Lato VI., stav. 127
ca Izhaja ob 4. »jntpaj. e=»
Stana mesečno Dia »5—i ** *no; »emstvo Din 40-— neobvezno.
Oglasi po tarifo.
Uredništvo 1
Dnevna redakcija« Miklošičev« cesta
Stev. 16/I. — Telefon Stev, 7». Sočna redakcija« od 19. ure naprej ▼ Knaflovl ul, St s/L — Telefon št »4.
Ljybijan«, spsda 3. junija 1925
Poštnina pavšallrana.
Cena 2 Din
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
UpramUtroi LJubllan«, PreSernom uHca it 54- — Telefon »t 36.
loMratnf oddelek« Ljubljana, Preteč nova ulica It 4. - Telefon it 36«
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica it. t, — Celja, Aleksandrova cesta.
Račun pri pottnernček. zarodu«Ljub. IJaaa it 11.84«, - Praha Oslo 78.18» Wien Nr.
Ljubljana, 2. junija. O našem dinarju se zadnje čase malo
razpravlja.	. , ,
Za valute velja skoro isto kakor za ženske. In so tiste rude najboljše, o katerih se najmanj govori. Upajmo, da so za traino za gorami časi, ko se je ugibalo vsak dan o našem dinarju in njega usodi. Lepo zares so se izpremenili časi ia naš dinar v zadnjih mesecih! Ni se dolgo, kar ie vsaka tuja lazica v našem kožithu hotela veliati za naimodrejso, ker ie bila dosledno vedno slabo razpoložena ža dinar. Ko so ti tuje orientirani vedeži dovoli plačali za svoje proti-u;narske špekulacije, so se temeljito spokorili s kolegi v Bešti in Beču vred, ki imaio sedaj redko dinar na jeziku, ker so v srcu krepko za dinar. V svoiih ooslih se pa ogibajo dolgov y dmarju. To i« najznačilnejše, kaiti v kupčiji je najbolj epen tisti, ki za slab denar vrača dobrega.
V svoiem gospodarstvu, zasebnem m Javnem. Jugosloveni v resnici nismo brez greha. Mnogo kozolcev smo preobrnili od ujedinjenja in imamo za seboj šolo, koia ie stala nekaj denarja. Pa, kdo ie v tem pogledu po vojski brez madeža? Pozabimo! Pojdimo grešniki dalie, kakor veli spovednik, pa ne grešimo več! Predvsem nam je treba več vere in krepkejšega upanja v svoje. Najdražje smo plačali v polpreteklem času svoie nezaupanje dn lastnega novca Kako drago so plačali svoje valutne umetnosti tisti modrijani in pol, ki so daiali v polpreteklem času vedno prednost nemški marki, avstrijski in madžarski kroni ter italijanski liri! Izpametuj-mo se pravočasno! Naše gospodarstvo io postalo trdneiše, napredek je očivi-den ob vseh hibah, ki še postoie. Naš denar ie sedai vsepovsod na dobrem glasu. Trudimo se zani in štedimo ga! In predvsem nas ima Bog rad, ker ie oo vseh znakih računati zopet na dobro leto. To je za našo državo odločilno Danes noben pameten trgovec ne dn! rad robe. ker ie malo verjetno, da se podraži. Danes ni previdno držati skupili:, v tu?'" valuti, pa dolgovati dinarie. ker "reti dvoina izguba. Pa tudi onim. ki niso dolžniki, ne kaže držati preko potrebe tujega denaria. ki gre v ceni navzdo! nap-am svežemu dinarju. Nepremičnine izgubiva jo v ceni, niih vrednost pada s ceno druge robe. ker ie odličen de! niih preišnie vrednosti prihaial odtod, da smo dober del kapitala založenega vanje tvegali kot zavarovalnino za varnost pred ginečo vrednostjo lastne valute. V tem tiči tudi nekai tolažbe 7.a hišne posestnike, ki so. omejeni v < vojem svobodnem razpolaganju po zaščiti najemnikov, preživeli čase valutah potresov, ne da bi izgubili imetek, kakor se ie to zgodilo mnogim posestnikom premičnega premoženja.
V tem času dosledne kon=nIidacije je čas, da se spokore one zakrkniene gospodarske duše. ki tudi na pomlad ne troreio iz stare kože ter se drže strumno starih visokih cen za svoie blago, 'ščoč zaslužkov, katerim je odzvonilo v *3su normalne konkurence. Dobro pre-v.dariti mora i o tudi tisti, ki svoje delo nri nas odločno previsoko ocenjujejo, dasi ie delavnih prilik malo. dasi se od drugod ponuja strokovno boliše delo Po njf ii ceni ter konsument že skrbno obra ča svoi novec, kj ie zooet ustoličen v svoio čast. Odtod večia štednia in dvig hranilnih vlog. ki mora v zvezi s tujimi krediti pri nas skoro streti davečo dra-giuio. kapitala in visokih obresti.
Ako se naš dinar polagoma popne^ na visimo svoje prave notranje vrednosti —-in vse kaže. da mu je pot navzgor zasidrana — potem morda tudi mi nimamo več daleč do uvedbe zlate valute na podlagi primerne zdrave relacije.
Spor v Qr juni?
Beograd. 2. junija. p. Na današnji seji kongresa Orjune je prišlo do nasprotji glede političnega stališča organizacije. Stali sta si dve mnenji nasproti. Ena gruna. ki io vodi predsednik dr. Leon-tič. pristaši Zemlioradniške stranke in njen bivši kandidat, je skušala angažirati Or.iuno za politiko tako zvanih spn-razumašev. odnosno opoziciionalnih strank. Drugi delegati, med njimi predvsem oni iz Hrvatske. Vojvodine in deloma iz Dalmacije so se protivili tej nameri ter se izrekli za dosledno ooli-tiko Narodnega bloka. Delegati iz Slovenije so 00 svoji večini bili na strani dr. Leontiča. Nadejati se je, da se spor še pravočasno izravna, ker je sicer podoba. da bo v tej važni nacijonalni organizaciji nastal razkol ki jo mora upropastiti.
Intervencija radi avstrijskih delavcev pri nas
Beograd, 2. junija, p. Avstrijski posla, nik Hoffinger je zaprosil danes pomočnika zunanjega ministra Markovida, naj bi inter. veniral pri ministru za socialno politiko Gju ričiču, da bi se avstrijskim delavcem, ki so zaposleni v nekaterih tvornicah v Sloveniji, in sicer v onih, ki so bile ustanovljene z avstrijskim kapitalom, dovolilo še nadaljne zaposlenje v naši kraljevini.
Blokaški listi o situaciji
«Hrvat» piše, da hoče Pašič PPR vlado. — «Politika» trdi, da ie
Stjepan Radič vrlo zadovoljen.
dič baje popolnoma zadovoljen. V Beogradu se podčrtava kot značajno, da je temu razgovoru prisostvovala tudi go-
Zagreb, 2. jun. r. Veliko senzacijo so danes v blokaških krogih vzbudile informacije, ki jih objavlja oficijozni radičevski organ »Hrvat« pod velikim naslovom: Pribičevič ostaje i dalie u vladi? Z napisom »Pašič traži PPR vla-du; obrazovanie nove vlade trebalo bi biti odloženo do jeseni« poroča »Hrvat«, da po njegovih informacijah »nema sporazuma bez Nacijonalnog bloka u cjelosti, t. j. da bez Pribičeviča nema sporazuma.« To je — meni »Hrvat« — po apodiktičnem zatrdilu nekega absolutno točno informiranega radikala. nezlomljiva Pašičeva volja. Pa tudi PPR solucije ni pričakovati pred jesenjo ali morda še kasneje.
Po zadnjem sestanku Pašiča i Radiča so govorice o sporazumu v političnih krogih utihnile. V Beogradu se pričakuje povratek Pavla Radiča. s katerega informacijami je bil Stjepan Ra-
spa Radičeva.
Beograd. 2. jun. p. Pavle Radič je
imel v nede'jo sestanek s Stjepanom Radičem, kateremu je poročal o svojem razgovoru s Pašičem. Radič je bil po zatrievaniu »Politike« z referatom vrlo zadovolien ter je ponovno vzklikal: Vrlo dobro! Po razgovoru je P. Radič izjavil novinariem: Situacija je povolj-na in se razvija v smeri sporazuma. Vsak dan se vidi napredek.
V zvezi z razgovori P. Radiča 1 Pašiča se zatrjuje, da bo verifikacija ra-dičevskih mandatov odgodena.
Danes se ie vrnil P. Radič v Beograd. Popoldne so imeli šefi opoziclo-nalnega bloka kratko sejo. Govori se, da pride jutri do ponovnega sestanka med Pašičem in Radičem.
Invalidski zakon pred Narodno skupščino
Na včerajšnjem sestanku Narodne skupščine je minister za soci alno politiko predložil načrt invalidskega zakona. — Nadaljevanje razprave o kmetijskih kreditih.
posl. Moskovlieviča o postopanju min. nar. zdravja. Posl. Moskovljevič se ni zadovoljil z odgovorom ter je trdil, da so se pri pre-
Beograd. 2. junija, r. Današnji sestanek Narodne skupščine je bil otvorjen ob 10. dopoldne. Po prečitanju zapisnika in izvršenih formalnostih je bilo objavljeno, da je minister socijalne politike predložil skupščini načrt invalidskega zakona in da zahteva zanj nujnost.
Prvi je govoril minister sociialne politike Marko Gjuričič, ki je deial, da prediaga zakonski načrt o invalidih, kakor je obljubil v imenu vlade pred nekoliko dnevi, in da je izpolnil svojo besedo, da bo v petih dneh ta zakonski predlog predložen skupščini. Ker je ta predlog važen, prosi skupščino, naj glasuje za nujnost.
Skupščina ie nato soglasno sprejela nujnost tega zakona, nakar je bilo objavljeno, da se ima po poslovniku izvoliti za pretres zakonskega načrta poseben odbor. Predsednik dr. Subotič je nato odredi! odmor. Med njim so imeli seje klubi in šefi parlamentarnih skupin. Seja skupščine se je nadaljevala ob pol 11.
Po zopetni otvoritvi je bilo objavljeno, da so Ljuba Davidovič in tovariši predložili zakonski predlog o priznanju narodnih zaslug vojvodoma Putniku in Mišiču. V to svrho se bo izvolil poseben skupščinski odbor. Nato ie bilo objavljeno, da so poslanci dr. Polič in tovariši predložili skupščini predlog za obtožbo državnemu sodišču proti ministru pravde dr. Edu Lukiniču. Predsednik je izjavil, da bo v tem slučaju postopal po zakonu o ministrski odgovornosti.
Za tem sta bili objavljeni vprašanji posl. Hadžikadiča na notranjega ministra o neupoštevanju samoupravnih občin v Bosni in Hercegovini in posl. A.ianoviča na ministra agrarne reforme o odvzemanju vaških pašnikov v Bosni in Hercegovini. Po prečitanju prošenj in pritožb je dobil besedo finančni minister dr. Stojadinovič, ki .ie hotel odgo-goriti na vprašanje posl. Miletiča o izpre-membi poslovnika glede točenja pijač na shodih. Ker posl. Miletič ni bil navzoč, je finančni minister odgovoril na vprašanje posl. Vase Hraničeviča o povišanju cen soli. Finančni minister je naglašal. da se uprava monopolov nahaja pred velikimi materialnimi izdatki, ki so nastali radi zgradbe moderne soline v Ulčinju in radi moderniziranje soline v Pasru ter zgradb različnih skladišč. Poslanec Hraličevič se ni zadovoljil s tem odgovorom.
Nato je odgovarjal minister narodnega zdravja dr. Slavko Miletič na vprašanje
dati tega poslopja izvršile nekatere nepravilnosti.
Predsednik je nato objavil listo skifpščin. skega odbora za razpravo o invalidskem zakonu. Za predsednika je bil izvoljen posl. Miiorad Vujičič, od samostojnh demokratov pa je bil izvoljen kot član dr. Svetislav Popovič. Narodni blok ima 13, opozicija pa 8 članov in sicer imajo radičevci 3, d S vido vi čevci 2, klerikalci 1, spahovci 1. male skupine pa 1 člana.
Ker je skupščina soglasno sprejela to listo se je prešlo na dnevni red. na nadaljevanje razprave o kmetijskih kreditih. Ves čas seje sta izpolnila s svojima govorima radičevec Neudorfer in radikal seljak Vrto-mir Matič, ki je branil predlog vladne večine.
Sestanek jc bil zaključen 00 1. popoidiie ter napovedan za jutri ob 10. dopoldne z istim dnevnim redom.
Beograd. 2. junija, p. Radikalski poslanski klub je imel popoldne od 4. do 7. sejo, na kateri jc podal minister za socialno politiko Giuričič ekspozč o načrtu invalidskega zakona in o korakih, ki jih Je storila vlada v zaščito invalidov. Fin. minister dr. Stojadinovič je govoril o finančni strani zakonskega osnutka in rekel, da je za invalide na razpolago 100 milijonov dinarjev iz rednih dohodkov, tako da ne bo treba poseči po novem porezu. Razvila se je živahna debata, v katero je poseglo več poslancev. Min. predsednik Pašič pri seji nI bil prisoten.
SEJE KLUBOVIH SEKCIJ.
Beograd. 2. junija. Dopoldne so imeli seje vsi poslanski klubi, ki so določfli svoje zastopnike v sku-pščinski odbor za pretres invalidskega zakona, kateri je bil danes ra/ deljen poslancem, šefi parlamentarnih skupin so imeli sejo, na kateri je bil sklenjen ključ za volitev tozadevnega parlamentarnega odbora. Sklenjeno je bilo naj odbor razpravlja i o načrtu invalfdskega zakona, ki ga je predložil skupščini dr. Bebmen. Za 4. popoldne je bila napovedana seja radikalnega kluba.
Popoldne je imela sejo tudi sekcija za pretres zakonskega načrta o osnovnih šolah, ki ga je predložil prosvetni minister Pribičevič Narodni skupščini.
Skrivnostni dogodki v Bolgariji
Nenadno izjemno stanje v Sofiji. - Ves prometretavljen. -
Hišne preiskave in aretacije. — Vesti o novih političnih umorih
in senzacijonalnih aretacijah.
prišlo v Sofijo. Govori se celo. da se je vtihotapil v prestolico Peter Abadžijev, ki je položil oeklenski stroj v cerkvi Sv. Nedelje. O izrednih ukrepih današnjega dne se širijo zelo alarmantne
vesti.	,
Blokada Sofije je trajala do 7. zvečer. Carlbrod. 2. iunija. p. Današnja nenadna blokada Sofije je izzvala povsod nemalo začudenja in razburjenja, ker mislijo, da je v zvezi z novo zaroto, ki so io odkrila oblastva in ki je baje na-periena proti vladi Cankova. Vsi vlaki iz Bolgarske so skoraj prazni in vozili so se le inozemci.
V Sofiji je bilo danes velikansko razburjenje vsled vesti, da je bil umorjen vodia makedonstvujuščih general Pro-togerov. vendar ni mogoče izvedeti nič natančnejšega. Govori se tudi. da je bil včeraj umorjen v Vidinu vodja makedonskih avtonomistov Pančo Mihajlov. V Sofiji je bilo prijetih zelo mnogo oseb. Po sedmih zvečer, ko .ie bila ukinjena blokada mesta, so bile zopet otvorjene trgovine in javni lokali. Ni tudi mogoče dobiti potrditve vesti, ki se trdovratno širi. da je bil namreč aretiran minister za javna dela Stojančev. Splošno se pričakujejo neve senzacije v Sofiji.
Solila. 2. junija, s. Policija je aretirala voditelja petih atentatorjev, ki so 14. aprila napadli kralja Borisa. Atentator se zove Kristov Bašata. Trije napadalci so rodom iz okolice Orhanija, ostala dva pa sta lz Jugoslavije došla bolgarska emigranta.
Sofija. 2. junija, s. Bolgarska brzo: javna agentura poroča, da so oblasti doznale. da se skriva v mestu večje število zarotnikov, radi česar so sklenile. da izvrše po vsem mestu hišne preiskave pred odpustom milice, ki se izvrši danes zvečer. Radi tega je v mestu ustavljen ves promet ki ie dovoljen samo s posebnimi legitimacijami.
Sofija. 2. junija, p. Ze na vse zgodaj je bila danes Sofija popolnoma blokirana. Ves promet po ulicah je bil prepovedan. Po cestah je bilo videti le_ oborožene rezervne častnike in podčast nike. ki so nosili na rokah bele trakove. Ob 8. dopoldne je prišel častnik komande mesta na vse inozemska poslaništva in iim izročil posebne legitimacije za svobodno kretanje po mestu. Legitimacije so veljale samo danes. Milica in orožništvo sta izvedla nešteto hišnih preiskav. Povsod so postopala oblastva z vso strogostjo. Kogar so dobili na ulicah brez posebnega dovoljenja, so odvedli takoi na policijo. Danes so bile vse trgovine in vse delavnice zaprte, izvzemši lekarne in pekarne. Listi niso izšli.
Z uradne strani zagotavljajo, da je bilo danes mesto blokirano, ker se ie razpustil del vojske v smislu odločitve veleposlaniške konference. Z druge stra ni oa trdijo, da so te izredno stroge od redbe v zvezi z atentatom na kralja Borisa na Arabakonaškem klancu. Pravijo namreč z vso resnostjo, da je nekaj ljudi, ki so zapleteni v napad na kralja.
Napeta situacija v pogajanjih z Grčijo
Nevarnost definitivnega preloma radi solunske železnice.
Vpliv na grško notranjo politiko.
vala naša država samo neznatne ugodnosti. Naša delegacija je seveda odloča odklonila vsako razpravo o teta
Beograd. 2. junija, s. Včeraj popoldne se je vršil plenarni sestanek naše in grške delegacije glede sklenitve zvezne pogodbe. Že na prvih sestankih so se pojavile velike težkoče, posebno v vprašaniu železniške proge Gjevgjeliia-Solun. ki je Grki nočejo prepustiti Jugoslaviji v eksploatacijo. Proga je za nas velike važnosti posebno zato. ker nas veže z našo slobodno cono v solunski luki. Na včerajšnjim sestanku so nastopili grški delegati s protipredlo-gom. da naj se ta proga popolnoma prepusti grški administraciji, dočim bi uži-
vprašanjn. Ker pa tndi grška delegacij^ ni prioravljena odnehati ri Izključeno, da bodo pogajanja deflnttivno prekinjena. Naglo prekinjenje pogajanj glede sklenitve zveze, H so pričela z najlep-. širni izgledi, bi moglo imeti usodne po-! sledice tndi za obstanek sedanje grške vlade, ki je forcirala pogajanja v nadl, da si z eventualnim uspehom ukrepi svoj položaj, ki je vse prej kakor ugoden.
Pred izročitvijo razorožitvene note
Nota je že dospela v Berlin in bo izročena tekom tega tedna. : Izredno ostre in dalekosežne zahteve. — Oster odpor nacionalistov. — Orožnja s Hlndenbur^ovo demisijo.
Berlin. 2. junija, s. Nota poslaniške konference bo te dni izročena Strese-mannu. Z ozirom na težke zahteve po razpust« raznih domovinskih organizacij in omejitvi gospodarskega življenja Nemčije piše «Deutsche Zeitung». da ne bodo imel samo zunanje političnih posledic. ampak tudi notranje politične in mogoče celo posledice za državno predsedništvo. ker se ne more zahtevati od Hindenburga. da bi razpustil razne domoljubne organizacije.
Pariz, 2. junija, k. «'Times« poročajo, da bo zavezniško noto o razorožitvi Nemčije, ki je bila včerai izročena diplo-
matskim zastopnikom zavezniških držav. izročil v četrtek popoldne angleški poslanik d' Abernon nemškemu državnemu kanclerju.
Pariz. 2. junija, k. «Paris Midi* poroča. da zahteva nota za izpraznitev koln-skega ozemlja: 1.) razpust vsega nemškega generalnega štaba; 2.) preosnovo vojne industrije v mirovne obrate; 3.) organizacijo policije na način, ki izključuje vsak vojaški značaj: 4.) onemOgo-čenia sprejemanja prostovolicev v redno armado: 5.) sprejetje načrta, po katerem bi bila mogoča takojšnja izvedba razorožitve.
-fH"
Amundsen
-3Š2-
Mučni incidenti s klerikalci
Beograd, 2. jun. p. Danes sta se s klerikalci dogodila dva mučna incidenta. Dopoldne je neka ženska povzročila pred klerikalnim klubom velik škandal. Ustavila se je pred vrati kluba, ter je pričela kričati: Sram Vas naj bo! in pljuvala na vrata. Prihiteli so stražniki ter žensko odstranili. V publiki se je raznesla vest. da gre za veliko škandalno afero, a (k> sedai ni bilo mogoče izvedeti nič natančnega.
Nič manj mučen ni bi! prizor, ki se je odigral v znani restavraciji pri Kolarcu. Tam sta bila posl. Korošec in Smodej napadena od skupine mladih ljudi. V restavraciji je nastala velika zmešnjava. Morala je intervenirati policija, da je napravila red. Dr. Korošcu in Smodej u je uspelo, da sta se pri stranskih vratih umaknila na cesto. Ta napad se v vseh krogih odločno obsoja. Napadalci so baje člani organizacije Srnao.
Aretacija bivšega madžarskega notranjega ministra
Budimpešta, 2. junija, r. Včeraj je bil are. tiran tu bivši notranji minister Benitzki. Dnevnik «Az Ujszag* je namreč priobčil članek, v katerem je naglašal, da je po iz. j«vi Benitzkega državni upravitelj sokriv umora novinarja Bele Szomogvja. Aretacija Benitzkega je izzvala v mestu ogromno sen. zacijo in bo afera nedvomno našla močen odmev v madžarski notranji politiki.
Prozorna obtožba proti ministru Lukiniču
Beograd. 2. jun. r. Danes so poslanci opozicije dir. Polič m tovariši vložili Narodni skupščini predlog za obtožbo proti ministru pravde dr. Lukiniču rad: vprašanja sekve-stra nad imetjem Turn-Taxisa. Današnja ^-Politika« navaja vse točke obtožbe, iz katerih se more razvideti, da ni ta obtožba ničesar drugega kakor reprodukcija časopisne kampanje, ki se je svoječasno vodila proti dr. Lukiniču v glavnem v spekuiativ-ne namene znanega zagrebškega trgovca Brauerja. glavnega ravnatelja .Delniške družbe za eksploatr.cijo lesa* v Zagrebu. Kakor znano, je dr. Edo Lukitrič to kampanjo v polemiki v listih temeljito pobil. No-iorično je znano, da sta obtožba sestavila za opozicijski blok dr. Miloš Markič in dr. Radakovič, o katerih se ve. da sta od po-čefka zastopala Brauerjev konzorcij, ki je hotel z malim denarjem dobiti v svoje roke eksploatacijo imetja Turn-Tarisa. Za gotovo se pričakuje, da bo dr. Luktnid v skuoščini temeljito ovrgel to prozorno obtožbo, ki ima samo emamen, uničiti ski ep o desekvestraciji imetja Tura-Taxis.
Podpis ooljske^a konkordata
Varšava. 2. junija, g. Danes je bil v pred. sedstvu ministrskega sveta podpisan fcoo kordat med Poljsko in Vatikanom.
Oslo. 2. junija, k. Vlada je sklenila, da odpošbe dve mornariški letali na Spiteberge v svrho poizvedb po Amundsenu. Po mnenju strokovnjakov se Amundsen s svojo ekspedicijo ne more vrniti z aeroplanom in bo poskušal priti peš do Spitzbergov.
London. 2. junija s. Radio-brzojavka z ladje «Fram» poroča, da so nade za povratek Amundsena zopet oživele, ker poteče šele v četrtek 14 dnevni rok, ki ga je Amundsen pred svojim odhodom sam označil. Po poročilih *Hobbyja« so ledene gore zelo mnogoštevilne, radi česar je plovba otežkočena. Dolga odsotnost Amundsena se tolmači, da sta bila aeroplana tako poškodovana, da ni bila več mogoča njuna uporaba. Radi tega je moral Amundsen potovati proti Kohimbfji, s katero možnostjo je računal že pred svojim odhodom.
Krvava drama ljubosumnosti v Zagrebu
Zagreb, 2. junija, n. Danes proti večeru se je odigral« krvava zakonska tragedija v ielezniikem uradu na tukajšnjem kolodvo. ru Sava (bivšem južnem kolodvoru). Popoi. dne je nenadoma prišla k železniškemu UTad niku Zvonkmru Cukaču njegova žena in ga je ustrelila v prsi. Mož se je zgrudil na tla in je s poslednjimi močmi zgrabil ženo za roko, da ni mogla več streljati, nakar se je onesvestil. Umirajočega so prepeljali v bol. nišnico. Policija je capadalko prijela in jo odvedla v zapor.
Pri zasliševanju jc goipa Cultačeva, ko se
je pomiril« od strahovitega razburjenja, * katerem se je nahajala, izjavila, da je stori, la svoj čin z obupa. Njen mož je baje imel razmerje z neko Pavlo W„ ki ga je prego« varjala, naj se odpeljeta v Banjaluko, kjer bosta prestopila k mohamedanski veri in se potem poročila. Mož ji je to danes sam pri. znal in ji rekel, da bo tako storil, ker mu je prijateljica grozila, da ga ubije, ako jo ne uboga. V razburjenju je Cukačeva radi tega posegla po revolverju.
Da bi ranjeni uradnik ostal pri življenju, ni nobenega upanja.
Posvetovanja Zveze narodov o Avstriji
Dunaj. 2. junija s. Jutri dopoldne se pri-* čne v Ženevi posvetovanje finančnega komiteja Zveze narodov. Na dnevnem redu je razprava o avstrijskih zadevah in v zvezi s tem razprava o nakazilu kreditnih preostankov za elektrifikacijo avstrijskih zveznih železnic. Razen zunanjega ministra Mataja se udeleži konference tudi generalni komisar Zinrnermann, ki odpotuje jutri v Ženevo z aeroplanom.
Pregovori z Run:unijo radi plovbe skozi Železna vrata
Beograd, 2. junija, p. Rumunski poslanik! Emandi je sporočil danes zunanjemu mini. stru dr. Ninčiču. da dospeta jutri v Beograd dva rumunska delegata za pregovore gledo rešitve vprašanja plovbe po Donavi skozi 2e lezna vrata. Naša vlada je imenovala tri ju« goslovenske delegate za ta pogajanja in si« cer V«so Jovaaovica. NVilf««* in Jovana Subotiča.
Velepomemben govor ministra Pribičeviča
Hrvatski seijaki y Beogradu. — Manifestacije Pribičeviču. — Bivši pristaši HRSS o Radiču. — Minister Pribičevič o političnem položaju. — Propadle nade separatistov.
Beograd, 2. junija. Včerai dopoldne je doŠIa v Beograd deputacija hrvatskih seljakov in meščanov iz. Siska in sisaškega okraja, da povabi ministra Pribičeviča na velik zbor, ki se vrši 14. t. m. v Sisku. Deputacijo je tvorilo nad 400 odposlancev, po veliki večini kmetov, med katerimi so bile tudi mnogoštevilne žene v narodni noši iz okolice Siska. Sinoči se je vršil v hotelu «Slavija» pozdravni večer. Poleg gostov in članov deputacije ter številnih Beograjčanov so se ga udeležili: ministri Sv. Pribičevič. dr. Edo Luki nič in dr. Grisogono ter mnogo poslancev SDS, med njimi dr. Pivko. Ko je dospel v dvorano minister Sv. Pribičevič s soprogo, so mu udeleženci priredili dolgotrajne burne manifestacije.
Govor bivšega pristaša HRSS.
Pri obedu je prvi govoril seljak Tomo Pavičič iz Siska, ki ie bil do pred kratkim predsednik tamošnje organizacija HRSS. V svojem govoru je naglašal, da so bili hrvatski seijaki zapeljani 'od Radiča in njegovih tovarišev, ki so kmetom brez sramu govorili, da hočejo Srbi Hrvate uničiti. Lagali so. da bodo ustvarili republiko, v kateri bi bili hrvatski kmetje samostojni gospodarji, da kralj Aleksander ni zakonit vladar in da mrzi ter preganja Hrvate. Priprostj seijaki so verovali, da je Radič pošten, kakor sto oni in so menili, da ie pravi vodja svojega naroda in naslednik Jelačiča. Stross mayerja. Gaja in drugih hrvatskih velikanov. Toda spoznali so. da so bili prevarani in da so Srbi njihovi bratje, in zato so se odrekli svoiim dosedanjim voditeljem. — Govor bivšega pristaša HRSS je bil sprejet z burnim odobravanjem.
Župnik Mato Novosel iz Siska,
star Pribičevičev soborec izza hrvatsko - srbske koalicije in bivši poslanec v hrvatskem saboru, je naglašal potrebo širie.ija liubeznj in sloge, s katerima se utriuje edinstvo. Pravi Hrvat je samo oni, ki mu ie srbstvo isto kot hrvatstvo. ker med brati ne sme biti razlike. Prvi pa nai bo 'oni. ki je najboljši. Gosp. Pribičevič želi. da bi bila Hrvatska ravno tako velika kakor Srbija, da bi se vsak Hrvat kakor v Zagrebu počutil tudi v Beogradu, Nišu in Skoplju. Kdor ne misli tako, je sovražnik našega naroda.
Seljak Josip Kozarič, stara kmečka korenina, je v svojem govoru naglašal, da sta bila nekdaj sisaški in delniški okraj naijačji oporišči hrvatsko - srbske koalicije Koalicija seje uspešno borila in dosegla svoj cilj. Hrvatski seliak ia nriprost in ga je lahko prevarati, toda težko onemu, ki ga prevari. kadar narod spozna prevaro. Hrvatsko - srbska koalicija je položila te-meli tej državi, ki jo je treba sedaj izgraditi. Hrvati moraio v to svrho ravno toliko storiti kakor Srbi in kakor bratje Slovenci. — Tudi ta govor je bil sprejet z navdušenim odobravanjem.
Govor Sv. Pribičeviča.
Za tem je govoril burno pozdravljen minister Svetozar Pribičevič. ki je podal naiprej sliko političnega razvoja prejšnjih let in naglašal, da ie Radičeva stranka morala kapitulirati s svojim pro gramom, ki je bil nasproten interesom celokupnega našega naroda in še posebej interesom hrvatskega dela našega naroda. Izprememba politike Radiceve stranke je potrdila dejstvo, da je njegova politika sleparska in prevarantska ter da je politika SDS načelna, idealna politika.
Danes gledamo plodove svojega dela in zato pozivamo, da ne verujte, kar vsak dan citate v novinah naših nasprotnikov. ki sto nas že stokrat pokopali. Naša politika zmaguje, zato s ponosom ugotavljamo, da se nam pridružujejo novi prijatelji, kj nam pomorejo izvojevati končno zmago.
Govori se, da ie Svetozar Pribičevič Zapreka sporazumu, zapreka ljubavi med istokrvnimi brati. Ko bi ne bilo njega, bj bilo vse leso. bi se cedila med in mleko, a kar je najglavnejše, radičevci bi prišli na konia Naj bo karkoli. KOto-vo je, da se radičevci počutijo slabe ii zato morajo skrbeti, da ne propadejo. Izgubili so načela in program. Pa morajo nekaj storiti, da se rešijo. Temu pa je baje zapreka Pribičevič in zato so naperili ves ogenj proti njemu.
Toda Radičevci ne predstavljajo več one slike, ki so io predstavljali in more se danes reči. da niso vec zaupniki večine hrvatskega naroda. Ako se izvedejo Oblastne volitve, kar se bo gotovo zgodilo letos do meseca oktobra, se bo pokazalo v Hrvatski, da bomo mi, ki smo za narodno edinstvo, od štirih tamošnjih oblasti imeli večino v treh. Radičevci čutijo, da se .iim majejo tla. a za vse ono, kar se je zgodilo zadnjih 6—7 let, so vsekakor odgovorni oni. ki so dajali smer oroti sedanjemu stanju m redu v državi. Vprašati pa je treba, ali je do-stoino za strarko, ki ima še vedno 60 mandatov, da dela odgovornega za vse v državi enega samega človeka, m sicer ne samo za to. kar dela in kar spada v kompete.ico njegovega dela, nego tudi za to. kar delaio drugi in na kar nima novebenega vpliva.
Glavna težnia nasprotnikov ie danes, da bi zrušili, kar ie dovedlo do zmage Narodnega bloka. Zato govore, da so za sporazum, nočejo pa ga s Pribičevičem. To pomenja, da danes nočejo s Pribičevičem. jutri Pa ne bodo hoteli s Pašl-čem! Narodni blok ima danes y skuP' ščini ateUiitno -v^oo, in
sov tudi takrat, če se verificirajo vsi radičevski mandati. Zato je treba razbiti ta blok. izključiti samostojne demokrate, da bi bila večina odvisna od Radi-čeve stranke!
Uspeh te taktike bi imel za posledico, da bi se omajana Radičeva stranka povrnila v oni gospodujoči položaj, ki ga je zavzemala za Davidovičeve vlade. Nova vlada, homogena radikalna ali radikalno - radicevska bi bila namreč odvisna od Radiča in ne bi mogla živeti brez njegove stranke, kakor nI mogla DavMovičeva vlada. To so naivne špekulacije.
Reči moramo PO svojem globokem pre pričanju, da je absolutno izključena vsaka nada onih. ki mislijo, da se more tako ustvarjati sporazum, da se morejo postavljati osebna in strankarska vprašanja kot pogoj za sporazum. Zagotoviti morem, da ie ministrski predsednik Pašič vsakokrat rekel gosp. Pavlu Radiču. kadar je bil pri njem, da se sporazum ne more tako ustvarjati, ako se postavijaio osebni in strankarkl pogoji, posebno pa ne tako, da se postavlja kot pogoj Izključitev samostojnih demokratov. (Burno odobravanje in vzkliki.)
Radičeva stranka je še vedno ista stara stranka z isto konstrukcijo hi Istim vodstvom. Delati sporazum s to stranko, se pravi delati sporazum z vodstvom te stranke, z njenim predsednikom, ki je v zaporu radi kršitve zakona o zaščiti države. Ako so radičevci iskreno mislili in res izpremenili svojo politiko in ne samo taktiko, bi ne menjali samo svojega programa, nego tudi svoje vodstvo. ki je bilo vedno nasprotno politiki, katero hočejo baje voditi radičevci sedaj.
Mi zahtevamo, da se v dejanjih pokaže nova politika. Nai gospodje povedo, kar govtorijo v političnih beograjskih krogih, tudi doma. Nai hrvatskemu se-ljaku razjasnijo, da je bila prejšnja politika pogrešna in naj se pred njim izjavijo za edinstvo naroda istokrvnih bratov Srbov. Hrvatov in Slovencev! H>>-čemo. da se vodi v Beogradu ista politika kakor doma, oziroma doma ravno taka. kakor v Beogradu. Ko bodo radičevci tako govorili, bodo pokazali, da so v resnici izpremenili svojo politiko, ker se taktika more menjati, ako se ne izpremer.i duša, politika pa se ne more menjati ako se ne izpremeni duša.
Mislim, da smo s svoiim delom dokazali, da nismo nobena zapreka sporazumu. Razlika je ta, da mi sporazum glo-bokeiše pojmujemo kakor oni. ki ga imajo samo na jeziku. Mi zastopamo veliko misel edinstva in ako smo eno. ne more biti nikogar, ki gospoduje, temveč morejo biti samo enaki. Zato ni treba nobene pogodbe med Srbi in Hrvati, cajti, ako bj se sklepala pogodba, bi bili vedno močnejši in slabejši. naša ideja Pa ie. da bodimo vsi enaki Hrvat kakor Srb in Srb kakor Slovenec. (Burno odobravanje.)
Naša ideja je, da naj ima vse,kar ima Srb. tudi Hrvat in da se isto da tudi Slovencu, ki jih je samo milijon v tej državi, medtem ko je Srbov in Hrvatov nad 10 milijonov. A za nas ni merodaj-no število. Naš program in naša zahte va je, da morajo tudi Slovenci imeti iste pravice, kakor Hrvati in Srbi. (Živahno odobravanje.) Naša ideja je, da se vsak Srb mora s ponosom zvati Hrvata ali Slovenca, vsak Hrvat in Slovenec pa Srba. Tako globoko pojmovanje narodne misli inore preroditi našo državo ln ustvariti velik narod. Vsa naša naloga je, da se ta velika narodna misel ustva ri in da se ne cepimo v male skupine, plemena in pokrajine, pač pa stvorimo velik narod na jugozapadu Evrope z veliko kulturo ki bo dala pečat napredku sveta v tem delu Evrope. (Bumo odobravanje.) To zovemo mi jugosio-venstvo in ta ideja zmaguje in je že zmagala pri volitvah 8. februarja. V svojem zmagovitem pohodu se ne bo ustavila, ni je sile, ki bi jo zadržala!
Ko gledamo različne izpremembe v naši politiki, vidimo samo zmago te velike misli, ki ji služImo zlast! samostojni demokrat! kot hrabra vojska. (Burno odobravanje.)
Naš narod zahteva stalno, sigurno, narodno politiko, ki se ne menja vsako leto. ker je samo v tej stalnosti jamstvo, da bo zmagala končno naša državna stvar.
Stojimo pred veliko zmago te naše dr žavne in obenem narodne stvari, ki le tudi stvar sporazuma, stvar edmssva Srbov, Hrvatov hi Slovencev.
Govoru ministra Pribičeviča ie sledi lo navdušeno ploskanje in vzklrkanje: Živio Svetozar Pribičevič!
Ko je minister zapuščal dvorano, so ga delegati med burnimi ovacijami dvignili na rame ter potem spremljali med prepevanjem narodnih himen do njegovega stanovanja. Manifestacije hrvatskih kmetov voditelju SDS so napravile v Beogradu najgloblji utis.
Zakon o Državni obrtni banki
Narodni skupščini ie bi! te dni predložen naslednji zakonski načrt o Pooblaščeni državni obrtni banki.
Cl. 1. Kraljevska vlada se pooblašča, da pristopi k ustanovitvi Pooblaščene državne obrtne banke, ki naj daja obrtnikom čim povoljnejše kredite in omogoča snovanje drugih ustanov v slično svrho. Začetna glavnica znaša 40, 000.000 Din, od katere * plači: država <50%. Ta glavnica- se ima
vplačati najdalje do konca i. 1927. V to svrho bo finančni min. vnesel od L 1926. dalje potrebne svote v državni proračun, kolikor ne bodo zadostovali dohodki državne razredne loterije, ki so stavljeni na razpolago ministrstvu trgovine in industrije v svrho podpiranja obrti. Ostanek družbine glavnice vplačajo zasebniki Način vplačila predpisujejo družbina pravila.
Čl. 2.) Banka se naziva »Pooblaščena državna obrtna banka« (Povlaščena Zemalj-ska Zanatska Banka) v Beogradu. Delokrog b.inkinega poslovanja predpisujejo pravila. Banka se oprosti plačanja vseh državnih in občinskih taks ter davkov na delo in imovino kakor tudi vseh državnih in samoupravnih do klad. Država se odreče pravici na dividendo, ki bi ji pripadala po vplačani glavni oi.
Čl. 3. Kraljevska vlada vrši nadzorovanje nad celokupnim bankinim poslovanjem preko ministra trgovine in industrije. V to svrho se postavi s kraljevskim ukazom na predlog ministra trgovine in industrije stalen komisar, ki bo neposredno izvrševal nadzorovanje ter prisostvoval vsem sejam upravnega odbora in občnim zborom delničarjev. Plača komisarja katero določi minister trgovine in industrije, se bo dajala iz bankinih sredstev. Ako komisar ugotovi, da je kakšen sklep upravnega odbora ali zbora delničarjev protiven družbinim pravilom ali državnim zakonom, ima pravico sistiratl sklep ter je dolžen o tem takoj obvestiti ministra trgovine in industrije, ki v roku petih dni končnoveljavno odloči o zadevi.
Proračunski predlog za 1925-26
Finančni minister je predložil Narodni skupščini proračunski načrt z načrtom finančnega zakona za 1925.—1926. V glavnih obrisih je načrt naslednji:
Stroški so predvideni v skupni vsoti 11„910,000.000 Din in so razporejeni tako-le:
1.) Vrhovna državna uprava 1 milijarda 76,152.608.93 Din. 2.) Ministrstvo pravde 279,208.955.13 Din. 3.) Ministrstvo prosvete 740, 587.103.77 Din. 4.) Ministrstvo ver 115,164.387.05 Din. 5.) Ministrstvo notranjih del 606,704.965.97 Din. 6.) Ministrstvo narodnega zdravja 317,181.777.55 Din. 7.) Ministrstvo zunanjih del 227,552.209.45 Din. 8.) Finančno ministrstvo 1 „767.192.398.04 Din. 9.) Ministrstvo vojske in mornarice 2 milijardi 248,259.366.40 Din. 10.) Ministrstvo gradb 474,047.781 Din. 11.) Prometno ministrstvo 2„234,578,987.36. Din. 12.) Ministrstvo pošte in brzojava 409 mi-liio.iov 598.192.19 Din. 13. Ministrstvo kmetijstva in vod 277,201.605.45 Din. 14.) Ministrstvo šum :n rudnikov 359 milijonov 872.510.61 Din. 15.) Ministrstvo trgovine in industrije 91,681.193.35 Din. 16.) Ministrstvo za socijalno politiko 459.984.557.44 Din. 17.) Ministrstvo za agrarno rslormo 75,388.658.18 Din. 18.) Ministrstvo za izenačenje zakonov 642 tisoč 742.13 Din. 19.) Proračunski rezervni krediti 140,000.000 Din. Skupni stroški 11 „910.000.000 Din.
Dohodki so predvideni via podlagi že doseženih rezultatov v enaki skupni vsoti 11 „910.000.000 Din, tako da je v proračunskem predlogu doseženo popolno ravnotežje. Dohodki so razporeje nj tako-le:
Carina in stranske carinske takse 1 „690.000.000 Din. Trošarina za takse 1. ,810.000.000. Monopoli 2.,468,050.000. Dobiček pri denarju 163.000.000. Davek na poslovni promet 225.100.000. Prometne ustanove 2„462,850.000. Poštna hranilnica in čekovni zavodi 15,000.000. Invalidski davek 140,000.000. Komorske doklade 70,000.000. Izredne dcklade (500 % in 30 %) 500.000.000. Državna imetja 235,000.000. Davki 910,000.000. Državno gospodarstvo 1„120,000.000 Razni dohodki 101.000.000. Skupni dohodki 11,910,000.000 Din.
Okrog pogajanj z Grčijo
Poročali smo pred par dnevi podrob neje o poteku pogajanj z Grčijo. Ze iz onih podatkov je odsevalo s precejšnjo določnostjo, da stvarno pogaiania ne stoje na ugodni točki in da so nasprotja med našim in grškim stališčem selo velika. Grški delegatje so se v vseh najvažnejših problemih morali obrniti v Atene po nove instrukcije in sedaj pola goma prihajajo v javnost vesti, ki ka žejo, da v Atenah zares vztrajajo na odklonilnem stališču.
Ozadje teh težav glede sporazuma je velikega pomena za razumevanje tega spora. Grčija je vezana, da nam da posebno cono v solunski luki od I. 191 ko je sklenila zvezo s takratno Srbijo Takrat se je medsebojno razdelila Ma kedonija. tako da so v glavnem Grki dobili, kar so imeli zasedenega, in prav tako Srbi. Takrat je šlo Srbiji predvsem zato. da dobi prost izhod do mor ja in se reši avstrijskega oklepa, zato ji je v pogodbi Grčija dala pravo do posebne cone v Solunu. Takrat pa je bila še Bolgarija obema skupen sovražnik in to močan: s tem. da je dala Srbiji pravico v solunski luki, je Grčija sploh šele rešila zase Solun, sicer bi ga ji bila vzela Bolgarija. Saj so bolgarske čete tekmovale z grškimi, da bi bile pred njimi v mestu in ko se je pogodba sklepala, je stala bolgarska armada še vedno ob dolnji Strumi in še precej zapadneje od nje. tako da bi mogla v par urah ogrožati sam Solun.
Od L 1913. do danes se je položaj na Balkanu temeljito spremenil. Bolgarija je ostala druga najmanjša država na Balkanu. Grčija se je povečala le malo a je pokazala ob raznih prilikah toliko notranjih slabosti in vojaške nesposobnosti, da sosedom ne more vlivati resnega respekta pred seboj. Toda ona mala Srbija iz L 1913- država, ki se .ie
borila še za svojo eksistenco in ji je bila cona v solunski luki prvo okence v svet. ta Srbija se ie razširila v veliko kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. katere teritorij sega daleč proti severu in zapadu in ki igra danes na Balkanu in v srednjem Podonavju odlično vlogo. To je država, ki predstavlja vse večjo vojaško silo in ki ima politično. kakor tudi ekonomsko vse drugačne ambiciie nego ona mala Srbija iz leta 1913. Tej povečani Srbiji je se-eda Solun vse kaj drugega.
In v Atenah so pričeli sedaj z drugačnimi očmi gledati na razmerje z Jugoslavijo. Postali so nanio v največji meri ljubosumni. Začeli so se naravnost bati srbske cone v Solunu, ker so jo pričeli smatrati za nosnovo jugoslovenskih političnih aspiracii na makedonsko primorje, in na Solun. Ko so se Srbi de-finitivno ustanovili v Makedoniji, so Grki. v strahu za svoje interese v južni Makedoniji pričeli sedaj proti Srbom samim iskati zavezništvo pri — Bolgarih samih.
Ta grški strah pred Jugoslavijo, bojazen za Solun, strah radi bodoče jugoslovenske iredente v grški Makedoniji je vzrok, da so postali v Atenah skrajno nezaunni napram Beogradu v vseh stvareh, ki se tičejo Soluna in grške Makedonije. Zato se je koncentriral grško-jugoslov. sporazum baš okrog naše cone v solunski luki in okrog železniške proge Djevdjeliia-Solun. ki se zdi Grkom kot vtelešena naša ekspan-zivna težnja proti Solunu. In baš vsled tega je treba reči. da so izgledi za kompromis v teh vprašanjih zelo slabi. — Spremenjena situacija, kakor smo io očrtali. je spremenila temelje grško-srbski zvezi. Tu se nahajamo nedvomno na eni od točk. ki je izvor večjim konfliktom bodočnosti.
Pred desetimi leti
Przemysl — zopet avstrijski.
Pred desetimi leti, pričetkom junija 1. 1915. ni bilo prijetno pri srcu onim v Avstriji, ki so trepetali nestrpnosti, pričakujoč rusko-srbskega osvobojenja že prvo leto vojne. Nemško-avstrijski prodor ruske fronte, ki se je izvršil začetkom maja ob Dunajcu med Gorlica-mi in Tarnowom. je kazal svoje katastrofalne posledice v vedno strahotnej-šem razmerju. Preko Karpatov so prodirali Nemci in Avstrijci že tja proti Dnjestru. na srednji Galiciji pa so se že bližali Sanu. Bilo je še upanje, da se morda vendarle ustavijo na Sanu in tam ustavijo nemško-avstrijsko poplavo; toda dne 3. junija so centralne armade zopet zavzele Przemysl, ki so ga bili Rusi dobili dne 22. marca 1915. Sedaj je postalo jasno, da se tudi tu ne bodo mogli ustaviti Rusi. da ie fronta na Sanu. kjer so že enkrat Rusi tako slavno odbili ofenzivo centralnih sil. nemogoča z zopetno osvojitvijo Prze mysla je postalo jasno, da je tudi v vzhodni Galiciji Avstrijcem in Nemcem odprta pot . . . To so bile strašne perspektive. in junij se je pokazal potem v še strašnejši obliki.
Politične beležke
+ Intrige »Slovenca«. Pod tem na-
siovom piše radikalna »Samouprava« od 30. maja nastopno? Glasilo slovenskih klerikalcev »Slovenec« je dvakrat poskušalo onemogočiti znane in preizkušene sodelavce predsednika vlade, ugledne radikalne prvake, v nadaljnem njihovem delu, trudeč se. da dokaže obstoj nezaupanja in nesloge med g. Pašičem in nekaterimi radikalnimi prvaki. Tako piše »Slovenec« o nekakšni borbi, ki da je nastala v radikalni stranki vsled pritegnitve radičevcev k delu — za konsolidacijo države. Ker ta list ponavlja te trditve, smo dolžni povda-riti. da vlada v radikalni stranki in v radikalnem klubu enodušnost v vseh vprašanjih, ki prihajajo na dnevni red v svrho reševanja, pri čemer g. Pašič kot vedno vživa nepodeljeno zaupanje vseh radikalnih poslancev in njihovo popolno podporo v svojem delu. — Ako bi »Slovenec« to citiral iz »Samouprave«, bi mu ne bilo treba objavljati fal-zifikatov!
-+- Nova »Siovenčeva« falzifikacija.
Parkrat smo žc ugotovili, da »Slovenec« objavlja izmišljene izjave in vesti beograjskih listov in da prinaša svoje falzifikate kot posebno senzacijo. Kljub temu, da smo ugotovili falzifikatorsko početje škofovega lista in da na naše ugotovitve ni reagiral, ic v nedeljo objavil pod naslovom »Kaj sodi o položaju glasilo radikalne stranke« nov fal-zifikat kot »izvirno« poročilo iz Beograda, datirano s 30. majem. V tem poročilu pravi, da piše sobotna »Samouprava«, da je Pašič obvestil po svojem poslancu Radiču, da je dal svojo izjavo o nezaupanju in zavlačevanju pogajanj ž njim radi tega, ker je bil lažnji-vo informiran od samostojnih demokratov. Nadalje trdi poročilo po »Samoupravi«. da je pričakovati ostre kampanje v Cicvaričevem »Beograd-skem dnevniku« proti dr. Markoviču in Kojiču. v »Reči« pa proti Jovanoviču, kar nai bi bilo poslednji adut Pribiče-vičevcev, preden končno polože orožje pred sporazumom radikalov* jn radičevcev. Vsi, ko so prepričevali Pašiča, da je delo v skupščini mogoče brez radi-ečvcev, so slabo kombinirali. Zato so mogoči samo 3 izhodi: ali bo Pašič sklenil sporazum s Hrvati in delal v skupščini, ali pa bo sporazum odlašal, vsled česar postane kriza neizbežna in možna le homogena radikalna vlada, ki bi končala s sporazumom, ali pa, da pride na vlado Davidovič s Hrvati, ako
bi radikali kombinacijo omogočili. — Ugotavljamo, da je vse navedeno popolnoma potvorjeno in da radikalna »Samouprava« tega ni pisala niti v soboto, niti v nedeljo in sploh nikdar ne. Škofov list je ponovno namenoma falzifi-clral izjavo radikalnega glasila »Samouprave«, ki sploh v navedenem smislu o položaju nikdar pisalo ni. Škofov list si je celo poročilo izmislil in ga prinaša kot citat iz »Samouprave«, česar doslej tudi najzakotnejši revolver-žurnali niso uganjali. Ta posel je ostal prihranjen klerikalnemu glasilu, kar navajamo kot ponoven dokaz klerikalne novinarske nemoralnosti. pri čemer seveda nima niti najmanjšega pomena, da bi se spuščali v vsebino njegovega falzifikata.
+ Borba za slovenski jezik. «Slove-nec» pravi, da ne bo nikdar odnehal od zahtev po popolni enakopravnosti slovenskega jezika, ki da se mu hoče odvzeti. Klerikalci lomijo po donkišot-sko kopja za sloveski jezik v Jugoslaviji. kier mu je zajamčena vsa možnost za nadaljnji razvoj. Sedaj, ko ni potrebe in nič ne riskirajo, branijo slovenski jezik, pod Avstrijo pa seveda niso bili tako navdušeni Slovenci. Takrat so bile v šenklavški stolnici vsako nedeljo še nemške pridige, ki so jih odpravili šele po prevratu !. 1918. Niti tam niso skrbeli za uveljavljenje slovenščine. kjer so imeli izključno sami odločilno besedo!
+ Homogena radikalna vlada. Na vest cPolitike«. da bo prišlo do homogene radikalne vlade, ki naj bi tvorila prehod k RR-vladi in ki naj bi izvedla verifikacijo anketiranih mandatov Radi-čeve stranke, odgovarja «Reč», da se bo moglo iz razvoja dogodkov videti, da je «Politika» popolnoma nepoučen list. kakor se je videlo tudi doslej, ko se je zgodilo vse nasprotno, kar je trdila «Politika».
-fRadičevci in samostojni demokrati. Nedeljska »Reč« ugotavlja v svojem uvodniku, da radičevci zato ne morejo videti Sv. Pribičeviča, ker so dogodki potrdili vsa pričakovanja samostojnih demokratov. Sramujejo se, ker samostojni demokrati niso bili take budale kakor oni. Od jeze se tresejo, ker 20 mandatov SDS pomenja za Jugoslavijo več kakor pa njihovih šestdeset. Zato so prenehali radičevci preklinjati radikale. Njihove pšice so naperjene samo na sam. demokrate, ker smatrajo, da se bodo preporodih, ako se sam. demokrati umaknejo iz vlade. Če tudi so radikali odločihiejši faktor v Narodnem bloku, zvračajo radičevci vso režimsko odgovornost na sam. demokrate. Samostojni demokrati, pravi »Reč«, nimajo razloga, da bi ne nosili te odgovornosti. ako to baš toliko ugaja mirotvor-njm gardistom. Stoje jim vedno na razpolago. ne smejo pa sam. demokratom podtikati tendenc, ki jih nikdar niso imeli. Člankar ugotavlja, da Radičev »Dom« vali krivdo za vse radičevske stiske na Pribičeviča. kakor da bi bil odgovoren za vse ministrske portfelje. To plitko podtikanje pa ne vžiga več, ker se samo demantira ob vsakem koraku. Pribičevič menda ni atlas, ki drži celo nebo Jugoslavije na svojih plečih! _
Razprava brez glavnega krivca
Rumunski Čaruga na zatožni klopi.
Rumunski Čaruga se piše Terente in jc bil zadnje tri leta strah in groza ob-donavskega prebivalstva v Rumuniji. Zlasti strašno in neusmiljeno je gospodaril ob izlivu Donave v Črno morje. Bil jc strah ne le domačega prebivalstva. ampak tudi orožništva in vseh varnostnih organov ter je dobil radi tega pridevek «kra!j močvirja®.
Pred približno letom dni so dobile oblasti Terenta v roke. Po vsej Rumuniji je takrat zavladalo nepopisno veselje. saj je vsakdo upal. da bo njegove strahovlade sedaj konec. Obenem s poglavarjem rumunskih razbojnikov so orožniki prijeli še pet Terentovih tovarišev. Veselje nad to srečo pa je bilo zelo kratko. Terente je neko noč izgini! iz zapora kakor da ga je požrla zemlja. Oblasti so uvedle preiskavo, toda mu niso več mogle priti na sled. Zato so tem bolje zastražile njegovo tovirišijo, katero so preiskovalni sodniki pridno izpraševali. meneč, da se jim mogoče posreči izvabiti kako tajnost iz razbojnikov. Toda zasliševanja niso prinesla ničesar v tem oziru. Razprava proti Terenti se mora sedaj vršiti v odsotnosti glavnega obtoženca.
Medtem ko se začenja razprava proti Terentovi družbi, pa prihajajo iz inozemstva čudne novice. Rumunski listi pišejo, da se je razbojnik srečno otresel zasledovalcev in da se nahaja nekje daleč od domačih krajev, kier se je baje poročil z bogato žensko, kateri ie imponiral niegov pogum. Ta ženska je multimilijonarka. čemur se ni prav nič čuditi, ker je naposled tudi Terente milijonar. Njegovo premoženje, katerega je nakradel, je tako ogromno, da se sploh ne da oceniti.
Terente bo radi svojih zločinov nedvomno obsojen na smrt. toda če ga ne dobe varnostni organi kmalu živega v roke. ne pomeni ta obsodba nič. Prebivalstvo v okolici Braile trepeče zopet v strahu, da ne bi se Terente vnovič pojavil ter skuša! z novimi zločini dokazati oblasti, da je napram njemu brez moč!.
Kupujte srečke
za sokolski Tabor)
ran i:
Veličastne jugoslovenske
manifestacije v
Beograd je doživel za binkoštne praznike od prevrata sem eno največjih manifestacij državnega in narodnega edinstva. Pokazal ie pravo jugosloven-sko lice. Veličastni dnevi so pričali, da državno in narodno edinstvo ni samo prazna fraza, amoak da živi v istini v srcih in dušah velike večine našega tro-menega naroda. Nedeljska manifestacija .ie bila obenem zadnji memento vsem jdevetnikom našega edinstva ter dokaz, da ima iugoslovenska ideia neustrašne oobornike v vseh delih naše države, ki so pripravljeni s svoio krvjo braniti, kar so ustvarili stotisoči padlih juna-kov.
Že v soboto v popoldanskih urah so <;e poiavile uniforme Orjunašev na ulicah v Beogradu. Prihajali so posamezniki. na tudi v skupinah člani Or.iune iz vseh strani. Prvi večii transport ie Prispel v soboto popoldne. Bili so to Or-junaši iz Dalmacije in Bosne, ki so prispeli s posebnim vlakom v impozant-nem številu nreko tisoč z dvema godbama. V nedelio zjutrai so se pripeliali posebni vlaki iz Hrvatske in Vojvodine ter Orjunaši iz Južne in Severne Srbije Žal. da se je transoort iz Slovenije toliko zakasnil, da se je morala svečanost precej omejiti. Vsled tega se ie vršilo razvitie prapora beograjskega oblastnega odbora in palilulske mestne organizacije brez prisotnosti organizacij iz Slovenije. Posvečenie se ie izvršilo pred Vaznesensko cerkvijo v navzočnosti predsednika Direktoriia doktor Liube Leontiča in vseh članov glavnega odbora Orjune ter delegatov vseh nrganizacii in celokupne beograjske Onune. Obred ie izvršil prota Vazne-seriske cerkve, ki je imel na mnogošte-ilne Oriunaše krasen nagovor. Šele noldne ie prispel transport Orjune iz Sloveniie. preko tisoč članov in članic z železničarsko godbo iz Liubliane in domžalsko godbo.
Takoi po prihodu Slovencev se je formirala sijajna povorka. ki je obšla vse večje beograjske ulice. Na čelu je jezdila orjtmaška konjenica s fanfaro na koniih. Za konienico so korakali do-brovolici z zastavo beograiske organizacije dobrovoljcev. Med njimi ie bilo opaziti mnogo sivih starčkov, sobcreev velikega kralja. Petra Karagjorgia-Mrkonjiča. Sledile so črne zastave Or-iune. ki so spominjale na naše neodre-šene brate iz Italije. Avstrije. Madžarske in Grške. — Za njimi je korakal direktorji in člani glavnega odbora Orjune pod vodstvom dr. Leontiča. nato oa nepregledna vrsta praporov iz cele države. 86 do številu. Za niimi oa so korakali strumni bataljoni akcijskih čet. stari in mladi borci, večkrat odlikovani in preizkušeni v borbi. Nato zopet lepo število Oriunašev v kroju in narodnih nošah, med katerimi so se posebno odlikovale slovenske, slovaške, hrvatske in srbiianske. V sprevodu se je opazilo posebno veliko število hrvatskih seliakov in seliakinj, in tudi Radičeva roistna občina je bila častno zastopana. Narodnim nošam so sledili nepregledni batal.ioni Oriunašev v civilu. Sprevod ie bil povsod navdušeno pozdravljen.
Več tisočglave množice so se končno zgrnile pred spomenikom kneza Mihaj-!a. nakar se ie pojavil na balkonu Narodnega pozorišta celokuoni Direktorij in glavni odbor Orjune. Imenom Beo-2rada je pozdravil naciionaliste predsednik beograiskega oblastnega odbora inž. Radojlovič. Njegovemu govoru je sledil živahno aklamirani govor predsednika Direktoriia dr. Leontiča, stare-
ga predvojnega naciionalista. nato pa sta izpregovorila še književnik Viko Bartulovič in zastopnik nacionalistov Južne Srbije Hadži-Popovič. Krasno uspelemu mitingu je sledil defile akcijskih čet pred univerzo, ki ie izpadel najsijajneje.
Zvečer ie bila slavnostna otvoritev kongresa Oriune v prostorih «Kola srp-skih sestara® in so se izvolili odseki za podrobno delo. Zabave v «Bristolu» in «Ur?.niji» so bile odlično obiskane.
V pondeljek zjutraj ie odšla 120 članska deputaciia z orjunaško godbo iz Sučurca v Dalmaciji na grob Neznanega vojaka na Avalo. kjer ie položila krasen venec. Večia deputaciia ie odpotovala tudi v Topolo. da se pokloni ma-nom kralia Osvoboditelja. Na kraljev poziv je odpotoval v Topolo tudi celo-. kupen Direktorij in vsi predsedniki oblastnih odborov Orjune. kier jih ie kralj sprejel v posebni avdijenci. V pondeljek. dne 1. junija, na obletnico trboveljskih dogodkov, se ie vršil v Vazne-senski cerkvi svečan parastos v Trbov-liam padlim Orjunašem br. Šlaipahu, Žnidaršiču in Boltavzarju. Ob tei priliki je imel prota lep patri.iotičen govor, v katerem je poveličeval naloge Orjune in junaško smrt padlih idealistov.
Včerai ie kongres nadaljeval delo. večina Oriunašev pa je odšla tekom noči nazai v svoje kra.ie. Pomembno je tudi, da so bili številno zastopani tudi Jugo-sloveni iz Italije, Avstrije, Madžarske in Grške.
vatske književnike, ki bodo. kakor kaže, še najprej odstranili sporazum med srbskim in hrvatskim delom istega naroda. Zborovanje SKZ je torej razveseljivo tudi iz ozirov našega edinstva.
mrmrn i| a n u u POTOPCm PODDO
□	Kr-p . g Etamin
□	SdSene
A Din 375*-£ Din 280*-is Din 480-
□	Poglejte si fcrszobvezno 1
g p. Magdič, Ljubljana.
□□□□□DnDaoanaDaaooooa3Doonoc
Občni zbor r,Srpske Književne Zadruge"
«Srpska Književna Zadruga» v Beogradu je imela prošli teden letošnji občni zbor v prostorih druge beograiske moške gimnazije. Predsednik zadruge dr. Sreten Stojkovič je otvoril zborovanje s primernim nagovorom ter ie posebno prisrčno pozdravil navzočega zastopnika «Hrvatske Matice® iz Zagreba dr. Bazalo in predsednika «Srpske Matice« iz Novega Sada, ravnatelja Vrhov-ca.
Ko je bilo prečitar.o tajniško letno poročilo. se je začelo razpravljati o programu Književne Zadruge za prihodnie leto. Navzoči so kritizirali zadrugino literarno delovanje v zadnjem poslovnem letu. Voiislav Ilič ml. je podvrgel ostri kritiki zlasti Šanticev prevod Schillerie-vega «Tella». Ostro ie govori! tudi o Vašičevem romanu «Rdeče megle® ki ie izšel v zadnjem kolu izdani Književne Zadruge. Končno so prešli zboroval-ci k debati o prevodu «Kamleta», katerega ie založila Zadruga lani in radi katerega ie nastala velikanska javna polemika. Prevod je namreč izzval očitek, da je prevajalec (pesnik Sima Pan-durovič) prevel cele odstavke po rokopisu drugega prevajalca istega dela, dr. Stefanoviča.
Proračun Srpske Književne Zadruge za nastopno leto znaša 2,771.270 Din ter ie bil soglasno odobren. Ta občni zbor .ie bil posebno važen radi stikov med srbskimi in hrvatskimi književniki. Dr. Bazala ie namreč izrazil svoje veliko veselje nad uspehi Književne Zadruge ter ie izjavil, da .ie «Hrvatska Matica* v Zagrebu pripravljena stopiti1 v stike s «Srpsko Književno Zadrugo®, kakor ie to delala že pred vojno. Rekel ie tudi, da stavi mnogo upov na srbske in hr-
■ OPOBCTSSOBOPCSiOr^HCDI
Ob:/. 1/9 Q
se vršijo predstave v poletnem času v Elitnem Rlirs Matica. BCioioooacssoBcsosoa
KOZI
ELITIII
IKIRTICH
TEI.EFON 124.
Predstave v poletnem Času ob 4., pol 8. in 9.
Samo že danes in jutri.
VI. veliki 6sumont-!ilm — Pariš:
Prekrasna drama v 10 dejaniih po »v«tovroxnanem romana slovitega X A V 2 E B MONTEPINA — „LA POBTEUSE DE PA!N". — Film poln razkoinosil, ljubezni ln ma£6evanja usode. — Krasna vsebina Izvanredna Igra prvovrstnih francoskih Igralcev.
Izven programa: Gaurcont-ionrnal St 36.
Velikansko zborovanje stanovanjskih najemnikov
Maribor, 30. majr.
Sinoči ie bila velika Gotzova dvorana z galerijami vred natlačeno polna mariborskih stanovanjskih najemnikov, osobito iz nižjih slojev, ki so se udeležili iavnega zborovanj"., sklicanega od Društva stanovanjskih najemnikov za Maribor in bližnjo okolico.
Društveni predsednik, postajenačelnvk M oh o rk o. ie natančno poročal o vseh važnih določilih novega stanovanjskega zakona in o dosedanjih prizadevanjih društvenega odbora, da bi se potom po-gaianj in skupnih posvetovanj z Društvom hišnih gospodarjev po možnosti omilile najhujše trdote novega zakona vsai za najrevnejše in naiboli prizadete sloje. Podpredsednik profesor dr. P e r-havc ie poliudno in za vsakega razumljivo" razložil, kako se pravilno izračuna nova najemnina, katero smeio hišni gospodar.ii zahtevati od 15. maia naprej od svojih najemnikov.
Po daljši debati se niso sprejele ni-kake resolucije, ampak so se označile smernice enotnemu postopanju najemnikov Dri nogajanju za določitev nove naiemnine. K osnovni naiemnini. t. i. »čisti« najemnini iz meseca julija 1914 v dinarski veljavi in pomnoženi s 6 bodo naiemniki v Mariboru plačali samo še 37 % za občinske naklade, in sicer na Dodlagi po davčnem oblastvu ugotovljenega Povprečnega najemninskega donosa hiše za leti 1923. in 1924. Ta povprečna najemnina zadnjih dveh let tvori namreč podlago za določitev občinske naklade za vsako izmed let 1925. in 1926., kar hišni gospodarji lahko posnamejo iz uradnih plačilnih nalogov, ki jim jih ie dostavil mestni magistrat mariborski tekom meseca maja. Od teh 37 % odpade 20 % na gostaščino, 12 % na vodarino in 5 % na kanalsko pristojbino v ulicah, kier je kanalizacija izvedena. sicer se za teh 5 % znižaio občinske naklade.
V sosednih občinah letos še menda nI dovolieno pobiranje občinskih naklad, preišnia leta Pa so znašale naklade v Studencih 8 %. na Teznu 4 %, na Po-brež.iu 4 % in v Novi vasi 20 °fc. pri čemur so ostale najemnine do 200 dinarjev proste.
Raznih »postranskih® pristojbin, ki so iih nekateri hišni gospodarji uvedli v zadnjih letih v različni višini za odvoz smeti in greznice, za čiščenje in razsvetljavo stopnic ter za dimnikar.ie, naiemniki zanaprej ne bodo plačevali, ker k tema niso po z?knnu obvezani.
Zastopnika invalidov in starih penzi-jonistov bivše iužne železnice sta se v vehementnih besedah izrekla proti vsakemu povišanju najemnine, ker pri dosedaniih. sramotno nizkih prejemkih tudi naimanišega povišama ne prenesejo Na uvidevnosti hišnih gospodarjev je! da teh naibednejših ne tirajo v obup, ki bi utegnil imeti nedogledne posledice.	_
Izlet zdravnikov Slovenije v Rogaško Slatino
V	soboto, dne 30. maja popoldne je po zdravila Rogaška Slatina v svoji sredini zdravnike iz raznih krajev Slovenije, ki so na povabilo »Slov. zdravniškega društva® v Ljubljani prihiteli v to najlepše in najbolj moderno urejeno zdravilišče cele naše drža. ve. Vštevši rodbinske člane bilo Je vseh okoli 120. Po dohodu popoldanskega vlaka so se takoj sestali delegati vseh zdravniških društev, ozir. organizacij Slovenije v pisar, ni zdraviliškega ravnateljstva, kjer se je obravnavalo vprašanje zveze vseh slovenskih, zdravniških društev. Zvečer oh pol 9. so se znašli vsi gostje»zdravniki v restavracijski dvorani Zdraviliškega doma na zabavnem, prijateljskem sestanku. Godbeni orkester, ki ga je zdravniško društvo pripeljalo s se. fcoj iz Ljubljane, kakor tudi njihov pevski zbor, sta največ doprinesla prijetni zabavi in nudila s svojo eksaktnostjo izvanreden užitek. V prijetnem razpoloženju je le pre. hitro potekel večer.
V	nedeljo predpoldne so si ogledali zdrav,
Halo!	Halo!
Kdo tam? Tnkal LJUBLJANSKI DVOR
k
i n o
Telefon 730.
Igra danes
Lya Klara?
Da, v n«enem najboljšem filma!
Metresa iz Pariza
Vzvišena pesem ljubavi v 6 velikih deja* njih po slovitem romanu Abee Prevost»a -Manon Lescaut®. V glavni vlogi Lya Mara. Ker je zanimanje veliko prosim, da si re*
zervirate vstopnice! L-ven sporeda novi «Pathe Journal» št 10.
sprehoda spat. Tedaj pa Jima je prišel na* sproti Babšek. k* j». ravnokar zapustil Se-kulovo, in ju je pozval, da sledita Moret-
_______r - ,	-	tijevi družbi. 5" korakov za njimi je Me-
nlki pod vodstvom zdravil, ravnatelja dr. I jjjnc zavriskal, nakar sna se Pungartnik in Stera in drž. kopal, zdravnika Jr. Kolterer. | Vinko obrnila, jim prišla nasproti in Jih
ja vse zdraviliške naprava, med kojimi so zbudili največ občudovanja — kakor vedno — slatinski podzemski vrelci. Ob pol 12. se je vršil banket v restavracijski dvorani Zdra viliškega doma, ki ga je priredilo zdravili. š£e na čast gostom. Predsednik »Slov. zdrav, niškega društva v Ljubljani®, primarii dr. Derganc je pozdravil v vzvišenih br h vse udeležence, v prvi vrsti inspekt ; ■ .u nistrstva n?r. zdravja v Ljubljani, dr. -lati. čiča, železniškega san. šefa iz Beograda dr. Dobrodoljca, zastopnike vseh zdravniških društev Slovenije, zdraviliško p. ravnatelja dr. Štera in končno gosta iz Avstrije, ki se slučajno sedaj tukaj zdravi, dr. Bohma. Iz. letnike*zdravnike so pozdravili dr. Katičič, dr. Šter v imenu zdraviliške uprave, dr. Do. brodeljac. dr. Bohm. dr. Ogorevc v imenu društva pomožnih zdravnikov in dr. Kelte, rer v imenu občine Rogaška Slatina. Go. vore je zaključil dr. Derganc iz Ljubljane
stavila na odgovor, zakaj vriskajo. Vnel se je seveda preter, pri katerem sta bila Me-Icinc in Babšek oborožena z ročicami. V meiežu Je Mekinc s tako silo udaril Vinka po glavi, da se je s počeno lobanjo zgrudil m tri dni nato vsled! vnetja možganske mre-■ izdihnil.
Mekinc prizna dejanje samo. zagovarja pa se silobranom. Zaslišanih Je bilo 9 prič, večinoma o nebistvenih okolnostih, le priča France Nartnik ie povedal, da se sicer morda moti, toda po njegovem bi bil Vin-kota udaril Babšek, obtožeitf pa Pungartni-ka, ki je sicer tudi padel, pa se potem pobral in spustil ž niim v zZaslišanaumhnwait bral in spustil ž niim v pretep. Zaslišana sta bila dalje sodna izvedenca, zdravnika gg. dr. Majer in dr. Novak, ki sta potrdila, da Je gnojno vnetje močgan verjetno posledica udarca, radi katerega je lobanja po^ čila. — Sledila so obširna izvajanja drž.
v krepki humoristično.poetični obliki. Po. p^^nika dr. Mastnaka in branitelja dr,
poldne so se podali zdravniki na razgledno točko «Bellevue», kjer so imeli priliko, ob« čudovati divno okolico Rogaške Slatine.
Zvečer eb 6.15 se je večina morala pošlo, viti od Slatine in je odhitela na vlak. Ne. kateri pa so še ostali, da prebijejo vsaj en dan še v prijaznem zdravilišču. Krasni solnč ni dnevi idiličnih binkoštnili praznikov so šc povečali čar prekrasnega zdravilišča in
Knafliča, in predsednikov resume, med katerim je prišlo do kratke kontroverze z brar.iteliem. Po polurnem posvetovanju so porotniki radi nekih pojasnil še poslali po predsednika senata, drž. pTavdnika in branitelja in kmalu nato proglasili svoi pravo-odnosno krivdorek. Z 8:4 glasovi so zanikali glavno vprašanje glede uboja, z 9:3 pa so potrdili dodatno vprašanje glede pre-
IiMrifsita se
Razven Emona-bara pride v Liubliano Piavajo&l bar
Berite jutrišnji oglas!
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji:
Ljubljanska drama
Sreda, 3.: «Narodni pcshacc®. C. Četrtek. 4.: Zaprto.
Petek, 5.: «Roka roko umije obe obraz®. B. Sobota, 6.: »Pohujšanje v doliai šentflor.
janski®. A. Nedelja, 7.: »Vozel®. (Premijera). Izv. Pondeljek, 8.: «Pohujšanje v dolini šenfc florjanski®. D.
Ljubljanska opera
Sreda. 3.: »Carmen®. B.
Četrtek, 4.: Zaprto.
Petek, 5.: »Bagdadski brivec®. E.
Sobota, 6.: «Pikova dama®. C.
Nedelja. 7.: «Boheme®. Ljudski predstava
pri znižanih cenah. Izv. Pondeljek, 8.: Zaprto.
Ljubljanska opera. Danes, v sredo, se ooje opera Carmen za red B. V tej operi nastopijo gg. Thalerjeva, Ribičeva, Ko-/enjakova in Sfiligojeva ter gg. Kovač. Popov, Mohorič, Debevec, Zupan in Perko. S to predstavo so imeli abonenti reda B dvajseto in s tem izčrpano abonma kvoto v
J operi. V drami ima red B še dve predstavi.
Repertoar Narodnega gledališča v Beogradu obsega te dn; opere »Manon«, »Ai-do«, »Seviljskega brivca« in >Pikovo damo« ter drame Pygmalion, Ce bi hotela, Kean Dve sirotici in Pri belem konjičku.
Cerkveni koncert »Glasbene Matice« v Ljubljani. V četrtek 4. junija ob 8. zvečer poje pevski zbor Glasbene Matice v frančiškanski cerkvi Cesar Franckov oratorlj »Blagri« s sodelovanjem 6 solistov ter velikega orkestra. Občinstvo opozarjamo, da se dobivajo vstopnice za ta koncert v Matični knjigarni od 25 Din navzdol. Vstopnic je še veliko na razpolago.
Thomas Mann — petdesetietnik. Petdesetletnico največjega sodobnega nemškega romanopisca Thomasa Manna proslave na Dunaju z uprizoritvijo njegove drame »Fiorenza«. Premijera dela bo v sredo dne 3. junija v nemškem ljudskem gledališču.
Uspeli dalmatinskega baritonlsta v Opatiji. Splitski rojak g. Mate Cuiič-Dra-gun je priredil pred par dnevi v koncertni dvorani hotela »Ouarnero« v Opatiji koncert, s katerim je dosegel impozanten uspeh Odlična družba poslušalcev je večkrat zahtevala, da pevec ponovi nekatere točke,
čemur je moral baritonist ugoditi. Reška kritika piše o Culičevem koncertu zelo navdušeno.
Člani zagrebškega gledališča v Ogullnn
Prošli teden sta gostovala v Ogulinu dva člana zagrebškega gledališča, ga Irma Po-llakova in Zvonimir Tkalec. Pela sta solo-speve in duete ter sta dosegla pri ogulinski publiki dober uspeh.
Beograjska »Pravda«; o krizi Narodnega gledališča v prestolici. Z gledališko krizo v Beogradu se sedaj peča tudi beograjska »Pravda«, ki obtožuje rad; propadanja gledališča upravnika zavoda g. Zivojinovlča njegovega pomočnrka g. Miloševtča, pa tudi Slovenca g. Pavla Oolio. Glavno krivdo za sedanje razmere in za propadanje gledališča nosita seveda prva dva, dočim govori »Pravda« o GoHji samo. radi tega. ker kot Slovenec ne spada na mesto dramskega ravnatelja v Beograd. List podčrtava, da bi tudi Slovencem ne bilo prav, če bi bil imenovan za ravnatelja slovenske drame kakšen Srb. Samo zavoljo tega momenta je prišel slovenski rojak g. Golia med mlinske kamne beograjskega tiska, ki očita začasnemu upravniku Zivojinoviču toliko grehov. Med drugim je Zivojinovič kriv, da niso vedeli člani gledališča za pravi delokrog g. Golje cel mesec dni, kar je seveda imelo za posledico razna nesoglasja
vsak izletnik odnesel seboj najboljše spo. mine. Obenem pa je za ta izlet lahko vsak udeleženec hvaležen predsedniku ljubljan. skega zdravniškega društva in njegovemu rad vse agilnemu tajniku, dr. Čremošniku.
Lfa Mara
|o od danes dalis v ^isn
«Ljubljanski dvor»
Porote
--I----------'	J	-	I \JCL	PUHUIII UUUO M1V .	---j - -----r
njega okolice, zato je pač umevno.^da^je j k(>raCeneKa si]0brana, na kar je po krat-
kih končnih" predlogih z upoštevanjem številnih' olajšilnih razlogov sodni stol proglasil sodbo: Radi prekoračenja silobrana 335 m 2gV k. z.) 5 mesecev zapora, (od katerih" je pa odslužen čas od 22. februarja t.
s prestanim preiskovalnim zaporom), ter plačilo 4055 Din odškodnine očetu rajnkega Vinkota.
Nov o mesto, 2. Junija. Oropani sejhnar
Dne 17. oktobra se Je namenil posesniilc Alojzij PotočaT iz Potočarske vasi na sejem v Karlovac. Ko ie prišel v družbi 62-letnega Janeza Beleta v bližino Langerie-ve srraščrne v Bršljhiu. sta stopila nenadoma pred niega izza žive meje dva tnaski-Tana moška. Manjši mu Je nastavil karabin-ko tia nrsi. večii pa devolver na čelo. ter sta zahtevala od njega denar. PotočaT je odgovoril, da ga nima, češ da gre le k maši v Novo mesto. Toda roparja sta mu zagrozila. da ga ustrelita, ako jima ne da de-naria. ker vesta, da ga ima. Se predno se Je Potočar dobro zavedel, mu je večii moški izpulil Ustnico, v kateri ie bilo 8.750 dinarjev gotovine. V strahu, da ga še ustrelita, ie skočil nato Potočar v cestni Jarelc. zlezel po vseh' štirih čez cesto in se skril za kupom gramoza. Rooaria sta oddala za nJim več strelov, a ga nista zadela, ker Je bilo jutro tnočmo megleno. Na njegovo vpitje Je pritekel na pomoč Bele, toda roparja sta tudi niega prestregla, ga prisilrla, da je dvignil roki. ga preiskala !n nato izpustila. ker nista pri njem ničesar našla. Ze prve poizvedbe so pokazale da Je bil eden izmed roparskih napadalcev 26-letnl posestnikov sin France Glavič iz Kamene, potuhnjen, nasilen ln zapravljiv človek. Glavič ie namreč že mesec dni popre! iz-praševal Potočarjeve nečake, kdai poide Potočar na sejm v Karlovac. Na mali šmaren, ko Je bilo na Trški gori žegnanje, Je dalje nekoliko vrnjeni Glavič pokVcal iz Kosove gostilne Alojzija Beleta, s katerim sta bila skupaj pri vojakih in ga nagovarjal. nai bi skupno z nJim napadel Potočaria, ki hodi vsak petek' zgodaj zjutraj v Karlovac na sejem. Obdolženec Je dolgo časa odločno zanikal Vsako krivdo, končno pa se Je le toliko i»dal, da je priznal, da Je vedel za rop. Izjavil pa je, da sta ga izvršila Fr. Klepec in Jože Milotič. Vsa znamenja pa kažejo, da je Klepec on sam, dočim se le Milotiču posrečilo pobegrrti ln še ni prišel v roke pravice.
Senat ie bil sestavljen sledeče: predsednik dr. Polenšek", votanta višji sodni svetnik dT. Hrašovec in svertnik Luznar. Obtožbo Je zastopa! namestnik državnega pravd-ništva Kovač. Zagovarjal Je dr. Vas"č. Porotniki so soglasno potrdili vprašanje glede ropa. nakar le doHI Glavič 5 let težke Ječe.
Ljubljana, 3. junija.
Nasilni vasovalec Danes je začelo poletno porotno zasedanje, katerega prva razprava se Je vršila proti Josipu WerthauseTju, 23-letnemu ko-njedercu z Brezij. Meseca oktobra Je prišel Weithauser na vojaški dopust v Strahinje in šel 24. oktobra zvečer s fanti vasovat. Stopil je pod okno Strupijeve hiše, kier sta spali pastirici 13-letna Ana in 15-letna Je-ra Pave. Začel je trkati na okno teT postajal vedno nadležnejši. Končno sta si deklici pomagali na ta način, da sta poklicali domačega sina Antona Strupija. Ta je prižgal vžigalico, da b; pogledal, kdo Je nadležneš. Bal pa se Je zanetiti ogenj in zato je poklical očeta na pomoč, sam pa je šel na prosto pogledat po nemirnem vasovalcu. Werthauser se mu Je pri tej priliki umaknil; komaj pa je Strupi stopil v hišo. se je že spet približal oknu. Ko ga je nato Strupi odganjal, je planil proti njemu z odprtim nožem in ga večkrat sunil. Tedaj je prišel oče n hiše in na sinov krk: »Creva imam zunaj!« skočil proti Weithauserju ter ga napodil z bičem. Ker Je nato Weithau-ser planil tudi pro« nJemu, je ravno došla Frančiška Strupi zlila nanj škaf vode. nakar je izginil. Zabodeni Anton Strupi je bil nato prepeljan v bolnico, kjer pa je po dveh dneh vzflic takojšnji opeTadji podlegel za-dobij enim ranam.
Pri razpravi se je obtoženec zagovarjal s silobranom, češ da sta ga oba Strupija napadla. Razprava pa Je niegovo krivdo dokazala ln senat (preds. nadsv. dr. Mladič, votanta svetnik dT. Mohorič in sodnik Ju-vanc, drž. pravdnik dr. Mastnak) je predloži! porotnikom dve vprašanji, od katerih so prvo. glasečo se na krivdo uboja, z 11 proti 1 glasu potrdili in je bil \Veithauser obsojen na 3 leta težke ieče.
Uboj v Štepanjl vas!
Takoi po tej razpravi se je začela druga radi sličnega deHkta proti 24-letnemu Petru Mekincu. posestnikovemu sinu iz Ste-panje vasi. V nedelio 16. februarja se je vršila v KregaTjevl gostilni v Štepanji vas: pustna veselica, ki so se je udeleži*! tudi uslužbenci bližnje Hribarjeve tovarne, in sicer med drugimi hišnik Morettl z ženo, sobarica Alojzija Selcula, miz. pom. Pungari-mk in hlapec Vinko. Zabavali so se do ranega jutra in izpili okrog 13 1 vina. Mnogo se je tudi plesalo in pri tem je Pungartnik, ki je na skrivnem kaj rad videl sobarico Sekulo, z jezo in ljubosumnostjo opazil, da se je posebno vrtela z Babškom iz Štepanje vas L Iz žalosti Je pil čez mero in ko so se ob treh' zjutraj odpravljali domov, so ga imeli že vsi lepo merico pod kapo. Pri po%'-ratku se Je Sekulova šc nekaj razgovar-Jala z Babškom. nato pa ga Je odslovila in prišla k ostali družbi. Istočasrfo z njimi je šd iz gostilne tudi Peter Mekinc s Francetom Nartrrkom in jc hotel Iti po kratkem
Ua Mara
je od danes dalje v liinn
«Lmbljanski dvor»
Novi, edino zanesljivi
Zakon o stanovanjih
s pojasnili
deželnosodncga svetnika dr. Al. Gradnika
je izšel. Cena Din 15"—, po pošti Din—'75 več
Naroča se v kcflnarli Tiskovne za^ru^e v Dublianl
Prešernova uL 54. nasproti glavne pošte..
mače vesti
BINKOŠTNA KRIŽANKA «JUTRA». V razpis križanke se .ie vrinila tiskovna napaka. Beseda št. 1. vodoravno ne pomeni «delo večnosti«, ampak «del večnosti«.
Da so naši cenjeni čitatelji to napako večinoma že sami popravili, nam dokazuje dejstvo, da smo že včeraj prejeli ceio vrsto pravilnih rešitev.
Da se olajša in pospeši delo v uredništvu, prosimo vse reševalce, da nam pošiljajo rešitve v kuvertah in na prvi strani v levem kotu zgoraj napišejo tBinkoštna križanka«.	«Jutre».
*	Iz diplomatske službe. Naš generalni konzul v Gradcu, Vladislav Budlsavljevič, je trajno upokojen. Sekretar ministrstva za vnanje zadeve Ante Anifi je imenovan za konzula na otoku Krfu.
*	Visoka trgovska šola v Beogradu. Ministrstvo prosvete pripravlja načrt za ustanovitev nove visoke šole za trgovinsko vedo, v kateri naj bi se mladina pripravljala za diplomatsko-konzularno, finančno-ad-rr.inistrativno in bankarsko službo. Naloga je poverjena posebni komisiji, kateri nače-ljuje pomočnik ministrstva prosvete Todor Radivojevič. Nova visoka šola se otvori spočetka prihodnjega študijskega leta.
*	Promocija na ljubljanski univerzi. V torek, dne 9. junija bosta promovirana na tukajšnji univerzi za doktorja prava g. Stojan B a j i č in g. Hinko L u č o v n i k.
*	Novi komandant IV. armije. Komandant IV. armije general Milan Tucakovič je stopil v pokoj, na njegovo mesto pa je imenovan general Svetislav Matic, dosedanji pomočnik armijskega komandanta v Sarajevu-
*	Nov carinski zakon. Ministar finan-sija ovlašten je, da izradi i uvede nov carinski zakon. Rad na carinskom zakonu je u toku i očekuje se, da če isti uskoro stopiti na snagu. Nov carinski zakon razlikovati de se od dosadašnjega zakona naročrto u pogledu nove klasifikacije robe. Minerva štamparija d. d. u Subotici izdati če prevod novo g carinskog zakona na njemačkom Jeziku. Bliža obaveštenja daje Minerva d. d. u Subotici.
*	Smrtna kosa. Na binkoštno nedeljo je v Zrečah pri Konjicah po dolgi mukepolni bolezni umrla gospa Marjeta T rib ni k v starosti 65 let. Pokojnica, vdova po dolgoletnem nadučitelju Ludoviku TVJbniku v Zrečah, je mati profesorja Karla Tribnika v Mariboru in učiteljice Amalije Mravljakove, soproge šolskega upravitelja Karla Mrav-j.iaka v Zrečah. Bila je vzorna slovenska žena in skrbna mati. — V nedeljo zvečer se je v drevoredu za Trubarjevim spomenikom v Ljubljani, zadet od kapi, zgrudil na ■tla g. Viljem Toennies, šef znane tvrdke Toennies, ter v nekaj trenotidh izdihnil. Njegova tvrdka je Ma na glasu kot ena naj-soHdneiših. Pogreb bo danes, ob pol 18. z Dunajske ceste št. 25 na pokopališče v rodbinsko grobnico. — Blag jima spomin, preostalim naše iskreno sožalje!
*	Himen. Poročil se je g. Mirko H e r e n, žeJezniSkl uTadnik na glavnem kolodvoru v Ljubljani z gospieo Lavrinovo. Narodno zavedni dvojici želimo obilo sreče!
*	Himen. Poročil se je v Ljubljani g. Emil Christof, izložbeni aranžer tvrdke Magdič, z gdč. Mimico Goljevšček iz znane narodne rodbine. Mlademu paru obilo sreče.
*	Predsednlštvo Ferljalnega saveza pri kralju. V soboto popoldne je sprejel kralj v daljši avdijenci predsednika Ferijalnega sa-Neza Miodraga Nikoliča, tajnika Dragomira Putnika, blagajnika Milana Milivojeviča ter delovodjo Mirka Maletiča. Predsedstvo Ferijalnega saveza je razložilo pri tej priliki kralju cilje organizacije in neprilike, s katerimi se mora boriti savez posebno glede voznih olajšav, ki so bile odvzete že oktobra lanskega ieta. Kralj je obljubil, da se bo zavzel za upravičene želje saveza, da bodo mogli člani že te počitnice potovati po znižanih cenah.
*	Pregled škode vsled poplave v Slovenji Generalna direkcija voda je odposlala v Slovenijo načelnika direkcije Miletiča in generalnega inšpektorja Stefanoviča katerima je poverjena naloga, da pregledata in ugotovita škodo, ki jo je v Sloveniji napravila lanska velika poplava. Istodobno bosta proučevala potrebne ukrepe, da se v prihodnje p« možnosti preprečijo katastrofalne poplave.
*	Vsem davčnim uradnikom. Za Sarajevo železniško minstrstvo žal ni dovolilo četr-tinske vožnje. Razlika znaša 120 Din. Prosimo vse tovariše, da svojih prijav radi tega razmeroma ne preobčutftnega poviška ne prekiičojo. Kdor pa na tem na vsak način vztraja, naj udeležbo prekliče brez odloga. Za potovanje služijo železniške legitimacije Sekcija Ljubljana.
*	Društvo meščanskošolskega učitelistva (odsek za ljubljansko oblast) je imelo na binkoštno soboto v prostorih meščanske šole na Jesenicah zborovanje. Zastopane so bile skoro vse meščanske šole v ljubljanski oblasti. Oblastni šolski nadzornik g. Josip Wester je poročal o končnem izpitu na meščanskih šolah in podal potrebna navodila glede enotnega postopanja pri tem izpitu. Pojasnil je tudi, da so v ljubljanski oblasti namenoma zadrževali nekaj časa ministrske odloke glede tega izpita in sicer le toliko časa, da so došli končnoveljavni odloki o tem izpitu na zasebnih meščanskih šo-lah. Takoj nato so bila pravila o končnem izpitu na meščanskih % šolah v celoti objavljena v Uradnem listu št. 45 z dne 20. maja. Predavanje o staroslovenščini je vsled odsotnosti predavatelja, strok, učitelja Antona Smrdelia odpadlo. Sledil je razgovor o os-
nutku zakona o meščanskih šolah. Učiteljstvo meščanskih šel v ljubljanski oblasti soglaša s spreminjevalnimi predlogi katere je odposlal glavni društveni odbor v Mariboru *ia vsa merodajna mesta. Za prihodnje poslovno leto sta bila izvoljena za načelnika društvenega odseka za ljubljansko oblast — ravnatelj Maks Hočevar in za tajnico zač. ravnateljica Marija Sodnik.
*	Lepa napredna zmaga v Podčetrtku. Poročajo nam: Po šestletnem boju in naporih se nam' je posrečilo zavzeti skoro nepremagljivo postojanko klerikalcev: krajni šolski svet, ki ga volijo zastopniki občin Podčertek, Imeno in Sopote. Pred dvema letoma je že malo manjkalo — in le žreb je odločil v prid klerikalcem. Tokrat pa so bili vkljub najgršemu pritisku župnika v občinah Podčetrtek in Imeno izvoljeni za člane kraj-nega šolskega sveta možje, ki se r.e bojijo farovža in Slomškarja Lovreca, ki se je tokrat seveda tudi moral zopet po nepotrebnem eksponirati za farovž. Pri konstituiranju kraj. šol. sveta dne 21. maja je bil Izvoljen za načelnika lekarnar g. Lovro Jur-še, predsednik kraj. org. SDS, za podnačel-nika pa istotako demokrat g. župan Prebil iz Imenega. Ostali demokratski člani kr. šol. sveta so Jakob Pirš, Ivan Cvetko in Iv. Strah. V klerikalnem taboru je velik maček.
*	Toča v Beli Krajini. Prošli teden je divjala silna nevihta po Beli Krajini. Okoli Zilj in potem vse čez do Adlešič je pobila toča. Mala Plešivica je tako poškodovana, da na nekaterih parcelah ni ostalo r.itl listja na trsju. Isti dan je udarila strela v Dolenjcih pri Adlešicih v pod posestnika Štefana Ka-peleta in ga zažgala. Prosimo, da se po toči poškodovanim nakaže podpora, ker je ves pridelek uničen. Lani je plesnoba in pero-nospora uničila dve tretjini pridelka, letos pa toča, tako da je za nekatere gospodarski položaj nad vse obupen.
*	Moderne dame uporabljajo pri svoji toaleti Sanoform. Dobi se v -vseh lekarnah in drogerfjah.	1092
*	Sokolsko društvo v Št. Rupertu na Dol. priredi v nedeljo 7. junija ob 3. url popoldne društveni nastop na Rakovniku pri št. Rupertu. Pri telovadbi sodeluje novomeška vzorna vrsta v svetovnim prvakom br. Štukljem.	1162
*	Izlet naših rojakov iz Amerike v domovino. Pretekli teden je dospelo okrog sto Slovencev, ameriških državljanov, na poset v staro domovino. Večina se jih vrne že tekom tekočega meseca v Ameriko. Izletnike sta vodila gg škrajner cvd banke Sak-ser in Josip Majdič, uradnik francoske Pre-komorske družbe. Po posredovanju zadnjega so dobili izletniki tudi direktne vagone na progi Innsbruk- Ljubljana. Želimo, da preživijo naši rojaki iz Amerike v Sloveniji, ki je še niso pozabili, najlepše počitniške dneve.
Če dober znanec k tebi se na obisk potrudi, Sonafttijeve čokolade mu ponudi.
je, da se prepričate, da eder» par nogavic z žigom in znamko (rdečo, modro ali zlato) ;
*	Ameriški Jugoslovenl, ki prihajajo samo začasno v Jugoslavijo, se pritožujejo, da zahtevajo naša oblastva od njih takozvano jugoslovensko povratništko takso (3 dolarje za osebo), ki bi se smela upravičeno pobirati le od naših državljanov, ko sc vračajo iz Amerike, ne pa od naših rojakov, ki so ameriški državljani. V čigavem interesu naj bo to nadlegovanje izletnikov, ki plačujejo že dovolj visoka viza (10 dolarjev za osebo) za potovanje v našo državo?
*	Železniškim upokojencem in vdovam. Društvo železniških upokojencev poziva vse člane, ki so zaostali s članarino pri podpornih železniških društvih za slučaj smrti, da isto čimprej poravnajo, sicer jih bo društvo črtalo in se v slučaju smrti ne izplača posmrtnina. Vse potrebne informacije daje predsednik društva Ivan Šalamun, Ulica na Grad št. 4. v Ljubljani.
*	Nezgoda na letališču v Novem Sadu Poročnik-avijatik Geno Pajalič se je v sredo popoldne s šolskim letalom sistema Berg dvignil v Novem Sadu v višino tisoč metrov ter bi se moral v drsečem poletu spustiti na tla. V višini je bil zrak miren, v nižjih zračnih plasteh pa je vladal močan veter, ki je prevrnil aeroplan, tako da je treščil na tla in se popolnoma razbil. Pajalič je težko ranjen.
*	Tragična smrt ljubljanskega učiteljlščni-ka. V nedeljo zjutraj je v Ptuju, kjer sc je nahajal na izletu, tragične smrti preminul gojenec tretjega letnika moškega učiteljišča v Ljubljani, Vlado Pirnat, sin znanega in splošno priljubljenega trgovskega potnika Pirnata. Ob 2. zjutraj je v spanju skočil skozi okno Iz prvega nadstropja hiše št. 18. v Ljutomerski ulici. Padel je tako nesrečno, da je vsled težke poškodbe na glavi že čez pet ur umrl v bolnici. Zemske ostanke nesrečnega, nadebudnega dijaka so položili včeraj popoldne na ptujskem mestnem pokopališču k večnemu počitku. Vest o nezgodi mladega dijaka ie globoko pretresla ves Ptuj.
*	Sam se je javil sodišču. Vinko Stokias, o katerem so naši listi obširno poročali, da je baje ogoljufal več uradnikov v Halo zah pri Ptuju in nato pobegnil v Francijo, se je včeraj sam Javil pri okrožnem sodišču v Mariboru. Pravi, da mu sploh ni bilo znano, da ga oblastva zasledujejo, da tudi ni nameraval pobegniti, marveč se je poda! na kupčijsko potovanje v Francijo. V svoje ne malo presenečenje, da je zvedel, ko se je vrnil, da ga oblastva zasledujejo in da se je zato sam javil, ker ima čisto vest.
.BEBBESB3BBBEESBBBEBMBBBBa8B*3B993BB9BB»BSBBBBBBBE*?
R MODEL 12 najnovejši RMERiKANSK! PISALNI STROJ. — Dobavlja samo Franc Sar, Cankarjevo nabr. 5
traja kakor Štirje pari drugih] Dobivajo se v prodajalnah,
izide v 6 zvezkih do konca 1926. Naročniki celega leksikona plačajo ali 500 Din takoj aH Din 90 z,i posamezni zvezek. Naročila sprejema in oddaja že rrvi zvezek založnica Zadružna gospodarska bžnka* Ljubljani in njene podružnice. 422-a
■ Tatvina konja. V noči od 28. na 29. maja je Anton Kremsar iz Luž pri Kranju ukrade)! posestniku Matiju Rozman iz Sr. Bele pri Kranju konja, vrednega 4250 Din. Orožniki iz Predvora so konja še isto noč izsledili ''-emsarju in r" vrnili posestniku.
h Lip¥Jane
U_ Jubilej ljubljanske osnovne šole. Druga deška osnovna šola na Cojzovem grabnu praznuje dne 21. t. m. 50-1etn'co svoje ustanovitve. Šolsko vodstvo je sklenilo, da se jubilej primerno proslavi.
u— Cenjene dame in gospodične se opozarjajo, da se sprejemajo obleke in bluze vsake vrste v pranje in svetlo likanje. — Pralnica in likalnrca Franc Šimenc, Kolodvorska ulica 8.
u_ Splošnega ženskega društva seja bo danes 3. t. m. ob 5. popoldne. Dnevni red: Vprašanje izenačenja dednega prava moških in ženskih potomcev v Jugoslaviji. Jako dobrodošle vse članice in zastopnice ženskih organizacij!
u— Kleparski tečaj se nc vrši danes, temveč v sredo 10. junija. Načelstvo.
u_ Policijske prijave. Od ponedeljka na torek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 tatvina, 3 telesne poškodbe, 1 poškodba tuje lastnme. 1 poškodba javnih nasadov, 4 prestopki pijanosti, 10 prestopkov cestnega policijskega reda in 1 ustrelrtev psa. ki je bil sumljiv stekline.
ti— Zdravstveno stanje v Ljubljani. Od 22. do 31. maia se je rodilo v Ljubljani 37 otrok, med njimi 23 moškega in 14 ženskega spola, umrlo pa je v istem času 39 oseb, od teh 14 domačinov. Smrtni vzroki so bili sledeči: trebušni tifus 1, ošpice 1. davica 2, rak 5, vnetje možganskih mren 2, bolezen na srcu 6, pljučnica 3, vnetje črevesa 1, kila 1, starost 3, samomor 1, justisikacija 1, druge bolezni 12. Od nalezljivih bolezni je bilo prijavljenih' 6 slučajev ošpic, 4 davice, 1 dušljivi kašelj.
u— Pogreša se. 2e od petka popoldne sc pogreša poslovodja Vnovčevalnice g. Viktor Nagy. Ker je bil zadnje čase zelo potrt in skrajno nervozen, ni izključeno, da je morda izvršil samomor.
u— Ceno meso za praznike. V noči na nedeljo so si preskrbeli neznani vlomilci za Binkošti prav na svoj način večjo količino mesa in Speha. Udrli so namreč v mestno klavnico in pokradli petim mesarjem 20 kg mesa in špeha v skupni vrednosti do 500 dinarjev.
u— V le m v delavnico. Pri kovaškem mojstru Ivanu Dijaku v Trnovski ulic! 25. se je zglasil pred nekaj dnevi 22-letni Pavel Levaj iz Vataždina in ga prosil za delo. Dijak ga je res sprejel, mladenič pa se je izkazal žc v ponedeljek za jako nevarnega človeka. V noči na praznik je namreč vdrl v sosedno delavnico kolarja F. Pirša in mu odpeljal 1600 Din vredno kolo. Vtihotapil se je tudi v delavnico svojega mojstra. odprl predal pisalne mize in vzel iz njega vse svoje dokumente, nakar jc neznano kam pobegnil.
u— Izgubljeno. Na poti od Sadnega trga čez Frančiškanski most, skozi Wo!fovo ulico, čez Kongresni trg. skozi Vegovo in Hil-šerjevo ulico je bila izgubljena dolga zlata igla z velikim rdečim kamnom in dvema malima briljairtoma. Najditelj naj iglo vrne proti nagradi pri upravi »Jutra«.
nika: dr. Fran Ratej, sekcijski svetnik", namestnika sodnika: dr. Anton Lcskovec, fin. tajnik pri fin. okr. ravnateljstvu, Vladimir Suša, okr. komisar pri vel. županu. Novi stanovanjski urad se bo vzpostavil tekom tega tedna. Posloval bo v dosedanjih prostorih mestnega stanovanjskega urada v Mariboru, Slomškov trg št. 5. Veliki župan kot predsednik sodišča ne bo sprejemal strank. Stranke naj se v stanovanjskih zadevah obračajo izključno na pisarniškega vodjo novega urada na Slomškovem trgu št 5.
a— V mariborski bolnici jc trenotno 269 oseb. Vsi oddelki so napolnjeni. V izolirai baraki je razen tega še 26 oseb, ki bolujejo na davici in največ na škrlatinki, ki še vedno razsaja po mestu in bližnji okolici.
a— Nesreče. V Slovenski ulici je padel tesar Alojzij Šprogar raz strehe, kjer je bil zaposlen, na cesto in se močno poškodoval. — Josip Valant, zidar, Je skočil iz prvega nadstropja Koroške ulice št. 90 in se lahko poškodoval. Rešilni oddelek, ki je prispel na lice mesta, ga je obvezal in ga prepustil domači oskrbi.
a— Podružnični odbor udruženja vojnih invalidov v Mariboru je sklenil, da pod-vzame akcijo za postavitev spomenika v spomin in počaščenje predragih padlih ln žal že skoraj pozabljenih vojakov in primerno ureditev zelo zapuščenega in zanemarjenega vojaškega pokopališča. Spomenik naj bi stal na mestnem pokopališču v Pobrežju, kjer počiva več tisoč vojakov iz vseh delov bivše Avstrije, pa tudi tedanje Srbije. Rusije, Italije in drugih držav. Podružnica je določila v ta odbor naslednje: predsednika in podpredsednika tov. A. Kre-peka in F. Geča, dalje tov. A. Goleža, J. Frasa in M. Pravdiča. V odbor sc bo nadalje povabilo zastopnika mestne občine, vojaške oblasti, novinarskega udruženja — sekcija Maribor, katoliškega in pravoslavnega vojnega kurata in dva strokovnjaka. Upamo, da bo javnost pozdravila ta korak in da ne bo korporacije in ne posameznika, ki bi nc podpiral to akcijo, da se čimprej uresniči ta lepa misel. Čut pijetete do padlih in pozabljenih vojakov, nam pa tudi ■naravnost veleva, da jih nc pozabimo, da jim postavimo dostojen spomenik in skrbimo za njih grobove. Vzemimo si za vzgled vojaška pokopališča drugod in pri nas. V sramoto so nam in ni čuda, da se zgraža vsak tujec, ki pride na naše pokopališče. Načrt je zamišljen tako, da bi se žc tekom tega leta odkril spomenik in primerno uredilo pokopališče in to šc pred praznikom Vseh svetih'.
a— Pcžar v KamnicI pri Maribora. V nedeljo zvečer po desetih Je pričelo bitj v Mariboru plat zvona. Mestna požarna hramba se jc takoj podala v Kamnico, kjer Je bila v ognju hiša posestnika Halberta. Z združenimi močmi požarnih bramb iz Maribora, Kamnice in Studencev se jc posrečimo omejiti požar. Uničena je bila samo streha.
Iz Celia
c— Udruženja vojnih Invalidov, podružnica Cilje, poziva vse člane podružnice, j katere je speoiialna invalidska komisija reducirala, da se zglasijo ob uradnih dnevih (ponedeljek, sredo, soboto) v društveni pisarni, da se jim napravijo prošnje za zopet-no priznanje invalidnosti. Vsak reducira-nec naj prinese s seboj dokazne listine v 'z-virniku, ali pa od sodišča overovljene prepise o vojaškem službovanju. V slučaju, da jih nima, naj navede imena prič, katere bodo lahko potrdile, da jc reducirani dobil poškodbo v vojni.
e— Celjsko uč!te!jsko društvo priredi v soboto dne 6. junija zborovanje s poučnim izletom v Zagreb. Spored Je objavljen v zadnji številki Učiteljskega tovariša. Odhod iz Celja z jutranjim vlakom ob 7. uri.
le
najboljša
Es-ka S? so JO|JO m
Torpedo JJ ^ianehi m\cene\e pri
J£»5>	Palača Ljubljanske
iteiifpf!kreditne banke in O	Gosposvctska c. 14
Vsi na domeatai dsii in oprema.
Is Maribora
a— Zasedanje porote. Za junijsko porotno zasedanje, ki se prične 15. t. ra., so žc razpisane sledeče razprave: 15. junija Rudolf Vaj s, hudodelstvo požiga, :n Fra:ic Granda, hudodelstvo tatvine; 16. t. tn. Karel Kebrič, zloraba uradne oblasti, in Ivan Eicrl, hudodelstvo uradne poneverbe; 18. t m. Jurij Petrovič, hudodelstvo tatvine, in Jožef Vratar, hudodelstvo tatvine; 19. t. m. Katarina Dajčcr, hudodelstvo umora. Na vrsto pride Se kakih 6 slučajev, med temi tudi najbrž razprava zoper Zlahtiča in Či-ča radi umora Miklovc družine v Studencih pri Mariboru.
a— Razsodišče stanovanjskcga urada I. stopnje v Mariboru. Z razpisom ministrstva socialne politike so bili v smislu določil novega stanovanjskega zakona imenovani za člane stanovanjskega sodišča I. stopnje za mesto Maribor in za oba sreza Maribor -desni breg in Maribor - levi breg: predsednik: veliki župan dr. Otmar Pirkmayer, kot sodnika: dr. A. Trstcnjak. vladni tajnik pri vel. županu, N. I. Vrabl, okr. sodnik in rav-1 natelj moške kaznilnice; namestnik predse.4-
Damske oblek©
zadnje novosti
že od 100 Din naprej ter moderne bluze od 50 Din naprej. Ogromna izbira flor nogavic v vseh barvah samo pri
- Fran Lukič, Pred škofijo 19.
h Trbovelj
Iz Primorja
t— Damski prikrojevalni tečaj. Danes se bo otvoril pri nas damski prikrojevalni te* čaj za šivilje in damske krojače, ki sc bo vršil vsak dan od pol 6. do pol 8. zjutraj. Čez dan namreč ni mogoče, ker so obisko= valci preveč zaposleni, potem pa tudi zato, ker so šolski prostori zasedeni. Tečaj bo vodi strokovni učitelj Knafcl.
*	Upokojitev primorskih učiteljev. Na lastno prošnjo so bili upokojeni: predsedi nik Učiteljske Zveze v Trstu Anton Ger» mck. začasni voditelj rojansko šole Fran Fonda, šolski voditelji Josip Gorkič (Opči* ne), Ciril Valcntič (Katinara), Ivan Dancu (Sv. Ivan), Ivan Kraševic (Barkovljc) ter Alojz KrischamCrociato (Skedenj).
*	V Vrhpoljsh pri Trstu sc je vršila na binkoštno nedeljo vcsclica, katere se je ude« ležilo osem pevskih društev. Prvenstvo so odnesli pevci iz Herpelj (društvi «Venec» in «Zvczda») ter Ilirijani iz Trsta, ki so nastopili z Lajovičcvima skladbama »Medved z medom» in »Pastirčki® ter z Adamičevo pesmijo «Mlad junak po vasi jezdi».
*	Binkošti v Postojni. Letošnji binkoštni prazniki v Postojni so bili zelo živahni. Ja* ma je bila izvrstno obiskana, propaganda za obisk je bila sijajno organizirana. Iz vseh krajev Italijo so vozili posebni vlaki, ki so pripeljali toliko gostov, da jc bila v nede« Ijo in pondeljek v Trstu velika zadrega za prenočišča. Posebno živahen jc bi! avtomo* bilski promet med Postojno in Trstom. — Uprava jame se ni strašila nobenih stroškov in jc storila vse, da jc pospešila dober po* sct. Postojnčani so oba praznika dobro služili. Stcti jim jc treba tudi v pesebno čast, da niso odirali gostov.
Izjava
Podpsani Jurič Vinko, most. ključavničar drž. žel., obžalujem in prcklicujem govori, co, ki sem jo neupravičeno razširjal o go. spedu Jakobu Malovrhu, uradniku drž. žel. Zahvaljujem se gosp. Malovrhu, da jc od* stopil od tožbe ter darujem radi tega 100 Din 7.3 oslepele vojake.
V Ljubljani, 2. junija 1925.	1159
Jurič Vinko 14 r.
Popisi
LITIJA. Danes v sredo zvečer se vrši v sokolskcm domu »Ruski vokalni umetniški večer«, pri katerem sodeluje ruska gimnazija Ponoviče. Prireditev je v korist komiteja za rusko deco, katerega pokroviteljica je Nj. Vel. sestra našega kralja, Jelena Petrovna. Cenj. občinstvo se najvljudneje vabi k številni udeležbi dobrodelnega večera. Vstopnina 3 Din. Pričetek točno ob pol 20. uri. Istočasno opozarjamo na »Tyr-šev večer«, ki ga priredi v soboto 6. junija prosvetni odsek Sokola. Natančnejši spored še objavimo.
ČRNOMELJ. Višji razredi drž. osnovne šole v Črnomlju so priredili pod vodstvom učiteljstva poučni mainiški izlet na Sušak. Za dolžnost smatram, da sc v imenu šolskih otrok najprisrčneje zahvalim *Komisa-rijatu« na Sušaku, ki nam .ie izposloval dovoljenje za Reko. in »Jadranski plovitb;« za naklonjenost! Slavko Mrovlje, učiteljski vodi a izleta.
HRASTNIK. V Hrastniku so igrali v nedeljo ljubljanski invalidi z jako lepim uspehom staro veseloigro Charlevevo teto. Ako tudi je imel ta dan hrastniškl milijonar Al. Loger veselico v korist svoji lastni blagajni ter so izvabili lovci stotine ljudi na MtzIIco, da jim bodo pomagali plačati precej draga lovišča, se je vendar zbralo v Narodnem domu polno ljudstva tako, da je bil uspeh tudi v tem oziru prav povoljen. Opazili smo pa. da je manjkalo pri igri par hrastniških invalidov, in sicer baš onih. ki jim je sreča najbolj mila, ki jim je invalid-stvo prineslo blagostanje. Baš taki bi morali priti in prožiti roko v pomoč onim, kl niso tako brezskrbni.
SV. KRIŠTOF PRI LAŠKEM. Kolovodje SLS iz Marna že več dni hodijo od hiše do hiše ter prerokujejo, da se bodo davki pri nas zvišali za polovico. Kakor smo pa trezni posestniki izvedeli od zanesljiviii oseb, ic g. gerent vložil prošnjo na g. velikega župana, da bi se pobirale naklade na tujcc, to se pravi, da bi letoviščarji plačali vsak večer za posteljo 2 Din na osebo, kar bo gotovo v korist občini. Isti davek je uvedla občina Laško pred leti ii ima največ koristi od toplic, kamor pride vsako leto mnogo gostov. To je omenil g. gerent na zadnji seji sosveta kakor tudi, da je pasji davek odpravljen, katerega je nam prejšnji klerikalni občinski odbor po predlogu Napreta in Bantana naprtil. Sedaj naj razsojajo oni. ki so bili do danes lahkoverni ,kdo je za kmete. Pasji davek so uvedli, ne pa davek na tujce, katerega bogataši lahko plačajo brez pogrešanja, občini pa prinese letno čez 20.000 Din.
SV. JEDERT NAD LAŠKEM. Preteki! teden je hod;l pri nas steber klerikalcev Napretov Rud! in pritiskal kljuke na hišna vrata. Ker imamo kmetje sedaj mnogo posla na njivah", je fanatik prišel celo na njive ln nas hotel rfarbati« z nekimi davki. Ker smo pa bolje poučeni kot on sam, mu svetujemo javno, naj raje dela na svojem posestvu kakor da pohajkuje in zapravlja lepe dneve brezdelno. Čudno sc nam zdi, zakal ne pove, da so pustili čez 60.000 Din dolgov sedanjemu gerentu, kar se lahko uradne dokaže. Za bodoče mu svetujemo, da se poda, kadar sc ga loti zopet taka bolezen, v gore, kjer bo lahko oznanja! nemoteno svojo politiko.
KOROŠKA BELA - JAVORN1K Pre'd dobrim mesecem je Sokol na izrednem občnem zboru sklenil zgradbo lastnega doma. Skoraj neverjetno sc jc zdelo opazovalcem, kako morejo gledati tako optimistično v bodočnost. Zdelo sc mu Jc, da je ta sklep posledica Izrednega trenotnega navdušenja. Toda glej čudo! Prošlo nedeljo sem bil zopet navzoč na sestanku, kjer sem zvedel, da imajo danes svet že kupljen tn tudi plačan. Nahaja se na najlepšem mestu, v sredini ob glavni cesti, pet minut od kolodvora. Bratje' Tem članom sledite, kajti to niso Sokoli samo na papirju, temveč tudi v dejanju. Kar sklenejo, tudi Izvršijo. Prepričan sem, da bo drugo leto dom stal. Vi okoličani pa podpirajte z vsemi sredstvi sokolske Idealiste!
KONJICE. S 23. t. m. je naše sokolsko društvo zaključilo letošnjo seziio javnih prireditev. Pozimi sc je prav pridno gojila telovadba v šestili oddelkih. Dne 4. aprila smo imeli na akademiji priliko občudovati telovadkiiije in telovadce, naraščaj in deco. Na okrožnem zletu v Jarenini so nastopile članice konjiškega Sokola kot edina vrsta tudi na orodiu, naraščaj pa pri na-raščajskem dnevu v šmarjeti na Dravskem polju. Mladina sc je vrnila z velikim navdušenjem iz obeh uspelih zletov. Lepi uspehi društva, ki se mora prav težko boriti za napredek, so najlepši dokaz, da koraka Sokol krepko svojemu cilju nasproti, nc ozirajo se na razne ovire. Tudi prosvetno delo je bilo živalmo. Poleg dveh predavanj iz krogov članstva o medicinski stroki in enega o Masaryku, je priredilo društvo pet sledali$k'h iser v devetih" predstavah. Pri marsikaterem prizoru smo pozabili, da 'mamo diletante pred seboj. Vsi so pokazali, da imajo mnogo smisla za resno delo. Samo žal, da nimamo stalnega odra. V predpnstu sta Sokoi ln Čitalnica priredila «Maskaradn! ples«, ki Je bil po splošni sodbi najelegantnejša plesna prireditev v zadnjih letih'. Malo se sicer čita o našem društvu po časopisih, vendar pa naj bo javnost uverjena. da društvo pridno deluje, čeravno obstoja samo Iz peščice zavednih ljudi v tem od raznih' strani ogroženem kraju. Podpirajte nas, da postanemo krep-kejši!
m
Pariško pismo
(Exposition du I.ivre moderne. — Knjige s podpisi in posvetili. — Izletniki na drevesih. — Robinsonski osli.)
Pariz, 27. maja.
Srednjeveškemu sajnt-germainskemu semnju, kj sem o njem kramljal v zadnjem pismu, je pridružena vrlo posrečena razstava modernih knjig in v knjižni okras aplicirane sodobne umetnosti. Nahaja se v treh velikih dvoranah magistrata Latinskega okraja, ravno nasproti pestri Foire de Saint - Germain. Vtis te razstave je močen, razveseljiv. Knjigoljubec se skoro ne more ločiti od nje zbog tolikih izkušniav. Pri nas doma francoske «leoe knjige«, to se pravi modernih luksuznih izdaj znanih del francoske literature sploh ni nikjer videti. Kaj bi z dragocenimi in dragimi eksemplari deželica ponižne valute, ki si še navadnih edicij ne more privoščiti? Tako poznamo le nekaj praktično vezanih in skromno ilustriranih del iz založbe Larousse, ki jih čitateljem nudi dobro urejevanj in urno napredujoči Francoski Institut v Ljubljani. Z nemškimi, moderno opremljenimi izdajami starih in novejših avtorjev, ki pri nas še sem in tam najdejo kupca, se košatijo vse izložbe naših knjigarnarjev, podobnih francoskih idicij žalibog še nima na prodaj noben knjigotržec. pa bi 'gotovo ne bile nič slabše in prav sigurno nič dražje 'od nemških. Toda — francoščina!	„ ...
Na omenjeni razstavi lzlozene publi-kaciie obiskovalca naravnost očarajo. Kakšne nepričakovano duhovite ilustra-ciie^ kj v reprodukciji niso izgubile prav nič prvotnega tona, finih linij, iznajdljivih niians, kakšen tisk, kakšen papir, kako sijajna vnania OPrema knjige, kakšna vezava!! Da, vezava! Zlasti tu bi se naši knjigovezi imeli mnogo, mnogo učiti, ko bi na razstavljenih izvodih videli, kako čudovito je mogoče prenesti na zunanjo knjižno obleko snovanje moderne umetnosti in neizčrpno narodno omamentiko. Ravno tako bi bila za naše tiskarie in predvsem za ilustratorje ta «Exposition du Livre moderne* pravi Eldorado in zelo koristni kažipot za pravilni bodoči razvoj v tej smeri . . . Seveda tudi «Razstava dekorativnih umetnosti®, kolikor je ie že pristopne, kaže imeniten napredek in izvanredno zanimive novotarije raznih narodov v 'področju sodobne knjižne opreme.
Zelo mi je ugajala na omenjeni »Izložbi modernih knjig» dobičkanosna^ naprava nekega humanitarnega društva, ki pošilja v počitnicah slabotno, ubožno pariško deco na oddih v gorate pokrajine ali k morju. To društvo je nakupilo 200 čisto običajnih izvodov raznih sočasnih avtorjev, večinoma Francozov. Nahajajo pa se med eksemplarji tudi francoski prevodi Kuprinovih, Bena-ventovih, d' Annunziovih, Shawovih in Curtinsovih del. Vseh teh 200 knjig ie iznajdljivo društvo poslalo posameznim avtorjem s prošnjo za podpis in de-dikaciio v dobrodelne svrhe. Pisatelji so kajpada rade volje izpolnili željo omenjenega društva, kj zdaj v posebnem oddelku od avtorjev lastnoročno podpisane in često z duhovitimi opazkami oprcmliene knjige prodaja po dokaj visokih bibliofilskih cenah. Navadni izvod. ki sicer v knjigarni stane sedem do deset frankov, je humanitarna družba zastran avtorjevega podpisa in njegove opombe, sestoieče večinoma iz citatov, sentenc ali še nenatisnjenih verzov, že prvi dan prodala za mastnih 200 do 500 irankov. Dobiček je bil torej imeniten! Kniiževne tombole že imamo Pri nas, lahko pa bi katero izmed dobrodelnih narodnih društev poskusilo še z zgoraj opisano «nabiralno» metodo. Morda bo tudi pri nas uspeh ugoden . . .
Ob nedeljah popoldne je posebno flet-no v Robinsonu. malem trgu. pol ure z vlakom iz Pariza. Pokrajina ie dokaj idilična, zrak čist. če ga pariški avtomobili preveč ne zonegavijo, razgled proti daljnemu mestu in po bližnjih gozdih in pašnikih prijeten, umirljiv, za Parižana, ki ga ves teden davita velemestna ukle-nienost jn soparica, naravnost sentimen talno blažen in osrečljiv . . . Robinson
Romanje v Rim
Pisma našega povodom slovenskega romanja v Rim odposlanega posebnega poročevalca.
aSrečnc oči, kztere
vidijo, kar vi vidite...»
Sveto pismo.
V Rimu smo. da proslavimo sveto leto in zadobimo jubilejni odpustek. Le vsakih 25 let se praznuje sveto leto in Ic tisti zadobi popolni jubilejni odpustek. kdor izpolni nastopne točno predpisane pogoje: Moraš se spovedatj. se skesati do najmanjšega greha vsega svojega življenja in prejeti obhajilo; nadalic mora? obiskati štiri glavne rimske bazilike (sv. Petra. sv. Pavla. sv. Marlie Maggiore in sv. Janeza v Late-ranu) ter moliti po namenu svetega Očeta. Kaj ie splošni namen svetega Očeta v zadobljenje svetih odpustkov — pravi predpis — je že splošno znano. Letos — pravi predpis — pa so sveti Oče naznanili prav posebno trojni namen na kateri nai v Rimu romarji goreče molijo . . - Kdor vse to, kar se zahteva, natančno v Rimu opravi, temu bodo odpuščene vse časne kazni, ki hi .iih imel pretrpeti ali na tem svetu ali pa na onem v vicah.	.
In ker sveti Oče želijo, da bi verniki v svetem letu v kolikor mogoče obil-
ima svojo posebnost in to je treba zabeležiti. V krčmah tega zelo obiskanega trga izletniki sede na drevesih, prvi moment bi človek mislil, da s'o opice, in bi se nič sile ne zmotil. Prav zares, na drevesih sede — in v vsaki gostilni tako. Ena družba sedi v prvem nadstropju košatega drevesa, druga v drugem. tretja v tretjem, če bi bilo drevo višje, bi se uspešno lahko kosalo z ameriškimi nebotičniki. Pogled na popiva-če in požirače med drevesnimi vejami je nepozaben ... In neusmiljeno te od smeha lomi krč. če gledaš natakarja, ki pleza ko opica po lestvi in nese na dio-bro obloženem podstavku 'okrepčila na vrh drevesa . . .
V Robinsonu podjetni posestriki izpo-sojujejo proti primemo visoki nagradi izletnikom kljuseta in 'osle, na katerih pariški «nedeljski jezdeci« tavajo po kamnitih potih bližnje okolice. Tj osli Po svoii zgledni lenobi in počasnosti še daleč prekašajo naše. znamenite istrske osle. Pol ure ga moraš obdelavati z gor-jačo. predno se zgane z mesta. Pravijo pa. da čudovito ozdravijo nadušno ode-belelost jezdeca, ki se mora v potu svojega obraza boriti z njih polževo hitrostjo ...	P- K—n.
Amundsenova ekspedicija
Danes poteka že dvanajsti dan, odkar se je podal Amundsen z dvema letaloma na severni tečaj. Od njega ni še nobenega glasu in poročila njegovih ladij «Fram» in «Hobby» so le gola ugibanja. Medtem pa priobčujejo svetovni listi izjave poznavalcev ekspedicij v severne kraje, in te izjave so slejkoprej optimistične.
Znani svetovni potnik Sven Hedin, ki je v zelo težavnih razmerah prepotoval pred niim neznane predele Azije ter je z neverjetnim uspehom prodrl v himalajsko in transhimalajsko gorovje, je izjavil nekemu listu, da je bojazen radi Amundsena neutemeljena in neopravičena. Amundsen je pred svojim odhodom sam dejal, da ni pričakovati njegovega povratka pred par tedni. Da bi bila ekspedicija ponesrečila, ni verjetno. če pa je zadela na kake težkoče. je prav lahko mogoče, da bo skušala nadaljevati svoje potovanje peš, to je s sanmi in s pomočjo platnenih čolnov. Bojazen glede Amundsena in tovarišev je tam manj umestno, ker je ekspedicija opremljena z vsemi preizkušenimi sredstvi in je tudi vreme na severu zelo ugodno. Na Norveškem se splošno sodi, da ima Sven Hedin čisto prav. ko pravi, da se Amundsen zadržuje na severnem tečaju bržkone radi raziskovanja terena.
Medtem ko potekajo dnevi v negotovosti. nastopi šele 4. julija prvi dan, katerega je označil Amundsen kot mejnik v času svoiega poleta. Šele če ne bo do tega dne nobenega poročila o njem, pride za njegovi ladji čas, ko bo treba odriniti na iskanje gospodarja. Za ta dan se tudi pripravljajo nanovedane rešilne akcije. Norveško zrakoplovno društvo je že interveniralo pri svoji vladi, da bi odšli na Spitzberge in od tam naprej na sever dve letali norveške mornarice, kateri bi imeli nalogo preiskati teren v pokrajinah večnega ledu. Isto društvo se jc obrnilo s prošnjo za pomoč tudi na ameriškega polarnega raziskovalca Maca Millana. Amundsenovega tekmeca, ki namerava poleteti na sever 15. julija. Kakor znano, je Millan že prej ponudil svoje usluge za slučaj potrebe. Najnovejše vesti pravijo, da je ameriška vlada dala Mil-lanu na razpolago dve ameriški mornariški letali.
Algerson, kateri pripravlja svojo lastno ekspedicijo na severni tečaj iz Li-verpoola in katerega takisto smatrajo za Amundsenovega rivala, je baje opustil načrt lastnega poleta na sever in dela sedaj samo na to, da bi odšla na pomoč Amundsenu čim večja ekspedicija. Zdi se, da jc njegova ideja našla v Ameriki mnogo odziva.
V Newyorku se jc obrazovala pomožna komisija, ki je že prvi dan javnega nabiranja prispevkov za pomoč Amundsenu nabrala 465.000 dolarjev.
Trije zrakoplovci. med njimi znani Smith. ki je letel okolu sveta, so se že vkrcali na ladjo «Navarai». s katero se peljejo na Spitzberge. odkjer se dvignejo z letali v zrak.
Vremenska poročila, ki prihajajo med tem iz zanesljivih evropskih opa-zovališč. pravijo, da je vremenska izprememba v severnih krajih že nastopila. To se smatra za precej neugodno znamenje, kajti v megli skoraj ni mogoče leteti. Med Spitzbergi in severnim tečajem je plast megle tako debela, da ni videti niti pol koraka naprej ali nazaj. Za zrakoplovce je to vsekakor prav resna ovira.
Nebo v juniju
Bliža se doba najkrajših noči. Zvečer se dolgo mrači, zjutraj dani in zato so noči še krajše. Junij je torej za zvezdo-slovce mesec kislih kumar. Za amaterja so pa krasne junijske noči zelo privlačne. ker je opazovanje nebosklona v tem času najugodnejše.
Solnce se dvigne v juniju najvišje nad ekvator. Njegova deklinacija. ki je znašala opoldne 22° 1', doseže 21. junija ob 23.50 ko krene solnce zopet proti ekvatorju. najvišjo stopnjo, in sicer 23" 27'. Do tega časa se dvigne solnce za 1° 26'. potem se Pa pomakne za 19' nazaj tako, da bo znašala niegova deklinacija 1. julija opoldne 23° 8'. Dan v juniju najprej naraste od 15 ur 56 minut na 16 ur 15 minut. 21. junija je najdaljši dan in najkrajša noč. To je poletni solnčni obrat. Nato se začne dan polagoma krčiti in Je dolg 1. julija 16 ur 11 minut. Pred 21. junijem je solnce v znamenju Dvojčkov, potem pa v znamenju Raka. Dozdevni solnčni premer se polagoma manjša, in sicer od 31' 35" dne 1. junija do 31 32 dne 1. julija.
Luna. Lunine faze bodo: Sčip ali polna luna 6. junija ob 22.48, zadnji krajec 13. juniia ob 13.44, mlaj 21. junija ob 7.17 in prvi krajec 29. junija ob 10.43. Glede na ekvator gre luna to-le pot: Začetkom juniia se spušča k ekvatorju, ki ga prekorači 2. junija ob 9., nato pa doseže najnižjo lego pod ekvatorjem, in sicer 8. iunija ob 15. (deklinacija — 20° 51'). Potem se začne zopet dvigati proti ekvatorju ki ga prekorači pred plonoč-jo 14 iunija. Najvišje nad ekvator se dvigne 22. juniia ob 7. (deklinacija + 20" 53'). Nato se začne zopet spuščati proti ekvatorju, ki ga prekorači 29. junija ob 18. Luna bo nabližje zemlji 8. junija ob 5.. ko bomo videli njen premer pod 'očesnim kotom 33' 17'. Najdalj od zemlje bo 23 .junija ob 9., ko bo znašal njen dozdevni premer 29' 28".
Planeti: Merkur bo 20. junija v zgornji kunjunkciji s solncem in zato ga ves junij ni mogoče opazovati. Venera se pojavi v juniju kot večernica. in sicer takoj zvečer na zapadnem delu nebosklona. Zahaia pa že čez dobro uro po solnčnem zahodu. Vendar pa je doslej daleč od solnca in se vidi zato v daljnogledu kot majhen kolobarček s premerom 10". Mars prehaja v juniju iz so-zvezdja Dvojčkov v siozvezdje Raka in ga lahko zgodaj zvečer še opazujemo, vendar pa so pogoji za opazovanje zelo slabi. Jupiter ie v ozvezdju Strelcov zelo nizko pod ekvatorjem. Vzhaja začetkom junija pred 23. uro, koncem juniia pa kmalu po solnčnem zahodu in je nad obzorjem vso noč. V daljnogledu ga vidimo začetkom junija kot kolobar s premerom 41.8' koncem junija pa 44.0". Za Opazovanje Jupitra je torej ta mesec najprikladnejši. Kdor ima na razpolago daljnogled, lahko prav dobro opazuje Jupitnove spremljevalce. Lepo se vidijo v iuniju Jupitrovi spremljevalci ob času. ko se prične njihov mrk. II. Jupitrov spremljevalec mrkne 3. junija ob 2.37. I. 8. juniia ob 23.6, I. zopet 16. iunija ob 1., II. 20. junija ob 21.4. I. 23. ju nija ob 2.54. I. 24. juniia ob 21.22, II. 27. iuniia ob 23.40 in III. 28. iuniia ob 22.03. Jupiter ima kakor znano 6 spremljevalcev, ki jih označujemo po razdalji z rimskimi Številkami I-VI. — Saturn je na meji med sozvezdjem Device in Tehtnice severno od eliptike. Nad obzorjem ie takoj zvečer in zahaja začetkom iunija ob 3., koncem junija pa ob
nem številu prišli v Rim, so z apostolsko konstitucijo ukinili izven Rima vse v prid živim podeljene odpustke s petero izjemami. Roma locuta, causa fini-ta: Rim je prenatrpan z romarji iz vseh krajev in dežel, vseh slojev in sort. vseh krščanskih podob in jezikov. Rim je v letošnjem svetem letu najpopolnejša katoliško-internacijonalna centrala. kamor se dan za dnem stekajo črede Pastirjeve in bazilika svetega Petra zadobiva res svetopisemski pomen one enotne staje, kj z vsega sveta sprejema ovčice pod svoie okrilje . . .
Žc od februarja dalje romarski živžav v Rimu neprestano narašča — med prvimi so bili ameriški katoličani — vsekakor pa je sedaj v maju in menda ravno te dni naibujnejši. Romarski vlaki prihaiajo in odhajajo, a kogar pogledaš v bližini kolodvora ali v velikem vatikanskem mravljišču, je romar s sveto-letno svetiniico na odznaku svoje pripadnosti, Španijol. Belgijec. Avstrijec, Švicar, Egipčanec, Bavarec. Madžar ali pa Lah iz katerekoli province In vrhu vsega: Slovenec, katerih je (ne-vštevši mene) 527 ka-li. ali pa Hrvat, katerih ie s petero posebnimi vlaki prijadralo kar tri tisoč in so svetemu Očetu prinesli v dar dragocen kelih.
Reči pa je treba, da sta se Rim in Vatikan dobro pripravila za poklanjanje tolikih romarskih množic. Rim ie v
1. uri. Sredi iuniia ga vidimo v daljnogledu kot kolobarček s premerom 16.3". obdan z eliptičnim obročem, čigar osi merijo 41.2" in 13.2". Z večjimi daljnogledi lahko opazujemo njegovega najsvetlejšega spremljevalca Titana (velikosti 8.6), če je dovolj oddaljen od Saturna .Titan bo najdalje zapadno od Saturna 8. junija, vzhodno 16. junija in zopet zapadno 24. juniia. Uran je stalno v sozvezdju Rib. Vzhaja začetkom iunija ob 1., koncem iunija o polnoči in je nad obzorjem do jutra. Neptun je v sozvezdju Leva severozapadno od stalnice Regula. Za opazovanje tega planeta junij nj prikladen.
Meteorjev je v juniju na nebosklonu razmeroma malo. Samo med 10. in 28.
juniiem se pojavi neznaten roj meteorjev z radiantom v bližini stalnice Delte. Lega zvezdnega firmamenta začetkom junija ob 23., sredi junija ob 22 in koncem juniia ^>b 21: Okrog zenita Velika in Mala Medvedica. Zmaj. Krona m Bootes; proti severu Zirafa in Kassio-peia, severovzhodno Cefeus in Kuščar, vzhodno Lira. Labod. Puščava in Delfin jugovzhodno Herkules. Orel iri Ga-donosec. južno Gad, Tehtnica in Škorpijon. iugozapadno Lasje Beremike, Devica in Krokar, zapadno Vrtinci, Mali m Veliki Lev. v obzorju Rak; severoza-padno Ris, v obzorju Dvojčki in Kočijaž.
Darujmo za sokolskl Tabor!
glavnem glede cen ostal v merah solid-nosti. ker se mu tudi brez navijania zlivajo v blagajno ogromni milijoni. Za Rimljana je sveto leto ogromen posel. Vatikan posebej je pripravil toliko aranžmanov. da mu iz malih oboloy raste velikanski milijonski Petrov novčič. Da omenim samo misijonsko razstavo in ogledovanje vatikanskih zbirk, kjer vstopnine po tri lire za osebo rojijo ves dan kakor čebele in nosijo zlat med. ki se množi v milijone. A kje so maše. plačane pobožnosti, razprodaja odpustkov. spominkov, cerebralij in drugo!
Povsem naravna romarska stvar je. da jo tako i prvo jutro po prihodu v Rim mahneš proti Vatikanu. Tudi naši romarji niso ravnali drugače in jaz tudi ne. V mogočnem pouličnem prometu, v šviganju tramvajev, avtomobilov, kočij in vehiklov. in v polzmedenein valovanju pasantov je dobro, da veš vnaprej: tramvaj 1 vozi direktno od glavnega kolodvora tja na oni konec večnega mesta, k Vatikanu, domala pol ure. za 50 centežimov ... In ko se nato podaš polahko preko trga mimo obeliska ali skozi kolonado do stopnic, ko s sveto radovednostjo prekoračiš prag. ko se razgledaš ob vhodu in nato pod kupolo Petrovega hrama in vsenaokrog v posameznih ladjah in pred posameznimi oltarji, porečeš: Tako je! Tako in nič drugače. kakor so nam pripovedo-
Sokol
Izbirna tekma Sokolske župe Ljubljana
Medzlctnc tekme JSS, ki bodo na Vidov dan v Beogradu, so pred durmi, zato hitijo letos vse sokolske župe z izbirnimi tekma* mi, da jih izvršijo do srede junija, kakor je določeno, da bodo mogle pravočasno od« ločiti, kateri tekmovalci so sposobni za med zletne tekme. Zgodnji čas, ki je določen za te tekme, slabo vpliva na izid tekem, kar se je izkazalo tudi pri Ljubljanski župi, ki je po fuziji obeh žup, najmočnejša in bi morala biti tudi kvalitativno najboljša. Naj* bržc bi bili uspehi izbirnih tekem v tej župi boljši, ako bi imeli tckmovalci več časa za treniranje, če bi se vršile medzletne tekme v avgustu, pa tudi številnejše bi bilo član* stvo na tekmah. V pogledu udeležbe je uspeh tekme jako slab, ker sc je udeležilo v celoti le 10 vrst in 45 posameznikov iz« med članov, skupaj 114 tekmovalcev, izmed članic pa 6 vrst in 12 posameznic, skupaj 52 tekmovalk. Pri tekmi niso bila zastopana sledeča društva: Borovnica, Dolenja vas. Dolnji Logatec, Grosuplje, Ig, Jezica, Ko* menda, Loška dolina. Loški potok. Mengeš, Moravče, Moste. Planina, Polje, Radomlje, Sodražica, St. Vid, Rakek, Vače, Velike Lašče in Višnja gora. Torej več nego polo* vico društev se je izkazalo s svojo odsot* nostjo. Res je, da mnoga društva nimajo svojih lastnih telovadnic, da bi mogla po zimi vaditi,, spomladanski čas, ko vadijo pod milim nebom, pa jc bil prekratek, da bi se pripravili za tekmo, vzlio temu je med naštetimi društvi nekaj takih, pri katerih ta izgovor nc drži. Izmed vseh podeželskih društev zasluži pohvalo edino Kamnik, ki jc postavil k tekmi kompletno vrsto članic, vsa ostala društva so dala le posameznike, izvzemši ljubljanska tri društva in Šiška. Kje so ostali tekmovalci iz Kamnika?
Izbirna tekma se je vršila na binkoštno nedeljo ob pol 9. uri na telovadišču Sokol« skega društva I. v Ljubljani, Trg Tabor, pod vodstvom župnega načelnika br. Rvške. Med sodniki so bili večinoma člani tehnič* nih odborov in znani starejši telovadci. Tekmovalo sc je pri članicah in pri članih v višjem, srednjem in nižjem oddelku, in sicer jc bilo članov: v višjem oddelku Ljub« ljana ena vrsta in dva posameznika. Ljube ljana I. ena vrsta, Ljubljana II. ena vrsta in dva posameznika, Šiška 2 posameznika; v srednjem oddelku: Ljubljana 1 vrsta, Ljubljana I. 1 vrsta 1 posameznik, Ljublja* na II. 1 vrsta, 1 posameznik, Šiška 1 vrsta, Stepanja vas 5 posameznikov, Vič 2 posa* meznika, Kočevje 4 posamezniki, Ribnica 2 posameznika; v nižjem oddelku: Ljublja« na 1 vrsta. Ljubljana II. 1 vrsta 3 posamez* niki, Ljubljana I. 1 vrsta. Ribnica 3 posa« mezniki, Cerknica 4 posamezniki, Vrhnika 2 posameznika, Domžale 5 posameznikov, Kočevje 5 posameznikov, Litija 2 posamez* nika.
Med tekmovalkami so bila zastopana sle« deča društva: v višjem oddelku Ljubljana 1 vrsta, Ljubljana I. 1 vrsta, Ljubljana II. 1 vrsta; v srednjem oddelku Ljubljana 1 vrsta, Ljubljana I. 1 vrsta, v nižjem oddel* ku Kamnik 1 vrsta, Ljubljana 4 posamez« niče, Ljubljana I. 4 posameznice, Gornji Logatcc 2 posameznici, Litija 2 posamez* niči.
Uspeh tekem jc bil: člani višji oddelek, dosegljivih 620 točk. I. vrsta Ljubljana I. 5153 točk, II. vrsta Ljubljana 502.5, III. vr« sta Ljubljana II. 4195. Prvi trije najboljši tekmovalci so bili Drganc Stane Ljub. I. 92.25 točk. Zupan Oton Ljub. I. S7.25 in Sršen Srečko Ljub. 86.25. Srednji oddelek, dosegljivih 560 točk, I. vrsta Ljubljana I. 393.5, II. vrsta Ljubljana 392, III. vrsta Ljub
vali v šoli, kakor smo čitali v potopisih. koledarjih in umetnostnih zgodovinah. kakor se govori po vsem svetu: Ogromno! Slavno! Krasno!
Naši romarji so prvo jutro kakor drugI napravili »jubilejni obisk®, ki ie imenitna svetoletna ceremonija; v neki stranski kapeli so imeli svojo mašo. med katero so pevci zapeli slovenske pesmi, ki so privabile v obližje obilo tujih romarjev, katerim je dokaj ubrano slovensko petje očividno bilo po godu; posebno še, ker je istočasno mar-širala po glavni ladji gor in dol nekaka španska procesija, ki je strašansko zavijala svoje romarske popevke, doeim je v sosednji ladji pridigoval laški župnik. če ne škof. s piskavim glasom, kakor bi se kregala ženska. V stranski, zborni kapeli pa je bila celebrirana maša s petjem in orgijami, ki ji je prisostvovalo nekaj kardinalov. A ves ta hrušč in trušč se med seboj ni pobnal. marveč se samo zlival v šumenje, kakor v ogromni morski Školjki.
Opažaš, da so maše pri oltarjih vatikanske cerkve zaprav le konvencio-nalne cerkvene vsakdanjosti, kt jim prisostvuje po nekaj domačinov, dočim tuici postopajo vsenaokrog. posedajo po klopeh, se razgovariaio na glas kakor Judje v templju, ministranti pa prevažajo vozičke s soljo, vodo in vinom, a papeževi žandarii pokritih glav špaci-
ljana II. 385.5 točk; trije najboljši: 2igon Ljub. 76.75, Mali Ljub. I. 75. Kumelj Ljub. II. 74 točk. — Nižji oddelek, dosegljivih 440 točk, I. vrsta Ljubljana I. 337.75, II. vrsta Ljubljana 330.75, III. vrsta Ljubljana II. 305 točk; trije najboljši Mihelčič, Vrh* nika 64 točk, Kristen Cerknica 63 točk, Zgonc Cerknica 60 točk.
Članice višji oddelek, dosegljivih 480 točk, I. vrsta Ljubljana I. 367.75; II. vrsta Ljubljana II. 334.25, III. vrsta Ljubljana 327.75; tri najboljše tekmovalke: Stave Kri* sta. Ljub. I. 70.5, Podpac Marta Ljub. I. 69, Prepeluh Cirila Ljub. I. 595. V srednjem oddelku, dosegljivih 4S0 točk: I. vrsta Ljub« ljana 404.5, II. vrsta Ljubljana I. 396.75; tri najboljše tekmovalke Bartl Ksenija Ljubljana 73, Mužina Adela Ljub. 72, Men« ce Gusti Ljub. I. 71.5 točk. V nižjem od« delku so bile tri najboljše tekmovalke: Si« monič Julka, Litija 39.5, Kratkova Tatjana, Ljub. I. 38.75, Klim Erna, Ljub. 33.5 točk.
Pri tekmi članov je bilo opaziti, da član stvo prostim vajam posveča premalo pažnjo zato je bil splošni vtis pri prostih vajah slabši nego se je pričakovalo. Na orodju so bili uspehi srednje dobri, manj na bradlji in konju, na krogih pa z ozirom nato, da mnoga društva na deželi težko vadijo na krogih, ker imajo prenizke telovadne pro« store, šo zadovoljivi. V panogah lahke atle« tike bi bili uspehi dobri, če bi članstvo imelo več časa za treniranje, videlo sc jo vobče, da premalo vadijo te panoge. V prostih vajah in lahki atletiki imajo tekmo« valci še časa dovolj, da marsikaj izboljšajo do medzletnih tekem. V teku enega meseca se pri pridni vadbi šo marsikaj popravi, zlasti sedaj, ko posameznik ve, kje mu. največ manjka.
Pri članicah ie bil nastop k prostim va* jam slab, korak in poveljevanje potrebu« jeta mnogo izboljšanja, med tem ko je iz« vedba prostih vaj vobče dobra, bila bi p« lahko še boljša. Vaje na orodju so bile izvzemši onih na gredi dobre, tudi tek je bil zadovoljiv, zaostajalo pa ie metanje ž o* ge, kar kaže premalo vadbe. Tudi članice še marsikaj lahko popravijo do medzletnih tekem.
Splošni uspeh izbirne tekme je bil sred« nji. Nekaj je bilo krivde tudi na hudi vr<x čini, ker telovadci, ki vadijo le v večernih urah, niso vajeni pekočega solnca ter so bili zaradi tega precej utrujeni. Tudi na to se bo treba pripraviti, zakaj pri medzletnih tekmah smemo računati na šo hujšo vroči* no. Pri nekaterih tekmovalcih smo opažali tudi precej treme in razburjenja, kar tudi slabo vpliva na uspeh tekme. Disciplina pri tekmi pa je bila prav dobra, zato je bil po« tek tekme dokaj hiter in je bila ob etii uri popoldne že zaključena.
Sokolsko društvo I. v Ljubljani je prire« dilo popoldne prijateljski sestanek na Ta« boru. ki sc ga jc udeležilo precej članov in članic.
Ljubljanski Sokol, Šiška. Sokol I. in Sokol II. prirede v četrtek 4. junija ob 8. zvečer v veliki dvorani Narodnega doma »Tyršev večer« v spomin ustanovitelja So-kolstva in otvoritvenih svečanosti Tvršc-vesa doma v Pragi. Udeleži sc večera članstvo vseh štirih' društev, cenj. narodno občinstvo vljudno vabljeno.
Sokolska župa v Celju. O priliki župnega zleta dne 14. t. m. se vrši v Laškem ob 8. dopoidne v restavraciji kopališča od-borova seja. Dnevni red: 1.) čitanje zapisnika zadnje odborove seje, 2.) poročilo funkcijotiarjev: a) tajnika, b) blagajnika, c) načelnika, č) matrikarja, d) prosvetarja, 3.) poročilo o proslavi otvoritve Tyrševega doma, 4.) slučajnosti. Društva prosimo, da obveste župne odbornike odnosno njih namestnike, da se odborove seje zanesljivo udeleže. Zupno starešinstvo.
r—nj-nrr-np- "P 'I ■ —L^. -li-"-— —- '
rajo blizu vhodov in predstavljajo suverenost vatikanskih tal. muzeja živih jn mrtvih, kateremu ie bazilika sv. Petra s trgom, stebriščem in poganskim obeliskom v sredi kolosalna fasadna dekoracija. Kmalu se naveličaš veličastne monotonosti vatikanskih dimenzij in se vrneš zopet pred portal. kjer opazuješ vrvenje na Petrovem trgu: ogled vatikanskih podrobnosti pa si prihraniš za naslednji dan. Zaželiš si v tem zlatem majskem solncu širokih, svobodnih razgledov nad večnim mestom. Z avtom, tramvajem ali fijakerjem, ki jih je vznožje Petrovega trga prepolno, kreneš nazai preko Tibere na Monte Pincio. popoldne pa za romarji k jubilejnemu obisku Marije Večje (Maggio-re) in sosednih cerkva, ki so naravno vse znamenite. In dan v Rimu mineva naglo, prenaglo.
Janez Svetoletnik.
Slovenski romarji pri papežu.
Rim, 1. junija, v. Danes je papež sprejel slovenske romarje, ki so ga kleče pozdravili s papeško himno. Nagovoril je svoje «liube Slovence® v italijanskem jeziku. Njegov govor ie prevedel škof Karlin. Končno je podelil papež romarjem apostolski l^agoslov.
Košnja sena
Dobrota sena je odvisna v veliki meri od prilik spravljanja. Kositi in spravljati ie seno ob času in na način, ki jamči za najvišjo krmilno vrednost. Dokler je večina travnih listov sveža in zelena, se pridelek sena množinsko zvišuje; istočasno pa se z napredujočo starostjo trav redilna vrednost suhe snovi sena znižuje tako, da je redilna vrednost pridelka najmanjša v trenutku, ko nudi senožet po teži največ sena. Vprašanje, kdaj pričeti s 1. košnjo, je rešiti vrh upoštevanja vremenskih prilik in gostot-nega razvoja nizkih trav raz gospodar-sko-trgovinskih vidikov: če proizvajam seno za prodajo, kosim pozno, da bo po teži več sena, če pa mislim vse seno pokrmiti doma, kosim zgodaj, da bo re-dilne vrednosti več, čeprav v kg sena manj.
Množinski pridelek sena v metrskih stotih zaradi zgodnje in pozne košnje vidimo iz nastopnih povprečnih številk
od 12 danskih poskusov v 1. 1912. in 1913-:
Košnje čas 7. junija. — Razvoj trav: Pasja trava v popkih. — Košnja, prva 41. druga 15, skupaj 56.
Košnje čas 17. junija. — Razvoj trav: Pasja trava cvete, mačji rep v popkih. _ Košnja, prva 53, druga 12, skupaj 65.
Košnje čas 27. junija. — Razvoj trav: Vse trave odevetele. — Košnja, prva 61. druga 7, skupaj 68.	, , „
Pozna prva košnja je torej dala 20 metrskih sena več kakor zgodnja košnja ali dnevno 1 metrski stot prirastka na teži: zato pa je otave manj in s tem le 12 metrskih stotov ali okroglo 20 odstotkov razlike pri skupnem pridelku. Glasom poskusnega krmljenja mlade govedi je dalo 100 kg zgodaj košenega sena 42 kg prirastka na živi teži več kakor 100 kg pozno košenega sena; zgodnja košnja je torej nndila 31 odst. več redilne vrednosti aH okroglo 10 odstotkov več donosa v hasnovitosti kakor pozna 1. košnja.
Bolj strokovno nam pojasnjujejo pomen zgodnje 1. košnje nastopne številke* dobljene s tem. da sta se 2 trajni seno-žeti (preskuševališča Askov in Dalby) kosile 2 do 4 krat na leto;
Košnje:
dve tri Donos v a sena na ha:
110 109 Sazmeroostno število:
100 99: odst. dušika v suhi snovi:
0.98 1.59 Donos kg vsega dušika na ha:!
108 173 Bazmeniostno število: ^^^ 100 160
Prf 4 košnjah se je 1. košnja izvršila sredi maja, pri 3 začetkom junija in pri 2 košnjah koncem junija. Okrog 20. maja Je pridelek vseboval povprečno 2.1 odst. dušika v suhi snovi napram 1 odst. okrog 1. julija. Upadek vsebine dušika je pri pozni košnji tako velik, da istega nikdar ne odtehta množinsko v kg večji pridelek dveh košenj.
Uspehi teh poskušenj imajo za nas enako veljavo kakor za Dance: boli prepričevalne bi seveda bile številke iz Slovenije, iz naših prilik, od doma izvršenih poskusov. Ker je pomlad pri nas bolj zgodnja kakor v skandinavskih državah, bi smeli po gornjih številkah sklepati, da je za nas najprimernejši čas 1 košnje vsesplošno okrog zadnje dni maja. Pridelovati na travnikih slamo (vse trave so ne-le odevetele. marveč že dozoreva njih seme) kakor je to pri nas že zelo razširjena navada, bi se moral sramovati vsak slovenski kmet.
Anton Pevc.
zahteva, da Narodna banka poviša za_obrtne kredite dotacije pri svojih podružnicah ter da poviša kredite obrtnikom na 10.000 do 15.000 Din. Glede ustanovitve Državne obrtne banke ie bil sprejet naslednji sklep: »Glavna skupščina Saveza hrvatskih obrtnikov dne 31. maja 1923. povdarja potrebo čim prejšnje ustanovitve Pooblaščene državne obrtne banke SHS s podružnicami v vseh glavneiših središčih in prosi pozvane činitelje, da se čimprej donese zadevno zakonsko pooblastilo v Narodni skupščini.« — Vprašanje obrtnih kreditov je treba po resoluciji rešiti na zadružni podlagi. Obrtna banka kot centralni zavod naj bo v določeni meri avtonomna, a državna udeležba v njej naj znaša 40% glavnice.
Boraje
LJUBLJANA. (Prve številke pomenijo povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčijske zaključke). Vrednote 7% posojilo 0—62.50, Celjsko posojilnica 200— 205, Ljubljanska kreditna 225—250, Mer-kairtilna 105—112, Praštediona 800—806, Kreditni zavod 185—195, Strojne 0—135, Trbovlje 359—0, Vevče 100—114, Stavbna 265—280, 4.5% zastavni listi Kranjske deželne banke 20—0, 4.5% kom. zadolžnice Kranjske deželne banke 20—0. — Blago: les: brzojavni drogi, kostanjevi, 6 m dolž., 25 cm deb., fco meja 400—0; smrekove in jelove letve, morrte, 25 X 45 mm, 4 m dolž., fco naklad, postaja. 490—0; hrastovi bordo-nati, 30/30, L m n. vrsta, fco Postojna 1400 —0; cerovl kri ji, od 25 cm prem., od 2 m dolž., fco nakl. post. 10 vagonov (18); čre-slo suho, v ovojih, fco nakl. post.O—42; poljski pridelki: pšenica Rosafž, 80 kilogramov rinf., prompt.. par. Ljubljana 0—490, avstralska, rinf., prompt., par. Ljubljana 0—485, Hard Winter 2, rinf., prompt. paT. Ljubljana 0—500; otrobi pšenični. drob-ni, par. Ljubljana 0—215; ječmen 57/59 kg, fco maked. postaja 0—300; oves, makedonski, orig., par. LJubljana 0—355.
ZAGREB. V efektih tendenca nespremenjena in promet minimalen. — V d e v i-zah je bila v začetku sestanka tendenca nespremenjena in zaključni tečaji so se za-
čeli na nižji bazi kakor prošli teden. Proti koncu sestanka se je tendenca po razgovoru z Dunajem neznatno okrepila ter so končni tečaji napram začetnim porasli in ostali v glavnem na petkovi višini. Promet srednji, le v devizah na Newyork in London je bil nekaj večji. Blaga dovolj in ni bilo intervencije. Notirale sa devize: Amsterdam 2399—2429, Dunaj 841.5—S53.5, Berlin 1425.5—1440.5, Italija izplačilo 236.16 —239.16, London izplačilo 290.6—293.6, ček 290.5—293.5, Newyork ček. 59.43—60.23, Praga 177.5—179.9, Sofija 45—47. Švica 1157—1167; valute: dolar 58.8—59.6, Kč 177.3—179.7, lire 236-139: eiekti: bančni: Litorale 58—60, Trgo 15—16, Eskompt-na 105—106, Hipo 59.5-60. Jugo 100—101, Liublianska kreditna 250—260, Praštediona 800—810, Slavenska 70—71, Srpska 130— 132; industrijski: Eksploataci.ia 30—34, Drava 100—120, Dubrovačka 650—0. Sla-veks 170—175, Slavonija 43-44. Trbovlje 0—375, Danica 72—73; državni: 70% posojilo 62.5—63.75, Vojna škoda per kasa 196— 197.5.
BEOGRAD. Tendenca mlačna. Notirale so devize: Amsterdam 2430—2440, Dunai 845—848, Berlin 1427—1430, Italija 238— 238.5, London 292—292.25, Newyork 59.7*=; 60, Pariz 299.5—300, Praga 178—17R3. Švica 1163—1164.
CURIH: Beograd 8.60. Newyork 516.50, London 25.105, Pariz 25.62, Milan 20.45, Praga 15.325. Budimpešta 0.007275, Bukarešta 2.45. Sofiia 3.70. Dunaj 72 80, Va^Sava 99. Berlin 1.25.
DUNAJ: Beograd 11.78—11.82, Budimpešta 99.65—100.50, Bukarešta 3.375—3.395, Milan 28.12- 28.24, Pariz .35.25—35.36. Praga 21.02—21.10, Varšava 136.15—136.65. Sofija 5.025—5.065. Dinarji 11.775—11.835.
PRAGA: Beograd 55.875. Dunai 476.125. Rim 133.875, Newyork 33.75, Curih 654.75.
BERLIN: Beograd 6.96, Dunaj 59.054, Milan 16.645, Praga 12.425, Curih 81.25.
NEWYORK. (Ob 18.: po našem ob 24.) Beograd 1.66, Italija 3.96, London 4.86 in četrt.
LONDON. (Ob 11.15) Beograd 292, Italija 122.56, Newyork 486 in ena osnrinka. Švica 25.11.
Tudi v športnem oziru sta nam obe tekmi prinesli preccjšnjo korist. Čeprav so Bene« čani so 1. dan zasluženo zmagali, so Ilirijani drugi dan pokazali, da znajo z uspehom na« stopati tudi proti trdnemu nasprotniku. Malo nesimpatična je sicer nestanovitnost in nezanesljivost domačega moštva, toda nastop moštva je mnogokrat odvisen od igre enega samega igralca. V nedeljo je do* cela odpovedal sicer najzanesljivejši igralec Ilirije Gabe Zupančič. To ni ostalo brez posledic za ostalo moštvo; zlasti je odpo« vedala vsa napadalna vrsta. V krilski vrsti je zadovoljil edinole Lado. Čeprav branil« ca nista pokazala prvovrstne igre, sta sto. rila svojo dolžnost v zadostni meri. Prav dober pa jc bil Miklavčič v golu.
Ta precej neugodna slika za Ilirijo pa se je docela spremenila pri pondcljkovi tekmi. Ilirija je predvedla z malimi izjemami na. ravnost vzorno igro. Napad jc srednjeviso« ko igro Italijanov prav uspešno pobijal z nizko prizemno in taktično izvrstno kombi« nacijo, ki je Iliriji prinesla tudi zmago. S tem je namreč svojega nasprotnika prisilila, da skuša tudi on doseči uspeh z istimi sred. stvi. To mu ni uspelo, ker na ta sredstva pač ni navajen. V lepih kombinacijah se jc odlikovala zlasti leva stran napada z ne. umornim Omanom. Prav srečna misel je bila, staviti v napad Pevaleka star. Pevalek je izvrsten tehničar, dobro pregleda posa. mezne situacije in je bil v pondeljek brez. dvomno eden najboljših na polju. V nede. ljo je Milan gotovo s svojo neodločnostjo pokvaril marsikatero ugodno situacijo Tudi Gabe je, kakor omenjeno docela odpovedal. Lado je bil dober, tudi Deklcva jc defen«
igralec vsled napake celokupne obrambe go« stov število golov na tri. Sedaj sledi doba enajstmetrovk. V 12. minuti jo zastreljajo gosti hote ali nehote, v 15. minuti sc odbije ob prečki ilirijanskih vrat V 22. minuti dr* ži Miklavčič zopetno enajstmetrovko, v 23. minuti se revanžira gostov vratar na isti način. Višek nevarnosti za ilirijanska vrata in višek lepe igre Miklavčiča smo videli v 23. minuti, ko je Miklavčič z dvema robin« zonadama odbil oster napad, čigar končni efekt je bil po Beltramu v pravilnem raz. umevanju situacije in pomanjkanju drugih sredstev povzročen korner. V zadnji minuti streljajo gostje prav lepo še en korner, ki
ga pa Ilirija tudi odbije.
*
Prvi dan je sodil g. Kramaršič. Vsled svoi je mirnosti ima vse pogoje, da obdrži igro v svojih rokah. Zalibog je delal mr.ogo na« pak ter vsled tega precej slab vtis. Omeniti moramo še to, da nc bi smel dopustiti, da je trener gostov Sedlaček, ki je v nedeljo fungiral kot stranski sodnik, več ali manj dirigiral igro svojega moštva.
Sodnik drugega dne g. Planinšek je v splošnem zadovoljil. Njegovemu načinu so. jenja bi ugovarjali le tedaj, ako hi njegova že skoro pedantna rigoroznost hudo kvarila potek igre, česar pa v pondeljek ni bilo opa« žati.
Občinstva je bilo pri vsaki tekmi okrog 2000.
štiri 94 85 1.86 176 163
Šport
Stanje hmeljskih nasadov v inozemstvu
Nastopanje muhe aphis.
Hmeljarsko društvo za Slovenijo nam je poslalo naslednje poročilo po >Saazer Hop-fen- und Brauerztg.:
Ž a t e c (ČSR) 28. maja. Kupčija je oživela Cene rastoče. Stanje hmelj, rastline je različno. Muha a<pbis se je zadnji čas tako močno razširila, da so jih vsi listi polni. Mrzle noči so v veliki meri pospeševale pomnožrtev tnušje zalege — nekrilatih ušic, katerih je že nekaj videti. Obseg okužen Ja po muhi ln ušici se približuje onemu lz leta 1923.
Uštfek (ČSR.) 27. maja. Muha aphis m tršice so se prikazale. Alzacija, 24. maja Naši nasadi so polni
muh aphis in uši.
Alost (Belgija) 25. maja. Listnate ušice so se poiavrle v veliki množini.
Rheinoialz, 25. maja. Nekaj dni je od tega, ko se ie prikazala muha aphis.
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (2. t. m.)
Pšenica: baška, 2 vagona 480-487.5. Turščlca: baška, 1 vagon 190; baška 1 vagon 190: baška duplškat kasa, 5 vagonov 192.5 sremska, Sava 40 vagonov 203; sr-bijanska, pariteta Donava, junij, 40 vagonov 217.5. Tendenca nespremenjena.
— Skupščina Saveza hrvatskih obrtnikov
se bo vršila v Vukovaiu. Zastopanih je bilo 68 s a veznih organizacij s 115 delegati. Na zboru so bile zastopane poleg ministrstva trgovine in industrije tudi beograjska Obrtniška zbornica, zagrebška Trgovska m obrtniška zbornica ter osiješka Trgovska in obrtniška zbornica. Med običajnimi točkami sta bila na dnevnem redu tudi Teferat o obrtnem zakonu in referat o obrtnih kre-d;tih. Sprejeta ie bila resolucija, v kateri se
Propagandna štafeta skozi Ljubljano za prehodno darilo «Jutra»
Lep uspeh teka.
Naši športniki pridejo ob binkoštnih praz nikih vsekakor na svoj račun. Skoraj je ni panoge športa, ki ne bi svojih zastopnikov videla na delu. Lepo vreme izvabi iz mesta trumo turistov, na naših tenis«prostorih vi. dia elegantne igralce, najbolj fanatični pla. vači pričenjajo že s svojimi poskusnimi tre. nmgi za poletno sezono, kolesarji pričenja, jo s prvimi dirkami. Da nogomet, ta naj. bolj priljubljeni šport, ne zaostaja, je samo obsebi razumljivo. Vendar pa so pri nas binkošti — predvsem praznik lahke atleti, ke. Pozornost šport ljubečega občinstva je bila te dni obrnjena na binkoštni pondeljek, ko se vrši v svrho propagande stafetni tek skozi Ljubljano. Množica ljubljanskega ob. činstva, ki se sicer ne udeležuje redno šport nih prireditev, prisostvuje tej popularni lah koatletski prireditvi. Naš šport je zelo mlad in zato se ne smemo čuditi, da med našim občinstvom še ni tako močno raz. širjena športna misel, kakor v drugih kra« jih. Ljubljana je v vseh vprašanjih silno previdna. Njeno prebivalstvo ne sprejme vsake nove ideje brez kriterija; najprej se hoče prepričati o dobrinah teh idej in ko uvidi njih upravičenost in uspehe, se jih oklene z vso ljubeznijo. Tako se tudi lju. bežen do športa vidno veča v srcih Ljub. ljančanov. Še leta 1922 je še marsikdo s pre ziranjem gledal na naše lahkoatlete, ki so kljub temu pogumno orali ledino na polju propagande za šport. Danes je to že vse drugače. Vse ceste, kjer se vrši stafetni tek, so polne gledalcev, ki z nestrpnostjo pri. čakujejo prihoda tekačev, ugibajo o šansah posameznih moštev in odkritosrčno prizna, vajo velik pomen športa za našo mladino.
To mlado ljubezen prebivalstva Ljublja. ne je treba gojiti naprej, storiti vse, da vzplamti visoko za športne ideje, — s tem geslom so naši vodilni klubi kljub raznim težkočam prijavili svoja moštva za binkošt. ni tek za prehodno darilo našega lista, kip Matije Gubca, mojstrsko delo akademično ga kiparja L. Dolinarja.
Kar se tiče športne strani prireditve ima. mo omeniti nastopno:
Prijavljena so bila štiri moštva, in sicer dve moštvi Primorja in po eno moštvo La. ska in Ilirije. Sestave teh moštev so bile: Primorje I.: Franko, Bizjak, Arhar Fr., \Veibl, Glavaški, Valtrič, Janovskv, dr. Per. par. V moštvu smo pogrešali Kocha, Slami, ča in Umeka, ki bi mogoče pripomogli do tega, da bi se bil rekord iz leta 1923. izbolj« šal.
Primorje II.: Umnik, Čameraik, Trošt, Vi dic, Breskvar, Kovače vič, Erman I., Janči. gaj.
Lask: Premk AL, Omladič, Hartman M., Gruntar D., Gruntar K., Hartman B.. Kan. dare B., Magister. V svojo dosedanjo obi« čajno štafeto je Lask namesto Kandareta postavil mladega Omladiča.
Ilirija: Zivanovič, Skrl, Pesek M., Fmk Persche, Miklavčič, Kreč n., Stepišnik. Z ozirom na važni nogometni tekmi z A. C. Venezio je Ilirija nastopila v nekoliko han« dicapirani postavi, vendar pa smo pogrešali dobre tekače Vilharja, Omerso, in Luscha. na.
O poteku teka samega na že znani progi bi bilo omeniti sledeče:
Po prvem ponesrečenem startu pred Na. rodnim domom prevzame vodstvo Iliri jan Živanovič ter preda pred pošto kot prvi približno 8 m med Laskom in obema teka«
čema Primorja. Zadnja dva sta nekoliko izgubila vsled slabega starta.
Na drugi progi do vogala Dalmatinove ulice pridobi Bizjak od Primorja I. na te. renu, preteče Omladiča (Lask), ki zaostane tudi za Čamcrnikom od Primorja IL Druga predaja sc izvrši v sledečem redu: 1. Ilirija, 2. Primorje I. 4 m za Ilirijo, 3. Primorje, 4. Lask.
Ze na tretji predaji preda Arhar (Pr. I.) le še za 2 metra za Peskom (II.), dočim je Hartman M. (Lask) v Dalmatinovi ulici pre. hitel Trošta (Pr. II.), ki je tekel zelo slabo ter predal kot tretji.
V sledeči progi do Zmajevega mostu do. seže Weibl v Komenskega ulici vodstvo za Primorje I. Gruntar (Lask) preteče v lepem stilu Ilirijana Finka. Predaja na Zmajevem mostu je bila sledeča: 1. Primorje I., 2. Lask 10 m za prvim, 3. Ilirija 1 m za Laskom, 4. Primorje II. 20 m za Ilirijo.
Predaja Vodnikov spomenik: 1. Primorje I., 2 Lask 5 m za Trimorjem I., 3. Ilirija, 4. Primorje II.
Pri Prešernovem spomeniku preda Val« trič (Pr. I) palico že 30 m pred Hartma« nom (Lask), sledita Ilirija in Primorje II., ki vedno bolj zaostajata.
Z istim naskokom preda pred Kandare« tom B. (Lask) Janovsky (Pr. I.). Ilirija za« ostaja za Laskom žc 30 m, Primorje IL pa za Ilirijo 80 m.
Na zadnji progi fošta « Nunska cerkev poveča dr. Perpar v krasnem finishu razda. ljo med Primorjem I. in Laskom za nadalj« nih 10 m ter reže cilj v času 4:49.6 ob bur« nem odobravanju občinstva. 40 m za njim sledi Magister (Lask). Kot tretji pride 40 __ za Laskom Stepišnik od Ilirije in več kot 60 m za Ilirijo preteče trak na cilju Janči« gaj od Primorja II.
Prehodno darilo «Jutra» si je za letos to« rej priborilo Primorje.
Ze prihodnje leto upamo, da bodo naša moštva nastopila v močnejši postavi, da bo« do mogla častno zastopati naš lahkoatletski šport proti izvcnljubljanskim klubom, ki bodo brezdvomno že prihodnjič poslali svo» ja moštva v boj za dragoceno darilo.
Druge binkošrne nogometne tekme
MARIBOR: Rspid : Srarta (Zagreb) pr» zivno odgovarjal. V pondeljek pa je krilska j v; dan 3 : 3, dnigi dan 7 : 4. Boljša igra vrsta naravnost briljirala. v prvi vrsti Lado. | domačih, zlasti drugi dan. Zagrebčani so Njegova igra je bila naravnost remek delo. 1 popolnoma razočarali. Sicer se igra ni mogla
razviti radi absolutno nesposobnega malega igrišča ter vsled slabega sodnika. Publike malo.
ZAGREB: V Zagrebu jc gostovala du» najska Vie"na, ki sicer ni več v svoji ne. kdanji formi, pa se ji je vendar posrečilo premagati Gradjanskega v razmerju 5 : 1 (4 : 0). Drugi dan je Vienna nastopila z nekaj rezervami, kar je imelo za Vienno to posledico, da je morala kapitulirati v raz-, mer ju 2:1. Pripomniti pa je treba, da je Gradjanski dosegel oba gola iz enajstme. trovk.
SPLIT: Hajduk ie povabil za Binkošti italijanski klub Helias iz Verone, ki je lani porazil Hajduka /4:0. Letos se je Hajduk dobro revanžiral ter dvakrat zasluženo zrna gal s 4 : 1 in 4 : 0. I SARAJEVO: Proti pričakovanju je Sašk | dvakrat zmagal nad zagrebško Concordijo j z 5 : 1 in 2 : 1. Bilo je opažati, da je Con« I cordija mnogo izgubila z odhodom Bonači. ča in Benčiča k svojemu matičnemu klubu'
Hajduku.	_
BEOGRAD: Beograjčanom o Binkoštih sreča ni bila miia. Vršovice iz Prage so pr. i. j dan porazile BSK. z 1 : 0, drugi dan pa Jugoslavijo s 3 : 1.	...
DUNAJ: Rapid : Hašk 3 : 0, Hašk : Ha. koah (rez.) 3 : 2. Rapid : Sparta 3 : 1, Ha. koah : Sparta 1:1, Spotklub : Ostmark 1:1. Rvdelfshiigel : Hertha 3:1, Slovan Bevegung 2 : 2 in Slovan : International 6:1.
G RAZ: Admira (Dunaj) : Sturm 4 : in 1 : 1. Lep uspeh Sturma.
BUDIMPEŠTA: UTE. : Viktorija Žižkov 3 : 1. MTK. : Viktorija Žižkov 4 : 2. LVOV: Pogon : Amaterji (Dunaj) 3 : 2! BERN: -Španija : Švica 3 : 0 (0 : 0). ANVERSA: Belgijska reprezentanca : C. National Montevideo (Uruguay) 2 :
SOFIJA: Rumunija : Bolgarija 4 : 2 (1:1) Gledalcev 12.000.
A. C. Venezia : S. K. Ilirija
V dvojnem oziru važni tekmi Prvi dan: 2 : 1 f0 : 0); drugI dan 1 : 3 (1 : 1).
Za binkoštne praznike smo imeli v nogo. metnem športu skoro nekako senzacijo. Pr« vak Slovenije Ilirija je povabil v Ljublja. no A. C. Venezio iz Benetk, klub, ki je v II. italijanski nogometni diviziji med prvimi in ki je tudi proti zunanjim klubom dose« gel prav častne rezultate. Kakor v marsika. terem drugem oziru smo bili tudi v športu orientirani bolj proti severu. Sosedstvo s kraljevino Italijo pa je naše športne kroge skoraj prisililo, da poiščemo stike tudi na jugu. Kar je od naših klubov dosedaj go. stovalo v Italiji, niso ravno preveč častno zastopali našega nogometa. Posledice smo precej občutili. Odpoved tekme med našo in južnoitalijansko reprezentanco je bila precejšen moralen udarec. Zato je bilo nuj. no potrebno, da si poiščemo tesnejše stike z italijanskimi klubi, da spoznamo njihovo igro in da poleg tega vršimo tudi veliko propagandno dolžnost v interesu države. Z veseljem moremo konstatirati, da je gosto, vanje simpatičnih beneških nogometašev na. šemu širšemu občinstvu pokazalo važen in velik cilj, ki ga hočemo doseči. Ljubljana je pokazala, da zna kot kulturen centrum vljudno sprejemati goste, naj pridejo od ko. derkoli. Zadovoljstvo, s katerim so se Be= nečani vrnili v svojo domovino, bo mogoče odjeknilo tudi v onih krogih, ki so dosedaj govorili o nas le zaničliivo in s sovraštvom.
Zelo opasnemu in izvrstnemu desnemu kri« lu Benečanov jc onemogočil skorai vsako napadalno akcijo. Gabe izvrsten, Dekl^-a upoštevanja vreden talent. Branilca Pogačar in Beltram mnogo boliša kakor v nedeljo. Obrambno delo, ki ga jc napravil v nedeljo vratar Miklavčič, bi se dalo pokazati v šport no tudi bolj razvajenim mestih nego je Ljub ljana. Bila je brezdvomno njegova najbolj« ša tekma, odkar varuje svetišče Ilirije.
Benečani so močno moštvo, ki se razliku« je od naših po načinu igre, imajo pa pred« nost, da imajo v svojih vrstah nekoliko boljših tehničarjev in prednačijo s svojo iz« redno hitrostjo. V napadu sta se odlikova« li zlasti obe krili, v krilski vrsti pa levi kri« lec. Leva stran je hla Hirijanom brezdvom« no najbolj opasna. Oba hranilca tvorita mo. čan zid in sta s svojimi osvobodilnimi akci« jami olajšala delo izbornemu vratarju, ki ni prav nič zaostajal za svojim drugom v iliri« janskem taboru. Italijani so sc zlasti v nc« deljo pokazali kot zelo fair moštvo, v pon« deljek so igrali precej ostreje, kar pa v splo« šnem ni kvarilo simpatičnega vtisa, ki so ga napravili.
O poteku iger navajamo nastopno:
Prvi dan: Venezia: Ilirija 2 : 1 (0 : 0).
Tekma prične z napadom gostov. Jliri.ia takoj ripostira. Sledi lep centcr Inka, ki ga Oman zastrelja. Pogačar zakrivi korr.cr, ki pa gostom nc prinese zaželjenega uspeha. Gabe dela napake, ki jih od njega nismo vajeni. Sledi zopet neizrabljeni korner za goste. Nevarna situacija pred ilirijanskimi vrati konča s strelom v prečko. V 30. m>« nuti prezre sodnik očiten hands Pogačarja, proti koncu prvega polčasa, pa v vrvežu še foul vratarja Miklavčiča.
Drugi polčas gostov prične z močnimi atakami gostov. Ilirija pa se kmalu nekoli« ko bolj uveljavlja ter doseže v 22. minuti po Dobrletu prvi gol. Kmalu nato plasiran gol gostov radi of side ne velja. Srednjemu napadalcu gostov se v 32. minuti posreči izenačiti. Sledi občutna premoč gostov, ki doseže v 37. minuti po istem napadalcu vodstvo. Nekoliko sekund pred koncem tekme prisodi sodnik enajstmetrovko proti Iliriji, ki jo gosti — z gotovo zmago v ro« kah — s kavalirsko gesto zabijejo v out.
Drugi dan: Ilirija: Venezia 3 : 1 (1 : 1).
Zaslužene zmage si Ilirija ni pridobila, morda radi tega, ker bi bili gostje slabši ka« kor prvi dan, temveč zato, ker je bilo nje. no moštvo izvrstno. To treba izrecno kon« statirati. Pri gostih je na mestu desne zveze igral njihov trener Sedlaček, Ilirija pa je nekoliko izpremenila svoj napad. Oman je prevzel vodstvo, v desni zvezi jc igral Pe» valek star.
Tekma prične z napadi Ilirije, ki nc iz« koristi dveh lepih situacij. Nekoliko časa odprta igra, ki konča z lepo streljanim kor« nerjem gostov, ki ga obramba Ilirije z iz. redno požrtvovalnostjo obrani. Zaradi fou« la Benečanov v 15. minuti diktirano enajst, metrovko spremeni Oman v gol. Ilirija pre. haja vsled svoje vzorne kombinacije vedno bolj v premoč. Dodajanje žoge jc brezhib« no, vsi ilirijanski napadalci se odlikujejo po hitrem razumevanju in izkoriščanju ugodnih situacij, vendar ostanejo ti napadi vsled dobre obrambe gostov brez uspeha. Gostje pričnejo igrati nekoliko nefair. Nji« hovo «remplanje» ni vedno v skladu s pra« vili. Prosti strel, ki ga strelja Lado. ostane neizrabljen. Krasna kombinacijska akcija od desne strani ilirijanskega napada nudi vra« tarju gostov priliko, da zopet pokaže svoje lepe zmožnosti. Zopetni prosti strel proti gostom se odbije ob prečki. V 43. minuti iz« enači vsled taktične napake Beltrama tre.
ner Sedlaček.
Drugi polčas imenujemo lahko polčas enajstmetrovk. Enajstmetrovka je najhuj« ša kazen v nogometu. Sodnik mora biti ze. lo oprezen, da ne stori v tem oziru niti eni niti drugi strani krivice. Vsaka kazen ima predvsem tudi prohibitiven namen. Zato moramo docela odobriti, da je sodnik Pla« ninšek bil ravno pri enajstmetrovkah precej rigorozen, čeprav je tudi on prezrl vec fou. lov kakor v nedeljo Kramaršic. Ako se ce. prav v prijateljskih tekmah, ne bi izvajala pravila vsaj v najvažnejših točkah, postane
tekma farsa.
Druga polovica je nudila še vec športne, ga užitka. Ilirijanski napad je na višku in doseže že v prvi minuti vodstvo po desni zvezi Pevalčku. Ze v peti minuti zviša isti
Ferunove kolesarske slavnosti v Mariboru
Na binkoštno nedeljo je na slavnosten časten način proslavil klub kolesarjev in mo. tociklistov «Perun» v Mariboru razvitje svo« jega prapora.
Na predvečer je priredil klub lepo uspelo podoknico kumici g. dr. Boštjančičevi. ned-ljo zjutraj jc startalo pet motociklistov za ccstno dirko Maribor«Dravograd«Maribor (122 km). Proga je zelo težavna in nevarna. Prvi je dospel Moravec (Perun). na Raleigh (350 ccm), drugi Veseljak (Zvonček, Ptuj) na BSA (250 ccm). Dva tekmovalca sta od« stopila vsled padca.
Nato se je vršila kolesarska dirka Mar:-. bor«Brezno«.Maribor (66 km). Dirkalo je 21 kolesarjev iz Maribora. Zagreba in Ljublja« ne, med njimi triie olimpijci. Prvi je dospel na' cilj Breznik (Perun) v 2:2:57 Sledili so Banek Anton (Zagreb) 2:2:58, Šolar (Ilirija) 2:2:59. dalje Osrečki (Sokol, Zagreb), Tru« ban (Orao. Zagreb), Cesarec (Sokol). Ko« smatin (Primorje), Sovič (Zagreb) in Nabcr; goj (Perun).
Po ]>ovorki katere se je udeležilo skoro sto kolesarjev vseh klubov iz Maribora, Ptu ja, Ljubljane in Zagreba, se je vršilo na Glavnem trgu razvitje prapora. Govorili so gg. predsednik Pcruna Živic, Kumerc, kumi« ca dr. Boštjančičeva, Gorjanc in Ogrin iz Ljubljane ter zastopniki ostalih mariborskih in drugih klubov.
Popoldne je razdelil g. Kavčič v Narod« nem domu zmagovalcem darila, nakar sc je vršila živahna športna, zabava.
Tržaška Adria v Ljubljani
Za Binkošti jc gostovala v Ljubljani ha« ženska družina tržaškega športnega kluba Adria, čigar člani so večinoma naši rojaki Igrala je z našo Ateno m Ilirijo, bila siccr cbakrat poražena (8 : 4 m (5 : 2), kljub te« mu pa napravila razmeroma dober vtis. O obeh tekmah bomo spregovorili še obširneje ker nam danes žal primanjkuje prostora.
LNP. (Službeno.) Danes ob 20. uri sej« kazenskega odbora. K tej seji sc pozivata gg. Mihelič (Slavija) in Galešič (Lask). Ob 20.30 seja poslovnega odbora. Narodni dom.
Tajnik IL	^
LL.4P. (Službene objave.) — Danes ob 20.30 uri seja upravnega odbora v damski sobi kavarne Emona, —s Tajnik L
Veliki dnevi Sokolstva v Pragi
V dneh 23. in 24. maja t. 1. je praznovalo celokupno slovansko Sokolstvo svoj naj s večji praznik. Zastopniki vsega slovanskega Sokolstva so se zbrali v teh dneh k otvo* ritvi Tyrševega doma. Več kakor 15.000 So« kolov in Sokolic je prihitelo v sokolsko onezdo nad Vltavo, da prisostvuje velikemu trenotku otvoritve največjega sokolskega consa, ki postane središče vsega sokolskega dela in vse sokolske vzgoje. Poleg zastopnic tov slovanskega Sokolstva so se udeležili te slave zastopniki Unije francoskih gim* naslov Mr. Vachmar in prof. Bouvier, prečk sednik olimpijskega kongresa Coubertin ter poslaniki vseh držav. Od slovanskega Sokolstva je bila najštevilnejša deputacija Jugoslovenskega Sokolskega Saveza, ki je štela 90 Sokolov in Sokolic. Razven tega je bik navzoča petčlanska deputacija poljske, ga Sokolstva, zastopnik ruskega Sokolstva ia zastopnik lužiškosrbskega Sokolstva. Me» sto Praga, ki ceni visoko delo Sokolstva, je bilo okrašeno s tisočerimi zastavami, ki so pozdravljale številne sokolske čete. Če* škoslovaško Sokolstvo je prihitelo iz cele države po številnih deputacijah. 2e v pe< tek zvečer so se pomikale številne sokolske čete proti Tvrševemu domu, okoli katere« ga je postajalo vedno boli živahno. Jugo= slovensko Sokolstvo je prispelo pod vod= stvom brata staroste Gang-a v Prago v so*
boto zjutraj ob pol 7. uri ter je bilo :-pr£« jeto na kolodvoru po zastopnikih ČOS. Po sprejemu je odkorakala jugoslovenski so* kolska deputacija v Tyršev dom, kjer jo je pozdravil namestnik staroste »naš jugoslo« venski sokolski konzul® br. Stepanek. Za pozdrav se je zahvalil br. starosta Gar.gl, nakar so odšli v svoja prenočišča. Točno ob 9. uri so se zbrali zastopniki vsega So* kolstva na dvorišču Tyršcvega doma, kjer je bila odkrita spominska plošča Miroslava Tvrš. Plošča jc prekrasno umetniško delo češkega umetnika br. Kafke. Po tej slav« nosti se jc vršil v Fiignerjevi dvorani prvi sestanek češkoslovaških in jugoslovenskih župnih funkcijonarjev, katerega jc otvoril br. starosta dr. Scheincr. Za predsednika tega zborovanja je bil izvoljen starosta JSS brat Gangl. Na sestanku so poroč-Ji: brat dr. Fux o pomenu stikov češkosloven« skega in jugoslovenskega Sokolstva, br. Štepanek o vzgoji sokolskih funkcijontrjev, br. Liska o vzgoji novih članov, br. Hrbač o župnih nadzornikih, br. Švajgar o nalogih sokolske statistike, br. Svarc o organizaciji okrožij in br. Krejči (Brno) o sokolski pro« pagandi. Po vsakem referatu se jc razvila živahna debata. Na sestanku jc bilo izre» čenih mnogo lepih in važnih misli o sokol* skem delu ter bo gotovo velikega namena za bodoče sokolsko delo. Isti večer sc je vršila v Tvrševem i'omu velika sokolska akademija s krasnimi telovadnimi nastopi praških sokolskih društev. V nedeljo zju» traj so sc podali zastopniki slovanskega So«
kolstva (Poljaki, Čehi, Jugosloveni is Rusi) na grob Fiignerja in Tyrša, kjer so položili venec, da počaste spomin velikih ustano« viteljev Sokolstva. Istotako so položili ven« cc na grob neznanega junaka. Med tem ča» som so sc zbirale sokolske čete na Vino* hradih ter se pripravile za slavnostni po* hod k otvoritvi Tvrševcga doma. Istočas* no se jc zbral v slavnostni dvorani v Tyr» ševem domu odbor ČOS, ki jc pozdravil bivšega predsednika Unije francoski gitn« nastov Sansbocufa. Po tem pozdravu jc iz. ročil br. Gangl, starosta JSS, plakctt JSS br. dr. Scheincrju, dr. Vaničku in Štrtp.:iic» ku. Točno ob 10. uri jc prišel v Tyršev dom prezident Masaryk v spremstvu oredsed« nika vlade Svehle. Prezident sc jc podel na to v telovadno dvorano, kjer sc je iz. vršila otvoritev Tvrševcga doma. Otvoritev je izvršil s primernim nagovorom br. sta* rosta dr. Scheiner, nakar je sledila kratka akademija, pri kateri jc najbolj učinkovala ritmična telovadba naraščajnic. Te slav* nostne otvoritve so sp udeležili poleg pre* zidenta Masarvka skoro vsi ministri, pri* mator mesta Prage dr. Ba.">:a. več generalov in zastopniki vseh držav. Med tem časom je korakala mogočna četa do 15.000 Soko* lov po Pragi ob velikanskem navdušenju tisočglavc množicc. Pri tej priliki se je zo» pet videlo, da jc češki narod v vrstah So« kolstva in da zna ccniri njegovo veliko de« lo. Od začetka pohoda pa do Tyršcvega doma je pozdravljala sokolske čete ogrom* na masa ljudstva, ni bilo praznega okna in
skoro vse strehe so bile zasedene od po* zdravljajočega občinstva, ki je zlasti pre« srčno pozdravljalo dclegacijo iugostoven* skega Sokolstva. Ti trenotki ostanejo v trajnem spominu vsakemu udelcžcncu te slavnosti. Točno ob določeni uri so priko* rakale prve čete v Tyršev do:a, kjer je že bilo zbrani mnogobrojno občinstvo. Preži« dent Masarvk je bil navzoč pii celi slav« nosti ter ga je Sokolstvo burno pozdrav« ljalo. Sokolski prapori, katerih je bilo do 150, so sc poklonili pred njim in navduše* nega pozdravljanja ni hotelo biti konec. Na znamenje načelnika dr. Vanički je Sokol* stvo utihnilo, nakar so se oglasile sokolske fanfare iz Libuše, sokolski pevski zbor pa je zapel prelepo pesem: «Vetren Probuze* ni», nato je izprcgovoril starosta ČOS dr. Scheiner ,ki jc v svojem govoru pojasnil boj Sokolstva za svoje središče ter predal s tem Tyršev dom celokupnemu slovanske* mu Sokolstvu. Za njim je izprcgovoril dr. Vaniček. ki je povdaril. da ne sme biti v bodoče nobenega vaditelja, ki ne bi šel sko* zi vaditeljsko šolo v Tjrrsevem domu. Za njim jc govoril primator Prage d-. Basa, zastopnik vlade minister Udržal, zastopnik francoskih gimnastov Vachmer, za juge* slovenske Sokole starosta Gangl. za Polja* ke načelnik Klosa, za Ruse dr. Vergun in za Lužiške Srbe dr. Slcca. Po pozdravnih govorih je zadonela po Tyrševcm domu na« rodna himna, nakar jc bila slavnost ztklju« čena ter so se množicc Sokolstva :-izšle. Popoldne jc bil na letnem telovadišču Tvr*
Sevcga doma koncert ter se je vršilo ob* enem pregledovanje ogromne stavbe Tvrše« vega doma. To velikansko delo vzbuja v vsakem, ki si ga ogleda, globoko spoštova« nje do ogromnega dela, ki ga jc izvršilo Sokolstvo. Isti večer se je vršil na Slovan, skem otoku slovanski sokolski večer, kjer jc bilo izpregovorjenih mnogo lepih brat« skih pozdravov zastopnikov vsega slovan« skega Sokolstva.
Slavnostni dnevi otvoritve Tyrševega do* ma so velikanskega pomena za cclokupno slovansko Sokolstvo, ker je s tem ustvarje« no središče .kjer se bo zbiralo in osredo« točilo vse delo slovanskega Sokolstva in tako bo zopet Sokolstvo prvo, ki bo z dc» lom vzdignilo visoko prapor Slovanstva ter bo tako s svojim neumornim delom gradilo boljšo bodočnost vsem slovanskim r.aroe dom. Prešla bo doba gesel in cepljenja na. rodnih moči in pride zopet čas, ko se zdru« žijo vsi oni, ki ostanejo zvesti svojemu narodu, v eno skupno fronto in to bode zopet tvorilo edino le Sokolstvo, v kattre« ga vrstah se zberejo vsi, katerim svoboda, enakost in bratstvo ni bilo samo geslo, temveč, ki hočejo žrtvovati vse svoje mo« či za obrambo svoje domovine in svobode svojega naroda. Temu delu naj siaži Tyr« še v dom.
Izdajatelj in lastnik: «Konzorcij «Julra».
Odgovorni urednik: Andrej Ražem
Tisk Narodne tiskarne v Ljubljani
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne ln socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5"—.
Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din 1*—w Najmanjši znesek Din 10'-%
Slike za legitimacije
izdeluje najhitreje fotograf H n g o n HIB5ER, Ljubljana, Valvasorjev trg. 168
Citre poučuje
Cc.-pod. Prvovrstni uspehi. Hcili tudi na dom. — Po-nartbe pod »Pouk* na upr. •Jutra..	12576
5. junija se otvori
le.iaj v moškem krojnem risanju, za Šivilje in neši-v! je. o splošnem dainskein krojenju, dodatno s prak-tičnim poukom o šivanju in izrezovanju krojev, po vseh merah in modelih. Za krojače in šivilje. ki ne morejo osebno obiskovati pouka, Fe isti vrši potem zvezkov, ki jih pošiljam po polti. Od ministr. za trg. in obrt kenr-es. krojna šola v Ljub-)':'.Tii. ?i-.lovska ulica št. 5 (Slovenija).	12560
Mizarstvo «Danica»
Brežice — pri kolodvoru, sprejme tri mizarske pomočnike in dva vajenca, ki sta so že nekaj časa učila. Vajenci dobijo hrano in stanovanje.	12561
(iSSego)
Krojaški pomočnik
zelo priden, išče službo v okolici Maribora — najraje pa v Ljubljani. Naslov pri podružnici <Jutra* v Mariboru.	12512
(dsbe)
Slaščičarskega
{»močnika
-?ega v treairanju pi-
:otov. patience itd., sprej-■ takoj V. Bizjak drag. Rog. Slatina. 12464
Zastopnika
sgilnega, dobro poznanega Mariboru in okolici, ki H prevzel skladišče proti kavciji, iščem. Takojšnje :u lbp pod šifro »Inozem-premog in koks> na upravo »Jutra«.	12326
Vajenca
M starega, s primerne tolsko naobrazbo, sprejme A. Sušnik. železnica, Ljubljana.	12287
Gospo
Slajšo. inteligentno, zdra-ki zna dobro kuhati samostojen gospod i 'ečjem mestu Slavonije. — Ponndbe na upravo <Jutra* pod .Slavonija,. 12199
eč krojaških
pomočnikov
dobro izvežbanih, samostojni!:, se sprejme za konfekcijsko delo. — Vprašati na Eraonski cesti 8/1. konfekcijska tovarna Fran Do-resda & Cle.	10911
K> zaključku šolskega leta
se sprejme
vajenec
► metal. Iafcor.it. Kcflektan-ii z 3—4 sred. šolami naj pošljejo ponudbe pod šifro Vajenec metal. lab.> rav o .Jutra*.	12602
Deklica
tMs-i in poštena, stara od 5—IS let, srsprejmek Bajbai družini, 'imeti mora
reselje do gospodinjstva. — Saslov rove utrrava .Jutra* 12394
Prvega vijolinista
n "jbligat vijolinista. iščem t. dobro. Ponudbe na irravn .Jutra* pod značko
'Vijolinist*.	12557
Dobra šivilja
!P i-. e na dom, zn šivanj »Mek in perila. Naslov v •Pravi .Jutra,.	12520
Služkinja
tričlansko rodbino v Ljubljani, se išče. Naslov v upravi .Jutra*. 12467
Absolventinja
dvorazredne trg. šole, išče irimerno mesto v pisarni, /ešča popolnoma slovenskega, srbohrv. In nemškega "jezika. Nastopi lahko takoj. Cenjene ponudbe na upravo .Jutra* pod značko Marljiva 5980*.	12417
Hitra strojepiska
išče mesta pri kaki boljši tvrdki v Ljubljani ali kje Irugje. — Naslov v upravi .Jutra*.	1257-1
Voz omnibus
še skoraj nov, z 8 in eden z 10 sedeži, se radi opustitve za nizko ceno proda. Uprava hotela <S t o n* v Ljubljani.	12570
Kuharica
Famostojna, išče službe pri boljši, manjši rodbini. — Naslov pove upr. .Jutra*.
12525
Elektro-obratovodja
z večletno prakso, išče mesta kot obratovodja, nad-monter ali kaj eličnega. — Ponudbe na upravo .Jutra* pod »Obratovodja 6057».
12538
Prodajalka
začetnica, izučena mešane stroke, išče mesta — najraje na deželi. Nastop po dogovoru. Ponudbe na upr. »Jutra* pod .Spretna 6043» 12553
Kovaški mojster
išče stalne službe, event. prevzame kovačnico. — Naslov pove uprava .Jutra*.
12293
Plačilna natakarica
zmožna kavcije, išče mesto v boljšem hotelu ali restavraciji. Najraje v letovišču. Ima večletno prakso in govori slovensko, nemško in italijansko. — Zna tudi francosko servirati. — Ponudbe na upravo .Jutra* pod značko .Plačilna 5882».
12197
Absol. samostojen
knjigovodja-bllancist
z večletno trgovsko, bančno in industrijsko prakso,-perfektnim poznanjem več jezikov, želi spremeniti sedanje mesto, gre tudi na deželo. Razpolaga s prima referencami in eventuelno kavcijo. Cenjene ponndbe pod .Nastop julij* na upr. .Jutra..	12172
Dvokolesa
otroški vozički in pneuma-tika po znižani ceni. Ceniki franko. Prodaja na obroke. .Tribuna* F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljubljana, Karlovska cesta 4. 258
Kočija s streho
konjsko opremo, dva konja in 4 sode po 16 nI, se proda Naslov pove uprava .Jutra*
12481
V zlato vrednost
naložiš denar in milijonar postaneš prej ali slej, ako kupiš turške srečke. Vsaka zadene. Pojasnila brezplačno. — Pisma pod .Izguba nemogoča* na upr. .Jntra*.	12458
Spalnica
nova. masivna (mahagoni), politirana. kompletna, se proda za 650« Din. Mioi Svajgar, Dravljo 74, pošta št. Vid nad Ljubljano.
12409
Eksportni akademik
absolviran, z znanjem več jezikov, stenografije in strojepisja, vojaščine prost —-išče službo. — Ponudbo na upravo .Jutra* pod značko .Takoj 5961».	12381
Potnik
sposoben potovati po vsej Jugoslaviji, v raznih strokah. želi mesta. — Cenjene ponudbe pod .Gotov uspeli« na upravo <Jutra». 12565
Prodajalka
vešča mešano stroke, išče službe v mestu ali na deželi. Nastopi lahko takoj. Gre t mesec brezplačno. Ponudbe na upravo »Jutra« pod značku .Vestna 6062».
12573
Pisarniška moč
izvrstna, absolutno perfekt. na, slovensko nemško, brv. in francoska stenografinja,
bliskovito iiitra strojepiska, s perfektniin znanjem siov., nen.škega, hrvatskega, francoskega" ter deloma angleškega jezika, koresponden-tinja v vseh gori navedenih jezikih, vsestransko naobra-žena, z večletno prakso — želi premeniti svojo dosedanjo večletno službo. Cenj. ponudbe na upravo .Jutra* pod »Laiora«.	12577
Izurjena šivilja
(leto boljših oblek, so na dom". Naslov pove 'prava «Jutra».	12518
Služkinjo
ednjih let, pošteno in zanesljivo, ki zna enostavno ---bati, iščpm. Samo z dobrimi spričevali. — Plača iobra. Predstaviti se je 10.—12. in od 2.-4. ure 'ušlo? pove »pr. .Jutra*.
12521
Šivilja
s pomočniško izkušnjo in prav dobrim spričevalom — išče mesta pri kaki šivilji. Preskrba po možnosti v hiši. Na upravo .Jutra* Dorl šifro .Poštena 0078». 12606
Primorski rojak
nahajajoč se v Ljubljani, \vo:u::r<jiT.o trg. šolo, vešč knjigovodstva — dobro iz-vežban v špecerijski stroki, želi premeniti mesto v kakem podjetju, kot pomoč' nik, skladiščnik ali v pisarno. Ponudbe na upravo .Jutro pod zssiko (Dobra Bdi 4462»,	12829
2 avstr. pis. znamki
it leta 1850.. proda O K o 1 m a n v Radovljici.
12365
«Ford»
osebni, dobro ohranjen, se poceni proda. Naslov pove uprava .Jutra», 1235:"
Več vagon, tramov
in nekaj vagonov bukovih drv, prodam. Naslov pove uprava .Jutra*.	12558
Brivci!
Proda se dobro ohranjen brivski stol. dva ogledala, toaletna mizica in več drugih malenkosti. Naslov \ upravi <Jutra».	12589
Velika kaseta
jedilnega srebrnega orodja, kompletno za 12 oseb — Fkupno 95 kosov, so proda. Naslov pove uprava .Jutra, 12601
Povečevalni aparat
(Tag. Vergriis.) v dobrem stanju, za plošče 9 v 12, povečave 13 v 18, 18 v 24, 24 v 30, se proda. Naslov v upravi .Jutra*.	12599
Redka prilika!
Proda se žaga venecianka (Kreutzgatter). hiša s 6 sobami. 2 kletmi in kovačnico, vse novo zidano in z opeko krito, na zelo prometnem kraju oh železnici. Cena 200.000 Din. — Več
pove podružnica .Jutra: Mariboru.
1236«
Prazno stanovanje
z dvema sobama, iščem. Najraje pri gospodarju. — Cenj. pismene ponudbe pod .Boljši gospod* na upravo «Jutra».	12315
Prazno sobo
s kuhinjo, išče za 1. julij mlad zakonski par brez otrok v južnem delu mesta Ponudbe na upravo .Jutra« pod .Južna leg»» na upr. «Jutra».	12443
Vinograd, posestvo
prvovrstno, velik sadonos-nik, njive, travniki, lep dovoz, krasna lega, blira Maribora, ugodno naprodaj Fojasnila v Mariboru, Grajski trg št. 2 (v trgovini).
12218
Motorno kolo
znamke .Motosacoche». 1 in tri četrt EP. v prav dobrem stanju, proda za 5000 Din A. Brcar, Liubljana, Sv. Petra cesta 42.	12598
Njiva
ca. 200 korakov oddaljena od kolodvora škofja Loka. pripravna za stavbno parcelo ali za skladišče, se po nizki ccni proda. Naslov v upravi «Jutra».	12180
Drva za kurjavo
(odrezki od žage) po zmerni ceni — dokler traja zaloga — se dobi pri Ivanu Šiška, parketna tovarna v Metelkovi ulici 4. 11746
Manufaktur. blaga
večja množina, se zamenja za les. živino, nepremičnine. avtomobil, ali se proda pod ugodnimi pogoji in nizki ceni resnemu kupcu. — Ponudbe na upravo .Jutra* pod .Resen reflektant*.
12564
Mreža (lovnica)
dolga 25 m, se proda na Celovški cesti 8, pritličje.
12524
Krasna kredenca
visoka 2 m, široka 80 cm in dolga 2 m. se proda za 2000 Din. Naslov povo upr. .Jutra*.	12548
Moško kolo
proda hišnik na Krekovem trgu št. 10.	12549
Veliko banjo
za sedeti in veliko bronzito petrolejsko svetiljko, se takoj proda. — Naslov uprava .Jutra*. 12555
Otroški voziček
športni, tesen, zložljiv, se proda. Naslov pove uprava
______, .") . "7,1
.Jutra*.
12474
Moško kolo
parni kotel (60 10. železen plug in konjska oprema, je naprodaj. Anersperg, Bo-kajce, pošta Vič. 12373
Dve omari
iz mehkega lesa in kuhinjska kredenca, naprodaj za
141)0 Din. Naslov pove upr. .Jutra*.	12603
Gugaini konj
■hjbro ohranjen, se proda. Naslov pove uprava .Jutra*
Pisalni stroj
nov. znamke .Remington*, M. 10. j» po nizki ceni naprodaj. Naslov povo uprava .Jutra*.	—t.
Decimnlka
se proda na Rimski cesti št. 19, dvorišče. 12578
Drva za kurjavo
kakor hrastovi in bukovi odpadki (ožajmki). se prodajo po 15 par 1 kg ali 1500 Din desettonski vagon, franko vagon Črnomelj. — .Zora*, parna žaga in tovarna lesenih icbljov, Cr-nomelj,	£07
Polhove kože
in vse druge, kupuje vedno D. Z d r a v i č. Ljubljana
Florijanska ulica štev. 9.
254
Tovorni avtomobili
rabljeni, z nosilnostjo od 1 do 3 in pol tone. sposobni za pogon, sc kupijo. Ponudbe z navedbo znamke, nosilnosti, približne starosti in cene na <Avtomobilia», garaža, Subotica I, Ska-darska 7.	12364
Mlin
prevozni ali stabilen in ga-ter za rezanje tavolet (Trenngatter), ponudite parni žagi Dolnja Briga pri Kočevju.	12343
Tračnice
in vrtilne kretnice za ozkej tirne železnice. cm širine, 6—7 cm profil, kupi opekarna .Emona*, d. d. v Ljubljani.	12371
Fotoaparat
.Kodak* ali «G0rz», 4.5 v $ cm, na film, se kupi. — Ponudbe na upravo .Jutra* pod značko .Aparat*. 12519
Zdravilnih zelišč
cvetja, lubja ln korenin, popolnoma suhem in zdravem stanju, kupim vsako množino. Navodila in cenik pošilja brezplačno R. Luckmann, Ljnbljua, Ahac-U*TB cMta 19,	---
Zamenjam
Frijetno manjše stanovanje v centru se zamenja z večjim od 4 do 6 sob, in sicer v okrožju Aleksandrove ali Bleiwei*ove ceste, Kralja Petra trga aH Kongresnega trga. Eventualno v kaki vili bližje središču mesta. — Ponudbe na urr. .Jutra, pod .Zamenjava stanovanja 15-25». 11774
Posodim 15.000 Din
na vknjižbo proti obrestim ali stanovanju. Naslov pove uprava <Jutr»».	12515
Gospod
6e sprejme na hrano in stanovanje na Starem trgu 26. HI. nadstr.	12605
Gostilna in mlin
z vsem inventarjem in posestvo s 5 glavami živine, z lepim sadnim vrtom ter vsemi gospodarskimi poslopji se radi selitve proda po zelo nizki ceni. Pojasnila daje lastnik Jože Pi-bernik p. Motnik. 12152
Posestvo
34 oralov, proda za 50.000 Din. vilo, gostilno, graščino, Zagorski, Maribor. Barvarska 3.	12563
Lepo posestvo
na lepem kraju, 20 minut od mesta, se s stanovanjem in vsemi pritiklinami vred odda v najem. — Naslov: Jos. Orlič, <Pyrota», Crct. pošta Store.	12532
Enonadstropna hiša
velika, z vrtom in njivo, pripravna za vsako obrt, v prijaznem mestu Slovenj-gradee, se proda. Stanovanje takoj na razpolago, — Cena 120.000 Din. Pojasnila daje Janko Pruš, Slovenj-gradec.	12530
Trgovec
išče 6obo s predsobo aH večji kabinet, bolj v sredini mesta — neopremljeno. Napravim tud! kako uslugo. Ponudbe ca upravo .Jutra, pod Siiro .Točen p!ačnik».
12593
Mesečna soba
lipa. <e odda boljšemu so-lidnemu gospodu. Naslov v upravi .Jutra«.	12586

Mlada dama
razočarana, išče razvedrila v dopisovanju i inteligentnim gospodom. Cenjene dopise se prosi na upravo <Jutra» pod značko «Bo-siljak».	12607
Osamela gospa
značaj-
Kitaro
S roda za 300 Din Vogelnik, fledatiška ulic* štev. 7 fin.
12604
Halo!
Za 100 Din dobite po povzetju en zabojček (108 komadov) suhega .toaletnega mila*. Naročila na upravo .Jutra* pod »Toaleta«.
12550
Psi volčje pasme
od 2—14 mesecev stari, z rodovnikom, se prodajo na gradu Volčji potok, pošta ladomlje. So izvrttni čuvaji in zelo lepi. Cena po dogovoru.	12S98
boljša, želi :
znanja i >
nim. solidnim, boljšim go-Epodom, v starosti 35—15 let, v svrbo prirejanja skupnih izprehodov. Dopise na upravo »Jutra» pod značko »Solidnost 6058». 12575
Radovednež
Dvignite pismo! 12579
Sobo
se odda solidnemu gospodu s 15. junijem na Resljevi costi št. 12/1, levo. 12600
Gospod
soliden in miren, išče stalno sobo ali kabinet, ov. tudi z lastnim perilom, če mogoče v bližini kake pošte. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Točen plačnik«. 12590
Letoviščarji, pozor!
Lepa, veiika, čedno opremljena soba v Vižmarjih nad Ljubljano, se čez poletno sezono takoj odda. Naslov pove uprava »Jutra«. 12560
Sostanovalec
z zajtrkom in večerjo, se sprejme. Naslov pove upr. »Jutra«.	12520
Fin gospod
diskreten in značajen. dobro situiran, želi znanja. — Kolesarka dobrodošla. Pisma pod «illada» na upr. »Jutra».	12580
Gospod
se želi pridružiti gospodični (dami\ za počitnice. Pisma pod šifro »Bom zadovoljen« na upravo »Jutra*. 12585
V upr. «Jutra» naj se dvignejo pisma
pod nastopnimi šiframi: Andija. A. S.. Bubikopf, Brinetka Blanka, Dober za-slnžek. Majhna najemnina, Deleži, Eleonora, Gorska sreča. B. Kosmina, Lepo in dobro 6rce. Naklonjenost, Najnižja cena, Obestranska zadovoljnost. Officine, Poslednji akordi. Prijateljica, Počitnice 10.049. Rubrika V, Poštena 3094, Resnost 5866, Sporazum S. K. L., Samo-tarka. Smrekov gozd. Snažna 5626. Trgovina 5442, Trgovec 600, Takoišen nastop
II.768,	Upanje 24, Ugodno 6031. Zora, Zanesljiv 99, Zenka aH prijateljica, 833/c
III,	15, Stanovanje 6516 400-700.
Gospodična
v nedeljo zvečer na hodniku »Gorenjca« proti Ljubljani, naj piše pod fiifro »Zadržana iona« na upr. .Jutra«.
12584
Dva gospoda
se sprejmeta na stanovanje in brano na Starem trgu št. 9/1 (pri hišnici). 12522
Krasni lokali
za manufakturno in damsko konfekcijo, v sredini mesta. se dajo v najem. Več se izve v trgovini H. Ken-da, Ljubljana, Mestni trg Et. 17.	264
Trgovski lokal
v najprometnejšem kraju v Sloveniji, se prevzame. — Ponudbe na upravo .Jutra« pod šifro »Promet 5898«.
12273
Gostilna se odda
na račun osebi, ki jo je zmožna samostojno voditi. Ponudbe na upravo »Jutra« pod značko »Kavcija 5781».
110SS
1000 Din nagrade
dobi oni, ki mi preskrbi dobro idoče gostilno v Ljubljani aH na periferiji, Naslov pove uprava »Jutr»» 12536

Opremljena soba
s posebnim vhodom, se takoj odda gospodični. Kj«, pove uprava »Jutra*. 12591
Eno ali dve lepo
opremljeni sobi
z aH brez kuhinje, išče zakonski par brez otrok. — Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Zračno«.	12229
Stanovanje
v moderni vili, 3—4 sobe s pritiklinami, v lepi Sa-vimki dolini, tik železniške postaje, se odda brezplačno onemu, ki posodi 100.000 Din proti primernim obrestim. Ponudbe na upravo
L »Jutra« pod značko -Stalen** 100*.	11089
Opremljena soba
lepa, s posebnim vbodom, se odda. Naslov pove upr. .Jutra«.	12554
Išče se sostanovalca
k boljšemu gospodu takoj i. Naslov pove
ali a 15. jun. uprav* »Jutra«.
12517
Opremljena soba
lepa. z vhodom • stop-njišča, se takoj odda. — Naslov pove uprava »Jutra« 12523
Lepa soba
za 2 osebi, se takoj odda. Naslov pove uprava »Jutra* 12528
300.000 Din
pofojilm se iiSe proti popolni iisurnosti. — Cenjene ponudbe z ntivedbo popo-jev se prosi na upravo «Jutra» pod tifro «Polna varnost*.	12472
3000 Din
posojila iičem proti odplačila * obrestmi, po dogovoru. Jamstvo neprijete vojaške pristojbine (Din 5800). Ponudbe na upravo «Jutra> pod «Vpokojenec 6063>.
12571
100% ZASLUŽEK
s praktičnimi in lahko prodajnimi predmeti do-sežete, ako imate malo zanimanja. Zadostuje le malenkostna svota denarja. — Ponudbe pod .100°'o zaslužek* na APOLO Ljubljana. Stari trg 19,IL
Zasebni uradnik
mlad, inteligenten, želi resnega znanja z dobrosrčno, mlado gospodično. — Dopise pod šifro »Odkritosrčnost* na upravo »Jntra«. 12533
Mladi psi
volčje pasme, 8—12 tednov stari, od najbolje odlikovanega psa in pšice. čiste-ja plemena, ima vedno po >00 Din na razpolago pasjereja t Zdenčevi pri Zagrebu. Pes se odpremi za to ceno od postajo daljo. Kier volčji pes varuje, tam ni nobene tatvine ali vloma! Ponudbe na vzgoje-valca psov »R i b o g r a d«, Zdenčina pri Zagrebu.
12060
je najboljša žitna
Abadie
cigaretni papir zopet stalno na zalogi. — A. Lampret, Krekov trg 10.	186
Jedilno orodje
(namizno), žepne nože škarje za kodranje in vezenje, žlice, vilice, nudi veletrgovina Osvald Dobeic., Ljubliana. Sv. Jakoba trg številka 9.	12502
Pst! «Luciferi>
uničuje trajno stenice ščurke! Leskovic, Jurčičev trg, Nabavlj. zadrug* drt. nameščencev.	12498
Ponikluje
dele koles automobllov,
otroških vozičkou, zdravniške Instrumente
itd.
2893-a
»Bistra", Domžale
največji galvanizacijski zavod v SHS.
lit
volno v vseli M Ioni Jaggrte
Ljubljana, Ovorsi trgi.
gBHBBBS
«Jutrov» roman
LUCIFER
katerega skozinskoi napeta vsebina, prepletena ■ fantastičnimi capletljaji od xa-četka do kcnc*. ki prinašajo navdušenemu čitatelju z interesantnim razmotri-vanjem vsak hip presenečenja, kl mu že 6ledi razočaranje in konsternacija in zopet presenečenje tako, da so čitatelji nestrpno pričakovali vsako nadaljevanje romana, je izšel in se dobiva pri upravi »Jutra* v Ljubljani.
Vsi ki so ga čitali in oni, ki niso imeli te prilike, naj si ga takoj n a r o č e za domače knjižnice. 3oIj zabavati Vas ne more nobena knjiga!
Vezana stane
Broširana pa
, 55 Din 45 Din
Jermena za cepe
gože, biče (gajile), tržaške bičevnike, razne krtače, motvoz (špago), pasove (gurtne), dreto
in perilne vrvi kupite najceneje v veletrgovini
OSVALD DOBEIC
Ljubljana »•«
Sv. Jakoba trg 9.
Na prodal:
Lepo gospodarsko posestvo s stanovanjem šest sob, veliko vežo opremljeno z mnogo gospodarskimi poslopji, 26 oralov zemlje, med tem 41/2 orala vinograda, 8 oralov sadovnjaka, polja, gozd, travniki, vse v najboljšem stanju pri iz-bornem donosu za 650.000 Din. Vprašati: Peitler, Limbnft pri Mariboru.
Mladenič
star 29 let. z gotovino Din 32.000, -želi znanja z mladenko ali vdovo bret otrok Prednost imajo one, ki imajo kako majhno obrt aH kaj premoženja. — Pismene ponudbe s sliko na upravo .Jutra« pod «5tev. 12.527».
12527
Inteligent. mladenič
simpatičen, ee teli seznaniti 1 mlado gospodično, lepe zunanjosti. — Pismene ponudbe na upravo »Jutra« pod značko .Srečna ljubezen med nama«. 10745
SenUm
Kateri gospod
od 30-40 let bi hotel poročiti vsestransko izobraženo simpatitno gospodično, čedne tunanjostl. — Dopise pod «Prihodnja sre£«» na upravo «Jutra» v Mariboru.
12348
Glnshci
Harmonij
zamenja s pianinom .Čitalnica« v Zalogu pri Ljub. Ijani.	12157
Kitara
prvovrstna, se proda. — Naalov pove uprav* »Jutra« 12559
Klarinet
dobro ohranjen, po mrki ceni proda S. Jošt, Rimska cesta 7/IU.	18593
Klavir
poučuje s sigurnim uspehom gospod z dolgoletno prakso. Pride tndi n* dom. — Ponudbe na upravo »Jutra« pod lilro «Kubea honorar« 12510
«Rofa» pisalni stro;
je izborne kakovosti in najcenejši. Prodaja 6e tudi n* obroke pri glavnem z»-ctopniku inž. Rudolf Počlin v Ljubljani, Gledališka nL It. 8. — Zahtevajte cenik.
12415
Pozor, trgovci!
Trgovcem so naznanja, da cvetličarna »Palma« Stre« & drug v Podčetrtku izdeluje raznobarvno umetno cvetlično listje, razne cretUce, sekane ia prešant, Šopke za svate in neveste, nagrobne vence, rutke, svileni papir, krep papir, razne prafauke ter vse v cvetličarsko stroko spadajoče predmete lastnega izdelka, po najnižji konkurenčni ccni. Trgovci, zahtevajte cenik! 11S15
Kolomaz
prvovrstne kakovosti, priporoča »Jadran«, tov. kem.
izdelkov, Ljubljana - Moste.
11914
Avto potovanje
Dobro vpeljan zastopnik — išče sopotnika za dvateden-
sko potovanje po Sloveniji. Ponudbe pod značko »Polovični stroški« na upravo »Jutra«.	12194
Modistka
Z. Gorjanc
& Co.
ljubiana. S«. Pitra t. 27
poleg hotela Tratnik
priporoča svoje veliko zalogo vsakovrstnih nalmodernejilh
damskih klobukov
Sprejema slamnike v prekrojevanje ter vsa popravila. Zaloga Spaterle-obUk Postrežba točna
Cene najnižje
164-a
Positiv — Negativ — Paus — Skizen — Milimeter in vse
risalne papirje v rolah in na metre priporoča
Mi Tičapj
Ljubljana.
IHIIHIIIIHHIII
^naj^
Kdor rad čita lepe povesti, naroči priljubljene
romane Jutra"
Do sedaj so izšli sledeči:
Roman po ustnih, pisanih In tiskanih virih
Pater Kajetan
Ceni broš. Din 30-- vez. Din 40-- po pošti 2 Din več
Tigrovi zobje
Cen« broš. Din 30.—, vez. Din 40-—, po pošti 2'— Din več
JEAN D t LA HIRE.
Lucifer
Fantastičen roman v VI. delih. Cena broš. Din 45 -vezano Din 55.—, po pošti Din 2-— več.
FEREAL CUtNDAS.
Veliki inkvizitor
Zgodovinski roman iz dobe španske inkvizicije.
Cena Din30-—, vez. Din 40—, po pošti Din 2—več.
HARRY SHEFF.
Hči papeža
Zgodovinski roman, ki popisuje krvoločnost in nenrsvno življenje papeža Aleksandra VL njegovega sina Cezaria in hčerke Lukrecije Borgije. Broširano Din 30-—, vezano Din 40—, po pošti Din 2-— več.
CLAUDE FARRERE:
Gusarji
7godovlnskl roman iz življenja morskih roparjev v XVII. stoletju. Cena broš. Din 20--. vezana Din 30-—, po polti Din 2"— vec.
FR. HELLER. Blagajna velikega vojvode
Roman. Brol. Din 15.—. vez. Din 25"—, po pošti Din 2-— več
FR. HELLER.
Prigode gospoda Collina
Siljiv detektivski roman iz velikega sveta. Cena
Din 10—, po pošti Din 2"— vec.
Knjige se naročajo pri upravnifttvu »Jutra* Ljubljani, Prešernova uliea 54,



James Oliver Curvvooch
instran pragozda
ii.
Stopala je za Pikom. Že dolgo se je pripravljalo na vihar v njeni glavi. Danes pa je. premagana po raznih čustvih, izdala vse skoraj nehote Rogerju. Pripovedovala mu je — temu tujcu ki, je prišel v ta črni pragozd — kako sta ji oče in mati umrla za isto boleznijo pred nekako desetimi leti in kako sta jima Jed Hacokins in njegova žena obljubila, da bosta skrbela za njo. Prejela sta za to obljubo kožo treh srebrnih lisic, ki jih je bil ujel oče, preden js obolel. Toliko je zvedela od te žene, kajti bilo ji je šele šest let, ko se je to zgodilo.
Ko je Nada pripovedovala, kaj vse je doživela od te dobe, se mu ni upala pogledati v obraz; zato ni opazila, kako se mu je zmračil, ko je poslušal njeno pripovedovanje. Tako silno se je oddihoval skozi nos. Ni ga poznala še dovolj, da bi razumela, kaj to pomenja.
Nekaj dni kasneje pa se je zgodilo, da jo je Roger prosil, sc li sme dotakniti njenih las. In ko je njegova velika, močna roka za trenotek počivala na njeni glavi, se ji je zdela, da je nežna kakor ženska roka. Kako toplo je še doslej čutila ta dotik v svojem srcu! Dal ji je novega poguma in novega bojevitega duha. Prav tako, kakor Piku zavest, da se ga boje in da je premagal vse one neznane pošasti. Pik se ni bal več in tudi Nada se ni bala več.
Zdaj sta stopala ob pobočju, dokler nista dospela do pečin, ki so jih tvorili divje razpadle skalne klade.
Tu se je Pik naenkrat ustavil, vohal po tleh in imel noge kakor napete in otrple. Dekle je hkratu prvič začulo njegovo grozeče grčanje. Obstala je in posluškovala.
Začula je slab, motni glas, kakor bi bil nekdo udaril s skalo ob skalo. Naglo je zasoplo dekle, se vzravnala še bolj, — Pik, ki se je ozrl na njo, pa je videl, kako ji plamene oči in se ji usta napol odpirajo. In sklonila se je ter pobrala grčavo palico.
«Pojdiva pogledat Pik!» je šepetala. «Tam bo eno njegovih skrovišč.»
Bil je čudovit občutek zdaj, ko se je zavedala, da se nič več ne boji, in isti občutek je imel Pik, ki je čutil, kako hitro mu utriplie srčece, ko ji je sledil.
Stopala sta dalie kolikor možno tiho, dekle po prstih in Pik iepo po svojih mehkih stopalih. Tako je bil Jed Hacokins še zmerom na kolenih, s hrbtom k njima, ko sta stopila na odprt
prostor proda in peska med dvema velikanskima grmadama klad.
Včeraj ali predvčerajšnjim bi bila Pik in Nada urno skočila zopet nazaj. Zakaj Jed je bil pri svojem vražjem delu in c zlo je moalo čakati onega, kdor bi ga pri tem delu zasačil. Odkopal je bil velik kup peska izpod največje skalne klade in polnil zdaj ducat umazanih usnjatih vrčev iz sodca, ki ga je bil potegnil iz jame. Nato je vstal, da bi se napil.
Slišala sta, kako mu klokota tekočina po grlu. Nada je tedaj udarila s palico po skali, in mož se je kakor obstreljcn okrenil k nji. Ko je videl, kdo je. je prebledel, dvignil obe pesti ter zarezal, da je pokazal vrsto rumenih zob:
«Ti prokleta špijonka!» je kričal, dušeč se od besnosti. «Ako
bi bila mož, bi te zdajle ubil!«
Nada pa se ni ustrašila, ni prebledela, dve rdeči pegi sta ji zaplali po licih, in Hacokins je ujel njen zmagoslavni pogled.
Nov izraz se ji je pojavil na ustnih, ko jc odgovorila zanicljivo:
«Ako bi bila jaz mož, Jed Hacokins, bi zdajle bežal pred
menoj!«
Koračil je k nji.
«Bežal bi,» je ponovila, zroč mu brez bojazni v obraz in je trdneje prijela batino. «Nikoli še nisem videla doslej, da bi bil ti udaril moškega, nego le ženo ali dekle ali kako ubogo žival, ki se te ni upala ugrizniti. Bojazljivec si. Jed Hacokins. nizek, beden strahopetec, ki ni za nič drugega, nego prodajati žganje. Ubiti
bi te bilo treba.«
Pik je čutil, da se je razmerje med tema človekoma popoU noma izpremenilo. V zraku jc bilo nekaj kakor grozeč izbruh dinamita ali razpad sveta. Čisto je pozabil nase in gleda le na svojo veliteljico, čudovito nežno postavo, stoječo tu zdaj končno brez strahu pred bodočnostjo. In v njegovem pasjem srcu in duši se je prebudilo naenkrat nekaj, kar mu je reklo, kje je pravica. Postavil se je na svojih neokretnih nogah' tik pred Jeda Hacokmsa ter je zarenčal nanj, kakor ni zarenčal doslej še nikoli v svojem
življenju.	.	.
Tihotapec je bil zbegan. Že nekaj časa se je trudil, da bi si pridobil naklonjenost. Nadino, hoteč jo obdržati v dobri volji in brez sumnje, dokler bi Moonev ne zgnal dovolj denarja za njeno telo. Ko bi jo oddal v njegovi koči, pa naj bi Mooney sam opravil
ž njo, kakor zna.
A zdaj je videl posledice svoje popustljivosti. Postala je predrzna, uporna, vohunila je za njim — ta reva, ki jo je živil in se brigal zanjo celih deset let. Njena krasota, kakor je zdaj tu stala pred njim, ga ni ganila. Kazen je zaslužila, zlasa jo, da ji zastane dih! Skočil je k nji, a Pik je zagnal silen lajež, ko je opazi1.
kako je Nada dvignila batino.	_ . „
Toda za trenotek je bila prepočasna. Moz jo je zgrabil za roko in z drugo za bogastvo njenih mehkih gostih las.
In v tem' trenotku je bilo. kakor bi se nekaj osvooodilo v Pikovi notranjosti. Zakaj tega dne v tej uri, v tej minut, so mu bogovi usode dali. da se je porodil. Ves svet kakor bi zanj naenkrat izginil razen ene reči - šest palcev golih mec med robom nogavic in koncem visokih škornjev tega moza. Tja se je zagrizel Njegovi beli zobje, ostri kakor klini vil. so predrl, njegovo meso. in gjrozen, divji krik je planil iz Jedovih ust, ko je izpustil dekli.
čine lase.	. .. . ,
Pik je čul ta krik in njegovi zobje so se zagrizli se gioblje v
meso prvega človeka, ki ga je zdaj sovražil.	w
Nato pa je bilo boli dekle, nego Pik, ki se je zavedlo grozote tega kar je sledilo. Mož se je sklonil in njegovi koscem prsti so se stisnili okoli Pikovega grla. Pik je čutil da mu je zmanjkalo sape in odprl je gobec. In potem je Jed skrčil roko, s katero ga je držal, kakor bi jo nategnil, da zaluči kamen.
S krikom se je vrgla Nada k njemu, hoteč ga ujeti za roko, a Pik je že letel po zraku. Njena batina je Jedu ostro pad a po obrazu, a v tem trenotku se je že oglasil temni strasni zvok, ko je Pikovo slabo telo treščilo ob steno velike klade.
Ko se je Nada okrenila, se je Pik že zvijal na pesku s pre. lomljenim zadkom. Njegova jasne oči so se upirale vanjo, a ni
lajal, niti ni skušal priplaziti se k nji.
Le Jollv Roger bi bil lahko povedal, kako je Pikova mati dala svoje življenje za neko ženo... In v tem trenotku je gotovo njen duh stopil v Pikovo dušo. zakaj pozabil je na bolečine — groznih ran ter je hreoenel le po tem, kako bi se dovlekel nazaj k nogam tega dekleta in kako bi umrl v borbi z njenim sovražnikom — tem možem. Ni videl, da je privlekel svoje pohabljeno telo jedva za
palec bliže po pesku.	.	, ,-
Dekle pa je spoznalo vse grozno dejstvo in s krikom obupa, kakršnega ji vse muke in trpinčenje ne bi moglo iztisniti, je teklo k psu, padlo na kolena in ga vzelo nežno v naročje.
A bliskovito je planila zopet pokonci in zrla na Hacokinsa
Kakor hudiček.	t..	,
«Za to te — ubijem!« je zahropela. «Ubijem, ubijem te!» Udarec batine je napol oslepil edino tihotapčevo oko. Vendar se ji je bližal. Urno kakor ptica se je Nada okrenila in zbežala, in ko so njegove noge drobile gramoz za njenim hrbtom, je občutila divji strah, a ne zase. nego za Pika.
Hacokins pa je kmalu zaostal m preklinjal brezuspešnost svojega zasledovanja ter usodo, ki ga je pripravila ob eno oko.
nove in rabijene, najcenejše pri S3-t vn
LJUBLJANA,
■3 šelsnburgcva ulica št. 6/1.
Telefon St. 090.
VIKTOR PREŽELJ ^
nadgozdar
RUŽA BERNHOFER
poročena
Litija	Guštanj
Dolina Lendava.	_ |
Moderna opekama (krožna peč)
družabnika
Interesenti naj se obrnejo na g. arh. Vrhovnika, Vrhovčeva ulica 3, Ljubljana.
^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□nnnncnnnnoocrj
Splošno se fovori, da se najceneje in najbolje oblači □ v detajlni trgovini na Erjavčevi o. št. 2 □
Konfekcijske tovarne Fran Derenda & Cie. jjj
Prepričajte se tudi Vi!
BffiflEEJS-----------------------------t) J
*}■<«	7nm\ TM nnki ceni"	i *	Koinsrcflelna moc
jgn.	&argi ,fjsn ui&iu wn	«|	nertektentajisoyodja.biUncisMiov.srpan,
U	«k	B *	___xu:	•* rfolnlm TiiDflUffl fr»n-
Sv. Petra cesta štev. 3
nudi ceni. odjemalcem razno damsko, moško in otroško perilo. Najnovejše bluze. Damske obleke od 90 Din naprej. Jumperje. Velika izbira vsakovrstnih modnih nogavic. Velika izbira kravat, svilenih pletenih samo-veznic itd.
po primerno znižanih cenah TKI
perfekten knjigoTodja-bilancist, slov, srpslri, nemški korespondent z delnim znanjem francoščine in češčlne in Ia referencami, i večletno prakso v vseh pisarniških delih, teli svoje sedanje neodpovedano meato premeniti. Event. ponndbe na adta. lista snb 3035.
3035-a
3014a
Crčp de chine D 68,85 „ Ia D 138 surova svila met. D 65 chantung met. D 95 Velika izbira v crep ge-orgette in marocain. Najnovejši vzorci v svili za prome-nadne obleke! |Modni nakit za ši-• vilje in modistke! Cene najnižje.
204-211
^rmnrronH-rHH—aHHPrinGnDG^
VODNE TURBINI
avtomatične regulatorje, zatvornice 1.1, d.
3060-a	izdelale in dobavlja
ING. F. SCHNEITER = SKCFJA LOKA.
Konkurenčne cene. ===== Prvovrstne reference. Zahtevajte ponudbe!
)
ajiifa __
Lakaste
dastiske torbice od Sin 49"—
napreJt v krasni izberi nudi
D □
O
□
□ □
O □
□
H g
□
o a n
n 33. KOSDA, Ljubljana.
B	51
bGannnnnanDaDDaDGnnaanDuannaa|
TrtousRi pomtt,
mešane osobito špecerijske stroke soliden in delaven, želi svoje sedanje neodpovedano mesto spremeniti. Gre tudi za skladiščnika v kakem večjem podjetju, oziroma industriji. Ponudbe na upravništvo „Jutra" pod »Vesten in| marljiv".	2947a|
Naša ljubljena, srčno dobra mama, sestra in tašča, gospa
Marjeta Trlbnik
vdova naduiitelja
je na binkoštno nedeljo izdihnila svojo blago dušo ter nas zapustila v neizmerni Žalosti.
K večnemu počitku smo jo položili danes ob obilni udeležbi na zreškem pokopališču.
Vsem ljubim sorodnikom, prijateljem in znancem ki so drago rajnko spremili na zadnji poti, bodi izrečena naša prisrčna zahvala.
V Zrečah, dne 2. junija 1925.
Profesor Karel Tribnik, sin. — Učiteljica Amalije Mravljak, hči. — Urednik Ivo Naglič, brat. — Šolski upravitelj Karel Mravljak, zet. Vnuki In vnukinje.
Elektrotehnike t¥orn§ee
ŠKODOViH ZAVODOV v Pteni
Zastopstvo sa Jugoslavijo;
Selentagova ul. št 7, hiša jadranske banke.
Dobavljajo: nafcofldnejše In najcenejše eJektro- motorje, turbogeneratorje In »se ostala električne stroje.
Grade:
električne centrale, električne iele^ica, cukrarne, pivovarne, rudnlSke naprave Itd.
Obra«slt« se » vseh primerili n« pisarno v Ljubliani Posel inlaolrla le bresptatoo na raspotaso.
»r. n rv.n n n r> n o ..o.n n. r ^o.o.Kn f> o
Maribora
M*to)ei U dveh vatlih delavnic (prva M m dolg«, druga 10 m), uporabne ko« hlor, vfle i eJektrlSno raMvetlJavo tn spoj *» n»4 ter vodovodom seda) staroronomir«>o podJ*Je. z vet Jim sadonosnikotn, v najlep« togi m«4 glavnim kolodvorom la mestnim pvkom M v celem ali deloma okolno.tl nuB C » » O P B O D A. Jedina prilotnost naiotitve imovine la pripravno »a vsako ve4[e podjetje. — Po-{sinila te dajo po« »MCkdar ve6 S8-9" od Ho-vtneke agencije v Mariboru. Vrtanova uL IS.
3045-a
lini
samo prvovrstno blago v vsaki množini v sodih in juta vrečah nudi po najnižji tovarniški ceni
Tovarna cementa
v Zidanem mostu.
ILODI
2993
smrekovi ali jelovi od 3 do 7 m dolžine | £e kupijo v vsaki množini.
Ponudbe za zdrav in suh les iranko vagon ali za svež les iranko žaga z j navedbo cene in množine na „Kon-zervno tovarno Globus d. d., Vrhnika.
Brez posebnega obvestila.
.Mestni pogrebni zavod, Ljubljane.
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem vest. da je naš srčno-ljubljeni soprog, oče, stari oče in tast, gospod
Viljem Tonnies
v nedeljo, dne 31. maja 1925, 68 let star, nenadoma, trpljenja prost, preminu).
Zemeljski ostanki blagopokojnega se bodo dne 3. junija 1925 ob pol 6. uri popoldn« v hiši žalosti Dunajska cest« 25. svečano blagoslovili in nato prepeljali na pokopališče k Sv. Križu, kjer se polože v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v
več cerkvah.	.
V LJUBLJANI, dne 1. junija 1925.
rrlederlka Tčnnies,
soprog*.
Friedarihe Kienbaaar roj. Tdnnle«, ing. Onstav V. TAnnlas,
otrok«.	_ _
Polkovnik	Hfttbellse, Knrt,
Anten Uenbanar,	vn/n?!^nnlc
3137»
Kdor oglašuje,--
--ta napreduie!
ZAHVALA.
Janez Kosler, Peter Kosler, Ema Seemann roj. Xosler, Wlary Kosler
in Olga Rudež roj. Kosler izrekajo vsem, ki so spremili njih mater k večnemu počitku, najprisrčnejšo zahvalo.
V LJUBLJANI, dne 2. junija 1925.

9»
lote! Riviera"
Selce kod Crikvenice.
Sa velikom terasom na moru tik kupa-iišta. — Prvorazredna kuhinja, 60 lije-pih soba na razpolaganje, najniže cijene
Preporuča se vlasnik 244.a	P. Strinovič.
080i0l0l0»0l0'0'°10.
S 1/25-/164,
3135a
Oklic.
Dse 15. Jnniia 1925 ob 8. nri
in naslednje dni se bodo prodajali v konkurzni zadevi tvrdke Franc Caleari in brat, lesne industrije na licu mesta v Virmašah štev. 49 pri Škofji Loki Kolodvor z javno dražbo predmeti kakor: pisarniška oprema, pisalni strol, ošabni avto in vozovi, konj ska oprema, razHčno orodje tei siroti deli in prltikllne za mizarski in žagarski obrat.
K draženju se bo začelo pozivat: šele pol ure po zgoraj navedeni uri med tem se lahko ogledajo predmeti.
Okrajno sodišče v Skofji Loki,
odd. L, dne 30. maja 1925.
3140a
Potrtega srca in v najgloblji žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš ljubljeni sin
VLADIMIR P1RNAT
pripravnik užiteljiiia
nenadoma preminul.
Pogreb dragega pokojnika se je vrsti včeraj
v torek v Ptuju.
V Ptuju, dne 3. junija 1925.
Alojzij in Ivana, starši — Milan, brat — Olga, sestra — Friderik, polbrat.
Klub naprednega učiteljskega narašiaja v Ljubljani naznanja
vsem tovarišem in tovarišicam tužno vest, da je tovariš, gospod
ULAD1H1R PIRHflT
di>ak HI. 1. drž. moš. učiteljjšča, član odbora K. N. U. N., v nedeljo dne 1. maja t 1. v cvetu mladosti nenadoma preminul.
Pogreb nepozabnega tovariša se ie vršil v torek popoldne iz mrtvašnice ptujske bolnice na mestno pokopališče v Ptuju.
Blag mu spomin! V PTUJU, dne 3. junija 1925. 13i43a	Odbor.