l»toXIII. 1 [Štev. 270 | TELEFON UREDNIŠTVA! J8-47 OPRAVE. 8—67 1« 3S-« POSLOVALNICA CELJE Pr.Serno*. *. t*L POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, petek 24. novembra 1939 NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din Cena din 1*— 1 Pričenja se boi na živlienie in smrt Nemška minska vojna proti Angliji izziva vedno ostrejša sredstva gospodarske vojne na foorju in na kopnem — Pri tem bodo največ trpele nevtralne države — Nove žrtve pomorske in zračne vojne 8 ladij in 21 letal Pričenja se popolna blokada Nemčije . LONDON, 24. nov. Exchange Telegraph. Poostrena angleška blokada Nem-Z ima sedaj namen onemogočiti Nemčiji sploh vsako trgovanje z nevtralnimi revami. R ki ho uvedena nad vsemi nevtralnimi ladjami, ®vaml S kontrolo izvoza, ki bo uvedena c čj* nemškega trgovanja z Ameriko. Razen tega bosta Anglija m Francija po-77* tudi v evropskih nevtralnih državah vse zaloge surovin in »vil. Nemčiji V* tako onemogočila vsaka nadaljnja dobava zat vojno potrebnega^blaga, de-Z h vakrt. Pričakuje se, da bo Nemčija že v najbUzji bodočnosti hudo občutila Ve ^vezniške represalije. francoski glasovi o položaju nevtralcev boU^?’ 24' oov. Pariške liste zdaj naj-tnin,va'Ina zadržanje nevtralnih dežel v Ne^^tai, kakor jo je zdaj započela loža,- i , ‘Oeuvre* priznava, da je požgi, d eLaterih nevtralnih dežel zelo te-in Velika Britanija nista od Vfl,w n ikri ar ničesar ukrenili, Joža; „ , 'oeuvre* priznava, u« ^ žgi, p-ekaferih nevtralnih dežel zelo te-' ‘.r^ija in Velika w v Votae nikdar ničesar fesJJhotilo trgovino nevojskujocih se k, : T°da odkar je Nemčija napovedalo brez usmiljenja, so bili zavezniki na to odgovoriti, kar je prineslo hude posledice za mednarodno >• Vendar bosta Francija in An- Sjioriii vse mogoče, da nevtralne dr' p. e #e bedo preveč prizadete. »Peti piše, da zasledujejo v Berlim z največjo pozornostjo reakcijo, ki jo je izzvala v svetu uporaba plavajočih min. Berlin podpihuje proteste nevtralnih držav v upanju, da bi one mogle pokrenitl novo mirovno ofenzivo. V zvezi z diplomatsko akcijo holandske vlade pravi list, da bi se bila ta akcija morala obrniti proti Berlinu, ker je Nemčija začela z minsko vojno, nakar sta bili Francija in Anglija prisiljeni na represalije, toda Holandci so se obrnili proti Londonu, km* vedo, da so Angleži tudi takrat, kadar se vojskujejo, gentlemani in da zavezniki upoštevajo stvarne trgovinske potrebe svojih sosedov. Niški glasovi o položaju nevtralcev 24. nov. DNB. V zvezi z no- sama ni varna, bodo morale tudi nev-&ii angleške blokade proti Nem- tralne države pomorske poti usmeriti e »Deutsche Allgemeine Zeitung«, drugam. Angleži bodo sicer poizkušali, ‘ “ da zagotove dovoz za sebe, nevtralne države pa bodo morale predvsem skrbeti, da zaščitijo svoje koristi in prepuste odgovornost izvoza kupovalcem samim. Ga Se 1 Deutsche Allgemeine zeitung«, tavjJ morale vse nevtralne države %, ameriškem zgledu, plačaj in efeif s svojimi ladjami. Ker je pa an-% aQmiraliteta morala svoja prista- 'SČa 2apreti m Anglija v svojih vodah L Urnosti nemške minske voine ^DOlSI Tp- ivreAnn mnčntm ekanlozivom. Sut « novembra. Exchange Te-e '• rn°rska vojna med Nemčijo p ter Francijo se vedno bolj za- Ang']':;' 50 zet° lahke, H J/ Je mogoče prenesti mnogo em jx>letu, polnjene so pa z namen je obdati vso An- izredno močnim eksplozivom. Spuščajo jih na morje prav tako kakor gumaste čolne pri izkrcanju. Potopljenih zopet osem ladij LONDON, 24. nov. Včeraj je bilo potopljenih novih 8 ladij. Med njimi so 4 britske, 1 minonosec, 2 francoski in ena grška trgovinska ladja. Parnika »Low-laad« ki »Darino« (1300 ton) je potopila nemška podmornica. Na »Darinu« je bho 16 mrtvih. Potopljena je tudi ladja »Ge-raldas« z 2500 tonami in »Salvey« s 300 tonami. Slednjo je potopila nemška podmornica s topovskimi streli. V M dneh zbitih 21 letal BERLIN, 24. nov. Vrhovno nemško poveljstvo pravi, da so nemška letala sestrelila 5 francoskih, in sicer nad francoskim ozemljem. PARIZ, 24. nov. Vojni komunike, ki je bil izdan ponoči, pravi, da so Angleži in Francozi sestrelili 16 nemških letal v 72 urah. Nemška letala so bila ves dan in vso noč zelo aktivna, in sicer na vsej fronti od severa pa do švicarske meje. Vdrla so tudi preko francoske meje, krožila nad Parizom in metala propagandne lč^cllcč/ PARIZ, 24. nov. Reuter. Včeraj je bilo nad severovzhodno Francijo sestreljeno nemško izvldniško letalo. To letalo ni pripadalo skupini tistih nemških letal, ki so bila sestreljena nad samo fronto. LONDON, 24. nov. Reuter. Ministr- stvo za letalstvo sporoča, da se potrjuje vest, da je protiletalsko topništvo v Franciji sestrelilo včeraj sedem nemških letal. Šest jih je padlo nad francoskimi in angleškimi bojnimi črtami, sedmo pa na nemško stran. Sovražna letala so letela v višini 600 do 700 metrov. Skupno se je udeležilo tega izvidniškega poleta z nemške strani 17 letal, od katerih so bila Štiri tipa »Dornier«, dva tipa »Heinkl«, trije bombniki in eno letalo še neznane znamke. Vsi štirje »Dornierji« so bili sestreljeni nad francoskim ozemljem. V razvalinah teh letal so našli fotografske aparate. LONDON, 24. nov. Havas. Severno od Škotske je v južnozahodni smeri letelo več letal, katerih pripadnost niso mogli ugotoviti. Pred večjo aktivnostjo na fronti LONDON, 24. nov. Reuter poroča s fronte: V okrožju VVissembourgu aktivnost topništva na obeh straneh. Pričakuje se, da se bo položaj na fronti v kratkem spremenil, ker je z nastopom mraza posta! »blatni in močvirni teren zopet trden. Nemci zbirajo dalje vedno večje čete vzdolž vse meje od Holandije od Švice. PARIZ, 24. nov. Havas. Poročilo vrhovnega poveljstva javlja, da od včerajšnjega dne, razen poleta nemških bombnikov nad francoskim bojiščem, ni bilo nobenih dogodkov. Angleška letala so sestrelila štiri, francoska prav tako štiri nemške bombnike, dočim se eno francosko letalo ni vrnilo v svoje oporišče. ivUKOVNA AKCIJA EVANGELJSKE CERKVE OSLO, 24. nov. Havas. Konferenca poglavarjev evangeljske cerkve v Norveški, Danski, švedski in Finski je v Oslu zaključila svoje delo. Sklenjeno je bilo, da bodo pozvali predstavnike bojujočih se držav na konferenco s poglavarji nordijskih držav. Poslanica kristjanom vojujo-čih držav bo vsojovala aktualna vprašanja, ki bi jih naj prevzela cerkev za preprečitev sovražnosti. Nepričakovana spreieiisa vlade v Romuniji Zaradi spora, ki je nssSaS med Romunijo in Nemčijo pri trgovinskih pogajanjih, je vlada Argetoiana sinoči odstopila BUKAREŠTA, 24. nov. United Press. Romunsko-nemška trgovinska pogajanja so se zaradi velikih nesoglasij prekinila. Nemci so zahtevali od Romunije tako zamenjavo marke, da je ni bilo mogoče sprejeti, ker bi sicer utrpela Romunija veliko škodo. Mimo tega so zahtevali, da jim zagotovi Romunija skoraj vso svojo produkcijo petroleja, da prevaža ta petrolej v Nemčijo sama s svojimi va. goni in ladjami po Donavi ter tudi ureditev posebnega železniškega prometa med obema državama. Romunski trgovinski minister Bojou se je postavil na stališče, da te nemške zahteve za Romunijo nikakor niso sprejemljive. Mimo tega so nastalo težkoče tudi zaradi zadržanja sovjetske Rusije, ki ni pokazala nobene volje, da bi dovolila direkti,; in nekontrolirani promet med Romunijo in Nemčijo čez ozemlje po sovjetski vojski zasedene vzhodne Poljske. Ker je povzročila prekinitev pogajanj z Nemčijo v Romuniji veliko vznemirjenje, je bila sinoči po odstopu trgovinskega ministra prisiljena odstopiti tudi celokupna Arge- Novo vlado Je sestavil bivši ministrski predsednik in london* ski poslanik Tatarescu toianova vlada. Kralj Karol je odstop potrdil in poveril mandat za sestavo nove vlade bivšemu ministrskemu predsedni- i 'Hr? DR. TATARESCU ku in londonskemu poslaniku dr. Tatarescu. Tatarescu je takoj sestavil novo vlado, v kateri ima poleg preiF^Mva tudi zunanje ministrstvo. BUKAREŠTA, 24. nov. United Press. Položaj, ki je nastal po prekinitvi ro-munsko-nemških trgovinskih pogajanj, demisiji Argetoianove in sestavi Tata-rescove vlade, se presoja tu zelo kritično. Nemških zahtev tudi nova vlada ne bo mogla osvojiti, s tem se pa bo razmerje med Bukarešto in Berlinom gotovo še poslabšalo. To poslabšanje bi utegnilo vplivati tudi na razmerje med Bukarešto in Moskvo. Kakor se zatrjuje, je sovjetska Rusija zavzemala doslej nasproti Romuniji stališče blagohotne ne-interesiranosti le na željo Nemčije, ki si je hotela s tem pridobiti Romunijo kot glavno dobaviteljico surovin in živil na evropskem jugovzhodu. Zaradi tega Romunija ni bila posebno naklonjena snovanju novega balkanskega bloka pod vodstvom Italije in je odklonila nedavno tudi sporazum z Bolgarijo glede odstopa dela Dobrudže. Kakšno stališče bo zavzela v tem vprašanju nova Tataresco-va vlada, za enkrat še ni znano, gotovo pa je. da stoji Romunija pred važnimi odločitvami. \ Maribor, 24. nov. ftoi ocean, to daleč največje izmed vseh morij sveta, oplakuje obale rodne m kolonialne posesti petih velesil. Japonska, USA, Anglija, Francija in Rusija so se postavile na prežo, da zavladajo valovom neizmernega prostranstva oceana velike bodočnosti, v katerem si je rumenopolto pleme mikadove-ga cesarstva že zapisalo za cilj, odnesti prvenstva 'Japonska je dežela brezprimernega vzpona naroda, v katerega krvi plamti zagrizeno hrepenenje po rasti, po oblasti. Naravno je tedaj, da je evangelij Hitlerjevega narodnega socializma »Mein Katnpf« In njega praktična izvedba žela predvsem med mlajšim japonskim častniškim zborom navdušeno priznanje. Zaporedni uspehi vodje Velike Nemčije so visoko dvignili ceno te velesile na Daljnem vzhodu in 1. 1936. podpisani protikomunistični pakt je sprejela japonska javnost kot »naraven zaključek ideoloških naporov obeh narodov proti istemu skupnem sovražniku — razvratnim elementom sovjetske Rusije.« Nenaden Ribbentropov polet v Moskvo in preobrat narodno-socialistične zunanje politike je kakor bomba odjeknil v Tokiu. V mrzlem tušu, ki je zavel iz Berlina, odnosno Moskve, se je poslovila vlada osi in napravila prostor zmernejšemu kabinetu. Poslej je kakor na povelje zmanjkalo japonske iniciative na Vzhodu, dokler ni te dni tudi Tokio navezal trgovinsko-politična pogajanja z — Moskvo. Prezgodaj je še, da bi mogli analizirati temeljne osnove japonske zunanjepolitične preorientacije. Daleč od evropskega vojnega področja, obremenjena z odporom kitajske obrambe globoko v zemlji 400 milijonskega naroda, je Japonska že dolgo gojila tihe nade, ki prožijo otipljiv razlog, da si bo Tokio po zagotovljenem miru na m s kili mejah oiova skušal pridobiti staro zaupanje — Zedinjenih držav. Japonska si je že ponovno prizadeva-~ prisvojiti simpatije ameriškega naro-.i~, kitaiski fronti imajo dopisniki ameriških agencij mnogo več privilegijev kakor sotrudniki drugih narodov. Odškodnino za potopljeno ameriško križa r-r Janstsekiangu so izplačali Japonci j® lstl teden’ dožini čakajo Angleži na denar za svoji izgubljeni vojni ladji še janes. Za mednarodne svetovne razstave v San Frančišku in New Yorku so izdaji Japonci ogromnev sote, samo da prikažejo Ameriki pravo vrednost svojih izdelkov. Ameriškim listom posveča japonska diplomacija naj večjo pažnjo in vsak količkaj naklonjen ameriški članek ponatisnejo japonski dnevniki z velikimi črkami. Na kratko: Japonska se na vse načine prizadeva za spravo z USA in zamera, ki so jo kuhali v Tokiu proti Kooseveltu »zaradi njegove germanofob-skc in zahodni demokraciji naklonjene zunanje politike« je kmalu po moskovskem debakk protikominterne splahnela. Mikadovo cesarstvo se ozira tedaj za senatV Odkar se je ameriški za,odpravo nevtrahiostnega gkona m Je stališče USA glede evrop- ŽLT wvsei" iasno> Wti japonska °d gos'P°darskih ogov, da si zagotovi ameriški trg USA le SE? naib0liSi kupcc japonske svi-Japonskega proizvoda, ki se izdela iz domačega materiala. Zediniene države so v dobavi surovin Japonski na prvem mestu. Samo 1 mn u konjunktura Daljnega 'vzhoda na višku* so nakupi h Japonci za ftnn ’ -pt troleja v Ameriki. p0 janoncVn m • ?' vojni so te nabave v USA še naraslelS danes so si Japonci na jasnem troba najti z Washi„c,„n0‘m aSmiVfe ST V m<" Angleško-ameriško prijateljstvo je bi lo ze od nekdaj Japoncem zelo neljubo Tokio je na vse načine spletkaril, da bi anglosaski velesili razdvojil. Odkar je na Roosevelt odločno stopil na stran Velike Britanije, ostaja Japoncem po zlomu osne politike naslonitev na Moskvo ali Washington. Slednja možnost je Tokiu vsekakor odločno primernejša, kajti strah pred komunistično sfingo ni v nobenem narodu sveta tako zakoreninjen kakor v japonskem. In ker je Amerika v vsej do- Tajinstvena afera s holandske meje HAAG, 24. nov. Nedccor. Sedaj je pojasnjen skrivnostni incident na holand-sko-nemški meji v dneh največje holand-sko-nemške napetosti. Izdano je uradno poročilo, ki pravi, da so Nemci, kateri so vdrli v holandsko ozemlje, bili agenti Ge-stapa, k! so ujeli fo odpeljali v Nemčijo dva angleška častnika, ki sta prišla na nemško mejo zaradi mirovnih pogajanj. Nemci so Ju odvlekli čez mejo v Nemčijo. Po angleškem poročilu, ki Je bilo izdano na holandsko poročilo, pa pri tem ni šlo za kake angleške mirovne predloge, ampak za predloge, ld so Jih ponujal! Nemci Angležem in naj bi Jih bila omenjena častnika le prevzela. V avtomobilu, ki Je pripeljal angleška častnika na mejo, sta bila tudi dva Holandc.% častnik in šofer. Nemci so vse štiri napadli že na holandskem ozemlja. Enega Holandca so pri tem ubili, več pa zlostavili. Eden izmed Angležev Je bil stotnik Ste-vens. Stevens je bil šel kontrole potnih listov v angleškem konzulatu. Sedaj obtožujejo Nemci oba Angleža vohunstva in zveze z atentatorji. BERLIN, 24. nov. DNB. »Vdlkischer Beobachter« v obširnem članku obdol-žuje Intelligence Service, da je on kriv za vrsto sabotaž na nemških ladjah. Samo v času od 18. nov. 1937 do 27. nov. 1938 je bilo 15 težkih eksplozij na nemških, italijanskih in japonskih ladjah. Na ladjah so našli po eksplozijah ostanke peklenskih strojev angleškega izvora. Nemška Gestapo je po svojih vohunih že 1936 stopila v stike z Intelligence Servicem, ne da bi ta vedel, s kom ima opravka. Tako so zbrani vsi dokazi angleške sabotaže, ki jih je priznal tudi aretirani vodja angleške propagande kapetan Stevens. Nemška poročevalska družba je obvestila zdaj vse pomorske družbe ne-angleških držav, s kakšnim sovražnikom na morju morajo računati. Napredovanje Japoncev na Kitajskem HONGKONG, 24. nov. Associated Press. Japonska brzojavna poročila iz lužne Kitajske trdijo, da je Naning, ki leži (A Sikiangu (Srebrni reki), tik pred padcem. Japonci prodirajo v središče gorečega mesta, ki je bilo opustošeno od pogostih letalskih napadov. Naning leži na meji med provinco Kvansi in Indoki-no. Pri oskrbovanju kitajske vojske z orožjem je imel doslej zelo pomembno vlogo. Rusov na Baltu nihče ne ograža HELSINKI, 24. nov. Havas. Predsednik vlade Kajander je na svečanosti narodne obrambe orisal zgodovino finskih stikov s carsko in sovjetsko Rusijo. Sovjetska Rusija je priznala pravico narodne samoodločbe. Finska je bila vedno za tesne prijateljske odnošaje z vsemi sosedi. Sovjetsko-nemški sporazum je mnogo doprinesel k temu, da so se vsi Finci zedinili. Nemčija je v zunanjepolitičnem pogledu edina sila, ki bi lahko ogrozila Leningrad. Po moskovskem paktu je ta nevarnost minila. Z novimi pomorskimi bazami gospodari zdaj sovjetska Rusija v Baltiku. Na tej osnovi Je nemogoče govoriti o nevarnosti, ki da grozi Rusiji od Finske. Po sprejemu zad- njih sovjetskih predlogov se je obramba Finske razdelila, Rusija je dobila svoje strategične točke, čeprav na račun finske nevtralnosti, pa tudi neodvisnosti. BERLIN, 24. nov. DNB. Paasikivi, finski poslanik v Stockholmu in vodja finske delegacije pri pogajanjih v Moskvi, je odstopil. HELSINKI, 24. nov. DNB. Finska telegrafska agencija javlja, da odstop Paa-sikivija kot poslanika v Stockholmu in njegov umik iz državne službe ni v nikakršni zvezi z nesporazumom med njim in finsko vlado. Še pred finsko-ruskimi pogajanji je Paasikivi izrazil željo, umakniti sc iz političnega življenja. Prestolna beseda angleškega kalja LONDON, 24. nov. RP. Včeraj je bil v obeh zbornicah prečitan kraljev prestolni govor, v katerem pravi suveren, da je stopila Anglija v vojno zaradi nemškega napada na Poljsko. Anglija ne išče v tej vojni nobenih stvarnih koristi, ampak samo svobodo in spoštovanje pravic narodov. Dalje apelira na parlament in senat za sprejem novih finančnih bremen, ki naj omogočijo Angliji v zvezi s Francijo popolno končno zmago nad sovražnikom. AGRARNA REFORMA NA MADŽARSKEM "BUDIMPEŠTA 24. nov. Zgornja zbornica je sprejela soglasno predloženi projekt zakona o agrarni reformi. SPREJEM PRI HITLERJU BERLIN, 24. nov. DNB. Hitler je včeraj priredil vojski letni sprejem. Konfe-riral je z generali In visokimi funkcionarji stranke. GOSPA MOLOTOVA ODSTAVLJENA NA MOSKVA, 24. nov. Žena sovjetskega komisarja Molotova, ki je bila edina ženska v sovjetski vladi, je bila odstavljena. Informirani krogi trdijo, da nima njena odstavitev posebnega političnega pomena. NOVE NAGLE TORPEDOVKE LONDON, 24. nov. Kanadske tovarne za bojne ladje so dobile naročilo novih hitrih torpedovk. Zgrajene bodo po novih načrtih ter imele tako brziro, da bodo lahko popolnoma onemogočile vojno s podmornicami. j sedanji tihomorski kakor tudi celinski azijski politiki dobrohotno podpirala težnje Velike Britanije, ne da bi se očitno izpostavljala proti Japoncem, ni torej daleč čas, ko bo Washington posrednik v spravi med Tokiom in Londonom. -Ine. Chamberlain govori v nedeljo po radiu LONDON, 24. nov. Reuter. V nedeljo ob 21.15 bo govora angleški ministrski predsednik Chamberlain po radiu o vojni in miru. POKLIC DVEH POSLANIKOV V VVASHINGTON LONDON, 24. nov. Ameriška veleposlanika pri britanski in belgijski vladi sta bila odpoklicana domov, da se posvetujeta s predsednikom Rooseveltom. Veleposlanik Kennedy namerava v Ameriko z letalom tipa American Clipper. Oba diplomata sta izjavila, da jima posebni razlogi odpoklica niso znani. LORD LLOYD ODPOTOVAL IZ SOFIJE SOHJA, 24. nov. Reuter. Lord Lloyd je zapustil Sofijo. Na postaji so se poslovil od njega predstavniki oblastev in velika množica ljudi. ODHOD »NEPTUNIE« V JUŽNO AMERIKO. GENOVA, 24. nov. Stefani. »Neptunia« je odplula v Južno Ameriko. Na ladji sta škofa iz Rio d« Janeira in Pernambuca tet člani fašistične misije, ki se bodo izkrcali v Barceloni in položili bronast venec na grob Priino de Rivere. DANSKA MISIJA V LONDONU LONDON, 24. nov. Danska misija, ki ji je na čelu princ Axel, je prispela v London. Zaključila bo trgovinski sporazum med Dansko in Anglijo. PRED VOLITVAMI NA KUBI HAVANA, 24. nov. Havas. Polkovnik Batista je pristal na kandidaturo treh vladnih strank za bližnje predsedniške volitve 28. februarja 1940. Zakonodajne oblasti pa hočejo volitve še zavleči. Borza. C ur ih, 24. nov. Devize. Beograd 10, Pariz 9.86'A, London 17.41, Newyork 446, Bruselj 73.80, Milano 22.50, Amsterdam 236.65. Berlin 178.62, Stockholm 106.25, Oslo 101.37, Kopenha-gen 86.10, Helsinki 9.05, Buenos Aires 104. Pomaži zapiski V Beogradu je biio^včeraj vec poii^ nih sestankov in avdienc. P ^ že o avdienci dr. Mačka v sr ^ pri knezu namestniku Pavlu- Jf traj se je vrnil v Beograd predseflP vlade Cvetkovič^ ki 3e_mie' se je govor z dr. Mačkom. Dr. M ^ nato sestal s podpredsedni. dr. Korošcem. Cvetkovič je bi ^ v avdienci pri knezu namesto ,je#c; uro kasneje je bil v P01?0™1 ^en četudi dr. Maček. Popoldne Je W vaze stanek, na katerem so sodelovali ^ ^ kovič, dr. Maček, finančni m Šutej in minister brez listnice • ^ lian. Dr. Maček se je nato sescu munskim poslanikom. Politični ,. «tve, pisujejo tem sestankom vazne Ne bo se dopustilo, . da bi prevladali Pred odhodom v Dalmacijo je1”" Šubašič podal referentu za ass da je »potrebno sodelovanje v hrvatskega naroda ter z m zaupanjem, požrtvovalnostjo m no pomagati pri načrtnem d , se dovoliti, da prevladajo čili bomo sebičnost tistih. Ki n ^ vajo pravic in potrebe zajed“* ^ no bomo pobih vse razdirajoče » ^ ki bi z nezakonitostjo hoteli ta ve In koristne sile v brvatsk Mi ostanemo neomajno na če™ svobode in socialne pravičn Uradniško Uprava je zelo važen činitelj Jj Kjer^ je uprava slaba, hira ,ni§|fi i. Pri nas je bil uzakonjen uraj^ kjer je bilo napredovanje tu # pns vica ministra — politika-ljudje z nižjo kvalifikacijo fl ^poBcfl zahtevajo višjo izobrazbo. . fa$l ost. politike so svojo slabost, n... ^0 pohlep po materialnih k°r,s v svoje namene. Ostalim bilo seveda težko delati v dose;Le. sferi. V političnem pogledu ye^e1 režimi terjali od uradništv* ^ # Večina vodečih politikov je ja njeS štvo za utež, ki bo potegni .^0rn P ^ stran. Zdaj je treba dati i tf poli^U vico svobodne samoodloč ^ pfa. uradu pa zahtevati n delo brez protekcij. .(»Vata*®" Stic). Proti razdiralce*^r Stjepan Radič ni nj«* x vseijjjn ■atskega kmeta od srbskeg niešcati vaisKega Kmcia. w nje se je ogorčeno bor' P i0 zg« gr- špekulantom nacionalizma v5en skega prava. Mi hočemo nem0g0^^i bov in Hrvatov, ker J jj p^P y liti. Vedno bodo hrvatski jma# ^ Srbiji in srbski Hrvatski- . ge z* ^ metnejšega dela n^°Hrvatotn 1 račune, kakor Slovaki. ^ neizP jce; storjena krivica, zato je nis0 st borbe, da se to popravi. ^Qta0o * ■ 4e- da bi jih iztrebdi. Živeti .fl sl0 « ^ in je bolje, da se & Jo, kakor da bi s, glave. (Hrvatski list ^Br0 ##|j«l>1 V, Oku potih le« Nemci iz i"90V‘ Objava načrta o pres žjvabiio f je sprožila v so manje. »Vistosmerj ^etliH so. ^ selitvi takoj zavrnil^ skuphiice- „ 0l „ morju . pa vpr; meten Nemec se J selitvi takoj zavi«- * pri tem le za »»»J morju- X lahko utonile v _tw ^ meten Nemec se svojm i0\ew baltski Nemci z)veym cel0 14® let, Nemci na Tl..krat od zakaj morajo & jugovzhfdu d 50 tolažijo Nemce "a v poštev Pf je da ti ne priha|j ® Us°i0*Le P*&, 100 leti za lzS Prelt\sc ft. da je odločitev'S rajh3-za vse Nemce i ,eXli bo ge mor Nemci iz Rusue, J koder ^ let, P govzhod Evrope, pet# preseliti vsi Nemci v »Die Donau«j____--------- “Mariborska ^ deloma oblacn<^ toPlota a 2-raj ic bila najv,Sla t pa nižja minus 1*°’ * Hovjce V ljutomerski okolici se pogreza zemlja V znani Rinčetovi grabi je v nevarnosti več lepih domačij Ljutomer, 24. nov. Znana in lepa, od obeh straneh z vi' Neradi obdana Rinčetova graba pri Ljubnem, dela tamkajšnjim vinogradni-Om v zadnjih časih resne skrbi. Pred ei so tam slučajno naleteli na precej Ju. sloje dobrega rjavega premoga in Ko podjetje je začelo premog tudi izkoriščati. Kako je nastal v tem gričevnatem sve-t premog? Panonsko morje, ki se je ne- koč na obronkih Slov. goric razlivalo v ?n^atTierne dolinice, je prinašalo od dru-velika debla. Debla je voda odlagala dolinah, kjer so se nakopi-vala in jih je potem morje zasipavalo mn , l11, Iz tega ie nastal današnji pre-8, ki mora biti že precej star, ker na Jevm ni mogoče razločiti ostankov lesa, to moremo opaziti pri velenjskem * Te Plasti premoga se nahajajo v Rin-7®* grabi, na Preseki, in še drugod. L^etoifi grabi in na Preseki premog in ki®!0, in ga prodajajo po vsej daljni “znji ljutomerski okolici. Ker so preženi6 plasti tak°i P041 vrhnjo plastjo j. J®* ni pri izkoriščanju posebnih te-6aW eS *ega je tu ilovica, ki je kom-da ni treba posebnih podpomi-•- drugih priprav za podpiranje ro- viničarjev in posestnikov. V jesenskem času se največ koplje, ker se hoče vsak oskrbeti s premogom za zimo. Sedaj pa se je začela nad temi nezadostno zasipanimi in podprtimi rovi vdirati zemlja. Ob vznožju nekega griča, kjer je bil tak rov, se je zemlja vdrla in vsa mastna ter mokra ilovnata zemlja s področja, kjer so lepi vinogradi in sadonosniki, začela lesti v nižino. Nastale so potezine, ki so eni posestnici in enem posestniku napravile občutno škodo. Ves sadonosnik in veliki del krasnega vinograda in je začel lesti v dolino, vmes pa so nastale velikanske razpoke, ki so pretrgale korenine dreves, ki so se nato posušila. Ljudje so zaceli svet drenirati, misleč, da suha zemlja ne bo lezla v dolino, a vse to ni pomagalo. V Rinčetovi grabi bo uničen krasen vinograd in sadonosnik, v nevarnosti pa je tudi stanovanjska hiša nekega posestnika. Če v doglednem času ne bo prišla pomoč, bo uničeno mnogo ljudskega premoženja. Ta krasna in znamenita Rinčetova graba, ki slovi po svojih naravnih krasotah in po svojem črnem diamantnem zakladu, ki je v osrčju njenih obdajajočih hribov, bo postala usodna za nekatere posestnike, in to po neprevidnosti drugih. Zastoj v opekarski industriji NA MURSKEM POLJU JE NASTALA OBČUTNA KRIZA skn in stropov. jf0 začnejo enostavno kopati rov, liei Pridejo do premogovih plasti, kop-*J0 Premog ter ga odvažajo. Strope ro-Podpirajo zelo primitivno, tudi ni po-varnostnih naprav. Čim je en rov ^njen, zasujejo vhod v rov in zač-!!° k»pati na drugi strani. Tako so na--^li vse tamošnje griče, da segajo rovi pod vinograde in celo pod hiše Na Murskem polju, posebno v Križevcih, je zelo razvita opekarska industrija. Tri velike opekarne, med njimi ena zelo moderno urejena, so tu proizvajale razne vrste opeke in dajale revnemu prebivalstvu še dokaj dober zaslužek. Opekarna v Ključarovcih, »križevska industrija«, že več let ne obratuje. Velikanski tovarniški objekt stoji mrtev nedaleč od železniške postaje. Baje je nameraval kupiti objekte pred kratkim neki podjetnik in napraviti iz njih večji tekstilni obrat, ki bi dal tukajšnjemu delavskemu življu več dohodkov. S tem bi si opomogel kraj, drugič pa bi se zmanjšalo izseljevanje delavcev v tujino, ker bi lahko doma imeli lepši zaslužek. A žal so se pogajanja med lastnikom opekarne in kupcem razbila. Opekarna v Ltricovcih obratuje vsako leto, a le nekaj mescev. Opekarna je znana po lončarskih izdelkih. Vendar je morala obrat sedaj skrčiti, ker ni naročil. Opekarna v Borečih, last gornjerad-gonske občine, je najmodemeje opremljena. Največ izdeluje tako zvano »strojno opeko«. Leto je bila konjunktura zelo dobra in opekarna je delala s polno paro. Kritični mednarodni dogodki pa tudi temu industrijskemu obratu niso prizanesli. Zaloge so polne, opeka ne gre nikamor. uprava ima mnogo odprtih računov pri svojih odjemalcih, ki ne plačajo blaga. Tako je bilo podjetje prisiljeno, da letos predčasno ukine obratovanje in delavstvo je zopet brez zaslužka. A vsi upajo, da bo spomladi zopet bolje in da bo zopet več dela. Spekulacija z izvozom živine ^4nje čase je velika konjunktura za naše živine. Mnogi izvozniki za-da je treba to ugodnost kar naj-^ti 'n priporočajo celo uvedbo ia j^ei»ih dni, da bo ostalo več živine 02. dni, Nihče pa se ne vpraša, kdo tega korist> ali živinorejec ali pa in mešetar? Dokazano je, da kJ,a dva. ki se debelita na račun na- Die ki je zaradi pomanjkanja kr- viflo i Prodajati tudi nepitano ži-%o -z živine se J’e v zadri>em času ^ Še BOVee^’ Na teden izvozimo 1000 2,av goveje živine v Italijo in Ker je nenitana živina lažja, orani_ . ie nepitana ido ' ° uvoziti več živine, da doseže-SreiM° težo- Pri tem pa izgube ži-% ?JC1 tudi po 25 odst. pri izkupičku. >it gredo celo tako daleč, da k Dulraj0 živine, ali je pitana ali*ne, ce-v^a; mensko živino že kupujejo in iz-■JliMji’ zaradi česar je izkupiček še Sivjne,‘ .^mazana špekulacija pri izvozu ■ 'Ute. . j Pripomogla našim živinorej- ^bea,Irnai° Dri vagonu do 40.000 din Kar gre seveda v žepe izvozni- Vv Pojasnilo t!'v^ ^r°^a iz Rug, ki smo jih objavili n'„?®tn je poslal občinski urad v fes 1? )c Pojasnilo: l3sioh,v i ,Je »na zadnji občinski seji &1«1 d°sedanji župan v Rušah, g. genski jres Pa Je >da j® nastopil samo &A?*lie * “opust, ker radi očesne bolezni in ne more °Pravljati občinskih H'. ^ok Lmora P° nasvetu zdravnika g. ii”, niirnvnli fin nnnrnHin Turli C' da ,„d mirovali do operacije. Tudi ni « 11 8- Josip Jnrše izvoljen na ® » pa da to liste Pri občinskih lL!*V61ip„ iusah sPJoh ni bll°. temveč je {(•'• na gospodarski listi „Narodmb ^ •' vjumuuua uauju uroz- Wfožnij?n,andil‘ja g- Šebenika, da bi M fes P°slaja nastanila v občinski s« vloži! - jeJ da take prošnje sploh iti« '>t’esh-J.k!)redložil je samo prošnjo, da iej 2* ?tavbišče za novo orožniško :?j() Pd°i5l’ji ^ ugodilo. .ob?'!«0? banska uprava na iv^l R nsliega odbora, katerega je ' vnt«n Stanc, uvedla preiskavo, pro- za- % Js?® ^an>.da Je obč*nski odbor' sam po J. °.SM bansko upravo za revizijo % .fte: c . občinskega tajnika g. rtanc je bil samo pooblaščen, VPanin °o^inski odbor pri sodnijskem pod^k ^ ^ergi 'n jireskrbi vse kov in mešetarjev, ki postajajo na naših mejah že kar nasilni in trpi zaradi njih tudi domači trg. Znano je tudi, da je sedaj silno razvito trgovanje s Priza« dovimi izvoznicami. To je nova špekulacija, ki jo naj oblast vsekakor kontrolira. Izvoznice so namenjene zadrugam in ne Špekulantom! Kako je mogoče, da izvozijo nekateri izvozniki na teden do 60 in celo do 200 vagonov živine in zaslužijo pri tem 40.000 din? To je treba na vsak način preprečiti in umazano špekulacijo na račun kmetov ubiti. Iz Slovenskih goric Pomanjkanje petroleja. Podeželski trgovci dobivajo petrolej za drobno prodajo v zelo omejenih množinah. Radi tega se je močno podražil. Po večini prodajajo trgovci petrolej po 8 in 9 din liter. Prebivalstvo je po podeželju radi tega hudo prizadeto, ker mora kupovati za razsvetljavo stanovanj tako drag petrolej, če ga sploh dobi. Radi tega je nastalo veliko zanimanje za elektriko in mnogi trdijo, da bi raje zmogli stroške napeljave vodov nego bi imeli še naprej mnogo dražjo petrolejsko razsvetljavo. Vse kaže, da se bo petrolej še podražil, Radi tega bi bilo skrajno potrebno pričeti resneje misliti na elektrifikacijo našega podeželja. Mraz pritiska —, beda narašča. Nastalo, je mrzlo vreme, ki je hudo prizadelo mnoge bajtarske in viničarske družine. V trumah se zopet pojavljajo pri našem kmetu berači in brezposelni In prosijo za obleko, obutev in živež. Socialno bedo močno občutijo tudi naše obmejne občine, ki morajo vzdrževati številne občinske reveže, katerih število je letos ponekod znatno naraslo. o V Beogradu je umrl znani slovenski novinar in mladinski pesnik Zvonimir Kosem, ki je bil referent v tiskovnem oddelku zunanjega ministrstva in lektor Centralnega presbiroja. o Maistrovi borci se vabijo, da se v polnem Številu udeleže sestanka, ki ga sklicuje odsek Zveze Maistrovih borcev v Cirkovcih za petek, 1. decembra 1939, ob 2. uri popoldne v Kolodvorski restavraciji tovariša JFrasa v Cirkovcih. o Betonska cesta Kranj—Polica, ki so jo pravkar dogradili, bo jutri o tvor jen a Po- tki Naklega bo zgrajen daljšek te ceste drugo leto. C elge c Mesino gledališče. V sredo so gostovali Mariborčani z-veseloigro „Neopravi-čena ura“. Gledališče je bilo zopet nabito polno. Režiral je Jože Kovič. Igralci so publiko izborno zabavali in je večer potekel v izvrstnem razpoloženju. Občinstvo je goste nagrajalo z živahnimi aplavzi in priznanjem. c Zveza brivskih pomočnikov v Celju bo priredila strokovni tečaj iz damsko-frizerske stroke. Brivski pomočniki, ki se želijo tečaja udeležiti ,naj sc prijavijo do torka 28. t. m. zvečer v prostorih Zveze v Delavski zbornici. je —-------------------— bi bilo, da b ise z delom čimprejc pričelo, ker potok ob vsakem večjem deževju poplavi polja in travnike. c Uredili bodo cesto iz Stor skozi Sv. Lovrenc na Svetino. Tc dni je bila tozadevna komisija, ki so se je udeležili zastopniki teharske občine in celjskega okrajnega cestnega odbora. c Ukradeno je bilo kolo mizarskemu mojstru Karlu Stukleku v Cretu. Aretirali so Stegnerja Franca, pri katerem so dobili ukradeno kolo. c Tatvine. V kinu ,,Metropol" jc bilo ukradenih natakarju Martinu Kovaču iz Ljubljane 200 dinarjev .V zvezi s tatvino so aretirali dva osumljenca in sicer Avgusta P. in Jožeta T. V istem kinu je bilo e Za regulacijo potoka Dobr&nice odobrenih 80.000 din. Pob-ebno Mednarodna cesta Včeraj ie bila na zelo slovesen način otvorjena in izročena prometu nova mednarodna cesta Beograd—Novi Sad— Subotica—državna meja, to je del ceste London—Carigrad. Doslej je naša država zgradila 203 km te ceste od madžarske meje do Beograda, tako da ostane še zgraditev 175 km, in sicer na podaljšku Beograd—Niš—Caribrod—bolgarska meja. Skupni stroški so znašali preko 250 milijonov din. Pri gradnji te mednarodne ceste je sodelovalo 17 gradbenih podjetij, lastniki kamnolomov in cementnih tovarn. Nova cesta je velikega pomena v mednarodnem prometu, ker veže skoraj vso Evropo z Balkanom. Pri otvoritvi so sodelovali naj višji državni funkcionarji in velika množica ljudi. Slovesnosti so bile vzdolž cele ceste, ki teče po našem ozemlju. pri blagajni ukradenih 200 dinarjev soprogi nekega uradnika. Policija je tudi tem tatovom na sledi. Ugotovljeno jc, da so tatovi v kinu isti, ki so izvršili zadnje case vlome na Hribu sv. Jožefa in na Cesti na grad. Prišli bodo kmalu za zapahe c Padec z voza. 36 letna posestnica Frančiška Kraljeva iz Brezna pri Vitanju i<-padla v Konjicah z voza. Pri padcu si 'je zlomila levo nogo v gležnju. — Pod voz jc padel 51 letni voznik Josip Crnelič iz Škofje vasi. Vozil jc plohe. Ko je zavrl voz, je_ padel pod voz. Kolo jc šlo čez njega. Dobil je težke poškodbe po telesa m zlomljenih iina več reber. Ptuj P Vmr* J* v bolnišnici Horvat Roman, P°s i* Jablane pri Cirkovcih. . P Dlje po 1? din. Cena olju se je v Ptuju naglo dvignila na 16— din. Pravijo pa da bo skoraj po 17— din. Gospodinje upajo, da bo odbor za pobijanje draginje preprečil nadaljnje dviganje cene. p Poročila sta se Leopold Vahncr, sodni uradnik in Centrih Ema, zascbnica p Nesreča. Korenjak Rudolf, 25 lelui pos. sin iz Sv. Barbare v Halozah je pri Boriu padel z motorja Ifc si zlomil nogo DP. Pe,®yce“ se ne Izplačuje podpora. I tujska Pirichova usnjarna je nedavno od- rtila okoli 5 Odelavcev. Ti so si morali prej prizadevati, da so prejeli podporo od Borze dela v Mariboru, mnogi pa je mti niso dobili. Ptujsko odpuščeno delavstvo je zategadelj upravičeno nezadovoljno in razburjeno. Ce so prej redno plačevali prispevke, imajo sedaj tudi pravico do podpore. Netočnost v izplačevanju podpor povzročajo občine, ki ne odpo-siljajo sproti delavskih knjižic, in Borza dela sama Vrh tega pa je ptujsko delav-atvo zdaj še posebej prizadeto zaradi na-Č dr»8‘nje. Delavske družine ao ?askrblj'ene, kako bodo shajale vnaprej. Ko jih le že doslej tlačilo splošno poruani- i ne^i e,avoev ie tovarna spet poklicala na delo. 1 p Zakaj tolika racUka v ecnah? VPte-Jl‘ BeJe. raast podražila že na 21 din. Na včerajšnjem sejmu pa so se zrejene svini« plačevale po 8*50 dm. 5 DRAGINJA NARAŠČA, A DELAVSTVO BREZ DELA Kakor povsod, je občutna draginja tudi na Pragerskem in njegovi daljni okolici. Cene moki, olju in sploh vsemu so se zvišale, kar občutijo tudi uslužbenci nižjih slojev, a najbolj pa delavstvo, ki je ostalo ua zimo brex dela in ne ve, s čim bo preživelo sebe In številno družino. Edina tovarna na Pragerskem, ki nudi tamošnjim in okoliškim delavcem zaposlenje, je tovarna opeke g. Stain-klavberja. Tudi ista je bila primorana, da delavstvo na zimo odpusti, ker ie voz opeke v zastoju. Kmetsko-nadaljevalna šola v Križevcih LJUDSTVO JO JE SPREJELO Z VELIKIM RAZUMEVANJEM V Križevcih pri Ljutomeru je bila v torek otvorjena dvoletna kmetsko-nadaljevalna šola. Šola je bila ustanovljena že 1929. leta, a je bila samo enoletna. Letos pa se je spremnila v dvoletno. Lanski gojenci, ki so končali prvi letnik šole, bodo letos obiskovali drugi letnik, dočim se je v prvi letnik vpisalo okrog 30 novincev. Naš kmetski stan nima nikakih posebnih nadaljevalnih Sol, v k-l^rih bi se pripravljal za svoj kmetovalski poklic. V kmetijske, vinorejske, sadjarske šole ne morejo vsi naši kmetski sinovi, ki so določeni, da ostanejo doma na svojih grudah in na svojih domovih. Zato so kmetsko-nadaljevalne šole za naše podeželje zelo velike važnosti, saj nudijo doraščajoči kmetski mladini ono zavetje, ki ga ne najdejo drugod, in ji dajo teoretične kakor tudi praktične vzpodbude za napredno delo na svojih kmetijah. Posebno v obmejnih krajih so te šole i • uadaijevalnice ijndskoSolsk« vzgoie, kjer je treba podčrtavati tudi socialne momente. otvoritvi v Križevcih se je zoralo okrog 50 gojencev obeh letnikov in ves odbor kmetsko-nadaljevalne Sole, i,ii£aDV0^° ss' župan Vaupotič, Sku-’f;a’ » dr- Lc*>ar> Dolamič, ka- Plan Ašič ter šolski upravitelj Križman m učitelj Kolar. G. Križman je obrazložil pomen-kmetsko-nadaljevalne šole glede na Mursko polje, na kar je župan pozdravil navzoče in vzpodbudil k vztrajnemu in doslednemu delu. S tem je bila otvorjena važna postojanka kmetske kulture in vzgojevalnica kmetske mladine v središču Murskega polja. Poudarjati moramo, da je zanimanje za to šolo zelo veliko In da je zanjo povsod splošno razumevanje. Kadar gre za zdravje naroda, ne sme biti Izgovorov! Ali bodo nezdrave razmere v mar.borski bolnišnici večno kričale na gluha ušesa č.n teljev ? Vprašanje mariborske bolnišnice je že star problem, ki pa postaja iz leta v leto vedno bolj pereč. Kdor ima opravka v tukajšnji bolnišnici, je presenečen, ko vidi, kako je natrpana. Vsi hodniki so polni bolnikov, vse sobe prenatrpane. Na zasilnih ležiščih, na ležalnih stolih, na naslanjačih, na otcmanih in celo na tleh morajo ležati celo teže bolni ljudje, ker jih uprava bolnišnice kljub najboljši volji ne more preskrbeti tako, kakor je potrebno za bolnike. Kdor vidi na eni strani pravkar opisano sliko v bolnišnici, na drugi strani pa velike nedograjene objekte nove mariborske bolnišnice, ne more razumeti, zakaj še odgovorni krogi tako igrajo s človeškimi življenji. Pred leti je bila vsa severna Slovenija, ki je navezana na mariborsko bolnišnico, prijetno presenečena, ko so zvedeli, da bo država s pomočjo banovine zgradila pri sedanji bolnišnici nove bolniške paviljone. Res so pričeli z gradnjo, toda samo pričeli, kajti že dve leti stoji veliki paviljon še v surovem stanju nedograjen. Načrt predvideva zgradnjo velikega paviljona, nove porodnišnice, centralne pralnice z najmodernejšimi stroji, centralnega kotla za ogrevanje bolnišnice in V Nemčiji je oskrbovalna doba v bolniš-1 Javnost, ki že dolgo opazuje nezdrave nicah 32 dni. Da oskrbovalna doba v Ma- razmere v naši bolnišnici, katerih pa ni riboru stalno pada, ne gre na račun me-' zakrivila bolniška uprava, zahteva, da dicinskega razvoja, marveč samo na ra- odgovorni ljudje pristopijo k rešitvi te- cun pomanjkanja bolniških prostorov. Še ga neodložljivega problema. Kadar gre neozdravell bolniki morajo dati prostor za zdravje naroda, ki tvori in vzdržuje težko obolelim ljudem. Da pri tem silno državo, je treba Za ta narod skrbeti, skr- trpi nase zdravstvo, je popolnoma ra- beti : za njegovo najosnovrieišo dobr,no: zumljivo. ‘7a zdravje- . ‘ _ig. Porast krušnih cen V sredo je bilo pri »Zamorcu« zborovanje mariborskih pekovskih mojstrov. Govorniki so poudarjali, da so se dvignile cene moki za 80 par pri kg, kvasu pa za 4,25 din pri kg. Zaradi tega so v Ljubljani in Celju peki že zvišali cene kruhu. Sedaj bodo sledili še mariborski peki in kruh podražili kakor v Ljubljani in Celju. Kljub temu da so. pred dnevi neki pričeli peči kruh maniše težine. bodo s 27. t. m. ponovno podražili kruh. S NAPAD V ZGODNJEM Pred MauLnerjevo lo''ar"° ni];0nca ‘28-sta danes zjutraj napad a dva z ter :0 letno delavko Marijo Petrovičevo ter^ nevarno poškodovala po S ,, in palico. Petrovičeva se je zatekla nišnico. m Zaradi draginje je za varna Freund povišala tlela\ st 40. par ali za 3‘20 din na dan. • • . .. m Ukradeno in najdeno kolo. Jnejna. mu mojstru Alojzu Frangež i ,ukra. nec iz veže v Dalmatinski uii«'«, ^ del „Superbo“ kolo z ev. stey- pj^tnavski ga dne je bilo ob vrtni °SraJ1„^rai-e i ev. cesti 71 najdeno kolo brez zn zg[asi štev. 24.226. Lastnik kolesa naj na policiji. . v ja- m Vlomna tatvina. V drvarni_ ne. dranski ulici 49 se je ponoči p ^ g0. znan . tat in ukradel kapetanu ^ -An; drožiču, kurjaču Leopoldu I\r o’rodje, Ferenčevi- in Juriju Kovaču raz r,rnmn<7 in rirnoe.' nredmete.; Skoda jo r ferenčevi- in Juriju tem dnem stopi-v veljavo naslednji ce- , premog in druger predmete.-nik. ki so ga prejeli že vsi mariborski — peki: Kilogram belega kruha bo veljal 4.75 din (prej 4.25 din); polbeli kruh bo po 4.35 (prej 3.85), črni kruh 3;80 din., [racilcl0naino -ivntaavzevu p*-« — (prej 3.60 din). Ker je v .Mariboru v ve- j 3. in 5, decembra ob 16. ; uri v ’javi komadni sistem,, se bo zmanjšala' domu. teža kleba, s čimer se bo uveljavila podražitev kruha. Drobtine bodo odslej veljale 10 din kg, prej pa samo 5 din. Akademija Sokola M®1*®6 j^’m^don'u' novembra ob 20. uri v Sokols • Mamice, aleki. Opozarjamo na bj ^ tradicionalno Miklavževo g^olsk#11 Popis vseh mariborskih otrok VARNOSTNI UKREPI, KI NAJ NIKOGAR NE VZNEMIRJAJO. ^ ugicvaujc uumisnice mi j,-, _ .' . . . . _ velikega administrativnega poslopja za t 1« . P°Plsu'JeJO _ dni.| Tudi mariborska mestna občina bo na- pisarne in stanovanja bolniškega osebia l 0 °° 6 le!’ to ie mladino, ki je še pravila popis otrok v mestu1 Vsi prebi- Dalje predvideva načrt tudi nadzidavo | ”aye.zana na tujo pomoč. Občine potre- valcl bodo dobili posebne pole, na podla-internega in kirurgičnega oddelka Vse to 1, jej° to. statistiko zaradi morebitne eva- gi katerih bo mestni zaščitni odbor na> bi veljalo skupno okoli 21 milHminv rfil kt!aClje’ k! bi blla Potrebna zaradi zrač- pravil načrte .4 - Vstopnice za akademijo. - so v predprodaji pri Pultu*11- ,/e- « V proslavo državnega praz« :iBe dinienja priredi Sokol M ari,bor-, ^ostu1 1. decembra v Sokolskem domu , ples. . .„ oh 18' , ra Nočna lekarniška služba., ! vključno 24. t m.: - Lekarna_p.. , rJ)a Gosposka ulica, 12, tel. 2S-12; st^ 33, tel- Angelu varuhu, Aleksandrova ces« 22-13. bi veljalo skupno okoli 21 milijonov dih. Z ozirom na sedanje razmere pa je izključeno, da bi, mogli računati na nada- tino ,M*al?o&ožno"sodišče^iHans^r-ap^ Englisch.. Pn’i film s sIoven® najBo»ejf r,° . burlesk Grajski kino., Danes T!z^r^oSer, ilo okrožno sodišče . Hans; a3pisi. nih napadov. Jasno je, da za to še ni ” pravu načrte za eventualno evakuacijo, j » Esplanadc kino. j Svoj čas smo že poročali, da obstaja na- film z Shirley Temple v > črt, da bodo mariborsko mladino snra- veselja in čaronno „ “netka » Ijevanje započetih del. Vsekakor pa je potrebno, da se dogradi in uredi že ob P stoječi bolniški paviljon, ki bi tudi Tnatno razbremenil, sedanjo bolnišnico. Dograditev, vse potrebne instalacije in oprema tega paviljona bi veljala okoli 5 milijonov din, kar bi pa z dobro voljo in uvidevnostjo sedanjih nevzdržnih razmer v mariborski bolnišnici že bilo izvedljivo. Kot bolniški reporter sem imel večkrat opravka v administrativnih prostora m v sprejemni pisarni mariborske bolnišnice. Pisarne so vlažne in zatohle, »tene kažejo rebra in so v takšnem stanju, da so se mi smilili uradniki, ki morajo vse življenje preždeti v teh »pisarnah«. Se slabše je s sprejemno pisarno m cakalnico za bolnike. Ta je tako Slai’n L3f .?rostora v samo za naj-'ec 10 bolnikov, dnevno pa se gnete v njej po 30 l>olnikov, ki čakajo na dežurnega ^zdravnika. Pozimi bodo morali bolniki čakati zunaj na mrazu, kar pač ne bo krivda bolniške uprave, marveč onih, ki odgovarjajo za zdravstvene razmere! Zato bo treba nujno rešiti tudi vprašanje zgradnje administrativnega poslopja, ker se v sedanji podrtiji gnete nad 100 ljudi. Zanimivo je, da je bil denar za gradnjo tnariborskjh bolniških paviljonov že na razpolago. Znano je, da bi bil SUZOR dal banovini za dograditev in ureditev slovenskih bolnišnic posojilo v znesku ....nulijonov din. S tem denarjem bi se bili zgradili bolniški paviljoni v Maribo- c wZ5m nova bolnišnica v Murski bobo 1, renovirala bolnišnica v Celju, po- 5SV!Lb°1?iiSnica 1 SI°venjSratau£ dila izolirnica v Brežicah in renovirala bolnišnica v Ptuju. Potreben bi bil samo se pristanek finančnega ministra in denar za tako važne namene bi bil tu. Tako pa je vse skupaj padlo v vodo in* razmere v slovenskih bolnišnicah so ostate prav tako nevzdržne, kakor so bile Zlasti so nevzdržne . razmere v ljubljanski m mariborski bolnišnici. stvarne potrebe in so to le varnostni črt, da bodo mariborsko mladino spra-ukrepi, ki- jih podvzemajo sedaj vsi ev- vili v zaklonišča v okolici Šmarja pri Jel-J! šah. . 9t »Maribor brez vode in elektrike . V NEDELJO BO ZANI MIVA GASILSKA VAJA. V nedeljo od 9. do JO. ure bo priredila leg tega bo pri vaji tudi prvikrat naprav- manborska gasilska četa nevsakdanjo in Ijen poizkus razmestitve gasilskega oro- zeio zanimivo vajo. Gasilci bodo oprav- dja po raznih delih mesta ter alarmiranje jan svoje delo kakor da bi bil v mestu in pozivanje brez običajnih alarmnih na- pokvarjen vodovod m električna napelja- prav, oziroma zvonenja. Za zanimivo va va. Kako rpsitf mpcfn 'ii ■>: ... . , .« . . - va. Kako rešiti mesto brez vodovodnega omrežja in elektrike, je problem, ki ga bodo v nedeljo načeli naši gasilci. Po- jo je med gasilci in meščani veliko zanimanje. pr^ mestnem pojfavaSvu 1“?“smislu I r,m-?Icklrikar P0^ Sv. Urbanom. Elektri-naredbe banske uprave popisati vse otro- 5 uVZn?Žja uV' !jrbalJa eP°, ,naP,re' ke v starosti do končanela 16 leta ki duje m bo decembra 26 zažarela elektrika. v starosti do končanega 16 ,Ieta, ki prebivajo v mestu Mariboru. V to svrho so se zadnje _ dni dostavljale družinam m Tatvina v zdravniški čakalnici. Ku- no JII- * Kino Union. Do vključno P®- er^ gcl“ prvovrstna filmska pnp & za^° čaram ženi in posledicah t,f„r.sj1ali. Marlene Dietrich, Herbert ___ Mariborsko qledali*ie ZP&*' Pelek, 24.: Zaprto. . Sobota, 25., ob 20.: Celjski ne cene. Zadnjič. Radio Sobota, 25. noveoffl; ?&r0; Ljubljana: 7. Juti-anji poz®a; is' oQ.30 13.02. Plošče,- 17. Otroška , 9). 19.20 Kvaternik in rakovšKa Pisan drobiž; 22.15 BO. ii' Skladbe Franje Lučiča, ^sče); SKiaane r ran je i^ucicu. T .c Zbor Donskih kozakov CpJjgT. %1i 22 20 Plesna glasba. — listi, ija; 7., 11., in 21.30 Lahka in nja oddaja in 21.30 lan: 21. 'P* plesna - Verdijev ^Rigolett^ 11., 13.25, -. ilesna g1,! Kdor hoče služit’, mora Z ^ J«"!« M"«.« Božmko,, Je prijavila poli-1 strožjo službo; tata j° v SVOJI družim bodisi svoje ali tuje otroke do zaključno 16. leta starosti, prosimo, da zahtevajo takoj popisne pole v socialno-poli ličnem oddelku mestnega poglavarstva v Mariboru, Rotovški trg 9. m Ljudska univerza. Drevi ob 20. pre dava dr. Ljudmil Hauptmann, univerz, pro- {SMS?** 0 te"‘ ”Revoluciia bo.prtd zračnimi napadi . 5??.yerjevi ulici in kosti prepeljali na fran- s^uPno 2 mariborskim priredil pri tovar- m tottU.,. • .1"' ’>Kov.lniK na T««« vajo z zameg- neka zagrebška veielrgovina.' ? i r'*!'?.', ap?ra"’ k' so izdelek »Kovine«, djem v kleteh bivše pivovarne Union y ® veni aParat je kotel v obliki ko-sldadišču je..tudi. velika hladilnica 'na šarice za sa<3ie- Posebne-kisline in kemič-elektnčm pogon. | ne sestavine proizvajajo pod gotovim pri- Obramba z ^ ZANIMIV POSKUS ZAMEGLITVE MESTNIH PREDELOV. ',,K? V nedeljo dopoldne bo odbor za obram bo . pred zračnimi napadi na Pobrežju im p0 T3' tiskom umetno meglo. ^2 e% ^ii«1^ fr se lahko zamegljuje 20 do 30 ^ ^ o ka zameglitev bi veljala_.at veli3 narjev. Zameglitveni ap ^ din w kislin in kemikalij okd^ Demonstraciji zamegnven^ lahko prisostvuje tudi jav Naval bolnikov na mariborsko bolni?, nico je vedno večji. Lani je bilo v bolnišnici nad 15.000 bolnikov, letos jih bo okoli 17.000. Dnevno pride v mariborsko bolnišnico okoli 40 bolnikov, stanje bolnikov pa je vedno okoli 550. Zato ni čudno, če morajo ležati bolniki kar na hodnikih in po več v eni postelji. Tudi ni čudno, če odpuščajo iz bolnišnice še ne-ozdravljene bolnike, torej ljudi, ki so sicer tiajhujšega rešeni, vendar pa so še potrebni bolniške nege. Povprečna oskrbovalna doba v mariborski bolnišnici po- V . —11. «|_ Češka opereta na sokolskem odru v Stud®^1 ' o češko opereto »T«"1 n , mesece. Preromala J® tvar- in mnogo diletantski* .kagl], ter so jo igrah celo y. ■ ^ in v oP(epa- retna muzika si osvaja nosebno Marljiva sokolska gledališka družina iz Studencev vprJzori v soboto češko opereto J** Dramski odsek Sokola Studenci pri Ma riboru vstopa v sedemnajsto sezono. V šestnajstih letih plodnega dela, je mnogo doprinesel za kulturni in narodni podvig mariborskega delavskega predmestja. V lastnem Sokolskem domu, ki je bil nekdaj last proslulega Schulvereina, prireja vsako leto po pet do šest iger izbrane vsebine. Jasno je, da se mora repertoar ozirati tudi na okus gledalcev in na zmož nosti diletantskega odra., če se pa ozremo na vsa leta nazaj, opazimo lep napredek ne samo v podajanju posameznih iger, temveč tudi pri izbiri repertoarja. Začetniške težave diletantskih odrov so Studenčani kmalu premagali;, prav očiten napredek pa se je pokazal s prihodom J. Mlakarja, ki je studenški oder dvig nil na dostojno višino tako, da danes Stu-denčane prištevamo med najboljše diletante v Sloveniji, kakor so Sentjakobčaiii. f f C »-* I TrK/Mrftl J M ! J n • -------------- - »(ta I\t I razno pada In znaša od 6 do 11 dni, klitCb, Rušani, Trbovcličani in Jeseničani, temu da bi morala biti najmanj 18 dni. V našem kraju in v današnjih dneh imamo mnogo skrbi in težav. Zato so si studenški igralci postavili, kakor mnogi drugi odri, devizo: čim več zabave in smeha! Kljub temu pa ne opustijo prilike, da vsako leto igrajo kako resno igro, saj smo do sedaj videli, razen slovenskih ljudskih iger, Vrnitve, Pesmi s ceste, itd., celo Cankarjeve Hlapce! Skoraj vedno razprodana dvorana in mnogo gledalcev celo^ iz Maribora pa priča, da je delo studenške sokolske dramske družine pravilno in da njihov trud ni zaman! Za otvoritev letošnje sezone so si Studenčani izbrali krasno češko opereto »Tam na gorah«, ki je osma opereta na studemškeni odru. Ta j‘e najboljše delo znanega češkega skladatelja Eduarda I n-g r i Š a, ki je lani ob priliki zleta v Prag!, dal studenškemu Sokolu tri operete in dovolil prevod. Premiera dela je bila v gledališču Akropolis v' Pragi 20. XII 1936. in so jo igrali dnevno skoraj tri retna muzika si - poseo- jvr »Tam na gorah, je «fe 0brg> V opereti »Tam na 8 ^0 d #v na borba dftbrega ‘J ■ tako P zr spremlja narodna e Vsebina je 1 & na v današnjih dneh- letlja& {i tf nimiva z močnimi p zo nimiva z irl vese“/ rr,,mevnS sme,a se mora včasih zami v očeh , , r G t & * Opereto je Preve dobro ral pa v Studenc* “sai Mlakar. Sceno je tudi. tr*?: Mlakar Maks Kav vodstvo, balet pa j oper ^ t. č k o. Prvič bo ta s« i q b 01 o, ^ S jena v Jugoslaviji v ^ sfllden ter v nedelio, -kolskem domu. J SSSiniivosfA Les - naše nalvečje bogastvo 5 *es važna surovina za vsako go-pockrstvo, je splošno znano. Manj znane Pa J«, da je io tudi izredno važna vojna rvinf-. ^ed artikli> ki jih je angleška n . določila kot »kontrabando« je med SstrT ”a^et *es’ *n res bila vojna in-“ija kake države popolnoma onerno- v°^aee ne imela na razpolago do- Od puškinega kopita do smvdnika a fe od nekdaj so les uporabljali za izum V° '°čajev na orožju. Tudi novo ro-D .,0r?žje ima lesene ročaje. Za izdelavo s inih kopit, ki so podvržena velikim . P°roni, vzamejo prvovrsten orehov les. Hab ater-a dr^ava 3e ^ko sfečna kot v .a’ da ima dovolj orehovine za svojo /Jo industrijo. Tam kjer oreha ni, si žagajo z jesenovino, ki oa po svojih Ovostih daleč zaostaja za orehovino, orožje nima na sebi skoro nika-^ lesenih delov. Zato pa se potrebuje J"™ tem več lesa pri gradbi utrdb in 5ee?^ jarkov ter zaklonišč. Za le svrhe Voi? aino vzame smrekovina, ki te d°" J 0llPoma, lahka in cenena. Da te da-*ak ^0ra^* koliko lesa pa je vzrok izum 0 2vanega brezdimnega smodniki. Od lesa do celuloze. nemteVesna debla s0 sestavljena v glav-b . !z ^eh kemično različnih sestavin: . in lesovine. Če se les zdrobi orfj^v ^sebnem postopku čisti, je rrtogoče j- ^ lesovino od celuloze, ki je sneta* u^a snov, istega kemičnega sestava 1 b°mbaž. Na ta način pridobljena čista v ul°za se predelava največ v papir, pa Celuloid, celofan in druge proizvode. ^ davno so spoznali, da dobi bombaž, 5 ie bil dovolj dolgo namočen v zmesi jelene in solitrne kisline, lastnost, da l5 ^lo vnetljiv in da gori v brezzračnem jj^oru. Poskusi, da bi se tako predelan uporabil kot smodnik, namesto „eeSa (iz solitra, žvepla in oglja izdela-smodnika, so dobro uspeli. Paseta 4%ost novega razstreliva je bila v zelo se je pri njega uporabi razvijalo L^» dima. Zato' je brezdimni,_ fz a*a izdelani smodnik izpodrini! črni $5, izueiam srnomn*---------------------------------------------- kj Danes je že cela vrsta tovarn, k$n e ieI° brezdimni smodnik in iz "e celuloze. Naše gozdno bogastvo. ^2dimni smodnik se danes uporablja b Polnjenje topovskih in puškinih na-siužj {n tudi torpedov. Nitroceluloza pa Nv sur°vina tudi za druge tvarine, "jen*5*"1 za izdelovanje že poprej ome-kon®ga, celuloida, ki ga stoletje filma ^ mira v ogromnih količinah. VSUlillU ■ država je pokrita z gozdovi. Si- cer naše gozdno bogastvo zaostaja za istim severovzhodnih držav, kjer je ponekod 90% suhe zemlje pokrite z gozdovi, pa je vendar les eden naših najvažnejših izvoznih predmetov. Njegovo važnost bomo prav spoznali šele čez nekaj časa, ko bo vojna v teku in ko bo povpraševanje po lesu naraslo. Slovenija s svojimi gozdovi in ugodnimi železniškimi zvezami z zapadno in severno Evropo bo nedvomno še povečala svojo lesno proiz- vodnjo in celulozno indusrijo. Tudi pri tej priliki pa moramo naglasiti, da ni večje škode za narodno gospodarstvo kot nesmotrno izsekavanje gozdov. Gozdovi so naš največji narodni zaklad, ki v modernem načinu izkoriščanja naravnih zakladov pridobiva vedno večjo važnost. Spomnimo se samo na napore, da se najde res dober način izdelovanja lesnega plina za pogon avtomobilov. B. š. JAPONSKA MILIJONSKA MESTA Po štetju 1. oktobra 1937. je znašalo število japonskega prebivalstva brez prekmorskih posesti 71, 252.800 duš. 35.2 odstotka tega prebivalstva, to je 25,109.400 ljudi biva v mestih. Prava Japonska ima 33 mest po več nego 100.000 prebvalcev. Štiri mesta je šteti med milijonska. Na čelu je Tokio s 6,274.000 prebivalcev, sledi Osaka 3,213.000 in Nagoia 1,186.000 duš. Naslednje največje mesto je Kobe; ima 964.000 duš. Zadnja leta narašča Japonska za milijon ljudi letno, tako da bo čez 30 let prava Japonska že štela 100 milijonov ljudi. DOBRA UŠESA IMA... Ko je danski kralj Kristijan prisostvoval manevrom na morju, sta stali blizu njega dve Angležinji. Ves čas sta opazovali kralja in ena izmed njiju je rekla: — No, na kralju pa res ni nlS posebnega! Kralj, ki ima zelo tanek sluh, se je obrnil in dejal: — Res je, moje dame. Nič posebnega, toda dobra ušesa pa ima ... LETA PO REAMURJli Gospodična, ki je že učakala nad trideset pomladi, je morala nastopiti kot priča v nekeni senzacionalnem procesu. Dvorana je bila polna radovednožev. S strahom je čakala zarjavela samičica trenutka, ko bo morala stopiti pred sodni stol in jo bodo vprašali po letih. Svojim prijateljicam je vedno zatrjevala, da je stara 24 let. Zdaj bo morala pod prisego izjaviti, koliko je prav za prav stara. — Koliko ste stari? vpraša sodnik. — Štiri in dvajset! odgovori z neobičajno hrabrostjo. Sodnik je zmignil z rameni, ker se mu je zdelo neverjetno. — Reamurja ali Celsiusa"? je. s smehom vprašal. — Reamurja! je odgovorilo priletno dekle in zardelo. — No, potem je v redu! je ljubeznivo dodal sodnik in se priklonil... TRI LETA JE SPAL Dvanajstletni švedski deček Gosta Linneus iz Haparanda je pred tremi leti zapadel v spanec, iz katerega se je prebudil šele pred dnevi. Možgani mu niso delovali. Kot devetletni deček je zasnul v spanje, kakršno imajo pozimi živali. Vsi poizkusi zdravnikov, da bi dečka zbudili, so bili zaman. Telo je zrastlo tačas komaj polovico normalne rasti. Roke in noge so skoro popolnoma odpovedale. Z elek-triziranjem se mišice počasi okrepljajo, duševno je pa deček še vedno top. KAVALIRSTVO SE IZPLAČA William 1. Reilly se je te dni prepričal, da kavalirstvo še vedno nese. Dne 23. septembra je umrla Edna Morss Allin El-liot, premožna stara dama, ki je stalno obiskovala Roxy teater v New Yorku. Ko so odprli oporoko, je stalo v njej, da zapušča pol milijona dolarjev Reillyju v zahvalo za dvorljivost, s katero jo je vedno zabaval med gledališkimi predstavami... Pritlikava opica strah Milančanov Milan je veliko, moderno mesto, pa ima v svoji sredi še polno stare romantike. Med njo spada novica o strahovih, ki so pred dnevi plašili prebivalce Vile Marochetti. Ljudje so pripovedovali, da so v tamošnji vili zbrane pošasti, ki stra-še okrog oglov in nihče se ni več upal mimo. Mešetar s perutnino, Guglielmo Colpi, je bil malo bolj korajžen. Stavil je precejšnjo svoto, da bo šel ponoči v pošastno hišo in se prepričal, kaj je na stvari. Rečeno, storjeno. Ko je pa možak prišel v park, ki obdaja vilo, se ie naenkrat usula nanj toča raznih predmetov in še preden se je zavedel, je švignila nad njegovo glavo pošastna senca, pograbila možaku novi bersalino z glave in izginila ... Izginil je pa tudi Colpi. Kar so ga nesle noge, je letel na stražnico in prijavil vso zadevo. Stražnik je šel z njim, ponovila se je ista stvar in oba moža sta jo ucvrla iz parka. Naslednje jutro se je policija odločila, da poseže vmes. Kaj je bilo? Lastnik vile je bil neki profesor, raziskovalec Afrike. Ta je prinesel s seboj pritlikavo opico, jo vzgojil in udotnil v majhni sobici pod streho. Opica je poiskala izhod skozi strešno lino in od tam na vrt. V parku je vso noč uganjala neumnosti z mimoidočimi, metala nanje, kar ji je prišlo pod roke, s posebnim veseljem pa pobirala moške kakor damske klobuke in izginjala z njimi po drevju in strehi v svoj brlog. Seveda so opičino zbirko v podstrešju vrnili lastnikom, ki so zaradi nedolžne živalce prestali mnogo nepotrebnega strahu. Ekscesar Viljem je ušel smrti v torek, ko je divjala nad Doomom huda nevihta. Med viharjem se je zrušilo nad 28 m visoko drevo in padlo na kraj, kjer je >-ialo prej sta! Viljem. Zlati zaklad na dnu morja skriva 1. 1485. na zahodni obali Škotske potopljena španska admiralska ladja kralja Filipa II. Neka holand. družba se je že dolgo trudila, da bi prišla do njega, toda potapljači so morali delo opustiti, ker je nevarnost, da se namesto z zakladom srečajo z mino ali tujo podmornico. Najstarejši angleški general je 97-letni sir Bindon Blod, ki je dobil častniški čin 1. 1860. Služil je v 11 vojnah. Winston Churchill je pod njegovim poveljstvom začel svojo častniško kariero. Edini njegov soborec je vojvoda Connaughtski, sin kraljice Viktorije, ki je star 89 let. Slegfriedovo utrdbeno črto je ponudila Nemčija Romuniji, da jo zgradi na ro-munsko-ruski meji. Romunski poslanik ie ponudbo odbil, ker Romunija noče, da se poslabšajo odnošaji Bukarešte ia Moskve. Izvoz trboveljskega premoga v Italijo stalno narašča. V prejšnjem tednu je šlo 50, v minilem pa 100 vagonov premoga iz Trbovelj v Italijo. Živo srebro na Slovaškem kopljejo v rudniku Mernik pri Vranovu. Francoska delniška družba hoče produkcijo, ki je znašala doslej 691 ton, na leto, še povečati. Spesnite se CMDŠ t — Lina, Lina! Včeraj ste mi ubili vazo in tri kozarce danes dva pladnja, kaj bo jutri na vrsti? — Upam, da ne toliko. Jutri sem vendar prosta... SKALAN **AMAS IN JORA 4odK?*-Se začuan’. ’n Mana sta se zdrznila. Vi?* vzkliknil Rayani. »Ti si ga V £vakaite, da vam povem vso zgod-e.n*r Takur Indor je reši! zadnje Poleta v vsemirje, in s svojo rešjt°Jzna^ko bi bil lahko postal dru-^ zadnjih ljudi na zemlji ter za-D'anetu ^vega človeštva na sosednem sU_aia • ‘Oda zločinska nagnjenja, ki so fr%ik n"'ern Po krvi njegovih n.srečnih 6 tiiep.°V’ so se Prebudila in uničila ne amnak tudi r,:’-ga 'k se Je znova zamislil, nato !?'ko^r \ndor je sklenil izrabiti svojo %lj -^naidbo le zase. Vsi drugi naj bi dalje v Rayanipuru in počakali L3UD9 NA ZEMLJI 19 na svojd) neizogibno usodo. On edini naj bi odletel na Venero. Zato je po dograditvi vsemirskega letala uničil najvažnejši del načrtov in zapisov ter konstruiral odločilne instrumente tako, da jih je znal samo on spraviti v pogon. Razen tega je ohranil komplicirane kemične formule, ki so potrebne za pogonsko mešanje ter vzdušje in regulacijo temperature v letalu, samo v svojem neverjetno popolnem spominu. Na ta način je onemogočil, da bi se kdo drugi mogel po-služiti že dograjenega letala, ali da bi mogel po njegovem odletu zgraditi novo.« »Zato ste mu preprečili polet?« je vzkliknil Mahabali. »Ne samo zato,« je odgovoril Yagiri. »Stvari, ki jih bom sedaj povedal, posegajo v moje najbolj zasebno življenje, zato boste razumeli, da jih ne govorim rad in ne lahko; toda prepričan sem, da je to v tem trenutku nujno potrebno. Prosim vas le eno: da ostane moje odkritje zadeva nas štirih in da je nihče nikomur in nikoli ne izda. Ali mi to lahko obljubite?« -Obljubljamo!« so pritrdili vsi trije. »Tedaj bodi,« je dejal Yagiri in pričel: »Takur Indor je zapeljal mojo nevesto. Odtujil mi jo je in pridobil popolnoma na svojo stran. Sklenila je, da me zapusti in poleti z njim na Venero. O njuni nameri ni sprva nihče ničesar vedel. Tudi jaz sem bil slep in gluh za vse, kar se je dogajalo in pripravljalo. Šele neko srečno in nesrečno naključje mi je odprlo oči. Zalotil sem ju nekoč naskrivaj v pogovoru, ki mi je izdal vso strašno resnico. Toda bil sem nepreviden. Opazila sta me in se odločila za takojšen odlet v vsemirje. Dogodki, ki so sledili, so se odigrali z bliskovito naglico. Imel sem komaj še dovolj časa, da sem obvestil o njuni nameri prvega mehanika in paznika, ki naj bi pomagala preprečiti njun odlet. Zbežali smo za njima do letala, kar se nam je posrečilo pa le zato, ker je Takur indor v naglici pozabil zapreti za seboj dohode. Ko smo dospeli do letala, je bila moja nevesta že v njem, do-čim je Takur Indor urejeval še neke zunanje naprave. Ko nas je opazil, je nameril na nas smrtne žarke. Mene je moja izolacija rešila, mehanik in paznik sta se pa pri priči zgrudila mrtva na tla. V samoobrambi sem tedaj pograbil železen drog in mu z njim zdrobil lobanjo. Bil je na mestu mrtev...« »Zakaj ga niste živega zajeli, ako ste bili izolirani?« je vprašal Rayani. »Bil je telesno močnejši od mane in mimo tega me je obšla spričo smrti obeh spremljevalcev tako velika razburjenost, da tisti trenutek nisem vedel, kaj počenjam.« »Strašno!« je vzkliknila Mana. »Da, bilo ie strašno. Moja zaročenka mi smrti njenega ljubimca nikoli ni odpustila. Jaz sem hotel pozabiti celo to, da njuna ljubezen ni ostala brez nasledka. Iz nje se je rodil sin.« »Ramas?« je vprašal Ravani. »On.« »Kdo je bila vaša zaročenka, njegova mati?« »Dovolite mi, da vam ne povem njenega imena. Iz obzirnosti do njene rodovine.« »Ali še živi?« »Umrla je kmalu po porodu.« »hi vi ste se noročili ? Malvo« »bele tedaj, ko je ona umrla ia je preteklo po teh dogodkih že nekaj let. Ra-mas, ki je ostal tako sirota, je bil vzgojen ne da bi kdaj izvede! za skrivnosti svojega rojstva. Dejali smo mu, da je umrl njegov oče naravne smrti. Sedaj razumete, zakaj ne bi mogel nikoli dovoliti, da bi moja hči postala Ratnasova žena. Razen tega je Jora zaročena z vami, Mahabali, ki sem vam poveril nalogo da nadaljujete Takur je vo delo in obnovite odkritja, ki jih je on pred smrtjo sam uničil.« Stran 6. »Ve 5 er n ff« V M^riTmrg 'dne 24. XI. 19& Ce hočete biti v resnici dobro in poceni oblečeni, kupite v Češkem magazinu S€u It mr a pri glavni policiji kjer dobite največjo izbiro češkega in angleškega blaga za ip^T^miforme." plašče, obleke, kostume, hubertuse, financarske, oficirske in ze ‘ « e! Velika odprodaja ostankov. Krojaške potreb^ Ujetega ptiča tožba (Simon Gregorčič f 24. nov. 1906.) Razmeroma prav malo se je pisalo o živ ljenski poti soškega pesnika, čeprav je izrazit primer poti nepokvarjenega slovenskega izobraženca po slovenski zemlji skozi zadnja desetletja preteklega stoletja. Gregorčič je bil zaostali ptič s strto, krvavo perutjo, stenami večne ječe, kjer ne bo nikoli pletel gnezda, toda sveti •— »zabiti ga, mi moči ni, vživšti ga, ne smem.« Ni čudno, da si je želel zato nazaj v planinski raj, da je s pastirjem obupno tožil: »Zakaj sem zapustil te, rojstvena vas, zakaj sem vas pustil, planine!« Med ptice, cvetice in zvezde je skrival pesnik, ki je nosil po poklicu talar, svoje misli, skrivnost svoje neizpolnjene ljubezni. Toda neredko je zmagal v njem človek, ves ziv, veder, ploden, neutesnjen. Takrat je bila pesniku ona — svetlo sonce, njene ustne — kelih(l), pogled v njene oči — pogled v nebesa in rajske rože, to so bile rože sredi lilij njenega obraza. Boga imenuje nekje celo samodržca in v Gregorčiču — človeku je uzor, ko vidi smrt, razdejanje, solze, sirote. »Zakaj to pustiš, dobrotno nebo?!« In »O nevihti«: »Zastonj! _Nebo mu (kmetu) prošnje te ne čuje... končan je cvet in sad obran...« Za Gregorčiča se je bila in se še bije velika bitka, ki še ni končana. Prijatelji so ga jemali v zaščito in so vneto izpodbijali Mahničeve očitke temu »pokvarjenemu duhovniku«, toda, ali je potrebno to strastno dokazovanje Gregorčičevega katolištva in to porivanje v cerkev? Ali je mar to merilo in kriterij Gregorčiča - človeka? Gregorčič je do zadnjega maševal, toda v njem se je bil^do zadnjega boj — »med dvomi, zmotami živeti« — boj, ki bi se mogel končati pozitivno in zmagovito le, če bi bile slovenske razmere drugačne in če bi bil Gregorčič razumsko bolj moški. Saj se je vsa njegova elementarnost in notranjost upirala kletki, nezavedno je nosil Gregorčič v sebi tedaj sodoben, napreden nazor — dialektiko, tedaj še pač postavljeno na glavo, idealistično. Po svetovnem slovstvu dobro razgledan Mahnič je vede!, kakšne klice se skrivajo v pesmi »Človeka nikar«, kjer je izpovedal G. svojo veliko vero: »Nikjer je stalne ni stvari, a prah noben se ne zgubi... Videl vedno sem vrtenje, prelivajoče se življenje, prenavljanje, iz bitja v bitje presnavljanje...« Prav v tem, kar mu je štel Mahnič v največji greh in česar so ga prijatelji najbolj branili, da, česar se je zavestno sam kot dober in zvest duhovnik najbolj branil, prav v tem je njegova največja veličina! Gregorčičeva pesem je tudi danes polna aktualnosti, obtožbe, pa tudi vere. Tudi danes bi si mogel obleči G. črni plašč nad grobom, kjer »vzore pokopali so ... na grobu tem plesali so ... Pravico v grob so devali... pogrebci so prepevali.« V pesmi je razvil Gregorčič program tolikokrat izdane Zedinjene Slovenije in načelne narodne borbe: »Bratje, v kolo se vstopimo ... Naj je Soča nas ziba-*a’ dravski ali savski tok, vendar le v Sloveniji stala zibka vseh je nje otrok!« G. je čutil kakor na lastnem telesu imperialistični obroč, ki se je ožil okrog njegove »Slave«. In danes moremo brati z istimi čuvstvi kakor v dneh bazoviških žrtev pesmi »Soči«, »Na po-tujčeni zemlji« i. dr. Kakor je velika tragika Gregorčičevega življenja, tako velika je tudi njegova vera v »vstajenja dan« njegovega naroda in bajte. Da, G. je gledal v narodnem programu socialno vsebino! V pesmi »Delavcem« napoveduje grozen in strašen dan bogatinom, srečen in krasen dan trpinom: «Le delavcem bo v last kdaj svet... Palača pade, vstane bajta!« G. se je približal vsej problematiki soical-nega vprašanja in narodnega vprašanja malega naroda. Njegova pesem je živa in topla, kjer je ne mori hotena didaktičnost morda na ljubo mahničevstvu, patos, formalizem Topla je in žjva, ko se zaletava s krvavo perutjo v mrežo kletke, pa če si tudi zlomi perut. To je G. skozi prizmo naših dni! _ Mahničevo ime poznajo le še šole. Gregorčič pa ima z ljudstvom še vedno živ kontakt v ponarodelih pesmih« »Niega ni«.»Sinoči je pela«, »Rože je na vrtu plela«. »Nikar nikar se me ne boj« i. dr. Cvetko Zagorski. Soori Slovenska težko-atletska zveza na vidik« N* POBUDO SSK «“*™“ezBe° BD0R'VV'm»SbSSNI * Za nedeljo, 20. t. m., je slltam v Za- &J83S«£~* * 2. Razgovor o ustanovitvi movcu ko-atletske zveze. ter overov«- 3. Volitev dveh zapisnikarjev ter o telja zapisnika. 4. Volitev začasnega oat> 5. Predlogi. 6. Slučajnosti. i-i-atkem &*11 Čeprav jc bila akcija y izgledJ sprožena 'in še hitreje -lz^lovenskili vendarle, da je uasla pri ctevilD* ^ bili popolno razumevanje. svo- c/, se Dozivu že odzvali ter J fflv0 da HRVATSKA GLEDALIŠČA V NOVIH RAZMERAH Ustanovitev banovine Hrvatske se bo, kakor napovedujejo, pokazala ugodno tudi glede nadaljnjega razvoja hrvatske gledališke umetnosti. Poleg opere in drame v Zagrebu ter opere in drame v Osijeku bo s prihodnjo sezono odprta tudi opera in drama v Split«. Intendant gledališča je že imenovan, uledalisko poslopje bo temeljito prenovljeno in modernizirano. Tako bo imela nrvatska tri popolna gledališča, a ustanovljeno bo še četrto, potujoče. Tudi to bo prejemalo stalno subvencijo in bo Pod banovinskim nadzorstvom. Dobilo bo na razpolago avtomobile za prevoz in prirejalo predstave v manjših mestih, trgih in vaseh. Gledališče bo samo dramsko. V Splitu se bodo prirejali poleti gledališki festivali, pri katerih bodo sodelovali najboljši umetniki in umetnice vseh hrvatskih gledališč. k Hrvatskl kipar Vanja Radauš je odprl v soboto v Ulrichovem salonu v Zagrebu svojo kolektivno razstavo, katero si je ogledalo že prvi dan več sto ljudi. k Največji spomenik v Bolgari}! bo spOTnenik bolgarskega zedinjenja, ki ga bodo prihodnje leto postavili v Plovdivu. Delo je bilo izročeno znanemu bolgarskemu kiparju Kirilu Todorovu. 7* jSJevHka .Grude«, glasila Zveze kmetskih fantov in deklet v Ljubem objavlja troje pesmi Jožeta Šelige Pavla Bobnarja in Lidije Grilčeve, lepcv! slovno črtico Vinka Kristana »Ta zemlja ]e moja«, nadaljevanje Knapovega romana »Pusta« v prevodu Franceta Gerželja ter več sestavkov o slovenski vasi osvobojenju, lastninskem položaju naše grude itd Pisan je tudi poučni in praktični drobiž. k Slovenska Matica v Ljubljani je iz dala za svoj občni zbor letno poročilo iz katerega posnemamo, da je imela lani 3.406 članov, 931.705 din aktiv in 216817 din pasiv. Kranjčev roman »Kapitanovi« m Kidričevo »Zgodovino slovenskega slovstva je izdala v nakladi 3.800, Sedmakov roman »Martin Čedermac« pa v nakladi 4000 izvodov. k Nemška knjiga o romunski narodni glasbi. Glasbeni institut berlinske univerze je izdal knjigo o romunski narodni glasbi »Rumanische Volksmusik«, ki jo je napisala Elsa Ziehm. k Rubinsteln in Jan Kiepura prirejata s še nekaterimi poljskimi umetniki po Ameriki koncerte za poljske begunce. Ameriška akcija za begunce je zbrala doslej že 40 milijonov dolarjev. k Stopetdesetletnico rojstva Ferdinanda Raimunda, ljudskega pesnika m ko-medianta dunajske biedermeierske dobe, bodo prihodnje leto proslavili na Dunaju v širšem obsegu. Eduard Dumszky je pa sedaj izdal o njem roman pod naslovom »Da leg’ich meinen Hobel hin«. k Ameriški pisatelj Tayk>r CaldweH je napisal 1000 strani obsegajoči roman »Dinasty of Death«, v katerem je opisal dvig skupine ameriških industrijskih hi finančnih magnatov. Ker je delo ostra kritika razmer in demokracije, je našlo posebno dopadenje v Nemčiji, kjer so sedaj izdali prevod pod naslovom »Einst wird kommen der Tag«. Roman ni posebna umetnina, ker je preveč tendenčen. k Velik uspeh »Loka« v Monakovem. Krstna predstava baleta »Lok« po glasbi hrvatskega komponista Frana Lhotke in zasnutka ter koreografiji sloven. umetnikov Pina in Pie Mlakar, ki je bila nedavno v Državni oiperi v Monakovem, je uspela nad vse pričakovanje. Nemška kritika opisuje to našo novo stvaritev v samih superlativih. k Izredna subvencija zagrebškemu gledališču. Na intervencijo podpredsednika vlade dr. V. Mačka je dobilo zagrebško gledališče izredno subvencijo 2 milijona din, ki jih bo porabilo za reden razvoj dela do novega proračunskega leta. T\\ Maček je izjavil ob tej priliki upravniku dr. Benešiču: »Doslej ste se morali ravnati po odeji, odslej pa bo odeja daljša.« Kdaj bomo doživeli, da bo kak slovensKi politik pokazal tako razumevanje za naša slovenska gledališča? k Roman iz življenja madžarske manjšine v Romuniji pod naslovom »Tiizes tron« (Ognjeni prestol) je izdal nedavno madžarski pisatelj Sandor Karoly. greb izredni občni zbor Jugoslovanske tež-ko-atletske zveze, ki bo prvenstveno razpravljal o reorganizaciji težko-alletskega športa v državi ter o izpremebi pravil v zvezi z ustanovitvijo treh nacionalnih zvez. Hrvati so že ustanovili svojo zvezo. Da bi tudi slovenski klubi labko nastopili na tem občnem zboru kompaktno, jc treba doseči čim večjo skupnost med slovenskimi klubi, da bodo delegati na občnem zboru zahtevali zase to, kar bo pozneje \ samoupravni zvezi zajamčilo ponoven dvig težke atletike na področju Slovenije. Predvidevajoč takšen razvoj dogodkov je dal SSK Maraton iz Maribora pobudo za ustanovitev posebnega akcijskega odbora, ki je preko okrožnic pozval vse slovenske težko-atletskc klube na ustanovni občni zbor, ki bo drevi, v petek, dne 24. nov., ob 20. uri v prostorih gostilne Dermastja (prej Emeršič) na Aleksandrovi cesti. Dnevni red občnega zbora je sledeč: so se pozivu že oazvan u« i^o V jo udeležbo na tem zk°r07n opcija ^ ni nobenega dvoma, da w> uspehoi»-Maratona kronana s popotnuu oko!nost, Posebej pa moramo pozdr.^ i JJjjj fo-da bomo poleg ostalih se** rumov dobili sedaj v Marn* j.ar labl*0 Slovenske tezko-atletske zveze; za smatramo za popolno jamsh razvoj tc športne panoge. nsp^11 BSK IN GRADJANSKI ZA POKAL PREDSEDNIKA VLADE Spor ,ki je grozil nastati radi lega, ker so morali BSK in Jugoslavija v Beogradu ter Gradjanski in HAŠK v Zagrebu odstopiti od odigranja že dogovorjenih tekem 1. decembra, je sedaj preprečen. Sporazumno je bilo sklenjeno, da se bo odigrala 1. XII. v Beogradu tekma Beograd —Zagreb kot prireditev podzveze, BSK in Gradjanski bosta tekmovala 3. XII. v Zagrebu, a 10. XII. v Beogradu, HASK in Jugoslavija pa sta se sporazumela na 3. in 8. XII., prva tekma bo v Beogradu, a re-vanžna v Zagrebu. Obe srečanji BSK— Gradjanski bo sodil inozemski sodnik, v Beogradu Ivančič iz Budimpešte, v Zagrebu Beranek z Dunaja. Zmagovalec BSK —Gradjanski iz obeh srečanj bo dobil pokal preds. vlade g. Cvetkoviča. v Vendar po najnovejših vesteh ni izklu-čeno, da bo letos tradicionalno srečanje s______________ „ ——■ J "V *V>»WV M WV*»VlU*iWWiV/ Ul VVUKJV , Italija, ki bo v nedeljo v Beograd—Zagreb na dan 1. decembra od- dil španski sodnik Esquarui padlo, ker se Beograd za isti dan z reprezentanco Sofije baje tik pred zaključkom. ZNP PODPIRA SVOJE Zagrebška nogometna JggSSfc nila pred tekmo Zagreb-Braus razdeljena polovica eiste-a_ me kot podpora med klube. ^ ^ pa materialni uspeh pa je iK>st?' jnila okviru možnosti vendarle «P£ vsi obljubo, je ZNP sklenila, tQ za ZNP odobrijo za prihodnje 1^ rino in naročnino za siu »Glasnik". ^ s Italija in Madžarska* v začetku decembra y meda y 0& boju v gimnastiki. Priredite tfojučU11 . »eknif uT Meddržavno nogometno s* n MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM: V malih oglasih atane vsaka beseda 80 par. »aU,!V « oglase le din 8— Dražbe. Drekiici. dopisovanja in tenitovanlskl oglasi din l*r ' znesek ra te oglase le din 10 Debelo tiskane besede se raSnnaio ‘)vo,“°„£llo ??$■ enkratno objavo znaša din Z Znesek ra male oglase se olačnje takol orl |t »* vposlatl v oismu skopaj * Daroifloiti ali pa po ooStni položnici na Sekovnl riC pismene odeovore Kiede inalib oglasov se mora priložiti tnamka ia 3 dis Razno NOGAVICE (lastni izdelki) rokavice, vol na. odeje, koce, zimsko perilo pletenine, naicenejše »Mara«, trgovina A. Oset, Koroška c. 26 (ooles tržnice). 9879-1 Hišni posestniki in najemniki preglejte Vaše peči in štedilnike predno nastopi zima. Vsa pečarska in keramična dela izvršuje solidno in poceni ANTON RAJŠP. MARIBOR Orožnova & kjer sl lahko ogledate veliko zalogo. ___________10276-1____________ SLADKORNO BOLNI! Kruh, moko, sulior. kekse vse za diabetičare dobite samo v pekarni Rakuša, Koroška ce-sta 24._______________ 11359-1 BREZ DENARJA DOBITE lepe nove preproge, moderne zastore za okna, flanel. platno, hubertuse, čevlje itd. če date v zameno stare oblekp. plašče, čevlje itd. Kupim tudi za gotovino, plačam dobre ce ne. Manafaktnra Gralske starinarne, Maribor, Vetrlnteka ul. 10. 11445-1 NOVO! Suha drva in prvovrsten premog dobite po namizjih cenah v novo odprti trgovini s kurivom Josip Gradišnik, Meljska c. 41 (prei Wajcl). __________11439-1________ NABAVLJALNA ZADRUGA državnih uslužbencev v Mari boru prodaja samo članom dne 27., 28. in 29. tega meseca od 8.—12. in od 14.—16. ure na Meljskem dvoru krom pir proti takojšnjemu plačilu. Embalaža se ne daje. blago se ne dostavlja. Cena din 1.50 kg. 11447-1 Posest BELI KROMPIR in apneni prah se dobi Pri Kmetijski družbi. Meliska c. 12. _________________ 11199-1 ALI ZE VESTE da dobite najboljše vino v go stilni »Prešernova klet« v Go sposki ulici? 10918-1 DARILA ZA MIKLAVŽA torbice, listnice, denarnice, aktovke, kovčege priporoča Šterbal. Meliska 2 — Tre svo bode 6. 11377-1 Citajte„Yečernik“ PARCELO ALI HIŠICO kupim. Ponudbe na oglasni oo delek »Večemika« »50.000«. 11440-2 Kupim Hrastove prage črni gabi od 18 cm naprej debelost kupi vsako množino proti takojšnjemu plačilu in prosi ponudbe DERGAN RUDOLF. Laško. 11436-3 Prodam la CVETLIČNI MED (točen) od din 15.— naprej. O. Crepinko, čebelarstvo, prodaialna čebelarskega društva Maribor. Zrlniskega trg št 6. 9789-1 Sluib°!>* išče šivanja s**5fah. po- za perila po Wjg, tar. Ulica ob brežje pri Mariu na Teznem od v&p lV vini rujs. y oddam <» v Dravi i trgovini ribor' ulet -V SOBOTO a,aM va 19. SMOKING skoraj nov. naprodaj Kneza Koclja 20, Jerin 11438-4 Sobo odda SOBO oddam trem kolegom z vs° oskrbo. Smetanova 51. vrata 3. 11444-7 Efcru o, odeje TUP11 Izdaja m orejuje ADOLF RIBNIKAR v Maribora. Tiska Mariborsko tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. - Oglasi po ne vročajo. — Ucetuustva u> uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva štev. 25-67. In upravo žtev. 28,-fiiZ- — PflšUlI CekflvB1 Sporn^!*5