72. itav.
V UubUani, v torek 30. marca 1920.
Uto IV.
Miaja rax«e» ponOetlte« ■ tinavs p« praznika v tale cs a m op«S«t«Mo
Viednibivo je v LjutoSJani, Frančiškanska ulica St.6/L, Učiteljska tiskarna.
Oopiae frankirati m podpisat3, sicer s« jih a c pri-°Mi, Rokopise se na viae*.
Oglasi s Enostožpna petft-tatica K 1*80, osmrtnic« i? nahvalo po K 3*—, rsz-glasi in poalano vrstiea p*
Posamezna Slav. : —— ®0 vinarjev.
■fana
*>•« m pofiiano vrstica p®
3^!E£SS Glasilo iugostov. socijatno-demokratične stranice.
Naročnina; Po postlali z dostavljanjem na dom za celo ieto K 120, za pol lata K’ €0 ?s /*©frt seta K 30, za mesec K 10. Za Nemčijo celo leto K 132, ?,a ostalo tujino in Ameriko K 140, — fteklamneje zn Ret so poštnine prosto.
Upravništvo >e v L ubljaai, Frančiškanska ulica št,6 I,, Učiteljska tiskarna.
TeSefcnska št. 312*
38 dni.
38 dni se drži že vlada Protič-Ko-roščeva. ki le slovesno povsod zatrjevala ol> prevzemu vladnih poslov da takoj odstopi, - ako ne bo mogla delati s parlamentom.
No - in kako Je? Vlada ProtK-Koroščeva nima večine, nima nit! kvoruma, Doslel se le tolažilo lav-nost s tem, da se le k vladinih ust Culo: neopredeljeni poslanci. Smod-laka. Banjanin, Trinajstič itd. bodo izpirali vlado... Res so tudi ti po* %md omogočili parkrat za silo »kvorum« — ali sedal so pa tudi ti izjavili’ ProtSč-Koroščevt vlad! nobene-
kvoruma več!
V srdinie seie le to uficijelno po-^edal g. Pecič in posledica le bila, da « sam minister Trifunovič izJavil. da
kvoruma in stari radikalec čeda mostič le tudi lokal, da ni kvoruma *n da zato ni treba štetja ,..
ProtRj pa se Se drž!. Nekateri »[»vilo. da se seda] drži še vlade kot “lop kože g. Korošec, ki se silno boji *oi>ca »lorije. Protiču ie namreč v Sr?do ponoči umrla žena Jelisava. vsled Česar je že nekaj dni odtes-oJen od političnega dela.
Bliža se konec vlade Protič-Ko-roščeve. A kai vidimo? — Ali se spominjate, kako so ^Slovenec« !t> »Večerni List« in njima podobni žur-nali lagali o novih imenovanjih uradnikov — takrat, ko le imelo demisi-jjonirati Davidovičevo ministrstvo? Gotovo le U Vašim čitateliem znana R ostudna ulsava. Veste tudi. da ni bilo vse nič res. Sedaj pa? Včeraj je podpisal na predlog vlade re Rent velike ukaze. In sicer: velik ukaz. $ koiim se oremeščuie. povišuje in na novo postavlia velikansko Število vladinih Pristašev za uradnike v diplomatski službi. Bosanski hofrat Čerovlč ie imenovan — za generalnega konzula na Dunaiu. Paši-čev sin, Radomir Pašič. ki ni dovršil n?bene šole in le znan iz srde nlat-n&ke afere, pa ie imenovan za tal -nika četrtega razreda ...
, Vprašali bi samo gosp. Korošca ™ njegove žnrnale. kako morejo opravičiti tako — korupciio in tako razsipanje državnega denaria?...
Beigrad, 26. marca.
Izšel fe tudi ukaz, ki ga ie predložil regentu v podpis not ranil minister g. Marko Trifnovič, s kofim se 34 sre* ških načelnikov premesti, nekateri tudi se povišalo v večie range., Kakor pred volitvami... Korošec seve vidi v tem redno delo .,.
Prav zanimivo le še tole: V dobi, ko nam vsem malnka moke. tudi koruzne, ie Protič-Koroščeva vlada ratificirala trgovinsko pogodbo — i Madžarsko, z ono Madžarsko, ki mori in ubija vse. kar ni oo godu belemu terorju. Po tej trgovinski pogodbi daie naša država Madžarski. 4500 vagonov koruze iz žetve leta 1919. — 350 vagonov fižola — 500 vagonov pšenice, ki se moraio dati do 15. mala 1920 — 300 svini. Vlada izjavlja v nogodbi — da bo. ako se razmere izoremene -- dala Madžarom še .3000 vagonov pšenice oziroma moke in -20.000 prašičev ter 70 vagonov masti,..
Prosim čitatelie ;Naoreia<, nai se spomnijo malo nazaj, kako so klerikalni časopisi pisali o pretšmi vladi, ki ie Domagala stradajoči nemško avstrijski republiki, koio vodiio — so* ciiasni demokratie. Takrat so bljuva-31 ogenl in žveplo na naše sodruge v vladi — sedaj pa so mirno dovolili reakciionarni. od celega sveta prezirani kruto-vladi Horthvevi take količine hrane...
Mislim, da razumete potem lahko, da se gospodje reakeiionarii z gotovimi nameni drže g vso silo na vladi, četudi so izginile vse nilhove opore... Preie so vpili njih trabanti, lagali, psovali, obrekovali... Sedaj — eto njih delal
Tu v parlamentu se živahno razpravlja o izidu volitev na Hrvatskem. »Slovenec« in »Večerni List« sta pisala o veliki zmagi klerikalcev v To-varniku (\ Sremu). Informirali smo se. V s e z 1 a g a n o. V Tovarniku le bil« izvoljenih 12 odbornikov, od teh pripade s e d e ih soctialni demokraciji, pet demokratom. Klerikalcem noben.., Zlagali so se... in ljudje so brali - - verjeli. ..
Pismo iz
V slovenskih časopisih ie bilo že večkrat Citati o draginji, ki vlada v »elgradu, Zelo hudo trpe pod pezo te neznosne draginje oni uradniki, pod-vLavmR™2 uiiu*benci, ki iih Je drža-sn <#»	Dok,icfl!a'	oziroma,	ki
iirprfh' 1 a	bodo de,aii na
uredbi državne administracije v Bel-
•UuUu. Najhuiše zlo seve oa le, ker ni dovollno stanovanj In ker so najem
nlki izdani povsem na milost in nemilost svoiim stanodavcem. Svoj čas, ko se je v narodnem predstavništvu razpravljalo o zakonu v varstvo najemnikov, je s. Anton Kristan opozarjal zbornico, nal se enak varstven) zakon soreime tudi za oodnatemnikc, ix .n^emnik bo sedaj zavarovani Placai bo za stanovanje nribližno to-ko pred voino, ali sobo. ki Jo bo
Da zara4r'
v enem mesecn tnnu LZa^no 0
zoornica se takrat s svoto Protič-Korošec-Pnbičevičevo vlado ni oz,
rala na to Prešla le na »dnevni red». Sedal pa že silno bridko občuti po-' irebo podobnega zakona za Belgrad. Zlasti odkar ie prišlo sem okrog 7000 Rusov,
, Boogradski uradniki in uslu^beih ki smo se preselili sem. smo zato “e'o hvaležni sodrugu Antonu Krista, "ii, da le te dni vložil tozadevno in-ytiteiaeijo in z nio opozoril sedanjo v»ado na razmere, v katerih živimo.
Interpelacija nar. posl sodruga Ant Kristana se glasi'
Gospod predsednik ministrskega sveta!
Položai uradnikov in uradnic, ki *o bili aii premeščeni, ali drugače pri-
BdjSjPHClžt« 26. marca 1920,
morali, da stopijo v službo države v Belgradu. ie vsak dan slabši, in do-gaia se često, da odhajalo naiboljši urdniki zopet v one službe, kjer so bili poprej. Življenske 5n stanoviiniskc razmere v Belgradu postaiaio narav-nost katastrofalne-
Oženjenl moralo večinoma živeti ločeno od družine, ker stanovanj za družino sdIoIi ne moreio dobiti. Stanovanje za samca se s težavo dobi ali naleinnina varira med 150 In 400 dinarji mesečno.
Hrana za samca, ki se v gostilni hrani, in to moralo do večini skoraj vsi. velia dnevno naimanl 15 dinarjev. In to nič posebnega. ZJutrai kava s kruhom velia 3 dinarje, kosilo opoldne naimani 6 dinarjev (Juha 50 para, meso s prikuho 2.50 dinarjev, moč’ nata ied 2 dinarla, kruh in drugo 1 dinar) večeria stane zopet naintan} 6 dinarjev.
Prav tako so druge potrebščine silno drage. Pranle soodnie obleke in robcev: večii komad 2 dinarla, manf-ši komad l dinar. Brivec zahteva I britje 2 dinarja.
S nlačo. ki lo dobi. recimo kakšen sekretar 3. klase ali kakšen še nižji v rangu, se stanu primerno ne moro izhajati. Kdor pa mora še za družino, od kole ločeno živi. skrbeti, ta ie pa naravnost revež. Jn umevno Je. da hrepeni po tem, da more oditi čim- f preje iz Belgrada.
Zadnii čas, ko se Je pomnožilo prebivalstvo Belgrada še s tisoči ruskih beguncev, so se stanovania. zlasti sobe silno podražile. Gospodinje vedno povišujejo stanarino in kažejo na Ruse, češ ti plačajo kolikor hočejo,
V interesu države m niene dobre administracije mora biti, da oridelo v Belgrad dobri, pravzaprav naiboliši uradniki in da ti uradniki tudi na svo • Jem mestu ostanejo. Zato le treba poskrbeti, da dob! uradništvo dobra in cena stanovanja ter cenene prehrane.
Vprašamo gospoda ministrskega ?>red sed nika.
a) Ali mu le položai v Belgrad prisellenega državnega uradnika že znan ?
b) Ali te voljan storiti, kar se le
da, da se omogoči v Belgrad priseljenemu uradništvu cenena prehrana?
c) Ali ie voljan poskrbeti, da st ne bo odiralo tega uradništva z viso kimi naiemščinami in
d) Ali le volian poskrbeti za to, da se oostaviio v Belgradu v naikraV-šem času uradniške hišice, v katerih bi uradniki dobili primerna in cenena stanovanja ?
V Belgradu. 25, marca 1920.
To interpelacijo s. Antona Kristana »poročamo zato, da bodo uradniki
in uslužbenci, ki iih se hoče preme stiti sem v Belgrad. vedeli, kako te tu in da se bodo vedeli ravnati. Dobro pa Je tudi. da zve Slovenila, kako se nam godi in kako nas znaio —■ odirati.	Pr- G-
POSOJILO V FRANCIH.
LDU, Belgrad. 21. Na zahtevo finančnega ministrstva nam Je franecv ska vlada stavila sporazumno z angleško vlado. 15 milijonov frankov pri francoskih bankah na razpolago. Ta kredit ie del posoiila 50 milijonov frankov, ki ga nam dasta francoska in angleSka vlada.
TISKANJE BANKOVCEV,
LDU. Belgrad. 27. »Poiillka« poroča. da se le po poslednjih Doročillli
izdelalo nov iti bankovcev v Puri?, n
za 2 milijardi. 9 milijonov dinarjev, v Zagrebu za 191.638.500 dinariev in v Pragi za 440 milijonov dinarjev, torej skupno za 2.645.658,500 dinarjev.
OTROBS SO ŠF.
LDIJ Beograd, 27. Centralna uprava }e odstopila ministrstvu za prehrano v svrho preskrbe posameznih krajev 15 vagonov slanine in 50 vagonov koruze, ministrstvu za promet za pečuške rudnike 2 in pol vagona slanine, beograjski občini vagon masti, vojnemu ministrstvu 100 vagonov moke In Gospodarski zvezi v Ljubljani 100 vagonov otro-
Dfl.O VLADE.
LDU Belgrad, 27. Vojn} minister fe v sporazumu z ostalimi ministri-odredil, da se ne more nobena oseba sprejeti v dr?avno službo, dokler ni zadostila svojim vojaškim obveznostim.
ŽELEZNIŠKA PROOA NIS-KNJE-2EVAC.
LDU Beograd, 26 Izza početka naše države se dela na gradnji predora na železniški prog! Niš-Knja-ževac, ki bi imela biti gotova jeseni 1915, toda so jo Bolgan razdejali. Proga bo letos te?ko gotova,
GOSPODARSKA POGAJANJA MED GRŠKO IN SHS.
LDU. Belgrad. 26. GrSka vlada se ie začela pogajati z našo vlado o
izvozu gotovega kontingenta goveje živine v Grčiio. Obenem ie prosila, da bi naša vlada proučila vprašanje glede polaganja drugega tira na glavni progi do grške meie. ker sedanja proga ne zadostuje oromefn ?ned obema sosednjima državama.
PRFSKRBA AVSTRIJE ?. ŽITOM.
LDU. Dunaj. 28. (CTU.) Ainen Skl senat ie družbo za dobavo žiti v Zedinjenih državah pooblastil, da dobavi avstrijski vladi 200.000 top pšenične moke. Anglila ie izjavila, da )e cripravliena kreditirati stroške za prevažanje in zavarovanie tpr
preskrbeti potrebni prostor na ladjah Prvo p« šiljatve moke pričakujejo v Trsu pioii koncu aprila. Vsled le
velike potezne o.tmožne akciie enten-te in z ozirom na doslej obllubilene pošiljatve ž’t(< i? inozemstva Je po-polnoma zagotovljena preskrba z žitom do septembra.
DELAVSKI PROTEST V GRADCU.
LDU. Gradec. 26. Danes dopoldne in popoldne so prišle k dežeini vladi večie množine tovarniških delavcev in delavk, da bt se vnovič pritožili radi slabega prehranjevanja. Člani deželne vlade in deželnega sveta so dalv delavskim odposlanstvom pojasnilo o splošnem stanju preskrbovanja živil. Popoldne je prihrumela na deželno vlado množica moških in ženskih, vdrla foumo v uradne prostore deželne vlade, poškodovala nekaj steklenih vrat in se proti namestnik« deželnega glavarja dr. Ahreriu, ki Je sprejel delavce namesto službenoodsotneua deželnega glavarja dr. Rintelena, in proti deželnemu svetniku Macholdu zelo vznemirieno pritoževala. Na dvorišču deželne vlade so imeli nekateri govorniki nagovore. Treznejšim elementom se je posrečilo, množico mirno razkropiti.
REAKCIJA NA MADŽARSKEM.
LDU Budimpešta, 27, fČTU.)
Predsednik gospodske zbornice baron Julitls Wlassics je poslal vladi memorandum, podpisan po 68 članih gosposke zbornice, kjer se poudarja, da tudi še danes pravno obstoja gosposka zbornica. Gosposka zbornica zahteva, da ostanejo njene zgodovinske pravice veHavne in da more kot upravičen činitelj upravnega zakonodajstva tudi še nadalje vršiti svoje delovanje.
GDANSKO.
n LPV V^gava, 27. (DtmKU-
Brezžično.) Vrhovni zavezniški komisar je v prostem mestu Gdanskem ustar:;ivll mestni svet, ki bo izdajal nareke z zakonito vetiavc. Njegova naloga bo najti sredstva, ki jih potrebuj® uprava.
KAPP PRIBEŽAL NA DANSKO.
LDU Berlin, 27. (DunKU-sAcbt-uhr-Abendblatt« javlja iz Bazla: »Pressinformatfon« javlja- iz Kodama, da sta Kanp in Fallconhanser dospela na Dansko.
PRODIRANJE RDEČE ARMADE.
LDU Moskva, 27. (DtmKUrBrez.-žlčno.) V Kavkazu so zasedle rdeče čete mesto Majkop in petrolejsko središče Orožni]. Nadalje so ujele rdeče čete s pomočjo zelene armade južno od Kubana pet kozaških polkov.
AMERIŠKI SENAT IN WILSON.
LDU Berlin, 27. (CTU.) Iz Londona poročajo: »Times* javljajo iz Washlngtona, da je Wilson sklenil, Izjaviti svoj veto prot} morebitnemu senatnemu t-^repn, ki bi proglasil konec vojnega stanja med Zedinjenimi državami In NemčHo.
Narodno predstavništvo«
Osemdeseta seja narodnega predstavništva Je bila zopet zelo viharna. Po prečitanhi zapisnika zadnje sete, katerega Je moral vsled po* manikljivosti na zahtevo posl. Peši-ča talnik skupščine popraviti, sta sc prečita!! interpelaciji ss. Kristana in dr. Lončaria. druga o bednem stanju nižjih uradnikov v vsej državi. Minister Spolalkovlč le govoril o jadranskem vprašanju. Ko Je pričel na to govoriti posl. Pešič, ga Je klerikalni posl. Oostinčar napadel in ga na* zval izdalalca, Vsled tega ie nastalo burno prerekanie. ker ni hotel Gostinčar preklicati žalitve. Po praznem nadalinem prerekanlu in zgub lianiu časa se Je pred prehodom na dnevni red zaključila seia. ker al bilo zadostno število poslancev prisotnih in določila prihodnia na soboto.
Na sobotni 81. seii narodnega predstavništva ie prečita! predsednik iziavo predstavništva k Jadranske mu vprašaniu, ki ie bila enoglasno spreleta in ki se glasi: Začasno narodno predstavništvo naglasa ponovno nezastariiivo pravico našega naroda do samoodločbe na .vsem nie-govem neprekinjenem narodnem teritoriju in odobrava stališče, katero Je vlada zavzela v svoiem poslednjem odgovoru, ki ga ie naša delega-ciia na mirovni konferenci izročila ptedstavitellem Velike Britanije in Franciie, ter ie uverieno. da bo tudi ta vlada, kakor njena predhodnica, tudi v bodoče neomaino vztrajala v obrambi živilenskih interesov naše države, ki so združeni z rešitvijo Jadranskega vprašanja, tolmačeč s tem solidarno^ vsega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev v tem vprašanju.
Novice.
Delavska zbornica hi zakon • MŠnem uslulbenstvu v AvstrIH. Avstrijska republika je dobila dva nova zakona socilalno politične vrednosti delavstvu v prid. Prvi ustanavlja delavske zbornice, s katerimi pridobi delavski razred novo ustavno oporo pospeševanju In zaščiti svojih interesov. Drugi na urela odnošaJe hišne služinčadi. Zadnii zakon Je bil predmet hudih bojev med socialnodemokratskimi in meščanskimi za stopnikl. Meščanske stranke nikakor niso mogle doumeti, da dosežejo hišne uslužbenke isto stopinjo dejavnih odnošaJev kakor delavke v tovarnah itd. Zakon vseeno donaša hišnim de « lavkam znatne pridobitve in uspehe-
— Nesreča v Ložu. V Ložu so se igrali na kupu hlodov otroci. Kar eksplodira granata. TriJe otroci so bili mrtvi, več iih Je pa nevarno po« škodovanlh.
— Proslava obletnice smrti prvega ukrajinskega pesnika Tarasa Ševčenka. se le izvršila mlnole dni na nadvse slovesen način oo vsei Ukrajini in sploh povsod kjer stanujejo Ukrajinci.
Odborov a seja Osrednjega društva lesnih delavcev in sorodnih slr»*k za Slovenjo v Ljubljani bo v torek, dne 3t* marca t. 1. takoj po debi v društvenih prostorih. Dnevni red iako važen. Polna udeležba dolžnost! — Predsednik.
Dnevne vesti.
Škodljivci.
V težki prehranjevalni krizi živimo. Vzroki segajo daleč nazaj in so začenjalo tam. ko le Protič-Koroščeva vlada dovolila svobodno trgovino. Vemo. da se vsi resni ljudje trudiio. da bi se ta kriza čimprc-le odstranila. Navzlic temu pa se dobe pri nas liudie. katerim ie Posebna zabava pri polnih skledah metati ljudem polena pod noge. Med temi ljudmi se nahalaio tudi uredniki ».lu-goslaviie«. Ti so se vreli v zadniefn času zlasti na prašiče o katerih ot-sariio po svojih lačnih predalih cele krvave klobase. Vsled članka 'jIH vagonov prašičev, smo se tozadevno informiral pri ^Nakupovalni zadru« gi« in prejeli sledeča pojasnila: Kakor smo že imeli svoiečasno priliko pojasniti, je dobila naša zadruga svo-iečasrio dovolfenie za izvoz večiega števila prašičev kot kompenzacijsko blago za uvožen sladkor in druero šnecerilsko blago. Na račun tega skoraj izčrpanega kontingenta ie prišla v preteklem tednu partija prašičev. o kateri so bile obveščene vse inštance. Izvoz Je bil dovoljen ne samo zato, ker ie bila cela zadeva v redu. temveč tudi zato, ker se i® llublianski gospod župan, kateremu te bila dana partija na razpolago, i2-javH. da je potreba trga krt-t a. Pripomnimo še to. da ie »Nakupovalna zadruga« v zadnlem mesecn ponujala celo potom inseratov pre-
kaieno svinjsko meso oo 30 K kilogram. medtem, ko ie bilo tako meso povsod drugod veliko višie cene. Od tega mesa le dobil vsak kolikor ie hotel. Tudi s slanino in mastjo so člani »Nakupovalne zadruge« preskrbljeni Stoiimo na stališču, katero smo imeli že parkrat priliko žago* variati: izvoz nai se kontrolira, uvoz tudi. Kompenzacije se nai dovolilo tistim, ki se te? kontroli podvržejo. -Nakupovalna za druga« mirno lahko odore svoie knii-ge in pokaže, kai ie izvozila in kaj uvozila — in po kakšnih cenah oddajala. škodiiivec pa le. kdor v teh težkih časih hujska in zavija deistva.
Klerikalno gospodarstvo v Mostah.
Že dovolj smo pred vojno in po vojni pisali o, koruptnem klerikalnem gospodarstvu v občini Moste pri Ljubljani. Po razpustu občinskega odbora lanskega leta je dognal gerent Ivan Jarc, da so nekateri klerikalni občinski svetovalci, zlasti Ivan Orehek, Alojzij Kocmur, soli-ritator advokata dr. VI. Pegana in drugi, dali Izplačati neke pravdne stroške v znesku 435 K 40 v advokatu dr. VI. Peganu — iz občinske blagajne. Zadeva ie bila sledeča 1 Vpokojeni železničar Anton Kovačič iz leta 1917. vložil pri ljubljanskem okrajnem sodišču proti klerikalnim občinskim odbornikom Ivanu Orehku, Alojziju Kocmurju in drugovom tožbo zaradi žaljenja časti. ker so ga v neki vlogi na okrajno glavarstvo zelc očrnili. Kovačič je tožbo izgubil, ker ni mogel doprinesti dokaza resnice. Stroški te pravde so bili sodno odmerjeni na 372 K 24 v. Ker jih niso mogli od Kovačiča iztirjati, so Jih kratkomalo ti občinski gospodarji izplačali iz občinske blagajne brez pravoveljav-nega sejnega sklepa. — Ko je po razpustu klerikalnega občinskega odbora zvedel Kovačič za nečedno korupcijo, je zadevo ovadil državnemu pravdništvu, kratko: »Ker, kakor vidim. Ie pravda U VII. 986-17 že zastarana ter ne morem tem Sušteršičljancem nič narediti, naznanjam samo, da so vse stroške, katere so plačali dr. Peganu, vzeli iz občinske blagajne v Mostah ter zakrivili goljufijo.« Državno pravd-nlštvo ni imelo povoda te občinske svetovalce preganjati zaradi hudodelstva eKiuflje, pač pa se Je čutil Aiojzii Kocmur, soHcftator in bivši klerikalni občinski svetovalec v Mostah, žaljenega in je vložil tož bo proti A. Kovačiču, Pil razpravi 'dne 26. t. tn . Je okrajno sodišče oprostilo Antona Kovačiča od obtožbe.
Prott pristranskemu orodalanlu živil.
LDU. Deželna vlada le dobila po ročiio. da oddaiaio nekateri trgovci. DrekuDci in neopravičeni prodajalci živila in druge vsakdanje potrebščine le svoiim strankarskim pristašem, oziroma, da lih ne maralo prodajati drugim Hudem. Ker ie v sedanji-ure hranievatni krizi skralno nemoralno in nedopustno tako postooanle. da bi živele nekatere plasti prebivalstva In stranke na račun drugih, ie odredila deželna vlada vse potrebno, da se zadeve nemudoma preiščejo ln krivci najstrožie kaznulelo.
no (likvidirano). Poleg tega imajo pravico zahtevati odškodnino za škodo. ki so Jo utrpeli pri tem. da se le niihovo imetie. ki se nahaia v Nemčiji. sekvestiralo ali likvidiralo. Zato se pozivajo, da nai svoio škodo prijavilo taltol oddelku za izvršitev mednarodnih pogodb.
Povišanje stojnine. Železnica je bila vsled nepoštenih špekulacij prisiljena povišati stojnino za železniške vozove, tako, da znaša stojnine prosti čas (i ur; po preteku 6 ur za prvih 24 ur znaša stojnina 5 kron od ure; drugih 24 ur znaša 20 kron; nadaljnih 24 ur znaša 30 kron, od osmega dne pa se računa za vsako uro 50 kron stojnine. Pripominjamo, da s tem niso prizadeti naši gospodarski krogi, ampak samo špekulanti, ki s svojim postopanjem obtežu-jejo promet in podražujejo življen-ske potrebščine: železniška uprava brde takoi zoret znižala po potr ’ zlasti one postavke, ki zahtevajo takoj v prvih dneh omenjeni stoj-ninskl povišek.
izvanredni naravni pojav. Priobčili smo v včeraišnjl številki novico o izvanrednem naravnem pojavu, ki so ga opazovali na Koroškem. Tudi v Ljubljani smo omenjenega dne 22, t. m. okoli 7. zvečer opazili ta pojav. Nekateri so mislili, da Gameljne gore. Tako dve delavki pri tovarni > Uniona. Z Ljubljanskega gradu se je posebno lepo opazoval ta pojav. Vsakdo je sprva mislil, da je za Grintovcem tam kje na Koroškem nastal velikanski požar. Ves severni horicont ie žarel v divni rdečini. Zdelo se je, kot bi kak svetlobni reflektor bruhal rdeči žar proti nebu.
Pri Dolisketu konzulatu v Ljubljani so učni načrti in predpisi viso kih šol, katere sprejemalo Jugoslovanske dilake. na razpolago v informativne srvhe. Vicekonzula! posreduje tud pri pošiliatvi gmotnih steu-stev dijakom, kateri študiralo na Poliskem.
Potiski vicekonzula? v Ljubljani poziva vse poljske državljane, ki stanuieio na področju deželne vlade za Slovenita in Istro in ki bi hoteli preseliti se na Poiisko s svojimi rodbinami in pohištvom, da se oglasilo osebno ali pismeno pri gori omenjenem vicekonzulatu v Llubliani, hotel »Union«, soba št. 2.
lzeubtta se ie večia svota denarju in nekai važnih listin na travniku Kranjske hranilnice. Vodovodna c. Odda na? se proti nagradi na naslov Ustine.
Obsojeni verižnikl ln navljaici. Mesar Ivan Miler ie bil obsolen na en teden dni zapora, ker le na stojnici v šolskem drevoredu prodajal meso po 26—28 K kilogram. — Trgovka Minka Bregant na Dolenjski cesti ie bila obsojena na 200 K globe in pet dni zapora, ker le mleko pro dajala po 4 K 50 vin. liter. — Edvard Kristan le verižil z blagom. Bil le obsojen na 200 K globe in 4 dni zapora ter v zapad 26 komadov zeflrla in sifona.
Nesramen vlom. Neki inteligentni gospodje so ponoči vlomili v društveni loka! društva »Jadran« v Narodnem domu ter iz omare odnesli, svinčnike, peresnike, štampilio m nepopisane legitimacije. _____
Enketa o otneiltvl rastoče dragi*
nje. Predsedništvo deželne vlade za Slovenilo sklieuie na 8. aprila 1920 tn eventuelno naslednic dni enketo v svrho posveta o omejitvi dragiie in drugih perečih gospodarskih vpra šani v deželnem dvorcu v Llubliani. posvetovalna dvorana z nasi mnim sporedom: I. Kako bi se dala omejiti rastoča draemia. in sicer; 1. glede Živil in splošnih gospodarskih potrebščin; 2. glede manufakturne-ga blaga: 3. glede usnia: 4. gleae kmetskih gospodarskih potrebščin: 5. dopustni trgovski dobiček in 6. po-biianie tihotapstva in drugih izrodkov v trgovini. II Interpelacije in morebitni drugi predlogi gospodarskega značaia. Razprava bo iavna in občinstvo bo imelo prost dostop na gleriio posvetovalnice k točkam t.. 1. do 6. bodo predloženi enketi konkretni predlogi v razmotrivame. Organizacije sp vabliene. da odpošliejo po dva zastopnika. Začetek enkete dne 8. aprila ob 9. url
Mestni drobiž. Na ooetovana vprašanja iavlia mestni magistrat, da se drobiž mestne občine no 20 v. dobiva še vedno ori mestni blagaj-nici ob običainih uradnih urah.
Nemčija le dolžna z ozirom na mirovno pogodbo vrniti našim dr-žavlianom takoi vse premično in nepremično premoženje, kakor tudi vse pravice iz vsakih vrst interesov. Naši državljani zahtevajo, da se Jim mora vrniti Imetie v naravi, tudi v . primeru, ako ie bik) za vojne proda-
Kultura.
Koncert »Glasbene Matice« v Llubliani. Dne 22. t. m. Je »Glasbena Matica« nastopila v »Unionu« s svojim močnim pevskim zborom in orkestrom. Koncert ie bil zelo dovršeno nredvaianie nekai noveiših skladb domačih in čeških skladateljev. kar ie nernaia zasluga spretnega vodie »Glasbene Matice«, g. Hubada. Novo »Jugoslovansko himno« ie uglas-biLStanko Premrl. Melodiia imponl-n. ie vzvišena, za himno kot tako pa le že skoro preveč naumetničena in se ie takt zdel tudi nevibčen. Nekaj drugega ie »SolnČna pesem sv. Frančiška«. kompozicija, ki podala res nekai veličastnega in katere glasbeni efekt povečujejo solospevi. ki sta jih pela gdč. Zikova in g. Levar. Posebno dobra ie intonacija verzov pred zadnje kitice »Gorje mu...« in ak-centuirani samostojni nastop orkestra ob tei priliki. Kakor kontrast tega in kot zbor blaženih se čuie na to: »Srečen, kdor tvoio volio izpolni« in ponavljanje prve kitice kot konca. Da se ie skladatell mogel to-liko emancipirati. da le potegnil skozi vse delo enotno prevladujočo barvo ne glede na človeka kot naiboll raznoliko čustveno bitje, v tem Je glasbeni pomen kompozicije, prava umetniška estetičnost pa teži vendarle v onih delih, ki se direktno po-baviio oziroma merilo na Človeško čustvovanie. Pesem ie bila od občinstva z mnogim aplavzom spreleta in le navzoči skladatelj prelet tudi oseb-
no priznanje. Dve svoii skladbi 1e dal
tudi Anton Lajovic, in sicer ie nago-milil v »Pomladnem svepu« toliko čustvenega in čutnega gradiva, da le delo res »sladak napol iz cvetnih čaš«. Še bolj popolna se zdi »Črna lutnla.. v koie melodiio ie posebno fino vtisnjen oni skrivnostni čustveni preobrat: »Poslej mi ie življenje skrivnostno hrepenenje« iz »... kot lelj sladko, kot smrt bridko« — v »leli bridko, kot smrt sladko«. Skladbi so sicer malo težii, ali kažejo, da ie Laiovic mojster v čutni, še bolj pa čustveni godbi. Zelo simpatični sta skladbi Emila Adamiča »Bela breza« in »Jezdec«, dve lahki skladbi, v katerih se ie skladatelj posebno z uspehom preizkusil v živem pripovedovanju in ie žel zato mnogo priznanja. V. Novakova »Nesrečna volna« ie že na precej visoki stopnii izrazito fine ga pripovedovanja, čutnosti in čustvenosti. Posebno razločno ei zad-nie čutiti iz ponavljanja verza »Saj on pride čez tri leta«, srednje pa tz orkestra iz katerega dobro zaznavaš usodepolno minevanje časa in prvo skozi vse delo. Zal. da tekst sam ni prav vreden tega lepega dela po svoii sestavi, ker opisuie enkrat deianie pesnik sam. drugič pa govore osebe in ie skladatell za Izpopolnitev deianla moral pritegniti med vsako kitico orkester na pomoč, Kompozicija Je živa slika in je bila lahko umlliva tudi širši publiki Fibichova »Pomladna romanca« Je nekai večaiiman! podobnega, vendar pa glasba tu ne riše toliko vsebine teksta, kolikor boli ie le dobra niena interpretka in tekstova sprem Hevalka. »Zbor ciganov« iz spevoigre »Vračara« nai le omenim, ker ni v niem nobene nadaline posebnosti.
—- Koncert ie v celoti pokazal vse stranski napredek »Glasbene Matice« in hvaležnost za užitek ie bilo razbrati raz vseh obrazov. »Glasbena Matica« ie ena izmed najbolj ših glasbeno kulturnih inštitucij v Jugoslaviji. Koncert se ponovi v pon-deliek. dne 29. t. m. zvečer.	— x.
Začasno nemško - slovensko kemično terminologih) kot Dreddelo za bodoči enoten jugoslovanski znan stveni iti tehnični slovar namerava izdati kemični institut Hublianske univerze in vabi tem potom vse ln teresente k sodelovanju. Zbirke izrazov. nasveti itd. nai se v uporabo iz-votilo vposlati kemičnemu institutu
univerze v Ljubljani, realčno po-slopic.
Repertoir kraiievskega slovenskega gledališča v Llubliani. O p e •
ra:, V pondeliek zaprte V torek, »Ksenija — Pagliacci«. Abon. C. V sredo »Jongler«. Abon. A. V četrtek, petek in soboto zaprto. V nedeljo »Mignon«. Izven abon. V pondeliek »Jongler«. Izven abon. — Drama-V pondeliek »Nora«. Abon. E. V torek »Protekciia« v prid obolelemu članu g. Ločniku. Izven abon. V sre do »Golgota«. Abon. D. V četrtek-petek in soboto zaprto. V nedeljo popoldne »Golgota«. Izven abon. Zvečer »Trnulčica«. Izven abon. V pondeliek popoldne »Trnulčica«. Izven abon. Zvečer »Beneški trgovec«, izven abon.
Mariionetno gledališče. V torek, dne 30. marca, nedelio. dne 4. aprila in pondeliek. dne 5. aprila »Snegul-čica« ob 5. uri popoldne
Iz Slovenile.
Kamnik. (Razmere kovina r i e v.) Tukajšnja tovarna železnine. ki le last Zagrebačke banke, plačuie svoie delavce tako. da ie sramota. Kljub temu. da se hrana vsak dan podraži, imaio spretni ključavničarji le od 18 do 28 K na dan. Kar je pa mlaiših ključavničarjev, pa pri naivečii varčnosti trpno pomanika nje. Kako naj revež s takšno plačo preživi sebe in družino, če stane hleb kruha, ki tehta 20 dkg 3 K in poleg tega še plača -Stanovanje tn druge potrebščine? Če pa se kdo še toliko predrzne, da prosi nadmolstra V., inženirja ali direktorja, za povišanje plače, imata ti gospodle zmiraj pripravljeno besedo:	»če	ti	ni	prav.
vzemi kniigo in hodi z Bogom!«
Da ne bodo naše prošnje glas vpijočih v puščavi, bo treba drugih korakov. Ji
Vevče. (Klerikalna zahrbtnost.) Čitali smo v eni iz-med zadnjih številk »Večernega Lista« nekako pismo, kakor da bi ga bili pisali naši sodrugi g. pisarniSce-rnu ravnatelju, v katerem se grozi, da ga baje vržemo iz pisarne, ako se ne ugodi v vseh ozirih sociialnim demokratom in ako bo paktiral s klerikalci. Kakšno nesramno podtikanje Je to od strani klerikalcev, ki bi nas radi utopili v žlici vode. Ker nas v poštenem boju ne morejo premagati.
se poslužuje zahrbtnih' intrig. Stvar
le bila v resnici tale: Pismo ie bilo res poslano na pisarniškega ravnatelja, pisali pa so ga klerikalni intri-gantie samo z namenom, da bi nas očrnili. Da pa bodo delavci vedeli, kakšni intrigantie in zahrbtneži so ti klerikalci in se lih bodo v prihodnje mogli ogibati kakor kužne bolezni, pojasnimo zadevo pisma, potem si naj vsak sam presodi. — Naš sodrug Kamnar ie že opetovano prosil, da se mu da večie stanovanje, ker mu ie sedanje premajhno za številno družino. Stanovanje mu ie namreč bilo že obljubljeno. Ravno za isto stanovanje pa ie prosil tudi ključavničar Rozman, čeprav ima že dve stano vanii in dela kot obrtnik za sebe in ne za tovarno, Ker pa zastopa nekai nezavednežev. mislilo klerikalci, da se mu godi krivica in da mora na vsak način dobiti stanovanje. In ker se niso upali z odkritosrčnostjo, so začeli z intrigami proti našim sodru-gom. Tako ie prišlo tore! do tistega nisma, ki ga sedal klerikalci podti kaio našim sodrugom samo zato, da bi škodovali ugledu naše stranke, ki uživa zaupanje večine delavstva. Iz tega ie razvidno, s kakšnimi ljudmi imamo tukaišnli sodrugi opraviti.
Ptul. (Stvarno glede popravka g. dr. Tone Gosaka.) K dopisu iz Ptula in popravku gosp. doktorla Gosaka nam pošilja izvesti-teli naslednia pojasnila: Nekdo je v Prešernovi ulici št. 8 kupil hišo. Z vlogo na okraino sodnilo z dne 26. ianuarja 1920 ie ta nekdo s pomočjo svoiega pravnega zastopnika g, dr. Gosaka odpovedal vsem devetim strankam stanovanje. (Vidi sodni akt!) Ker se to ni posrečita, razim ori eni stranki, ki se ie ravnala po besedah gospoda odvetnika. Je v vlogo z dne pres. 23. februarja 1920 na mestni urad pod št. 287/1—2 napravil g. dr. Tone. da tial mestni urad odredi komisiionalni ogled, če ie res potreba popravit. Še isti dan se ie vršil komisiionalni ogled in se ie ugotovita, da ie hiša res potrebna popravil, vendar pa ie komisiia izjavila. da lahko stranke ostanejo v hiši. ter da se popravila le delno iz-vrše. to ie stanovanje za stanovanje. — Z odlokom stanovanjske komisije se ie obvestita g. Oosaka. da se vsled teh razlogov ne ugodi zahtevi. da bi se vrglo teh 9 družin na ce sto in se ie sklicevala na poročilo komisiionalnega ogleda. Tore! to je. ne pa da le ogledna komisiia zahtevala. da nai se vrže 9 strank na cesto! Kot kroniko moram še zabeležiti, da ie ena stranka morala na cesto. ter da ni Imela skorai 8 dni stanovanja. ter ie stanovala v veži št. 14 v isti ulici. Toliko v pojasnita, da bo lludstvo vedeta, kakšna »krivica* se godi gospodu demokratu dr. Tonetu. — Parvus
Celje. (Pekovski mojstri v Celju.) Dva meseca že čakaio pekovski pomočniki na rešitev svoiega gmotnega ooložaia a žal vse zastonj! Merodaine oblasti se ne zganeta, kadar se gre za rešitev delavskega vprašanja. V interesu javnosti smo primorani malo posvetiti v pekarno Antlej—Naslednik, da bo delavstvo vedeta, kdo le tam prav: mojster. Kot gospod fungira bivši natakar, kot pomočnik oa g. Zorko Matiia. Zadnji ie dal svoie ime za obrt. Sedal se oa odlikule s tem. da delavcem plačo odbila Vrhtega tudi učencem ne da perila, akoravno ie to v učni pogodbi vpisano. Gospodje, tako ne gre več. Izkoriščanja delavske mladine mora biti enkrat konec!
Muči Vas glavobol? Zobobol?)
Trganje v udih. Malo Fellerjeveg# pravega Elza-fiuida. in odpravljene so bolečine! 6 dvojnatih ali 2 veliki špecijalni steklenici 36 K. Felferjev, Elza mentalni črtnik, en komad 4 K.
Želodec Vam ni v redu? Nekaj pravih Fellerjevih Eiza-krogljic! Te so dobre! 6 škatljic 18 K. — Pravi balsarn 12 steklenic 36 K, — Prava švedska tinktura 1 velika steklenica 15 K. — Omot ln poštnina posebej, a najceneje. Eugen V, Feller, Stublci donja, El ra trg št, 252 (Hrvatsko). _______________________ -C—,	930
Izdajatelj Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: Jak. Vehovec.
Tisk »Učit. tiskarne« v Ljubljani.
UMI, UMSKI DLIH STEV. i
«== KECttfftCVIlM ZiBkO&A i 8«tit«8 2MZ28, =-
TISKOVINE ZA SOLE, ŽUPAN* STVA IN URADE, NAJMODERNEJŠE PLAKATE IN VABILA
ZA SHODE W VESELICE
LETNE ZAKLJUČKE
NAJMODERNEJŠA LREOSA ZA TISKANJE ČASOPISOV, KNJIO, BROŠUR ITD. ST£ft£C1TPiJA. LITOGRAFIJA*
Slamnike
barva v vseh niansah in čisti
tovarna JOS. REICH.
| Čebulček,
grahora in grah
■ ae dobi najceneje in najbolje v
I iTSOvini i semeni SEVER & KUMP..
Ljubljana, Wolfovn nlica, St. TZ.
Nudim po najnižjih dnevnih cenah kakor:
Fine sini (med) v uMk (0 25 kg
mazilu za levili v«, % 7* ki ptave Me HM. gladke ln pobil
loftilo I* is težke bite	381
Osvald Dobeic
z (Delanim blagom m
UDBUMUL fe Jakoba trg 8.1
Nadkurjačf
(Brennmeister)
ae sprejme za okroglo peč (Hof- d mannova peč, Schmauehsystem) § pri prostem stanovanju, raz- g sveti javi in kurjavi takoi v o
g opekarni Lajtersperg, Mariboru, g
I IfOi veletrgovina iiaita. M i sil
UsEl Im	Ljubljana (Kohzej). leto inietitbai 131.
Velika zaloga slivovke, tropinovca, brinjevca, ruma, konjaka in likerjev po najniž. cenah. MF" Pri odjemu celih vagonov izjemne cene. Sprejmejo se zmožni zastopniki za Slovenijo.
Sprejme se takoj
hlšnja v trg. Hišo
proti visoki plači in dobri hrani. Ravno tam se sprejme tudi Sluškinja za vsa hišna dela. Naslov pove upravništvo »Naprej“.	376
Kamnolomski delavec
za marmor za Pohorje (Konjice), ki zna dobro ukle-savati (ritzen) in bosirati, se išče za takoj. Plača po dogovoru. Ponudbe na lv«m KulliCh* kamnolomski