PoStnfsa dbSaoa V ffotorfad* Leto X9 št. Ljubljana, sreda 28. avgusta 1929 Cena 2 Din 40 Din. tka i. TeMn Hm, 3132, 9123, HM, 3128 ta »136. ■aribort Aleksandrov« ceaU U. Tetafaa st 440. C«4ei Koceaora aLi T«Moa Ktv.M. bofcnpni m m Tateto« tt. 3133. 3133, 3134. 3121. 31» oddetefci L»*Mwi>. IWmw 4 Telefc« tt 2404. Maribor« Ahkundran m# tt U Teleioe it i» Cettei Kneenova aRt» It & Teieioe it. 1«0 pri poit &ek savotffes UnMtaaa •t 11.842. Pni« Smk> »480» Wla» Nr. UBJ41 Prisrčen sprejem naših rojakov iz Nemčije Sinoči je dospelo na Jesenice in Bled 180 naših rojakov iz Nemčije, Belgije in Holandske haaške konference stanku ugotoviti, ali je sploh zum - Anglija odklanja hipo-hipotezo PO vojni nastalih vprašani, ki vznemirjajo Evropo in ves civilizirani svet že deset let. Najhuje bodo s prelomom ali odložitvijo konference prizadeti Nemci, ki so stavili vse nade na sprejem Youngove pogodbe, ki jim nudi napram Dawesovi pogodbi celo vrsto znatnih gospodarskih in finančnih olajšav. V krogih nemške delegacije so celo mnenja, da bo zaradi tega zašla nemška vlada najbrže v krizo, katere izhod bo vse prej kakor ugoden za nadaljnje pospeševanje pomirjenja med evropskimi državami Nemški minister dr. Wirth je nastali položaj označil z naslednjim drastičnim stavkom: »Politična obleka je bila gotova, pa smo jo zavoljo nejasnega finančnega položaja morali obesiti na klin, še preden smo jo pomerili.« Odločilna seja dovede do sporazuma? Haas, 27. avgusta g. Današnja popoldanska seja šestorice držav traja brez prekinitve dalje. Ob 19. uri so si delegati dali prinesti nekaj okrepčil v zborovalno dvorano. Ob 21. uri je prišel tajnik francoske delegacije ter je dal Briandovema šoferju r.alog, naj preskrbi nova okrepčila za delegate. Ob 21.30 so nemški delegati zapustili sejo. Bivši državni kancelar dr. Wirth je izjavil, da je led prebit Zavezniške upniške države skušajo priti do sporazuma. Ker pa nemška delegacija nima s tem oorav ka, je provizorično zapustila sejo. Dr. Wirth je izjavil, da čakajo Nemci na telefonski poziv, nakar se bodo zopet vrnili. Zdi se, da hočejo države upnice vsekakor priti do sporazuma. Od francoske strani doznava vaš poročevalec, da hočejo po odhoda nemške delegacije s privatnimi pogajanji med posamezniki doseči zbližanje. Seja bo trajala velik del noči, mogoče vso noč. »Zeppelin" zaključuje polet okoli sveta Zrakoplov se je davi vzdignil za polet preko ameriške celine - Nenavadno ugodna vožnja Ljubljana, 37. avgusta. Tam gori v severoeapadnem kotu Nemčiie in v zadnjem času tudi v rudnikih Belgije in Nizozemske si sluzi svoj težki kruh neikaj tisoč slovenskih rudarjev. Slovenska emigracija v te kraje je že stara in traja že cele generacije. Slovenski rudar je od nekdaj cenjen kot strokovno posebno sposoben, trezen in pošten delavec in tvori zlasti na Westfalskem priznamo elito. Seveda, nje sovo življenje ni prav nic zavidanja vredno. Odtrgati se je moral od rodne grude in usoda izseljenca nikjer ni priietna. Borba za kruh je trda in težko delo brezobzirno izčrpava telesne sile. Naš rudar se je mora! vživeti v povsem tujo okolico, tujo mu po jeziku in čustvovanju, tujo tudi po razmerah in prilikah: telesnemu trpljenju se ie pridružila tudi duševna zapusce-nost. Iz osamelosti, iki Jo je občutil nas človek v tujini, se je rodila želja po družen tu z rotaki, ki jih je zadela enaka usoda. Iz te težnje so vzklile slovenske organizacije na Westfalskem, in v novejšem času tudi v Belgiji in na Ho-iandskem. Te organizacije so socijatna m v rrrnogi meri tudi podporna središča naših rojakov. One pa so tudi prevažen kulturni faktor v naši emigraciji, v njih ie osredotočena narodna misel, one tvorijo neraztržno zvezo z domovino ter v mnogi meri (nadomeščajo našemu človeku domačijo. Rudarji, ki so se izselili, so Prišli v tujino z miselnostjo, kakršne so se navzeli doma. Ta miselnost ie bila merodajna za nje. ko so se odločali, h kateri organizacija naj pristopijo. „ , Veliki povojni preobrat, ustanovitev svobodne velike Jugoslavije, se je živahno odražala tudi med našimi West-falci. Stari duh se je tam v tujini še dolgo Skoraj izključno uveljavljal in držal naše slovenske roiake. že davno jugoslovenske državljane, še vedno v sponah »esterajharstva«. Nekaj časa ie izgledalo. da je med njimi separatistična deja trdno zasidrana. Toda jtigosloven-sko orrjentirani elementi med njimi so dobili novih sil iz nove domovine in s sistematičnim, organiziranim delom ^se e izvršila duševna preobrazba nalših rudarjev na Nemškem, ki je danes na zmagovitem pohodu. Velika organiza-c a »Zveza jugoslovenskih delavskih in podpornih društev v Nemčiji«, kateri so se v novejšem času pridružile »Jugoslovenske podporne enote« v Holan-diji in Belgiji, z občudovanja vredno vztrajnostjo, energijo in požrtvovalnostjo vrši svoje važno poslanstvo med našimi rudarji ter se vedno bolj jača in širi. Ni bila lahka borba za zmago jugoslovenske misli med našimi ljudmi v tujini; nasprotniki, domači in tuji, so napeli vse sile, da jo preprečijo. V skupini. ki je danes prišla v domovino, se nahataio prvi pijonirji jugoslovenske deje, možje in žene, prežeti ljubezni do Jugoslavije, najbližji nam po mišljenju 'n čustvovanju. Zato jih danes pozdravlja domovina s čustvom globoke hvaležnosti za njihovo nesebično ljubezen in požrtvovalno delo. Skusili so. da je tujina mačeha, skusili So pa tudi, da domovina ni vedno dobra mati in da ne ravna vedno enako oravično s svojimi otroci. Toda ohranili so do nje gorko ljubezen, in ko mislijo na njo v tujini, jim zažari pred očmi v vsej svoji lepoti in ne vidijo madežev na njej. Naj ta velika ljubezen trpinov do matere domovine v teh dneh njihovega bivanja med nami. ne doživi raizočaranja; naj jo najdejo tako, kakršno so si v dušah ustvarili nai tujem. Njihov obisk pa naj nas vse znova opozori, da se tam daleč na severoza-padu Evrope nahaja dragocen del našega narodnega telesa, da tam trpijo in živijo tisoči slovenskih ljudi, s katerimi moramo ohraniti žive stike, da nikdar ne izgubijo občutka, da so nam in domovini dragi in da je njihova sreča in dobrobit tudi sreča in dobrobit ,vsega naroda. Iskreno nam dobrodošli, dragi bratje! Povratek kralja v Beograd Beograd, 27. avgusta, a. »Avala« poroča: Nj. Vel. kralj je davi ob 11.30 prispel z Bleda v Beograd. Seja ministrskega sveta Beograd, 27. avgusta, a. Danes dopoldne se je vršila seja ministrskega sveta, ki so ji prisostvovali vsi ministri z izjemo ministra za zunanje posle dr. Voje Marinkovi-ča in ministra financ dr. Stanka Švrljuge, ki se nahajata v Haagu, ter ministra javnih del inž. Savkoviča. ki ima bolezenski dopust. Seja se je bavila s poročili o škodi, ki so jo povzročile poplave na raznih krajih države. Ministru za notranje posle so bifi odobreni potrebni krediti za nrvo pomoč, da jo razdeli med prizadeto prebivalstvo. Na seji je dalje namestnik ministra zunanjih del dr. Kosta Kumanudi podal poročilo o vprašanju predvojnih dolgov, kakor tudi o delu haaške konference. Iz politično-upravne službe Beograd, 27. a/v®usta. a. Za višjega prišteva v 7/1 vri sreakeim fiafetett-vu v Neverni mestu je po®tarv#en g. Otoair Skaiec, doslej pri isteim na>-fe&tivu v 8/1. Bled, 27. avgusta t. Nad vse prisrčno so bili danes na Jesenicah pozdravljeni naši rojaki iz Nemčije, Holandske in Belgije, ki so po dolgih letih zopet prispeli na obisk v domovino. Pripravljalni odbor ie preskrbe! vse potrebno, da je bil sprejem dobro organiziran. Na jeseniškem kolodvoru se Je že ob 17. začelo zb; ali občf&s.vo Navzoči so bili predstavniki v-s-h narr.dnih društev, vse narodno zavedno delavstvo, mnogo jeseniških meščanov, korporativno pa so se udeležili sprejema jeseniška Narodna strokovna zveza s predsednikom Globočnikom in ? zastavo, jesen:Vvi Sokol s st.T~r.sto dr. Obersnelom in godbo ter delavsko pevsko društvo «Sava». V nestrpnem pričakovanju brzovlaka, ki je imel četrt ure zamude, je občinstvo napolnilo prostrani peron jeseniškega kolodvora. Sprejem na Jesenicah Končno je vendar prisopihal iz karavanškega predora brzovlak s tremi dolgimi, s slovenskimi zastavami okrašenimi vagoni, v kateri.i so prispeli izletniki. Sokolska godba je ob prihodu vlaka zasvirala koračnico, občinstvo pa je burno pozdravljalo dosle goste. Ko se je vlak ustavil, ie pevsko društvo »Sava« zapelo pesem »Slovan naj živi«. Izletniki 180 po številu, ki jih vodi znani organizator westfalskih Slovencev g. Pavel Bolha, so med tem izstopili iz vagonov in se prisrčno pozdravljali z navzočimi znanci in prijatelji. Prvi je drage goste in rojake pozdravil tajnik NSZ g. Vladimir K r a v o s v imenu pripravljalnega odbora in Narodne strokov ne zveze, za njim pa v imenu jeseniške občine dr. Frančišek Kogoj. V imenu jeseniškega delavstva je pozdravil tovariše predsednik jeseniške NSZ in stari borec za delavske pravice g. Andrej G 1 o b o č n i k napsoled pa delegat izselieniškega komisa-rijata v Zagrebu g. dr. Vladimir B a r a c. kj je zastopal obenem tudi ministra za socijalno politiko. Izvajal je med dr.: » V imenu izsejjeniškega komisarijata, ki mu pripada naloga, da vzdržuje zveze med domovino in brati v tujerr. svetu, vas najto-pleje pozdravljam. Prišli ste v domovino, kjer boste zopet spoznali, da ste le tu zopet svoji na svoiem. Ne pozabite na domovino niti vi, niti vaši otroci in tudi domovina ne bo nikoli pozabila na vasi« Izpoved malega šolarčka Vsem govorom so sledili navdušeni vzkliki in ovacij ni bilo ne konca ne kraja. »Sava« je pod vodstvom svojega dirigenta S. Gostiča krasno ubrano zapela »Iz brat-skog zagrliaja«, nakar je sokolska godba zaigrala državno himno. Vsem pa so stopile solze v oči, ko so izletniki dvignili na ramena 10 letnega šolarčka Rudiia Ravnikar-ja. učenca M. razreda osnovne šole v Seu-remundu rta Holandskem, ki ga je mati naučila, da je pozdravil roiake z naslednjim nagovorom: »Dragi Slovenci! Tudi jaz mali Sloven-ček vas pozdravljam v imenu vseh nas, do-šlih Slovencev in vseh ostalih, ki niso mogli z nami, ker imajo zadržke. Od vsen vam prinašam obilo pozdravčkov. Marsikateremu bo danes zalila oko grenka solza, ker mnoge smo pustili v tujini, saj jih nismo mogli zbuditi iz večnega spanja. Pokriva jih tuja zemlja, naj jim bo lahka. Enako pa se bo tudi marsikomu izmed nas tresel korak, ko bo prestopil prag rojstne hiše, ker je pred leti zapustil vse v najboljšem zdravju, danes pa bo manjkal eden ali drugi. Pokriva iih naša ljuba domača zemlja in bodi jim tudi la.ika«. »Hočem vam še povedati o današnjem svidenju, kako smo se vesilili in često pri- čakovali današnjega dne. Posebno še mi otroci. Ne spominjam se dneva, ko me je mati nesla v naročju /.zpod domače strehe v tuje kraje. Takrat mi mali še nismo vedeli, kako ljuba nam je naša domovina in da je tujina za nas le mačeha. Posebno še za naše uboge očete, ki se trudijo za naš vsakdanji krunek, a žnjitni trne tudi naše matere, njih otroci pa si delimo pravice v tujem jeziku. Ko doraščamo, bolj in bolj spoznavamo, da nam je nailiubši in najdražji naš materinski slovenski iezik. Tega ne smemo nikoli pozabiti in tako se glasi geslo nas mladih Slovenčkov v tujini: Slovenec sem, Slovenec bom. dV>kler po zemlii hodil bom. Bog živi naj slovenski rod, dokler po zemlji hodi tod.« Občinstvo je bilo ginjeno do solz in mali govornik je bil deležen viharnih ovacij. Za vse pozdrave se je nato zahvalil še vodja izleta g. Bolha, ki je s solznimi očmi naglašal, da bodo vsi lepi vtisi, ki jin bodo izletniki dobili v domovini, še bofi učvrstili v tujini njihovo ljubezen do rodne grude. Končal je z vzklikom: >Živela Jugoslavija! čemur so se vsi navzoči navdušeno pridružili. Predsednik Bolha se je nato še zahvalil posameznim organizatorjem sprejema, zlasti pa tudi dirigentoma sokolske godbe in pevskega društva »Sava«.. Med tem je bila izvršena carinska revizija in le prenaglo je prišla ura ločitve. Ob 7. je vlak med sviranjem sokolske godbe in viharnim vzklikanjem občinstva zapustil jeseniško postajo. Na Bledu Rojakom iz tujine so se pridružili številni svojci, ki so jih prišli pozdravit že na Jesenice in v vagonih so se razvili živahni pogovori. Na blejski postaji so bili vagoni odklopljeni. Na kolodvoru je sprejel Izletnike zastopnik zdraviliške "comisije inž. Černe, ki je vzorno organiziral prevoz s kolodvora v blejske hotele. Zaradi utrujenosti izletnikov, ki so že nau 30 ur potovali, na Bledu ni bilo oficijei.iena sprejema, pač pa je zdraviliška kom-sija poskrbela vse, da so si izletniki iaiiko odpočili. Po prihodu na Bled, ki je v nastopajočem mraku nudil krasno sliko, so se izletniki preoblekli in umili, nak\r se ie vrš'la v Zdraviliškem domu skupna večerja. Izletniki Izlet v domovino so organizirale Zveza jugoslovenskih delavskih in podpornih društev v Nemčiji (V/estfalskem), predsednik Pavel Bolha, ki je obenem vodja izleta, Ju-slovenska podp. enota na Holandskem in Jugoslovenska podporna enota v Belgiji, katerih predstavnika sta Ivan Zupan za Holandsko in Ivan Smodič za Belgijo. Zbrali so se včeraj v Kolnu, odkoder potujejo skupno do Ljubljane. Z izletniki je prispelo tudi mnogo otrok, ki vsi dobro govore slovenski, poleg tega pa seveda tudi jezi države, v koji žive. Mnogi izmed izletnikov so že dolga leta neprestano v tujini in se s tem večjim zanimanjem vračajo v domovino. Sprejem na Jesenicah je vse presenetil in vzradostil. Četudi so že po 30 in več ur na potovanju, jih je po sprejemu minula vsa utrujenost in ves večer je potekel v živahni zgovornosti in dobrem razpoloženju. Jutri dopoldne si bodo izletniki ogledali Bled in okolico, nakar bodo krenili s popoldanskim vlakom v Ljubljano, kamor prispejo ob 16.43. V Ljubljani bo razhod in bodo odtod odpotovali v svoje domače kraje. 10. septembra se bodo zopet zbrali v Ljubljani in se skupno vrnili v Nemčijo, Belgijo in Holandsko. Jutri se ima na zadnjem se še kaka možnost za spora teko na I London, 27. avgusta a. Angleško službeno poročilo. Snoči je angleška delegacija odklonila predloge, ki so jih stavili delegati Francije, Italije. Belgije in Japonske, ker so bili nezadostni. Te štiri sile so ponovile pismeno svoje predloge, nudeč Angliji 28,600.000 zlatih mark kot odškodnino za 48,000.000 zlatih mark, ki bi jih Anglija izgubila z razdelitvijo anuitet po Youn govem načrtu. Važen dogodek zadnjih dni je bila ponudba Italije, da garantira za anuiteto v znesku 7 milijonov zlatih mark, ki naj pripadejo Angliji in ki jih Italija prejme od Češkoslovaške kot odkupnino njenih vojnih dolgov. »Times« poročajo, da je angleška delegacija izjavila, da ne more sprejeti predlogov, ki gredo v breme Nemčije in malih uoniških držav. Angleški listi zelo ostro kritikujejo italijansko ponudbo, češ, da Italija velikodušno ponuja Angliji hipoteko na hipotezo čsl. osvobodilne takse. Haag, 27. avgusta o. Zaradi krize, ki je zavladala na reparacijski konferenci po izjavi angleškega zakladnega ministra Snow-dena. da odklanja tudi zadnji kompromisni predlog Francije, Italije, Belgije in Japonske za sprejem Youngovega reparacijskega načrta, so se obrnili predstavniki vseh v Haagu navzočih delegacij na predsednika Jasparja, naj skliče zastopnike šestih držav skiicateljic konference. Na tem sestanku naj bi ugotovili delegati, dali je še upati na uspešen zaključek reparacijske konference, ali pa potrebno preložiti konferenco na čas po jesenskem zasedanju Društva narodov. Predsednik Jaspar je upošteval ta predlos: in sklical sejo delegatov šestih držav skiicateljic politične reparacijske konference za jutri nonoldne. Snlošno prevladuje v vseh političnih krogih mnenje, da bo to poslednja seja reparacijeke konference in da bodo že jutri pričeli de'egati zapuščati Haag, ne da bi izvršili likvidacijo Los Angeles, 27. avgusta o. Po natančnem pregledu motorjev in oboda zrakoplova »Grofa Zeppelina je dai davi kapetau dr. Eckener povelje za polet preko ameriške celine v Lakerhurst. Zrakoplov ie odletel ob 2.14 pacifiškega časa (ob 9. dop. po sred. evropskem času) Pri startu ie bilo navzočih 5000 gledalcev, ki so kljub pozni uri oduševljeno pozdravljali zračnega or« jaka prj njegovem odhodu na polet preko severoameriškega kontinenta. Pod stolpom za pristajanje je bilo tudi več godb, ki so svirale med startom ameriško in nemško državno himno. Kapetan dr. Eckener je pri prihodu na letališče izgledal zelo slabo ter je izjavil novinarjem, da ima močne želodčne krče. Par sekund po odletu je zrakoplov jedva ušel katastrofi, ker se je z delom gondole za hip dotaknil nekega električnega daljno, voda z zelo veliko napetostjo. V trenutku je švignil pod gondolo meter visok plamen, ki pa je le lahko poškodoval dno gondole, tako da je zrakoplov lahko nadaljeval pot proti vzhodu. Zrakoplov ie vzel smer proti fortu Yuma ob reki Kolorado in nadaljeval nato pot v vzhodni smerj nad reko Gilo, ki io je preletel ob 12. uri sred. evr. časa. 0<1 tu bo nadaljeval polet preko prelaza Rail Road in letel preko El Pasa v premi črti preko Teksasa proti fortu Wortn, kjer ie pripravljen zasilni stolp za pristajanje, ki ga bo uporabil v primeru neugodnih vremenskih poročil v vzhodnem delu Zedinienih držav Šele tu se bo dr. Eckener odločil za na- daljnjo smer poleta prod Lakehurstu. Po poročilih ima zrakoplov leno vrem* in mu zahodni vetrovi omogočajo, da vozJ zopet samo s štirimi motorji. Po mnenja posadke zrakoplova in kapetana dr. Eckener ja je ta del poti okoli sveta najlažji in pomenja odmor za posadko, kakor tudi za potnike po naporih vožnje preko Tibeta oceana. Z zrakoplovom so v stalni zvezi ameriške radio postaje ob Tihem oceanu. Prve zveze z njim pa so že dobile tudi postaje v Lakenurstu in Chatamu, ki ga stalno obveščajo o stanju atmosfere nad vzhodnim delom Zedinienih držav. V Lakehurstu so ukrenili že vse potrebno za prihod zrakoplova, ki ga bodo to pot posebno slovesno sprejeli. Po zadnjih poročilih, ki so jih prejeli v Lakehurstu misli lei.eti Zeppelin od forta Worth proti Kan* sas Cityju in od tu na St Louis-Chicaso-Cleveland- Lakenurst. Lakehurst, 27. avgusta o. Kapetan dr. Eckener je brzojavil poveljniku letališča v Lakehurstu, da bo po dosedanjem potek« poleta preko severoameriškega kontinenta rabil najbrže še manj ko 36 ur in da m!sH prispeti že jutri v prvih jutranjih urah ▼ Lakehurst. Dosedaj je zrakoplov prevozil že 26.000 km v 231 voznih urah ter napravil povprečno 113 km na uro. S prihodom v Lakehurst in obkrožitvijo kipa Svobode * Newyorku bo Zeppelin zaključil svoj veliki polet okoli sveta, zi k.ite*e*i bo p-ttebo-val približno 272 letalskia ur, ki jih Je solviral v treh tedJu Ukaz o ukinjenju srednjih šol Ukaz je bil objavljen včeraj v » venijo ne prinaša Beograd, 26. avgusta, č. Današnje »Službene novine« objavljajo ukaz, ki ga je podpisal kralj na predlog prosvetnega ministra in s katerim se ukinjajo srednje šole v Baru, Bakru, Brčkem, Gackem, Gtjanih, Gračacu, Derventi, Djakovici, Iloku, Kavadarju. Kičevju, Kninu, Kostajnici, Krapini, Kuršumliji. Livnu, Loznici, Paračinu, Petrovcu, Požarevskem, Požegi, Užički, Resnem. Stonu, Strumici, Surdulici, Ulčinju, Uro-ševcu, Foči in Caribrodu. Z istim ukazom se pretvarjajo v šti-rirazredne gimnazije dosedanje popolne gimnazije v Aleksincu, Beli cerkvi. Be-ranih, Velesu, Gornjem Milanovcu, Knja-ževcu, Križevcih, Kumanovu. Novi Gra-diški. Novem Pazai ju, Ogulinu, Ohridu, Petrinju, Peči, Prilepu, Senti, Subotici, Cupriji in Štipu. Nižja realka v Osijeku se združi z moško realko. Zatvoritev ukinjenih in pretvoritev popolnih gimnazij v nižje se ima izvršiti takoj in v celoti. Z drugim ukazom se ukinjajo učiteljišča v Prilepu, Kastvu in Subotici. To ukinjenje se ima izvršiti takoj in v celoti. Otvarjajo pa se nova učiteljišča v Beogradu (moško), v Novem Sadu, Go-spiču in Ercegnovem. Službenih Novinah« m za Slo-nikaldh sprememb (V Sloveniji ostanejo torej' kakor smo javili že v večjem delu včerajšnje naklade. vse srednje šole v dosedanjem obsegu. Op. ur.) Stanje prometa v poplavljenih krajih Beograd, 27. avgusta, a. Kabinet ministra prometa je izdal o stanju železniškega prometa v krajih, ki so bili prizadeti od zadnjih poplav, naslednje poročilo: Proga Skoplje-Djevdjelija, ki je bila poplavljena dne 26. t. m., je bila še istega dne očiščena tako, da promet ni bil prekinjen. Na km 180, kjer je proga nekoliko poškodovana in razmočena, je uvedena nekoliko počasnejša vožnja. Proga Skoplje-Kosovska Mitrovica, ki je bila zaradi preloma oblakov mestoma zasuta, je popravljena in očiščena ter je promet vzpostavljen. Promet do Ohrida je nemogoč, dokler se proga ne očisti Letalske tekme za Scbneiderjev pokal London, 2.7. aiv®asita. a. Le*tafeik-e teton^e za Sctimeiderjev ipofcaj, ki so napornianve za 7. september, se bodo gfaswn sflcteipa anuteškegra aero-kliuba vr&rHe tudn v primerni, da se letos Italija ne fl«tateži teb tekem. Poboji med Židi in Arabci v Sveti deželi Liberalni tisk napada vlado, da podpira Žide proti domačinom-Arabcem — Solidarnost indijskih muslimanov z Arabci London, 27. avgusta d. Vsi angleški časopisi obširno razpravljajo o poteku in posledicah žalostnih dogodkov v Palestini, ki pričajo, da angleška uprava m povsem brezhibna. Nekateri listi, posebno liberalni, očitajo angleški upravi v Palestini, da je pričela uporabljati slične metode za pod-pihovanje verske mržnje, kakor v Indiji, kjer so verski pokolji na dnevnem redu. Poleg tega pa se je vse preveč izpostavila za žide ter tako prisilila Arabce, da so posegli kot domačini proti vedno bolj prepotentnim Židom po sredstvih obupne samoobrambe. Na drugi strani pa trdijo konservativni listi, da se angleška uprava vse preveč nagiblje na arabsko stran in namestu da bi s strojnicami in oklopnimi avtomobili pregnala veselje Arabcem po plenjenju in požiganju židovskih kolonij, se skuša še pogajati z voditelji Arabcev in jih zlepa pripraviti k miru. Vojaški poznavalci razmer v Palestini napovedujejo, da se bodo boji nadaljevali v obliki male vojne še mesece in da bodo povzročili Angliji še mnogo skrbi in stroškov. Angleške čete, ki so bile odposlane v Palestino, niti zdaleka ne zadostujejo za pomirjenje te dežele in bodo samo brezplodna žrtev malih, a tem bolj krvavih spopadov. Newyork, 27. avgusta o. Angleški poslanik v Washingtonu je posetil zunanje politični urad in izrazil obžalovanje angleške vlade zaradi usmrčenja 12 ameriških dr- žavljanov ob priliki spopadov med Židi in Arabci v jeruzalemskem predmestju He-bronu. Bombav. 27. avgusta o. Po vseh mestih, kjer bivajo mohamedanci, se vrše velike manifestacijske sikupščine, na katerih sprejemajo tisočglave množice pozdravne brzojavke in resolucije v znak simpatij z Arabci, borečimi se za svoj obstoj. Izdajatelji treh največjih muslimanskih časopisov v Lahoru, Delhiju in Bombajru so poslali angleškemu kolonijalnemu uradu dolge brzo-iavke s protesti centralnega izvršnega odbora muslimanske stranke proti preostrim meram angleških vojnih oblasti napram Arabcem. Varšava, 27. avgusta s. Poljski konzul ▼ Jeruzalemu je interveniral pri namestniku vrhovnega komisarja glede varstva poljskih državljanov in glede osobja konzulatov v Palestini. Inspiciral je tudi kolonijo poljskih židov v bližini Jeruzalema, ki jo ogražajo Arabci. Pariz. 27. avgusta a. Položaj je še vedno resen. V vsej deželi vlada veliko vznemirjenje. Spopadi med muslimani in Židi so se ponovili posebno v provizij. Število ubitih znaša 600. Sydne), 27. aivgnssta. a. \z Canberc poročajo, da so defaivci pri kopanja temeljev za nefoi tsrradibo našli 22 om d«4g zob, ki pripada predi zgodovfasfci žrva-H Ma.rsmpiaia, živaJi, ii fe hib velika kot sedanji sion. Dr. Kramar o svojem načrtu »Slovanske federacije" Zanimive dodatne izjave češkoslovaškega državnika dopisniku »Jutra« Praga, 24. avgusta 1929. V zadnjih dneh so beležili češki, jugoslovenski in razni tuji listi vest, da je >.-Rdeči arhiv« v svojem 33. zvezku objavil zanimiv materijal iz predvojne in vojne dobe. Kakor znano, je »Rdeči arhiv« službena sovjetska revija, v kateri sovjetska vlada objavlja od časa do časa materijal iz ruskih državnih arhivov. V teh ruskih diplomatskih spisih je vzbujala veliko zanimanje zlasti brzojavka ruskega diplomatskega agenta iz Berna meseca decembra 1914 ministru zunanjih del Sazonovu; brzojavka govori o Kramarevem načrtu ustanovitve »slovanske federacije«, ki je bi' napisan meseca junija 1914. Ker je tudi »Jutro« zabeležilo te vesti, sem posetil g. dr. Kramara ter ga prosil, da bi mi povedal, v koliko je do-tiena vest ruskega diplomata resnična, odnosno ako bi mi mogel o tej stvari povedati še kaj več. Dr. Karel Kramar me ie opozoril predvsem na razgovor, ki ga je že imel z ruskim publicistom prof. Zajcevom in ki je bil objavljen v Struvejevem tedniku »Rosija i Slavjanstvo« v Parizu. V tem razgovoru potrjuje Kramar, da ie v resnici sestavil tak načrt, dasi doslej se ni o tem govoril. Dr. Kramar meni, da je bil bernski informator Sazonova najbrže Svatkovskij, s katerim se je doktor Krama? zaupno sestajal ter se ž njim često razgovarjal o možnosti ustanovitve slovanske federacije pod vodstvom Rusije. Svatkovskij je po enem izmed teh razgovorov pozval dr. Kramara, naj svojo zamisel definitivno izdela in ji da obliko načrta, ki bi ga nato Svatkovskij lahko predložil v Petro-gradu. Dr. Kramar pravi' da je imel v mislih slično federacijo, kakršna obstoja v nemški državi. »Sestavil sem torej podroben načrt in ga izročil meseca junija 1. 1914. Svatkovskemu. Ruski car ie takrat odšel na poset v Rumunijo h kralju Karlu in minister Sazonov ga je spremljal. Svatkovskij je imel namen referat takrat izročiti Sazonovu«. Kaj se je potem z načrtom zgodilo, dr. Krama? ne ve povedati. Šele med vojno mu je sporočil Svatkovskij. da je načrt dejansko izročil Sazonovu. »Če torej moj načrt leži v ruskem državnem arhivu, me to zelo veseli...« To je kratka vsebina razgovora z dr. Kramarem. k: ga je objavil tednik »Posija i Slavjanstvo«. Za »Jutro« mi je dal dr. Krama? o svojem načrtu slovanske federacije še tele podrobnosti: »Vsevolo Pavlovič Svatkovskij je bil moj stari znanec. Bil je eden najboljših poznavalcev Balkana na Ruskem, govoril je dokaj dobro češki in je napra\>il v času mojega poseta I. 1908. v Petrogradu velike usluge novoslc*'anski ideji. Kasneje je iz- dajal dnevnik »Rus*, ki je imel namen tekmovati z »Novim Vremenom«. Pri tem je izgubil znatni del s\~ojega imetja, dasi je ta dnevnik izdajal skupno z enim izmed sinov lastnika »Novega Vremena« Suvorina. Ker je imel v ruskem ministrstvu zunanjih del dobre zveze, je bil imenovan, ko je »Rus« nehal izhajali, za predstavitelja službene »Petro^rajshe agencije« za Avstrijo in Balkan na Dunaju. Takrat sem bil na Dunaju v stalnih stikih žnjim in od mene je dobival najzanesljivejša poročila o Avstriji za rusko zunanje ministrstvo; ta poročila je redno s posebnim kurirjem pošiljal v Pe-trograd. Ker je bil prepričan Slovan, sva mnogo govorila o konkretnih ciljih slovanske politike. Pritoževal se je često, da so to le puhli fraze, da nihče ne ve, kaj bi se naj napravilo, če bi nastala za Slovane ugodna situacija. Pri enem takšnih razgovorov sem mu nekcč rekel, da je meni to dokaj jasno in da imam v glavnih potezah narisan načrt o tem že v glavi. On si je to zapomnil. Bilo je to, mislim, v maju l. 1914. Kmalu nato mi je povedal, da pojde, če se dobro spominjam v Constanco, kamor je imel prispeti car na pcset k rumunskemu kralju, in da bi tam rad o stvari govoril s Sazonovom. Prosil me je, naj bi mu dal svoj načrt napisan, da bi ga lahko izročil Sazoncvu. Lotil sem se takoj dela ter dogo-iovil dotični načrt. Bil je to projekt federacije samostalnih slovanskih držav s skupno vojsko, skupno diplomacijo in skupnim carinskim ozemljem. ZJa nas sem seveda hotel imeti za kralja ruskega velikega kneza. Ves projekt je bil izdelan v gotovi analogiji z Nemčijo, torej s posebnimi pravicami za posamezne države tudi v skupnih stvareh glede vlade in diplomacije V o*.tf>lem sem kajpak hotel popc-lrn zakonodajno in upravno neodvisnost posameznih slovanskih držav. Danes se seveda r.atančno ne spominjam več, kakšne gospodarske zaključke sem delal glede skupnega carinskega ozemlja, samo spominjam se še, da sem imel v mislih, da bi lahko bila član te slovanske federacije tudi Rumunija. Kakor sem že izjavil g. Zajcevu, nisem niti mislil na to, da bi mogla nastati vojna, saj mi je l. 1909. Stolypin izjavil, da Rusija za nobeno ceno ne more preje v vojno, kakor po desetih ali najprej po osmih letih, vobče pa da sploh ne želi vojne. Nisem bil nikdar katastrofalen politik, nisem želel vojne, vendar pa sem končno smatral za dobro, da bi vsaj vedeli, kaj imamo v skrajnem slučaju storiti, O usodi svojega načrta nisem vedel ničesar Med vojno sem pač poslal "k Svatkovskemu v Bern dr. Fran t o, kasneje je bil pri njem tudi dr. Trebitsky, on pa mi je poslal nekega dobrega moža, ki je nastopal kot agent za plzensko pivo. Kasneje sem se žnjim sestal v Žene\>i, toda takrat so bili na krmilu že boljševiki in nama se ni ljubilo govoriti o tem, o čemer smo sanjali pred vojno. To je menda vse, kar bi še mogel povedati o tej stvari ...« Doslovno sem navedel podrobnosti, ki mi jih je v pismu sporočil dr. Kramar. Zanimive reminiscence iz časov, ki se nam danes zde bolj oddaljeni, kakor sanje od resničnosti. Pomen zasedanja DN za Jugoslavijo Zanimive izjave dr. Popoviča, člana glavnega tajništva Društva narodov Ljubljana, 27. avgusta. Na potu iz Ženeve v Beograd je danes potoval s-kozi Ljub-fiano dr. Gjuro Popovič, član glavnega tajništva Društva narodov, ki bo na kongresu »Fidaka« v Beogradu zastopal generalnega tajnika Društva narodov sira Eri-cka Drummonda. V razgovoru z našim dopisnikom je bil dr. Popovič tako ljubezniv, da je dal naslednje informacije o bližnjem zasedanju sveta in skupščine Društva narodov glede na našo državo: »Letošnje zasedanje Društva narodov je velike važnosti, ker bodo v Ženevi državniki nadaljevali razgovore o likvidaciji vojne, ki so bili prekinjeni v Haagu. V teh treh tednih bi moglo priti v Ženevi do sporazuma, ki bi bil po zasedanju Društva narodov formalno izveden v Haagu. Zadnje zasedanje sveta Društva narodov, 56. po vrstnem redu, v katerem še ne bo zastopana naša država, se prične 30. t. m. Svet bo razpravljal o vseh aktualnih vprašanjih, ki imajo priti na dnevni red skupščine. 10. plenarna skupščina Društva narodov se sestane 2. septembra. Kot najres-nejši kandidat za predsednika se omenja g. Gucrrero, zunanji minister južnoameriške republike Salvador. Po izvolitvi predsedstva bo izpolnjen prvi teden z general- I no razpravo o poročilu generalnega tajništva o delu Društva narodov v preteklem letu. V drugem tednu bo volitev v svet Društva narodov. Voliti se imajo trije nestalni člani za dobo treh let z večino glasov prisotnih članov skupščine. Pri teh volitvah bo izvoljena v svet Jugoslavija namesto Rumunije, bržkone ponovno Poljska in kaka južnoameriška republika. To bo prvič, da bo naša država izvoljena v svet. Novi svet DN. se bo takoj sestal k 57. zasedanju, na katerem bo že sodelovala naša država. Istočasno bo zasedalo šest komisij Društva narodov, v katerih bomo tudi mi zastopani. Komisije bodo razpravljale o predloženem materijalu sveta in drugih organov Društva narodov ter pripravile resolucije, ki bodo prišle v tretjem tednu v razpravo plcnuma v svrho odobritve. V času zasedanja Društva narodov, se bo letos sestalo v Ženevi nad 20 zunanjih ministrov, ki bodo imeli priliko razpravljati o vseh spornih vprašanjih, obstoiečih med njihovimi državami. V kuloarjih se bodo vršili razgovori predvsem o Voungo-vem načrtu, ki v veliki meri zanima tudi našo državo.« Pogajanja med Marinkovžcem in Burovom? Zanimiva vest pariškega lista - Pogajanja naj bi se začela v Ženevi Pariz:, 27. avgusta, a. Nocojšnji »Journal des Debats« objavlja lz Varne vest, da bo bolgarski minister zunanjih poslov Burov po svojem prihodu na sep-tembersko zasedanje Društva narodov v Ženevi stopil v stike z jugoslovenskim ministrom zunanjih poslov dr. Vo-jo M arinkovičem in da bo skušal pogajati se zaradi rešitve vseh med Jugoslavijo in Bolgarsko spornih vprašanj. Isti list poroča iz Sofije, da bo prišdo zaradi pritiska nekaterih ministrov do rekonstrukcije bolgarske vlade. Z druge strani pa se zanika taka rekon- strukcija, češ da se kralj Boris in predsednik vlade Ljapčev še vedno nahajata v Varni in da je taka rekonstrukcija izključena tudi zato. ker so odnošaji med Jugoslavijo in Bolgarsko še vedno nerešeni. * Sofija, 27. avgusta. Sinoči se je vrnil v Sofijo ministrski predsednik Ljapčev. Ž njim so prispeli tudi ostali ministri, ki so bili delj časa v Varni. 30. avgusta se sestane parlamentarni odbor za zunanje zadeve. Na seji bo poročal minister zunanjih del Burov o političnem položaju. Poskus sprave med makedonstvujuščimi Po sofijskih vesteh so bili vsi komite pozvani z meje v notranjost države Bržavoo nadzorstvo nad vsem! organizacija« mi vojnih invalidov Izvajalo ga bo ministrstvo za socialno politiko po posebnih ko-raisariih — Stroške morajo nositi prizadete organizacije Beograd, 27. avgusta, p. Iz Caribroda poročajo, da je vodstvo makedonske re-volucijoname organizacije pozvalo vse komite, naj se umaknejo z meje v notranjost države, kjer so potrebni zaradi razčiščenja razmer v organizaciji. Napoveduje se namreč končni obračun med obema taboroma. V kratkem bo zasedalo komitsko sodišče' pred katerim 5c bodo morali zagovarjati številni komiti zaradi disciplinarnih pregreškov. Govori se pa tudi, da gre za spravo med obema taboroma, ker smatra vodstvo organizacije, da je sloga baš sedaj nujno potrebna, ker gre za obstoj organizacije. V komitskih krogih sodijo, da bo prišlo vprašanje odnošajev med Bolgarijo in Jugoslavijo v kratkem v odločilno fazo in da je zato čuječnost organizacije kar naibolj na mestu. Ker pa notranji spori zelo siabe vpliv organizacije. naj bi prišlo čim preje do sprave. Konares v ženevi Beograd. 27. avgusta, a. Nj. Vel. kralj je podpisal na predlo«? ministra socijalne politike in narodnega zdravja in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta ta-le zakon o državnem nadzorstvu nad delom invalidskih društev: § 1. Vsa invalidska društva, (udruženja.. odbori, Kadruje, klnbi in «*tale podobne ustanove, ki nosijo obeležje invalidov). bodisi da umivajo aH ne uživajo državno pomoč ali podporo. spadajo pod nadzorstvo ministra za socijalno politiko in narodno zdravje. Ustanavljanje novih udrnženj odobrava minister za socijalno politiko in narodno zdravje. § 2. Minister za socijalno politiko in narodno Tidravje vrši nadzorstvo nad invalidskimi društvi bodisi s pomočjo podrejenih mu organov glavne kontrole ali pa z osebami, ki jih sam" izbere in postavi, ki pa ni treba, da bi bili aktivni državni uslužbenci. 5 3. Vsa invalidska udruženja iz § 1. tega »a-fcona so dolžna dostavljati ministru za socijalno politiko in narodno zdravje vsake tri meseee poročila o svojem delu. Iz poročil mora biti jasno razvidno, kakšni so bili od-borovi sklepi, z oddvojenimi mišljenji, če so ee poavila, in kakšno je bilo blagajniško delovanje ter stanje s podatki o prejemkih in izdatkih. Ta poročila se morajo izročati ministru za socijalno politiko in narodno zdravje v prvih 15 dneh po poteku 3 mesecev. Poročila morajo biti podpisana od upravnega in nadzornega odbora, če pa ta ne obstojata, od oseb, ki so pooblaščene, da podpdsujejo uradno korespondenco. Prvo tro-mesečje prične teči s 1. avgustom 1929, tako da morajo biti predložena ministru za socijalno politiko in narodno zdravje prva poročila o dosedanjem delu kakor tudi poročila o stanja blagajne še tekom tega meseca. Minister za socijalno politiko lahko postavi v primeru potrebe organizacijam, omenjenim v § 1. svoje komisarje s pravico, da px> svojem prevdarku izvršujejo dolžnosti bodisi posameznih članov upravnega in nadzornega odbora, ali pa vseh članov enega ali drugega odbora ali pa obeh odborov ter da v sporazumu z ministrom za socijalno politiko in narodno zdravje s potrebnimi strokovnimi osebami vodijo posamezne ali vse posle. Predvsem je naloga komisarja, da pregleda dosedanje delo društva ter da izroči ministru za socijalno politiko in narodno jrfrav-je poročilo o ugotovljenemu stanju s predlogi- § 4. Komisar j« aktivni ali upokojeni državni uradnik, lahko pa je tudi oseba svobodne pr»fesi»e. V vsakem primeru mora biti v«jf-■i invalid aH pa rs*ervni oficir. Komisar postopa po pravilih dotičue invalidske orga- nizacije in naredbah ministra za socijalno politiko in narodno zdravje. V primeru, da so člani upravnega ali nadzornega odbora razrešeni svojih dolžnosti, preidejo na komisarja vse njihove pravice in dolžnosti. Trajanje nadzorstva in delovanja komisarja določi minister za socijalno politiko in narodno zdravje. Višino odškodnine *a komisarja in strokovno osobje odredi minister za socijalno politiko in narodno zdravje. Stroški za nadzorstvo gredo na breme organizacije, pri kateri so zaposleni. § S- Ta zakon s-topi v veljavo z dnem, ko ga kralj podpiše in dobi obvezno moč, ko Službenih Kovinah? s tem. da prenehajo ta dan veljati vse določbe, ki bi bile v nasprotju s tem zakonom. Uveljavljenje podaljšanja zvezne pogodbe s ČSR Praga, 27. avgusta, a. Jugoslovenski poslanik in opotnomočeni minister v Pragi dr. Angjelinovič In češkoslovaški opolnomočeni minister Welner sta danes izmenjala ratHikacijske listine pogodb. ki so bile podpisane 15. maja t. L v Beogradu ki ki se nanašajo na podaljšanje zavezniške pogodbe med Češkoslovaško in Jugoslavijo. Pogodbe so stopite s tem v veljavo. Konec direkcije za kmetijski kredit Beograd, 27. avgusta, p. Danes je imel upfravni odbor direkcije za poljedelske kredite svojo zadnjo, poslovilno sejo. Likvidacija direkcije za poljedelske kredite, čije posle je prevzela Privilegirana agrarna banka, je končana. Člani upravnega odbora so danes posetili ministra za poljedelstvo dr. Frangeša ter se od njega poslovili. Odličen poljski go?' na Bledu Bled, 27. avgusta, a. Te dni je i»ivai na Bledu g. Ladislav Giinther, načelnik južno-evropskega odseka v ministrstvu zunanjih poslov v Varšavi, kamor spadajo tudi posli, ki se nanašajo na našo dTŽavo. G. Giinther je preživel svoje letošnje počitnice na naši dalmatinski rivijeri, odkoder se je pred svojim povratkom v Varšavo napotil za nekaj dni tudi na BIsd. Tu je imel več sestankov s poljskim poslanikom v Beogradu Babinskim. Društvo narodov naj bi predvs šinsko za Ženeva- 27. avgusta. Včeraj popoldne je manjšinski kongres, ki zaseda v Ženevi, i.a-da I je vol svoje razprave. Na dnevnem redu jc bila razprava o razmerju med Društvom narodov in narodnimi manjšinami. V-i go-\orniki »o zahtevali, da bi moralo Društvu narodov lo vprašanje razčistiti na način, Ki nc bi dopuščal dvoumnosti. Govorniki po zahtevali, naj se pri Društvu narodov ustanovi posebna študijska komisija, ki bo proučevala manjšinska vprašanja v podrobnosti ter informirala Društvo narodov i/ prvega vira. V tej študijski komisiji naj l>i bile 7-astopane tudi narodne manjšine. Zastopnik sedmograških Sasov dr. Brantsej ;e v svojem govoru zahteval, naj bi se na kon- em postavilo norme za manj-konedajo, ; grešili narodnih manjšin proučevala tu«i i vprašanja konkretne zakonodaje posameznih držav ter se ugotovilo. kakše zakonodajne določbe odgovarjajo načelom jezikovne nv-nopravnosti in nacionalne samostojnosti narodnih manjšin v šoli, cerkvi in v vsem javnem življenju. Zastopnik nemške manjšine na Češkoslovaškem senator Medinger je dokazoval, da gredo nemški manjšini cu Češkoslovaškem, kjer tvori četrtino vsega prebivalstva in ki pris(>e\a polovico vseh davčnih bremen, ne samo pravica i/, posfodb o manjšinski zaščiti, temveč popolna ravno-pravnost z ostalimi državljani >ia vseh poljih javnega in gospodarskega življenja. Oboroževanje Madžarske Dunaj. 27. avgusta, a. »Arbciterzeitung« poroča iz Budimpešte, da išče madžarska vlada novo zunanje posojilo pri bančni tvrdki Rotschild v prvi vrsti zato, da bi izpopolnila svojo oborožitev, ker so redna proračunska sredstva nezadostna. Isti list trdi, da postopajo madžarske vojaške oblasti z rekruti uprav nečloveško in da jih zadržujejo po vojašnicah 2 do 3 leta, čeprav traja zakonita vojaška obveznost le 12 mesecev. Homatije na Daljnem vzhodu Sanghaj, 27. avgusta, a. Kitajski minister zunanjih del dr. Wang je izjavil, da je Kitajska pripravljena izvršiti sklepe rusko-kitajske pogodbe iz I. 1924. in da ni doslej prestopil meje niti en kitajski vo.inik, dočim so Rusi že opetovano prodrli na kitajski teritorij. — Harbin, 37. avgusta. Kitajska policija je aretirala odstopivšega sovjetskega šefa tehničnega vodstva vzhodne kitajske železnice. Aretirani šef je obdolžen, da je vodil komunistično propagando med kitajskimi železničarji ter na ta način ogražal kitajsko nacionalistično vojsko pri njenih operacijah proti sovjetski vojski — Pariz, 37. avgusta. Po poročilih iz Harbina so ruske čete izpraznile tri obmejne postojanke na kitajskem ozemlju, katere pa so pred izpraznitvijo docela oplenile. Po poročilih iz Toki ja pa so ruske čete zasedle mesto Mihan potem, ko so se po ruskem napadu umaknile kitajske nacionalistične čete. Hmeljski trg Žatee, 27. avgusta, h. Cene 650 do 8č0 Kč. Promet je znašal danes priiitno 100 meter- skiii atolov. Prihod prvih francoskih gostov Beograd. "27. avgusta, a. Danes opoldne je prispel v Beograd generalni tajnik Fidaka gosp. Itoger Marie d'Avigneau s svojim pomočnikom gosp. H. W. Dunningon in soprogo. Na postaji so jih pozdravili predstavniki jugoslovenske sekcije Fidaka in Udruženja rezervnih oficirjev in bojevnikov. Francoski gosti so se nastanili v hotelu :>Srpski kralj«. Včeraj je že pftspel v Beograd gosp. Paul Monier, podpredsednik udruženja »Poilu d' Oriente. Gosp. Monier se je ločil od osta-lih članov francoskih bojevnikov, ki bodo obiskali grobove na makedonskih in darda-nelskib bojiščih, da bi se čim prej sestal z našim državnim odborom za sprejem inozemskih gostov, ki mu načeluje general Vo-jin Čolak - Antič. Gosp. Monier je danes obiskal šefa tiskovnega odseka v ministrstvu zunanjih del Radomirja Šaponiča. Švedski novinarji v Jugoslaviji Zagreb, 27. avgusta, č. Z mariborskim brzovlakom je dospelo nocoj ob 7. v Zagreb 20 švedskih novinarjev in publicistov, ki potujejo po naši državi, da spoznajo naše kraje in razmere. Po določenem programu so odpotovali Švedi že nocoj ob 11.20 iz Zagreba v Sarajevo, odkoder odidejo v Dubrovnik. Ukinjenje višjih pedagoških šol Beograd, 27. avgusta, p. Na popoldanski seji Vrhovnega zakonodajnega sveta, ki je trajala do 7- zvečer, je bil sprejet zakon o monopolu šolskih knjig. Prav tako je Vrhovni zakonodajni svet odobril načrt zakona, s katerim se ukinjata višji pedagoški šoli v Beogradu in Zagrebu. Ostavka madžarskega ministra trgovine Budimpešta, 27. aivtgusta. s. Kafcor javljajo listi, jc triBorf iflsiki minister He-nman damee podaj v.&- mes+nikni misiKferafic-eiSfi pc-efee&iiika s. Ivan Otoničar v Cerknici, pos. Ivan Albreht v liotederšici. po-;. Ivan .lurca v .Takovincih. pos. Ivan Puntar na Uncu, pos. Lan Kavčič v Rovtah. pos. Janez Škrbee st. v Danih, pos. Janez, Šepec v Gornjem Jezeru, pos. Franc Štrukelj v Pečajah, po>. A.ndre.i Makovec v Rudolfovem, pos. Ivan Za.ic v Dobračevem, pos. Franc Koželj v Mačkovcu, pos. Anton Špendal v Viški vasi. pos. Franc Rozman v Slatniku, pos. Jože Juršin v Dolžu, pos. Ivan Žafran v Got-ni vasi. pos. Ivan Bevc v Ki.iu. pos. Franc Arh v Bohinjski Bistrici, pos. Janez Poklu-kar v Krnici, pos. Dominik Žuincr v Sp. Goriah, tovarniški delavec Janko Šranc tia Savi, pos. Franc Valjevec v Lešah, pos. Floriiaii Pahor na Brezju, pos. Ivan Res-man v Gorici, pos. Ivan Klajndinst v Pred-trgu. pos. Janez Arh v Česnici, pos. Ivan Korošec v Česnici, pos. Jakob Slabci v Pod-jeleuem vrhu, pos. Jurij Fržen v Leskovcu, Pos. Martin Bolnik na Trati. Kolera v Indiji l.ondon. 27. avgusta a. V okolici Bom ba? a so ugotovili od meseca junija pa do danes nad 11.000 slučajev obolenja na koleri. Doslej je umrlo od kolere 4278 oseb. V krajih, kjer razsaja kolera, je zaposlenih v vladni zdravniški službi 6 zdravniških misij. Angleški prestolonaslednik kot letalec London, TI. avgusta, a. xDariy -M a i J« poroča, da je amgleški prevtoion-a®'ednjk postal iz/vrsten kta+ec in da se podaja tudi že na samo-sto-ine jKjteje. V letalskih kro-gsh veitja za enegra naš-betijših tetalcev v AnigfiH- Odpuščen policijski agent Zagreb, 27. avgusta, č. Današnje »Narodne Novinec objavljajo, da je iz državne službe odpuščen policijski agent Josip Grabar, ki je bil nastavljen pri policijski upravi v Zagrebu. Kakor znano, je bil detektiv Gra-bar nedavno aretiran, ker se je izkazalo, da je bil v zvezi s komunisti. Smrt pod avtomobilom Travnik, 27. avgusta, č. Avtomobil tukajšnjega veletrgovca Mustafe Mahuniča je na povratku iz sela Krušice v selo Vitez povozil seljaka Saliha Topiča, ki je ostal na mestu mrtev. Ljudje pripovedujejo, da je imel Topič navado ustavljati vsak avtomobil, ki je vozil skozi vas. Ta nevarna igra je sedaj končala z njegovo smrtjo. Kongres lekarnarjev Split, 27. avgusta. Tu bo 14. in 15. septembra kongres Zveze lekarnarjev in magistrov farmacije iz V6e države. Na njem se bo poi leg drugega razpravljalo tudi o zakonu o lekarnah. Udeleženci kongresa bodo posetili tudi hagijensko razstavo Zagrebškega ;»bora. Naši Kraji in ljudje Na kulturnem zborovanju med koroškimi Slovenci Klub slovenskih in hrvatskih akademikov iz Avstrije je priredil v dneh 11. do 14. t m. v Brnici pri Beljaku sestanek, na katerega je povabil tudi kvartet ljubljanskih akademikov. Kvartet so tvorili gg. Premk, Završan, Poznan in Rot Člani kvarteta so se 10. t. m. odpeljali iz Ljubljane z gorenjskim vlakom in dokler so se še vozili po naši progi, so mnogo razmišljali, na kaj bodo vse naleteli v Avstriji in kako bo med našimi rojaki na Koroškem. Lepota koroške dežele, ki ie postajala očitnejša od postaje do postaje, pa jih je popolnoma vzela v svojo oblast. Zadnja postaia je bila Finkenstein, odkoder so peš mahnili proti Brnici. Tu so bili prijazno sprejeti od zbranih koroških rojakov in od gostoljubnega župana Mertela. V nedeljo je bila vrtna veselica z izbranim sporedom brnškega in šentjakobskega zbora, brnških tamburašev in ljubljanskega akademskega kvarteta. Predsednik Zdravko Zwitter je pozdravil navzoča koroška poslanca dr. Petka in Starca ter vse udeležence sestanka. Potem so se vrstili še drugi govori, med katerimi je bil posebno presr-čen in izrazit govor koroškega poslanca g. Starca. Ljubljanski akademiki so sporočili bratske pozdrave in izražali nado, da bodo v bodoče stiki med koroškimi in ljubljanskimi akademiki tesnejši kakor do sedaj. Šentjakobski pevski zbor je pel koroške narodne pesmi, ljubljanski kvartet pa je zapel kot prvo Aljaževo »Oj Triglav moj dom«. Ta pesem je domačine globoko ganila in pevci pri tolikih svojih nastopih še niso imeli za lepo petje tako dovzetnega poslušalstva. Ljubljanski akademiki so bili sedem dni gostje gostoljubnega župana in še večkrat so peK v njegovi hiši, na vrtu ali na vasi in kjerkoli so se pojavili, so jih naši rojaki lepo sprejeli in zamaknjeno poslušali. Namen sestanka je HI podkrepitev narodne zavednosti. Naši rojaki na Koroškem hirajo v narodnem oziru, kar je v prvi vrsti posledica bega naših ljudi z dežele v mesto. V mestu izgubi slovenski kmet, ko se enkrat loči od domače grude, svojo narodno individualnost. Jedro našega zavednega ljudstva, ki tvori danes še tretjino vseh Korošcev, je kmečki stan. Kmetje, ki so še ohranili svoje stare narodne običaje, pa so potrebni ožjih stikov z narodno inteligenco. Vzpostavitev teh stikov je glavna točka programa na Dunaju ustanovljene »Mlade Koroške«. To udruženje goji tudi kulturno zbližanje med Slovenci Avstrije in Jugoslavije. Drugi dan zborovanja je bil posvečen Gradiščanski. Gradiščanski Hrvati, ki jih ie okrog 60.000, želijo skupno s Korošci ustvariti enotno kulturno in gospodarsko celoto, ki bi se po možnosti tudi politično uveljavljala, seveda brez vsakih iredentističnih stremljenj. Vzbujanje narodne zavesti je prva in glavna naloga tega zbližanja, kakor so poudarjali na zborovanju slovenski in hrvatski govorniki. Po zborovanju, ki bo gotovo rodilo dobre sadove, se je večina Kluba slovenskih in hrvatskih akademikov iz Avstrije podala na potovanje po Jugoslaviji Jugoslovenska razstava na velesejmu v Pragi Z ozirom na interes, ki vlada to leto za jesensko sezono v inozemstvu, se je odločil Oficijelni turistični biro SHS v Pragi Ji„ da priredi na jesenskem velesejmu v Pragi od 1. do 8. septembra razstavo jugo-slovenske rivijere in ostalih klimatičnih in turističnih krajev v Jugoslaviji. Pomen praških velesejmov je dobro znan. Naši inte-resirani krogi, zlasti hotelirji, zdraviliške komisije, občine, parobrodna in tujsko-pro-metna društva itd., ki se pripravljajo vsako leto z reklamnim materialom na praške velesejme, bodo ta akcijo gotovo z veseljem pozdravili in jo po svojih močeh podpirali. Za jesensko sezono, katere se do sedaj ri upoštevalo, vlada v češkoslovaški republiki v ostalem inozemstvu veliko zanimanje, ki zahteva, da se prične tudi s to sezono računati. Zdravljenje z grozdjem, ki spada v to dobo, pritegne na Jadran zopet tisoče tujcev. Klimatične in ostale prednosti naše rivijere ji zamorejo garantirati poset tujcev ravno tako v jesenski, zimski in spomladni sezoni. Treba je samo javnost zainteresirati z istimi sredstvi, kakor se je to vršilo z uspehom za letno sezono tekom prvega desetletja naše rivijere. Jugoslovenska propagandna razstava v Pragi je določena, da opozori češkoslovaško javnost in ostalo inozemsko publiko, ki poseti praški velesejem, na te prednosti naše rivijere. Razstava bo razdeljena na tri dele: I. Rivijera, II. Slovenija, turistika, zimski šport, III. Notranja kopališča v Jugoslaviji. Uspeh te razstave je odvisen od naših ir.teresiranih krogov in smo prepričani, da jo bodo vsestransko podpirali in gledali na to, da bo ta razstava dostojno reprezenti-rala našo državo. Prospekte, plakate, fotografije, slike, tabele statistike in drugi propagandni material naj se pošilja direktno na: Oficijelni turistični biro SHS, Praga II, Panska 1. 25 letnica kulturnega delovanja V Toplicah pri Novem mestu obhaja te dni šolski upravitelj g. Dragotin Gregorc 25-letnico svojega učiteljevanja. To je obenem tudi jubilej vztrajnega in požrtvovalnega sokolskega dela. Kakor njegova po- kojna brata France in Josip, tako spada tudi g. Dragotin Gregorc med posebno vnete sokolske delavce. Ko je pred 25. leti prišel v Toplice, je v kratkem času ustanovil bralno in pevsko društvo »Toplice«, ki je postalo središče vseh narodno čutečih občanov. Temu društvu je sledil Sokol, kojega najpožrtvovalnejši član in starosta je slav-ljenec še danes. Mnogo bridkih razočaranj in težav je doživel tekom dolgih let, a nobena sila ga ni mogla odvrniti od začrtane poti nacionalnega in kulturnega delovanja. Enako vnet in požrtvovalen je slavljenec tudi v šoli, kjer vzgaja poštene in odkrite značaje in dobre gospodarje, ki mu bodo ostali vedno hvaležni. Zdravilišče Brestovac Zagrebška gora, dika in ponos hrvatskega glavnega mesta je bila letos predmet raznih proslav in jubilejev. Za Slovence, posebno pa za člane raznih socialnih ustanov, katere so direktno ali po OUZD v Ljubljani v zvezi z Osrednjim uradom za zavarovanje delavcev v Zagrebu (Suzor), je zanimiva dvajsetletnica zravilišča Bre-stovca Zdravilišče za lečenje pljučne tuberkuloze, 17 km oddaljeno od Zagreba, leži na južnem pobočju najvišjega vrhunca Zagrebške gore 846 m nad morjem popolnoma zavarovano proti severnim vetrovom. Krasen je razgled preko Zagreba na vukomeriško in bosansko pogorje. Zdravilišče je ustanovila bivša »Zemaljska blagajna za osigu-ranje radnika v Zagrebu« na inicijativo g. dr. M. Dežmana s sodelovanjem pokojnega zagrebškega župana g. Ancela. Skromna stavba je bila otvorjena 22. maja 1909. Zavod se je leto za letom izpopolnjeval, posebno odkar ga je prevzel »Suzor«, tako da ima danes prostora za 120 pacijentov ter se bo tekom par mesecev razširil na 150 postelj. Poseduje lastno elektrarno, vo- dovod, kanalizacijo, vrtnarstvo, čebelarstvo, mlekarstvo, pekarijo in vzorno prašičerejo. Za lečenje bolezni je opremljen z najmodernejšimi pripomočki, ki spadajo v to svrho, posebno lepo je urejena hidrotera-Pija. Zdravijo trije zdravniki i največjo vestnostjo in požrtvovalnostjo. Bolnikom je na razpolago lastni kino, knjižnica s približno 800 knjigami v hrvatskem. srbskem in nemškem jeziku in čitalnica z malodane vsemi domačimi časopisi. Slovenski prihajajo jako neredno in potrebno je. da se temu odpomore. Za zabavo je na razpolago tudi kegljišče, šah, domino in klavir. Kar se izprehodov tiče, ie pač najlepši na 20 minut oddaljeno. 1036 m visoko Sleme z 12 m visoko piramido, last hrvatskega planinskega društva. Raz piramide je krasen razgled po Hrvatski in Sloveniji do sivega Triglava. Z razširitvijo glavne stavbe, ki bo letos predana svojemu namenu, ie postal Brestovac prvovrstno zdravilišče za lečenje pljučne tuberkuloze ne samo v naši državi, temveč tudi preko nje. Razstava pokojnega * Oskarja Pistorja Od nedelje so v Jakopičevem paviljonu razstavljena dela pokojnega slikarja Oskarja pl. Pistorja, ki je od 1. 1897. pa do svoje smrti L 1928. živel na Štajerskem v malem starinskem gradiču nad Vuzenico. Slovenski javnosti in tudi našim umetniškim krogom je bil domala •neznan, poznali so ga pa naši Nemci, ker je v vojni slikal izredno mnogo portretov tudi v Ljubljani, Celju in Mariboru, slovel je pa zlasti v inozemstvu kot najboljši učenec popularnega Defireg-gerja. Rojen je bfl pokojni slikar 1. 1865. na Dunaju, kjer je bil na akademiji učenec prof. Griepenkerla, izvrstnega učitelja risanja in enega najmarkantnej-ših zastopnikov že umirajoče stare šole. Griepenkerl je bil reprezentant in per-sonificiran program zastarelih akademskih metod pri pouku slikanja. Tudi naši današnji najboljši slikarji so bili njegovi učenci, ki so pri njem pridobili soliden temelj svojemu nadaljnjemu razvoju in so potem krenili na svoja, nova in s trnjem posejana pota. Pistor je pa sledil svojemu učitelju po široki in izglajeni cesti splošno priznane umetnosti. Iz iste šole sta Pistor in Ferdo Vesel, Griepenkerlov učenec je tudi Sternen in zdi se mi, da je tudi Jama, pa vendar so naši znanci še čvrsti in mladi, vedno širši in mladostnejši, če pa pogledamo Pistorjevo razstavo, se pa počutimo kakor v muzeju: samo ugašanje in na pol pozabljena preteklost, pri naših pa še vedno boj in življenje, današnji dan... Od 1. 1890. do 1896. je bil Pistor v Monakovem pri Defreggerju. ki je znan tudi pri nas po svojih salonskih Tirol-cih. Zelo znan in že zelo pozabljen — naši so pa še v največjem razmahu. Svojega mojstra je Pistor posnemal tako vešče, da se skoraj ne razlikuje od njega. Seveda ga dosega le s svojimi najboljšimi slikami, ki so raztresene po vsem svetu, na razstavi pa vidimo !e ostanke njegovega dela in le nekaj študija na-m ga kaže kot slikarja večjih kvalitet, čeprav so na razstavi drobtine iz vseh dob njegovega delovanja od izvrstnih risb iz Griepenkerlove šole pa do portreta kralja Aleksandra, ki ga je slikal po fotografiji malo pred svojo smrtjo. Ko je slikal portret kraljice Marije, se je od kapi zadet zgrudil s čopiči in paleto v roki pred nedovršeno sliko in je štiri dni nato, dne 10. majnika 1928. umrl. Razen defreggerskih žanrov »Poljuba«, »Slovesa«, »Kramljanja« i. dr. ter dobrih malih pokrajmic (Vuzenica i. dr.), je zapustil ogromno portretov. Sam je 1 Ii!!! 1 ^^ 11 w fi ^ •si jf 1 Kulturni Poinen srbohrvatske pravo- < pisne reforme Kot dogodek v našem kulturnem življenju se označuje ministrska naredba o izenačenju srbskohrvatskega pravopisa. Samo ob sebi se ume, da je učinkovitost te odredbe omejena samo na šole in da ji že zaradi tega ne kaže pripisovati prevelikega pomena. Vrhu tega je sedanja reforma šele začetna in zelo omejena. Pravopisno izenačenje, kakor ga je izvedlo na predlog naših slavistov prosvetno ministrstvo, pa bo imelo brez dvoma nadaljnjo penetracijo, tem bolj, ker se tudi mnogi literarni krogi v območju srbohrvatskega književnega jezika ogrevajo za popolno pravopisno izenačenje. Dosedanje razlike so bile često preveč samovoljne in včasi celo nalašč pretirane, kar je pri enem in istem pismenem jeziku nepotrebno in v nekem smislu škodljivo. Srbskohrvat6ki pravopis sloni na veliki jezikovni in pravopisni reformi Vuka St Karadžiča, čigar svetovalec je bil slovenski jezikoslovec Jernej Kopitar. Vukov predhodnik je bil Sava Mrkalj, ki je že 1. 1810. javno zastopal fonetično načelo kot najbolj prikladno srbskemu jeziku: piši tako kakor govoriš! Do popolnega uveljavljenja Vuko-vega pravopisa, t j. do 1. 1868., je bil srbski pismeni jezik zmes narodnega jezika, staroslovenščine in ruščine, kakor je pač izšel iz cerkvene literature in se razvijal pod nplivi ruskega bogoslovja, ki je bilo Srbom najbližje. Vuk Karadžič je izdal 1. 1818. 6voj »Srpski Rječnikc, ki je osnova nove srbo-brvatske literature in veliko kulturno dejanje, pravi steber današnjega narodnega je-dinsfcva. V tem 6lovarju je sporazumno z na- | H.M«ut! i pregled šim Kopitarjem zavrgel vse, kar je nasprotovalo fonetičnemu načelu in je dal pismenemu jeziku čisto in naturno formo, za katero lahko Srbe in Hrvate zavida marsikak svetovni jezik. (Angleški dijaki potrošijo več let samo za to, da se nauče skrajno komplicirani angleški pravopis!). Po Vuku Karadžiču mora imeti vsak zvok svoj poseben glas, ortografija pa naj verno beleži vse glasovne izpremembe. Zaradi tega je Vuk upeljal nekaj novih znakov: iz latinice je vzel j. lj in nj, potem je ustvaril z Mušickim vred dj in vzel iz romunske azbuke dž. Naknadno (po 1. 1836) je sprejel tudi soglasnik h, ki ga dotlej ni pisal. Vu-kovo načelo je bilo, da vsakdo piši v domačem narečju; sam je pisal v hercegovskem. Iz tega je v praksi nastala potreba te in one izpopolnitve in reforme. Nadaljnji, skoraj stoletni razvoj pismenega jezika, ki se je po krajšem ali daljšem kolebanju naslonil popolnoma na temelje Karadžičevega 6lovarja in narodnih pesmi, je prinesel razne razlike, nejasnosti in razhode od prvotnih načel. Srbi so pisali v splošnem ekavščino, Hrvati v splošnem jekavsčino, kakor je bil tudi Vuk Karadžič jekavec. V tem procesu je nastala tista neenakost, ki jo je zdaj prosvetno ministrstvo deloma odpravilo in čije podrobnosti zanimajo predvsem učiteljstvo vseh šol, v katerih se podučuje srhohrvatski. V splošnem pa se ta reforma ne dotika vprašanja ekavšeine in jekavščine, ki ostaneta še nadalje dve važni pravopisni razliki; takisto se bosta še nadalje poučevali dve azbuki: cirilica in latinica. Komentar sam priznava, da je za odpravo tega dvojstva >po-trebno vremet. Sedanja šolska pravopisna reforma je potem takem samo začetek do- | fliiiillly| | končnega pravopisnega izenačevanja, ki niti ne zadeva večjih in važnejših razlik. Tako je naravno: ni 6tvar države, da dela silo tistim področjem kulturnega življenja, kjer vladajo zakoni naravnega razvoja in kjer je torišče tvornih duhov (pisateljev) in znanstvenikov. Tako je ministrstvo tudi v tem primeru potrdilo, da se zaveda bolestne občutljivosti takih operacij na živem organizmu kot je jezik in da državna oblast priznava kulturi zakone naravnega razvoja, ki se lahko pospešuje le z največjo previdnostjo. Omenimo naj splošno malo znano dejstvo, da je Vukov pravopis naletel na velik odpor v Srbiji. L. 1832. je vlada zabranila državni tiskarni tiskati v tem pravopisu. Pesmi Branka Radičeviča, ki so iasle 1. 1874. v novem pravopisu, 60 bile zaradi tega v Srbiji zabranjene. Med jezikoslovci in lite-rati so se vršile dolge in žolčljive polemike; spor je bil neprimerno ostrejši od nekdanje slovenske črkarske pravde. Odločilna za uveljavljanje Vukovega pravopisa je bila izpre-memba dinastije v Srbiji, ker je bil Karadžič v prijateljskih stikih z Obrenoviči, ki so po svojem nastopu skrbeli, da se je odpor počasi zmanjševal, dokler ni bil 1. 1868. nov pravopis zmagoslavno upeljan v vse šole. Vzporedno s tem se je začela tudi reforma latinice na zapadu, ki pa je pri nas pri-lično znana, saj smo naposled tudi Slovenci završili svoje črkarske pravde s sprejetjem gajice, ki nas je zbližala z Vukovim pravopisom, dasi so ostale važne, v notranji strukturi našega pismenega jezika utemeljene razlike. Po vsem tem je jezikovno izenačenje Ju-goslovenov še daleč v bodočnosti, prepuščeno naravnemu toku razvoja; opaža pa se simpatično stremljenje, ki je Ho vzporedno s to pravopisno reformo, da se Srbi, Hrvati in Slovenci kar najbolj zbližamo ali izenačimo v terminologiji kot produktu novih živ-Ijenskih in jezikovnih potreb. Iziraoimal, da k naslikal 2568 portretov! Kakor nam dokazujejo še nedo-vršeni avtoportret m pa izbomi podobi vuzeniškega gasilskega staroste Mihe Urbana m gostilničarja Aleša Kolmana. je bil Pistor v tej stroki najmočnejšL Tako še nikdo ni ovekovečil naših our-garskih dostojanstvenikov. V muzej z njima! Pistor je mnogo popotovaJ, mnogo razstavljal in mnogo prodal. Njegova dela je najširša publika občudovala in kupovala v Celovcu, v Mariboru, Gradcu, v Kunstlerhausu na Dunaju in v Monakovem, v Breslavi, Dresdenu in Ant-werpenu. V Ljubljani je polno njegovih portretov in v Celju in v Mariboru, po vsej Avstriji so raztresene njegove prikupne pripovedke m prijazne idilične scene pripovedujoče slike. Z njimi je založil Nemčijo, Rusijo. Holandsko. Anglijo in celo Aimeriko. Povsod je dosegel prav lepe cene, ki so vplivale tudi na cene sedaj razstavljenih študij. Silno so visoke za naše navade in mnogo previsoke za naša skromna sredstva, ker pač niso njegova najboljša dela. Kljub temu smo pa družini hvaležni, da nam je omogočila spoznati v inozemstvu priznanega mojstra, ki mu je Slovenija postala domovina. A. G. Krvavi dogodki Novo mesto, 27. avgusta Včeraj popoldne se je dogodila v Toplicah pri spravljanju otave težka nesreča. Posestniška sinova 15-Ietni Anton Cvelba in 18-letni Avgust Povše sta stala na travniku vsak na drugi strani nekega jarka in je drugi zaklical prvemu, nai mu vrže vile. Cvelba je to takoj storil, Povše pa ie je tedaj nehote okrenil in so se mu četvero-zobne vile zasadile v hrbet ter ga težko ranile. Ranjenca so odpravili v bolnico. V Stični so meli proso in je šel 39-letnl Janez Vozel po delu ob 2. zjutraj domov v Stehanjo vas. Na poti sta ga napadla Franc Grčman in 18-letni Leopold Zorč ter mu z »rajkelni« prizadela okrog 20 udarcev. Napadeni ima zlomljeno levo roko in težje poškodbe na glavi. Žrtev napada je bil tudi 37-Ietni posestnik Janez Kašič iz Dobrave, ko se je v nedeljo vračal od gasilske veselice v Trebnjem. Ko je šel čez Račje, ga je napadla večja skupina fantov ter udrihala po njem z vago od voza. Tudi Kašič ima težje ranjeno glavo._ Krasni tlakovi r.a veže, cerkve ... Cementarna GOSTINCA.R — tM pri Ljirbljani. --Velesejem: Paviljon H.-- Iz borovškega kota Kranjska gora, 26. avgusta Z neverjetno naglico se je približal konec sezone, preostaja samo še nekaj dni in letovišče se bo pričelo jadrno prazniti. Bližajoči se konec vseh poletnih dobrot in radosti se že pozna na obrazih naših leto-viščarjev. Dasi vrvenje ni več tako živahno kot sredi sezone, vendar je tujski promet še vedno na višku, kar se opaža po vseh hotelih in posebno ponoči v prisanški kavarni. Vsa znamenja kažejo, da se tujski val ne bo zaustavil koncem oficijelne sezone, ampak se bo razlival nemoteno po naših krajih še v pozno jesen, ki je v gorskih krajih prav tako ali pa še bolj zanimiva kakor poletje. Vso sezono je vladalo naravnost idealno vreme, čez dan je dihala občutna vročina, ki so jo le malo blažile hladne noči s svojo mrzlo roso. Po gorah se je stajal celo večni sneg, kar se pač ni dogodilo že dolgo vrsto let. Turisti nalete nanj samo še po najskritejših kotanjah, kamor še nikoli ni bilo posijalo solnce. Med divjimi kozami letošnji zimski mraz ni napravil toliko škode, kakor se je prvotno domnevalo. Kljub vsem prošnjam planinskega društva, kljub zakonu o zaščiti planinske flore in kljub vsem svarilnim napisom se je prav letos spet razpasla pri posameznih turistih in domačinih sramotna navada, da na vandalski način uničujejo planinske rože, ki so pri nas že na tem, da popolnoma izumr-jejo. Posebno zadnje dni opažamo mlade turiste, ki gredo ostentativno z velikimi šopki planik skozi vas in ni nikogar, ki bi iih prijel v smislu zakona o zaščiti planinske flore. Pa tudi domačini brutalno iztrebljajo planike in jih v veliki množini prodajajo za drag denar letoviščarjem. Zato pa ni prav nič čudno, da so planike izginile skoro že iz vsega prisanškega okrožja in jih je težko najti celo na Lipni gori, kjer so bile do sedaj varne pred planinskimi van-dali. Skrajni čas je, da lokalne oblasti nastopijo z vso strogostjo in brezobzirnostjo napram vsakemu kršilcu zakona. V zadnjih dneh so se pričele po letovišču trdovratno širiti vesti, da se v kratkem vendarle prične graditi sanatorij, o katerem se je že toliko razpravljalo v javnosti in v zasebnem življenju. Potrebni prostor je že odbran in kupljen. Leži v početku pišenskih senožeti in predstavlja velik kompleks. Vse te vesti bodo pač preuranjene in skoro gotovo ne bodo odgovarjale resnici, ker soteska Velike Pišence zaradi svoje velike senčne lege nikakor ni primerna za zdravilišče in je torej ideja neizvedljiva. Če Kranjska gora še nikakor ne sme biti brez sa-natorija, naj se ozirajo Ie na Karavanke, ki so edino prikladne za take projekte in imajo osobito v srjanskem okolišu naravnost idealen teren. Zadnjič je borovški največji ribič vjel na trnek živo kuro, kakor smo že poročali. A mož ima trden in naraven humor, zato pa že narava skrbi, da mu donaša vedno svežo tvarino za dovtipe. Lovi te dni ob Tudi v poletnih počitnicah mora tfeca dobiti za zajtrk in južino 2—3 žličice OVOMA^jME Otroci postanejo po njem odpornejši in močnejši in zdravje se jim utrdi. Na ledu ohlajeni Ovomaltine ima iz« vrsten okus in je najbolj zdrava in osvežujoča pijača. Samo ie dane«! Ob 4., J. uri Luciano Albertini v vratolomni cirkuški atrakciji Nepremagljivi H»-«-Leri je dr. Andreju Gosarju v državno službeno dobo všteto z odlokom od 25. apr. t. 1. službovanje pri ZadTužni zvezi od 1. II. 1923. do 29. II. 1925. * Legitimacije za obisk jesenske prireditve »Ljubljana v jeseni« od 31. t. m. do 9. septembra so že v prodaji. Dobe se po 30 Din pri vseh večjih denarnih zavodi.!, županstvih, raznih društvih in v Ljubljani pri naslednjih tvrdkah: Putnik, Josip Zidar, Obrtna banka, Jugoslovenska banka, Ja-dransko-ponudavska banka. Zadružna gospodarska banka. Prva hrv. štedionica, Ljubljanska kreditna banka. Češka industr. banka. Kreditni zavod za trgovino in industrijo, Zadružna banka, Komercijalna banka, Aloma Company, Brezalkoholna produkcija, Kmetijska družba za Slovenijo. Posredovalec. Zavodi, trafike, itd. ki te.i legitimacij še nimajo v razpečavanju, pa jih žele prodajati, naj se takoi obrnejo na urad velesejma. Občinstvu priporočamo, da se posiuži te ugodne prilike in si nabavlja legitimacije že v predprodaji, da se ne bo treba nastavljati ob času Dri se.im-skih blagajnah. * Konferenca o pobijanju koruznega črva v Zagrebu se je vršila v ponedeljek v zgradbi botaniškega zavoda zagrebškega vseučilišča. Udeležili so se konference številni svetovni učenjaki iz Nemčiie, Rumuni-je, Poljske. Madžarske, Zedinjenih držav in Jugoslavije (iz Ljubljane, Beograda in Zagreba). Iz Ljubljane se je udeležil konference vseučiliški profesor dr. Hadži. Kme tijsko ministrstvo je zastopal načelnik Gju-rič. Zborovanje je vodil ravnatelj botaničnega zavoda profesor dr. Vale Vouk. Za pozdravnimi govori je imel predavanje o borbi proti koruznemu črvu, ki povzroča veliko škodo kmetijskemu gospodarstvu, dr. Tade Ellinger iz Chicaga. Za njim sta predavala ruski učenjak Vital.i Šorina in zagrebški vseučiliški profesor dr. Vouk. * Strelske vaje imata 40. in 52. pešadij-skl po!k blizu vasi Šmartno proti Šmarni gori vsak dan do vključno 2. septembra. Če bi slabo vreme delalo zapreke, bodo vaie trajale še dalje. Prebivalstvo se na te vaje opozarja, da se ne bi dogodila kaka nesreča. ; % * Odbor Mladinske Matice razpisuje nagrado 2000 Din za najboljše delo o našem kmečkem domu. Pisano mora biti tako, da bo umljivo mladini. Snov in način obdelave snovi sta poljubna. Namen, ki ga ima M. M. pr; razpisu nagrade za to delo. je: pokazati pomen in vrednost kmečkega življenja bodisi od nravstvene bodisi od higijenične strani, osvetliti radosti in težave v kmečkem domu, poudariti pomen zdravega pri-rodnega življenja, olepšati s poezijo narave in izboljšanega s kulturnimi, posebno s tehničnimi pridobitvami današne družbe. Spis je klrkt; Gi^ejea, recimo zgoli na dom iri njegovo uredtk). mora pa biti ožarjen od lubczni do kmečkega dela in živlenja. Obseg spisa naj bi bil 5 do 6 tiskovnih pol formata publikacij M. M. Rok za predložitev je 31. decembra t. 1. na naslov po-verieništva UJU v Ljublani. Mladinska Matica. Poleg nagrade se bo izplačal tudi običajni honorar. * Ceneno sadje na Sušaku. S Sušaka po jočajo. da prihaja na tamošn.ii trg ze'o mnogo sadja. Cene: češplje 4 Din. grozd'? ■4—8 Din. n ruške in jabolka 4—10 Din za kilogram. Le smokve so precej drage, ker jih prihaja še malo na trg. * Avtobusna proga O. Žužek: Kranj-Cerklje-Vodice-Skaručna itd. do Ljubljane in obratno. Vozni red se vsled raznih ugodnosti spremeni v toliko, .da odhaia avto iz Kranja proti Ljubljani' ob 6. in 14.30: iz Ljubljano pa vozi ob 12.30 in 17.30. Natančen vozni red priobčimo iutri med oglasi. * Brez hišnih številk. Zagreb se tako naglo širi. da v nekateri.i delih mesta ne uteg nejo krstiti ulic in opremiti hiš s številkami. Velik prostor za Seljsko cesto, na katerem je v kratkem nastalo na stotine hiš, nima niti ene hišne številke. Posamezni deli tega naselja so krščeni z rimskimi številkami: pongračevo I., II,. III... itd. in v vsakem ie toliko hiš da se ie nemogoče orijentirati brez hišnih številk. Zlasti tu naseljeni obrtniki imajo zaradi tega precej neprilike in škode. Pisma iim redno pri.ia-ja.io z večdnevnimi zamudami. To ni čuda, ko se naslovi glasijo na primer takole: Peta hiša za drugim oglom od leve svetiljke. Prebivalci hiš brez hišnih številk iznašajo sedaj svoje pritožbe po zagrebških listih. * Smrt uglednega sarajevskega meščana. V nedeljo ie umrl za srčno kapjo eden naj-iiglednejšin sarajevskih meščanov, knjigar Mihalo Milanovič. Pokojnik ie bil eden od one stare garde bosanskih naciionalistov, ki je v najtežjih razmerah budila naci.it>-nalno zavest ter ob nastanku voine pretrpela mnogo krivic od avstrijskih oblastev. Bil je zelo spoštovan in tudi odlikovan za svoje nacijonalno delovanje. * Smrtna nesreča slovenskega železni-čarja pri Sarajevu. Blizu Čengič vile pri Sarajevu se ie zgodila v noči na ponedeljek huda nesreča. Železniški uslužbenci strašil v zgodnjih jutranjih urah na progi dobesedno na dvoje presekanega progov-nega nadzornika Franca Česnika. rod*, n .s Slovenije. Kakor se je ugotovilo, ss Je Ce>.-nik vračal iz službe po progi. Sodi se, da ga it povozil eden tovornih vlakov, ki je vozi! proti Mostarju. * Trije dečki težko ranjeni. V gozdiču poleg Opatjega sela so našli trije dečki v starosti 6 do 8 let. Danilo in Ferdinand De-vetak ter Leopold Vižintin projektil. Danilo je tolkel po njem, dokler ni eksplodiral. Vsi trije dečki se nahajajo težko ranjen; v goriški bolnici. * Težko poškodovan leži v bolnici v ulici Brigata Pavia v Gorici zdravnik dr. Hen rik Fillak, asistent v občinski bolnici. Ko se je peljal v Črnice obiskat svoie znance, kj so tam na letovišču ie zadel v njegovo kolo nek; močociksl in sa vrgel \ cestni jarek. * Smrt v vodi. Pred par dnevi se je kopal v potoku Zrnici tik ob Ljubljanici pri Vrhniki 11 letni Matija Kladnik iz Blatne Brezovice pri Vrhniki. Kladnika. ki ni bil vešč plavanja, je nenadoma pograbil vrtinec in ga spravil pod vodo. Voda je zanesla truplo bržkone v Ljubljanico, kier pa ga še niso našli. — Druga smrtna nesreča pri kopanju se je pripetila dne 18. t. m. v Savi na Gorenjskem. Utonil je 21 letni Ivan Če-bavs iz Krope. Tudi truplo Čebavsa Aoda doslej še ni naplavila. * Svojega mecena nabili. V Zagrebu so v neki mali gostilni na periferiji popivali štirje delavci Ličani. Plačeval je za vss njihov tovariš Stjepan Pocanič. Nenadoma so se začeli zaradi neke malenkosti prepirati, na kar so trije planili nad svojega mecena Pocaniča ter ga tako pretepli, da so ga morali nevarno ranjenega prepeljati v bolnico. Iz Ljubljane Samo še danes! Kino »Ideal« Velika traigedinija Elizabeta Bergner kot »GOSPICA ELZA« Ob 4., ViS., 9. Din 2.—, 4, * Justifikacija dveh hajdukov. V nedeljo zjutraj je bila v okolici Prizrena izvršena smrtna kazen nad hajdukoma Redžepom Ajetom in Ferizom Arifom, ki sta izvršila mnogo zločinov, na smrt pa sta bila obsojena zato, ker sta nekoč v Musutiški plani-in pričakala pet romarjev, jih oropala in po vrsti ubila. Oba obsojenca sta poslednjo noč prebila dokaj mirno, ptišila sta in jedla lubenice. Pri ustrelitvi je Redžep padel takoj, v Feriza pa je bila oddana še dru va salva, nakar so zdravniki pri obeh ugotovili smrt. Izvršitvi smrtne kazni je pri' sostvovalo le malo ljudi, še celo ni v bližino obsojencev prišel noben sorodnik, dasi jim ie to bilo zadnje dni dovoljeno. * Fingiran samomor Slovenca v Zagrebu Pri slikarskem mojstru Ivanu Frkoviču v Radičevi ulici v Zagrebu je bil dalje časa uslužben kot pomočnik Alojzij Babič iz Rošpoha pri Mariboru. Babič je bil dober delavec in je vžival zaupanje svojega delodajalca v toliki meri. da ga je ta pred nekaj dnevi poslal nekam v Sloveniio, da izterja tam za svojega mojstra dolg v znesku 6000 Din Babič je odšel, a se ni več vrnil. Mojster je nekaj časa čakal nakar je javil zadevo policiji kj je takoi uvedla zasledovanje, vendar Babiča ni mogla izslediti. Šele te dni je mizarski pomočnik Josip Sekušek našel na levem bregu Save sled za Babičem in sicer njegov suknjič ter tri njegova poslovilna pisma. Prvo pismo je bilo naslovljeno na starše, v katerem se Babič oprošča, češ da za njega ni več življenja. Drugo pismo je Babič naslovil na svojega bivšega delodajalca Ivana Frkoviča, kateremu izrecno izjavlja, da gre v hladne valove Save. Policija 5 ' da Babič sploh ni izvršil samomora, nego je hotel s temi pismi samo zabrisati sled za seboj. * Zagoneten zločin. Iz Poljanske doline nam pišejo, da so našli v nedeljo ponoči na Trati pri Gorenji vasi v jarku kraj ceste zabodenega z nožem v hrbet posestnika Dolinarja s Trate. Dolinar se ie v nedeljo zvečer mudil v neki gostilni v Gorenji vasi in ie okrog 11. odšel v spremstvu svaka Miklavčiča. kleparja in posestnika na Trati, proti domu. Uro pozneje so ga našli zabodenega. Nezavestnega so prenesli domov Poklicani zdravnik dr. Gregorič je nudil Dolinarju prvo pomoč in odredil, naj ostane v domači oskrbi, ker bi spričo velike i»« gube krvi ne prenesel prevoza v bolnico. O zločinu obveščeno orožništvo je takoj uvedlo preiskavo. Kdo je zločinec, še ni znano. Posestnik Dolinar je brat katelieta dr. Dolinarja, ravnatelja ljubljanske radijske postaje. * Obledele obleke barva v različnih barvah fn pHsira tovarna Jos. Relch. * Ant. Rud. Legatov enoletni trgovski tečaj v Mariboru (odobren od ministrstva trgovine in industrije v Beogradu). Lastni internat, letni izpiti in izpričevala pod državnim nadzorstvom. Prospekti in voU vanje v trgovini Ant. Rud. Legat & Co.. Maribor. Slovenska ulica 7. Natančnejše v včerajšnjem oglasu. a— VVestfalskl rojaki v domovini. Kakor poročamo na drugem mestu je včeraj prispelo v domovino nad 150 izletnikov — naših rojakov rudarjev iz Westfalskega, Ho-landije in Belgije. Danes dopoldne si rojaki ogledajo Bled, popoldne ob tričetrt na 5. pa prispejo v Ljubljano, kjer bo na glavnem kolodvoru slovesen sprejem, ki se ga udeležijo predstavniki oblasti in narodnih društev z godbo na čelu. Izletniki bodo na ! kolodvoru pogoščeni ter se potem podajo z večernimi vlaki v svoje domače kraje. Izletniki se bodo povrnili 10. septembra. Narodno-zavedni Ljubljančani, pohitite danes na kolodvor pozdravit drage rojake! u— Ljubljanska opera. Za časa velesejma »Ljubljana v jeseni« bo vprizorila naša opera nekaj izbranih, v pretekli sezoni posebno priljubljeni.1 predstav. Kot prva se bo pela v soboto 31. t. m. Straussova opereta »Cigan baron«, znana po krasnih melodijah in pestrih slikah. Naslovno partijo bo pel operni tenor Marčec. Safi pa ga. Poličeva, dalje ga. Balatkova. Povhe, Pe-ček, Ribičeva, Drenovec in drugi. Režijo bo vodil g. Povhe, pri pultu bo g. Štritof. u— Narodno gledališče v Ljubljani. Za časa letošnje jesenske razstave na ljubljanskem velesejmu bosta vprizorili ljubljanska drama in opera od 31. t. m. do 8. septembra več dramskih, opernih jn operetnih predstav. Natančnejši repertoar celega tedna javimo v jutrišnii številki. V nedeljski številki pa bo objavljen repertoar sezone 1929-30 in pa razpis abonmaja za novo sezono. u— Osebna vest V Ljubljano je dopc-tova' iz Ženeve dr. Gjuro Popovič, član g'aviiega sekretariata Dri.Stva narodov. Dr. Popovič bo zastopal Društvo narodov na kongresu Fidaca v Beogradu, ki se vrši ta leden. u— Velika sokolska proslava se bo vršila pod pokroviteljstvom Nj. kralj. Visočan-stva prestolonaslednika Petra v nedeljo dne 1. septembra pred gradom v parku barona Kodelija. S to proslavo praznuje so kolsko društvo v Mostah 15 letnico svojega obstoja z razvitjem društvenega prapora, ki mu kumuje Nj. Kr. Visočanstvo pre stolonaslednik Peter. Vstopnina k telovadbi sedež 10, stojišče 5 Din. Polovična voznina dovoljena na vseh progah. Brate in sestre ter prijatelje Sokolstva na to slavnost vljud no vabi Sokolsko društvo v Mostah. -u— »Ženski Pokret« opozaria še enkrat svoje članice na sestanek, ki bo v četrtek 29. t. m. v damski sobi kavarne »Emone«. G. Vodetova bo poročala o kongresu Aljan-se za državljansko delo žene, ki ie bil letos v Berlinu. Pričetek poročila točno ob 20. u— »Soča« — pevski zbor. Vse pevke In pevce prosim da pridejo v četrtek ob 6. zvečer, v areno Narodnega doma zaradi nastopa, ki bo 15. sept. Novi pevci in pevke dobro došli. — Pevovodia. U— Pevsko društvo Ljubljanski Zvon. V sredo in četrtek zvečer vaia dela moškega in mešanega zbora za petkov nastop. V' ponedeljek zvečer sestanek vsega zbora in določitev reda pevskih vaj za prihodnjo sezono. u— V proslavo godovanja postajnega načelnika g. Avgusta Ludovika je nabrala šentpeterska moška podružnica družbe sv. C. in M. 15 kamnov (1500 Din). u— Nesrečen padec v vodo. Včeraj je tam na Poljanskem nasipu padel v Ljubljanico petelin in so ga lastniki lovili tako, da so postavili v vodo Iestvo in jo tam nekaj čas Pustili. Kmalu po 12. uri je na Iestvo splezal 7 letni sinček uslužbenca mestne elektrarne Joško Kveder in se po nesreči zvrnil v vodo. Nesrečo ie opazila neka ženska, ki je začela klicati na pomoč. Slučajno je mimo prišel mesarski pomočnik Lovro Logar, ki je takoi skočil v vodo in po daljšem iskanju spravil dečka na suho že nezavestnega. S pomočjo zdravnika dr. Puca so z umetnim dihaniem spravili dečka zopet k zavesti ter ga dali nato prepeljati v bolnico, kjer je že izven nevarnosti. u— Okradena hlapca. Hlapca Vinko Kastelic in Alpin Špes, uslužbena pri prevozniku Petkovšku na Poljanskem nasipu 40, sta prijavila, da se je splazil v njuno stanovanje te dni nepoznan tat. ki jima je odnesel sivo obleko, siv klobuk, več moških srajc in spodnjih hlač ter par črnih čevljev, več robcev, kravat in nekaj drugih predmetov. Neznani tat ju je oškodoval za okrog 1500 Din vrednosti. n— Voziček so ji odoeljali. Posestnica Antonija Kasteličeva iz Štepanje vasi je pripeljala predvčerajšnjim na trg nekaj zelenjave. Pozneje je spravila svoi ročni ne-pobarvani voziček na prostor pred Mestnim domom, na kar ie odšla po opravkih. Ob svoji vrnitvi pa ni vožička več našla na mestu. Medtem ko se je ona na.iajala v mestu, se je lotil voza neznan tat in ga odpeljal. Ukraden voziček je vreden okrog 300 Din. u— Kolesarji zopet na poslu. Posestnikov sin France Gregorin z Ihana se je predvčerajšnjim dopoldne pripeljal s kolesom v Ljubljano. Pozneje se je ustavil v Figov-čevi gostilni na Dunajski cesti in postavil svoje dirkalno kolo pred gostilno. Kmalu pa se je r ičel okrog novega kolesa sukati neki neznan mladenič, ki je po kratkem premisleku kolo zasedel in izginil z njim Gregorin je prijavil tatvino stražniku. Ukra deno kolo .ie vredno okrog 2000 Din. — Istega dne je neznan tat odpelial tudi kolo ttafikantu Francetu Mtirglu. stanu.iočem na Poljanski cesti 50. Murgel je imel opravka v davčnem uradu na Vodnikovem trgu in je spravil kolo v vežo. Njegovo kolo je odpeljal po izjavi branjevke Mariete Birtiče-ve neki okrog 30 let star moški, po videzu sodeč zidarski delavec. u— Tatinski drobiž. Sprevodniku Kokaliu, stanujočemu v novi mestni hiši na Poljan ski cesti, je v noči na ponedeliek ukradel nekdo z okna 70 Din vredno v loncu vsajeno cvetlico. — Perica Frania Skubičeva ie prijavila, da ji Je neki delavec odnesel iz nezaklenjene pralnice na Miklošičevi ce- sti rjavkasto 100 Din vredno jopo. — Angela Tomažinova z Ihana je prišla v ponedeljek v Ljubljano in se mudeča na Sv. Jakoba trgu vsedla pod neko drevo. Pozne-ie je pri odhodu pozabila ročno torbico z različno vsebino in 80 Din gotovine. Na ročni torbici se je spomnila še le čez čas in pohitela nazaj, kjer pa je seveda ni več našia. Videč, da je torbico odnesel neznan tat, je odšla k stražniku in mu tatvino prijavila. Ta ji je izročil ročno torbico, ki nu jo je malo prej izročil neki delavec, ven dar brez denarja. — Dijaku Karlu Medvedu, stanujočemu v Janežičevi ulici 12. :e r.ekdo ukradel med kopanjem na Špici pir nizkih čevljev ter par nogavic v vrednosti 200 Din. u— Napad na žensko. Ko je šla predsnoč-njim sobarica Marija Žakljeva. stanujoča v Rutarjevi ulici 7, k Čadu pod Rožnik po steklenico vina, je na Cesti na Rožnik nenadoma priskočil k njej mlad moški in jo brez besede pograbil za roko in za vrat ter jo skušal podreti na tla. Žakljeva je pričela še pravočasno vpiti na pomoč, česar se je napadelec ustrašil in zbežal. Na-padenka je tako stekla nato do Čada, kjer ie vsa preplašena povedala svoi doživljaj. Napadalca je videla tudi pozneje, ko se je vračala v družbi neke ženske. Ležal je pod cesto v travi, pa je pozneje zopet pobegnil. Napadena ženska je prijavila napad pri policiji, ki napadalca zasleduie. u— Huda ženska. Ko je šla v ponedeljek opoldne soproga strojnika Ivanka Ovseče-va skozi Zvezdo mimo javnega stranišča v spremstvu svojih dveh otrok, ie nenadoma pri.iitela k njej neka Mariia M. in pričela vpiti nad njo, češ, da so otroci ponesnažili prostor. Huda Marička se je spravila nad Ov.ečevo dejansko in ji raztrgala 40j Din vredno obleko. Ovsečeva se ženske ni mogla rešiti drugače, kakor da je priklicala stražnika, ki je ukrotil hudo ženščino. Surova Marička bo morala seveda oškodo-vanki nabaviti novo obleko. Iz Celja e— Uradni dan Zbornice za TOI v Ljubljani za Celje in celjsko okolico bo v torek 3. septembra od 8. do 12. dopoldne v ravnateljski sobi Prevozne družbe, d. d. v Celju, Savinjsko nabrežje 7. e— Velika cerkvena svečanost v Celju. V nedeljo 1. septembra bo dopoldne ob 10.30 na Vrazovem trgu na prostoru nekdanje stare vojaške bolnice poleg nove mestne hiše pri »Kroni« svečana vzidava temeljnega kamna za prvo pravoslavno cerkev v Sloveniji. Cerkev bo posvečena velikemu srbskemu narodnemu svetniku sv. Savi. Ker odbor za zgradbo doma sv. Save v Celju osebnih vabil ni razpošiljal, naj se smatra vsakdo tem potom za povabljenega in naj se slovesnosti udeleži. e— Gradnja mostu v Bukovem žlaku. Zgradba modernega železobetonskega mostu v Bukovem žlaku pri Celiu. ki vodi čez lepo regulirano strugo Hudin.ie, naglo napreduje. Železna konstrukciia mostu bo v kratkem dovršena, nato pa bodo pričeli deavci z betonskimi deli. e— Jesensko zasedanje celjske porote. V ponedeljek 2. septembia se bo pričelo v Celju jesensko porotno zasedanje. Dosedij so razpisane samo 4 obravnave in sicer se bosta zagovarjala v ponedeliek Fr. Z. zaradj hudodelstva sleparstva in Miha Po-žck zaradi uboja, v torek pa Josip Butolen zaradi uboja in Anton Pere zaradi enakega z'oCina. To zasedanje bo zelo kratko, ker ho iraialo po dosedanjem razporedu le .Iva dni. e— Nova mestna hiša pri »Kroni«. Nova trinadstropna stanovanjska hiša celjske mestne elektrarne pri »Kroni< ob Ljubljanski cesti je dovršena in so se dosedaj vselile tri stranke. Ostale stranke bodo zavzele svoja stanovanja še tekom tekočega tedna in v prvih dnevih septembra. V poslopju vrše posamezni delavci še nekatera malenkostna dela. ki pa bodo tud> v najkrajšem času končana. e— Preseljevanje narodov. V zadnjih dnevih so selitve strank v vseh koncia in krajih Celja na dnevnem redu. Prevozna podjetja so zaposlena preko glave s prevažanjem pohištva, kar pa si seveda dovolijo le premožnejši ljudje. Siromaki pač prepeljejo svojo revščino kar na ročnih vozičkih, če pa ni drugače, tudi znosijo skromno premoženje kar na svojih upognjenih, zmuče-nih plečih. e— Nežen prizor. V soboto popoldne >e našel službujoči stražnik na Krekovem ti-gu na tle.i se valjajočega komaj 29 letnegi delavca Ferdinanda Č. iz Gaberja, ki je b;' tako pijan, da bi tudi za ves svet ne mogel stati na lastnih nogah. Kljub temu se je divje upiral aretaciji. Spravljen je bil v zurur e— Premetena tatica. K zasebnici Alojziji Jegrišnikovi, stanujoči v Gosposki uli- ' ci 3, je prišla pred dnevi neko popoldne v stanovanje neka nepoznana starejša, preprosto oblečena ženska, ki ie spraševala, po neki nepoznani stranki. Ko ji je Je-grišnikova pojasnila, da imenovane stranke ni v hiši, se je neznanka kmalu odstranila, še poprej pa se je zelo sumljivo su kala po stanovanju. Ko je Jegriškova pozneje nekoliko natančneje pogledala, če se tujke slučajno ni kaj prijelo, ie razočana ugotovila, da je z dolgoprsto neznanko iz- KLJUČ Kino Ljubljanski dvor! Telefon 2730 Igra detektivske napetosti Peklenski — stroj Harrv Hill in Marga Lili d Ob 4., y,7., 9. I ginil tudi r,jen črni volneni šal, vreden 250 Din. Tatica je 40 do 45 let stara, srednje postave, nosi črno obleko in na glavi či no naglavno ruto. Iz Maribora a— Zopet nov transport naših delovnih sil v tujino. Zadnje dni je odšel v Francijo zopet nov transport naših delavcev. V sredo 2S. t. m. pa odide preko Maribora nov transport 200 delavcev. Transport organizira sedaj borza dela v Zagrebu. Ka kor se nam poroča, je med novimi izseljenci tudi nekaj Slovencev, ki gredo v francoske rudnike in vinograde. a— Razpisane porotne razprave. Za jesensko zasedanje porotnega sodišča, ki se prične 16. septembra, sta razpisani dosle; razpravi proti Jos. Meixlerju zaradi tatvine in proti Fr. Puk.šiču zaradi umora. a— Na deški meščanski šoli v Mariboru je vpisovanje v vse razrede, kakor je bilo že razglašeno in pod istimi pogoji, v petek in v soboto, dne 30. in 31. avgusta. Pri vpisovanju; bo razglašen tudi dan pr?-če'V3 .šosa, a— Začetek so-ikeg^ le s rs sredini a šolah. Prosvetni oddeieic velikega županstva sporoča, da se prične pouk na vseh srednjih šolan v mariborski oblasti dne 16. sept. a— Sprehajališče ob Dravi. Skozi naše mesto teče Drava, ki bi jo vsako mesto izkoristilo, kakor jo je n. pr. izkoristil Os.-jek. Dasiravno je njen tok skozi mesto zelo dolg, nimamo ob njenih bregovih še nobenega javnega sprehajališča, ki bi bilo posebno v vročem poletnem času pravo osvežujoče odpočivališče. Približno pred enim letom so se sicer pojavili razni načr ti in se je tudi že v javnosti zatrievalo, da dobimo še letos tako obdravsko sprehaja-liče. toda kakor mnogo drugih obljub, je ostala tudi ta samo na papirju. Želeti bi tedaj bilo, da bi se do prihodnje pomladi me-rodajni faktorji resno zavzeli za to stvar in io tudi čimpreje realizirali. Maribor b s tem mnogo pridobil, pridobilo bi pa tud; meščanstvo. a— Težka nesreča na tovornem kolodvoru. Včeraj dopoldne se je pripetila na mariborskem kolodvoru težka nesreča. 52 letni, v Krčevini stanujoči železniški nameščenec Vinko Grnjak je bil zaposlen z zapisova-. njem vagonov, ko ga je nenadoma zagrabi! neki vagon in vrgel na rla. Grniak je prišel pri tein tako nesrečno pod kolesa, da mu je odtrgalo desno roko. Ker je bi! sam na tiru, spočetka ni.iče ni opazil, kaj se ie pripetilo. Šele čez nekaj časa so naši; tovariši Grnjaka v mlaki krvi in mu nudili prvo pomoč, nakar ga ie rešilni oddelek prepeljal v splošno bolnico. Ker je dobil Grniak tudi težke notranje poškodbe, je njegovo stanje zelo resno. a— Ciganske družine v Dravski dolini. Te dni so se pojavile po Dravski dolini številne ciganske družine. Utaborile so se blizu Breznega v okolici Sv. Ožbolta in Fale ter so si izbrale za svoja taborišča kraje, blizu čistih gorskih izvirkov. Doslej te družine še niso dale orožništvu nobenega povoda za posredovanje, kakor ie to običajno v drugih ciganskih taboriščih. a— Napad s težkimi posledicami. Pri gostilni Pa.iernik na cesti v Gor. Sv. Kun-goto so trije neznanci napadli 33 letnega uslužbenca splošne bolnice v Mariboru Ant. Tuša ter mu zadali na levi trebušni strani težko rano z nožem. Orožništvo ie takoj obvestilo mariborsko rešilno postajo, ki je ranjenca odpremila v bolnico. a— Brez sledu izginila. Komai 13 letna a nenavadno krepko razvita Helena Mileč, stanujoča pri svoji poročeni sestri gospej Zalokarjevi v Einspielerjevi ulici 17, je že 12. t. m. odšla z doma in se od tedaj ni več vrnila. Ni izključeno, da se ie dekletu pripetilo kaj hudega. Kdor bi kai vede! o deklici, naj sporoči njeni sestri ali pa policijskemu komisarijatu v Mariboru. a— Dr. Fran Marinič, Maribor. Trubarjeva ulica 11. zopet redno ordinira. 10S2 a— Zobozdravnik dr. Franc Kartin, spe-ciialist za zobne in ustne bolezni. Maribor Slovenska ulica 9.. zopet ordinira. 1008 SPECI.IALNI KIS za vlaganje sočivja dobite v drogeriji KANC, Židovska ulica. 10077 Iz Trboveli t— Socijalno skrbstvo občine. Trboveljska občina mora podpirati izdatno število občinskih revežev in staroupokojenccv. Mesečne podpore so sicer skromne, vendar močno obremenjujejo občinske finance. Če pa bi hotela občina pomagati povsod tam, kjer je pomoč potrebna, bi morala imeti na razpolago veliko večja denarna sredstva. kot jih ima. V avgustu je izplačala ob čina 54 ubožcem 5560 Din in 260 staro-upokojencem 14.130 Din. Skupaj 19.690 Din. Kakor je. razvidno iz tega. tvorijo glavni kontingent občinskih po-dpirancev staroupokojenci, to so oni ljudje, ki so delali pri podjetju 30 do 40 let. ki pa dobivajo za svoje dolgoletno težko delo takr> sramotno nizke pokojnine, da bi moral! gladu pomreti, ako bi jim ne pomagala občina. t— Nova restavracija. G. Miloš Rozin je temeljito preuredil prostore v lastni hiši. kjer namerava že v kratkem otvoriti restavracijo. G. Miloš Rozin je imel do sedaj le zajtrkovalnieo. Z gospo soprogo sta se izkazala kot uslužna in solidna obrtnika. zaradi česar bo tudi nova restt .vacija brezdvomno 'uspevala. t— Rudrik gradi za svoj konzum moderno hladilnico. Tako bomo imeli seda i v Trbovljah dve najmodernejše urejeni hladilnici, > Dopisi DOLNJA LENDAVA. Proslava desetletnic« osvobu-jeraja se je priAično n-šleki«. Madžarov je bilo malo. V sprevodu jih nisi opazil. To je torej 2 in po! mesečni uspeh src skega vodilnega odbora, v katerem so bili v večini Madžari ali njiim naklonjeni Slovenci. V sprevodn, ki se ni mogel vsled prekratke razdalje med abrralSščean m cerkvijo prav raizviiti, ie bito kakih 600 ljudi. Pogled nanj je biil lep. Na Madžare in njim prijazne elememte je napravil porazen vtis, katerega je poglobila množica Slovencev, ki so dokazati, da jih vedno bolj in bolj prešinjaita narodna zavest in volja ostati tu kot gospodarji zemlje in ne kot hlapci premaganega mad>žars:va. Njemu pa bo, če bodo gotovi faktorji razumeli pravo misijo slov. šolstva ki učitellj-siva, kmalu za vedno zapel mrtvaški zvon. Na predvečer proslave ni brlo v mestu nikaike razsvetljave aH baklijade, pač pa so goreli na bl-iž-a»rh lendavskih gričih kresovi, eden trk madžarske .meje. V mestih onstran meje so se spominjali desetletnice s tem, da so razobesili žalne zastave ... Z one strani so se pojavili letaki, ki p,.>zw5iajo prekmurako Ljudstvo, naj se »drži domače duhovščine« in naj se ne udeleži proslave. Prve letake je orožništvo izsledilo v Tumišou, fc'er so bili razposlani po pošti na razne naslove. Očividno smatra madžarska iredenta Tumi-iče še vedno za svojo postojanko. Bržkone ne ®::-re pozabiti enih zlatih časov, ko se je ta »aš-čisto slc- čDsk.a občina ljudskem šie:-:-u i. 1C10 priznala /a — madžarsko. L ?a;nu, ca ssu-bi do prihodnje proslave IL 1939. madžarska rajna propaganda zadnja za njo ugodna tia, ko se bodo umaknili naši mladi narodtuo zavedni generaciji razni zagovorniki prekmurskih »tradicij«. Iz Kranja r— Obisk na Stolu je že prekoračil številko 1600 vpisanih turistov. Prešernova koča bo odprta do 15. oktobra, Valvasorjeva koča p-a je odprta celo leto. Tudi v Storžiškem gorovju je bil v poslednjih dnevih prav lep promet turistov. Največ prometa je v planinski koči na Javorniku. do koder je udoben dohod od Babnega vrta, oziroma Trstenika. Turisti bodo najbrže že prihodnji teden dobili za to smer prav ugodno zvezo, ko bo začel voziti Paarov avtobus iz Kranja direktno skozi kraje Golnik. Gorice, Trstenik m ostale vasi pod Stcržičem do Preddvora. r— Zaradi kolesarjeve neprevidnosti. V nedeljo okrog 6. popoldne je preizkušal g. Friderik Filip, trgovski sotrudnik pri trgovcu Osredkarju v Kranju, novo motorno kolo svojega prijatelja. Ko je vozil iž Naklega proti Kranju, sta mu privozila na državni cesti nad gostilno »Pri kroni« nasproti dva kolesarja, vštric vozeča na desni strani. Tik pred motociklistom je pa en kolesar nenadoma zavil na levo stran in ob strani zadel ob motorno kolo. G. Filip, ki je to v poslednjem trenutku tudi--zapazil, je hitro zavil, da je zaradi tega in zaradi kolesarjevega sunka spodneslo motorno kolo, vozača pa vrglo kakih 10 m po cesti, da je obležal s težjimi počl odba-mi. Poleg roke si je močno poškodoval koleno na levi nogi. Neprevidni kolesar je k sreči odnesel zdravo škodo, čeprav bi lah-* ko povzročil nepregledno nesrečo, ako bi zavozil direktno pod motorno kolo. Filipa so z motornim kolesom prepeljali v Kranj, kjer pa ni mogel dobiti nobenega zdravnika. Zasilno mu je obvezal rane v lekarni g. Pokornv. Filip se nahaja v domači oskrbi. Iz Kamnika ka— Oblastvo v Kamniku opozarjamo na Tic/noscn smrad, ki se širi iz mesarije na Glavnem trgu. Sostanovalci .norajo dnevno prenašati smrad, ki presega meje higi-jenske dopustnosti. Zahtevamo, da se ta smrad na katerikoli način onemogoči. Iz Zagorja z— Nedeljske nezgode. V nedeljo dopoldne je pridirjal neki voznik z vozom od občine in je pri \Veinbergerju spodbil neko oletno deklico, ki se je vračala iz cerkve. Nerodnega voznika je občinstvo, ki je prihajalo od maše, oštelo in ni dosti manjkalo, da ga ni dejansko napadlo. Popoldne je na poti v cerkev baš pred spomenikom v vojni padlih vojakov zadela kap 81 letnega rudniškega upokojenca Franceta Dol-niška iz Podkraja. Mož je bil dosedaj vedno zdrav. L. 1878. se je vojskoval v Bosni in je kot starovojščak rad postajal pred spomenikom in bral imena padlih vojakov. Moža so dali v sv. olje in potem odpeljali-na njegov dom. Po izjavi zdravnika je njegovo stanje zelo resno. — Ciganske nadloge. Že drugi teden sc klatijo cigani okoli Zagorja. V petek je skupina ciganov ubila mladega konja baje zato. ker se ni pustil podkovati. Konja so dejali iz kože, boljše meso obdržali, drugo* pa kar zmetali v Savo. Tudi v konjsko kupčijo so se spustili. V Potoški vasi so od nekega posestnika kupili lepo kobilo, ki hi jo bili že istega dne prodali v Zagorje, da ni nekdo opozoril kupca, da je žival •»štab lov a« in v hrib noče voziti. Gotovo je, da bodo konja skušali drugje spraviti v denar. Ljudje tudi niso zadovoljni, da jim cigani pomagajo pospravljati poljske pridelke. Ker so v ponedeljek neki kmetici ukradli kokoš, jih bodo orožniki pregnal! naprej, da bodo še tudi drugje y nadlogo ljudem. Iz Hrastnika h— Tombola v Narodnem domu bo nepreklicno v nedeljo 1. septembra ob vsakem vremenu. Segajte pridno po srečkah, ki se dobe po 3 Din. h— Vodo\xid na Marnem. Mamo je vas pol ure oddaljena od Dola pri Hrastniku. Tudi to vas namerava občina Dol preskrbeti z dobro, zdravo, pitno vodo potom novega vodovoda. Predpriprave za vodovod se že vrše. Tako vzorno skrbi občina Dol tudi za vasi Marno in Turje, ki sta bili šele pred nedavnim časom odcepljeni od občine Sv. Krištof in priklopljeni občini Dol. — Kako pa skrbi občina Trbovlje za vas Hrastnik, ki je del občine že od nekdaj, se je že večkrat ugotovilo. h— Kumlanska nedelja. Pretekla nedelja je bila Jernejeva nedelja pri nas znana pod imenom kumlanska nedelja. Na to nedeljo je na Kumu običajno žegnanje. V nedeljo je prihitelo na Kurn precej romarjev in izletnikov posebno iz industrijskih dolin Flrastnika, Trbovelj in Zagorja. Slavnost je še povečala rudniška godba iz Hrastnika. Nesreč ni bilo. Iz Šoštanja št— Zabavni večer, ki ga je priredila v ..oboto 24. t. m. tukajšnja dijaška mladina v Sokolskem domu, je potekel prav animirano. Med občinstvom smo videli mnogo takih gostov, ki drugače ne zahajajo v sokolsko dvorano. Nasvetovali bi pa mladim prirediteljem, naj bi pri bodočih sličnih prireditvah posvečali nekoliko več pažnje programu. Točke, kakor »Tri baletke«, bi v podani obliki morale sploh izostati. V ostalem pa čestitamo mladini že k pogumu, da se je ojunačila stopiti pred javnost! Šport Športni drobiž V zadnjih službenih objavah JNS čita-mo, da je Savez dovolil iz gotovih razlogov nekaterim klubom, da smejo odigrati za časa nogometnih počitnic nekaj tekem. Med temi klubi pa ni nobenega ljubljanskega. Vendar pa so se pri nas vršile razne tekme. JNS objavlja, da bo v tem pogledu izvršil najstrožjo preiskavo ter krivce kaznoval. Za 26. t. m. je bil napovedan občni zbor Kamniškega športnega kluba. Klub že dalj časa ni deloval. Na zahtevo oblasti, ki je zagrozila, da se bo klub razpustil, ako ne bo pričel delovati je bil sklican občni zbor. Na občni zbor pa so prišli samo trije odborniki, a od članstva nihče. Vsekakor je to znamenje za majhno zanimanje Kamni-čanov za šport. Vendar pa-se je v Čitalnico zbralo precej mladih moči, ki se u-dej-stvujejo kot nogometaši. Ti pa zaradi nesklepčnosti zadnje odborove seje niso mogli biti sprejeti kot člani. Občni zbor se je zaradi tega odgodil na prihodnji ponedeljek. Nogometaši pa so konstruirali svojo nogometno sekcijo. Vodstvo sekcije je v preizkušenih rokah, kar da upanje, da se bo ta panoga športa v Kamniku uspešno gojila in razvijala. Težavno je vprašanje igrišča, za katerega se zahteva precejšnja najemnina. V imenu vseh športnikov Kamnika apeliramo tudi na mestno občino, da bi pomagala po svojih močeh. Celovški KAC je v nedeljo proslavil 20-letnico svojega obstoja. Na proslavi so sodelovali tudi lahkoatleti ljubljanske Ilirije in zagrebške Concordije ter nogometno moštvo Concordije. Konkurenca na lahko-atletskem mitingu je bila precej ostra, ker so sodelovali tudi lahkoatleti z Dunaja, Leobna in Gradca. V teku na 100 m sta se plasirala Iiirijana Pavšič in Stepišnik z 11.3 odnosno 11.4 na drugo in tretje mesto za Hadererjem (KAC), ki je tekel 11.2, Concordijaš dr. Narančič jc v metu diska s 40.70 zasedel drugo mesto. Tudi v skoku v daljavo z ?aletom sta se zopet plasirala dva Iiirijana, ili sicer Režek s 6.20 na drugo in Stepišnik s 6.07 na tretje mesto. V metu krogle je bil prvi Concordijaš dr. Narančič s 13.78. Lep uspeh je dosegel Iliri-jan Šporn, ki je v teku na 5000 m v 17:20.4 zasedel -r- mesto. Na drugo mesto se je plasiral Susitti (KAC) v 17:45, na tretje pa Concordijaš Predanič v 18:19. V stafetnem teku 4 X 100 m je Ilirija v času 45.6 zasedla drugo mesto za štafeto KACa, ki je rabila 45.3. — Nogometno moštvo Concordije jc v soboto in v nedeljo igralo proti moštvu jubilanta. Zagrebčani so oba dni zmagali, in sicer prvi dan s 3 : 1 (0:0), v nedeljo pa 5 : 2 (2 : 0). J. L„ A. S. (Zbor lahkoaitktiskth saveznih sodnikov). Pozivam gg. savezne sodnike, da sigurno pridejo na izbirni miting, ki se bo vrši! danes 28. ii. m. ob 16.30 na igrišču Primiorja, Dunajska cesta. G. Sanc-m Danilo skupno s predsednikom nai pregledata vse naprave na igrišču Ilirije. Uprava Športnih prostorov SK Ilirije se -naproša, da prisostvuje ipoto.ni svojega delegata temu pre-alediu v četrtek 29. it. -m. ob 18. Pri dvomitjngu Zagreb - Ljubljana, tki se bo vršil v nedeljo, dne 1. septembra na igrišiou Ilirije, moraljo sodelovati vsi gg. sa vezni sodniki. Sestanek ob S.30 zjutraj. Službeno iz LNP. Zaradi nedeljske medmestne jur.iorsike tekme Ljubljana : Zagreb se vrši jutri ob 16. na igrišču Ilirije zadnja izbirna tekma z SK Grafika. Točno ob 17.30 se imajo javiti pod s »veznemu kapetan« naslednji igrači: Urban -čič, J.ug -Franc. Bergl-es,- Strehovec, Mihe lak, Varšek, Ice. Ženica. Svetic Vili, Terček, Tro-bevšek, Pogačnik, Šaivs, Zupančič, Logar (Ja-art-n). Igrači morajo prinesti s seboj kompletno obutev in bele hlačke. Sueatre preskrbi SK II1-i rija. — Podsavezmi -kape.ta-rv VREMENSKO POROČILO Meteorološki zavod v Ljubljani, 27. avgusta 1929. Višina barometra 306.8 m Kraj čas Barom. Temper. fcJJ fž* Smer vetra >5 2 13 i Opazovanja • > & v m. in sek. 3 1 o° Ljubljana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik 8. 766-2 ms 76V0 762-8 17 18 21 20 80 70 60 80 mirno mirno NE 6 mirno 4 •) 9 9 Skoplje 7. 762-1 51 21 80 NW 1 4 Split 761-3 22 60 NE 8 10 Padavine Vrsta dež, tv.j stari za odmero predlog za viqo davčno osntivo, kakor jo je davčni zavezanec prijavil. Čj smatra davčni odbor, da podatki, ki mu jih je pripravilo davčno oblastvo, niso dovolj razjasnjeni, tedaj sme tudi sam zasliševati kot pričo ali izvedenca vsakogar, ki ga predlaga bodisi referent davčnega oblastva, bodisi davčni zavezanec. Tudi sme od davčnega zavezanca zahtevati pojasnila in odrediti preizkus poslovnih knjig, če davčni zavezanec na to pristane. Davčni zavezanec utegne torej priti v položaj, da poda k nerazjasnjenim podatkom v prijavi še potrebna pojasnila odno6no da zahteva zaslišanje prič ali izvedencev. Institucija davčnih odborov se torej precej razlikuje od dosedanjega sistema davčnih komisij, ki so morale šele skleniti, ali naz davčnega zavezanca zaslišijo na seji. Zato pa so po prejšnjih predpisih imeli aavčni zavezanci še pred razpravo v komisiji priliko, da z odgovori na prijavljene pomisleke pojasnijo dejanski položaj. Po novem zakonu pa davčna oblastva niso dolžna prijaviti davčnemu zavezancu pomislekov proti podatkom v predloženi davčni prijavi, čeprav so dolžna dopolniti in z zaslišanjem prič,- izvedencev ali davčnega zavezanca samega preizkusiti te podatke. Resolucije konference -vinogradnikov v Splitu Kakor smo že poročali je bil na nedeljski veliki konferenci vinogradnikov v Splitu izvoljen odbor '26 delegatov iz vseh krajev, ki se je zvečer sestal v prostorih trgovske zbornice, da stilizira predloge za ublažitev vinske krize. Po podrobnem proučevanju vseh vprašanj, ki se tičejo vinogradništva in ■ trgovine z vinom je bila sestavljena daljša resolucija, ki bo v kratkem predložena finančnemu, kmetijskemu in trgovinskemu ministru. V resoluciji se vinogradniki najprej zahvaljujejo kmetijskemu ministru dr. Frangesu, ki je dal inicijativo za konferenco, na kateri naj se proučijo vzroki težke vinske krize, ki obremenjuje vse vinogradnike v naši državi, posebno pa v Dalmaciji in Hercegovini, kjer predstavlja vino eden najvažnejših izvorov narodnega dohodka. Po podrobnem proučevanju kompleksa vprašanj in j>o zaslišanju gospodov odposlancev vlade ugotavlja skupščina, da je kqnsum vina v naši državi relativno majhen v primeri z ogromno produkcijo vina, ki znaša tri in pol do pet milijonov hI. Konsuin znaša kakih 30 litrov na osebo, izvoz v inozemstvo pa se giblje med 15 do 90.000 hI letno. Zaradi tega je potrebno, da se produkcija naravnega vina zaščiti z najbolj energičnimi zakonskimi ukrepi, da se na drugi strani pravično znižajo državne in samoupravne dajatve, ki obremenjujejo prodajo vina in da se znižajo prevozni stroški za vino od pro-ducenta do področja konsumentov. Na ta način bi se z nižjimi prodajnimi cenami doseglo povečanje konsuma v državi. Ta cilj je mogoče doseči z naslednjimi ukrepi: 1.) Potreben je zakon, ki bi veljal za vse pokrajine naše države in ki bi vseboval najradikalnejše določbe proti umetnemu povišanju količine vina odnosno proti jačanju vina ali mošta v nižinskih pokrajinah, ki so pripravne za druge kulture. Izvozu vina mora vlada posvetiti posebno j>až-njo. politika naše države v tem pogledu pa se ima ravnati po zahtevah zunanjih kupcev in dotičnega tržišča. 2.) Vse državne iD samoupravne (oblastne in občinske) dajatve na vino ne smejo skupaj znašati več, kakor 100 Din pri hI. Od tega zneska naj država odredi odgovarjajoče dele za občine in one oblasti, v katerih se vino konsumira. Tudi se ne bi smele odobravati nikake druge dajatve, v kakršnikoli obliki, kakor n. pr. taksa za izvoz vina, kaldrmina itd. Pri današnji skupni trošarini od 250 Din na hI znaša tro-šarinska obremenitev vina v Dalmaciji 70-do 80%. vrednosti vina, y nekih drugih pokrajinah pa celo do 100%. Ta obremenitev je glede na slab konsum v naši državi pretežka. 3.) Najbolj vinorodni pokrajini Dni-, macija in Hercegovina, se nahajata na peri-.; feriji naše države ter sta od močnejših kon-, sumnih središč precej oddaljeni. To dejstvo se mora upoštevati tudi v prevoznih tarifah, in sicer tako, da bi ?e do 100 km plačevala lokalna tarifa, za nadaljnjih 100 km pa naj bi se tarifa tnižala za 50%. Za izvoz dalmatinskega in hercegovinskega vina naj se uporablja kriterij današnje luške tarife. Potrebno je tudi, da se naša država čim r,re.i pogodi s sosednimi državami slede direkt-' nili železniških tarif. 4.) V zvezi s temi glavnimi postulati naj bi se s posebnimi zakon- skimi in upravnimi ukrepi ctorememl konsum onih brezalkoholnih pijač, ki zmanjšujejo konsum naravnih pijai- = Važna konferenca slovenskega obrtništva, Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani je za 2. september t 1. sklicala skupno posvetovanje obrtništva ob sodelovanju vseh obrtnih "zadrug v ljubljanski oblasti. Na tem posvetovanju se bo razpravljalo o načrtu novega obrtnega zakona ter o reviziji zakonov o zavarovanju delavcev, o zaščiti delavcev m inšpekciji dela. Konferenca se bo vršila v posvetovalnici zbornice za TOI v Ljubljani, Bethovnova ulica št. 10, (pritličje) ter bo pričela ob pol 10. dopoldne. = Direktna pogajanja t* ureditev srbskih predvojnih dolgov. Iz Pariza poročajo, da so te dni pričela med našo državo in predstavniki francoskih obligacijonarjev pogajanja aa ureditev predvojnih srbskih dolgov na podlagi nedavne načelne razsodbe haaškega mednarodnega razsodišča in svoječasnega dogovora med našo in francosko vlado, /a našo državo vodita pogajanja naš pariški poslanik Spalajkovič in delegat pri repara-cijski komisiji gosp. Boškovič. =Beograjska obrtna zbornica k reviziji socialne zakonodaje. Na plenarni seji beograjske obrtne zbornice, ki se je vrš.ila 24. t. m , se je razpravljalo tudi o reviziji socialne zakonodaje (o razpravi glede novega obrtnega zakona smo že včeraj poročali). V smislu soglasnega sklepa je bila postavljena zahteva, da se ukineta zakon o zaščiti delavcev in zakon o inšpekciji dela ter se s sodelovanjem gospodarskih organizacij izd-lata na novo. V resoluciji se poudarja, da obrtništvo ni bilo nikdar proti zakoniti zaščiti delavstva, zlasti pa ne proti bolniškemu zavarovan:;:. Obrtništvo s- bori proti temu, da se ogromna denarna sredstva. k< se zbirajo za sdravlienje bolnega delavstva ne uporabljajo izključno za ta namen. Zato je predvsem proti birokratski organizaciji, ki zahteva veliko število uradništva. Revizija zakona naj prinese: 1.) olajšanje administracije, 2.) znižanje števila mezdnih razredov, 3.) uvedbo delavskih knjižnic, v katere bi se likvidirali prispevki z lepljenjem posebnih znamk, 4.) udeležbo države pri bolniških prispevkih, ki naj bi prispevala eno tretjino, prav tako kakor gospodarji in delavci, 5.) znižanje števila uradnikov, 6.) najširšo avtonomijo krajevnih organov, 7.) polovico prispevkov za nezgodno zavarovanje naj nosijo gospodarji, polovico pa delavci, 8.) zdravljenje brez|M>selnih delavcev na račun države, 9.) ukinjenje dragih in nekoristnih skupščin, 10.) imenovanje članov ravnateljstva po ministrstvu za socialno politko po predlogih zainteresiranih zbornic, 11.) prilagoditev zakona gospodarskim razmeram v državi. = Pred ustanovitvijo sladkorne tvorniee v Varaždinu. Iz Varaždina poročajo, da namerava neka inozemska finančna skupina zgraditi v bližini mesta veliko sladkorno tvorni-co. Občina je pripravljena ustanoviteljem dati razne ugodnosti in potrebno zemljišče, kakor nedavno neki švicarski tvrdki za gradbo tvorniee za svilene tkanine. — V zvezi z nameravano ustanovitvijo sladkorne tvorniee v Varaždinu, je zanimivo, da hočejo tudi vojvodinski producenti sladkorne pese prevzeti iz konkurzne mase sladkorno tvornico v Starem ^Sivcu in jo šie v jeseni 6taviti v obrat. = Kongres trgovskih zbornic srednje in vzhodne Evrope v Poznanjn. Predvčerajšnjem je bil v Poznanju otvorjen kongres trgovskih in industrijskih zbornic Češkoslovaške, Jugoslavije, Poljske, Rumunije, Grčije in Turčije. Otvoritvi so prisostvovali predstavniki poljske vlade, mesta Poznanj, tamošnje velesejmske uprave in gospodarskih krogov. Namen kongresa je učvrstiti gospodarske zveze med posameznimi državami srednje in vzhodne Evrope in doseči čim tesnejše sodelovanje gospodarskih kor-poracij v teh državah. V imenu jugosloven-skih zbornic se je za pozdrave govore ob priliki otvoritve zahvalil g. Živanovič iz Beograda. Posebna družba namerava prevzeti ve-Ieprodajo soli v vsej državi. V Beogradu je bila te dni ustanovljena družba Jugoslovensko trgovačko d. d.. Beograd : Zagreb - Ljubljana . Kakor poroča ..Narodno blagostanje;, nameravajo ustanovitelji dobiti svoje roke vse veleprodaje soli v naši državi, in sicer na ta način da bodo na predstoječih licitacijah iztisnili vse konkurente. — Mlekarstvo na jesenski ras>tavi »Ljubljana v jeseni«. Ne le praktični mlekarski mojstri, ki predelavajo mleko v maslo in 6ir, marveč tudi lastniki mlekarn odnosno odborniki mlekarskih zadrug so cesto trdno prepričani, da. so njihovi mlečni izdelki najboljši. Zato je le s kakovostnimi tekmami na razstavah mogoče ta često povsem zmotna prepričanja uspešno ovreči in otvoriti pot k izboljšanju izdelkov. Na razstavah lahko vsakdo sani primerja dobroto svojih izdelkov napram izdelkom drugih domačih ali tudi inozemskih, na svetovnem trgu že uvedenih mlekarn ter odloči smernice sprememb v svoji izdelovalni tehniki. Vsaka šola pa nekaj stane. Udeleževati se razstav bodisi kot sodelujoč, bodisi kot gledalec, je moralna dolžnost vsakega posameznika, ki se bavi z mlekarskimi izdelki. Razstava predstavlja v resnici najcenejšo in' posebej še za mlekarskega praktika in kmeta najboljšo šolo. = Ovfjereja je dobičkanosen posel, če 6e jo pravilno izkorišča. Ročna p^eja je, zelo zamudna in nepraktična, ker ni enakomerna, strojna preja pa je enakomerna in da prekrasno ročno pletivo, ki je iobenem zelo trpežno. Kako izgleda strojna preja iz domače volne, bo videti na jesenski" razstavi ljubljanskega vel esej m a, na kar opozarjamo prebivalce iz onih krajev, kjer goje ovce. = Dobave. Direkcija državnega rudnika Bukinje sprejema do ,2. septembra ponudbe glede dobave raznega električnega materija la. Vršile se" bodo naslednje ofertalne licitacije: 10. septembra pri ministrstvu ta vojsko in mornarico, oddelek -za mornarico v Zemunu glede dobave ca 1400 ton raznih olj in bencina. 12. septembra pa glede dobave 40.000 kg testenin; 10. septembra pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave skretniškib vijakov. — (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.) Dne 5. septembra se bo vršila pri komandi dravske divizijske^ oblasti v Ljubljani ofertalna licitacija gled6 dobave 980 "m* drv. — Dne 12. septembra 6e bo vršila pri komandi 45. pešadijskega polka v Mariboru licitacija glede dobave živil (fižol, zdrob. testenine, riž, zelje, krompir, slive, kis,' čebula, olie. sir, sladkor, kava, cikorija, čaj itd.) Pogoji so na vpogled pri omenjenih komandah. —. Dne 9. septembra se bo vršila pri računsko - ekonomskem, oddelku .ministrstva . za gradbe v Beogradu ofertalna licitacija gl°de dobave rezervnih avtomobilskih delov. (Po- goji so na vpogled pri blagajni ministrstva za gradbe v Beogradu.) Dne 13. septembra se lxi vršila pri direkciji državnih železnic v Sarajevu ofertalna licitacija glede dobave firneža, grafita in terpentina. (Pogoji so na vpogled pri gradbenem oddelku te direkcije.) Borze 27- avgusta. Na ljubljanski borzi je bil danes devizrtJ promet znaten. Velika potreba je bila v devizah na Prago, Berlin in London. Tečaji deviz kažejo zaradi čvrstejše situacije za dinar dalje padajočo tendenco. Deviza na Dunaj je ponovno za malenkost popustila na 8.0168. Med efekti je bila zaključena Voiua škoda po 4<)8. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila danes Vojna škoda precej čvrsta. Za aranžma j« notirala 407 — 407.5, trgovala pa se je za kaso po 407 in za november po 417.5. Investicijsko je pri 89.5 — 90 ostalo brez prometa. Med bančnimi vrednotami so bili zaključki v Praštedioni po 855, v Unionban-ki po 202 in v Srpski po 155. V industrij' skih papirjih ni bilo prometa. Slavonija se je nekoliko okrepila na 105 — 115, Trboveljska pa notira 462.5 — 464. Devize in valute Ljubljana. Amsterdam 22.81, Berlin 13.5423 13.5725 (13.5575), Bruseči 7.9151, Curih 1094.4— 1097.4 (1095.9), Diraaj 8.0036—8.0336 (8.0186), London 275.57—276.37 (275.97), New >ork 56.82,^, Pariz 222.80, Praga 168.04—168.84 (168.44), Trst 297.75. Zagreb. London 275.75—276.55, Newvork 56.725»-57.925, Pariz 221.80—223.80, Milan 296.75—298.75, Curih 1094.4—1097.4. Berlin 13.5425—13.5725. Dunaj 8.0028—8.0328. Praga 168.f>4—168.84, Budimpešta 9.9214- 9.9514 Curih. Zagreb 9.128. London 25.18125, Newvork 519.50. Pariz 20.33125, Milan 27.1675, Berlin 123.70. Dunaj 73.20. Praga 15.38125. Bukarešta 3.0«2"«. Budimpešta 90.63, Sofija 3.755. Varšava 58.28. Dunaj. Beograd 12.45625 — 12.49325. Berlin ltj8.775 — 169.275, London 34.375—34.475, Milan 37.0775 — 37.1775, Newvork 708..85 do 711.35, Pariz 27-73 — 27.83, Praga 20.985 do 21.065, Curih 136.43 — 136.93; dinarji 12.46 — 12.53. Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 408 zaklj. Celjska 170 d, LjtiMjansika kreditna 123 d. Praštediona 850 d. Kreditni 170 d. Vevče 130 d. Ruše 275— 280, Stavbna 50 d, Sešir 105 d. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 407 — 407-5. kasa 407 — 407.5. za november 417.5 — 419, za december 420 do 422, investicijsko 89" — 90, agrarne 54 do 55; bančne vrednote: Praštediona 855 do 859, Union 202 — 2f>l, Srpska 155 — 158, Jugo 81 — 83. Narodna 8250 den., Zemaliska 127 _ 134, Ljubljanska kreditna 123 den.: industrijske vrednote: Narodna šumska 40 do 50, Našička 1600 den., Gutmann 180 do 190, Slaveks 96 _ 100, Slavonija 105 — 115, Drava 430 — 460, Sečerana 410 — 425. Brod vagon 130 — 145, Vevče 125 — 130, Isis 15 do 20, Dubrovačka 405 — 430. Trbovlje 462.3 do 464. Beograd. Vojna škoda 406.5. za december 422, investicijsko 89.75, agrarne 55, Narodna banka 8350 — 8360. Blagovna tržišča Les -f Ljubljanska borza (27. t. m.) Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bilo 15 vagonov bukovih drv. Povpraševanje je za hrastove frize (27 mm, dolž. 25 — 50 cm, širina 4 — 9 cm), dalje za bukova drva, m brzojavne drogove (dolž. 10 m) in za ostrorobe hrastove remeljne (11/11 cm, 3.8 m). Žito + Žitni trg (27. t. m.) Na chicaški borzi je cena septemberski pšenici v ponedeljek popustila od 132 K na 131 centov. Tudi pri nas je tendenca prilično mlačna. Baška pšenica stane okrog 202.5 Din fco nakladalna postaja, 6rem6ka in slavonska pa 200 Din, deloma celo še nižje. Chieago (27. t. m.) Tendenca zelo čvrsta. Cene se dvigajo. Pšenica za september notira 132 in sedem osmink. za december 141 in tri osminke in za marc 147% centa. -f Ljubljanska borza (27. t. m.). Tendenca za žito nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Cene pšenici so nekoliko popustile. Nudi se pšenica (slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 din) : baška stara 80 kg po 262.50._-265, nova uzančno blago po 260—262.50; moka »0fco Ljubljana, plač. f>o prejemu po 392.50—395; koruza: baška, slov. post., plač. 30 dni. navadna voznina po 265—267-5, mlev. voznina po 258.5—260; oves: baški novi, slov. post. po 240—245; ječmen: baški ozimni. 66/67 kg po 217.5 do 220. + Nnvosadska blagovna borza (27. t. m.) Tendenca mlačna. Promet: 12 vagonov pšenice, 23 vagonov koruze, 1 vagon ječmena, 3 vagone ovsa, 3 vagone moke in 6 vagonov fižola. Pšenica: baška nova 197-5 — 202.5; potiska 207.5 — 212.5; sremska 192.5 do 197.5. Ječmen: baški 150 — 155. Oves; baški in banaški 160 — 162. Koruza: baška in banaška 192.5 — 197.5. Moka: baška >0e 300 — 305; »2-: 280 — 285; --."k 260 — '265: »6-: 235 — 240. Otrobi: baški in banaški 112.5 _ 117.5. Fižol: baški beli 365 — 370. + Dunajska borza za kmetijske proizvode (26. t m.) Ker so tečaji na ameriških tržiščih in na budimpeštanski terminski borzi nekoliko nazadovali, so tudi na dunajski borzi ponudniki znižali cene. Pšenica in rž se nudita za 1 do 2 češka vinarja ceneje kakor ,pretekli teden. V koruzi pa je situacija nekoliko čvrstejša. Uradni tečaji so ostali nespremenjeni. Za 100 kg notirajo vključno prometni davek in carina, fco Dunaj: pšenica: domača nova 33.5 — 34.5. madžarska potiska $7 — 37.5; rž: marchfeldska 27 — 28, madžarska 26 — 26.5; koruza: podunavsk3 32.25 — 32.75. Živina 4- Dunajski goveji sejem (26. L m.) Do-gon: 2268 komadov, od tega 335 iz Jugoslavije, 781 iz Rumunije in 475 iz Madžarske. Pri zelo živahnem prometu se je prvovrstno blago podražilo za 5 grošev. ostalo pa za 5 do 10 grošev. Za kg žive teže notirajo: voli izjemno 2.10 — 2.25, I. 1.85 — 2.05, II. 1.55 do 1.80, III. 1.30 _ 1.50. biki 1.40 _ 1.60. krave 1.20 — 1.65, slaba živina 0.95 — 1.20. »■■■■■»i—i Sivi lasje eo t re3nici največji sovražnik mladoeti, a šoto™ kvarijo lepoto vsake dam« niti perila Popolnoma neškodljivo za lase Ln zn UMn-h vsakem i iamžirao Garnitura 36 DiD £ENTIFOLIA. kozmeliSki zavod. Zagreb. Juriijčeva 8 r- Zafcterajt« brezplačne ilustrirane preepektel i2&-a Iz življenja in sveta Tehnika zbližuje kontinente Možnost in ugibanja, ki jih odpira polet »Zeppelina« okoli sveta - Izboljšana vožnja v primeri z lanskim poletom - Zrakoplov aeroplan in veleletalo »Do X.« Srečen in uspešen polet »Z. L. 127» števati to dejstvo prekomorske paro* plovne družbe in prilagoditi novemu stanju svoje predpise glede prevoznih ne z ozirom na pasažirje in tovore. 1 litrostne razlike med ladjami in zračnimi vozili od vzhoda proti zaho« du nam nazorno tolmači tale pregled. »Mauretania« rabi normalno 130 ur. »Zeppelin« je labil lani 112 ur. Isti, letos 9.5 ur in pol. »Bremen« (ladja) s poštnim letalom ion ur. Kohlovo letalo »Bremen« lani 36 ur. Iz teh številk je razvidno, kar je dr. Eckener tudi sam priznal, da bo« dočnost »Zeppelina« ne leži v njegovi hitrostni vožnji. Rekordi zračne ladje zavise vse preveč od slučaja da bi se mogli postaviti na neko podlago stal« nosti in gotovosti. Če bi se zrasoplovi gradili v večjih dimenzijah, bi se kaj* pada tudi hitrost povečala, a navzlic temu ni misliti na »Zeppelina« kot ob« čila rednega medkontinentalnega pro« meta. Angleška vodilna zrakoplova »R 100« in »R 101«, ki ju zdaj grade na Angleškem, bosta, čeprav po obsegu za spoznanje manjša od »Zeppelina«, vendar z njim skoro v isti vrsti, kar se tiče vožnje in drugih vrlin. Največja nasprotnica zrakoplovov sploh je narava sama. Dr. Eckener je slučajno eden tistih mož, ki ume izko« ristiti smer vetra v svoje dobro. Toda takih navigatorjev je malo ali nič. To, kar vemo o rekordih, pa se še celo ne more vzeti za podlago redne zrako* plovbe med kontinenti. Polet Lind« bergha in Kohla sta dve poglavji re« kordnega značaja in ju ne moremo porabiti za fundamentalno presojo te« ga vprašanja. Ostane torej edino še nada, da reši problem prekomorskega prometa mor« da najnovejši tip zračnega vozila, »Do X«, veleletalo dr. Klavdija Domierja, ki ima pred drugimi vozili prednost, da lahko dvigne z vode večje breme nego je njegova lastna teža. Tudi v pogledu brzine ima »Do X« izvestne prednosti, kajti njegova hitrost dose* že lahko do 200 km na uro. Praktična vrednost sedanje »Zeppe* linove« vožnje je torej še daleč za gorami. Tisočak na dopustu Ko je v Helsingforsu jemala major« jeva žena X. slovo od svojega moža, ji je ta pred odhodom stisnil v roko bankovec za 1000 finskih mark. Hotel ji je privoščiti priboljšek za posebne izdatke, ki jih bo gotovo imela na le« tovišču v Hango. Dama je stopila v vlak in sicer v od« delek, kjer je sedela žena znanega pol« kovnika. Že dolgo je majorjeva žena gojila tiho željo, da bi ji bila dana pri* lika tega znanja, zakaj polkovnikova žena ni bila samo nepopisno bogata, ampak je imela tudi pisano preteklost. Trikrat je bila ločena in v četrtič po* ročena. Dami sta kmalu prišli v j^zgovor. Čebljali sta o vsem mogočem in ma« jorjeva žena je kar žarela od veselja, da ji je slučaj prinesel to znanje. Na neki postaji je izstopila in šla v buffet, da bi se okrepčala. Prosila je sopotnico, naj pazi na njene kovčke, kar je ta z veseljem sprejela. Toda o groza! Ko je prišla nazaj in je pogle* dala v torbico, je s strahom ugotovila, da je izginil njen — tisočak. Kočljiva situacija! Ker je majorjeva žena vedela, da je njena sopotnica silno bogata dama, je mogla sklepati samo to, da je podvrže« na kleptomaniji. Na prihodnji postaji je izstopila polkovnikova žena in je prosila svojo sosedo naj pripazi na njene kovčke. Za njene odsotnosti je majorjeva žena kar tako odprla torbi« co ljubeznive sopotnice. In res! Tam je ležal tisočak, poleg njega pa je bila odprta zalepka z še mnogimi bankovci po tisoč mark. Vzela je svoje, položila ostalo nazaj na mesto in sedla v koti« ček kakor da se ni primerilo nič. Razgovor je žuborel dalje in vožnja »e je končala v najlepši slogi kakor se je bila začela. Do prijateljskega občevanja v Han« fco pa ni prišlo. Polkovnikova žena, ki bi vendar morala biti majorjevi ženi hvaležna, da se je vse tako mirno iz« teklo, je pozdravljala svojo sopotnico hladno, skoraj prezirljivo, če jo je sre* čala na promenadi. »Najbrže se zaveda svoje napake,« je mislila majorjeva žena na letovišču. Ko pa je prišla domov, jo je sprejel mož z besedami: »Tebi se pa res izpla* ča pokloniti tisoč mark! Pustila si bankovec doma na mizi in mi nisi te* ga niti omenila v nobenem pismu.« In njeno presenečenje je bilo takšno, da se ne da popisati. Svetlikajoči se stražnik Anglija in Amerika sta uvedli pri stražnikih, ki nadzirajo promet na uli« cah, novost, ki jo pri nas še dolgo ne bomo videli. Oblekla je prometne re« darje v plašče, prepleskane z neko svetlikajočo se snovjo. Isto je hotela storiti tudi Francija. A njeni prometni stražniki so se postavili po robu, češ, da nočejo biti »svetilniki« v nočni te« mi, ki se bodo premikali po križiščih ulic in trgov. Pristavil so še, da so me« sta, kjer vrše nočno službo, itak dovolj razsvetljena in da tudi ni vedno prak« tično, če se stražnik sveti, ker mu po* tem lahko uide zasledovanec. Število v kulturni politiki Berlinski profesor dr. Julij Wolff je izdal svoj »Dnevnik« in se v njem cstro ustavlja predsodku, da zavisi blaginja in vrednost kakega naroda od števila duš, ki pripadajo njegovi dru* žini. Pogoj za kulturno politiko niso niti velesile niti velemesta. To trditev f odpre pisec s stvarnimi podatki ka* or sledi: Cvetoča doba helenistične kulture, renesanse reprezentativna doba sred* njeveških nemških mest, doba Elizabe* te na Angleškem in weimarskega kul« turnega kroga niso nikakor zrasle iz velikih držav in velikih mest. Antika je imela v dobi Perikleja za življenja Evripida in Sofokla, filozofov Anaxa* gore, Protagore in drugih, kiparjev Fidija, Mnesikla in Iktina jedva četrt milijona prebivalcev. Atene so štele s Pire jem vred komaj stotisoč duš. FIo* renca je imela za časa Medičejcev in »Magnifica« 40.000 ljudi. Niirnberg je štel v dpbi Diirerja, Stossa in Krafta samo 20 do 25.000 duš. Anglija ni pre« koračila za vladanja Elizabete dveh milijonov in pol prebivalcev. In takrat so živeli Spencer, Shakespeare, Jonson, Fletcher, Bacon in drugi. V Weimarju niso našteli pod Karlom Avgustom nič več kakor 6225 duš. Število, zaključuje prof. WoIff, torej še daleko ne pomeni intenzitete. Orne« njamo to teorijo, ker vsebuje zanimi« ve podatke tudi za naš narod. 300.000 goldinarjev primanjkljaja Olimpijski odbor v Amsterdamu je šele zdaj zaključil račune o lanski mednarodni olimpijadi v Haagu in dal na svetlo številke svoje bilance. Ra» čunski sklep spremlja suha ugotovitev, da kljub ogromnemu posetu ni bilo prebitka. Celo v dneh največjega doto* ka gledalcev, ko so bili zasedeni vsi prostori, so bile prireditve pasivne. Skupni stroški olimpijade so znašali 3,332.581 goldinarjev, pri blagajnah so vnovčili na vstopnini in predplačilih 1,287 037 goldinarjev. Ker pa je imel odbor za olimpijado 850.000 goldinarjev rezerve, znaša končni primanjkljaj navzlic prostovoljnim prispevkom za pokritje še dobrih 300 tisoč goldinar* jev. Zato je moral olimpijski odbor najeti posojilo, da je vsaj začasno po* kril obveznosti, ki si jih je bil naložil. Snowden, angleški finančni minister tn najodličnejša glava m haaški konferenci, kakor sa vidi znani karikaturist C afera 1. Bivši polarni raziskovalec meša likerje Menda se do danes še ni slišalo, da si mora bivši polarni raziskovalec, ki je spremljal z velikim uspehom štiri pomembne ekspedicije, služiti kruha z mešanjem likerjev v baru. Ta reč se je primerila komanderju Franku Wildu, možu, ki se je z velikim uspehom ude* leževal ekspedicij na severni tečaj pod Scottom, Evansom, Shackletonom in Amundsenom. Wild je v zgodovini polarnih razisko* vanj na jako dobrem glasu. S Scottom je bil celo v sorodu. 30 let se je mož ubijal v polarnih deželah. Spremljal je Scotta na »Discoveryju«, Shackletona na »Nimrodu«, Mawsona pa na »Au* rori«. L. 1922. se je udeležil Shackle« tonovega podjetja kot drugi poveljnik. Imel je smolo. Ladjo so ledene plošče strle in posadka si je morala iskati za« točišča na Slonovih otokih, od koder so jo rešili tik pred smrtjo zaradi la« kote. Ko je Shackleton pripravljal svo« jo zadnjo ekspedicijo, je bil Wild v Srednji Afriki. Da bi hitreje dosegel svojega prijatelja, je preplaval tri re« ke, polne strupenih kač in prebrodil nad 1000 km dolgo pot skozi močvirja. Pozneje je vzel Wild za ženo neko vdovo gojitelja čajnih nasadov na Bor« neu. Družinske nesreče pa so tako raz« dejale njegovo gospodarstvo, da je iz« gubil vse imetje in se je moral zdaj za* teči v bar, kjer živi od svoje posebne veščine — miksture likerjev za zulu* kafre v Goflerju. K lahko atletskim tekmam med Anglijo in Nemčijo: Nemška olimpijska štafeta: dr. Pelzer, dr. WIch mann (zgor. v sredini), KSrni« (spod. v sredini). Storž. ViSe* tekmovanja med angleškimi ln nemškimi tekači v Starafordu pri Londonu bo olimpijska štafeta m 1500 m, sestavljena iz tekov na kratke in srednjedoige proge. Konec turnirja v Karlovih Varili •■.o. --i 4 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 '4 16 7 18 19 20 21 22 Točk 1 Niemcovič K i 1 iz iz 1 1 1 it iz 1 i it 1 iz 1 0 1 1 it 1 15 2 Capablanca i A 0 'A / t it it iz it 1 1 1 iz 1 0 1 1 1 1 % 1 i.Spielmann 0 1 * 0 iz it it Xi 0 it i 1 % 1 1 it 1 1 1 1 4 4 Rubinstein i. y, 1 u iz ii it % 1 1 1 it it it 1 it it it 1 0 iz 1 m 5 Becker l 0 it % 0 1 1 1 0 o 1 it it n t it i 1 ii 1 'L 0 I 6.Euwe 0 i h 0 V 0 it it 1 it 1 it % 1 it it 4 i 1 1 r12 7 Vidmar 0 it it ii 0 1 I Iz iz h it 1 it 1 0 'A it 4 0 1 1 1 m-' 8. Boaoljubov 0 it ii it 0 t it v it it i, 1 0 0 1 1 1 it O 1 1 1 irk 9-Orunfeld i i 0 0 1 it i A it it 0 1 yt it 0 1 1 it ii 1 % 11 10. Ca nai yt y» 1 0 1 0 it tv ya R i 0 0 it it i 0 0 1 iz 1 1 \io% 11. M alt i s on 0 0 % 0 0 t It it it 0 1 4 1 1 0 i 1 it 4 0 it 1 n.CoHc 0 0 it it 0 0 0 * 4 0 A y iz 1 iz 1 it 0 0 1 1 h- \ 10 g tl/Aaroczv ya 0 0 iz it t ii 1 0 1 0 0 V it 0 0 4 1 it 4 it 4 U Tartakover 0 iz t\ it it % 0 1 it y< 0 it it O it it it i. iz it % 4 fs. Treyba/ v* 0 0 0 It 0 1 0 'A it / 0 ■i Vt U it it -/ 0 4 iz i6.Samisch 0 1 0 it 1* it it 0 1 it 0 it 1 iz it * it t 0 iz 4 0 ■9t 17. Yates 0 it iz 0 it it 0 0 1 0 0 0 it it iz T it 4 it 4 4 ii. ftarshall i 0 0 it 0 it 0 it 0 ■< it it 0 it 0 it iz A it 1 1 1 9 19 Joh nt r 0 0 0 0 i 0 1 1 it 0 0 1 i. it 1 / 0 it 1 0 iz 4 10. G i/o 0 o 0 1 0 it 0 o y» iz 1 1 0 %t 0 it iz 0 1 9 y* y* 8 21. Thomas y* i* o t\ it 0 o 0 o o it 0 it it % 0 0 0 iz it 2 i 6 UHtnšikova 0 0 0 0 1 0 0 0 < 0 0 0 0 0 o 1 0 0 0 it 0 ♦ 3 Kakor smo včera j poročali, se je turo iT v Karlovih varih, ki se ga je udeleževalo 22 šahovskih mojstrov, med njimi tudi ena dama, končal. Danes prinašamo o turnirju pregledno tabelo. Največ točk je dobil Niemcovič, ki je zmagal desetkrat, remiziral tudi desetkrat in samo eno partijo izgubil (proti Yatesu). Za petnajst točk dobi 20.000 Kč. Drugo (14.000 Kč) in tretjo (10.000) nagrado si delita Capablanca in Spielmann s 14 in pol točke. Capablanca je izgubil dve partiji (proti Spielmannu in Samischu), Spielmann pa tri (Niemcovič, Rubinstein in Canal). Rubinstein s 13 in pol točke in edinim porazom (Gilg) dobi 8000 Kč. Peto (6000), šesto (5000) in sedmo (4000) nagrado, tedaj vsak po 5000 Kč, dobe dr. Vidmar, Euwe in Becker z 12 točkami. Zadnjo nagrado v znesku 3000 Kč dobi Bogoljubov z 11 in pol točke. Izmed nagrajencev ima nasproti njim najboljše razmerje zmagovalec Niemcovič: izmed sedmih partij je dobil štiri, vse ostale tri pa remiziral. Drugi najlepši rezultat beleži dr. Becker s 3 zmagami, tremi remi-si in eno ničlo, za njim pa Rubinstein a eno zmago in šestimi poiovičkami. Zanimivo je, da ima Canal (deseti v vrsti) nasproti nagrajencem več točk (4) kakor Capablanca (3 in pol). Spielman in Vidmar (po 3), Bogoljubov (2 in pol) in Euwe (2)! Največ zmag ima Spielmann (11), kralj remisov je Tartakover (16!), največ porazov pa beleži Menšikova (17). Najmanj porazov »štejeta« Niemcovič in Rubinstein (1), najmanj remisov Menšikova (2), a najmanj zmag ne morda Menšikova. ki drži skupaj s Tartakovrom (!) predzadnje mesto z dvema točkama, ampak Thomas z eno zmago. Zlato sredo si je izhral Matti-son z magično sedmico: dobil, remiziral in izgubil je po sedem partij. LJUBLJANA (572 m), ZAGREB (307 m), BEOGRAD (429 m), PRAGA (342 m). BRNO (432 m). VARŠAVA (1411 m), DUNAJ (517 m). BERLIN (418 m), FRANKFURT (390 m), LANGENBERG (473 m). STUTTGART (360 m), BUDIMPEŠTA (550 m), LONDON (Daventry 1533 m), RIM (441 m), STOCKHOLM (Motala 1348 m).* Četrtek, 29. avgusta. LJUBLJANA ne oddaja. — ZAGREB 13.15: Reproducirana glasba. — 19-30: Prenos programa iz Prage. — 21.40: Lahka večerna glasba. — BEOGRAD 12.45: Reproducirana glasba. — 18: Godba za ples. — 20.30: Ciganska godiba. — 21.25: Poročila. — 21.30: Anekdote. — 22,10: Koncert radio - krvarteta. — PRAGA 16JO: Koncert vojaške godbe- — 19.06: Zabaven program. — 20.25: Orkestralen koncert. — 21: Programi te Brna. — 22.20: Reprodaicirana glasba. — BRNO 1(7.45: Arije. — 19.05: Orkestralen koncert. — 20.25: Prenos koncerta iiz Prage. — 2*0-215: Komorna glasba. — 21: Nove slovaške pesmi. — VARŠAVA 18: Koncert lattke glasbe. — 20.30: Prenos vrtnega koncepta. — 22.45: Godiba za ples. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16: Koncert orkestra. — 20.05: Koncert dunajske ga simfoničnega orkestra. — 2i2: Orkestralen koncert lahke godbe. — BERLIN 17: Popoldanski koncert. — 20: Prenos iz gledališča i Puccrnijeva opera »Madame RuiMerflijr«. — Godba za ples. — FRANKFURT 16.15: Popoldanski koncert. — 20: »šla.ger}i«. — LANGENBERG 17-35: Popoldanski koncert. — 20: Orkestralen in pevski koncert. — Lahka večerna godba. — STUTTGART 16.15: Prenos koncerta iz Framk-furta. — 20: Program iz FTandcfuinta. — 20.30: ItailiriaiKfci večer: petje in mandoline. — BUDIMPEŠTA 9j15: Dopoldanski koncert. — 17.16: Popoldanski koncert orkestra. — 19: Ciganska godiba. 20.15: Verdijeva opera »La Traiviata* na gramofonskih ploščah. — 22.30: Koncert pevskega kvarteta. — 23: Ciganska godba. — LONDON 19.30: Mešan program. — 20.25: Dramski večer. — 22.15: Presenečenja. — 23: Plesna godba. — RliM 17-30: Popoldanski koncert. — 21: Simfoničen koncert. — STOCKHOLM 18.30: Reprodiucirana glasba. — Poljuden orkestralen in pevski koncert. Nabava električne žice in izolatorjev Direkcija državnega rudnika Velenja nabavi na dan 16. septembra 1929.: 4000 m gole bakr. žice 16 mm5 prereza 2000 m gole bakr. žice 25 mnr prereza 2000 m gole bakr. žice 10 mm2 premera 200 kmd. izolatorjev N 8. z oporami za les 100 kmd. izolatorjev N 9. z ravnimi oporami za NP 8. 200 kmd. sponk za žico (Krallenklem-men) za 16 mm5. Ponudbe je predložiti najkasneje do 16. septembra 1929. do 11. dopoldne. — Natančnejši pogoU sa dobe pri podpisani. lz pisarne Direkcije drž. rudnika Velenja _ štev. 8294 II._mu Iščemo 1C40 zastopnike za prodajo pisalnih strojev za vsa mesta v državi. Reflektanti nai} pošljejo ponudbe pod »Zastopnik« na »PUBLICITAS« d. d„ BEOGRAD, Kralja Milana 58-IV. 04 tov« m Nekaj elegantnih kreacij sodobne mode obleka |z rožnate alpaac fet črnega sadna; iforo is miin nihlt hnfc« c k Mto ftirmet lOamas/c4 razstavlja svojo bogato zalogo perzijskih preprog za solidne, stailne, brezfconkturenčne cene. — Cenjeno občinstvo vljudno vabimo, da izkoristi to priliko in opremi svoje stanovanje z našimi krasnimi preprogami, ker nam gre za to, da si pridobimo stalen krog odjemalcev. ---Priporoča se tvrdka »DAMASK«. Zahvala* Za mno®o®transke izraze sočutja povodtom smrti našega nepozabnega sina, brata, svaka in strica, gospoda Rastija Ahlin-a se (tem potom vsem najprisrčneje zahvaljujemo. Posebej pa izrekamo srvojo zailvva.Io častiti duhovšč&ri, gig. zdravnikom in čast. sestram nsmiljenteam za nego in pomoč med boleznijo, Narodni čitalnici v Šiški za pokfonjemo šopek, vsem darovalcem venoerv iin cvetja, končno vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so draigega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI OSTALI. CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 da se mu po«/;® po posti naslov (Kdor hoče aH GaGo drugo Informacijo tSeoco mo matih oglasov ttaf pritoSu v »nam G ah a sicer ne ho prejet odgovora t * Z^MTT CENE MALIM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-ču je jo. Št. Iček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. U 842. l^iHZLZllil Liitš* Žagar dobro izurjcu na veneci-iaaki. 'dobi stalno mesto. Takojšen nastop. A. Te-la.t, los. industrija p Vodbrezje, Podnart, Gorenjsko. _28208 Čevljar, pomočnike samostojne delavce, išče čevljarska delavnica za Wke bakandže. Belo stalno. Josip Salkajr, Slavonska Požega. 28533 3 čevljarske pomočnike za izdelovanje žirovskih e.pela in gojzarc potrebuje' Kade Uzelae, Plaški. ' 28532 Plačilni natakar dobi stalno mesto v boljši hotelski restavraciji v Ljubljani. Ponudbe pod S-fro »Zmožnost« na oglaeni oddelek »Jutra«. 38500 Kuharica in natakarica dobita stalno mesto v hotelu »Bellevue«, Ljubljana. Rcflektira se samo na prvovrstne moči 28499 Čevljarskega prikroievalca dobro izvežbanega, sprejmem takoj za stalno. Na-«!ov v oglasnem oddelku »Jutra«. " 28435 Učenko t. najmanj dvorazredno meščansko šolo sprejme M. Tičar, trgovina s papirjem in pis. potrebščinami. Ljubljana. 28661 Soboslikarskega Pomočnika sprejmem takoj za večje delo na deželi. Zglasiti se je Volfova ul. trgovina »Pri zlati lopatic Ljubljana. 28637 Pleskarji pozor! Izurjene pleskarje za. železne mostove =nrejmem takoj. Ponudbe pod »Ple-. skarji-akordanti« na upravo »Jutra«. 28636 Učenca manufakturno trgovino - Ljubljani ob ia-tni Os r-bi sprejmem takoj. Ponudbe na og!a=. oddelek tn'rat p... d »Trgovina Ljubljana . 28023 I rgov. pomočnik »lajša moč, dobi takoj .-hizbo v trgovini špecerijske in kolonijalne robe ter deželnih pridelkov na debelo. Pogoj dober poznavalec blaga, prikupljiv, z ■ •to pisavo. Ponudbe je Ooslati na oglas, oddelek »Jutra« pod -»Stalna službi — Gorenjsko-. 28610 M—lfiletno deklico t irav„ in čedne znnanjo-sti, siroto alj revnih star-is.-cm za hišna, opravila. Eventuelno jo vza-Stem Sa svojo. — Marica Kra.nžar. trgovina, Šmartno > ■ r i Slov gradeu. 28608 Prirezovalca gornjih delov za čevlje sprejmem takoj. Albert Poliar, Kadeče. 28600 Kcmičarja praktika *rrre;me takoj staro rudarsko podjetje v H-iInia-ciji za analizo rude v Splitu. Za informacijo sc je obrniti pismeno na droibo Jadranako-Primor-elu Bausit d. d. Split, iipinutska 9. 28570 Učenko (ca) s predpisano izobrazbo sprejmem v specerijsko trgovino v Ljubljani. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 28715 Dekle snažno in pošteno, vešče kuhe in vseh hišnih opravil. dobi službo pri boljši družini dveh zakoncev — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 28711 Plačilno natakarico samostojno, sprejmem takoj ali s 15 septembrom. Naslov v ogl. odd. »Jutra« Tom0 Maier, kol rest. Maribor. " 28587 Instalaterja parnih cevi iščta za veliko tvornieo Slovenije. Nastop takoj. — Ponudbe na oglas. odd. Jutra pod značko »Instalater« 28689 2 presvečevalca jajc sprejmem Ponudbe na ogl oddelek »Jutra* pod »F.ks-port«. 28686 Prodajalko z lepo pisavo, začetnico, sprejme Jančigaj. Zg. Šiška Celovška cesta. Reflektan-tinje naj predlože osebno pisane ponudbe. 28693 Izurjeno pletiljo aprejmem Naslov v ogl. odd »Jutra«. 28701 Trg. pomočnika žclezninarja. mlajšo moč, sprejmem za Ljubljano Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »železninar«. — 28741 Več pleskarskih pomočnikov dobrih, sprejmem takoj — Ivan Strojan. Ljubljana. Sv. Petra nasip št. 65. — 28744 Graverja - rezbarja ki zna tudi vulkanizirati, sprejmem takoj ali kasneje. Ludvik Kan. Beograd. Kn. Spomenik 3. 28747 Posredovalnica Ogrinc Miklošičeva 28. nujno rabi več. natakaric, kuhano in služkinj. 28762 Več dobrih zidarjev za akorrina in režijska dela sprejme stavbno podjetje Angelo Battelino. Ljubljana VIL Knezova ulica t1.?. I. nad. 28790 Vzgojiteljico iščem k -Četnemu otroku, -ta.ro čez 21 let, ki obvlada slovenski in nemški jezik ter zna šivati Pismene ponudbe na nodružnico ^Jutra v Mariboru pod »Vzgojiteljica« £6780 Pošteno dekle zdravo, snažno, v starosti 20—30 let. katera razume kuho in hišno del":, stjrejme boljša hiša. Le dria-zmožne dobrovzgojene se upošteva Naslov v ogl. odd. »Jutra« 2S777 Gradbenega tehnika sprejme za takoj stavbno podjetje I'. Nassimbeni, mestni stavbenik, Maribor, Vrtna ulita 12. 2S782 Učenca sprejmem takoj v trgovino z mešanim blagem v večjem trgu ob železnici. Pogoj primerna šolska naobraz ba, pošten in zdrav. Ponudbe pod šifro »Večji trg« na ogl.' odd. »Jutra«. 28771 G Th. Rotman: Gospod Kozamurnik in njegov avtomobil 122. Ponesrečeni avtomobil se je ropotaje rl®. tel po cesti; njegov zadnji konec je strahovito nihal sem ter tja. Kolikorkrat se je zamajal. so hruške zletele kvišku. Polovica iih je priletela nazaj v avtomobil, a druga poiovica je vselej točno zginil* v žepe veltr-ekih boiarjev. Jelonošo sprejmem e 1. septembrom. Kolodvorska restavracija — Maribor Majer. 28784 Mlajši stavbni tehnik (absolvirani višji obrtošolec) se za Maribor trajno sprejme. Ponudbe 6 plačilnimi zahtevami pod »Dober risar« na uj-ravo »Jutra« v Mariboru. 28787 Graveur prvovrstna moč, za vsa dela te stroke, se išče. Začetna plača 250 zlatih frankov. Ponudbe na cgl. odd »Jutra« pod »Graveur«. — 28770 Mizar, pomočnika dobro veščega za pohištvo, in dva MIZARSKA VAJENCA sprejmem takoj — Andlovic Matija, Komen-skega 34. 28774 Verziranega potnika sprejmem na fiksum.to potne stroške za obisk grosi-stov galanterijske oziroma parfumerijske stroke, nadalje drogerij in lekarn kakor tudi brivskih salonov. Potovati je treba po vsej državi. Znanje poleg srbohrvaščine tudi nemškega jezika event francoskega. Na slov v pisarni društva trgovskih potnikov in zastopnikov. Sv. Petra cesta 29, dvorišče L in sicer samo za člane društva. 2S703 'š SJsS : » me^-ta k mali obitelji v Mariboru s 1. septembrom. Naslov v upravi J;i-t« "«778 Gospodična išče mesta kot pisarniška moč v Ljubljani ali bližini Dobra in vestna, zadovoljna z malo plačo. Ponudbe na oglas, oddel »Jutra« pod »Pisarna 82«. 28548 Prodajalka mešane stroke, mlada, želi preiueniti službo. Naslov pove ogl odd. »Jutra«. — 28664 Trg. pomočnik devetuajstleten, vešč italijanskega in nekoliko nemškega jezika, z dobrimi izpričevali, želi službe v trgovini z mešanim blagom ali špeeerijo. Ponudbe na ogl odd. »Jutra« pod »Pomočnik«. 28736 Žagar dobro izurjen na venecijan-ki in polnojarmeniku, vešč vseh popravil, želi mesta ali vzame v najem tudi mlin in žago na prometnem kraju. Ponudbe je poslati na ogl. odd. »Jutra« pod »Žagar« 28*7 Dekle pridno, pošteno, želi stalne službe pri boljši rodbini — Vajena je kuhe in vsega dela. Reflektira samo na Celje. Žalec ali Vransko. — Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 28342 Žagovodja prvovrstna moč, verziran tudi v izdelovanju zabojev in lesne volne, želi s 1. novembrom preinepiti službo. Gre tudi za nakupovalca lesa ali za skladiščnika. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod- šifro »Stalno mesto«. ' 28779 Železen štedilnik vrata iu izložbo za trgovino e šipami prodam Vi-dovdanska C. 20. 38405 Puhasto perje kg po S8 Din razpošiljam po pov?,ctju najmanj 6 kg. potem cisti beli puh po Din SuO kg. L Brozovip. fce-mička čistiona perja. Za greb. Lica 83.. _ .183 Portal za trgovino ugodno ua prodaj, -4 m širok, 3.50 visok in 10O cm globok, z dvema izložbama in ori strani še 3 mali, vhod v sredi, mecesnov les, skoraj nov. v najboljšem stanju, zraven tudi senčnik, je vsled prezidave p0 zelo nizki ceni takoj na prodaj. Vprašati v ogl. odd »Jutra«. 28088 Okrog 50 praznih zabojev dobrih, različno velikosti (od sladkorja iu mila nt;), zelo ugodno prodam, ker rabim prostor A. Roječ, Stična. 28091 Kopalna banja skoraj nova, etno na prodaj. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 2S698 Fotograi. kamera 13 X 18 (Reisekamera.) za 700 Din naprodaj. Ogleda se v drogerriji A. Kane sinova, Ljubljana, židovska ul. 28695 Star štedilnik << petnicami, primeren za kako barako ali tudi hišo, poceni prodam. Naslov v trafiki Beline pri cerkvi sv. Petra. £8725 Trgovec in gostilničar odda pod ugodnimi pogoji in osebnim sodelovanjem koncesijo za trgoviu.o z mešanim blagom in kompletno koncesijo z osebno pravico za gostilno in kavarno. — Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »Koncesija«. 28785 KoUJ** Moško kolo prodam za 400 Din. I.ukič, Sv. Petra cesta 75. II. — 28745 Osebni avto 4sedežen. zaprt, že rabljen, vendar v dobrem stanju, kupim takoj. Ponudbe s točnim opisom in navedbo skrajne cene na »poštni predal 208«. 28366 Motorno kolo « prikolico, tipa »Rudge«, skoraj novo, prodamo. — Vprašati pri KolinskJ tovarni hranil d. d. v Ljubljani. 26719 Motorno kolo A« Z* S. prodasi poceni; C50 HF. — Naslov t ogl. odd »Jutra« £8756 Harley-Davidson 750 ccm šport model 1929 z električno razsvetljavo (2" reflektorja), originalnim socius sedežem ter garancijo za šo 10 mese-c»v, 3000 km vozen, kujv-ljen pred 2 meseci za Din 25.000.—, pro lam radi na' kupu avtomobila' za Din 21.000.— Naslov v oglasnem odde'. »Ju\ra«. 28628 Kupim Požarni aparat kupim. Opis in cena *e prosi na ogl. .odd. Jutra« pod -»Brandaparat«. 28730 Mesarji! Delikatesna trgovina potrebuje tedensko do 200 kom. pristnih in okusnih krarij-skih klobas. Najnižje ponudbe se prosi na ogl. oddelek »Jutra« pod. »Krani-ske klobase«. 28693 •'t 40.000 Din posojila proti primernim obrestim, knjižba na prvo mesto, presikrbim tekom septembra za Modistinjo ali šivilje bi vzela z nekoliko kapitala za družabnico v mojo dobro vpeljano trgovino in modistarijo. Ponudbe pod »Osebno sodelovanje« na ogl. odd. »Jutra« 28699 Družabnika (co) z 20.000 Din razpoložljive gotovine sprejme radi povečanja podjetje, nudeče sigurn^ jamstvo. Obreslo-vanje 35 odstotkov. Even-tuelno sodelovanje s stalnim dohodkom celodnevno al: samo nekaj ur dnevno Dopise na ogl. odd. ».Jutra« pod »Ugodna prilika«. 28710 15.000 do 20.000 Din posojila išče državni uslužbenec.'Tisti. ki bi posodil, dobi tudi lahko stanovanje z dvema sobama, kuhinjo in pritikli-nami Nudim večje obresti. Naslov y trafiki Beline pri cerkvi tv. Petra . ^724 Posojilo 3000 Din rabim za dobo 3 mesecev. vrnem 3500 Din. Ponudbe pod Sigurno, na ogl. Add. »Jutra«. 2S76S Spalnico dobro- -ohranjeno,-, glasovir in kuhinjo, prodam takoj radi selitve. Naslov v ogl. e-ud. »Jutra«. 28592 Pohištvo na obroke novo, za spalno : iu jedilne sobe, kuhinjo itd. iz vsakovrstnega trdega lesa nudimo na dolgoročne do triletne mesečne in tedenske majhne obroke vsakomur, tudi delavcem. Pošljite natančen naslov na* oglasni oddelek Jutra pod St. ^450* in mi vam pošijeriio takoj našega zastopnika na doin. 27776 Vinsko klet v Novom mestu, 11 m dolgo, 4 m široko, kjer se nahaja vinotoč dalmatinskih in domačih viri. oddam s 1 oktobrom 1929. Pripravna tudi za trgovino ali skladi-ščh; Jože Drašler, Novo mesto. 2S684 d. A ,S* t I Kupim hišo večstanovanjsko, dobro-ohranjeno, po možnosti z vrtom ali dvoriščem, v Ljubljani ali predmestju, v ceni .lo Din' 400.0110. Ponudbe na poštni preda! 91, Ljubljana 28501 Kupim parcelo najraje okrog Sp. Siišlc", eventuelno tudi novo hišo z obsežnim dvoriščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zemljišče«. 28424 Hišo ali vilo malo, v dobrem stanju, Blizu ■ mesta, kupim brez posredovalcev. Naslov v ogl. odd. »Jutra« pod »I. K. 22« 28705 Posestvo na deželi, zelo lepo, enonadstropna hiša, s trgovskim lokalom in vsem gospodarskim poslopjem, v prav dobrem stanju, na prodaj. Zraven vodnjak s pitno vodo. Pripravu0 za trgovca ali obrtnika. Več se izve pri Jakobu Gabrijelu. Kanina gora pri Trebnjem. 28753 lULZ 20odstptne kronske bone t.i./i- j fučki »ifdiiMie« ' založni zavod d. d., Ojijek, Desatičina ul. 27. 28770 Partijo damsklh čevljev po zelo oizki Ceni prodam, tudi po posameznih parih. Agentura in komisijska trgovina. Studentovska ulica št. 7, Ljubljana. 28764 n auiMiiiz. Hotel »Beilevue« sprejme abonente na dobro domačo hrano in eventualno tudi n» stanovanje. 28498 Pisalno mUo ei ove osebi, prikiadnj za pisarno, prodam. Ogieda se od 2—4 FransiSišic. '.ca 10 prv0 UMŽstropj«. £8559' Vinsko trgovino dobro idočo, nad 30 let obstoječo, nuli bolezni in visoke starosti lastnika takoj oddam v najem z vsem inventarjem in vsemi poslovnimi prostori. — Ljubljana. Sp. šiška, Ga Eilska c. 3. 28426 Pekarno ali gostilno na prometnem kraju vzamem takoj ali pozneje v najem. Ponudbe na oglasni odd. ->Jutr4« pod »Dober najem«. 28703 Pekarno s stanovanjskimi prostori in prodajalnico prodam event. oddam v nijem. Vpraša se v Mariboru pri mestnem stavbeniku U. Nassimheni, Vrtna ul. 12. 28781 Pridelki Kislo zelje novo, Ia, v vsaki množili dobavlja po. zelo nizki ceni J. Oražem, trgovina kislega zelja. Moste pri Ljubljani. 27861 Jabolka treSena. ra. mošt. kakor tudi či.-splje za žganjekuho dobavim večjo množino, lutere-seutje naj pošljejo ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sadje«. 28000 Slive za ziranjt-kuho. vagmi-ka pošiljke, kupim. Najnižje ponudbe franko nakladalna postaja A Roječ, Stična 28690 Dva dijaka i/, boljše hiše sprejmem v vso oskrbo. Klavir, pomoč pri učenju. Naslov v oglas. Oddelku Jutra. 28206 Dijak, srednješolec iz boljše hise se sprejme ua stanovanje k rodbini, kjer bo dobro oskrbovan. Naslov: P. Dunajska cesta št.. 07, I. nadstropje, nasproti mitnice, postajališče avtobusa. 28479 1—2 dijaka sprejme uoitolje-ka družina v dobro osikrUo. ter pod strogo nadzorstvo. Pomoč pri učenju brezplačna. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 28472 Dijakinjo »prejme rodbina viš. drž. uradnika na Stanovanje in gopolno oskrbo v sredibi mesta. Potrebno nadzor 6tvo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«." - 28470 2 dijakinji sprejmem na hrano in stanovanje samo boljših staršev. Gosposvetska cesta 5. Žabkar. 28743 Dvema dijakinjama do. petnajst let oddam sobo s hrano po zmerni ceni. Nemška konverzaeija, klavir, - kopalnica.- Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 28784 Dijakinjo najraje kmetskih staršev, iz srednje šole, sprejmem na hrano in stanovanje za 450 Din. Ponioš pri učenju. Naslov pove odd. »Jutra-. — 28735 Dijaka Sprejmem na dobro hrano in v lepo zračno sobo. Vo-gler. Maribor, Ruška ce-sta žt. 7. U., 4. vrata. 28783 Nižješolca sprejme boljša rodbina na hrano in stanovanje. Strogo nadzorstvo; nemška kon-\ erzarija. . Naslov v ogl. odd. »Jutra«. »8712 Dijakinjo iz dobre hiše sprejme fina rodbina na hrano in stanovanje v neposredni bližini »Mladike«. Pomoč pri uče; njtt. ' Naslov" pove' oglanii odd »Jutra«. ■ 28S94 Dijaka nižjih srednjih . šol sprejmem na zdravo solnčno stanovanje "in. dobro ter obilno hrano v sredini mesta Naslov v ogl. odd. »Jutra« 2S700 Stanovanje 2 sob in pritiklin v .mestu išče za takoj ali. november starejši, cel dan odsoten, zakonski oar brez otrok. -Rožna dolina, šiška in Ko-deljevo ne pride v poštev. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mirna stalna stranka« 28401 3 sobno stanovanje s pritiklinami v sredini mesta. Plačam 1000-1200 Din mesečno. Imam 2 nedorasla otroka. Vselitev 15. septembra. Naslov v ogl.- odd. »Jutra« 28485 Stanovanje 3 sob. kuhinje in .pritiklin oddam za september. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 28421 Stanovanje velike sobe, kuhinje ali 2-sobno išče mirna stranka brez otrok (4 osebe) za ta koj. Plača do -100 Din. Na ■slov v ogl. odd. »Jutra« — 28681 Sobo in kuhinjo iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Sta novanje 630«, - 28682 Večje stanovanje iščem v centru. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Jezikovni tečaj«. . . . 28740 Sobo in kuhinjo odtlam. Pripravno za l%kal. me=arijo ali mlekarno4 Na-, slov v ogl odd »Jutra«. '■" 28731 Vila Zameaiatp 3so'»no stanovanje s '1—osobuim Vzamem stanovanje tudi brez zamenjave Cenj. ponudbe na ogl. "odd. »Jutra« pod' »Takoj ali pozneje«. 28383 Pritlično stanovanje (iokal.i. pet prostorov s pritiklinami oddani takoj. Naj-prometnejši vo£al ' gorenjskega mesta (letovišče), blizu kolodvora, uro nad Ljubljana. Priporočljivo za za zdravnika, vinotržca, drogerista, trgovca in druga podjetja. Četrtletna najemnina 2100 Din. Dopisi: ; Krasna okolica- na osrlas-ni oddelek »Jutra«. 28639 Stanovanje 2 solil, kabinet, kopalnica, elektrika, plin. takoj oddam. Naslov v ogl odd. »Jutra«. 28726 Stanovanje iščem z vso oskrbo za dijaka nižješolca. Naslov v ogl. odd »Jutra«. 28751 Stanovanje 1 soba (390 X 435 cm), kuhinja, s shrambo, kabinet in predsoba, takoj 0ddam boljši solidni osebi s svojim gospodinjstvom, blizu-kolodvora. Ponudi*" pod »Prvo nadstropje« na ogl. odd. »Jutra«. 2S755 Stanovanje 3 sob, kuhinje in pritiklin oddain v visokem (»ritličju nove hiše; Mesečna najnn-nina 1000 Din. Kje, nove ogl. 0dd, »Jutra«. 28761 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam s 1. septembrom Dunajska cesta št. 67, I. nadstropje, nasproti mitnice, postajališče avtobusa."' ' 38480 Opremljeno sobo z vhodom s stopnišča išče gospod, ki je večinoma- odsoten. Ponudbe na ogl. od. »Jutra« pod »Poseben vhod 38«. 28720 Sobico snažno in svetlo išče gospodična za L ali 15. september v bližini gl. kolodvora Ima svojo posteljnino. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod značko — »Snažna sobica«. 28662 Veliko sobo lepo opremljeno, mesečno, s posebnim vhodom, električno razsvetljavo, iščem v bližini sodne palače. — Pismene ponudbe na ogl odd. »Jutra« pod »Velika lepa soba 47«. 28047 Gospodični želita iti kot sostanovalki k ugledni družini v bližini cerkve sv. Jožefa do. 15 septembra. Naslcv z navedbo cene prosim na ogl. od »Jutra pod »Sostanovalki . 28737 Na stanovanje in hrano sprejmem 3 gospode. Društvena 25, Novi Vodmat. 28714 Opremljeno sobo s posebnim vhodom išče za 1. september zasebni uradnik. Ponudbe na uglasili 'od. »Jutra« pod št 700. 28713 Sobo oddam mirni gospodični v sredini mesta Naslov v oglas, odelku »Jutra«. — 28728 Sostanovalca sprejniem gospoda v snažno lepo sobo. Vprašati v ogl. odd. »Jutra« 28729 Kabinet z opravo ali brez nje oddam. Naslov, v. ogl/ odd. »Jutra« 28697 Prazno sobo zelo lepo, v centru, oddam boljšemu gospodu. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. — 28680 Majno sobico preprosto, v sredini meMa. oddani. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 28704 Lepo sobo v vili oddam - žeto poceni proti posojilu 3000 do 5000 Din. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Novu«. 2867S Opremljeno sobo ali prazn0 oddam, z' oskrbo al; brez, separiran vhod, električna razsvetljava. — Kodeljevo 258 28733 Sobo lepo opremljeno, z električno razsvetljavo in 6t>rogo separiranim vhodom, v centru mesta oddam boljšemu gospodu Naslov v ngl odd. »Jutra«. 28721 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, pariteti in električno razsvetljavo, takoj-oddam solidnemu gospodu. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 28718 Opremljen kabinet oddam takoj. Mesečno 300 Din. Poseben vhod. elektrika. Vprašati v ogla-n.-ui odd »Jutra« 28716 2 sobi oddam, podstrešno in idet-iio. primerni za obrtnika Naslov v ogl odd. Jutra«. 28748 Sobo iscem v sredini mesta z 1 ali 2 posteljama. Ponudbe na oglasni odd. -Jutra« pod značko »Center«. — 2S746 Sostanovalca -prejiuem v celo dobro Jskrbo. Xa-lov v ogl. odd. -Jutra« 28752 Solnčno sobo lepo opremljeno, s po - *'" ii Ufl vhodom, oddam. Razsvetljava električna Naslov: Domobranska cesta st. 17. v pritličju. -28759 Sobo opremljeno ali prazno," « po-3"ehnim vhodom, v centru, oddam 1. septembra. Kje, pove ogl. odd. »Jutra« — 28706 Svetlo, čisto sobo oddam takoj samo mirnemu, solidnemu gospodu. — Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 28709 Dve sobi veranda, kuhinja in pritikline, v lepi vili izven Ljubljani, v prometnem kraju, istotam OPREMLJENO SOBO takoj, oddani Poizve se v agenlurni in komisijski trgovini, Studentovska u!. 7. 28765' Lepo sobo sep&rirano. oddam boljšemu gospodu, event. dvema. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 38792 Lepo sobo z vso oskrbo, tik II. .drž gimnazije, oddam 1 ali 2 gospodičnama ali dijakinji-ma. Naslov v ogl. odd. Jutra. 28791 Veliko sobo ali sobo s kabinetom oddam.' prazno ali opremljeno eventuelno tudi e souporabo kuhinje. Naslov v ogla«, odd. »Jutra«. 28775 T'Jl Veseljak mlad, nadebudna duša, ki jo je poklic pahnil v temne gozdove, tujine, prosi in kliče svoje rojakinje razvedrila. Neanonimne dopise na ogl. oddelek Jutra pod »Veseli štajerc«. 2S368 Gospa srednjih let, z lastno obrtjo, želi znanja z izobraženim.. boljše situiranim gospodom v svrho trajnega razmerja. Dopise na ogl. odd. »Jutra« pod znafkoc »Duševna simpatija«. 28723 Jesen Pismo prišlo v neprave roke. Prosim ponovno odgovora. ■ 287:18 Krsto! dvignile pisin0 v oglasnem oddelku. Plave oči. 28700 Kateri metuljček bi šel za nekaj dni s situi-ranim gospodom ua potovanje. Hitrega odgovora pod »Neksi«. na-ogl. odd. »Jutra«. 28754 Izlet Itanp« nemogoče, sporočim. KiLij, 28767 Prijateljico iščem ia' diskretno' poznanstvo. Pisma pod »Moderno« na ogl. odd. »Jutra«. 28789 Hvala — srečna! Pridem četrtega. Čakam poročila — fcdšj; kje?. —; Tvoja — motor. 28773 LL21L Klavir dobro Ohranjen, kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Jutrac pod »Klavir«. 2t7<»7 Lovskega psa dreairanega pticarja. kupim. Ponudbe pod »Fer«iač. na ogl. oddelek »Jutra«. 28732 Lepo papiso s kletko in- Zels-ov daljii"-gled (6 X) -prodam. -Lan-gusova ulica 17. Mirje. — " 287ii9 Franc Jager tapetništvo Sv. Petra nasip 29 J Vam čudi najceneje žiinni-ce, matrace otemane. d: vane in vse tapetniške iz delke. 180 Ako želite da Vam ostane na fotografiji Vaš izraz nepokvarjen, tedaj se fotografirajte v foto-ateljeju Jos. POGAČNIK, Ljubljana, Mestni trg št. 17. isfi Vsa soboslikarska in pleskarska dela izvršuje najceneje po najnovejših skicah točno ter solidno Anton Stiplošek, Ljubljana. Krakovska ulica 5. 28717 Pljuča! Pljučne bolezni ozdravi dr Pečnik, pljučni zavod (Privat-Lungenheil-anstalt) Sečovo, pošta Rogaška Slatina. Prospekt" 3 dinarje. 26159 Šivalni stroj dobro ohranjen. prodam. Poizve se Rožna dolina III/2. 28034 Pletilna stroja št. 5 60 ali O.jOO v dobrem stanju, malo rabljena, kupim. -Ponudbe ua oglasni oddelek »Jutra« pod Ijj"-ber stroj . 15< . 28603 Pekovske stroje rabljen«, prodam. Naslov: - Embra«, Ljubljana 7. £8743 Šivalni stroj za šivilje.' znamke »!?ingor« zelo dobro ohranjen, po nizki ceni prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 28708 Razpis Razpisujemo nabavo 0 va-goHov močnih krajnikov. Podatki in pogoji se dobe pri podpisani: Direkciia državnega rudnika- v Zabu-kovci, p. (Jriže. Stev. 4058. II. 28685 Pevci in pevke iz vasi Gor. Šušice se zahvaljujejo za častno petje topliških pevcev. Domačini so zadovoljni s svojimi pevci, zato odklanjajo nadaljnjo pomoč. 28772 Otomane od 550 do 850 v različnih vzorcih, prvovrsten lasten izdelek. vzorkovana. plišasta pregrinjala za otomane a 600. Ia 750. salonske earniture. divane mo-droce, zanesljivo najboljša blago kupite pri Rudolf Sever tapetništvo H Marijin tre it. 2. 47/1 k repi in zdravi ŽELODEC LOVRO SEBEMK Ljubljana Vil ■■■■■■■■■■•■•■■■•■■■a Generalno zastopstvo sposobne češke rek-tilne industriji- Išče za Ljubljano dobro uvedenega Samo resne tvrdke naj |h>s-Ijejo svoje ponudbe t«jd »Lu^rativ« na »Puhlicita-«. d. d. Zagreb. Gunduličev3 ul. 11. 1034» Kupujte pri tvrdkali ki inserirajo v našem listu! t 10337 Potrdim srcem juivlja.ino vsem znancem tuziio vte, da je preminula- naša - preljuiba soproea in ma-ma, gospa - FRMJA l lDGAJ hišna posestnica v Rogaški Slatini po dolgj m učni b o! e-zoi i, previdena s tolažili svete vere, dne.' 27. avgusta ob 3/« 8. Poffreb pretila g c pokojnice bo v' Četrtek, dne 29. avgusta ot> 17. urj iz .hiSe ža losti v RotgaSki Slatini na pokopališče pri Sv. Trojici. .. • . ROGAŠKA SLATINA, daie 27. aivgusna 1929. IVAN, soprog; FRANJO, sin hi vsi ostali sorodniki. # ni po ceni zato pet {fa kruh vri pecivo iz nje r»encicfki*iljivcx« agpjpllglllpp^ 8 » Sreda, 38. VIII. 1929 Michel Z6vacot 2V0 Zgodovinski roman ;; »Porok ste mf, da ne bo princ ničesar poskušal zoper prestol in se ne bo hotel vrniti v Španijo?« »Dal sem vam besedo,« ie ledeno odvrnil Pardaillam. »Misfim, da to zadošča.« >Res je, to zadošča.« Je naglo pritrdil Espinosa. »Morda ste s tem našli najboljšo rešitev tega težkega vprašanja.« »Vsekako je moj predlog človeški , . . česar o vaši nedavni nameri ne bi mogel trd" ti.« »Prav. Sprejmem tudi to, kakor vse ostalo.« Pardaillan je vstal. ! »Tedaj je vse povedamo in ostane nama samo še, da čim prej zapustiva ta krai. Zrak, ki ga sopeva, ni najboljši za najina pljuča.« Tudi Espinosa je vstal. »Kakšno poroštvo zahtevate, da bom s svoje strani zvesto izvršil dogovor?« je vprašal, odpiraje skrivna vrata. Pardaillan mu je za trenutek pogleda.] v oči, nato se je priklonil. »Vašo besedo, monskijor,« je preprosto odvrnil. »Samo vašo plemiSko besedo.« Espinosa je morda prvič v svojem življenju začutil, da ga je nekaj do živega presunilo. Ta dokaiz spoštovanja in zaupanja po takih dogodkih in v takih oko 1 nos t: h ga je globoko osupil in itopre-m&nil marsikatero njegovo misel. V svoji presunj-enosri je odkritosrčno uprl pogled v oči bivšega nasprotnika in rekel prav tako preprosto in resno kakor on: »Gospod de Pardaillan. dam vam svojo plemiško besedo.« In kakor bi hotel pokazati, da tudi s svoje strani popolnoma zaupa viteco, Je neutegoma odprt tafor-mp^js brezplačno. Veliko izbiro najnovejših modnih listov za lesen i«t zimo ima v zalogi knipa Tiskovne« v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Ure, $latnino in &re6rmno kupite najboljše in najcenejše pri stari, priznani tvrdka H* SUTTNER, Ljubljana, Prešernova lriica 4, poleg frančiškanske cerfcsve, Najve^a te najsolidnejša razpoSi-Bakšca. Razpoš€a v vse kraje tuki jjnozemstva. Zahtevajte hrevplacni cetitG H. SUTTNER, LJubljana 4. Lattaa protofeofirana tovarna w v Švjoi, znamk IKO, OMIKO, AXO China srebrno Jedilno orodje s 50-letmo pismeno tovarniško garancijo. Proda se krasno gosposko posestvo v najlepšem kraju ljubffjanske oko.lice. pr^praiv-no tudi) za letovišče aJi sanatorlj. Gradič dvonadstropen, 1 enomad»tr. stan. hiša, dalje gospodarska poslopja. avto«araža, velik park, sadrni, ze-tenjadmi vrt, vodovod, elektrika; avtobusna in železniška zveza ugodna. — Pojasnila: Dr. Ivan Ceirne, Gospodarska pisarna, Miklošičeva c. 6. Ljubljana. 10380 Jlčem povsod Inteligentne 9ame in gospode vešče neimštkeiga jezika, za pismena dela. ki bi fth Izvrševali izven poklica. Zaslužek primeren ifflvršeneim« delti do 150 Din na dan v par urah. Ponudbe na E. HUNDERTMARK, ABT. N. - BERLIN VVešssensee, Lehderstr. 65. Opremljeno stanovanje dveh sob s souporabo kuhinje in e elektriano raizsvefljavo iščem s 15. septembrom evemt. s 1. oktobrom. Ponudbe pod šišro »'Mirna zakonca* na oglasni oddelek »Jutra*. 10338 Zahvala. Za 1. aive. 1«29. ŽALUJOČI OSTAU. "T