničiti in tudi nekatera dela so ostala nedokončana. O Vrbu, srečna, druga vu« domača, kjer hiša mojega sloji očeta; da b' uka žeja me iz tvoj'ga sveta speljala ne bila golj'fiva kača! - 5 januar 1995 STARE SLIKE PRIPOVEDUJEJO 7 "H/ ŽUPANI ZNOVA PO ^ SEDEMDESETIH LETIH v beravnini' volitvami smo v naši občini za župana izvolili mag. Stanislava jo! j pe,'‘7'.Tal<0 z novo krajevno samoupravo znova uveljavljamo funkcijo župana, zo I i kovčka v občini, kije šla pred dolgimi desetletji skoraj v pozabo. ' hni311^0^un'r S^e ^uPane' Pa ne za dolgo. Prvi Izda1' na udaru slovenski župani v ve-)vih< ra*'k na^e °dčine, v Trnovem in isebj kar jila j AGRADNO VPRAŠANjE j sta bila sedeža trnovskega in ■ rjškega županstva v tem času? j i ralec, ki nam bo sporočil pravilen povor, bo eno leto zastonj prejemal mesečnik. Bistrici, saj tako pomembne funkcije ni kazalo zaupati domačinom - Sloven- cem. Zadnja dva slovenska župana, trnovski župan Jože Žnidaršič - Strujbarjev in bistriški župan Anton Ličan sta v letu 1926 ob pripravah na upravno reorganizacijo obeh naselij, morala predati svoje županstvo novemu županu, ki je bil Italijan. Ob koncu 2. svetovne vojne, v času nemške okupacije, je le za krajši čas županoval domačin Saša Ličan, vendar le-ta ni bil izvoljen, pač pa so ga tedanje oblasti umestile. Naš tokratni župan, mag. Stanislav Prosen, nastopa svoje županstvo po častitljivi 70-letni prekinitvi županovanja domačih slovenskih županov v našem kraju in občini. Njemu in vsem, ki mu bodo sledili, naj bo srečno in uspešno. Vojko Čeligoj Ljubljanski župan v letih 1896-1910, eden izmed predhodnikov dr. Dimitrija Rupla, je bil Ivan Hribar. Pravilen odgovor je vedela le Jasmina Tomažič iz Kilovč. IZ STARIH FOTOGRAFSKIH ALBUMOV iravC; :PCVMIL 7'hšek v j ' '• y ■ * V ' V pričakovanju visokega obiska italijanskega prestolonaslednika princa Umberta II., so se leta 1925 na železniški postaji v Ilirski Bistrici zbrale vse pomembne osebnosti civilnega in vojaškega življenja. To je bil verjetno tudi eden zadnjih nastopov obeh slovenskih županov z obvezno župansko lento v barvah italijanske trobojnice - trnovskega župana Jožeta Žnidaršiča - Strujbarjevega (1) in bistriškega župana Antona Ličana (2). (Fotografijo nam je za objavo prijazno odstopila gdč. Tonči Ličanova.) DOMAČE SLEDI V TUJIH GORAH "Novembrski dež" v Nadelhornu NOVA PRVENSTVENA SMER BOJANA POČKARJA V ŠVICARSKIH ALPAH Za našega domačega alpinista Bojana Počkarja je bilo preteklo leto gotovo med najuspešnejšimi v njegovi plezalski karieri. "Snežnik" je že poročal o njegovih dveh prvenstvenih smereh v švicarskem Breithornu, kiju je preplezal s plezalskima tovarišema v juliju in avgustu. Obe smeri, imenovani KARANTANIJA in ČRNI PANTER, sodita med najzahtevnejše smeri v tej 4165 m visoki gori. To je bila nekakšna samooddolžitev za aprilsko smolo v Himalaji, kjer ju je oba s soplezalcem nemogoče slabo vreme z obilnim snegom zavrnilo iz stene šesttisočaka Hiunchu-lija. Domačinka in vneta gornica Maruška Lenarčič se je te dni odpravila z ekipo Planinske zveze Slovenije v Južno Ameriko. Cilj skupine je 6959 m visoka Aconcagua, najvišja gora obeh Amerik. Vrh naj bi dosegli sredi februarja letos. Srečno! Ali veste, da so se Bistričani že povzpeli na večino vrhov vseh celin našega planeta? O tem več prihodnjič! Bojan Počkar pa ni miroval niti v jeseni. Že oktobra je s prijateljem Jožkom Valenčičem - Belinom krenil v Afriko. V zahtevnem, teden dni trajajočem pohodu in vzpenjanju, sta dosegla 5895 m visoki Uhuru Peak (Vrh svobode), najvišji vrh Kilimandžara, kjer afriška celina doseže svojo najvišjo točko. Že konec novembra je Bojan Počkar, tokrat s soplezalcem Žigom Petričem krenil znova v Švico, njun cilj pa je bila 750 m visoka vzhodna stena 4327 m visokega Nadelhorna. Za plezanje težka in še nepreplezana smer je zahtevala velik napor. Plezalcema je nagajal ledeni dež, mraz do minus 15 °C, pod vrhom pa še močan veter. Dober del smeri sta plezala v ledu. Za dostop do gore sta potrebovala Jože Valenčič iz Trnovega (levo) in Bojan Počkar s Prema sta se lani sredi oktobra povzpela na UHURU PEAK (5895 m), najvišji vrh Kilimandžara. MW^rnovl*nnskov, a.^do yfieCu )etj3!sč(j. Ucanju mu 9.^niirCanjumi J Na aku°Srednjož e^kihra>Plnskihi ’ne,:na^Tn?or V »7A ,VqI Kun, šrafiranj skihanf U5tai h^uateur-f ^ le Post; v njegovem vodstvu do vojne. Brin-škova fotografska zapuščina je zelo obsežna. Njegove fotografije najdemo v vseh Planinskih vestnikih omenjenih let, planinskih vodnikih, pri sorodnikih in osebnih prijateljih. Po nesrečni smrti Bogumila Brinška je njegov brat Josip izročil več sto fotografskih negativov na steklu Slovenskemu planinskemu društvu v Ljubljani, ki pa so bili v požaru v letu 1956 povsem uničeni. Domače planinsko društvo hrani nekaj dragocenih izvirnih planinskih in jamarskih fotografij Bogumila Brinška. V ta fond sodi tudi danes objavljena umetniška fotografija Jalovca, darilo prof. Pavla Kunaverja. Zapis je posvečen 110-letnici rojstva Bogumila Brinška. Vojko Čeligoj Nadelhorn (4327 m) v Švici z vrisano prvenstveno smerjo čez 750 m visoko vzhodno steno, imenovano "NOVEMBRSKI DEŽ" - nov alpinistični uspeh Bojana Počkarja in Žige Petriča. 6 ur hoje, za sam podvig v steni pa kar 8 ur trdega plezanja. V ponedeljek, 28. novembra ob 15. uri, sta zadovoljna nad plezalnim dosežkom stala na vrhu te alpske gore. Novi prvenstveni smeri sta dala ime "NOVEMBRSKI DEŽ", po njunem tretjem vztrajnem spremljevalcu tega plezalnega podviga. Za svoje velike alpinistične podvige v letu 1994 je bil Bojan Počkar s strani komisije za alpinizem zelo visoko ocenjen. Razvrščen je bil v mednarodni razred in po številu doseženih točk uvrščen na drugo mesto med slovenskimi alpinisti, takoj za Tomom Česnom, legendo slovenskega alpinizma. Bojanu Počkarju in njegovim soplezalcem iskreno čestitamo tudi v imenu uredništva in bralcev "Snežnika". Vojko Čeligoj OBLETNICA NA KETTEJEV 119. ROJSTNI DAN Tako kot prejšnja leta smo se premski otroci v četrtek, 19. januarja, znova zbrali v spominski sobi pesnika Dragotina Ketteja na Premu. Kar sami smo lepo in prijetno proslavili njegov 119. rojstni dan. V razsvetljeni spominski sobi smo pesnikov doprsni kip okrasili s svežimi rdečimi nagelji. Sošolka Urška je prebrala odstavek o velikem pomenu Kettejevega pesniškega dela, nakar smo vsi prisotni recitirali po eno ali dve Kettejevi pesmi. Tokrat smo nastopali: Meta, Valentina, Ana, Silvan, Jana in Mateja. Utrdili smo sev misli, da smo lahko ponosni, ker smo Premci in ker imamo tako pomembnega rojaka, slovenskega pesnika Dragotina Ketteja. Moram povedati, da tudi smo! Veseli in z upanjem, da nas bo drugo leto še več, smo se zadovoljni razšli. Jana Mršnik, 7. a Prem, OŠ D. Kette ZBIRATELJSTVO NOVOLETNO FILATELISTIČNO PRESENEČENJE Na Osnovni šoli 'Dragotin Kette" v Trnovem pri Ilirski Bistrici že vrsto let deluje filatelistični krožek. Mladi zbiralci znamk se zbiramo vsak petek zadnji dve šolski uri. Urejamo si naše zbirke in pripravljamo občasne razstave v šolskih vitrinah. Naš mentor je Vojko Čeligoj. Pred letošnjim novim letom nam je poslala poštna uprava iz Ljubljane (oddelek za znamke) nekaj sto ličnih knjižic "Zbiram znamke", s katerimi želi razširiti krog filatelistov med šolarji. Navdušeni smo bili nad knjižicami. S pismom smo Pošto zaprosili za dodatne izvode, da bi jih lahko razdelili vsem učencem naše šole. Že v tednu dni smo krožkarji prejeli prisrčno pismo generalnega direktorja Pošte gospoda mag. Adolfa Zupana in njegovih sodelavcev z dobrimi željami za delo našega krožka in povabilom za nadaljnje sodelovanje. Posebno smo bili presenečeni, ko smo s pismom prejeli še obilo slovenskih znamk za 50 članov našega krožka. Joj, kako smo jih bili veseli! Prepričani smo, da se bo krog naših zbiralcev še povečal in da bomo ob zbiranju znamk doživeli še mnogo lepega. Za prisrčno novoletno presenečenje se upravi slovenske Pošte iskreno zahvaljujemo. Naš krožek pa ima v Ljubljani še enega velikega prijatelja. To je gospod Ivan Česnik doma iz Knežaka, ki nam je že nekajkrat poslal precej starejših znamk iz stare Avstro-Ogrske, Švice, Nemčije in stare Jugoslavije (Kraljevine SHS), precej znamk pa nam je poslala tudi gospa I vanka Urbančič - Vratarjeva iz daljne Argentine. V tem mesecu bo gospod Ivan Česnik, ki je tudi dolgoletni filatelist, slavil devetdesetletnico. Od srca mu vsi krožkarji čestitamo k jubileju. Lep filatelistični pozdrav! Marjan Krebelj, 7. a BfeitaEigania UREDNIŠTVO: Bazoviška 40 66250 II. Bistrica NAROČILNICA \l ime in priimek se naročam na časopis SNEŽNIK. Prosim, da mi ga pošiljate na naslov: _ , dne__ Podpis: _ UCENCI IN STARSI POUK TUDI DRUGAČE Teden odprtih vrat v našem razredu, v 2. c-ju, teden ustvarjanja in pridnega dela vseh: domiselne učiteljice, ustvarjalnih učencev in staršev, ki so se trudili posnemati oboje. Pričarali so nam novoletni "Poglej in zadeni". Iskali smo Žnidaršičev skriti zaklad. Plesali smo z baloni in peli pesem "Pot k zvezdam". Prepevali smo karaoke in plesna skupina je z vlakom prepotovala ves svet. Vsak mesec v letu se je predstavil s svojo pesmico in figuro. Slavne manekenke so se sprehodile po modni pisti. Ni šlo tudi brez simbolov (hiša, gozd, domači kraj) in vsi po vrsti so prinašali srečo. In to še ni vse. Otroci so zapeli (očitno so v razredu sami dobri pevci!) pesmi "Pokliči me nocoj" in "Na vrhu nebotičnika". Ogledali smo si tudi lutkovno predstavo "Kako se je mucek naučil mijavkati", v kateri so nastopale lutke, ki so jih izdelali otroci sami. Sami so naredili tudi robote in z njimi živahno zaplesali in zapeli pesem "Moj robotek". Izkazati pa smo se morali tudi starši in na lastni koži preizkusiti, kaj se pravi "nastopati". Za vse je bil ves teden predvsem prijetno, nepozabno doživetje, spoznali pa smo tudi, česa vse so se naši otroci sposobni naučiti ... če so v pravih rokah. Bogata popotnica v novo leto! Veliko pove tudi podatek, da smo se starši tedna odprtih vrat udeležili stoodstotno. Hvala učiteljici in vsem, ki so ji bili v podporo! Starši učencev 2. c OŠ A. Ž. P. 5. Ob tej priliki se v svojem imenu in v imenu vseh drugih staršev zahvaljujemo vsem vzgojiteljicam, učiteljicam ..., ki se dan za dnem pridno razdajajo našim otrokom ne glede na to, da njihova denarnica zaradi lastne prizadevnosti ni prav nič debelejša, da o njih ne pišejo časopisi in običajno tudi niso dobitniki nobene od nagrad z zvenečim ime- i ......... " ..~~1 PREDNOVOLETNE PRIREDITVE OBISKALI SO NAS STARŠI IN DEDEK MRAZ Petek, 23. decembra, je bil za naše otroke poseben dan. Njihovi najbližji so bili v vrtcu že ob 9. uri. Dvajset otrok in ravno toliko staršev, starih staršev, bratov in sestra sc je skoraj gnetlo v igralnici jelšanskega vrtca. Otroci so jih peljali za svoje mize. Kontakt je bil vzpostavljen in začeli smo delati. Iz testa, ki smo ga z otroki zjutraj zamesili, so začeli nastajati pisani okraski za novoletno jelko. Bili smo tako ustvarjalni, da je ura hitro minila. Za sprostitev so si starši ogledali razstavo starih predmetov, ki so jo na naši šoli pripravile učiteljice, učenci in krajani. Da bi združili koristno s prijetnim, so otroci starše pogostili s pecivom, ki so ga v četrtek s pomočjo varuhinje in vzgojiteljice sami pripravili. Odpeli in odplesali smo jim glasbeno pravljico "Ledene sveče", nato pa nas je obiskal sam dedek Mraz. Presenečenje se je spremenilo v veselje, saj je imel s seboj darila in za vsakogar prijazno besedo. Še voščilo, stisk roke, prijazne želje, zadovoljni obrazi, srečne otroške oči in prijeten dopoldan je bil sklenjen. Otrokom je pustil nepozaben, prijeten spomin na otroške dni. Irena Tomšič, vzgojiteljica LUTKE SO ZAPLESALE Teden pred novoletnimi prazniki je na naši šoli potekal projekt "Čitalnica". Vsi učenci in učitelji naše šole smo ves teden pridno delali. Mi najmlajši -učenci 1. in 2. razreda smo se lotili naloge "Noša naših prababic". Pomagali smo si z zanimivo fotografijo iz leta 1910. Spoznali smo, kako so se oblačili otroci, ljudje srednjih let in najstarejši. Iz spužve smo izdelali lepe lutke, ki so ponazarjale nošo naših prednikov. Na šoli smo ob zaključku pf počastili 130-letnico čitalnice v nah. Ob zvokih harmonike so zaf tudi naše lutke. Obiskovalcem s lutke všeč. Vsi so se smejali in zel skali. Na slovesnosti so bili tud g j iz II. Bistrice in z Reke. Projektno delo nam je bilo zek 1 Učenci 1. in 2. tl in njihova učf^— Lutkarji: Tomaž, Petra, Ivana, Josip, Mariin in Rok (spredaj) DEDEK MRAZ V KUTEZEVEM Tudi letos smo v decembru na šoli v Kutežcvem organizirali praznovanje dedka Mraza in obdaritev predšolskih in šolskih otrok. Za vse predšolske otro- ke in razredno stopnjo smo 13. 12. na šoli organizirali lutkovno igrico "Kam pa kam kozliček", v petek, 23. 12. pa smo pripravili kulturni program z obdaritvijo otrok. Za učence smo skupaj s taborniki Podgorskega rodu organizirali novoletni ples, ki je minil v veselem vzdušju. Omenjenih prireditev in obdaritve otrok brez prispevkov spodaj navedenih organizacij in posameznikov ne bi mogli organizirati in izpeljati. Pomagali so nam: ETA Cerkno, ILIRIJA II. Bistrica, PODGORSKI ROD Kuteževo /taborniki/, KS Kuteževo, KS Zabiče, Mesnica DANČI, Trgovina BERNI, Pekarna SLA V A, g. Igor Prosen iz Kuteževega, Trgovina SADJE SKRT, Trgovina JABOLKO iz Jablanice, RIBARNICA Ilirska Bistrica in Trgovina AVTO SHOP. Vsem se za prispevke še enkrat zahvaljujemo. Milan Dekleva Ravnatelj OŠ Podgora ŠOLSKI SKL* DEKANA KAK JAMNIKA Sredstva sklada so nameni' štipendiranje in razvoj sa|1' skega šolstva. Do 31. 1. 1995 je v sklad f val 1.138.000 ITL Viko T0l> Trsta v spomin na pokojne^ Viktorja Tomšiča. Prispevke v sklad lahko n«1; 4 na Društvo za krajevno zg in kulturo Ilirska Bistrica, Zl<\ št. 52210-678-80438, devizah pa na žiro račun št- , 621-2010-201 -72702-1 d , pri LB SBK PE Ilirska pripisom "Sklad". Snežnik bo tudi v Prl eVl objavljal imena darovale6 j dosedanjim pa se najlepš6 ljujemo. ku pr lice v so zaf cem s in ze li tud o zek Skupščina občine Ilirska Bistrica i 2. ri_ /a učf~ ® Adriatic zavarovalna družba d,d. adriatic-damia Bazoviška 1, tel. 067/41-924 Vem, da mi bo ob strani stala dobra zavarovalnica \ BESS d.o.o. PODBEŽE 39 - ZALČI 66250 IL. BISTRICA tel. 067/82-402, fax. 067/81-285 Ugoden nakup: -gradbenega materiala -vodoinstalacijskega materiala - materiala za centralna ogrevanja - italijanska keramika - teraco ploščice - topli podi MONTAŽA VODOINSTALACM, CENTR. OGREVANJ, KLIMA NAPRAV. OGLEDI IN SVETOVANJE NA BAZOVIŠKI 4a SMO ODPRLI NOVO TRGOVINO MOŽNOST NAKUPA ° NA OBROKE Urnik: NON STOP 8 - 18 SE PRIPOROČAMO K Suma inženiring d.o.o. Bazoviška 18, 66250 Ilirska Bistrica telefon: 067/41-504, telefax: 067/81-042 MLINOTEST PEKARNA Ilirska Bistrica V J v y v J v J < N \ . PODELITEV PRIZNANJ NA ŠPORTNEM PODROČJU ZA LETO 1994 Športna zveza Ilirska Bistrica bo z: j leto 1994 podelila pred leti tra- dicionalna športna priznanja najboljšim športnikom in športnim delavcem. Obrazložitve k posameznim priznanjem bodo podane ob podelitvi v športni dvorani OŠ A. Žnideršiča (sobota, 4. februarja, ob 18. uri). Pripra- vljen ho tudi spremljajoč program s plesnimi in ritmičnimi nastopi učencev osnovnih šol, demonstracija nekaterih športov in predstavitve dela naj- boljših klubov. Na predloge klubov, posamez- strelski klub), Tihomir Strajnič (At\et- nikov in organov Športne zveze je ski klub Postojna) in Andrej Primc posebna komisija pripravila seznam (Karate klub Teles). dobitnikov priznanj. Izvršni odbor Športni delavci bodo za dolgo- Športne zveze je na podlagi tega letno delo na športnem področju sprejel naslednji sklep o podelitvi pri- zadnjič prejeli BLOUDKOVE ZNAČKE. znanj za leto 1994: PRIZNANJE JANKA V bodoče se bo podeljevalo občin- KOVAČIČA v obliki plakete za najbolj- sko priznanje po podobnih kriterijih. še športne dosežke v letu 1994 pre- Letošnji dobitniki značk so: Lado jmejo naslednji športniki in športni- Čeligoj, Danica Poročnik in Stojan ce: Andraž Lipolt (SD 4. junij, trap Šestan (SREBRNA ZNAČKA); Miroslav sekcija), Vojka Šestan in Krislofer Tomič, Mirjam Čeligoj - Ražem, Šlemherger (Karate klub Teles), PI- Egon Butinar, Miro Urbančič in SNO PRIZNANJE JANKA KOVAČIČA za najboljše tekmovalce do 15 let za Marjan Frank (BRONASTA ZNAČKA). leto 1994 pa: Martin Flrvatin (Loko- Zdravko Debevc Jj ROKOMET BOZICNO-NOVOLETNI ROKOMETNI TURNIR V prejšnji številki smo napovedali rokometno prireditev ob izteku leta. Tokrat poročamo še o rezultatih tekem, ki jih je spremljalo okrog 300 gledalcev. V prvi tekmi sta se pomerila dva prvoligaška kluba. Jadran Primorske novice iz Hrpelj-Kozine je nekoliko neprepričljivo premagal ajdovski Fructal z izidom 26:25. Domači rokometaši so bili v rr» moči s koprskim tretjeligašem p| in so tekmo izgubili z izidom* Upamo, da kljub porazu ne bolj pali in jih lahko v bodoče redni kujemo v ligaških obračunih v| dvorani. Takšen namen in cilj: stavili pred to tekmo. Zdravko( Utrinek s tekme med domačimi in koprskimi rokometaši. (Foto: Vladimir D TURNIR V MALEM NOGOMETU NK Transport je v soboto, 2S. januarja, organiziral malo-nogometni turnir v športni dvorani OŠ A. Žnideršiča. Tekmovanja se je udeležilo 12 ekip iz Ilirske Bistrice, Sežane, Kopra in Ajdovščine. Prvouvrščeni iz štirih predtekmovalnih skupin so se na izpadanje pomerili v polfinalnih tekmah. Video Višnja je bila boljša od Tekstilne galanterije Mezgec (5:0), Energie team (Sežana) pa je premagala Iskro iz Ajdovščine (11:5). Poraženca iz polfinala sta igrala za tretje mesto; boljša je bila ekipa iz Hrušice z rezultatom 7:5. V tekmi za prvo mesto je več kot 200 gledalcev spremljalo razburljivo tekmo z nepredvidljivim zaključkom. Rezultat po rednem času je bil neodločen (2:2), po streljanju kazenskih strelov pa si je, predvsem po zaslugi vratarja, zmago priborila ekipa Video Višnja iz II. Bistrice. Drugo mesto je tako pripadlo ekipi Energieteam iz Sežane. Ta je po mnenju mnogih obiskovalcev pokazala najlepšo igro in obilo nešportnega vedenja. Organizator je na koncu podelil pokale in denarne nagrade trem najboljšim ekipam. Posebna priznanja so prejeli tudi najboljši igralec (Ujčič, Video Višnja), najboljši vratar (Poklat, Video Višnja) in najboljši strelec (Kurtovič, Energie team). Prireditev je poživila ta konec tedna in nas spodbudila k razmišljanju, da bi bilo v zimskem času prav organizirati več takih tekmovanj. Zdravko Debevc ŠOLSKI ŠPORT ZIMSKA ŠOLA V NARAVI V ponedeljek, 23. 1. 1994, se je proti večeru vrnila domov tudi zadnja izmena zimske šole v naravi. V šestnajstih dnevih se je na smučiščih Črnega vrha nad Cerknim učilo osnov smučarskih veščin 137 petošolcev iz vseh osnovnih šol ilirskobistriške občine. Program je bil izpeljan v treh izmenah predvsem zaradi smučarske opreme, ki je bila na razpolago. Te je sedaj za 45 učencev, če upoštevamo samo novejšo, nabavljeno v glavnem v zadnjih dveh letih. Dejstvo je, da ima, zaradi pomanjkanja snega v zadnjih letih, lastno opremo vse manj otrok. Ocenjujemo, da je takih otrok le ena petina od vseh udeleženih. Povedati pa je treba, da se iz različnih razlogov programa ni udeležilo še kakih 60 do 70 otrok iz te populacije. Otroci so bili nastanjeni v Hotelu Cerkno, na smučišče pa so se vozili s posebnim avtobusom. Za program so skrbele razredničarke in vaditelji smučanja. Pretežni del je bil seveda namenjen učenju osnovnih elementov smučanja tako, da je velika večina otrok (97%) poleg plužnega smučanja na koncu obvladala tudi vožnjo z vlečnico. Slednjega nismo uspeli opraviti le v 3. izmeni, ko zaradi megle in iz varnostnih razlogov nismo vadili vožnje z vlečnico. Šolo v naravi že vrsto let izvaja Športna zveza in osnovne šole ilirskobistriške občine. Sredstva so do-tirana iz občinskega proračuna za šolstvo in pokrivajo stroške za kadre in organizacijske zadeve. Za letošnjo zimsko šolo smo porabili nekaj več kot 900.000,00 tolarjev, poudarjamo pa, da smo nabavili tudi del manjkajoče opreme, za kar je bilo namenjenih dodatnih 199. 000,00 tolarjev. V primerjavi s preteklimi leti, ko smo imeli precej dela z zastarelo in tudi neuporabno opremo, smo program smučanja letos izvajali brez težav. Starši otrok so prispevali stroške bivanja, uporabo sedežnice oz. vlečnic in prevoza iz hotela na smučišče. Cena teh uslug za šest dni je znašala 18.200,00 tolarjev. Ugotavljamo, da so bili pogoji, kljub na prvi pogled visoki ceni, najboljši, saj je bil vedno zagotovljen sneg z umetnim zasneževanjem in tudi primeren zimski termin. Učenci OŠ D. Ketteja v prvi izmeni (Foto: M. Širca) SLIKOVNA KRIŽANKA o-hcri ■od (eh "dvoje, odme ŠŽiMnc ^ečknj Zdravko Debevc