Fi ; liti prc|«maa: tr {•lo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 , — , Jetrt , , <3,50, mesec , 2,20, f »pravniitvu prajtmaa: la t»lo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10 , — , *etrt , , 5 , - , ttesec , 1 „ 70, Z*, poiiljanje ua dom 20 h na meneč. Političen list za slovenski narod. tonami ta številka 10 h. Naročnin« in InteraU »prejemu upravni6tvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice it. 2. Rokopisi se ne vrafiajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Ursdniitvo je v Semenskih ulicah it. 2,1., 17 Izhaja vsak dan. izviemfti nedelje iu praznike, oh pol 6. uri popoldne. Stev. 22. V Ljubljani, v torek 28. januvarija 1902. Letnik XXX. nVsfifikacije. Liberalna žurnalistika gre vedno za tem smotrom, da zbega javno mnenje. Zato meče med svet v gotovih presledkih tendenciozne izmišljotine. Občinstvo jih pograbi, dela iz njih svoje dedukcije in se zapelje. Po navadi kak židovski list prinese tako »novico«. Cela tolpa drugih jo slastno pograbi in razširi. Ko pride ofioielni popravek, je že prepozno : Laž je že opravila Bvojo nalogo. Tri take izmišljotine so vrgli zadnji čas židovski liberalci med svet. Tudi mi smo jih omenili kot glasove časnikov. Zato je tembolj naša dolžnost, da njih vrednost osvetlimo. O cesarju Francu Joželu je vrgel židovski »N. W. Journal« med svet novico, da je jako neugodno odgovoril kardinalu nadškofu dr. Gruschi na njegov »memorandum« o stališču vlade proti gibanju »proč od Rima«. Izkazalo se je, da je vse izmišljeno, ker dr. Grusoha 1. ni osebno izročil nikakega »memoranda«, in 2. ker cesar, kar znano, ni dal nikakega neugodnega odgovora. Res je pa, da so vsi avstrijski škofje podali skupno izjavo, a ta je tajna in ne ve tudi noben iid niti o njeni vsebini, niti o kakem odgovoru vladarjevem. Namen te mistiOkacije je pač prozoren : Ker je bil nadvojvoda prestolonaslednik Frane Ferdinand obsodil protikatoliško gibanje, so ga hoteli desavouirati s cesarjevimi bese dami. Napisali so judje to kot dejstvo, kar si želi njihovo srce, da bi se zgodilo. NadvojvodaFrancFerdinand je postal žrtev še ene take mistifikacije. Ker je obsodil vsenemške izdajske težnje, je s tem seveda postal Slovanom simpatičen. Cehom ugaja še zlasti to, da se je poročil s hčerjo njihovega naroda in tako stopil nekako v sorodstvo ž njimi. Zdaj pa so hoteli judje zabiti klin med dinastijo in med ljudstvo, in so vrgli v svet novico, o kateri vedo, da mora Slovane razburiti: Nadvojvoda se je proti ministrskemu predsedniku izrekel za nemški državni jezik! Jeli to res, ali ne, je liberalcem vse eno. Da le narede zdražbo in neljubega jim dostojanstvenika pripravijo ob ljubezen ljudstva — to je njihov namen, za katerega so pripravljeni lagati vsak t as. Tretja mistifikacija je bilo pismo gne-zensko poznanjskega nadškofa S t a b 1 e w-s k e g a na poljsko duhovščino. Silno težko stališče, katero ima poljska duhovščina v Prusiji, je znano. Nadškof Stablevvski je zvest sin svojega naroda in stori zanj vse, kar more. Zato ga Prusi preganjajo, a Poljaki ga ljubijo, če tudi ne more vsega izvesti, kar bi rad. Njegovo duhovščino preganjajo pruski uradniki in šolniki, in pruski porotniki mu jih obsojajo v ječo, kadarkoli le morejo dobiti katerega. V teh težavnih razmerah živi in trpi nadškof Stablewski za svoje podložnike. Zdaj so pa hoteli Poljake same odvrniti od njega. Dunajska „N. Fr. Presse", ki o škofih vedno prinaša „najno-vejše" vesti, je sporočila, da je nadškof prepovedal svojim duhovnikom sodelovanje pri poljskih listih, nastopanje na javnih shodih in da jim je kar naravnost zapovedal nemščino. Namen je prozoren. A ta židovska raca je zgrešila svoj namen: Vsi poljski listi poročajo, da takega pisma nadškof Stablew-ski ni izdal. Taki vetrovi šume po časnikarskem gozdu. Demoralizacija liberalnega časopisja je postala že tolika, da se mu ne sme nič več verjeti, karkoli piše posebno o verskih stvareh. Če se upajo tako lagati o velikih stvareh, kjer ni mogoče, da bi se slednjič resnica ne pojasnila — si lahko mislimo, kako lažejo o stoterih dnevnih stvareh, katerih resničnosti nihče ne preiskuje. Pivji zakoni. čim bolj se odvrača mišljenje in čuv-stvovanje »svobodomislecev« od cerkvenega življenja, tem bolj se kaže ta odpad od krščanstva tudi v zakonskem življenju. Država sama je tu mnogo zakrivila. Ko se je vzela jurisdikcija nad zakonsko zvezo duhovskim sodiščem in izročila svetni oblasti, ko se je vpeljal fakultativni civilni zakon, ki omogo-čuje skupno življenje tudi brez zakramentalne zveze, ko se je še celo ponekod dovolila popolna razrušitev že sklenjenega zakona, je moralo pač pešati ono globoko nravno čuvstvo, katero edino more biti pravi temelj pošteni zakonski sreči in ki izvira edino iz živega krščanstva. Pri nas je včasih svetna oblast pomagala cerkvi, da sta skupno odpravljali po-hujšljive nezakonske zveze. Župan in okrajni glavar sta morala kot varha javno nravnosti delati na to, da se odpravijo »divji zakoni«. Kako je zdaj, o tem bi vedel marsikateri župnik povedati. Cesto so vse prošnje zastonj, in včasih se zgodi, da naleti župnik na najhujši odpor ravno pri onih, ki bi ga morali podpirati. Zato so pa tudi divje zveze vedno pogostneje, in zgodi se celo semter-tje, da mislijo ljudje, da Be s časom taka stvar kar sama sanira in da ni treba cerkve nič zraven pri taki zvezi. Dokler stojimo na temelju krščanskega naziranja, da je pravi zakon samo zakramentalni zakon, moramo obžalovati, da se javna oblast tolikokrat no ozira na to temeljno zahtevo vse naše kulture. Zdi se, da se semtertje, kjer imajo upravo v rokah dobromisleči državni uradniki, tudi cficielna vest nagiba na boljšo stran. En tak slučaj iz najnovejšega časa se poroča iz G ras lic. Tam je okrajno glavarstvo 21. decembra 1901 v uradnem listu objavilo odlok, ki namerava temeljito odpraviti konkubinate. Da se občine vzpodbude k uspešnemu nastopu proti konkubinatom, se opozarjajo na to, da nezakonski otroci obremenjujejo domovinsko občino matere zaradi zakonito določene skrbi za reveže, ki jo imajo občine. Občine se opozarjajo na razne načine, kako morejo v svojem samostojnem delokrogu delovati na odpravo divjih zakonov. Odlok opozarja na § 11. občinskega reda, ki jim daje pravioo iztiravanja in izdajanje predpisov po § 7. in U. cesarske naredbe od dne 20. aprila 1854. Občinski predstojniki se poživljajo, da morajo dotične osebe poklicati k sebi, da morajo imeti zapisnik takih zvez in da morajo zapisnike o zaslišanju poslati okrajnemu glavarstvu. Tudi orožništvo je dobilo ukaz, da mora vse take zveze naznaniti županom in službeni oblasti. Slednjič prosi okrajno glavarstvo župne urade, naj dovoljujejo najširje olajšave takim osebam, da se čim preje sklenejo veljavni zakoni. To je gotovo koriBtna in pametna na redba, in želeti bi bilo, da bi politične oblasti tudi drugod postopale po tem zgledu. Sestanek državnega zbora. Predsedstvo poslanske zbornice je pričelo včeraj z razpošiljanjem povabil za prihodnjo sejo, ki bo, kot smo že omenili, v torek dne L februvarija. Na dnevnem redu te prve seje je predvsem načrt zakona o vojaških novincih, kateri zakon mora biti uveljavljen koncem februvarija. Kot druga točka so na dnevnem redu bosanske železnico in potem znana predloga o inženerskem naslovu, b proračunom se bo pečala poslanska zbornica še le v drugi polovici februvarija in ga zavrsila v nekaterih tednih po Veliki noči, vendar še toliko zgodaj, da bodo imeli dež. zbori dovolj prilike za daljše zborovanje, tembolj ker odpade poletensko zasedanje drž. zbora. Budgetni odsek mej tem redno nadalje zboruje in se je ta teden že lotil proračuna za naučno ministeratvo. Težkoče, ki so jih mnogi pričakovali povodom razprave o tem poglavju, so po poročilih nemških listov večinoma že odstranjene. Kar se tiče poljske gimnazije v T e š i n u, je zadeva že sedaj tako rešena, da se bodo Poljaki zadovoljili z izjavo naučnega ministra, da se učni zavod podržavi takoj, ko bo izpopolnjen. Tej izjavi pa tudi Nemci baje ne bodo ugovarjali. Vprašanje je le, kako se bo iztekla zadeva glede celjske gimnazije. Razpor v vodstvu mladočeške stranke. Razni nemški in tudi nekateri češki listi so pisali minule dni, da se je pojavil nekak razpor med praškim in dunajskim vodstvom mladočeške stranke v zadevi jezikovnega vprašanja. Posebno „Hlas Naroda« je vedel mnogo povedati o tej zadevi ter zahteval, da se vprašanje definitivno pojasni. V to svrho se je vršil v nedeljo sestanek mladočeškega izvršilnega odbora v Pragi. Komunikej o tem shodu pravi, da je bil sestanek mnogobrojno obiskan. Predsedoval je načelnik dr. Skarda, poročal pa je načelnik državnozborskega kluba dr. Pačak. LISTEK. Revež. Spisala Marija. (Konec) »Pri županovih godejo«, vzkliknil je in veselja poskočil, ko je bil že čisto blizu hiše, katera je stala vsa v zelenju, kakor spomladi. Nekaj svatov je stalo pred vežnimi durmi, ki so si hladili vroče glave in se posmehovati čudnemu gostu, kateri je bojazljivo stopil čez prag in radovedno pogledal v hišo. In kaj je zagledal ? Sredi veselih ljudi, pri napolnjeni mizi, je sedela z ven-čkom na glavi Minka, poleg nje pa Lužarjev Francelj. Ravno je napival iz polnega kozarca mladi deklici ter ji prav predrzno zrl v modre oči. Jožetu so se skrčile pesti, stopil je nevede korak bliže, a sicer tako prijazna Minka danes ni imela ni jednega pogleda zanj. »Jože«, oglasil se je eden že vinjenih svatov, »stopi v hišo, nam boš malo brenkal po tvojih citrah. Na pij, in pogače ti bodo jsaati županja odrezali tak kos, da 4- ^ boš pomnil, kedaj ee je županova Minka mo-žila z mladim Lužarjem«. »Kaj pravite i Minka — možila ?« jecljal je Jože in sapa mu je zaprla glas. Začutil je v sebi straSno bolečino, v glavi pa ga je zapeklo, da je glasno zaječal. Še enkrat je pogledal veselo družbo, potem pa se je obrnil in počasi stopal iz hiše — na prosto. »Možila se je«, ponavljal je vedno in divje gledal okrog sebe. Zamračilo se je ie, a še vedno je begal po rosnem travniku za županovo hišo, kjer se je pelo in plesalo brez konca in kraja. Luna je stala že visoko na nebu, ko je utrujen stopil v gozd. Citre je zalučal daleč od Bebe, počila je struna, a revež se ni zmenil za to. Vrgel se je pod smreko in z bolečo glavo butal ob deblo, da so se na čelu prikazale debele kaplje krvi. »Mati, mati«, vzkliknil je naenkrat — pokleknil in sklenil roke kakor k molitvi. »Mati, pomagajte mi. Ljudje pravijo, da ste pri Bogu v nebesih, o pridite toraj in uze-mite me seboj!« — Čudno, nikdar v svojem življenju ni izustil besede mati, saj je ni nikdar poznal in ni vedel, kaj je otroku prava mati, v svoji revni pameti je tudi nikdar pogrešil ni. A baš v tem trenutku se je zasvetilo za pičico v reveževi glavi in želel si je svoje matere, in jo klical na pomoč. Kakor bi trenil, skočil je kvišku. Začul je v bližnjem grmu šum in človeško gibanje. Nagnil se je nekoliko naprej, tedaj pa je zagledal v razburjeni Bvoji domišljiji žensko podobo. »Minka, Minka«, klical je v tihi gozd, »počakaj me, — saj sem celi dan pridno delal, — o počakaj me!« prosil je in ue opotekal do grmovja, iz katerega je plašno zletela nočna ptica v sveje skrivališče. Naslonil se je na drevo, zaprl trudne oči, — oprijemal se za bolno glavo in težko sopel. A komaj je odprl oči, vže je stala Min-kina prikazen na drugem koncu gozda, in zopet je taval do mesta, na katerem jo je menil najti. A zaman, iznovaje zginila njegovim očem. Ravno je priplavala luna izza oblakov, ko je stopil iz gozda na breg vaškega potoka. Strmel je v valove, kateri so poigravali v luninem svitu. In zopet se je pokazala bolni njegovi domišljiji podoba deklice, — a sedaj v vodi Bredi valov. Vabljivo se mu je smehljala, — in na- gibala kodrasto glavico, katero je ovijal krasni venec. »Minka, kako si danes lepa!« zavpil je b poslednjo močjo. »Zakaj bežiš pred mano? Čakaj, sedaj mi ne uideš — sedaj — ne« in planil je z razprostrtimi rokami v potok, zmanjkalo mu je tal, — parkrat je še plusknila voda na vse strani, in zginil je s površja vode. Na vrbi ob potoku je vpila preplašena Bova svoj »uhu« tako Aeznano, kakor mrtvaško pesem, v tiho noč. Luna pa se je zopet skrila za oblake, — menda ni hotela biti priča žalostnemu prizoru. Na vasi se je množilo vriskanje, petje postajalo je močneje, — godba je prihajal« vedno bliže in bliže — veseli svatje so peljali srečno nevesto na novi dom. Revež pa je našel mir in srečo v čisti vodi deročega potoka. Nesrečno truplo je počivalo v mrzli globoki strugi, duh pa se je dvignil nad zyezde k svojemu Bogu. Oj blagor mu ! Odškodovan je obilo za vse gorje njegovega življenja; česar zanj revni svet ni premogel, to je našel v nebeških višavah med božjimi kriljatei pri svoji materi! Debata je bila zelo živahna, sprejeti so bili Štirje predlogi in pokazalo so je, da mej obema vodstvoma ni nobenega načelnega nasprotjtva. Nemški nasprotniki torej niso dosegli svojega namena. Grof Goess pri cesarju. Tržaški včerajšnji listi objavljajo brzojavko z Dunaja, da je bil tržaški ces. namestnik grof Goess včeraj pri cesarju v avdijenci. List „Avanti" obenem poroča, da je bil grof Goess radi tega pozvan k vladarju, da dk odgovor radi svojega govora povodom bivanja nemškega princa v Trstu. Koliko je resnice na vesti imenovanega lista, se seveda ne dd konstatirati, gotovo je le, da je bil tržaški namestnik v avdijenci pri cesarju ter da vsa slovanska, posebno pa slov. javnost pričakuje resnega pojasnila v napitnici na nemškega princa izgovorjenih besed. Dobiti je sicer tudi med Slovenci, seveda bolj vladnimi, ljudi, ki naglašajo, da je grof Goess govoril o avstrijskem značaju Trsta in da torej ni prekoračil dopustne meje, toda to edino besedo je kot avstr. ces. namestnik vendar le moral izgovoriti in torej sama ta beseda ne premeni ostalega dela njegovega govora. A če bi tudi temu tako bilo, in bi bil grof Goess res hotel povdarjati avstrijski značaj Trsta, moramo Slovenci vseeno odklanjati Goiissovo napitnico, ker je ne smemo soditi samo z državnega ampak tudi in še posebno s svojega slovensko-na-rodnega stališča. Iz besed grofa Goessa izhaja le prejasno, da vlada hoče imeti Trst, v katerem bosta nemški kapital in nemški element odločilna! Vlada hoče, da se avtohtonni slovenski in italijanski element, posebno še prvi, kar se tiče važnosti, moči in upliva, umakne pred nemško invazijo. Takega Trsta Slovani avstrijski ne moremo in ne smemo hoteti! Trst je trgovinski emporij, za kateri morajo žrtvovati vsi narodi in ki naj torej služi interesom vseh narodov, ne gledč na to, da bi pome-njalo to krvav udarec v obraz najelementar-nejemu pojmu pravičnosti, ako bi državna politika delala na to, da se avtohtonno, prebivalstvo gospodarsko in politiško usužnji priseljencu. Ravno vsled tega pa moramo vztrajati pri zahtevi, da se kočljiva zadeva na mero-dajnem mestu čim preje pojasni in s takim pojasnilom oziroma izjavo popravi krivica, ki se je zgodila tržaškim in sploh primorskim Slovanom. „Czas" o češko-nemški spravi. O tem zelo kočljivem vprašanju, o katerem se je doslej že toliko pisalo, a večinoma, kakor kažejo razmere, brez vsakega vspeha, podaja krakovski „Czas" v pismu z Dunaja neko novo misel. Piše namreč mej drugim sledeče: Pri vseh dosedanjih pogajanjih se je skušalo dospeti do nekega cilja, ki je sploh nedosegljiv ali je bil vsaj nedosegljiv v sedanjih razmerah. Češko-nemški razpor namreč ni boj za posamne postulate, marveč dobro pre m i š1jen boj slovan-stva proti nemškemu nasilju. Oblika tega boja se sicer da ublažiti, a odstraniti se ne da njega vsebina. V dolgoletnem vztrajnem boju so si Čehi pridobili marsikatero izgubljeno pozicijo v notranjem delu dežele. Zadostuje že, če opozorimo samo na to, da so navstale v zadnjem času na nemškem Ni ž je-A v s tri j s kem mnoge češke vasi, in da šteje pre-stolno mesto Dunaj okroglo šteto blizu 15% češkega prebivalstva. V prvi vrsti zahtevajo Cehi v tem boju, da Nemci priznajo one pridobitve, ki jih imajo Čehi dejansko v rokah, in da se jim ta posest tudi zakonito zagotovi. V tej smeri zapričeta spravna pogajanja imajo torej edino le ta namen, da se obestranski pripozna status quo. Če bi se to doseglo, potem ni nikakega dvoma, da se bojna oblika za dalj časa znatno ublaži. Vsaka stranka ceni svoje moči ter preiskuje, kaj je izgubljenega in kaj bi se še dalo ohraniti. Ko bodo merodajni krogi na jasnem glede te prve in glavne točke, je prva tež-koča odstranjena in na vladi je potem, da sostavi dosežene vspehe v zakonito obliko. Tako in le tako si je možno misliti češko-nemško spravo in tako, kakor se zdi, si jo predstavlja tudi sedanja vlada. Misel, ki jo tu podaja oficielni krakovski „Czas", je sicer lepa in tudi izvedljiva, ko bi ne bilo — Nemcev. Ti pa, kakor znano, nočejo priznati nikakih, bodisi še tako poštenim potom pridobljenih slovanskih pravic in posesti in trdijo le venomer, da jim je tako pridobljene pozicije slovanski nasprotnik enostavno uropal. Dokler se torej v tem smislu ne premeni, je zaman pričakovati kakega pozitivnega vspeha. Zastopstvo Vatikana pri kronanju angleškega kralja. Med weBtminsterskim nadškofom kardinalom Vaughanom in angleškim dvorom so se vršila te dni, kakor javlja »Pol. Cjrr.«, zaupna pogajanja glede zastopstva Vatikana pri slovesnosti povodom kronanja kralja Edvarda VII. Pogajanja so sedaj dospela tako daleč, da bo sv. Očeta zastopal predsednik cerkvene akademije monsgr. Merry de Val. Ta dostojanstvenik sicer ne bo prisostvoval pravim slovesnostim kronanja, pač pa ga bo takoj po zavrženem ceremonijelu sprejel kralj v avdijenci, pri kateri mu monsgr. Merry izroči papeževo lastnoročno pismo. — Na enak način je bil Vatikan zastopan tadi povodom kronanja ruskega carja. Iz brzojavk. Cesar je vsprejel v avdijenci princa Alfreda Liechtensteina in ces. namestnika grofa Goessa. — Važen obisk v Petrogradu. Rimska poročila javljajo, da bo laški kralj prihodnjega maja obiskal ruskega carja. Istočasno se bode mudil v Petrogradu predsednik francoske republike Loubet. — Potovanje nadvojvode Franca Ferdinanda na Rusko je določeno na osem dni. Štiri dni bode nadvojvoda na potovanju, štiri dni pa se bode mudil v Petrogradu. — Obstrukcija v občinskem svetu. Nemci hočejo v obč. svetu v Lipniku izvoliti 20 častnih občanov. Češki obč. svetniki obstruirajo pri sejah. — Japonska in Mandžurija. V japonski zbornici se je razpravljalo o potrebi, da Rusija zapusti Mandžurijo, in o sporazumljenju glede Krete. KiijlževuttHt in umetnost. Katekizem o zakonu Navod za katoliške zaročence in zakonske. Po P. Jožtfu Hfjller, O. SS. R. poslovenil duhovnik lavantmske škofije. — V Mariboru. 1902. Založilo Katoliško tiskovno društvo. Tisk tiskarne sv. Cirila. Ravno prav! V vseh župnijskih cerkvah jih zdaj oznanjujejo, srečne kandidate svetega zakonskega stanu. Mnogo jih je, ki ne vedo, kake dolžnosti sprejemajo, ko se za vežejo »tje do groba«. Zato je pač dobro, da imajo gospodje župniki knjižico, katero morejo priporočati zaročencem, da se iz nje pouče o bistvu sv. zakona. Mnogim je zakon trgovina, drugim je zakon zabava, zopet drugim je ječa in marsikomu je trpljenje. Kristjan pa pravi s sv. Pavlom: »Zakon je velika skrivnost: Jaz pa pravim v Kristusu in cerkvi." Gospod pisatelj pravi v uvodu: »Um vzvišenejše pojme ima kak narod o zakonu, čim čistejše se ljudje pripravljajo na zakonski stan, čim svetejše Bklepajo zakonsko zvezo in čim zvestejše in bogoljubnejše žive v zakonu, tem bolj urejene, čvrste in osre čujoče so družbene razmere takega naroda. Da pa ravno dandanes popuščajo rodbinske vezi, da se rušijo državljanske in gospodarsko razmere, da se krši državni red in da propada versko mišljenje in življenje, vzrok temu je današnje i z p r i j e n j e zakona. Kako redkokje se nahaja zdaj celo med katoličani oni visoki pojem o zakonu, ki od govarja sveti veri; koliko jih podkoplje z lahkomiselno mladostjo za vselej svojo zakonsko srečo ; koliko jih sklepa sveto zavezo na nedovoljen, da, na brezbožen način, in koliko je še le tistih, ki si izpremene za konski stan v pol pekla! Zmote življenja imajo pa vedno svoj vzrok v nevednosti ali v pomanjkljivih in krivih nazorih. In to velja o krščanskem zakonu dandanes celo med katoličani.« Knjižica ima namen, da natančno pouči mlade ljudi o bistvu in o dolžnostih svetega zakona. Prav toplo priporočamo to koristno knjižico. Cena je jako nizka: 3 0 vinarjev. • ■ Dopisi. Idrija, dno 25. jan. (Malha, o ka-teri vsakdo smo vedeti.) »V kateri žakelj zbirate tu tako poprašuje v Zadnji »JednakopravnoBti« nekdo, ki večkrat pre-' mišljuje, kakor sam pravi, kako je to, da so pri nas pogrebi tako flragi. — »Za tisto malo spremstvo in zvonenje. pa kmalo mo raš plačati 80 do 100 ali^pa^Se* več 'kron«. Pustil je to premišljevanje, češ, kdor je tako neumen, naj pa plača. A sedBi, ko mi vprašujemo liberalce po njih računih, moral si je dati duška. Natančno je izračunal, da dobi vsak duhovnik od pogreba 5 kron, in ko je odračunal vse druge stroške, ki jih je treba plačati, ostalo mu je za samo zvonenje povprečno 20 kron od pogreba. »Ca računamo na leto« — pravi — »simo 200 pogrebov, dobimo letnih okroglih 4000 kron za zvonenje. Kolikor se morem spominjati, so naši zvonovi že nad 25 !• t v zvoniku, to bi torej dalo okroglo svoto 100000 kron«. Končuje: Ta denar »spravljate gotovo v kako posebno malho, od katere pa ne sme nihče ničesar izvedeti. Prosimo torej pojasnila!« Evo, pojasnila, mi se ne bojimo z ra čuni pred ljudi! Pred vsem povemo, da bi nam bilo najljubše, ako bi nam bili navedli one, kateri so plačali »za tisto malo spremstvo in zvonenje« 80 do 100 ali pa šo več kron. Zadovoljni smo, ako nam od vseh zadnjili 25 let umrlih poveste le en slu* čaj. Pri pogrebih imamo 3 razrede z natančno določenimi taksami. Računa se vsem enako. Kakor kažejo računi, so skozi vseh 25 let plačevali oni, kateri so naročili pogreb I. razreda, po 46 kron in 6 vinarjov. Iz tega so plačani trije duhovniki, trije pevci pri pogrebu, vsi mežnarji, 6 ministrantov, 2 maši z libero, sveče pri teh mašah, — in tisto zvonenje opoldne po vseh štirih cerkvah skozi 3 četrt ure, med pogrebom po vseh štirih cerkvah, ter ob osmini in ob letnici med libero v farni cerkvi. Ako pa kdo kaj več zahteva, plačati mora posebej, kakor povsod. Tako mu je na prosto voljo dano, ali in kakšne sveče hoče, naroči Bi lahko posebne svečnike kakor tudi druge potrebne priprave za mrtvaški oder, ako ni vpisan v pogrebno društvo sv. Jožefa. Kadar kdo vrne sveče, kolikor jih ni porabil, vrne mu tudi cerkev, kolikor so vrnjene sveče vredne. Navajamo vzglede, kjer bo liberalci po ravnavali račune ter si jih lahko še vedno ogledajo, saj so jih dobili v roke. Dne 18. septembra 1894 je umrl županov brat Vinko Lapajne.' Cerkveni račun je znaSal 50 K 86 v. Ravno toliko ob pogrebu gospe Frančiške Lipajno in mnogo drugih. Plačali so 4 K 80 v. več, ker so zahtevali posebno sveče (Windlicht) pri pogrebu Za gospoda Franc Lapajne je znašal račun le 48 K 20 v., ker jo pač imel pri pogrebu posebno sveče, toda le dva pevca. Tako ss vedno natančno poračuna. Komur so jo krivično zaračunalo, naj se le oglasi! Povr njeno dobi do zadnjega vinarja. Za pogreb gospoda Mijo Thaler so plačali res 70 K 86 v., a so naročili k pogrebu oba duhovnika iz Spodnje Idrije, kakor tudi pri pogrebu posebne sveče. Ob pogrebu gospo Frančiške Poženel je bilo računa celo 71 K 61 v., naročenih pa jo bi'o 6 duhovnikov. Dne 7. januvarija 1898 je umrl v Je-ličnetn Vrhu gospod Pavel Gruden Duhovnik ga je spremljal od doma, od pol pota dalje vsi trije duhovniki, račun za zvonenje in vse: 48 K 76 h. Neki višji uradnik je poslal ob smrti svojega sina račun v žup-nišče nazaj, češ, gotovo ste se zmotili, tako majhni računi pri cerkvi pač niso, slišal sem, da stane pogreb I. razreda najmanj 200 kron. Tako ljudje navadno mislijo in »Jednakopravnost« jo hotela to izrabiti. Kajpada so pogrebi dragi, ako hoče kdo parado. A cerkev pri vsakem enako računa, bodi stanu tega ali onega. Stroški so le pri »paradi«. Tako je znašal cb smrti gospe Roze plem. Lipold ves cerkveni račun z vsem, kar so posebej zahtevali, 57 K 6 h, krsta sama pa ravno 100 kron. Napravil jo je in tudi denar zanjo pot jgnil nikakor ne klerikalni mizar Miha Tratnik. Torej skoraj šo enkrat toliko, kakor »tisto malo spremstvo in zvonenje«, sama krsta! Za pogreb II. razreda odraslih plačajo pri naB 28 K 20 h. Zi ta denar so poravnani zopet vsi stroški: zvoni po vseh štirih cerkvah skozi pol ure opoldne in ob pogrebu, strežniki, dva pevca, kakor sta tudi že uračunjeni dve maši z libero, ako ju kdo naroči. Anton Florijan, tast našega vpokoje-nega c. kr. deželnega živinozdravnika, je umrl 19. Beptembra 1901. Imel je pogreb II. razreda. Ker posmrtne maše niso bilo naročene, plačali so za pogreb 24 K 26 k. Ako nam ne verjamete, vprašajte gospoda živinozdravnika, saj je dobil pisan račun. Pri pogrebu so bili trije drhovniki, trije ministranti, opoldne in pri pogrebu zvonilo mu je po vseh Štirih cerkvah, posodila je cerkev tudi šest svečnikov. Ako je žo vsak naših treh »popov« potegnil po vaši sodbi pet kron, tako jo mogoče, da je ostalo za zvo nenje tO kron, ako bi bili razun »popov« vsi drugi za »vbbgftjme« delali? .Popom« • pripisujete take dohodke, ker merite po sobi; duhovnik se mora zadovoljiti pri srednjem pogrebu z 2 K 66 h, pri malem pa z 1 K M h- ' it,« muttC ' Dno 25 septembra 1901 jo umrl stric gospe županje. Imel je pogreb III. razreda. Vsi cerkveni stroški so znašali — čujte! — 7 K 54 h, in vendar jo ostalo po računu liberalnega sotrudnika z maturo ali brez mature — rje vemo — okroglo 20 K za »samo zvonenje«. Pa tudi, ako bi imenovani stric gospe županje ne bil ležal v mrtvašnici, marveč da bi bil naSel usmiljeno srce, ki bi mu bilo preskrbelo, da bi bil ležal na »parah«, bi se bili stroški zvišali k večjemu za 1 K 40 h za svečnike. Toliko več namreč ie znašal račun za mestno ubogo Terezijo Mihalček, ki je tudi lani umrla in ležala v mestni ubožnici na mrtvaškem odru. Da pa se v prihodnje več ne zmotite, povemo vam tu javno, da cerkev pri pogrebih III razreda ne dobi za zvonenje prav nič, Se pri pogrebih I. razreda Je 6 K 30 h. Se otroški pogrebi! Ako kdo pripravi svojemu otroku srednji pogreb, plača 11 K 24 h. Pri pogrebu sta dva duhovnika, trije strežniki, vračunjena jo sveča botrova — in vendar ostane po računu »Jednakopravnosti« okroglo 20 K za »zvonenje«. Škoda, da so razredi zlasti nižji naša rudniške šole prenapolnjeni, sicer bi nasvetovali, da pošlje »Jednakopravnost« svojega poročevalca, naj si ima tudi morebiti že maturo, šo nekoliko v pouk. Pri otroških pogrebih III razreda znaša račun z botrovo svečo vred celih 5 K 84 h. Ako zasluži po trditvi liberalca v »Jednakopravnosti« že »pop« samo 5 K, kako neki ostane za strežnike in zvonenje še vedno okroglo 20 K ? Kdor to trdi, ta pač niti za ljudsko šolo ni, še manj pa za kako častno mesto v občini. To hi bilo menda dosti pojasnila! Da pa svet spozna, kako sleparijo liberalci, pomudimo so še nekoliko pri štev. 200. »Jednakopravnost« pravi, da hoče za podlago svojega računa vzeti »samo 200 pogrebov na leto«. Sodi torej, da jih jo več. To se pri nas večkrat zgodi. Davčni nadzornik v Logatcu je poslal sam nekemu idrijskemu duhovniku naznanilo, da je po »uradni poizvedbi« v Idriji na loto povprečno 270 pogrebov, mej temi povprečno 200 takih, pri katerih so trije duhovniki. Od kod je došla ona uradna poizvedba, no vemo Toliko pa nam je znano, da jo zalagatelj »Jednakopravnosti«, Dragotin Lipajne, član komisije za odmerjenje osebne dohodarine. Kako natančne pa so take uradne poizvedbe, oziroma glasilo našega župana, kažejo izkazi mrliške knjige v Idriji. V zadnjih 25 letih je doseglo število umrlih le štirikrat številko 200 in sicer v letih, ko so bilo nalezljive bolezni. Povprečno število mrličev v zadnjih 25 letih znaša 174 in »Jednakopravnost« jeml|o za podlago »samo 200". Zmoti se torej v teh letih ?a 6 5 0 pogrebov. Ne realke, ampak še eno ljudsko šolo potrebujemo za ljudi, najsi imajo morda tudi že maturo v žepu. Še nekoliko pojasnila! Med omenjenimi 174 letnimi umrlimi so všteti vsi, ki so imeli pogreb kateregakoli razreda, od rasli in otroci. Kdor je pokopan po tretjem razredu, za zvonenje sploh nič ne plača. Všteti so vsi oni, ki so bili pokopani brezplačno, kakor tudi vsi oni, ki so imeli pač naročene pogreba višjih razredov, pa jih še do danes nisi plačali. Tako ie na ročil neki liberalec že dva pogreba I. razreda, pa šedodanea ni plačal ne s o 1 d a. Cerkev je morala poravnati stroške za sveče, zvonarje itd. Ko smo čitali navedeno notico v »kateri žakelj zbirate ?« hoteli smo tudi mi biti na čistem, oošteli smo torej, koliko s:> znašali v preteklem letu vsi cerkveni računi za vse pogrebe — za „pope", pevce, strežnike, cerkovnike, sploh vse, kar smo že zgoraj navedli, dobili smo skupno svoto 2 9 12 K 14 h. Pogrebov, pri katerih je znašal cerkveni račun manj, nego 20 K sploh, bilo jo 1 0 7 med 177. To sicer niso ,,uradno poizvedbe", — pa so resnične. Vprašajte pri voditelju matičnih knjig! Po vaši trditvi bi imelo priti samo za zvonenje 4 00 0 K. Ob tako strahoviti razliki se nismo prav n>č čudili, kako je mogoča zmota tudi pri letošnjem proračunu za celih 10.000 K. Ako bi kak župnik z odlično, no daloč okrog iskano maturo polagal tako natančne račune, odstavili bi ga bili že zdavnej. Mi pa poznamo dobro tok časa ter enako dobro vemo, da bodo 3e nadalje taki možjo sedeli kot zaupniki — izvoljeni ali pa imenovani — v raznih kor-poracijah, kjer se pač določujejo dohodki duhovnikov; izplačujejo pa nikakor dflje liaSsil ,uJao?j oman!)u5 iIeTod8o»« 14 dnij. Janez Trpin iz Helc je spremenil datum na živinskem potnem listu in s tako ponarejenim potnim listom prignal dva vola v akofjo Loko. m mislil, da se sme,« dejal je Trpin sodniku, sodnik pa je dejal, da se ne sme in je Trpina obsodil v 14dnevno ječo. Trpin sa je sodniku udal in je rekel, da gre takoj sedet, »da bo prej opravljeno«. Dnevne novice. V Ljubljani, 28. januvarija. V avdijenci pri nadvojvodi Franu Ferdinandu je bil včeraj dež. predsednik baron II e i n, ki se je sinoči povrnil v Ljubljano. Iz dež. šolskega sveta. Nadučitelju g. Jos. M a i e r j u in učiteljema gg: Val. K u m m e r ter Leop. A r m i Č se je priznala s 1. okt. 1901 VI. službena doklada. Oboleli nadučiteljici gdč. Al. Bauer se je dovolil dopust do konca šolskega leta in določila za namestnico gdč. učiteljica Frid. Konschegg. Umrl je pri sv. Lenartu v Slov. Goricah župan g. Anton Mravlag. V Ljubljani je umrla gospa Marija Grilc v 81. letu svoje starosti. Pred tremi meseci je gospa obhajala zlato poroko. N. v m. p.! V Jolietu v Ameriki je umrl g. Frančišek Pavlin iz Metlike, ki je bil eden prvih pri delu za ustanovitev ondotne slovenske cerkvene občine. — V Ptuju je umrl bivši župan Ernst E c k e 1. Javno predavanje. Opozarjamo na jutrišnje javno predavanje v »Katol. Domu«. Začetek točno ob pol 8. uri zvečer. — Odbor »Slov. kršč. soc. zveze«. Prepir v slovenskem gledišču je zopet v polnem razvoju. Vzrok je neka kritika o operi »Rigoletto«, katero je, kakor govori g. Govekar, spisal pravni praktikant g. Oblak. V kritiki je bil zbor ostro prijet, da4: bhostro graja zaslužil marsikdo drugi. Pri gotovih' krogih se opaža neko dosledno rovanje proti domačemu sjboru, odkar je zbor pokazal, da noče nikomur hlapčevati. „Narod" sovo nima nujnejŠega dela pri delu za »koristi slovenskega gledišča« nego. zaletavati so v zbor, namestor • da hi priobčil zbarovo pojasnilo.; Grožnje, da se opera opusti, £>'pb našem mnenju pnecej plitve, ker bij ravnokar Nemci i pripravljajo , da o t včrfjb v prihodnji 8fe¥d!fi'If'ttfai1 ne m šk e opern e predstave. Židov se bodo znebili. Z Jesenic prihaja vesela vest, da je ministerstvo ie določilo, da dela, katera sedaj opravljajo židovski podjetniki pri vožnji za zgradbo karavanske železnice, prevzemo domačini. Trud naših mož je imel torej lep vspeh ! Iz Istre se nam piše: Nadzornik ljudskih šol vitez Klodič-Sabladoski je šel torej v pokoj. Bil je dober šolnik in pošten prijatelj našega ljudstva. Zato so ga Italijani Ijuto napadali. Zlasti v dež zboru so vedno ropotali proti njemu, dasi je delal čisto pravično in po svoji dolžnosti. Seveda iredenti ni hotel služiti, in tega mu niso mogli odpustiti naši italijanaši. Odkar se je nadzorstvo nad italijanskimi šolami ločilo od slovanskih šol, in je Klodič nadzoroval samo te slednje, so ti napadi nekoliko ponehali. Njegov naslednik je zdaj profesor Matejčič. Istrani zaupamo novemu nadzorniku, ki je bil prej ravnatelj hrvaške gimnazije v Pa-zinu, in se nadejamo, da dobi tudi on vrednega naslednika. Samomor poštnega ravnatelja v Gradcu. Na graškem pokopališču se je ustrelil ravnatelj poštnega urada v Gradcu Jožef Cheneviere, ki je bil svoj čas postni oskrbnik v Opatiji. Zadnji čas si je domišljal, da ga vse preganja. Rojen je bil 1. 1850 v Gorici in je služil tudi v Trstu. ljubljanske novice. Tatvina pri gospodu profesorju Zupančiču. Nemški listi prinašajo vest, da so tatu, ki jo okral g. prof. Zupančiča, na sledu. Sumijo 20- do 251etnega moža, ki se je iz Ljubljane podal v Beljak, Celovec in potem proti Mariboru ter se piše Janez Pogača r, kamnotiskar. V imenovanih krajih je izdajal cekine. — Razširjenje d e -želnobrambne vojašnice. V svrho razširjenja vojašnice za deželno brambo se bo vršila komisija 5. februvarija t. leta. — Ogenj v lesni zalogi je bil pri gosp. Zakotniku. Konečno se je posrečilo, ogenj pogasiti. V baraki, v kateri se je ogenj pojavil, spi Ivan Videmšek, ki bi se skoro zadušil. Zgorela je samo streha pri baraki, ostalo barako so pa podrli. Tudi požarna bramba je prihitela na lice mesta. Vzrok ognja je bil, ker je Videmšek preveč zakuril v železno peč. — Umrlo je v Ljub-lani leta 1901 z mrtvorojenci vred 1267 ostb. — V Ameriko jo od 1. do 24. t. mes. odpotovalo šest oseb z ljubljanskega barja. — Kandelabrov na Franc Jožefovem mostu bode osem. Vsik kandelaber bode imel štiri obločnice.— Nezgode. Tesarju Ivanu Cegnarju iz Manč, tvrdka Zupančič, padla je na nogo smreka Spodrsnilo se jo Tratnikovemu vajencu Antonu Groschel iz Spodnje Šiške in se je pri padcu močno poškodoval. Lehnerjev tesar Alojzij Lenarčič je padel včeraj iz vagona pri nakiadanju desk na državnem kolo dvoru. Na včerajšnji semenj je bilo prignanih 1082 konj in volov; 244 krav in 54 telet. Skupaj 1380 glav. Kupčija jo bila jako živahna, ker so prišli kupci iz zunanjih dežel. Občinski zastop na Reki je soglasno sklenil, da se ustanovi za vodovod Ciotta lastna uprava. Utemeljevali so to s tem, da se tako olajša manipulacija. Govori se pa, da so to storili z namenom, da ustvarijo nova mesta. Soglasno je bilo na to odklonjeno nadzorstvo državnega nadzornika nad mestnim muzejem in nad mestno knjižnico. Stavka kamnoseških delavcev se je pričela včeraj v Zagrebu, ker jim mojstri niso hoteli povišati plače. Ponesrečen delavec. V soboto je hitel na Jesenicah delavec Pibernik iz Pirnič na vlak, da obišče domače. Na nekem mo-stiču se mu je spodtaknilo ir. padel je tako nesrečno, da je na mestu obležal mrtev. Kuga. Na dubrovniškem parobrodu „Gundulic", ki je došel iz Brazilije na Reko, otovorjen s kavo na račun „Lloyda", se je pojavila kuga, ko je šel iz Aleksandrije v Santps. Zbolplj so: en sobar, kuhar in dva mornarja. Kuhar je umrl in so ga pokopali v Rio de Janeiro, drugi so ozdraveli. Na Reki so parobrod najstrožje pregledali, a niso našli v.pč .sledi nikake bolezni. Ogenj. V nedeljo popoldne so na Pod-rečah (Jara Mavčiče) pogoreli trije p^di. Za- žgali so mali otroci, ki so bili brez varuha doma. Zanimiva aretaoija. Požigalca so prijeli 23. t. m. v Kočevju na zelo zanimiv način. Omenjenega dne se je 42letni poži-galec Blaž Hribar iz Rafolč oglasil pri obč. tajniku v Kočevju s prošnjo, naj mu izroči delavsko knjižico, da gre na ptuje, ker ga bodo zasledovali radi požiga hleva svojega gospodarja, ki mu je požig naročil in obljubil zato 200 K Ker pa je Hribar zahteval 400 K, sta se sprla z gospodarjem Konigom in sedaj mu ne preostaja nič drugega, nego da odpotuje. Tajnik ga je na lep način od-vedel po »dokumente« mesto k glavarstvu, kakor mu jo preje dobrohotno pojasnjeval, v — sodišče, kjer so ga prijeli in za njim tudi K6niga Hribar seveda ni slutil, da bo na tako lahek način prišel do »zaželenega« cilja. Nepoboljšljivega tatu so prijeli te dni v Novemmestu v osebi 251etnega natakarja Jul. Tomšiča. Dne 21. t. m. je zahteval pri novomeškem okr. glavarstvu potni list za Afriko, a ga ni dobil. Pozneje je ukral nekemu mizarju 40 K in denar zapil še isti dan. Tomšič je bil poprej že dve leti y prisilni delavnici, kamor ga tudi sedaj oddajo. Ustrelil se je danes zjutraj v Kisovcu pri Zagorju rudniški nadpaznik Fr. V o d -1 j a n ; krogla mu jo prodrla lobanjo. Samokres kupil si je včeraj v Litiji; bil je včeraj cel dan nekako zamišljen in molčeč. Ulomi v župnišča. Zopet so imeli tatovi »dela« v župniščih in sicer v Blagovici, S t- Ožbaltu, pri s v. J u r j u pri Mediji, na s v. P 1 a n i n i in v C e m • Seniku. V nekaterih krajih so precej pokradli, v drugih so jih odpodili. Nesreča. Ii Herpelj-Kozine pišejo »Edinosti« : Tukaj se je pripetila v soboto zjutraj huda nesreča. G. H. M e 1 1 i n g, tuk. trgovec, je vozil z dvorišča Dreberjevega proti domu. Ko pa je zavil, se je kočija prebrnila in g. Melling je odletel iz kočije v drevo ob cesti tako nesrečno, da si je zlomil nogo. Prenesti so ga morali na nosil-nici na njegovo stanovanje, zdravi ga zdravnik Massapust. Samomor orožnika v Trstu. Iz Trsta se poroča : Pri gospej Urši Stander, stanujoči v III. nadstropju hiše št. II. v ulici Valdirivo je stanoval že več časa vpokojeni žandarmerijski narednik, 40 letni g. Josip U k m a r iz Sežane. Ko je predvčeraj zjutraj prišel domov, šel je v svojo sobo spat. Prišlo je poiudne in gospa Stande mu je nesla obed v sobo. Vstopivša pa je videla na svojo grozo, kako sa Ukmar zvija v postelji v bolečinah. Po stanovanju je zelo dišalo po neki kislini. Žena je hitro pogodila položaj in je poslala po zdravnika. Ali ko je prišel ta, je bil Ukmar že mrtev. Vzrok samomoru je bila neozdravljiva bolezen. Nesreča v Nabrežini. Kakor smo javili minoli teden, se je Ivan Zupančič nevarno poškodoval na nabrežinski postaji vsled pada z lokomotive. Moža so sicer hitro prepeljali v bolnišnico, a včeraj zjutraj je ubogi mož izdihnil svojo dušo. Afera Lavrinsich. Iz tržaških listov doznajemo, da se je proti škedenjskemu okr. zdravniku dr. Lavrinsichu uvela kazenska preiskava radi znanega zanemarjanja svoje službe. V nekaterih listih se čita tudi, da je dr. Lavrinsich kakor okr. zdravnik že suspendiran. Tiskarstvo med ameriškimi Slovenci. Slovenci ima|o sadaj štiri tiskarne in sicer tiskarne: »Ameriškega Slovenca«, »Mira«, »Nove Domovine« in g. Sakscrja. Nesreča ali samomor Slovenca v Ameriki. Iz Clevelanda so poroča : To dni je povozila električna železnica na Paines-ville-Cleveland progi v Colluivvoodu roiaka Fr. Ur bas a. Pokojnik jo bil doma iz Planine, okr. glavarstva Logatec in rojen 10. oktobra 1862. Bil je še samec in v starem kraju baje še zapušča mater. Sumi se, da se je pokojnik sam vrgel na t«r električne železnice. Večkrat se mu jo že prejo zmešalo, kakor pravijo rojaki, ki so ga poznali. Pri društvu ni bil nobenem. * * * Najnovejše od raznih strani. I b t r a š e n nasledek ljubosum-41-O-a.Li.. ^kUii -auihiuuk- Hubert Duokmah-tel jo vW<»ldu (%iVica) v ljubosumnosti pro- rozal vrat svoji soprogi in svojima otrokoma. Sebe jr ustrelil s strelom iz revolverja. — 3 00.0 00 mark je poneveril v Mannheimu prokurist Jakob Gunzen tvrdki z žitom Kari Siks. Gunzen se je zastrupil. Tvrdka je popolnoma uničena. — Silovit vojaški zdravnik. Vojaški asi-stenčni zdravnik Berenczy je na neki železniški postaji blizu Budimpešte skregal se z neko gospo. Berenczy je potegnil sabljo in gospo s sabljo Štirikrat usekal po glavi. Težko ranjeno gospo so prepeljali v bolnico. — General se jeustrelil. V Pr-zemyslu se je ustrelil poveljnik 45. domobranske divizije fml. Edvard Pierer p I. E80h. — Roparski umor stari n a r j a. V nedeljo dopoludne je prišel v prodaialnico starinarja Kesslerja na Dunaju 25letni mož. Kupoval je čevlje. Ko se je Kessler obrnil, ga je miadi mož silovito udaril z nekim orodjem po glavi. Kessler se je zgrudil na tla. Napadalec ga je oropal in zbežal. Pol ure pozneje so dobili Kess lerja v prodajalnici. Pr»oeljali so ga v bolnico, kjer je umrl. — Šola za brezžični brzoiav. »Marconi Company« je v Frikonon Sea v Essenu otvorila šolo za brezžični brzojav. — »Kiirntner Nachrichten« pred dunajskimi porotniki. Danes so je pred dunajskimi porotniki pričela porotna obravnava o tožbi župnika Mitterndorkrja proti odgovornemu uredniku »Karntner Nachrichten« Prettenhoferju. — Pod snežnim plazom smrt. V Volde-rer dolini je medioinca Domauerja zasul snežni plaz. — lena električni 1 u č i se na Dunaju znatno zniža. — Pod morjem k severnemu tečaju. V geografičnem društvu na Dunaju bo danes dr. Anschdtz K&mpl iz Monakovega predloži) model potapljevalne ladije, s katero bi bilo omogočeno, pod morjem priti do severnega tečaja. — Pogorel samostan. Grški samostan na gori Athos je popolnoma pogorel. — Šestkratni morilec radi Štirih kron je postal 221etni delavec Titus VVeshi v vasi Likala na Ruskem. Prenočil je pri posestniku Aminenu in je čui, da imajo pri hiši denarja samo okoli 6 kron. Po noči je delavec umoril s sekiro šestero domačih oseb in hišo oropal. Ko se je posestnik drugo jutro vrnil iz mesta, je našel vso svojo rodbino umorjeno. Zakaj je izstopil. L< ta 1848 se je zbralo na Dunaju več veselih ptičkov v društvo, katero so imenovali »Ludlamova luknja«. Iz šale so sklenili, da ne bodo v svoje vrste sprejeli nobenega, ki ni izrecno obljubil, da ne bo ničesar izdal, kar so v družbenem prostoru godi. To je močno jezilo tedanjega policijskega načelnika Antona gri.fa Sedinickega, ki jo mislil, da je to gnjezdo demagogov, katerih bi se bil rad polastil. Toda nobenemu njegovih ljudi se ni posrečilo, poizvedeti o društvu kaj natančnejšega. Zdaj zve načelnik, da jo izstopil iz društva znani pesnik Janez Gabrijel soidl. Takoj ga pokliče in sprejme jako prijaino. »Žalel sem«, začno, »spoznati tako slavnega pesnika. Zlasti so mi u/ajale pesmi, katere sto zložili v nižjeavatrijskem narečju. Zelo me veseli, da sem vas spoznal«, o ;idl se je priklonil. »Dunaj smo biti ponosen, da iu bivate. Kako se vam godi? Ali imate v mestu mnogo prijateljev V »Da, ekscelenca«. »Pa svoje prijatelje v »Ludlainovi luknii« sto bili zapustili. Zakaj ste izstopili? «Ek-scelenca«'! »Li govorite čisto naravnost, ljubi gospod ! Ali morda niste bili zadovoljni s političnimi nazori društva '( »Radi tega nisem izstopi), ekscelenca«. »Ali vam ni kaj druz> ga ugajalo ?* »Tako je ekscelenca !« bedlnic'ny nastavi uho : »Govorite iV th pesnili mu pošepeta: »Ekscelenca, pivo mi tam ni več dišalo!« Ameriška železnica po Palestini. »United States Conatruction Co.K v Cjevc^ landu jo dobila poročilo, da je , dal sqi1»ii koncesijo za gradnjo posebne z dezniške proge do Moke. Železnica je projektirana iz Kajire v Egiptu do gore Sinaj, daljp ob čudečem morju do Meke, božjegi pota v&eh mohamedancev. OJ gore Sinaj se odcepi stranska proga do mesta Damaska. Ta stranska proga bo vodila miino Jeruzalema in bo imela tudi po drugih, iz sv. pisma znanih krajih postaje. Amerikanski kap talisti si obetajo od novo železnica velikanske^J dtfhička. Vsako leto obiščo na tisočo in tisoče mohamedancev Moko, a dosedaj s) vodiie tja le slabo c<.'stf. Gotovo pa je, da. bo števjlo romarjev še poskočilo, kakor hitro bj.d? na razpolngo primerna promctia sredstva. Vrhu tega bo im.. Ozdiaviieni h(« I« -V«1 iTinrnartrn vpraSn Arr-glež : »Kaj sem dolžan?« »Tisofi frankov!« Lord vzame bankovec za 1000 frankov, drži ga hcmeopatu pod nosom in de: »Vohajte! Dobro! Plačani ste! in zapusti sobo. Blagntvoriteljno društvo v Petrogradu je imelo te dni pod predsedstvom senatorja Narijškina občni zbor, na katerem je bilo sklenjeno, da društvo zopet prične izdajati svoja „Izvestija", društveno glasilo. V ta namen se je odkazalo 3000 rubliev. Uredniki lista bodo : A. S. Budilovič, I. I. Palmor, in Lav rov. Zašli si je usta. Iz Dublina poročajo: Večletnemu uslužbencu okr. bolnišnice v Tiptonu Jeremiju Peabody ni dopadala hrana, katero so mu dolgo časa dajali. Da bi mu no bilo treba več jesti navadne hrane, izmislil si je pametno. Vzel je mož čisto navadno šivanko z nitjo, ter si popolnoma zašil usta Ko so ga našli zjutraj v takem položaju, so pozvali zdravnika, ki mu jih je zopet odprl. Peabody je bil prav vesel, da je zopet lahko jedel in govoril. Hranijo ga sedaj ob pičli hrani, in če se mu ne za strupi kri, ne bo nobene nevarnosti Poroka najbogatejšega človeka na svetu. Iz Londona poročajo, da je g. B e i t edini posamezen človek na svetu, kateri premore bdion dolarjev. Ta mož se bode v kratkem poročil z gospo Ladenburg iz New-Yorka. Londonska policija. Letno poročilo londonske policije je jako zanimivo. V preteklem letu je bilo v Londonu v policijski službi 16.000 mož, od katerih 2000 straži kraljeve palače in druga javna poslopja, za vsako službo je na razpolago 14 000 mož, na 400 londonskih prebivalcev pride 1 stražnik. Vzdrževanje policije znaša 24 milijonov mark, ali na vsakega londonskega prebivalca 4 marke. Od stražnikov izvršuje 40 odstotkov dnevno službo, 60% pa nočno službo. Tatvin je v enem letu bilo 16 565, vrednost ukra denih stvarij je znašala 4,200.000 mark, seve je to le mal del tega, kar bo je Londonu sploh ukradlo. Pri izvrševanju službe je bilo ranjenih 3099 stražnikov, povoženih je bilo 77 stražnikov. Novih hiš v Londonu se je zgradilo 25.161. Društva,. (Gasilno društvo v Ribnici) priredi veselico v salonskih prostorih gospoda Ant Arkota v nedeljo dne 2. februvarija t. I. Začetek ob 8. uri zvečer. — Vstopnina 1 krono za osebo. Čisti dohodek se porabi za zidanje nove gasilarne.— Svira oddelek vojaške godbe c. kr. pešp. št. 27. Odbor. Darovi. V spomin 251etnice župnikovanja nam je poslal g. Mih. Saje, župnik v s tangi, naslednje darove: za Jeranovo dijaško mizo.....5 K za društvo .Slov. palma" v Aleksandriji 3 „ za misijone v Aziji.......3 „ za kruhe sv. Antona......3 „ za Salezijance v Ljubljani .... 2 „ za družbo sv. Cirila in Metoda . . 2 „ za Marijanišče.........2 . Bog plačaj! Meščanski klub v Ljubljani vabi k društveni zabavi ki bode prihodnji četrtek dn6 30 t. m. točno ob 7,8 uri v »Katoliškem Doma '. Svira meščanska godba. Člani in po članih vpeljani gostje imajo prost vstop. _Odbor. Telefonska In brzojavna poročila. Dunaj, 28. jan. Nadvojvoda Fran Ferdinand je dal včeraj dinč, h kateremu so bili povabljeni skupni avstro-ogerski ministri in ostali avstrijski ministri. Dnnaj, 28. jan. Parlamentarična situacija se je zopet poostrila vsled težav, katere delajo Nemci pri morav-skem vseučiliškem vprašanju. Zastopnika Nemcev sta bila danes pri Kor-berju vpogledat izjavo, katero je hotel naučni minister podati o tem v proračunskem odseku. V izjavi Be obljublja ustanovitev ene nemške in ene češke univerze na Moravskem, a v izjavi se ne imenuje nobenega kraja, v katerem bi se kaka univerza ustanovila. To ni zadovoljilo Nemcev in so zahtevali v izjavi tudi točko, da se morete univerzi ustanoviti le s skupnim sporazumlje- njem obeh narodnosti in da se češka univerza sme ustanoviti le v kakem češkem mestu. Korber je bil napram tej zahtevi rezerviran. Odposlanca Nemcev sta mu zato predbacivala, da je radi tega v nasprotju z svojim programnim govorom, v katerem je izjavil, da se morejo zadeve reševati le v medsebojnem sporazumljenju. Vrše se posredovanja. Točka o univerzah pride v proračunskem odseku kot zadnja na dnevni red. Krakov, 28. jan. Ruski konzul je izjavil, da je zadeva o demonstracijah pred ruskim konzulatom rešena s tem, da bo gališki ces. namestnik osebno prisoten, ko bodo pribiti na poslaniško poslopje nov ruski grb. Dunaj, 28. jan. Razni listi poročajo, da se po 4. februvariju prično tudi seje davčnega odseka in da se v odseku prične zopet razprava o davku na vozne listke. v Dunaj, 28. jan. Vse časopisje se peča z govorom nemškega poslanika, v katerem je izjavljal, da je zveza Nemčije z Avstrijo nerazdružljiva. Listi pravijo, da so s tem izpodbite vesti, da se ta zveza ruši. Dunaj, 28. jan. „Budapesti Hirlap" javlja, da je stališče grofa Goluchow-skega jako omajano in da utegne v najkrajšem času odstopiti. Poleg drugih tež;iv se je pridružilo tudi to, da se je jako zameril, ker je v Jokej klubu ki-biciral, ko je grof Potočki zaigral 2 milijona kron, in da ni protestoval proti visokim igralnim svotam. Dunaj, 28. januv. Na železniškem tiru so dobili povoženega stotnika Press-lerja. Samomorilec je rodom s Štajar-skega. Budimpešta, 28. jan. Zbornica je sklenila izročiti slovaškega poslanca Va-lačeka sodišču, radi nekega „hujskajo-čega" volivnega govora. Semlin, 28. jan. Princ Peter Ka-ragjorgjevič je naznanil, da pride v kratkem sem. Pretendent za srbsko krono bode imel tu ZMupne sestanke s svojimi prijatelji s Srbskega. Brezdvombno pripravlja nov načrt, da dospe do svojega cilja. Iz Srbije prihajajo poročila, da je ondi položaj tako napet, kakor bi vse pričakovalo ustaje. Zofija, 28. januvarija. Ameriški odposlanci so včeraj izročili odkupnino za mis Stone. Pričakuje se, da bo danes oproščena. Belgrad, 28. jan. Umrli dr. Nikola Kristič ni identičen z bivšim minister-skim predsednikom Nikolo Kristicem, ki je pri najboljšem zdravju. Petrograd, 28. jan. Finska eskadra je razpuščena. Berolin, 28. jan. Član praske gosposke zbornice grof Klinckowstrom je umrl. Cassel, 28. januvarija. Veliki indu-strijci v provinciji Hessen-Nassau so sklenili odpustiti vse poljske in češke delavce. Madrid, 28. januvarija. Loubet je poslal kralju Alfonzu veliki red častne legije. Tanger, 28. jan. Avstrijska misija k maroškemu sultanu je na potu. London, 28. jan. (C. B.) London šteje koncem 1. iy01 4,536.541 prebivalcev, mej temi inozemcev 135.377. Novi Jork, 28. januv. (C. B.) V Rapid-Transit predoru je eksplodirala zaloga dinamita. Pet delavcev je ubitih, več ranjenih. Mnogo hiš je poškodovanih. Inženerja so prijeli. New-York, 28. jan. „New-York Herold" poroča iz Bogote, da je bil pri Facatavia vroč boj, v katerem so bili tepeni ustaši, ki so zgubili 360 mrtvih, vladne čete imajo 90 mrtvih. Berolin, 28. jan. Iz angleških virov prihajajo vesti, da angleška vlada nima nobenih sredstev več, da bi najemala nove vojake. Od 100 konj, ki jih pošlje v Južno Afriko, jih 80 med potjo pogine, Vse transportne ladije so okužene. London, 28. jan. Burski general Wilonel jo javil Kitohenerju, da stoji 1500 Burov v državi Oranje na strani Angležev. (?) Isti general je obvestil predsednika Stejna, da v Oranju divja meščanska vojna. C« London, 28. jan. Buri nameravajo v maščevanju za Lotterjevo in Schee-persovo smrt umoriti angleškega generala Oarringtona, ki se jo moral o Božiču udati JDelareyu. Bruselj, 28. jan. Buri so uplenili Angležem v zadnjih tednih 18 vozov s provijantom, 17 topov, več železniških vlakov iri 700.000 funtov šterlingov. London, 28. jan. Kitchener javlja iz Johannesburga, da sta ujeta burska vodja Ben Wiljoen in HansBotha, ter da je general Plumer 25. t. mes. ujel 36 Burov. London, 28. januvarija. Iz Johannesburga poročajo, da je burski poveljnik Beyers udri v koncentracijski tabor blizu Pietersburga, tam osvobodil več Burov in potem napadel Pietersburg, da dobi zanje orožja in konj. Napad se mu je ponesrečil in umaknil se je z izgubo 3 ubitih in 3 ranjenih. 1 Cu op*-levujfe Stanje barometra v mm. Temperatura po Coltljs Vetzeri Nebo j* •£ p m * Ok »- 27 9 zvee. 730 3 -6 7 sl. jvzh. megla 00 28 7. zjutr. 2. popol. 7310 730 8 -36 00 sl. jzah. el. ssvzh. oblač. n Umrli mo: 26. januvarija. Anton Podkrajšek, pisar, 68 let, Rožne ulice 35, kron. aleoeh. 27. januvarija. Anton Modic, dijak, 18 let, Marije Terezije cesta 10, jetika. V bolni&nici: 23. januvarija. Neža Juran, perica, 72 let, ostarelost. 24. januvarija Alojzij Bukovnik, pekovski pomočnik, 62 let, naduha. 25. januvarija. Ivan Sodja, dninar, 64 let, naduha. — Helena Krofič, občinska uboga, 80 let, enteritis cbron. Žitne cene dn6 27. januvarija 1902. (Termin.) Na dunajski borci: Za 50 kilogramov. PSenica za pomlad......K 9-79 do 9 80 Rž za pomlad.......B 8 24 , 8 25 Koruza za maj-junij...... 5-66 „ 5 67 Oves za pomlad.......> 7-83 ^ 7^4 t Na budimpeštanski borzi: PSenica za april.......K 9-54 do 9-55 , „ oktober......„ 8-46 „ 8"47 K* april.........7 98 , 7 99 Oves za april......... 7 56 , 7 56 Koruza za maj........6 35 „ 5-36 (Efektiv.) Dunajski trg. PSenica banaflka...... K 9-55 do 10 30 južne žel........ 9 75 , 10*20 ......... 8-10 , 825 Ječmen „ .......s 720 „ 860 n ob Tisi........ 6-76 „ 7-75 Koruza ogerska, stara.....„ 6-60 . 5-70 » „ nova......6-46 „ 555 Cinkvant , stara . . . . „ 6 60 , 7-00 » . nova.....615 „ 6-60 Oves srednji.........7-70 , 7-75 ............7-75 „ 10-75 Meteorologldno porodilo. fiSina nad morjem306 8m,srednji zračni tlak736-0mn. 113 1-1 Rodbine Sušnik, Kačič, Žužek javljajo potrtim srcem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je njih iskreno ljubljeni oče, stari oče in tast, gospod Valentin Sušnik, zasebnik, fiastni meščan In blvSI župan škofjeloški Itd. danes ob 3. uri zjutraj po dolgi mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče v starosti 76 let, mirno v Gospodu zaspal. Truplo predragega pokojnika se bo dne 30. t. m. iz deželne bolnice t Ljubljani prepeljalo v Škofjoloko, kjer bo isti dan ob 2. uri popoludne na ondotnem pokopališču v rodbinskem grobu k večnemu počitku položeno. Sv. maSe zaduSnict brale se bodo v raznih cerkvah. Blagega pokojnika priporočamo t prijazen spomin. Ljubljana, Skofjaloka 28. januarija 1902. 114 1-1 tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš.i ljubljena soproga, mati, stara mati iu teta, gospa Marija Grilc roj. Lenarčič danes ob V« na 7 po kratki mučni bolezni v 81. letu svoje starosti, previdena s svet mi zakr menti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage ranjke bode v sredo, dn6 29. t. m. iz hiše žalosti sv. Petra cesta 63 i;a pokopališče k sv. Krištofu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah Blago ranjko priporočamo v pobožno molitev in v prijazen spomin. V Ljubljani, dnd 28. januarija 19C2. Martin Grilc, soprog. — Marija Grilc, rejena Plehan, hči. — Ivan Plehan, c. kr. realčni profesor; Miroslav Zebre, uiitelj; Zmagoslav Plehan; unuki. — Terezija Klein, rojena Plehan, uuukinja. Dunajska borza dn6 23. januvarija. Skupni državni dolg v notah.....10085 Skupni državni dolg v srebru.....100-70 Avstrijska zlata renta i%......120-50 Avstrijska kronska renta 4%.....97 90 Ogerska zlata renta 4*.......119-70 Ogerska kronska renta 4%......90-76 Avstro-ogerske bančne delnice, 000 gld. . 1632*— Kreditne delnice, 160 gld..............655-25 London vista......................239 27% Nemški drž bankovci za 100 m. nem drž. velj. 117-121/, 20 mark............23 42 20 frankov (napoleondor)......19 03 Italijanski bankovci.........93-45 C. kr. cekini...........11-31 Žalujoči ostali. Menjarična delniška družba I., lflfollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, sreč*, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžre- banju najmanjšega dobitka. 134 4 Promese za vsako žrebanje. — Kulantna izvršitev naročil na borzi. Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špeku-lacljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče visocega obreoto- vanja pri popolni varnosti naloženih glavnlo. « •«_,.• . .... p Oklopju slicna barva za 9>irtntlifl *tatere ')0Ja j® nespremenljiva, sta-tZlLLiJVJlAj, novitna tudi proti vplivu svitlobe,. apna in vremena, ter neodkrušljiva, je priporočljiva posebno stavbinskim podjetnikom, zidarskim mojstrom, hišnim posestnikom itd. Poraba je tako preprosta, da lahko vsakdo sam z njo prevleče vnanje dele poslop-jinega zidovja. Edina prodaja pri tvrdki BRATA. EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 228 10 11—6 iviii m ©tik®?, pristno, zanesljivo blago, priporoča po zmerni ceni L. POKORNY, s v e e a r 1180 13 v Celji, Gledališke ulice št. 3. ladsjatelj: Dr. Ei%m Uur|M. Odgovorni TTednik : Ivra Raktveo, Hlojzij Kane, Ljubljana, Dunajska cesta se priporoča v napravo oken, vrat, stolov, miz sploh vseh sličnih predmetov, zagotavljajoč dober izdelek po nizki, konkurenčni ceni. 100 4—2- Na prodaj je 51etna, 157, pesti visoka, zdrava, močna, za tek in težek voz pripravna 1-*. 4» 1» i I s« brez vsake napake. 92 3-2 Kje, se izvč pri upravništvu »Slovenca." VI. gimnazije + išče službe. — Ponudbe poste restante N. J. Ljubljana. 106 2—2 Tisk »Katoliflke Tiskam« t Ljubljani.