St. 248    speđiria- f
Cena 50
t UREDNIŠTVO m LJPRAVJL: LJUBLJANA, PUOC3N1JKVA OLICA ft —
BSKLJUCNO ZASTOPSTVO za oglase te Kraljevino Italije ta
UNIONTB PTJBBLICITA ITAJJANA S. A-, MILANO
TKLXFON: 31-22, 11-23, SI-24, 81-» te *1-M —
RaenrH pri postno
Ljubljana stev. 10-981
OONGESSIONARIA ESCLUSIVA per te pabbHcita di UNIONE PUBMJCITA ETALIAN A SL
A^ MILANO.
Vani attacchi nemici
contro una nostra importante posizione in Egitto — nemico perde 53 carri armati e ZZ apapreehi
II Quartier Generale delle Forze Armate comunica in dtita di 28 ottobre il seguente boUettino di guerra n. 885:
Attacchi e contrartacehi delle opposte formazioni Mi mlate e di fanteric si sono susseguiti segnatamente nel settore sotten-tricnal*' dol ^onte eglziauo; una importante posizione, contesa con particolare acea-nimento, e rimasta in nostre mani do po aspri combattimenti. II nemico ha perduto
nella giornata di ieri 53 carri armati đfi-strutti o catturati.
In vtvaci seontn svoltisi nel efelo della battaglia 22 veiivoli britannici venivano abbattuti; 11 đai cacciatori italiani, 11 da quelli germanici, un altro precipitava al suolo centra to dalie batterie contro-aerec. Cinque nostri apparecchi non hanno fatto ritorno dalie operazioni.
Brezuspešni sovražni napadi
proti neki naši važni postojanki v Egiptu — Sovražnik je izgubil 53 tankov in 26 letal Dueejevo priznanje šefom Glavnih stanov
Glavni  stan  italijanskih  Oboroženih sil
je objavil 2S. oktobra naslednje 885. vojno poročilo:
Napadi in protinapadi oklepnih oddelkov in pehote z obeh strani so si sl?dili zlasti ▼ severnem odseku egiptskcjm bojišča, kjer Je ostala V naših rokah po srditih boifh važna postojanka, ki nam jo jc sovražnik posebno srdito osporavah Sovražnik je Izgubil včeraj 53 tankov, ki so bili uničeni ali zaplenjeni.
V živahnih spopadih v zraku med bitko Je bilo sestreljenih 22 britanskih letal. Izmed teh so jih 11 sestrelili italijanski, kl pa nemški lovci, med tem ko je nadaljnje letalo treščilo na tla, zadeto od protiletalskih baterij. Pet naših letal se ni vrnilo z operacij.
Rim, 28. okt. s. EHice je sprsjel opoldne generala Ambrosia, šefa glavnega stana Kr. mornarice, generala Fougiora, šefa glavnega stana Kr. letalstva, generala Gal-biat.ia, šefa glavnega stana Milice. Sela glavnih stanov oboroženih sil je Duceju predstavil šef splošnega glavnega stana maršal Cavallero. Navzoč je bil tudi državni podtajnik v vojnem ministrstvu general Scuero.
Maršal Cavallero je spregovoril nekaj besed, na katere je Duce odgovoril in dal šefom glavnih stanov Oboroženih sil veliko priznanje za opravljeno delo ter dodal, da je računal, kakor še vedno računa, na njih smotreno in udano sodelovanje ter na sodelovanje njih sodelavcev tudi v bodočih nalegah.
Napredovanje na Kavkazu
Zavzete so bile nove višinske postojanke pri Novorosijsku in Tuapseju — Očiščevanje Stalingrada
Iz Hitlerjevega giavnega stana, 28. okt Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Južnovzhodno od Novorosijska so nem-Bke čete po celodnevni borbi zavzele važno sovražnikovo višinsko postojanko. Vzhodno od Tuapseja je bila v napadu zavzeta močno utrjena in trdovratno branjena, sovražna gorska postojranka. Istotam so bil j vsi sovražnikovi protinapadi odbiti. Letalstvo se je udejstvovalo z napadi proti sovražnim postojankam ter proti pristanišču in mestu Tuapseju. Z bombami je bila poškodovana sovjetska 6000 tonska trgovska ladja.
Zapadno od Te rek a so lastni napadi tudi včeraj dobro napredovali in je bil obkoljen sovražni oddelek.
V Stalingradu so nemške čete vzhodno od tovarniškega okraja prodrle do Volge in zavzele večji blok hiš. Letalstvo je z dobrim učinkom napadalo sovražnika. Južno od mesta je pehota odbila krajevne napade sovražnika.
Letalski napadi so povzročili sovražniku velike izgube v prometu na železnicah En na Kaspiškem morju. Uničenih je bilo 11 transportnih vlakov. Dve trgovski ladji s skupno 1000 tonami sta bili potopljeni, ena potrolejslca in ena trgovska ladja pa zažgani ali poškodovani.
Ob Donu so rumunske čete z dobro pod-
poro lastnega letalstva vrgle sovražnika
nazaj.
Težki, toda uspešni obrambni boji na bojišču pri El Alametnn, se nadaljujejo. Zlasti v severnem odseku so napadi in protinapadi privedli do ogorčenih bojev pehotnih in oklopnih sil, pri čemer je važna višinska postojanka končno ostala v lastnih rokah. Sovražnik je zopet izgubil 53 oklopnih vozil. V srditih letalskih borbah so nemška in italijanska lovska letala sestrelila 21 sovražnih letal, 1 pa je se-strelilo protiletalsko topništvo.
Pri napadih na zapadno francosko obalo so bila včeraj v letalskih borbah sestreljena 3 angleška letala.
Zvečer 25. oktobra je nekaj lahkih angleških bombnikov pod zaščito vremenskih prilik napadlo severnonemško obalo. Civilno prebivalstvo je imelo nekaj izgub. Sicer so napadi povzročili le malo škode na poslopjih in imetju.
Radio London je snočj objavil, da so Nemci s posredovanjem Rdečega križa predlagali pri Stalingradu 4 dnevno premirje, da pa so se tozadevna pogajanja razbila. Vrhovno poveljništvo nemške vojske izjavlja, da je ta trditev ena izmed običajnih laži angleške vlade, ki hoče na ta način zasenčiti neizogibni sovražni zlom pri Stalingradu.
Zgodovinski pomen Pohoda na Rim
Radijski govor Eksc. Bottaia ob 20 letni«
Rim. 28. okt. s. Minister za narodno vzgojo Bottai je danes zvečer proslavil v radiu 20-Ietnico pohoda na Rim. Na kratko je omenil dneve v oktobru leta 1922., ponosne može, ki so na Mussolinijev poziv prišli s polja jn z gor, z univerz in delavnic, krvave borbe pred Rimom in končno veliki triurni, ki je odel znake Fašijev. dvignjene visoko proti Kralju, ki je spoznal edini v Vstaji vrednote konstruktivne revolucije.
Eksc. Bottai je rekel, da se ne bomo po-mudili pri preteklosti, ker lahko Črpamo tolažbo iz vse kaj drugega kot iz pretekLih dni v razliko z prejšnjimi generacijami, kl so se ljubosumno zaprle vase :n živele v ideološki in ustvarjalni nemoči. Socialni razredi, gospodarski sloji :n pokl:cne skupine so se v teh 20 letih strrvle v nevo enoto. Italija je po preroški obliutr Mvfso-linijevi korenito preosnovana v svojem iZ-razu, zlasti pa v svoji duši.
Posmatran z našimi sedanjimi izkušnjami, se nam pohod v oktobru leta 1922 zdi neizbežen logičen in zgodovinski zaključek vojne, ki je bila pred pohodom. Mus-sclinijevo geslo iz leta 1914 »Vojna ali revolucija« se je spremenilo v geslo >Vojna in revolucija«. Vsi vemo, da je bila vojna leta 1914 do 1918 za nas m ne samo za iras zgrešena zmaga. Povedano in dokazano je že bilo. kakšna odgovornost je padal na može, ki so tedaj vodili Italijo. Treba je pa zopet povzeti debato, ki se je načela z drugo vojno in ki spravlja na zatožno klop glavne in direktno odgovorne ljudi, to so naši lažni zavezniku Naši včerajšnji sovražniki so tudi današnji naši sovražniki, Francozi, Angleži, Američani in drugi manjši, ki so vpreženi v njih jarem. Ta vojna je bila, ker je bila izdana v svojih pravičnih zahtevah, ki bi edini lahko posvetile zmago, tudi zgrešena revolucija.
Omenjajoč Dueejevo svarilo v maju leta 1919, dva meseca po ustanovitve fašijev, ko "mirovna pogodba še ni bila podpisana, da no VEe to, kar je nepravičnega, trhlega fn zatiralnega, trajalo le malo časa, in
da bo revizija versajske pogodbe dogodek bližnjih časov, je minister dodal, da samo gluhci niso mogli slišati in razumeti. Red ni mogoč v narodu, !.i nima svojega, temelja in urejenih odnosov med narodi.
V notranjem gospodarstvu niso mogoče več odločilne spremembe, dokler se ne odstranijo ovire mednarodnega gospodarstva. In to gospodarstvo predstavljajo narodi, ki drže v rokah monopol bogastva. Od tod izhaja smer naše poti. od vojne leta 1914 do 1918, do revolucije leta 1922. in do sedanje vojne. Je globoka vez med vsemi temi dogodki s pohodom na Rim v sredi, ki je, kakor ključ vsega svetovnega zgodovinskega položaja. Samo avtoritativna, orga-nična in unitaristična revolucija je lahko dvignila zastavo upora proti »svobodi«, ki je zatirala druge narode. Liberalizem ne more rešiti vprašanj socialne pravičnosti, Ta vprašanja pa bo rešila naša zmaga, ki bo zmaga naroda in narodov!
Eksc. Bottai je takole zaključil svoj radijski govor: »Groteskni poizkus, da bi potvoril zgodovinski problem, Id ga našim očem kaže 20-letnica pohoda na Rim z obtožbo nase previdnosti in z nabrajanjem slepe trmoglavosti in neprevidnosti drugih, ne bo uspel. Zato Jamčimo mi v tem Rimu iz katerega je Izšla prva beseda o novem redu. Tu, na teh tleh se Je vse dognalo In preizkusilo v stoletjih. Ta so nastali vsi ideali in ustanove politike, od katere svet se živi. Tu Je nastala človeška enakopravnost v Kristovem Imenu. Tu je nastala gospodarska pravičnost, med prapori črnih srajc, na kateri bo nova zgodovina ustanovila hierarhijo posameznikov, razredov in narodov. Ml smo korakali na Rim, toda Rim Je kot ideja in dejstvo, kot misel in akcija marsiral s nami, kot prvi in večni zgled sožitja. Zgodovina Italije je po definiciji nekega zgodovinarja, zgodovina človeške energije, katere najpristnejsega junaka Mussolinija pozdravljamo z vero naših 20 let, ki Je bila potrjena v 20 letih našega režima«.
Hit'er eo pozdrao Duceju ob 20 letnici
Pohoda
Oba naroda in njuna voditelja veže duh na}zveste)šega prijateljstva in zavezništva — Pomembne jubilejne svečanosti v Rimu
R i m, 28. ckt. s. Ob 20-letnici Pohoda na Rim jo Fuhrer posla Duceju naslednjo brzojavko:
Ekseelencu šefu Kr. italijanske vlade cav. Benitu Mussoliniju — Rim.
Ob 20-letnici pohoda na Rim se moja misel obrača k vam ln k vašim ustvaritvam, kakršnih ni bilo prej v zgodovini, v duhu najzvestejšega prijateljstva in zavezništva. Z menoj združeni celotni narodno rocia listi eni nemški narod se živahno udeležuje obletnice dneva tri um fa, fašistične revolucije. Kar ste Vi, Duce in Vaši bojevniki storili, je dalo Vaši tedanji revolu-
ciji vrednost preobrata v zgodovini človeštva.
Danes se najina revolucionarna naroda skupaj borita v najtesnejšem bratstvu v orožju proti istim silam, ki so se nekoč brez uspeha zoperstavljale v notranjosti F a-šizmu v ItaTiji in narodnemu socializmu v Nemčiji, židovstvo, plutokracija in boljševizem bodo zaradi tega izgubili to bitko prav tako, kakor so jo izgubili tedaj. S tem trdnim zaupanjem vas pozdravljam, Duce, z največjo prisrčnostjo in pošiljam Vam in vašim Crnim srajcam svoje tova-riške pozdrave in tovariško pozdrave nemškega naroda.  Adolf Hitler.
Miassolini je o tvoril
Razstavo revolucije
Prisotnost nemške delegacije z dr« Leyem na čelu — Navdušene manifestacije
Rim, 28. okt. s. Duce je davi otvorii stalno Razstavo revolucije. Resnično zgodovinskega značaja v svoji celotni vsebini dokumentov in njih sintezi, nudi razstava svetlo panoramo tega, kar je Fr.šizem storil za italijanski narod in za vse človeštvo. Zastave Domovine in Revolucije so davi krasile gozdnato dolino, kjer stoji poslopje z dragoceno in neminljivo zbirko polog poslopja za razstave momente umetnosti. Ob cestah so pestrojitve čet d2Je svečan značaj obredu, s katerim so se pričele svečanosti 20!etnice.
Duce je prispel ob 10.30 ob spremstvu tajnika Stranke, pozdravljen s predpisanimi zvoki trobente in z gorečimi ovacijami ljudstva. Pregledal je skupine Vojske, Mi lice in GILa, nakar je stopil do stopnišča razstave, kjer so ga pričakovale delegacija Naj-c/ar.g-s3cialističr-e stranke, ki jo je poslal Hitler, ob sprerrtatvu podtajnika Stranke Barbcrinija, generalnega poveljnika GILa Bonamicia ter podtajnika GTJFa D' Estcja, nadalje diplomatska zastopstva sil trojnega pakta in najvišji predstavniki državnih oblasti. Duce se je ob navdušenem vzklikanju tistih, ki so bili v prvi vrsti in ki so ga spoznali, nekoliko pomudil. da je odgovoril na pozdrav posebnega Hitlerjevega odposlanca ob proslavi 201etnice, voditelja nemških organizacij dr. Leva m vseh drugih prvakov, nakar je 3 prožnim korakom stopil na stopnišče in poklical k sebi šefa nemške delegacije, kateremu so sledili kvadrumviri, člara Velikega sveta. Vlada, direktorij Stranke, Šef generalnega glavnega stana Oboroženih sil, maršali Italije, sansepolkristi in vsi drugi najvišji prelstavniki oblasti Domovine v vojni. V veži so bile napisane naslednje besede: »Kar smo storili .je pomembno, toda za nas je važnejše to, kar bomo storili.«
Dncejev ogled Razstave
Duce se je ustavil in si ogledal kronološke razpivdelnice. Nato je šel skozi obokv kjer se je blestilo besedilo prisege, naku je takoj nričel otvoritveni obisk. Njegovim očem sc je najprvo nudila vizija lastne otroške dobe, sveti spomini na njegove starše, trde in zmagovite stopnje njegovega dviga. ^Popolo d'Italia« se odpira kakor velika stran slave in luči v življenju, Ki ga polni toliko mogočnih stvaritev. S tajnikom Stranke ob strani, ki ga je vodil zaporedoma po 30 dvoranah, je razlagal Duce tu in tam dr. Leyu in najvišjim nemškim hierarkem najpomembnejše dokumente na razstavi.
Intervencija in prva svetovna vojna zavzemata s svojimi dokumenti eno izmed največjih dvoran. Med smešnimi takratnimi izgubami zaveznikov na italijanski zemlji v primen z velikimi, ki jih je imela Italija v Franciji in Macedoniji, je samo en Američan. Duce se je tu pa tam posmejal, kadar je stal pred kako fotografijo ali dokumentom, včasih se je pa zamislil.
V eni izmed dvoran so razstavljeni znaki pomedenega podtalnega dela. Tu je dr. Ley naravnost od Duce j a dobil na j podrobnejša pojasnila o borbi, ki je vzpostavila red med narodom in omogočila preporod Domovine.
Sledi razstava o letu 1919., z ustanovitvijo Fašijev in takoj nato Flume z veliko raztrgano zastavo Kvarnera, ki je razvita v sredi dvorane. Vrste se leta pred Poho-
dom na Rim, pretvoritev pokreta v stranko, pojav fašističnega sindikalizma. Vse to so za Duceja nepozabni prizori.
Dvorane dela in slave
Trezno je prikazan Pohod na Rim. Zraven je dvorana žrtev v polmraku, kjer se je Duce dlje časa pomudil in si ogledal relikvije mučencev. Ena dvorana je posvečena skvadrističnim pesmim. Potem pridejo dvorane, posvečene obnovi, doktrini, usta-novan. delu. Stranki. V dvorani fašističnega tiska se čita jo Ducejeve besede: »Novinarstvo je šola življenja«. Neki list svari Italijane: Naša rešitev je v naši drznosti! Sledi galerija s sovražniku odvzetim orož-
jem in zastavami, dvorana, posvečena Imperiju, kinematografski dokumentarni materijal, borba proti židovstvu in masonstvu, odrešitev Albanije, dokumenti o vojni
v Španiji z vsemi trofejami, s spomini krvi in zmage. Opazi se ra7trgana veriga in čita se datum 10. junij 1940.
Sedanja vojna obsega dve veliki dvorani, ki sta združeni s tretjo, posvečeno darovanju poročnih prstanov v vojni. V tej velikanski bitki med zlatom in krvjo je pravični Bog. ki živi v duši mladih narodov že odločil: Zmagal: bomo! Te besede gotovosti so v živi luči presenetljivega okvira, Id je osvetljen s smehom junakov' Amadeo Aosta di Savoia. Italo Balbo, Bruno Musso-lini. in vsi drugi, ki so že v tej vojni ove-kovečdi Domovino.
Velikanske ovacije
Ob izhodu je tajnik Stranke imenako predstavil Duceju prireditelje in umetnike, katere je Duce nagradil z najvišjo pohvalo-Zopet so se razlegale trombe, nastale so zopet velikanske ovacije. Duce se poslovi od dr. Leya in stalih članov nemške delegacije, odgovori na pozdrav zastopnikov oblasti in naroda ter stopi v svoj avtomobil, ki se napoti proti mostu Cuvour kjer stoji novi pokrajinski sedež ženskih Fašijev. Med tem je bila na Ducejev ukaz Razstava revolucije odprta za ljudstvo, ki si je danes razstavo lahko ogledalo brezplačno.
Velikodušna amnestija
za I30O konfinirancev
Rim, 28. okt. s. Ob 201etnici pohoda na Rim je Duce odredil obširno odpustitev kazni v prid političnim konfinirancem. Z izvršitvijo teh odredb bo osvobojenih okrog 1300 konfinirancev. Razen tega bodo odpuščeni vsi policijski ukori in opomini zaradi političnih razlogov.
Poročilo Stranke Duceju
Sprejem predstavnikov Stranke v Beneški palači — čitev legitimacije štev. 1 za leto XXI. — Adresa zahvale,
vdanosti in zvestobe
Rim. 28. okt. s. Ob 12.30 je Duce sprejel v Beneški palači tajnika Stranke, ki je Duceju ob spremstvu članov nacionalnega direktorija izročil izkaznico Stranke št. l„ obnovljeno za leto XXI. Navzoče je bilo ob spremstvu predsednika Združenja padlih in ranjenih za Revolucijo zastopstvo sirot, med njimi 6 sirot po padlih za Revolucijo in 8 sirot po padlih v vojni, ki so Duceja počastili v imenu združenja. Po pozdravu Duceja, ki ga je odredil tajnik Stranke, se je Duce očetovsko pomudil ob vsakem otroku, med katerimi je bil tudi sinček Vezia Orazia. Duceju so bile posebno všeč besede, ki jih je z ljubko počastitvijo izrekel deček Eallile.
Tajnik Stranke je predložil Duceju poročilo o silah, uvrščenih v fašistični Stranki in v njenih organizacijah. V Stranki in njenih organizacijah ter v bojevniških Fašijib je organiziranih 4,770.770 pripadnikov, v fašističnih vseučiliških skupinah 159.297, v GIL-u 8,754.589, v ženskih Fa-šijih 1.027.409, v organizacijah kmečkih gospodinj 2,491.792, v poljedelstvu zaposlenih delavcev 864.922, inozemskih dijakov 875, v fašističnem šolskem združenju 179.615, v fašističnem združenju javnih nameščencev 386.865, v fašističnem združenju nameščencev v državnih podjetjih 153.421, v fašističnem združenju železničarjev 158.582, v fašističnem poštnem združenju 87.665, v Dopolavoru 4,612.294, v italijanskem narodnem olimpijskem odboru 740.980, v narodnem zavodu za fašistično kulturo 211.990, v narodnem združenju družin padlih v vojni 379.284, v narodnem združenju družin padlih v letalstva in pohabljenih 6202, v narodni zvezi upokojenih oficirjev Italije 301.532, v skupini imetnikov zlatih kolajn za vojaško hrabrost 126, v zavodu Sinjega traka 23.668, v narodnem združenju trobojnega traka odlikovancev za civilne zasluge in zasluge v mornarici in letalstva 3500, v narodnem združenja pohabljencev in vojnih invalidov 215.852, v narodnem združenja bojevnikov 907.196, prostovoljnih legionar je v Italije 97.841, v oddelkih ardi-tov  Italije 20.037, v  Garibaldijevi legiji
Navdušen sprejem Duceja
na sedežu ženskih Fašijev v Ri
Rim, 28. okt. s. Brez primere so bile manifestacije s katerimi je bil Duce sprejet na sedežu ženskih Fašijev, kamor je prispel po otvoritvi Razstave revolucije. Rim-ljanke iz vseh kategorij udejstvovanja, so bile ob palači Borghesa, kjer stoji v svoji preprostosti nova hiša, dar rimskega guvernerja. Ob Ducejevem pojavu so izbruhnile najgorečnejše avacije. Duceja so sprejeli guverner, prefekt in zvezni tajnik. Smeje se je odgovarjal na pozdrave, stopil v prostore novega sedeža in poslušal nagovor zaupnice Delli-Gatteschi. Odgovoril je z besedami živ« pohvale za Rimljanke, ki opravljajo vse svoje dolžnosti v vojni dobi. Nato si je Duce ogledal sedež ter se zanimal za razne vrste dela in za popolno opremo.
Med obiskom se je Duce, ki so ga spremljali člani Vlade in hierarhi Stranke dolgo razgovarjal z ženami, materami iz ljudstva in ženami bojevnikov ter poslušal njih zveste besede. Mnogo kmetic je bilo v nošah in pestra postrojitev nos je še bolj podžigala ta stik Duceja s tistimi, ki najbolj gojijo plamen, ki bo dovedel neizbežno do zmage.
Ko je prišel na Vio Tomacelli so ga sprejeli zopet z veliko manifestacijo zvestobe. Vzdolž dolge poti j? Duce poslušal glas množice, ki je vzklikajoč njegovo ime izražala svojo zvestobo in vero v zmago. Preden je odšel iz sedeža ženskega Fašija je Duce bil priča naklonjenosti vseučiliških Fašistk, ki so mu mahajoč s sinjimi robci goreče vzklikale.
~>989. v oboroženih in specialnih oddelkih 497.499, v italijanskem planinskem središču   45.290,   v  italijanski  pomorski ligi
261.499.
Izročitev zahvalne in vdanostne adrese
Nato je minister Vidussoni naslovil na Duceja naslednjo adreso:
Duce, čast imam izročiti Vam poro£fk» o silah strank** ob 20-letnici Pohoda im» Rim. 20 letih neizprosne predanosti * tvari ima stranka v svojih častnih vrwtah naslednje svoje tovariše, iz fašitlčnih vojen: padlih 34.322, med temi 1.240 hierarttov, ranjenih 50.4S5. med temi 1.534 hierarhov, odlikovanih 17.643, med temi 1.362 hierarhov. častni album veže en nam Faslj žrtvovanja padle v junaških letih pred vojnami in tiste v vseh vojnah, može vseh starosti in iz vseh slojev, najboljše od nas zarast zvestobe ln prednosti Fašizmu in DomovinL
Stranka, Duce, je ponosna na toliko bogastvo krvi in žrtev, ki so najgotovcj&l m naj resnične jsi znak, da Stranke v 20 letih ni zahtevala drugega kot privilegij za borbo in ni zahtevala druge pravice zase kot pohod v svojstvu prednje straže naroda, v čigar zdravem in plemenitem srcu je pe-stal Vas čredo razlog za življenje ln gotovost za bodočnost. l'o Vaših ukazih Stranka budno iu ljubosumno čuva ideale revolucije in dela ter se giba na ravni stvarnosti v zavesti svojih dolžnosti v osvobodilni vojno, v kateri je zastavila vso svoje sile, vsa svoja sredstva.
Z zgledom moralne neizprosnosti, Id Je zakon življenja, in zavestno sprejetega žrtvovanja, ki blišči v luči idealov nase stvari in domovine, nudeč z odprtim srcem najvelikodu&nejso in najstvarnejso solidarnost do tistih, ki najbolj čutijo neizbežne nevšečnosti trenutka, braneč se s priznanjem bratstva v oeožju in z duhom hrabrih borcev, polje stranka kakor živa neizčrpna in nelzčrpljtva sila, kajti VI Duce, ste njena vera in njena duša.
Mam Duce, je usoda podelila izredno visoko čast, da Vam izročamo ob slavni 20-letnici strasten in zvest glas V asih Crnih srajc in fašističnega naroda, katerega usodi ste VI odprli težko, toda in slavno pot zaslužene veličine.
Dure, danes Je v vseh odločno, ln neizprosno  V asa volja:  vredno ti zgodovinsko uro, da postane fašistična m o vi na velika, živel Duce!«
Dueejevo priznanje za Izvršeno delo
Minister Vidussoni je nato Duceju poklonil nekaj publikacij Stranke.
Duce Je odgovoril hvaleč udejstvovrntrje, Id ga Je Stranka na vseh področjih narodnega življenja ln zlasti v področja podpiranja in solidarnosti z borci In nJUi «tm-žinaml. Nato Je Duce očital akcije, Id naj se Izvedejo In Id nos samo zmago za cilj. Končno Jfe Stranke odredil pozdrav DneeJ so mogočno odgovorili: A noi!
Stran 2
»SLOVENSKI  NAROD«,   Četrtek, 29. oktobra 1942-XXI
Star. 248
Visoki Komisar Eksc. Grazioli
za najrevnejše Ljubljančane
Ljubljana. 29. oktobra Na praznik 20. obletnice pohoda na Rim je Visoki Komisar Eksc. Emilio Grazioli z
najplemenitejšim namenom obiskal mestno zastavljalnico na Poljanski cesti v spremstvu vodje občinskega odbora Pokrajinske podporne ustanove, ser.iorja Campane, župana generala Leona Rupnika, podžupana pomni. dr. Salvatorja Traisc-hiile in drugih funkcionarjev z Visokega Komisanata.
Visoki Komisar Eksc. Grazioli si jc z velikim zanimanjem ogledal vse poslovanje mestne zastavljalnice in vse prestore ter pokazal, kako temeljito je poučen o velikem socialnem pomenu zavoda iz poročil, ki so mu jih že prej predložili strokovnjaki. Z zelo priznalnimi besedami je pohvalil vedjo zastavljalnice Rudolfa Rudolfa ter vse uslr.žbenstvo. obenem pa dal smernice za nadaljnji razvoj in čim %'ečji napredek tega važnega socialnega zavoda. Naposled
je Eksc. Grazioli v noveliranje praznika 20. obletnice pohoda na Rim velik cd u &n o dal na razpolago 50.000 lir za rešitev predmetov, ki so jih morali zastaviti najrevnejši ter jih sedaj potrebujejo za zimo. Predvsem naj bodo te dobrote deležne družine z velikim številom otrok in ljubljanski občinski odbor Pokrajinske podporne ustanove bo sporazumno z mestno upravo izvedel to človekoljubno akcijo, ki bo veliko najbed-nejših družin rešila najtežje stiske pozimi. Župan in podžupan sta Visokemu komisarju Eksc. Graziohju za plemenito darilo izrekla najtoplejšo zahvalo mesta Ljubljane ter zagotovila najvnetejšo sodelovanje pri prizadevanjih za manj premožne sloje mosta Ljubljane.
Po ogledu mestne zastavljalnice je Visoki Komisar Eksc. Grazioli peš odšel obiskat otroško bolnišnico in zavede za naj-bednejše v stari cukrarni.
Fcšastiiev padlih fašistov
Visoki komisar, Eksc. Robot ti in nemški konzul so se cb f?r<liki 20-letnice Pohoda na Rim poklonili pred spo* minskim kamnom padlih Fašistov
Včeraj so se o priliki 201etnice Revolucije Crnih Srajc napotili Ekscelenca Visoki komisar, Ekscelenca Robotti s častniki popadke ter nemški konzul v Dom fašiiev. da polože vence in se poklonijo pred spominskim kamnom padlih fašistov.
Ob 9. je prispel na sedež Federacije, spremljan z godbo divizije »Alpskih lovcev« Ekscelenca Robotti, poveljnik Ar-mljskega zbora s častniki posadke in četo, sestavljeno iz vseh rodov orožja, nastanjenih v Ljubljani.
Poveljnik Armadnega zbora je v spremstvu svojega glavnega stana položil venec na podstavek kamna, dočim so častniki. Častna četa in oboroženi odred Fašistov izvršili vojaški pozdrav. Ob koncu vzvišenega obreda je Ekscelenza Robotti, predno je zapustil sedež Zveze, izrekel Zveznemu tajniku svoje zadovoljstvo in zadovoljstvo   častnikov   posadke Črnim
Srajcam v Ljubljani.
Eksc. Grazioli na sedežu Zveze bojevniških Fašijev
Ob 10. je prispel na sedež Zveze bojevniških Fašiiev Visoki komisar, da prinese Fvoj in svojih sodelavev pozdrav Zveznemu tajniku. Zvezni tajnik je pričakoval Eksceler.co Graziolija pred vhodom v poslopje Zveze Fašijev skupaj z zaupnico Pokrajinskega ženskega Fašija in s podtajni-koma, s konzulom obmejne Milice B. Padovo, z direktorjem »Prima linea«, s tajnikom Fašija v Ljubljani in z drugimi fašističnim hierarhi.
Pred spominskim kamnom, v katerega so vklesani imena ćrn^h srajc, ki so padle kot žrtve komunističnega sovraštva, so se ob straneh postavili v častno četo mladi Fašisti s praporom ljubljanskega Fašija in oddelek skvadristov v orožju. Visoki komisar, ki ga je spremljal Zvezni tajnik, je obšel postrojene oddelke in nato stopil pred spominski kamen padlih, ki ga je pozdravil z rimskim pozdravom.
Eksc Grazioli, ki sta ga med obiskom spremljala viceprefekt David in šef kabineta Bisia. je odšel nato v urad Zveznega tajnika. Tu je potem, ko je pozval navzoče k vzkliku Kralju. Cesarju in Duccju, z vznesenimi in ogr? jevimiti besedami izročil predstavniku Stranke svoj pozdrav, pozdrav predstavnika oblasti in vseh svojih sodelavcev in je nato, govoreč o duhu sodelovanja, ki preveva vsakdanje delo slehernega, poudaril, da so sile vsakega Italijana, ki ima čast. da služi v tej zemlji, vse usmerjene proti enemu samemu cilju, namreč: poslušati Duceja in delati za dobro Italije.
Dr. Orlandini se je zahvalil Visokemu komisarju, da se ie izvolil ustaviti v hiši Fašijev in je izrekel besede najglobljega priznanja za sodelovanje, ki ga je ob vsaki priložnosti omogočil Eksc. Grazioli Stranki, poudarjajoč, da so vsi fašisti, bivajoči v Ljubljani, s svojim sodelovanjem v Zvezi pokazali najbolj vzvišeni duh tovarištva in požrtvovalnosti.
V znak prisrčne hvaležnosti ie Zvezni tajnik izročil Visokemu komisarju častno legitimacijo urednika lista »Prima linea«, borbenega in živahnega tednika Zveze. Visoki komisar se je zahvalil Zveznemu tajniku za ta izraz tovarištva, kakor tudi njegovemu sodelavcu uredniku dr. Pietro-antoniu, direktorju tednika, in pozval navzoče naj povzdignejo svojo misel h Kralju in Cesarju ter Dueeju.
Ekscelenca Grazioli je nato v spremstvu Zveznega tainika in podtajnika Capursa. podtajnika Scarnlccija in drugih hierar-hov posetil sedež Zveze ter se je razgo-varjal zlasti v bojevniškem uradu, v uredništvu 2>Pr.ma linear in v drugih uradih, kjer se je imel prilko prepričati o vnemi, ki preveva vse. ki neposredno delujejo na življenju Stranke v t m važnem odseku. Med posetom se je Viscki komisar ustavil in govoril z načelniki uradov in njihovimi sodelavci.
V prostorih ženskega Fašija
S posebnim zanimanjem se je Eksc. Gra_ zioli pomudil v p:xjstorih ženskega Fašija. kjer ga je tovariši ca De Vecchiieva tcvariško pozdravila :er zagotovila njega in Zveznega tajnika trdne volje za delo, ki preveva vse tovarišice. bivajoče v rovi pokrajini.
Visoki Komisar je izrazil ge. De Vec-chijevi svojo toplo zahvalo za izvršeno delo. Visoki hierarh je nato posetil tudi delavnico Ženskega fašija. kjer so bile zbrane mnogoštevilne gospe, ki skrbe za dobrodelnost v korist bojevnikov. Eksc. Grazioli se je zanimal za delo, izvršeno v upoštevanja vrednem obsegu, za posle ki se še pripravljajo, in ko je povprašal po raznih panogah delavnosti, ki jo vrše gospe v radovoljnem sodelovanju, je določil 25.000 lir za nakup potrebnega materiala, da bi se sijajno delo, ki ga tovarišice vsak dan uresničujejo, še bolj oja-čilo.
Obisk v vojni bolnici
Popoldne se je Visoki komisar napotil
V vojaško bolnico ,da je na ta slavnostni dan izročil svoj pozdrav ranjencem in bolnikom ter da jim je zagotovil, da je
Domovina ob vsaki priliki blizu tistim, ki so trpeli in dali svojo kri zanjo.
Med posetom ie Visokega komisarja spremljala njegova ga. soproga Sprejeta od ravnatelja bolnice m od častnikov zdravnikov rarnih oddelkov, sta Eksc. Grazioli in gospa obšla vse dvorane, se vstavljala pri posteliah ranjencev n bol-rikov ter yh s tovarško ljubeznivostjo -z-praševala po njihovem zdravju, kako se jim celijo rane, o njihovih družinah in o njihovih potrebah. Visokega komisarja je pri vsaki postelj: sprejel hvaležen smehljaj ranjencev .n bolnikov, ki «0 z be?edo in gesto kazali svoie zadovoljstvo za zanimanje predstavnika fašistične Vlade dokler se je vršil obisk, je ga. Grazioli-jeva s pomočjo dam Rdečega križa in častnikov-zdravnikov razdeljevala darove in nagrade, ki jih je v Ducejevem imenu določil Visoki komisar za bolnico.
Isto popoldne so po nalogrj Eksc. Graziolija posetili komisarji okrajnih glavarstev poljske bolnice ter prinesli ranjencem in bolnikom darove in nagrade v imenu Ducejevem. Pri tem so jim izrazili popolno hvaležnost naroda za težke žrtve in za vrline, dokazane v boju.
V teku dopoldneva je Visoki komisar, pokoravajoč se Dueejevi zapovedi, naj gre narodu naproti, posetil zastavljalnico, otroško bolnico ter osrednji urad za zimsko pomoč. Povsod se je toplo zanimal za potrebe organizacij, ki jih je posetil. O teh posetih bomo obširneje poročali jutri.
Poklonitev nemškega konzula
Ob 10.30 je prispel v Dom Fašijev nemški konzul v spremstvu svojih najožjih sodelavcev Predstavnik Nemčije je položil na podstavek kamna, ki spominja na žrtve tovarišev, padlih od komunistične roke. venec iz lovorja v imenu zavezniškega in prijateljskega naroda. Nato se je nemški konzul v uradu Zveznega tajnika podrobno zan:mal za organizacije Stranke v tej pokrajini s posebnim ozi-rom na vprašanja mladinske vzgoje.
Preden je odšel iz Doma Fašijev, so nemški tovariši izrazili Zveznemu tajniku svoje zadovoljstvo nad delom in uspehi, ki jih je Stranka dosegla v tej novi italijanski pokrajini.
Popoldne je Zvezni tajnik vrnil poset oblastem, ki so dopoldne obiskale Zvezo Fašijrv. Pri tem je Ekscelerci Robotitiju. poveljniku XI. Armijskega zbora, izročil častno legitimacijo urednika lista »Prima linea«.
Tudi popoldne so se Zvezni tajnil" in člani Direktorija Zveze ter Fašija napotili k četam, da so vrlim tovarišem v si-vozelenem prinesli pozdrav in darove Stranke.
Zvezni tajnik izroča uredniško legitimacij 3 tovarišem lista „Prima linea44
Včeraj je Zvezni tajnik izročil priznalno izkaznico d'rektorju in urednikom fašističnega tednika *prima linea«. Pri tem je Zvezni tajnik tovarišem urednikom izrekel besede tople pohvale, odobravajoč njihovo dosedanje delovanja. Direktor lista se je zahvalil in izrazil svojo in svojih sodelavcev voljo za vztrajno in uspešno delo v Stranki za dosego najvišjih idealov Fašistične Revolucije.
Iz pokrajine Trieste
— Slikar K. Sb*sa je razstavil svoje umetnine. Znani tricstr*sk: slikar Karol Sbisa je razstavil v Michellazz.jevi galeriji v ulici S. Nicolo številne svoje umetnine, ki jih je ustvarjal v zadnjem času. Med motivi prevladujejo predvsem oni B Carsa, ki se odlikujejo po topli liričnosti. Razstava bo odprta toden dni.
'"^"Smrtna nesreča v ulici Bosco. 431etni Mario Zimolo iz ulice Risorta 1 je prečkal ulico del Bosco. ko se je nenadoma znašel pod kolesjem mimo drvečega avtomobila. Nesreč'i Zimolo je obležal s poč:no lobanjo, težkimi poškodbami na vratu in zlomljeno levo nogo. Kmalu zatem je izaihnil za posledicami usodnih smrtnih poškodb. Zimolo truplo so prepeljali v mrtvašnico triestinske bolnišnice.
— Smrt starih Triestlnov. Te dni so umrli v Triestu 91-letna Frančiška Venk, S71etna Uršula Sarcn, 661etna Katarina Basich. 581etni Anton Cerkvenic ter 79-letna Ernesta Kern.
— Poročili so se te dni v Triestu uradnik Mario Verbais in zasebnica Pavla Ger-gi. kovač Franc Zlatic in šivilja Lavra Raza, uradnik Mario Zonta in uradnica Ncrina Collarini. električar Josip Franko in kartotehničarka Terezija Skvarc, mehanik Salvator Dau in zasebnica Santina Fer-luga.
— Ponesrečenci. Na 161etnega mehanika Alfreda Privilegija iz ulice A. Caccia 5 je padel kos železa in mu prizadejal poškodbe po hrbtu. Desn'co si je zlomila pri padcu po stopnicah kmetovalka Ana Beltic iz Lu-zara Pri Piranu. 631etni Josip Guarino iz ulice Guardia 28 je padel v svojem stano-
vanju in si zlomil desni komolec. Vsi trije ponesrečenci se zdravijo v tri3stinski bolnišnici Kraljice Helene.
— Skupina Latilla nastopa v Politeama
Rossetti. Te dni nastopa na odru.politeama Rossetti skupina Marija Latille. Sodelujejo orkester Latilla, D^rio Pino, Aldo Fiore, Italia Carico. Isa Belini, Saverija Zuccati,' Ado Penati, Ester Frida, Nazzaro in sestre Ereda.
— Še dve umetnostni razstavi. V Michel-
lazijevi galeriji je bila otvor jena umetnostna razstava slikarja Evg.na Scorzellija, ki si je  pridobi že  1.  1939 tople simpatije
triestinskega umetniško čutečega občinstva. V dorani Ierco pa sta razstavila te dni svoje umetnine odlična triestiaska likovna umetnika prof. Torelli in K. Ruz-zier. Pri Torcliju prevladujejo tihožitja, Ruzzier pa je pravi mojster akvarelov.
— Do smrti povoženi 9letni deček. Devetletni Karol Gustin iz Sesane se je peljal po cesti s kolesom, ko ga je povozi avtokar. Ubogi deček je omahni s kolesa in obležal s smrtnimi poškodbami na glavi polomljenimi rebri. Prepeljali so ga v trie-stinsko bolnišnico, kjer pa je navzlic naj-skrbnejši negi kmalu op prevozu podlegel.
Najvišje dopustne cene za cvetje,
vence in zelenje za okras grobov
Ljubljana. 29. oktobra
Kakor lansko leto ob praznikih mrtvih je mestno županstvo tudi letos hotelo omogočit; prebivalstvu okras grobov po čim nižjih cenah ter je zato tudi letos Visokemu komisariatu predlagalo najvišje dopustne cene za tako blago, ki je pridelano v Ljubljanski pokrajini.
Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino je s štev. VIII-2 1262-1 predloženi cenik odobril.
Maksimalni cenik za cvetje, vence in zelenje za okras grobov je torej veljaven .-a-mo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, od četrtka 29. oktobra zjutraj do 2. novembra zvečer:
Domače negojene krizanteme v šopkih po 8 komadov je dovoljeno prodajati po največ 3 lire za komad; domače, ori vrtnarjih vzgojene krizanteme po velikosti od 3 do 5 lir za komad; kmečke gojene krizanteme največ po 3 lire. Vejice mahomje, dolge od 30 do 50 cm, po 0.50 lire; nad 50 cm dclge vej:ce mahonije po 1 liro za komad. Navadne zelene kmečke vence Po vel:kostl od 3 do 5 lir komad.
Kakor pri drugem blagu morajo biti tudi
cene cvetju, vencem in zelenju za ekras grobov na živilskem trgu in po vsej Ljubljani razvidne in napsane na posebnih listkih.
Mestno županstvo je hotelo olajšati okras grobov zlasti manj premožnim slojem ter je zato ukinilo vse mestne trošarine na uvoženo in doma pridelano cvetic in zeie-nje ter vence. Pri velikih, uvoženih kr-zantemah se to znižanje precej pozna, saj znaša trošarina po 10 lir za kilogram uvoženega cvetja. Posebno te bo pa to znižanje poznalo pri prekrasnih uvoženih nageljnih, da saj praznike mrtvh cvetličarnam zaradi ukinjene mestne trošarne ne bo treba zvišati cen za uvoženo cvetje. Sedaj je pa županstvo pri V >okem rtomisari-atu izdejstvovalo tudi določitev najvišjih dopustnih cen za domače cvetje, vence in zelenje ter smo v Ljubljani tako dob:li za doma vzgojeno cvetje in za doma izdelane vence lanske maksimalne cene. Pri vsem tem pa mestno županstvo opozarja prebivalstvo na skromnost ter upoštevanje že prejšnja leta tako lepo uveljavljenega načela: »Počastite rajne z dobrimi delil«
Izpred okrožnega sedisca
Razpečevale! usnja, ukradenega tovarni Mergethaler v Mostah, pred sodiščem — Kda je kradel, preiskava ni mogla ug 3 to vi ti
Ljubljana, 29. oktobra
Včeraj ob Vs 9. je bila- razpravna dvorana št. 79 malone polna samih obtožencev :n ocvetnikov - branilcev. Razpisana je bila iozprava proti razpečevalcem in kupcem usnja, ukradenega v tovarni Meigcnthal t v Mostah, obenem pa bi bil moral senat soditi še nekaj drugih grehov obtožencev ki so bili pri tej zadevi udeleženi. Skupuo bi moralo na cbtežno klop sesti 13 obtožencev, proti katerim je državno tožilstvo vložilo dve obtožnici. Med njimi sta oila tudi ugle Ini ljubljanski trgovec z usnjem in znan čevljarski mojster.
Takoj po otvoritvi razprave je predsednik senata sos Rajko Lederhas ugotovil, ua so nekateri obtoženci deležni amr.estije. Po ugotovitvi teh odločilnih okolnosti, zlast1, da doslej še niso bili kaznovani m da zakon za njihova dejanja ne zahteva kazni višje od pet let, je državno tožilstvo, ki ga je zastopal na razpravi tir. Lučovnik. v skladu z amnest jsklm dekretom umaknilo obtežbo proti petim obtožencem. Ker se štirje pozivu sodišča niso odzvali, jo bilo postopanje proti njim izločeno. Tako je oetala na zatožni klopi četvorica obtožencev, za katerih kazniva dejanja je v kazenskem zakoniku zagrožena višja kazen od petih let. Njihova obrambi je bila poverjena bi"anilcem dr. česniku, dr. Jereb/3 in dr. Vodopivcu. V senatu sta fungirala kot sosodnika sos Ivan Kralj in dr. Jutj Felaher.
Glavni obtoženec je bil še nekaznovani tkalec Drago, ki ga je državni tožilec solzil, da je obrtoma prikrival in razpečaval usnje, za katerega je vedel, da je bilo ukradeno. Njegov pomočnik in mešetar pri prodaji je bil drugoobtoženi čevljarski pomočnik Stane, ki je njegova dejanja državno tožilstvo kvalificiralo prav tako kakor dejanja prvoobtoženca. Zaradi obrtnega razpečavanja stvari, za katere je vedel, da so ukradene, je bil tožen tuli tretji obtoženec mizarski pomočnik Janez, ki pa je razen tega moral odgovarjati tudi zaradi vloma, ki ga je izvršil skupno s četrtim obtožencem Mirkom.
Vsi štirje obtoženci so dejanski stan, kakor ga je navajala obtožnica priznavali, zadnja dva sta tudi priznavala krivdo pri vlomu. Glede razpečavanja ukradenih stvari pa so vsi trdili, da niso veleli oziroma da niso niti mogli vedeti, da gre za ukradene stvari, češ ker se danes toliko pre-kupčuje, se jim ni zdelo nič čudnega, Č3 so prodajali neznanci tudi večje količine usnja.
Prvoobtcženi Drago je povedal, da se je na Borzi dela spoznal z nekim moškim, ki ga pozna samo po imenu Tone. Nekoč'ga je T-»ne vprašal, ali ve za koga, ki b: kupil usnje. Ker je Drago poznal drugoobteže • nega Staneta kot čevljarskega pomočnika pri nekem ljubljanskem čevljarskem mojstru, je povprašal njega, ali bi lahko spravil usnje v denar. Obema se je obetala, Č2 usnje prodasta, lepa denarna nagrada. Stane je res vprašal svojega mojstra, ali bi morla on kupil usnje. Mojster pa ni bil kupec, pač pa je stopil v stik z nekim trgov cem z usnjem in ta jc bil takoj pripravljen skleniti kupčijo. Tone je pripeljal Dragotu za 70 kg kruponov in trgovec z usnjen mu je zanje plačal okoli 9.800 lir. Takrat je bila dnevna cena okoli 120 do 130 lir za kg. Stane pa je usnje prodal približno po 140 lir kg. V ilegalni trgovini so zahteval: znatno višje cene, kar je Dragotu morajo biti dokaz, da je usnje ki ga prodaja nepoštenega izvora. Drago je dobil za posre-dovaJnino 1.500 lir, Stane pa 700 lir.
S Tonetom in njegovim usnjem je mne! Drago še petkrat opravka. V drugem primeru je marca prevzel od njega dve bokj koži in št;ri krom kože, da jih proda po 22 lir za kvadrat. Drago jih je zopet poskusil prolati preko Staneta, vendar ni imel uspeha in je kasneje blago vrnil Tonetu. Trgovec, ki so mu ponudili kože, je izjavil, da je interesent samo za podplate. V tretjem primeru je Drago prevzel od Toneta in poskusil prodati kruponov v teži 46 kg. Prodaja se mu tudi tokrat preko Staneta ni posrečila, ker je trgovec, ki Jc prej bil pripravljen kupiti usnje za podplate, sedaj naenkrat trdil, da usnje nI mnogo vredno in da ga ljubljanski čevljarji ne marajo. Zato je odklonil ponulbo, r'a bi ga kupil. V četrtem primeru je šlo za krupon v teži 5 kg, ki je bil prodan ne-
kemu drugemu interesentu za 700 lir. V
petem in šestem primeru je Drago kupil od Toneta zase oziroma za svojo zaročenko krom kožo in podplate za nakovanke ter je rjavo boks koso in 2 i/i kg podplatov, vse skupaj za 500 lir.
Drugoobtoženi Stane je priznavaj da je sodeloval kot mešetar pri prodaji usnja, zanikal pa je, da bi bil kakorkoli vedel ali mogel vedeti, da je usnje ukradeno. Po-sreloval je le pri treh kupčijah, nato pa je bil aretiran.
Tretji obtoženec Janez je marca in maja kupil tri ukradene ustrojene keže, lani v septembru pa je prevzel v razpečavanje od neke rja Ivana B. več stvari, kakor moško dvokolo. 3 pare zražnic, 3 pare plašćev za dvokolesa, za katere je vedel, da so ukradene. Dvokolo je prodal za 150 dr, ostalo pa za 200 lir. S četrtim obtožencem Mirkom je sodeloval pri vlomu na škodo Franca in Rozalije Zadnck. Obtoženca sta tedaj odnesla iz stanovanja imenovanih tri kose blaga za obleke, 4 srajce, otroško srajco, kovčeg, železno ročno blagajno, l7 parov otroških nogavic in še razne dru^e stvari, ki so bile skupno vrel ne 2565 Ur. Oba sta sodelovanje pri vlomu v polnem obsegu priznavala, Janez pa tudi, da je razpečeval omenjene ukradene stvari.
Senat je po daljšem posvetovanju izrekel, da so vsi obtoženci krivi po obtožnici in je obsodil Dragota na 8 mesecev strogega zapora in 150 lir denarne kazni, Staneta na 3200 lir denarne kazni, Janeza na 7 mesecev strogega zapora, 100 lir deneme kazni in 1 leto izgube častnih pravic ter Mirka na 6 mesecev strogega zapora in 1 leto izg-ube častnih pravic. Za vse jc smatral dokazano, da so vedeli ali vsaj mogli veleti, kar velja predvsem za Staneta, da prekupčujejo z ukradenim usnjem.
Vsi štirje obtoženci so kazen sprejeli. Izpustili pa jih bodo takoj na svobodo, ker jim jc kazen po amnestijskem dekretu odpuščena. Odpuščene so namreč vse kazni do treh let.
Tatvine usnja so tako vsaj delno pojasnjene. Trgovec z usnjem, ki je bil amnestiran, je po neprevidnosti in pohlepnosti pc dobičku utrpel precejšnjo materialno škodo, ker mu je bilo vse usnje zaplenjeno. Usnje je bilo vrnjeno lastniku. Preiskava kljuo vestnemu vodstvu ni mogla do danes ugotoviti, kio je usnje kradel. Prej ali slej pa bo prišlo tudi to na dan.
Predpisi za ogrevanje
Viscki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. K.r. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX, št. 291, rflede na svojo naredbo z dne 26. januarja 1942-XX, 5t 10, in smatra i cč za potrebno, da se tudi za zimsko dobo 1942/1943 določijo čas za ogrevanje kaikar rudi prispevki, ki jih morajo plačevati uživalci centralne kurjave, odreja:
Cl. 1. V zimski dobi 1942 1943 se uradi. zacchna stanovanja, hoteli in drutji javni obrati, ki imajo centralno kurjavo, ne smejo pričeti ogrevati pred 1. novembrom in se m^ra Ogrevanje, če ni drugačnih odredb, končat: dne 15. aprila 1943-XXI.
Čl. 2. KorH centralne kurjave za urade se ne smejo zakuriti pred 6. uro. za zasebna stanovanja, hotele in druge javne obrate pa ne pred 8. uro.
Kotli se zadnjic ne smejo naložiti po 16. odnosno 18. uri.
Najnižja temperatura v ogrevanih prost ori h mena znašati 16°, najvišja pa 18°.
Čl. 3. Prispevki, ki jih plačujejo stanovalci za ogrevanje, četudi se zaiačunavajo ločeno od najemnine, ne s*mejo presegati prispevkov iz zimske dobe 1940/1941. Prav tako mora ostati nespremenjen tudi znesek, ki se je plačeval v minuli dobi 1940/41 v hotelih in v zasebni oddaji sob.
Čl. 4. Oddajanje tople vode iz samostojnih centrai! ni h naprav se mora omejtti na največ tri dni v tednu, in sicer na soboto, nedeljo m sredo.
Čl. 5. Morebitne spremembe do!očb glede trajanja dnevnega ogrevanja, temperature v prostorih rn oddaje tople vode v bolnišnicah in zdraviliščih, e od ob ru jejo po Visokem komisariatu na obrazlože no zahtevo prizad ftih.
Čl. 6. Če hi nastali pri up'^rabljanju predpisov te naredbe spori med lastniki posle- ]
Velika gledališka predstava za vojaštvo
Ljubljana, 28. oktobra
V proslavo 20-letnice Pohoda na Rim je Pokrajinski Dopolavoro v Ljubljani priredil 26. t. m. veliko predstavo na čast tovarišem pod orožjem. Predstava je bila v opernem gledališču in so jo priredili člani in članice ljubljanske Opere.
Prireditvi so prisostvovali poveljnik XI. Armad. Zbora Eksc. Mario Robotti, zvezni Tajnik dr. Orlando Orlandini in mnogi drugi odličnik- ter pripadniki Oborožene Sile. lei so zasedli gledališče do zadnjega kotička.
Predstava je bila razdeljena na dva dela. Za otvoritveno točko je operni orkester izvajal Rossinijevo simfonijo »Seviljski brivec«. Potem je Janez Lipušček zapel arijo iz puceinijeve »La Boheme«. V tretji točki je nastopila Manja Mlejnikova. ki je zapela arijo iz Donizettijeve opere »Don Pa-squale«; v četrti pa je orkester za'gral Straussov »Kraljevi valček«. Sledila je arija iz Verdijeve »Traviate«, ki jo je zapel Drago Čuden; nadaljnja arija iz »La Boheme« ki jo je zapela Milica Polajnarjeva; duet Sonja Ivančičeva in Robert Primožič' sta zapela šc eno arijo iz »Seviljskega brivca« in končno Vekoslav Janko arijo iz »Traviate«. s Čimer je bil zaključen prvi del prireditve .
Orugi del je otvoril balet, ki je izvajal »Tara n tel lo« iz MilJockerjc\-ega »Gasrnaro-na«; Sonj.i Ivančičeva in Anton Slack^jcv pa sta izvajala istega avtorja »Duet«. Sledila je tretja točka. Orkester je zajgnul L©-harjev valček »Zlato itn srebro« Marija Mlcjni*k*A-a je zapela arijo t z Suppe i evejja »Buccaccia«. sledil je duet Elze Barivičev« in Mixlcsta Sancina »Gasparonc«. z-a zaključek pa je balet izvajal valček iz »Ciasparo-na«. Prireditev je biila pod voetervorn mojstrov Dcmitrija 2ebrcta in Rada Svmoniti-ja.
Za svoja izvajanja so vsi igralci iti igralke žoli burno pohvalo. Gledalci so jih za vsako točko nagnadrli z navdušenim ploskanjem. S prireditvijo sta bHa zelo zadovoljna in sta nastopajoče rudi pohva'!i'W Eksc. Robotti in Zvezni tainik. Predstav'* je torej v vsakem pogledu uspela.
Delo Pokrajinske delavske zveze v Ljubljani
V nedeljo, dno 25. oktobra se je nadaljeval tečaj za odbornike sindikatov, ki ga prireja Oddelek industrijskih delojemalcev Pokrajinske delavske zveze v Ljubljani.
Uvodoma je strokovni svetovalec Zvw gresp. Cinsio Dal Pra govoril o nalogah *xi-bomikov sindikatov in o kolektivnih delov-nili pogolbah. Pri tem je zlasti podčrtal, da morajo voditelji aincLkatov živeti mod
delavstvom v polni zavesti, da vršijo socialno funkcijo z visokim humanitarnim in podpornim pomenom; govoreč o zakonitih določbah, ki urejajo sklepanje kolektivnih delovnih pogodb, je povdaril aktivno vlogo, ki jo italijanska zakonodaja daje delavstvu.
Za tem je tajnik Pokrajinskegra sin likata delojemalcev papirniške in tiskarsko stroke govoril načelno o funkcijah tajnikov slr.dikatov in oddelkov.
Temu predavanju je sledil referat tajnika Oddelka industrijskih delojemalcev o tehnični strani poslovanja tajnikov.
Predsednik oddelka je nato zaključil tečaj s ponovnim pozivom prisotnim odbornikom sindikatov, da Se bolj poglobe svojo dosedanje delo na socialnem polju.
ptij in stanovalci, jih rešujejo krajevno r*ri-stojna prvostopna upravna oblasitva.
Proti določbam teh oblastev je dopuNtna pritožba na Visoki komisariat, ki odloči dokončno.
Cl. 7. Kršitelji določb te namedbe se kaznujejo s kaznimi in po postopku rz naredbe z dne 26. januarja  I942-XX, St 8.
Ljubljana, dne 26. oktobra 1Q42-XX_ Visoki komisar za  L iuhl iansiko polcraj-mo: Emilio Grazioli
Športni pregled
V nedeljo prve odločitve
Nogometna zveza objavlja v zvezi s svojima jesenskima turnirjema naslednje obvestilo št. 6:
Turnir A. V nedeljo 1. novembra bo ▼ turnirju A odigrano tretje kolo nogometnih tekem po naslednjem sporedu:
ob 10.30 Mladika-2abjak in ob 11.30 Dopolavoro tobačne tovame-V:č.
Turnir B. V nedeljo 1. novembra bo t turnirju B tretje kolo nogometnih tekem po naslednjem sporedu:
ob 13.30 Dopolavoro tobačne tovarne-Vič (I. skupina), ob 14.50 Mladika-Korotan (II. skupina) in ob 16.10 Mars-2abjak (L skupina).
Klubi, ki nimajo blokov za prijave igralcev sodnikom, si jih lahko nabavijo ▼ uradu CONI-ja po 5 lir komad.
Sodniki nedeljskih tekem. Za sojenje tekem v nedeljo 1. novembra so določeni naslednji sodniki: v turnirju A: Mladika-Zabjak g. Dolinar, Dopolavoro tobačne tcvame-Vič g. Jerman; v turnirju B: Dopolavoro tobačne tovarne-Vič g. Kos, Mladika-Korotan g. Makovec in Mars-2abjak g. Kos.
*
Tako sporočilo. Za danes naj mu dodamo samo kratek pristavek: v nedeljo bodo na igrišču ob Dunajski cesti padle že prve odločitve: mladinski turnir bo končan in se bo odloČilo vprašanje zmagovalca in vseh nagrajencev; v turnirju B pa bodo tekme odločile tista štiri moštva, ki bodo zadnjo nedeljo nastopila v borbi za mesta od 1. do 4., kar je rudi združeno z dragocenimi nagradami.
Bel
esnico
KOLEDAR
Dane«: četrtek. 29. oktobra: Narcis, Ida
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Da, milostljiva . . . Kino Sloga: Bastard Kino Union: Izgubljena ljubavna pisma Razstava slikarja Miloša ftufttcrsiča >Dolenjska vas« v Obersnelovi galeriji na G>-sposvetski cesti, odprta od 9. do 18.
DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Susnik. Marijin trgr 5, Mr. Deu-Klanjšček Dia, Goaposvet3ka cesta i, Bohinec ded., Cesta 29. oktobra 31,
Stev. 243
»SLOVENSKI NARODc,   četrtek, 29. oktobra 1942-XXI
Stran S
Ali lahko gnojimo tudi s šoto?
Nasveti strokovnjakov Barjanom, ki fini bo primanjkovala
gnoja
Ljubljana, 28. oktobra
Vprašanje primernega, gnojenja je neposredno zvezano s prehrano prebivalstva. Obdelovanje zemlje pri nas si ne moremo miahti brez gnojenja, ker je treba zemlji stalno dodajati hranilne snovi. Zato smo zadnje tedne načeli to vprašanje, da bi opozorili pridelovalce v mestu, kako bi si naj pomagali. Predvsem smo jim priporočali, naj bi si pripravljali čim več komposta. Ob tej priliki pa naj opozorimo na članek v zadnji številki »Kmetovalca« o šoti kot gnojilu. Zanimal bo nedvomno številne ljubljanske pridelovalce.
Tudi Barjanom primanjkuje gnoja. Zemlja na Barju ne rodi vsa enako. Ni več povsod šotne zemlje in rodovitna prstena (humus) plast je marsikje že zelo tanka. Trdica, kakor imenujejo težko ilovnato zemljo na Barju, pa potrebuje Se posebno mnogo humoznega gnoja. To zemljo je namreč treba tudi zrahljati, ne le ji dovajati hranilne snovi, to se pravi ustvariti čim ugodnejše pogoje za delovanje koristnih bakterij, ki potrebujejo za svoje življenje sprstenine (humus).
Tudi šotna zemlja, olnosno več ali manj razpadla šota ni najprimernejša za obdelovanje. V šoti bakterije ne uspevajo, ker je kisla. Nekateri zato mislijo, da je treba šoto razkasliti in da bo potem dobro gnojilo; uporabljajo jo za kompost in jo dobro premešajo z apnom. Mislijo, da takšen kompost lahko čez 6 do 12 mesecev dobro nadomesti hlevski gnoj. Drugi pa, ki hočejo pridobiti čim boljši gnoj, primešajo kompostu Se kakšno forsforno' gnojilo, n. pr. kostno moko ali superfosfat, a pametnejši tudi kalijevo sol ali kakšno dušično gnojilo. Ali je to priporočljivo?
Pripravljanje takšnega komposta je navadno le tratenje, šota, čeprav jo razkisli-mo z apnom in četudi smo kompost večkrat premešali, vendar ne napravi kot gnojilo zemlje bolj rahle. Pri kompostiranju dosežemo samo uničenje kisline, ne ustvarimo pa primernih pogojev za razvoj koristnih bakterij, ki jih ni bilo v šoti in ne v apnu. Dodajanje umetnih gnojil je bilo brez pomena. Ce kompost ni bil dobro pokrit, je deževje izpralo iz njega kalij in dušik. Ohranjena je ostala le fosforna kislina, toda v obliki, v kakršni jo rastline težko sprejemajo.
Priporočljivo pa je, da delamo kompost
iz šote, če jo premešamo s snovmi, ki vsebujejo številne bakterije, šele, ko se bolo v kompostu bakterije zelo razmnožile, bo kompost postal enakovreden hlevskemu gnoju.
Kako moramo torej pripravljati gnoj iz šote? Najbolj priporočljivo je, da s šoto nastiljamo zavalim pod nege ali še bolje v jarek za odtok gnojnice. Sicer pa šoto lahko prepojimo z gnojnico tudi drugače, ne da bi jo bilo treba uporabljati za na-stil j. Sele z gnojnico napo jena šota je primerna za kompostiranje. Priporočljivo je, da Šoto tudi premešamo s hlevskim gnojem; tako bomo pridobili več sorazmerno precej dobrega gnoja. Prav tako je umestno, da šoto nasu jemo v greznico; z gnojnico prepojeno šoto potem premešamo s hlevskim gnojem. Gnoj, ki ga pridobimo tako v greznici, je pogosto celo boljši od hlevskega gnoja. Sota kot gnojilo torej prihaja vsekakor v pošte v. a moramo pravilno ravnati z njo. Dalje si lahko pripravljamo gnoj iz šote. da jo nasujemo v gnojni čno jamo. Toda ta gnoj mora zoreti vsaj nekaj mesecev na gnojišču. Priporočljiv način pridobivanja gnoja iz šote je, da jo nalagamo na gnojišče v plasteh ter jo pomešamo s hlevskim gnojem, šota kot gnojilo se je nekoliko tudi obnesla, ko so jo natresli zdrobljeno na njive, posajene s krompirjem in posejane s peso. Toda v tem primeru šota ne bo v pravem pomenu besede gnojilo; preprečevala bo le, da se na zemlji ne bo strdila tako močna skorja in tako bo zrak imel lažji pristop. Kot gnojilo bo prišla šota v poštev šele, ko jo bomo pri okopavanju podkopali. Toda pri tej uporabi šote moramo biti tuli previdni. Ne smemo uporabiti sveže nakopane šote. ker je še kisla in bi kot gnojilo krompirju ali pesi celo bolj škodovala kakor koristila. Končno šoto lahko uporabimo kot gnojilo tudi, če jo pravilno kompostiramo. Kompost mora vsebovati del apna na 20 delov šote, a primešati mu moramo vsekakor hlevskega gnoja. Cim več gnoja bomo primešali, tem bolje. Vedeti pa moramo, da ta kompost ne učinkuje na njivah; z uspehom ga lahko uporabimo le na travnikih in pašnikih. Ce pa kompostu primešamo še umetna gnojila, smemo to storiti šele tik pred uporabo. Primešati jih pa sploh ni treba, ker jih lahko potrosimo neposredno na zemljo.
DNEVNE VESTI
— Veliko delo italijanskih državnih železnic Uprav orjaško je delo, ki so ga izvršile italijanske državne železnice v 20 letih fašističnega režima. Med neštetimi deli je omeniti sestavno železniško ureditev v Milanu z zgradnjo nove postaje, nadalje velike ranžirne postaje v^Florenci, Bologni. P:si, Messinj in Reggiu, Calabriji, novi postaji v Nettuniji. nove železniške preureditve v Rimu, Genovi, Torinu in Ve-neziji. Razen tega je bilo zgrajenih nešteto r.^v'h železničarskih hiš, kjer stanuje 8600 uslužbencev z družinami. Za vsa ta dela je bilo potrošen'h 10 milijard in 150 milijonov lir. L. 1927. je bila v svojem razmahu elektrifikacija železn ških prog, ki je bila dosegla svoj višek 1. 1931 in v naslednjih letih, ko je bil izreden elektrifikaeij-ski program na progah dolžine 9000 km. Elektrifikacijski znesek se je zvišal v dvajsetih letih na tri milijarde 650 milijonov lir.
— Lep razvoj zavarovalništva. V prvem dvajsetletju fašističnega režima so se pokazal; presenetljivi uspehi tudi pri Nacionalnem zavarovalnem zavodu na torišču zavarovalništva. Zavarovani kapital; '■ 1922, 4.133,845.346 lir; 1941. 24.983.555.064 lir; 1942, 29.000.000.000 lir; Novo sklenjene pogodbe: 1922. 714.365.942 It; 1941, 4.191,913.624 lir; 1942, 5.500,000.000 lir. Kasirane nagrade: 1922, 190 355.552 lir; 1941. 1.149.992.285 Hr; 1942, 1.400.000.000 lir. Matematične rezerve: 1922, 726,886.948 lir; 1941. 6.698.740.821 lir; 1942, 7.300,000.000 lir. Premoženjske rezerve 1922, 83.284.355.99 lir; 1941. 469.101.813 lir; 1942. 500,000.000 lir. Cisti dobček 1922. 14.050.760.70 lir; 1941. 81.5S9.297.87 lir. Od 1. 1930 je bilo nakazanih zavarovancem kot delež udeležbe pri dobičku skupno 290,724.608 lir Od 1934 je bilo nakazanh državnemu zakladu, državi ■udeleženki pr: zavodovem dobičku skupno 222,635.472 lir.
— Smrt znanega misijonarja. V Uussa-nu je umrl znani italijanski nvsijonar Be-rengario Cermenati. ki je doživel 68 let. Nič manj ko 44 let je preživel v zamorskih pokrajinah,  kjer  je  šril   nauk katoliške
cerkve. B?l je vpisan v fašistično stranko od vsega začetka. V sankcijski dobi je daroval državi svoje zlate zobe. Ko je Duce izvedel za to. je hotel na poseben način izraziti svoje zadovoljstvo ter mu je nakazal 10.000 lir, s katerimi si je lahko kupil majhen avto, ki mu je bil pri misijonskem delovanju po velikih razdaljah zelo dobrodošel. Kralj in Cesar pa mu je v znak priznanja za njegovo vnetost podelil viteštvo italijanske krone. V zadnjem času se je bil misijonar B. Cermenati umaknil kot kaplan v Robb:anu. Italijansko časopisje mu posveča ob njegovi smrti toplo pisane nekrologe.
— Zrakoplov z nevnetl.jivo tekočino. V občini Donmartn v departementu Ain pri Bourgu en Bresse so našli zan:m:v zrakoplov tujega izvora, ki ima šest metrov v premerih. Opremljen je v notranjosti s kovinasto posodo V posodi je bla ne-vnetljiva tekočina.
— Fuzija industrijskih obratov. Agencija »Ag:t« poroča; Na svoji zadnji skupščini družbe »Pirelli« je bila sklenjena fuzija s sledeč mi družbami: Star — družba umetnih tkanin s sedežem v M lanu, g'.avnica 30,000.000 lir. Nadalje Združene bombažne pred lnice (Cotonifici Riunitj S R. L.) s sedežem v Milanu, glavnea 6,500000 lir. Končno še Italijanska družba ebenovinsk;b nadomestkov, preje tvornica izolirnih predmetov inž Gibellini s sedežem v M lanu. glavnica 5,000.000 lir Družba »Star« poseduje obrate za proizvodnjo specialne umetne svile, ki v polni meri nadomešča bombaž. Obrati te družbe se raztezajo na površini 23.000 kv. m in zaposlujejo 1100 delavcev. Oba obrata »Zdrujenih bombažn:h predilnic« se razprostirata na površini 26.000 kv. m ter je zaposlenih v obeh obratih 900 delavcev. Italijanska družba ebe-novinsk!h nadomestkov proizvaja v svoj "h obratih različne predmete iz ebenovine ter sintetične smole. Obrat obsega površino 13.000 kv. m. zaposlen h ie 800 de-avcev.
j Premoženjsko stanje družb, priklopljen'h ! družbi »pirelli«. kaže sledečo sliko: »Star« 1 izkazuje skupno premoženje 25,700.000 ,lir;
LJUBLJANSKI KINEMAT
Predstave ob delavnikih v kina Matici In Unionu: ob i/216. In U18. uri; v Slogi neprekinjeno od 14. ure dalje. Ob nedeljah in praznikih v vseh treh
«/214„ 1,16.
kinematografih: ob 10., In * j 18. url!
KINO MATICA TEI.EF. «2-41
Drama sodobne socialne vsebine
Da, fnil?stl]iva...
Maria Denis — Leonardo Cortese Emma Gramatica,
KINO UNION TELEF. ZZ-Z\
Sijajna komedija o očarljivi ženi, ču-laškem možu ter čustvenem mladeniču
Izgubljena ljubavna
Alfred Kasser, Anne Marie Blanc
ttlNO SLOGA TELEF. 27-Su
Zelo napeta drama v velefilmu
Bastard
z Gabrielom Aho. Hildo Borirstroem, Georgom Loecknerg, signe Hasso v
glavnih vlogah
I
Združene bombažne predilnice imajo premoženje 21.500000 lir: Italijanska družba ebenov nskih nadomestkov izkazuje premoženje 15.200.000 lir.
— Pravda za dediščino po duhovn ku Ra-tana Pred pristojnim sodiščem v Milanu se vrši zanimiva pravda za ded;ščino župnikp. Antona Josipa Gervasinija. znanega pod imenom -duhovnika Rfttan*«. Duhovnikov' sorodn ki so predložili te dni sodniku razna pokojnikova pisma, ob kater h naj b se izpričalo, da je rajnki župnik napisa; svoio oporoko lastnoročno. Predloženu pisma bodo proučili strokovnjaki, ki nai doženejo ter raziščejo, če je pisava na teh pismih dejansko pisava pokojnega »duhovnika Ratana«.
— Pismo je romalo 18 let iz Argentine v Valenzo. Iz Valenze poročajo: V avgustu 1924 je bilo oddano v prestolnici Argentine pismo, naslovljeno na poljedelca Marija Pasinija v Mirabellu pri Valenzi. Te dni je prispelo pismo na naslovljenca.
V pismu je sporočila Pasiniju njegova hčerka, da je srečno prispela v Buenos Aires. Leta 1934 se je hčerka vrnila v domovino. Osem let po njeni vrnitvi je torej prispelo sporočilo o njenem srečnem prihodu v Buenos Aires.
— Mrliča so našli 20 dni po smrti. Ze več dni niso videli stanovalci iz ulice Por-tuense v Rimu starčka Rajmunda Onora-tija. Ker ga le ni bilo na spregled, so obvestili o tem kvesturo. katere omni so udrli v Onoratijevo banovanje. Našli so ga  mrtvega  v  zložljivi  postelji njegovo
truplo je bilo že precej v razkrojnem stanju. Zdravnik je dognal, da je umrl zaradi srčne kapi.
— 10 novih vitezov dela. Za zasluge na torišču dela so bili odlikovani za viteze dela Alfonz Alberti, industrijec Terni. Filip Cavanna, industrijec v Rimu. De Martin? Carmine, veleposestnik v Salcrnu. Di Vaira Franc, poljedelec. Campobasso. Karol Fer-rario. kemični industrijec. Milano. Edvard Gabbardi. industrijec, Vaiese, Ivan Marti-nelli, industrijec. Sondrio. Peter Rezzano. industrijec in poljedelec. Milano. Ticca Gia-ni Maria. industrijec v Rimu ter Tomm selli Ivan, direktor v Milanu.
— Središče zgodovinskih študij fašizma.
V Rimu je bilo včeraj ustanovljeno središče zgodovinskih študij fašizma. Naloga novega središča bo izbirati, preurojevati in hraniti dekumente o vseh degodkih, ki s? nanašajo na fašistično revolucijo. Središče bo zasledovalo tudi vse važne sodobne pojave na političnem torišču ter bo najzanimivejšo in najvažnejše dokumente o teh pojavih ter dogodkih shranilo v središčnih arhivih. Organi novo ustanovljenega zgodovinskega središča bodo v stalnih stikih z univei zo, z učenjaki, zgodovinarji ter z vsemi kulturnimi središči.
— Nesreče. Včeraj so bili sprejeti v ljubljansko bomico naslednji ponesrečenci. Jj-žefa Jevševar, 46-letna žena posestnika iz št. Ruperta. je padla s hruške in si zlomila desno nogo. — Slavko Zgajnar, 3-Ietni sin posestnika iz Vrbljenj si je pri padcu med igro zlomil levo nogo. — Alojzija Bradaf., 15-letna hči posestnika iz Kompolj, se je usekala v levico. — Anton Jesenko. 15-lel-ni sin vlagalke iz Ljubljane, se je pri igri ranil na desni nogi. — Stanko Strnad. 18-letni sin posestnika iz Vidma. D^brepo-lje, je podiral drevje; nanj se je zvrnila bukev in obležal je z zlomljeno desno no^o. — Marija Zakrajšek, 21-letna postrežnira iz Ljubljane, je padla na stopnicah in si zlomila desno nogo.
Malo jezikovne paše
Tujcem, ki se uče slovenščine, delajo baje največjo težavo svojilni zaimki. Toda ne le tujc:m. Mars Kdo med nami ne ve,
kaj je »moje« in »svoje«, ali se pravi >tvoje« aH »svoje«. >njegovo* ali »svojec. V drugih  (neslovanskih)  jezikih te težave
ne poznajo, ker je v rabi le po en svojilni zaimek Menda bi hoteli nekateri tudi slovenščino tako poenostaviti, ker prezirajo zaimek »svoj«. Naj jih spomnimo, da je Se vedno v veljavi in rabi.
Ta posebnost našega jezika bi ne delala nikomur težav, ko bi si lahko zapomnili, da slovrica pravi o povratno svojilnem zaimku svoj: Rabimo ga, ko se nanaša na osebek istega stavka. — To je pa menda preteiavno "ker bi morali vedeti Se, kaj ]e >osebek istega stavka«. Najbolje bi bilo seveda, ko bi se lahko zanašali na svoja ušesa, na svoj jezikovni čut, ne da bi morali pn sleherni besedi vprašate slovnico za svet. Sleherni pisec bi naj bil sam svoj sodnik svojega jez.ka.
Marsikomu ušesa odpovedo in če že presoja svoj jezik, zaide v dvome in se r pr. vpraSuje* kako se pravi: Ali si srečal svojo alj tvojo žero? Ali imaš svojo ali tvojo knjigo? Ali boš poslal tvojega ali svojega otroka v šolo? Ali si dal kost tvojemu ali svojemu psu? Ali si vzel tvoj ah svoj dežnik?
Ce vam torej dela »svoj« takšno zgago, bo res najbolje, da se pošteno zagledate v slovnico ter naučite kaj je osebek v stavku, sicer se vam lahko zgodi, da boste zašli v nasprotno skrajnost in sploh ne boste več vpraševali svojih (ne vaših) ušes za a>et: Ta knjiga je svoja (naroestu moja);
svoj denar (namestu moj ali njegov); svoja domovina (namestu naša) je lepa. Zato se pa poigrajmo malo z »mojim«
in s »svojim«; morda boste opazili kakšno razliko: Moj travnik je tam; pojdem na svoj travnik To je moje delo. s svojim delom nisem zadovoljen. Kar imam, sem si
prislužil s svojimi rekami; moje roke so žuljave. Moja beseda ne zaleže mnogo in še sam ne cenim mnogo svojih besed. Z mojm nasvetom je bil zadovoljen, pri svo_ jem delu se pa ni ravnal po njem. — Moj žep je prazen; ali ste tudi vi izprapnili svojega ? Ne bojte se, v vas žep ne bom posegel. — Vse moje prizadevanje' izvirajoče ne 4e iz vneme, temveč iz mojega globokega prepričanja, je bilo posvečeno vaši blaginji; na svoje koristi pri tem nisem gledal. — Svoje napake naj sodim le sam, moje zasluge bi pa naj poveličevali drugi! — Moj jezik je morda še slabši od tvojega In njegovegra; najbrž svojih besed ne tehtam dovolj in zato jih stehtajo drugi; k mojim napakam navržejo še svoje; kjer med svojimi plevami sam stikam zaman za zrnjem, natrosijo svoje pleve še drugi in njihovi ne tehtajo nič več od mojih. — Njegov zgled je vlekel bolj kakor tvoj in moj; najino delo ni bilo boljše od njegovega, čeprav morda pretiravam, kajti vsak ceni najbolj svoje umotvore; čudno, zakaj ni cenil svojih prizadevanj bolje on. Zakaj ni bilo vzor tvoje delo, saj ti bi bil lahko s svojim prav tako kakor on s svojim? — Otroci so včasih spoštovali svoje roditelje; roditelji so ljubili svoje otroke; ljubili smo svojo domovino; vsak je pometal pred svojim pragom: jaz sem spoštoval tvoje, ti moje; vsak človek je ljubil svojega bližnjega. Kdo pa zdaj ljubi svoje roditelje tako, da bi se vprašal: Kako Žive moji starši?
— Morda z mojimi primeri niste zadovoljni, pa si postrezite s svojimi: Vsaka ptica
na svoje grlo poje, vsak osliček mi^ra s svojimi ušesi; tudi mi ne moremo odložiti svojih ušes. čeprav jih večkrat odlagamo, ko bi morali tanko prisluhniti; če odložiš svoja u3csa, se ti posluh ne izboljša (čeprav se ne m^re več mnogo poslabšati).
Ko smo na robu te grenke paše. naj omenimo še vsaj, da, moramo večkrat zaimek »svoj« nadomest ti z drugimi zaimki, čeprav bi navidez ne smeli. Slovnica nam pove. da moramo rabiti zaimke: naš. vaš. njihov itd., ko govorimo o skupni — ne osebni lastn:ni —; primerov najdete dovolj že v samih slovmcah* n. pr.: »Gremo v našo vas. — Le cal:co naj* ro zapriva, prostosti sveta ne želiva! (Prešeren) — Ljubimo naše brate!
Zapomniti si moramo še, da svojilmh zaimkov sploh ne smemo rabiti, ko niso naglašen, to se pravi, ko se razume samo po sebi, za čigavo lastnino gre. Smešno je. če pravimo: Popraskal se je po svojem nosu; delal sem s svojimi rokami; gledam 3 svojimi očmi. — V naših primerih so svojilni zaimki naglašeni, ko hkrati opozarjamo na razliko med njim'. Menda opazite razliko: Med tistimi ženskam j je bila tudi tvoja žena. (Naglašen zaimek.) Menda je bila v tisti gruči tudi kal ina žena — Ce je kaj neužitnih zeli v tej paši, je moja krivda (naglašeno); nikdo ni brez krivde (ne: brez svoje!). — Ce obsojaš napake, sodi tudi svoje; če vodš na pašo, se pasi ie sam — na svojih napakah.
akustika"        -"~—
— Snoči sem bila na premieri »Don Ki-hota«. Akustika je sijajna.
— Zares? Katero vlogo je pa pela?
IZ LJUBLJANE
—lj Spremenljivo, južno vreme. Čeprav ;e ozračje zelo vlažno, odkar žene jug od morja tepel zrak. vendar nt tako močnega leževja kakor navadno pri nas med južnim remenom. Zadnje dni ;e vreme skoraj ta-:o nestalno kakor aprila, vendar pa mo-• amo biti zadovoljni znjim. saj se še vsak lan pokaže solnce. Včeraj se megla dolgo ~i razpršila. Pritiskala je na mesto še po-■ ^ldne. Ko se je tu in tam dvignila ter je vosijalo solnce, se je zopet nenadno zgo-tila. dokler se ni končno zjasnilo. Jasno pa ni oetalo dolgo, ker se je kmalu začelo hlačiti in popoldne je padlo nekaj kapelj ežja. Močneje navadno dežuje ponoči. Tudi •' pretekli noči je deževalo. Davi ni bilo ^.egle.  pač pa  je  bilo precej  močno oblačno, a že ob 8. so se oblaki skoraj po-sem razpršili, da je posijalo nenavadno zgodaj solnce. Morda ho danes nekaj soln-čnih ur. z večjo zanesljivostjo pa pučaku-iemo tudi dež, čeprav davi zračni tlak nt bil nižji kakor včeraj. Juer je  zelo ogrel >7račje.   Včeraj  je  znašala maksimalna temperatura   16.2°.   današnja minimalna temperatura je pa celo dosegla 10.5°, kar je nenavadno za konec oktobra.
—lj Nakazila za sladkor, maščobe In nit-r» za november dobe trgovci od četrtka do robote, torej od 29. do 31. t m v mestnem -»reskrbovalnem uradu tako. da v četrtek 29. .t m. pridejo na vrsto trgovci z začet-n cami A do J. v petek 30 t. m. z začetnicami K do O in v soboto 31 t. m. trgove e začetnicami P do 2. Za mesec november bo vsak upravičenec na svojo živilsko nakaznico dobil za zabelo po 200 g presnela masla in 2.18 del olja.
—lj fctiii tlela iz komorne literature bomo slišali ra prvem letošnjem koncertu Ljubljanskega komornega tra, ki bo v torek, dne 3. novembra ob 18. uri v veliki fl'harmonični dvorani. Italijansko literaturo zastopa Pugnani s svojo Sonato za trio. Iz vrste klasičnih del bo na sporedu Mozartov Trio v C-duru. Slovensko komorno literaturo zastopa Lpovškova Sonata za violino in klavir in iz češke literature bomo slišali znameniti Smetanov Trio, op 15 v g-melu. Odličen spored, katerega bodo izvajali naši priznani domač] umetniki: D rmelj. šedlbauer in Lipovšek. Občinstvo opozarjamo na ta koncert Vstopnice so v rtedprodaji  v  knjij'arni Gla.-cene Matice
—lj Ravnateljstvo II. moške rea!ne gimnazije v Ljubljani (Rakovnik) sporoča, da ho otvoritvena božja služba za učence v torek dne 3. novembra ob 9. uri ^ cerkvi na Rakovniku. Po sv. maši se bodo zbrali učenci na gornjem dvorišču, kjer bodo dobili potrebna navodila in pojasnila. Ravnateljstvo obenem obvešča starše in učene?, da je Visoki komisariat z odlokom IV No 62S1 I dovolil, da se smejo do 10. novembra naknadno vpisati učenci tega zavoda in polagati izpite vseh vrst razen višjega tečajnega in diplomskega izpita. Učenci naj si preskrbe dovoljenja, da bodo mo^li v šolo, oziroma k izpitom.
—lj Odrezke in bone za sladkor, maščobe, milo in krnmpr za mesec oktober bo mestn' preskrbovalni urad od trgovcev sprejemal tako. da jih 2. novembra morajo oddati trgovci z začetnicam; A do F 3. novembra z začetnicami G do J, 4 novembra z začetnicama K in L, 5 novembra z začetnicami M do O. 6. novembra z začetnicami P do S in 7. novembra z za-četn:cam- S do Z Trgovce pros mo. naj se v lastnem interesu natanko ravnajo po tem razporedu ter zane=ljivo s seboj pri-neso tudi seznam oddanih odrezkov in bonov v dvojniku po vzorcu, ki ga je založilo Združenje trgovcev, prav tako pa tudi zeleno knjigo o prejemu blaga in oddaj: odrezkov. Oba seznama pa morata bit: podpisana od trgovca in opremljena z njegovim žigom. Odrezki za krompir morajo biti tako urejeni, da bodo oktobrski, novembrska in decembrski nalepljen' za vsak mesec  posebei   in   popolnoma ločeno.
—lj Zadnji dan razstave »Slovenske vasi«. Uspela slikarska razstava »Slovenska vas^< v Obcrsnalovi galeriji na Gospo-svetski cesti bo danes zaključena. Miloš Sušteršič je s svojim prvim samostojnim nastopom dosegel vsestranski uspeh. Razstava bo občinstvu na ogled le še do 18.
—lj <Vnj<*no naročnike »Dobro knjige«, ki so izjavili, da bodo knjiga sami dvigali v upravi naših listov, a še niso vzeli prvega romana, sTihe vode«, prosimo, da čim prej prdejo ali pošljejo po knjigo v našo upravo v Narodni tiskarni.
—lj Pridelovalcem koruze, ovsa in itžcla
fporoča mestni gospodarski urad. da morajo prijaviti svoj pridelek v Beethovnovi ulici št. 7, soba št. 35 v II. nadstropju, kjer dobe predpisane tiskovine Še posebej jih opozarjamo, da morajo v prijavah naznaniti resnčne podatke, ker so za neresnične prijave pridelka določene občutne kazni Prijave morajo biti v vseh rubrikah izpolnjene natančno in čitljivo s črn lom ali pisalnim strojem. Interesenti dobe prijave od četrtka 29 oktobra do četrtka 5 novembra, oddati pa jih morajo najpozneje do 15. novembra Obenem pa opozarjamo, da
tud j najmanjši pridelovalci morajo prijaviti pridelek. Posebno so dolžni oddati prijave tisti, ki so naznanili posevek, pa nimajo nič pridelka To pa zato. ker mestn: gospodarski urad vodi evidenco nad posevkom in pridelkom. Zato naj slednj: pridelovalec zadosti uredbi, da ne bo kaznovan. Hkrati opozarjamo vse pridelovalce krompirja, torej vse zamudn ke. ki še niso oddali prijave pridelka, a so oddali prja-ve posevka, naj pridelek takoj prijavijo, ker sicer mestni gospodarski urad nima prave evidence
—lj II. dekliška (licejska) ljudska šola bo imela začetno službo božjo v soboto 31. t. m. ob 9 v Vajenskem domu Kersnikova ulica 3 (nasproti Slamiča). Tam bodo učenke zvedele, kdaj in kje se vrši pouk.
—lj Divjačina in odlična vina v gostilni Lovšin.
»Hamleta"
Narodno gledališče
DRAMA
Četrtek,  29.  okt.:  ob   16.30:  Deseti brat.
Red Četrtek. Petek, 30. okt.: ob 16.: Hamlet. Prvič v
sezoni. Red Premierski. Sobota. 31.  okt.: ob  16.30:  Deseti brat.
Izven.
Prva letošnja predstava Shakespeare-jeve ialoiffre »Hamlet« bo v petek ob 16. uri za red Premierski. Zasedba vlog je sledeča: Hamlet—Jan, kralj Klavdij—Le-var, Ofelija—V. Juvanova, kraljica—Danilova, Laert—Blaž, Polonij—Cesar, duh i —VL Skrbinšek, Horatio—Nakrst, Rosen-
Ljub'.jana. 29. oktobra »Ce je možno govoriti pri nas o popularnosti kake klasične igre, tedaj moramo imenovat! na prvem mestu Sh: ke-pearje-veea »Hamleta«. Vedno znova Sg vrača na spored Drame in vselej znova razkrije svoie neizčrpne filozofske globine ter Človeške in umetn:ške vrednote. V uspeli novi uprizoritvi lanskega leta |e Igra] z nespor-n:m uspehom naslovno vlofi i Starko -'an» in jo bo igral tudi v letošnji ponovitvi. Nekaj vlog je na novo zaleden h. Glavni delež uspeha gre poleg Jana Ivanu Leva r ju kot kralju Klavd'ju. V. Ji'.vonovi — Ofelijl, M. Danilovi kralj c: Gertrudi, Cesarju — Poloniju in Lipnhu — grobarju. Prizadevnost vsega ansambla je ustvarilo celoto, ki podaja sliko o omotnUki ravni na?e Drame«.
kranz—Drenovec. Gildenstern—Verd on ik. Osrik— Peček. Marcel—P. Kovic, kraljica v igri—Boltar Ukmarjeva. grobarja—Lipah in Plut, Fortinbras—Gregorin. Volti-mand—Potokar. Kornelij—Podgoršek, — Bernardo—Gorinšek. Fn:ncNcc—Raztresen igralci v igri -Misnica«: VI. Skrbinšek, Brezigar. Raztresen. Režija: dr. Kreft, scena* ing. arh. Fmnz. scensko muzika: D. 2ebre, dirigent   F StUrm
Jurčič—Gola: Deseti brat. Dram ' -cija istoimenske povesti. 16 slik. O^ebe: Deseti brat—M. Skrbinšek. Piskov— Poček, Kvas—Drenovec, starce—Brezigar, deklica—J. Boltarjcva, Dolef—Lipah. Be-niamin—Bratina, graiska gospa—Gabri-jelčičeva, Manioa—LevorjOVO, B :iček— Bajde, Urška—Raknrieva. Obrščak—P, Kovic. Matevžek—Koš č. kmet—Gorinšek, Miha—Potokar. France—Rnz're^on. Krja-velj—Cesar. Krivec—Plut. Krivčevkn— Francka—Sandnova, sodnik Vencelj—Košuta. Režiser;
P. Juvanova. —Nakrst. dr. prof. O. Sest.
OPERA
Četrtek. 29. okt.: Zaprto.
Petek. 30. okt.: ob 10.: Traviatn. I/ven. Znižane cene od  13 lir navzdol.
Sobota, 31. okt.: ob 16.: Don Pasquale. Prvič v sezoni.  Red  Premier ...
Nov Alfred v »Traviati«. V petkovi predstavi Verdijeve »Traviate« bo nastopil v partiji Alfreda mladi tenorist Anton Sladoljev, ki ga pozno občinstvo iz njegovih nastopov v p»rtiinh Lenskega (Onjegm), Ernesta (Dnn Pascjuale), Orlovskega (Netopir) in Gasparona. Nastop v »Traviati« je za vsakega tenorista v.t/on preizkus, ki odloči o njegovih sposobnostih. Zato bo petkova predstava Traviate« prinesla novo zanimivost. »Traviato« bo pela Ivanka Ribičeva, očeta Vek. Janko.
PETEK,  30. OKTOBRA 1912-XXI 7.30: Pesmi in napevi: 8,! Napoved časa
— Poročila v italijanščini. 12.20: Plošča, 12.30: Poročila v sloven&čl i. 12 Lahka glasba. 13.: Napoved 6aaa — Pcro:-.ia v
italijanščini. 13 10: Pet m r.ut gospoda X. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20: Radijske pesmi vodi drigent Angelini. 14.: Paročila v italijanščini. 14.15: Koncert Rsdrjskega orkestra vedi dirigent D. M. Sijanec —-Pisana glasba. 14.45: Poroč'la v sloven-gčri. 17.15: Kmečki trio. 17.35: četrt ure za tvrdko Nizzardo 17.50: Pisana glasba. 19.: »Govorimo italijansko r, rlof. dott. Stanko L bm. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Komorna glasba, 20.: Napoved časa — Poroč la v italiianščini. 2020: Komentar   dnevn:h   dogodkov   v slovenščini.
20.30: Vojaške pesmi. 20.15: Znani dueti. 21.15: A. Nicotera: Pogovor s Slovenci. 21.30:   Violinski  koncert  Albert« Dcrmelja
— pri klavirju M. Lipovšek. 22 10: Koncert
pianistki IfarceOe Barzettl 22.15: Poročila v italijanščini.
ČUDNA HOJA
— Va5 prijatelj je pijan. Zakaj ga ne spravite domov?
— To bi se mi ne posrečilo. On odide domov vedno šele potem, ko ne .nore več h--', it'..
Mali ®p.i&Bi
GOSPODJE POZOR! Klobučarna »PAJK* vam strokovnjaško očisti, preoblikuje in prebarva klobuke vseh vrst po nizkih cenah Lastna delavnica. — Se priporoča — Rudolf   Pajk.   Sv. Petra
POZOR I
V zalogi imam vse vrste rabljenih čevljev, galoš in znežk; iste prodam ali zamenjam. Sprejemam vsa v to stroko spadajoča dela. Galoše in čevlje popravim strokovnjaško. Rlavier Alojzij. Voš-njakova ulica štev. 4.
NAPRODAJ
večja količina popolnoma novih la hrastovih parketov velikosti 40-6 cm ter terazo p!« >čic, materijal za centralno kurjavo in vodovodno instalacijo. — Naslov v oglasnem oddelku »Slovenskega Narodac.
tnserirafte _iov Narodu4
Stran 4
»SLOVENSKI NAROD«,   tetrtek, 29. oktobra 1M2-3DCI
ifer« 248
Najstarejša ljubljanska pokopališča
Eao najstareiših Ijobllatiskih pok^fiališč je bilo menda nekje m
kreslje
Ljubljani, 27. oktobra. Stara pokopališča nam povedo marsikaj o zgodovini krajev. Najstarejša ljubljanska pokopališča se nam pa niso ohranila in niti več ne vemo za vsa. kje so bila. Prihodnji rodovi bodo najbrž tudi že pozabili, da je bilo pokopališče pri Sv. Krištofu. Življenjska sila Ljubljane je bila tako velika, da so se pokopališča morala umikati pred razvijajočim se mestom in so S2 dužila v njem. Ljubljana je prerasla emonske grobove in svoja pokopališča. Zdaj se je mesto razširilo tudi že do »novega« pokopališča, do Sv. Križa. Kmalu bodo morali začeti razmišljati, kje bi našli primernejši prostor za novo pokopališče.
Kje so bila prva ljubljanska p c kopališča?
Na to vprašanje je težko odgovoriti. Vemo sicer, da je bilo eno najstarejših pokopališč pri šentpetrski cerkvi, vendar ga moramo uvrstiti v novejšo dobo. Kje so bila še starejša mestna pokopališča? Zgodovinarji nas opozarjajo, da so se kristjani v znč?tku in še dolgo v srednjem veku držali strogo načela, da mor3Jo biti pokopališča oddaljena od obljudenih krajev. Tega načela so se držali tako trdno, kakor da so. za razliko od poganov, pokopavali mrtve, a ne sežigali. Na to se moramo vsekakor ozirati pri vprašanju, kje je bilo prvo pokopališče srednjeveške Ljubljane. Obseg mesta nam je znan. Vemo, kje je obdajalo mesto obzidje. Pokopališče je torej treba iskati zunaj mestnega obzidja. Vprašanje pa je, kako daleč je bilo pokopališče oddaljeno od mestnega obzidja.
od krajev. V X. in XI. stoletju so se na cerkvenih zborih še odločno zavzemali za to načelo. Kaže, da se ga niso več držali dolgo potem. To nam postane razumljivo, če se zamislimo v razmere tistih nemirnih dob. neprestanih bojev, kužnih bolezni in nereda. Vedeti moramo, da je bilo v srednjem veku marsikatero mesto delj časa oblegano. Tedaj pač niso mogli pokopavati mrličev zunaj mesta ali vsaj ne daleč od •rjega. Najbrž so tudi precej vlekli zgledi menihov, ki so začeli pokopavati svoje brate v samostanih. S cer so imeli tudi menih} v začetku pokopališča na neobijudenih krajih. Sčasom je postalo pokopavanie menihov v samostanih splošno, vendar menda v 13. stoletju še ne. Končno niso pokopavali v stamosta-.u le menihov, temveč tudi posvetne ljudi. V začetku so redovniki odločno odklanjali pokopavanje posvetnih vernikov v samostanu Niti svojih največjih dobrotnkov niso hoteli pokopati v samostanu Vrhovec misli, da v 13. stoletju nj bil pokopan še noben Ljubljančan v samostanu, še manj pa v cerkvi. Prvi cerkveni zbor je pokopavanje v cerkvah strogo prepovedal. V cerkvah so smeli hraniti le relikvije. Sčasom se pa željam uglednih vernikov, ki so želeli biti pokopa, ni na smetem kraju, niso mogli več upirati. V začetku je bilo pokopavanje v cerkvah velika izjema; le največji megočniki so dosegli to čast, kralji, kardinali in Škofi. Eden prvih mogočnikov. če ne celo prvi, je bil Karol Veliki, ki je bil pokopan v cerkvi (v Aachnu"*. To se je zgodilo že v 9. stoletju, leta 814. Karol Veliki je bil posebna izjema in vedeti mo? amo. da je bil pozneje
Številne ljubljanske izkopnine
čeprav so bile v Ljubljani izkopane izredno številne zgodovinske najvtoe, med njimi vendar ni bilo mnogo srednjeveških grobov, da bi lahko po njih sklepali, kje ie bilo pokopališče. Rimski grobovi seveda
ne spadajo sem; rimska pokopališča ali nekropole seveda nimajo nič skupnega s
krščanskimi pokopališči. Zna.Tio je, da so Rmljani pokopavali svoje mrtve ob cestah
c kamnitih sarkofagih. Niso jih sežigali v vseh dobah in zgodovinarji prav po tem
navadno sklepajo, kako star je nr.jdeni sarkofag. V Ljubljani so bili odkopani nešteti limski grobovi, tudi v novejšem času. Vendar je bilo najdenih tudi reka j gro_ bov iz poznejše dobe Po najden h grobovih na kraju sedanje kiesije je krajevni zgodovinar prof. Iv. Vrhovec sklepal, da je bilo najbrž tam ljubljansko pokopališče, kar pa sevedn ni povsem zanesljivo. Vedeti pa moramo predvsem, da je tam bilo lahko pokopališče le v dobi. ko je Ljubljana segala samo od začetka Karlov ške ceste do čevljarskega mostu. Sedanji Mestni trg je pa bil knj kmalu vključen v mesto, prej kakor je domneval ter dokazoval Vrhovec. Vendar je verjetno, da je bilo tam kdaj ljubljansko pokopališče, a moralo je biti opuščeno že zelo zgodaj, najbrž že onem tisočletju. Kosti so našli, ko so podirali staro poslopje meščanskega špitala po potresu.
Pokopavanje v cerkvah in samostanih
Katoličani se pa niso vedno držah načela, da morajo biti pokopal:šča oddaljena
tudi proglašer za svetnika. Seveda so tudi v ljubijankih cerkvah začeli v tisti dob:, ko se je ta običaj razširil drugje po svetu, pokopavati posvetno vernike.
Pokopališče pri frančiškanskem samostanu
Eno najstarejših ljubljanskih pokopališč je bilo pri frančiškanskem  samostanu, ki
je stal na sedanjem Vodnikovem trgu (pozneje timnazija). Ob tem samostanu je bila
ena najstareiš h ljubljanskih cerkva Bivši (pozneje prezidam)  samostan so podrl: po
potresu, 1. 1S99. Okrog samostanske cerkve je bilo že zdavnaj pokopališče, najbrž takoj v začetku dobe, ko ni več veljalo načelo, da morajo hit; pokopališča oddaljena od naselij. Da je bilo na Vodnikovem trgu nekdaj pokopališče, ni zgolj domneva. Mnogo veljakov je bilo pokopanih v samostanski cerkvi, ki so jo podrli, ko se je v bivšem samostanu naselila gimnazija. Ko so cerkev podirali, so odkopali nad 340 trupel in nekatera n so še razpadla. Krste so bile shranjene tudi v samostanskih hodnikih. Tu so bili pokopanj odl:čniki naj-veljavne.iš h rodbin kranjske dežele, grofi in baroni; tako jih je bilo iz rodbine Au-erspergov 20, Blagajev 15, Barba 8 in mnogi drugi. Seveda so pokopavali vernike tudi v drugih ljubljanskih cerkvah, tako v špi-talski ccikvici sv. Elizabete, ki je bila dolgo v rokah protestantov. Cerkev so podrli 1. 1783. Dokazano je. da so protestanti pokopavali svoje vernike v letih od 157S do 1596 tudj v drugh ljubljanskih pokopališčih, odnosno cerkvah, in sicer pri Šen-klavžu. Sv. Jakobu, šontpetru in pri fran-čškanih.
Šentpetrsko pokopališče največje
že tedaj, ko so pokopavali tudi pri drugih ljubljanskih cerkvah, odnosno v njih, je bilo šentpetrsko pokopališče največje. To je razumljivo, saj je bila šentpetrska župnija dolgo največja v deželi in edina ljubljanska. Na ientpetrskem pokopališču seveda niso pokopavali le veljakov, temveč prav tako revne kakor bogate. Ko ugledmi Ljubljančani niao našli za svoje rajne prostora drugje, so morali biti zadovoljni tudi s prostorom na šentpetrskem pokopališču. Od tega pokopališča se nam je ohranilo le nekaj nagrobnikov, ki so vzidani v cerkev. Iz njih pa sprevidimo, da so tam pokopavali tudi odličnike. Poleg katoličanov so bili pokopani na šentpetrskem pokopališču tudi nekateri veljavni protestanti kljub hudim trenjem in sporom. Tako je bil tam pokopan Jurij Dalmatin, ki je polagal, razen Trubarja, temelje književni slovenščini, saj je prevel sveto pismo v slovenščino. Tudi Jurij »Kobila«, kakor so imenovali zasmehljivo nasprotniki Jurija Jurešiča, je b;l tam pokopan, razen številnih drugih protestantskih pridigarjev. Vendar so protestanti imeli menda že v 16. stoletju tudi svoje pokopališče, in sicer nekje blizu Ajdovščine.
Opustitev šentpetrskega pokopališča je bila v zvezi s povečanjem šemtpetrske vojašnice in v glavnem z vladnim odlokom 1. 1779, ko je vlada Marije Terezije prepovedala pokopavanje v obljudenih krajih. Pokopališče pri šentpetrski cerkvi so mo.
Italijanski In nemški brzi oddelki so se srečali v kolenu Dona, ko so se pomikali prott
novim položajem, ld so jim bili odkazanl
rali takoj opustiti in tedaj so morali najti prostor za novega. Cerkev sv. Krištofa je bilo podružnica Šentpetra in ker je bila tedaj precej daleč od mesta in imela je primerno zemljišče, so pokopališče določili tam. O tem pokopališču pa tomo zapisali nekaj še prihodnjič.
Ali bo žensk zopet preveč?
Izgledi nemških deklet na možitev — Odgovor na zelo razSirjeno zmotno mnenje
Tudi lajik ve, da so se ob koncu prve svetovne vojne za mnoga leta zelo zmanjšale mežitvene možnosti dekUt zaradi izgube dveh milijonov za ženitev sposobnih mož, in je n. pr. samo pri Nemcih ostalo 1 in pol milijona žensk brez moža. Človek običajno pričakjje v razvoju dogodkov ponovitve, čeprav ga zgodovina k temu ne upravičuje. Vsekakor menijo danes zlasti v Nemčiji mnoga dekleta in matere za možitev godnih deklet, da stoji pred vrati zopet strah velikega presežka žensk. Nemški znanstvenik dr. Aleksander Paul odgovarja na to vprašanje z naslednjimi splošno zanimivirnj razmotrivanji.
Predvsem ugotavlja, da številčno razmerje med samskimi moškimi, sposobnimi za zakon in enakimi dekleti, ne zavisi vedno od tega, koLko dečkov in deklet sa je rodilo pred 20 ali več leti. Tega številčnega razmerja ne spreminja samo izpadek zaradi smrti ali vojn. Mnogo bolj sta v tem pogledu važni dve vprašanji: povprečna razlika v poročitveni starosti med možem in ženo in alj število rojstev pri določenem narodu narašča ali pada. n-ceedvmslups-sumlh  rdgov mlhw umih
Izkušnja je pokazala, da je razmerje med moškimi in Ženskimi dojenčki praviloma 106 : 100, da se torej dečkov rodi 6% več. V prejšnjih časih so ugotavljali, da so dečki dostopnejši za otroške bolezni, tako da se je razmerje med obema spoloma do starosti primerne za možitev izenačilo. Izboljšana nega dojenčkov in otrok je pa vodila do tega, da nastopi starostno izenačenje spolov danes žele v 56. življenjskem letu. Dotlej obstoja vedno presežek moških
in šele po 56. letu starosti nastopi po tem merjenju presežek žensk, ki ga pa v tej
visoki življenjski dobi že skoraj ni mogoče več oceniti kot zmainjšanje možitvenih izgledov.
Ce hočemo možitvene možnosti pravilno oceniti, ne smemo števila moških enega letnika primerjati s številom žensk istega letnika temveč moramo izhajati iz dejstva, da se možje poročijo povprečno s tri leta mlajšimi ženskami. Torej moramo število moških določenega letnika primerjati s številom žensk tri leta mlajšega letnika n. pr moški letnik 1910 z ženskim letom 1913 Ce število rojstev pri določenem narodu narašča, je kasnejši letnik močnejši kakor prejšnji. Vsebuje torej več deklet, kakor tisti letnik, iz katerega izhajajo možje. To bi kazalo na presežek žensk. Na podlagi številk, veljavnih za Nemčijo, je preizkus pokazal  naslednji rezultat:
Ce vzamemo n, pr. 10 rojstnih letnikov 1891—1900, ugotovimo, da je bilo v tem času rojenih 9,777.014 dečkov in 9.225.910 deklic. Torej je bil dosežen presežek moških za 551.134. Ce pa primerjamo število moških teh deset letnikov s številom žensk za 3 leta mlajšega desetletja 1894—1903. j2 razmerje v starosti 20 let, torej ob nastopu za mož:tev sposobne dobe, naslednje: moških je 8,535 365. žensk pa 8,492.107.
Presežek moških se je tako zmanjšal od 551.134 na 44.258.
Iz tega sklepajo, da ima moški presežek pri naraščajočem prebivalstvu padajočo tendenco. Enak račun je bil izveden za dobo padca rojstev pri Nemcih, pri čemer je bilo za osnovo število moških osmih letnikov 1923—1930 in število žensk letnikov 1926—1933. Pri teh letnikih se je ob nastopu možitvene starosti pokazal presežek moških v višinj 538 985. Pri narodu, katerega število se manjša, kaže torej presežek moških stopnjujočo tendenco, kar se pravi z drugimi besedami da se možitveni izgledi za ženske večajo.
Praktična uporaba te metode preračunavanja v zvezi s podatki nemškega štetja leta 1939. ugotavlja, da so Nemci vstopili v vojno s precejšnjim moškim presežkom. 2e v 12 letnikih 1903 do 1914 je znašal napram ženskim letnikom 1906—1917 nad 600.000. Ce se preizkusijo sledeči letniki, se ugotovi zopet okoli 700.000 mož več kakor žensk. Tendenca k stopnjujočemu se moškemu presežku bo šele tedaj izginila, ko bodo stopili v starost sposobno za možitev rojstni letniki z večjim številom rojstev, torej približno po 10 letih.
Pri praktični presoji možitvenih Izgledov pa je treba še upoštevati, da se je v Nemčiji od leta 1933. naglo večalo število porok, ki jim je ob začetku vojne sledil Še nadaljnji izredni val. Ob tem času so se med drugim poročili nenavadno številni moški starejših letnikov, ki pa niso izbrali žensk večinoma iz njim pripadajočih
le tri leta mlajših letnikov, temveč iz znatno mlajših. Tako kaže slika, da je veliko število moških letnikov usmerilo svojo izbiro žensk na manjše število  mladih za
možitev sposobnih dekliških letnikov, iz katerih so se omožile dekleta deloma »predčasno«.
Izgledi za možitve nemških deklet v bližnjih 10 letih so torej zelo ugodni in je zelo upravičeno upanje, da tud^ nadaljevanje vojske ne bo v tena pogledu prineslo bistvenih izprememb.
vinskih stajah, v globoke podzemne jame* iz katerih prilezejo šele v začetku toplega poletja. V zimskih mesecih nosijo vso skrb za preživljanje plemena ženske. Pozimi morajo skrbeti ne samo za gospodinjstvo, temveč hodijo tudi na lov in ribolov, da spravijo skupaj potrebno hrano.
Ta način življenja se zdi moškim povsem naraven. Oni sploh ne mislijo na to, da bi si v poletnih mesecih preskrbeli kaj za zU mo. Zene poleti manj delajo kakor moški in to je edino njihovo plačilo za skrbi in trud čez zimo. To pa ima svoj naravni vzrok v tem. da se rode otroci tega indijanskega plemena po stari navadi skoraj izključno v poletnih mesecih. Moški s'cer »spe« svoje zimsko spanje v brlošh pod zemljo, toda v nasprotju z živalmi čez zimo nočejo ostati brez hrane. Zato moi\,,a skrbeti za nje žene in jim prinašat; hrano v brloge. Tam možje večinoma spe.
Pospeševanje ovčjereje v Turčiji
Turško kmetijsko ministrstvo si že vej let prizadeva zboljšati domače pasme ovac, da bi dajale boljšo volno in več mesa. Iz domače volne lahko izdelujejo samo blaeo za vojaške plašče in podobno, boljše vrsto blaga pa mora Turčija uvažati Da bi se mogla Turčija polagoma osamosvoj ti ti i i na tem polju, uvaža kmetijsko ministrstva plemenske ovne merinske pasme iz Nemcu, je. Nedavno je dobila Turčija iz Nemč ie 750 takih ovnov, v kratkem jih pa dobi šo toliko. Ce se bo hotela Turčija v pogledu dobre volne osamosvojiti, bo morala skozi več let uvažati še približno po 2500 plemenskih ovnov letno. Uvoz fine volne v obliki oblek in plaščev je znašal pred vojno letno okrog 3 milijone kg, dočim znaša v^a poraba v Turčiji letno 10 milijonov.
Zimsko spanje ljudi
Šele nekaj let je znano, da lahko tudi ljudje spe zimsko spanje. Taki ljudje žive na veHkem otoku Ognjena zemlja, ločenem od južnoameriške celine po Magellanskl ožini. K temu otoku spada še cela vrsta manjših otokov Ime je dobil po mnog'h plavžarskih ognjen, ki jih je opazil Magal-haes 1. 1520, ko je odkril otok in prevozil po sebi nazvano morsko ožino. Na Ognjen: Zemlji prebiva na bregovih Lago Fagnano indijansko pleme, ki njegovi mošk: člani spe zimsko spanje. Zima se na južni poluti seveda ne prične ob istem času kakor pri nas. Tam se pričenja zima v marcu. Ob tem času se umaknejo maski prebivalci otoka, ki prežive poletje v primitivnih ži-
Slovaška brez nezaposlenih
Na Slovaškem praktično ni več nezaposlenih. Vprašanje nezaposlenosti je bilo urejeno v celoti. Leta 1937 je bilo na ozemlju sedanje Slovaške še nad 100.000 nezaposlenih in v aprilu 1938 jih je bilo še 95.000; takoj po ustanovitvi samostojne Slovaška je pa padlo njih število na 57.460 in od le*
ta 1939 neprestano nazaduje. Iz poročita delovnega urada je razvidno, da je imela Slovaška letos v avgustu samo še 2219 nezaposlenih, v septembru pa 1422. In še pri teh gre večinoma za telesno pohabljene, ki niso sposobni za delo. Zato lahko rečemo, da Slovaška ne pozna več problema nezaposlenosti.
PRAKTIČNA ŽENA
— Kaj si dala možu za god?
— Sto cigar.
— To je pa predrago darilo.
— Kaj še! Nič me ni stalo. Skozi vsa leto sem mu jemala cigare drugo za druga iz doze in jih spravljala.
NAJBOLJŠI ODGOVOR
4
— Dečko, ali veš, kje se dobi sadje? —♦ vpraša gospod na ulici Janezka.
— Vem — na drevesu, — odgovori de-» ček.
SODOBEN PRIMER
Študentka pride k izpitu in profesor j<* vpraša, ali mu more povedati primer iM uporabe kemičnih sredstev v moderni cU vilizacijl.
— Svetlolaske, — mu odgovori.
D. D u Maurier:
Prva
130
Roman
»IV mislite, da imate sami besedo, a? Mislite, da tu ne gre za slučaj, ki bi utegnil priti pred sodišče... Toda jaz imam dokaze! Pravim vam, da je de Winter ubil Rebeko. ker je bil ljubosumen name. Ljubosumen je bil, blazno ljubosumen, zanesite se! Tisti večer je vedel, da me čaka v hišici, pa je šel in jo ubil. Nato pa je zanesel njeno truplo na jadrnico in jo potopil.«
»Zgodba je dobro zgrajena. Favell, vendar ponavljam, da nimate dokazov. Privedite mi pričo, ki je bila navzočna pri tem, kar pripovedujete, pa vas bom morda začel imeti za resnega. Poznam tisto hišico na obali. To je dokaj samoten kraj, jelite, kjer je gospa de \Vinter hranila potrebščine za ribolov in priprave za jadranje? Vaši zgodbi bi bilo v oporo, ko bi ga lahko izpremenili v vilo med pet-desetorice drugih vil na obali. .. Tedaj bi bilo mogoče, da bi bil kdo izmed prebivalcev prisostvoval žaloigri, ki jo opisujete.«
»Trenutek...« je rekel Favell. »Verjetno je, da je de Winterja tisti večer nekdo videl. Zelo verjetno ... Vredno je poskusiti. Kaj porečete, če vam privedem pričo?«
Polkovnik Julvan je skomignil z rameni. Videla
sem, kako se je Frank vprašujoče ozrl na Maksima, ki ni bil rekel besedice, in kako je opazoval Favella. Mahoma sem uganila, kaj je temu na misli. V bliskovito kratkem trenutku strahu in groze sem spoznala, da ima prav. Nekdo je bil videl dogodek tiste noči. Majhni drobci so se mi oglašali v spominu. Besede, ki jih takrat nisem razumela, misli, ki sem menila, da so se porodile v možganih ubogega bebca.
Sla je na morje, a? Nikoli več je ne bo nazaj ...« > Saj nisem nič povedal...«
Ben je vedel. Ben je bil videl. Ben s svojo preprosto in bolno pametjo je bil priča... On se je tisto noč klatil po gozdih. Videl je bil Maksima, ko je odvezal jardnico; in videl ga je bil potem, ko je v čolnu sam priveslal nazaj. Čutila sem, da ni v mojih licih niti kaplje krvi več; brez moči sem se naslonila na hrbet blazinjaka.
»V tem kraju živi ubog norec, ki se skoraj vedno potika po morskem bregu,« je rekel Favell. »Kadar koli sem prišel k Rebeki, je bil zmerom kje v soseščini hišice. Mnogokrat sem ga videl. Spal je v gozdu ali, kadar so bile noči vroče, kar na obali. Zmešan je in se ne bi bil iz svojega nagiba nikoli upal z besedo na dan. Toda če je tisto noč le količkaj videl, mu bom znal razveza ti jezik. In če izpregovori ?«
»Kdo je to? Ali je vse to res?« je vprašal polkovnik.
»Najbrže misli Bena,« je pritrdil Frank, ko se je znova ozrl na Maksima, »To je sin enega naših zakupnikov. Ze od rojstva je bebec; siromak, ki ne ve, kaj govori ne kaj dela.«
»Kaj za to, vraga!« je kriknil Favell. »Oči ima, ali ne? Vsekako bo vedel, kaj je videl. Treba mu je samo reči da ali ne. Zdaj vas poliva kurja polt, kaj ne? Predrznost vas mineva?«
»Ali ne bi bilo moči najti tega človeka in ga zasli-šati?« je vprašal polkovnik.
»Seveda,« je rekel Mak si m. »Frank, reci Robertu, naj pogleda k Benovi materi, in če je tam, naj ga pripelje semkaj.«
Frank se je obotavljal. Videla sem, da me skrivaj pogleduje.
»Daj. za Boga, pojdi že!« je vztrajal Maksim. »To stvar je treba končati, mar ne?« Frank je odšel. Čutila sem, kako me znova grabi krč za želodec...
Čez nekaj minut je bil Frank spet pri nas. »Robert je vzel moj voz,« je rekel. »Ako je Ben doma, ga bomo imeli čez deset minut tu.«
»Dež ga je najbrže zadržal v hiši,« je menil Favell. »Videli boste, kako mu razvežem jezik!« Pogledal je Maksima in se zasmejal. V obraz je bil še bolj rdeč kakor prej- Potil se je od razburjenja, znojne kaplje so mu pokrivale Čelo. Opazovala sem zabuhli tilnik nad ovratnikom in uhlja, ki sta mu nizko stala obakraj glave. Videti je bilo, da vsa ta bujnost ne bo dolgo trajala. Ze zdaj je bil izrabljen človek in se je nagibal k debelosti.
»Zdi se mi, da ste ustanovili v Manderlevu zločinsko družbico!« je poskočil po kratkem molku in si vzel ne vem koliko cigareto. »Vsi dajete drug drugemu potuho. Celo mirovni sodnik drži s častito bratovščino ... Zastran gospe nič ne rečem. Pravično je, da žena brani moža. Crawley seveda ne prihaja
v poštev. Zaveda se, da bi izgubil službo, če bi povedal resnico. Vendar, vendar, zdi se mi, da je nai tihoma še zdaj nekoliko jezen name. Pri Rebeki niste bogvekaj dosegli, Crawley, a? To pot vam bo laže^, kar pogum ... Zenica bo vesela, da jo prestreže vaša bratovska roka, kadar koli se bo onesvestila ..«
Zgodilo se je, kakor bi trenil. Kretnja je bila taka nagla, da nisem videla, kako jo je mogel Maksirn napraviti; videla sem le, kako se je Favell opotekel, padel čez stranico divana in se odtod zavalil po tleh, In Maksim je stal pred njim. Zastudilo se mi je*
V tem, da je Maksim udaril Favella, je bilo nekaj poniža ve lnega. Najrajši ne bi bila nič vedela o tem... Nič vedela in nič videla! Polkovnik Julvan ni bit rekel besedice, a zdelo se mi je, da je namršil obrvi« Obrnil je onima dvema hrbet in stopil k meni.
»Mislim, da bo prikladneje, če greste gor, gospa,< je rekel, ne da bi povzdignil glas.
Zmajala sem z glavo. »Ne,« sem zašepetala. »Ne.*
»Ta človek je v takem stanju, da utegne ziniti kdo ve kakšno nezaslišanost. Kar ste videli, na žalost ni bilo zelo lepo. Vaš mož ni mogel drugače, a mučno je, da ste videli.« (
Nisem mu odgovorila; napeto sem gledala Favella* ki se je počasi spravljal na noge. Težko se je spustil na divan in si z rutico obrisal obraz. »Piti mi dajte,c je rekel. »Nekaj piti.« i
Maksim je pogledal Franka, ki je zapustil sobo*; vsi smo še molčali, ko se je vrnil z whiskyjem ia sodavico na podstavku. Natočil je kozarec ter ga podal Favellu. Ta je pil, željno kakor žival.
Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Pran Jeran — Za InaeratnJ del Usta: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani