TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, industrijo Irt obrt.
Naročnina za Jueoslaviicr celoletno 180 Din, za V* leta 90 Din, za V* leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo ln upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt, hranilnici v Ljubljani žt^X953.j^
Leto XV.
V Ljubljani, v soboto, 28. maja 1932.
štev. 60.
Trgovina z lesom med Jugoslavijo in Italijo
Pod tem naslovom razpravlja v milanskem časopisu g. rag. S. Goretti o trenutnem položaju, v katerem se nahaja lesna trgovina med Italijo in Jugoslavijo 'ter navaja med drugim sledeče:
[talija je za Jugoslavijo najboljši odjemalec njenega lesa ter se medsebojni trgovski odnošaji razvijajo v oboje zadovoljstvo, saj sp iz teh poslov izvirajoči spori zelo redki.
V	1. 1981. pa je izvoz lesa v Italijo zelo padel, zlasti pa izvoz jelovine in bukovine. Vzroki temu so predvsem dvoji: kriza v kateri se nahaja italijanska gradbena industrija in konkurenca sovjetskega lesa.
Dočim je prvi vzrok le začasne narave, je pa drugi toliko večje važnosti in opas-nosti.
O	konkurenci ruskega lesa je bilo že mnogo govora in pisanja, dotaknemo naj se zato le par glavnih momentov.
Vzrok dejstvu, da se je italijanski kupec obrnil k sovjetskemu prodajalcu za kritje svojih potreb po lesu, je iskati predvsem v vprašanju cen. Sovjeti namreč smatrajo les za blago, katero jih nič ne stane ter zahtevajo naj bi cena lesa le
pokrila stroške prevoza, kakor tudi produkcijske. Gotovo je, da morejo radi tega postaviti na glavo vsak trg, na katerega vržejo svoj les.
Rusi so osnovali velike zaloge lesa v večjih italijanskih obmorskih krajih in od tu zalagajo vse notranje trge, kjerkoli se pojavi potreba in prodajajo kdor koli več ponudi. Tak način trgovine pa je obsojanja vreden, ker ustvarja neko nesigurnost i v pogledu cen i blaga.
Četudi so danes prešli nekateri trgovci k Sovjetom, vendar je upati, da to stanje ne bo dolgo trajalo.
Že danes so številni italijanski kupci, ki so ostali zvesti jugoslovanskim izvoznikom, kljub nižjim ruskim cenam. To si moremo tolmačiti le na ta način, da so to resnejše firme, ki ljubijo solidno trgovino,-Dalje pa tudi mere ruskega lesa ne odgovarjajo italijanskim potrebam ?■— razen tega pa hočejo Sovjeti čimprej zavojevati italijanski trg in zato prodajajo les tudi na drobno po istih cenah kot na debelo, kar seveda ni povolji italijanskim grosistom. Zato opažamo tudi na strani teh veliko nezadovoljstvo.
Nove rekordne globinske točke na mednarodnih blagovnih trgih
Od novembra preteklega leta z malimi presledki trajajoča baisse na mednarodnih surovinskih trgih je napravila v aprilu velik korak naprej in je zagrabila skoraj vse blagovne vrste. Zlasti so trpeli trgi žilne krme, masti, tekstilij, srebra in slednjič tudi ameriški kovinski trgi. Zelo je motilo pomanjkanje mednarodne špekulacije na baisse, ker od producentov v prodajo stavljeno blago ni našlo absolutno nobene pripravljenosti za nakup. Nove rekordne globinske cene so dosegli surovi sladkor, koruza, slanina, mast, bombaž, surova džuta, surova svila, cink (USA), cin in surove kože. Splošna rezerviranost v nakupovanju je bila v prvi vrsti posledica Kreugerjeve-finančnega škandala, ki postaja čezda-lje večji, nato pa posledica trajajoče ameriške gospodarske krize, ki povzroča dvome v vse ameriške pomožne akcije. Zraven so prišle še vrednotne težkoče v Grčiji, Chile, Skandinaviji in pa položaj mednarodnega solitrovega trusta.
V	Ameriki si še niso na jasnem, kako bi likvidirali velike žitne i. dr. zaloge1. Nasprotno je pa pred dvema letoma uvedena oporna akcija japonske vlade za svileno industrijo imela uspeh, da so bile zaloge sindikata v znesku 108.000 bal prevzete od dveh velikih mednarodnih svilenih tvrdk. Čeprav je bila prodajna cena zelo nizka, (15-50 švic. fr. za 1 kg) in je s tem označen ves katastrofalni položaj svilene produkcije, stopa vseeno japonski trg neobremenjen v novo kampanjo.
Svetovni trg pšenice , je bil v pre.teklih tednih v znamenju velikega kolebanja. Padci na koruznih trgih so bili v zvezi z vobče manjšim številom prašičev. Trgi kolonialnega blaga so bili pretežno slabi; samo na trgih kave s‘0 se cene nalahno utrdile. Na svetovnem trgu sladkorja je prišlo dan za dnem do novih globinskih cen, in je zgubil sladkor v zadnjih štirih mesecih polovico svoje vrednosti. Glavni vzrok nizkih cen je ta, da pri zadnjem mednarodnem dogovoru Javi in Kubi dovoljena produkcijska in eksportna kvota prekorači sprejemno zmožnost Svetovnega trga. Slaba pozicija danskega trga surovega masla je bila povzročena po pomnoženi sezijski produkciji, predvsem pa po nenadni uvozni kontingentaciji Belgije 111 po strogem izvajanju francoskih uvoznih omejitev. Slabost na trgu surove džute ima vzrok v pomanjkljivem povpraševanju in pa v ugodneijn položaju novega pridelka. O kovinah poročamo posebej. Tu podamo razvoj zadnjih cen v običajnih vrstah in običajnih vrednotah:
Pšenica marec 1932 56,50, maj 1932 55,50; kava marec 6,17, maj 6,41; surovi sladkor marec 0,83, maj 0,60; mast marec 4,80, maj 4,30; bombaž marec 6,20, maj 5,65; volna marec 22, maj 21; džuta marec 117/«, maj 15:t/4; baker marec C, maj 5,75; cin marec 20,80, maj 21; svinec marec 3, maj 3; srebro marec 29,75, maj 27; kavčuk marec 3, maj 3,12.
Avstrijske finance
Avstrijski transferni moratorij bo služil obenem za zmanjšanje obtoka bankovcev, ki je kljub skrčenju avstrijskega gospodarstva po polomu v Creditanstaltu narastel za 46 milijonov, to je na 951 milijonov šilingov. Služil bo takorekoč deflaciji. Zneski v šilingih, ki se bodo plačevali za inozemske dolgove, ne bodo brezpogojno na prosto razpolago upnikov, temveč bodo za gotov čas popolnoma zaprti, potem pa se bodo mogli porabiti samo za nakup gotovih predmetov, posebno vrednostnih papirjev, posestev in hipotek.
Od te deflacije pričakujejo radi transfernega moratorija celo zvišanje vrednosti šilinga v inozemstvu in šele potem nameravajo razpisati že dolgo časa nameravano notranje posojilo. V ostalem bo nova Dollfussova vlada tudi zopet spravila proračun v ravnotežje s tem, da bo izločila zavarovanje za brezposelnost iz proračuna in uvedla nov davek na nameščence. Anglosaksonski odbor upnikov Creditanstalia je pod vodstvom sira Kindersleysa zopet dospel na Dunaj radi ureditve dolgov Cre-diitanstalta potom državnih obligacij, toda brez vpliva na transferni moratorij.
LESNIM TRGOVCEM!
Zavcd za pospeševanje zunanje trgovino v Beogradu obvešča Osrednjo sekcijo lesnih trgovcev pri Zvezi trgovskih gremijev za Slovenijo v Ljubljani, da bodo po sporočilu zavodovega dopisnika v Beyrouthu (Sirija) pričela v kratkem dMa za napravo voda za nafto v Mosul - Tripoli. Delo bo trajalo približno 5 let. Za ta dela se bodo potrebovale velike količine lesa. Lesni trgovci, ki se zanimajo za dobavo lesa, naj se obrnejo za točnejše podatke na dopisnika Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine g. A. 01sehanietzky, B'eyrouth P. O. B. 756.
Radio razstava na XII. Ljubljanskem velesejmu od 4. do l.i. junija bo letos izvanredno bogata. Zastopane bodo znamke Ingelen, Eltz, Siemens, Philips, Telefunken, Tungsram, od navadnih detektorjev do naj finejših aparatov. Razstavljene bodo tudi vso potrebščine za radioamaterje.
KONTINGENTI ZA UVOZ LESA V ALŽ1R
Z dekretom generalnega guvernerja za Alžir od 30. aprila t. 1. je bil Jtetni uvozni kontingent za les povišan od 72.000 ton na
88.000	ton, tako da pride na kvartal 22.000 ton. Glede na ta novi letni kontingent so bili, upoštevajoč izkoriščanje kontingenta v prvem četrtletju, določeni naslednji kontingenti posameznih držav za drugo četrtletje: Jugoslavija 12.638 ton, Švedska 4287 ton, Rumunija 1075 ton, Poljska 884 ton, Amerika 834 ton, ostale države 1546 ton. Finska in Nizozemska sta v prvem četrtletju izkoristili že ves, letni kontingent. Kakor je iz gornjih številk razvidno, je kontingent za Jugoslavijo zelo velik in nam daje možnost večjega izvoza.
Veliko zborovanje gostilničarjev mariborskega
okrožja
V	sredo, dne 25. t. 111. je priredila agilna Zveza gostilničarskih zadrug za bivšo mariborsko oblast v Mariboru zborovanje, ki se je spričo izredno dobrega obiska — navzočih je bilo preko 500 gostilničarjev
—	razvila v lepo manifestacijo gostilničarjev za njihove potrebe, želje in težnje. Zborovanja, katero je vodil zvezni načelnik g. Zemljič, so se udeležili tudi narodni poslanci gg. dr. Pivko, Petovar, Krejči in Cerar. Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je na tem zborovanju zastopal konzulent g. Žagar.
Glavni referat je podal zvezni tajnik gospod Petelin. V ‘svojih izvajanjih je obrazložil težke posledice novih trošarinskih predpisov za gostilničarje in podrobno utemeljeval predloge, katere vsebuje na zborovanju sprejeta Resolucija.
Za njimi so govorili gg. poslanci eden za drugim in pojasnjevali povode za uveljavljenje sedanjih predpisov ter svoja prizadevanja, da se ti predpisi prilagodijo potrebam gostilničarskega stanu. Sledili so še govori raznih udeležencev, ki so vsak iz svojega kraja opisali težak položaj za gostilničarje. Navzoči zbornični zastopnik gospod Žagar je v svojem pozdravnem govoru navajal, da je mehanična naslonitev trošarinske takse na točilno takso praktično sicer izvedljiva, da pa povzroča neenakost, katera se mora preprečiti s temeljito
reformo točilne takse. Poleg pritožb proti trošarinskim taksam pa se gostilničarji pritožujejo proti poseganju vinogradnikov v obrtne pravice gostilničarjev, ki v zakonu ni utemeljeno. Predpisi o prodaji vina se °d strani vinogradnikov vsekakor izigravajo na škodo gostilničarjev, ki se upravičeno branijo. Zbornica, ki se je ob razpravi novih predpisov v Narodni skupščini veliko prizadevala, da bi ustrezali našim prilikam, bo tudi ob vmešavanju ne-npravičencev v prodajo vina na drobno, storila svojo dolžnost. — Sledili so, še nekateri govori, na kar je tajnik g. Petelin prebral nastopno resolucijo:
" Vsled nevzdržnih razmer, katere so nastale za gostilniško obrt, kakor za točilce alkoholnih pijač na drobno sploh, se je vršilo dne 25. maja 1932 v Mariboru veliko zborovanje gostilničarjev mariborskega okrožja, kjer so se soglasnb sprejele sledeče resolucije:
1. Zborovalci ugotavljajo, da se pri sestavi novega trošarinskega zakona ni ozi-ra|a narodna skupščina na življenske interese gostilniške obrti, katera je kot poznana glavna podlaga tujskemu 'prometu in katera je bila do danes od neprecenljive vrednosti za privatno, kakor tudi za javno gospodarstvo.
2. Zborovalci zavračajo neenakost izra-
(Nadaljevanje na 2. strani.)
Kupujmo pri domačih trgovcih!
O	gornjem za vse trgovstvo zelo perečem vprašanju, posnemamo iz poročila, ki ga je podal na občnem zboru ljubljanskega "remija trgovcev tajnik g. Šmuc, naslednje:
Koliko intervencij, pisanja, resolucij in spomenic smo že storili v tej stvari Vam lahko vsak potrdi, ki je bil količkaj v stiku z delovanjem naše organizacije. Ni je bilo seje, na kateri se ne bi razpravljalo o tej rak rani umazane in nedovoljene kupčije, ki je našla kokor sami dobro veste podporo v javnosti, državnih in privatnih uradih ter tudi pri avtonomnih cblastvih. Blago isc kupovale in še kupujejo od inozemskih kakor tudi domačih trgovskih potnikov, najodličnejše ljubljanske osebnosti in tudi take, katerih dolžnost je v prvi vrsti ščititi dovoljeno kupčijo zlasti v onih krajih, kjer velja uredba ministra trgovine in industrije z dne
8.	marca t. 1. št. 7321.
Koliko blaga se nakupi od strani damskega sveta v inozemstvu, to cenjeni zborovalci sami najbolj veste in tudi globoko občutite. Žalostno dejstvo je, da je ravno pri Slovencih ukoreninjeno prepričanje, da je inozemsko blago mnogo boljše od domačega. Vprašamo se ali ne nudijo naše odlične in z vsem blagom opremljene trgovine boljše in tudi blago iste kvalitete, kakor v inozemstvu. Vsak ihozemec, ki poseti Ljubljano, pa naj si bo trgovec ali letoviščar, in ogleduje cene ter izložbe naših trgovin, in teh gospodo^ ni malo, v Ljubljani, potrjuje našo trditev in ne moro prehvaliti lepote naših trgovki in solidnost ljubljanskih trgovcev, ki kakor znano iso radi tega sloveli še pred vojno. Samo naši ljudje tega nočejo in nočejo razumeti ter kupujejo blago v inozemstvu.
S tem ne škodujejo samo narodnemu in državnemu ponosu, škodujejo tudi našemu trgovstvu, ki ima vedno odprte roke za vse reveže, ki so podpore potrebni. Zato je sveta in narodna dolžnost vseb, da podpirajo te domače trgovce. Želimo, da Ivi našel naš apel na današnjem občnem zboru topel odmev v javnosti in pri vseh onih, ki se jih tiče, ker bomo, če nas razmere v to prisilijo, prišli z imeni na dan, kdo kupuje blago v inozemstvu.
Apeliramo na zastopnike nadzornih oblasti, da posvetijo teinu vprašanju 'še večjo pozornost in povzročijo pregled oseb na obmejnih postajah, zlasti, da se naše potnike, ki potujejo v inozemstvo natančneje pregleda pri prestopu meje.
Ima to vprašanje pa še drugo važnejšo stran. In sicer socijalno. Koliko naših ljudi bi bilo lahko yeč zaposlenih v obrtih, če bi se vse doma kupovalo. Značilno jo, da se mora nakupljeno blago v inozemstvu takoj vplačati, dočim se doma najraje nateza vplačilo tako dolgo, da pride v mno-gin slučajih križ čez račun. Iz teh kratkih pojasnil vidite kako globoko posega to vprašanje v socijalnem pogledu, na drugi strani pa v borbi naše organizacije za odpravo teh nedostatkov.
I11 to nakupovanje in prodajanje blaga se ne vrši samo v modni, manufakturni in galanterijski stroki, vrši se tudi v prav občutni meri s pisarniškimi potrebščinami. Žalostno je, da kupujejo javni uradi pisarniške potrebščine od inozemskih zastopnikov, naši trgovci pa gledajo praznih rok. Vsa čast policijski upravi, ki gre Grenjjju vsestransko na roko, ne podpira pa nas tako javnost in daje tej umazani kupčiji prednost, ali da se bolje izrazim* potuho.
S prizadevanjem gremija, Zbornice in Zveze upamo, d? bomo konečno uspeli, da bo izšla uredba ministrstva trgovine in industrije, ki bo določala, da bo v bodoče strogo prepovedano krošnjariti z manu-fakturnim, modnim in galanterijskim blagom ter pisarniškimi potrebščinami. Potlej pa podpirajte naše delovanje v tej smeri, da iztrebimo to nečastno poslovanje trgovskih zastopnikov iz našega mesta.
Nadaljevanje članka: Veliko zborovanje
skega okrožja.
gostilničarjev maribor-
ženo v trošarinskem zakonu, kjer se zahteva od zakonitih točilcev na drobno plačevanje trošarinskih taks in drugih davščin dočim se pusti producentom svobodna in s taksami in davščinami neobremenjena prodaja alkoholnih pijač. Ta trošarinska taksa ima tedaj značaj kazenskega davka ali kontribucije, katera je naravno .v popolnem nasprotstvu z ustavnimi določili glede enakopravnosti v pravicah in dolžnosti državljanov.
3. Zborovalci zahtevajo in pozivajo vse poslance kot njihovi nekdanji volilci, da novelirajo trošarinski zakon že pri prvem zasedanju narodne skupščine, ker so se njegove posledice že sedaj pokazale kot katastrofalne za komunalno gospodarstvo, ki v pretežni večini vsaj v Dravski banovini sloni na dohodkih trošarine, kakor tudi za banovino in za državo. Najbolj občutno pa so prizadeti gostilničarji kot najbolj vestni in najbolj točni davkoplačevalci, ker se vsled nastalih razmer onemogoča nadaljno obratovanje gostilniških podjetij in s tem po nepotrebnem uničuje eksistenca številnih družin podjetnikov in uslužbencev. Taki pretresljaji v ustroju našega celotnega gospodarstva niso v prid nikomur, temveč povzročajo le še večje zaplet-ljaje, kateri lahko rodijo še nedogledne posledice.
4. Istočasno pa ugotavljajo predvsem nepravilnosti trošarinskega zakona, posebno glede odmere trošarinske takse, kateri je bila vzeta za podlago točilna taksa, odmerjena po količini iztočenih alkoholnih pijač prejšnjih let, čeprav je konzum že v letošnjem letu radi proste prodaje vina in žganja nazadoval za najmanj 50%. Zahtevamo, da se čimpreje novelira tar. postavka 62 taksnega zakona v tej obliki, da se vsaka grupa zniža za 50% in da se ista razdeli še na 7 kategorij, kakor je svoječasno predvidevala vlada in šele na tej podlagi odmeri na novo točilno in z njo zvezano trošarinsko takso.
Istotako zahtevamo, da se kavarnam odmeri ona točilna taksa odnosno z njo zvezana trošarinska taksa, ki odgovarja 50% znižanju količine iztočenih alkoholnih pijač v letu 1931.
5. Ugotavljamo, da izdajajo davčne uprave v Dravski banovini plačilne naloge, s katerimi zahtevajo plačilo trošarinske takse v 8 dneh. čeprav dolguje državna in .banska uprava v pretežni večini točilcem alkoholnih pijač na drobno trošarino, katera je bila plačana za zalogo vina, žganja, ki se je nahajala dne 20. aprila 1932 v točilnih kleteh.
Vsled tega menimo in sicer po principu pravičnosti, da se izvrši že nam obljubljena kompenzacija in da se dovoli plačevanje trošarinske takse v 3 obrokih, ker je nemogoče gostilničarju plačevati pri danih razmerah, katere je povzročil novi trošarinski zakon, dvomesečne obroke trošarinske takse v naprej.
6.	Ugotavljajo zborovalci, da se vsled novega trošarinskega zakona izigravajo predpisi vinskega zakona in zakona o živ-ljenskih potrebščinah itd., ker se ne vrši in se tudi ne more vršiti kontrola v pogledu kakovosti in higijene prodaje vina po producentih na drobno, ker se ista vrši večinoma od hiše do hiše in na vseh mogočih krajih.
Ugotavljamo, da se vrši šušmarenje z vinom po producentih in pa po prekupčevalcih ne da bi zapadli strogim trošarin-skim taksam zaradi nedovoljene prodaje vina na drobno.
Pozivamo in prosimo oblastva, da vsaj v zaščito avtoritete zakona, predpisov in njih samih odrede najstrožjo kontrolo po svojih organih, da se povrne morala in rešpekt pred zakoni v našem ljudstvu.
8. Zborovalci prosijo in zahtevajo, da se do ukinitve lega trošarinskega zakona odnosno do njegovega noveliranja ukinejo gostilničarjem in sploh vsem zakonitim točilcem na drobno vse takse in vse s to obrtjo zvezane davščine, da se jim vsaj v dobi teh nevzdržnih razmer zaščiti njih obstoj in da se jim zagotovi enakopravnost v državljanskih pravicah in dolžnostih.
9. Zborovalci vztrajajo še danes na svo-ječasni in najbolj pravični skupni zahtevi vinogradnikov, da se maksimira celokupna trošarina na Din 1-50 od litra in da se plača šele tedaj, ko se stavi sod na pipo.
V	kolikor pa bi te naše zahteve ne odgovarjale potrebam odnosno običajem v ostalih banovinah, naj se pripusti posameznim banovinam v obsegu okvirnega trošarinskega zakona uvajati in pobirati trošarino.
10. V kolikor pa se ne bi hotelo odnosno moglo ugoditi našim upravičenim zahtevam, se moramo izjaviti solidarno z vsemi točilci alkoholnih pijač na drobno naše države, da bomo vsled nevzdržnih in za našo obrt nemogočih razmer, nastalih z novim trošarinskim zakonom, prekinili z obratovanjem v naših podjetjih.«
Zborovalci so to resolucijo soglasno sprejeli z velikim odobravanjem, na kar je predsednik g. Zemljič zaključil lepo uspelo zborovanje.
Potreba po racionalizaciji naše turistične
propagande
Pod tem naslovom piše v »Privredni reviji« glavni direktor »Putnika« g. S. Siri-ščevič med drugim sledeče:
Racionalizacija, t. j. sistem dela, ki omo-gočuje maksimalni rezultat z minimom truda in stroškov, prodira danes v vse panoge človeškega udejstvovanja. Da tudi naša turistična propaganda močno občuti potrebo po racijonalizaciji, ni nikakega dvoma. Dokazano je namreč, da moremo baš s propagando doseči na gospodarskem polju največje uspehe, turizem sam pa ta-korekoč predpostavlja propagando.
Priznati moramo, da se je turistična propaganda pri nas zelo dobro razvila, pri tem pa je ena sama napaki to, da ni ta koncentrirana v eni roki, temveč da jo vodijo številne oblasti in zasebniki. Kot taki prihajajo pri nas v poštev: ministrstvo trgovine in industrije (odsek za turizem), predsedništvo vlade (centralni presbiro), ministrstvo zunanjih del, ministrstvo prometa, posamezne občine in banovine ter društvo »Putnik«.
Četudi je bila akcija vseh teh naperjena na eden in isti cilj, vendar ni bilo mogoče tega doseči vsled pomanjkanja medsebojnega sodelovanja. Zato je problem kolektivizacije naše turistične propagande danes eden najvažnejših problemov našega turizma.
Pri tem se nam pa pojavlja vprašanje, kak znesek naj trošimo na turistično propagando? Kar se tega tiče se smatra, da morajo izdatki za propagando znašati 4 do 5% celokupnega turističnega prometa.
Posamezne države izdajo sledeče zneske za turistično propagando (v milijonih Din): Nemčija 135, Francija 116, Italija 30, Belgija 24, Švica 5, Češkoslovaška 4-3, An-' ’
glija 3-3, Grčija 3, Norveška •2,7, Švedska 2T, Danska 1 in Finska 03.
V	primeri s celokupnim prometom znašajo ti izdatki od 004% do 3-60%. Pro-centualno najmanj troši Anglija (0-04%), največ pa Nemčija (3-60%). Razlog temu je, da je Anglija država z že dobro upelja-nim turizmom, med tem ko je Nemčija šele v začetkih razvoja.
Baš iz tega razloga bi se tudi naša država morala držati procenta Nemčije in to še tem bolj, ker ne samo, da smo mi še v začetku, nego tudi še ne razpolagamo z onim komfortom in prometom, ki ga imajo Nemci.
Z ozirom na to lahko trdimo, da bi naš procent moral znašati 1'50% od celokupnega prometa, ki se ceni na 1 milijardo dinarjev ali 4% od čistega dobička turizma, ki se ceni na 300 milijonov Din. Na podlagi tega dobimo znesek 12 milijonov dinarjev, kolikor bi morala naša država žrtvovati letno za turistično propagando. Sicer smo do sedaj trošili prav toliko ali pa še več, ker pa ni bila ta propaganda enotna, zato niso uspehi taki kot bi sicer morali biti.
Kdo naj prispeva teh 12 milijonov dinarjev? Oni, ki ima korist od turizma. Tu prihajajo predvsem v poštev železnice in druge prometne družbe. Dokazano je namreč, da imajo te ustanove tretjino vseh dohodkov od tujskega prometa, vsled česar naj bi prispevale 4 milijone Din. V drugi vrsti prihajajo v poštev naši hotelirji, katerim pa ni mogoče naprtiti onega bremena na ramena radi težkega položaja, v katerem se nahajajo; prispevali naj bi 1 in pol milijona dinarjev. Prav tolikp naj bi dale naše banovine, dočim bi »Put-
nik«, banske uprave, občine in ministrstvo za gradbe prispevali po 1 milijon dinarjev, ostalo pa centralni presbiro, banke, restavracije itd.
Na ta način bi mogli zbrati potrebno vsoto, katera nam bi pri smotreni uporabi po točno določenem načrtu mogla prinesti pri razvoju našega tujskega prometa kar največje uspehe.
Ker ima naša država vse predpogoje za uspešen razvoj turizma in ker bi vrhu tega turizem baš pripomogel onim našim krajem, ki so sicer pasivni, zato ga je treba z vsemi silami podpirati, a najlažja in najhitrejša pomoč je prevdarno vodena propaganda.
jkidkuPO»DiaSc»aiiia
IZVOZNIKOM LESA V ITALIJO! Tvrdka Dante Roda, Bologna, Via Rizzoli 7 želi stopiti v kupčijske zveze s tukajšnjimi izvozniki lesa in drv. Ponudbe nasloviti direktno na prej navedeno firmo. Korespondenca italijanska.
IZVOZ FRIZ V ITALIJO. Tvrdka Prima Fabbrica Triestina Doghcrelle per Pavi-menti — Trst — se zanima za nakup friz v Jugoslaviji.
TVRDKA ISRAELIT & SHIFRIN, TEL
—	AVIV (Palestina) želi stopiti v kupčijske zveze s tukajšnjimi uvozniki pomaranč. Korespondenca v nemškem jeziku.
• ••
Gremij trgovcev za politični okraj Brežice vabi na XII. redni občni zbor v ponedeljek dne 30. maja 1932 ob 14. uri v gremijalni sobi (Narodni dom). Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. Poročilo načelstva; 3. Poročilo tajništva; 4. Poročilo blagajnika in računskih preglednikov; 5. Proračun za leto 1932 ; 6. Določitev letnega prispevka;
7. Prenos poslov na upravo udruženja;
8. Volitev nadzornega odbora; 9. Odobritev novih pravil; 10. Razprava o izvedbi Bolniškega in starostnega zavarovanja;
11.	Slučajnosti. — Če, ne bo ob določeni uri zadostno število članov navzočih, se bo vršil občni zbor 1 uro pozneje pri vsakem številu zborovalcev (§ 16.). Radi obsežnosti sporeda se prosi pravočasnega prjhoda, da se točno izvrši zborovanje do odhoda vlaka proti Sevnici.
XII. Ljubljanski velesejem
Mizarske mojstre opozarjamo, da bodo na letošnjem XII. velesejmu od 4. do 13. junija v Ljubljani razstavljeni razni mizarski stroji mnogih večjih znamenitih tovarn.
Vsak obrtnik, ki mu je razvoj in napredek njegove stroke pri srcu, naj si ogleda letošnji XII. Ljubljanski velesejem od 4■ do 13. junija. Tu bo našel sredstva in pota, po katerih se mora dvigniti. Spoznava izdelke, primerja jih s svojimi, vidi boljše izdelano, finejšo opremo itd. Na mestu samem se prepriča o okusu in željah interesentov, vidi kako konkurenca ustreza željam, a sam zaostaja nezaposlen. Sam bi bil kriv, če bi takih opazovanj ne umel izrabiti v svoj prid in se na podlagi ojMzovanja ne izpopolnil. Ni zadosti posvetiti se obrti, ni zadosti postaviti izdelke na trg. Dober obrtnik skuša svoje podjetje izpopolniti, svoje izdelke vedno bolj izboljšati, da dobi glas in mu konkurenca ne more ogrožati obstankaj Najboljša šola za spoznavanje hib in za spoznanje potrebe izpopolnitve je vzorčni velesejem. Poleg tega bo videl na velesejmu vsakovrstne stroje in orodje, najnovejše izume moderne tehnike. Z nabavo takih strojev si vsak obrtnik olajša delo in doseže izdatne prihranke na času in denarju.
OGRSKA IZGUBLJA ITALIJANSKI AGRARNI TRG.
N času od 1. julija 1931 do 30. aprila 1932 je uvozila Italija samo 4,500.000 met. stotov pšenice proti 12,300.000 stotom leto prej. Delež Ogrske je postal tudi v tem reduciranem obsegu mnogo manjši, kajti Italija je krila svojo pšenično potrebo v prvi vrsti v Ameriki in Rusiji. Ogrski krogi so zelo ozlovoljani vsled tega; saj je Italija vendar dežela, ki ima z Ogrsko tako tesne politične vezi.
%4velit
Črnega premoga v Češkoslovaški so nakopali v marcu leta 1929 še 5,450.000 ton, letos pa samo še 1,300.000 ton. Podobno je pri rjavem premogu. Zlasti katastrofalen je padec od 1931 na 1932.
Varaždinska svilena industrija d. d. je imela ob osnovni glavnici enega milijona dinarjev 612.000 Din čistega dobička in bo glavnico zvišala.
Italija vztraja pri deflacijski politiki, iin zadnje znižanje obrestne mere ne pomeni nikakšnega razširjenja bredita; tako j je izjavil finančni minister Mosconi.
Izvoz v USA je bil v aprilu samo še za
9	milijonov dolarjev večji kot uvoz v U. S. A.; lani je bil še za 25 milijonov večji, v lanskem aprilu za 30 milijonov.
Norveška banka je obrestno mero na novo znižala, od 5 na 4l/2°/o. Dosedanja obrestna mera je bila v veljavi od 3. marca t. 1.
Francoska banka javlja, da je v tednu od 6. do 13. t. m. zlato kritje bankovcev in tekočih obveznosti naraslo od 71'51 na 7P91 odstotkov.
15 ameriških jeklenih družb, kojih zaključki za prvo letošnje četrtletje so znani, so razen ene delale letos vse z zgubo; skupna zguba znaša 26’71 mil. dol., dočim so imele te družbe še lani v isti dobi 8-8 mil. dol. čistega dobička.
Avtomobilna industrija USA je producirala v prvih štirih letošnjih mesecih ca 500-tisoč avtomobilov proti 1,020.000,
l,44O.0CO in 2,000.(100 kosom1 v isti dobi let 1931, 1930 in 1929.
Zunanja trgovina Francije pada; v prvih štirih letošnjih mesecih je znašal uvoz 10.194 milijonov frankov ali 5516 milijonov manj kot v isti lanski dobi, izvoz pa 7036 milijonov ali 4233 milijonov manj. Padec je naravnost ogromen.
Rusija bo izvedla nova naročila strojev v Angliji, deloma tudi v Nemčiji in Italiji. Naročila so odvisna od kreditnih pogojev.
Produkcija demantov pada; potem ko je bilo ustavilo produkcijo že več družb, bo prenehala koncem junija obratovati tudi največja južnoafriška družba, Conso-lidatet Diamond Mineš of South Africa.
Tečaj delnic Avstrijske Narodne banke neprestano pada in je padel te dni pod nominale, ki znaša 100 zlatih kron ali 144 šilingov, na 142 šilingov.
Za srebrni dolar se zavzema senator Borah; srebrni denar naj dobi trdno relacijo do zlatega denarja,' s čimer se bo dolar stabiliziral.
Tovarna aluminija v Leningradu, zgrajena leta 1930, je pričela obratovatii in bo mnogo pripomogla k osamosvojitvi Rusije v tem oziru. Rusija doslej aluminija ni producirala.
Avstrijske zvezne železnice se bodo eta-nlirale kot veleprodajalec premoga in se bodo dale vpisati v zadevni trgovski register; že lani so prodajale uradom odvišne množine premoga.
Mannesmann-Rohrenwerke razdeljujejo iz čistega dobička 4,363.000 Kč (lani 8,392.000) šestodstetno dividendo ali 120 Kč proti 12% ali 240 Kč v preteklem letu.
Večja skupina nemških industrijccv je prišla v Kusuo, da se natančno informira
o	položaju in razvojnih možnostih tainošnje lesne industrije.
Sveže najfinejše norveško
RIBJE OLJE
iz lekarne
Dr. G. Piccoli-Ja
v Ljubljani
se priporoča bledim in slabotnim osebam
Royal Dutch izplačuje iz čistega dobička v znesku 27‘92 hol. goldinarjev (lani 9084) šestodstotno dividendo proti 7% v preteklem letu.
Belgijski industriji se razmeroma dobro godi; živi jenski stroški so z mezdami vred ostali nizki, racionalizacija se je izvršila svojčas v majhni izmeri in brez pritegnitve kratkoročnega denarja.
Delo na doma svetla točka v krizi. Opozarjamo na ponudbo v inseratnem delu današnjega lista firme Domača pletarska industrija Josip Kališ, Maribor, Trubarjeva 2. Pletilni stroj »Regentin« daje delavoljnim možnost zaslužka. Na željo pošlje firma natančne prospekte.
Občni zbor Ljubljanske borze
V sredo popoldne se je vršil v borzni dvorani v Trgovskem domu VII. redni občni zbor Ljubljanske borze za blago in vrednote, ki ga je otvoril in vodil predsednik g. Dragotin Hribar. V svojem pozdravnem nagovoru je predsednik ugotovil, da preteklo leto ni bilo ugodno niti na finančnem niti na gospodarskem polju. Vendar se je naša borza dobro držala in je navzlic gospodarskim prilikami zaključila poslovno leto s povsem ugodnim uspehom. Seveda so razmere vplivale, da se borzno poslovanje ni tako razvijalo, kakor si vsi želimo. To pa je posledica ekonomskega boja, ki ga vodi danes ves gospodarski svet. Trdno smo u ver jeni, da nam predvsem razpršitev gospodarskega nezaupanja, in podvojena delovna vztrajnost kmalu spet utareta pot k napredku za vse sloje naše širne domovine, V teku leta je smrt ugrabila tri odlične člane borze, namreč Franca Woschnagga, Lovrenca Lavriča in Sašo Kneza, letos pa je usoda iztrgala iz naše isrede zaslužnega gospodarskega delavca Ivana Jelačina starejšega. Predsednik je nato ugotovil sklepčnost. Osebno in s pooblastili je bilo navzočih 94 članov. Kot goste je pozdravil zastopnika finančnega ministrstva finančnega direktorja dr. Povaleja in tajnika Zbornice za TOI dr. Plessa.
V imenu finančnega odbora je podal poročilo predsednik tega odbora g. Josip Gogala, ki je ugotovil, da znaša premoženje borze po bilanci od 31. decembra preteklega leta 1,112.000 Din; od tega je naloženo pri denarnih zavodih 1,065.000 Din. Kosmati dobiček je bil lani nekoliko manjši in je znašal 766.000 Din. Kurtaža od deviznih kupčij se je zmanjšala za 93.000 na
214.000 Din, kurtaža od blagovnih kupčij se je prav tako skrčila za 20.000 Din na
28.000 Din, razsodiščne pristojbine pa so se povečale za 84.000 Din na 434.000 Din. Članarina je znašala 58.000 Din, kotacije pa so dale 32.000 Din. Od stroškov odpade
336.000	Din na plače in 226.000 Din na upravne stroške. Cisti dobiček je izkazan v višini 240.000 Din in je za 41.000 Din manjši nego je bil v letu 1930. Občni zbor je soglasno odobril bilanco in podelil borznemu svetu absolutorij.
K besedi se je oglasil predsednik zbornice za TOI g. Ivan Jelačin, ki se je dotaknil nameravane preosnove deviznega poslovanja. Po njegovih informacijah obstoja namera, da se vse devizno poslovanje koncentrira junija pri Narodni banki. S tem bi bil beograjski, zagrebški in ljubljanski borzi odvzet znaten del prometa. S koncentriranjem devizlnega poslovanja v Beogradu pa bi gotovo nastale tudi znatne težkoče v deviznem prometu, iker bi bilo treba za vsak znesek dobiti odobrelije centrale. Predlagal je, da občni zbor v obliki resolucije apelira na vse merodajne činitelje, dai ostane kontrola nad deviznim prometom, kakor je bila doslej. Pozovete naj se obenem ostali dve borzi v Beogradu in Zagrebu, da to zahtevo podpreta. K stvari se je oglasil dr. Fran Win-discher, ki je naglasil dalefcosežnost nameravanih ukrepov in principijelno važnost tega vprašanja. Predlagal je, da se protestu pridružijo tudi vse naše gospodarske organizacije. Predlog predsednika g. Ivana Jelačina je bil nato soglasno sprejet.
Vršile so se še volitve petih članov borznega sveta, petih članov finančnega odbora in štirih članov razsodišča. Pri volitvah, ki so se vršile po statutih z listki, se je pokazalo, da so bili od borznega sveta predlagani kandidati soglasno izvoljeni. V borzni svet so bili izvoljeni gg.: dr. Josip Basaj, Fran Heinrihar, dr. Ivan Slokar, Avgust Tosti in dr. Fran Windischer; v finančni odbor: Josip Gogala, Ivan Gregorc, Janko Jovan, Anton Kralj in dr. Miroslav Lukan, v razsodišče pa: dr. Ciril Pavlin, Franjo Škrbec, Jos. Ljubič in Oto Lorant.
vrsti na Sredozemsko morje. Naša napoved v letu 1929 se je na žalost v polni meri obistinila. Obrati so se začeli zapirati, delavstvo in uradništvo je ostajalo brezposelno. Italija, skoraj bi rekli edini naš odjemalec za mehak les, se pri nas ni niti pojavila, ker so jo Rusi zalagali z lesom po sramotno nizkih cenah in na dolge plačilne termine.
Kupovalo se je kvalificirano blago, večinoma smreka, v izključno I. in II. kakovosti ali pa sama III. V tem pa smo občutili veliko konkurenco v blagu iz Gorskega kotarja. Medtem ko so se prejšnja leta zelo iskale škurete, je tega blaga še danes polno po naših skladiščih. Lažje se je letos oddajalo 18 mm in 24 mm blago. Podmera in kratice so se porabile za izdelavo zabojev deloma v izvozu. Vse pa po zelo nizkih cenah.
Pragovi. V letošnji sezoni izvoz pragov ni prišel toliko v .poštev kot druga leta. Kar se je izdelalo pri nas pragov, so se oddali večinoma za naše železnice. V Italijo so jih oddajali le v manjših partijah.
Zaključenih je bilo 91 vagonov, število, ki mora biti z ozirom na mizerno finančno stanje v posameznih državah, za nas še zadovoljivo, kajti izgledi za prihodnje leto so še manjši.
Brzojavni drogovi. Lahko rečemo, da tega blaga Slovenija ni skoro nič izvozila, dasi ga je imela še precej pripravljenega. Pojavil se je pač slučaj, kakor v prejšnjih letih, namreč da je Afrika potrebovala večjo množino borovih in jelovih drogov, katere bi lahko mi izvozili via Sušak, če bi bila tudi za drogove dovoljena »lučka tarifa«. Vsi napori in prošnje, izposlovati tudi za ta les omenjeno tarifo, so na merodajnem mestu ostali brezuspešni. Posledica te ozkosrčnosti je, da je mesto nas izvozila gornje blago Italija via Fiume. Na žalost. Toda zvonenje po toči ne pomeni pomoči!
Bukovina. V primeri z drugimi lesnimi proizvodi je bila bukovina veliko na boljšem glede industrije, kakor tudi izvoza, dasiravno je Rusija plasirala velike množine rezane bukovine v Sredozemskem morju. Cene so bile seveda precej nižje,
GOSPODARSTVO JUGOSLAVIJE.
Pod tem naslovom je izdal Zavod za pospeševanje zunanje trgovine knjigo v italijanskem jeziku v namenu, da našega največjega odjemalca informira čim bolj natančno in objektivno o gospodarstvu Jugoslavije. Knjiga bo izšla tudi v par drugih jezikih.
S tem je zopet storjen korak dalje v propagandi za našo državo v inozemstvu. Sploh opažamo, da se je ta v zadnjem času presenetljivo dobro razvila in mnogo pripomogla k utrditvi in poglobitvi medsebojnih trgovskih odnošajev.
V	pričujoči knjigi, ki ima 213 strani, so poleg splošnega opisa Jugoslavije kratko in izčrpno obdelane vse produkcijske panoge Jugoslavije, podkrepljene s potrebnimi statističnimi podatki, vsled česar je knjiga zanimiva tudi za vsakogar in moremo podobne akcije Zavoda le pozdravljati.
* * *
OGRI GOJIJO DOMAČO INDUSTRIJO
Iz Budimpešte pišejo:	Težka	agrarna
kriza je kmete popolnoma uničila in so kot konsumenti raznih industrijskih izdelkov izločeni. Zato se je pričela sedaj akcija z geslom: Nazaj k domači industriji! V raznih delih dežele se ljudstvo navaja k izdelovanju domačih industrijskih produktov, domače preje, tkanine, usnja itd. Ko je domača potreba krita, pride vse to še na trg. S tem se kmetom njih položaj olajša, obenem se pa dela konkurenca industriji, ki vsled krize že itak zelo trpi. Ta konkurenca »e je pomladanskemu velesejmu v Budimpešti že občutno poznala.
Ljubitelji prirodo v stanovanju prirede na letošnjem velesejmu od 4. do 13. junija lepo, pestro razstavo sobnega rastlinstva in živalstva, keramike, slik in fotografij sobnega rastlinstva in živalstva, metuljev in hroščev. Sodelujejo: Klub akvaristov v Ljubljani, Društvo za varstvo in rejo ptic pevk v Ljubljani, Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani, Entimološki klub v Ljubljani, Slovenski likovni umetniki, Fotoklub Ljubljana in Keramična šola v Ljubljani.
Holandska pomorska plovba bo dobila državno podporo; 54 odstotkov vsega svetovnega trgovskega brodovja se nahaja v deželah z razvrednoteno valuto in v tem brodovju je tudi holandsko.
vendar je bila dana možnost, prodati blago, kar je bilo pri mehkem lesu izključeno. Severna Italija je jemala od nas po večini neobrobljeno bukovino, dočim je Južna Italija rabila obrobljene bukove deske, parjene in neparjene. Precej blaga je bilo oddano tudi na severno obalo Afrike.
V okroglem stanju se je kupovala in izvažala le prvovrstna bukovina brez napak za proizvajanje furnirja. Neobrobljene monte bukovine v raznih dimenzijah niso iskali. Produkcija tega blaga je izostala, sedaj se čuti veliko pomanjkanje tega blaga v suhem stanju. Stare zaloge bukovine so bile do konca leta 1931 povsem izčrpane. Vsled stagnacije in večjih zahtev naših odjemalcev, ki so vedno zahtevali le kvalitetno blago, se je naša produkcija v bukovini zadnje čase izboljšala. Večje domače produkcije izdelujejo posebno parjeno bukovino, da lahko konkurirajo s slavonskim blagom. To blago se je kljub stagnaciji lahko in dobro prodalo.
V testonih so bili zaključki zelo majhni in tudi cena se je napram prejšnjim sezonam znatno znižala. Izvoz testonov je bil usmerjen v Sicilijo, kjer je pa hudo konkuriralo ruinunsko blago.
Hrastovina. Kakor druge lesne proizvode, tako je našo hrastovino zajelo radi njene skromne množine in kvalitete še posebno mrtvilo. Hrastovi hlodi se radi padca cen ter visoke izvozne carine iz Slovenije niso izvažali, ker so se lažje in bolje prodali domači produkciji. V splošnem je bila kupčija v hrastovim zelo mlačna, kar se je posebno videlo pri licitacijah državnih kompleksov. Razpisane licitacije so ostale vsled pomanjkanja interesentov velikokrat brezuspešne. Producirali so se sicer za izvoz neobrobljeni hrastovi plohi, podnice in stebriči, vendar je pa radi nezaposlenosti vagonskili tovarn v inozemstvu izvoz tega blaga padel in le sporadično se je posrečila kaka oddaja v Italijo.
. Izvoz hrastovih friz in parketnih deščic % deloma vsled ruske konkurence, deloma vsled zmanjšane stavbne sezone skoro popolnoma izostal. Cene temu blagu so pa zelo padle.
Vsak trgovec, obrtnik,	y
gospodar, gospodinja poseti
XII.
LJUBIMKI VELESEJEM
4.—13. j u ni jat 1932.
Zakaj?
Ker nudi največii pregled vseh potrebščin v gospodarstvu, orientacijo cen blaga,
polovično vožnjo na železnici,
popust na parobrodlh.
7oo razstavljalcev, 4o.ooo m2 razstavišča. Izdelki celokupne industrije, pohištvo, oficljelna razstava Poljske republike, hlgl-jenska razstava, razstava perutnine in kuncev, tujsko-prometna razstava, razstava Prijateljev prirode v stanovanju.
Legitimacije po Din 30’— se dobe pri vseh večjih denarnih zavodih, župnih in občinskih uradih, večjih postajah Dravske banovine in biljetarnah „Putnika“. Prenočišča preskrbljena.
Otvoritev gospodarske pri• reditve. Otvoritev XII. Ljubljanskega velesejma ni več daleč in lahko rečemo, da se javnost živo zanima za to impozantno in splošno jugoslovansko gospodarsko institucijo. Za ta velesejem se je priglasilo mnogo domačih in tujih razstavljalcev. Lahko rečemo, da so velesejmi vazen faktor v ustvarjanju medsebojnih vezi in da ravno velesejmi vzdržujejo bratske odnosa je med Slovenci, Srbi in Hrvati, pa tudi med drugim trgovskim svetom. Prikazujejo razmah industrije in budijo v ljudeh smisel za napredek, bude zanimanje za nove iznajdbe, za boljše načine trgovanja. Zato obiščite vsi v dneh od 4■ do 13. junija t. I. XII. Ljubljanski velesejem, kjer se bodo nudile vsakemu poedincu izredne zanimivosti. Ne zamudite te prilike, ne bo Vam žal in s sejma se boste vračali z novimi čustvi, polnimi ljubezni do domovine, katere blagostanje je odvisno od čimvečjega razvoja našega narodnega gospodarstva.
Oglašajte v »Trgovskem listu«!
Na domačem lesnem trgu
Iz poročila, ki ga je podal borzni svet na občnem zboru Ljubljanske borze za blago in vrednote, smo že priobčili splošno poročilo o stanju našega lesnega trga.
V	posameznih vrstah lesnih proizvodov je bila situacija v minulem letu sledeča:
Drva. Produkcija drv v letu 1929/30 je bila zelo velika. Vsled nizkih cen pa se prodaja ni forsirala, ker so producenti upali na zvišanje cen. Proti pričakovanju pa so cene v letu 1931 še padle in je povpraševanje po drvah znatno popustilo. Drva starih zalog so se morala na vsak način oddati, ker so se kvarila. Vsled tega so nudili drva starih zalog za vsako ceno, kar je imelo za posledico, da je cena drv produkcije 1931 znatno padla.
Za Slovenijo je izvoz drv posebno težak, ker je navezan samo na enega odjemalca.
V	našem primeru je to Italija. Že leto 1930 je zadalo našim izvoznikom drv občutno izgubo. Leto 1931 ni bilo nič boljše. Prej preostala in seveda preperela drva so bila najslabši uvod v spomladansko kampanjo. Posledica tega so bili stalni protesti, ugovori, bonifikacije.
Nato so sledila skoro sveža drva, katere je doletela ista usoda. V inozemstvo se je prodajalo le suho rezano žamanje. Za jelova drva v butarcah in kolobarjih je bilo povpraševanje živahnejše kakor prejšnja leta. To je pripisovati dejstvu, da je bilo že večje število industrij ustavilo svoje obrate ter je tako nastajalo pomanjkanje hlaga. Vsled tega se je cena jelovim drvain okrepila in je ostala stalno čvrsta.
Oglje. Situacija za oglje je bila začetkom leta 1931 vkljub slabemu splošnemu položaju dokaj ugodna. Plačevalo se je okoli 75 Din za 100 kg franko italijanska-jugo-slovanska meja. Čim se je pa opazilo, da postaja izvoz že preperelih drv skoro nemogoč, se je to blago začelo predelovati v oglje. Vsled svoje slabe kvalitete seveda nikakor ni moglo zadovoljiti kupca. Vsled nizke, to je nerentabilne cene drv, se je oglje produciralo tudi iz svežega materi-jala. To je naravno izzvalo posledico, da je cena popustila, in sicer prvič vsled slabe kvalitete radi preperelih drv, drugič pa, ker je prihajalo na trg vedno več blaga. Ko je Italija v drugi polovici 1931 leta vpeljala zaščito domače produkcije oglja na uvoz 4 lit. za 100 kg uvozne carine, obenem pa začela računati 15°/o blagovne vrednosti za valutacijo lire, je bila naša produkcija oglja na mah na tleh. Cena je
padla na približno 55 dinarjev za 100 kg franko meja in je taka tudi ostala. Pri oglju je treba vsekakor omeniti še sledečo okolnost. Francija je pošiljala dolgo vrsto let v Italijo dnevno okoli 50 vagonov oglja v papirnatih vrečicah odnosno v kartonskih ovojih. Vsled visoke cene tega blaga so se italijanski kupci, posebno oni iz Milana, obrnili na naše izvozne kroge. Ti so poskušali izvažati oglje v Italijo po francoskem načinu in to v svoje precejšnje zadovoljstvo kljub pretirani kartelirani ceni papirnih vrečic. Čim so se pa nekoliko uvedli na italijanskem trgu, so se prilike vsled gori navedenih italijanskih odredb spremenile. Italijanski odjemalci so se posluževali le še naešga kosovnega oglja, uto-vorjenega kakor po navadi a la rinfusa ter sami pakovali oglje v papirnate vrečice, katerih cena je v Italiji minimalna.
Odpadki. Odpadki frizov, krajniki, okroglice so se vsled dolgotrajne zime stalno in lahko oddale na domačem trgu.
Tesan les. Kakor se naši izvozničarji v mehkem lesu niso zavedali situacije svetovnega lesnega trga, toliko bolj gre to zlo na račun naših izvoznikov tesanega lesa, katerim je lebdel pred očmi le >monopol-skk značaj tega blaga. Učnina, plačana v letu 1930, ni bila zadostna. Vkljub slabim izkušnjam so čakali z napolnjenimi zalogami na »boljše čase«. Ti seveda niso nikdar prišli. Trami so ostali stari, preležani, črni in je pretila nevarnost, da jih bode prihodnjo spomlad zadela še hujša usoda. Vsled tega se je cena tramom na-gloma pomikala navzdol in ni izgleda na kako hitro izboljšanje. Razume se, da izvoza tramov >in monte« sploh ni bilo, pač pa se je pošiljalo le strogo po kupčevi noti. Pošiljatve v bordonalih so bile zelo redke. V Sicilijo se je poslala večja množina tramičev in tramov 4/5" in 5/6" na podlagi takozvanih sicilijanskih not.
Posebno pažnjo polaga današnji trg na izdelavo tramov. Velik nedostatek pri izvozu tega blaga je, da nekateri naši trgovci prodajajo v reduciranih merah.
Rezan mehak les. Kakor je zgoraj za tesan les omenjeno, se je napaka iz leta 1930 gladko ponovila. Avstrija je prodajala vedno po znatno znižanih cenah — mi smo pa zopet čakali. Tudi Rumunija ni držala križem rok, saj je videla, kako plovejo po Črnem morju ogromne mase ruskih lesnih proizvodov, naložene na parnike pod raznimi zastavami in namenjene v prvi
UB
'&jp m
Devizno tržišče
Tendenca spremenljiva.
Promet Din 1,366.299*68.
Radi binkoštnih praznikov je borza poslovala v pretečenem tednu samo štiri dni, a je bil vkljub temu dosežen celo nekoliko večji skupni tedenski devizni promet kakor v predzadnjem tednu, ki je zaključil s preko 1 milijon 273 tisoč dinarjev.
Dnevni devizni promet se je kretal od torka do petka tako-le:
17. maja Din 133.790*03 Newyork
18. maja Din 199.906*10 Praha
19. maja Din 746.460*83 Trst-Wien-Budimpešta
20. maja Din 286.142*72 Newyork
Iz gornjih podatkov je razvidno, da je bil na četrtkovem borznem sestanku dosežen največji dnevni devizni promet (prevladovali so zaključki v devizah Dunaj, Budimpešta in Trst), na torkovem borznem sestanku pa najmanjši, ker je izkazal komaj 134 tisoč dinarjev (prevladovali so zaključki v devizi Newyork).
Narodna banka je od skupnega prometa prejšnjega tedna dala na razpolago za 410 tisoč dinarjev deviznega blaga, in -sicer za 161 tisoč Din Newyonka, za 100 tisoč Din Berlina, za 70 tisoč Din Curiha, za. 66 tisoč Din Londona, za 7 tisoč Din Trsta in slednjič za 6 tisoč Din Prage. Nasprotno pa je bil v privatnem blagu perfektuiran grois zaključkov v devizi Dunaj (477 tisoč Din), Budimpešta (160 tisoč Din in New York (153 tisoč Din, dočim so bili dokaj manjši zaključki v Trstu (95 tisoč Din), Pragi (40 tisoč Din) ter Parizu (31 tisoč Din). Poleg tega je bilo zaključenega tudi malenkost Londona.
V primeri s prometom predzadnjega tedna (številke v oklepajih) se je povečfl, oziroma zmanjšal promet v tem-le obsegu (vse v tisočih Din): Berlin 100 (119), Budimpešta 160 (85), Curih 70 (131), Dunaj 477 (0), London 68 (122), Newyor;k 314 (374), Pariz 31 (195), Praga 46 (17), Trst 102 (228).
Večina tečajev na tukajšnji borzi trgo-vanih deviz je v petek, dne 20. t. m. beležila ob istih tečajih kakor v torek 17. t. ni., tako predvsem Amsterdam, Bruselj, Curih, Newyork in Praga. Nasprotno pa je dev-iza Berlin zabeležila porast (0*27 točke) nalik Londonu, ki je po spodnji tabeli okrepil svoj tečaj za 0*77 točke'. Devizi Praga in Trst 'Sita tekom' zadnjega za malenkost popustiti, devizi Dunaj in Budimpešta pa še vedno nista Beležili.
Notic ostalih deviz ni bilo.
17. maja 1932	20.	maja	1932
najnižji najvišji najnižji naivišji Din Din 2273*72 2285*08
Efektno tržišče
Tendenca še vedno zelo mlačna; brez zaključkov.
Blagovni tečaji industrijskih papirjev so tudi tekom pretečenega tedna ostali brez izprememb, dočim so bile notice Blairovih posojil sledeče: 8% inoz. drž. posojilo dne 17. t. m. 49*—, na ostale borzne dneve 50*—, 1% inoz. drž. posojilo v torek in petek (20. t. m.) 43*—, vmesno pa 44*—.
Dobave. Komanda pomorskega arsenala Tivat sprejema do 16. junija t. 1. ponudbe glede dobave 13.000 pol smirkovega platna, 160 škatel j paste za čiščenje kovin, 100 kg angleškega kamna za čiščenje kovin, 600 steklenic sidola in 150 kg gostega razbo-nita; do 17. junija t. 1. glede dobave 2500 kilogramov bombažastih krp za čiščenje in 4000 kg bombaža za čiščenje; do 20. junija t. 1. glede dobave 1300 kg ricinovega olja, 180 kg olja, 1-200 kg strojnega olja, 4000 kg koazistentne masti, 1500 kg kalijevega mila, 75 kg glicerina, 6300 kg petroleja, 8000 kg denaturiranega alkohola. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 23. junija t. 1. ponudbe glede dobave 20.000 kg pšenične moke. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dne 27. maja t. 1. se bo vršila pri Intendanturi Komande Bregalniške oivizijske oblasti v Štipu licitacija glede dobave 4800 kg -petroleja. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri leti mandi.)
ko-
Amsterdam
Berlin
Bruselj
Curih
London
Ne*wyork
Pariz
Prana
Trst
1335*62
786*80
1346*42
790*74
1097*35 1102*85 204*91	206*51
5582*63
221*27
166*23
288*12
5610*89
222*39
167*09
290*52
Din Din
2273*72 2285*08 1335*89 1346*69 786*80	790*74
1097*35 1102*85 205*68	207*28
5582*63 5610*89 221*22	222*34
166*23	167*09
287*98	290*38
Razstava poljedelskih strojev in orodja. Letošnja razstava strojev ob priliki XII. Ljubljanskega velesej rna od 4. do 13. junija bo zelo bogata Razstavljeni bodo vsakovrstni stroji, od preprostega do najbolj dragega in za esc vrste gospodarstva. Nudena bo velika iz• bira poljedelskega orodja in strojev za mlekarstvo. Večina strojev, ki bodo obsegali približno 2000 m2 razstavnega prostora, bo v obratu. Razstave se udeležijo domače tvrdke in one iz inozemstva, zlasti Češkoslovaške, Avstrije, Nemčije, Ogrske. Franclje, Amerike, Švedske in Danske Poljedelske stroje, poljedelsko ortdje, ma le bencinske motorje za pogon strojev stroje za mlekarstvo razstavi veliko število tvrdk. Vsak imetnik velesejemske legitimacije, ki stane Din 30—, ima pravico do polovične vožnje po železnici. Naročite legitimacije pri raz prodajalcih ali direktno pri velesejemskem uradu v Ljubljani- Dopisnica zadostuje. Zamorete pa kupiti tudi navadno vstopnico za enkratni vstop po Din 10'—. Kmetovalce opozarjamo, da bodo razstavljeni na velesejmu najrazličnejši predmeti. Naj omenimo samo še zvonove, gasilsko orodje, jermenar-ske izdelke, verige, različne vozove, bicik-le, obleke, čevlje, sirarske izdelke, plemensko perutnino, domače zajce itd.
ono v letu 1924. Z apelom na složno delovanje vseh je zaključil ban dr. Marušič med glasnim aplavzom vseh svoj temperamentni in učinkoviti govor.
Poročilo predsednika.
V svojem poročilu je dejal predsednik Pipan: Vi vsi dobro veste, kako težka gospodarska, pa tudi moralna kriza nas tare. Zato vam je ne bom opisoval, zlasti ne, ker se že skoraj o ničemer drugem ne govori in piše kakor o krizi. Pač pa bi tembolj povdaril na tej lepi skupščini, da smo prav ini zadrugarji najbolj poklicani, da zanesemo v gospodarstvo več požrtvovalnosti, poštenosti, socialne pravičnosti in medsebojne sloge. Kajti to so moralni pogoji, da ozdravi gospodarstvo in da ostane zdravo.
Ob tej priliki pa je tudi treba, da apeliramo na vlado in skupščino, da bolj energično nastopita proti gospodarskim de-fetistom, da pospešita modernizacijo gospodarske zakonodaje in da z dobro trgovinsko politiko vplivata, da že enkrat izgine prevelika razlika med cenami industrijskih proizvodov ter kmetskih pridelkov.
Apelirati pa moramo tudi na naše, sicer vestno ljudstvo, da preneha z obupavanjem, ker to prinaša samo škodo in ljudstvu samemu najbolj. V nevarnosti ni niti naše gospodarstvo, saj smo primeroma redko naseljena, na naravnih zakladih pa bogata država, v nevarnosti pa tudi ni naš dinar, ki je med najboljše fundiranimi valutami v Evropi. Torej pogum in zaupanje v boljšo bodočnost!
Sledilo je
poročilo ravnatelja Trčka o poslovanju Zveze v preteklem letu.
Poslovanje je trpelo vsled splošne gospodarske krize, ki je zavzela doslej neznan obseg. Kljub stabilizaciji dinarja, ki se je izvršila s pomočjo izdatnega zunanjega posojila, se je poslabšal položaj na jesen vsled ostre denarne krize, oziroma vsled nezaupanja v denarne organizacije. To nezaupanje je bilo sicer neupravičeno, ker je naš denarni trg dovolj neodvisen, da mu polomi v tujini niso mogli izdatnejše škodovati. Zato se je začelo zaupanje zopet vračati, obenem s tem pa tudi vloge v denarne zavode. Uspešno so kljubovale navalu vlagateljev naše zadruge, vsled česar se tudi njih bilance niso dosti poslabšale.
Denarna kriza je jasno dokazala obstojno upravičenost in pa solidnost našega krčditnega zadružništva. Zal ni mogoče tega reči o vseh drugih zadrugah. Zadružna oblika gospodarske organizacije s svojimi etičnimi načeli in socijalno solidarističnimi
Občni zbor Zveze slovenskih zadrug
V ponedeljek dopoldne se je vršil v dvorani »Delavske zbornice« občni zbor Zveze slovenskih zadrug. Po številni udeležbi zadrugarjev — saj je bilo od 325 zadrug, kolikor jih je včlanjenih v ZSZ, zastopanih na občnem zboru 188 — kakor tudi po poteku občnega zbora in na njem podanih referatov, se je znova pokazalo, da je slovensko zadružništvo zdravo in zlasti s svojimi kreditnimi organizacijami krepka opora vsemu našemu gospodarstvu. Da se ne pojavlja pri nas gospodarska kriza v tej ostroti ko v drugih državah, je nemala zasluga baš slovenskega zadružništva.
Občni zbor je otvoril in vodil predsednik ZSZ g. Ivan Pipan, ki se je najprej v toplih besedah spominjal zadružnih delavcev, ki so lani za večno zapustili vrsje slovenskih zadrugarjev. So to: dolgoletni predsednik nadzorstva in pozneje član načelstva g. Lovro Sušnik, član nadzorstva g. Franc Slane ter zadružna delavca gg. Lavrič Ivan in Robič Srečko.
Nato je pozdravil bana dr. Marušiča, načelnika kmetijskega oddelka inž. Zidanška ter zastopnika Saveza seljačkili zadrug v Zagrebu g. inž. Račiča. Pismeno so pozdravili občni zbor minister Pucelj, Glavni zadružni savez in Zveza gospodarskih za-
drug za Jugoslavijo. Predsednik Pipan je nato predlagal, da se pošljejo vdanostne in pozdravne brzojavke kralju Aleksandru I., kmetijskemu ministru Demetroviču in ministru Puclju, čemur je občni zbor z odobravanjem pritrdil.
Banov pozdrav.
V imenu kmetijskega ministra ter v svojem imenu je nato pozdravil občni zbor ban dr. Marušič. Čestital je Zvezi k njenim uspehom ter v bodrilnih besedah vzpodbujal zadrugarje k še vnetejšemu delu za poglobitev zadružnega dela. Podeželsko ljudstvo more prebroditi sedanjo gospodarsko krizo v prvi vrsti s pomočjo zadružništva. Vlada in zlasti še banska, uprava bosta zato vedno podpirali zadružništvo, ki mora zlasti gledati na to, da se odpravi sedanje nerazinerje med cenami pridelkov, ki jih kmetovalec prodaja in med cenami izdelkov, ki jih mora kupovati. Potrebno je zato, da zadružni denar zlasti služi dobri organizaciji izvoza kmetskih pridelkov in da ga tudi financira.
Z vso odločnostjo je izjavil, da je vlada trdno odločena, da ohrani dinar na sedanji višini in da je vsak strah pred inflacijo neutemeljen, ker se vsi odgovorni činitelji zavedajo, da bi inflacija v sedanjem času pomenila vse drugačno nesrečo, kakor pa
se bomo pa še naprej prizadevali, da dosežemo znižanje obrestne mere. Za vloge je znašala obrestna mera pri podeželskih zadrugah v sredini in na zapadu banovine od 5 do 6°/o, na vzhodu 7%>, v Prekmurju celo do 8°/o; za posojila pa od 7 do 8°/o; na vzhodu do 10 in pri nekaterih trških in mestnih še več.
Manj težav so imele mlekarske zadruge, j Vsled ugodnejših cen mleka in mlečnih ; izdelkov se je prodalo celo del onega mle- j ka, ki bi ga sicer potrebovali v domačem | gospodinjstvu. Vendar pa je vsled suše, j slabejše košnje in paše donos mleka v mlekarne za malenkost nazadoval.
Od članov so prejele zadruge 1,860.000 litrov mleka in ga plačale po 1 do 2 di- I narja, torej nekoliko cenejše ko lani. Iz mleka so izdelale 65.000 suhega sira in 5500 kg masla. Sir se je plačeval po 17 do 26 Din kg, maslo po ”28 do 42 Din kg, mleko pa po 1*80 do 3 Din za liter. Iz teh razlik se najjasnejše vidi, kako je cena ; odvisna od dobre kvalitete izdelka. Zopet j je treba ponoviti, da se še ne vidi izbolj- j šanja v financiranju, tehnični opremi in gospodarstvu, pa čeprav so se mogli že j zadružniki dovolj prepričati, kakšno škodo j imajo zaradi tega.
Obrtniškim in vinarskim zadrugam manjka zadosten kapital, a tudi vsled premajhne discipline članov nimajo onega uspeha, kakor bi bilo želeti. Elektrarniške in strojne zadruge pa delujejo uspešno, zlasti če imajo na razpolago od velikih elektrarn cenen tok. Vsled krize se nove ustanavljajo le redko.
Živinorejske in pašne zadruge so delovale nekoliko živahnejše. Večina živinorejskih zadrug je sprejela nova vzorna pravila v smislu določb zakona o pospeševanju živinoreje, ocenila člansko živino, vpeljala rodovniške knjige in tudi izpopolnila mlečno kontrolo. Treba pa bo še mnogo več desetletij dela. Pašne zadruge delujejo v okviru razpoložljivih sredstev dobro, nekaj pa jih čaka na izvedbo agrarno reforme.
Nabavne in prodajne zadruge ne morejo prav napredovati vsled pomanjkanja zadostnega obratnega kapitala.
Delo Zveze.
Vsled neugodnih okoliščin se je moralo vse delo Zveze osredotočiti na ohranitvi
organizacije in se zato ni moglo posvetiti dovolj pozornosti notranji izpopolnitvi organizacije.
Zveza je izvršila številne intervencije za svoje zadruge in pomagala pri urejevanju registracijskih zadev. Največ dela pa je imela z obveščanjem zadrug o novih predpisih in z izdajanjem navodil, da šo se
.	.	.	,	,	i	i	zadruge	obvarovale	škode. Poslanih je bilo
iL	“«,♦?£; w!im w,,.. ki nrav I zadrugam 22 okrožnic, številka opravilne-
ga zapisnika pa je od 11.892 (lam) narasla
dobičkarsko egoistični kapitalizem, ki prav zdaj kaže vso svojo grobo nesposobnost. Da pa bi to dosegli, moramo vzgojiti požrtvovalen, discipliniran in gospodarsko izobražen kader zadružnih funkcijonarjev, ki ga danes manjka. A tudi mnogi zadru-garji ne zaslužijo tega imena.
Likvidacijo Zadružne Zveze v Celju smo lani s pomočjo banovinske podpore ter zadružne solidarnosti nekaterih zadrug popolnoma izvedli.
Delo zadrug.
Vsled neugodnih razmer je bilo zadružno delovanje zelo ovirano. Članstvo se je sicer nekaj zvišalo, denarni in blagovni promet pa sta nazadovala, narastle pa so tudi zgube.	,
Najbolj so trpele kreditne zadruge. Najprej so bile težave s člani-dolžniki, ki niso mogli redno odplačevati dolgov, nato so prišle sitnosti z vlagatelji, ki so jeseni naravnost navalili na blagajne. Kljub pomanjkanju likvidnosti zadrug, so mogle zadruge izplačevati vsaj nujne in upravičene dvige. Najtežji pritisk pa je morala vzdržati Zveza, ker so mogle zadruge v zadnjem času razpolagati le s svojimi rezervami, ki jih imajo naložene pri njej. Pripravili pa smo se pravočasno na to možnost in tako je mogla Zveza v krajšem času izplačati skoraj eno petino vlog.
Pri večini zadrug so vsled tega vloge celo nekoliko narasle in le pri manjšini nazadovale. V celoti pa znaša prirastek toliko, ko pripis obresti, t. j. okrog 20 milijonov Din. Vse vloge pri zadrugah so znašale koncem leta 670,000.000 Din.
Močnejše so narasla posojila in že prekoračila koncem leta 600,000.000 Din, pa čeprav so lani zadruge le izjemoma dovoljevale nova posojila. Po vloženih prošnjah pa bi mogle lani zadruge plasirati za par sto milijonov posojil.
Kljub ponovnim apelom ni bilo mogoče doseči znižanja obrestne mere, vendar pa je bilo vsaj zvišanje preprečeno. Seveda
na 14.651. V nujnih slučajih je bil poslan k zadrugi uradnik, da je na mestu ukrenil i potrebno.
V zadružno šolo smo poslali 12 mladeničev, ki so jo vsi uspešno dovršili. 14-dnevnega učiteljskega zadružnega tečaja se j je udeleževalo 38 učiteljev. Poleg tega je priredila Zveza številna predavanja in kmetske tečaje. Zveza je nadalje izdajala : stenski in še prvi Zadružno propagandni koledar ter svoje glasilo »Zadružni vestnik«, ki se je tiskal v 800 izvodih.
Revizije zadrug so se vršile redno in uspešno. V vsem je bilo izvršenih 125 rednih in 4 izredne revizije, računske zaključke pa je sestavila Zveza 121 zadrugam ter jim uredila tudi knjigovodstvo.
Članstvo.
Na novo je bilo lani ustanovljenih 21 zadrug, 7 zadrug pa je ‘likvidiralo, da znaša čisti prirastek torej 14 zadrug. S sodelovanjem Zveze pa je bilo ustanovljenih tudi 199 pašniških in gozdnih zadrug za slučaj, da bi mogle prevzeti veleposestniške gozdove. Ker pa so izjavile občine, da bodo one prevzele gozdove, bodo te zadruge dobile kvečjemu pašnike in torej večina ne bo dosegla svojega namena. Zato jih tudi ne vodimo v evidenci naših članic. Rajše manj, pa delovnih članic.
Denarno poslovanje Zveze.
Denarni promet je znašal Din 293 mil. 617.384 in je bil precej manjši ko lansko leto.
Vloge so s pripisom obresti in večjih prenosov zadrug bivše celjske Zveze od drugih denarnih zavodov celo. narasle za okroglo 100.0000 Din in so znašale ob koncu leta 28,826.605 Din. Brez tega pa bi nazadovale za skoraj eno petino.
Krediti so nazadovali za 2*5 milijona Din in so znašali ob koncu leta Din 21 milijonov 406.939. To tudi zato, ker so
tudi naložbe Zveze pri drugih denarnih zavodih »zmrznile«.
Vrednostne listine so ostale iste in so bilancirane za dobro četrtino nižje. Kurz-na razlika se je pokrila iz posebnega rezervnega zaklada in tekočega zaslužka, ostalo pa je izkazano po določilih zakona
o	bilanciranju drž. vrednostnih papirjev.
Hiša je bilancirana za 2°/o odpis nižje, torej za Din 1,020.507. Donaša toliko, da krije obresti za denar, ki je v njej investiran.
Reeskont pri Narodni banki se je pomladi znižal, jeseni pa zopet zvišal na Din 1,200.000. Porabljal se je kot najnujnejša blagajniška rezerva.
Pri drugih denarnih zavodih — le pri prvovrstnih — je bilo naloženo 7,144.744 Din, skoraj še enkrat toliko ko v prejšnjem letu.
Lastno premoženje se je zvišalo na Din 805.264. Ce prištejemo še deležno jamstvo v višini Din 3,115.000, vidimo, da je Zveza dobro fundirana.
Poslovni prebitek znaša Din 53.626 in se bo pripisal rezervnemu zaklhdu.
Po poročilu nadzorstva, ki ga je podal g. Miiller Karel, je občni zbor soglasno odobril vsa poročila in vse predloge.
Dopolnilne volitve.
Soglasno so bili nato izvoljeni: za predsednika g. Ivan Pipan iz Št. Vida, za člana načelstva pa Anton Kašman, trgovec in
posestnik iz Škofje Loke ter Ivo Sancin, kmet. načelnik v p. V nadzorstvo so pa bili izvoljeni vsi dosedanji člani in sicer: Karel Miiller, župan v Črnomlju (predsednik), Stanko Vrhovec, šol. upravitelj (podpredsednik), Golja Ivan iz Črnomlja, Krulej Ernest iz Sevnice, Arko Ivan iz Ribnice in Šumer Hinko iz Šmarij pri Jelšah.
Občni zbor je zaključila
zadružna konferenca,
ki ji je dal krepko podlago temeljit referat ravnatelja Trčka o sedanji denarni krizi in o potrebnih ukrepih zoper njo. Nadalje je referiral tajnik Smodiš o nujnih ukrepih z ozirom na poslovanje zadrug v sedanji krizi. Revizor šifrar pa je poročal o sodelovanju zadrug pri organizaciji kmetijskega zadružništva za vnovče-vanje kmetijskih pridelkov.
Po zelo uspešnem in plodonosnem zborovanju je predsednik Pipan zaključil občni zbor in se zahvalil vsem zadrugar-jem za njih požrtvovalno delo.
Občni zbor Zveze slovenskih zadrug je dokazal, da so v njej včlanjene zadruge dobro organizirane, da vrši Zveza v resnici dobro svoje funkcije in da so vsled tega njene zadruge z uspehom kljubovale vsem težkim posledicam gospodarske krize. Občni zbor je znova potrdil, da je struktura našega gospodarstva dobra in to v znatni meri po zaslugi našega zadružništva.
Ureditev novega poslovanja pri Ljubljanski
kreditni banki
Uredba ministrskega sveta o izplačevanju vlog in o drugem poslovanju banke — Komisar ministrstva za trgovino in industrijo
Na podlagi čl. 5 zakona o zaščiti kmeta
in na predlog ministra za trgovino in industrijo in na prošnjo Ljubljanske kreditne banke iz Ljubljane, ki je zaradi omajanih kreditnih odnošajev, povzročenih po splošni gospodarski krizi in prekomernem dviganju vlog, zašla v težkoče pri svojem rednem poslovanju, je ministrski svet izdal to-le
uredbo o izplačilnih rokih za vloge in druge terjatve Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani
Cl. 1. Počenši z dnem, ko stopi v veljavo ta uredba, mora Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani posebej voditi, upravljati in obračunavati svoje terjatve in dolgove, nastale do tega dne (stare terjatve in dolgovi), posebej pa terjatve in dolgove, ki nastanejo po tem roku (nove terjatve in dolgovi).
Cl. 2. Nove vloge se smejo do nadaljnjega plasirati le v lahko likvidne vrednote n. pr. z eskontiranjem kratkoročnih menic sposobnih za reeskont, z lombardiranjem državnih vrednostnih papirjev in podobno. Denarna sredstva od vlog, plačljivih na pokaz, se morajo plasirati v celoti, od ostalih vlog pa 25% v blagajniške zapise Narodne banke ali pa naložiti na žirovni račun Narodne banke, Državne hipotekarne banke odnosno Poštne hranilnice.
Izplačilo novih vlog in terjatev
Nove vloge na knjižice in nanje odpadajoče obresti se morajo izplačevati v rokih, ki so natisnjeni na vložnih knjižicah, če se s posameznimi vlagatelji ne sklene drugačen dogovor. Isto velja tudi za nove vloge na tekoči račun.
Nove terjatve zavodovih upnikov na tekočih računih iz trgovskega poslovanja se morajo izplačati takoj, obresti pa pri zaključku računov, če ni drugače dogovorjeno. Dohodki od novih zavodovih terjatev in vplačane nove terjatve se morajo uporabiti samo za izplačilo novih zavodovih dolgov in za delno poravnavo bodočih tekočih potreb, navedenih v točki 1- člena 3.
Izplačilo starih vlog in terjatev
Cl. 3. Svoje stare dolgove mora Ljubljanska kreditna banka poravnati na spodaj navedeni način in sicer vloge na knjižice in na tekoče račune s 4 in pol odstotnimi kosmatimi obrestmi, če ni dogovorjena nižja obrestna mera, iz razpoložljivih likvidnih sredstev, ki jih bo banka dobila z dohodkom od starih terjatev, z inkasom teh terjatev, z vnovčenjem zavodove imo-vine, v kolikor ta sredstva niso potrebna za redno poslovanje zavoda in za nabavo tujih sredstev po čl. 4.
1.	Še ne izvršene dispozicije strank na podlagi terjatev iz inkaso-poslov in na osnovi pologa gotovine, izvršenega izrečno v določen namen, zaostali davek in javne dajatve, obveze, prevzete ob nakupih na javnih prisilnih prodajah v svrho pokritja
zavodovih terjatev, terjatve iz tekočih računov in vložnih knjižic tujih poslaništev in konzulatov bo moral zavod izplačevati takoj, ko to upniki zahtevajo, odnosno ob dospelosti. Bodoče tekoče potrebe te vrste, režijski in sodni stroški, dolžne obresti na reeskont, lombard in report Ljubljanske kreditne banke pri drugih zavodih se morajo poravnati iz vseh zavodovih razpoložljivih sredstev po čl. 2 in 3. te uredbe.
2. Po prvih treh igesecih ali pa že prej, če bo mogoče, pozneje pa po vsakih treh mesecih, bo ravnateljstvo zavoda napravilo obračun glede vseh razpoložljivih likvidnih sredstev in bo v skladu z višino teh sredstev, upoštevajoč potrebe, navedene v točki 1. tega člena, določilo v sporazumu s komisarjem ministrstva za trgovino in industrijo kvote, po katerih bo zavod v roku prihodnjega tromesečja izplačeval na zahtevo svojih upnikov njihove stare terjatve; terjatve ki so zastavno zavarovane ali pa iztožene, so glede načina izplačila izenačene z ostalimi terjatvami.
3. Če bo Ljubljanska kreditna banka pred roki, določenimi za obračun v točki
2.	imela razpoložljiva sredstva po tem členu, bo komisar ministrstva V.a trgovino in industrijo dovolil na predlog ravnateljstva, upoštevajoč potrebe iz točke 1-tega člena, da izplačuje v mejah denarnih sredstev svoje dolgove, ki so obremenjeni z ročno zastavo, in da izplačuje na vložne knjižice in tekoče račune upnikov:
Vloge, ki so nastale po 25. septembru
1931,	obresti za preteklo polletje na vse stare terjatve svojih upnikov; izseljeniške vloge, ki so jih vlagatelji poslali zavodu neposredno iz inozemstva; potrebe za izplačilo dokazanih pogrebnih in zdravniških stroškov; potrebe humanitarnih in. kulturnih društev iz vlog na knjižice in tekoče račune, ki se glase na njihovo ime; dokazane neodložljive potrebe protokolira-nik tvrdk za mezde, plače jn premije njihovim nameščencem in obveze po social-n8l.1.1v.*n.I)r'va^nem zavarovanju iz vložnih knjižic in iz tekočih računov, ki se glase na ime dotične tvrdke.
Kvote, ugotovljene po točki 2. se razglase z javnim oglasom v »Službenih novi-nah« in v vseh zavodovih blagajnah. Kvote, ki jih upniki ne dvignejo v omenjenem tromesečju, se smatrajo za nove terjatve in se morajo prenesti med nove terjatve.
Dolžniki se lahko pri izplačilu zavodovih terjatev poslužijo zakonite pravice pobotanja, ne morejo pa se pobotati terjatve iz vložnih knjižic, če je vloga nastala pred uveljavljenjem te uredbe, a pridobi do-tični dolžnik terjatev iz te knjižice potem, ko stopi ta uredba v veljavo, razen tedaj če jo je pridobil po dedovanju. Izjemno se sme tudi s takimi terjatvami dovoliti pobotanje, če je to v korist zavodu zaradi plačila njegovih terjatev. Tako pobotanje
sme dovoliti ravnateljstvo samo z odobre-njem komisarja ministrstva za trgovino in industrijo.
Spore med zavodom in njegovimi upniki
glede izvajanja te uredbe rešuje komisar ministrstva za trgovino in industrijo. Proti njegovemu odloku se stranka lahko pritoži v roku 15 dni na ministra za trgovino in industrijo.
Reorganizacija zavoda
Cl. 4. Takoj ko stopi ta uredba v veljavo, mora ravnateljstvo Ljubljanske kreditne banke v sporazumu s komisarjem ministrstva za trgovino in industrijo izdelati načrt za reorganizacijo zavoda, da se okrepe lastna sredstva, zviša likvidnost, čim bolj znižajo zavodove režije in se čim-prej pride k normalnemu poslovanju. Ta načrt se mora predložiti v odobritev ministrstvu za trgovino in industrijo.
Cl. 5. Zavodovi organi, ki so se pregrešili zopet določbe te uredbe, so odgovorni disciplinsko po obstoječih disciplinskih predpisih za uslužbence zavoda, razen tega pa odgovarjajo tudi po splošnih predpisih za vsako storjeno škodo. Upnik zavoda, ki je dobil izplačilo zoper odredbe te uredbe, mora neupravičeno dobljeno vsoto povrniti.
Čl. 6. Spore med komisarjem ministrstva za trgovino in industrijo in zavodovim ravnateljstvom rešuje ministrstvo za trgovino in industrijo.
Zaščita pred konkurzom
Čl. 7. Dokler je ta uredba v veljavi se stare terjatve proti Ljubljanski kreditni banki (čl. 1), razen onih, ki so navedene v čl. 3 točka 1., ne morejo iztožiti in se v svrho izterjanja takih terjatev ne more proti zavodu voditi izvršba. Prav tako se za dobo veljave te uredbe ne more zahtevati otvoritev stečaja nad tem zavodom. Vse pravice, ki so si jih vlagatelji in drugi upniki pridobili na podlagi izvršilnega postopanja v zadnjih 30 dneh pred uveljavljenjem te uredbe, se smatrajo, kakor da niso bile pridobljene.
Cl. 8. Ta uredba stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih novinah kraljevine Jugoslavije«.
Na osnovi § 5. zakona o zaščiti kmetov z dne 20. aprila 1932 je postavil minister za trgovino in industrijo gosp. dr. Frana Novaka, podpredsednika senata, za komisarja pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani ter mu stavil v dolžnost: 1. da prisostvuje s pravico posvetovalnega glasu vsem sejam upravnega odbora in ravnateljstva banke, 2. da kontrolira vse poslovanje banke, 3. da prisostvuje rednim in izrednim pregledom blagajne in knjig banke, 4. da prisostvuje zboru delničarjev,
5.	da sklicuje zbore delničarjev, kadar smatra to za potrebno. Ako smatra, da je kak sklep upravnega odbora, ravnateljstva ali zbora delničarjev v nasprotju z družbenimi pravili ali v nasprotju z uredbo o izplačilu vlog in drugih terjatev LKB ali v nasprotju z državnimi zakoni, ima pravico ustaviti izvršitev teh sklepov ter je dolžan o tem obvestiti ministra za trgovino in industrijo, ki odloča v roku 15 dni. Odlok ministra za trgovino in industrijo je takoj izvršljiv. Če minister za trgovino in industrijo v tem roku ne izda svojega sklepa, je ustavljeni sklep upravnega odbora, ravnateljstva ali zbora delničarjev pravomočen. Da bo komisar lahko uspešno vršil svoje dolžnosti, ima pravico zahtevati vsa potrebna pojasnila °d organov banke, ki šo dolžni dajati mu vsa pojasnila po svoji najboljši vesti.
Dobava riža. Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 8. junija t. 1. ponudbe glede dobave 600 kg riža. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.)
Prodaja lesa in drv. Direkcija šum v Ljubljani sprejema do 4. junija t. 1. ponudbe glede prodaje lesa in drv. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.)
Dne 20. junija t. 1. se bo vršila pri upravi bolnice za duševne bolezni v Novem Celju licitacija glede dobave postelj, posteljnih omaric, žime, posteljnine, perila, oblačil in obutve.
Dobave. Direkcija Državne železarne Vareš-Majdan sprejema do 1. junija t. 1. ponudbe glede dobave 100 komadov ventilov; do 22. junija t- 1. glede dobave 3000 kilogramov motvoza, 10.000 kg železa, 150 kg solne kisline, 100 kg žveplene kisline in brusnih plošč. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 3. junija t. 1. ponudbe glede dobave 300 kg ječmenove kave, 300 kg sirove kave, 1000 kg riža, 1000 kg koruznega zdroba, 400 kg kavine primesi, 500 kg terpentinovega mila; do 13. junija t. 1. pa glede dobave 170 m ma-nesmanovih brezšivnih cevi. — Komanda pomorskega vazduhoplovstva v Divuljah sprejema do 15- junija t. 1. ponudbe glede dobave 55 kub. m lesa. — Dne 16. junija t. 1. se bo vršila pri ekonomskem oddelku Komande mornarice v Zemunu licitacija glede dobave 20.000 kg masti in
16.000	škatelj konzerv; dne 17. junija t. 1. pa glede dobave 7500 ton briketnega premoga. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dne 17. junija t. 1. se bo vršila pri Primorski direkciji pošt in telegrafov v Splitu ofertna licitacija glede dobave kablov in kablovskega materijala. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti direkciji.)
Čevljarski mojstri si z a mo -rejo na letošnjem XII. velesejmu v Ljubljani od 4. do 13. junija nabaviti vse kar rabijo v svoji stroki: n. pr. vsakovrstno usnje, kremo za usnje, olje za stroje, lesene in železne žeblje, pasto za brušenje nožev, rinčice, vsakovrstne stroje za predelavo usnja, stroje za čiščenje spodnjih delov čevljev, stroje za izdelovanje igel za pritrjevanje spodnjih podplatov, čevljarske stroje sploh. Vse to so izdelki samo prvovrstnih, solidnih tovarn.
Veliko izbiro usnja in čevljev bo nudil letošnji XII. Ljubljanski velesejem od 4. do 13. junija. Zastopane bodo vse večje domače tvrdke s svojimi izdelki. Temu oddelku bo priključena razstava vsakovrstnih čevljarskih strojev, na kar posebno opozarjamo naše čevljarske mojstre.
Perzijske preproge bodo v bogati izberi razstavljene na letošnjem XII. Ljubljanskem velesejmu, ki se vrši od 4. do 13. junija. Čim starejša je taka preproga, tem večjo vrednost ima■ Zato je denar, porabljen za nakup teh izdelkov, dobro naložen. Pristna preproga pa je tudi najlepši okras stanovanja. Pridite in oglejte si pestro krasoto tega oddelka na velesejmu.
Zahvala
Za vse številne dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli povodom smrti naše srčno dobre soproge, matere, stare matere, sestre, tete, tašče in svakinje, gospe
Une ^Icceifo
soproge stavbenika
se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, darovalcem krasnih vencev in cvetja, pevskemu društvu Krakovo-Trnovo za prelepo žalno petje, zastopnikom raznih društev in organizacij ter končno vsem prijateljem in znanoem, ki so drago nam pokojnico v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti.
V Ljubljani, dne 28. utaja 1932.
Valentin Accetto, stavbenik, soprog; Pavel Kreutzer, trgovec, sin ; Marija Kmet, Rozi Accetto, sestri; Josip Kreutzer, inšpektor drž. žel., brat; Albina Kreutzer, roj. Accetto, snaha; vsi vnuki, vnukinje, pravnuki in pravnukinje.
mo
Glej v vsaki številki
»Trgovskega lista« »Ponudbe in povpraševanja«, ki nudijo ugodne kupčijske priložnosti. Zato jih vsi, zlasti podeželski trgovci, morajo citati!
Trim poročila
Mariborsko sejmsko poročilo. Prignanih je bilo 23 konjev, 12 bikov, 135 volov, 308 krav in 21 telet, skupaj 499 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu cine 24. V. 1932 so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od Din 3*25 do 4*50, poldebeli v61 i 2'50—3'—, plemenski voli 2—2'50, biki za klanje 2—3*50, klavne krave debele 2-25—4'25, plemenske krave 2—2-25, krave za klobasarje 1*25—1'50, mlada živina 3—4'50, teleta 4—5. Prodanih je bilo 243 kom. Mesne cene: Volovsko meso I. vrste 1 kg Din 10—12, II. vrste 6—8, meso od bikov, krav, 'itelic 4—6, telečje meso I. vrste 10—12, II. vrste 6 do
8,	svinjsko meso sveže 8—18.
Tržne cen« v Ljubljani, dne 17. maja
1932.	Govedina: V mesnicah po mestu: I. vrste 12, II. vrste 10 Din. Na trgu 1 kg govejega mesa 1. 10 do 12, II. 8 do 10,
IH.	(i do 8, jezika 12, vampov 8 do 10, pljuč 6 do 8, jeter 6 do 12, ledic 6 do 12, možganov 18 do 20, loja 2 do 5Din. — Teletina: 1 kg telečjega meša 1. 14 do 16,
11. 10 do 12, jeter 20, pljuč 12 Din. — Svinjina: 1 kg prašičjega mesa I. 14 do 18, JI, 9 do 12, pljuč 8 do 10, jeter 12 do 16, ledic 20 do 22, glave' 6 do 8, parkljev 4 do
6,	slanine domače 10, hrvaške 12, sala 14, slanine mešane 10 do 11, na debelo 10-50, masti 13 do 15, šunke (gnjati) 18 do 20, prekajenega mesa I. 16, II. 12 do 14, prekajenih parkljev o do 7, prekajene glave
8 do 10, jezika 20 Din. — Drobnica: 1 kg koštrunovega 6 do 10, jagnjetine 16 do 18, fcOiZličevine 20 Din. — Konjsko meso I.
6,	II. 4 Din za kg. — Klobase: 1 kg krakovskih, debreciusfeih in hrenovk 22, sar falad in posebnih 20, tlačenk 15, svežih kranjskih 25, polprekajenih kranjskih 24, suhih kranjskih 30, prekajene slanine 15 do 16 Din. — Perutnina: Piščanec, majhen 15 do 20, kokoš 25 do 30, petelin 20 do 30, domači zajec, manjši 6 do 12, večji 14 do 20 Din. — Ribe: 1 kg karpa 20 do 24, linja 24 do 30, postrvi 50 do 55, sulca 50, klina 15 do 20, imrene 10 do 15, pečenke
10	do 12 Din — Mleko, maslo, jajca, sir: 1 lite>r mleka 2 do 2-75, 1 kg surovega masla 24, čajnega masla 28 do 26, masla 28 do 32, bohinjskega sira 24 do 26, sirčka
5	do 7, eno jajce 0-50 do 0'75 Din. — Pijače: 1 liter starega vina 16 do 18, novega
9 do 14, 1 čaša piva 3 do 3'5G, vrček 4, steklenica 5 do 6 Din. — Kruh: 1 kg belega kruha 4, polbelega 3'50, črnega in rženega 3, navadna žemlja. O-50 Din. — Sadje: 1 kg luksuznih jabolk 16, 1. 14, II.
12, III. 10, 1 »pomaranča 1 do 3, limona (V75 do 1, 1 kg rožičev 8, fig 10 do 16, dateljnov 24 do 44, mandeljnov 40 do 60, orehov 5 do 6, orehovih jederc 16 do 18, čre-
šemj 28, suhih češpelj 6 do 12, šuhili hrušk
5 do 8 Din. — Špecerijsko blago: 1 kg kave Portoriko 72 do 76, Santos 48 do 52, Rio 42 do 46, pražene kave I. 100, II. 80,
III.	56, kristalnega 'belega sladkorja 13-50, sladkorja v kockah 15, kavne primesi 18, riža I. 8 do 11, II. 6 do 7, 1 liter namiznega olja 16, jedilnega olja 14 do 15, vinskega kisa 4’50, navadnega kisa 2'50, 1 kg soli morske debele 2-50, drobne 2'75, celega popra 60, mletega popra 62, paprike
III.	vrste 24, sladke paprike, po kakovosti 36, 1 liter petroleja 7, 1 kg testenin I. 9'50,
II.	7-50, pralnega luga 2-50, čaja 60 do 80 Din. — M le v* ki izdelki: 1 kg moke št. 0 3‘50 (mi debelo 290 do 300), št. 2 325 (na debelo 280), št. 4 3 (na debelo 265), št. 6 2’50 (na debelo 200), kaše 4, ješprenja 5, ješprenjčka 6 do 10, otrobov 1*25 do l-75, koruzne moke 2'50 do 3, koruznega zdroba 3 do 4, pšeničnega zdroba 5 do 6, ajdove moke I. 6, II. 5, ržene moke 3'50 do 4 Din. — Žito: 1 q pšenice 180 do 190, rži 210 do 220, ječmena 200 do 220, ovsa 185 do 210, prosa 190 do 210, koruze 155 do 165, ajde 180 do 190, fižola ribničana 340, prepeličarja 500, 1 kg graha
6 do 8, leče 6 do 12 Din. — Kurivo: 50 kg premoga 30, 1 tona premoga 440 do 445, 1 kub. m trdih drv 100 do 120, mehkih drv 70 Din. — Krma: 1 q sladkega sena 80, polsladkega 75, kislega 60 do 70, slame 50 do 60 Din. — Zelenjava: 1 kg solate ajserice 8, berivke 6 do 7, radiča 6 do 7, kislega zelja 2'50 do 3, ohrovta 2 do
3,	karfijoj 6, špargljev 13 do 20, 1 kg kolerab pcdzemljic 1-25 do 1 '50, špinače 3 do 4, graha v stročju 6 do 8, luščenega
graha 8 do 12, fižola v stročju 20 do 24, čebule 4 do 5, česna 8 do 12, krompirja l-50, repe 060 do 0-70, kisle repe 2, korenja 1 do 4, peteršilja 4, zelenjave za juho 4 do 5, ena artičoka 1 do 3 Din.
MEDNARODNI BORZNI INDEKS
V	tednu od 7. do 14. t. m. je bila kupčija na svetovnih borzah neenakomerna. Pod vodstvom borze v New Yorku, koje delniški tečaji so imeli občutne zgube, so se poslabšali tudi Pariz, Bruselj, Amsterdam in Dunaj, dočim je bilo razpoloženje na ostalih borzah prijaznejše. Iz delniških indeksov spodaj navedenih mednarodnih efektnih trgov izračunjeni mednarodni borzni indeks je v omenjenem tednu padel na novo globinsko točko	pri
čemer je indeks od konca leta 1927 enak 100. Torej imajo delnice sedaj ravno tretjino one vrednosti, ki so jo imele na koncu leta 1927. Stanje 14. t. m. je bilo:
Berlin	22-0	Ziirich	36-7
London	34-0	Dunaj	34-3
Pariz	52-5	Praga	48-0
Bruselj	25-6	Milan	50-4
Amsterdam 21-6		New York	31-5
Stockholm	9-3		
Teden nato,-od 14. do 21. maja, je mednarodni borzni indeks zopet padel, na novo rekordno globino 32.7 odstotkov. Posamezne borze so notirale: Berlin 20-2, London 34-5, Pariz 50-6, Bruselj 24-9, Amsterdam 21-5, Stockholm 8-8, Zurith 35'4. Dunaj 341, Praga 48-4, Milan 409, Newyork 31-1.
hranilnica Sravsfee banovine
£jul»ljiaiia, Knafljeva, ulica 9
prej
Kvtzmjsfoai hvanilnica
n	.	,	IS Najvarnejša naložitev denarja
Tu naložite na najboljše obresti svoje prihranke. Za vloge m vse obvez- g Dena’r §e lahko pog|lja tu(U pQ Poštni hranilnici
'»osti jamči Dravska banovina z vsem premoženjem in vso davčno močjo g	.	~
Telefon štev. 2483
Maribor
Rač. pošt. hran. št. 10.680
€> e I j e
Vsem prijateljem in znancem, ki so nam izkazali povodom smrti naše ljubljene matere, babice, tašče in tete. gospe
Katarine Praprotnik
svoje sočutje, izrekamo zahvalo. Zahvaljujemo se tudi vsem darovalcem krasnega cvetja, kakor vsem onim, ki so blago pokojnico spremili na njeni zadnji poti.
V	Ljubljani, dne 24. maja 1932.
Mirko, Edo in Avgust Praprotnik, sinovi. Milica Kolenc roj. Praprotnik in Tončka Štritof roj. Praprotnik, hčeri.
Ostalo sorodstvo.
i TRIKOTAŽA !£’,IT' |
i Tvornica rokavic in tfriltoiaže DRAVSKA BANOVIMA j ■ :
: Izdeluje vse vrste triko-r okavic, kot: : ■ 9
Sveden-imit. svi- : ■ le itd. od najna- : vadnejše do naj- 5 finejše vrste 1
Simplex,
Dumplex,
Zahtevajte ponudbe in vzorce I
VELETRGOVINA kolonijalne in špecerijske robe
L■Brzojavi: ŽKrispercotoniate JEjubljana — ‘Gelefon št. 2263
4nt. Krisper Coloniale
Častnik: Josip Verlič Cfubljana.
®una,ska cesta 33 jJZSSl**.
Kočna postrežba.	Ustanovljeno teta 1840	Ceniki na razpolago.
Čitajte ih razširjajte »TRGOVSKI LIST«!
Nov poklic
za dame in gospode z vpeljavo strojnega ple-tarstva v hiši. i zajamčen zaslužek ca. 1500 Din ^Hsi^ass mesečno,
| ker prevzamemo izgotovljeno blago, plačamo zaslužek za I pletenje in dostavimo v iz-
I	delavo prejo. Pišite se danes
I	po brezplačne prospekte na
I	Domača Pletarska idustrija, št. 65, Josip Kališ, Maribor,
1	Trubarjeva	6._________
Ljubljana
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode.
Točna in solidna postrežba 1 Zahtevajte ceniki
KUVERTA"*.
UUBLIANA
{■: Jrlotrcka-f 2 Volarski p»M
TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA
Moivoz * Grosuplje
- Svoji k svojim!
Jomat slovenski Izdelek
Tovarna motvoza lil
Grosuplje pri
vrvarna d- J-
Ljubljani
————— ■■ :
Ureja dr. IVAN PLESS. - Za Trgovsko-indus
sko d. d. »i&KUR« kot Izdajatelja to tipkarja: 6. mIchAlEK. LJfortdana.