Leto LXXII, Št. 56 Poštnina plačana t gofovinL — Die Posfgebuhr bar bezahlt Prei« • cena L 1 DrednUtvo • oprava, Ljubljana, Kopitarjeva Telefon 4UU1—400« M'»ečua naročnina 18 Ur, ca Inozemstva 81.50 Ur, — Cek. ra6. Ljubljana 10.650 ia naročnino ln 10.394 ia Ui ser a to. — Izključno zastopstvo i --'ase la 'talijo In Inozemstva) CP1 8. A.. M liano. Rokopisov ne vrstam o. SLOVENEC MAKKC 1V44 9 ČETRTEK Weiterhin harte Kampfe im Osten In drei Tagen 357 Sowjetpanzer im Siidabschnitt vernichtet Durchhruchsversuche an der Autobahn Smolensk—Orscha zerschlagen - Erneuter Terrorangriff auf Rom Aus dem Filhrerhauptquartier, 8. III. i)as Oberkommando der .VVehrniacht gibi bekannt: Siid\vestlich K r i w o i H o g dauern ilie erhitterlen Kiimple mit den in unsere Linien eingebroclienen starken feindlichen Kriiften an. Eigene Infante-rie- und Panzerverbiiiide zersrhlugeii vve.^tlieh Krivvoi Ilog in vvuchtigen Ge-geuangriffen leindlicho Knnipfgruppen umi nahmen voriibergehend veriuren gc-;angene Ntelliiiigen vvieder. Westlich K i r o w n g r a d tralen die Rolschevvislen nach hettiger Artillerie-vurhereilung vvieder zum Angriff an. Sie vvurden unier hoheu blutigen Verlusten zuriickgeschlagen. Im Kuum von S w e n i g o r o d k a und S c h c p e t o w k a — J a 111 p o 1 ste-hen unsere Truppen vveiter in schvveren vvechselvollen Kiimpfen. In den letzten drei Tagen vvurden 357 feindliche Panzer vernichtet. /uisehen lteresina u. dem D nje p r seheiterten erneute Angriffe der Sovvjets. An der Autobahn Smolensk — Orscha vvurden auch gestern vvieder alle Durchhruchsversuche mebrerer so-vvjetiseher Divisionen mit hervorragender Unterstiitzung unserer Schlachtilieger vor unseren Stellungen zerschlagen. Tau- sende von Toten liegen vor unseren Linien. Im Nordteil der Ostfront griif der Feind in mehreren Abschnitten vergeb-lich an. Bei N a r w a machten unsere Gegenangriile tiotz zahen feindlichen Widerstandes weitere Fortschritte. Be-wegungen und Bereitstellungen der Bol-schevvisten vvurden durch Artillerieieuer zerschlagen. Bei den Abvvehrkampfen im mittle-ren Frontabschnitt hat sich die mittel-rheinisehe 197. Inlanteriedivision unter Fiihrung des Generalmajor Woessner besonders bevvahrt. In 11 a 1 i e n kam es auch gestern zu keinen Kampihandlungen von Bedeutung. Fernkampfbatterien bekamplten Schiiis-ziele im Raum von Nettuno und schos-sen einen feindlichen Frachter in Brand. Nordamerikanische Flugzeuge griiien erneut Rom und andere Stadte in M i t -t e 1 i t a 1 i e n an. In einigen Stadtteilen von Rom entstanden Schaden. Unsere Jagcr schossen dort und vor der siid-franzosisehen Kiiste neun feindliche Flugzeuge ab. Einige feindliche Storflugzeuge war-ien in der vergangenen Nacht Bomben aui Orte in Westdeutschland. Nad 25% uporabljenih bombnikov uničenih Berlin, 7. marra. Velike izgube ameriških bombnikov pri strahovalnem napadu na Berlin so potrdile ameriškemu letalstvu, da takšni strahovalni napadi niso zgolj lep sprehod, kakor so to hoteli prikazati židovski Rooseveltovi agitatorji ameriškim pilotom. Skupno znašajo ameriške izgube pri strahovalnem napadu v ponedeljek nad 25% uporabljenih bombnikov. Ostrina boja in visoke izgube doka-Kujejo tudi angleški glasovi k temu dnevnemu napadu na Berlin. Tako je na primer včeraj zjutraj javil londonski radio: »Da so prispeli do Berlina, so morali bomlmiki in lovci prestati enega najsrditejših letalskih bojev v tej vojni. Nemški lovci so napadli ameriške bombnike že na obali in jih spremljali vso pot. Celo jate so se vrgle z vseh smeri na ameriške oddelke. Šo več lovcev je delovalo nad prestolnico. Letalska zapora je bila ogromna. Ameriški lovci, ki so ščitili bombnike, so bili vso pot zapleteni v hude letalske sjtopade.-r V neki poznejši oddaji iz Londona je pripomnil angleški poročevalec Cadett: »Nihče ne more in noče zatrjevati, da so bile ameriške izgube pri včerajšnjem napadu majhne.« ~Exohange Telegraph« poroča: ^Letalski hoji, ki vse dosedanje hoje stav-ljajo v senco, so besneli nad celino, ko so je dvignilo na stotine nemških lovcev, da ovirajo ameriškim bombnikom pot v Ber-lin. Vsa poročila pilotov soglašajo, da so se Nemci borili z izredno veščino in ži-lavostjo.« Slepilna ofenziva proti Finski Pod tem naslovom priobčuje »Volki-scher Beobachter« naslednji članek: Berlin, 7. marca. Ze nekaj dni skušajo boljševiki v Stockholmu na veliko potegnili Finsko s slepilnirni manevri iz vojne iu jo pridobiti za sovjetsko vlado. Gre za najnovejši Kremljev trik, ki je bil skupno dogovorjen z Angleži in Amerikanci, da l)i sedaj politično dosegel ono. kar Sovjetom vojaško v dveh letih vojne doslej ni uspelo. Po poročilih iz Stockliolma, ki jih potrjujeta Helsinki in Moskva, sc je sovjetska vlada poslužila finskih posredovalcev, da bi pregovorili Finsko h kapitulaciji in jo tako praktično dovedli do samomora. Fincem so bili sporočeni pogoji, po katerih izpolnitvi bi se Sovjeti z njimi pogajali o miru v Moskvi. Gre za naslednje pogoje: prelom odnošajev z Nemčijo, »interniranje« v Finski se nahaja joči h nemških čet s pomočjo« rdeče vojske, ki naj jo v ta namen Finci spustijo v državo, umaknitev finskih čet na prisilno mejo iz leta 1940., enostranska izpustitev sovjetskih vojnih ujetnikov in civilnih internirancev ter končno privolitev finske vlade, da prične v Moskvi ; pogajanja o demobilizaciji finske vojske in plačilu reparacij ter o bodočnosti ozemlja Petsamo. Prava vsebina teli predlogov je: Finska naj bo uničena in naj postane plen boljševizma. V Londonu in Washinglonu skušajo z vsemi talmudističnimi umetnostmi narediti iz tega »milost« in »široko-srčnostter izjavljajo z naperjenim samokresom Fincem, da bi morali to sprejeti brez ugovora. Sicer pa sta Churchill in Roosevelt že itak v Teheranu dokončno izročila Finsko Stalinu ter sedaj igrata samo nesramno in hinavsko igro ter hočeta prikazati, da je Moskva samo zaradi njunega vpliva predlagala tako > ugodne -c pogoje, ki pa naj v resnici pripeljejo Finsko na pot uničenja. Brezprimerna nesramnost je, če govori Slaiin v svojih pogojih o »interni-ranjtK nemških čet na Finskem. Kakemu podkupljivemu možu Badoglijevega kova bi že lahko pripisali kaj takega, da bi izdal svoje brate v orožju in jili izročil sovražniku. Toda tam se je dovolj hitro izkazalo, da ni bilo mogoče tega izpeljati. Nemški vojaki so zadnji, ki se dajo »Internirati'". Kajpak tudi Stalin to točno ve. On stavlja la nemogoč pogoj samo zato, da bi lahko vkorakal na Finsko. Kajti, kaj bi pomenili štirje milijoni Fincev po njih razorožitvi in zasedbi najvažnejših ključnih postojank v državi? Hipoma bi jili doletela ista usoda kot baltske države leta 1940. In vendar so te države tedaj storile vse, da bi zadovoljile Kremelj. Finskemu narodu pa Stalin ne bo pozabil, da je dvakrat zagrabil za orožje, da se upre boljševiški tiraniji. Leta 1939. so Sovjeti odgnali iz vzhodne Poljske dva milijona Poljakov, ki so medtem izginili. Prav tako so postopali z baltskimi narodi. V prisilnih delovnih taboriščih Sovjetske zveze je živih pokopanih 12 milijonov ljudi. Ali lahko obstoja še najmanjši dvom, kaj čaka finski štirimili,jonski narod, če bu izroči Moskvi z zvezanimi rokami? Stalin je v primeru Poljske odkril svojo karte, iiar je sedaj storil tudi pri Finski. Ne išče miru, temveč hrepeni zgolj po uničevanju. Carislična Rusija je zatirala Fince in jih hotela streti, boljševiki bi jih pa radi iztrebili. Divje besnenje Pravde« proti Finski ob pričetku finsko-sovjelskih »prvih stikov« ni bilo določeno zgolj za oplašilev, temveč je bilo pravo sovraštvo, izpolnjeno z ono staro inržnjo, ki hoče videti telo pepel raztresen na vse strani. Finski parlament se je le dni na lajni seji ukvarjal z boljševiškimi predlogi. Pri tem so se zavedali nevarnosti, ki groze brezobrambni in zapuščeni Finski. Kajti dolga stoletja je bilo samouveljavljanje proti pritisku z vzhoda smisel finske zgodovine. Danes pa gre za biti ali ne biti in v tem spoznanju je zagrabila .Finska tudi v letih 1939. in 1941. z.a orožje. V borbi za obstoj proti boljševizmu je sleherni narod, ki položi orožje končno-veljavno izgubljen. Države pa, ki gredo skupno z nemško vojsko skozi veliko preizkušnjo, bodo za dolgo zagotovile bodočnost svojih narodov ter skupno uživale novo in cvetočo Evropo. Finci so pokazali, da so hraber narod. Tudi v tem primeru bodo vedeli, po kateri poti naj krenejo. »Moskva hoče povzročiti požar na Balkanu« Bukarešta, 8. marca. »Viatza« piše, da imajo moskovski agentje, ki se skrivajo za krinko Atlantske listine, le ta namen, da bi s svojo revolucionarno agitacijo povzročili požar na Balkanskem polotoku in v vzhodni Evropi. Zaradi lega je morala Anglija izdati svoje stare politične prijatelje Poljsko, Jugoslavijo in Grčijo, čeprav so te za angleške koristi žrtvovale svojo državno samostojnost. List nadaljuje, da Anglija vkljub temu, da je izdala svoje prijatelje, ne sme računati na nikako sovjetsko obzirnost. Letalsko delovanje na vzhodu Berlin, 8. marca. Težišče letalskih napadov na vzhodnem bojišču je 7. marca kljub neugodnemu vremenu ležalo na severnem odseku. V težke obrambne bojo južno od Narve iu severovzhodno od Psko-va je učinkovito poseglo več slo nemških bojnih iu borbenili letal, ki so pomembno razbremenila nemške čete. S sunki proti sovjetskim napadalnim klinom, sovražnikovim zbirališčem in koncentracijam motornih vozil so zadala sovražniku težke človeške in tvarne izgube. V letalskih bojih na tem področju so izgubili boljševiki 11 letal. Na srednjem odseku vzhodnega bojišča so borbena letala napadla sovjetske poljske utrdbe in oklepnike, poškodovala z bombami nek prehod preko Dnjepra in z zadetki v polno izločila iz boja eno sovjetsko baterijo. Na visokem severu so napadla letala oskrbovalni promet na murmanski želez-, uici. Uničila so 1 lokomotivo iu več cistern. Angleška križarka potopljena Stockholm. Angleška admiraliteta v Londonu priznava izgubo lahke angleške križarke »Penelope«. Lahka križarka »Penelope« je izpodrivala 5270 ton vode in je imela brzino 32.2 vozlov. Njena mirnodobska posadka je štela 450 mol Gre za šele v I. 1933-1936 zgrajeno vojno ladjo, ki je bila med drugim oborožena s šestimi 15.2 cm in osmimi 10,2 cm topovi. Ustaško zborovanje v Zagrebu Zagreli, 7. marca. Na ogromnem zborovanju ustaškega pokreta. ki so ca je med drugimi udeležil ludi ministrski predsednik dr. Mandič, so vsi govorniki energično protestirali proti angloameri-škim slrahovalnim napadom na hrvatsko ozemlje. Dr. Musa je poudaril, da hrvatski narod |K> vsem svojem bistvu, svoji vzgoji in svojem svetovnem uaziranju ni šele od danes nasprotnik boljševizma. Angleški ministrski predsednik je sam priznal, da londonski phi tokrat i podpirajo komunistične tolpe v Hrvatski. Te sramote se ne bodo angleški mogotci nikoli mogli oprati. Vodja propagandnega oddelka prof. Crljen je izrecno ugotovil, da so vsi an-gloameriški napadi na hrvatsko ozemlje zgolj strahovalni in ne zasledujejo nikakih vojaških ciljev. Strahovanje pa ne bo moglo nikoli ukloniti hrvatskega naroda. Argentina noče postati druga Indija Tokio, 7. marca. Poskus, da bi naredili iz Argentine in ostalih južnoameriških držav »drugo Indijo', se utegne smatrali kot spodletel, kakor izjavljajo tukajšnji politični krogi v zvezi s prelomom diplomatskih odnošajev Amerike in Anglije z Argentino. Pii tem Anierikan-oriu tudi nič ni pomagalo, da so skušali doseči ta cilj pod krinko >dobre politike sosedstva ali vseamerištva . Amerikan-cem je bil trn v peti, da je Argentina navzlic prelomu odnošajev z osnimi silami vsaj poskusila ohraniti svojo suverenost iu svobodo. Posebno pa se bo za Anglijo šele moralo izkazati, ali ni sedanja poostritev odnošajev z Argentino prav dvorezen meč, kajti Argentina predstavlja še vedno prav važnega dobavitelja živil in raznih drugih surovin. Napad na polkovnika Masaloviča Beograd, 8. marca. Policijsko predsedstvo objavlja, da je bil šef kabineta ministrskega predsednika polkovnik Miloš Masalovič danes zjutraj ob 8 ustreljen na vogalu Braničevske ulice in Ulice kralja Tomislava, ko je šel v svoj urad. Preiskava o atentatu je v teku. Izjalovljen napad na Toulon Berlin, 8. marca. V Sredozemlju so izgubili Angloamerikanci 7. marca 8 lelal in sicer 2 štiri motorna bombnika in dva lovca pri izjalovljenem napadu svojih bombniških oddelkov na južnofrancosko pristaniško mesto Toulon, 4 lovce oa nad italijanskim bojiščem. Še vedno hudi boji na vzhodu Na južnem odseku v treh dneh uničenih 357 sovjetskih oklepnikov - Prodorni poskusi ob avtomobilski cesti Smolensk—Orša razbiti - Nov strahovalni napad na Rim Fiihrerjev glavni stan, 8. marca DNU. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Jugozahodno od Krivega Roga se nadaljujejo ogorčene borbe s sovražnikovimi silami, ki so vdrle v naše črte. Naši pehotni in oklcpniški oddelki so zahodno od Krivega Koga razbili s silovitimi protinapadi sovražnikove bojne skupine ler ponovno zavzeli mimogrede i/.gubljene položaje. Zahodno od K i r o v e g a g r a d a so boljševik; po siloviti topniški pripravi zopet prešli v napad. /. velikimi krvavimi izgubami so bili odbiti. Na prostoru Svenigorodke in Šepetov k e—J a 111 p o I a so naše čete še vedno v težkih i/.preniemh polnih bojih. V zadnjih treh dneh je bilo uničenih sovražnikovih oklepnikov. Med Berezino in I) nje uro m so se izjalovili ponovni sovjetski napadi. Ob avtomobilski cesti Smolensk — Orša so bili tudi včeraj ponovno ob odlični podpori naših bojnih letalcev pred našimi postojankami razbiti vsi prodorni poskusi več sovjetskih divizij. Tisoči mrtvili leže pred našimi črtami. Na severnem delu vzhodnega bojišča je sovražnik zaman napadal ua več odsekih. Pri N a r v i so naši protinapadi navzlic žilavemu sovražnemu odporu nadalje napredovali. S topniškim ognjem so bila razbita premikanja in izhodiščne postojanke boljicvikov. Pri obrambnih bojih nn srednjem odseku bojišča se jc posebno izkazala sred-njerenska 197. pehotna divizija pod poveljstvom gener. majorja Woessnerja. V Italiji tudi včeraj ni bilo nikakih bolj pomembnih bojev. Daljnoslrclne baterije so obstreljevale ladijske cilje na prostoru N e t t u n a in s streli zažgale nek sovražni tovorni parnik. Severnoameriška letala so ponovno napadla R i m in druga mesta v Srednji Italiji. V nekaterih mestnih predelih Rima jc nastala škoda. Naši lovci so nad Rimom in pred južno-Iran-c o s ko obalo sestrelili 9 sovražnih letal. Nekaj sovražnikovih motilnib letal j« vrglo v pretekli noči bombe na kraje 1 zapadni Nemčiji. Nov strahovalni napad na Rim Rim, S. marca. Angloameriški strahovalni letalci so v torek dopoldne izvršili nov težak strahovalni napad na mesto Rini. V dveh zaporednih valovih so vrgli številne zažigalne in razdiralne bombe na okraje San Paolo, Testaccio in Traste-vere. Zadeli so mnogo hiš ter po|H>lnoma porušili cerkev san Girolamo. Velik vzgojni zavod zn zapuščene otroke se je do temeljev zrušil. Doslej še ni uspelo ugotovili koliko otrok so ruševine pokopale. Ameriški letalci so z nizke višine obstreljevali 3 avtoambulance Rdečega križa, ki so se udeležile reševanja nedolžnih žrtev. Sovražni letalci so imeli približno isli cilj, kot 3. 3., ko so lionibardirali levo od Tibere in južnoAurelijanskega zidu ležeči predel Ostiense in Testaccio. Manjše napade so izvršili tudi na desno od Tibere ležeča okraja Trastevere in Littorio, in pa veliko stanovanjsko naselje Garbatel-la jugovzhodno od okraja Ostiense. Podrli so številne hiše. Števila smrtnih Ženeva, 8. marca. V severnoameriškem časopisu »American Mercury« se bavi Kingsbur.v Smilil z. načrti zaveznikov proli premagani Japonski. V članku pravi: »Ne želimo, da bi se Japonci prej vdali, preden ne bi naša letalska armada kaznovala Tokija, Jokohame in ostala velika mesta, da bi vsi Japonci in vse Japonke vedele, kaj pomeni letalski teror.« Stalin hoče uničiti Beloruse Zanimivo Stalinovo tajno povelje za prisilno rekrutacijo mož, deportacijo žensk in prisilni odgon otrok iz Bele Rusije Minsk, 8. mnrca. Kako usodo so sovjetski oblastniki namenili malim narodom, lahko najbolje spoznamo iz načrta, ki ga ima Stalin z beloruskim narodom po ponovni osvojitvi tega ozemlja. V bojih na vzhodnem bojišču prebegli stotnik sovjetske armade Igor Kapor je o tem na podlagi svojih lastnih opažanj.in pa nekega Stalinovega tajnega povelja govoril v Mtnsku zbranemu prebivalstvu. To lajno Stalinovo povelje načelniku političnega oddelka v štabu beloruske fronte generalnemu majorju Lačevu vsebuje v 4 točkah načrt za popolno uničenje beloruskega naroda. Stalin namreč predvideva takojšnjo rekrutacijo vseh Belorusov v starosti od 15 do 55 leta v sovjetsko armado, kjer naj bi bili dodeljeni kazenskim četam. Ostalo za delo sposobno civilno prebivalstvo, večinoma žene, bodo prisilno mobilizirali ter jih uporabili za obnovitvena dela na doneskom področju. Matere bodo ločili od njihovih otrok. Vsi otroci bodo prišli v posebna vzgojevališča, ki ImhIo skrbela, da jih bodo vzgojila v komunističnem duhu. Izvedbo posameznih ukrepov naj določi predsednik sveta ljudskih komisarjev Beloruske republike Ponomarenko skupno z oddelki vojaških štabov. Za izvedbo tega povelja se jc Ponomarenko večkrat mudil v štabu belo- ruskega bojišča ter se je udeležil sej z vrhovnim poveljnikom tega odseka armadnim generalom Rokosovskim. »<■-fom njegovega štaba ter šefom političnega oddelka. Stotnik Kapor poroča, du so v izpraznjenih delih področij p r i Vitebsku, Mogilcvu in Gomlu že pričeli s predvidenim uničevanjem Belorusov. Moške so. ne du lii jili izve/buli in dovolj oborožili, takoj |x>-slali na bojišče. Vlaki z ženami, ki so jim oropali njihove može in otroke, so drveli v dalinja industrijska področja. Preostale otroke so zbirali v črede in jili pošiljali neznano kam. To je bila »osvoboditev« beloruskega naroda. Stotnik Kapor je doživel tudi isto, s smrtjo in terorjem spremljano osvoboditev Ukrajine. Sovjeti ni~o prizanesli niti članom bivših tolovajskih tolp, ki so ostale nu teli področjih. Zlasti njihove ženske članice so doživele usodo prisilnega odgona na delo. Pretresljivo poročilo stotnika ka-porja je prav zaradi svoje kralkosti in vojaške jasnosti prepričevalno vplivalo na prisotno poslušalce. Za njim je govoril član beloruskega centralnega sveta, ki je izrazil ogorčenje Belorusov zaradi peklenskih načrtov Moskve ter je poudaril voljo vsega beloruskega narodu, da noče nikdar več pasli pod boljševiške vlado. Wal!street razkriva svoje načrte Senzacionalna izjava Harryja Hopkinsa Ženeva, 8. marca. Ameriški časopis American Magazine objavlja senzacionalen članek Rooseveltovega najožjega sodelavca llarryja Hopkinsa. LM, ki je zapisal v svojem uvodu, da je to »najjasnejša formulacija severoaineriskih vojnih ciljev, kar jih je doslej podala Bela hišat, jc zadel s tem žebelj na glavo, kajti nikdar doslej ni \valistreetski imperializem lako jasno razkril svojih načrtov svetovnega go.ipodstva, nikdar ni svojih poslovnih koristi označil imenoma in nikdar ni bolj brutalno odpravil z dnevnega reda svojega britanskega i-zaveznika kol sedaj. Hopkins uvodoma ugotavlja, da je popolnoma jasno, da bodo Združene ameriške države izšle iz. vojne kot »najbogatejši in najmočnejši narod na svetu«. Ko lio vojna končana, bo od vseh velesil ostalo le ozemlje Združenih ameriških držav nedotaknjeno ter bodo razpolagale z največjo vojno in trgovsko mornarico na svetu. Imele bodo ludi več letal kol kateri koli drug narod. Zato se sodelovanja z drugimi narodi ni treba bati, tudi ne sodelovanja s Sovjeti, kajti z njimi bo mogoče sklepati sijajne posle . Ze v prvem letu po vojni bo morala Sovjetska zveza žrtev še ni mogoče ugotoviti, še pred tem v dveh valovih izvedenim napadom, so sovražni letalci okrog !i zjutraj s stroj-ničnini ognjeni napadli Priinapoiie, Kakih 10 km severno od Kima ob V i i Fla-niinijl, ki pa ni povzročil nikake škode. kupili v Ameriki strojev, tovarn in železniškega materiala za najmanj 750 mili- jonov dolarjev. To nakupe bo morala nadaljevali kakih deset let, ako bo hotela obnoviti svoje ogromne pokrajine, ki jih je opustošila vojna. Nalo bo Sovjetska zveza rabila najmanj petdeset let, da bo zgradila svojo la.slijo industrijo ter zagotovila svoji državi moderen življenjski standard (1). Vse potrebščine za to bo morala dobiti večinoma iz Združenih držav. Tudi Kitajska bo velik ameriški odjemalec. llopkins nadaljuje, da ljudje vedno govore o angleški konkurenci«. Toda, prvič je v interesu Anglije, da se z Združenimi državami sporazume iu drugič ameriška vlada nima namena, da bi opustila svoj i vojaška in civilna oporišča po vsem svetli. Poleg tega je Anglija trudna in zelo zbila . Ni si dobro opomogla od prve svetovne vojne, ko se je že pričela druga. Anglija je otok s tovarnami, za katere mora dobivali surovine od zunaj (!), poleg tega je nemško letalstvo razbilo mnogo tovarn. Ne moremo si misliti, da bi Anglija imela kakršne koli ambicije , zlasti še v svetu, v katerem ui več mogoče zadrževati težnje narodov po samoodločilvi . Anglija ne lliore več obvladali svetovne trgovine. Sedaj, ko so se revni narodi na vsem svetu — očividno misli Indijo — pričeli gibati pod vodstvom Združenih držav ter stremeti k blagostanju, Anglija ne more zadovoljili potreb teli narodov (!). Ako potrebuje Anglija za svojo trgovino ladje, ji bomo ladje posodili (1), nikakor pa jili ne bomo prodali (!). V splošnem pa bo treba ves svet zopet obnovili in zalo potrebno gradivo bodo morale dobavili Združeno države. One bodo za te dobave zahtevale toliko gotovine, kolikor ji bodo mogle stranke plačati. Ostanek bodo morale plačevali obtočno in z visokimi obrestmi. Naravno je, da bodo zahtevale .primerno varstvo« z.a vsa la plačila. Kdor bo bolel v Ameriki kupili blago na kredit, bo moral jamčiti, da ameriški interesi v njegovi državi ne bodo prišli nekega dne ob veljavo. Posojila se bodo smela dajali le z.a nakupe v Združenih državah. Tako bo ameriška vlada nadzorovala gospodarstvo in kapital v njunih odnosih z inozemstvom. To bo pravo -sodelovanje«, s pomočjo katerega lio mogoče svetu vrniti njegov mir. Tako si torej predstavljajo ameriški židje »mir in ' sodelovanje : kot trgovci vsega svela, ki mu bodo poljubno laliko narekovali cene in ki mu bodo lahko odtegnili blago, ako ne bo plesal po njihovi židovski piščalki. Evropa in Vzhodna Azija vsekakor ne bosta storili VVallstrcclu tega veselja. Helsinki, 8. marca. V finskem parlamentu, ki se je sestal v torek na enotirno plenarno sejo. je njegov predsednik Harkz.ell v kratkem govoru proslavil zasluge umrlega starostnega predsednika Svvinhufvuda. Ženeva, 8. marca. V raznih mestih francoskega Maroka so se pojavili stenski napisi, ki so protestirali, da muslimansko prebivalstvo ne dobi toliko živil kot Evropejci. Adana, 8. marca. Egiptovski časopis »A h ran piše: Palestina ni bila nikdar židovska. Židje so jo zavzeli in uropali prvotnim prebivalcem leta 1100 pr. Kr., nato je ostala židovska država do lela 930 pred Kristusom, torej 170 let. Kaj je sedaj pravično, ali naj lamkaj vladajo oni, ki žive v deželi že 14 sioletij, ali pa oni. ki so jo osvojili 1000 let prod Kristusovim rojstvom. Moč nemške protiletalske obrambe Berlin, 7. marca. DNB. Od prvega poskusa ameriških letalskili sil v oktobru 1943, da z večjimi bombniškinii oddelki podnevi prodrejo globlje v Nemčijo, se stalno kaže vedno večji razvoj, izboljšanje in ojnčnnjc vseli sil nemške letalske obrambe. Ko je pri tedanjem nnpndu nn me-slo Sclnvcinfurt nemškim letnlsko-ob-rambnim silam prvič uspelo popolnoma razpršiti severoameriške oddelke in uničiti 121 sovražnih letal, so vodilni ameriški in angleški politiki poskušali vse, da bi prikazali to katastrofalno izgubo bombnikov kot nekako izjemno pojavo. Po tem napadu so Nemci pogosto opazili, da išče angleško in ameriško letalsko vojno vodstvo poti in sredstva, kako bi premagalo /e tedaj izredno učinki,vit«' in uspešno nemško obrambo. Angleško letalstvo je pričelo izvajati svoje nočne strahovalne napade izključno ob najslabšem •'ramenu, ki je oviralo močne posege nemških nočnih lovcev. Prav tuKo pa so Amerikanci prihajali nnd Ne.nMjo samo pri strnjeni oblačni odeji ter posebno zadnje čase preskušali načelo »vojnega napada«, pri katerem so n-ič-nejši bombniški oddelki istočasno delovali z juga in severa proti nameravanemu c' I j 11. Pri zadnjih dnevnih naipadih so prileteli ameriški bombniki v zaščiti lovcev, ki naj bi prestregli napade nemških lovcev in rušilcev. S tem naj bi se zmanjšale vedno bolj naraščajoče izgube bombnikov in njih specialnih posadk nn znosno mero. Ogromne letalske bitke — posebno v drugi polovici meseca februarja — pa tudi tej novi metodi ameriške letalske /ojne proti Nemčiji niso prinesle uspeha. Močna sovražna lovska zaščita namreč ni mogla ovirati napadov na bombnike. To posebno potrjujejo številke se- streljenih bombnikov v razmerju z z uničenimi spremljevalnimi lovci. Dne 21. februarja je bilo sestreljenih 25 bombnikov in 8 lovcev, dne 22. februarja 101 bombnik in 23 lovcev, dne 23. februarja 42 bombnikov in 3 lovci, dne 24. februarja 143 bombnikov in 23 lovcev, dne 23. februarja 102 bombnika in 4 lovci, dne 3. marcu 21 bombnikov in nič levcev, dne 4. marca 21 bombnikov in 20 lovcev. Napad ameriškega letalstva na Berlin v ponedeljek popoldne .laže isto sliko, kajti po dosedanjih poro''lih je bilo sestreljenih skupno 140 ameriških letal, od tega ponovno 118 štirimotornih bombnikov. S tem izidom pa stoji ameriško letalsko vojno vodstvo pred dejstvom izjalovijenja vseli dosedanjih poskusov, da bi / lovci zmanjšali izgube bombnikov. Obenem pa je to tudi najboljši dokaz zu veliko zmožnost nemških lovcev in rušilcev, ki .so se neglede na sovražnikove lovske oddelke vedno znova metali mod bombniške oddelke in jih zbijali na tln. Ob višku »berlinske letalske bitke«, kakor označuje zavezniška agitacija ponedeljkov dnevni napad na prestolnico Nemčije, so oddelki nemških lovcev in rušilcev skupno s kopensko protiletalsko obrambo pred vsem svetom jasno dokazali svojo sedanjo moč. I,e deli oddelkov so dosegli mestno področje Berlinu. Bombe je sovražnik prisilno odvrgel večinoma kar na slepo srečo. Požare ,ki so zaradi odmeta fosfornih in znžigalnih bomb nastali v stanovanjskih predelih prestolnice, so večinoma takoj omejili in že po par urah pogasili. S škodo, ki so jo povzročili, se Arnerikanccm pač ni izplačalo izgubiti 140 letni in okoli 1200 letalcev. Pri tem pn jc še treba upoštevati, du so Amerikanci dne 6. marca gotovo izgubili še mnogo več letal, kot pa je bilo ugotovljeno v vojnem poročilu. Trebljenje tolovajev se nadaljuje Beograd, 7. marca. »Novo Vreme< poroča o občutnem porazu neke večje komunistične skupine, ki je skušala pri obmejnem kraju Ravnje vdreti preko Save v Srbijo. Člani srbske obmejne straže so takoj napadli tolpo, ki je bila vržena na drugi breg, pri čemur so bili potopljeni trije čolni s po 30 možmi. Komunisti so skupno zgubili okoli 100 mrtvih, številne ranjene ter 27 ujetnikov, dočim so imeli branilci zgolj majhne izgube. Pri vpadih v vas Ravnje so bili komunisti zvezali večje število srbskih nacionalistov, ki so jih pa pozneje morali izpustiti. V zvezi s tem bojem je izdal ministrski predsednik general Nedič dnevno povelje, v katerem je izrekel padlim in borcem pri Ravnju pohvalno priznanje. Berlin, 7. marca. V obeh zadnjih dneh meseca februarja in v prvih treh dneh meseca marca so imele komunistične tolpe na nekem odseku zapadno-albanskega bojišča 030 mrtvih, 80 zajetih in 32 prebežnikov. Kot plen so Nemci dobili 14 strojnic, 1 minoinetalec, 3 avtomatske revolverje, 1 protioklepno puško in veliko množine pušk, streliva in ročnih bomb. Tudi dokaj živine, žila, živil, propagandnega in sanitetnega materiala ter ena radijska oddajna naprava so bili zaplenjeni. Pri nizkih poletih sovražnih lovcev je protiletalsko topništvo vojsko sestrelilo dve letali, več nadaljnjih poškodovalo in zajelo enega pi-iola. SS gorski lovci so zavzeli več krajev. ki so jih imeli zasedene komunisti. Tudi domačinskt oddelki so zadali tolpam izgube in zasedli več krajev, pri čemer so zasegli nadaljnji plen in do-vedli ujetnike. Kratka poročila Amsterdam, 7. marca. Kakor javlja angleška poročevalska služba, je angleški zunanji minister Rden izjavil v torek v Spodnji zbornici, da trenutno ne moro podati nikake izjave o odhodu angleške vojaške misije iz Turčije. Sofija, 8. marca. Regentje so včeraj sprejeli bolgarskega poslanika v Lizboni Bojatčiva, ki jim je podal svoje poročilo. Kulturni večer Nemške akademije V torek 7. t. m. je Nemška akademija v Ljubljani priredila v srebrni dvorani hotela Union večer nemške pesmi, ki jih je recitirala gospa Griiger, soproga voditelja radiopostaje v Ljubljani g. Heriber-ta Griigerja. Večer je bil zasnovan kot konccrtno-recitacijski večer. Spremljevalec na klavirju je s kompozicijami nemških skladateljev dal osnovno razpoloženje za lirične recitacije. Gospa Griiger je postavila na prvo mesto nekaj pesmi na mladost, ki so jih spisali nemški pesniki Della Grazie in Rilke. Posebno Rilkejeva vKarusselk je podala izredno plastično. Ta prvi del je uvel spremijevalec-pianist s Schumannovimi Arabeskami, na kar je s Sehumannovo »Dovolj sreče« dal osnovno razpoloženje za »Pravljico o melodiji«, ki jo jo spisal recilatorični soprog H. Griiger in je predstavljala osrednjo točko programa. Na zanimiv način je tu podana avanturistična pot melodije, kako se porodi v srcu glasbenikovem, preide po njegovi roki v klavir, odtod v kljunček ptičku na veji prerl domom, nato slepemu beraču v gosli, odtod v postil ionov rog ter končno v hvalnico Bogu. Tu sta re-citatorka in spremljevalec dala lepo reci- tacijsko muzikalno enoto, ki bo po predvajanju in zasnovi ostala še dolgo v spominu. Po Schubcrtovem »Impromtu« je c iH"o*nt-i, Pegaz v jarmu) ter Goetheja (Na mesec), po Beethovnovem »Adaeio« in »Bagatel-iah« pa nekaj podobno veselih in prisrčnih pesniških in besednih igračk pesnikov W. Buscha in orgensterna. To so bile artistične in duhovite domislice, ki jih je recitatorka podala zelo nazorno v besedi in gesti, kakor se tem grotesknim pesniškim likom prilega. S Sr.humanovo skladbo se je zaključil lepo uspeli muzikalno reeitatorski večer v okviru Nemške akademije. — Večera so se udeležili zastopnik nemških vojaških oblasti, šefa Pokrajinske uprave, gen. tajnik mestne občine Jančigaj, Slov. Akademije itd. Predsednik dir. dr. Svoboda je z uvodnimi pozdravi prebral tudi pismo nemškega književnika Hugo-na Brehma, Ljubljančana po rojstvu, ki so opravičuje, da še ni prišel v Ljubljano zaradi bolezni, da pa ho ob prvi priliki prišel predavat kot gost Nemške akademije v Ljubljani. Izraelove mreže nad svetom '7 Svoboda, enakost, bratstvo Leta 1897 so bili p reči ta ni v Bazlu sionski protokoli, med njimi poglavje 1/18: »Svoboda, enakost in bratstvo, to besede smo izrekali narodom žc v davno preteklih časih. Te besede so bile /c tolikokrat ponavljane od nezavednih papig..., ki so s tem porušile resnične vrednote sveta, resnično svobodo«, je izšla v »Katoliškem obzorniku« izpod peresa dr. Jožeta Debevca razprava (žalostna igra v 5 dejanjih) »Liberalizem nli večni žid«. Dr. Dcbe-vec je obravnaval vprašanje svobode, ki jo propagirajo Judje s tako vnemo in to] i ko časa. Večnega Juda je postavil kot simbol zla in zapeljevanja človeštva kar v raj, da govori kot kača, ki je zapeljevala Evo: »Svobodna sta. kaj je lepšega od svobode. Mišljenje jc svobodno. Ali nimaš razuma? Kdo te more siliti, da tnko ali drugače misliš. Govorjenje je svobodno. Tudi dejanja so svobodna.« Kača nastopi v tretjem prizoru (ža-lostne igre) v letu 30 po Kr. r. in »c zamišlja v nauke, ki jih pridiguie sin Božji. »Resnica vns bo osvobodila« in 6e zamisli, rekoč: »Jaz sem pa lagal in Sforzove odpovedi Lisbona, 7. marca. »1'iccolo« poroča: Grof Sforza je v razgovoru z dopisnikom lista »Newyork 1 imes« v Neaplju, polkovnikom Sulzhergerjein v najraz-košnejši obliki razkril, čemu vse se odpoveduje v škodo Italije. Izjavil je, da je naklonjen misli, naj se Dodeku-nez odstopi Grčiji in je dal zagotovilo, du bo podpiral težnjo, naj dobita Abe-seniju ter Albanija »neodvisnost« in naj se »restavriru« Črna gora. Toda pri tem se še ni ustavil. Odpovedi vseh teh teritorijev je dodal Sforza še popolno odpoved tudi za Reko, ki naj postane protektorat s svojim zaledjem in za cclo Dalmacijo, ki naj sc odstopi Jugoslaviji; ker ni imel dovolj poguma, da bi se jasno izrazil o Zndru, jc govoril o »kompromisu« in s tem nakazal, da ga ne čaka prav nič drugačna usoda. Glede mesta Trsta se je drznil ustvariti koncepcijo, da nnj |>ostnne prosta luka, ki bi jo upravljali »Italijani, Jugoslovani, Avstrijci, Čehoslova-ki in Madžari«. Madrid, 8. marca. Dopisniki \vashing-tonskega tiska javljajo iz Neaplja, da se je pri železniški nesreči v nekem južno-italijnnskcm predoru ponesrečilo 500 Italijanov. Gorečo razvaline so popolnoma zatrpalo predor, lako da so skoraj vsi italijanski vojaki zgoreli ali so zadušili. Sporočilo delavcem v Nemčiji Tiskovni urad dos Obersiens Kom-missars in der Operations/.one »Adriati. sclies Kiistenland« sporoča: Delavci, ki dclujo s skupino italijanskih podjetnikov v Nemčiji na stav-biščih v Ausclnvitzn, Blechhammerjii, llevdebrccku in Bucau. Družine delavcev, ki so delali v Zgornji šleziji (na stavbiščih Blech-hnmmer, Ausclnvitz in llevdebreck) in nn Sudetskem (stavbišče Bruc\) in siccr v podjetjih, ki so tvorili Skupino italijanskih graditev v Nemčiji, so dobile od svojih rednikov mezdne prihranke do vključno avgusta 1943. Znane transferne težave iz Nemči je so nato povzročilo prekinitev nakuzovalne služlie. šele sedaj ie podjetniška zveza v stanju sporočiti, da so odpravljene nn-kazovnlne težave in da so potrebni zneski za izplačila delavcev do decembru 1943 njim pripadajočih mezd pripravljeni. Zato se l«i začelo takoj nakazovanje družinam. Te izredne težave so bile premagane zaradi intenzivne l>od|>ore in intervencije vseh pristojnih nemških in italijanskih uradov. Poleg tega sporočamo, da sc bo v smislu oblastvenih naredb na omenjenih stavbiščih pričelo z izdajo bančnih nakaznic, s katerimi bodo morali delavci od januarskega izplačila mezd potom Bnnca nnzionale del Lavoro, kot vsi italijanski delavci v Nemčiji, preodka/.ovati svoje prihranke. z lažjo vzel prvima človekoma svobodo«. Avtor spremlja Žida skozi zgodovino in se ustavi pri Macchiavellijti, ki je tako zelo omajal pojem resnične svobode. Sledilo je oznanjevanje svobodne razlage evangelija in verske svjoo-:Ic sploh. Bacon postavi načelo, naj bo vsa filozofija naturna filozofija. Clter-burv: »Vsa vera bodi naravna, kakor jo kaže zdrava pamet. Kar je božjega v krščanstvu, nima nobene znanstvene podlage in se torej z znanstvenimi razlogi nc da podpreti.« Milton zahteva neomejeno tiskano svobodo. »Narod vladaj in nihče drugi« llobbes izjavlja, da je vera gola človečka iznajdba, vendar pa kraljem koristna, da lažje krote nerazsodno množico. Država je nastala po svobod ni pogodbi ljudi. T.ockc loči že dvojno oblast, eno, ki daje zakone in drugo, ki izvršuje zakone. Zakonodajna oblast je edino v ljudskih rokah, izvrševalno oblast na nnj ima kralj. Zahteva nadalje ver sko strpnost, enake pravice za vse verske straukc in jc 6ploli za ncomc- Večna beseda našemu času »Zaupajte, jaz sem svet premagal!« Zdi se, da preveč pozabljamo na te večne besede. Mnogi jih seveda ne razumejo povsem pravilno. Mislijo, da so se s tem znebili odgovornosti in sotvornosti, češ saj resnica je itak nepremagljiva, saj je dano večno jamstvo za njen zmagovit obstoj. A na to zagotovilo je treba gledati v pravilni luči. Ne sme nam namreč biti v nekako potuho, temveč v bodrilo. Ne sme biti hrana naši pasivnosti, temveč mogočna pomoč naši dejavnosti. Žal jc vse preveč razširjena med nami neka pasivna miselnost, ki pričakuje rešitve raznih vprašanj brez človeškega sodelovanja in se vse preveč zanaša na božjo pomoč, kakor da bi Bog moral delati čudeže na ljubo človeški lenobi. Kristus je premagal svet ter nam dal v našo pomoč mnogo tvornih sil, ki pa jih ne smemo kot nezvesti služabniki založiti in nanje pozabiti, temveč jih uporabljati za preobrazbo sveta. jeno, absolutno svobodo vsakega poe-ilincga človeka. In Žid polivali Tiockcjn, da je njegovo modroslovje preprostemu ljudstvu siccr šc prikrito, da sc bo pa iz Jud je z neutrudno propagando zavezal oči delavskemu profetariatu in iz njegn ustvaril slepo orodje za svoje ' stremljenje po nadoblasti. Naredba o kretanju prebivalstva in policijski uri Na podlagi pooblastila, danega mi z nareubo Vrhovnega komisarja na operacijskem področju »Jadransko primorje« o kretanju prebivalstva in policijski uri od 22. decembra 1943, št. 13, Verordnungs- und Amtsblutt des Oberstcn Kommissars in der Ope-rutionszone »Adriatisches Kiistenlund«, kos 1. iz 1944, odrejam: Člen 1. Do nove odredbe sta hoja in vožnja po javnih cestah, trgih in potih na območju mestne občine Ljubljane in onih delov sosednih občin, ki so vključeni v ljubljansko zaporno ozemlje, od 22. do 4.30 ure prepovedani. Člen 2. Kdor bo po uri prepovedanega kretnnja na javnih potih, cestah in trgih zaustavljen, mora na poziv takoj ostati na mestu, sicer se bo uporabilo strelno orožje. Člen 3. Prekrški odredb te naredbe sc kaznujejo z globo od 100 do 1000 lir ali z zaporom od 1 do 10 dni, v težjih primerih pa z obema kaznima. Ljubljana, 4. marca 1944. Prezidcnt, divizijski general: Rupnik, s. r. Ukinitev trošarine na kavstično sodo Tarifni postavki za kavstično sodo v čl. 2 uredbe o banovinskib trošarinah z dne 1. aprila 1937, št. 4130-VII, Službeni list št. 220-33 iz I. 1937 sc doda naslednja opomba: »Kavstično soda za proizvajanje aluminijevega oksida je oproščena skupne ba-novinske trošarine.« Šesti sinfonični koncert Na tem koncertu smo slišali tri pomembna dela: Mozartovo sinfonijo v c-duru, imenovano tudi »Jupiter«-sinfo-nija; Sukovo orkestralno suito po motivih glasbe k pravljici »Raduz in Mahu-lena« ter Wagnerjevo uverturo k operi »Leteči Holandec' Imenovana Mozartova sinfonija spada med najpomembnejša sin-fonična dela velikega mojstra. Nima morda toliko zunanjega bleska kot katera njenih tovarišic niti toliko notranjega zagona, pač pa je mojstrsko grajena v te-matičnem oziru; posebno zadnji stavek stavi Mozarta ob stran največjim mojstrom kontrapunkta; kljub zapletenim kontrapunktičnim umetnijam pa zvezi vsa skladba kar se da naravno in nič izumetničeno. — Sukova glasba je v prvi vrsti razumljiva v zvezi s pravljico, vendar je pa tudi sama zase v sinfoničnem smislu zaključena enota. Toplota, čuvstvenost, ritmična in melodična svežost, ki veje iz celotnega dela, pa tudi pestra instrumen-tacija nam na prvi pogled razodeva avtorja kot bogonadarjenega umetnika. — Wagnerjeva uvertura k »Holandcu« spada k stalnemu repertoarju dobrih orkestrov, Po izvedbi štejemo lahko ta koncert med najboljše, kar smo jih v tej sezoni slišali. Posebno Mozartova in Sukova skladba sta bili zgledno podani. Izenačenost celotnega korpusa kot tudi posameznih skupin, tematična razvidnost, dinamično niansiranie, intonacija in drugo: vse je pričalo o velikih izvajalskih zmožnostih in tudi o marljivem skupnem delu orkestra in dirigenta. Intenzivnost je nekoliko popustila pri Wagnerju, pri katerem gre v prvi vrsti bolj za simbolno kot za izključno tehnično-glasbeno podajanje. Motiv Holandca, motiv odrešenja in obupa vmes, spev pomorščakov, bučanje morskih viharjev, zmaga luči nad temo: vsi ti motivi prehajajo in instrumenta v instrument, iz skupine v skupino, se družijo in razdvajajo s tako rcolistično nazornostjo, da vsako majhno popuščanje v kakršnaem koli oziru oslabi splošen vtis. Vendar je kljub nekaterim nedostat-kom v zadnji točki večer lepo izzvenel. Koncert je vodil D. M. Šijanec, ki je z orkestrem vred ponovno dokazal, da je v danih ugodnih razmerah kos tudi najtežjim nalogam. M. T. Zaplemba premoženja komunistov Zaplenjena jc imovina upornika Viljema Schlambergcrjn, trgovca in posestnika, stnnujočcga v Ljubljani, Bczcnškova ul. št. 22. lega razvil čudovito lep sestav: mnfe-rializem, ki ga bo razumel vsak človek iz naroda. V igri nastopa Adam Smith s svojo novo teorijo o narodnem gospodarstvu: »Delitev dela, menjavna vrednost, plačila za delo, dobiček od glavnice, deželna renta, naravna in tržna cena, mcrknntilski sestnv, kopičenje klavnice, državne finance, ljudsko blagostanje.« Nastopa dalje David Ricardo, londonski bankir s svojim »železnim zakonom« glede na plačilo delavcev, ki pravi: »Plačilo za delo ne bo nikoli znatno presegalo vsote, ki je za življenje neizogibno potrebna, in to zaradi tega, ker je dognnno: čimveč se ponuja delavcev in čim manj jih je treba, tem manjše je plačilo.« Končno omenja še Malthusa, ki trdi, da mora delavski stan v gospodarskem boju za obstanek propasti, če se bo zarod množil v naravnem razmerju; zakaj kapitnl in pridelek zemlje se ne množita tnko hitro kot delavsko prebivalstvo in bo torej nnravna posledica tn, da bo vedno mnnj dela in vedno večja beda. Žid sklepn: »Iz vsegn tega bo nastala svobodna trgovina. Nje se morata oprijeti delavec in delodajalec V svobodni trgovini se bodo razvile vse moči, ki sedaj še spe v delavcih in delodajalcih. Pričel se bo Inij in v boju je življenje.« Naslal je res boj med enim in drugim, med delom in kupitalom, katereua končno zaključke Pomladanske skrbi malih rejcev Ljubljana, - marca. Letošnji pozni sneg v marcu sicer ni napravil nikakršne škode na poljedelskih in vrtnih nasadih — optimisti pravijo, da je celo koristil, čeprav jc prišel vsaj mesec dni prepozno, tudi sadnemu drevju nI škodoval, ki nikjer še ni pričelo cveteli, kaj šele zeleneli, pač pa je vzbudil razumljivo nevoljo rejcev malih živali. Teh pa je dandanes v Ljubljani toliko, če nc že več, kakor je malih vrtnarjev in sadilccv samih. Rejcem malih živali, pn naj bodo kuncerejci, perutninnrji, kozjerejci in podobni, namreč že občutno priman jkuje kr. mil. Med zimo je šlo vse, kar ni bilo za nadaljnje pleme, pod nož. V današnjih časih pomenja reja malih živali za Ljubljančane kar pomemben vir mesa, jajc in celo mleka, toda Ljubljančani sami pridelajo le malo krmil, v glavnem krmijo male živali s tem, kar ostane na vrlu in v kuhinji, le malo krmil kupujejo, ker so redka — in predraga. Žegoza siccr znatno skrbi zn svoje članstvo ter preskrbuje znatno količino krmil, kakor raznih inc-šanic zrnja, kostne moke, raznih pogač iu sličnegn, toda krili potrebe vseli rejcev seveda nc more. Zato so rejci malih živali seveda nestrpno pričakovali pomladi, ko hodo prišli vsaj do zelene krme, ki pomenja znnlno olajšavo v preživljanju domačih zajcev in koz, pa tudi perutnina si s pašo na prostem znatno opomore in jc ni treba toliko krmiti z zrnjem. Tudi nesnost kokoši se s pašo nn prostem znatno dvigne. Sedaj je na primer najbolj ugoden čas za polaganje jajc pod koklje, toda marsikateri pe-rutninar jc v skrbeh, kako priti do tečue krme, ki je kokljain potrebna in tudi piščetom. Za piščeln je predvsem važna v prvih lednih prosenn kaša, ki pa pride sedaj v poštev zlasti kot človeška hrana. Le ako je možna paša kokelj na prostem, je skrb zn piščeln olajšana. Domačim zajcem pa bi recimo sedaj proli koncu marca meseca zelo teknila zgodnja trnvniškn deteljica, ki rasle pač povsod, enako ludi re-grad in sličen plevel, toda pozni sneg je zavrl le nade vsaj za 14 dni. Islo velja ludi zn koze. Tudi rejcem malih živali se lorej znatno poz.ua, da ni dovoza krmil z dežele, drugače bi bila skrb zanje lahka, tnko pa jc že sredi zime zmanjkalo cclo sena, enako tudi pese, drugih okopavin in stičnega. Letošnja zima in pa bridka izkušnja s poznim morčevim snegom bo očitno šc bolj izmodriln ljubljanske rejre malih živali, da bodo poleti in v jeseni, ko bo čas za lo, še bolj skrbeli za zimske zaloge pičo in krmil, predvsem pa, da bodo krmili svoje živalce z zeleno krmo in jih puslili krmo, ki se shrnnitiovocnriieninUdgovv pasli lako dolgo, dokler se le da, vso ostalo krmo pa v resnici ludi posušili, oziroma shranili. Se eno je za rejre zelo važno. Letošnjo zimo jc zaradi nepravilnega ravnanja in nestrokovne pažnjc poginilo v Ljubljani nenavadno visoko število domačih zajcev in perutnine. Vzrokov jc več, eden pa jc najbolj važen: rcccj nnj v bodoče obdrži čez zimo le toliko živali, kolikor jih more čez zimo res prerediti, toda te naj bodo močne, odporne in plemensko sposobne. Trajna pa je škoda, ki jo jc to zimo imela Ljubljana zaradi prevelikega poginjanja malih živali in to jc treba v bodoče preprečiti. Gospodarstvo Odpuščanje osebja v videmski pokrajini. Videmski prefekt je izdal odredbo, |vo kateri je prepovedano odpuščanje osebja kreditnih in zavarovalnih podjetij in uslužbencev davčnih uradov. Odpust je mogoč samo v sporn-zumu s sindikalnimi organizacijami, odpuščenemu uslužbencu se mora prej zagotoviti novo mesto. Ameriška industrijska proizvodnja, -j Indeks industrijske proizvodnje v severnoameriških Zedinjenih državah je znašal (baza so leta 1935—1939) v letu 1939 108,( 1940 122. 1911 155, 1942 180 in lani 201/u. Seveda je narasla predvsem vojna proizvodnja, dočim je padla proizvodnja za civilno potrošnjo. Ameriški vojni stroški so znašali do konca januarja letos 142 milijard dolarjev. Pri tem pa niso upoštevani stroški v predvojni pripravljalni dobi, ki je trajala približno poldrugo leto, Obenem z izdatki po zakonu o najemu in posojilu so znašali ti izdatki 13 milijard dolarjev, lako^ da je dosedanje ameriške vojne stroške ceniti na skupno 155 milijard dolarjev. Jud v ozadju komunistične revolucije. vidimo danes v svetovni vojni nli v državljanski vojni. Prebujajo se čudne moči, o katerih se ljudem takrat ni sanjalo. lako pravilno je sodil dr. Debcvec, poleg njega pa tudi še dr. Krek, dr. Mah nič, vse v istem letu 189?. Besede »svoboda, enakost in brntstvo«, ki so jih izrekali Judje že v davno preteklih časih, so bile vodilno geslo za francosko revolucijo. () teli besedah pravijo sionski protokoli nudulje .v. lioglavju 1-20: Krvavi spopadi med komunisti Teater v komunističnem Miselna pot zmote V ozadju vsega dogajanja stoji misel, ideja. Za marksiste je ideja nadstavha vsakokratnih družabnih in gospodarskih razmer, a le v teoriji, kajti praktično grade tudi oni svojo gospodarsko in družabno zamisel iz vnaprej določene ideje o komunistično urejeni družbi. Še preden bi inogla ideja poslati izraz gospodarskih in socialnih razmer kake dobe, je že bila spočeta v umu. neodvisno, svobodno, kajti človek je po svoji naravi svoboden in duhovno prost, tako da ni suženj družabnih razmer, ni slepa orodje dogodkov, temveč njih gospodar in usmerjevalec. Ce torej predvsem ideje določajo razvoj zgodovine, gro končno za vprašanje, ali so te ideje prave ali krive. Če so ideje prave, sc tudi zgodovinski dogodki vrste pravilno in skh dno. Ce so ideje krive, nastopajo zgodovinske katastrofe. Miselna pot zmote je česlo genialno zasnovana. Ima svoje temne, skoraj nedoumljivo prepletene zakonitosti, ki jim je težko sledili in ki jih razumejo samo uajholj izbrani zastopniki zmote. Le malo je namref ljudi, ki sa zavestno, s polnim znanjem in svobodno sprejeli v svoj življenjski program vso vsebino krive ideje in ji začeli utirali prosto pot v človeška srca. Ti redki izbranci stoje ua čelu množic, ki po večini ne razumejo prave vsebine, navdušujejo se le /a drugotne, lahko umljive in spremenljive cilje, ki jih nudijo voditelji. Ni dvoma, dn v zgodovini miselnih zmot zavzema komunizem eno prvih mest. Prodrl jo daleč v skrivnost človeške duševnosti, razbrskal po vsej pestri množici človeških nagonov in strasti, s satansko preračunljivostjo analiziral ilu-ševnost množic, razkril njih nagone ter vse to začel uporabljati v svoje nečloveške namene. Skratka, začel Je svoje brezbožno gibanje na neki znanstveno proučeni osnovi. Prav ob tem se vzbuja človeku misel, da la silovit in znanstveno proučen zagon boljševizma ne more biti plod stoletnega komunističnega gibanja, temveč je zaključek stoletuih in stoletnih skušenj judovslva, ki sloji v ozadju vsega gibanja in ga po svojo uravnava. Nič presenetljivega torej, če so metode komunizma večkrat skoraj nedoumljive in je treba skrbnega raziskovanja, da se izsledi pot njegove miselne zmote in njegovega gibanja. Ena lakih komunističnih potez jo zdaj žo dobro znana metoda delnega rušenja, ki se je v zgodovini zadnjih slo let boljševiškini silam lako dobro obnesla. Ta metoda narekuje, da sc resnica nikoli nc sme napasti na celi črti in da je treba trgati z njenega telesa kos za kosom. Metoda ima svojo osnovo v važnem načelu, ki ga dobro pozna tudi krščanski moralni sistem, da je namreč dobro le tedaj v resnici dobro, če Je v celoti dobro, neha pa biti lo, če je le v eni sami točki odpovedalo. Zalo predstavljn boljševizem tako zgodovinsko kakor ludi dejansko le zadnji razvoj miselnega razkroja, ki mu pripravlja pot delno rušenje krščanskih In obče človečanskih vrednot. Tako si bolj evizma brez francoske revolucije in njei ih idej ne moremo misliti, kakor si nc moremo misliti Irancoskih revolucionarnih filozofov brez Descarlesa. čeprav je ta še veljal za izrazila krščanskega filozofa, a jc vendar načel resnico in tako sprožil razkroj. Tudi španske revolucije si ne moremo misliti brez Migueli de Unamuno in še manj brez Ortege y Gasseta, čeprav se nista izjav-liala za komunizem in je Miguel de Unami no veljal ob koncu svojega življenja celo za pristaša narodnega po-kreta. A vendar sta izvajala globoko zasnovan boljševiški načrt, da je treba resnico najprej delno odkrušili, da nalo zgubi svojo veljavo in se dokonča v razkroju. Zato po pravici imenujemo Una-niuna duhovnega očeta španske revolucije, kakor nazivamo tudi svoboilo-misclstvo za očeta boljševizma. Tudi pri nas ne bi bilo sodobne revolucije brez zgodovinsko predigre slovenskega svo-bodonrsclstva, ki je naredilo v telesu narodi e tradicije prvo vrzel in pripravilo vdor boljševizma. Ta metoda delnega rušenja pa ni .le stvar pretekle zgodovine, temveč je sestavni del boljševiške taktike še danes. Pozorni opazovalec komunistične revolucije se bo prepričal, da so Jo komunisti v teh treh letih zelo uporabljali in to marsikdaj z uspehom. Sledeč tej metodi so sc v svojem nastopu omejili samo na rušenje majhnega odseka krščanskih in narodnih vrednot ter ga obdali z videzom borbe ali za narodnost ali celo za neko reformno krščanstvo. — Posledice niso izostale. Ko Jo enkrat človek prepričan, da Je njegov miselni sistem zgrešen v neki majhni, šc lako neznatni točki, se mu ho kmalu odtujil v celoti, kajti miselni nazori se niora;o v vsem svojem obsegu izkazati za resnič- Rakek, v marcu. Dne 23. februarja 1944 sta se v Kra?- nji spopadli dve tolovajski skupini in se med seboj obstreljevali. Vzrok, kakor ljudje pripovedujejo, Je bil notranjega iu zunanjega značaja. Znano je namreč, da je v komunističnem vrhovnem vodstvu nastal prikrit spor, ki dobiva svoje vidne izraze v komunističnih oddelkih. Ti se že kar odkrito izjavljajo ali za eno, ali za drugo stran komunističnega vodstva. Ljudje so začudeni gledali to medsebojno klanje, saj so bili vajeni neprestanih fraz o medsebojnem tovarištvu med komunisti. Na bojišču je obležalo več pristnih komunistov, ki pa jih je zmagovita stranka dala takoj odnesli, da ne bi ljudje zvedeli, koliko žrtev je bilo. Podobno poročilo je prišlo tudi iz Grahovega pri Cerknici. Na cesti Grahovo — Stari trg so se spopadle »brigade« in se močno obdelavale. Ena teh tolp Je dobila ukaz. da odpotuje na Hrvatsko in poleni dalje v Bosno, kjer bo pač težje Od zločinske komunistične roke je padla nova žrtev — ugledni posestnik v Veliki Koslrevnici pri Šmarlneni gosp. Alojzij Slrnian, po domaČe Anderlič. Dne 17. februarja so pridrveli komunisti na Strmanov doni in odvedli Strmana proti vasi Jelša in dalje proli Jablanici, kjer so ga v gozdu umorili. Vaščani so našli njegovo truplo šele 22. februarja. Pokojni Lojze Strman je bil zelo ugleden mož, ki je storil veliko dobrega za blagor svoje občine in svoje prijazne vasi. Sosedje so ga zelo ljubili. Ob vsaki priliki so se obračali nanj. č"e je bilo v vasi treba zdravnika ali duhovnika za zadnjo popotnico umirajočemu, je dal Strman svoj voz in svojega konja. Kadar se je oglasila v vasi smrt, je bil zopet Anderlič, ki je pomagal v času stiske in žalosti. — Za razne prošnje na oblast-nijc — zopet Anderliči On je pisal, svetoval, pomagal, delal pota in bil ljudem v ]w>moč. Nesebično se je žrtvoval za svojega bližnjega, naj si je bil njegov sovražnik ali prijatelj. Pokojni Strman je bil predsednik raznih društev, predsednik kmetijske podružnice, tajnik posojilnice ter več lel podžupan. V okrajnem šolskem svetu jc dezerlirati. Ko pa so se komunisti temu povelju uprli, je prišla nadnje tako imenovana »Tomšičeva brigada«, ki jo sestavljajo največji okrutneži in fanatiki. Ti so dne 1. marca nenadoma napadli »tovariše« in jih precej |>ol»ili zaradi upora. Ljudem okoli Grahovega so za-povedali popoln molk o tem dogodku in to seveda zopet pod pretnjo smrtne kazni. Razdor, ki so ga komunisti sejali med Slovence, gre torej zdaj v klasje med komunisti samimi. Hudič in Belcebub sta se spopadla. Razumljivo je. da je spričo toliko častihlepnežev v komunističnem vodstvu nemogoče vsakemu posebej ugoditi. Kardelju rastejo njegovi sodelavci že čez glavo. Ker ne more zadostiti njih nenasitni častihlepnosti, se je sredi komunističnega vodstva organizirala neka tajna zarota, ki izvaja mrzlično akcijo pridobivanja med člnni tolp. Verjetno Ih> prišlo še do težjih medsebojnih obračunavanj. Kdor seje veler, žanje vihar! sodeloval z veliko vnemo. Strmanu so se vedno smilili hribovski otroci, ki so morali (K) zimi tako daleč v šolo. In prav Strmanova zasluga je, da je dobila Kost revnica svojo šolo. I.ojze Strman je bi! vzoren kmetovalec in gos|K)dar, pošten in odkritosrčen značaj. Zadnje čase je bolehal. Bil je tudi operiran. Toda nič ga ni moglo zadržali, da se ne bi brigal za blagor svojega sočloveka iu svojih dragih, ki jih je tako ljubil. Zločinci so ga iztrgali, bolnega in betežnega, iz kroga družine. Zapušča vdovo in devet otrok, dva brala in sestro. Za njim žaluje vsa soseska in premnogo prijateljev, ki so ga spoštovali in cenili njegovo nesebično požrtvovalnost. Nekaj dni |K>prej so komunistični zločinci odvedli seboj obenem s »tiškim patrom g. Hcrgom tudi Strmanovega sina Pavleta, bivšega letalskega podporočnika. Ta dva sla šla v vas Gradišče po opravkih. Nenadno Ju je obkolila oborožena tolpa ter ju |>o daljšem zasliševanju povezala in odvedla seboj po gozdovih nad Jablanico, kjer ju je nekje v samotnih gozdovih nad Selškim umorila. Njunega truplu še niso našli, kakor so tudi očetovo truplo našli šele čez nekaj dni pc zločinu. Tudi umorjeni sin Pavle je bil zlata duša, ki je bil drag vsem, kateri so ga poznali. O Lojzetu Strmanu in njegovem delovanju v rojstni fari in zunaj nje pa bi bilo treba obširno pisati, saj je bil steber. ki se je nanj in na njegov znača vsakdo brez skrbi lahko zanesel. Kot zaveden in zvest katoličan pa ie moral umreti, ker je njegovo katollčanstvo bile komunističnim morilcem v napotje. Zgodilo pa se je, da je prav smrt tega pravičnika zdaj streznila glave, da spregledujejo, kam vodi slovensko ljudstvo satanski komunizem. teatru Ves nastop komunističnih tolovajev na slovenskih tleh bi mogli imenovati resničen hmiibug. cirkus iu en sam velik teater, ako ne I>i bilo pri tem tudi toliko krvavih žaloiger. Žrtve teli žalo-iger pa so tisoči slovenskih družin, tisoči slovenskih domov, katere so namenoma uničili komunistični tolovajski strahopetci v zvezi s svojimi (ličnimi soigralci — savojskimi izdajalskimi junaki. Prav v času, ko se slovenski narod pripravlja, da končno enkrat pomede s temi pred- in zakulisnimi krvavimi komunističnimi igralci, pa nas je doletela zanimiva vest, ki prihaja iz dolenjskih gozdov. Komunisti so imenovali razne v šefe« posameznih sekcij in med temi sekcijami je tudi posebna sekcija »Narodno gledališče«. Torej imajo še teater v vsem svojem krvavem teatru. Morda la sekcija res uprizarja v kakšnem zapuščenem kozolcu svoje »predstave«, reci propagandne, ter se tako sedaj tolaži, ko so v pravem gledališču več ne more razgaljevati. Za »direktorja* tega komunističnega j narodnega gledališča« je imenovan tov. Filip Kumbatovič. nekdanji ljubljanski kavarniški Junak, ki je sem in tja v Modri ptici« in pozneje v »Sodobnosti« napisal kako »novelo« ali »esej« |>od psevdonimom Filip Kalan. Temu l.ipetu Ka-lanu se je torej uresničila njegova stara tiha želja, da bi postal »direktor* gledališča, čeprav samo komunističnega s sedežem pod kozolcem. Direktor pa je le... Sedaj torej vemo, zakaj je v »Sodobnosti« tako zelo blatil in v nič deval resno gledališko delo sedanjega direktorja v Ljubljani g. Cirila Dcbevca, ker mu pač ni bila všeč njegova resnost, poštenost in v glavnem listo, česar Kumba-lovič-Kalan nikoli ne bo imel, namreč pravo gledališko znanje. Sedaj vemo tudi, zakaj je Kumbatovič-Kalan toliko slavil v isti »Sodobnosti« komunista Stupi-co, ker je pač vedel, da Stupica nikakor niti režisrr ne more biti. kvečjemu lahko igra razbojniškega poglavarja v kaki »Beraški operi«, toda Kumhatoviču nevaren bili ne more. Kumbatovič. v gledaliških, umetniških, literarnih, še bolj pa v kavarniških in hohemskih krogih znan pod šaljivim imenom' »Cumba' je torej dosegel naslov, za katerim je hrepenel, za katerim se je toliko |>otil, ko je o|iisoval svoje vzore igralcev in režiserjev. Postal je direktor, čeprav le teatra pod kozolcem. Vreden drug Kumhatoviču je '»dramaturg- Mile Klopčič. Znan je po svojih »poezijah , ki ne izražajo drugega, kakor sovraštvo do vsega, kar tii komunistično, ix> svojih prevodih iz ruske komunistične literature pa po svojih prevodih — libretov operet, katere je v zabavo njemu tako osovražene »buržuazije« uprizarjalo ljubljansko gledališče. »Non olet«, kaj ne, lov. Klopčič. Toliko latinskega ste se menda naučili, da veste, da denar ni smrdel, ko ste prejemali od »buržuiev« za »buržujske tekste honorarje iz gledalske blagajne. Kot operetni libretisi in pa kot nameščenec »Slovenske Matice« ste si pridobili imenitno izobrazbo za dramaturga, čeprav bo vaša dramaturgija ostala tain, kamor spada, namreč pod kozolcem. CODEX 1URIS CANON1CI ZAKONIK CERKVENEGA PRAVA Prevedel in z novimi ndlokl prhcilil dr. AlnlziJ Odar. —XXXII — 1051 strani. Ona plcuantno vezfinI kn.ilul 2501ir. Do 10 marca ISI44 znižana ccna 220 I T. - IJmlskn knliirnrnn v l.iulilji ni. govoriti le o diktaturi nad proleturi-utoni in proti proletariatu. Da bi pri nas komunizem prinesel delavcem ravno tako gorje, dokazujejo komunisti žc zdaj. lo potrjujejo njihovi mitingi po deželi, kamor gonijo ljudi s puškinim kopitom, prisilno delo, podiranje mostov poti puško, prisilne mobilizacije, boni namesto denarja... Dolžnost našega delavstva je, da se pouči o komunističnem državnem kapitalizmu, da sc upre razdiralnim silam komunizma, če hočemo še naprej misliti s svojo glavo in ohraniti slovensko narodno kulturo. rielaSI bodo temeljili na zgodovinskih dejstvih. Znanstveno bo v njih opisano vse listo, kar smo kot otroci tako radi preb rali v „indijnnaricah". Knjiga bo za staro in mlndo, za slehernika, ki ima radpeslre, napete, živahno pisane knjige. Ne pozabite na M€|OS€' Iz Trsta Pogreb žrtve zasede pri Milj u. V nedeljo so / velikimi slovesnostmi pokopali skvadristu Ciorgiu Pitucca, ki je |x)dlegel ranam, ki j i U je dobil pri zasedi nedaleč- od Milj pri Trstu. Pogreb je šel >ko/i mesto. Nu čelu je korakala čela članov nacionalne garde /. venci, za kr*to pa je šla velika .skupina fašistov. Nesreče. 10 letni Josip Poklen, stanujoč v ulici Cntuellicri 7, se je igral s samokresom, ki se je sprožil in ga ranil v levo roko. — Pred nekaj dnevi je Milan kavrin v bližini svojega domu sekal drva. Pri sekanju je zadel / nogo ob lovsko puško, ki jo je kdo ve kdaj nekdo tja položil. 1'uska sije sprožila in kavrin jo bil ranjen v nogo. /druvi se v tržaški bolnišnici. — ko je vstopal v tramvaj št. 3, se je gasilec llcnato Nurdini tako nesrečno spotaknil, da je padel mi cesto in se pobil po obrazu in kolenih. Znorela jc. \ ponedeljek so bili reševalci poklicani v ulico Donadoni, kjer je zblaznela gospa S. I). Zaprla se je v sobo in grozila, do bo skočila skozi okno iz tretjega nadstropja. Nu pomoč so morali priti tudi gasilci, ki so s pomočjo lestve trdno zaprli na-oknice in ostali nu straži, dokler reševalcem ni uspelo bolnico spraviti v zasilni jopič in jo odpeljati v bolnišnico. Majhen požar. Poklicni gasilci so v ponedeljek okrog treh popoldne bili klicani v ulico Rossetti (C, kjer so sc vnele saje v dimniku, ker so bili pravočasno klicani, so lahko niliišili ogenj, tako da ni nastala večja škoda. Spet žrtev neprevidnosti. Na kirurški oddelek tržaške bolnišnice so pripeljali Iti letnega Danila Vovka, stu-nujočegu v ulici Costalungu 143. V bližini domu jc našel ročno bombo, ki je eksplodirala in mu raztrgala levo roko. kljub temu, du se vedno opozarja mladino, naj ne pobira nabojev in bomb, sc vedno bolj množijo podobici primeri, tuko da otroci postanejo žrtve lastne neprevidnosti. Smrt dobrega duhovnika. Pri Novem Sv Antonu v Trstu je v nedeljo, 27. februarja, zvečer ob II umrl dolgoletni tamkajšnji kaplan gospod Jožef Cergol. l.e nekaj let je služboval na deželi kot kaplan v Sežani iu Urnagu, preko 40 let pa pri Novem Sv. Antonu. Večina primorskih gg. duhovnikov ga je poznala in bo ludi molila za |K>koj njegove duše. Naj v miru počiva! Iz Gorice Uslužni kolesar. Oni dan se jc v Podgori vračala domov Frančiška Rose-ler, noseč prcccj veliko košaro krompirja. Dohitel jo je neznan kolesar ter se ji ponudil, da ji bo peljal košaro na kolesu. Ženica mu jc vsa srečna zaupala svoj tovor. Nekaj časa sta šla skupaj, nato pa je kolesar skočil na kolo in jo jadrno popihal s plenom. Dobra žena jo klicala na pomoč, toda nihče jc ni si i -?al. Ni ji preostalo drugega kot javiti svojo nesrečo policiji. Umetna gnojila dobe kmetovalci pri agrarnem konzorciju v Gorici in Kormi-nu, in sicer 20 odstotkov amonijevega sulfata in kalcijevega nitrata v Gorici, in 15 odstotkov istih gnojil pri podružnici v Korminu, na izkaznico (bone), ki jih že imajo. Pozneje sc bo ta količina povečala na 90 odstotkov nakazanih gnojil. Preprečen napad. 41 letnega kontrolorja sta v Gorici na večer napadla dva neznanca v njegovem stanovanju. Prvi je ostal kar pri vratih, drugi pa je vdrl v stanovanje in oddal takoj tri strele. Zadeli kontrolor je padel na tla. Žena, ki je ob strelih prihitela iz druge sobe, jo oba zločinca toliko prestrašila, da sta zbežala. Na srečo so slreli povzročili le nenevarne rane. Goriški kmetje so storili svojo dolžnost. Ho 15. februarja je bilo treba oddati določene količine koruze in kakor sedaj poročajo na pristojnih mestih, so goriški kmetje storili svojo dolžnost in je bilo oddane koruzo celo nekaj več kakor pa je bilo predpisano. Umrla je v Gorici 90 letna Karolina Cicigoj, doma i/. Solkana. V svojem življenju je doživela marsikaj zanimivega in spomina vrednega. Pokopali so jo v petek 3. marcu v rodbinsko grobnico v Solkanu. Če se določi zn zaklonišče prostor, ki gn stranko uporabljajo za kleli ali pn drvarnice, je potreba nadomestiti izgubljeni prostor strankam fnko, da se morajo vse enako omejiti. Židovski državni kapitalizem v Sovjetiji Ljubljana, 8. marca. Včeraj je delavcem Ljudske tiskarne govoril g. Fišl o državnem kapitalizmu, ki vlada v Sovjetski Rusiji. Predavanje je izčrpno osvetlilo bedne razmere, v katerih živi delavec v deželi, o kateri naši komunisti žc tako dolgo trobento jo, kakšen raj vlada tam. Po' samih sovjetskih virih, po izjavah Stalina, vodilnih komunistov in očividcev, je razvidno, kako debelo naši komunisti lažejo in koliko so vredne njihove obljube, da bodo tudi pri nas delavce osrečili tako, kot so boljševiki osrečili ruskega delavcu. Zanimivi so bili zlasti podatki o tem, kdo v Sovjetski Rusiji v resnici vlada. Tam ni diktature proletariata, temveč tvorijo vodilno plast v veliki večini židje. Ze prva vlada v Rusiji je bila židovska vlada. Razne vodilne ustanove so imele visok odstotek Židov: svet ljudskih komisarjev 77% Židov, vojni komisariat 77%, komisa-riot za zunanje zadeve 81%, finančni komisariat 80%, komisariat za javni pouk 79%, komisariat za socialno pomoč 100%, za delo 88%, pravosodni komisariat 83%, poslanci Rdečega križa 100%, komisarji v pokrajinah 81%, časnikarji 100%. nc in Jih vsaka dokazana napaka žo lahko zruši. V borbi s komunizmom moramo torej vedno računati s tem, da za uničevanje zadošča že delno rušenje in nc le napad na celoto. Metoda delnega rušenja je na videz bolj nedolžna, a zato tcin bolj nevarna. Od 340 sovjetskih voditeljev je bilo 1922. leta 447 Judov, to je 82%. Židje so mogli priti do teh položajev v času krvave boljševiške revolucije, v kuteri jc bilo pomorjenih nad II milijonov liudi. Zidje so šc danes voditelji ruskega boljševizma. Ruski narod je danes orodje, dežela pa orožarna za nadaljnje židovske podvige, za osvojitev sveta. Zidom kajpada niti od daleč ni nič zn to, da bi reševali delavsko vprašanje in pomagali delavcem do boljšega kruha. S prevzemom oblasti v Rusiji so Zidje prenehali biti le to, kar so bili doslej — zasebni kapitalisti. Po-državili so in združili v svojih rokah vso industrijo. Nadomestili so dotedanji kapitalizem zasebnih podjetnikov z državnim kapitalizmom. Državni kapitalizem pa jc še hujši od prejšnjega zasebnega. Ohranil ie vse napake starega reda in jih je celo povečal. Uvedel jo prisilne strokovne organizacije, ki so le organ židovskih načrtov. Delavce drži v tovarnah s terorjem. Nadzira jih ogromni centralistični upravni aparat. Volitve delavskih zastopnikov v boljševiški Rusiji so le smešna slepilna igra. Enakosti ni nikjer, najmanj pa v plačah. Tu je bil uveden akordni mezdni sistem in stahanovščina. Plače so nezadostne, delavec ne sme brez državne privolitve menjati dela. Štraj-ki so prepovedani, pač pu so uvedena koncentracijska taborišča. Podpora brezposelnim je bila odpravljena, ni pa bila odpravljena brezposelnost. V Rusiji torej ni nikakršne diktature proletariata, ampak je mogoče Alojzij Strman - žrtev komunistične morije Komunisti osvobajajo Dolenjsko — Darila njihovega raja so: mobilizacija, »svobodne volitve«, 15 dkg soli za volilni guljaž :n javna »tlela« Devetdnevnica za Primorce in vse Slovence ima ta molitveni namen, dn ne bi podlegli navalu komunizma. 1 Danes, v četrtek, molimo, dn se skupno Primorci in vsi Slovcnci zavedo, da je brezboštvo za slovenski narod najpogubnejša nesreča. Molitveni namen za jutri, v petek, pa je: Molimo naj Marija primorskim in vsem slovenskim duhovnikom izprosi, če treba, zvestobo do krvi in smrti! Devetdnevnica bo gotovo ostala zu vse Slovence kot najlepši spomin nn Bogu vdano delo za rojake v težkih preizkušnjah današnjega časa. Zato vodite k devetdnevnici vse prijatelje in znance! Naša kultura in Zimska pomoč V okviru predavanj Zimsko pomoči jo v torek govoril kulturni urednik Slovenca in urednik Doma in sveta dr. Tine Delieljak ua temo» Kultura in Zimska pomoč.« Kako naj govorim o kulturi v današnjem času, ko pa vidimo, da Jo na vseli poljih podirajo ravno »kulturniki«, kl bi Jo morali graditi. Saj so današnjo revolucijo prinesli k nam v prv| vrsti pisatelji s svojimi Idejami ter nravnlm razkrojem, kl so gs propagirali pn svojih knjigah ter kvarili predvsem mladino, kl Je uhajala Iz rok svojih vzgojiteljev, duhovnikov In učite, ljcv. V Času. ko smo vsi verovali v avtonomnost umetnosti ter sodili o umetnosti po umetnostnih zakonih, opravičujoč prt tem nravne in Idejne prvine, so umetniki sami znali vnesti v svoja dela otipljive tendenč-nostt •razvrednotenja vseli vrednot«, zlasti kulturnih. Tradicionalni slovenski krščanski zapadno evropski kulturi so postavili nasproti na dialektičnem materlallzniu temelječo družbo ter začeli z revolucijo. Kako naj v tem času govorimo o kulturi? V času. ko gore naše cerkve, naši prosvetni In snk»lsk| domovi, šole In gradovi s knjižnicami In edinstvenimi slikami ter kulturnozgodovinskimi spomcnlklf Vse to gnrl v Imenu nove kulture, novega red« In nove »človečanskostl«, kl naj zaživi Iz razvalin naše stoletne kulture. »Uničevanje je kulturno delo!« Je rekel žo svoj čas predhodnik sedanje revolucije Hakunln In s tem nakazal, kako se vrši »prevrednotenje vseh vrednot«, kakor se dogaja sedaj med nami. Toda: vse kulturno delo med nami nI prenehalo. Se so se našli ljudje, ki vedo, itn Je kulturno delo — graditi, nadaljevati In popravljati delo prednamcev, vzdržati zn vsako een0 kontinuiteto kulturnega ustvarjanja ter ne ugasniti te »večne lučke« nn-Sega življenja. »Kakor plamen skozi noč.« lil lahko rekli s pesnikom, gori v tej temi današnjih rini kulturno ustvarjanje pesnikov, pisateljev, kritikov In znanstvenikov vseh strok ter likovnih umetnikov, kl najdejo tudi Se v tein času In teh razmerah možnost navdiha In dela za narod, kl naravnost hrepeni kot še nikdar po pisani besedi In umetnosti. Kljuli uničujočemu delovanju deta naših razumnikov, kljub odsotnosti toliko naših pokrajin pri konsumacljl slovenskih knjig, moramo zabeležiti čudežno dejstvo porast našega književnega trga ter ljubezni dn knjig, kakršne naS slovenski človek še nI pokazal. Na tem majhnem prostoru In v teh razmerah Izdajamo več knjig, kakor v mirnih časih In pisatelji nam rasto, da je veselje. Pa ne samo njihovo število, temveč tudi kvslltetn In zlasti njihov d u h se je prečistil In dolill stik z našimi najširšimi plastmi naroda, njihova duša Je šla skozi ogenj, da se Je prekalila ln se zazrla v narod, v njegnvo nravno zdravje In sauiorodnost, kar nje ln nas na- vdaja z optimizmom In vero v boljšo bodočnost. Kdo bi nc lili vesel teh pisateljev I11 Izdajateljev, ki T najhujšem čaitu ne poslušajo propagandnega glasu kulturnega molka In uničevanja, temveč z ljubeznijo, z voljo In zmožnostjo, kl Jo Imajo, delajo, da ne ugasne tvorna moč v narodu, da ljudstvu ne zmanjka slovenskega branja, kl ga Je danes dvakrat potrebno In ga tudi dvakrat tako rado jemlje v roke. Zgodovina ho priznala tej skupini In tem ljudem za-služenje za domovino v času, ko Jo Je stiskala sila od znotraj ln od zunaj, ko jo hlla n» dnu ponižanja ln trpljenja, pa je našla T njihovem kulturnem delu tolažbo In up ln vero v sebe, v narod In v bodočnost. In v zvezi s tem delom bi rad omenil našo Z 1 ni sk o pomoč. Ne samo, da pred. Rtavlja srečno prelivanje denarja od premožnih na siromašne ter tako pomaga k socialni ureditvi družbe, temveč Ima posebne zasluge za kulturno delo. Zimska pomoč Je nudila podporo .ln nagrado kulturnim de. lavcem, kl ustvarjajo v tem času, ter Jim tako pomaga v njihovem prizadevanju nositi težo dobe. Pa ne samo to. Zimska pomoč je zasnovala tudi svojo lastno založbo v obliki Knjižne tombole, ko Je založila sedem knjig slovenskih pisateljev, ter Jih dala opremiti umetnikom, ne dn hI jim stavila omejitvenih pogojev ter tako pomaga množiti vrednostne knjige nn našem knjižnem trgu. Poleg tega pa Je zasnovala reprezentativno delu sedanje nate kul. turne tvornosti: »Zbornik Zimske pomoči leta liti«, kl ho zbral doneske najboljših kulturnih delavcev, kl v tein času delajo na kulturnih področjih ter se priznavajo k tistim silam v našem narodu, kl lioče'o graditi, gradili In zopet graditi kljub vsem oviram In naporom slovensko kulturo. Zimska pomoč se nt ustrašila žrtev, kl Jih v današnjih dneh predstavlja Izdaja takšnega zbornika In takšnih knjig, vse pa zato, da podpre kulturno delo kulturnikov ln tudi vseh tistih Industrij, k| so odvisne od slovenskega pisateljskega dela. tn je: tiskarne In graflčarje. Tako ho dala zaslužiti vsem grafičnim panogam, obenem pa postavila na knjižni trg v obliki tombole Izredno pomembne knjige, pomembne po opremi In po značaju, kajti z njimi hoče počastiti med drugimi življenjske jubileje takih spominov slovenskega kulturnega življenja, kakor Je Jurčičeva In Gregorčičeva stoletnica, sedemdesetletnica Meška |n Slapšaka, šestdeset-letnlca Ivana Preglja In leto smrti mladega pesnika domobranca Franceta Balantiča. — Zimski pomoči moramo hiti za kulturno delo samo hvaležni ter JI Izreči priznanje. Uničevanju slovensko kulture v našem podeželju moremo ln moramo postaviti nasproti samo kulturno delo T Ljubljani, Izbrano ln prečiščeno, kakor ga terja od nas čas ln volja ln potreba ter pravica naroda. Novi grobovi Domobranca Romiha Alojzija, dijaka VIL razreda klasične gimnazije bomo pokopali z vojaškimi častmi danes 9. marca ob 14. uri 3(1 min. na pokopališču junakov Orlov vrh poil grajskimi šan-cami. -j" Frančiška Svigelj. Na Bregu pri Borovnici je za vedno zatisnila oči po kratki, a mučni bolezni mati, gospa Frančiška Švigelj roj. Rozman, posestniea na Bregu št. II pri Borovnici. Rajnico bodo pospremili na zadnji poti v petek dopoldne ob devetih iz hiše žalosti ua pokopališče v Borovnici. -f- Franc Vesel. V Ljubljani je umrl gospod Franc Vesel. Rajni leži do četrtka za 10 lir podarila kopico izbranih, prirejenih ali pa na novo natisnjenih Unjin. Za Veliko noč bo izšlo okrog 8000 knjig. Vse bomo razdelili med Vas, srečne dobitnike. Kundmachungen der Ernahrungsanstalt Abgabe von Apleln Vom 9. bis 12. d. M. gelangen 7.11 1 kg Apfel f ur Jugendliche von 3. bis 0. Jahren auf den Abschnitt H (Do, Mb) der Fe-bruarnahnnittelzulagekarte, fiir Jugendli-von 0 bis 18 Jahren auf den Abschnitt VI (Do, Mc.) der Februarnfilirmittelzulage-karle und fiir Sclivverstarbeiter auf (len Abschnitt MTD 17 der Murznahrmittclzu-lagekarte zur Abgalie. Apfel \verden ab-geben: Kmetijska družba (Novi trg), und siimtlirhe Ankaufsgeuossenschaften und Konsumvereine. Der Verkaufspreis fiir 1 kg ist auf 13 Lire festgesetzt. Obvestila »Prevoda« Razdeljevanje jabolk Od 9. do 11. t. 111. se bodo razdeljevala jabolka po 1 kg na osebo za mladino od 3. do 9. leta na odrezek H (Do, Mb) februarske dodatne živilske nakaznice, za mladino od 9. do 18. lela na odrezek VI. (Do, Mc) februarske dodatne živilske nakaznice in za najtežje delavce na odrezek NTD 17. dodatne živilske nakaznice za mesec marec. — Jaliolka bodo razdeljevale: Kmetijska družba (Novi trg) ter vse liabavljalne zadruge iu konzumua društva po 13 lir za 1 kg. Kdor ni še jedel jabolko »Kalvilt, ta sploh ne ve, kaj je dobro jabolko. Hitro |k>vprašaj pri Gospodarski zvezi, ako ima te vrste jabolk še kaj na zalogi. Jabolka so naprodaj brez nakaznic. Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih Na 199.000 lir kaznovani verižniki Seznam vseh letošnjega februarja od policijske uprave zaradi kršitve prolidru-ginjskiti ukrepov kaznovanih oseb jc navidezno suhoparen, toda jc zgovoren odraz sedanjih gospodarskih iu socialnih razmer. Radi kršitve raznih protidraginj-skili ukrepov in naredb jc bilo februarja kaznovanih pri prolidrnginjskcm oddelku policijsko uprave 101 oseb raznih poklicev i)i stanov na skupno denarno kazen lir 199.300. Največ oseb jc bilo kaznovanih zaradi neupravičenega prejema živilskih nakaznic. Rilo jc 121 oseb zaradi lega kaznovanih na 133.000 lir, in lo od 500 do 3000 lir. Nekatere osebe so prejemale živilske izkaznice drugih oseb, ki so bile za dalj časa odsotne. Druge pa so imele večje zaloge rncioniranih živil, zlasti belo moko, ne da bi teli zalog prijavile prehranjevalnemu uradu in niso bile upravičene prejemali zalo racionirnnih živil. Zaradi navijanja ccn jc bilo kaznovanih 10 oseb na 3.1000 lir denarne kazni. Oslale osebe so bile kaznovane zaradi kršitve drugih prolidraginjskih uredb. Ne kupujte ernričnih predmetov Joško R. jc trgovsko verziran in sc dobro spozna n« razne trgovske posle. Začel je kupčevati z raznimi živili. Ljudem je na dolgo in široko pravil o svojih trgovskih zvezah, ki 11111 omogočajo dobavo živil, posebno moke, kar na debelo. /. mnogimi strankami je napravil kupčijske posle, kupčijske pogodbe. I11 štiri stranke so mu dale na račun kar čedno vsoto 8000 lir. Toda Joško ljudem ni dobavil živil, pu se jih je začel sumljivo ogibati ter se na vse načine izgovarjati. Joško pa je napravil z nekim savojcem tudi kupčijo, ki ni bila dovoljena. Od tega je kupil 5 lepili odej, 3 pure čevljev, I srajco, 1 pulover in nahrbtnik za 2000 lir. Kupčija je bila napravljena v neki gostilni. Tudi gostilničar Jože T. je kupil od istegu 2 odeji in konjsko opremo za 150 lir. Oba imata sedaj sitnosti. Prvi, Joško, se jc moral pred senatom zagovarjati zaradi obrtne prevare in nakupa orar-skega blaga, drugi /41 radi nakupa samega. Razprava je bila preložena, da se izvedejo še razni dokazi. Petrolej v zakloniščih kradejo Po predpisih protiletalske zaščite morajo biti vsa zaklonišča, zasebna in javna, opremljena s pctrolcjskinii sve- tilkami za primer, da odreče električna luč. Po vseh zakloniščih so zato pripravljene tudi petrolejke. Gospodarji so prejeli v ta numen tudi primerno količino petroleja. Neznani nepridipravi, premeteni špekulanti, pa so se zadnji čas spravili in začeli po zakloniščih stikati za petrolejkami, ki so jih lepo i/.praznjevaii in petrolej vlivali v svoje posode. Mnogi gospodarji so hitro ugotovili tatvino petroleja iz zakloni-škili svetilk. Sitnosti zaradi zastavnega listka Nad štiridesetletna Tončka Berkino-va je postala beračica, ko jc poprej iinela lepe in brezskrbne dneve. Ne zna ruzlikovati med tujo in svojo lastnino. Rada seže po tujem blagu. Je zelo pretkana. Njena znanka Francka je bila v stiski. Zaupala ji je zastavni listek, da bi ji na njega preskrbela kako posojilo, kar ji je Tončka sveto obljubila in za-gotovila. Zastavni listek, na katerega je bil zastavljen drag plašč in drugi predmeti v vrednosti 6000 lir, pa je Tončka lepo poneverila in denar zn sebe porabila. Na okrožnem sodišču je bila pred kazenskim sodnikom-poedin-ccm Tončka Berkinova obsojena zaradi prestopka utaje nu 3 mcscce strogega zapora. Razne nesreče in poškodbe V Prcdjamski ulici šl. 109 stanujoči, 28-lelni Krvin Grohar jc doma padel in si zlomit desno nogo. — Na Jožici sc jc primerita nesreča z ročno granato. Skladiščnikov sin, 11-letni Jože Žagar jc našel nn ccsli granato, ki mu jc v roki eksplodirala. Dobil jc poškodbe po nogah. Nesreče z granatami in drugimi eksplozivi so prav pogoste. Osebe, ki bi zaradi letalskega napada ostale brez strehe, se morajo čimprej javiti na posebnih zbirališčih, ki bosta najmanj dve v vsakem policijskem revirju. Kje se ta zbirališča nahajajo, bo objavljeno s posebnimi letaki, ki jih bo treba pritrditi na vidnem mestu v veži vsake hiše. SVETU // je bogato " pisana beseda Dramsko gledališče Četrtek, 9. marca, ob 18: Slaba vest. Red A. Petek, 10. marca: Zaprto. Ludvvlg Anzcngriiber »Slaba vest«, veseloigra v 4 dejanjih, provel Al. Benkovič. Osebe: Nagode, bogat kmet — Cesar, Cim-ž.ar, njegov svak — Lipah, Štefan, veliki lilapee — Drenoveo, Rez.n, velik« dekla — P. Juvnnovu, Gabrova Lizika — V. Juva-novn, Ožbe, voznik — Blaž, llobns, kmet na Pustem vrhu — 1'cček, Lenn, njegova žena — Rnkarjeva, Naeo in Anže, njunn sinova — Raztresen in Brezigar, Miha, hlapec — Korošec, Metka, dokln — Mazovčeva. Režiser M. SkrbinSek. scena A. Oerlovlčova, ko. stumi ,1. Vilfanova. Prihodnji teden bosta v T)rnmi dve premieri: Kleistova komedija »Razbiti vrč« v režiji prof. O. Šesta z. I. Cesarjem v glavni moški vlogi, In Cankarjeva »Lepa Vida« kot spominska predstava ob 2"i letnici pisateljevo smrti. Naslovno vlogo bo igraln M. Šarlčova. Delo Jo zrežiral Ciril Dcbovec. Operno gledališče Četrtek, 9. marca, ob 18: »Melodije srca«. Izven. Ceno od 40 llr navzdol. Petek, 1(1. marca: Zaprto. J Grcgorc »Melodije srca«, opereta v f dejanjih. Osebe: Arnič, vodja tvrdke »No-blosa« — Zupan, Silva — Bnuknrtova, Vera — Bnrblčeva, Antla — Sancinova, Katja — Japljeva, Giz.ela — Slavčevn, Viktor — P. Kovič (vsi uslužbeni pri »Noblesl«), Miril-čova — Gorinškova, Buriličova, mati — P. Juvnnova, Barillč, tenor — B. Sancin, Okrc-tič — M. Sancin, Barillč,. bankir — Simon, čič, Al a — Pollčeva, Milavski — Milčinskl, Marjana, sobarica — Koširjeva, Marjan, pikolo — Bnjde. Dirigent J. Gregorc, režiser E. Frelih, koreograf inž. Golovin. Vodstvo Opero se p. n. abonentom opro-sča, ker zaradi stalnih obolenj v vrsti prvih sopranlstk nI moglo v zadnjih tednih razvijati opernega repertoarja po določenem načrtu ln so lz tega razloga Izpadle tudi predstave za ahonente. Opera pripravlja trenutno S premiere: »Gorenjskega slavčkn«, »Don Jtiana« tn »Fausta«, kl bodo Izvajane do konca tega mcscca. Abonentl reda četrtek dobe svojo predstavo v Operi zopet v četr. tek, 9. t. m., In bodo nadaljnjo predstavo za ahonente tekle zopet v redu. Poizvedovanja Denarnico z 202 lirama in zlato verižico 7. obeskom sem zgubila 7. t. m. od magistrata do Starega trga. Poštenega najditelja prosim, dn mi jo vrne. kor sem revna in begunka brez vseh sredstev. Naslov so dobi v upravi »Slovenca«. Nevarnost bombardiranja še ni prenehala, če so letala že enkrat preletela mesto. Letala sc lahko vrnejo, ali pn pride za prvo skupino lahko še druga. Zato jc trebn vztrajati v zakloniščih, dokler ni dan znak za koncc nevarnosti. Dnevne novice Glasbena akademija. Na sporedu javne produkcijo, ki so bo vršila 10. t, m. oh 17.,10 v veliki fillinrmoničnl dvorani, so pevsko, klavirske ln violinske skladbe. Nastopili bodo gojenci ln gojetike: Francelj R„ Grfth-tnlng M., Kruljc St., Kauiušič 8., Lobe D., Perlot D;, Pokom D., Skrblnšok M. in Stnnič J. Sporedi so produjajo v Matični knjigarni po 6 in 3 liro. Marčna knjižica »Pozor — strupi« (spi-sal p. Otmar Vostner OFM) vsebuje lepo razpravo o slabem čtivu in njega posledicah. Knjižica slane 1 liro. — Za april izide »Velikonočna dolžnost«. — Nnročito se na Knjižice v Mladinski založbi, Stari trg 30. Naročnina 12 lir. V marčni knjižici »Pozor — »trupi« jo tudi seznam prepovedanih knjig (indeks). Cena knjižice 1 lira. Kitaristi! V tisku je sistematična šola kitarske solo-igre, kl jo jc napisal g. Karel llladky. Polog lestvic, kadene vsebuje 38 etude in 23 narodnih pesmi, prilagodenih tehničnemu napredku. Predprodajnn cona 45 llr. Naročila sprejema pisarna glasbeno šole Slogo do 18. t. m. Strojni oddelek direkcije državnih že. leznle v LJubljani sprejme takoj v službo razkužovnlca (desinfoktorjn), kl jo dovršil predpisani razkuževnlni točaj in Ima položen strokovni izpit. Reflektanti naj so zglase osebno v omenjenem nrndti najkasneje tekom 11 dni. S seboj je prinesti oseh. no listino in spričevala o strokovni izobrazbi ln izpitih. Licitacija zapadlih predmetov ho v po. nedeljek, 13. moren, oh 15 v mestni zastavljalnici nn Poljanski cesti 15. Najlepše veselje napravile godovniku, če mu da s le vreden in trajen dar. Danes je lepih daril težko dobili. Toda za Jožele in Jožice bosle presenečeni nad lepimi darili, ki vam jih pripravljamo. Naša najodllčnejša operna tn koncertna pevkn gdč. Valerija Heyhalova bo sodelovala na velikem sinfoničnem koncertu, ki bo pod vodstvom dirigenta podpolkovnika Ferda llerzoga v ponedeljek, 18. t. m., ob 19 v veliki unionski dvorani. Gdč. Heybnlova uživa pri nas kot umetnica veliko spošlo. vanje in ima tudi velik sloves, zato je prav odveč vsaka beseda, ki naj poudarja njeno umetniško kvaliteto. Vsnko zaupano pevsko vlogo izvede tako dovršeno, da jo je ve-sel je poslušati. To velja tako za gledališki oder kakor tudi za koncertno dvorano. Nn ponedeljkovem koncertu bo pela priznano ftkrjnnčove samospeve, ln sicer: Bell oblaki. Počitek pod goro ln Vizija. TI Skrjnnčcvl sntnospevi so najbolj priljubljeni Izmi d njegovih tovrstnih del. Na tem koncertu pa bodo prvič izvajani oh spremijevonju polnega slnfonlčnegn orkestra. Poleg gdč. Hey, balove b0 sodelovala violinistka Jelka Sta. ničova In izvajala Bruchov violinski koncert s spremljevnnjem orekstra. V ostalem bomo slišali Stbllinsovo Finlandijo, Dftlms-syjevo Malo suilo in \Vngnerjevo prodigro k operi »Mojstri pevci Norinberški«. Vso tri skladbo Izvaja veliki sinfonični orkester Zvezo godbenikov, ki priredi ta koncert na korist Zimske pomoči. O ostalih točkah koncerta prihodnjič. Opoznrjamo, da jo predprodaja vstopnic v nkjigarni Glasbene Ma-i tiče, kjer se dobi tudi podroben spored. INSTRUKCIJE za SOLOI1I NOVI TRG 5. Seznam najdenih predmetov, prijavljenih upravi policije v Ljubljani v mesecu februarju 1941: denarnica iz črno emitacije, v njej osebna izkaznica na ime Skufea Jo. sipina, izdana od občine Višnja gora 1942; 105 lir; osebna izkaznica, glaseča se na imo Bukovec Ana, stanujoča v Mnčkovcu, Izdana od občine Velika Loka 1943; mala ovalna ženska denarnica z vsebino 2.75 lire, en du-vaifon prstau in en ključ; črna denarnica iz einilncijo, v njej trije ključi; osebna Izkaznica, glaseča se nn imo Umek Jože, izdana od občine Smihel Stopiče 1942; osebna izkaznica, glaseča so na ime Bolha Angela, učiteljica, izdana od občine Ribnica 1913, in njena begunska izkaznica; 105 RM, Med največje slovenske umetntke-sllbarje sodi nedvomno akademski slikar Riko De. benjak. Ustvaril nam je slike, ki nas bodo vedno znova oživljnlc. Vodstvo Zimsko pomoči jo povabilo Rika Delienjaka, naj za knjižno tombolo ilustrira Dularjev roman »Krka umira«. Slikar bo kmalu dovršil pet čudovitih bakrorezov: Pomlad, Poletje, Jo-sen, Zima in avtorja romana. Tako sta se v eni knjigi srečala slikar Dehenjak in nad vso nadarjeni mladi pripovednik Jože Du. lar. Knjiga bo lopo potrdilo slovenske kulture ln plemenitega, vsestranskega poslani stvn Zimsko pomoči, Oddajniška skupina »Jadransko prtmorje« RADIO LJUBLJANA Dnevni spored za 9. marec: 7 Poročila v nemščini — 7.10 Jutranji pozdrav; vmes: 7. 30 Poročila v slovenščini — 9 Poročilu v nemščini — 9.10 Koračnica, pregled sporeda v nemščini in slovenščini, kornčnica — 12 Opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemščini In slovenščini — 12.15 Veseli zvoki zn premor — 11 Poročila v nemščini — 14.10 Vsakemu nekaj — 17 Poročila v nemščini ln slovenščini, nnpoved sporeda — 17.15 Dobra volja v duru in molu — 18.45 Narodopisno predavanje, Anion Markun: Narodni običaji pred in po rojstvu otroka v Dobropoljski kotlini — 19 Slovensko glas. bo izvaja radijski orkester pod vodstvom dirigenln D. M. Sijnnea — 19.30 Poročila v slovenščini, napoved sporeda — 19.15 Za Zimsko pomoč govori ravnatelj Ciril Debeveo — 20 Poročila v nemščini — 20.15 Slavno uverture — 21 Vsnkomu nekaj — 22 Poročila v nemščini — 22.10 Plesno glasbo izvaja Dušan 1'rovoršok s svojimi solisti. Nt krvavi pwit naš slovenski narod 27 Ko je prišla tolikšna vojska s samim sultanom na čelu na Balkan, so bili zlasti v stiski Hrvatje, Bansko mesto je bilo tedaj izpraznjeno in od Ludvika se tudi niso mogli nadejati pomoči. Hrvatski velikaši so se začeli pogajati z bosanskim sandžakom in sultanovimi odposlanci o svoji predaji, kajti za odpor so bili preslabi. Tako bi naše dežele izgubile ščit, ki jih je doslej kolikor toliko varoval pred Turki. Ni čudno, da so vesti o teh pogajanjih izzvale pri nas veliko razburjenje in preplah. Po padcu Beograda so vsi pričakovali turškega vdora v Srednjo Evropo. Naši deželni stanovi so ukazali čimprej omla-titi žito in ga spravili na varno. Koroška in štajerska sta začeli zbirati vojaštvo, da bi ga poslale Kranjski na pomoč. 30. avgusta 1521 se je razširila vest, da gre 20.000 Turkov na Štajersko, 20.000 pa in Slavonijo, Kranjsko in daljo proti za-padu. Na srečo te vesti niso bile resnične. Sultan Suleiman jo imel zanimivo taktiko. Ko je Beograd padel, mu je bila pot na Ogrsko odprta. Vendar se jo s svojo vojsko vrnil v Carigrad. Pač pa so obmejni sandžaki začeli z neprestanimi uničevalnimi vpadi na Ogrsko in Hrvatsko. Izgleda, kot da so hoteli Turki spraviti te dežele v tako strašno stanje, dn bi si same zaželele priti pod sultanovo oblast in se tako rešilo oropanja. Prav isto pot so ubrali tudi komunisti v naših dneh. S svojimi blaznimi dejanji pehajo ljudstvo v strašno gorje, kajti z obupanci je delo mnogo lažje. Nj treba drugega, kot da jim obljubiš mir in red. pa se ti podrede. Izstradanci so veseli skorje kruha. Ni jih težko zadovoljiti. Po uničevalni revoluciji si ljudje res kar oddahnejo, če lahko spet mirno spe. Življenska raven se v revoluciji tako zniža. da se oblastnikom v dobi. ki revolucij; sledi, ni težko poslavljati s »socialnimi reformami«. Še tako bedna streha ie človeku, ki doslej še te ni imel, grad. še tako trda tiranija je boljša od anarhije. Pa Suleiman tudi ta čas ni miroval. Tik ob Mali Aziji so namreč Ivanovci še vedno branili pred polmescem otok Kodos. To je Sultana silno |>odlo. Viteški red lvanovcev je imel tudi svoje bojno ladje, ki so delale hude preglavice turški plovbi. Sijajno Izvežbane čete viteškega reda so dolgo branile svoje močno trdnjave, a 21. decembra 1522 so jih lo moralo izpraznili. Odslej no imeli Ivanovci svojo redovno državo na otoku Malti prav do 10. stoletja. Ves čas so se zvesto držali redovne obljuljo: z orožjem braniti krščanstvo pred islanom (Ivanovci, pozneje imenovani Malteški vitezi, so imeli v svoji lasti tudi Komendo pri Domžalah. Znani prosvetni delavec pri nas Peter Pavel Glavar je nekdanje redovno premoženje porabil za dobrodelne ustanove). Ko so tako začeli Turki z neprestanimi vpadi pripravljati osvojitev Ogrske in Hrvatske so začeli Hrvatje obračati svoje poglede tedaj na gospodarja naših dežel, vojvodo Ferdinanda, in ta jim (e res pomagal, kolikor je mogel, kajti vedel je, da s tem najbolje preskrbi tudi za varstvo svojih dežei. In Turki so res že maja 1522 vdrli skozi Vinodol na Kranjsko. Na cvetno nedeljo so popolnoma presenetili ljudstvo, ki je bilo zbrano pri maši v župni cerkvi v Slavini. Mašnlka. ki je čital pasijon. so potegnili izpred oltarja in ca umorili. Poklali so tudi veliko vernikov. Potem so se z neknj tisoč jetniki vračali skozi Postojno v Cerkniro, Kibnlro, Kočevje na Hrvatsko. Turke je vodil Ferhadbeg. Bilo jih je kakih deset tisoč. Na povratku jo udarila nanjo hrvatska vojska pod banom Ivanom Karlovi-čem iu jim iztrgala vsaj del obilnega plena in rešila jetnike. No dolgo nato so udarili Turki na Knin in Skrudin ter ju osvojili. Klis se je to pot ubranil. Nadvojvoda Ferdinand je poslal tedaj na Hrvaško svojega vrhovnega poveljnika Nikolaja Salma, da je sodeloval pri obrambi dežele. V znčetku 1523 so se turški napadi obnovili. Kranjska deželna obramba je bila urejena tako, da je nastopila šele z aprilom. To pa se je strašno maščevalo, ker so to leto prišli Turki v deželo že proti koncu februarja, ko se jih zaradi zime ni nihče nadejal. Ob tem vpadu je pisal kontur nemškega viteškega reda tole: »Nič drugega ni pričakovati, kakor da bo Turek i/, kranjske dežele in metliške okolice kmalu odpeljal vse ljudstvo. Za polovično ceno bi rad prodal vsa tamošnla redovna posestva, toda kupca je težko najti in deželni upravitelj ne dovoli odpeljati denarja iz dežele kot nekdaj.' Hrvaška je čiindaljo huje trpela. Ferdinandove čete so bito čez zimo razpu-ščene, da se nekaj prihrani na vojaških mezdah. Toda Turki so to izrabili in so leta 1524 v času od sv. Martina do 20. januarja osemkrat plenili po Hrvaški. Padla jo tudi važna utrdba Ostrovica. Ferdinand je hotel enotno urediti obrambo Hrvaške in svojih dežel, zato je skušal doseči pri svaku Ludoviku IL. da bi mu Hrvaško prepustil. Do tega sicer ni prišlo, vendar pa je poslal Ferdinand na Hrvaško 200 lahkih konjenikov in 000 pešcev. V svojo oskrbo je prevzel za dve leti od Nikole Zrinjskoga Novi grud in Dobro njivo oh Uni, da bi mu služilo kot oporišča za obrambo pred Turki. Ukrepi za varstvo Kranjske nezadostni Da bi Turki ne mogli neopazno priti v deželo, |c- ukazal Ferdinand 13. februarja 1524 Kranjski zavarovati vso mejo od Krasa do Savo z zaseka mi gozdov. Naročil je, da se cesto prekopi jejo, vsi prihodi in brodi preko rek pa zantražijo. a o sv. Juriju je bilo spet okoli 5000 Turkov v deželi, med njimi 400 strelcev. Tri dni so napadali Metliko, n je niso mogli zavzeti Zato pa so silno oplenili okolico. Ujeli so 4000 ljudi in se ■/. ogromnim plenom vrnili v Bosno. V deželo so 7jinesli Turki Se kugo. tako da je bilo po poročilu kranjskih stanov I. decembra 1."»J4 na vsem metliškem ozemlju, izvzem-S>i mesta, komaj 40 za boj sposobnih mož. Ferdinand je uvidel, da je dosedanji način obrambe tak. da se dežela le i/.-črpuje. koristi pa ni nobeno. V svoji in-strukciji na deželni zbor v Kamniku z dne 4. novembra 1524 pravi, da bo bolje, če se postavi na samo turško mejo stalna vojska, ki ne bo le prestrezala sovražnikovih vdorov, ampak bo tudi sama vp-i-dala na turško ozemlje. Dolgoletne skušnje so vlile Ferdinandu dobro misel, da je ofenzivna obramba najboljša. Kaj je novega pri naših sosedih S Spodnje Štajerskega Zasednnje poveljnikov spodnješta-jerskih brainbovcev je bilo te dni. v prostorih mladinskega zveznega poveljstva v Mariboru. Zasedanja so se udeležili vsi poveljniki brambovskih standard na S|>odnjcm Štajerskem. Zasedanje je bilo posvečeno prihodnjim nalogam brambovstva. Razpravljal jih je štabni vodja SA Oberfiihrer Maver-liiifer. Zasedanja se je udežil tudi zvezni vodja Steindl, ki je dal pregled o položaju na Spodnjem štajerskem, uradni vodja Tremi pa je razpravljal o vojaškem in političnem položaju. Zborovanje višjih funkcionarjev štajerske domovinske zveze je bilo te ilni v Mariboru pod vodstvom zveznega vodja Stcindla. Niz predavanj je prikazal navzočim dosedanje uspehe in naloge za prihodnjost. Osemdesetletnica znanega Celjana. Te dni je slavil v Celju upokojeni strojni mojster Valentin Dpllantonio pri krepkem zdravju osemdesetletnico rojstva. Jubilant je delal v tovarni do 74. leta. lz Hrvaške Zadovoljstvo v Zagrebu. Hrvatski uradni krogi so zelo zadovoljni z obiskom predsednika vlade dr. Mandiča in zunanjega ministra dr. Periča v Hitlerjevem glavnem stanu in z uspehi njunih razgovorov s Fiihrerjem in nemškim zu-nahjim ministrom. Hrvatsko časopisje poudarja, da so vsi člani hrvatske delegacije 4e vedno pod vtisom reda, organizacije ter močne vere v zmago, katero so lahko ugotavljali povsod v Nemčiji. Po vrnitvi v Zagreb, ie predsednik hrvatske vlade dr. Mandič poklical k sebi hrvatske in inozemske časnikarje ter jim jc v posebni izjavi znova potrdil svoje zadovoljstvo nad doseženimi uspehi v Hitlerjevem glavnem stanu. Govoril jim je tudi o silnem vtisu, ki ga je nanj napravila močna Hitlerjeva osebnost. Član hivatske delegacije dr. Kovačič, bivši hrvotski propagandni šef. je svoje vtise s potovanja v Nemčijo popisal v »Hrvatskem Narodu«. V članku ugotavlja dejstvo, da so razgovori hrvatskih državnikov v Nemčiji znova potrdili prijateljstvo in tesno medsebojno povezanost hrvatskega in nemškega naroda ter medsebojno zaupanje, ki vlada med odgovornimi hrvatskimi in nemškimi krogi. Imenovanje novega velikega župana. S Poglavnikovo odredbo je imenovan za velikega župana v Karlovcir Ivan Be 11 e -h e m. Novi karlovški veliki župan je Kairlovčanom znana osebnost; ker je svo-ječasno že več let služboval v tem mestu kot državni uradnik. • • • ■ • Poziv zagrebške obrtne zbornice čevljarjem. Zagrebška obrtna zbornica je pozvala vse zagrebške čevljarje, naj gredo prebivalstvu bolj na roko pri popravljanju čevljev. Da- bi bilo delo zagrebških čevljarjev olajšano, jim je omenjena zbornica preskrbela za popravilo čevljev 2CC00 parov gumijastih podplatov, katere lahko dobe po ceni 200 kun za par. Poglobitev odnosov med Hrvatsko in Albanijo. Nedavno smo poročali o ustanovitvi Hrvatsko-albanskega društva v Zagrebu. Hrvatsko časopisje sedaj poroča, da je to društvo že ustanovilo svojo prvo podružnico v Sarajevu. Pomoč za vojne poškodovance in žrtve letalskih napadov. Zaradi nastanitve tistih družin, ki bi zaradi letalskih napadov na posamezna mesta ostali brez stanovanj, je hrvatska vlada izdala zakonsko odredbo o možnosti zcplenitve vseh javnih in privatnih poslopij. Prav tako lahko oblast po določilih te odredbe svobodno razpolaga z vsem razpoložljivim stavbnim gradivom, tekstilnim blagom, usnjem ter čevlji. Nov hrvatski list na Sušakii. Dne 1. marca je pričel izhajati na Sušaku hrvatski list . Glas Primorja.-. List izhaja dva-krai na teden. Iz Srbije Poglobitev kulturnih stikov med Srbijo in Nemčijo. Največja srbska književna založba, Srbska književna zadruga, pripravlja izdajo srbskega prevoda znanega nemškega nibelun-škega epa. Ista založba namerava prav tako izdati izbor najlepših Goethejc-vih pesmi v srbščini. Uvedba novega registra za delniške družbe v Srbiji. Srbska vlada ie izdala zakonsko uredbo, po kateri se morajo vse delniške družbe na sedanjem srbskem podrpčju, v roku treh mesecev prijaviti trgovskemu sodišču zaradi uvedbe v novi register delniških družb. Po preteku tega roka, bodo vsi sklepi upravnih odborov tistih delniških družb, katere ne bodo vpisane v novj register, za vse tretje osebe pravnp neveljavni. Razen tega pa lahko še minister za narodno gospodarstvo kaznuje z denarno kaznijo vse člane upravnih in nadzornih odborov, če se ne bi pravočasno pobrigali za registracijo svojih delniških družb. MALI OGLASi šTi:l>l.JIY(> Dl.kl.K samostojno kuharico in »a vsa hišna drla la-knj sprejmem. Slnrost 23—30 let. Plača in hrana dobra. Predstaviti se Medvedova 2H, toick, četrtek, sobota, od 3 do 5. VAJENCA AI.I POMOfNIKA strojarske obrti takoj sprejmemo. Naslov \ upravi »Slovenca« pod št. 1977. MIZARSKEGA pomočnika, prvovrstnega, iščem. Plača 7 do H lir na uro. Ivan Malenšek, Celovška r. št. £3«, liravlje,- Pred. st,ni'i _ se; .Meilvrdovcj st. 2N v torek, četrtek ali soboto od 3 do 3. Drugo vprašanje je pa zdaj, ali ga hi vzpodbujala nemara bolj, kot bi bilo prav? Mogoče ga je toliko privezala nase, da je prepozno vrniti se? Hkrati se močno prestraši, če ne igra na slepo. Če bi bila vsaj o tem prepričana, ali ga ima dovolj radal Ima, dokler sta skupaj. Nato pa je sama in začne preudarjati. Loviza zavzdihne. Zdaj je povedala. Kaj mora pa mati reči? »Težko je svetovati,« mora reči. »Toliko ti pa lahko povem, če je že narobe, da koga vodiš za nos, bi bilo še bolj narobe, če bi se morala potem kesati.« Ali ne bi mati morala povedati še več? Kaj ne more videti svojemu lastnemu otroku v dno duše in najti tisto, kar je prav? Seveda, tega pač ne zmore. »Lahko noč, Loviza. Skušaj zdaj zaspati.« In odene jo tesneje, počasi vstane in odide. Materi je bilo nekaj zaupano, in to je zanjo naravnost kapital, ki bo lahko črpala iz njega. A hči — kaj pa je ona dobila? »Ne, Loviza — ne izplača se, da bi se komur koli zaupala! Nihče na svetu ti ne more svetovati. Dobro, da je bilo ZAPOSl.lTEV kakršnokoli išče uradnik gospodarske stroke srednjih let. Ponudbe upravi »Slov.f pod »Zmožen 40* št. 19S2. FANT star 34 let, pošten in trezen, išče siti/bo k poštenemu. dobremu gospodarju, najraje v lj u 1)1 ja 11 i. Ponudbe v llnrnvo »Slovenca« pod »Pošten« št. 1033. (a PRODAJALKO ninruifaktnre, pošteno, veščo blagajne, verno, sprejmem. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Poštena« št. 1971. POSTREZNICO v'gospodinjstvu 7a dopoldan ali ves dan sprejmemo. — TriuruT, Miklošičeva cesta 12. ROMAN NAPISAL JOHAN BOJE« tole z materjo samo namišljeno. Pa se le ni nobenemu človeku izdala! Drugo jutro se odura vrata in sivolasa žena pride s pladniem in ka/u it njej v kamro. Droban, pritajen smehljaj ji seva z obličja od same sreče, da se mora za odraslo hčer malo pobrigati, kar se tako malokdaj primeri. »Joj, mati, to pa vendar ni prav!« »No, ali si dobro spala?« »Naravnost čudovito,« odvrne Loviza. Na dan, ki je sledil temu, je bilo bo-lie, ko na dan pred njim. Loviza hodi židane volje okoli. Najtežje je prestano. Starši so se ji jako približali, ne zato, ker bi ji mogli pomagati, ampak zato, ker ji prav popolnoma nič niso mogli pomagati. Sina se pač predvsem zalo oklepajo, ker je vdova z Bruseta krivično ravnala z njim, prav tako kot z njimi, in kakor so morali oni prestati svoje krize, jih mora prestajati tudi on. Zato so njihove misli vedno pri njem. Loviza jih je opazovala, zdelo se ji je kar ganljivo in skoraj da je občutila, kako jih je prav zdaj tako čudovito vzljubila. Ves dan hodi okoli in napolnjuje hišo z mladostjo. Oče teče za njo okoii hiše, TEL. IilNO »SLOGA« 1M0 III. ledeni - Preko H.OOO gledalčevi Vedno večje zanimanje za film. Zadnja velika nmefmnn znamenitem nta [ilmsleija igralca Hrlnrirha (Jcorge. »Usoda« li Iragifneg« iivl|rn|« bolgarskega kneza Melmka in niegovih otrok — Sodelujejo. Ciisela Uhlen. \\ernet llini. Oskai Sum. Llmitian Kavssler. dunajska filharmonija. Režija: Ccib v Bul»ary. Predstave ob delavnikih: 15, 17 in Iti , ,EL KINO »UNION« "" 7abavnn komedija neverjetnih ljubezenskih zaplflljajev tn lova ra biserom ki »e od igrava ua mednarodni filatelistih ni razstavi »Jenny in gospod v fraku« V glavnih vlogah: Ousti Huber. Johannet lleesters, llilde Hildebrand, Paul Kemp itd Predstave ob delavnikih oh 16 in 10.15 Danes zadnjikrat! ,iL KINO »MATICA« ,M1 Romantična ljubavna po«tolovščina v gorah • suiutaujctu, peljem in glasbo »Sola za ljubezen« V glavnih vlogah: tenorist Jnhunne« Hee-silrs, \ iktor štaal, Lmse Ulricli, Predstave oh delavnikih: 15v 17 in 19 CRN MUF sem zgubila v tram* vaju št. 2. Pošten najditelj naj gu oddu v Zavodu sv. Marte v Strcliški ul. 2, proti nagradi. PRODAM skoraj nove gojzerje štev. 36. Poizve se v upravi >Slo\euca« pod it, 1'Jbb. KNJIGE v raznih jezikih, znanstvene, medieinske in tehnične', novejšega rasa, časopise in t tuli cele knjižnice kupuje stalno knjigarna klein-niii>r & Uaniberg — Miklošičeva 1(>. MOsKE ČEVLJE nizke, št. 41-42 in blago za moške srajce prodam. Naslov v upr. »Slovenca« pod 19h3. PRODAM MOTOR novejši ntotlcl, 200rcm. Ogled od io---12. Mir-jc št. 2 (Trnovo). JABLANE in HRUŠKE pritlične in visokode-belne prodaja drevesnim IVrko, Ljubljana, V od n i kova c. 50. »SINGER« šivalni stroj z okroglim čolničkom, špe-eijnlni, prodam. Pred Škofijo 1«), Adamič. SNAŽNO SOBNO in kuliipj»ko opravo proda trgovina Ogled, Mestni trp št. 3 (vhod skozi vežo). MIŠI. PODGANE in ščurke zanesljivo pokončate s strupom, ki ga dobite v dr o« peri ji KA.NL, Židovska ulica 1. ŠIVALNE STROJE pogrezljivc in z dolgim čolničkom kupimo. Trgovina Ogled, Mestni trg it. 3 (vhod skozi vežo). ODPADKE od pletenin, tkanin in bombaža kupuje po riajviijjh cenah v«ak petek ves dan Zcgoza, Gallusovo nabrežje 33. PSA od pol do 3 let« «tn-rega, močnega volčja-ka ali mešanega z bcrnardinccni. ki bi l)il hud in dober čuvaj, kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dober pes« št. 1904. CITRE prodam. Sv. Petra ce->ta 25, pekarna. PRAVE JUTA VREČE lepe prave juta vreče dokler traja zaloga ugodno napiodaj. 1'e-Iroiiafta, Ljubljana ( iril-Metodova št. 33a, prej 1 vrše v a. lovita sc, in ona teče ko majhna deklica. Hvala Bogu, tu ni nobenih vezi, ki bi io držale, niti telefona ne Nobena dolžnosti jc ne težijo. Pozabi, da j i milijonarka. Postane hči revnih ljudi v koči Vsak hip tičita mati in hči skupai v mali kuhinji, nato steče Loviza spet v kovačnico k očetu. Krava jc nekje privezana h kolu, treba jo je privezati drugam in Loviza steče tja in to opravi Saj je vendar prav, da domača hči pomaga vse povsod v hiši? Zvečer sedi med obema, krpa očetove nogavice, medtem ko hodi on ves poživljen po njeni navzočnosti, gor in dol in prede misli o bodočnosti. Mati pa jo časih pogleda krotko, a izprašujo-če. Le počemu je prav zdaj prišla k njima ? Naslednji dan odpotuje. Oče in mati stojita na kolodvoru, medtem ko se vlak oddaljuje. Loviza maha z golo roko skozi okno, saj si mora robec vsak hip pritisniti na oči. Rila je zima s svinčeno sivimi dnevi in Loviza in stotnik Rud sta s smučmi odšla zdoma. Po poti navkreber je postal njen obraz bolj rdeč in temni lasje so se razpustili pod sivo čepico Ona je uporabljala dve palici, on pa le eno. »Kam pa hočete danes?« vpraša Rud. »To je pa velika skrivnost.« Na njegov obraz je pripolzel tih nasmešek Tako trdno je bila preprčana, da ji je treba le s prstom namigniti! A KLOBLČARNA ft?WiT »p Al K- L ' Vant strokovno ( Snaž', preoblika in prebarva Vaš klobuk, da izgleda kot nov. — Lastna delavni -a. Zalocra klobukov. — Se priporoma RUDOLF PAJK, Ljubijnna, Sv. Petra ces»a št. 38 Mikloi čev« cesta il. 12. (Nasproti hotela t nion) Naročajte roman »Ivanhoe«! Umrl nam je naš dragi brat, gospod Franc Vesel Truplo leži do četrtka do 11 dop. na domu, Petrarkova S. Pogreli bo 5). t. m. ob pol 5 pop. z Zal, kapela sv. Andreja, k Sv. Križu. Ljubljana, 7. marra 1044. Žalujoči ostali Božja Previdnost je poklirala k Sebi v starosti 72 let našega ljubega in dragega očeta Janeza Kozamernika posestnika in zidar, mojstra Pogreb nam predragega pokojnika se bo vršil v petek dne 10. marca ob desetih dopoldne iz hišo žalosti, Stranska vas 2(3, na farno pokopališče na Dobrovi pri Ljubljani. Dobrova. Stranska vas, dne 8. marca 1941. Žalujoči: Žena Frančiška; sinova: Polde in Janez: hčere: Francka. Min-ka, LTrška in Jieika; vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo lo je bila pač njegova krivda. Ali moreš kdaj vedeti, kaj tiči v taki ženski? Danes je imel občutek, ko da bi bila jako dobra prijatelja, in še več! — jutri pa se je poiavila pred njim z obrazom, ki ga je podil proč. Poslednje dni ga niti ni hotela več povabiti v hišo, zmeraj io je sližal po telefonu: »Dobite me tam in tam!« In že leto in dan je prirejala družabne večere, ne da bi bila njega povabila. Srečavala sta se. sleherni od njiju je kar tiave>ndan govoril o stvareh, ki so se jima zdele važne, večkrat sta se v hudi besedni bitki močno spoprijela, da sta slednjič prešla k smehu in šalam — Toda on je zmeraj čutil, kako ga meri in pretehtava in to ie bi! povod, da se ji je upiral. Res ni premogel njenega bogastva, vendar tudi hlapec ni bil! Zmeraj sta se skupno podila okrog. Nič ni kazalo, da bi se bila mnogo zmenila za to, kako je z njim, on pa tudi ni ničesar dognal s tem, da je venomer in povsod razmišljal, kaj da je z njo. Šla ie nekaj časa dalje, nato je dejala: »Sicer vam pa lahko zaupam, da greva k nekemu bolnemu kočarju.« »Ali bova danes ,vi' rekla drug drugemu?« »Kajpa, saj rečeva ,ti" le takrat, kadar jezdiva Ah sc nisva tako zmenila?' »Ali naj grem z vami zato, da bi pozdravil vašega dninaria?« »Zato — ali pa nemara nočete?« Dvignila je temne obrvi kviiku. Umrla nam je naša dobra, ljuba mama, stara mama in praba-bica, gospa Katinka Gilly roj. šksrbinec Pogreb drage pokojnice bo v Četrtek 9. t. m. oli 5 pop. z Zal, kapela sv. Jožefa, k Sv. Križu. Sv, maša zadušnica bo 10. t. m. ob 7 z j. v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani. Ljubljana. Maribor, dne 8. marca 1911. Žalujoče rodbine: Oillv, Csonka, dr. Catlcž Oloboko potrti sporočamo, da nam je nenadoma, po kratki mučni bolezni, umrla naša ljuba soproga, mati, stara mati, tašča, sestra in teta Frančiška švigelj roj. Rozman pnsestnira na Brccu št. 11 pri Borovnici Odnesli jo bomo k večnemu počitku v petek dno 10. t. m. ob 9 dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Borovnici. Prosimo tihega sožalja in sočutja. Na Bregu p r i Borovnici, dne 8. marca 1944. Franc Svigelj, soprog; Franko, sin; Antonija por. 0|;rin, Ivanka por. dr. Ilutio va, Stanka vd. Kappus, Frančiška por. Jcrše, Nada por. Kvos, hčere — Ivan Ogrin, dr. Bohuš llub, Lco Jerše, Ferdinand Kvas, zeljo — vsi vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo in svašlvo On se ie spet nasmehnil in šel dalje, ne da bi kaj odvrnil. Velik ptič sc dvigne iz vejevja in odleti s šklopotajočimi perutmi liki oblak, ki se sneg praši iz njega To jc majhno doživetje in za hip obstaneta in se spo-glcdata. Kako samotna postajata v tem globokem gozdu! Povsod same visoke, goste smreke, vse naprašene s snegom, isti koničasti zvoniki zgoraj ko spodaj, na desni ko na levi — na milje daleč. To je njen gozd. »Kako pa je z vašim novim žitnim zakonom?« vpraša ona »Vidim, da pišete v listih o tem . Rada bi prikrila smehljaj, saj on vendar ni poljedelec. >Ne gre, pa ne gre « »Ali ne morete tukajšnje poslance spraviti na svojo stran?« »Ne morem. Tukaišnji ljudje so presiti in preveč zaspani. Če imajo ljudie po več rodov dolgo svojo žetev, postanejo kar zabiti Samo sila, nesreča in napetost nas prisilijo, da živi iskra v nas. Zato pa iz tukajšnjih občin ni še nikoli izšel kak človek, ki bi bil prekačal navadno rajo « »Menite, da je to od tod, ker niso imeli slabih letin in nobene stiske?« »Tako je « »Poleni pa moj brat ne bi soglašal z vami « Nicgovc sive oči jo s strani ošinejo: •Kot še zmeraj le 6 pomočjo svojega brata mislite?« Filr »Ljudska tiskarna« — Za Ljudsko tiskarno; Jože Kramarii — iierausBeber, lz' jatelj; ini Jote Sodja Schrlftleltei, urednik; Janko tlalue/. \ Ljubezen, ki ne išče SMojjega Poročilo o delovanju Škofijske dobrodelne pisarne v Ljubljani za leto 1943 — Veliki uspehi krščanske ljubezni do najpotrebnejših — Prejetih je bilo nad pet milijonov lir, izdanih pa štiri in pol milijona lir V težavah in stiskah, v katerih žive množice Slovencev zadnja teta zaradi komunističnega divjanja, se je bolj kot kadar koli v preteklosti pokazala potreba po resnični, dejavni krščanski ljubezni. Treba je bilo pomagali beguncem, pogorelcem, internirancem in njihovim družinam, preskrbeti jih vsaj glede najosnovnejših polreb in jim omogočili dostojno življenje. Delu za pomoč revežem so se odzvali mnogi. Ni pa zadoščala samo zasebna dobrodelnost, ki so jo izkazali usmiljeni ljudje znancem O poslovanju škofijske dobrodelne pisarne do 15. oktobra 1043 je bilo izdano posebno tiskano poročilo meseca oktobra ob priliki tedna dobrodelnosti. Po razsulu cesarske italijanske vojske* so se razmere v ljubljanski pokrajini zelo spremenile. Iz internacije se je vrnilo v pokrajino mnogo interniran-cev iz Italije. Internirane! iz podeželja se zaradi komunističnega divjanja niso mogli vrniti na svoje domove, ostati so morali v Ljubljani in je bilo nujno potrebno poskrbeli za njih prehrano in stanovanje. Istočasno pa se je pričel iz podeželja v Ljubljano naval beguncev, ki so morali bežati pred komunisti. Večina teh beguncev je prišla v Ljubljano brez vsakih sredstev, v slabi obleki in obutvi. Mnogi so morali zbežati v največji naglici in se niti dobro obleči niso mogli, ko so odhajali od doma, ali pa so se rešili z begom iz. komunističnih tolp. Nekateri so se sicer ustavili na Rakeku, v Logatcu, v Novem mestu, v ljubljanski okolici, ogromna večina, blizu 10.000 ljudi, pa se je zatekla v Ljubljano. — Mlajši so odšli po večini k domobrancem, ostalo pa je okrog 4500 starejših in bolehnih moških heguncev in nekaj stotin žensk; tudi za te je bilo treba oskrbeli v Ljubljani hrano in stanovanje. Po dogovoru med dobrodelnimi organizacijami in Pokrajinskim podpornim zavodom je prevzela Škofijska dobrodelna pisarna skrbstvo za obleko in obutev vsem beguncem, poleg tega pa še podpiranje v denarju za tekoče potrebe in za hrano onim, ki niso stanovali v skupnem begunskem taborišču na Ledini. Tako so za našo pisarno narasle ogromne naloge in izdatki. Samo v decembru 1943 je morala pisarna izplačati v gotovini nad 800.000 lir podpor. Zaradi navala beguncev v pisarno je liilo potrebno vse uradovanje preurediti in povečati število pisarniških moči, samih beguncev in je naraslo število pisarniškega osebja na 13. Vsi so bili zaposleni ves dan tako, da so komaj zmagovali delo! Pisarniško osebje opravlja delo brezplačno, pisarna pa jim daje toliko nagrade, kolikor potrebujejo za hrano in stanovanje. Podporni odsek za bVgunre je zaradi ogromnega dela moral ukiniti svoje seje, ki so se prej vršile tedensko. Zaradi hitrejšega poslovanja in reševanja prošenj se je razdelil begunski odsek na dva dela: za begunce iz. Dolenjske in Notranjske. Za vsako župnijo se je ustvaril poseben manjši odbor, ki je sproti vsako popoldne reševal prošnje za podporo. Tako je bilo poslovanje bolj urno. Ker je bilo največ beguncev nastanjenih v šoli na Ledini, kjer je poslovala tudi pisarna Pokrajinskega podpornega zavoda za begunce in povratnike, je pisarna dogovorno s tem zavodom poslala v pisarno svojega zastopnika, ki je reševal prošnje za perilo kar v tej pisarni. Najbolj so begunci v začetku potrebovali perila, da so se sploh mogli preobleči! Bila je velika nevarnost, da se razmnoži v šoli na Ledini golazen in se razvijejo tako tudi nalezljive bolezni. Poleg perila so begunci potrebovali tudi odeje. Za okrog 1200 ljudi je bilo na razpolago komaj kakih fiOO odej in so mnogi begunci in bivši interniranci morali ležati na golih tleh brez. odeje. Pri ljubljanskih trgovcih je pisarna pokupila odeje, kolikor jih je bilo na razpolago, da je mogla dati na Ledini odeje vsaj najpotrebnejšim. Tudi beguncem, ki so se nastanili pri privatnikih in v raznih zavodih, je pisarna deloma darovala, deloma pa posodila večje število odej in rjuh, enako tudi beguncem v Logatcu in na Rakeku. V internaciji je še vedno ostalo dokaj iriternirancev, katerih družine so doma ostal f- brez hranitelja. Splošna socialna stiska v Ljubljani je med revnimi 6loji silno narasla. Zaradi teh raz- in prijateljem. Dobrodelnost je bilo treba organizirati. Med prvimi, največjimi in najuspešnejšimi organizacijami za pomoč potrebnim je bita Škofijska dobrodelna pisarna. Njeno velikopotezno delo, ves na]ior onih, ki so zraven pomagali, vse skrile žrtve in neugnano vnemo krščanske ljubezni je težko prikazati v samih suhih številkah. Pa še teh ni mogoče navesti na skopo odmerjenem prostoru. Podajamo le nekaj številk, ki naj l>i pokazale delo škofijske dobrodelne pisarne v letu 1913. mer se je meseca septembra organizirala v okviru Škofijske dobrodelne pisarne splošna podporna akcija za Ljubljano in bližnjo okolico s sodelovanjem Vin-cenrijevih in Klizabetnih konlerenc. Vsa Ljubljana se je razdelila v rajone po župnijah in okrožjih, ki pripadajo posameznim dobrodelnim konferencam. Zaradi enotnega in skupnega poslovanja se je priredilo v Škofijski dobrodelni pisarni več skupnih sestankov z. zastopniki Vincencijevih in Klizabetnih konlerenc, kjer se je določil način poizvedb in podpiranja za vso Ljubljano. Le tako je bilo možno obvladati veliki naval prosilcev v pisarni, saj je samo ljubljanskih strank prišlo s prošnjami okrog 2700! Oskrba samskih oseb se je dogovorno s konferencami uredila tako, da so vse samske osebe vlagale prošnje redno pri konferencah, kj so izplačevale tudi same vso podporo. Škofijska pisarna pa je dajala doklado za vsako samsko oselK>, ki so jo podpirale konference, po 30 lir mesečino. Podporni odsek za študente Po 8. septembru je zaradi novih razmer ostalo polno dijakov in dijakinj brez. zveze z domom. Mnogi so prišli s težavo v Ljubljano brez sredstev, v slabi obleki in obuvalu, nekateri pa skoraj dobesedno nagi, ker so doma izgubili vso obleko in so se morali prebiti v Ljubljano po dolgem in razburljivem potovanju po gozdovih. Treba je bilo nujno poskrbeli, da se omogoči študij onemu delu dijaštva, ki je v teh razburkanih valovih časa še ohranilo vero, ljubezen do naroda in študija. Tako so se v okviru Škofijske dobrodelne pisarne ustanovili posebni podporni odbori za visokošolce, visokošolke in srednješolce. Odsek je pričel s svojim delovanjem konec septembra. Podpiral je akademike s tem, da jim je nudit liTamo v Ljudski kuhinji, prispeval za stanarino, jim nabavljal obleko in obutev ter jim nudil denarno podporo za zdravila in šolske potrebščine, posebno za stroške ob diplomskih izpitih. 44 akademikov je prejelo enkratno ali večkratno denarno podporo v zneskih od 300 do 1500 lir, 87 visokošolcev pa je na račun pisarne dobivalo hrano v Ljudski kuhinji, in sicer 29 celodnevno hrano, 52 poldnevno hrano in 46 zajtrk. Skupni stroški tega odseka so znašali v pičlih štirih mesecih 73.597.40 lir. Podporni odsek za visokošolke je pri- j čel s svojim poslovanjem septembra meseca. Podpira! je 26 visokošolk, in sicer 13 z rednimi mesečnimi podporami za hrano in stanovanje, 10 z enkratnimi prispevki in 3 z. rednim mesečnim posojilom. t Podporni odsek za srednješolce je v celoti podpiral 260 srednješolskih dijakov in dijakinj s prispevki za hrano, stanovanje, obleko in za šolske potrebščine. Redne mesečne podpore za vzdrze-valnino je prejemalo 221 dijakov in dijakinj, z enkratnim ali večkratnim prispevkom je obdaroval 39 dijakov. Hrano v Ljudski kuhinji je na račun odseka prejemalo 26 dijakov in dijakinj, v zavodih je vzdrževal delno ali celotno 153 dijakov oziroma dijakinj, izven zavodov stanujočih pa 107 dijakov. Skupni stroški odseka za srednješolce so znašali 40.397 lir samo v gotovini, ne vštevši podpore, ki so jo prejeli v blagu pri oblačilnem odseku. Za pogorelce in izropane Podporni odsek za pogorelce in izropane je izdal v letu 1943. denarnih podpor za 594.295 lir. Svoje delo je la odsek nadaljeval, kakor ga je že vršil v letu 1942. Poleg podpor v gotovini je odsek na-klanjal tudi podpore v blagu, posebno v manufakturi, obutvi in kuhinjski posodi. Tako je bila poslana večja množina oblačilnega blaga pogorelcem ua llo- vi gori, v Skoči jan pri Mokronogu, v Orahovo, Cerknico iu št. Jernej. Pogorelce v okolici Novega mesta pa je prevzela podružnica dobrodelno pisarne tam. Oblačilna akcija Poseben odsek z,a preskrbo oblačil in obutve revežem in posebno internirancem je bil ustanovljen v okviru škofijske dobrodelne pisarne takoj ob pričet-ku njenega poslovanja. Po dogodkih 8. septembra 1943 pa je postala oblačilna akcija morda najvažnejši del vsega delovanja Škofijske dobrodelne pisarne. Poleg potrebnih ljubljanskih revežev je prišla v Ljubljano še velika množica beguncev. Niso bili redki, ki so prišli v našo pisarno prosit pomoči v tako slabem stanju, da so dobesedno visele cape raz njih in smo jih morali kar v pisarni obleči. Po dogovoru z drugimi dobrodelnimi ustanovami je prevzela škofijska dobrodelna pisarna v roke vso preskrbo za obleko in obutev za vse begunce. Da je mogla Škofijska dobrodelna pisarna vsaj za silo zadostiti vsem potrebam, jo priredila po Ljubljani nabirko stare obleke in je nakupila večjo množino novega nvanufakturnega blaga in čevljev. Samo v štirih zadnjih mesecih v letu 1943. je izdala pisarna za nakup nove obleko in čevljev nad 700.000 lir. Ustvariti je bilo potrebno poseben oddelek v pisarni, ki se je pečal samo s tem, da je delal prošnje za nabavnlce in oblačilne točke. Od novembra 1943 do konca februarja 1944 je bilo iz naše pisarne vloženih do 2000 prošenj za nabavnice in za kakih 2700 oseb prošenj za oblačilne točke! Vse to je j>o\zročalo v pisarni ogromno dela! Zaradi obširnega dela se je morala akcija deliti v tri oddelke: 1. Nakupovalni oddelek. 2. Pisarniški oddelek in kontrola. 3. Oblačilnica. Oblačilnica je organizirala nabirko stare obleke po Ljubljani ter šivanje perila in razdelitev oblačil v posebnih prostorih ohlačilniee. Zaradi ogromne potrebe po perilu, ki ga ne bi mogle izvršiti ljubljanske šivilje, je oblačilnica organizirala ljubljanske gospe, da so brezplačno izdelovale perilo; izdelale so nam okrog 2000 kosov perila! Na podeželje pogorelcem in v Inter-nacijska taborišča smo razposlali večie število bal stare obleke, enako smo odposlali dvakrat po nekaj bal obleke beguncem v Srbijo. V Ljubljani pa se je razdelilo med begunce ljubljanske reveže sledeče: Podpore v blagu V I »th 1949 prejeli in oddali. Staro. Moško: Žensko: 43 sukenj 61 plaščev 31 oblek 156 oblek 48 površnikov 258 kril 133 suknjičev 313 bluz 166 hlač 80 predpasnikov 123 sviterjev 1953 kosov perila 118 telovnikov 189 parov nogavic 1526 kosov perila 104 pare čevljev 133 parov nogavic 76 rut 115 parov čevljev 38 parov copat 57 klobukov in 69 volnenih jopic čepic 51 volnenih jopic Otroško: 2 nuifa 76 plaščev 4 boe 259 oblek 8 odej 1374 kosov perila 3 prešite odeje 161 parov nogavic 8 kocev 93 parov čevljev 12 rjuh 70 parov copat 20 brisač 63 predpasnikov 4 blazine 68 volnenih jopic 20 »plenic 53 čepic 46 garnitur za dojenčke V letu 1943 oddauo. Novo. Moško: 3 suknje 7 suknjičev 36 oblek 12 hlač 785 moških srajc 833 spodnjih hlač 178 sviterjev 54 parov čevljev 61 parov nogavic Otroško: 57 otroških oblek 2 hlače 27 srajc 30 spodnjih hlač 40 parov nogavic Kako ogromne so potrebe za obleko in perilo, naj navedemo, da je pisarna samo v mesecu januarju in februarju 1944 razdelila moškim 3334 kosov oblačil, ženskam 369 kosov, za otroke 106 kosov in 806 kosov prešitih odej, kocev, flanelastih rjuh in brisač! Samo v šolo na Ledini je od srede decembra 1943 do srede januarja 1944 oddala perilo 312 beguncem, zgornjo obleko celotno 139 beguncem, novih čevljev 23 parov, popravilo starih poskrbela 20 parov. Delovanje na drugih področjih Mnogo beguncev prihaja v Ljubljano, ki imajo sicer doma večje premoženje, tudi gotovino, ki je niso mogli prinesti s soboj. Ti ne potrebujejo podpore in je tudi ne prosijo, pač pa potrebujejo denarnih sredstev za preživljanje in vzdrževanje v Ljubljani. Mnogim pa je pomagala pisarna s tem, da jim jc iz lastnih sredstev dajala posojilo, drugim pa je poskrbela posojilo pri denarnih zavodih, Iz lastnih sredstev je v letu 1943 dala škofijska dobrodelna pisarna 183.098.50 lir posojila, pri denarnih zavodih pa je dobila zanje posojila za 400.000 lir. Odsek za internirance Kakor že omenjeno, je ta odsek deloval le do konca septembra 1943. Internirancem je pošiljal v taborišča pakete z živili, obleko, zdravila in podpore v gotovini, podpiral je njih družine v blagu in gotovini. Vračajočim se internirancem in odhajajočim v internacijo je delil po Kolodvorskem mlsijonu krepčila na kolodvoru. Oskrboval je bolne v bolnišnicah, nudil zaprtim v ječi pomoč v hrani, obutvi in obleki. Organiziral je pošiljanje knjig v taborišča. V večmesečnem delu se je sestavila tudi evidenca internirancev, koniiniranih in vojnih ujetnikov, tozadevna kartoteka izkazuje blizu 20.01X1 imen. Tako je bilo omogočeno svojcem dajati pojasnila o taboriščih in naslove internirancev. V pisarni je dobilo okrog 1000 oseb razna tozadevna pojasnila. V Marijanišču je pisarna priredila dve sobi, kamor je sprejemala v začasno bivanje vračajoče se internirance in posebno otroke, ki niso mogli takoj na svoj dom. Tu jih je oskrbela s hrano in obleko. V tem zavetišču je nekaj mesecev imela v poletju do 20 oseb. Posebno pažnjo je posvetila otrokom, katerih starši so odšli v internacijo, ter zapuščenim sirotam. Po posredovanju pre-vzvišenega škofa so mogli ostali otroci interniranih staršev v Ljubljani če so starši v to privolili končno je Prevzvišeni dosegel, da so se mogli vrnili iz taborišč vsi otroci in one žene, proti katerim ni bilo kakih kaznivih dejanj. Vsem tem je pisarna nudila pomoč v hrani in obleki ler jih na lastne stroške pošiljala na domove, otroke pa, ki niso imeli doma svojcev, je oddajala v razne zavode. Poleg otrok internirancev in vojnih sirot smo zadnje čase sprejemali v svojo oskrbo tudi olroke begunskih staršev, ki sami niso mogli preživljati svoje dece. Konec lela je vzdrževala v raznih zavodih sledeče število otrok: V Mladinskem zavetišču v Zeleni jami 20 otrok, v Marijanišču 17 otrok, v Lichtenturnovem zavodu C otrok, skupno 43 otrok. Evidenca Evidenco o podpirancih je vodila pisarna predvsem po evidenčnih listih. Vsak prosilec ima svoj evidenčni list, kjer so V okviru škofijske dobrodelne pisarne je poslovala posebna nabiralna akcija, ki je prejemala od raznih dobrotnikov redne mesečne prispevke iu pa tudi enkratne podpore. Mnogi darovalci so izrecno zahtevali, da se njih imena ne objavijo. Splošno pisarna ni objavljala nikdar imen darovalcev. Mnogi so zaradi tega, da bi ostala njih imena tajna, najraje prinesli svoje prispevke naravnost prevzv. škofu, ki jih je nato oddajal pisarni brez navedbe imen darovalcev. V teku leta je priredila pisarna poseben teden dobrodelnosti ,v katerem je organizirala nabirke po vsej Ljubljani po župnih uradih iin članih Vincencijevih in Elazaibetinih konferencah. Teden dobrodelnosti in darovi nabiralnih akcij ter prispevki dobrotnikov direktno v škofijski dobrodelni pisarni so donesli v preteklem letu skupno 1,812.696.30 lir, kar je vsekakor znak, da Ljubljana rada pomaga v potrebi. Proračun za leto 1944. znaša po dosedanjih skušnjah okroglo 8 milijonov liri Tako ogromne so danes potrebe! Me- napisani predvsem njegovi osebni podatki, stanovanje in njegove socialne razmere ter vsebina njegove prošnje. Na podlagi evidenčnih listov je v letu 1913 škofijska dobrodelna pisarna podpirala naslednje število družin oziroma samskih oseb: 477 družin v Ljubljani z rednimi me-sečnimi podporami. 481 samskih z rednimi mesečnimi pod-porami po Vincencijevih in Elizabetnih konferencah, katerim je dajala zanje dotacijo. 1028 družin in posameznikov z enkrat, nimi ali večkratnimi podporami v znesku od 50 do 1000 lir. 2700 beguncev s prispevki v gotovini ali z. darovi v obleki. Če prištejemo dijake, je skupno prejemalo podporo v letu 1943 v škofijski dobrodelni pisarni nad 5100 oseb. Podružnica v Novem mestu V Novo mesto se je pred komunisti zateklo okrog tisoč oseb. Potrebe so bile podobne kakor v Ljubljani. Sredi decembra se je iz centrale organizirala podružnica v Novem mestu, da bi nudila pomoč V6em beguncem v mestu samem in drugim potrebnim v okraju Novo mesto in Kostanjevica. Pisarna se je organizirala podobno kakor centrala v Ljubljani. V okviru novomeške podružnice so se organizirali 6ledeči delovni odbori: 1. Oblačilni odsek. 2. Stanovanjski odsek. 3. fklsek za Ljudsko kuhinjo. Oblačilni odsek je priredil sain zbirko obleke in obutve v Novem mestu, pričel je tudi s potrebno akcijo za nabavo novih čevljev. Iz Ljubljane smo mu poslali tudi večjo množino manufakturnegu blaga in nekaj izgolovljenega perila. Podružnica v Novem mestu je vzela v najem Kondričevo hišo z gostilno, kjer je priredila ljudsko kuhinjo, kjer prejema večje število oseb dnevno hrano. V isti hiši se je priredilo tudi prenočišče za ženske, dočim so nastanili moške v Rokodelskem domu. Kakor centrala v Ljubljani, lako sodeluje ludi podružnica v Novem mestu tesno s tamkajšnjo Vincencijevo konferenco, kateri daje za njene podpirane« mesečno dotacijo. Podružnici v Novem mestu je centrala poslala v decembru 100.000 lir podpore. Dolirati jo bo treba pa tudi v novem letu z večjimi zneski. Po dosedanjih poročilih se novomeška podružnica najlepše razvija. Skupaj . . , Lir 036.474.95 seea decembra 1943 in januarja 1944 je bilo treba vsak mesec izplačati okroglo 800.000 lir podpor v gotovini o-ziroma v plačilu za nabavljeno blago! • Škofijska dobrodelna pisarna, ki jo vodi g. dekan škrbcc, je napravila v času svojega obstoja ogromno dobrega. To pokaže že bežen pogled na njeno delo v enem samem letu. Kdor pride v pisarno, lahko sam vidi že iz živahnega vrvenja, ki ga opazi tam, s kakšno požrtvovalnostjo se vsi, ki so notri, prizadevajo, da bi pomagali nesrečnim in revnim. A tu se vidi samo ena stran vsega dela: razdeljevanje podpor. Ni pa videti še druge strani — nabiranja prispevkov, neumorno tekanje okoli ljudi, preudarjanja, kod bi se dalo še kaj staknili za podpirance. Na to mora s hvaležnostjo pomisliti vsak, ki dobiva podporo. Na vso te tille žrtve in na darove velikodušnih dobrotnikov pa gleda tudi Bog. ki je v govoril nn gori dejal: Blagor usmiljenim, zakaj li bodo usmiljenje dosegli« (Mt 5, 7). Pisarniško osebje škofijske dobrodelne pisarne. V prvi vrsti sede od leve na desno: dr. Megnšar, gdč. štruktjeva, msgr. Skerbec, gdč. Jančeva, g. Dotlič. Stoje: g. Glavič, g. Dolšina, g. Lukmun, g. Oven, g. Bajuk in g. Bregar- Skrb za begunce in revne ljubljanske družine Letni obračun prejemkov in izdatkov dobrodelne pisarne Prejemki leta 1943. 1. Saldo ..... , Lir 634,376.45 2. Dvigi iz hranilnih knjižic.......„ 21.000,— 3. Nabirka za akademike . , , .......... , „ 67.567,- 4. Nabirke po Ljubljani: a) Denarni zavodi . , , , , . , , , , b) Industrija , . , , ........ c) Trgovci......... , , , , d) Privatniki ............ e) Neimenovani........... f) Nabirka po župnih uradih, Vinecncijevih in Klizabelnih konferencah , . . . . g) Uradi in šole .......... h) Gostilne in kavarne i) Razni darovi.......... Skupaj naibirke . 5. Darovi po škofu ■ M ■ I ■ i Lir ■ . H ■ H i 99 • I i 1 II 1 99 Lir 406.690.20 >» 120.000.— 9» 121.886,— 9» 19.982,— »» 205.314.60 »» 392.229.50 »J 90.387,— 2.550,— 9» 483.057.— R ■ ■ i . t 99 1,842.696.30 2,545.295.— in njih družine in izropanci . . za Ljubljano Izdatki. 1. Begunci............ 2. Interniranci 3. Pogorelei 4. Splošna podporna akcija 5. Podporni odsek za visokošolce 6. Podporni odsek za visokošolke . . , 7. Podporni odsek za srednješolce . , , 8. Oblačilna akcija......... 9. Podružnica v Novem mestu .... 10. Posojila, dana iz lastnih sredstev . . 11. Ljudski kuhinji hrana posameznikov . 13. Pisarna............ 13. Razno >■>..<■>.«.. Prejemki Lir 5,110.934.75 Lir 933.305.45 „ 702.745.70 „ 594.295.— „ 1,098.797.70 73.597.40 9.875.-„ 40.397.— „ 706.640.— „ 100.000.— 183.098.50 1.127.60 29.451.25 1.128.20 Izdatki skupaj Ostanek 31. decembra 1943: Lir 5,110.934.75 „ 4,474.459.80 Lir 4,474.459.80 Lir 1. V blagajni ........ 2. V blagajni nabiralne akcije . 3. V blagajni akademikov . . . 4. Naložbe pri denarnih zavodih 636.474.95, in sicer Lir 21.069.35 72.600.— 2.285.60 540.520,— Žensko: 10 plaščev 65 obleik 131 srajc 130 hlač 64 parov nogavic 14 brisač 77 rut 17 parov čevljev 5 prešitih odej 15 flanel. rjuh 6 pletov 4 koci