Posamezna Številka 30 vinarje?. Slev. 284. v UoMiani, v torek, dne E Secenmra isn. Leto XLVL ■i v«l|t pa polti« Ml« late uprti .. t (O* n E* ea mit U Sim6i|o eelolets« . ■a mtalo iBuzimstvo. 4.80 gy »B— :»- ▼ Ltobttaoi oa dom la ••!• lato aaprij .. K 48 — la •• n)0iM „ ..K f mrin griiemc tuuCog „ S*M ea Sobotna izdaja: s Sa oalo it to.....K 10- H Himfti|o oiloletno . „ 12'— u ostalo lAosimilvg. „ 15 — r«' iT miru Inserati i an Biastolpa* patltvriu (U mM tirata la 3 na rUtka «11 it« prostor) sa takrat . ... pa SO» u Iva-1> v ti krat „ U „ prt »id|lk aarufilllk prtmorta popači p« dogovoru. It tobutak dvojni hrti boktolpas pititmu K i Izhaja ruk In laviiuji aa-isl|e ta pruolki. ob i. ari pap. Kitu litna prilog« vaaaJ rs« mr Dradntitro |a t Kopltsrjavl allol ittv. B/HL Bokoplst u ai vračila; nitinhiiana pisma st a« 1 ■ ■ ■jprijomslo. — Oradnii^sp; ttlsfonc itsT, 50. c=a Oprivatitro |t t Kopitarja* allol !t l - IUOk* poitai kraailnloi «v*tr1|ski it 24.797. »irski M JU. bata.-hare, it 7563. ~ OpraTnlikiga telitaaa it t* Slovansko bogo-služie. Slovansko bogoslužje je v tesni zvezi s tisočletnim bojem med Germanstvom in Slovanstvom. Zmaga Germanstva je pred tisoč leti med zapadnimi Slovani uničila versko-kulturno delo sv. Cirila in Metoda in s tem tudi slovansko bogoslužje. Poraz Germanstva je torej odstranil glavno zapreko slovanske liturgije. Jugoslovanski škofje so spoznali, da je prišel ugoden čas ra obnovitev slovanskega bogoslužje. Vprašanje bogoslužja in bogoslužnega jezika je sicer v zvezi z vero, a ni strogo versko vprašanje, marveč vprašanje primernosti, vprašanje metode in oportuni-tete. Zato so razni papeži to vprašanje različno reševali; celo isti papeži so menjavali svoje stališče. Katoliška cerkev gotovo želi, da bi bilo bogoslužje enotno. A dovoljuje tudi izjeme, če ima za to zadostne razloge. Težko pa je v posameznih slučajih odločiti, ali so razlogi za izjemo zadostni. Razlogi za posebno bogoslužje so lahko zgodovinske pravice, ali pa korist vere. Zgodovinske pravice so navadno v zvezi z verskimi oziri, ker se stare pra-vicc navadno težko odtegnejo brez škode za vero. Obojni razlogi govorijo za uvedbo slovanskega bogoslužja. V prvih krščanskih stoletjih jc nastalo mnogo raznih obredov v raznih jezikih. A od 4. stoletja dalje so začeli bogoslužje enotno urejati. Teženje po enotnem bogoslužju je bilo vedno večje in torej nvajanje novih bogoslužnih jezikov vedno ležavneje. Na zapadtt se je med Romani in Germani že udomačilo latinsko bogoslužje. A ob koncu 9. stoletja se v središču Evrope nenadno pojavi slovansko bogoslužje. Odkod ta nenadni pojav? Germani in Romani so bili že tako zvezani s krščansko latinsko kulturo, da so latinsko bogoslužje že smatrali za svojo državno in narodno last. Krščanska vera in latinsko bogoslužje jim je služilo za pod-jarmljenje in potujčevanje Slovanov. Prav ta razlog je zaviral napredek krščanstva med Slovani. Torej je bilo za razširjanje krščanstva koristno, da se Slovanom dovoli slovansko bogoslužje. Ta verski in metodični razlog je bil merodajen za velika slovanska apostola. Sv. Ciril je bil moder vzgojevalec in je vedel, da je slovansko bogoslužje koristno za krščansko vero. Za papeže, zlasti za velikega in bistroumnega Nikolaja I. (858—867), so bili merodajni tudi cerkvenopolitični razlogi. Prevelika oblastnost nemških vladarjev in nasilna ekspanzivnost Germanstva je bila nevarna katoliški vesoljnosti in cerkveni svobodi. Zato je Nikolaj L z veseljem pozdravil delovanje sv. Cirila in Metoda, ki naj bi z apostolskim delom med Slovani utrdila ravnotežje katoliške vesoljnosti proti enostranskemu Germanstvu in proti bizantinskemu separatizmu. Slovani naj bi tvorili spravni most med Vzhodom in Za-padom. Veliki Nikolaj I., globoki filozof in goreči apostol Ciril ter spretni organizator Metod so dobro umevali veliko kulturno poslanstvo Slovanov in važnost slo-• vanrkega bogoslužja. Žal, da nasledniki Nikolaja I. niso imeli niti tako širokega obzorja niti toliko energije. Žal, da je prezgodaj umrl sv. Ciril, bistroumni ustanovitelj in najspretnejši branitelj slovanskega bogoslužja. Žal, da moravski knezi niso imeli zadosti politične modrosti. German-stvo je zmagalo. Versko in kulturno delo slovanskih apostolov jc bilo na Moravskem uničeno, A na Vzhodu je duh sv. Cirila in Metoda zmagoval ter si v zvezi s Carigradom osvojil polovico Evrope. Prvi nemški katoliški orienlalist Baumstark (Historisch-polit. Blalter 1915, zv. 156, str. 702—704) z bolestjo priznava usodno tragiko germanskega boja proti slovanskemu bogoslužju. Nasilje nemških knezov in škofov, ki so v službi nemške politike preganjali sv. Cirila in Metoda, je krivo, da sc je porušilo evropsko in katoliško ravnotežje, Nemci so si sami nakopali svetovno vojsko in poraz. Slovansko bogoslužje je torej svetovno - politične važnosti, a ima tudi toliko pomena za katoliško Cerkev, da se bo med zapadnimi Slovani gotovo zopet obnovilo. Za slovansko bogoslužje imamo zadosti verskih razlogov, ki bodo to vprašanje končno odločili. Na Koroške! Trst, Goriška in Istra stoje danes v ospredju našega zanimanja in našo skrbi. To je čisto umevno, saj so to naši najlepši kraji. Vendar danes ni v niisih rokah, da bi v tem oziru mogli za sedaj kaj spremeniti. Delati moramo, da opozorimo na. naše zahteve in pravice potom Srbijo celo entento, ki nam je prijazna. Upamo lahko, da nam bodo kmalu zasijale lepše razmere. Drugače je s Koroško. Koroška je bila vedno najbolj skeleča rana na našem narodnem telesu. Ce ima mlada svobodno, Jugoslavija kje kaj mučenikov, jih ima na Koroškem. Pod nezaslišanim nasiljem so ostali ondi naši ljudje zvesti naši misli, jo širili in jo popularizirali tako, da je potegnila za seboj tudi one, ki so bili v narodnem oziru za nas že na pol mrtvi. Ko so prve uaše četo prestopile koroško mejo ter so naši veselo zasedli skoro celo severno inejo na -Šta jerskem, smo mi upali, da bodo naši fantje skupno z junaškimi Srbi osvobodili izpod nemškega terorja vse koroške Slovence, ki se danes ondi nahajajo. Vsak dan so v smrtni nevarnosti.'Koroški Slovenec v najoddaljenejši slovenski vasi je trdno upal na pomoč z juga, da ga reši. Zaupal je, ali naj bo to zaupanje poplačano s tem, da jih še dalje prepuščamo nemškemu nasilju? Marsikaj dragocenega časa je prešlo; nemška tolpa je danes organizirana in ogrožuje ne le Slovence v nezasedenih krajih, marveč tudi one dele, ki so že od našiti zasedeni. Tu ne veljajo nobeni pomisleki! Ko gre za življenje naših ljudi, morajo pasti vsi oziri! Dovolj je posvetov, noj govori dejanje 1 Nobene garancije nam ne more danes nuditi takozvana koroška nemška vlada. Edina garancija je dejansko varstvo, ki ga moremo nuditi le. če te kraje čimprej zasedejo naši vojaki. Sinoči nam je došlo poročilo, da so nemške oborožene tolpe napadle Podrožico in ondi zajele Narodno stražo. Ista usoda je doletela jeseniško narodno stražo, ki je prihitela na pomoč. Podrožica je zopet v nemških rokah in pomoč nujno potrebna. Pokažimo voljo, da bodemo tudi koroško Slovenijo imeli v mejah Jugoslavije. To od nas koroški bratje pričakujejo in zahtevajo. Kočevska pisma. 1. pismo. Dolga leta sem preživel na Kočevskem, spoznal vse sloje in stanove, prebil mnogo prijetnih uric, zanimam se še vedno za ta-inošnje razmere ter sem poučen o njih. Tudi na list »Gottscheer Bote« sem naročen. Prej sem ga bral z veseljem in zanimanjem, a odkar se je pojavila Jugoslavija na političnem obzorju ter postala dejstvo, je postal »G. B.-< ves drugi: zagrizen, krivičen, hinavski, laže in zavija. Mnogokrat sem se čudil, da tamoš-nji slovenski razumniki na vse to ne odgovorijo, le sem pa tje je izšla kaka mala stvar v listih. In vendar bi bilo potrebno, na vse to odgovoriti stvarno in javno, da se pouči o tem slovenska, pa tudi kočevska javnost. Slovenska javnost; Slovenci na Slovenskem le pre-radi gledajo na kočevske Slovence z nekakim preziranjem, ne upoštevajo njih nasvetov in opominov, in vendar zasluži vsak Slovenec, ki doli prebiva ali službuje, posebno spoštovanje že zato, ker vztraja v teh nad vse zoprnih razmerah, in še večje spoštovanje, ako dela za Slovenstvo. Biti pravičen Slovencem in Kočevcem ter ohraniti povsod toliko zaupanja, da moreš s pridom izpolnjevati svoje dolžnosti, to ni lahko. Tudi imaio kočevski Slovenci — vsaj zdi se mi — vse premalo zaslombe pri narodni vladi SHS. — Pouči naj se pa tudi kočevska javnost. »G. B.« piše in piše misleč, saj nihče ne bo odgovoril na to v nemških listih. Gotovo ne, ker ne bi odgovora sploh sprejeli ne; a Kočevci sedaj jjridno bero »Slovenca, in »Slov. Narod», pa bodo tem potom slišali pojasnilo ter odgovor na vse to.s čimer jih zadnje čase pita »G. B.« Če le malo premislim, mi je tudi razumljivo, zakaj se nobeden tamošnjih Slovencev ne oglasi v kakem listu: čutil bi kmalu surovo pest nahujskane druhali, ako bi zvedeli zanj. Kdor ne veruje, vprašaj gosp. dekana, kaj so njemu, domačinu, prizadejali leta 1907. njegovi lastni rojaki, vprašaj g. Andreja Kopitarja, bivšega kočevskega kaplana, pa boš izvedel, kaj zna gotova klikal Zato bi jaz v par pismih rad pojasnil razmere, katere so sedaj na Kočevskem najbolj na dnevnem redu. Glavno vprašanje se suče okrog Selbstbestinunung u. Selbstvervvaltung, samoodločbe in samouprave, kakor je v ^G. B.« brati številko za številko. Danes, kot podlaga, odgovorim na vprašanje: Koliko je Slovencev na Kočevskem? »G. B.«- trdi, da je po uradnem štetju leta 1900. nekako 18.000 Kočevcev, Da številke izgledajo še bolj imenitno, prišteje še 6000—-7000 Amerikancev. in tako dobi 24 do 25 tisoč Kočevcev. — Kako krasen in natančen račun to! Tam enkrat prej je pisal o 17.000, sedaj že o 18.000; Amerikance šteje kar približno in dobi zaželjeno vsoto. — Pa uradno štetje! To avstrijsko« štetje dobro poznamo! Tedaj je jilevni komisar vse slovenske otroke in vse slovenske usmiljenke v > Ma-rienheim« enostavno zapisal za Nemke! Pripovedovali so, da so istolako bili za Nemce šteti slovenski uslužbenci občine ter veliko slovenskih poslov. — In kako sedaj učitelji v Kočevju štejejo Slovence, ko delajo šolski kataster. Vprašajo učenca: ali boš hodil v nemško ali slovensko šolo? potem pa mu dokažejo, koliko izgubi, če bo začel hoditi v slovensko šolo. Kajpada se oiroci zvečine, ludi slovenskih staršev oglase v nemško šolo. — Tiskar t'avliček je kot žitni komisar pobiral podpise proti Jugoslaviji z grožnjo, da bo vsak hudo kaznovan, če bo izdal, koliko jc Slovencev v tamošnjem kraju — Slovenci v župniji Borovce so bili pod vplivom župnika, župana, učiteljice ter sosedov tako oplašeni, da se niso upali povedati resnice. (»G. B.« pa zahteva status uuo ante do sklepa miru; bi mu pač kazalo). Tako se je štelo in se še šteje! — V Stari Cerkvi so učitelji našteli 20 otrok, v resnici jih je 60! (Imajo pač tam modernega Moloha, ki žre otroke!) Natančno štetje od Narodnega sveta v Kočevju izvedeno v mesecih avgust, september in oktober 1918 je podalo drugačne številke! V vseh kočevskih občinah je 20.161 prebivalcev, Kočevcev 14.669, Slovencev 5502 (27%). Teh 5502 Slovencev »G. B.« z dne 4. decembra t. I. enostavno zamolči ter imenuje Kočevje »eine vollkonimen gesehlossene Siediungl« Pravi tudi par vrst pozneje: »Die schlichten Leute slovvenischer Nation. die da und dort bei uns auf dem Lande vvolinen«, s temi besedami odpravi čez 5000 Slovencev! Tako so Kočevci svoj čas nalagali bivšega cesarja Karla, tako hočejo »G. B.-< nalagati Narodno vlado in javnost. Radovedni smo le, kako je v tem oziru nalagal »Narodno veče v Zagrebu« bivši kočevski poslanec grof Bar-bo, ki hoče tam s pomočjo frankovcev (!) Kočevcem izposlovati avtonomijo. Recimo, da bi res dobili avtonomijol Kaj bo s temi 5000 Slovenci? Prof. Obergfoll bi rekel, počasi se bodo asimilirali. Kako se je vršila ta asimilacija (kako fletna ter nedolžna beseda), povemo prihodnjič enkrat. SHS vlada je obljubila Kočevcem postavno varstvo manjšini, ali so Kočevci kdaj obljubili postavno varstvo Slovencem med seboj, katerih je po nekaterih občinah po 30, 40, aa celo 70% v Dragi? Kaj bo s temi? Ali naj še ti zahtevajo avtonomijo? Pripomnimo še, da med onimi 5000 Slovenci renegati niso šteti, tudi ne oni, ki so Kočevci šele v tretjem rodu in ki so še v resnici slovenske krvi. In koliko jih je, ki se niso upali pokazati svoje narodnosti, ker sicer nimajo miru pred sosedi. Tako je bilo štetje Narodnega sveta; pa primerjajte štetje »avstrijskih « ter kočevskih organovl Ne, gospodje okrog G. B. < ter drugi, ki k temu pomagate, to ni pravično in ne resnično, čeprav ste bili naročeni na rajno »Resnico« ter ste jo prepisavali za »G. B.« Prihodnjič kaj več o zaželjeni avtonomiji sami. Do tedaj pa zdravi, kočevski Slovenci ter vsi pametni ter pošteni Kočevarji, Mariborsko pismo. Maribor, dno 4. dec. Čiščenje po uradih so vrši tudi v Mariboru, sicer počasi, a dosledno. Minuli četrtek sta dobila oba poštna urada nalog, da se mora zanaprej uradovati slovenski. Zato so v petek opoldne stopili vsi nemški poštni uradniki in uradnice v stavko. Ker je narodna vlada odstavila nemškega predsednika okrožne sodnije, so stopili v štrajk tudi nemški sodniki in uradniki na soclniji. Kot tretji v družbi so nastopili nemški železničarji, ki so tudi v petek opoldne zapustili delo in prisilili tudi slovenske železničarje, da so storili isto. Toda slednji so Imeli še v petek popoldne sl>od, na katerem so sklenili, da nastopijo že drugi dan službo. Tako se jo že v soboto vršil zopet delni promet, dočim se od ponedeljka dalje vsled prihoda jugoslovanskih železničarjev iz Ljubljane vrši promet skoro normalno. Samo od Spilfelda dalje proti Gradcu ne vozijo vlaki, dočim vozijo vlaki od Gradca doli samo do Upnice. Medtem je narodna vlada sklicala v soboto predpoldne vso stuvkujoče poštne uradnike na glavno pošto, kjer so jim predstojniki narodnega sveta sporočili, da so vsled naredbo narodno vlade SHS v Ljubljani odpuščeni iz službe jugoslovanske države. Enako se jo zgodilo tudi stavkajočim sodnikom in sodnim uradnikom. No, vzlic temu se vrši delo toliko na pošti, kolikor na sodniji nemoteno dalje. Na železnici seveda ni bilo mogoče tako temeljito pomesti, ker je južna železnica zasebno in ne državno podjetje. No, na zahtevo narodne vlade v Ljubljani je moralo glavno ravnateljstvo južne železnice namestiti lia vseh vodilnih mestih Slovence. Tako so Nemci dosegli s stavko ravno nasprotno, kar so hoteli doseči. Slovenski železničarji medtem prav pridno vršo službo. Samo v delavnicah še niso mogli začeti z delom, ker so nemški in nem-čurskt vandall po svoji stari navadi noškodo-vali stroje, predno *o zapustili delo Toda upati je, da bodo stroji kmalu popravljeni u. da začne tudi tam v kratkem redno delo brea stavkujočih Nemcov in nemčurjev. Zaenkrat pa so naši delavci in vojaki razobesili na delavnici južne železnice nai« trobojnico, v znak. da smo tam mi gospodarji Medtem pa štrajkujoči do danes niso v«, deli, zakaj štrajkajo. Najprvo so jim voditelji povedali, da se jih hoče militariziruti, dočim so isti voditelji pri Narodnem svetu izjavili, da so proglasili stavko v znak solidarnosti i odstavljenima poštnima ravnateljema in z odstavljenimi sodnimi uradniki. Ko so stavku-joči doznnli, da so jih voditelji z militarizira-njem vodili za nos, je zavladalo med njimi veliko ogorčenje proti voditeljem. Velika ve Čina delavcev bi se rada vrnila na delo. a zadržuje jih lo terorizem, da stavkajo dulje. Ke je stavkarski odbor u videl, da se mu inajejo tla pod nogami, je izdal danes letake, v ka terili pripoveduje stavkujočim, da stavkaj« zato, ker nočejo biti v monarhiji SIIS, ampak hočejo priti pod nemško-avstrijsko repnblikol Po šestili dneh so torej štrajkujoči srečn« zvedeli, zakaj pravzaprav stavkajo! Mestna policija \ Mariboru je že podržavljena in pričakujemo v kratkem prihod večjega števila jugoslovanskih redarjev. Na Magistratu pa gospodari še vedno klika, ki spletkari proti naši državi. No, upamo, da lx> tudi tu mera kmalu polna in du bo tudi tej kliki kmalu odklenkalo! Jugoslavija. Pask v Belgradu. Zagreb, 9. Včeraj popoldne ob 5. uri j« odšel dvorni vlak iz Zagreba v Brod. Z vlakom sta odpotovala poverjenika dr. Drinko-| vič in dr. Živko Petričič, ki bosta sprejela v Brodu srbskega ministrskega predsednika Pa-šiča, kateri potuje v naše kraje s 100 politiki. S tem vlakom se potem odpeljejo vsi v Bel-grad. Vlak ostane nekaj časa v Belgradu, nato pa odpotuje regent Aleksander v Sarajevo. Belgrad, 9. decembra. Danes popoldne ob 3. uri jc prišel iz Zemuna ministrski predsednik Nikola Pasič s soprogo in hčerko v spremstvu francoskega, ameriškega, italijanskega in grškega poslanika pri srbski vladi. Na pristanišču se je zbralo vse polno belgrajskega občinstva. Delegati Narodnega veča so prišli lcorpo-rativno z dr. Korošccm in Pribičevičem na čelu. Ko je Pasič med navdušenimi klici naroda stopil s parobroda, sta ga pozdravila dr. Korošec in Pribičevič. Nato so mu bili predstavljeni ostali delegati. Ljudstvo je razkritih glav prepevalo srbsko, hrvat-( sko in slovensko himno. V imenu belgrajskega prebivalstva jc pozdravil Pasiča Mi-hajlovič. Pasič sc je srčno zahvalil in naglašal, da naš narod danes preživlja najvažnejše zgodovinske trenutke. Ujedinjena država SHS, mora odstraniti vse notranje in zunanje zapreke svojega razvoja in stopiti v krog ostalih naprednih držav. V Pa-sičevem spremstvu so bili med drugimi ludi Ivan Hribar, dr. Franjo Potočnjak in dr. Melko Cingrija. Pašič Narodnemu Veču. Belgrad, I). decembra. (LJ. k. u.) Ministrski predsednik Pašič je Narodnemu Veču v Zagrebu poslal naslednjo brzojavko: Prohiiu Narodno Veče, da sprejme najiskrenejše čestitke k najsijajnejšemu činu našega troimenskega naroda, k proglašenju edinstva s kraljevino Srbijo in Črnogoro, k ustanovitvi točne, neodvisne kraljevine Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki ho v najkrajšem času dokazala, da je dostojen tovariš in zaveznik velikih narodov, ki ravno ustvarjajo novo dobo miru in kulture. Naš troimenski narod se je neprestano boril in stremil. da bi dobil svobodo in neodvisnost in sedaj je v zvezi z ostalimi narodi, ki so si tudi osvojili principe pravice, svobode in neodvisnosti vseh narodov, izvojeval sebi in celemu svetu pravico samoodločbe za svojo bodoče življenje. Globoka hvala in slava vsem, ki so delali na tem. da so udejstve naši narodni ideuli. — Ministrski predsednik in zunanji minister Pašič. Poslanec Vesni* o pravicah Jugoslavije. Pariz, D. decembra. »Petit. Puristen« pri-nušu pogovor s srbskim poslanikom v Parizu Vesnieein, ki je izjavil, da bo prišla Jugoslavija na mirovno konferenco polna ponosa, Srbija je izvršila svojo dolžnost ter bo sttipilii pred zaveznike brez skrbi, ker ne dvomi o njihovi pravičnosti. Ne da bi se hvalili, smemo tiilifi. da smo mi omajali turško cesarstvo in da smo mi omajali in podrli monarhijo llnbsburžanov. Pred svetovnim iireopagorn ne bomo zahtevali ničesar, kar ni naše etnično in moralno. Ali Srbi, Ilrvuti in Slovenci bud« branili z največjo energijo vsak košček *vo|e naiodne-.posesti, pa najsi bo nn suhem, na morju h I i pa ob mor ju. Kejicot Aleksander Bosni in Hercegovini. Sarajevo, 9. decembra. Prestolonaslednik regent ie poslal narodni vladi SHS v Sarajevu brzojavko, v kateri se srčno zahvaljuje za poslani pozdrav v svojem imenu, kakor tudi v imenu svojega očeta kralja Petra L Izjava Svetozarja Pribičeviča. Belgrad, 9. decembra. Pisarna Narodnega veča javlja naslednjo izjavo Svetozarja Pribičeviča: Z dopisnikom Secola sem javora samo nekaj minut kot podpredsednik Narodnega veča. Kil sem v Zagrebu tako zaposlen, da nisem mogel dalje časa z njim govoriti. Rekel sem mu: Vous prepares le guerre tu-ture.« (Vi pripravljate bodočo vojsko.) Dodal sem mu, da je naš narod radi postopanja ta-lijanov v zasedenem ozemlju skrajno razdražen in da lahko vsak trenotek pride do spopada. O mejah ni bilo govora. Grda laz je, da sem priznal italijansko pravo do Irsta, Pulja itd. Dopisnik Secola Magrini ie izjavil, da italijanski narod ne odobrava uradne italijanske politike. Svetozar Pribičevic. Dr. Petričič namestnik dr. Paveliča. Sarajevo, 9. decembra. Podpredsednik Narodnega veča dr. Pavelič je imenoval za svojega namestnika pri razgovorih v Belgradu dr. Živka Petričiča, ki ie ze odpotoval v Belgrad. . , .. Žito za Jugoslavijo. Zagreb, 9. decembra. V seji glavnega odbora -Narodnega veča« so sprejeli na znanje brzojavko francoske admiralttete v Kotoru da nameravajo za Jugoslavijo pripeljati 'in razdeliti vsak mesec 30.000 ton žita, ki ga bodo izkrcavali v Kotoru, Splitu in na Reki, Shod hrvatskih socijalistov. Zagreb, 9. decembra. Včeraj dopoldne se je vršil v Zagrebu shod socijalnih demokratov, ki ga je sklical delavski svet. Poročal ie Wi-lim Bukšek o sedanjem političnem položaju posebno glede zadnjih nemirov. Za niim ie govoril sodrug Brudniak. ki je izjavil: VsaKa skupina ima pravico zastopati in deteti za načela, toda te pravice ne priznava tistim elementom, ki delajo to za svoje špekulativne nsmene in za lastne osebne interese. Pogreb zagrebških žrtev. Zagreb, 9. decembra. Danes dopoldne se jc vršil v Zagrebu pogreb vseh onih žrtev, ki so padle v četrtek. Srbske čete v Zagrebu. Zagreb, 9. decembra. Danes ponoči ob pol treh je prispel iz Siska v Zagreb vlak s srbsko voisko z okoli 650 možmi in 150 častniki. To vojaštvo ostane v Zagrebu. Srbski bataljon, ki je bil dosedaj v Zagrebu, bo prestavljen in sicer najbrže v Kraljevico. Preventivna cenzura na Hrvatskem. Zagreb. 9. decembra. Današnje »Narodno Novine« prinašajo 'naredilo, s katero se uvaja preventivna cenzura na !lr\atskem. To da je bilo potrebno z ozirom na žalostno razmere v Zagrebu. Ko te prenehajo, se cenzura zopet odpravi. 900.000 ameriških Jugoslovanov za pravice Jugoslavije. Bern, 8. dec. (Lj. k. uj Ameriški listi poročajo iz San Frančiška: Tukajšnji Jugoslovani so sklenili pridružiti se akciji 900.000 Jugoslovanov v Zedinjenih državah in naprositi predsednika Wilsona, naj se na mirovni konferenci zavzame za pravice Jugoslovanov. Naprositi ga hočejo tudi, da se zastavi za njihovo svobodo in za njihove pravice do moria. Italijanske želje. Curih, 9. decembra. Iz Curiha poročajo: Po vesteh, ki so prišle iz Italije, je položaj Jugoslavije izredno resen. Del jugoslovanskih čet skupno s kmeti in delom meščanstva zahteva republiko in da naj Srbi takoj zapuste deželo. Italijanska poročila namigujejo na to, da zavezniki ne morejo biti indiferentni z ozirom na te dogodke. Zdi se, da Italijani že računajo s tem. da vkorakajo v Hrvatsko. Američani na Reki iziviž-gaii Italijane. Bakar, 9. decembra. Sinoči je hrvatska čitalnica na Reki priredila veliko zabavo, na katero so bili povabljeni Irancoski, angleški in ameriški častniki. Italijani niso bili povabljeni. Ko so s Sušaka prihajale dame, so Italijani postavili na most stražo 40 mož, da ne bi mogle na zabavo. Francozi so pa poslali svoje avtomobile in prepeljali vse dame na veselico. Bataljon ameriških vojakov, ki je šel z vežbališča, se je ustavil in čakal, kaj bo. Ameriški vojaki in častniki so nosili jugoslovanske ko-karde. Med tem je prišel italijanski častnik s karabinierji in zahteval odstranitev jugoslovanskih kokard. Ameriški častniki in vojaki so pa v odgovor izžvižgali Italijane. Splošno se opaža, da vlada na Reki med italijanskimi četami in četami Francozov, Angležev in Američanov velika napetost. JUGOSLOVANSKO BRODOVJE POD AMERIŠKIM PRAPOROM. Slovenski Narod- poroča iz Pulja z dne 9. t, m.: Dne 2. t. m. je priplula sem eskadra ameriških, francoskih, angleških in japonskih ladij pod poveljstvom ameriškega admirala. Del našega jugoslovanskega brodovja je bil usidran v pristanišču, a vihrale so na njem zgolj italijanske zastave. Ameriški admiral je to takoj opazil in je vprašal italijanskega poveljnika, čemu ne nosi brodovje zastav vseh ententinih držav in kako to, da Italijani ne respektirajo prava osvobojenih narodov. Na to so se vršile dolgotrajne konference, ki se jih je v imenu Jugoslovanov udeležilo češkoslovaško konzularno zastopstvo. Italijansko poveljništvo je namreč že opetovano izrazilo željo, da bi Jugoslovani osnovali v Pulju svoje konzularno zastopstvo, kar pa so le-ti odklonili, češ, da na svoji zemlji ne potrebujejo takega zastopstva. Zato zastopa jugoslovanske interese v Pulju češkoslovaško konzularno poverjeništvo. Uspeli preje imenovanih konferenc, ki se jih je zelo aktivno udeležilo češkoslovaško zastopstvo, je bil ta, da j« bilo dne 5. t. m. vse jugoslovansko brodovje — tudi veliki oklopnici » Tegetthoi* in »Prinz Eugen« ter šest ladij, nakrcaaih z materijalora, ki so jih Italijani že preje odpeljali v svoja pristanišča, — zbrano v Pulju, in sicer pod ameriško zastavo, dočim vihrajo na admiralski ladji »Lacroma« samo jugoslovanske zastave. Poveljništvo v Pulju je prevzela Amerika kot najmanj interesiraaa velesila, ki poleg tega ni podpisala londonskega ugovora. Tudi policijsko službo v mestu prevzamejo ameriški mornarji. Ententini mornarji v Dalmaciji. Split, 9. decembra. Iz Zadra poročajo, da so tamkaj redno_ ententine ladje. Ameriške vojne ladje se v Zadru redno ustavljajo. Ententini mornarji prihajajo redno v dotiko z našimi ljudmi in pokazujejo velike simpatije za nas kakor tudi, kako zelo so informirani o zadrskih razmerah. List za ententine mornarje. Zagreb, 9. decembru. Nekdo iz Splita predlaga v »Hrvatski Kiječi«: V Zagrebu naj prične izhajati dnevnik v francoskem, angleškem in italijanskem jeziku, katerega naj se razširi po obrežju med mornarji in vojaštvom entente ter ga naj kolikor mogoče razširi v inozemstvo. V Splitu je iz tehničnih vzrokov kaj takega nemogoče. Lahi zopet prekoračili demarkacijsko črto pri Logatcu. Dne 8. dec. ob 11. dopoldne je prišla v Zaplane iz Petkovca 40 mož broječa italijanska četa s strojnico. Nameravali so zajeti moške v cerkvi, ker so mislili, da je sv. maša. Ljudi ni bilo več v cerkvi. Nastanili so se pri krčmarju Mesecu. Fantje in možje-vojaki so ubežali. Prejšnja demarkaciiska črta ie bila Logatec—Petkovec. V nedeljo so prekoračili Italijani to črto in zasedli Zaplano, ki leži 8 km od deniarkacijske črte. V Rovtah in na Medvedovem brdu so Italijani popisali živino in seno, rekvirirali še niso. Pač pa pobirajo vojaško blago nekdanje avstrijske armade, konje, vozove itd. Laško nasilje v Logatcu. Pišejo nam: Včeraj, dne 3. t. m., som se napotil v Trst. Ko sem prišel v Logatec, so me Lahi prijeli in vprašali, koliko denarja imam. Imel sem s seboj 25 K v žepu, ostalo pa skrito. Lahi so mi pokazali pot nazaj, češ: Pojdi v Ljubljano krone zamenjat za lire, potem boš smel v Trst; avstrijskega denarja ne poznamo več. Moral sem se obrniti in iti nazaj. Italijani v Idriji. Iz Idrije, 7. dec. Naše ■ vojake na dopustu tirajo Italijani čez mejo; 280 rudarjev so zapisali za odhod in 90 so jih že res odvedli. Še v vojski so biFI oproščeni, sedaj v premirju pa morajo kakor jetniki na tuje. Hudo ie tudi domačim, ko gledajo, kako jih ženo kakor zločince z nasajenimi bodali na puškah. Včeraj so se idrijski častniki uprli, da peš ne gredo, še manj pa da bi jih gnali kot roparje z bajoneti. Hvalili" so se, da so veliko bencina zasegli pri naših zalogaji v Benečiji; tu ima erar veliko tovornih avtomobilov, a le ne dajo dovoljenja, da bi sc peljali. Hoditi morajo dva dni do postaje v Sv. Luciji, a avto bi jih prav lahko v dveh urah pripeljal, ker cesta je vedno po ravnem ob vodi Idrijce. Nadporočnik je prišel domu hudo bolan, prvi dan, ko je vstal, je že moral iti se' zglasit, da je v vojaških letih in drugi dan ie že odšel. Ugovarjal je, da ne more peš lako dolgo pot; naj vprašajo zdravnika, a vse zastonj. Toliko so le častniki dosegli, da so spremljajoči jih lca-rabinijerji sneli bajonete raz pušk. Po kmetih jih love, in kar s polja ali od drugega dela mora ž njimi; v Idriji puste, da se gre preobleči in za pot pripraviti. V Ledinah je pogorela ena hiša, ko so blizu kurili; ker so neke opazke padle in so jih naprtili župniku Marješiču, so ga odvedli v Italijo. Neki ruski ujetnik, ki se še ni vrnil domov, je tolmačil vojakom, kaj bi bil vse rekel župnik in niso več preiskovali, koliko je resnice, kar takoj so ga odpeljali, niti v Idrijo pred vojaško sodnijo ali k dekanu ga niso pustili. V dveh mesecih menijo da se promet zopet odpre. V Idriji so določili, naj se le po j malem dela. »Se nam nič ne mudi s produkcijo, naj se le polagoma dela, saj imamo čas, tako so določili. Mejo po Doleh in Jeličen vrhu so začeli z žicami zagrajati, ali bi radi zabranili vsak prehod, ali-se pa Srbov boje, da bi jih ne napadli. Tako smo čedalje bolj odrezani od sveta, prej navajeni na dvakratno dnevno pošto, ne dobimo sedaj ne časnikov, ne pisem od severja, od južne strani pa tudi nič. Naši rudarji v pokoju niso ta mesec niti plače dobili, in za naprej tudi delavci ne dobe, ker rudarska blagajna je orazna, od severa ni dotoka, od juga nič pritoka. Do sedaj so pripeljali moke za V\ kg na osebo, in to v treh tednih, odkar imamo nepovabljene goste. Obetali so nam pa toliko dobrin, da so se nam začetkoma po štiriletnem stradanju kar sline cedile. A pri slinah je tudi ostalo. Hvalijo se, da so nas oprostili verig Avstrije, a hujše verige nam ponujajo odrešilci. Od četrtka naprej so nam vse šole zaprli, niti v realki, niti v čipkarskem tečaju ne dovolijo pouka. Nasilja Italijanov. Lošinj, 9. decembra. (Lj. kor. urad.) V Čumski so zahtevali Italijani od župnika Fu-gošiča, nai uvede v cerkvi mesto staroslo-venskega latinski obred pri mašah, italijanske pridige in molitve. Ker se župnik ni hotel lemu povelju pokoriti, so mu zapovedall, kraj zapustiti, sicer ga bodo internirali. Mali Lošinj, 9. decembra. (Lj, kor. urad.) Pred dnevi je priplula semkaj francoska torpedovka »A. R., ki jo je hrvatsko prebivalstvo navdušeno pozdravilo. Francoski poveljnik je obiskal hrvatsko čitalnico, ki je priredila pozdravni večer. Izročili so mu obširno spomenico o dogodkih na otoku, odkar so ga zasedli Italijani. Zaradi tega so Italijani pustili zapreti hrvatsko čitalnico in strogo prepovedali vsako zbiranje. Internirali so ka-plana Šimna Piziniča. učiteljico Viko in popa Pavačiča. Kot vzrok internacije so navedli, da so vsi trije inteligentni, brez nujnega opravila in zato nevarni. Odvedli so vse tri s torpedovko v Pulj. Italijo bo zadela kazen za pohlep. Split, 9. decembra. Včerajšnja »Nova Doba« prinaša članek izpod peresa Pero čin-giijt-j v katerem poudarja, da so bili Jugoslovani pod Avstrijo preganjani, dočim so jo italijanaši pozdravljali. Končuje: Kad berem v vašem listu poročila o brezobzirnem obnašanju in o preganjanjih italijanskih oblasti \ okupiranih krajih, ker som trdno preprJčiui, da luun bo vse to v korist. Ako so nemška krvološtvu koristila Belgiji in Srbiji, u nasil-nice Nemčija, Avstrija in Ogrska, so si nakopalo na pleča prezir in prokletstvo celega izobraženega sveta, pod kat onim so izginilo s svetovuugu pozorišča. Globoko som prepričan, da bo nekaj podobnega zadelo tudi Italijo, ako ne opusti svoje megalomansko pohlepnosti. Iz Češke. • Monakovo, 8. dec. (Lj,.k. u.) Z ozirom na vesti, da namerava češko-slovaška republika bavarsko ozemlje začasno zasesti ali si je trajno prisvojiti, kakor tudi z ozirom na vesti o izgredih čeških posadk na Nemškem Češkem, javlja uradna »Korrespondenz Hofmanm-: Češka vlada nikakor ne misli na to, da bi se polastila bavarskega ozemlja, ker bi na ta način le povečala narodnostne težkoče. Tudi začasne zasedbe ne namerava. Ako bi morda majhni češki oddelki prekoračili mejo, bodo takoj odpozvani. Kakor smo mogli ugotoviti, vlada popolen 111 i r in red tudi v onih delih Nemške Češke, ki so zasedeni po Čehih. Med Čehi in nemškim prebivalstvom se vrši živahna izmena živil in drugih potrebščin. Praga, 8. dec. (Lj. k. u.) -Narodni Listy-poročajo, da so čehoslovaške čete včeraj zasedle mesto Vrchlabi (Hohenelbe). Mir in red sc nista kalila. Praga, 8; dec. (Lj. k. u.) »Narodni Listy« poročajo: Na podstavi dogovora angleškega vojnega ministrstva s francoskim poveljstvom 'n pa z zastopniki čehoslovaške armade so Mažari začeli svoje čete umikati s Slovaškega. Praga, 8. dec. (Lj. k. u.) »Venkov« priob-ču|e brzojavko, da želi Rumunija skupno mejo s čeho-slovaško republiko, da dobi dohod k Črnemu morju. Praga, 8. dec. (Lj. k. u.) »Narodni Listy,< poročajo iz Ogrskega Gradišča: Včeraj se je pri vodji tukajšnjega okrajnega glavarstva zglasuo odposlanstvo vojaštva na Moravskem Slovaškem in je izročilo na vlado čeho-slovaške republike naslovljeno spomenico, ki pravi med drugim: »Kot zvesti sinovi češkega naroda in češko-slovaške republike zahtevamo, da se ozemlje, na katerem bivajo Slovaki nekdanje moravske, združi s slovaško veliko županjo Velehrad z glavnim sedežem v Kyjovu |Caya), da se na ta način popravi krivica, ki so jo Mažari in Nemci pred tisoč leti storili slovaškomu narodu. Dunaj, 9. (K. u.) Vesti, ki se v zadnjem času širijo po dunajskih listih, da so se odnošaji med Nemško Avstrijo in Čehoslovaško državo poslabšali in ki celo trdijo, da je pričakovati pretrganja stikov in odpotovanja poslanika Tusarja z Dunaja, so popolnoma neosno-vane. Pogajanja med obema državama so se v poslednji dobi celo ugodno razvila. 0 stvarni demobilizaciji in likvidaciji se je razpravljalo v zadnji seji državnega sveta in je bilo mogoče odstraniti zapreke, ki so ovirale rešitev tega vprašanja. Praga, 9. doc. (Ij. k. u. K. u.) Kakor po- 1 l-oča >Pondelnik«. .ie emavski opat Allmn Schachleilner včeraj zjutraj poizkusil s svojim slugo pobegniti iz samostana. Vstopil je v vlak, ki vozi ob 8. uri 12 minut v Line. Vzlic temu, da je bil civilno oblečen, ga je spoznala dama, ki je o tnm obvestila kolodvorsko stražo. Vkljub ugovoru so ga aretirali. Praga, 9. dec. (Lj. k. u. K. uj Včeraj jo bil v Pragi shod zaupnikov češko socialistične . stranko. V treh resolucijah, sprejptih na sho-i du, so zahtevali, naj so razpuste občinska in okrajna zastopstva in naj. se nadomeste z upravnimi komisijami na podlagi paritetnega zastopstva vseli političnih strank. V drugi resoluciji so zahtevali med drugim nacionalizirani« voloposestev, železnic, rudnikov, zdravilnih vrelcev, zasedbo premogovnega ozemlja So verne češke tor karvina, udeležbo uradnikov in nastavljencev pri upravi in pri razdelitvi dobička obratov in zavodov. Dve resoluciji zahtevala socialnzacijo cerkve ter ločitev cerkve in šole oziroma politično in socialno enakopravnost žonsk. - Čehoslovaki prodirajo. Tropava, 9. (K. u.) 7. t. m. je petdeset mož broječa čehoslovaška četa zasedla železniško postajo Vitkov, postajo Lichkov in občino Lichkov v okraju Kralikyh. Posadka je živila energično rekvirirala. 3. t. m. je zasedlo 20" čehoslovaških vojakov okrajno sodišče in davčni urad v Silperku. Pri sodišču stoje čc-hoslovaški vojaki in branijo nemškim sodnim uradnikom vstop v uradne prostore. Maiari. Mažari za zvezo z Jugoslavijo. Budimpešta, 9. decembra. Današnji »Az Ujsag piše: Mislimo, da bi Mažarska, gospodarsko ujedinjena z Jugoslavijo in Rumunijo tvorila tako ekonomsko društvo, v katerem bi mogli najti vsi trije narodi predpogoje svoje sreče. Mažari gredo v Pariz. Budimpešta, 9. decembra. Mirovne pred-konference se prično v Versaillesu dne 21. t. m., katerih se ne bodo udeležili delegati osrednjih sil. Mažarska republikanska vlada misli, da je izredno važno, da bodo v bližini mažarski delegati, ko se bodo ententni delegati posvetovali v Versaillesu o usodi Mažarov z mavrskimi narodnostmi, da morejo tako pravočasno in objektivno informirati entento in mirovno konferenco o mažarskih zahtevah. Grof Karoly je sklenil odpotovali še ta teden v Pariz. Ž njim gresta v Pariz tudi ministra Jaszy in Diner. Mažarska v kritičnem položaju. Budimpešta, 9. decembra. Med posameznimi frakcijami, ki tvorijo vlado, je prišlo do ostrih konfliktov. Socijalno demokratični člani kabineta ostro nastopajo proti pristašem Karolyija, nasprotno postajajo člani KaroIyi-jeve stranke nezadovoljni s samim Karolyi-jern, ker da preveč popušča zahtevam socijalistov. Situacijo poslabšuje še veliko pomanjkanje premoga in s tem zvezane težave. Da- našnji »Magyarorszag« piše, da je država v resni kritični situaciji. Brezuspešna gospodarska pogajanja med Hrvati in Mažari. Budimpešta, 9. decembra. Danes popoldne ob 5. uri je gospodarsko poverjeništvu pod vodstvom banskega svetnika Mihaliča s člani mažarske vlade in mažarskimi interesenti razpravljalo pod predsedstvom državnega tajnika trgovinskega ministrstva. Konferenca se ie končala negativno. Vzrok temu j« predsednik državnih železnic. Hrvatska delegacija je zahtevala, da se na meji zaustavljeno blago, namenjeno za Hrvatsko, pusti naprej in da dajo Mažari principijelno izjavo, da bodo pustili prevažali blago, ki sc bo izvažalo iz Nemške Avstrije ali Čehoslovaške preko mažarskega ozemlja. Te zahteve niso uvažili, čeprav so hrvatski delegati izjavili, da osigu-rajo za te transporte premog. Hrvatski delegati odpotujejo najbrže že jutri na Dunaj. Mažari na Erdeljskem. Budimpešta, 9. decembra. Vseučiliščni profesor Ištvan Apatliy je prispel semkaj s predsednikom Narodnega sveta v Kološvaru Vincejem, da se posvetuje o ustanovitvi mažarske vlad« za Erdeljsko. Verjetno je, da bo kolosvarski narodni svet pooblaščen prevzeti vlado nad Mažari na Erdeljskem. Friderik habsburški se hoče prikupiti Ma-žarom. Budimpešta, 9. (K. u.) Ogrski kor. urad poroča: I nderik habsburški je izročil ogrskemu voinemu ministrstvu 500.000 kron s prošnjo, da uporabijo ta znesek za vojake, vračajoče se v domovino. Od teh je določenih 50 tisoč kron za vračajoče se v Požun. Ogrski minister za narodno blaginjo. Budimpešta, 9. decembra. (Lj. k. u.) Ogrski korespondenčni urad poroča; Bivšega ministra Zigismunda Kunfija so včeraj imenovali ministrom za dela in narodno blaginjo. Ogrsko vojaško poročilo. Budimpešta, 9. decembra. (Lj. k. u.) Tiskovni urad vojnega ministrstvu priobčuje nastopno poročilo o tujih četah nn Odrskem Cehi: Med Dovinom (Deven) in Sredo (Szo red) so določili s Čehi provizorično demarkacijsko črto. Proti Nitri prodirajoče četo češke stoje na črti Recsenyi—Zloocske. Rumuni: Rumunsko čete so tudi severno od Mez.-Banda prekoračite demarkacijsko črto in so dospele, s prvim oddelkom do Mozo-Iludaras. Zasedi« so tudi Bistrico v veliki županiji Bistrica Nusodu. Hrvatje in Slovenci: Krdela, ki so prodrla preko Radgono, so se umaknila za jugoslovansko mejo. Srbi: Položaj se ni iz premeni], Dunaj pred katastrofo. (Poročilo z Dunaja 8. decembra.) Politična prekucija, pomanjkanje živil, premoga ter naval brezposelnih delavcev, vsi ti faktorji ustvarjajo nevarno situacijo v glavnem mestu stare Avstrije. Različno pripravljajo ljudstvo na pomanjkanje, katero bode v najbhžnjih dneh moralo prenašati. Tako u. pr. bodo od danes naprej vsi javni lokali radi poli, anjkania premoga zaprti, vsaka družina sme porabiti samo za 20 vinarjev plina, bodisi za razsvetljavo ali kurjavo, tudi tramvajski promet bo ustavljen, železnice imajo le za nekaj rim premoga, potem jih* čaka ista usoda kot mestna prometna sredstva. Seveda stoje tudi vse tovarne in. morajo zaradi tega celo svoje stare delavce odpuščati. Število delavcev pa je vsled demobilizacije na Dunaju zelo naraslo, in brezposelnih ljudi je videti vse polno po cestah. Sicer odpuščeni vojaki, ki so potrebni po zadnjih napornih dneh počitka, še ne iščejo služb, tudi se vojak ne more tako hitro pripraviti k delu, kateremu se je popolnoma odvadil. Vsekakor pa je pričakovati najhujšega, ko bode enkrat pomanjkanje prisililo vse te 1 j L, d i do tega, da si bodo morali iskati dela. Da je Dunaj skrajno slabo preskrbljen z živili, tejja še omenjati ni treba. Žita in mesa /a najnujnejšo potrebo ima še mesto, popolnoma j>a manjkata krompir in sladkor; ker pa' so parni mlini tudi delo ustavili, ne bode kljub temu, da je žitno zrnje na razpolago, mogoče oddajati ljudem moke. Vse te materijelne momente pa otežkoča-jo sedaj šc- politične razmere. Z novo židovsko vlado ljudstvo ni zadovoljno. Čeprav ima mogoče vlada najboljše namene, se vendar cilje de.oms opravičeno protižidovsko hujskanje. Položaj dunajske vlade spominja na ruske razmere, ko se je v Moskvi izdajal ukaz za ukazom katerih sila niti do predmestnih črt ni prodrla. Odpuščenih uradnikov je mnogo: Ofi-j tirjev in dijaštva toliko, da se ne ve, kam z duševnim proletarijatom. Baje ima Nemška Avstrija 80.000 brezposelnih uradnikov, katerih zbirališče je sedaj Dunaj, kajti vsak izmed teh brezposelnih bi si rad osebno zasigural mesto pod novo vlado. Torej je na Dunaju sedaj položaj tak: Na eni i-lrani mnogo ljudstva, na drugi strani pa skrajno pomanjkanje vsega. Žalibože je pa še mnogo naših ljudi, ki trpe sedaj mnogo več pomanjkanja kot kdaj poprej na Dunaju in njega okolici. Smatrajo se za tujce in nemška vlada se nt čuti poklicano skrbeti za nje. Nujno je treba, da te ljudi prej ko mogoče spravimo v domovino, da jih rešimo najhujšega, dokler je še količkaj možnosti. Sicer izvrstno deluje v tem smislu konzularna agentura SHS in pa vojaški oddelek SHS v starem vojnem ministrstvu. Te dve inštituciji odpošiljata s transportnimi vlaki dvakrat na teden naše vojake v domovino, toda gotovo so z delom tako preobloženi, da se ne morejo za naše begunce več brigati, kolikor njih delokrog to zahteva. Potrebno bi bilo, da naše begunce s posebnimi transporti kmalu pošljejo v domovino, da ne postanejo žrtve razmer, ki vladajo na Dunaju in v Nemški Avstriji. Hvaležnost naših beguncev bi bila v izredno oporo naši vladi, če bi ta poskrbela, da pridejo domov in ukrenila potrebno, da se začasno nastanijo in prežive. Dunaj, 9. decembra. (Lj. kor. ur.) Vodja mednarodnega komiteja Rdečega križa, Fer-riero, je izjavil poročevalcem, da je njegov vtis po obisku otroških in drugih bolnišnic na Dunaju skrajno neugoden. Pomanjkanje hrane in premoga vpliva kar najhuje na bolnike, Kar je videl ta dva dneva na Dunaju bede, ki se je zadnje dni še izdatno povečala, presega vse, kar je pričakoval. Že kot človek, še veliko bolj pa kot zastopnik največje človekoljubne organizacije sveta, ženevskega Rdečega križa, hoče na pristojnem mestu zastaviti ves svoj vpliv, da se te razmere čim preje odpravijo, tako glede živil, kakor glede premoga. Nemčija. Kolin, 8. dec. (Lj. k. u. K. u.) »Kolner Cu;-uoi alanzeiger« poroča iz Muhlheima ob Ruliti: Vsled obtobe voloizduje, ki so jo baje zakrivili s tem, da so poizkušali pridobiti entento za zasedbo industrijskega ozemlja, so bili po večurnem zasliševanju po delavskem in vojaškem svetu v Muhlbeimu uretirani voloindu-strijci Avgust Thiessen, Franc Thiesson ml.i Edmund Stinnes in več ravnateljev veleindu-stri.jskih podjetij. Aretirane so odpravili v Miiiister in jih odvedejo od ondot v Berlin, kjer se bodo morali zagovarjati. Berlin, 8. dec. (Lj. k. u. K. u.) Propagandni odsek socialno demokratične strank« je sklical za danes dopoldne v Berlinu 13 zborovanj; vsa so bila dobro obiskana. Znani voditelji stranke so predavali o socializmu in demokraciji. Zborovanja so bila mirna. Po zborovanjih so udeleženci t ritmoma odkorakali z rdečimi zastavami proti sredi mestu. Tam so se razkropili. Opoldne so imeli neodvisni socialni demokrutje tri zborovanja; tudi na teh ni bilo nobenega nemiru. Naposled je sklicala skupina Spartakus za popoldne v Treptovv-skem parku zborovanju, ki se ga jo udeležilo približno 3000 ljudi. Mod drugimi govorniki je nastopil tudi I.iobknecht. Majhni oddelki so odkorakali po zborovanju proti Berlinu, razšli so se pa šo pred mestom. O kakih nemirih nli izgredih do večera ni bilo nobenega poročilu. Berlin, 8. dec. (Lj. k. u. K. u.) Na shodu Di lavskogu sveta v dvorani državne zbornice jo poročal član izvrševulnoga sveta Cohen (Rrviss) o dogodkih poslednjega petka v zbornici in nn Chuusseostrusse. Obžalovanja vredno krvolitje je povzročilo več tragičnih ne-sporazumljenj. Nn vsak način so bodo morale čete zagovarjati. Napačno je, ako se podtikajo dogodki Ebert u in Schoidomannu. Gotovo je, da so so poskušali meščanski sloji upreti. V skupni soji sta so izjavila vladu in izvišovalni svet za trezno in mirno politiko. Delovati hočeta skupno. Nu poročilo Heineja, da je vrhovno armadno vodstvo ustanovilo v Berlinu generalno povoljništvo, ki no pripo-znava vojaških svetov, in da jo v okolici več gavdnih divizij docela udanih častnikom, ju izjavil C.ohen (Reuss), da bo državni kanrelar plode, tega preskrbo! stike s svojim ministrom in da se vso pojasni. Nemški cesar Viljem in prestolonaslednik prideta pred sodišče. Ženeva, 9. decembra. Nemška vlada jc sklenila izročiti bivšega cesarja Viljema in pa nemškega prestolonaslednika sodišču. Ta svoj sklep je sporočila nizozemski vladi. Viljem II. poskusil samoumor. Lipsko, 10. »Leipziger Tagblatt-; poroča: Viliem II. se jc poskusil ustreliti, a se ni zadel, marveč je kroglja zadela nekega gospoda iz njočove okoliee. (Slab strelec je bil ta vrhovni nemški vojni gospod! Op. stavca.) Razna poročila. Ukrajinci in Poljaki. Kijev, 9. (K. u.) »Kijevskaja Mysel« piše: Minister za zunanje stvari je sklenil, da bo ukrajinska vlada protestirala zoper zasedbo Lvova in Przemysla po Poljakih. Protestiralo se bo zoper navzočnost poljskih čet na holm-skem ozemlju. Poljska vlada naj odpokliče svoje čete iz teh okrajev. Baliour o zvezi narodov. London, 8. dec. (Lj. k. u.) Reuterjev urad poroča: V razgovoru z zastopnikom lista »Associated Press« je Balfour dejal: Po mojem mnenju ie najvažnejše vprašanje, ki ga bo obravnavala mirovna konferenca, vprašanje zveze narodov, ki je brezpogojno potrebna, ako naj vojna ima vse tiste dobre posledice, ki jih želimo. Zveza narodov mora biti nekaj več nego pomoček za preprečevanje vojen. Ne verjamem, da bi svetu bila demokracija tem bolj zagotovljena, čim več bo demokratskih držav. Ne smemo misliti, da bo onemogočena vsaka krivica, ako se ustvarijo take razmere. Tudi sosedne demokracije morejo začeti vojno, ako se v njih razpase rivaliteta. Zveza narodov je potrebna, da nadzira in brzda zločinsko častihlepje velikih avtokracij in da odvrača lahkomiselne dežele od prenagljenih vojen. Zveza" narodov bo kurator manj razvitih dežel. — Na vprašanje, ali bo Kusija na konferenci zastopana, je Balfour odgovoril: Težko je definirati, kaj je Rusija. Z boljševiško vlado nimamo nikakšnih zvez. Menim, da se ruske razmere urede na konferenci. ■> Posvetovanja glede prehrane. Pariz, 8. dec. (Lj k. u.) Kakor poročajo listi, se v Londonu med francoskim ministrom za prehrano, trgovinskim ministrom in ameriškim kontrolorjem za živila Hooverjem vrše važna posvetovanja glede prehrane. Domovinska pravica Avstrijcev in Mažarov v Ameriki. Bern, 8. dec. (Lj. k. u.) Kakor poročajo ameriški listi iz Newyorka, je izjavil predstojnik urada za domovinsko pravico, aa smejo Netnci, Avstrijci in Mažari, ki so prejeli svojo drugo domovnico in morejo dokazati, da so se tekom vojne obnašali proti Zedinjenim državam povsem lojalno, položiti končno prisego, na kar postanejo ameriški državljani. Poincare v Metzu. Metz, 8. dec. (Lj. k. u.) Agence Havas poroča: Predsednik Poincare je semkaj dospel s spremstvom. Prebivalstvo mu je priredilo živahne ovacije. V mestni hiši so bili govori, v katerih se je izražala radost, da se je združila Alzacija-Lorena s Francijo. — Jutri odpotuje predsednik v StraBburg. Razno. London, 7. dec. (Lj. k. u.) Reuterjev urad je izvedel iz uradnega vira, da se je izročitev 2000 letal, določena v pogodbi za premirje, v zadnjem tednu nadaljevala. Zavezniki bodo kmalu imeli vse število letal, ki jim gredo po pogodbi. Predzgodovina vojne. Berlin, 9. decembra. (Lj. k. u.) Po vesti iz Amsterdama je rekel lord Haldane: Mobilizirali smo v ponedeljek. 3. avgusta 1914, ob enajsti uri, to je 36 tir prod napovedbo vojne. Nekoliko ur po napovedbi vojne je bil eks-pedicijski voj onstran kunula, ne da bi o tem kdo kaj vedel. List »Berliner Neueste Nachrichten« pripominja temu: Tu pozna priznava bivšegu angleškega "vojnega ministra pripušča sodbo, katere okoliščine du so povzročilo svetovno vojno. Anglija je že mobilizirala, ko so jo angleški poslanik \ Berlinu sir Goscbon šo pogajal z državnim kanclerjem von Dethmann-Hollvvegom. Tirolska in Italija. Inomost, 9. decembra. (Lj. k. u.) Po listu »Innsbrucker Nachrichten« poročajo privatne vesti, da sta podala bivši državni poslanec, in sedanji italijanski senator dr. Conci in tri-dentski knezoškof dr. Endrici italijanski vladi vlogo, kjer priporočata, da so nemška južna Tirolska no priklopi ozemlju kraljevino, ker to ne bi bilo v interesu Italije. Politične novice. 4 Pogajanja v Ljubljani. Včeraj dopoldne so se v Ljubljani pod predsedstvom poverjenika za trgovino in obrt dr. Karla Tri-lerja začela pogajanju med zastopniki narodne vlade nemško-avstrijske republike, štajerske in koroško začasne vlade. Narodno vlado, SHS v Ljubljani zastopujo poverjeniki dr. Janko Breje (notranje stvari), dr. Lovro Pogačnik (narodna obramba), ing. Vladimir Remec (javna dela in obrt), dr. Kari Triler (industrija in trgovinu) ter poročevulec v ljubljanskem uradu za protiodno gospodarstvo Goričnik. Slovensko Koroško zustopajo komisar Narodne vlado SI!S za Koroško Franc Smodej, celovški odvetnik dr. J. Miiller ter celovški veleobrtnik Janko Tavčar. Našo vojaške sile roprezentirajo major Lavrič pl. Za-plus, podpolkovnik ltikard Skultec ter nadporočnik Kren. Češkoslovaška republika jo na konferenci zastopanu po svojem vojaškem pooblaščencu stotniku Juliju Husi. Dunajske vlado zastopajo pooblaščenec nomškoavstrij-skoga zunanjega uradu pri Narodni vladi SHS v Ljubljani dr. Josip Fusching, generalni konzul Aleksander pl. Guenthar od nemško-avstrijskega zunanjega urada, sokcijski svetnik Rudolf pl. Horrak od nemško-avstrijske-ga prehranjevalnega urada, višji svetnik državnih železnic ing. E. Eizinger od nemško-avstrijskega prometnega urada ter železniški komisar dr. Rudolf Scheidl od istega urada. Nemško Koroško zastopnjn predsednik deželno skupščino, beljaški odvetnik dr. Rihard Strobl, podpredsednik deželno skupščine Julij Luka«, pooblaščenec vojaškega poveljništvu za Koroško polkovnik Rudolf Wtinggo, člani koroške deželne skupščine Gustav Axmann, dr. Josip Pflanzl ter dr. Franc Reinprecht, nadalje deželni svetnik Vincenc Schumy ter celovški odvetnik dr. J. baron Reinlein. Štajersko zastopajo: glavarjev namestnik profesor j dr. Anton Rintelen, poslanec štajerske dežci-! no skupščine Henrik VVastian. pooblaščeni zastopnik nemško-avstrijskftga urada za javna dela ter gospodarski komisar za Štajersko dr. Viktor Wutte, pooblaščenec štajerske deželne vlade in gospodarski komisar za Štajersko dr. Arnold Eisler in pa načelnik dobrobitnega odbora okrajnega glavarstvo Radgone, zastopnik okrajev Lipnica in Radgona ter podžupan v Radgoni dr. Franc Kamnikor. V otvoritveni soji so na razgovor prišla narodnostna in upravna vprašanja Koroške. Danes ob desetih dopoldne se je začela druga konferenca. O razpravah bomo poročali. Dnevne novice. — Sedmina po umrlem belocerkovskcm župniku Janezu Klemenu bo v sredo ob 10. uri. Pogreb blagega pokojnega je vodil ob asistenci 15 duhovnih sobratov novomeški g. prošt, ki ie imel tudi ganljiv cerkven govor. Dobri župljani gotovo ne bodo kmalu pozabili krotkega in mirnega svojega duhovnega pastirja, ki jim ga je v njegovih najboljših letih ugrabila zavratna bolezen. — Občinski odbor v Borovnici je v svoji zadnji seji dne 1. decembra 1918 soglasno sklenil, da se prvoboritelja za Jugoslavijo dr. Antona Korošca izvoli za častnega občana tukajšnje občine. Zadružna vest. Od Zadružne centrale so odstopile Hranilnica in posojilnica nu Jesenicah. Hranilnica in posojilnica Dolsko, Hranilnica in posojilnica v šmarjoti in Hranilnica in posojilnica v Velikih Laščah. Izjavile so, da pristopijo zopet k Zadružni zvezi v Ljubljani. -— Iz Lesec se nam poroča, da je po kratki bolezni umrl postajni mojster Jos. Snoj, tačas pri Sv. Petru v Šumi, Istra. N. v m. p.! — Slovensko tajništvo pri Narodnem veču v Zagrebu išče strojepisko, nemško in slovensko stenografsko moč pod ugodnimi pogoji. Zglasiti se je pri Narodnem svetu v Unionu v Ljubljani. — Apostolski molitvenik obsega k:asne nove molitve; vmes so najlepše molitve iz vzhodnega slovanskega bogoslužja. Pridejan je zanimiv pouk o vzhodni cerkvi, o pravo-slavju in o vzhodnem slovanskem bogoslužju. Cena 2 K 80 vin. Dobiva se v Katol. bukvami in v prodajalni K. T. D. — Poziv poverjenika za mornarico za nameščanje naših mornarjev. Zaradi znane nasilnosti Italijanov je bilo prisiljeno veliko naših mornarjev, ki so opravljali štiri in pol lota svojo težko službo v prid tujcev, zapustiti naše brodovje in naša pristanišča. Večina njih jo sedaj brez sredstev in kruha in navezani so na pomoč domovine. Med njimi jo veliko število strokovno in tehnično izobraženih (strojevodij, kurjače v, elektrotehnikov, radio-tolografskegn in brzojavnega osobja, kancli-stov, računovodij itd.). Da ti ljudje, posebno oženjenj bivši podčastniki, dobe kolikor prej mogočo stalni zaslužek, se poživlja vsa jugoslovanska veleposest in industrija kakor tudi vsu trgovska in obrtna podjetja, da pri nameščanju deluvskih sil upoštevajo zgoraj ime novane. V slučaju potrebe naj se obrnejo na poverjenika zu mornarico (Gajeva ulica 30, Zagreb) in naj navedejo, kakšnega strokovnega osobja potrebujejo in za kakšno delo, Obenem naj navedejo pogoje, pod katerimi bi bili pripravljeni sprejeti jih v službo. — Poziv vsem brezposelnim! Narodna vlada SHS v Ljubljani jo sklenila, da je urediti na vseh okrajnih glavarstvih in mestnih magistratih avtonomnih mest nu ozemlju Narodno vlade SHS v Ljubljani evidenco b v o 7. p o s o 1 n i h delavcev, delavk, nastuv-ljencov in nastavljenk. V to svrho se ustanovo posebni evidenčni uradi zu brezposelne na okrajnih glavarstvih in mestnih magistratih. Vsak brezposelni delavec, delavka, nustavljenec, nastavljmika se naj orl 9. decembra t. 1. dalje do proklicu oglasi o.-eb-no ali pismeno pri svojem okrajnem glavarstvu ali magistratu v evidenčni-pis a t n i zn brezposelne In odda tam naslednjo podatke: svojo ime. bivališče, domovinsko ob- čino, rojstno loto, poklic, od kedaj brez posla, kje, v katerem obratu nazadnje zaposlen in s kako plačo, kdnj odpuščen od vojakov, izobrazba v stroki, dovršeno šole, znanje jezikov, drugo sposobnosti, na kakšno službo pripravljen. Morebitno pritožbo jo javiti povorjeni-štvu za socialno skrb v Ljubljani, oddelek za brezposelno. — Iz italijanskega ujetništva so se oglasili sledeči naši vojaki: Krašovec Ivan, Metulje, p. Nova vas; l.eskovec Franc, vas Novi svet, p. Hotederšica; Mikolj Ivan, Brezovica, Istra; Pezdirnik Alojz, Dovie; Krebelj Franc, Zavodna, p. Šoštanj; Klimpf Jožef, Babnopo-lje, p. Stari trg; Kranjc Janez, Sevnica; Koruza Stanislav, Gabrije, Vipava; Klemenčič Franc, Maribor; Kuljat Peter, Grgar, Britof; Ladiha Alojz, Ljubljana. — Podpisani pošiljajo srčne pozdrave vsem znancem in znankam. Na svidenje! — Izšel je veliki jugoslovanski skladni koledar, okusno okrašen in stane K 8-80. — Dobi se v Katoliški bukvami v Ljubljani. — Dobi se zopet Doklerjev grško-slovenski slovar v močni in lepi vezavi. Stane K 26-— in se dobi istotain. — Nahrbtnik je bil na južnem kolodvoru v Ljubljani od dne 5. novembra do 21. decembra ukraden iz garderobe in pomotoma izmenjan. Ker je lastnik nahrbtnika ubog begunec in je izgubil vso svojo ročno prtljago in vrednostne papirje ter poštno-hranilnične knjižice pod imenom Antica in Danica Gu-štin, je s to izgubo hudo prizadet. Nahrbtnik naj vrne garderobi ali naj ga prinese v naše uredništvo proti dobri nagradi. — Postrezite! Obvestil o usodi poddesetnika Leopolda Tobisch, strelski polk št. 26, stotnija strojnih pušk št. 1. tretji vod, vojna pošta 385, prosi- poročnik Rudolf Popp, Abts-dorf St. F. G. Ost-Bohmen. UubSianske novice. lj Umrla jo v ponedeljek dne 9. t. m. ob 8. uri zjutraj v starosti 66 let gospieti A g n e -7. t. Zupanova, učiteljica na šentjakobski ženski osemrazrednici v Ljubljani, sestra preč. gosp. Toma Zupana. Nj. Sv. tajnega ko-mornika. Pogreb bo v sredo 11. t. m. popoldne ob 3. uri iz Gorupove ulice št. \ \ rodbinsko grobnico pri sv. Krištofu. Našo iskreno so-ŽHlje! lj Odbor KTD bo imel sejo v Četrtek ob pol 4. uri popoldne. lj Katehetski sestanek bo v sredo ob 5, uri popoldne. lj Glasbena Matica. V sredo dne 11. t. ni. ob 8. uri zvečer se vrši občni zbor pevskega zboru Glasbene Matice v pevski dvorani 7. običajnim dnevnim redom. Pridite polnoštevilno! Odbor. lj Učitelji-dastniki so vabijo nu sestanek, ki se vrši v sredo 11. i. m. oh S. uri zvečer v hotelu Tratnik na Sv. Petra cesti. Predmet: Poročilo odbora. - - Odbor. lj Dijaki-vojaki! Na 7.0I0 važen sestanek se vabijo oni dijaki vojaki, ki so ubsolvirali 7. gimnazijski odnosno lj. repični razi d in bi v normalnih razmerah mnturirali koncem tekočega šolskega leta. Sestanek so vrši v Narodni kavarni v četrtek dne 12. t. m. ob pol 7. zvečer. Ij Personalni oddelek TI. vojnoga okrožja sedaj v kazini. II. nadstropje, Kongresni trg, uradu.je za stranki; (izkaznice, dopustnice, od-pustnice, potni listi itd.) vsak dan samo od 10. do 12. dopoldne. lj Društvo zasebnih uradnikov in uradnic v Ljubljani poživlja vse one člane, ki so čevlje naročili in jih še niso dobili, da se tekom treh dni zglase v društveni pisarni Poljanska cesta št. 3 in odvzamejo čevlje. Razdelitev se bode vršila v sredo, četrtek in petek, in sicer popoldne od 1. do 3. ure in zvečer od 6. do 7. ure. Kdor v tem roku ne pride po čevlje, se nanj ne bo več oziralo. lj Uradniška menza. Vsi dosedaj kot udeleženci priglašeni se pozivajo, da se zagotovo osebno zglasijo v restavraciji pri Auru, Wol-feva ulica, v četrtek, dne 12. t. m. med 6. in 9. uro zvečer. Kavcijo 30 K, ki se ob izstopu vrne, je takrat položiti. Tam se podajo tudi potrebna pojasnila. Menza se otvori v nedeljo, dne 15. t. m. I j Društvo slovenskih geometrov poživlja nujno vso slovensko ubsolvirano geodete, da prijavijo svojo naslove društvu slovenskih geometrov v Ljubljani. Vodnikov trg št. 5/II. Ij Dijaško stojišče v narodne gledišču. Prejeli smo: Razmere so nekaterikrat neznosne. Nujno potrebno jo, da se onemogoči vstop gotovim elementom, ki delajo sramoto diju-kom. čemu imamo dijaki izkaznice, če je vstop dovoljen vsemu občinstvu, kakor so je pokazalo pri predstavi v nedeljo. Navadno so vstopnice razprodane, pa so vendar lahko človek precej komodno giftlje. Nerazumljivo pa jo s kako pravico so jc v nedeljo nateplo toliko občinstva, dn jo marsikomu pretila nevarnost, da ga stro. Če se bo tako nadaljevalo, ne- bo nihče maral vstopnice, dal bo rajo vratarju nnpitnino, pu bo lužo prišel naprej kot 7. vstopnico v nedftljo se je dogajalo, (ia so ljudje brez vstopnic laže in hitreje vstopili na dijaško stojišče kot pa dijaki 7. vstopnicami. lj Izplačevanje vojaških nastanitvenih pristojbin se zopet prične na mostnem magistratu v soboto dno 14. decembra 1918 v mestnem vojaškem nustanjovnlnom uradu (Mostni trg št. 27. III. nadstropje) in sicer: zu stanovanja v I. mest. okraju (Poljanski okraj), v II. mestnem okraju (Mestni trg. Stari trg, Karlovska in Dolenjska cesta) in v III. mestnem okraju (Trnovo in Gradišče do Franca Jožefa ceste) v soboto dne 14. decembra; za stanovanja severno Prešernove ulico. Franca Jožefa ceste — IV. in VI. mostni okraj — Št. Peterski okraj in Vodmat) v ponedeljek dno 16. decembra. — Za Spodnjo ŠiAko in vso ono, ki bi bili zadržani v zgoraj navedenih dneh, v torek dne 17. decembra. Uradne uro izplačevanja so od 3. do pol 6. ure popoldne. Izgubila se je včeraj dopooldne na Dunajski cesti pri Holzerju rjava denarnica. V nji je bilo okoli 65 K. — Pošten najditelj jo nuprošen, da jo oddn v trgovini Ilolzer proti dobri nagradi. gani/urijo v sedanjem času in bodril bruto k vstrajnemu 111 požrtvovalnemu dolu zu našo mladinsko orgunizucijo. Nato so sledile volitve odbora. Ker so jo tokom vojsko v odseku izvršilo mnogo izprememb, jo bil odbor zelo pomanjkljiv in brez predsedniku. Brat Janko uocevar prosi v imenu Šentjakobskega Orla g. kaplana, brata Tavčarja, da prevzame orga-nizatorično vodstvo odseka k.,t predsednik Bratje Orli so pritrdili izvolitvi novega predsedniku z burnimi živijo- in nazdur-klici Nato prevzame brut predsednik predsedstvo občnega zbora 111 predlaga, dn so izpopolni nadaljni odbor, nakar so so • soglasno izvolili s leden: brat Valand Alfonz zn načelnika br Hočevar Janko zn tajnika, brut Alojzij Zaje za blagnjnika, zn odbornika Štockiingor Iv ki vodi dramatični odsek, in brut Poženol Fr" Brat predsednik predlaga, du se bivši mladeniški odsek Šentjakobskega prosvetnega društva pridruži telovadnemu odseku in s tem preneha njegovo delovanje, tnko dn bodo od sedaj naprej vsi mladeniči Šentjakobskega prosvotnegu društvu združeni lo v orlovskem odseku, Polovica premoženju mladeniškegu odseka pripade telovadnemu odseku polovica pa prosvetnemu društvu. Predlog se sprejme. Sklone se. dn znaša mesečna člunarina I krono Brata Stocklingerja so izvoli za načelniku dramatičnega odseku. Fantovski večeri so bodo vršili rodno vsnko sredo ob 7 uri zvecor v društvenih prostorih. Gledo ljudsko-šolskega naraščaja sklopa prihodnja odboro-vu soju Občni zbor je posetil tudi č. g. župnik ■lariko Barlo, ki jo poudarjal vužnost mlado niskih organizacij ter navduševal Orle k neustrašenemu, ponižnemu, toda srčnemu delo vanju, obljubil jo tudi vsestransko pomoč to-pristavil da ima vsaka dobra stvar svoj ob stanek 111 blagoslov. Orli so sodelovanji« in pomoč o. g. župnika vzeli z radostnim srcem na znanje. Nato sc jc vršila prosta debati.. kako pridobiti še novih članov. Šentjakobski odsek stoje z današnjim dnem 2(5 rednih članov. ki so vsi telovadci. Glede podpornih članov se bo ukrenilo, da bo dodelan nov poslovnik Zveze Orlov, po katerem si bo šentjakobski odsek tudi priredil svoja pravila Prosveta. Vestnik S. K. S. Z. ' šentjakobski Orel v Ljubljani je imel v nedeljo dne 8. decembra t. 1. po štiriletnem odmoru svoj rodni občni zbor. knterega so so udeležili braijt- Orli in mlndeniški odsek Šentjakobskega prosvetnega društva. Zvezo Orlov je zastopal tajnik brat Janko Hočevar, kateri je otvoril občni zbor, pozdravil navzočo brate v imenu Zveze Oriov ter v kratkem govoru pojasnil namen in pomen orlovske 01- pr Iz gledališke pisarne. Danes zvečer ob pol » uri se ponovi ljudska igru »Deseti brat za »B« abonement. — V sredo zvečer ob pol 8 uri opera »Prodana nevesta« za »C« abonement - V četrtek dne 12. t. m. »Deseti brat za abonement »A«. »r Prodana nevesta. V soboto so Prodauo nevesto prvikrat ponovili (za A-abonement). Marinko je pelu mesto obolele Richterjeve Pirkova s prav dobrim uspehom. Njen glas jc lep, prikupljiv mehak, v nižini malo šibek, zato v višini zvonk in lahkoten; celo visoki c je bil čist in poln. Igrala je vlogo zelo dobro, primerno živahno, sigurno. Prvi korak je bil morda malo vpražajoč, boječ; takoj po prvem začetku pa jc vsa negotovost izginila, Marinka jc bila prav iskrena. Tudi v splošnem jc bila sobotna predstava za cel red boljša od prve. Orkester se je že bolj prilagodil kapclniku in bil mestoma prav dober. Taktirka kaže, da je v izbornih rokah, zato smemo pričakovati še lepega napredka. Dejanje se je v vseh ulogah jasneje in sigurneje razvijalo, spevi so bili dovršenejši, posebno v mešanem zboru. Zdi se kot bi pri prvi predstavi pevci drug drugemu in samim sebi še premalo zaupali. Sedaj je nezaupanje izginilo, zato je bila opera mestoma že prav dobra. Ne vem, ali bi občudoval Dcrvoto v visokem pp, ali Vlčka pri plesu, ali komedijanta Mareka. ki spada brez dvoma v najdovršenejše uloge. Tudi Kovačev Vašek jc bil dosti boljši, mestoma že prav dober. Posebno dobro mu gre dvo-spev z Marinko, kjer je tudi igra prav dobra. Kovač vidno napreduje. Kecal-Zathey je igral veliko jasneje ia raz-umneje, uloga je bila že prav dobra. Močnejša nižina pa ulogi ne bi bila v škodo. Režiji priznamo šc posebej trud in resno voljo. Začetek jc bil točen, med godbo in igro noj se vsak vstop brezpogojno prepove. Čc se bo to vršilo, sc bomo kmalu navadili vsi reda, in to je morda tudi bistven del dobrega gledališča. B. pr Odborova seja Slovenske Matice dne 28- novembra 1918. Gospod predsednik se v toplih besedah spominja pokojnega odbornika Valentina Žuna. — Leta 1914. je zaplenila cenzura Podlimbarskega roman: Gospodin r ran jo«. Matičin knjigovez gospod Ivan Bo-nač je izročil takrat policiji nekaj izvodov, druge pa z vednostjo tedanjega vodstva zazidal. Kupcem so zdaj ti izvodi na razpolago po 14 K, Matica izda ročen slovar s sloven-sko-hrvatskim in hrvatsko-slovenskim delom. V zapisniku se zabeleži priznanje kamniškemu poverjeniku gospodu Antonu Slatnarju, ki je nabral za tekoče leto 1500 K članarine in ustanovnine. — Matica se je obrnila glede zemljevida slovenskih pokrajin na vojaški geografski zavod na Dunaju, ki ga izdeluje. Skrbela bo, da zemljevid tak, kot je, čimpreje izide. — Odbor reši šc nekaj drugih vprašanj, tičočih se večinoma knjig za leto 1919. Aprovizadia. a Gg. načelniki krasnih komisij se vabijo, da se zanesljivo udeleže seje, ki se vrši v sredo, dne 11. t. m., ob 5. uri popoldne v mestni posvetovalnici. a Krušne komisije bodo uradovale v četrtek, dne 12., in v petek, dne 13. t. mes., od 8, do pol 1. ure popoldne. Izdajale se bodo izkaznice za maščobo. a Špeh za V. okraj. Stranke V. okraja prejmejo špeh v sredo, dne 11. t. m., in v četrtek, dne 12. t. mes., na Poljanski cesti št. 15. Delil se bo na zelena nakazila za krompir po naslednjem redu: v sredo, dne 11. t. m., dopoldne od 8. do 9. št. 1 do 160, od 9. do 10. št. 161 do 320, od 10. do 11. št. 321 do 480, popoldne od 2. do 3. št. 481 do 640, od 3. do 4. št. 641 do 800, od 4. do 5. št. 801 do 960. V četrtek, dne 12. t. m., dopoldne od 8. do 9. št. 961 do 1120, od 9. do 10. št. 1121 do konca. — Stranka dobi za vsako osebo 30 dkg špeha, kilogram stane 30 K. u Inozemsko meso. .Mestna aprovizacija ljubljanska bo oddajala inozemsko meso v sredo dno 11. t. m. od 7. do 9. ure zjutraj \ cerkvi sv. Jožefa. n Meso na rdeče izkaznice B. Stranke z rdečimi izkaznicami B prejmejo goveje meso v sredo dno 11. t. rn. in v četrtek dne 12. t. m. v cerkvi sv. Jožefa. Določen je ta-le red: v sredo, dne 11. t. m. popoldne od 1 do pol 2. št. 1 do 200. od pol 2. do 2. št :.'01 do 400, od 2. do pol ;). št. 401 do 600. od pol 3. do 3. št. 601 do SO0, od 3. do pol 4. št. 801 do 1000. od pol 4. do 4. St. 1001 (to 1200. od i. do pol 5. št. 1201 do 1400, od pol 5. do ,r>. št. 1401 do 1K00. V' Četrtek 12 t. m. dopoldne od pol 8. do 8. št. 1H01 do 1800 od 8. do pol 0. št, 1801 do 2000. od pol 9. do (i. št. 2001 do 2200, od 9. do pol 10. št. 2201 do 2400, od pol 10. do 10. št. 2401 do konca. a Kislo zelje za IV. okraj. Stranko IV. okraja prejmejo kislo zeljo na zelena nakazila za krompir pri Jakopiču na Mirju v sredo dne 11 t, m. Določen jo tale rod: od 8. do t), št. 1 do I!00, ocl 9. do 10. št. 301 do 600, od 10. do 11. št. 6Q1 do 000, popoldne od 2. do :t. št. 901 do 1200, od 3. do 4. št. 1201 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 2 kg kislega zelja, kg stane 1 K 50 vin. u Kislo zelje za V. okraj. Stranke V. okraja prejmejo kislo zeljo na zelena nakazila za krompir v četrtek dne 12. t. m. pri Jakopiču na Mirju. Določen ju talo red: ocl 8. do 9. št 1 do 100, od 9. do 10. št. 401 do 800. od 10. do 11. št. 801 do koncu. Stranka dobi zu vsako osebo 2. kg kislega zelja, kg stane 1 K 50 vin. i n0l.|n z dežele »se takoj sprejme pri UtllllO boljši bili blizu Ljubljane. Plače 70 kron mesečno. Ponudbe na upravništvo ..Slovenca" pod številko 4860. l/jnn ima v zalogi in nudi Ivan Ogrin, llllll vinska veletrgovina, Laverca pri Ljubljani. 2 h n« rji j novi, še ne rabljeni 10X40 m Udi liltl, se prodasta. Vpraša naj se od 2.-4. ure popoldne na Poljanskem nasipu št. 8, Ljubljana. hlapca Ii koniem K E2ic;s ŠŠ 9 tlllikinii Proti mesečni plači do BO K L MlUnllljl sprejme takoj Ivan Ogrin, Liubljann, Gruuerjevo nabrežje št. 8. Hrana in stanovanje v hiši. (4683) se sprejme takoj. Ponudbe ________pod naslovom: Kari Seu- idal., Liubliana, Erjavčeva o. 26. Dflt POTIlira Ztt suažen'e pisarne se ta-rUSil uilllufl koj sprejme. Plača po dogovoru. Več se izve v pisarni Hranilnice kmečkih občin v Ljubljani, Dunajska cesta 38. tffluaČLi moh us"ie». dobro ohranjen nUldMI muli, ln tudi kovaška oprava se kupi. Ponudbe na: Franc Dolenc, trgovina v. lesom, Staraloka, pošta Škofjaloka, Gorenjsko Volil/ In ai ozir- več lokillov- priprav-lullll 10 >01 nih za detajlni trgovino z železnino išče v sredini mesta tvrdka Breznik & Fritsch, trgovina z železnino v Ljubljani, Sv. Petra cesta 17. Meblovano sobo, bančni uradnik. Ponudbe na naslov: Poštni predal 216, Ljubljana. Poštna aspirina rila oskrbi sama. Deloma plača tudi z živili. 1'onudbe naj se pošiljajo na upravo ..Slovenca'- pod »Točnost.« dobro ohranjene (Ho-K, del) se kupijo. Goriany Rupercvrh, p. Novo mesto. za dobro ohranjeno in brez-II, hibno delujoče, se proda. Več pove: L. Rozman. Florijanska ulica št. 24. I v a. m\ sumie, Ponudbe pod šifro 1000 »Ujm VMUMJ1V, i na upravo „Slovenca". BranGVSkas(oiflica,i?nHo7ojidlS: niča je na prometni Dunajski cesti ter znana pod imenom ,.Kopačev štant." Fritikline: peči, tehtnice itd. Ponudbe sprejema Jera Kopač, Novi Vodmat, Ribniška dolina 154 MflČIft Lnln do',ro Ohranjeno, se ceno M J MJIU, proda s staro pnevmatiko, v Zgornji Šiški 68. MebLvano sobo stranka brez otrok za takoj. Dopisi se prosijo na upravništvo „Slovenca" pod šifro »J. V. 5«. Cnrjj 7 sodov po 1500 litrov se proda. uUtll. Ponudbe naj se pošiljajo na upravo ..Slovenca" pod št. 4970. dobro idoča se proda radi preji, selitve lastnika takoj proti pla-čilu v gotovini. Nahaja se v čisto slovenskem kraju Spod. Štajerske. Zraven je tudi nekaj njiv in travnik ter velik zele-njadni vrt pred hiSo. Ponudbe takoj na upravo ..Slovenca" pod št. 4904. H'tllil{ obenem vrtnar, se išče za mesec UlalllA, januar. Poleg hrane in stanovanja plača po dogovoru. Naslov pove uprava ..Slovenca" pod št. 4966. Pbjjj skoro novi, se prodajo ali zarno-Mljl, njajo za velike. Naslov: Ble!wel-sova cesta 29, II. nadstr. vrata 7. Tam se odda tudi nekaj oblek in plaščev za dečke okolu 14. let. »Mudit isoiatioo". posestva v Jugoslaviji se oddajo poceni parcele. Zemlja zelo plodovita, gnojenje samo vsako tretje ali četrto leto, ugodna prilika za naseljenike. Kupcem, ki nimajo dovolj denarja, se preskrbi jiosojilo, za gradbo poslopja