Tovarna usnja Šoštanj Vieraj znova o odpravninah Vrhnika, 2. novembra - Zahteve, ki so jih oblikovali de-lavci Tovarne usnja v Šoštanju na nedavnem protestnem shodu, so predstavniki sindikata vseh treh enot predstavili vodstvu matičnega podjetja Industrije usnja Vrhnika na po-govorih takoj po praznikih. Tako sta direktor IUV-ja Izidor Derganc in predsednik nadzornega odbora Hajdinjak znova slišala, da od svojih zahtev po izplačilu odpravnin ne bodo odstopili. Vztrajali bodo nc glede na to, če bi morebiti takšno dejanje ogrozilo obstanek preostalega dela podjetja, kar je med drugim omenil Derganc. Po dobrih dveh urah pogajanj in po posvetu s Hajdinja-kom jim je Derganc obljubil, da bo uprava po posvetovanju z lastniki znova proučila možnosti za izplačilo odpravnin. O tem naj bi se pogovatjali na včerajšnjem sestanku. UTp ISSN 0350-5561 Danes in jutri bo zmerno do pretežno oblačno in suho. Prvi počitniški teden v letošnjem šolskem letu, ki mu pravijo tudi "krompirjeve" počitnice, je za osnovnošol-ce in dijake že štiri dni preteklost. A tudi jesen jim je nudila obila možnosti za počitek in nabiranje novih moči, kijih včasih močno preobremenjeni šolarji potre-bujejo prav tako kot odrasli. Indijansko topla jesen jim je bila v pomoč, zato so mnogi brezskrbne dni preživeli v naravi. Nekateri kar na drevesu. ■ bš, foto: vos a omrežja v tntemet a vm uporabnft«) • Elektronska poSta za vse uporabnike • Lokalno nameščene www stranl • Varovanje tokalnega omre^a pred vdort iz Interneta MfHCOI« • • • Atu n *».»t i *t »* i tmt»Th* i Že veste komu boste dali glas na nadomestnih županskih volitvah v Šoštanju? NAŠČAS v ponedeljek meri počeli pred lokalnimi volitvami 98, bomo v pone- deljek, 15. novembra, popoldne, ponovno izvedli. V občini Šoštanj bomo s pomočjo naključno izbranih telefonskih naročnikov "merili" utrip in poskušali ugotoviti, kdo od petih kandidatov za župana Šoštanja ima na novembrskih nadomestnih volitvah največ možnosti za uspeh. Zato vas, spoštovani Šoštanjčani, če boste med naključno izbranimi sogovorniki, prosimo, da sodelujete. Že vnaprej se vam opravičujemo, če vas bomo za dobro minuto zmo-tili pri kakšnem pomembnem opravilu. Na podlagi tistega, kar bomo zvedeli, bomo že v naslednji številki Našega časa, ki bo izšla 18. novembra, skušali na: povedati, kako se utegnejo izteči tokratne volitve. V vsa-kem primeru bo zanimivo te rezultate potem primerjati s tistimi, ki se bodo na volitvah dejansko "zgodili". Še to: pri zadnjem merjenju utripa, pred lokalnimi volit-vami 98 v Šoštanju, smo napovedali zanesljivi drugi krog in pravilno "ugotovili" tudi, kdo se utegne vanj uvrstiti. Kako bo tokrat? ■ Uredništvo Letosje sv. Martin, ki spreminja mošt v vino, obiskal ene prej, kot druge. Čeprav go-duje v drugem delu tedna, so ponekod pripravili praznik njemu v čast že prejšnjo so-boto. Med njimi so bili tudi šmarški turistični delavci, člani tamkajšnjega društva vi-nogradnikov ter rejcev in Ijubiteljev konj tega kraja.Ob tej priložnosti so prikazali tu-di nekaj starih običajev. g tp Jesenska brezskrbnost Pet kandidatov za enega župana ŠOŠTANJ, 4. NOVEMBRA - Zdaj tudi uradno ni več nobenega dvoma: na nadomestnih županskih volitvah, ki bodo v Šoštanju 28. novembra, se bo za župana potegovalo pet kandidatov: Drago Koren (SKD), sedanji svetnik v svetu občine Šoštanj in di-rektor geodetske uprave Velenje, Darko Menih (SDS), ravnatelj osnovne šole Karla Destovnika - Kajuha, Matjaž Natek (ZLSD), svetnik v občinskem svetu in upokojeni ravnatelj osnovne šole Biba Roeck, Milan Kopušar (LDS), sedanji svetnik in podžupan občine Šoštanj zaposlen na Komunalnem podjetju Velenje ter mag. Cvetka Tinauer (Neodvisna lista za obnovo in razvoj občine Šoštanj), svetnica, podjetnica in predsednica KS Šoštanj. Vrstni red kandidatov na glasovnicah za nadomestne volitve so izžrebali na seđežu občinske volilne komisije Šoštanj včeraj po-poldne. Naš vrstni red je naključen. ■ mkp Moški iz Malega Vrha so pripravljali "špile" za koline in pletli mreže za spravilo listja 9770350556014 2 M8 VAS DOGODKI 11. novembra 1999 novice Skupne predstavitve kandidatov? ŠOSTANJ - Neodvisna lista za obnovo in razvoj občine Šoštanj je povabila stranke, liste in kandidate za nadomest-ne županske volitve, da organizirajo predstavitve kandida-tov sočasno. Izvedli bi jih po krajevnih skupnostih, organi-zacijo pa bi prevzeli sveti krajevnih skupnosti. v ■ mkp Studentska posojila -podaljšan rok LJUBLJANA - Zaradi izjemno majhnega zanimanja štu-dentov za pridobitev posojil za študij, je Zavod republike Slovenije za zaposlovanje podaljšal rok, do katerega lahko študentje oddajo vloge za posojilo do 26. novembra. Do 5. novembra so namreč študentje v vsej Sloveniji oddali le 810 vlog. ■ mkp Zaposlenost žensk VELENJE, 11. novembra - Društvo za kadrovsko dejav-nost Velenje pripravlja danes (četrtek) strokovno srečanje na temo "Zaposlenost žensk na širšem velenjskem po-dročju". Začeli ga bodo ob 11. uri v prostorih Muzeja pre-mogovništva Slovenije na Starem jašku. Milena Ahtik psi-hologinja v Premogovniku Velenje bo spregovorila o žen-skah in Premogovniku, mag. Irena Vodopivec, vodja razvo-ja kadrov v Gorenju o ženskah v Gorenju, direktor Ob-močne enote Zavoda republike Slovenije za zaposlovanje Velenje Srdan Arzenšek pa o položaju žensk na trgu delo-vne sile. ■ mkp Prvi metri asfalta v Šentvidu ŠENTVID, 8. novembra - Ta ponedcljek bo z veliki črkami zapisan v najvišje ležeči krajevni skupnosti v občini Šoštanj, v Šentvidu. Začeli so z asfaltiranjem prvih 600 metrov ce-ste, ki od glavne ceste vodi proti kmetiji Franca Jelena. Do Šentvida od letos vodijo lične označevalne table, ki ob-iskovalccm kažejo pot do prijaznih domačinov. ■ mkp Na Konovem bodo praznovali VELENJE - Mestna občina Velenje in krajevna skupnost Konovo pripravljata jutri, v petek, ob 17. uri, v domu kra-janov Konovo, svečanost ob zaključku del pri izgradnji in vzdrževanju krajevne komunalne infrastrukture v le-tošnjem letu. Dokončali so izgradnjo elektrotočnega napa-janje in modernizirali telefonsko omrežje, zato so na slo-vesnost povabili vse, ki so kakorkoli pomagali k novim pri-dobitvam. 11.11. ob 11.11 začetek pustovanja MOZIRJE - Po izročilu in pravilu evropskega združenja karnevalskih mest se čas pustovanja uradno začne vsako leto 11. novembra ob 11. uri in 11 minut. To se bo letos v Mozir-ju zgodilo prvič, saj je bilo društvo Pust Mozirski v evropsko združenje sprejel letos pozimi. Ta dogodek se bo torej v Mozirju zgodil danes pred občinskim poslopjem, po uradnem začetku pa se bodo ude-leženci zbrali na pogovoru v županovi pisarni. UjP V znamenju novosti in strokovnih srečanj CELJE - Na Celjskem sejmišču bodo sredi prihodnjega tedna odprli tretji sejem Domofin, specializiran mednarodni sejem za zaključna dela v gradbeništvu in renoviranje. Ob tej sejmu pa si bodo lahko obiskovalci ogledali še peti sejem Eko. Organizator prvega je podjetje v mešani lasti Cespo , drugega pa Celjski sejem in pokrovitelj republiško ministr-stvo za okolje in prostor. Na letošnjem sejmu Domofin bo sodelovalo več kot 200 razstavljalcev iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Italije, Češke, Poljske, ZRJ, Pakistana in Indije. Sejem bo odprt do nedelje, 21. novembra. mtP v enem stavku PUP Velenje Predlog pismo o nameri je že Že pred časom so se v Mestni občini Velenje pojavila razmišljanja o ureditvi območja, kjer ima danes velenjsko Podjetje za urejanje pros-tora svojo vrtnarijo, za potrebe individualne gradnje. Direktor PUP-a Jože Mraz nam je povedal, da aktivnosti v zvezi s tem niso zastale. Že pred časom je na vodilne može v občini naslovil predlog pisma o nameri. Poleg predstavnikov omenjenega podjetja naj bi ga podpisali še župan Mestne občine Velenje ter predstavnik Premogovnika Velenje. Predlog za novo lokacijo vrtnarije je prostor ob Cesti Simona Blatnika, za ekološko dvorišče pa v bližini deponije komunalnih odpadkov. mtp Občinski svet Nazarje Enotne cene komunalnih storitev Na oktobrski seji so se člani in članice nazarske-ga občinskega sveta najprej seznanili s spre-membami na področju prostorskega načrtova-nja, jih v prvem branju potrdili in predali v na-daljnji postopek. V nadaljevanju so sprejeli od-lok o ustanovitvi Gospodarsko - interesnega združenja za turizem Zgornje Savinjske doline. To je seveda "preprosto zapletena" zgodba o dveletnem ustanavljanju podjetja za to po-dročje, ki ga (tudi) zaradi stečaja RTC Golte ni-so uspeli registrirati, zaradi različnih razlag pri-stojnega ministrstva oblika javnega zavoda ni bila uresničljiva, pa tudi županja in župani so se na usklajevalnem sestanku nato odločili za go-spodarsko - interesno združenje. Slednje občin-ski sveti potrjujejo, torej naj ne bi bilo več zagat za ustanovitev skupne turistične organizacije. Obravnavali in sprejeli so tudi odlok o ustano-vitvi javnega zavoda Zgornjesavinjski zdrav-stveni dom Mozirje ter sklep o določitvi šport-nih objektov občinskega pomena. Med ostalim velja omeniti še sklep, da poenotijo cene ko-munalnih storitev za celotno občino, saj so bile doslej med posameznimi krajevnimi skupnost-mi različne. mjp Območno združenje RK Velenje Zadnja letošnja krvodajalska akcija Območno združenje Rdečega križa Velenje bo na-slednji teden (16., 17., 18. in 19. novembra) organizirala zadnjo večjo krvodajalsko ak-cijo v tem letu za potrebe Za-voda za transfuzijo krvi iz Ljubljane. Vse štiri dni bodo ekipe gostovale v prostorih doma učencev v Velenju. Vpisna mesta bodo v to-rek,16. in v petek,19. novem-bra odprta od 7. do 14. ure, v sredo,17. in v četrtek, 18. no- vembra pa od 7. do 15. ure. Na velenjskem RK pričakujejo, da se krvoda-jalci v Šaleški dolini tudi tokratnemu povabilu za so-delovanje na akciji ne bodo izneverili in dokazali, da niso po naključju v samem vrhu na področju krvoda-jalstva v Sloveniji. mtp MARIB0R - Delavci Metalne EC-CE so v ponedeljek prišli na de-lo, vendar niso začeli delati, na pol narejeni izdelki so ostali v strojih, ker je zaposlenim že v petek prenehalo delovno razmer-je. v ponedeljek so dobili odpust-ne liste, za stečaj so zvedeli iz radijskih poročil, delo pa je izgu-bilo 490 delavcev. LJUBLJANA - Zadnji dan le-tošnjega leta, torej 31. decembra 1999, bodo banke v Slovenije najverjetneje zaprte, saj je vlada dala v parlament predlog zakona, da plačilni promet v državi tega dne ne bi potekal, razlog je strah pred letom 2000, saj nihče ne more zagotoviti, da bodo sistemi delovali brezhibno, delovali pa naj bi bankomati. LJUBLJANA - Svobodni sindika-ti ugotavljajo, da preko 60 od-stotkov delavcev dobiva podpov-prečne plače, nenormalno viso-ke pa so plače menedžerjev, ki so si jih sami uredili za poslanci, sodniki in zdravniki, ob tem je dobrih menedžerjev le 35 odstot-kov, sicer pa previsoke plače do-bivajo tudi v podjetjih, kjer ni de-narja niti za plače delavcev. ZREČE - Cesta iz Zreč proti Ro-gli je izredno slaba, najhuje je seveda v zimski sezoni s tisoči smučarjev dnevno, zato bodo še letos uredili najnujnejši 500 -metrski odsek, ostalo naj bi bilo na vrsti prihodnje leto, ko naj bi po zagotovilih država uredila ce-lotno cesto v dolžini 1800 me-trov, skupna vrednost naložbe pa bo 220 milijonov tolarjev. CELJE - Po uvedbi lisic za ne-pr^ilno parkirane avtomobile, zlasti v modrih conah in brez parkirnih lističev, so mnogi pričakovali. da "pajka"za odvoz nepravilno parkiranih vozil ni več, vendar ni tako, zloglasni "pajek" je v "službi" vsak dan, posamezni vozniki pa ga "opazi-jo" šele takrat, ko jim odpelje vo-zilo. Praznik v cast najvecjega tatu VSmartnem ob Paki se menda nič kaj ne jezijo, če jim kdo očita, da slavijo svoj občinskih praznik v spomin na velikega kradljivea. Saj poznate tisto, da je sveti Martin "ukradel" ves mošt. Ni izginil, le v vino se je spremenil. To pa je razlog za slavje. Seveda ne le v tej občini, ki slavi ob tej priložnosti svoj občinskih praznik, tudi marsikje drugod se klanjajo moštu in vinu. In če je zraven kot se spodobi še goska, je slavje popolno. Seveda je pre-veliko čaščenje lahko tudi nevarno. Zato ni čudno, da se polici-stiprav v tem času znova lotevajo protialkoholnih akcij. Pa naj se imenujejo Natakar, taksi, prosim, alipa "promili". Ve se, kaj želijo s to akcijo doseči; nič nimajo proti slavju tega svetnika, tu-di nič proti veseljačenju. Skrbipa jih, da vinjeni vozniki ne bi se-dali za krmila vozil. Zato pogosto pihajo na duše voznikov, naj, če ga imajo preveč pod kapo, vendarle raje zaklenejo avto in se odpeljejo s kom treznim. Pri nekaterih še vedno naletijo na glu-ha ušesa. Ce ne bi, akcij ne bi bilo več treba. In v njihovih be-ležnicah bi bilo manj zelenih voznikov. Verjetno pa bi bilo tudi manj prometnih nesreč. Ker martinovanja še ni konec, mi pač znamo praznovanja raztegniti, si kdo od voznikov to priporočilo še lahko vzame k srcu. Med tem, ko se morajo policisti še vedno ukvarjati tudi z voz-niki, ki so za knnili vozilpijani kot, naj mi domače živali opro-stijo, krave, se pri nas z živalmi ukvarjajo še mnogi drugi. Ne mislim na naše ščurke, bolj na medvede in ribe. O tem, zakaj so poginile ribe v Paki, še nismo slišali zadnje besede. Menda bo obveljalo, da so krive same, sem so se podale živeti v domovanja slabe kakovosti, saj v Paki, pa naj nekateri še tako zagovarjajo, kako smo jo že očistili, še vedno primanjkuje zraka. Medvedi so pri nas dodobra sprli veliko Ijudi in organizacij. Njihove trdit\>e so tako različne, da jih je težko razumeti. Eni zagotavljajo, da je pri nas medvedov preveč, da so prenevarni in ogrožajo živino in Ijudi, dnigim so to Ijubke živali, popestrujejo našo naravo, po njihovem te mrcino sploh niso nevarne, tudipreveč jih ni. Resni-ca je verjetno nekje vmes, ampak tega ne želi nihče priznati, saj se obe strani zavzemata za svoj prav. Tudi ob tem pa se seveda ponavlja naša specialiteta: glavno besedo nima stroka, ampak politika. Ce so vmešani politiki, pa vemo, kako je! In tako še vedno ne vemo, ali bodo puške pokale ali ne. Ne glede na rezul-tat tega boja nas je pred dnevi obiskal najvišji predstavnik najpo-membnejše države v najmočnejši vojaški organizaciji: ameriški general v Natu. Bili so tudi na našem območju, si r Celju ogle-dali, kako se urijo vojaki in tudi starešine, z njimi veselo po-kramljal in se, čepravje vojak, izrazil politično, ko je šlo za vprašanje o tem, ali se mu zdi, da smo mi bolje pripravljeni kot ostale države, ki trkajo na vrata Nata. Na to vprašanje ni odgo-voril, ker se pač noče nikomur zameriti. Pa čeprav bi naša stran še kako rada slišala, da smo mipred drugimi. Marsikje še nismo! Se vedno lovimo korak z mnogimi ostali-mi, ki bi radi sedli za mizo evropske petnajsterice. Vse bolj spo-znavamo, pri čem vse se bomo morali prilagoditi, koliko zako-nov spremeniti. Kot da res vstopamo v povsem nov svet. Za vse še niti nimamo pravega odgovora, čepravjih od nas pričakujejo. Očitno se zanašamo na našo taktiko, ki se je že tolikokrat izka-zala za uspešno: bo že kako. Bojim se, da tokrat tako preprosto ne.bo šlo. m (k) s CAS HAŠ €AS izdaja Ćasopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Foitova 10, Velenje. izhaja ob četrtkih. Cena posameznega Izvoda je 180 SIT, mesećna naročnina 675 SIT, trime-sečna naročnina 1.980 SIT. polletna naročnina 3.850 SIT, letna naročnina 7.200 SIT. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Janez Ples-nik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnični urednik), Damir Šmid (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik (propagandista); Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p. p. 89, teiefon (063) 898 17 50, telefax (063) 871-720. Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482. E-mail: nas.cas@siol.net Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas d.o.o. Tisk in odprema: MA-TISK d.d., Maribor. Nenaroćenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8% znižani stopnji. 11. novembra 1999 DOGODKI W VAS 3 Seja sveta občine Smartno ob Paki "Sprejemamo zakon zaradizakona?" SIRITEV MREŽE BANČNIH AVTOMATOV Šmartno ob Paki, 2. no-vembra -Točke dnevnega reda letošnje sedme seje sveta občine Šmartno ob Paki, v mali dvorani tam-kajšnjega kulturnega do-ma, med svetniki niso spodbudile obsežnih ali polemičnih razprav, čeprav bi morda o katerih veljalo kaj reči. Je Komunalno pod-jetje Velenje ustre-zen upravljalec? Predlog odloka o spremcmbah in dopolnitvah odloka o pri-spevku za investicijska vlaga-nja v objekte vodooskrbe ter objekte odvajanja, čiščenja od-padnih ter padavinskih voda so svetniki sprejeli brez posebno-sti. Sledili so torej svetnikom Mestne občine Velenje, od ko-der je pobuda o spremembah tudi prišla. Tako bo poslej Ko-munalno podjetjc Velenje zbi-ralo denar za omenjene dejav-nosti za vsako občino posebej in ne več Mestna občina Vele-nje na posebnem žiru računu. Svetnika Frančiška Berdnika je pri tem zanimalo, zakaj občani na celotnem območju občine niso odvajali po 20 SIT za omenjene dejavnosti. Izrazil pa je še dvom, ali je Komunal-no podjetje Velenje ustrezen upravljalec. Z lastniki zemljišč ustni dogovor Pri sprejemanju programa pri-prav lokacijskega načrta za čistilno napravo v občini je župan Ivan Rakun svetnike seznanil, da je občina skupaj s Komunalnim podjetjem Vele-nje poslala prijavo za pridobi-tev sredstev iz evropskega strukturnega sklada ISPA za izgradnjo omenjene naprave. Do februarja, leta 2000 ko bo sklad objavil kandidaturo, morajo imeti pripravljene vse potrebne dokumente (lokacij-sko, gradbeno dovoljenje, projekte). Na razpis občine za izdelavo projektov sta se prija-vila dva ponudnika, o ponudbi obeh pa bo sedaj sklepala po-sebej imenovana skupina. Svctniki so v razpravi opoza-rjali na kratek rok in na zeio natrpan program priprav. V zvezi s tem je svetnika Bojana kladnika zanimalo, ali so z lastniki zemljišč zadeve ureje-ne, svetnika Frančiška Fužirja pa, ali je v občinskem pro-računu za uresničitev zastav-ljenih aktivnosti predvidenega kaj denarja. Kladnik je izve-del, da so se z lastniki zemljišč dogovorili ustno, Fužir pa, da nekaj malega denarja je pred-videnega v letošnjem pro-računu, glavnino pa naj bi ga zagotovili naslednje leto. "Sprejemamo zakon zaradi zakona?" Osnutku odloka o občinskih cestah so svetniki namenili kar precej pozornosti na prejšnji seji sveta. Zato jih je pri tokratni obravnavi predlo-ga zanimalo, katere njihove pripombe je predlagatelj upošteval, saj so ob prebiranju vsebine odloka imeli občutek, da se ta ni bistveno spremeni-la. Sploh pa ne 32. člen ome-njenega odloka, ob katerem so imeli svetniki kar precej pomislekov. Še najbolj kon-kretna je bila svetnica Frančiška Krbavac, ki je zno-va menila, da sprejemajo za-kon zaradi zakona, in da je bi-la občinska uprava pri pripravi odloka preveč toga "Odloka ne sprejemamo zase, ampak tudi za naslednje generacije!" Tajnik občine Janko Kopušar je na vse pomisleke in očitke odgovoril, da so se pri tem po-svetovali s strokovnjaki za ce-ste, in da bi svetniki morali svoje pripombe tokrat zapisati v obliki amandmajev, kar pa niso storili. Točka višja za 8-odstotkov Od 1. januarja prihodnje leto bo vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na ob-močju občine višja za 8 - od-stotkov, kar je toliko, kot je predvidena stopnja inflacije. Takšen predlog občinske uprave so svetniki potrdili. Iz tega naslova bodo v občini le-tos zbrali približno 11 milijo-nov tolarjev, kar je 5 -odstotkov občinskega pro-računa. Nadomestilo za upo-rabo stavbnega zemljišča plačujejo le krajani v naselju Šmartno ob Paki, Rečica ob Paki in Paška vas. Po mnenju Ivana Rakuna bodo v prihod-nje morali spremeniti odlok in k plačilu nadomestila zavezati tudi krajane ostalih območij. RTC Golte V Mozirju navijajo za Roglo Druga dražba celotnega pre-moženja RTC Golte z izklicno ceno 95 milijonov tolarjev, to-rej za 30 milijonov manj kot na prvi, bo na sodišču v Celju jutri, 12. novembra, ob 15.00. Upniški odbor in stečajni senat sta namreč potrdila takšen predlog stečajnega upravitelja Zvonimirja Mirta, ki pa ima v rokavu še eno potezo. Če mo-rebiti tudi druga dražba ne bi uspela, se bo stečajni upravitelj s ponovno znižano ceno pogo-varjal z vsakim morebitnim po-nudnikom, lahko tudi z enim samim, v tem primeru tretje dražbe ne bi bilo. Zanimanje pred drugo dražbo je veliko, stečajni upravitelj ima na mizi najmanj pet resnih ponudb, tu-di iz tujine, najbolj zanimivi sta seveda imeni Rogle in pod-jetja CSA z italijanskim part-nerjem, ponudba Atomskih to-plic iz Podčetrtka pa ni več v igri, saj nadzorni svet te firme ni dal soglasja za nadaljnja po-gajanja. V ta prizadevanja se je (končno) precej vključila tudi občina Mozirje, posebej njen župan Jože Kramer. "Res si zelo prizadevamo za ugoden razplet, ob tem pa si močno želimo, da bi RTC Golte kupi-la Rogla oziroma Unior Turi-zem. Z njimi smo se precej po-govarjali, center pa so si tudi temeljito ogledali in ga proučili. Vsi upamo, da bo ku-pec Rogla, saj bi to pomenilo dopolnitev njene ponudbe, Golte pa bi v tem primeru končno postale pravi nosilec razvoja turizma v naši občini. Dejansko pa je takole - kdor-koli že bo novi lastnik, moral bo veliko vložiti v obnovo in razvoj. V občinah Mozirje in Ljubno, z njene strani se na-mreč odpirajo obsežna smučišča, po moje tudi ostale občine ne bi smele stati pov-sem ob strani, smo se obvezali, da bomo čim prej poskrbeli za potrebne prostorske akte in razvojne programe in po svo-jih močeh pomagali k oživitvi središča na Golteh. Zamisli je veliko, vendar zaenkrat mora-mo pustiti času čas." MJP Krbavac * servis * prodaja * kleparstvo * avtoličarstvo * avtovleka * vulkanizerstvo CESTITAMO ZA PRAZNIK 0BČINE ŠMARTN0 0B PAKI! Letošnji občinski nagrajenci so: V nadaljevanju seje so brez razprave potrdili predloge ko-misije za priznanja in nagrade občine Šmartno ob Paki za le-tos. Na današnji (v četrtek) slavnostni seji sveta jih bodo sprejeli: grb občine Ivan Rud-nik iz Podgore, za dolgoletno aktivno delo na področju ga-silstva, civilne zaščite in krvo-dajalstva; plaketo občine Ro-zalija Klančnik iz Podgore za dolgoletni prispevek pri zbo-rovskem petju ter Bernarda Podkrižnik iz Šmartnega ob Paki za dolgoletno dclo na po-dročju kulture; izredno po-smrtno plaketo občine pa bo prejel Martin Hrastnik iz Sla-tine za dolgoletno aktivno družbeno delovanje v organih občine in na področju kulture. Mtp 0 Vse uporabnike bančnih avtomatov Banke Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke obveščamo, da smo skupino 5 bančnih avtomatov z vgrajeno depozitno enoto na Rudarski, v Nakupovalnem centru, Gorenju, Šmartnem ob Paki in Mozirju dopolnili z dvema bankomatoma z depozitno enoto, in sicer v Ekspozituri Šoštanj in Ekspozituri Kidričeva. Bančni avtomati na navedenih lokacijah poleg dviga gotovine omogočajo tudi POLOG GOTOVINE NA TEKOČI RAČUN IN PLAČILO POLOŽNIC. Storitve so preproste, upoštevati je potrebno ie navodila, ki se sproti izpisujejo na ekranu. Splošni pogoji za storitev "depozit na bančnem avtomatu" so vam na voljo v naših poslovalnicah. VEDNO PRIJAZNO PRI ROK!, BANČNI AVTOMATI Banke Velenje d.d., Velenje, bančne skupine Nove Ljubljanske banke banka velenje Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Savinjsko - šaleški podjetniški center Uresničitev skupnih stremljenj 1. januarja? "Prvi razgovori o tem, da bi na področju sosednjih dolin ustanovili skupni podjetniški center, so stekli v začetku le-tošnjega leta. Na podlagi iz-kušenj iz preteklega obdobja, ko sta na tem področju delo-vala Zgornjesavinjski podjet-niški center in Šaleški razvoj-no - podjetniški center, smo namreč ugotovili, da je stičnih točk pravzaprav veliko. Do-datni razlog za povezovanje so bile ugotovitve, da imamo določene skupne razvojne načrte. Na podlagi vsega tega smo se najprej pogovarjali na podjetniški ravni, kasneje pa na ravni županov in občin, vse v hotenju, da dobimo regijski podjetniški center," pravi začasni direktor Zgornjesa-vinjskega podjetniškega cen-tra Franci Kotnik, ki sedanje aktivnosti tudi usklajuje. Ob tem je zna no dejstvo, da je takratnih pet zgornjesavinj-skih in zadrečkih občin pred tremi leti ustanovilo Zgornje-savinjski podjetniški center, na drugi strani pa je pri mest-ni občini Velenje nastal Franci Kotnik: "Upam, da bo razplt tudi vnaprej ugoden in da bo skupni podjetniški center zaživel s prvim dnem prihodnjega leta." Šaleški razvojno - podjetniški center, ki ga v takšni ali dru-gačni obliki formalno niti do danes niso oblikovali. Franci Kotnik: "Dodatno je država letos napovedala, da HRANILNO KREDITNA SLUŽBA POSLOVNA EN Tel.: 885-567 bo zmanjšala število lokalnih podjetniških centrov, ki jih bo v bodoče še podpirala. Piko na i, če temu tako rečem, pri naših raZmišljanjih o povezo-vanju, pa je dal javni razpis za nadaljnjo podporo lokalnim podjetniškim centrom, ki je bil objavljen v začetku sep-tembra. Z njim je država po-vedala, da bo v prihodnje pod-pirala le tiste podjetniške cen-tre, ki bodo pokrivali področje z najmanj 25.000 prebivalci in bodo imeli najmanj 750 enot malega gospodarstva. Hkrati od lokalnih podjetniških cen-trov zahteva, da so pravno -formalno oblikovani, to pa Zgornjesavinjski podjetniški center je, saj je družba z ome-jeno odgovornostjo. Tako smo hitro prišli do skup-ne in najbolj smotrne ugoto-vitve, da se občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki vključijo v našo družbo in večina naših občinskih svetov je do tega trenutka že dala so-glasje k tej priključitvi. Obe-nem s tem želimo rešiti tudi položaj nove občine Solčava, ki se tudi zelo zanima za vključitev v, upam si reči bo-doči Savinjsko - šaleški pod-jetniški center, ki naj bi ob normalnem razpletu zaživel s 1. januaijem 2000." Velja dogovor, da bodo tri občine v center vstopile z ena-kimi, vendar revaloriziranimi deleži, torej bo imela vsaka občina ne glede na število pre-bivalcev enakovreden glas. "Predvideno je tudi, da bi se-dež bodočega centra ostal v Mozirju, o obliki konkretnih dejavnosti pa bi se posebej do-govarjali," je še dodal Franci Kotnik. MJp 4 KilS ČAS AKTUALNO 11. novembra 1999 Pogovor z generalno direktorico Esotecha Zofijo Kukovič Hitrost je še kako pomembna študira ob delu." O Kaj pa podjetniško sodelova-nje v Velenju? Se podjetniki srečujete tudi na neformal-nih srečanjih? ZOFIJA KUKOVTČ: 'Tega sodelovanja ali pa teh srečanj je toliko, kolikor si zanje vza-memo časa. Torej bolj malo. Lahko bi bilo boljše, lahko bi bilo drugače in lahko bi bilo tega več. Na takih neformal-nih srečanjih, kot pravite, se da veliko zvedeti drug o dru-gem in o tem kako v posa-meznih okoljih razmišljajo. A nekdo bi moral imeti pri tem pobudo. Lahko bi prišla od koder koli, lahko tudi od nas in na ta. srečanja bi lahko va-bili tudi ljudi iz drugih okolij. Pred kratkim sem bila povab-Ijena v klub podjetnikov v Tr-bovlje in moram reči, da sem bila navdušena, tudi v Celju je tak klub izredno aktiven... Ta-ke debatne večere, neobvez-ne, kjer bi se srečavalo gospo-darstvo in politika, tudi v tem okolju, pogrešam." 0 Pa naslednje obdobje? Evro- pa jetu? ZOFIJA KUKOVIČ: "Ja, Ev-ropa je tu. Mi še tipamo, kaj ta za nas pomeni, saj smo do-slej komaj obvladali Sloveni-jo. V času, ko so bili drugi že "nameščeni", smo mi začeli šele dihati. Zato nam zdaj manjka nekaj let, da to nad-oknadimo in pridemo korak naprej. Smo pa prepričani, da bomo uspeli, pa če tudi kdaj morda le pet minut pred kritično uro. Bom rekla z enim stavkom - nič še goto-vega." "Pobrali" številna priznanja TrendNET uspešen NA SEJMU INFOS 99 BAR Pfltl SR£BRET Gorenje 6, Smartno ob Paki TeL 885-670 GOS^OM IN OBČAN Wl| VOŠČIMO ZA PRAZNiK OBČINE ŠMARTNO OB PAKl! V Esotechu bodo, ko bodo strnili vse dogodke, s pote-kom letošnjega leta gotovo zadovoljni. V 200-članskem kolektivu, občasno pa z njimi dela še enkrat toliko zuna-njih sodelavcev, ki jih družijo skupni projekti, so si za letos zastavili ambiciozen načrt, ki ga bodo tudi ures-ničili. Za to, da so "bližje do-gajanju" so v Ljubljani od-prli predstavništvo, za lastne kadre skrbijo sami, letos so razpisali in podelili 15 šti-pendij, vsi njihovi štipendisti imajo možnost, ki pri njih opravijo delovno prakso in se tako spoznavajo s podjet-jem katerega del bodo posta-li nekoč, petnajst odstotkov zaposelnih svoje znanje nad-grajuje z izobraževanjem ob delu... Tudi v zvezi z zaposlovanjem jim jc jasno, kako bo tekalo v naprej. Skratka, ničesar ne prepuščajo naključju, pre-mislijo vsako na videz še tako nepomembno malenkost. Mi smo se o tem, kaj in kako de-lajo letos, pogovarjali z gene-ralno đirektorico Esotecha Zofijo Kukovič. O Kako doigo je obdobje enega letaje odvisno od dogodkov, ki se v njem zgodijo. Kako je bilo pri vas, v Esotechu? ZOFLJA KUKOVIČ: "Iz leta v leto se nam zdi, da čas hi-treje teče. Za lctos smo si za-stavili precej zahteven po-slovni načrt, predvideli v njem okoli 40 odstotno rast, ki jo bomo do konca leta, ta-ko kaže, tudi dosegli. Med drugim dokončujemo dela Zofija Kukovič: "Bavčar je rekel, hitrost je pomembna. Bi mu kar pritrdila." na Dravskih elektrarnah, v Termoelektrarni Šoštanj smo pri gradnji razžveplalne na-prave opravili kar nekaj za-jetnih del, sploh, če jih meri-mo po tonah. Naj omenim, da smo "prepeljali" preko ti-soč ton in jih zložili v naj-večje tunelc, ki povezujejo peti blok z razžveplalno na-pravo. Če dam za primerjavo krški uparjalnik, ta jc bil težak 600 ton ... To je bil fi-zično in logistično eden naj-zahtevncjših poslov. Poleg tega smo opravljali de-la pri pripravi tehnološke vo-de v Brestanici, v Mcžici gra-dimo razžveplalno naravo, ki jo bomo, tako računamo, še pred koncem leta spustili v pogon ... Veliko dela je v Lu-ki Koper, nekaj poslov v To-plarni Ljubljana in tako na-prej. To, kar naštevam, so večja dela, v naših poslovnih dogodkih pa je še veliko več opravljenih del." O Letos ste kupili tudi del pros- torov ESO Opreme v stečaju. Kajje ali bo v njih? ZOFIJA KUKOVIČ: "Z na- kupom velike hale smo ustvarili pogoje, da lahko iz-vajamo posle, ki so merjeni s tonami. V ta namen je bila ta hala letos že izkoriščena. Sta-ro upravno zgradbo ESO Opreme pa bomo kakšno le-to pustili pri miru, potem pa bomo ta objekt reševali celo-vito." O Precej pogosti so pri vas "vi-soki"obiski. Zadnja dva de-nimo - minister za evropske zadeve Igor Bavčar, pa rek-tor mariborske univerze Ludvik Toplak... ZOFIJA KUKOVIČ: Z go-spodom Bavčarjem smo ob okrogli mizi spregovorili o vključevanju Slovenije v Ev-ropsko unijo in naravnanosti našega podjetja, ki ima danes večinski posel v energetiki (več kot 70 odstotkov) v na-prej, v luči novega energct-skega zakona in posledic, ki jih ta prinaša. Poudarek go-spoda Bavčarja je bil - hi-trost je pomembna. Po-membno se je prilagajate da-nes, ko je še čas, čez dve ali tri leta bo prepozno. Ob obisku rektorja Toplaka je bila tcma pogovorov učenje na daljavo, ki izvira iz našega novega razvojnega programa komunikacijskih tehnologij. Skušali smo univerzi predsta-viti tehnične možnosti učenja in podajanja znanja na dalja-vo. Smo se pa v teh pogovorih pokazali tudi kot uporabniki njihovih storitev, saj več kot 15 odstotkov naših delavcev Trgovina z mešanim blagom irir i •m MiraZager, s.p. nvfliMl Rožle Gorenje, tel: 885-981 Rožle Paška vas, tel: 886-358 Kupcem in občanom čestitamo za praznik občine in, , Zgornja Savinjska dolina Vendarle podjetje za turizem Pravzaprav ne podjetje, ampak gospodarsko interesno združenje za turizem Zgornja Savinjska dolina, saj prizadeva-nja za pravo in (vsem) primerno organiziranost zgornjesavinj-skega turizma še vedno niso sklenjena. Dobri dve leti že trajajo ti napori, prvotno obliko Podjetja za trženje, promocijo in razvoj turizma Zgornja Savinjska dolina d.o.o. je pred nedavnim mi-nistrstvo zavrnilo, precejšen zaplet pri registraciji načrtovanega podjetja pa je povzročil tudi stečajni postopek za Rekreacijsko -turistični center Golte, ki je bil tudi med ustanovnimi člani. Ministrstvo za turizem takšne oblike torej ni potrdilo, kot obliko lokalne turistične organizacije pa je predlagalo javni zavod ali gospodarsko interesno združenje. Nov predlog občinskim sve-tom kot družbenikom je bil javni zavod, vendar se je na kolegiju županje in županov ter na pogovorih z ostalimi družbeniki izobli-kovalo stališče, da podjetje Zgornja Savinjska dolina d.o.o. v ustanavljanju preoblikujejo v gospodarsko intcresno združenje. Tudi tega naj bi ustanovilo šest zgornjesavinjskih in zadrečkih občine ter ostali posamezni nosilci turistične dejavnosti. V minulih tednih je takšen predlog obravnavala večina občinskih svetov in dala soglasje in če ne bo nepredvidenega zapleta bodo v kratkem na mizi pogoji za podpis notarske pogodbe o ustanovit-vi Gospodarsko interesnega združenja za trženje, promocijo in razvoj turizma Zgornja Savinjska dolina. Prvi januar 2000 naj bi torej bil tudi prvi rojstno dan nove skupne turistične organizacije. ■ JP BSH Hišni aparati Nazarje Sedem desetnij novih sodelavcev Tedanje podjetje MGA Mali gospodinjski aparati Nazarje se je konec lanskega Ieta preimenovalo v podjetje BSH Hišni apara-ti d.o.o.. To bo tako kmalu upihnilo prvo svečko, bolj pomemb-no pa je, da se je s preimenovanjem nadaljevalo več kot uspešno poslovanje. Konec lanskega leta so zgradili novo proizvodno dvorano in v prvi polovici letošnjega leta vanjo prestavili proizvodnjo elektromotor-jev. Hkrati s tem so tehnološko preuredili obstoječe montažne lini-je in postavili nove, s tem pa zapolnili prostorske zmogljivosti, ki so jih sprostili s preselitvijo motorske proizvodnje. To je omogočilo proizvodnjo novih izdelkov in bolj racionalno proizvodnjo v celoti. Uvedli so proizvodnjo nove generacije rezalnih strojev, novih pa-ličnih mešalnikov, najbolj ponosni pa so na začetek proizvodnje novega kuhinjskega aparata MUM7, ki je novost tudi v sveto-vnem merilu. Z njim so se uvrstili v najvišji cenovni razred na po-dročju malih gospodinjskih aparatov, najpomembnejše od vsega pa je, da so vsi aparati plod njihovega lastnega znanja in razvoja. V primerjavi z lanskim prvim polletjem so v enakem letošnjem obdobju poslovali nekoliko manj uspešno. To je v resnici značilno za vso sorodno industrijo, vendar so v drugi polovici leta ta "iz-pad" krepko nadoknadili z bistveno večjimi naročili. Takšno po-večanje je sad pospešenih prodajnih aktivnosti zlasti na zahodno-evropskem in ameriškem tržišču. Pri tem z zadovoljstvom ugo-tavljajo in se brez lažne skromnosti pohvalijo, da so z novimi pro-grami in naročili ne le ohranili dosedanje število delovnih mest, temveč so zagotovili veliko novih. Samo v drugi polovici leta so namreč zaposlili preko 70 novih sodelavcev in skupno število za-poslenih je že naraslo preko 600. Letos so pridobili tudi status pooblaščenega izvoznika, prav tako pa hišno carinjenje, kar bistveno olajšuje poslovanje, saj zagotav-lja hitrejši pretok materiala in izdelkov. Temeljni cilj seveda osta-ja, to pa je dodatna širitev proizvodnje na področju kuhinjskih aparatov na motorni pogon in pridobivanje novih kupcev za ko-lektorske motoije. UJP KREKOVA BANKA d.d. Ugodna ponudba kreditiranja prebivalstva DO 5 LET za komitente in nekomitente Postovalnica ŠOŠTANj, Ui. Lole Ribarja 2, Tel.; (063)883-020 V Ljubljani se je v petek, 29.10.99 zaključil sejem INFOS 99. Bil je nadvse uspešen za velenjsko računalniško podjetje TVend-NET, saj so na izboru najbolj zanimivih izdelkov pobrali vsa možna priznanja. Prikazali so svoje programe omrežne opreme Micronet, strežnike in prenosnike ACER ter Internetne mikro-strežnike COBALT. Zmagali so v kategoriji za najboljši računalnik, potem pa še v skupni oceni "ZMAGOVALEC IN-FOSA". Podelitev so preko "Pika TV" direktno prenašali na In-ternetu... Podjetje TrendNET se ukvarja z računalniški-mi komunikacijami in omrežji ter z distribu-cijo računalniške opreme. Med produkti, ki so povezani z obema področjema, je tudi iz-delek, ki je tako navdušil komisijo računa-lniške revije 'MONITOR". Gre za mali spletni strežnik COBALT QUBE2. Modra kocka je pritegnila veliko pozornost tudi v predstavitvenem delu INFOSa in med stro-kovno javnostjo. QUBE2 vscbuje spletni strežnik za podjetja, ki se želijo predstaviti v Internetu, kot tudi sistem elektronske pošte , varnostni zid za varovanje omrežja pred vdori iz Interneta, usmerjevalnik in še kup drugih strežniških servisov. Zanimivo je, da uporabnik dobi s kocko zmogljivejši Internetni sistem za precej manj denarja, kot pa stanejo klasični internetni strežniki. ZMAGOV/ALEC INFOSa Cobart Oube 2 Tudi administracija je lažja in preglednejša. Torej prava "donosna in varna naložba". Sicer pa se v TrendNETu pripravljajo na izvedbo velikega projekta v državni upravi, omreženja slovenskih šol. V močni konkurenci največjih slovenskih računalniških pod-jetij so bili izbrani kar za 33% šol po celi Sloveniji, ki so so-delovale v projektu. Tako bodo po uspešno zaključenih doseda-njih projektih v državni upravi poskušali doprinesti k računa-lniškemu opismenjevanju slovenskih šolarjev in njihovem spo-znavanju Interneta. 11. novembra 1999 UTRIP \MK ČAS 5 Prazničen pogovor z županom občine Šmartno ob Paki Ivom Rakunom "S skromnim proračun vsake želje ni mogoče uresničiti,/ V pomembnih mejnikih občine Šmartno ob Paki je 11. novembcr zapisan kot dan občinskega praznika. Nič novega, menijo nekateri občani o občini mcd lanskim in letošnjim praznikom. Župan Ivan Rakun je v pogovoru menil, da temu ni povsem tako. Temeljnih usmeritev niso bistveno spreminjali, so pa dolgoročne in zanjc je potreben mcd drugim tudi določen čas. Sicer pa je Ivan Rakun na naša vprašanja o aktualnih vprašanjih in občini jutri ta-kole odgovoril: O Se vam zdi, da so lahko občani ob praz-novanju letošnjega praznika bolj zado-voljni kot lani? Ste tudi vi? Ivan Rakun: "Kar nekaj sprememb jc bi-lo med lanskim in letošnjim praznova-njem: volitve v lokalno skupnost, v občinski svet. v delovna telesa sveta. Naša delovna usmeritev pa se ob vsem tem ni bistveno spremenila. Vseskozi si prizadevamo, da bi bilo življenje v občini prijetno in v zadovoljstvo vseh. Če ome-nim samo prednostne naloge, potem ne morem mimo skrbi za izboljšanjc delo-vnih pogojev na osnovni šoli, tudi v vrtcu smo uredili nekaj zadev. Znova smo raz-pisali kredit za obrtnike in samostojne podjetnike, kjer občina subvencionira del obresti. Del proračunskega denarja namenjamo za spodbujanje kmetijstva. Precej pozornosti smo v minulem letu namenili razvojnim in tudi drugim pro-jektom, stanovanjski izgradnji, ureditvi Mladinskega centra, zazidalnemu načrtu za središče Šmarnega. Odkupili smo za-družni dom v Gorenju in bivšo upravno stavbo Kmetijske zadruge Šaleška dolina z zemljišči, kjer načrtujemo ureditev obrtne cone. Manj denarja kot minula leta smo namenili cestam, pa zato več za ureditev varnih poti za udeležence v cestnem prometu, javni razsvetljavi, zgradili smo del kolektorja za odvod od-padnih voda na čistilno napravo, pristo-pili smo k razširitvi pokopališča, sanirali nekaj manjših plazov v Hudem Potoku in sklenili dela pri obnovi ceste v Gavcah. Skratka, kar nekaj je bilo tega, kljub te-mu pa zagotovo vsi krajani niso zadovolj-ni. Menim, da večina je. Naš proračun je skromen in vsake želje res ne moremo uresničiti. Če sem sam zadovoljen? Ni-sem povsem. Vse prevečkrat pri ures-ničevanju zastavljenih aktivnosti naleti-mo na nepredvidene in včasih nepotreb-ne ovire. Te so šc zlasti pogoste pri prido-bivanju odstopnih izjav od občanov ozi-roma od lastnikov zemljišč, ki nc živijo v naši občini." 0 Se morda kakšne naloge vlečejo že od vsega mandata? Ivan Rakun: "Se. Največ jih je s področja ekologije: kanalizacija, čistilna naprava, zagotavljanje oskrbe z bolj zdravo pitno vodo in najbrž bi lahko omenil še katero." ivan Rakun: "Upam, imajo svetniki pri sprejemanju odločitev pred sabo vse občane, razvoj celotne občine in ne politiko." # In kje so vzroki, da teh nalog še niste uresničili? Ivan Rakun: "To so drage naložbe, ki jim občina sama, brez pomoči države in mednarodnih kreditov, ne bo mogla biti kos. Predračunska vrednost za te objekte znaša približno 1,5 milijona nemških mark, kar je skoraj 10 letnih občinskih proračunov. Če ne bomo uspeli, jih bo-mo gradili po fazah." # Najbri soglašate s trditvijo, da si gospo-darstvo pri razvoju okolja zasluži poseb-ho pozornost. Po mnenju nekaterih občanov v vaši občini temu ni tako. De-lavnice se zapirajo, šušmarstvo, pravijo, cveti, pomoč občine je preskromna. Ivan Rakun: "Zagotovo si gospodarstvo zasluži precej pozornosti, vendar občina na to nima prevelikega vpliva. V novem družbenem planu smo omogočili iz-ločitev nekaterih parcel iz prvega kmetij-skega območja in odkupili zemljišča, kjer načrtujemo ureditev obrtne cone. Za subvencioniranje obrestnih mer ob naj-etju kreditov smo Ietos namenili 2 milijo-na SIT, 4 milijone tolarjev pa za projek-tno ureditev odkupljenih zemljišč. Kaj več nam skromen proračun ne dopušča. Menim, da so za šušmarje odgovorne inšpekcijske službe . Glede zapiranja de-lavnic pa to - težave se poraja tam, kjer so prostori pod denacionalizacijo. V občini nimamo nadomestnih prostorov, ki bi jih lahko nudili obrtnikom ali pod-jetnikom." O Na že kar nekaj sejah občinskega sveta so vam svetniki očitali, da so aktivnosti za ureditev obrtne cone zastale. Ivan Rakun: "Niso, samo sodni mlini meljejo počasi. Upam, da bodo zemljišča že na voljo obrtnikom in podjetnikom prihodnje leto." O Praktično vse od ustanovitve dalje je Mladinski center pri nekaterih svetnikih kamen spotike. Zakaj? Ivan Rakun: "Mladinski center povzroča med svetniki in tudi občani kar precej negativne polemike. Vendar, prostore smo odkupili, ustanovili javni zavod, na-loga vseh nas sedaj jc, da dejavnost zavo-da zaživi v pričakovani smeri. Res pa je še nekaj: za zavod smo se odločali na osnovi dane obljube države. Ta pa vsega denarja še ni dala." % Menite, da si kljub omenjenemu zasluži tolikšne pozornosti, kot mu je namenjajo svetniki iz vrst pomladne koalicije? Ivan Rakun: "Seveda, ker obstaja boja-zen, da bo dejavnost centra zaživela dru-gače, kot si želimo." # S sedanjim svetom delate eno leto. Vas je ta sestav, kije delno nov, razočaral? Ste pričakovali, da boste s svetniki lahko tvorneje delali? Ivan Rakun: "Niti ne. Upam, da se ljud-je, ki so bili izvoljeni v svet občine, zave-dajo, da imajo pri sprejemanju odločitev prednost vsi občani, razvoj celotne občine in ne politika." O Katere naloge bodo, po vašem mnenju, zagotavljale nadaljnji razvoj občine in katerih se boste lotiliprihodnje leto? Ivan Rakun: "Zagotovo je med njimi razvoj malega gospodarstva, kmetijstva, kjer bomo morali več pozornosti name-niti kmečkemu turizmu. Prednostna na-loga bo izgradnja čistilne naprave, kjer smo že začeli aktivnosti za pridobitev gradbene in tehnične dokumentacije. Pomembno področje predstavljajo možnosti za individualno stanovanjsko gradnjo. Za prvi del imamo že priprav-ljene projekte, in če bo vreme dopuščalo, bomo že letos pristopili k urejanju petih zemljišč, ki bodo na voljo za te namene. Pred nami je uvajanje programa deve-tletke, za katerega naša šola ne izpolnju-je pogojev. Najbrž sem ob naštevanju še kaj izpustil." % Kaj paje s prostori za občinsko upravo in nekaterimi praznimi občinskimi stav-bami? Ivan Rakun: "S temi je res težko. Sedanji prostori občinske uprave so pretesni in morali bomo pridobiti nove. Prav tako za knjižnico. Prazni prostori so sedaj v za-družnem domu v Gorenju in v odkupljeni bivši upravni stavbi zadruge v Šmartnem ob Paki. Idej, kaj z njimi, je kar nekaj." # Za konec pogovora: imate morda še kakšno pomembno sporočilo zja občane? Ivan Rakun: "Samo čestitko občanom ob letošnjem prazniku. Veselo praznova-nje Martinovega, v prihodnje pa želim veliko strpnosti in dobrega sodelovanja, razumevanja med vsemi krajani, kajti le to vodi k večjim uspehom naproti." UTp Trg svobode 12,3325 Šoštanj telefon (063) 883 005,882 626 ijiilflii KMETIJSKA ZADRUGA KMETIJSKA TRGOVINA SMARTNO OB PAKI ŠALEŠKA DOIINA i.o.o. Šmortno ob Paki 138, tel. & fax: 885-124 ODLIČNAIZBIRA - SUPER CENE!!! * mineralna gnojila * krmila * orodje * gradbeni material * elektro material * barve * laki * bela tehnika * in še in še... * POSEBNA PONUDBA V NOVEMBRU: - velika izbira zelo kakovostnih sadnih sadik vseh vrst po izjemnih cenah -že za 700,00 SIT! -pesnirezanci y$m OBCANKAM IN OBCANOM ISKRENO ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBCINE SMARTNO OB PAKI! Alojz SELIČ Rečica 74 3327 Šmartno ob Paki Tel. & Fax: 063/885-182 Za praznik občine Šmrtno ob Paki iskreno čestitamo občanom - voznikom vozii Honda ter vsem ostdiim občanom! Povabilo na bankrot? Prejšnji teden, ko je potekel razpisni rok za pr\>a študijska posojila, so se uradniki ministrstva za delo in poročevalci sloven-skih medijev čudili nad nizko številko ti-stih, ki so se odločili, da hodo študij opra-vili s takim, bržkone najbolj negotovim načinom financiranja. Po nepopolnih po-datkih ministrstva za delo je bilo po vsej Sloveniji vloženih približno 550 vlog, kar znese komajda slabo petino denarja, ki ga je bila država pripravljena žrtvovati v ta namen. Kredit s sabo pač nosi svojo negativno lastnost: treba ga je vmiti in to z - čeprav nizkimi in subvencioniranimi - obrestmi. Dmgi razlogi naj bi bilipo mnenju poznavalcev različni; neka-teri valijo krivdo še na preskromno infomuranost mladih, za-pleten birokratski postopek, najbolj radikalnipa karna študen-te, ki naj bijim po vsem sodeč šlo predobro. Ti slednji zagotovo nimajo otrok, ki bi gulili klop katerega od pregrešno dragih slovenskih faksov. Cene knjig, fotokopij, Ijub-Ijanskih stanovanj in življenjskih potrebščin pa jim predstavljajo ruralni zaselek v Španiji. Če v Sloveniji zares živi nekaj tajkunov, ki svojim potomcem lahko omogočijo komfortno raven visoke-ga izobraževanja, tega res ne bi smeli posplošiti na celotno popu-lacijo. Nihče od vedeževalcev se ni spomnil pokomentirati me-sečnega zneska, ki si ga uradniki ministrsh'a predstavljajo kot zadostnega, da bi študent z njim svoja študijska leta zares lahko posvetil študiju. Namreč: štiri lote po pet tisoč tolarjev, torej 20.000 tolarjev, kolikor prejme tisti, ki študira v svojem kraju bi še nekako zadostovalo za kritje najnujnejših potreb, če pri tem upoštevamo, da se bodo za kredit odločali predvsem tisti, kijim starši želje po znanju iz takega ali drugačnega razloga ne morejo podpreti. Znesek se lahko poveča le za dva lota, pri tistih, ki štu-dirajo izven kraja stalnega bivališča. S trideset tisočaki pa v Ljubljani preživi le tisti, kije na tak ali drugačen način uspelpri-ti do sobice v študentskem domu. Vnasprotnem primeru bo zne-sek zadoščal le za najem bivališča. Za vse drugo pa bo treba, ta-ko kot doslej, v prostih urah kaj početi. Tu je država že pred časom z davčno zakonodajo vse tiste, ki so iz tega ali onega raz-loga izgubili status študenta, prisilila, da se, če želijo še naprej opravljati zaposlitev, ki ni redna, registrirajo kot samostojni pod-jetniki. S tem jih je še bolj oddaljila od ideala, ki bi izgledal ne-kako tako, da študent dopoldne sedi na predavanjih, popoldne pa porabi za športne in kultume aktivnosti ter - v takem primeru bi se to morda celo dogajalo - za utrjevanje učne snovi. Ce je bil namen posojil torej ta, da se zajezi, skorajda že običajen način preživetja študentov s kombinacijo dela in študi-ja in da se študirajočim vme čas za tisto, kar počno njihovi vrst-niki v razvitih državah, potem so ponujeni zneski prenizki, da bi si človek nad glavo obesil demoklejev meč vračanja glavnice in obresti po končanem šolanju. Posojilo je namreč treba začeti odplačevati najkasneje dve leti po končanem šolanju, in sicerz različno visokimi obrestmi glede na študijski uspeh. Če dosežete povprečno oceno najmanj 8,6, potem vam obresti stoodstotno plača država. Lepo. Poznam pa kar nekaj Ijudi, ki so kljub bri-Ijantnemu študiju po več let brez redne zaposliU'e. So namreč poklici, denimo novinarski, kjer desetke v indeksu niso ni-kakršno zagotovilo, da se bodo delodajalci tepli za tvoje storitve. Začeti kariero z bankrotom pa, priznajte, nipreveč vabljivo. In še nekaj mi ob tem pride na misel. Ob vsem tamanju in ob-toževanja mladih glede padca natalitete, bo ta verjetno še bolj pikirala, če bodo moralipo koncu študija in v primeru moškega spola še služenja vojske, s prvq službo in sramotno pripravniško plačo, najprej vmiti dobrih petnajst tisoč nemških mark dolga tej isti državi, ki se zaklinja, da je socialna in da je njena izobrazba vsakomur dostopna. ■ Dare Hriberšek 6 KAS ČAS NAŠI KRAJI IN UUDJE 11. novembra 1999 Krajevna skupnost Kokarje Danes praznik, jutri delovno slavje V Kokarjah še pomnijo lastno občino, prav tako krajevni Ijudski odbor ta-koj po drugi vojni, oboje v mejah in z namenom se-danje krajevne skupnosti, živ je tudi še spomin na krajevni urad Nazarje s sedežem v tamkajšnjem zadružnem domu, najbolj živ pa je seveda spomin na leto 1996, ko so usta-novili lastno krajevno skupnost. Bila je to tretja krajevna skupnost v na-zarski občini, pobudo za njeno ustanovitev so dali člani gasilskega društva Gorica ob Dreti, zajema pa naselja Kokarje, Lačja vas, Pusto polje, Čreto in Potok. Skupaj to pomeni 550 kraja-nov. "Pretežno so to delavci z zaposlitvijo v sosednjih Naza-rjah in izven te občine, ostali pa so kmetje in upokojenci. Soočamo se s problemi zapo-slovanja mladih, na drugi stra-ni pa z nedonosnim kmetij-stvom," pravi predsednik te krajevne skupnosti Anton Blatnik. Sicer redka društva dobro de-lujejo in sodelujejo v prizade-vanjih za napredek kraja in celotne krajevne skupnosti. To posebej velja za PGD Gorica ob Dreti, ki je ob svojih rednih in uspešnih dejavnostih, po-budnik in nosilec prenekatere akcije, v zadnjih letih je močno okrepilo svoje delo športno društvo, delo kultur-no - prosvetnega društva pa je v minulih letih precej zamrlo, zato ga želijo in hočejo oživiti. Veseli so tudi, da so pred ne-davnim ustanovili taborniški rod Sotočje za področje Naza-rij in Kokarij, ki ima lepe načrte, na "učinek" pa bo tre-ba seveda še počakati. "Naša največja letošnja in tu-di bodoča naloga je izgradnja športnega in rekreacijskega središča na tabornem prosto-ru na Lazah. Precej strojnih in ročnih del smo že opravili, tu-di razširili cesto do tega pros-tora, prihodnje leto pa bomo tam uredili igrišča za veliki in mali nogomet, za odbojko, pa tekaške steze, sicer pa bo to izredno prijeten kraj za izved-bo najrazličnejših tekmovanj, prireditev, družabnih srečanj in še česa. če nam bo vreme Anton Blatnik: "Veliko nalog in želja še imamo, s sodelo-vanjem vseh pa moramo uspeti" naklonjeno, bomo večino ze-meljskih del opravili še letos," zagotavlja Anton Blatnik. V veliki meri so letos prenovili prostore za delo krajevne skupnosti, pri čemer sta jim pomagali nazarska občina in Zadruga Mozirje, velika želja in naloga pa je dokončna ure-ditev dvorane v zadružnem domu; tudi tu naj bi svoje "primaknila" mozirska Za-druga, ki je lastnik poslopja. Danes, 11. novembra, slavijo svoj praznik, namenili pa so ga dnevu pred štirimi leti, ko je krajevna skupnost nastala, ni pa odveč povedati, da so že poskrbeli za grb in zastavo svoje krajevne skupnosti. Pa z datumom praznovanja niso čisto zadovoljni. "S pomočjo stroke želimo najti primer-nejši datum in tudi to nam bo uspelo. Pri vsem tem ne smem pozabiti odličnega sodelova-nja z nazarsko občino, župa-nom in njeno upravo. Prazno-vali bomo jutri, torej v petek, ko bomo v vseh zaselkih posa-dili lipe, sklepno slovesnost pa bomo pripravili v Lačji vasi. Seveda velja zahvala vsem, ki so nam doslej pri naših priza-devanjih pomagali z denar-jem, nasveti, tudi moralno, takšno pomoč pa bomo seve-da še potrebovali, če želimo uresničiti naše skupne želje in cilje," pravi predsednik kra-jevne skupnosti Kokarje An-ton Blatnik. UjP Krajevna skupnost Topolšica Pozornost vodovodu, kanalizaciji in cesfam V krajevni skupnosti Topolšica so v tem letu načrtovali kar nekaj vlaganj na področju ko-munalne nadgradnje. Z zadovoljstvom ugo-tavljajo, da so jih v precejšnji meri tudi ures-ničili. "Praktično vsa. Na papirju je ostalo zapisanih le nekaj manjših projektov, kot -je na primer - obračališče za avtobus v Topolšici," je po-udaril predsednik KS Viki Drev. Med vprašanji, ki so se vlekla že več let, pa so letos dočaka-la svoj trenutek, je Drev ome-nil izgradnjo primarnega dela kanalizacije v Topolšici in glavnega voda vodovoda v Lajšah. Nekoliko manj, kot so predvideli, so postorili le pri posodabljanju cest. Ure-dili so namreč le cesto na ob-močju Loma v dolžini 600 m in v teh dneh izvedli tudi manjšo preplastitev ceste v Jesenek. Omenjene naložbe so bile vse prej kot majhen zalogaj, zato ne preseneča, da je bilo virov financiranja več. Denar, ki ga je navr-gel sklenjen sporazumu med občino Šoštanj in Tešem, so namenili za izgradnjo vodovoda Ravne - Lajše (približno 125 milijonov tolar-jev), za ceste so iz občinskega proračuna pri-dobili 11 milijonov SIT, ureditev primernega dela kanalizacije (projekt občine Šoštanj in velenjskega Komunalnega podjetja) jih je veljala približno 66 milijonov SIT, naložbo pa so pokrili s sredstvi iz takse za obremenje- Viki Drev: "Lahko smo zado-voljni, saj smo skoraj v celo-ti uresničili zastavljen pro-gram." vanje voda. Po mnenju Vikija Dreva si bodo krajani To-polšice zapomnili leto 2000 med drugim tudi po več vlaganjih denaija za posodobitev cest, predvsem lokalnih in javnih poti. Slednjih imajo menda največ v občini Šoštanj (22 km). Prav tako načrtujejo iz-gradnjo sekundarnega voda vodovoda v Lajšah. Z njim bodo omogočili krajanom, ki so danes na zasebnih vodovo-dih, oskrbo z zdravo pitno vo-do. Nadaljevali bodo aktiv-nosti za priključevanje go-spodinjstev na kolektor kana-lizacije, projektno pa naj bi "obdelali" še kanalizacijo Lajš. Na vprašanje, ali se bo kra-jevna skupnost vključili tudi v prizadevanja Term Topolšica po obogatitvi turistične po-nudbe v tem kraju, je Drev odgovoril: "Seveda. Pred-stavnika KS in našega turi-stičnega društva sodelujeta v koordinacijski skupini, ki nekako dolgoročno usklajuje potrebe in želje na tem področju razvoja Topolšice. Zelimo si hitrejšega napredka, saj če pri-merjamo razvoj preostalih slovenskih zdra-vilišč, Topolšica precej zaostaja. Je to zgolj naključje ali kaj drugega, ne vem. Tesnejše sodelovanje zdravilišča in bolnišnica bi go-tovo pripomoglo k skupnim prizadevanjem na tem področju." UTp Cestitamo za praznik občine Šmartno ob Paki! »tje za urejanje prostora, Koroška 37/b, 3320 Velenje 11. novembra 1999 NASI KRAJI IN UUDJE MS VAS 7 Zdravniško društvo Velenje Strokovna srečanja imajo večplasten pomen Pred tednom dni je Zdrav-niško društvo Velenje v prosto-rih hotela Vesna v Topolšici pripravilo strokovno srečanje svojih članov in farmacevtov o sodobnem obravnavanju debe-Iosti. Kot nam je ob tej priložnosti povedala predsednica društva Margareta Seher - Zupančič, dr. med., specialistka pediatri-je, sodijo takšna srečanja k red-nim oblikam dejavnosti. Pri-pravijo jih vsaj enkrat na mesec z izbranimi temami iz različnih področij medicine oziroma sto-matologije, imajo pa večpla-sten pomen. »Zdravniško društvo namenja strokovnemu izobraževanju svojih članov ve-liko pozornosti. S takšnimi predavanji želimo doseči ta cilj, hkrati pa kolege seznaniti z novostmi na področju medi-cine in tudi z doktrinarno usklajenimi smernicami za ob-delavo bolnikov z določenimi boleznimi - diagnostičen po-stopek, zdravljenje in rehabili-tacija, pri čemer poudarjamo še pomen preventive. Oblika dejavnosti je torej zelo primer-na za pridobitev čim več upo-rabnih informacij za vsako-dnevno delo z bolniki.« Ob tem je Seherjeva omenila še povezovanje s sosednji zdravniškimi društvi, delova-nje v organih in združenju Slo-venskega zdravniškega društva, kjer običajno sodelu-jejo pri oblikovanju enotne medicinske doktrine in vsebini specializacij, skupaj z Zdrav-niško zbornico in sindikatom Fides pa tudi pri oblikovanju zakonodaje s področja zdrav-stva. Odzivajo se seveda tudi na aktualne družbene dogod-ke, predvsem takrat, ko obsta-ja nevarnost, da bi bile kršene osnovne človekove" pravice. Poleg zapisanega društvo po- S strokovnega predavanja o sodobnem obravnavanju debe-losti. Nanje vabijo tudi farmacevte in seveda farmacevtska podjetja. vabi svoje člane enkrat na leto še na strokovno ekskurzijo. Ob bok stroki in stanovskim zadevam uvrščajo družabnost. Običajno končajo strokovna srečanja z družabnim klepe-tom, ki je prava priložnost za krepitev medsebojnih stikov, izmenjavo izkušenj in veliko-krat, pravi Seherjeva, prav v takšni razpravi razrešijo kakšno strokovno dilemo. Tu-di redna klubska srečanja so-dijo v ta sklop dejavnosti, pa srečanje kolegov in kolegic, ki dopolnijo 50 let v tekočem le-tu ter zdravniški ples. Leto 2000 bo zaznamovala vo-lilna skupščina društva, na ka-teri bo 96 članov iz Šaleške in Zgornje Savinjske doline izvo-lili njegovo novo vodstvo. Z utečenimi aktivnostmi name-ravajo še bolj zaznavno delo-vati v domačem okolju, tvor-neje pa tudi v organih in druženju Slovenskega zdrav-niškega društva ter na stro-kovnih kolegijih republiškega ministrstva za zdravstvo. ■ Tp 99 let Hramečeve mame Mali Vrh, 4. novembra - Kraja-ni vaške skupnosti Mali Vrh so pripravili priložnostno sloves-nost in z njo nadvse razveselilo najstarejšo občanko v občini Šmartno ob Paki in seveda svo-jo krajanko Marijo Hramec. Ne po naključju. Hramečeva mama, kot jo kličejo, je namreč tega dne dopolnila 99 let. Ob tej priložnosti so ji sokrajani pripravili pravo slavje, na kate-rem seveda ni manjkalo torte, dobre volje, za katero so poskr-beli domači pevci in člani an-sambla Šibanc ter lepih želja. Med drugim jih je izrekel tudi župan Ivan Rakun. Kljub 99 - letom Hramečeva mama še pridno prebira dnevno časopisje, plete, spremlja doga-janja po svetu preko TV spre-jemnika, zelo rada igra karte. Zivi sama, saj je že pred leti ostala brez moža in obeh sinov. Slavljenka Marija obdana s sokrajani in snaho Štefko V Kavčah še čakajo na sanacijo plazov Sanacija plazov še ni koncana Minilo je Ieto dni od lanskega katastrofalnega neurja, kl je močno prizadel celjsko, deževje pa ni prizaneslo tudi Šaleškl dolini. Po letu dni pa, žal, posledice te naravne katastrofe tudi v Šaleški dolini še niso odpravljene. Dobra novica je, da so do konca oktobra so v velenjski občini uspeli sanirati večino plazov na lokalnih cestah in ob lokalnih po-teh, razen dveh najbolj perečih. Oba sta v Kavčah. Kot so nam povedali na Mestni občini Velenje, naj bi tudi ta dva v teh dneh dočakala začetek sanacije, hkrafi pa bodo razširili cesto, če bo le vreme zahtevna zemeljska dela še dopuščalo. Eden od plazov je namreč odnesel del edine cestne povezave s spodnjimi in zgornji-mi Kavčami, zato so krajani upravičeno zaskrbljeni, kaj se bo zgodilo ob prvih jesenskih deževjih. Naj spomnimo, da je bil rok za dokončanje sanacije najprej konec avgusta, potem so ga zara-di neugodnega vremena podaljšali na konec oktobra. Jesen je bi-la k sreči izvajalcem, podjetju Krona d.o.o., vremensko izjemno naklonjena, tako da so opravili veliko dela. Skupno število plazov, ki so jih doslej sanirali, je 20 na javnih poteh in 14 na lokalnih cestah, od poletja pa doslej so sanirali 17 plazov. Za tri večje plazove, plaz na Gorici za stanovanjskimi bloki in pri Hladniku v Pesju bodo strokovnjaki iz Maribora po najnovejših podatkih izdelali potrebno dokumentacijo do marca prihodnje leto, potema pa se bo občina Velenje prijavila na razpis za prido-bitev republiških sredstev za sanacijo. Za plaz pod cerkvico Sv. Jakca pa bo dokumentacija pripravljena še ta mesec. Kdaj bo sa-nacija stekla, je prav tako odvisno od državnega denarja, saj ga občina sama ne more zagotoviti. Cena bo namreč zelo visoka. bš Dneve ji krajšajo snaha Štefka ter zelo pogosto tudi Kladnikovi iz. Malega Vrha. Sploh velikokrat je gostja Ane in Jožeta Kladnik. Predvsem zdravja ji želi tudi naše uredništvo. ■ Tp Že veČ hot štiri desetletja skrbimo za slovensko blagostanje s proizvodnjo električne energije. Zadnja leta pa uresničujemo tudi obsežne ekološke naložbe. Gradimo pa tudi že razžveplalno napravo na petem bloku. To nalogo hočemo uresničiti še v tem tisočletju. V IĆMfAhOM šfiMttol P*k< žtiimo pfifetho p->A?hWAhft! Gradbeno industrijsko podjetje Prešernova 9/A, Velenje Zaupanje v samega sebe je prva skrivnost uspeha. Emerson 8KASČAS ZANIMIVO 11. novembra 1999 Velenjski svetniki bodo že kmalu odločali o ureditvenem načrtu prenove starega pokopaiišča Šmartno. Današnje podobe pa ne bo spremenilo čez noč. Potrebnih bo kar nekaj let. pravo kislo jabolko, v katerega so zagriznili na Uradu za okol-jc in prostor in Zavodu za urbanizeni Velenje. Vodja urada Marko Vučina nam je obnovil zgodbo o iskanju rešitve, o kateri smo tudi mi že poročali, psloh. ko se je lani tam "zgodil" pokop na črno. "Že lcta 1991 smo izdelali posebne strokovne podlage za ureditev tega pokopališča, ki je bilo takrat še vedno pokopališče. Od 1. julija 1998 pa po odločbi izpred 30 let to ni več pokopališče. Zato je vprašanje, kaj s tem pokopališčem narediti, še bolj Zahvala Branki Mravljak Želim se zahvaliti gospe Branki Mravljak za njeno prečudovito vodenje izleta z avtobusom. Dne 3. novembra nas je vodila pot iz Velenja proti Mariboru. Dan je bil žalosten kot spomin na ljudi, ki jim je bilo vzeto življenje. Ob spominu padlim v Mariboru smo se v tišini za trenutek posvetili vsem, ki jih ni več. Dali so življenje za nas. V Slomškovi stolnici z baročnim oltarjem ob grobu smo se poslovili iz Maribora. Pot nas je pripeljala v Gradec. Med komemoracijo ob ganljivih besedah Marije Žorž se je utrni-la solza in tudi dež z neba. S pesmijo ob spremljavi har-monikarja smo se poslovili iz ditvenega načrta. V oblikovan-je tega so vključili širšo javnost, saj so ustanovili ekspertno komisijo, ki je pomagala pro-jektantki, dipl. ing. krajinske arhitekture Saši Piano, in Uradu za okolje in prostor MO Velenjc, pri iskanju rešitve. Delo je potekalo pred-vsem v lanskem letu, do konca letošnjega poletja pa so prišli do kompromisne rešitve med dvema poloma krajanov. "Skušali bomo urediti parkovno površino kot neke vrste spominski park. V njem bi ohranili vse najlepše spomenike, ki imajo kulturno- Gradca. Hvala ga. Mimiki za njen prečudovit kruh iz njene krušne peči. Še nekaj. Čeprav sta starša odraščala v Pesju, se je moj prvi jok pričel v Farckirchnu. Očeta nisem poznala. Njegovo življen-je je nasilno ugasnilo še preden sem ugledala luč sveta. Upravičeno sem letos dala vlogo za toplice. Ugotovila sem, da moraš znati biti bolan. Iz Celja sem dobila odgovor, da sem premalo bolna. Nekaj podobnega se mi je pripetilo leta 1988, ko sem imela v enem letu dve operaciji. V spor sem prišla s komisijo, zato so mi tudi bile odbite toplice. Podala sem se na urologijo. Ker vrana vrani ne izkljuje oči, mi je dr. Erklavec rekel, če so mi vzeli ledvieo, še nisem bolnik. velik problem že ob rednih obredih v cerkvi, kaj šele ob 1. novembru in verskih praznikih." Projekt je zelo široko in zeleno zasnovan. V prvi fazi naj bi torej uredili komunalno infra-strukturo in spominski park. V drugi fazi pa so odprte možnosti za ponovno pokopa-vanje, izključno žarnih pokopov. "Vendar je prob-lematika tako pereča in občutljiva, da je treba to celovito reševati, zato smo predvideli, da bo o drugi fazi odločal najvišji organ odločanja, Svet MO Velenje. No, ja. sprijazniti se je pač treba z zakoni in predpisi, pa če so nekateri še tako slabi. Eden ti lahko izklopi elektriko, drugi rubi dohodek, tretji te lahko postavi na cesto. Pri tem neka-teri seijo na trdnem stolu in dobro živijo. Jaz pa bom, četudi brez toplic, še naprej živela. Najbrž je še kdo takšen kot jaz. Spoštovanja vredne so tiste zlate žuljave roke, ki pridelajo toliko hrane. Nekateri so v nebesih, drugi v peklu, jaz sem v vicah in čakam, kam bom leta 2000 zletela. Kakšna je sedan-jost? Papir, ki se mu reče denar, je vladar. Zame so zdravje in otroka; od mladosti sem se morala posloviti. Globoko v meni je želja, da bi imela še mnogo let mamo. ■ Danica Ketiš MNENJA IN ODMEVI Medobčinska zveza društev upokojencev Srečanje upokojencev 2000 v Velenju Na nedavni seji upravne-ga odbora Medobčinske zveze društev upokojencev Velenje so člani obravnavali nekaj aktualnih zadev za prihodnje leto. Poleg tega, da uredniški odbor biltena upokojencev vneto priprav-Ija novoletno izdajo Biltena 2000, je upravni odbor pri-pravil tudi okvirni program dela in aktivnosti za prihod-nje leto. Omeniti vsekakor velja še sklep članov upravnega odbora, ki so ga poslali na Zvezo društev upokojencev Slovenije, da naj bi bilo 9. redno srečanje slovenskih upokojencev 29. junija leta 2000 na prostoru TRC Jezero v Velenju. Velenjska medobčinska zveza pričakuje, da bodo njihovo pobudo sprejeli. H b.m. Končno rešitev za preureditev Šmarškega pokopaiišča? Iskanje ponesrečenih izpod ruševin pri Borovnikovih na Konovem Najprej ureditev spominskega parka, potem pa Skušali pa smo, če do tega pride, zaščititi stanovalce v neposredni bližini pokopališča, ki so proti ponovnemu pokopavanju, na ta način, da obredov v Šmartnem ne bo, ampak bo to izključno mesto za polaganje žar. Tako bi zaščitili okoliškc prebivalce, ki si tega ne želijo. Obredi bi lahko bili \ Podkraju. Mislim, da je to prava in cdina rešitev, da lahko zadovoljimo obe strani. Veliko Smarčanov in Konovčanov si namreč želi, da bi svojce lahko pokopali prav tu. Zato mislim, da sta možni obe rešitvi." Javne razgrnitve osnutkov prostorskih planov so že pred tedni opravili v obeh KS, Šmartno in Konovo. V obeh krajih so pripravili tudi javne razprave, sploh v Šmartnem je bila ta zelo burna, saj sta se soočila oba pola krajanov. Vsi pa so "za" prvo fazo revital-izacije pokopališča! Sedaj bodo na strokovnem nivoju MO Velenje preučili vse prispele pripombe, oblikovali strokovna mnenja, župan pa naj bi se potem odločil o tem, katere pripombe upoštevati in katere nc. Potem bo zavod za urbanizem Velenje pripravil predlog, o katerem bo odločal svet MO Velenje. Sredstva za tako velik poseg, kot bo revitalizacija Šmarškega pokopališča, bo potrebno zagotoviti v proračunu, saj gre za pomemben del mesta. Kako dolgo bo obnova trajala, je težko reči. Pomembno je, da se stroka in oblast dogovorita, kako bodo stvari tekle. Verjetno bo izvedba projekta tekla kar nekaj let, a najprej mora dobiti zeleno luč. ■ Bojana Špegel Psa je bllo s pomočjo vrvne tehnike potrebno Kinološko društvo Celje, enota reševalnih psov . .V ........■ V mobilno enoto 12 najboljših Velenje, 6. in 7. novembra - Člani reševalne enote Kinološkega društva Celje so v Velenju in na Konovem pripra-vill izbirno tekmo za uvrstitev svojih štirinožnih prijateljev v mobilno enoto reševalnih psov Slovenije. Naloga te je iskanje ponesrečenih v naravnih katastrofah, seveda doma in tudi v tu-jini, če se tako odloči država Slovenija. Zadnji primer je pomoč članov reševalne ekipe ob potresu v Tureiji. Izbirne tekme se je udeležilo 32 psov z vodniki. tekmovali pa so na dve lokacijah: vodniki so preizkušali svoje znanje na območju turističnega centra Jezero, kjer so tekmovali v nude-nju prve pomoči ponesrečencem, prve veterinarske pomoči živalim, preizkušali svoje zmogljivosti na Cooperjevem testu ter prf rr^cvarrfti * pomnffo vrrric feftmiVe W, 7 vodmki rv:r* _ p j Top shop 07.00 Jetsonovi, ris. serija Umazane laži, nan. 07.30 Iz knjige vrlin Divji angel, nad. 08.00 Maska, risana serija Moč Ijubezni, nad. • 08.30 Zverinice, ris. serija Raztresena Ally, nan. 09.00 X-men, nan. Umor je napisala, nan. 09.30 10.00 Pri Addamsovih, nan. Brata, nan. Kalifomijske sanje, nan. Družina za umret, nan. Križarjenje, nan. Varuška, nan. Tarzan, nan. Umazane laži, nan. 11.30 Brez zapor z Jonasom Divji angel, nan. 12.30 Sneg Kilimandžara, amer. Moč Ijubezni, nad. film 24 ur 14.30 Fotomodeli, nan. Petkova akcija: Univerzalni 15.30 Mala Daniela, nad. vojak 3, amer. film 16.30 Pop'n'roll, glasbena oddaja Dosjeji X, nan. 17.30 Beveriy Hills 90210 Teksaški mož postave, nan. 18.20 Melrose place, nad. Obiskovalec, nan. 19.15 24 ur Ženske, erotična serija 20.00 Austin Powers, amer. film 24 ur, ponovitev 21.45 Mladi fantje, amer. film ..................... 23.45 Alice, amer. film 01.30 24 ur, ponovitev kanall 27 09.00 09.05 10.05 10.10 11.35 11.40 18.55 19.00 19.45 19.50 19.55 20.00 20.20 22.00 22.20 22.25 22.35 NAJ SPOT DNEVA MIŠ MAŠ, ponovitev VABIMO K OGLEDU FILMI NA VTV: ANTONIA & JANE, ameriški film, ponovitev IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI PROGRAM, risani film TVIZLOŽBA OBVESTILA EPP/ VABIMO K OGLEDU 843. VTV MAGAZIN, regionalni inform. program VRANSKI POLETNI VEČERI, 2. Del; 10 let ansambla ROBIJA ZUPANA, narodnozabavna prireditev 843. VTV MAGAZIN, ponov. NAJ SPOT DNEVA TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NEDEUA, 14. novembra SLOVENIJA 1 08.00 Živahni svet iz zgodb Richarda Scarryja, 26/26 08.25 Fračji dol, 7/23 08.50 Babar, 24/65 09.30 Telerime 09.35 Super stara mama, 15/26 10.00 Ozare 10.05 Umetnost klavirja 11.00 Audubonov živalski svet 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vreme, šport 13.10 Pomagajmosi 13.40 TVgenij 14.40 Rolada 15.10 TVpoper 15.45 Paradaplesa 16.15 Prvi in drugi 16.30 Čarizačimb, 4/10 17.00 Podomače 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Slovenski magazin 18.40 Naravni parki Slovenije, 3/4 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 20.00 Zoom 21.30 Intervju: Jože Pirjevec 22,30 Poročila, vreme, šport 22.50 Prekleti kralji, 2/6 00.35 Naravni parki Slovenije, 3/4 01.05 Paradaplesa 01.35 Prvi in drugi SLOVENIJA 2 09.00 09.25 10.20 10.40 11.05 11.35 12.05 12.40 15.00 16.50 17.00 17.30 18.00 19.30 20.00 20.50 21.50 22.35 Videoring z Natalijo Nevarni zaliv, nan. Davov svet, 21/26 Ljubezen in zakon, 8/9 Ingrid Bergman, amer. dokum. serija Trend, oddaja o modi Policija na naši strani Mariborčani Mariborčanom, glasbena oddaja Modri grom, amer. film 20. tek na Šmarno goro, reportaža Košarka NBA - action Teniški magazin Kranj: finale svetovnega pokala v športnem plezanju, prenos Videoring s Sergejo Dreyfusova afera, 3/4 Življenje v številkah, 7/7 Šport v nedeljo Marjan, češko franc. film 07.00 Jetsonovi, ris. serija 07.30 Iz knjige vrlin, ris. serija 08.00 Maska, ris. serija 08.30 Zverinice, ris. serija 09.00 X-men, ris. serija 09.30 Pri Addamsovih, nan. 10.00 Kalifornijske sanje, nan. 10.30 Križarjenje, nan. 11.00 Tarzan, nan. 11.25 Beveriy Hills 90210, nad. 12.15 Melrose place, nan. 13.05 Clean & Clear, glasb. odd. 13.35 Ljubezen na krovu, amer. f. 15.30 Mala Daniela, nan. 16.30 Otroci ne lažejo, amer. odd. 17.00 Pod srečno zvezdo 19.15 24 ur 20.00 Mesarjeva žena, amer. film 21.55 Športna scena 22.55 Bitka za gorivo, amer. film 01.30 24 ur ' ^fflfflP^ 52 PONOVITVE ODDAJ: 09.00 MIŠ MAŠ, ponovitev 10.00 IZ PONEDELJKOVE ODDAJE DOBROJUTRO 10.45 842. VTV MAGAZIN 11.05 ŠPORTNI TOREK 11.20 IZ SREDINE ODDAJE DOBROJUTRO 12.10 EPP / VABIMO K OGLEDU 12.15 843. VTV MAGAZIN 12.35 IZ PETKOVE ODDAJE DOBROJUTRO 13.20 VIDEOSTRANI 17.00 FILMI NA VTV; V OBJEMU S TUJCEM, triler, ponovitev 18.30 NAJ SPOT; Gostje: skupina F0XY TEENS 20.00 KAKO BITIZDRAVIN ZMAGOVATI, S.E.M. - 95. del dokumentarne oddaje 20.30 VIDEOSTRANI PONEDEUEK, 15. novembra SLOVENIJA 1 09.30 Risanka 09.45 Afriške pravljice 09.50 Lahkih nog naokrog 10.30 Otroci sveta 11.00 Portreti 11.15 Navrtu 11.40 Slovenski magazin 12.10 Utrip 12.20 Zrcalo tedna 12.35 Prvi in drugi 13.00 Poročila, vreme, šport 13.10 Pika na sedmih morjih, švedsko nemški film 14.50 Pomagajmo si 15.20 Polnočni klub 16.30 Dober dan, Koroška 17.00 Radovedni Taček 17.20 Super stara mama, 15/26 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Recept za zdravo življenje 19.00 Risanka 19.10 Žrebanje 3x3 plus 6 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 20.00 Gozdarska hiša Falkenau 21.00 Gore in Ijudje 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 S turizmom v tretje tisočletje 00.30 Recept za zdravo življenje SLOVENIJA 2 10.00 Sobotna noč 12.00 Popolna tujca, 20/24 12.25 Simpsonovi, 36/50 12.45 Prirodopis nezemljskih svetov, dokum. oddaja 13.35 Življenje v številkah, 7/7 15.05 Kinoteka: Notredamski zvonar, amer. film 17.00 Policija na naši strani 17.30 Po Sloveniji 18.05 Snežnareka, 19/26 19.00 Štafeta mladosti 20.00 Gospodarska panorama: poslovni barometer 21.00 Studio city 22.30 Leteči cirkus Montyja Pythona, 25/45 23.00 Brane Rončei izza odra 00.25 Notredamski zvonar, amer film 18.10 19.15 20.00 20.45 01.15 06.00 Dobro jutro, Slovenija 09.30 Umazane laži, nad. 10.30 Divji angel, nan. 11.30 Moč Ijubezni, nan. 12.30 Športnascena 13.30 Umor, je napisala 14.30 Brata, nan. 15.05 Družina za umret, nan. 15.40 Varuška, nan. 16.15 Umazane laži, nan. 17.10 Divji angel, nan. Športni krog Moč Ijubezni, nan. 24 ur TV dober dan, nad. Gospod Magoo, amer. film Cybill, nan. 23.15 Kameleon, nan. 00.10 M.A.S.H, nan. Krila, nan. Odklonitev, amer. film 24 ur, ponovitev kanali 27 46 —52 09.00 NAJ SPOT DNEVA 09.05 DOBRO JUTRO, inform. - razvedrilna oddaja 10.05 843. VTV MAGAZIN, pon. 10.25 VABIMO K OGLEDU 10.30 TVIZLOŽBA 10.35 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM; POTOVANJE V SREDIŠČE ZEMLJE, 1. del ris. filma 19.25 TVIZLOŽBA 19.30 OBVESTILA 19.55 EPP/ VABIMO K OGLEDU 20.00 OKROGLA MIZA: KAJ SE DOGAJA V OBČINI ŠOŠTAJMJ? 21.00 KOŠARKA, posnetek tekme; ROGLA ATRAS : PIVOVARNA LAŠKO 22.15 REGIONALNE NOVICE 22.20 IZ ODDAJE DOBRO JUTRO 23.15 NAJ SPOT DNEVA 23.20 TV IZLOŽBA 23.25 VIDEOSTRANI TOREK, 16. novembra SLOVENIJA 1 09.30 Otroška oddaja 10.05 Radovedni Taček 10.25 Waynove dogodivščine 10.50 Recept za zdravo življenje 11.40 Parada plesa 12.10 Gozdarska hiša Falkenau 13.00 Poročila, vreme, šport 14.00 Gore in Ijudje 14.50 S turizmom v tretje tisočletje 16.30 Med valovi 17.00 Zlatko Zakladko 17.15 Žlampirji, 6/13 18.00 Obzornik, vreme, šport 18,10 Vesolje Stephena Havvkinga 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 20.00 Klan,7/11 21.00 TV konferenca 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Izbruh, 1/2 23.40 Nova Zelandija, 2/4 00.35 Vesolje Stephena Hawkinga SLOVENIJA 2 10.05 Videoring s Sergejo 10.30 Snežnareka, 19/26 11.15 Gospodarska panorama 12.10 Studio city 13.40 Štafeta mladosti 15.05 Leteči cirkus Montyja Pythona, 25/45 15.35 Na črnem hribu, amer. film 17.30 Po Sloveniji 18.05 Vetervhrbet, 7/26 19.00 Lingo, tv igrica 19.30 Videoring 20.00 Moja dežela - lepa in gostoljubna 21.00 Velika svoboda - berlinski čudež, dokum. oddaja 22.00 Sence pozabljenih prednikov, ukrajinski film 23.30 Ob 15-letnici zboraAve 00.35 Svetporoča ; _ JT^S 06.00 Dobro jutro, Slovenija 09.35 Umazane laži, nad. 10.30 Divji angel, nan. 11.30 Moč Ijubezni, nan. T2"S0 TVdobercfan 13.30 Umor je napisala 14.30 Brata, nan. 15.05 Družina za umret, nan. 15.40 Varuška, nan. 16.15 Umazane laži, nan. 17.10 Divji angel, nad. 18.05 Nagradno žrebanje "najljubši naše družine" 18.10 Moč Ijubezni, nan. 19.15 24 ur 20.00 Bitka za življenje, amer. f. 21.45 Zakon v Los Angelesu, nan. 22.40 Cybill, nan. 23.15 Kameleon, nan. 00.10 M.A.S.H., nan. 00.45 Krila, nan. 01.15 Staromodni umor, amer. f. 03.00 24 ur. ponovitev lllllil kanall 27 0.0 10.10 11.30 11.35 18.55 19.00 09.00 NAJ SPOT DNEVA ODPRTA TEMA; KAJ SE DOGAJA V OBČINIŠOŠTANJ? VABIMO K OGLEDU KOŠARKA, posnetek tekme; ROGLA ATRAS: PIVOVARNA LAŠKO TVIZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI PROGRAM; POTOVANJE V SREDIŠČE ZEMLJE, 2. del ris. filma TVIZLOŽBA 19.30 OBVESTILA 19.55 EPP/ VABIMO K OGLEDU 20.00 844. VTV MAGAZIN, regionalni inform. program 20.20 ŠPORTNITOREK, športna informativna oddaja 20.40 ŠPORTNI GOST: ZDENKO LAH, predsednik NK Rudar 21.00 NOGOMET, posnetek tekme; PRIMORJE: RUDAR 22.35 IZ PRODUKCIJE LTV SLOVENIJE, oddaja TV PTUJ 23.05 844. VTV MAGAZIN, pon. 23.25 ŠPORTNITOREK, ponov. 23.45 NAJ SPOT DNEVA 23.50 TV IZLOŽBA 23.55 VIDEOSTRANI SREDA, 17. novembra SLOVENIJA 1 09.30 Risanka 09.35 Zlatko Zakladko 09.55 Žlampirji, 6/13 10.20 Vesolje Stephena Hawkinga, 1/6 11.10 TVkonferenca 12.00 Klan, 7/11 13.00 Poročila, vreme, šport 13.20 Obzorja duha 13.50 Ljudje in zemlja 14.40 Nova Zelandija, 2/4 15.30 Pomp 16.30 Mostovi 17.00 Male sive celice, kviz 18.00 Obzomik, vreme, šport 18.10 National geographic, 1/11 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Sedmi pečat: Kri in vino, amer. film 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.55 Osmidan 23.25 Koncert v spomin na Herberta von Karajana 00.30 National geographic, 1/11 SLOVENIJA 2 10.05 10.30 11.15 Videoring Veter v hrbet, 7/26 Velika svoboda - berlinski čudež 12.10 Moja dežela 13.55 Koncert skupine hiša 15.45 Tolažba in veselje, ang. film 17.30 PoSloveniji 18.00 Laško: evropska liga v košarki (M), Pivovarna Laško:Asvel, prenos 19.55 Kijev: povratna tekma v dodatnih kvalif. za EP v nogometu, Ukrajina:Slovenija, prenos 21.50 Tolažba in veselje, ang. film POPTV 06.00 Dobro jutro, Slovenija 09.35 Umazane laži, nad. 10.30 Divji angel, nan. 11.30 Moč Ijubezni, nan. 12.30 Pop'n'roll 13.30 Umor, je napisala 14.30 Brata, nan. IsVŠ Družina za umref, nan. 15.40 Varuška, nan. 16.15 Umazane laži, nan. 17.10 Divji angel, nad. 18.10 Moč Ijubezni, nan. 19.15 24 ur 20.00 Korak iz teme, amer. film 21.45 Newyorška policija, nan. 22.40 Cybill, nan. 23.15 Kameleon, nan. 00.10 M.A.S.H., nan. 00.45 Krila, nan. 01.15 Rekvijem, amer. film 3.00 24 ur, ponovitev kanali 27 09.00 NAJ SPOT DNEVA 09.05 DOBRO JUTRO, informativno-razvedrilna oddaja 10.05 844. VTV MAGAZIN, ponovitev 10.25 ŠPORTNITOREK, športna informativna oddaja 10.45 VABIMO K OGLEDU 10.50 ŠPORTNI GOST: ZDENKO LAH, predsednik NK Rudar 11.10 NOGOMET, posnetek tekme, PRIMORJE: RUDAR 12.40 IZ PRODUKCIJE ZORUŽENJA LTV; oddaja TV PTUJ 13.10 TVIZLOŽBA 13.15 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM: ROBINSON CRUSOE, l.del risanega filma 19.30 TVIZLOŽBA 19.35 OBVESTILA 19.55 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.00 NA OBISKU; pri DRAGICI FAJS iz Celja 20.45 VIDEO TOP, oddaja z glasbenimi videospoti 20.30 REGIONALNE NOVICE 21.35 IZ ODDAJE DOBRO JUTRO 22.30 NAJ SPOT DNEVA 22.35 TV IZLOŽBA 22.45 VIDEOSTRANI prima JANŽEVEC 1/1 365 SIT LAŠKI RIZLING ORMOŽ 0.7 275 SIT PRALNI PRAŠEK REX 5/1 989 SIT KOMPOT ANANAS 850 g RIŽ EVERY DAY kg KAVA MERX 100 g 169 SIT 133 SIT 119 SIT ^dftk blagovnica Cash&Ca rry Gorica Velenje 11. novembra 1999 MODRO© m KRONIKA KAS VAS 15 Vlom v Muri V petek, 5. novembra, okoli poldruge ure zjutraj, sta neznanca vlomila v franšizno trgovino Mure na Šaleški cesti v Velenju. Iz tr-govine sta odnesla večje število moških oblek. Podjetje Era d.d. iz Velenja sta z dejanjem oškodovala za okoli 2.500.000 tolaijev. Po-licisti v zvezi s tem dogodkom naprošajo morebitne priče dogod-ku, da pokličejo ali se oglasijo na Policijski postaji Velenje. Roparji so si zadevo zamisiili drugače V torek, 2. novembra, okoli 17.30 sta se Danilo K. in Viktor H. s tremi neznanci pred hotelom Paka v Velenju dogovarjala o na-kupu 50 mobilnih telefonov. Neznancem ju je okoli 18.45 uspelo zvabiti na neosvetljeno parkirišče vile Herberstein, kjer so ju pre-pričali, da jima pokažeta denar. Takrat so ju napadli in pričeli pre-tepati. Danilo je pobegnil, Viktorja pa so neznanci lažje telesno poškodovali, vendar jima denarja niso uspeli odvzeti. Policisti za osumljenci še poizvedujejo. Vitaminov ne bo zmanjkalo V noči na sredo, 3. novembra, je neznanec vlomil v kiosk na ve-lenjski tržnici. Očitno pričakuje hudo in dolgo zimo, saj se je na tržnici založil s precejšnjo količino suhega in svežega sadja, pa tudi menjalnega denarja, ki ga je našel v registrski blagajni, se ni bra-nil. Lastniku Neziiju A. je povzročil za okoli 25.000 tolaijev škode. Po bencin v buldožer Neznanci so izkoristili nekoliko podaljšan vikend in na delovišču v Zavodnjah izpraznili rezervoar za gorivo na buldožerju, s priko-lice za prevoz gradbene mehanizacije pa odmontirali rezervno kolo. Lastnik Franc S. je utrpel za okoli 100.000 tolarjev škode. Spet Kinta - Kunte! V noči na petek, 5. novembra, je neznani storilec vlomil v 9 vi-kendov in eno kemp prikolico v naselju Kunta - Kinte v Velenju. Iz notranjosti hišice Feha B. je odnesel baterijsko svetilko v vred-nosti 3.000 tolarjev, medtem ko iz drugih hišic vlomilec ni odne-sel ničesar. Znova pa so neznanci to naselje obiskali to naselje in vlomili v štiri vikende. V njih so iskali predvsem hrano in pijačo, odrekli pa se ne bi tudi cigaretom, če bi jih našli. Lastnikom Darji M., Alen-VuG., Krešimirju B. in Rudiju I. so odnesli ali kako drugače od-tujiliza okoli 15.000 tolarjev prcmetov, pri tem pa naredili še za kakšnih 10.000 tolarjev gmotne škode. Mravljak prvi kriminalist Uprava kriminalistične službe Policijske uprave Celje ima od 1. novembra novega načelnika, 35-Ietnega Roberta Mravljaka. Na tem mestu je zamenjal Aleksandra Jevška, ki je odšel za di-rektorja Policijske uprave Murska Sobota. Robert Mravljak je Velenjčan. Od leta 1995 je vodil oddelek za organizirani kriminal na celjski upravi, pred tem pa je bil ko-mandir Policijske postaje Velenje. mkp Radarji bodo Na območju PP Velenje bodo policisti z radarji merili hitrost v soboto, 13. novcmbra, dopoldne in v sredo, 17. novembra, po-poldne. V soboto, 13. novembra, ponoči pa preverjali psihofizične sposobnosti voznikov, kjer bodo pozorni zlasti na tiste, ki vo-zijo pod vplivom alkohola. P pnNnonm d.o.o. PODRUZNICA PANADRIA CELJE DEČKOVA 43,3000 CELJE Tel.: 063/425-43-62 VELIKAIZBIRA ZIMSKIH PNEVMATIK Jt .e BREZPLAČNA MONTAŽA PRI NAS KUPUENIH PNEVMATIK POPUST ZA PLAČILO Z GOTOVINO MOŽNOST PLAČILA NA 4 ČEKE NUDIMO TUDI OSTALE VULKANIZERSKE STORITVE Del. čas: pon. - pct. 8.h - 19.h, soh. 8.h - 13.h Kaj mu bo mešalna miza? V dneh od sredine oktobra do sobote, 6. novembra, jc nezna-nec vlomil v prostore NK Rudar v Velenju. Odnesel je deset ka-nalno mešalno mizo z mikrofonom, vredno okoli 300.000 tolaijev. Poškodovana varnostnika V soboto, 6. novembra, okoli 18.15, je med nogometno tekmo Rudar - Maribor, eden od pregretih navijačev Viol vrgel piroteh-nično sredstvo, imenovano topovski udar, čez ograjo na atletsko stezo. Pri eksploziji sta se 28-letni varnostnik Igor V. in 25-letni ga-silec Silvo Z. lažje telesno poškodovala. Uprl se je policistom Na stopnišču stanovanjskega bloka na Foitovi v Velenju naj bi v nedeljo, 7. novembra, okoli 17. ure, kršil javni red in mir 55-letni Ivan V Po prihodu policistov ni hotel sodelovati pri ugotavljanju identitete, pri postopku pa se je policistom aktivno uprl. Pri tem je bil lažje telesno poškodovan eden od policistov, prav tako pa tudi kršitelj, ki so ga potem obvladali in pridržali. Zaradi poskusa pre-prečitve uradnega dejanja policistom, se bo moral zagovarjati tudi na sodišču. JSKA POSTAJA VfOZIRJE Vlom v vikend Med 2. in 6. novembrom je neznanec vlomil v vikend v Homcah. Iz notranjosti je odtujil dve lesni afriški maski, leseno tajsko ma-sko, arabski nož z nožnico, okrasno starinsko pištolo, starejši dalj-nogled s črtnim etuijem in nekaj prehrambenih izdelkov. Z deja-njem je Ciril Z. oškodovan za okoli 80.000 tolarjev. OLICIJSKA POSTAJA ŽALEC Organizator prevoza ilegalcev pobegnil Policisti Prometne policijske postaje Celje so v ponedeljek, 8. no-vembra, ob pol enih zjutraj na izstopu z avtoceste na Vranskem ustavljali voznika tovornega avtomobila mursko-soboške registra-cije. Voznik je na primerni oddaljenosti od policistov vozilo ustavil, takoj za tem pa pobegnil. Vzrok so policisti ugotovili, ko so v pros-toru za tovor odkrili 27 državljanov Irana, od tega 23 odraslih in 4 otroke. V postopku je bilo ugotovljeno, da so ilegalno prišli v Republiko Slovenijo z namenom "tranzitiranja" v tretje države. Organizatoija nelegalnega prevoza policisti in kriminalisti še iščejo. Teden pred tem, 1. novembra, pa so celjski prometni policisti na avtocesti pri Vranskem ustavili kombinirano vozilo v katerem se je vozilo 15 beguncev, državljanov ZRJ iz Kosova. Pred tem naj bi prečkali madžarsko-slovensko mejo, njihov končni cilj pa je bila Italija. Po postopku pri sodniku za prekrške, ki je begun-cem izrekel opomin, so jih namestili v Center za odstranjevanje tujcev v Ljubljani. Peška umrla na kraju nesreče V petek, 5. novembra, ob 17.27, se je na regionalni cesti v na-selju Breg pri Polzeli zgodila huda prometna nesreče, v kateri je umrla 60-Ietna domačinka Amalija S. 34-letni voznik osebnega avtomobila Rajko S. iz Žalca je vozil iz smeri Ločice proti Polzeli. V naselju Breg je dohitel peško, ki je ob sebi potiskala kolo. S sprednjim delom vozila je trčil vanjo. Paška je pri tem utrpela tako hude poškodbe, da je na kraju ne-sreče umrla. Hudo poškodovan otrok V sredo, 3. novembra, okoli 12.50 je 40-letni S.O. iz Andraža nad Polzelo pripeljal traktor s prikolico na travnato površino pred svojo stanovanjsko hišo. Pustil je prižganega z zategnjeno zavoro na blagem koncu navzdol, sam pa je opravljal delo v bližnji kleti. V tem času je na prikolico splezal njegov 4-letni sin. Ker je bilo vozilo puščeno na previsu, je zavora popustila, traktor pa je spe-ljal naprej po klancu navzdol. Dečka je po približno 20 metrih nekontrolirane vožnje vrglo iz prikolice na traktor, kjer se je hudo telesno poškodoval. Vlomi v avtomobile V Zalcu je v noči na sredo, 3. novembra, nekdo vlomil v osebni avto na Kvedrovi in odnesel usnjeno moško jakno ter moško ročno torbico. Lastnika Ivana B. je oškodoval za okoli 50.000 to-larjev. Najbrž isti "deloholik" je v Šempetru vlomil v avtomobil Tomaža S. in iz njega vzel nekaj gotovine, lastnika pa oškodoval za okoli 26.000 tolaijev, v Dobrteši vasi pa je iz avtomobila Igorja R. vzel denarnico in z dejanjem povzročil za približno 20.000 tolarjev škode. Všeč so mu bile ure V sredo, 3. novembra, okoli 22.45, je neznanec na Mestnem trgu v Zalcu vlomil v trgovino Kamelija, Iast Ljerke P. S trdim pred-metom je razbil dvojno izložbeno okno in odnesel devet moških urznamke Cronotech in Citizen. Lastnico je oškodoval za 180.000 tolarjev. Priprava na koline? V soboto, 6. novembra, med 9. in 10. uro je nekdo iz nakladal-no - razkladalne rampe podjetja Hmezad Export - Import v Žalcu ukradel štiri kartonske zaboje v katerih je bilo 7.200 metrov mrež za suho mesnate proizvode. Podjetje Nam trade d.o.o. iz Pon-doija je oškodoval za 200.000 tolaijev. Z novim plaščem mimo blagajne Praznično vzdušje in s tem tudi zmanjšano pazljivost prodajne-ga osebja je 3. novembra izkoristil neznanec v Žalcu, ki je v trgo-vini Nataša z obešalnika vzel plašč in ga odnesel. Podjetje Inbar-co d.o.o. je oškodoval za 37.500 tolaijev. Gradnja desnega zavijalnega pasu stekla Končno lažje in varneje na Gorico Kot so že pred časom napove-dal na Uradu za javne gospo-darske zadeve pri MO Velenje, so izvajalci v zaćetku tedna pričeli z izgradnjo desnega za-vijalnega pasu na Gorico v križišču pred tunelom pod Šaleškim gradom. Križišče je že nekaj let slabo prepustno, saj je magistralka povezava med Saleško in Koroško regi-jo. Promet bo zaradi gradnje še nekaj časa delno oviran, saj naj bi dela končali čez dobra dve tedna. Za gradnjo desnega zavijal-nega pasu so pripravljalna dela stekla pretekli teden. MO Ve-lenje je na razpisu kot naj-ugodnejšega ponudnika za iz-vajalca izbrala Cestno podjetje Celje. Pogodbena vrednost projekta je 16 milijonov SIT. Investicijo izvaja MO Velenje skupaj z državo, ki bo prispe-vala 11 milijonov SIT, 5 milijo-nov pa MO Velenje. Občina mora financirati še uvozni pri-ključek k Praprotnikom, ki bo vreden 10 do 11 milijonov SIT Dela naj bi končali v pri-bližno treh tednih, še nekaj dni pa bodo na tem cestnem ta. Ker bo promet še nekaj časa ležencev v prometu! odseku potekala intenzivna tudi delno oviran, ne bo odveč, ■ bš dela. Zato bo cesta delno zapr- če opozorimo na strpnost ude- foto: vos Zavijanje na Gorico je bilo zadnjih nekaj let ne le nevarno, ampak tudi zamudno. Križišče je bilo zaradi velike obremenjenosti slabo prepustno. Z novim zavijalnim pasom bo vse to preteklost. 16 NjIS VAS ŠPORT IN REKREACIJA 11. novembra 1999 Rudar - Maribor Pivovarna Laško 2:2 (0 :1) za Sobotni štajerski derbi, ki ga lahko uvrstimo tudi med der-bije 13. kroga, je privabil ob Rudarjev stadion rekordno število gledalcev. Menda jih v zadnjih štirih Ietih toliko še ni bilo, zanesljivo pa je bil to v letošnjem prvenstvu rekordni obisk. Tega so tudi pričakovali zaradi izvrstnih nastopov Maribora v ietošnji ligi prvakov. Tisti, ki so spremljali Rudarjevo igro v Dravogradu, so bili skorajda prepričani, da se domačim ne piše dobro, a so rudarji prekosili sami sebe. Takšno igro oziroma požrtvo-valnost bi si gledalci želeli vsakokrat in pri tem bi bili tudi tisti najbolj kritični zado-voljni. Ceprav rudarji niso zmagali, so jim gledalci na koncu zasluženo zaploskali, zadovoljnih pa je bilo tudi več sto gostujočih navijačev, kajti gostje so bili boljši v prvem, Velenjčani pa v drugem polčasu. Domači trener Brane Oblak je bil na trnih pred začetkom tekme, saj zaradi poškodb niso mogli igrati Niko Podvinski, Klemen Lavrič, Marko Križanič, Anton Grobelšek, Boštjan Zemljič je moral počivati zaradi izključitve v Dravogradu, Robi Oblak pa je v dneh pred tekmo preboleval gripo, stisnil zobe in bil celo med najboljšimi. S to tekmo so igralci dokazali, da ni pomemb-no kdo igra, ampak kako igra. Bo tako tudi v nedeljo, ko bodo v Ajdovščino odpotovali znova zdesetkani? Zaradi kartonov ne bo v ekipi Samira Balagiča, Alfreda Jermaniša in Boštjana Zemljiča. Trener Oblak lahko samo upa, da bodo Lavrič, Podvinski in Grobelšek že povsem okrevali, enako pa velja pa tudi za doslej prvega vratarja Dina Laliča. No, to mesto je še najmanj problematično, kajti Šribar je bil proti Mariboru izvrsten. Lalič je namreč moral še v 15. minuti po trčenju z Bozgom z igrišča in odlično ga je zamenjal Sribar. Velenjčani so sicer tekmo začeli zelo previdno. To je bilo razumljivo po porazu v prejšnjem krogu, na drugi strani pa je bil evropski Maribor, spoštovanja vreden nasprotnik, rudarjem pa je prav brnelo v ušesih, da so prvo tekmo v Ljudskem vrtu izgubili z 1:4. Previdna igra se je domačim maščevala že v 15. minuti. Bozgo se je sprehođil mimo velenjskih obrambnih igralcev. Lalič mu je stekel nasproti, odnesel iz tega štarta poškodbo, Bozgo je vendar-Ie udaril, zadel prečko, od katere se je žoga odbila na glavo Usnjar - Kovinar 0 : 0 Medlo za slovo Jesenski del prvenstva so v soboto že sklenili nogometaši v 3. državni ligi, prvi pomladanski krog pa bo na vrsti 18. marca. Igralci šoštanjskega Usnjarja so v zadnjem krogu na svojem igrišču z mariborskim Kovinarjem igrali le 0:0 in po prvem delu pristali na 9. mestu. 5 pomlajeno in zelo spremenjeno ekipo so sicer načrtovali uvrstitev od 4. do 6. mesta, vendar za šestim Laškim zaostajajo za 6 točk, za Hajdino in Staršami pređ seboj pa za tri. Zimski odmor bo torej zelo dobrodošel za priprave na uspešnejšo pomlad. Jesenski prvak je Paloma s Sladkega vrha, po točko za njo pa na drugem in tretjem mestu zaostajata Dravinja in Zreče. Tako so igrali Prva SNL, 13. krog: Rudar - Maribor Pivovama Laško 2 : 2 (0 :1) Rudar: Lalič (Šribar), Balagič, Jeseničnik (Vogrič), Čerimovič, Granič, Šumnik (Sulejmanovič), Jermaniš, Golob, Oblak, Gajser, Vidojevič. Strelci: 0:1- Filipovič (16), 1 : 1 - Vtdojevič (69), 2:1-Gajser (75), 2:2- Simundža (79). Đruga SNL, 13. krog: Živila Triglav - Esotech Šmartno 2:3 (2:1) Esotech: Kališek, Mernik, Vedenik, Omeragič, Purg, Repovž (Korun), Bauman, Šarac (Štefančič), Cugmas, Dragič, Sprečakovič (Kovačič). Strelci: 0:1- Šarac (16), 1:1 - Feigl (19), 2:1- Feigl (22), 2:2- Dragič (56), 2:3-Bauman (66). Tretja SNL, 13. (zadnji) krog: Usnjar - Kovinar 0:0 Usnjar: Čanič, Kočnik, Fenko, Čepelnik, Uršnik, Šabanovič, Mir, Keršič, Pudgar (Markus), Švarc, Podgoršek. Prva SRL - moški, 8. krog: Inles Riko - Gorenje 28 : 25 (15:15) Gorenje: Mrkonjič, Tamše 2, Astafei 6, Gajšek, Kavaš 1, Fricelj, Plaskan 3, M. Oštir 2, B. Oštir, Sovič 2, Štefanič 1, Rozman 5, Dubonossov, Gavriloski 3. Prva SBL - ženske, 8. krog: M-Degro Piran - Vegrad 27 : 23(13:14) Vegrad: Grudnik, Jukič 2, Topič 2, Rodič 2, Nojinovič 1, Krajnc 3, Stevanovič 6, Raukovič 6, Tadič, Dešman 1, Hankič, Štumberger, Lakič. Prva B SKL, 6. Krog: Elektra - Banex 85 :104 (39: 56) Elektra: Brinovšek 1, Kovačevič 2, Rupreht 2, Rizman 19, Nuhanovič, Božič 13, Maličevič 4, Vugdalič 28, Goršek, Zupanc 6, Milič 7, Ćrešnik 3. Druga D0L, 4. krog: Šoštanj Topolšica - Ljutomer 3:0(18,18,12) Šoštanj Topolšica: Medved, Zulič, Buijak, Mihalinec, Hriberšek, D. Sevenikar, S. Sevčnikar, Kugovnič, Sovinek, Duplišak, Pavič, Brišnik. Filipoviču, ki jo je poslal v nebran-jeno mrežo. Velenjčani so se do polčasa "pobirali," v drugem pa pobrali. Po lepi podaji Robija Oblaka je Vidojevič (najboljši igralec tega derbija), ki je bil v šopku treh igralcev, najvišje skočil in z udarcem z glavo izenačil. Nakar se jim jim je celo nasmehni-la zmaga. Vidojevič je v 76. minuti ušel gostujočim branilcem po desni strani, podal žogo pred gos-tujočega vratarja Grešaka, tam jo je natančno zadel Gajser in vodst-vo! Upanje je živelo le nekaj minut, saj je bil Šimundža po udarcu s kota višji od Balagiča in usmeril žogo mimo Šribarja v mrežo. Kljub temu, da ni bilo zmagovalca, so bili tako navijači Rudarja kot Maribora, ki so v velikem številu prišli na tekmo, na koncu zadovoljni. Prvi morda zato, ker so se prepričali, da lahko rudarji dobro igrajo tudi na svojem igrišču, drugi pa zato, ker vijoličasti tudi po 1J. krogu ostajaj edina neporažena ekipa. ■ vos Rekla sta: Bojan Prašnikar, trener Maribora: "V prvem polčasu smo igrali kot smo želeli, v drugem pa se je pokazalo, da takšnega tempa po vseh naporih vendarle nismo sposobni zdržati. Zato smo naredili veliko napak, tudi nekaj neodgovornih. Vseeno smo osvojili točko, tekma s štirimi zadetki je bila zanimiva, zdaj pa se bomo v miru pri-pravili na sklepni del Ietošnjega tekmovanja, saj nas čakajo še tri prvenstvene in ena pokalna tekma." Brane Oblak, trener Rudarja: "Tekma je bila dobra za gledalce. Maribor je bil veliko boljši v prvem polčasu, mi pa solidni v drugem. Izid je realen, čeprav smo bili blizu zmage, vendar brez štirih stan-dardnih igralcev in z dvema mladincema na klopi, danes nismo mogli pričakovati več. Dovolj bo če povem, da je Robi Oblak zaigral na lastno željo, saj je na igrišče prišel iz postelje, Sulejmanovič pa je prišel iz vojske in zaigral brez treninga. Moštvo je pač takšno, kakršno je ifl kaj več v tem trenutku res ne moremo narediti, Mariborčanom pa smo bili enakovredni samo zardi njihove utruje-nosti. Resnično menim, da nam manjka nekaj kakovostnih igralcev. Želim in hočem, da smo Mariboru enakovredni, samo to je moj cilj. Četrto ali peto mesto me ne zanima, samo vrh, z vsaj dvema dobrima igralcema pa bi bilo to možno. Na nasiednji tekmi s Primoijem bo zelo težko. Imajo novega tre-neija in so v naletu, proti takšnim ekipam pa je vedno težko igrati. Vseeno upam, da se bo dobro končalo za nas." Ziviia Trigiav (2:1) Esotech Smartno 2:3 Zmaga v Kranju in tretje mesto V drugi državni ligi so odigrali predzadnji jesenski krog. Nogometaši šmarskega Esotecha so na zadnjem gostovanju v tem delu še enkrat več presenetili, saj so s 3:2 v Kranju premagali domače moštvo Živila Triglav. Z novimi tremi točkami so se povzpeli na 3. mesto, kar je za zelo spremenjeno ekipo lep uspeh. V zadnjem nedeljskem krogu bodo gostili Elan iz Novega mesta, ki je trenutno na 6. mestu. lepo bi bilo, če bi se Šmarčani od navijačev poslovili z zmago, saj so jih v jesenskem delu na domačem igrišču kar nekajkrat razočarali. Tretjega mesta sicer ne morejo izboljšati, saj za drugim Koprom zaostajajo za štiri točke. Četrti mariborski Železničar za njimi zaostaja za dve točki, vendar v zadnjem krogu gostuje pri vodilnem Taboru, peti Aluminij pa se s Šmarčani lahko izenači po točkah, a bo gostoval pri drugem Kopru. Vendar, zakaj bi "preračunavali" razplet ob morebitnem porazu, saj Ijubitelji nogometa v Šmartnem in okolici za slovo želijo zmago, potrditev odličnega in dokaj presenetljivega tretjega mesta pred pomladanskim nadaljevanjem in prijetno Martinovo nedeljo. Šmarčani so v Kranj odpotovali brez kaznovanih Borštnarja in Mujakoviča tel obolelega Zlodeja, igralci, ki so nastopili namesto njih, pa so priliko dobro izkoristili. Obe ekipi sta začeli zelo previdno in bolj napadalno sta zaigrali šele po desetih minutah. Gostje so v 16. minuti izvedli kot, v gneči se je najbolje znašel Šarac in z močnim strelom s 16 metrov poslal žogo v domačo mrežo. Domačini so se po tem golu pre-budili in v pičlih štirih minutah izenačili (19. in 22.), igralci Esotecha pa so do polčasa zadeli prečko, streljal je Omeragič. V đrugempolčasu so Šmarčani takoj zaigrali napadalno, kar se jim je obrestovalo. Že v 56. minuti je Repovž lepo podal pred domača vrata, Dragič pa je žogo pred vratarjem potisnil v mrežo. Takrat se je igra zelo razživela, Kranjčani so imeli nekaj priložnosti, vendar je bil vratar gostov Kališek vedno na mestu. Po prostem strelu v 66. minuti je Bauman za goste dosegel tretji gol, v borbeni igri do konca tekme pa je obramba Esotecha uspešno zaustavljala napade Kranjčanov. Trener Esotecha Drago Kostanjšek: "Ta tekma je bila za nas zelo pomembna. Nočemo se namreč preveč oddaljiti od vodilnih moštev, obenem pa si želimo zagotoviti dobro točkovno podlago za pomladanski del. Zanimivoje,daježrebdoločil,dasepravvzadnjihdvehkrogihmed seboj merijo ekipe z vrha, zato so možne različne "prerazporeditve." V Kranju smo želeli zmago in smo jo tudi dosegli, zato na nedeljski tekmi v Šmartnem z Elanom pričakujem več gledalcev, da bo tudi zaključek jeseni tak, kakršnega smo želeli. Šest tekem zapored nismo izgubili, in ne vidim nobenega razloga, da v nedeljo ne bi zmagali." ■ Janko Goričnik KK Tiger Dobri v Trbovljah Na pokalnem tekmovanju v Trbovljah za mladince in mladinke je nastopilo 170 tekmovalk in tekmovalcev iz 36 klubov, med njimi uspešno tudi člani KK Tiger iz Velenja. Mlajši in starejši mladinci so ekipno osvojili drugi mesti, v posa-mični konkurenci pa sta bila v športnih borbah Željko Banovič peti in Nina Felicijan četrta. M Degro Piran - Vegrad 27:23 (13:14) Trenutno delijo četrto mesto Rokometašice Vegrada so v 8. krogu gostovale v Piranu in v derbiju ekip izpod vrha lestvice izgubile s 23:27, čeprav so po prvem polčasu še vodile s 14:13. Pirančanke so tako za Krimom in Olimpijo na tretjem mestu, za njimi pa so trenutno z enakim številom točk ekipe Žalca, Vegrada in Jelovice. Pri Velenjčankah sta bili v Piranu s po 6 zadetki najbolj učinkoviti Stevanovičeva in Raukovičeva. Inles Riko • Gorenje 28:25 (15:15) Slaba igra, še slabša sodnika Rokometaši Gorenja so v 8. krogu gostovali v Ribnici in v izjemno razburljivi in enakovredni tekmi na koncu izgubili za tri zadetke, po prvem polčasu pa je bilo še neodločeno. Velenjčani so bili boljši v prvem delu igre, tudi po odmoru je bil izid vseskozi negotov, na koncu pa so slavili domačini. Ob slabi igri rokometašev Gorenja sta h končnemu razpletu precej prispevala tudi celjska sodnika Kavčič in Jager, ki sta ob vseh ostalih napakah v 40. minuti izključila treneija Gorenja Mira Požuna, še pred tem pa sta rumeni karton pokazala velenjskemu maseiju Miletu Maksimoviču. Ekipa Gorenja je sedaj na 5. mestu, že včeraj (sreda) pa so v Rdeči dvorani gostili močno okrepljeno in trenutno drugou-vrščeno ekipo Prul. Trener Gorenja Miro Požun: "V Ribnico smo gotovo šli po zmago, saj smo gotovo močnejši oc| Ribničanov, na žalost pa smo ostali praznih rok. Dva razloga sta bila za izgubljene točke. Prvi je bila zelo slaba igra večine naših ključnih igralcev z vratarjem Dubonossovim na čelu, drugi razlog pa sta bila izredno slaba sodnika. Naredila sta ogromno napak, večino seveda v našo škodo, kar je igralce povsem vrglo iz tira. Na nesrečo torej načrtovanih točk nismo dobili." Elektra • Banex 85:104 (39:56) Še tretji poraz doma V šestih krogih 1. B SKL so košarkarji Elektre štirikrat izgu-bili, od tega trikrat v domači dvorani, dvakrat so zmagali, z osmi-mi točkami pa so trenutno le na 10. mestu. V soboto so v derbiju sredine lestvice nekoliko presenetljivo, vendar zanesljivo in zasluženo v Soštanju slavili igralci Banexa, ki so bili za nameček še precej oslabljeni. Pred začetkom tekme so se igralci in uprava za pol (eta poslovili od kapetana Brinovška, ki je v ponedeljek začel služenje vojaškega roka. Duško Maličevič, igralec Elektre: "Kot že nekaj tekem, smo tudi tokrat zelo slabo igrali v obrambi, gostje pa so imeli nenormalno visok odstotek metov iz igre. Vzdušje v naši ekipi ni niti približno takšno, kot bi moralo biti (kar so omenjali tudi nekateri ostali igralci, op.p.)." ■ T.R. Soštanj Topolšica - Ljutomer 3 : 0 Zdaj proti vrhu Po štirih krogih v 2. državni odbojkarski ligi so bili igralci Šoštanja Topolšice na 6. mestu, prav v petem pa so dokazali, da sodijo precej višje, saj so v domači dvorani gladko s 3:0 (18,18,12) premagali tretjeu-vrščeni Ljutomer. Že med ogrevanjem so domači igralci pokazali izjem-no motiviranost, kar so kasneje v celoti potrdili na igrišču. Gostje so bili od prve do zanje točke v podrejenem položaju. Domači so jim z odličnimi servisi, močnimi napadi in borbeno igro v polju ponudili učno uro vrhunske odbojke in zmaga je ostala doma. Vse boljša igra obeta tudi boljšo uvrstitev, v nasleđnjem krogu pa bodo gostovali v Beltincih. | R.K. Namizni tenis NTK ERA na drugem mestu V 5. krogu državnega prvenstva v 1. namiznoteniški ligi so igralci ERE - Tempo na domačem parketu premagali tradicional-no neugodne goste iz Radelj ob Dravi z rezultatom 6:4. Med domačimi igralci je najbolje zaigral Uroš Slatinšek, ki je premagal vse svoje nasprotnike, Damir Atiković je bil uspešen dvakrat, eno posamično zmago pa je prispeval tudi Jure Slatinšek. Z osmimi točkami iz petih kol so igralci ERE trenutno na drugem mestu prvenstvene razpredelnice. Član ERE Uroš Slatinšek je uspešno zastopal tudi barve slovenske reprezentance na mednarodnem prvenstvu Avstrije. V kategoriji igral-cev do 21 let se je uvrstil med 32 najboljših. Na 1. odprtem turnirju SV regije za kadete in kadetinje na Ptuju sta nastopila tudi člana ERE Tamara Jerič in Miha Kljajič (oba še mlajša kadeta). Tamara je s petimi zmagami v drugi skupini zasedla drugo mesto, Miha pa je v isti skupini s štirimi zmagami osvojil četrto mesto. ERA - Krka 6:0 Igralci ERE so v 6. krogu državnega prvenstva v 1. namiznoteniški ligi gladko premagali goste iz Novega mesta s 6:0. Gostje so uspeli osvo-jiti samo en niz. Po dve zmagi za domače sta prispevala Uroš in Jure Slatinšek, po eno pa Damir Atiković in Tadej Vodušek. Z 10 točkami je ekipa ERE na razpredelnici še vedno na odličnem drugem mestu, v naslednjem krogu pa igralce ERE čaka težko gostovanje v Ljubljani pri lanskem državnem prvaku Olimpiji. Na 1. odprtem turnirju Slovenije za mladinke in mladince sta v Ljubljani nastopila tudi člana ERE Ilona Jerič in Miha Kljajič, ki sta v predtekmovalnih skupinah zasedla drugi mesti in tako prvič osvojila točke tudi v mladinski konkurenci. H D.K. 11. novembra 1999 ŠPORT IN REKREACIJA Atletska zveza Slovenije V uvodu se je predsednik AZS Jože Brodnik vsem atletom zahvalil za letošnje uspehe ter nekaj misli namenil prihaja- joči sezoni. Spregovoril je tudi direktor Turizma Terme Zreče, letos tudi uradni sponzor AZS. Pri članicah je bil izbor v odsotnosti Bilačeve in Bukovćeve dokaj negotov. Toda kaj kmalu je bilo znano, da je letošnja naj atletinja Brigita Langerholc iz Kranja, ki sicer živi in trenira v ZDA, za uspcšen nastop na svetovnem prvenstvu in prvi tek pod dvema minutama vSloveniji, primoških pa si je iaskavi naslov priboril Gregor Cankar z letošnjo bronasto medaljo na svetovnem prvenstvu v skoku v daljino. Posebno priznanje v veteranskih kategori-jah je letos že petič zapored dobila tudi članica AK Velenje Slavica Poznič za osvojeno srebrno medaljo na svetovnem veteranskem prvenstvu v Angliji, ostai-ih velenjskih atletov in atletinj pa ni bilo v ožjem izboru. M ? H*V eifta LK Indiana Tudi skup' no naj-holjši Clani Lokostrelskega kluba Polzela so v soboto izvrstno iz-vedli sklepno tekmovanje v dis-ciplini 3D za pokal Camo, na-stopilo pa je preko 140 tekmo-valcev in tekmovalk. Znova so bili odlični člani LK Indiana iz Logarske doline, ki so večino najvišjih mest osvojili tudi v skupni uvrstitvi letošnjega tek-movanja. Na Polzeli je bil z lokom (compound neomejeno) naj-boljši Kali Gradišnik, pri članih s samostrelom pa so se od prve-ga do tretjega mesta zvrstili Tomaž Praprotnik, Janko Pinter in Sandi Huič. V skupni uvrstitvi za pokal Camo je po osmih tekmovanjih, za končno uvrstitev štejejo štiri najboljše, z lokom pri članih prepričljivo zmagal Karli Gradišnik, pri članicah je bila Bernarda Skornšek druga, pri članih s samostrelom pa so prva tri mesta osvojili Janko Pinter, Tomaž Praprotnik in Gorazd Grosek. Sezona je tako sklenjena, člani LK Indiana pa so na letošnje dosežke, vključno z odličnim nastopom na evrop-skem prvenstvu, upravičeno po-nosni. Svoje uspehe so doslej le Sabljanje Velenjčani na dunajskem turnirju F Dunajska sabljaška zveza je prejšnji teden izvedla mednar-odni turnir za "dunajski pokal" v floretu in meču. Pokal osvoji skupni zmagovalec dveh turnirjev, drugi pa bo 11. marca. Nastopilo je 44 sabl-jačev iz Avstrije in Slovenije, Slovenijo pa so zastopali Velenjčani Tine Čas s floretom ter Matej in Gregor Gorjan z mečem. Na turnirju z mečem sta se Matej in Gregor Gorjan dobro borila z Avstrijci. Več uspeha je imel Matej, ki si je z 2. mestom v predtekmovanju izboril dobro izhodišče in je po izločilnih borbah osvojil 6. mesto, Gregor pa s slabšim izhodiščem tokrat ni mogel višje od 22. mesta. Tine Čas je s floretom premagoval nasprotnika za nasprotnikom. Tudi v finalni borbi je povedel in obvladoval borbo vse do trenutka, ko so ga zgrabili krči v roki, kar je nasprotnik z lahkoto obrnil sebi v prid. Kljub temu je Tine Čas za drugo mesto in zlasti za borbenost požel aplavz gledalcev. ■ mg Smučarski klub Velenje Prihaja nova sezona Tekmovalci Smučarskega kluba Velenje se že od poletja vstno pripravljajo na novo smučarsko sezono 1999/2000, v kateri nameravajo še iz-boljšati lanske rezultate. Kljub temu, da je še vprašljivo obratovanje njihove-ga domicilnega smučišča Golte, pa tudi za smučišče Salek še ni gotovo, če bo lahko obratovalo, to za naslednjo se-zono ne bi smeli imeti negativ-nih posledic. Bilo bi pa nujno, da se zadeve dolgoročno čim-prej uredijo. V prejšnjem tednu, ko so bile "krompirjeve počitnice", so vse selekcije tre-nirale na ledenikih Hintertuxa (starejša skupina) in Moehltalla (mlajša skupina). To se bo nadaljevalo vse do pričetka obratovanja domačih smučišč, za katera že drugo leto zapored lahko dobimo enotno karto, kar je precejšnja ugodnost. Tudi smučarski sejem v Rdeči dvorani je že stalna oblika preprodaje stare smučarske opreme, popestren s podjetji, ki prodajajo tudi novo. Letos bo ta sejem od 26. do 29. novembra. Šahovske novice - V soboto, 6. oktobra, so šahi-sti SSD Velenje odigrali za-dnja dva kroga (6. in 7.) 2. slo-venske lige - vzhod. Tokrat so gostovali v Slovenski Bistrici, lger se je zbralo vseh 8 ekip, ki sodelujejo v ligi. Najprej so iz-gubili s trenutno vodilno Radensko z rezultatom 1.5:4.5. Remiziral je Milan Matko, zmagal pa Andrej Novak. V zadnjem, 7. krogu, so igrali proti Ravnam. Rezultat je bil neodloeen 3:3. Za Velenje je so nastopili: Milan Matko (0.5), Milan Goršek (1), Radiša Rajković (0), Tomo Novak (0.5), Andrej Novak(O) in Sašo Brusnjak (1). Prvo mesto v ligi je osvojilo Celje (11 toek), kijevzadnjem odlo-čilnem dvoboju premagalo Radensko z rezultatom 3.5:2.5. Drugo mesto je osvojila Radenska (10), tretje pa je Velenje (9). Druga ekipa Velenja je igrala v Radljah. V drugem krogu so izgubili z Grižami II z 2:4. Za Velenje so nastopili: Alojz Plaskan (0), Bojan Pečečnik (0), Peter Lendero (0), Ivan Grm (0), Igor Topič (1) in Jernej Mazej (1). V tretjem krogu so maksimalno prema-gali Dobje s 6:0. Igrali so v enaki postavi, le na peti deski je zaigral Mitja Zupan name- sto Igorja Topiča. Trenutno so uvrščeni na desetem mestu. Naslednja dva kroga se bodo odigrali v Črni na Koroškem. - V Radljah ob Dravi so odi-grali 3. in 4. krog 3. državne šahovske lige. Šahisti ŠK Šoštanj so najprej v 3. krogu premagali ekipo Rudarja iz Mežice s 4,5 : 1,5. Zmagali so Drago Luka Šumnik, Srečko Čulk, Franc Stropnik in Ivan Kovač, remi pa je prispeval Gregor Rupnik. V 4. krogu so nato z 2,5 : 3,5 izgubili s Polskavo. Zm'agala sta Srečko Čulk in Franc Stropnik, Gregor Rupnik pa je spet dodal pol točke LOČENO ZBIMNJE POSEBNIH ODPADKOVIZ GOSPODINJSTEV V ŠALEŠMIN ZOORNJISAVINJSKIDOLINI PUP Velenje d.d., ki opravlja javno gospodarsko službo ravnanja z odpadki na območju Šaleške in Zgornje Savinjske doline je pričelo z iočenim zbiranjem posebnih odpadkov iz gospodinjstev na obravnavanem območju že pred sprejetjem Pravilnika v letu 1997. Akcije potekajo vsako leto bolje, kar je razvidno iz spodnjega grafikona: ZBIRANJE NEVARNIH ODPADKOV V LETIH 1997-1999 □ Velenje ■ Šoštanj ■ Šmatno ob Paki □ Solčava E3 Luče □ Ljubno O Gornji grad ■ Nazarje Letošnja akcija zbiranja posebnih odpadkov, ki je v občinah Solčava, Luče, Ljubno, Gornji Grad in Nazarje potekala v času od 16.06. do 18.06.1999, vobčinah Šmartno ob Paki, Šoštanj in Velenje pa v dneh od 13.09.1999 do 15.09.1999 je bila še posebej uspešna, saj smo zbrali kar 16.655 kg nevarnih odpadkov 1997 1998 1999 Občina Enota Količina zbranih odpadkov (kg) Količine po občinah > m CTJ ■a > o o. > cd -O E o <3 Hfi « tu O co ■o o. ro rsi (O o E a ■o o ::* Q3 *> O 17) 13 "S