PoKbIbi plačan* v (Obivlnl
Leto XVin., št. 214
Ljubljana, torek 14» septembra 1937
Cena 2 Din
upiavuisivu, Mjuoijaoa, cLnalljeva ulica 6 — Telefon St. 8122. 8123, 8124, 8125, 8126.
Enseratnt oddelek: Ljubljana, Selen* burgova ul 8 — Tet 3392, 8492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11 — Telefon St 2455.
Podružnica Celje: Kocenova aL St. 2 Telefon St 190.
Račun) pri post ček. zavodih: Ljubljana St 11.842. Praga čislo 78.180. Wl,»r At 105241.
Mnji vsak dan razen ponedeljka. Naročnina BiaSa mesečno Din 26^— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 0, telefon 8122, 3123. 8124, 3126. 3126 Maribor. Grajski trg 7, telefon fitev. 24-55. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. L telefon St 65.
Rokopisi se ne vračajo.
IPo nedeljski fantovski manifestaciji
Nedeljska skupščina slovenske mladine, organizirane v okrilju Jugoslovenske nacionalne stranke, je bila pomemben dogodek v našem političnem življenju, dogodek, ki ga more biti iz srca vesel vsak pravi domoljub. Iz vseh krajev naše ožje domovine so se zbrali mladi možje in fantje, da manifestirajo svojo neomajno vdanost veliki misli ju-goslovenskega narodnega edinstva. Mogočni zbor naše mladine je bil sijajen in zgovoren dokaz, da reakcionarna in separatistična miselnost nista zajeli naših najboljših mladinskih vrst in da je malenkostni narodno politični koncept ozkogrudnega separatizma do temelja tuj doraščajočemu pokolenju.
Zborovanja mladine imajo od nekdaj čisto svojstveni značaj in svoj poseben čar. Na njih se vedno očituje neokrnjeni optimizem, ki ga še ni ošgala pogubna slana skepse in razočaranj. V očeh zbo-rovalcev gori ogenj plemenite vere in navdušene borbenosti, ki sta najlepši odliki mladine. Razveseljivo je dejstvo, da je ves zanos mladih zborovalcev veljal veliki misli in da so se v nie znamenju zbrali zastopniki vseh naših slojev. Poleg šolancev je bilo na zborovanju dober tisoč fantov in mladih mož delavskega, obrtniškega in kmetskega stanu, kar daje v malem verno sliko našega naroda. Ako je kdo izmed starejših po-bornikov osnovne misli naše edino prave državne politike bil morda v skrbeh »pričo dogodkov in spričo silovitosti protijugoslovenskih skupin, je imel v nedeljo dovolj prilike, da si je utrdil pogum ob pogledu na to prelepo narodno vojsko, saj je dobil prepričujoč dokaz, kako globoke korenine je jugoslovenski ideal pognal ravno v mlajšem rodu.
Ta vojska bo še višje dvigala napredni prapor jugoslovenske ideje, o kateri se je zadnji čas trdilo, da nima korenin na Slovenskem, marveč da je nekak tuji import, pa zato obsojena na neizogibno smrt. Zborovanje pa je dokazalo ravno nasprotno: da so meči nami še tisoči in tisoči, ki so si oteli čisto domoljubje iz preteklih časov, polnih nevšečnosti, po-grešk in prenagljenih činov, spoznavajoč, da so to le pojavi, ki jih po prirodni nujnosti mora prestati vsaka velika misel, preden se lahko uveljavi v vsej svoji dslekosežni pomembnosti. Napredna omladina, ki danes stopa na plan, ima za seboj najslavnejše tradicije našega naroda. Ona ve. da je v pretekli dobi bila ravno mladina najbolj goreča razširjevalka jugoslovenske misli, ve pa obenem, da je tudi takratna mladina imela številne in hude nasprotnike, kakor jih ima sodobni mladi rod, pa so kljub temu zmagali ideali mladine. Prej ali slej bo izšel zmagovit iz borbe tudi sedanji mladi rod. ki ve in globoko čuti, da misel, ki nam ie izvojevala svobodo, ne more biti napačna.
Po prirodnih zakonih ima kakor vsak pokret tudi jugoslovenski pač faze večjega razmaha in manjše borbenosti, toda črta njegovega razvoja vodi nepre-
ano kvišku, dokler z dosego svojega cilja ne izčrpa popolnoma svoje pravice do obstanka. Po kratki dobi zastoja prihaja sedaj zopet doba močnejšega razmaha. V življenje stopajoče novo poko-lenje že prevzema dediščino, ki so jo starejši prinesli v današnjo dobo, da jo izroče čilejšim in mlajšim borcem. Nedeljsko zborovanje je pokazalo, da je prevzeta dediščina narodnih idealov v pravih rokah in da se je dosedanjim bojevnikom pridružila nova vojska, ki bo stopila požrtvovalno na branik proti sovražnim prizadevanjem, naj prihajajo od koderkoli.
Ni dvoma, da je marsikomu nevšeč, ko vidi. kako si toliko zaničevana jugoslovenska misel zopet zmagovito utira pot v najširše ljudske sloje. Ni bila to prva manifestacija jugoslovanskega tabora med Slovenci, saj je bila naša javnost v zadnjem času priča večjega števila po navdušenju in po elementarnem narodnem zanosu enakih pojavov. Toda nedeljski zbor je še posebej pomemben, ker je pokazal odločno voljo slovenske napredne mladine, da tudi v politični borbi zastavi vse moči za zrnato svoiih idealov. Zbrali so se bili predstavniki prav vseh pokrajin Slovenije in pripadniki vseh slojev in stanov, ki sestavljajo naš narod. Zborovanje je bilo veren odraz slover.skepa ljudstva in je izpričalo. kako je velika iuposlovenska mis^l enakopravnosti in solidarnosti pognala globoke korenine med Slovenci ne na stan in poklic in ne glede na pokrajino. Mladi zborovalci so pokazali sicer borbenost in odločnr-t delu za svoie ideale, izpričali pa ob enem. da ne poznajo ne strasti ne sovraštva in da se hočejo dati voditi le po svoii neomajni liu^ezni do naroda in domovine.
Po vsem tem je razumljivo, da je krasna nedeljska manifestacija slovenskih naprednih fantou. ki se s ponosom prištevajo k jugoslovenski omladini. navdala z veseljem in zadoščenjem tudi starejše politične somišljenike, ki so prisostvovali skupščini. Tudi njim je
DRUŠTVO NARODOV PRED NOVIMI NALOGAMI
Osemnajsto redno zasedanje skupščine Društva narodov je otvoril španski delegat
Negrin — Na dnevnem redu sta Španija in Kitajska
Ženeva, 13. septembra, r. Danes se je pričelo 18. zasedanje skupščine Društva narodov. Za zasedanje vlada izredno zanimanje. ker so na dnevnem redu najbolj pereči problemi mednarodne politike, od katerih pravilne ureditve je odvisna nadaljnja usoda miru v Evropi. 2e po sestav^ posameznih delegacij se vidi, kako veliko važnost pripisujejo sedanjemu zasedanju zlasti velesile, pa tudi vse druge države, ki jim je na tem, da se ohrani nrr in učvrsti položaj Društva narodov. Poleg večjega števila ministrskih predsednikov se je zbralo v Ženevi tudi okrog 20 zunanjih ministrov, kar ni samo slučajno, marveč dokazuje vel;ko zaskrbljenost evropskih držav.
Na dnevnem redu sicer ni nikakih senzacionalnih razprav, toda svet Društva narodov bo moral razpravi iati o dveh važnih problemih, ki dominirata nad vsem mednarodnim položajem: Španija in Kitajska. Preko teh dveh vprašanj svet DN ne bo mogel in čeravno je to silno delikatna zadeva, jo bo treba načeti.
Italija se tudi tokrat ne udeležuje zasedanja, ker še vedno ni urejeno vprašanje priznanja aneksije Abesinije. Izgleda pa, da to vprašanje tudi tokrat ne bo načeto, ker je b;vši abesinski cesar po nasvetu Anglije ostal rezerviran in sploh ni poslal svoje delegacije v Ženevo, tako da ne bo povoda razpravljati o verifikaciji abesinske delegacije. Teoretično bo ostala Abesinija torej še nadalje član;ca Društva narodov, ni pa izključeno, da bo DN ugotovilo »odsotnost« Abesinije, kar bi po mnenju gotovih krogov olajšalo posameznim državam priznanje dejanskega položaja po zasedbi Abesinije s strani Ital;-j«.
Velike skrbi povzroča problem Španije.
Slučaj je nanesel, da predseduje svetu Društva narodov po vrstnem redu baš predsednik valencijske vlade Negrin, ki je obenem zastopnik Španije v tožbi proti ne-katarm tujim državam zaradi kršenja španske nedotakljivosti. Na drugi strani je tudi general Franco poslal svojo posebno delegacijo pod vodstvom vojvode D^lda, ki je zunanji minister španske nacionalistične vlade. Njegova naloga je stopiti v st:ke z delegacijami onih držav, ki so že priznale Francov režim v Španiji in preko njih doseči, da tudi Društvo narodov prizna generala Franca kot dejanskega gospodarja Španije. Zaradi tega se v ženevskih krogih zelo boje, da utegne priti do nov;h komplikacij.
Končno bo moral svet Društva narodov razpravljati tudi o pritožbi Kitajske proti Japonski. Tudi ta tožba predstavlja v sedanjih prilikah za Društvo narodov hudo preizkušnjo, ker pač ni verjetno, da bi moglo Društvo narodov po dosedanjih izkušnjah praktično zadostiti svoji nalogi in izsiPti sipoTtovanje kitajske nedotakljivosti. Kflajska vlada se sklicuje na določbe člena 11 j^kta DN in zahteva skupno akcijo vseh članic proti Japonski, ki je z oboroženo silo brez vojne napovedi napadla Kitajsko.
Tako v španskem, kakor v kitajskem vprašanju n; pričakovati nikakih posebnih odločitev. Po stari praksi ženevske ustanove bo obema tožiteljema dana samo prilika, da preko ženevske tribune obvestita svetovno javnost morda o nekih novih, doslej neznanih podrobnostih in apelirata na svetovno jarvno mnenje za moralno podporo. Vse drugo pa bo. kakor v vseh dosedanjih prmerih, prepuščeno raznim komisijam in odboru ...
I
Otvoritvena seja
Španija trdno upa v Društvo narodov, ki bo le s skupnimi močmi lahko premagalo velike težave
ženeva, 13. septembra, br. Zasedanje skupščine DN se je pričelo dopoldne ob 11.
V	sejni dvorani je vladala prilična nervoz-nost. Na eni strani so ostale klopi italijanske delegacije nezasedene, na drugi strani pa so bili delegati pod nevšečnim vtisom, da zavzema predsedniško mesto zastopnik valencijske vlade Negrin. Z gotovih strani se je pojavila bojazen, da ne bi Negrin izkoristil svojega predsedniškega mesta za neprimerne izpade proti državam, ki so v konfliktu z valencijsko vlado. Ze prejšnje dni so zaradi tega vplivali na Negrina, naj bo v svojem otvoritvenem govoru obziren in zmeren. Opozarjali so ga tudi na to, da je od tega v glavnem odvisno, ali bo kot zastopnik Španije izvoljen v svet Društva narodov.
Otvoritveni govor Negrina
Negrin se je pokazal vreden visokega položaja, ki ga trenutno zavzema v ženevi ter je takoj v začetku svojega govora naglasil, da ne bo govoril o položaju svoje države, čeprav je položaj Španije sedaj eno najbolj žalostnih, tragičnih in perečih vprašanj mednarodne politike. S te govornice hoče govoriti samo kot predsednik Društva narodov. V svojem otvoritvenem govoru je^?egrin nato med drugim izvajal:
Dovolite mi, da vas kot predsednik te visoke ustanbve pozdravim ob enem tudi v imenu Španije, ki jo imam čast zastopati.
V	njenih očeh je ta ustanova edina, ki more in sme urejati mednarodne odnošaje. Zaradi tega Španija ni nikdar izgubila zaupanja v Društvo narodov in tudi sedaj polaga v njegove roke svojo usodo.
V svojih nadaljnjih izvajanjih je Negrin opozoril delegate na okolnost, da se je Društvu narodov kljub vsem težavam, na katere je naletelo, posrečilo odstraniti nevarnost splošnega vojnega konflikta. Kljub temu se ne smemo udajati praznim iluzijam, kajti še vedno so na delu močne sile, ki bi rade uničile Društvo narodov in vse tiste, ki ga branijo in podpirajo. Zavedati se moramo tega, da sedanja generacija ne bo mogla obnoviti ženevske ustanove, če se njenim nasprotnikom sedaj posreči, da jo razbijejo in uničijo. To pa bi pomenilo ne samo propast miru, marveč tudi človeške civilizacije.
Dotaknil se je tudi predlogov o reformi DN in naglasil, da s spremembo tega ali onega člena pakta njegova izvedba ne bo nič lažja. Dokazati je treba življenjsko silo Društva narodov in s hladnim razumom proučiti vse tiste okoliščine, ki so rodile sedanje stanje. Po taki preiskavi bo mogoče najti primerno rešitev. Navzlic vsem težkočam razpolaga DN še vedno z življenjsko silo, ki jo je treba negovati in izgraditi. V tej zvezi je opozoril na mirno rešitev francosko-turškega spora kakor na mnoge druge zadeve, ki so se v okviru Društva narodov rešile v splošno zadovoljstvo. Svoj govor je Negrin končal z apelom na vse delegate, naj zastavijo vse
svoje sile, da se prebrodijo sedanji težki časi in zagotovi svetu doba trajnega miru in prijateljskeiga sožitja med narodi in državami.
Francov protest odklonjen
Po Negrinovem govoru, ki ga je zbornica sprejela z odobravanjem, je bila seja prekinjena, da bi mogla verifikacijska komisija opraviti svoj posel. Verifikacijski odbor je razpravljal precej dolgo. Na seji je bilo preči tano med drugim tudi sporočilo bivšega abesinskega cesarja, da ni poslal na zasedanje svoje delegacije, ker na dnevnem redu ni vprašanj, ki bi se neposredno tikala Abesinije. Verifikacijski odbor je vzel to sporočilo enostavno na znanje, ne da bi bil podrobnejše razpravljal o abesinskem problemu. Daljša razprava se je razvila o protestu španske nacionalistične vlade proti pripustitvi zastopnika valencijske vlade. Protest se sklicuje na to, da je pod oblastjo valencijske vlade samo še ena tretjina Španije, dočim je vsa ostala Španija pod oblastjo generala Franca. Verifikacijski odbor je Francov protest odklonil z utemeljitvijo, da je valencijska vlada še vedno zakoniti predstavnik Španije in more zato na zasedanju DN sodelovati samo njen zastopnik.
Manjkata samo Italija in Abesinija
Po zopetni otvoritvi seje ob 11.30 je bilo preči tano poročilo verifikacijskega odbora, ki ga je podal predsednik dr. Limburg (Nizozemska). Na zasedanju je zastopanih 52 držav, izmed katerih jih je 50 poslalo svoje delegate, čijih pooblastila so v popolnem redu. Dve državi morata v formalnem pogledu svoja pooblastila izpopolniti. Svojih zastopnikov nista poslali Italija in Abesinija, Poročilo verifikacijskega odbora je bilo odobreno brez debate.
Po izvolitvi tako zvanega obnovitvenega odbora, ki ima sestaviti predloge za izvolitev predsedstva, je bila dopoldanska seja zaključena.
Prvič soglasno izvoljen predsednik
ženeva, 13. septembra. Na popoldanski seji so bile samo volitve predsednika. Glasovalo je 50 delegatov, od katerih je samo en delegat oddal prazno glasovnico. 49 delegatov je glasovalo za indijskega delegata Ago Kana, čigar kandidatura ni političnega značaja in ki so jo podpirale tudi velesile. Prvič v zgodovini Društva narodov je bil predsednik izvoljen soglasno. Na prihodnji seji bodo izvoljeni člani predsedstva in komisije, nakar bo zborovanje pričelo splošno debato o letnem poročilu glavnega tajnika. V Ženevi pričakujejo prihod francoskega ministrskega predsednika Chautempsa.
Konferenca Male antante
ženeva, 13. septembra, o. Snoči so se sestali glavni delegati držav Male antante, čsl. zunanji minister dr. Krofta, ru-munski zunanji Antonescu in jugoslovenski glavni delegat dr. Purič. Razgovor je imel značaj pripravljalnega posvetovanja za konferenco Male antante, ki bo te dni
vlila novih moči za delo in borbo ter jih utrdila v veri v zmago napredne in nacionalne misli.
v ženevi. Na programu konference bo: 1. razprava o splošnem mednarodnem političnem položaju, 2. o reformah in ojače-nju Društva narodov, 3. o španskem vprašanju in o novi afirmaciji nevtralnostne-ga načela, 4. o tesnem gospodarskem sodelovanju med državami Male antante in ostalimi podunavskimi državami in 5. o oborožitvi Madžarske. Kakor se zatrjuje, bodo ob tej priliki zunanji ministri držav Male antante imeti daljši posvet tudi z madžarskim zunanjim ministrom Kanyio.
Pritožba Kitajske
Ker je sedanje zasedanje izločilo abe-sinsko vprašanje, se bavijo delegacije z apelom kitajske vlade. Do sedaj se je nan-kinška vlada zadovoljila s tem, da je sproti poročala Društvu narodov o poteku dogodkov na Daljnem vzhodu. V sedanjem apelu na Društvo narodov zahteva Kitajska, naj bi Društvo narodov na podlagi določb pakta aktivno interveniralo. Po čl. 17 pakta bi moralo Društvo narodov storiti korak v Tokiju ter pozvati japonsko vlado, naj svoje ravnanje prilagodi nače-
lom pakta. Kot o prvem ukrepu razpravljajo v krogih Društva narodov o obnovi posebnega odbora, ki je leta 1933 po naročilu Društva narodov proučeval man-džursko afero. Ker je bila Amerika v tem odboru zastopana s posvetovalnim glasom in ker se je Nemčija aktivno udeležila začetnih del tega odbora, je obnova te organizacije odvisna od rezultata diplomatskih posvetovanj z Washingtonom in Berlinom. Menijo, da se nankinška vlada ne bo zadovoljila samo z modalitetami postopanja, temveč da bo od Društva narodov zahtevala otežkočitev blokade kitajske obale po Japonski.
Prezident Masaryk
na smrtni postelji
Bolnik leži že dva dni v nezavesti — Dvomijo, da bo
prebolel krizo
Praga, 13. septembra, br. Nenadno poslabšanje bolezni prezidenta dr. T. G. Ma-saryka je izzvalo v vsej češkoslovaški javnosti veliko potrtost. V vseh krogih zaskrbljeno pričakujejo najnovejših poročil iz gradiča Lany, kjer se sivolasi prezident Osvoboditelj bori s smrtjo. Pred redakcijami praških listov se stalno zbirajo velike množice, v gradu Lany pa so morali urediti posebno poročevalsko službo. Tako iz raznih krajev Češkoslovaške, kakor iz inozemstva prihajajo neprestano pismena, te-lefonična in brzojavna vprašanja o zdravstvenem stanju Masaryka. Vsi vodilni svetovni listi so poslali v Lane svoje posebne poročevalce, da sproti poročajo o razvoju bolezni. Saj je malokateri državnik tako popularen, kakor je Masaryk, ki uživa ugled po vsem svetu. Prezident republike dr. Beneš se stalno mudi ob bolnikovi postelji, ministrski predsednik dr. Hodža pa je moral danes dopoldne zaradi nujnih državnih poslov v Prago, od koder pa se je popoldne zopet vrnil v Lane. Praški diplomatski zbor je prosil zunanjega ministra dr. Krofto, da ga sproti obvešča o poročilih iz Lanov. O stanju bolezni izdajajo trikrat dnevno zdravniška poročila.
Davi so objavili poročilo, ki pravi, da je bolnik prebil noč precej mirno. Bolezen se ni poslabšala. Dihanje je nekoliko lažje, srce deluje krepkeje. Zavest je ostala motna, temperatura pa se še vedno dviga.
Opoldansko poročilo je nekoliko obširneje in ugotavlja, da bolnik nekoliko lažje diha in se kažejo znaki malenkostnega izboljšanja. Utrip žile je znašal 124. Srce deluje precej enakomerno. V obtoku krvi
niso nastopili nobeni znaki kakih večjih motenj. Pritisk krvi znaša 110 do 118. Najvišja temperatura je znašala dopoldne 38.4, izgleda pa, da bo popustila. Vnetje v desnem spodnjem krilu pljuč nazaduje. Nezavest ni več tako globoka, kakor je bila ponoči. Splošni vtis je nekoliko boljši, kakor je bil včeraj.
Ob 17. je bilo izdano poročile, ki ugotavlja, da ni v razvoju bolezni nastopilo ni-kako poslabšanje. Bolnik je miren in subjektivno čuti olajšanje, objektivno pa je stanje slej ko prej zelo resno. Splošen vtis je nekoliko boljši kakor je bil dopoldne.
V poučenih krogih zatrjujejo, da se je nocoj bati krize. Spričo visoke starosti — prezident Masaryk ima že 87 let — ter spričo izčrpanosti zaradi bolezni se je bati. da bo nastopila katastrofa. Vsi člani rodbine so zbrani ob bolnikovi postelji, proti večeru pa je prispelo v Lane tudi več članov vlade.
Moči vidno popuščajo
Praga, 13. septembra, g. Ob 21. je bil izdan naslednji zdravniški bilten:
Objektivno stanje bolnika se je zvečer žal znova poslabšalo. Na desnem spodnjem krilu pljuč se je proces vnetja znova razvnel v še večjem obsegu kakor doslej. Splošno popuščanje moči stalno narašča. Delovanje srca se vzdržuje le z največjim naporom zdravnikov na pptrebni višini. Dihanje znaša 48 na minuto, bitje žile 180. Posamezni utripi popolnoma izostajajo. Pritisk krvi je padel na 80.50, temperatura pa znaša 38.4. Leva stran pljuč je doslej še normalna.
Japonci izvojevali
več važnejših uspehov
Kljub skrajno žilavemu odporu so prisilili Kitajce, da so se pričeli umikati na vsem severnem in vzhodnem
bojišču
Šanghaj, 13 septembra, d. Na šanghajski fronti se je včaraj razvila nova bitka. Japonci, ki so ee v poslednjih dneh omejili na letalske akcije, so spet pričeli z napadi na kopnem, pri katerih eo angažirali izredno veiike oddelka vojaštva, hkratu pa tudi vsa motorizirana vojna sredstva. Ofenziva se je pričela v bližini severne postaje. Japonska pehota je s pomočjo težkih tankov in pod zaščito stalnega artilerijskega ognja pričela napadati kitajske postojanke. Fk>rba je trajala ves dan. vendar do večera Japonci niso mogli doseči nikakega odločilnega uspeha. Kitajci eo vse japonske napade krvavo odbili. Njihove strojnica so kar kosile napadajoče japonske oddelke.
Tudi pri Vusungu je prišlo do novih hudih lorb. Tam so poskusili Kitajci 6 protinapadom razbremeniti od«ek fronte pri Ca-peju in severni postaji, bili pa po odbiti. Vse kaža, da se je veMka odločilna borba za Šanghaj z včerajšnjimi boji šele pričela. Na obeh straneh so se koncentrirali izredno veliki oddelki vojaštva. Kakor se zatr-iuje. eo na ozemlju med Nankingom in Šan<diajam sedaj zbrane ogromne rezerve, ki šlejeio četrt milijona moderno oboroženih vojakov, hkratu pa izredno velike količine orožja streliva in drugih vojnih potrebščin.
Včeraj oooldne so iaoonska letala bombardirala Čapej. Na Markham Road. važno prometno žilo mad mednarodno koncesiio in kitajskim delom mpsta, je udarilo več velikih bomb. ki so zahtevale veliko število žrtev, hkratu pa tudi povzročile vrsto požarov, ki so se naglo razširili in proti katerim so se mednarodna gasilske čete še snoči zaman borile
Hudi boii so se razvili v popoldanskih urah v bližini va«i Janshans. kjer so Japonci poskušali prodreti kitaisko fronto, a so 'Hi prav tako kakor pred severno po-staio odionio odbiti.
Na opoldanski japonski leta!=ki napad ie kitai-ko letalstvo včeraj popoldne raagirjilo z \elikimi napadom na japonske vojne 1h-dje Po informacijah ageneiie Reuter so kitajske letalske bombe zadel? pet japonskih vcirih ladij, med nj'mi dve križarki. ki so se v poslednjih dneh usidrale v bližini japonskega generalnega konzulata na Huangpuju. Nekemu rošilcu so morale drutfe japonske vojne ladje nemudno pri-
hitoti na p«moč, da se ni potopil. Posadka 6 iaga rušilca se je takoj preselila na droge ir.dh
Umik Kitajcev v drugo obrambno črto
Šanghaj, 13. septembra. w. V ponedeljek popoldne je japonski pehoti, ki jo Je podpiralo 20 vojnih ladij, uspelo prodreti kitajske postojanke, nakar so se Kitajci pričeli umikati na vsej fronti. V sektorju pri Vusungu so pred umikom še spustili v zrak vse mine, ki so povzročile prodirajočim Japoncem vePkanske izgube. Kitajski glavni stan poudarja, da so se kitajske čete umaknile na že več dni pripravljene nove obrambne postojanke, ki se raztezajo 20 milj od Liuha do Nansianga ob železniški progi Šanghaj-Nanking.
Kitajske čete v Čaharju so zavzele Jang-juan in prišle v pokrajino Šansi. Kitajska letala so bombardirala japonsko bolniško Ladjo Asihamaru.
Epidemija kolere
London, 13. Feptembra. br. Po poročilih iz Šanghaja se na bojiščih epidemija kolere vedno bolj širi. Po zadnjih poročilih je v teku zadnjih dni umrlo za kolero 200 japonskih vojakov, 400 pa jih je na novo obolelo in so v začasni izolirni bolnici Tudi v francoski koncesiji je obolelo za kolero dosedaj že 450 ljudi, v mednarodni koncesiji pa nad 500.
Potres v Sarajevu
Sarajevo, 13. «eptemf>ra. o. Pavj ob 9. je nastal v Sarajevu in okolici močan potres, čutili so ga posebno v višjih nadstropjih sarajevskih stanovanjskih hiš. K sreči ni na-prav;l nikake škode. Ker je seizmološka postaja v Sarajevu pokvarjena, ni bilo mogoče natanko dognati, kje se je nahajal epicenter potresa.
Zagreb. 13 septembra, o. Snoči ob 8. so seismološki aparati v Zagrebu zabeležili manjši potres. Potres se je pomikal v smeri od severa proti jugu. Njegov epicenter se je nahajal kakšnih 10 km daleč od seismološkega zavoda na Grču sredi Zagrebške gore, ki je zadnje čase sploh zelo nemirna,
Pri manevrih bosta
sodelovali dve armiji
Ogledali si jih bodo tudi odposlanci vojsk iz drugih držav — Nastop motoriziranih oddelkov in vseh ostalih
modernih vojaških edinic
Poročali smo že o velikih manevrih, ki se bodo v drugi polovici tega meseca vršili ob Kolpi v Beli Krajini in na Kočevskem ter na nasprotni strani Kolpe v hrvatskih srezih med Karlovcem in Ogulinoon. Ti manevri bodo največji, kar jih je doslej bilo v Jugoslaviji. Tudi nobena druga diržava na Balkanu še ni priredila manevrov enakega obsega, saj bo sodelovalo na njih nad 50.000 vojakov. V glavnem se jih bodo udeležile čete IL in IV. armije, ki bodo seveda izpopolnjene z rezervnimi oficirji in vpoklicanimi rezervisti
Sodelujoče čete bodo razdeljene na dve vojski, na severno in južno. Severno vojsko bodo v glavnem sestavljale čete IV. armije, južno vojsko pa čete n. armije. Seveda bosta imeli obe vojski vse potrebne specialne in pomožne oddelke. Na obeh straneh se bo borila tudi konjenica in bodo sodelovali planinski polki. Nastopale bodo motorizirane edinice, samoumevno pa bodo igrali odlično vlogo tudi vojni letalci.
Vrhovni poveljnik manevrov bo, kakor simo poročali že v nedeljski številki, bivši vojni minister arm. gen. Milan Milovanovič, ki zavzema sedaj kot predsednik vojnega sveta enega najvišjih vojaških položajev v naši državi. Severni iin južni vojski bosta poveljevala komandanta obeh armij, severni vojski komandant IV. armije arm. gen. Pajntelija Jurišič, južni vojski pa komandant II. armije arm. gen. Bogoljub Hič. Načelnik štaba severnega oddelka bo brig. gen. Mihajlo Stajic, načelnik štaba južnega oddelka pa brig. gen. Ljubomiir Stefanovič. Sodelujoče divizije bodo vodili njihovi sedanji komandanti: diravsko div. gen. Lazar Tonič,
savsiko d!iv. gen. Vladimir Kostič, invr-baako brig. gen. Milivoje Alimpič.
Pripravljajoči se manevri ob Kolpi vzbujajo veliko pozornost tudi v vojaških krogih inozemstva. Svojo udeležbo so že prijavili vsi vojaški atašeji, ki so akreditirani v naši državi. Poleg tega je naša vojska povabila k manevrom tudi predstavnike vojsk v onih državah, ki so doslej vabile predstavnike naše vojske, naj prisostvujejo njihovim manevrom. Kakor je razvidno iz odgovorov, ki »o že prišli, bo več vojsk iz inozemskih držav odposlalo na manevre posebne delegacije, ki jim bodo načelovali najvišji vojaški odličniki do-tičnih držav. Inozemske delegacije bodo gostje naše vojske.
Obsežne priprave za letošnje manevre se bližajo kraju. Maneverske operacije vseh čet bodo izrednega pomena za vso našo vojsko, saj bodo vsi rodovi vojske imeli priliko v izvajanju postav-Njenih jim nalog pokazati svojo izvež-banost, spretnost in pripravljenost. Razume se, da se bodo pri manevrih preizkusila najmodernejša borbena sredstva, pri čemer se bo gotovo pokazalo, da naša narodna vojska tudi v tem pogledu ne zaostaja za drugimi.
Kakor nam poročajo iz raznih krajev Dolenjske in Bele Krajine, se prebivalstvo že sedaj živahno zanima za manevre in z veseljem pričakuje prihoda čet. V mnogih krajih se pripravljajo, da priredijo četam svečan sprejem, ko bodo šle mimo. Tako se bo tudi ob tej priliki pokazalo, kako je naša vojska resnično narodna vojska in kako prisrčne so vezi med njo in ostalim prebivalstvom.
Po nyonski konferenci
Razgovori o podrobni izvedbi načelnega sporazuma se nadaljujejo sedaj v ženevi
Ženeva, 13. septembra, d. Včeraj so se v Ženevi vršili nadaljnji neobvezni, a zato nič manj pomembni razgovori o podrobni izvedbi načelnega sporazuma, ki je bil dosežen na nyonski konferenci. Predvsem so razpravljali o tem, kako bi Italijo pridobili za sodelovanje v onem delu Sredozemskega morja, ki ji je bil rezerviran za izvajanje kontrole in zaščito mednarodne trgovske plovbe. Izvedelo se je, da bo za zaščito plovbe v zapadnem delu Sredozemskega morja, določenih skupno 60 francoskih in angleških vojnih ladij, predvsem manjših križark in rušilcev. V Ženevi sodijo, da se je položaj Francove vlade spričo nyonskega sporazuma znatno spremenil. Kakor znano, je koncem preteklega tedna nacionalistična španska vlada objavila, da je kupila od neke države štiri nove podmornice. Tukajšnji dobro poučeni angleški krogi zatrjujejo, da bo treba na tako kršitev londonskega nevtralnega sporazuma reagirati z vso odločnostjo. V angleškem mornariškem ministrstvu že pripravljajo ukrep, po katerem bodo morale angleške in francoske križarke v smislu nyonskega sporazuma potopiti sleherno špansko nacionalistično podmornico, na katero bi naletele na Sredozemskem morju, in sicer ne glede na to ali namerava napasti kako trgovsko ladjo ali ne.
Franco ne bo priznal nycnskih sklepov
Sevilla. dne 13. septembra, o. General Quipo de Liano je cnoei po radiu izjavii, da zaključkov nyonske konference ni mogoče sprejeti, ker na njej nista sodelovali niti Italija niti Nemčija.
Angleži zadovoljni
London. 13. septembra. AA. Listi so s sklepi nyonske konference zelo zadovoljni. »Times« pravi med drugim, da bo sprejeti načrt po mnenju francoskih in angleških pomorskih strokovnjakov strašna in brez dvoma nepremostljiva ovira proti <rusarstvu v Sredozemskem morju. Italijanska udeležba je eno izmed glavnih vprašanj, ki ga je treba še urediti. Francija in Velika Britanija želita, naj bi italijanske vojne ladje sodelovale pri nadzorstvu ne le v Tiren-ske.;n morju, temveč tudi v drugih področjih. Če se italijanska vlada odzove tej želji in bo branila nevtralne ladje proti nepo-vzročenim napadom na morski poti iz Mes-sine v Marseille. potem bo sodelovanje pomorskih sil velikih držav preprečila vsako gusarsfvo.
»Paily Telegraph« piše: Nenavzočnost na nvonski konferenci naj Italije ne ovira pri izvrševanju njene človeške dolžnosti. Ker so sklepi konference takšni, da jim ni mogoče očitati nobene pristranosti v španskem sporu, ali v kakšnem vprašanju mednarodne politike, smemo pričakovati, da jih bo sprejela tudi Italija. Oblika medsebojne pomoči je praktična. To sodelovanje pomeni važen napredek k pomiritvi Evrope.
>Daily Herald« pristavlja, da vsebuje dogovor dve manjši nevšečnosti. Podmornica sme potopiti trgovsko ladjo, če ravna po mednarodnih predpisih. Poudariti pa ie treba, da je težko spoštovati mednarodne predpise, če hoče podmornica izvesti učinkovit napad. Nevšečnosti glede varstva španskih trgovskih ladij pa ni tako važn.i, ker skrbe gusarji sami, da ne napadajo ladij, ki so njihova last.
Patrolna služba se prične ob koncu tedna
London, 13. septembra. w. V angleških vladnih krogih pravijo, da se bo patrolna služba v Sredozemskem morju pričela najkasneje koncem tega tedna. Upanje, da se bo Italija odzvala povabilu k sodelovanju, ne je v teku današnjega dne močno dvig-Anei^dka in francoska vlada sta baje
pripravljeni sprejeti morebitne italijanske izpreminjevalne predloge s pogojem, da ti predlogi ne bi povzročili zavlačevanja zaščitnih ukrepov. Angleška admiraliteta bo za patrolno službo stavila na razpolago štiri brodovja rušilcev. Sedaj so v Sredozemskem morju tri brodovja in nekaj rezervnih ladij, četrto brodovje bo najbr-že v torek odplulo v Gibraltar.
V zvezi s sredozemskim vprašanjem doznavajo v Londonu, da je portugalski poslanik v zunanjem ministrstvu protestiral proti temu, da Portugalska ni bila pozvana na nyonsko konferenco.
Turčija že izvaja dogovorjene sklepe
Ankara, 13. septembra. AA. Po današnji seji ministrskega sveta je zunanje ministr stvo obvestilo države, ki so se udeležile nyonske konference, da je Turčija izvedla vse ukrepe, ki jih je sprejela. Ministrski svet je pooblastil zunanjega ministra dr. Arasa, da podpiše nyonski dogovor.
Kaj bo storila Italija
Rim, 13. septembra. AA. V ueuradnih političnih krogih javljajo, da bo Italija sprejela nyonski dogovor kot osnovo za razpravo v londonskem odboru za nevmešava-nje, uradni krogi so pa rezervirani in odklanjajo zaenkrat vsako izjavo. Vse kaže, da italijanska vlada o tem vprašanju &e ni sprejela dokončnega -klepa.
Rusija podpisala dogovor
Pariz, 13. septembra. AA. Po Havasovem poročilu iz Moskve je sovjetska vlada pooblastila Litvinova, naj podpiie nyonski dogovor.
Niirttberški kongres
Nurnberg, 13. septembra. AA. Današnji dan nacionalno socialističnega kongresa je bil posvečen organizaciji zimske pomoči. Propagandni minister dr. Gobbels je poudarjal, da je na vseh področjih nastalo izdatno socialno zboljšanje, kar je posledica velikih prizadevanj in globokega čuta nemškega naroda.
Pričeli smo delati, je dejal dr. Gobels, s prepričanjem, da ni narodnega življenja brez svobode in da ni narodne svobode brez potrebnega zboljšanja življenskih razmer. Nacionalni socializem je uresničil najbolj drzne obljube manksistov in komunistov, čeprav je najhujši nasprotnik mednarodnega socializma.
Vojaški paradi je prisostvovalo nad 100.000 gledalcev. Pred nastopoma vojaštva je maršal Blomberg pozdravil bivše bojevnike in težke invalide. Prvo je nastopilo topništvo, nato konjenica, nakar je sledila pehota. Na koncu so prišli motorizirani oddelki vseh vrst orožja.
Spor med Nemčijo in Madžarsko
Budimpešta, 13. sepetmbra. o. Med Nemčijo in Madžarsko je nastal hud spor. Voditelji madžarskih desničarskih ekstre-mistov so se pred dnevi na čelu 1.500 pristašev namenili v Ntirnberg. Za potovanje so zahtevali kolektivni potni list. Madžarska policija pa je na meji od vsakega posameznika zahtevala redni potni list. Na ta način je odpotovalo v Nemčijo le 24 delegatov madžarskih faSisbov. V NUm-bergu je zaradi tega nastalo veliko razburjenje. Nemci smatrajo postopanje bu-dimpeštanskte policije za neprijateljsko gesto napram Nemčiji in nele napram nemško-narodnemu socialističnemu pokre-tu. Zaradi tega so nemške oblasti nenadoma zelo omejile potovanje Nemcev na Madžarsko. Tja bodo smeli po najnovejših odredbah le nemški trgovci v najnujnejših primerih.
Beležke
V veselje in zabavo
naprednim fantom
V	veselje in zabavo mladim prijateljem, ki so se udeležili nedeljskega tabora naprednih slovenskih fantov v Ljubljani, po-natiskujemo poročilo »Slovenca« o tem sestanku. Takole se glasi: »Danes je bil v LJubljani zbor mladinske JNS, na katerega ja prišlo okrog 150 jenesarskih omladin-cev. Po Selenburgovi in Aleksandrovi cesti se je res razvil sprevod, ki se ga je udeležilo kakih 50 ljudi. Semintja Je kdo zakričal živijo dr. Kramerju ... Levičarska omladina je sicer nameravala pogovor iz oči v oči z jenesarsko omladino, pa je policija preprečila ta obračun. Mladina JNS si je potem, ko je krepko zabavljala čez dr. Korošca in vso vlado, mogla mirno ogledati velesejem in se voziti po toboganu in vrtiljaku.«
Tako torej poroča »Slovenec«. On sam se vozi po toboganu ln vrtiljaku ne samo v velesejmskih časih, temveč neprestano že par let sem. Zato tudi ni čudno, da se mu je v glavi precej zmešalo ln da zlasti računati ne zna nič več. Saj smo že ponovno pokazali, kako včasih številke pomnoži, drugič pa jih krepko deli. Samo slučaj Je pač, da množi vedno takrat, kadar gre za številke s slovenčevskih prireditev, deli pa številke s sokolskih in drugih njemu ne-všečnih prireditev.
Kar pa se posebej tiče števila 150 za nedeljsko skupščino naprednih fantov, mu moramo še iz drugega razloga njegovo zmešanost opravičiti. Kdo od njegovih prijateljev je najbrž videl onih 150 fantov, ki so skupaj z zastavo na čelu prišli na zborovanje iz enega samega sreza in to celo iz kamniškega, ki je nekoč veljal za slo-venčevsko trdnjavo! če je kdo od »Slovenca« to videl ali slišal, potem je pač razumljivo, da so se mu zmešali prav vsi pojmi.
Med beograjsko in zagrebško opozicijo
V	soboto popoldne so se sestali v stanovanju Ljube Davidoviča šefi beograjske združene opozicije. Na konferenci so bili Joca Jovanovič, Ljuba Davidovič, Miša Trifunovič, Milan Grol in dr. Milan Gavri-lovič. Glavni referent je bil dr. Laza Mar-kovič, ki je poročal o svojih zagrebških vtisih in razgovorih.
Po informacijah, ki jih objavljajo razni listi iz krogov združene opozicije, ni izključeno, da bo skoraj prišlo do presenetljivega razčiščenja v odnošajih med beograjsko in zagrebško združeno opozicijo. Beograjski opozicijski šefi postajajo že malo nestrpni, ker dobivajo v zadnjem času poročila, da se dr. Maček pogaja tudi z vplivnimi činitelji izven njihovih vrst. Da-vidovičevi demokrati in stari radkali baje pripravljajo poseben proglas, s katerim bodo svojim prijateljem obrazložili pravo stanje odnošajev z Zagrebom.
V	nedeljo se je v Zagreb vrnil s počitnic dr. Maček. Sestal se je včeraj z nekaterimi svojimi sodelavci, že danes pa se bo odpeljal v Rogaško Slatino, kjer bo ostal kakih štirinajst dni. Konec tega tedna ali v začetku prihodnjega se bo v Rogaški Slatini po informacijah zagrebških listov sestalo vodstvo zagrebške združene opozicije, da bo sklepalo o ukrepih, ki bi bili potrebni zaradi razvoja političnega položaja.
JNS v Bosanski Krajini
V	Saračici v banjaluški okoPci je sklical poslanec JNS dr. Srpko Vukanovid konferenco pristašev JNS. Konferenca je bila sklicana v zaprtem prostoru, zbralo pa se je kljub ostri protiagitaciji nasprotnikov toliko ljudi, da se je pretvorila v zbor pod nrlim nebom. Dr. Vukanovič je v svojem govoru poročal o političnem položaju. S posebnim odobravanjem so sprejeli poslušalci njegov poziv, naj se zbirajo v skupni fronti vsi dobromisleči jugoslovenski nacionalisti. Po zboru je b;la skupščina sre-ske organizacije JNS za banjaluški okoliški srez. V odbor so bili izvoljeni ugledni možje iz banjaluške okolice.
„Domoljubove" skrbi
Dočim zatrjujejo poslanci JRZ, da bodo kot prvi v Jugoslaviji odslužili svojo polno poslansko dobo, so pri »Domoljubu« oči-vidno drugega mišljenja. Ze nekaj tednov sem objavlja to podeželsko glasilo JRZ razmišljanja o tem, kaki bi morali biti bodoči poslanci. Iz teh razmišljanj veje skrb, da je danes po našem podeželju vse preveč kandidatov za poslance. Sam »Domoljub« ceni, da jih je par sto. So to ljudje, ki hočejo postati poslanci zaradi na videz precej čedne plače. Iz tega se je porodila »po vojni prava pravcata narodna nesreča, kajti •že dva rodova nismo imeli v parlamentu toliko nesposobnih poslancev kakor po vojni, zaradi česar se tudi ne smemo čuditi neuspehom in udarcem ki smo jih doživljali leto za letom. Marsikaj se na svetu lahko razume, a nemogoče je razumeti ti3te naše uboge zapeljane delavca in kmete, ki so šli izvolit nekatere čisto nesposobne ljudi za svoje zastopnike v tako važno ustanovo, kakor je narodna skupščina.«
Ako je kdaj napisal »Domoljub« pošteno in moško besedo, potem jo je to pot, četudi malo pozno. Pozabil je siromak samo še pripomniti, kdo so tvorili v dveh desetletjih po vojni večino tako »nesposobnih slovenskih poslancev«, ki so zvalili nad slovenski narod toliko nesreče. Kolikor vemo mi, so bili to ravno poslanci bivša SLS, ki so se tolikokrat ravno zaradi svojega števila ponosno trkali na prša, da predstavljajo voljo ogromne večine slovenskega naroda. Saj so bila leta, ko so bile štiri petine vseh slovenskih poslancev v narodni skupščini pripadniki bivše SLS. Takrat j3 pa »Domoljub« drugače pisal o njih. Bili so zanj najboljši možje, kar jih premore slovenska zemlja, in vsak med njimi je bil cel »tiger«, kakor jih je blagovolila označiti »Domoljubova« druščina.
Zamera med „Slovencemu in »Hrvatskim dnevnikom"
Glasilo dr. Mačka »Hrvatski dnevnik« in glavno glasilo JRZ za Slovenijo »Slovenec« sta bila do nedavnega drugo drugemu zelo simpatični. Zlasti s slastjo sta se medsebojno ponatlskovali, kadar Je to ali ono napadlo jugoslovenske nacionaliste, ki so obema enak trn v peti. V zadnjem času pa so se te simpatije vidno ohladile, v včerajšnji številki »Hrvatskega dnevnika« čitaino zelo oster odgovor »Slovencu«, ker je bil ta ozmerjal združeno opozicijo, da je »bolna na neozdravljivi paralizi«. Gospodje okrog »Hrvatskega dnevnika« bo seveda hudo užaljeni, ker
S španskih bojišč
t Uspehi nacionalistov na severni in uspehi republl" *	kancev na madridski fronti
Santander, 18. septembra. UL Zaradi Zboljšanja vremena so nacionalistične tete nadaljevale prodiranje na vseh odsekih severnega bojišča. Posebno uspešno }e bilo pri San Pedru de Lune, kjer je nastopilo tudi močno topništvo. Tu so nacionalisti prodrli 5 km T globino. Poleg drugih naselbin so zavzeli tudi Pole de Gordona, kjer so imele nedavno tega komunistične čete svoj glavni štab za vse leonsko bojišče. Nacionalisti so ujeli sto vojakov in v goratem predelu obkolili dokaj veliko marksistično kolono.
Iz republikanskega tabora
Madrid, 13 septembra. AA. Danes dopoldne so republikanske čete Izvedle v odseku El Tihemblo, zapadno od Escoriala dva nepričakovana napada, že več dni so topovi obstreljevali močne sovreine po-
stojanke ▼ tem odseka. Po naglo
nam napadu so vladne čet« zbodjšal© svoje postojanke in pregnala sovražnika b dveh vrat Jarkov. Tudi v odseku Časa de Campo ln pri Aravad so vladne čete zboljdale svoje postojanke. Topniška priprava je trajala eno uro. Uporniški topo-vi so sicer odgovarjali, vendar brez po sebn« škode.
Križarka „Baleares" poškodovana
O Ubral t ar, 13. septembra. AA. (Retrter). Kakor poročajo potniki, je prišla Španska uporniške križarke »Baleare«, ki je bika pred dnevi v pomorski bitki pred Alžirjem poškodovana, v Cad?x, kjer jo popravljajo. Dimnik je popolnoma razdejan. Vrhu tega je križarka močno poškodovana ob strani, kjer ima tudi široko hiknjo.
Parlament nacionalnega delavstva
Kranj, 18. septembra.
Včerajšnjo nedeljo je bilo v Kranju 1m-pozantno delegatsko zborovanje nacionalnega delavstva. Vidi se, da je naSe napredno delavstvo zavedno in disciplinirano in da se ne boji nobenih zaprek, ker gre preko vsega do svojega cilja Navzlic skrajno slabemu vremenu so se udeležili tega delavskega parlamenta skoraj vsi upravičeni delegati Narodne strokovne zveze, tako da so bile zastopane prav vse podružnice.
Zborovanje ni bilo nikaka parada, temveč je izzvenelo v resnem in neumornem delu za zboljšanje položaja našega malega človeka. Ni bilo pompa, vse je bilo mirno in resno in na obrazih, zgaranih in izmučenih delegatov ni bilo smeha, temveč je odsevalo nekaj popolnoma drugega, kar pa je dalo temu zborovanju že posebno obeležje. Bili so to resni ljudje, ki imajo pred 6eboj edino misel, zboljšati položaj našega delavstva in sploh malega človeka ter mu dati polno pravico do dela, zaslužka, kruha in življenja in tako položaj v družbi, ki je vreden človeškega dostojanstva.
Hitro »o bile opravljene vse formalnosti in podana vsa poročila, k katerih je bilo razvidno neumorno in veliko delo organizacije v minuli poslovni dobi. Višek pa je doseglo zborovanje z izčrpnim in temeljitim referatom »Naše naloge in cdlji«, ki ga je podal dr. Bohinjec. Dotaknil ae je vseh vprašanj, ki se tičejo našega delavstva in nameščenstva. V tem smislu je bila sestavljena in sprejeta obsežna resolucija.
Pri volitvah je bil izvoljen skoraj docela stari odbor in ni tdlo bistvenih sprememb. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Rudolf Juvan, za I. podpredsednika dr. Jože Bohinjec in za II. podpredsednika Tine Zupan z Jesenic, za tajnika pa Franjo Rupnik. Poleg njih so v vodstvu 5e Jože Ambrožič, Pavel Zmavec, Alojz Oven in Alojz Orehek. V nadzorni odbor so bili i»-voljeni dr. France Kovič, Vladimir Prele, Franc Markizeti, Jakob Rvk, Avgust Jam-nik in Alojz Hočevar.
Narodna strokovna zveza prehaja v 80, leto svojega obstoja in bo to proslavila * mesecu maju v večjem obsegu.
Strahovito neurje v Bosni in Hercegovini
Sarajevo, 13 septembra, o. Nad vso Bosno in Hercegovino je divjalo včeraj popoldne strašno neurje, ki je povzročilo ogromno škodo. Po dosedanjih poročil;h je katastrofa zahtevala tudi eno človeško žrtev. Najstrašnejše je bilo neurje v Hercegovini. V hipu so vode narastle in prestopile bregove. Neretva se je dvignila za 5 m preko normale. Tudi Drina, Miljača in druge manjše vode so se razlile po okoliških poljih. V Mostaru je stala voda do meter visoko. Vse ulice m deloma tudi nekatere hiše so bile poplavljene. Vodovje je odneslo iz hiš mnogo pohištva in druge opreme. Več hiš je bilo hudo poškodovanih. Na mnogih krajih okrog Mostar-ja je voda razdejala vse nasade in un*čila vsa polja. Oddelki gasilcev so prčeli sicer takoj reševati, kjer se je dalo. vendar proti strašnemu elementu niso skoraj ničesar opravili.
Nevihta je povzročila tudi več železni-šk-'h nesreč. Okrog 17. ure se je zrušila plast zemlje in kamenja na progo med Ra-ško goro in Drežnico tik za nekim ovinkom. Tovorni vlak z dvema strojema se je zaletel v plaz. Oba stroja in dva vagona
»o se prevrnili. Trije drugi so slkočfli s ti-«
ra. Kurjač prvega stroja Muhamed Spahič
je b:l ubit, strojevodji obeh strojev pa sta bila hudo poškodovana. Iz Mostarja »o tja takoj odposlali pomožni vlak.
Promet je bil ukinjen tudi v neposredni bližini Drežnico, kjer je voda izpodkopala železniški most. Potniški vlak, fc bi moral iz Dubrovnika prispeti v Mostar že snoči ob 11., je prispel šele danes opoldne. Potniki so morali na dveh krajih prestopati. V bliž:ni postaje Turkovič-Hutovo se )e zrušilo na progo 200 kubičnih metrov ze-n-lje in kamenja, tako da je bil tam promet na progi popolnoma prekinjen. Pri Gabeli je burja vrgla s tira 20 vagonov. Avtomat« s>ka kretnica je popolnoma razdejana
Pri Ustiprači je Dr:na odnesla 1.000 kubičnih metrov lesa in razdejala vse naprave pri tamkajšnjih žagah. Vsa okoliška polja so pod vodo. Tudi nad Sarajevom jo divjala strašna nevihta, ki je napravil« tudi tu ogromno škodo. Miljača se je dvignila za dober meter nad normalo. Kolikor se je moglo doslej ugotoviti, so bili v Hercegovini najbolj prizadeta kraji Čapljina, Ljubuški, Stolac, Gacko in Neves-nja.
Iz železniške službe
Beograd, 13. septembra. AA. S kraljevim ukazom na predlog prometnega ministra so premeščeni: za nadzornika sedme skupine postaje Pragersko Ivan Polanec, doslej na postaji Hoče, za nadzorn;ka 7. skupine gradbenega oddelka ljubljanske direkcije Stanislav Potočnik, doslej nadzornik 3. sekcije za vzdrževanje proge v Celju, za viš/jega nadzornika 6. skupine prometno-komercialnega oddelka sarajevsjfč direkcije s sedežem v Čačku Ivan	doslej višji nadzornik sarajevske postftje.
Trgovinska pogajanja med Francijo in Jugoslavijo
Pariz, 13. septembra, p. Danes so se pričela med delegacijama Jugoslavije in Francije pogajanja za noov trgovinsko pogodbo med obema državama.
I	II	M	I	III =B=B=MM
ne vedo da je »Slovenec« le pomotoma naslovil na nje eno od najmilejših psovk, kar jih ima v svoji zbirki za zmerjanje ju-goslovenskih nacionalistov. Zato ogorčeno svetujejo »Slovencu«, naj se raje ozre malo po svoji okolici in »ugotovi, kje divja paraliza«. Koga »Hrvatski dnevnik« misli, seveda ni povedal, vendar pa tega ni težko uganiti.
Ljotičevski poslanski klub
Kakor smo že poročali je izstopil iz poslanskega kluba JNS poslanec Aleksander Lazarevič, ker je mišljenja, da je JNS v borbi proti konkordatu preveč rezervirana m objektivna. Priključil se bo baje pokretu Ljotičevega »Zbora«. Sedaj javlja sarajevska »Jugoslovenska Pošta«, da bodo vstopili v »Zbor« še nekateri drugi poslanci, ki pa niso iz vrst JNS. Najbrže bo ustanovljen v teku prihodnjih tednov klub poslancev, pripadnikov »Zbora«. Vanj bodo vstopili tudi poslanci, prijatelji dr. Janka Baričeviča, ki bo najbrže predsednik novega poslanskega, kluba »Zborašev«.
Organizatorji omladine JRZ v savski banovini
Z ozirom na kongres omladine JRZ, ki bo meseca oktobra v Beogradu, je vladna stranka tudi v nekaterih krajih savske banovine začela z organiziranjem svoje mladine. Zagrebški »Glasnik JRZ« navaja iz raznih srezov imena članov pripravljalnih odborov. Imena so prav zanimiva. Za srez Gospič sta imenovana učitelj Rabatič in občinski pisar Oklobdžija, za srez Koreni-co šolski nadzornik Oklobdžija in učitelj Kostelič, za srez Udbino arhivski uradnik Stanič in davčni eksekutor Kneževič, za srez Gračač poštni uradnik Jurij žaba, železniški uradnik Lujič in sodni kanclist Gačeca, za srez Donji Lapac uradnik »reškega načelstva Tevčič in davčni uradnik Markovič, za srez Otočac davčni eksekutor Rajačič in učitelj .Cvetkevič J. i &
Z ljubljanske univerze
Beograd, 13. septembra, p. Imenovana sta: konservator narodnega muzeja dr. Fr. Štele za izrednega profesorja na filozofski
fakulteti v Ljubljani v položaju IV/2 ter profesor v ostavki dr. Stanko Leben za knjižničarja vseučiliške knjižnice v VI. skupini.
Napredovali bo: docenta dr. Ivan Tomšič na pravni fakulteti za izrednega profesorja IV/2 in dr. Alojzij Odar na teološki za izrednega profesorja IV/2, nadalje honorarni nastavnik dr. inž. Matej Žumer na tehniški fakulteti za docenta v VII. skupini, lektor dr. Nikola Preobraženski na filozofski iz VI. v V. skupino, asi3tentje p. Janez žurgu, inž. Josip črnjač in inž. Sto jan Globočnik na tehniški iz VL v V., asistent Janko Brane na tehniški iz Vili. r VII. in upravnik botaniškega vrta Franc Juvan na filozofski iz VIIL v VIL položaj no skupino.
Avstrija: Poljska 2:2
Dunaj, 18. septembra
Dan ep ee je nadaljeval četrti set single igre med Avstrijcem Bawarowskim in Poljakom Hebdo, ki se je moial v soboto zaradi močnega deževja prekiniti. Set je dobil Bawarows!ki s 6:4. Končni rezultat te igre je bil torej 6:1, 6;2, 4;6, 6:4.
VrSli sta se tudi dve doulble igri. Poljska dvojica Tloczvnski-Spvchala je prema^ gala avstrijski par Brosch - Redi 6:2. 6:4, 6:4. V drugi double igri pa ee je Avstrija revarižirala. Avstrijca Metala - Bavcarowski sta nadvladala poljsko dvojico Hebda -Warminski 6:0, 6:2, 6:2, tako da je stanje po današnjih igrah 2:2. Odločitev bo padla v jutrišnjih igrah posameznikov.
Vremenska napoved
Zemunsko vremensko poročilo: Evropal
Depresija z oblačnim in deževnim vremenom vlada malone na vsej evropski celini. V Alpah sneži. Le ponekod je nekoliko jasno.
V naši kraljevini prevladuje oblačno vreme. V drinskj, primorski, moravski in vardarski banovini ponekod dežuje. V zadnjih 24 urah je deževalo malone povsod. Toplota je v vzhodni polovici padla, v za-padni pa se ni veliko izpremenila. Najnižja toplota Brod 6, na višja Skoplje 30 stopinj.
Zemunska vremenska napoved: Izpre-menljivo vreme, večinoma oblačno, ponekod plohe. Toplota se bo nekoliko dvignila.
Zagrebška: Pričakovati je, d« se bo vreme prihodnje dni razvedrilo. Dotlej pa je treba še računati z deževjem in nizkimi temperaturami.
, Dunajska; Najprej izboljšanje vremena. J%ledi za aojgetrm fiofila&šai^S
— »JUTRO« St 21?
3
Torefc 14. IX. 1937.
Praznik slovenskih naprednih fantov
Na banoviitsim SknpSano omladine JNS se Je zbralo 1500 fantat ln ndadllimoi iz vseh
Slovenije — SknpSfina se )e razvila t
Pogled na del zborovale«* v vefiM kartiMlrt dvorani
NaS čitatelji so že iz poročil, ki smo jih sproti objavljali t »Jutro«, poučeni o lepem pokreta in zbiranju slovenske napredne mladine, ki vidi v jogoslovenstvu edino jstmstvo za bodoči obstoj m napredek Slo-viincev. Ta mladina se politično organizira v okrljti Jugoslovenske nacionalne stran-ke, ker načela te stranke najbolje odgovarjajo njenim nazorom ki njenenra hotenju. V 16 are-zih so že osnovane »reške op-gmizacije* v ostalih srezak pa co na deia »kcijski in pripravijalm odbori, tako da
majbita, da bi sprejela vse uJtkiciicoj
mnogi so morali ostati v sosednjih dvoranah, kjer pa so Mi nameščeni zročniki, tako da so vsi lahko sledili poteka zborovanja. Ustanovna skupščina bamovinsfce organizacije se je na ta način spremenila v nepričakovano lepo manifestacijo slovenskih naprednih fantov, v manifestacijo, ki bo ostala v najlepšem spomina vsem odo-ležencesn.
ObSirno porofflo o potefcu fantovske ma-tr&estacijske akapščioe je prineslo že po-
dani novega banovinskega ter po par delegatov vsakega sreskega omladinskega odbora so položili venec pred spomenik kralja Petra L Osvoboditelja — Zgoraj v prvi vrsti: člani predsedstva banovinske omladinske organizacije
ho trx5 v nj5h organizacija ie letos izvedena.
V nedeljo so se zastopniki poEtSSmo organizirane napredne omladine zbrali v Ljubljani, da si ustanove skupno banovin-sSf-jo organizacijo. Kakor je b;lo na akup-ičini ugotovljeno, je prišlo 1205 delegatov, od tega nad tisoč izven Ljubljane. Prišli P so tudi mnogi starejši nacionalni de-oi, tako da je prsostvovak) skupščini vrog 1500 ljudi. Slavnostno okrašena ve-iifea dvorana Kazine je bila zaradi tega pre-
nedel jsko »Jutro«, na idejne m programatič-ne referate, ki so bili podani, se še povrnemo. Zborovanje je otvoril in vodil predsednik začasnega banovinskega odbora mladine JNS inž. Joža Rus. Z navdušenimi ovacijami so b:li sprejeti člani strankinega vodstva s podpredsednikom Banjani-nom, glavnim tajnikom dr. Kramerjem in senatorjem Ivanom Pucljem na čelu. Navzoči so bili tudi predsednik banovinsikega odbora JNS dr. Janiko Rajar, podpredsednik dr. Piricmajer ter narodn;. poslanci Ko-
Senatorji gg. PnoeQ, Banjanin in dr. Kramer na zborovanju
man, Loka««, Mravlje, Pleskovič, Prefcos-
šek in Turk. Kot zastopnika beograjske omladine JNS sta prišla Branistav Živano-vič m Dimitrije Prelcč. Z navdušenimi manifestacijami je bila sildenjena brzojavka Nj Vel. kralju Petru IL z tzrazi vdanosti in zvestobe. Ko je bila prečitana, so zbo-tovakr skupno zapeli državno himno. Z velikimi ovaoijami je bil odobren tudi pozdravni brzojav predsedniku stranke Petru Živkoviču, ki je z mnogimi drugim1, tndi sam brzojavno pozdravil ban o vinsko skupščino.
Pred prehodom na dnevni red so nagovorili mlade nacionaliste dr. Janko Rajar ▼ imenu banovinskega odbora JNS, senator Jovo Banjanin v imenu strankinega predsedstva, senatorja dr. Albert Kramer in Ivan Pucelj ter poslanec Milan Mravlje. Njihova izvajanja so mladi zborovaloi spremljali s ponovnim krepkim odobravanjem, njim samim pa prirejal' navdušene ovacije.
Organizacijske in načelne referate so nato podali člani banovinskega akcijskega odbora omladine JNS inž. Jože Rus, Andrej Unšič, Dušan Vargazon in dr. Branko Alu-jevič. Soglasno je bila sprejeta resolucija, ki jo je objavilo že ponedeljsko »Jutro«. Enako smo že objavili na skupščini izvoljeni prvi redni banovinski odbor omladine JNS s predsednikom inž. Rusom na čelu.
Ko je bilo zborovanje končano, so fantje še mogočno zapeli himno »Hej Slovani« in druge nacionalne borbene pesmi, potem pa polagoma izpraznili dvorano. Popoldne so si ogledali velesejem in novinarsko razstavo, novi banovinski odbor pa je položil vence na spomenik kralja Petra I. na spominsko ploščo pred univerzo in na grob dr. Gregorja Žerjava.
Kraljev namestnik dr. Badenko Stankovic otvarja velesejem
Žrtev Pesnice
Maribor, 13. septembra.
Kakor smo poročali, je deževje zadnje dni povzročalo, da je vodovje naših potokov in rek silno naraslo. Tud; Pesnica je valila ogromne množine vode proti Dravi. Pri tem je odplavila mnogo dreves, pa tudi poljskih pridelkov z njiv, ki so v bližini bregov. Gmotna škoda je zlasti v Pesniški dolini ogromna Povodenj je pa zahtevala tudi človeško žrtev. 32-letni delavec Josip Volk iz Voska pri Sv. Marjeti je v Pesnici lovil vejevje. Pri tem je pa ;zgubil ravnotežje^ padel v naraslo vodo in izginil v valovju. Trupla še niso našli.
Ptuj, 13. septembra.
Drava je narasla za 2.30 m in še vedno narašča. Nanaša drevesa, grmovje, deske, lesne sklade. Na nekaterih mestih se je nakopičilo slno mnogo navlake. Okolica Ptuja je precej prizadeta Zlasti kraji ob Dra-vmji, ki je močno prestopila obrežja. Pesnica je poplavila kraje Dornavo, Pacinje, Ve-lovlak. Tudi Rogozmsica je izstop;la na nekaterih mestih. Nekatiri travniki in njive so poplavljeni v Spuhlju, v Brstju in Ro-goanici.
Požari na Krškem
polju
difamrico, pod, kotandeo, več pogedeHsMh strojev, nekaj voo, sani ki sodorv v skupni vrednosti 86.000 <tta. Poslopje je bilo V zvezi s tema požaroma jo
bOa arsPn—i neka ftensfca ln odpeljana v
preiskovalni zapor v Krško. Prebivalci Krške vasi s silnim zanimanjem čakajo na uspeh preiskave.
Krško, 13. septembra.
Požar za požarom se vrsti po Krškem polja Ljudje so obupani do skrajnosti. Pretekli teden je gorelo v isti vasi pri dveh posestnikih, najprej pri Francetu Jamkoviču v Krški vasi št. 27, potem pa pri Janezu Ivšiču na številki 21 Prvemu se je pojavil rdeči petelin ob poldesetih zvečer in mu je uničil gospodarsko poslopje s kaščo, senom, žitom in poljskim orodjem škode je za 20.000 din, dočiim lastnik ni bil zavarovan. Ljudje so prepričani, da je ogenj podtaknila zlobna roka. Drugemu je prav tako ob pol desetih zvečer nekaj dni pozneje pričelo goreti v gospodarskem poslopju. Ogenj mu je požrl I za cel vagon sena, za pol vagona slame, j
Naši železniški uradniki v Bruslja in Parizu
Svo)evrstna proslava kraljevega rojstnega dne — Poklonite? pred spomenikom v Parizu
Bruselj, 8. septembra.
is Dttasetdoefa je izletniška skupina jugo-skrvenskih železniških uradnikov nadaljevala svoje potovanje v Belgijo. V belgijsko prestolnico Bruselj je prispela b posebnim ▼lakom pretekli ponedeljek opoldne. Na severnem kolodvoru je izletnike pričakovalo osebje našega poslaništva in velika množica belgijskih železničarjev in drugega občinstva. Oh prihodu vlaka na postajo so bili izletniki prisrčno pozdravljeni.
Po kosila eo se izletniki odpeljaK v oko-Heo Bruslja k spomeniku Waterloo, ki spominja na bitko, v kateri je Napoleon doživel usoden poraz. Na povratku eo si izletniki ogledali znamenitosti Bruslja. Ker je bil ta dan jagoelovenski državni praznik, rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II_ eo izletniki priredili zvečer skromno, a prisrčno, res svojevrstno proslavo. Slavje je namreč bilo v spalnih vagonih, ki so .jih izletnikom dal! Belgijci na razpolaso. Posebnost teh vagonov je. da eo opremljeni r. zvočniki, v enem vagonu je nameščena ojačevalna naprava. Tako je bfl ves vlak. ki je imel Sest dolgih Vagonov, ena sama slavnostna dvorana.
Proslava se je pričela t uašo državno himno v navzočnosti belgijskih železničarjev in zastopnikov poslaništva kraljevine Jugoslavije. Vrtela se je plošča s posnetkom naše himne, ki jo je izvajala godba belgijske kraljeve garde. Na Si železničarji so himno navdušeno prepevali. Prvi je nato fe-pregovrrrf! zastopnik sreneralneCa ravnateljstva belgijskih državnih železnic. Nato je
opisal pomen praznika inšpektor Jenko v slovenščini, dr. Dekleva pa v francoščini. Izletniški pevski zfoor je nato pred mikrofonom zapel nekaj naših narodnih pesmi, pa tudi Belgijci eo nato zapeli svojo pesem. Proslavo je zaključil vodja izleta Bruno Parma, kS se je me i drugim zahvalil Belgijcem za prisrčen sprejem in Za vso naklonjenost nasproti izletnikom iz Jugoslavije.
Naslednji dan so izletniki obiskali pristaniško mesto Antwerpen. o katerem Bekrijci ponosno trdijo, da je največja Inka v Evropi. Ponoči so se potem naši izletniki od-peljaJi proti svojemu končnemu <*il}u, Parizu. Bivanje jugoslovenskih železniških uradnikov v Belgiji je bilo nadvse prijetno in poučno.
Pariz. 11. septembra
Kkirp?na železniških uradnikov h Jugoslavije je na svojem krojnem potovanju srečno prispela v Pariz. Prvj njen obisk je veljal poklonitvi spomina pokojnih kraljev Petra I. m Aleksandra L V petek ob 11. dopoldne s« je zbrala pri spomeniku znatna množica ljudi, ki so jo tvorili naši železniški uradniki, zastrmniki našega poslaništva v Parizu rn močna deputacija franco-sfcrh železniških uradnikov. Naši kakor francoski železniški uradniki so pri spomeniku položili vsak (mri venec in z obeh strani »e je v poklonitven^ mvo-rih poiHaria-la velika važnost prijateljstva mfd Francijo ln Juffoslavfio. Slavnosti so prisostvova-E tudi zastopniki francoskih oblastev.
Zlata poroka v Mostah
Ljubljana, tS. septembra V nedeljo sta v Mostah prt Ljubljani v rodbinskem krogu obhajala zlato poroko g. Gašpar Stojkovič, upokojeni železniški sprevodnik, in njegova žena gjau. Helena roj. Velepid. Stojkovič Ima že 80 let, a je de vedno telesno In duševno čvrst in svež. Doma Je iz Orleka pri Sežani. Kot želez-
JTfet osem otrok, ki zavzemajo danes vsi ugledne položaje; eden je sodnik ljubljanske apelacije, drugi inženjer kemije, tret-fi učitelj Itd. Svoj zlati jubilej sta obhajala v krogu otrok in vmukov, ki jih je že toliko, da komaj najdejo prostora v hiši. Pa zlatemu ženinu to še ni dovolj. Vedno sprašuje svojo najstare^o vnukinjo, kdaj
ničar je Služboval v raznih krajih Slovenije, zadnjih 40 let je pa je bil v Ljubljani. Pred 50 leti si je poiskal za nevesto brhko cerkveno pevko Velepičevo Lenco v Beračevem. Oba varčna in skrbna sta si zgradila v Mostah svoj dom in v njem vzgo-
se ho vendar poročila, da bo lahko pesto-va3 de pravnuke.
Jubilanta, ki sta naročena na *Jutn>«, odkar izbama, k življenjskemu prazniku iskreno čestitamo in jima želimo še mnogo zadovoljnih let skupnega življenja.
Na velesejmu pospravljajo in zaklepajo
Prizori dan po zaključku novinarske razstave
Ljubljana, 13. septembra.
Menda poj de res novinarjem na rovaš, da je letošnji velesejem skoraj do konca potekel v znamenju najlepšega vremena. Odkar smo za spoznanje odstopili od neizprosnega gesla, da bomo dajali zmerom samo najnovejše in še neobjavljeno, in sme začeli citirati stoletni koledar, smo po vsej priliki dobili nebeške činitelje vremena na svojo stran. Da nas je zadnje dni vendarli za dobršno mero zalilo, bo najbrže v zvezi z bojaznijo nebeških vremenarjev, da se ne bi hotela velesejmska uprava — in ta uprava, kakor vemo, se razume na posel — že kar intabulirali na solnce in na lepe dni in bi Jupitru Pluviju tako na lepem ugasnile stare, po vsem svetu spoštovane pravice. Danes, ko so začeli razdirati paviljone in so poleg funkcionarjev in delavcev prihajali na razstavišče samo še zapozneli napol oficielni firbci, se je pa nebo spet prijazno nasmejalo, čeprav je bil smehljaj preplah, da bi mogel vzdržati do večera.
Kakor je bil velesejem vseh teh dvanajst dni deležen obilnega, hrupnega obiska, na-pravlja razstavišče na dan svoje likvidacije skorajda nekak melanholičen vtis. Prav tako je na njem, kakor na kakšnem podeželskem veseličnem prostoru v jutru potem, ko so se bili pari do zore narajali iz svojih moči: po kotih zavrženi ogorki cigaret, vonj po razlitem vinu, čez prevr-njene mize in stole raztrgane girlande, po-hojen rdeč nagelj na tleh. Tako je na velesejmu, ko hite delavci razdirat skrbno urejene koje in odnašat razstavljeno blago. Hlapci kolnejo svoje konje, tovorni avtomobili odvažajo z veseličnega prostora zvrhane tovore stolov in miz, a okrog prazne mize pred zapuščeno Belokranjsko kletjo sede mali sejmarji iz Lattermannovega drevoreda in se pogajajo za poslednje prijateljske kupčije. V oddelku Živalce še zmerom čakajo zajčki in podobna drob-njad, da pridejo gospodarji ponje in jih — po usodi podobne starom iz varijeteia — odpeljejo v domače hlevčke, v zatišje in pozabo. V onem kotu med trgovskim in ve-seličnim prostorom, ki ie rezerviran za največie in naibolj skrivnostne atrakciie. pa cirkusanti še zmorom neodločno sede pred vrati svojih Šotorov in ood kričečimi izveski »Orient«. »Teatr«, »Misterij«. »Živa riba-deklira* menda še zmerom čakajo slavnega občinstva.
Nič ve*eleiših doimov ne nudiio paviljoni, v katerih ie vse t«5 dni snreiemala novinarska razstva na tisoče obiskovalcev. Iz vitrin so že pobrali dragocene starinske tiske iz prvih časov našega pismenstva in novinstva, le v malem panteonu sredi paviljona so sami s sabo ostali Trubar, Vod-
nik in njuni mlajši, že zdavnaj pokojni to-i variši. Stvar je preprosta — mrtvim se ! pač nikamor več ne mudi. Iz sosednje dvo-' rane, kjer sta imela tovariš Lapajne in Agencija Avala svoj levji delež, so prav tako raznesli že vse, kar je še včeraj vzbujalo toliko žive pozornosti. Tu je bilo — če izvzamemo uredništvo in tiskarno »Ljubljanskih Novic« — pravo ognjišče novinarske razstave, aparati in modeli so nudili iluzijo živega teatra in danes je ta oddelek kakor gledališki oder po napeti, vznemirljivi premieri: nekaj žarnic, nekaj električnih žic, nekaj prevrnjenih kulis. Uredništvo je v domu sredi sejmišča za zmerom zaprlo svoje predale in se razšlo, samo tiskarna še stoji tam in čaka, da pridejo monterji in jo odneso. Prav tako so že skoraj do kraja izpraznili dvorano, ki je nudila streho reviji zgodovinskega razvoja ilustracije. Samo ona znamenita deska s še znamenitejšim korcem iz Stražišča še sloni ob zidu in pripoveduje zadnjemu radovednežu: V lejtu 1816 je bila semla toko nerodovitna, de jo reuni ludje v lejtu 1817 toko Jtradali, de Jo po vezh krajih travo in otrobe jedli in od lakote merli;
Od kershanske lubesni uzgani so se v le-tej soseski dobrotniki sneshli, kir so s letim korzam pjeddesetim nar bol potrebnim v Strashishi toko imenvano romfotorsko shupo dejliti pustili, ino so jih toko v nar hujshimu shasu preshiveli... H vezhnimu spominu boshije prauize in boshiega usmi-lenja naj ta korz tukej vesi.
In ko bereš to žalostno in lepo historijo, se priziblje skozi dvorano gospod sejmski stražnik. Danes je še sejmski stražnik, potem pa bo kakor vsi radovedneži od blizu in daleč tiho čakal nove otvoritve. Takole se cd sezone do sezone življenje počasi pomika naprej.
Prireditelji razstave neodvisnih so prišli na izviren domislek. da so del svoje prireditve prenesli v središče mesta. Znano je, da so si naši umetniki že dolgo pri-zade\>ali, dobiti kje v nafprometnejšem centru pripra\mih prostorov za razsfa\'e, ker je za tempo današnjega človeka umetnostni hram v zatišju tivolskega parka skorajda malo od rok. Neodvisni so si pomagali iz zadrege na ta način, da so si v Bonačevi trgovini v Šelenburgovi ulici iz-poslovali izložbeno okno, da bodo v njem stalno razstavljali po nekaj slikarskih in kiparskih del. Za prve dni so v oknu razstavili Pirnato\'ega »Kurenta« in Didkov »Mlin«, ki vzbujata splošno zanimanje občinstva. ]
»JUTRO« it 214
4
ToreJE. 14. IX. 1937.
Domače vesti
*	Proslava 501etnice strelskega saveza je v nedeljo uspela v Beogradu zelo lepo Nj. VeL kralja Petra II. je zastopal general Borislav Golubovič, pomočnik komandanta kraljeve garde. Nadalje je prisostvovala proslavi vrsta dostojanstvenikov, med njimi minister dr. Josip Rogie, več generalov in državnih svetnikov. Predsednik saveza dr. Ivan Ribar je v govoru poudaril: >Zelja nas vseh je bila, da za današnjo proslavo mobiliziramo vse strelce in vse žive sile našega strelskega pokreta. Po naši zamisli naj bi danes taborilo na strelišču najmanj 10.000 strelcev iz vse Jugoslavije, največ med njimi kmetov. To bi v resnici bila stvarna manifestacija strelskega pokreta. Toda za takšno svečanost so nam potrebna velika denarna sredstva. Naši strelci kmetje pri vsej svoji dobri volji ne zmorejo pri svojih skromnih dohodkih kolikor bi bilo potrebno za izlet v Beograd. Po 6večani otvoritvi se je pričelo veliko strelsko tekmovanje.
*	Spominu Antona Kogeja. Anton Kogej, višji sodni oficial, na službi zadnje tri mesece v Mokronogu, prej pa neprestano 26 let v Velikih Laščah, je umrl v ljubljanski bolnišnici in je bil v neieljo pokopan pii Sv. Križu. Pokojni Kogej se je rodil v Idriji, v hiši revnega rudarja, in je študiral Hrijsko tealko. 1910 je stopil v prakso pri sodišču v Idriji, leta 1911. pa je prišel v Velike Lašče, kjer je služboval do letošnje pomladi. Bil je miren, tih in blag človek, toda trden in zaveden nacionalen mož, ki ni nikoli spreminjal in skrival svojega prepričanja. Bil je ves čas član Sokola in gasilskega društva, kjer je tudi dolgo vrsto let opravljal 6lužbo tajnika. Zaradi postrežljivosti, mnogih dobrih nasvetov in navodil ter toli potrebnega pouka so ga zlasti kmetje imeli radi in so ga po premestitvi v Mokronog močno pogrešali. Zaradi divjih napadov v »Domoljubu« je tožil in ie bil »Domoljub« obsojen in je tako bilo Kogeju dano polno zadoščenje. <"ivenil .ie turH v Velikih Laščah z g. Vido. rojpno Strahovo in zapušča troje otrok, dva fanta in deklico v starost; od 10 do 15 let. Rod: mMj poštenjaku lahka zemlja domača! — F F.
Dobro je poceni
Lutz peči, Ljubljana VIL, tel. 32-52
*	Novi grobovi. V Ljubljani je umrla gospa Nikolaja Kramerjeva. vdova šolskega upravitelja. Ugledno pokojnico bodo prepeljali v $kofjo Loko. kjer bo pogreb danes ob 17. — V Mariboru je umrla gospa Franira Kramerjeva, soproga uradnika davčne uprave. K večnemu počitku jo bodo položili danes ob 16. na Pobrežju. — V Novem mestu je umrl g. Dore Fabjan, urar in optik. Pogreb bo danes ob 16. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno eožalje!
*	Smrt (irugeea brata patriarha Varnav«
Nenavadno tragična usoda spremlja rodbino patriarha Varnave. Kakor smo poročali, je nekaj dni po smrti blagopokojnega patriarha umrl njegov mlajši brat. Zdaj pa poročajo iz Plevlja, da je umrl še njegov drugi brat Aleksa.
Oni, ki mnogo jedo in veliko sede ter zaradi tega najčešče trpe na trdi stolici, naj pijejo dnevno po eno čašo naravne »Franž-josefove« grenčice. ki jo je treba prej nekoliko segreti. Davno preizkušena »Franz-Josefova« grenčica se odlikuje po svojem zanesljivem učinkovanju, prijetni uporabi in se dobiva povsod.
o?i -»a a w. is. 485/ss
*	Gradnja mostu čez Dunav med Klado-vim in Turnn Severinom se že mesec dni ugodno razvija. Le zadnji čas je dunav&ko valovje nekoliko oviralo dela pri razkopa-vanju terena. Dunavski most pri Kladovu, ki bo važna vez Jugoslavije z Rumunijo, bo po veličini sličen pančevskemu mostu pri Beogradu. Prebivalstvo z zanimanjem spremlja razvoj velikega dela.
*	Potok je odnesel mater z dvema otrokoma, V vasi Joeipovici pri Trsteuiku se jo zgodila strašna nesieča. Potok, ki je po nevihti nenavadno narasei je odnesel mater z dvema otrokoma. Nesrečna mati )Q Stanka Vukčevičeva. Podala se je s sinčkoma Jevremom in Miodragom piat konopljo. Naenkrat je začelo liti. Mati se je z otrokoma podala v zavetje pod bregom. Potok je neverjetno naglo naraščal in mati se ni mogla več oteti. Silna, moč hudournega potoka je odnesla najprej oba otroka, ki jima nihče ni mogel prihiteti na pomoč. Mati se je še cel kilometer borila z vodo, naposled pa je tudi ona utonila.
*	Dva nova filma Erike Druzovičeve. Kakor je »Jutro« že poročalo, bo v kratkem v Lipskem premiera prvega filma naše rojakinje Erike Druzovičeve, »Potepuhi«. V novembru se potem prične snemanje njenega drugega filma po opereti Janeza Straussa »Pomladni zrak« (»Friihlingsluft«). V januarju potem pride na vrsto tretji film, napisan nalašč za njo. Eriki Druzovičcvi ee v Nemčiji odpira lepa kariera. Gostovala ho v kratkem v Hamburgu in v Berlinu. Filmuki časopisi prinašajo njene slike na prv! strani.
*	Pogcrelei. Dne 24. julija je v Zlelbah pri Medvodah pogorela skromna domačija Amalije Bradeškove. Družina, od katere ima samo eden skromen zaslužek, mora zdaj stanovati v Svetju. Zavarovani so bili za 22.000 din. vendar pa po ocenitvi komisije prejmejo od dveh zavarovalnic *amo 4.700 din. Družina prosi pomoči, da bi 6i mogla obnoviti svoio skromno domačijo.
*	Dar društvu »Dom slepih« v Ljubljani. Abiturientke izza 1. 1897. na državnem ženskem uč;feljišču v Ljubljani so darovale društvo »Dom slepih« v Ljubljani 100 din (»10 dinarjev) kot previšek od prisDevkov za slavje 401etnice svoje mature. Darova-teljice, ki se jim prisrčno zahvaljujemo, naj bi našle obilo posnemalcev! Odbor.
*	Meščanska šola skoro brez učiteljska. Iz Litije nam pišejo: Med počitnicami je bil z litijske meščanske šo'e, ki ima l9*os tri razrede, premeščen v Ljubljano g. Ko-
bilica in z njim seveda tudi njegova gospa, ki je pravtako poučevala na meščanski Soli. Za tri razrede sta ostala na šoli le ravnatelj g. Roječ in njegova soproga, tako da ima 6edaj vsak razred le dvakrat na teden šolo. Prosimo državno šolsko oblast, da takoj pošlje na šolo potrebne učne moči, da naši otroci ne ostanejo brez pouka ravno ob začetku šolskega leta, ki je največkrat za uspeh vsega šolskega dela odločilne važnosti, ker zavisi od discipline, kateri so se priučili otroci ob začetku leta, navadno tudi uspeh vsega šolskega leta med letom.
* Vpisovanje v drž. priznano trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15 je redno vsak dan dopoldne in popoldne do 16. septembra. Letos je otvorjena še ena nova učilnica, zato se lahko sprejme še večje število dijakov in dijakinj. Otvori se tudi nova edinstvena strojepisnica z 25 pisalnimi stroji. Tukajšnji zavod je potrjen od ministrstva trgovine in industrije in izobrazuje učence-ke za vsakovrstne pisarniške službe in za samostojno vodstvo trgovskih podjetij. Izpričevala so odobrena od ministrstva in služijo tudi kot dokaz dovršene vajeniške dobe in poldrugega leta pomočniške prakse. Poučujejo profesorji srednjih trgovskih in drugih šol. Pojasnila daje ravnateljstvo, na željo pošilja brezplačna šolska naznanila. Pišite ponje. Zavod je znan kot eden naj-solidnejših tako glede strokovnega pouka, ki je na sodobni višini, kakor tudi glede zmerne šolnine. Lastno šolsko j>oslopje!
Z.VOCJN1 HLNO SOHOLSKJ DOM V Šiški — Telefon 33-87
GRACE MOOR poje v lepem filmu
»a ve
Tvofa
Predstave v torek, sredo in četrtek ob pol 9.
PRIDE:
Beethoven |
* Tuhinjska občina bo baje spet razkosana. Iz Tuhinja nam poročajo; Kakor se govori in razpravlja v kamniških krogih, je v načrtu prekoma^acija občin v Tuhinjski dolini. Zaradi preobsežnosti sedanje tuhinjske občine s sedežem v šmartnein so se namreč pojavili na več straneh odločni glasovi z zahtevo po razdelitvi te velike občine. Ker se kljub prizadevanju ni moglo izgladiti nasprotstva med posameznimi vasmi. ki 6e nekako potegujejo za prvenstvo pri odločanju o občinskem gospodarstvu, je prodrl predlog o razdelitvi občine v tri manjše enote. Tako bi po najnovejšem predlogu dobili nove občine Sela, Šmartno in Tuhinj. Kot kron:stj beležimo to vest ne ozirajoč se na govorice, zakaj in od katere strani je prišlo do nesoglasij med posameznimi vasmi tuhinjske občine Tudi še ne vemo, kakšne koristi naj bi nam prinesla nova prekomasacija. ki bo menda izvršena še ta meseca. Vsaj tako nam obetajo naši vseznalci, ki imajo baje strašansko dobre zveze.
f@!avadm tečaji
5nv.
Jo s. Kozaka
za dame in gospode
vsak ponedel jek — sredo — petek od 6 do 9 zvečer v telovadnici učiteljišča, Resljeva cesta.
Pričetek 15. septembra
PRIJAVE IN POJASNILA ISTOTAM

*	Kako se godi našim viničarjem, o tem
je pričeval občni zihor strokovne zveze vi-ničarjev prejšnjo nedeljo v Ljutomeru. Bila je sprejeta olisežna resolucija, v kateri se med drugim poudarja: uredba o vini-čarskem redu se od strani večine vinogradnikov krši. Strokovno sposobni viničarji se nasilno spreminjajo v najemnike. Vinogradniki nočejo sklepati pismenih pogodb. Viničarjem se ne daje dovolj in primerne de-putatne zemlje. Mezde se jim izplačujejo zelo nereino, materam-gospodinjam se mnogokrat ne dovoljuje podaljšanje zakonitega odmora. Brez vsake potrebe se često vsiljuje delo ofo nedeljah in praznikih. Vsiljujejo se razna akardna dela. Viničarjem se brani in odreka pravica združevanja v stanovsko organizacijo. Viničarji zatorej zahtevajo pismene službene pogodbe, zadostna sredstva za preživljanje, redno izplačevanje zaslužka vsak teden in odklanjajo nezdravo pijačo namesto denarja. Potrebna je tudi za viničarje ured'ba o minimalnih mezdah. Oblastva naj viničarje zaščitijo proti preganjanju od strani vinogradnikov in pred nepotrebnim nedeljskim delom: Protestirajo proti zapostavljanji in preganjanju vi-ničarskih druižin z večjim številom otrok. Obsodbe je vredno, da mnogi vinogradniki brez vzroka odpovedujejo službe strarejšim viničarjem. Ugotavljajo, da so predvsem vinogradniki največji kršilci zakonitih pravic naših viničarjev, oni skoraj j-edno najslabše plačujejo svoje delavce, dočim pridelke vsikdar najbolje vnovčijo. Oblastva naj pomagajo našim viničarjem v borbi za pravice, zlasti nasproti tujcem, katerim še vedno morajo tlačaniti naši državljani.
*	Polovična voznina je dovoljena zdravnikom ortopedom iz naše države in iz tujine, in pa članom njihovih rodbin, ako se udeleže kongresa jugoslovenskega in češkoslovaškega ortoped nega društva 17., 18. in 19. oktobra v Beogradu. Popust velja od 15. do 30. oktobra.
*	Aeroloterija. Kr. jugoslovenski Aero-klub »Naša krila« priredi aeroloterijo, katere glavni dohodek je namenjen šolanju pi-
DRŽAVNE RAZR. LOTERIJE
dne 11. septembra 1937*
Din 6.000.— št.: 5.809,
Din 1.000.— št.: 5.831, 5.850, 5.879, 24.831, 33.063, 33.082, 46.112, 46.184, 75.659, 75.672, 95.742, 95.766,
ZADRUŽNA HRANILNICA, Dalmatinova 6
lotov. Z učenjem čim večjega števila pilotov in z nabavo novih letal služi Aeroklub
neposredno velikim interesom države in našega letalstva. Zato tudi prireja loterijo, katere dohodek naj bi bil čim večji, obenem pa naj bi se kupcem srečk zagotovilo čim višje število zanimivih in dragocenih dobitkov. Žrebanje te nacionalne loterije bo neodložljivo letos 12 decembra. V zvezi s tem so naprošene vse osebe in ustanove, ki imajo srečke, naj jih čim vneteje razpro-dajajo, ker bodo tako pripomogle, da se izšola nov kader pilotov, kar je neobhodno potrebno za napredek našega narodnega letalstva.
*	Tudi drugI kolodvori imajo svojo ml-
zerijo. Kakor je ljubljanski kolodvor nujno potreben svoje končne rešitve, vladajo ne mnogo manjše stiske in težave tudi po vseh prometnejšlh postajah izven središča. V to vrsto kolodvorov spada zlasti trboveljski, ki ima nesorazmerno velik osebni in tovorni promet, da njegove naprave nikakor več ne ustrezajo namenu. S tem bo pač v zvezi dejstvo, da so zadnji čas na trboveljski postaji tako pogoste obratne nesreče. Včeraj so spet pripeljali v Ljubljano železniškega delavca Leopolda Gabrijela, sta-nujočega pri Sv. Urhu pri Trbovljah, ki sta ga pri delu dobila dva tovorna vozova med odbijače ln mu strla desno roko.
*	Spet nesreča na Jesenicah. Včeraj so pripeljali v ljubljansko bolnico kletnega delavca Leopolda Jamška. ki je po rodu iz Gorice, pa stanuje v Hrušici in je zaposlen pri Slogradu na Jesenicah. Pri delu je tako nesrečno j>adel, da si je nalomil hrbtenico in je njegovo življenje v nevarnosti.
*	Prihodnje leto ho v Ljubljani mednarodni kongres katoliških esperantistov. Tisoči delegatov iz vseh delov sveta nas bodo po-setili. Pokažimo jim. da ne zaostajamo za drugimi narodi in učimo se mednarodnega jezika es ne ran to! Novo praktično učno knjigo, pripravno za Šolo in samouke je založil in razpošilja Klub esperantistov Ljubljana. Cena 16 Din.
Eno srce — ena RADENSKA.
k Llubllane
u— Naši inženjerji in arhitekti proti kr-parijam na kolodvoru. Pod predsedstvom mestnega svetnika dr. Korana se je včeraj dopoldne sestal propagandni odsek akcijskega odbora za rešitev našega kolodvorskega vprašanja k seji, ki je obravnavala vrsto podrobnih aktualnih vprašanj. Med drugim je propagandni odsek sprejel tudi poročilo o seji gradbenega odbora mestne občine, ki se je pred dnevi vršila na gradbenem oddelku. Seja, ki so ji prisostvovali tudi zastopniki Kluba arhitektov, je razpravljala o načrtih novega kolodvorskega poslopja, v zvezi s katerimi je naša železniška uprava že razpisala prvo ponudbeno licitacijo s terminom do 15. oktobra. Po načrtih, ki so jih izdelali gradbeni strokovnjaki naše železniške direkcije, se zamišlja dograditev kolodvorskega poslopja tako, da se dosedanja kolodvorska zgradba zveže z nekdanjo carinarnico in se dograde še drugi trakti in objekti, tako da bi dobili ob postaji okrog 200 m dolgo zazidano pregrajo. V detajlih vsebujejo načrti železniške direkcije množico presenetljivih nedostatkov, ki bijejo v obraz vsem izkustvom moderne gradbene tehnike in arhitekture, poleg tega pa čisto brezobzirno puščajo vnemar možnost noglobitve, s katero naša javnost danes že povsem resno in trezno računa. Stališče mestnih in zasebnih gradbenih strokovnjakov je nasproti predloženim načrtom v celoti odklonilno, vsled česar upamo, da do izvedbe licitacije in do izročitve dela v sedanji obliki ne bo prišlo. To upanje je toliko bolj upravičeno, ker so predstavniki generalne direkcije že svj čas izjavili, da se ne bodo izvršile v kolodvorskih gradnjah nikake spremembe, dokler se na posebni anketi smotrno in avtoritativno ne prouče vse podrobnosti kolodvorskega vprašanja.
u— Tekstilni tečaj za uslužbence Nabavljalne zadruge. Pod odkriliem Društva nameščencev Nabavljalne zadruge uslužbencev državnih železnic je bil od 6. do 11. t. m. v dvorani Delavske zbornice tekstilni tečaj za manufakturne uslužbence zadruge, ki je dosegel vsestranski uspeh. Udeležencem so predavatelji prikazali proces, skozi katerega gredo produkti od surovine do izdelka v tkanini. Tečaj je otvo-ril ravnatelj tekstilne šole dr. inž. Franjo Kočevar iz Kranja s predavanjem o surovinah, v teku tečaja pa je poslušalce seznanil še s problemi beljenja in barvanja blaga. O drugih panogah tekstilne stroke je predaval Maks Stupica. V petek so tečajniki priredili izlet v Kranj, kjer so si ogledali tekstilne tovarne, popoldne pa so na tekstilni šoli prisostvovali predavanju s skioptičnimi slikami. Na tečaju so predavali še upravnik Nabavljalne zadruge Ve-koslav Cizelj o ciljih zadružništva, Hinko Uhlir o zadružni nabavi in kalkulaciji in Štefan Walland o postrežbi zadružnih članov. O pomenu Zveze nabavljalnih zadrug je govoril zastopnik centrale Trajkovič iz Beograda. Udeleženci so hvaležni predavateljem za njihov uspešni trud, pa tudi upravnemu odbora zadruge, ki je z gmotno in moralno podporo omogočil prireditev tečaja.
u— »Putnik« priredi naslednje izlete z vlakom: 25. do 26. sept. v Trst za ceno od 115 din, 9. do 14. oktobra v Rim za ceno od 950 din, v Napoli za ceno od 1000 din, 14. do 18. oktobra na razstavo v Milano za ceno od 850 Din. V ceni pri izletih za Rim, Napoli in Milano je vključeno prenočišče, prehrana, vožnja, potni list in prevoz v hotele. Vse ostale informacije v biljetarnicah »Putnika« in v izletni pisarni Okorn v hotelu »Slon«.
u — Izlet v Poljane. »Putnik« priredi 19. t. m. izlet z vlakom in avtobusom v Poljane nad Skofjo Loko k odkritju spominskega stebra pisatelju dr. Ivanu Tavčarju. Cena vožnji 28 din. Prijave in informacije pri biljetarnicah »Putnika«.
u— Sestanki poštnih uradnikov. V soboto 11. t. m. šo se sestali poštni ura-lniki iz Ljubljane. Razpravljali 6o o zvišanju prejemkov, ki ga je pričakovati v kratkem. Pojavila se je bojazen, da nova uredba ne bo upoštevala v zadostni meri položaja poročenih državnih uslužbencev, ki so bili pri redukciji v letu 1935. najbolj prizadeti. Poslana je bila brzojavka g. predsedniku vlade. v kateri ga poštni uradniki prosijo, da pri reviziji uredbe upošteva predvsem družine, ki so celice držav Zato je treba vrniti poleg osebne doklade brezpogojno tudi dodatek za žene. povišati dodatek za otroke in priznati polne doklade poročenim uslužbenkam. Istočasno kakor v Ljubljani so se zbrali poštni uradniki v Celju in Mariboru. da v zadnjem hipu prosijo kraljevsko vlado, da reši vnTa5anje povečanja plač na socialno pravičen način.
u— Obleke In klobuke kemično čisti barva, plisira in lika tovarna J os. Reich, 2
m— Strojniki pojdejo aa poučno ekskurzijo t Maribor. Ljubljanska sekcija strojnikov kraljevine Jugoslavija priredi v nedeljo poučen izlet za strojnike in strojne
tehnike v Maribor. V tvornici Hutter & drug si bodo ogledali najmodernejše parne naprave v naši državi. Iz Ljubljane se odpeljejo z vlakom ob 5.15. Odbor 6ekcije vabi vse strojnike in strojne tehnike, da se v interesu izobrazbe v svoji stroki izleta udeleže.
u— Gojenci za državni konservatorij in
šolo Glasbene Matice 6e še vedno sprejemajo v običajnih uradnih urah in sicer od 9. do 12. in od 15. do 18. ur« dnevno. Sola Glasbene Matice je že začela i rednim poukom, konservatorij pa začne v četrtek. Raz delitev pouka na drž. konservatoriju je v sredo, 15. t. m. in sicer naj pridejo gojenci za solopetje, klavir, violino, violončelo, kontrabas, orgle, kompozicijo in operno šolo ob 15. uri. za vse ostale predmete pa ob 16. uri v Hubadovo dvorano. To velja ®a gojence drž. konservatorija.
u— Praktični pouk v izreki in govoru slovenskega književnega jezika na Glasbeni Matici se bo začel po 15. septembru. Do tega dne se sprejemajo še priglasi. Poučevalo ee bo po skupinah največ do 15 gojencev v večernih urah. Tečaj vodi režiser in igralec g. Ciril Debevec. Ukovina znaša 40 Din mesečno, tečaj sam pa traja 9 mesecev.
— Šolsko leto na drl. kone. trgov-kem učilišču »Christofov učni zavod v Ljubljani. Domobranska cesta 15 prične 14. septembra Tega dne se zbero učenci v šolskih pro štorih. Dne 15. septembra je otvoritvena služba božja. 16. septembra je redni pouk. Ker i* leUis otvoriena še ena nova učilnica, se sprejme še večje število dijakinj in dijakov. Vpisovanje traja do 16. septembra redno vsak dan. Šolnina zmerna!
u— Umetnostno-zgodovinsko društvo priredi v četrtek 16. t. m. ob 14. izlet v Crn-groh (postaje: Godešiče, Suha, Sv. Duhb Odhod s Kongresnega trga. Priglasite se v trgovini Podkraišek na Jurčičevem trgu do četrtka ob 10. Tudi neudje povabljeni. Avtobus 22 din.
n— CeskoslovenskiS Ober v Lnblanl. Kn>-hovna jest opet otevrena jako obvykle, t. j. ve čtvrtek od 7.-8. a v nedčli od 11.—12. hodiny. — Četnč novč knihy byly BShem poslednf doby novS za?azeny — navštčvuj-te pro*o pilne naši knihovnu. — PredbčžnS upozorftuieme na »Vaclavskč posviceni< kterč cbystame na 2. riina t. r. v restau-raci »Zvezda«. — Každa spoluprace jest n^m milS i za dobrou radu budeme pov-de?ni, — protože je«t naši snahou, aby se nam »naše posv{ceni< najlepe vydarilo.
u— Preselitev skladišča za zarubljene predmete. Mestno poglavarstvo sporoča, da se je skladišče za zarubljene predmete preselilo iz poslopja mestnega pogrehnega zavoda na Ambroževem trgu v cukrarno na Poljanskem nasipu št. 40, na kar se interesenti opozarjajo.
n— Narodna Čitalnica v Šiški vabi starejše pevce in pevke, posebno začetnike, ki imajo veselje i.n voljo do petja, da se udeleže sestanka odnosno pevske vaje v ponedeljek 13. t. m. ob pol 9. v društvenem lokalu. Jernejeva ce«ta 7. Predsednik.
u— Kopalci na Ježici. Na črnuškem bregu Save so našli v grmu skrito volneno žensko iopico. Lastnica jo dobi v Pleterš-nikovi ulici 4-1.
Iz Maribora
a— Napad na orožnike. Pri običajnem obhodu je orožniška patrola iz Sv. Trojice v Slovenskih goricah srečala na cesti Per-ka Ivana, posestniškega sina iz Staingrove, ki je pijan razgrajal in kalil nočni mir. Patrola je skušala Perka pom'riti, kar pa ga je še bolj razkačilo. Slednjič je z nožem napadel orožnike in prizadjal naredniku-komandirju Francu Gorniku globoko in 12 cm dolgo rano na desni roki. Perka so slednjič le ukrotili ter je romal v zapo"e, dočim je komandir Gornik moral iskati zdravniško pomoč.
Priniarif Dr, LUTMAN
ne ordinira do 4. X. 1937*
a— Oj ta žjranjioa! Pri posestnici Ani Kokoljevi v Spodnji Koreni so kuhali žganje, kjer se je zbralo več domačih ljudi. Po kuhanju in ko je bila družba že precej natreskana. sta se brata Franc Zelenko >n Alojz, posestniška sinova iz Korene, sprla z Jakobom Kacoin, posestnikom iz Selc. Po dolgem prepiru sta brata Zelenko navalila na Kaca in ga tako dolgo tolkla, da je obležal v mlaki krvi. Kac ima hude telesne poškodbe in so ga morali prepeljati v mariborsko bolnico. Vzrok pretepa je staro sovraštvo.
ADVOKAT
Dr. MILAN ŠIJANEC
se je PRESELIL lz Ljutomera V ORMOŽ, kjer je PREVZEL odvetniško pisarno gosp. Kocmura Cirila.
a — Zlatnina je izeinila. Soproga tukajšnjega industrijca g. Sonskega je prijavila policiji, da ji je iz avtomobila pred tezen-skim hangerjem izginila ročna torbica, v kateri je bila zlata doza za puder in druga zlatnina v vrednosti nad 7000 dinarjev.
a— Pozor pred faljsifikati. Tukajšnja policija je aretirala nekega moškega, ki ie osumljen razpečevanja ponarejenih 50Ji-narskih kovancev, ki so se jx>javili v zadnjem času v denarnem obtoku v Mariboru.
ADVOKAT
KOCMUR CIRIL
se je PRESELIL Iz Ormoža v MURSKO SOBOTO; (pisarna posluje v Cerkveni ulici štev. 13).
a— V Vuhrsdn je tekla kri. V Vuhredu so popivali fantje. Okrog 2. ponoči so se pijani vračali proti domu. Sj>otoma sta B. V. in K. R. navalila z latami na Konrada Mravljaka in ea pričela tepsti. Mravljak je dobil močne poškodbe po glavi in telesu in 6e zdravi sedaj v bolnici, medtem ko zalavo razisk'iif\io orožiniki.
a-- šahovske novire. šahovska medmestna n»vanžna tekma Gradec-Maribor bo v nedeljo dne 19. t. m. v Gradcu, Mariborska ref ro7enlanca s- odpelje v dveh avtobusih ob 5 Hrt <7 Maribora.
a— Smrtna kosa. V Nekrepovi ulici 4 je umrla v 25 letu žena kolarskega mojstra Krisfnf, Kalunder, v splošni bolnici pa j- preminila v 71. letu svoje dobe soproga davčnega uradnika Franja Kramerjeva. Žalujočim naše iskreno sožaljel
* K I N O *
2,-74 MATIC
Na splošno željo samo še danes film velikega veselja in brig mladosti
KLUB ZALJUBLJENIH DEKLET
Danlelle Darrieuz poznana lz nepozabnih filmov »Mayerling« in »Taras Buljba«
Danes poslednjifi ! Veliki kriminalni film
ZA CENO ŽIVLJENJA
Carl Ludwlg Diel, Kitty Jantzen, Theo Lingen
mmiiMiižm
Danes poslednjič! Pustolovski film
KOZAK IN SLAVČEK
v glavnih vlogah: Svetislav Petrovič in Jarmila Novotna.
Predstave danes ob 16. 19.15 in 21.15 url
h Celfa
e— Pospešena regulacija Save je nujno potrebna. Gradbeno ministrstvo je ssdaj končno odobrilo regulacijo Savinje v tretji etapi od Košnice do bližine apnenika ▼ Pečovniku pri Celju. Odobritev se je letos močno zavlekla, tako da je padel začetek del v tretji etapi v jesensko doto, ko vreme in voda zadržujeta nemoteno napredovanje dela v tej etapi, ki se je pričelo v preteklem tednu v večjem obsegu. Delo mora biti dovršeno do marca prihodnjega leta. Ob močnem deževju, ki se je pričelo v petek in je trajalo do ponedeljka zjutraj, se je učinek dosedanjih regulacijskih del v prvi in drugi etapi pokazal v hitrejšem odtekam ju vode. Pa tudi na pritokih Voglajni, Sušnici in Koprivnici, ki so bili do roba polni vode. se je Dokazalo, da po-nehuje zaiezitev vode v teh potokih vsled vode iz Savinje, ker Savinja lažje odvaja vodne mase, ki se v Celju zlivajo v njo iz pritokov. Izgleda, da so bile velike ovire za odtok vode ravno pod TremeTjem, kjer so se pred leti začela regulacijska dela. Zato bi bilo nepravilno, če bi se bila regulacijska dela pričela takrat šele pri tre-merskem železniškem mostu ali pa celo tik pred Celjem, kakor so prvotno nama-ravali. Glavna ovira z?, odtok vode pa tako zvani celjski ovinek, L j. koleno Savinje j>od Starim gradom, ki ob izredno močnih nalivih še vedno lahko povzroči poplave. Zato je za Celje in celjsko kotlino izredno važno, da se regulacija Savinje pospeši v nadaljnih etapah vsaj do promenad-ne brvi pri parku, kajti sedanje napredovanje regulacije po etapah je bre7 dvoma prepočasno. Potrebno bo čimprej najti sredstva v obliki posebnega pocojila, s katerir bi bilo mogoče izvesti celotno regulacijo Savinje v kratkem času. kajti regulacijo po etapah bi trajala še nekaj let. Po solid-nosti, s katero se regulacija sedaj izvaja, lahko računamo, da se bo trpežinost izvršenih del raztezala na več desetletij, tako da bi bila koristi regulacije Savinje deležna tudi prihodnja generacija. Omenjeno posoiilo naj bi bilo sklenjeno za dališo dobo. To bi bilo pravičmo, ker bi bila tako pritegniena k odplačevanju stroškov za regulacijo Savinje tudi prihodnja generacija. Omenjeno posojilo naj bi bilo sklenjeno za daljšo odplačilno dobo. To hi bilo pravično, ker bi bila tako pritegnjena k odplačevanju stroškov za regulacijo Savinje tudi prihodnja generacija.
e— Nevarnost poplav© j|e minila. Kakor
smo že včeraj j>oročali. Je dosegla Savinja s pritoki zaradi neprestanega deževja v nedeljo zvečer že dva metra nad normalo. K sreči pa se je včeraj zjutraj nebo zjasnilo in voda ie račela naglo upadati.
KINO METROPOL, prinaša danes krasen film VELIKA LJUBEZEN BEETHOVNA. (Beethovns grosste Liebe).
Vremenska poročila
Dozdevno vreme v septembru po stoletnem koledarju
Dan je dolg 13 ur 46 minut do 11 ur 46 minut in se do konca meseca skrči za 1 uro 40 minut
T. 14. Povišanje sv. Križa S. 15. Nikomed
C. 16. Ljudmila
P. 17. Lambert
S. 18. Irena
N. 19. Januarij
P. 20 Evstahij Sčip ob 12.32
T. 21. Matevž
S. 22. Mavricij
C. 23. Tekla
lepo sončno vreme
moCno deževje in
vztrajno
vedro, stanovitna jesensko vreme s hladnimi nočmi
Poročilo Meteorološkega zavoda na univerzi
12 septembra 1937.
Ljubljana 7. 756 R. 10.4. 93. NE1, 8, dež, 20.5 Maribor 7. 754.5. 9.0, 05, O. 10. dež, 9.0; Zagreb 7. 755 9. 11.0. 90. NW1. 10. dež. 2.0; Beograd 7. 756 4. 15 0. 95. SSE2, 6. dež. 2.0; Sarajevo 7. 755.7. 12.0. 95,0, 6. dež, 4.0. Kumbor. Split, Rab, Vis, Rogaška Slatina: Ni depeš.
Temperatura: Ljubljana 11.2. 10.0; Maribor 180. 60; Zagreb 20.0. 10 0; Beograd 24.0. 110; Sarajevo 29 0. 11.0; Skoplje 30.0, -; Split 21.0. —.
13. septembra 1937. Ljubljana 754.4. 10.6.91, ENE2.10. dež. 33.8; Maribor 7. 754 7. 9.0. 95. NNW6. 10, dež. 26; Zagreb 7. 75* 3. 11.0 95. NE2. 10, dež. 1.0; Beograd 7. 75^6. 10 0. RO, SE2. 5 dež. 10; Saraievo 7. 7539 180 95. SE2. 10, —, —; Split 7. 751 9. 17 0. 90. SW2, 10. dež, 8 0; Rab 7. 753.5. 20 0. 80. S8. 10. rfež. 33.0.
Temperature: Ljubljana 11.6. 10 6; Maribor 190. 6.0; 7agreh llfl. H o- Beograd 28.0, 18.0; Sarajevo 22.0, 14.0; Skoplje 20,0. —i Selit —, 1.60 i Rab —, 1&0.
»JUTRO« Sf. 2U
Torti H. IX. 1937,
Premijo Din l,ooo.o	OO ti	idi tokrat (torej desetič!)
je izžrebala pi PfPifiiiA Tlin inn mi	ri naj 1 IA i'	\ kupljena srečka br. 76.627* y7t*pfta1a vrAf^ii fskicto ftfi
1 ICllUJv UUI )Uv«Uvl nas kupljena	¥ JC li sreči	biivUctict T w%mj) uuiuiv pii ca br. 18.539.
	Glavna kolektura državne razredne loterije	
H. RE	m i	n DRUG, Zagreli c.*,. »t«, m«,
		Strogo solidna postrežba!

%0sp0dar§tT0
Pred novim uvoznim režimom za bombaž
Lani proti koncu leta je izšla mana uredba o odkupu domačega bombaža (od 17. oktobra 1936), ki ima namen povečati kulturo tombaža v naši državi. Uredba predvideva določitev odkupne cene za domači bombaž, ki je lahko za 50 odst. večja, kakor je znašala povprečna cena bombažu (kakovosti »midling«) na newyorški borzi v prejšnjem letu. Obenem predvideva prisilni odkup domačega bombaža in uvedbo kontrolne takse pri uvozu bombaža in izdelkov iz bombaža.
Za letošnje leto je bila določena odkupna cena 17.50 din za kg očiščenega bombažnega vlakna. Ta odkupna cena je znatno večja nego so v prejšnjih letih dobivali pridelovalci za svoj bombaž. Ker je bila nova cena določena še v začetku leta, se je letos znatno povečala površina, zasajena z bombažem. Po podatkih kmetijskega ministrstva obsegajo letos kulture bombaža 3200 ha nasproti 1800 v lanskem letu. Kmetijsko ministrstvo je razdelilo seme med kmetovalce, ki jim je obenem dalo navodila za gojitev bombažne rastline. Seveda pa bo tudi pri tej povečini domači pridelek razmeroma majhen v primeri s potrebo naše tekstilne industrije. V kmetijskem ministrstvu računajo, da bo v nekaj letih mogoče še bolj razširiti gojenje bombaža, vendar ni verjetno, da bi mogli zaenkrat kriti več nego do 10 odstotkov količine, ki .jo potrebujejo na leto naše predilnice in tvornice vate. ker otstojajo le v nekaterih pr?delih Južne Srbije terenski in klimatski pogoji za gojitev te rastline. V zvezi z uredbo o odkupu domačega bombaža je bil
ustanovljen tudi fond za pospeševanje gojitve bombaža, v katerega se eteka kontrolna taksa 12 din od 100 kg, ki se pobira pri izvozu bombaža in izdelkov iz bombaža že od začetka leta. Fond je naložen pri Državni hipotekami banki. Iz sredstev tega fonda se bodo izplačevale razlike med ceno domačega in tujega bombaža, razlike v prevoznih stroških, ostala sredstva se pa todo porabila za organizacijo zadrug proizvajalcev bombaža. Iz Beograda poročajo, da je na breme tega fonda kmetijsko ministrstvo že nabavilo 11 strojev za čiščenje tombaža, ki bodo dodeljeni zadrugam proizvajalcev bombaža v Južni Srbiji
Glede uvoza bombaža se bo uredba pričela izvajati 15. oktobra t. I. Do tega dne bo uvoz bombaža še prost, kakor je bil doslej. V začetku oktobra bo v glavnem znano, kakšna bo količina letošnjega domačega pridelka bombaža v vardarski banovini, trgovinsko ministrstvo pa bo do 15. oktobra izvršilo razdelitev pridelane količine na uvoznike bombaža, to je predvsem na bombažne predilnice in tvornice vate. Uvozniki bombaža so dolžni prijaviti trgovinskemu ministrstvu količino bombaža, ki jo nameravajo uvoziti v prihodnjem letu. Po izvršeni dodelitvi bo dovoljeno bombaž uvažat; samo na podlagi dovoljenj, ki jih bo izdalo trgovinsko ministrstvo onim uvoi-nikom. ki bodo od zadrug odkupili dodeljene jim količine domačega bombaža. Ker bodo na posamezne uvoznike odpadle le manjše količine, je verjetno, da bodo ves pridelek pokupile 2 ali 3 predilnice, katerim bodo uvozniki odstopili dodeljene jim kvote.
Ponovna slabost francoskega franka
Kmalu po drugi devalvaciji francoskega franka se je tečaj devize Pariz ustalil na višini 16.35 švicarskih frankov 7.a 100 francoskih frankov oln. 132 — 133 frankov za funt. Na te.) višini se je čvrsto držal in ni kazal večjih fluktuacij. Zadnje dni avgusta pa je začel frank polagoma popuščati. Do preteklega četrtka je v Curihu popustil na 16.22. v petek pa je nenadoma zdrknil nav-7, loj na 15.40 in se je šele v soboto zopet opomogel na 15.40. včeraj pa na 15.53.
Kakšni so vzroki nove oslabitve franka je težko presoditi. Zaradi nezaupanja francoskih kapitalistov spričo notranje političnega položaja je zadnje tedne prišlo zopet do selitve kapitala v inozemstvo, kar je izzvalo znatnejše povpraševanje po devizah. Nemir je nastal predvsem v zvezi z volilno bo^Ho. ki se sedaj vrši v Franciji zaradi bližnjih volitev v departmane, ki bo 10. oktobra. Francoska levica, k; ho<~e po dobrem letu vladanja preisknsiti svojo moč baš pri teh volitvah, je vrgla rac 1 ljudstvo razna gesla, ki so mnoge ljudi prenhšila, tako da so pričeli prenašati svoj kapital v inozemstvo. Kakor vedno se je kmalu pridružila spekulae, ja in tako je moral prejšnji teden francoski intervencijski foni oddajati dnevno znatne količine deviz. da zadrži nazadovanje tečaja franka. V četrtek pa je intervencijski fond hre7. kakršnekoli napovedi preneha! z intervencij-"^, '<ar je povzročilo, da je tečaj franka nasrlo zdrkni! navzdol, tako la ie v dveh tednih frnnk izgubil skoro 6% vrednosti. Sele v soboto
je fond zopet priče! oddajati deviz«, kar je povzročilo delno zlboljšanje položaja in dvig francoskega franka na zunanjih tržiščih od-nosno oslabitev tujih deviz na francoski b«rzi.
Francoski tisk daje k oslabitvi franka najrazličnejše komentarje. Pravi, da gre v.a notranjepolitičen manever, za špekulaciji in za odsev zunanje-političnega položaja. Vsekakor pa se zdi. da je političen nemir, ki vlada v Franciji v zvezi s komplikacijami na Sredozemskem morju ustvari! situacijo, ki jo je lahko izkoristila špekulacija. Neugodno je vplivalo tuli dejstvo, da se je mora] v zadnjem času francoski trezor v rastoči meri posluževati kredita pri Francoski banki. Po valorizaciji zlatega zaklada Francoske banke je francoski državni zaklad v juniju dobi! pri tej hanki odprt kredit 15 milijard frankov. Na račun tega kredita je dvignil takoj po drui':i devalvaciji nekaj manj kakor dve milijardi, potem pa se tega kredita ni več poslužil. Proti komu avgusta pa je vsota izkoriščenega kredita narasla na preko 3 milijarde in sedaj zatrjujejo. da je rnoral finančni minister dvigniti še nadaljni 2 milijardi. Za oslabitev franka so bili torej merodajni številni razlogi. Kakor pa se zdi, b; bilo mogoče vse atake špekulacije zavrniti, če hi interven-ci.iski fond pokazal več odločnosti. Francoski vladi pa morda ta nova oslabitev tudi ni bila tako nesimpatična spričo nadaljnjega dviganja cen in nezadostne olajšave pri izvozu.
no kuponov zaradi izplačila Dobitki, kakor | tudi kuponi zastarajo že v enem letu. Kupon št. 15, ki je zapadel v plačilo 1. avgusta lanskega leta, je bilo treba vnovčiti do 1. avgusta. Izkazalo se pa je, da je ostalo neizplačanih za 471.000 din kuponov. Ta znesek je pripadel invalidskemu fondu. Dne 1. septembra pa je zastaralo 28 dobitkov, izžrebanih 1. septembra lanskega leta ,m sicer v znesku 187.000 din. Tudi ta znesek je pripadel invalidskemu fondu, ki je na ta način prejel skupaj 658.000 din.
= Švedi hočejo zgraditi tvornico celuloze v Jugoslaviji Na svetovnem trgu celuloze je letos nastopila zelo ugodna konjunktura in so cene narasle za 100%. Tvornica celuloze v Drvarju, ki jo je naša država lani odkupila od Švicarjev, je po večletnem mirovanju zopet prišla v pogon in je prodala vso svojo produkcijo že za prihodnje leto. Znatno povpraševanje po celulozi je posledica velike potrošnje te surovine za produkcijo umetne 6vile in umetnega bombaža kakor tudi za proizvajanje eksplozivnih snovi v zvezi z oboroževanjem. Deloma pa se je v zapadno evropskih državah povečal tudi konzum papirji. Sedaj poročajo iz Beograda, da namerava šveJ6ka industrija celuloze v naši državi zgraditi novo tvornic-o celuloze. Kakor je znano ima Švedska največje tvornice celuloze v Evropi in prodaji, svoje izdelke tudi v državah okrog Sredozemskega morja. Ker so v naši državi dani vsi pogoji za razvoj te industrijske panoge, ker ima!no na raznolago dovolj osnovne surovine lesa, smatrajo Švedi. aa je bolje, da oni sami zgradijo tako industrijo, preden bodo prišli drusri. Zaenkrat pa obstojajo težkoče pri ustanovitvi te tvornice. ker zahtevajo Švedi od Narodne banke garancijo, da bodo lahko dobiček podjetja iznesli v inozemstvo brez vsakih težkoč. Narodna banka pa te garancije ne more dati.
= Težkoče pri izvozu azbestnega škri-Ijevca. Naš izvoz azbestnega škriljevca, ki ga izdelujejo cementne tvornice v Dalmaciji ja zadnja leta hudo mrzadoval V letu 1935 je znašal še 1.117.000 kvadratnih metrov, lani pa le še 698.000 kvadratnih metrov. Nazadovanje je deloma posledica sankcij in nastopa nemške in japonske konkurence. Največjo oviro pa predstavlja odločba Narodne banke, ki ne dovoljuje izvoza azbestnega škriljevca v klirinške države, češ da se izdeluje tudi iz surovine (azbesta), ki jo moramo uvažati proti plačilu v devizah. Na ta način izgubljamo važna tržišča v klirinških državah.
= Žatcški hmeljskl trg. Nemška sekcija žateškega hmeljarskega združenja poroča, da se je zadnje dni kupčijski promet nadalje povečal in je zanimanje tudi za sred-njevrstno blago, ki je bilo prodano v znatnih količinah. Cene ee gibljejo kakor doslej mei 700 do 1050 Kč za 50 kg. Zadruga hmeljskih trgovcev pa poroča, da se je pretekli teden nadaljevalo nakupovanje predvsem za račun nemških in švicarskih pivovarn in za izvoz v Ameriko. Tendenca ni enotna. Za prvovrstno blago je cena čvrsta, lepo zeleno srednje blago pa se je celo podražilo za 50 Kč, medtem ko ee je slabše blago nekoliko pocenilo. Okvir cen 6e je na ta način razširil in se gilhljejo cene »a prvovrstno blago med 950 — 1000 Kč, za lepo zeleno srednjevrstno blago med 775 do Kč, za slabše blago pa med 650 do 725
Kč.
Gospodarske vesti
= Nova transa 5% srednjeročnih obveznic za javna dela. Kakor je znano, je bilo doklej za finnnsiranje velikih .javnih del v okviru milijardnega kredita izdanih za 500 mil ijonov Din 5% srednjeročnih obveznic za javna dela. in sicer v 5 tranšah po 100 milijonov. Nedavno smo poročali, da bodo tudi obveznice za ostalih 500 milijonov plasirane v naši državi, medtem ko je bilo prvotno zamišljeno, da se plasirajo inozem-st vu. Za teh 500 milijonov bo finančno ministrstvo izdalo zopet 5% srednjeročne obveznice, toda z amortizacijsko dobo 10 let. in sicer v štirih tranšah po 125 milijonov. V finančnem ministrstvu vrše že priprave za novo misijo teh 5% srednjeročnih obveznic za minimalni znesek 125 milijonov Din. ki bo 15. oktobra. V smislu sklepa ministrskega sveta od 21. avgusta bo zavod za tiskanje novčanic pri Narodni banki natiskal 1250 komadov obveznic po 100.000 Din serije »A« s kuponskimi j>olami, kjer bo natiskanih 20 polletnih kuponov. _ Od denarnih sredstev, ki jih je finančno ministrstvo dobilo s prvimi 5 emisijami, je na razpolago le še 5 milijonov, d očim je 495 milijonov Din že izplačanih. Ker se emisije vršijo po potrebi kakor napredujejo javna dela, sedaj še ni mogoče reči. če bo do kon- | ca leta izdana še kaka tranša obveznic.
= Češkoslovaški hranilničarji v Sloveniji. Na povratku iz Zagreba, kjer so se udeležili II. kongresa samoupravnih hranilnic kraljevine Jugoslavije, je obiskala 45-članska delegacija vodečih češkoslovaških hranilničarjev Slovenijo. V Ljubljani jim je Zveza jugoslovenskih hranilnic raz-kazala mesto, zlasti tudi najstarejšo slovansko hranilnico, t. j. Hranilnico dravske banovine, ustanovljeno 1. 1820. Med potom so se gostje ustavili kratko v Kranju in Radovljici, na Bledu pa jim je priredila Zveza pozdravni večer, kjer sta goste pozdravila predsednik Mestne hranilnice ljubljanske dr. Kamušič in Zvezin predsednik ravn. Pretnar, ki sta poudarjala važnost in potrebo sodelovanja slovanskih držav na gospodarskem polju. Ob tej priliki so bili iznešeni zanimivi predlogi za sodelovanje Cehov in Slovencev na turističnem polju. Zlasti se je ugotovilo, da bi se lahko obisk češkoslovaških gostov močno dvignil, če bi dobivali češkoslovaški imetniki jugoslovenskih državnih posojil dinarje, ki bi se smeli porabiti za turistične namene.
= Nevnovčeni kuponi in dobitki Vojne škode. Vsako leto se dogaja, da se številni izžrebani dobitki Vojne škode ne vnovčijo in na ta način zapadejo. Mnogi imetniki tega papirja pa tudi ne predlože pravočas-
Borze
13. septembra
Na IjuNjanski borzi so se avstrijski šilingi danes trgovali po 8.42, meltem ko je bilo za angleške funte povpraševanje po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilinerih po 8.41 (v Beogradu po 8.40), v angleških funtih po 238 in v grških bonih po 30.67. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani 12.83 v Beogradu 12.80 in v Zagrebu 12.7950, odnosno za 15. oktober 12.75 in za konec decembra 12.7250.
Na zagrebškem efektnem tržišču fie Je \ ojna Škoda trgovala po 407, pozneje pa se je nudil denar po 407.5o (v Beogradu je bil promet po 408). Zaključki «o bili samo še v 7% Blairovem Dosojilu do 84 50 DEVIZE
Ljubljana. Amsterdam 2387.65 — 240* 25, Berlin 1740.03 — 1753.90, Bruselj 730.45 _ 735.52, Curih 996.45 - 1003.52, London 214.26 - 216.31. Newvork 4307.25 — 4343.56, Pariz 154.57 _ 156.01, Praga 151.43 - 152.54, Tret 227.44 - 230.52.
Curih. Beograd 10, Pariz 15.53, London 21.5450, Newyork 435.3750, Bruselj 73.3250, Miian 22.90, Amsterdam 239.4750, Berlin 174.60, Dunaj 79.50, Stockholm 111.0750, Oslo 108.25, Kobenhavn 96.1750, Praga 15.20, Varšava 82.25, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Bukarešto 3.25.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 407.50—408, 4% agTarne 53.50—53.75, 4% severne agrarne 52—52.50, 6% begluške 76. den., 6% dalm. agrarne 75 den., 7% stabiliz. 86 den., 7% Invest. 93 den., 7% Drž. hip. banka 100 den., 7% Blair 84.50— 95, 8% Blair 93 den.; delnice: Narodna banka 7500 den., PAB 196—200, Trbovelj-
I ska 274 bi., Gutmann 45—51, šečerana Vel. Bečkerek 725 den., Sečerana Osijek 180—197, Osječka ljevaonlca 200 bi., Dubrovačka 400 den., Oceania 275 den.,
Beograd. Vojna škoda 408—409 (408), za dec. 407—408, 4% agrarne 53.50 den., 4% severne agrarne 52.50 den., 6% begluške 77—77.50 (77.25), 6% dalm. agrarne 75.25 den. (75.50), 7% Drž. hip. banka 100.50 bi., 7% Blair 84.75—85.25, PAB 200 den.
Blagovna tržišča
ŽITO
"+ Chicago, 13. septembra. Začetni tečaji: pšenica: za sept. 103.50, za dec. 105.25, za maj 107.375; koruza: za sept. 103, za dec. 63.375.
4- Winnipeg, 13. septembra. Začetni tečaji; pšenica: za okt. 125.50, za dec. 122.50,
+ Novosadska blagovna borza (13. t. m.). Tendenca negotova. — Pšenica (78/79 kg): baška 176 — 178; banat^ka 172 — 180; baška ladja Tisa 182 — 184; ladja Begej 181 — 183: sremska 77/78 kg 176 — 178; slavonska 77/78 kg 177 — 179. Koruza: baška in sremska 93 — 94; banatska 91 — 92. Oves: baški. srerrski in slavonski 110 — 112. Rž: baška I64 _ 166. Ječmen- baški in •sTemski 63/64 kg 125 — 127.50. Moka: ,t>aška in sremska »0g« in »Otrg« 272.50 — 282.50; »2« 252.50 — 262; »5« 232.50 — 242.50; »6« 212.50 — 222.50; »7« 172.50 — 182.50; »8« 125 — 130. Otrobi; baški. srem-ski in banatski v vrečah 88 — 93. Fižol: baški beli brez vreč 20o _ 205.
Tudi tako
se mora živeti
Zajača, septembra.
Slovenski rudarji v Srbiji se prisrčno zahvaljujemo Društvu Slovencev v Beogradu za prejete časnike. Rudarji v Zajači pri Loznici (drinska banovina) si peč iz
srca želimo postati naročniki slovenskih listov. Posebno pogrešamo dnevnikov iz Slovenije, ki bi nas dnevno poučevali o dogajanju v ožji domovini ter nam nudili sladko materinščino. Toda zaradi prenizkih zaslužkov si tega žal ne moremo privoščiti. Tu je treba sleherno paro izdati za najnujnejše življenjske potrebščine. Rudar s šestčlansko družino, ki zasluži 30 din dnevno, prejme mesečno 850 din. Za stanovanje plača mesečno 150 din in to za stanovanje z eno samo sobo, brez kuhinje! Naša družina kuha skupno z gospodarjem, ki ima 10-člansko družino. V sobi imamo eno samo posteljo. Samo dva lahko spita v njej, pet članov naše družine pa mora spati na tleh. Mleka potrebujemo po poldrugi liter dnevno, kar iznaša 30 din mesečno. 100 din znašajo socialne davščine, če k temu še računate za vsakega družinskega člana po 1 din kruha dnevno, potem nam povejte, kako naj se preživlja z ostankom vsa sedemčlanska družina? Kje je za obleko? Izmed listov nam je najcenejša »Domovina«, pa še to moramo naročati po več družin skupaj.
Precej ugodne* novice čitamo o naših rojakih v Franciji, na Nizozemskem in drugod. Ravno zadnjič, ko je »Domovina«, poročala o naših rudarjih na Francoskem, me je vprašalo 10-letno dekle, ki je to poročilo čitalo: »Mama, zakaj pa ni šel ata na Francosko, tam bi imel trisobno stanovanje, da nam ne bi bilo treba spati na podu in stradati kruha«. — Kaj more 'rati odgovoriti otroku na takšno vprafta aje ? Žalostno pa je, da uživajo naši rudarji daleč v tujih državah več sreče in ve i človeškega dostojanstva, kakor mi r svoji skupni domovini Jugoslaviji. Res sjtrajni čas je, da državna oblastva pripravijo tuji kapital do večjega spoštovanja delovnih moči.
Radarjev* žena.
Ob zaključku velesejma in novinarske
razstave
V nedeljo zaključeni jesenski velesejem, ki je bil združen z novinarsko razstavo, je bil po števiLu že 41. prireditev Ljubljanskega velesejma. Razstava je pokazala močno voljo naših gospodarstvenikov in kulturnega sveta, da prikažejo, kaj so ustvarili. Navzlic številnim specialnim razstavam pa je bil gospodarski značaj prireditve krepko podčrtan, kar dokazuje tudi razmeroma ugoden kupčijski uspeh, osobito v pohištveni in stanovanjski opremi, strojih, radio aparatih, pečeh in najrazličnejših sezonskih predmetih. Razstavljalo je 431 tvrdk, od teh 193 inozemskih.
Glavno obeležje pa je dajala prireditvi razstava slovenskega novinarstva, prirejena v proslavo 140 letnice Vodnikovih >Lublanskih Noviz« in 30 letnice organizacije slovenskega poklicnega novinarstva. Obsegala je ta razstava v treh paviljonih pisane in tiskane novine s kultur-nohistoričnim pregledom, statistično obdelavo, poročevalstvo z najmodernejšimi pripomočki, lastno tiskarno z uredništvom, upravo tn ekspeditom, ki je izdajala dnevni list »Ljubljanske Novice«. Drug oddelek je obsegal novine v podobi, zgodovino naše grafike in ilustracije od prvih začetkov preteklih stoletij pa do današnjega dne. Razstavljena je bila moderna grafika, fotografija., njena zgodovina in višak naše umetniške fotografije s prikazom reprodukcijske tehnike. Radijska oddajna postaja je oddajala pčte novine in pesmi, pravtako pa govorjene novine z dnevnim poročenjean. »K« paviljon pa je nudil žive slike s filmskimi žurnali in poučne filme o nastajanju novin. Največji uspeh, ki ga je ta razstava dosegla, je izjava svetovne avtoritete profesorja dr. Karla d' Estra, ki je dejal, da bo imela od razstave velike koristi tudi mednarodna znanost, predvsem pa bo povečala ta razstava ugled Slovencev pred zunanjim svetom.
Etnografsko-misijonska razstava »Indija« je bila prva razstava v tako veliki razsežnosti in preglednosti, kar jih je bilo do sedaj prirejenih. Prikazala nam je nesebično delovanje naših misijonarjev v Indiji, obenem pa to daljno ogromno deželo v narodopisnem in verskem oziru.
Zveza gospodinj, ki išče vedno nova pota za izboljšanje položaja ni:ših žen in mater, je poke zala v svoji letošnji razstavi »Materi za otroka« vse, kar more koristiti materi pri njenem težkem delu s posebnim ozirom na prehrano, obleko, igračo in vzgojo otroka v predšolski dobi. v vseh svojih podrobnostih je razstava tvorila lepo zaokroženo celoto in dosegla a Številnim obiskom v obilni meri gotovo tudi svoj namen.
Klub ljubiteljev cvetic je razstavil najlepše poznoletno cvetje. Obenem so nastopili po daljšem presledku naši akvaristi a Številnimi akvarji. Tudi ljubljanski ornitologi in metuljarji 90 nam z bogatim gradivom pokazali svoje delo.
Jesenski velesejem Je počastila s svojim obiskom 10. Septembra NJ. VeL kraljica
Marija. Ogledala si je novinarsko, misijonsko, cvetlično in gospodinjsko razstavo, o katerih se je nadvse pohvalno izrazila. Velesejem je obiskal tudi senator dr. Banjanin, med najodličnejše inozemske posetnike pa sinemo šteti 60 člansko dražbo glavnih predstavnikov evropskega tiska. Obiskalo Je velesejem približno 95.000 oseb. Skoraj ni večjega kraja Jugoslavije, odkoder ne bi bilo obiskovalcev. Zelo številen pa je bil obisk inozemcev, posebno iz Avstrije in Italije, ki jih je bilo več tisoč, nadalje iz Francije ln Nemčije, Ma-djarske in ostalih evropskih držav.
Tekma jugoslovenskih harmonikarjev za prvenstvo v letu 1037 dne 12. septembra je bila dobro obiskana.. Pokazala je lep napredek v igranju na našem narodnem instrumentu.
Prihodnji XVIII. ljubljanski mednarodni velesejem bo v začetku junija 1938.
Tekma harmonikarjev
V nedeljo je bila na velesejmu tradicionalna tekma harmonikarjev, ki se je pričela ob 9.. zaključena pa je bila šele v mraku. Priglašenih je bilo 80 tekmovalcev vseh kategorij, tako da je bila tekma številčno, pa tudi kvalitetno boljša kakor v preteklem letu. Poslušalci so se okrog tekmovalcev kar trli, saj je imel vsak tekmovalec za seboj svoje domače in če prijatelje in znance — drukarje. Stroga komisija je prisodila naslednjim tekmovalcem mesta in nagrade:
1.	Skupina: diatonična lažja; L nagrada Zeleznik Jakob (nasrrada zapestna ura). II. nagrada Prostor Edo (aktovka), Tli. nagrada Vrhovec Maruša (nalivno pero). IV. nagrada Šorn Kristinca (nalivno pero).
2.	Skupina, diatonična težja; I. nagrada Semen Slavko (kitara), II. nagrada Pate Milan (aktovka). III. nagrada Stifter Ivan (nalivno pero).
3.	Skupina, kromatična lažja: I. nagrada
Menart Rado (zapestna ura), II. nagrada Vrečko Sonja (aktovka). III. nagTada Mati-čič. Dušan (nalivno pero).
M'adinska skupina: I. nagrada Tausel Ivi-ca (kitara), II. nagrada Štefančič Dragica (zavestna ura). Jeršinovič Helena (aktovka).
Že nagrajeni v diatonični; I. nagrada Kosec Pavel (zapestna ura). IT. Perper Viktor faktovka). III. nagrada Mavric Andrej (nalivno pero).
Že nagrajeni v kromatični; I. nagrrada Pillich Rudolf (aktovka), II. nagrada Stantc Milan (nalivno pero).
Ansambli; I. nagrada Vladko in Srečk" Golob (nagrada cigarete): II. nagrada Za -charias Ervin in Fakin Milka (cigarete).
Prvak v kromatični je Pillich Rudolf, k; je dobil prehodni pokal (že drugič). Ker so je javil za prvenstvo v diatonični harmoniki samo en tekmovalec, ki je zaostajal za igralci nižjih skupin, ni prišel kot prvak v poštev in darilo (srebrni pokal) ni bilo izročena
Vprašanje, da-li je usmrtitev z elektriko res bolj človeška nego vsaka druga vrsta usmrtitve, tudi v Zedmjen;h državah še ni rešeno. Na vsak način so tudi tam ljudje, ki se ne dado prepričati, da pri tej smrti ni nobenih bolečin. Med te spada sedaj tudi inženir A. B. Rose.
Pred kratk;m je popravljal neki električni vod, ko so po nesreči vključili tok. Sila električnega udarca je vrgla inženirja pa tla, kjer je ležal 15 minut brez zavesti Oziroma negibno. Neki tovariš, ki je prišel mimo, ga je smatral za mrtvega, navzlic ■temu ga je poskusil oživiti. V bolnišnici, ikamor so ponesrečenca takoj prepeljali, je tud; uspelo, da so ga spravili k zavesti.
Zdravnikom je z grozo v'obrazu pripo-
vedoval, kako se je zgodilo. »Občuti! sem najhujše bolečine, ki si jih morete predstavljati,« je pripovedoval. »Umrl sem, bila je prava smrt, in umrl sem Ob polni zavesti. Bil sem brez pomoč5, in se nisem mogel ganiti. Bilo je, kakor da mi je vse telo z železom okovano in kakor da bi mi poskušali zdrobiti vsako poedino kost in raztrgati vsako poed;no kito. Istočasno mi je bilo, kakor da me zbadajo stotine milijonov žarečih igel. Končno je nastal pred mano ogromen, modrikast plamen in trpljenja je bilo konec.«
Tok, ki je veljal Rosea skoraj življenje, je znašal 2300 voltov. To je približno ista napetost, s katero usmrčajo zloč:'nce na električnem stolu.
Na lovu obstreljen
Bratu prezidenta francoske republike, Gabrijelu Lebrunu, se je pripetila na lovu v LorenJ neprijetna reč. Obstrelil se je z lovskim nabojem na nogi in roki ter se hudo ranil
Tajfun na Japonskem
V soboto zjutraj je razsajal nad Japonsko silen tajfun, ki je povzročil velikansko Škodo. Natančnega pregleda o obsegu katastrofe še ni mogoče dobiti, vendar je gotovo, da je tajfun zahteval tudi človeške žrtve. Število teh gre baje v stotine. Ladje-plovba je po katastrofi hudo prizadeta in popolnoma počiva, mnogo ladij in čolnov pogrešajo. Več mostov se ja podrlo, mnogo jih je postalo nerabnih.
Najhujše je divjal tajfuin v mestu Osaki, kjer ležijo celi predeli še zdaj pod vodo. Ukrenjeno je vsa potrebno, da dote begunci vsaj streho in hrano V Takamašu je tajfun porušil ondotno šolsko poslopje. Pri tem je bilo ubitih petnajst učiteljev in učencev. Istotam pogrešajo 200 ribiških čolnov, ki so se najbrž potopili med viharjem.
Lokomotiva v prekopu
Lokomotiva državnega kamnoloma pri Limburgu na Holandiskem je padla z desetimi vozovi, ki so vozili 45.000 kg kamna, v Julijanin prekop. Delavci, ki so bili na vozovih, so se po večini rešili iz vode. nekega vajenca pa je ubilo in štiri delavce težko ranilo. Vlak je padel v vodo, ker se je pod njegovo težo vdala obrežna zemlja.
Komplikacije z morilcem
Nenavadna obsodba mladoletnega zločinca zaradi
Ta mesec, in sicer 26., bodo odkrili v Franciji maršalu Fochu spomenik iz granita. Kip je delo kiparja Mieheleta in arhitekta
Magesa
Princesa Fedora Danska, nečakinja kralja Kristijana,, se je te dni omožlla z nemSKtal princem Kristijanom Schaumburg-Lippejem
V gorečem letalu
PUotova prisotnost duha je rešila pet človeških življenj
Te dmi se je primerila v Bratislavi letalska nesreča, ki bi bila kmalu zahtevala pet človeških življenj.
Letalo csl. aerolinije, ki oskrbuje reden promet med Bratislavo in Prago, se je v soboto ob 7. uri zjutraj pripravilo k svojemu običajnemu startu. Ob četrt na osmo uro je sedel na svoj motor šef pilot Selov-sky, pomožni pilot ter radiotelegrafist ter dva potnika. Prvi je bil letalski major, dTugi pa uradnik iz Bratislave.
Letalo se j? z lahkoto dvignilo od tal in Fokkerjev stroj, ki je šele tri leta v obratu, je v začetku naglo potegnil letalo v višino. Ko pa je prišlo letalo 400 m nad zem-
Ljubezen v RoekeSellerjevi hiši
Zaljublf ena do ušes, je pobegnila ponoči z doma
Prebivalci Pete avenije v New Yorku imajo mnogo snovi za razgovor zavoljo ljubezenske afere, ki se je odigrala v hiši pred nedavnim umrlega velemilijonarja Rockefellerja. Hči bogataševega sina, miss Gladys Rockefeller. je v noči in megli izginila z doma. Odpotovala je v Baltimore,
Rooseveltova mati v Parizu
umora
Čudno zamotano in skoraj nepojmljivo nasprotujočo si sodbo je izreklo te _ dni v neki morilski razpravi sodišče v Vilm. V drugi instanci so obsodili 18-letnega mesarskega pomočnika W. Čerbovskega. ki so ga obtožili, da je v nekem spopadu v
Umetne solze
Eksperimentalna medicina je že pred časom ugotovila, da takozvani lizocim, snov, ki jo je dobiti v človeških solzah, ubija razne bacile. Po daljših poskusih je v moskovskem vseruskem zavodu za eksperimentalno medicino uspelo izdelovati posebno snov, in sicer jo tam pridobivajo iz soka zelja in hrena. Ko so z n.io obravnavali več vrst bakterij, so ugotovili, da isto tako smrtno učinkuje nanje.
Letalo za uničevanje
Glasilo angleške zračne vojne sile »Ro-yal Air Force Quarterly« govori o novi metodi za uničevanje velikih bombnikov.
Prej so veljala brza lovska letala, ki so letela skoraj dvakrat hitreje od težkih zračnih bojnih strojev, za najboljše orožje proti bombnikom. Med tem je postalo razmerje med brzino obeh vrst letal dosti neugodnejše. List pa predlaga, da bi zoper bombna letala gradili majhna, zelo lahka letala, ki bi ne imela nobenega orožja, temveč bi sama rabila za to, da bi uničevala sovražne težke aparate.
Napadalec v takšnem letalu bi imel možnost, da se pravočasno spusti s padalom na tla, preden bi treščilo v bombnik. V vsakem primeru bi šlo tudi to malo letalo na kose. List pa pravi, da bi bila tudi takšna izguba še vedno opravičljiva, kajti izguba bombnika na nasprotni strani bi bila dosti večja. Mala napadalna letala bi izdelovali X seriji in poceni,
Brioku zabodel orožniškega narednika Kendziova. Sodba ee je glasila na smrt na vešalih, ker je sodišče menilo, da šteje morilec že osemnajst let in to je spodnja starostna meja za smrtne obsodfoe na Poljskem. Morilčev rojstni dan pa ni točno znan.
Nasprotno pa je sodišče zavrnilo zahtevo po odškodnini v znesku 1 zlota, ki so jo postavili uimorjenčevi sorodniki. To zavrnitev je utemeljilo s tem, da je obtoženec — mladoleten in bi moral imeti skrbnika. Ker ga nima. mu v tej stvari ni mogoče soditi. Tako se je na smrt obsojeni mladoletni
morilec vendarle »izmazal« kazni _ enega
zlota...
Francosko prestolnico In njeno svetovno razstavo si je zadnje dni ogledala tudi mati ameriškega prezidenta Roosevelta, mrs. Rooseveltova. Na sliki jo vidimo v pomen-ku z ministrom Chautempsom in organizatorjem pariške razstave komisarjem Lab-bijem
Priprave za zračni bombardement
Poveljnik japonskega letalskega krdela daje svojim letalcem navodila, kako naj »e dvignejo e srak In napadejo kitajske postojanke pri Šanghaju
kjer se je dala skrivaj poročiti i mtetrom Deddvjem Endirgillom, majhnim nameščencem nekega posredovalnega urada.
Razen dveh ženinovih prijateljev, ki sta bila za priči, ni nihče prisostvoval tej poroki. Gladys ee je s svojim možem slučajno spoznala in se zaljubila vanj do ušes, saj je mičen, mlad moški. On se je sicer tudi zaljubil vanjo, pa se mu niti sanjnlo ni o tem, da bi mogla milijon ar jeva hči postati njegova žena. Šele po poroki je GladyB obvestila svojo družino o stvari.
Če še ne veš, zdaj izveš:
da povzroča vprašanje bivanja Mussoli-nija v Monakovem ondotnim oblastem hude preglavice. Prvotno so nameravali diktatorju oddati za stanovanje eno izmed palač Wittelsbachovrev, toda izkazalo se je, da nobena ne odgovarja zahtevam, ki jih ima Mussolini s svojim štabom. Zato je Hitler odredil, da se bo moral za čas Mus-solinljevega bivanja umakniti iz svojih vladnih prostorov bavarski min. predsednik Sietert;
da Je popolna odprava raziskovala Seveljeva, ki je pred dnevi startala z Ru-dolfovega otoka, srečno pristala na Kainer jevem otoku pri arhipelu Franca Jožefa;
da bo letos 31. decembra moral odstopiti guverner belgijske Nar. banke Louis Frank samo zato, ker bo dosegel predpisano starostno mejo 67 let;
da so prepeljale angleške železnice v letošnjem maju, ko so bile kronanske svečanosti v Londonu, 44 milijonov potnikov več nego lani v istem času;, da se je letos vpisalo v ruske ljudske in srednje šole štirikrat toliko učencev kakor v zadnjih letih pred svetovno vojno;
da znašajo angleške investicije na Kitajskem 238 (milijonov funtov šterlingrov ali 86.7®/« celokupnih investicij, medtem ko Imajo Japonci investicij za 227 milijonov funtov šterlingov aH 35.1 odstotka;
da ee bo vršil od 23. do 31. oktobra v Pragi Mozartov festival s sodelovanjem Va-clava Talieha;
da je te dni pri Guisboroughu treščil na zemljo eden največjih angleških bombnikov, pri čemer so se ubile štiri osebe;
da mora nemški državni kaneelar Hitler po zdravniškem nasvetu štediti svoj glas, zaradi če6ar je namesto njega v Niirnbpr-gu govoril proti koncu predsednik pruske vlade Goring;
da so izgubili delavci v zadnjem letu zaradi mezdnih sporov v 21 državah 30 milijonov delovnih dni. Tako poroča Mednarodni urad za delo v Ženevi;
da je predložen turškemu narodnemu predstavništvu zakonski osnutek, ki določa, da so podvrženi vojaški službi v Turčiji ne samo moški, ampak tudi ženske.
Dvanajstletna mati
V bolnišnici v Laroche-sur-Yon na Francoskem je dvanajstletna deklica povila 4 kg težkega otroka. Čeprav nje zapeljivec ni znan in ni bilo tudi nobene ovadbe, se bo državno pravdništvo pobavilo 6 to zadevo.
ljo, so opazili mehaniki na letališču, da Js iz stroja buhnil ogromen plamen. Prestrašeni so opozorili tovariše na to dejstvo. Vse je čakalo, da se bo aeroplan kakor bakla zrušil na zemljo.
Toda šefa-pilota, ki je vodil krmilo, nI zapustil pogum. Takoj je spregledal resnost položaja in videl, da bo sledila v najkrajšem času eksplozija bencinskega rezervoarja. Zato je zastavil vse sile, da bi letalo čim prej doseglo zemljo. Z glavo proti zemlji je naravnal krmilo aeroplana navzdol in v delcu sekunde je bil res že blizu tal Ko je aeroplan še tekel po letalih i sta potnika sunkovito odprla vrata leta a in skočila iz aeroplana Tudi radiotelegrafist in pomožni pilot sta se rešila z urnim skokom. Četvorici je sledil kot zadnji šef« pilot, ki so ga že bili ožgali plameni po obrazu. Na letališče so takoj prihiteli z gasilnimi pripravami, toda požara niso mogli več pogasiti. Ogenj je uničil letalo do kraja. Spričo rešitve potnikov in posadke pa je ta škoda vsekakor majhna.
Pri plavanju utonil
Direktor banke za mednarodna plačila Pierre Quesnay, zelo čislan in vpliven ft> nančnik, je po nesreči utonil pri kopanja v nekem francoskem letovišču
ANEKDOTA
Neki poznavalec Daljnega Vzhoda ee je zapletel v pogovor z dvema kitajskima študentoma. V tem pogovoru je navedel mož med drugim naslednji citat iz Konfucija: »če prelivanje krvi mrziš, tedaj moraš obžalovati celo prelito kri svojega sovražnega brata.« Eden izmed študentov je nato menil: »Veliki Konfucij je računal vsekako s smrtjo svojega sovražnika, da bi ga mogel obžalovati« Drugi študent pa je dejal: »Velikemu Konfuciju je bila poleg drugih milosti dana še ta, da ni vse svoje življenje srečal nobenega Japonca.c
VSA K DAN ENA
»Povej mii po pravici: ali si bila kaj huda, ko ti nisem včeraj v svojem avtomobilu ponudil sediža?«	(>Judge«J
Zopet se je ena oddala
Euwe proti Aljehinu
Dne 5. oktobra ee prične revanini dvoboj za šahovsko svetovno prvenstvo med Aljehinom in njegovim zmagovalcem Eu-wejem. Vseh trideset partij, ki so jima določen«, bosta odigrala na Holandskem.
Oficialno se ta turaJr na svečan način ©tvori 4. okt. v Haagu. Tam odigrata moj-Btra naslednji dan prvo partijo. Po programu bosta odigrala po osem partij v Haagu, Amsterdamu in Rofrterdamu, šest partij pa v drugih holandskih mestih, in sicer v Lei-denu, Eimdhovenu, Zwolleju, Groningenu, Haarlemu in Deiftu. Turnirju bodo prisostvovali razmi veliki mojtsri šahovske deske.
Truplo na kolesu
V	Versailletsu je neki prometni stražnik opazil kolesarja, ki je drevil v najhitrejšem diru po cesti navzdol, čudno se mu je videlo, da se mu glava maje kakor moči. Policist je kolo na zadnje ustavil in je odnesel na videz spečega kolesarja v bližnjo lekarno. Tam so ugotovili, da je mož mrtev. Med vožnjo ga je bila zadela kap in njegovo ttuplo je na gladki cesti nadaljevalo vožnjo.
Demant za blagajno
V	Idar-Obersteinu na Nemškem, ki je znan po svojih brusilnicah demantov, 60 v neki draguljarni nagli velik demant, ki^ eo ga pogrešali že trideset let. Ko je izginil, eo menili, da ga je ukradel neki nameščenec, pa tega zavoljo nedostajanja dokazov niso obsodili. Med tem je tedanji lastnik umrl in trgovino vodi njegov sin. Ko je dal te dni po tridesetih letih lokal »pet temeljito pospraviti, so našli demant med deskami za blagajno.
Spomenik maršalu Fochu
Mož, ki je okusil elektriko
če ©šine človeško telo tok, močan 2300 voltov . • •
Konferenca v Nyonu
Pogled na otvoritveno zasedanje nyonske konference. Govori predsednik zborovanja,
francoski zunanji minister Yvon Delbos
Kulturni pregled
Izpoved mladega rodu likovnikov
v nedeljo dopoldne je bila v Jakopičevem paviljonu otvorjena prva razstava Kluba neodvisnih umetnikov. Pri tej priliki je imel akad. slikar Zoran Mušič kratek govor, ki pomeni programatično izpoved mlade generacije. Iz njegovih izvajanj posnemamo: Impresionizem, ki je v težnji po prostosti ukinil konturo med predmeti, ki je proklamiral barvo, ritem, svetlobo in atmosfero za osnovne principe svoje šole ter impresijo in realizacijo njenega doživetja kot svojo nalogo, je tudi v razvoju našega likovnega ustvarjanja bolj ali manj pravilno izpolnil svojo nalogo. Ekspresionizem pa je nastopil s tendenco, da prilagodi naravo notranjemu nastrojenju umetnika samega. Ce je šla pri impresionizmu linija od te oblike k ideji, je šla pri eks-presionimu od ideje k obliki. Obe struji sta presajeni — indirektno, iz druge roke — na naša tla in v njih se meša tuje in domače, pristno in banalno, vredno in nevredno. Pri nas nimamo ne čistega impresionizma ne striktnega ekspresionizma, ker kot majhen narod nismo imeli svoje likovne tradicije, temveč smo bili odvisni od tujih šol, pri katerih pa se na žalost večkrat nismo učili, temveč smo jih samo posnemali. Se danes živimo v zablodi, aa je likovna umetnost na Slovenskem od šubicev dalje zakoreninjena v domači zemlji. Resnioa je ta, da je to le slabotna sadika, presajena k nam iz romantičnih dunajskih časov.
Toliko oboževana slovenskai Hričnost, sentimentalnost in bolehavost pogreša zdravja, ki ga nudi vsa naša zelena zemlja. Ovijali so našo zemljo v rožnati paj-čolan, v violičasto obleko so jo oblačili, obsejana je bila z lila lučjo in s spektralno barvno meglico je bila obdana, da je izgubila še tisto primarno vrednost in lepoto, ki jo ji je dal ljubi bog. Kadar se krivi bolestni izraz človeka v groteskno grimaso, takrat po navadi govorimo o simboliki in slovenskem ekspresionizmu. Trpečemu človeku pač ne bomo dodajali še grankejšega izraza, ker mu ga žalostno življenje že samo seka v obraz, če oblečemo proletarskega človeka v svetniško togo, nismo s tem pobarvali niti njegove duše niti njegovega srca, pač pa smo z rafinirano gesto in klimtovsko izmišljotino prikrili vso trdoto borbe za obstanek.
O slovenski folklori smo Informirani samo s kopo velikonočnih razglednic. Vse resnično narodno blago pa leži zakopano in neraziskano tam, kjer se je rodilo. Nikdar ni bilo potrebe, da bi kdo pokazal živec naroda v vsej njegovi realnosti, pač pa ga kažejo vedno le v svatovskih kožuhih in z nasmejanimi lici, ki jih v resničnosti tako redko srečujemo. Nima večnega praznika slovenska zemlja, naša folklora je sestavljena iz delovnih dni brez olepšave.
Kritika bi morala umetniku pomagati pri iskanju resnice. Vživeti se mora vanj in doumeti nastrojenje, iz katerega izvirajo njegova dela. Naši kritiki pa manjka poglobi j eaoost v spoznavanju bistva umetnosti same. Prepovršno se opredelujejo pojmi in sodbe. Manjka nam konstruktivne kritike. Večina tega, kar s« piše, je samo analiza in fragmentiranje, ni pa sinteza in podoživljanje umetnikovega dela.
Nikakor se ne da reči, da so bili tuji vplivi kvarni za naš razvoj, dokler so služili kot šola, a mnogo so pokvarili, ko so postali sami sebi namen. Zlasti pa so bili takrat odveč, ko so prihajali k nam skozi čisto antislikarska posredništva tujih rok, preko severa, namesto naravnost od za-pada, od koder izhaja vsa moderna umetnost. Zagovarjali bomo vsak vpliv, ki bo šola za pošteno delo, ki bo služil vzgonu in poglobitvi subjektivnega gledanja na realnost in za ustvarjanje pristnega in našega. Način našega dela ni prikrivanje resnice, pa tudi ne prednašanje naturalističnih oblik gole realnosti, temveč je intenzivno poglabljanje realnosti same s tem, da hočemo poduhovljati mrtvo snov in ji dati izraza mladostne sile in moči. Umetnik ne more delati izven perturbacij časa, v katerem živi. Vsi kulturni, socialni in duhovni vplivi se v njem zgoščeno prelivajo v notranji lik, ki ga izraža na platnu ali v glini. Zato je nemogoče, dla bi živel ločeno od celotne vizije sveta in kozmosa, v katerem se izživlja. Samo za vprašanje gre, kako visoko se bo dvignil nad empirijo in zajel širše dimenzije življenja, ki ga obdaja, kako se mu bo posrečilo, izvleči se iz vsakdanjosti, kaiko bo znal poiskati intenzivnega, globljega doživetja. V nas je novo gledanje na svet, novo stremljenje, da se ta svet pokaže v mladostnem občutju lepega in našega.
Po premieri »CaričMh Amaconk"
Premiera predelanih Parmovih »Amaconk je za nami. Bila je dobro obiskana ter je žela mnogo odobravanja, kajti sodelujoči eo se pošteno potrudili, da delu pomagajo do prodornega uspeha, kakršnega zasluži. Zasedba vlog seveda ni povsem posrečena in tudi marsikdo od igralcev in pevcev bi si bil gotovo želel drugačnega za poslenja v tej opereti. Toda ga. Balatkova se je morala ozirati na tiste moči, ki so ji bile na razpolago in sodelujoči so se z razumevanjem celoti v korist požrtvovalno poprijeli svojih partij. Predvsem je treba omeniti štiri hrabre voditeljice amaconk; go Ribičevo, ki je pevsko prednjačila, go Poličevo, ki se vživa z neukročenim temperamentom in navdušenjem v svoje vloge ter sekundantke go Kogejevo in go Smr-koljevo; vse pogumne, kadar gre za ama-conske zadeve, vse ie slabotne ženske napram moškim osvajalcem njih src. Te grofe. kneze, intendante in konec koncev — njih bodoče zakonske može eo podali gg. Gorski, Peček, Kolacio in Frelih. Nad vs?-mi pa vlada s svojimi spletkami kancelar Patjomkin (g. Zupan), ki si pridobiva zasluge za državo z navideznimi vasmi, lažnimi paradami in goljufivimi deputacijami ter utemeljuje svoje dejanje in nehanje z geslom časa: »Kaj se vse danes ne dogaja na videz«. Ne smemo prezreti izvrstne pojave carice Katarine, ki si osebno ogledu-e proelule Patiomkinove vasi. Njo je iz-borno zaigrala ga Danilova, ki naj služi s svojo jasno izgovorjavo mnogim za vzor. Mnogoteri pestri, novi kostumi tako solistov kot zbora in baleta (ki je bil prav mi-Čen v vseh nastopih) so z lepim dekorom vred dali dobro naštudirani predstavi pod gla?b. vodstvom g. Neffata še prav poseben blesk.
Vprizoritev predelanih >Amazonk« je ro-
dila neizbežne komentarje, ali je bila predelava potrebna in je-li upravičena. Ne dvomim, da je starejši generaciji ta opereta v lepem spominu od takrat, ko eo časi stavili pri nas drugačne zahteve na taka dela, ki so ee takrat tudi presojala z drugačnimi merili. Prepričan sem, da bi marsikoga izmed starejših izvirnik danes razočaral. Kajti g. Balatka je prav spretno spravil današnji šlagerski ritem v Parmo-vo glasbo, s prekomponiranjem obilnega melodičnega materiala pa ee je kar v re-vijski opereti ni običajno) vendar približal opsreti starejšega datuma, kar je libretu le v prid. Če se mi zdi instrumenta-cija deloma prebučna in mi uho zaželi recimo v uverturi, ki je obširen potpuri, po mestu, kjer bi se uho prijetno odpočilo ob intimnejših zvokih, j'3 to končno moj osebni okus. Zato pa poslušajte n. pr. znani marš >Mladi vojaki«, ki uvaja tretje dejanje, kako krepko se razvija od skromnih Parmovih začetkov do strumne koračnice. Pa še mnogo drugih t<ujnih muzikalnih točk v sedanjem delu. Zato kar odkrito priznam, da mi je glasbena plat novih »Amaconk«: ljubša od dejanja samega, ki se ne da odtujiti bistvenemu razpletu dogodkov v izvirniku. Temu pa primanjkuje stopnjevanja v komiki! Z vpletom novih ličnosti je ga. Balatkova dosegla vsaj v tretjem dejanju mnogo situacijska komike, ki ne prizanaša niti Društvu narodov! Zato pa bi bil delu v prid manj dolgovezen razvoj dogodkov v prvem dejanju.
V primeri z nekaterimi operetami, ki smo jih čuli v poslednjih letih, so »Cariči-ne Amaconk?«« solidno glasbeno delo, ki bo vsakomur nudilo z bogato glasbo in v sedanji izvedbi ter inecenaciji obilo užitka in zabave. In posrečilo se bo morda, na ta način rešiti nekaj Parmove glasbe, ki po. zabljenja pač ne zasluži!	p a
P. S.
O R T
Pregled po prvem razredu
Dve prvenstveni nedelji ima za seboj naš prvi razred. V teh dveh nedeljah se je že nanizalo nekoliko dogodkov, da kaže o njih spregovoriti. Za te klube so njihove točke prav tako važne kot za ligaške klube njihove. Z enako srditostjo gre borba za pike v našem prvem razredu kot v državnem prvenstvu za ligaške. In ambicije, čeprav potisnjene v skromnejše meje, v celoti prav nič ne zaostajajo za onimi, ki jih razodeva naš nogomet preko svojega predstavnika v ligi.
Zadnja nedelja je s svojim neprijetnim vremenom težko prizadela tudi prvorazredne klube. Od vsepovsod so prišla poročila, da je dež prireditve pokvaril. Slišijo se tudi apeli na LNP, naj bi ta zaradi zdravja igralcev preprečil tekme ob nalivih. Kakor da ne bi imel LNP drugega opravila, kot da se vsako nedeljo zjutraj, v najlepši obleki seveda, odpravi od igrišča do igrišča in pokroviteljsko razsoja o primernosti ali neprimernosti vremenskih prilik in neprilik. No, naj imajo tudi naivneži svoje veselje.
O rezultatih nedeljskih tekem je bilo govora v naši ponedeljski številki. Klubi so se po teh in prejšnjih rezultatih že lepo razvrstili v treh tablicah treh skupin pod-saveznega razreda. Ljubljanska skupina strumno odvija svoj spored, tudi v celjski skupini so še nekako na tekočem, čeprav ima večina klubov samo po eno tekmo. V mariborski skupini pa so že z dvema tekmama v zaostanku, morda bo konec sezone, že v začetku zime, boljše vreme, ko bodo zamujeno nadoknadili!
Razvrstitev klubov bi bila do prihodnje nfedelje taka:
Celjska skupina Celje	2 2 0 0 7: 4 4
Amater	l 1 0 0 11: 0 2
Olimp	10 0 1 3: 4 0
Atletiki	10 0 1 1: 3 0
Trbovlje	10 0 1 0:11 0
Ljubljanska skupina Hermes	2 2 0 0 4:2 4
Jadran	2 2 0 0 6:3 4
Kranj	2 1 1 0 3:1 3
Svoboda	2 1 1 0 6:3 3
Reka	2 1 0 1 3:3 2
Bratstvo	2 0 0 2 3:5 0
Slovan	2 0 0 2 3:7 0
Mars	2 0 0 2 1:5 0
Mariborska skupina železničar	2 2 0 0 8:2 4
Mura	1 1 0 0 3:2 2
Rapid	2 1 0 1 7:7 2
Maribor	2 0 0 2 5:9 0
Gradjanski SK	1 0 0 1 1:4 0
čakovečki SK	----— —
Spored prihodnje nedelje je: Atletiki— Trbovlje, Amater—Olimp. — Reka—Hermes, Jadran—Slovan, Kranj—Bratstvo, Svoboda—Mars. — Maribor—Gradjanski,
Rapid—Mura, ČSK—železničar. O. C. *
Prvenstveno tabelo v ligi, ki smo jo objavili v ponedeljkovi številki »Jutra«, pa je treba na zadnjih šestih mestih popraviti takole:
5.	Bask	3 1 0 2 2: 3 2
6.	Concordia	3 1 0 2 7:11 2
7.	Slavija	3 1 0 2 3: 5 2
8.	in 9. Jugoslavija 3 1 0 2 2: 4 2 Ljubljana	3 1 0 2 4: 8 2
10. Jedinstvo	S 1 0 2 1: 8 2
Plodno ddovanje SK Litije
SK Litija je med najbolj agflnimi litijskimi društvi. Zdaj, ko se bliža Jesen, Je ustanovil tudi lastno dramatsfko sekcijo. Predilniška direkcija Je dala našim športnikom na razpolago dvorano na Stavbah. Gledališki odsek vodi priljubljeni društveni delavec g. Darko Brili Otvoritvena predstava bo veseloigra »Zakonci stavkajo.. .<
Tudi na Igrišču v Svarčevl hoeti Je vsak dan živahno. Dvakrat na teden pride trenirat rnianj ljubljanski nogometaš-trener g. Makovec Rudi, član I. moštva SK Ljubljane. Naši nogometaši kažejo že viden napredek.
Na balkanskih igrah v Bukarešti Je zastopana tudi SK Litija po svojem nade-budem članu g. Jančarju Stanetu, ki je tekel 42 km. Jančar Je že večkrat sodeloval na maratonskih tekih in je tudi ta pot storil svojo dolžnost. (Plasiral se Je na 9. mesto kot edini Jugosloven, ki je vztrajal do konca. Op. ur.). Ravno zaradi njegovega vzgleda imamo pri nas že več novih dolgoprogašev.
Naši nogometniki so se nad vse imenitno odrezali na klubovem športnem dnevu. Juniorji SK Litije bo zmagali pri dopoldanski tekmi nad trboveljskimi gosti s 5:1. Popoldan je bil pokalni turnir med SK Litijo proti Amaterju iz Trbovelj. Rezultat 4:3 aa Litijo Drugi spopad se je vršil med Svobodo in Slavijo, obema iz Ljubljane. Zmagala je Svoboda z visokim rezultatom 7:2. Finalna tekma med Svobodo in domačini je bila neodločena z 1:1. Litijski nogometniki so v svoji šar-mantnosti kljub neodločenemu rezultatu poklonili krasen pokal ljubljanskim gostom.
Mimo nogometnega turnirja Je bdi na programu tudi lahKoatletski spored. Sodelovali so tudi zunanji atleti. Večino prvih mest so zasedli člani SK Litije. Po končanem tekmovanju se Je vršila v pre-dilniški dvorani športna zabava, v odmoru je razdelil naš športni voditelj g. Drago
TanSaa 86 diplom emagoveloesa
ga lahkoatletskegm mitinga.
V poslednjem času bo a naJB »pc«tidhl nabavili spet nehaj norega inventarja Uredili pa so al tudi prepotrebno društveno ročno lekarno, za katero Je poudaril vsem našim društvom zelo naklonjeni apotekar g. Hinko BrfB ves lekarniški materijal. SK Litija bo Imela dovolj gradiva za občni zbor začetkom prihodnjega meseca. Bilanca bo pokazala, da so voditelji naših športnikov pod marljivim vodstvom g. Toneta Jeinikarja med najbolj sposobnimi društvenimi organizatorji.
Posebnost v našem družabnem življenju bo družabni večer, ki ga pripravljajo športniki za 2. oktobra. Bogat in pester spored, med drugim bosta nastopila iz ljubljanskega radija znana Jožek in Ježek bo gotovo zadovoljil vse.
SK LJubljana. Danes ob 16 strogo obvezen trening ligine skupine. Juniorska skupina tj. igralci do 20-let, trenira v sredo in petek.
Prvi protest v državnem prvenstvu. Beograjska »Politika« piše, da se Je uprava SK Jugoslavije še v nedeljo zvečer brzojavno pritožila JNS zaradi verifikacije nedeljske tekme z BSKom, ki se je končala s 3:0 v njegovo korist. Jugoslavija utemeljuje svoj protest s tem, da je srednji krilec BSKa Stevovič podpisal pogodbe za dva francoska kluba in Je bil torej do pred kratkim še profesional. Zaradi prijave za dva kluba ga je francoska nogometna zveza izključila iz obeh klubov ln kaznovala z enoletnim suspendiranjem. Jugoslavija smatra, da Stevovič niti kot član francoske nogometne zveze, še manj pa kot diskvalificirani profesionalni nogometaš nI mogel nastopiti v državnem prvenstveni tekmi za katerikoli naš amaterski klub. — Zadeva s Stevovičem je vsekakor precej zagonetna in vredna temeljitega razčiščenja, toda prepričani smo obenem, da je BSK najbrže že v naprej pripravil vse za takšen napad in bo Jugoslavija le težko prodrla s svojim protestom. Naj se ta afera zasuče tako ali tako, moralno prav ima gotovo Jugoslavija!
Lep pevski praznik v Litiji
Zlati jubilej »Lipe" je bil proslavljen z učinkovitim
koncertom
Litija, 13. septembra.
Na zlati jubilej se je litijska »Lipa« prav pridno pripravila in znova utrdila svoj stari sloves med podeželskimi pevskimi društvi. Svoj praznik je združila s sedemdesetletnico svojega dolgoletnega pevovodje in skladatelja g. Petra Jereba, Se aktivnega občinskega tajnika občine velika Litija. Spored proslave dvojnega jubileja je bil na zunaj zelo skromen, toda naznotraj prav prisrčen. Brez baklade na predvečer proslave, brez počaščenja spomina mrtvih na pokopališču in brez podoknice kumici so se v nedeljo popoldne zbrali litijski pevci in njihovi številni prijatelji v prijetnh prostorih Sokolskega doma in slavili spomin živili in njihovega dela za pevsko izobrazbo naroda.
Pevska družina »Lipe« Šteje dobrih in prožnih štirideset grl, ki so pod spretnim vodstvom g. Rojca, ravnatelja meščanske šole, zapeli na slavnostnem koncertu dve skladbi dovršeno in lepo. Sledil je nastop šmarskega »Zvona«; ta je našel v svojem pevovodji g. Kovačiču doslednega kovača, ki zna iz svojih pevcev poiskati poslednjo trohico glasu in jo vliti v celoto, ki poslušalce navduši, škoda, da je bila izbera pesmi premalo kritična. Ne sodi vsaka stvar na koncertni oder. Kmetsko pevsko društvo iz Sneberjev pri Ljubljani je komaj ustvarjena pevska četica, ki je pa pod vodstvom svojega pevovodje g. Baloha nastopila tako častno in dovršeno, da je morala na splošno in neugnano zahtevo ponoviti: »Se davno mrači« ... Da, tako se poje in vzgaja pevsko društvo! Slovenski vokalni kvintet je imel tokrat v Litiji svoj dan. Pri koncertu je odpel tri pesmice, Jerebovi »Pisemce« in »Pelin-rožo« ter Adamičevo »Završki fantje« tako dovršeno in prepričevalno, da ga občinstvo kar ni hotelo pustiti z odra. Moral je dodajati še in še in poslušalci bi pri njegovem petju vztrajali brez jedi in pijače ure in ure. Kvintetov odlični pevski glas gre danes po vsej domovini in napolni gotovo v vsakem kraju koncertno dvorano do zadnjega kotička.
Več pevskih zborov je zaradi slabega vremena v zadnjem trenutku odreklo udeležbo. Prav pogrešali smo Trboveljčanov in Zagorjanov, ki so sicer redni obiskovalci litijskih prireditev. Tokrat pa jim bo Litija gotovo malo zamerila. Za zadnjo točko
slavnostnega koncerta so nastopili združeni moški zbori pod vodstvom g. Rojca in zapeli prav lepo Jerebovo »O kresu«, škoda, da ni mogoče večkrat prirediti na deželi takih množinskih nastopov, ki bi dvignili pevsko zavest prav visoko.
Seveda bi slavnost ne bila slavnosrt, če ne bi govorniki slavili i »Lipe« i jubilanta g. J sreba za njune odlične zasluge. Huba^ dova pevska župa Je obema čestitala po svojem predsedniku g. dr. šviglju, ki Je v dovršenem govoru očrtal obojni pomen in izrekel iskrene častitke obema. »Lipa« je prejela od župe lovorov venec, g. Jereb pa lep šopek nageljnov in knjižni poklon v obliki izdaje njegovih skladb. Močna de-putacija »Glasbene Matice« je poklonila »Lipi« sliko svojega pevskega zbora, g. Jerebu pa šopek. V imenu šmarskega »Zvona« je jubilanta pozdravil in jima čestital g. Ferdo Tomazin, navdušeni in idealni pevski oče svoje preljube dolinice, ki zna vedno pravo pogoditi. Za Sneberčane je izrekel čestitke njihov predsednik, ki more zaradi svojega iskrenega nastopa vedno računati, da ga bodo Litijani podprli, kadar bo treba.
Med številnimi gosti smo opazili sreskega načelnika g. dr. Gregorina z gospo, litijskega župana g. Hinka Lebingerja in druge, med katerimi omenjamo g. Staro-vašnika, ki je bil nekdaj sam navdušen pevec »Lipe« in pa ustanovitelja »Lipe«, njenega še danes svežega prvega tenorista g. Srečka Kokliča, ki je do nedavna še aktivno prepeval z »Lipo« pri vseh veselih, resnih in žalostnih prilikah. Morda je tudi on zaslužil kakršnokoli odliko ob redkem družabnem jubileju.
Slabo vreme ni moglo pokvariti slavnostnega razpoloženja številnega občinstva, ki se je polagoma razšlo šele proti jutru. To razpoloženje je izredno dvignil drugi sestavni del litijske »Lipe«, to je njegov odlični salonski orkester, ki šteje menda kar 16 mož in igra tako dovršeno, kakor se na deželi prav redko sliši. Pri orkestru sodeluje še danes g. Jereb, kar je živa priča njegovega trdnega zdravja in neomajnega navdušenja za podrobno prosvetno deio med narodom. To je zgled, ki naj bi vnel mladino in jo pri vedel med aktivne pevce in godbenike. Bil je lep praznik in »Lipi« ponovno častltamo.	A. L.
Smrtna nesreča trgovca z lesom
Maribor, 13. septembra.
Usodna nesreča se je pripetila lesnemu trgovcu Milošu Skačeju Iz Sv. Lovrenca na Pohorju. Z motornim kolesom se je vozil proti Slovenjgradcu. Na banovinski cesti med Dravogradom in Slovenjgradcem mu je pri Sv. Jedrti privozil nasproti voz, ki se je ob ostrem ovinku znašel pred njim. Skačej je hotel voz obiti, pri tem pa Je zavozil preveč na levo in zašel v kup gramoza ob robu ceste. Ker je vozil s precejšnjo brzino, ni mogel več obvladati kolesa in ga je vrglo v cestni Jarek, kjer je obležal ves v krvi. Nezavestnega in s hudimi poškodbami ga Je voznik naložil na voz. Skačeja so prepeljali v slovenjgraško bolnišnico, kjer je navzlic vsem prizadevanjem zdravnikov podlegel. Zapustil je ženo in dva otroka. Njegova smrt je zbudila toplo sočutje z bridko prizadeto rodbino.
šahisti gredo tekmovat v Trbovlje
LJubljana, 13. septembra.
V nedeljo Je imel v društvenem lokalu pri Lovšinu odbor Slovenske šahovske zveze svojo redno sejo, ki sta se je udeležila tudi predsednik in tajnik š. K. Trbovlje. Spored je bil osredotočen na zvezino prireditev dne 26. t. m. v Trbovljah, ki naj poda dokaz tesnega sodelovanja med Zvezo in klubi.
Ob priliki desetletnega obstoja trboveljskega šahovskega khiiba je Zveza razpisala pokalni brzoturnir in v to svrho nabavila prehodni pokal, ki preide v trajno last onega kluba, ki oi bo trikrat zapore-
doma ali petkrat v presledkih priboril pokal za eno leto. Vsak klub, ki se bo prijavil k turnirju, sme nastopiti na 8 deskah z 10 igralci, to je z 2 rezervami, tako da se igralci lahko izmenjavajo. V poštev prihajajo za tisti klub verificirani igralci. Za nadaljna tekmovanja določi kraj in podrobnosti vsakoletni občni zbor članstva Zveze. Vsak klub naj prinese seboj 8 šahovnic in naj prispeva vsaj enega reditelja. Tempo turnirja bo: prvih 10 potez po 5", prav tako končnice po 20 minutah igre po 5", vmes pa po 10''. V razsodišču je vodja turnirja, tajnik Zveze in oba reditelja prizadetih' klubov. Poleg pokalnega zmagovalca dobita nagrade oba kluba, ki si bosta priborila H. in ni. mesto, klub, ki bo na IV. mestu, pa dobi od Zveze priznanje v obliki diplome.
SOKOL
Vaditeljsk| zbor Sokola Ljubljana - Šiška
obvešča članstvo, naraščaj in deco, da se prične od 12. t. m. redna telovadila v telovadnici našega doina o naslednjem urniku: člani: torek in četrtek od 20.15 do 21.30; moški naraščaj torek in četrtek od 19 do 20 ure. moš. deca torek in četrtek od 17.45 do 18.45 ure: članice; ponedeljek in srelo od 20. do 21. ure. žen. naraščaj poneleljek in sredo od 19. do 20. ure, žen. deca ponedeljek in sredo od 17.45 do 18.45. Vpisovanje je pri redni telovadbi posameznih oddelkov do 15. oktobra. Zdravo! Va-diteljski zbor.
Sokolskemu društvu Ljubljana III. za Bežigradom so darovali za Danilov sklad namesto venca na grob blagopoknjnega brata staroste. Danila Šaplje: dr. Marušič Drago, minister v p. in senator 500. Avsec Pve-tovid, trgovec 100, Anita in Ferdo Acoetto 100, Slavica in Alojzij Urbančič 100 din.
Kupujte domače blago! __
Iz Julijske Krajine
Nove hranilnice
v likvidaciji
V	avgustu bo bili v rimskem uradnen* listu objavljeni odloki, s katerimi so oblasti odredile likvidacijo treh hranilni« in posojilnic v Istri ter jim imenovalo likvidacijske komisarje in nadzorne odbore. Kakor je znano, je bilo lani vse kreditno gospodarstvo v Italiji postavljeno pod nadzorstvo države, odnosno rimske 'emisijske banke, katere guverner Je dobil tudi zelo široka pooblastila za razpust, oziroma odreditev likvidacije vseh onih zavodov, kt po njegovi sodbi ne ti mogli izpolnjevati svojih obveznosti bres večje škode za obče narodno gospodarstva Po odredbi guver-. nerja emisijskega savoda Je bilo. na tak način ukinjenih že več posojilnic in hranilnic tudi v Julijeki krajini
Omenjeni poslednji odloki so WH lsdauf ca hranilnici in posojilnici v Kortah pri Izoli in t Roču ter sa Kat. kmečko posojilnico t Rovin ju. Pri zavodu v Kortah eo bili imenovani za komisarja Ruggero Pozzar (Požar), za člane nadzornega odbora pa Matej Moratto, Andrej MedoS in Matej Coro-nioa, v RoSu Lucijan Massalin, odnosno Anton Ouattrocchi, Franjo Coesi (Kosič) in Franjo Krulčič, v Rovinju pa Josip Campo-ni za komisarja in za nadzorni odbor Ivan Rainieri (Rajner), Jakob Roswi (Ruiič) in Jakob Viskovič
Kmečka hranilnica ln posojilnica v Smi-helu, ki jo je tako nesrečno vodil bivži trgovec Josip Biščak is Narina, je v likvidaciji že od 15. maja letos. Njen likvidacijski komisar Je tržaški fašistični prvak dr. Tag-liaferro, v nadzornem odboru pa bo bili doslej postojnski hotelir Albert Merlo, Ivan Romani (Roman) in Miroslav Strener, ki je bil te dni odstavljen, za njegovega nasledili ka pa je bil imenovan postojnski notar dr. Viktor Miglioretti.
Drobne vesti
Nov! grobovi. V Tre tu je umrl za pljuS-nioo kapetan tnrovske mornarice Matej Bo-16 iz znane družine v Rojanu. Preminuli so nadalje 28-letni Albert Bolčič. 78-let Btara Josipina Godina, 63-letn.a Katerina Sedmak —Stoka in 74-letni Franc Gerdol.
V	Gorici eo policijski ongani preteklo nedeljo aretirali 30-letnega Franceta Kome-lja. Razlog aretacije še ni znan.
Na meji eo karabinerji aretirali 22-letne-ga Karla Cermelja. Ob pričetku italijansko-abesineke vojne je zbežal h države. Domo-tožje ga je sedaj privedlo nazaj. CermelJ se nahaja v goriških zaporih.
V	tolminskih gorah so obmejni miličniki aretirali Santa Colossettija in Mdrija Del-ponta iz Rude pri Vidmu, ki sta baje nameravala zbežati če^ mejo.
Spomenik cesarja Maksimlljana, ki bo ga že pred leti odstranili % glavnega trga v Krminu, eo sedaj za mai denar prodali goriški občinski upravi, ki ga je podarila goriškemu nnrzeiu (Museo della Redenzionfe). Pod spomenik so postavili tale napis: »Spomenik Maksimiljana I — S krmmskega trga ga je odstranilo odrešenje. Tu ga hoče fašistična in imperialna Italija ohraniti kot vojno trofejo in zgodovinski epominek«.
Žrtve granat. V Logu nad Kanalom eta našla 16-letni Leopold" Samec in 18-letni France Stanič granato večjega kalibra. Ko sta jo poskusila razstaviti, je eksplodirala. Samec je bil ubit, njegov tovariš nevarno ranjen. V Sovodnjah je enako usoda doletela 24-letnega Ivana Cijana, ki ga je granata prav tako popolnoma raztrgala. Konstantina Trpina h Vrtojbe. Ivana Uršiča od Sv. Duha na Ba.njški planoti in 14-letneffa Josipa Legišo iz Mavhinj bo granate pri eksploziji le poškodovale.
Poveljnik soške divizije general Josip Tel-lera je bil premeščen v Libijo, kjer bo poveljeval diviziji »Sabrati«.
V	Tržiču bodo, kakor poročajo trSaSki listi, blizu delavske kolonije v kratkem pričeli graditi veliko, moderno opremljeno vojašnico.
Občinska uprava t Rihemherku je te dni
prti goriški mestni hranilnici najela posojilo v znsskn 44.000 lir. Goriški pokrajinski svet je posojilo že odobril.
V	Renčah je bil Josip 01iv?ro imenovan za komisarja tamkajšnje krajevne fašistične organizacije. Razmere v tej edinici so bile že nekaj časa neurejene in si Je tudi dosedanji komisar Ruggero Malacrea zaman prizadeval, da bi v organizaciji napravil red.
V	Trstu Be Je pretekli torek smrtno ponesrečil 50 let stari zidar Marij Gabrijelčič. S strehe neke petnadstropne hiše je padel na dvorišče in $e pri priči ubil.
Pri Sv. Križu nad Trstom se je pred dnevi smrtno ponesrečil 80-1 etni Ivan Tence. Starček je stopil tam preko železniške proge, baš ko je po njej pridrvel potniški vlak. Stroj ga je zagrabil in ve? metrov dalje vstran treščil v kamenje. Tence je nekaj
RADIO
Podroben program ljubljanske In vseh evropskih radijskih postaj dobite v vodilni in bogato ilustriran! slovenski radijski reviji »Naš V a I«. — Mesečna naročnina samo 12 din. Naroča se orl upravi v Ljubljani, Knafljeva nlica 5.
Sreda, 15. septembra.
Ljubljana. 12: Plošč? po željah. — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Vojaške godbe igrajo (plošče). — 14: Vreme, borza. — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura: Mesečni kulturni pregled.
—	19.50: Šah. — 20: Iz otroška sobe (plošče). — 20.10: Mladinska ura (prof. Miroslav Adlešič). — 20.30: Koncert. Sodelujejo violinska virtuozinja ga. Fanika Brand-lova in radijski orkester. — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Radijski orkester.
Beograd: 17.20: Pevski koncert in plošče. 20: Orkestralna glasba. — 21: Humor. — 22.20: Lahka glasba. — Zagreb 20: Plošče.
—	20.30: Prenos iz Ljubljane. — 22.20: Ples. — Praga 19.30: Slike z lova. — 20.25: Simfonični koncert. — 22.20: Lahka glasba. Varšava 19: Plošče. — 20: Poljski plesi. — 21: Chopiinove klavirske glasbe. — 22.00: Lahka godba. — Dunaj 12: Koncert orkestra. — lfi.05: Plošče. — 17.30: Sodobni avstrijski skladatelji. — 19.20: Koncert dunajskih simfonikov. — 20.40: »V baru«. — 21.40: Pesmi. — 22.20: Dunajska glasba.
—	23: Nadaljevanj? koncerta. — Berlin 19.15: Instrumentalni kabaret. — 20.10: Finale priljubljenih operet. — 22.30: Plesna muzika. — Miinchen 19: Zabaven program.
—	21.30: Havdn: Poslovilna fantazija. — 22.30: Kakor Stutlgart. — Stuttgart: 19: Vedra glasta. — 21.15: Brevir za samotarja, 22.30; Plesni orkeeUi
Rafael Sabatinit
63
MORSKI KRAGULJ
Gusarski roman
Tako je molče čakal, d>a ga pokličejo pred Asa-Bovo obličje. Ko je pa Ali prišel z naznanilom o paševam prihodu, je vstopil Asad tik za njim. V svoji nestrpnosti je hotel meutegoma govoriti s Sakr el Bahrom.
Prerokov mir bodi s teboj, moj sin,« ga je po-ssdravil.
»In s teboj, o gospodar. Mojia uboga hiša se čuti počaščeno,« je z globokim priklonom odvrnil Sakr ©1 Bahr. Nato je mahnil Ali ju z roko, naj odide.
»Prosnjik prihajam k tebi,« je izpregovoril As^d.
»Prošnjik — ti? Nimam volje, ki ne bi bila odmev tvojih želja, o gospodar.«
»V naglici prihajam,« je paša nadaljeval, in prežeče oči so mu zdrknile mimo Sakr el Bahra ter se zasvetile, ko so opazile Rozamundo. »Kaikor mlad ljubimec prihajam; vsi čuti me vlečejo k nji, ki jo iščem — k temu franikovskemu biseru tvoje zadnje odprave. Ko se je prasec T šamani praznih rok vrnil s semnja, sem bil daleč od Kazbe; ko sem pa prišel in zvedel, da ni izvršil mojega povelja, sem skoraj zajokal od žalosti. Bal sem se, da je ne bi bil kupil kak sudanski trgovec in odpotoval z
njo. Toda AUSab bodi blagoslovljen, kupec si bil ti, in to me je potolažilo, saj vetrn, da mi jo prepustiš, o sin.«
Paša je govoril taiko prepričano, da Oliver ni vedel, kako naj izbira besede.
»Nadomestim ti izgubo,« je Asad nadaljeval, »dia, v odškodnin© ti navržem še pet sto filipov. Reci, da privoliš, zakaj strce mi gori od nestrpnosti.«
»Kjer gre za to žensko, md je nestrpnost predobro razumljiva,« je umerjeno odvrnil Sakr el Bahr. »Pet neskončnih let me je glodalo hrepenjenje po nji. Samo zaardi nje sem tvegal nevarno pot na Angleško. Tega nisi vedeli, Asad drugače ne bi — «
»Fha,« mu je paša segel v besedo, rojen si za trgovca. Nihče se ne more kosati s teboj v zvijači, Sakr el Ba.hr. Prav, prav! Sam določi ceno; izrabi mojo nestrpnost, da prideva hitreje do kraja.«
»Za dobiček, ne gre o gosipodar. Ta sužnja ni na
prodaj.«
Kakor obnemel je Asad zatmežikal vanj, in bleda rdečica mu je oživela veliki obraz. »Ni... ni na prodaj?« je osuplo za jecljal.
»Ne, pa da mi ponudiš zanjo svoj paša/lik,« je bil slovesni odgovor. »Drugače terjaj vse, kar koli je mojega; ni je reči, ki je ne bi z veseljem položil pred tebe v dokaz svoje zvestobe in ljubezni«
»A jaz ne terjam ničesar drugega! Samo to sužnjo hočem.«
»Tedaj se zatečem k tvoji milosti,« je odvrnil
Oliver, .»tn .te .zaklinjam, da uprl oči v kaj drugega.«
Asadovo čelo se je nagrbančilo. Vrged je glavo nazaj: »Odbijaš mi jo?«
»Na žalost ti jo moram odbiti,« je rekel Saikr el Bahr. Molk je zavladal med njima. Čez nekaj časa je rekel Asad z mirom, ki je čudno nasprotoval njegovemu mrkemu izrazu: »Razumem, razumem! Za Fenzilejdnimi besedami se skriva torej le več, nego sem misdil. Preudari, Sakr el Bahr, pretehtaj, kaj tvegaš. Spomni se dobrot, ki so jih te reke kopičile nate. Nihče razen mene ni višji od tebe v Alžiru. Ali boš res tako nehvaležen, da mi odbiješ prvo prošnjo, ki sem jo izrekel? Resnično, prav pravi pisanje: človek je nehvaležen!«
»Oh, če bi ti mogel povedati, oh, če bi vedeli, koliko mi pomeni ta ženska —« je začel Safcr el Bahr »Niti ne vem niti mi ni mar,« mu je Asad jezno segel v besedo. »Proti moji volji bi morala biti lažja od peresca.« Nato je položil gusairjiu roko na široko ramo: »Daj, sin, moja ljubezen je volnja pozabiti tvoje upiranje.«
»Bodi še vellkodušnejši, o Asad, in pozabi, da si kdaj terjal to žensko od mene.«
»Kaj?! še vedno se braniš?« Glas, ki se je pravkar dobrikal, je spet trdo in rezko zazveneL Koliko časa misliš natezati moje trpljenje? Kakor sem te pobral iz blata, tako te lahko iznova pahnem vanj.«
»Vse to moreš,« je pritrdil Sakr ei Bahr, »in če ti jo vendar odbijem, lahko po tem presodiš tehtnost mojih razlogov. Asad, bodi milostijiv ...«
»Ali naj jo vzamem s silo, tebi na MjuJb?« je paša zarjovel.
Sakr el Bahr se je vzravnaj. Vrgel je gfauvo nazaj in čvrsto pogledal paši v oči: »Dokler živim, tudi tega ne boš storil.«
»Nezvesti, uporni pes, ali se ml hočeš postaviti po robu--meni?«
»Allaiha prosim, naj ti ne dft, da bi se pokazal tako nevelik»dušnega in prisilil svojega slugo k dejanju, ld je tolikanj mrako njegovemu srcu.«
»To je tvoja zadnja beseda?« je zakllcal pa& »Tedaj gorje ti!« S to grožnjo je naglo odšel.
Sakr el Bahr je skomignil z rameni, se obrnil in srečal Rozaimundine oči, ki so napeto, z izrazom, ki ga ni razumel, visele na njem. Ker tega pogleda ni mogel vzdržati, se je spet odvrnil. Obup mu je legel na srce; šele zdaj je spoznal strahoto, ki jo je bil storil ,in se zavedel, da ljubezen v njem ni mrtva, zakaj drugače mu misel, dia naj bo Rozamunda A sadov plen, ne bi bila povzročila tolikšnih muk.
Jasno in krepko je njen glas presekal gusarje-vo samomučilno zatopljenost.
»Zakaj si mu odibil?«
Osupel, v grozi, se je okrenil: »Kaj si razumela?«
»Dovodj, da vem, kaj je hotel. Zakaj si mu odbil?«
Stopil je ob njeno stran in jo z viška pogledal: »Zaikaj vprašaš?«
Beseda 1 Dia, davek 3 Din. ca šifro ali dajanje naslova 6 Din. Najmanjši znese.k 17 Din.
Poslovodjo
veJj« podružnic* na leteli.
samskega, i popolnim ina njem mamif-iltiire. Speče rije, galanterij* ln telei nine prikupnega, t neopo rečno preteklostjo, imoine ga položiti kavcljOj *prej mem takoj ali najpozneje do 1. oktobra t. I P»nu ibe s točno navedbo dosedanje ga službovanja na ogl. odd. Jutra pod »Vesten pošlo vodja«.
22593 1
4 čevljarske
pomočnike
dobro izvežbane, sprejme Ivan Medmeš, Nevlje. Kam sik.	23019-<1
Sposobno frizerko
!č?e frizerska salon za vse or.dulaeije. za takoj. Naj se javi na naslov: Bogdan Cučkovič, frizerski salon, Tivat, Boka Kotorska.
23036-1
Frizerskega
pomočnik*
prvovrstnega sprejme mizarstvo za notranjo opremo Ličen, Celovška SOS pri remM.
23051-1 Kot hišnika
sprejmem »talnega nameščenca za malo hišo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra »Lepo stanovanjec.
230434
Frizerko
prvovrstno moj za železno
in no možnosti vodno ondu-laoijo išče F. Krištof, frizer, Karlovac.
23048-1
Sposobne uradnike
e popolno srednješolsko izobrazbo in znanjem jezikov iščemo za zunanjo in notranjo službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zavarovalnica«.
230M->1
Modistinjo
iščem za Zagreb. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ►Zmožna«.
290384
Tekača
sprejme Slatnar. Levfeva 8.
s&m-i
Vsaka beseda 50 par, davek 3 Din, z« šifro ali dajanje naslova 5 Din; najmanjši znesek 12 Din.
Prodajalka
stara 30 let, izničena v trgovini z mešanim blagom, pridna ,poštena ter dobra račnnarica želi zaposlitve. Gre tudi v slaščičarno ali kot blagajničarka. Naslov v vseh posloval. Jutra.
23000-2
flffi IjASI
Dekle
vešča pomaganja v Vožnji, iščp službe, najrajši v mestu Ljubljani. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
23039-2
Vrtnar
samostojen, neoženjen, — v svoji stroki dobro verziran, išče stalno službo za takoj. Ponudbe, na ogl odd. Jutra pod »Vrtnar 77«.
23038-2
Dekle
išf-e službe b>4-r; kot pomoč v kuhinji ali za pospravljanje pri gospodi. Najrajši v Ljubljani. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
23040-2
Poiik
Seseda 1 Dtn davek 9 Dir. u Jlfro tU lajanje «*»!•»» 9 Din. N»jm»njil u«mI 17 Dia.
Francoščino, nemščino in klavir
privatno poučuje odrasle in šolsko mladino Aneta Potočnik, strokovno diplomirana. — Cena zmerna. Večletna učna praksa. Prijave dnevno od 10.—17. Tržaška cesta 3/1.
2C770-4
Prodam
Beseda 1 £fcn davek 3 Dm ta Šifro ali lajanje naslov* 5 Din. NajmanjSi tneeek 17 Din.
Fijaker
aH steierwagen 8 streho dobro ohranjen kupim. Točen opis in najnižjo ceno poslati na Adam Russ, r. f, Odžak, Novi-grad, Bosna.
22808-6
Obla čila
Beseda 1 Din. lave* 3 Uin. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši ineeek 17 Din.
Moški štofi
trpežni polvolneni od Din 55.-, volneni športni od 110.-naprej. Velika izbira pri
Goričar Sv. Petra cesta 29.
2298443
Avto, moto
Be»eda 1 Dm la»ek 8 Du». ia Sifr« iti lajanj« naslov* 5 Din. NajmanjSi tne««k 17 Din.
Luksuzni avto
štiri sede žen, »Opel«, popolnoma nov, proda »Hotel Mariborski dvor«, Maribor.
2397940
Motor
znamke NSU 500 ccm, popolnoma nov, naprodaj. — Pire, Jugoluti, d. z o. z., Ljubljana VII.
23002-10
G. Xk. Rothman:
VRTISMRČEK in ŠILONGSKA
Nove pustolovščine
Zdaj drsaje, zdaj plavaje po zraku, drevim skozi vse mesto, kakor da bi me zlodej nosil. Kakšno ponižanje! Vsak se mi smeje! Na srečo se voz menda bliža cilju, kajti vožnja postaja čedalje počasnejša, tako da vendar že tečem, kot se spodobi.
Sirom
Beseda I Dui il»»e« t LHi» o Šifro lit lajanj« a»*lov»
3 Din. N*)m»njš) 17 Din.
F1' ktromotor 23 HP
380 V, rabljen, proda Oblak G. Logatec.	23033 39

Beseua 1 L>in. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Filatelisti!
Dgodno prod*.'"i lepo zbirko znamk. N"s!ov v vseh poslovalnicah Jutra.
23053-39
Beseda 1 Din tis vek S Din ta šifro %li lajanje naslov« 5 Din. NaimanjSI cnecek 17 Din.
Suke deske
lipove, hrušk-ove. črešnjeve, različne debeline in dolžine, proda Ivan Rus, Grosuplje.
22595 15
Kupim
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Kostanjev
taninski les
in drv« ia kurjavo, vsako množino kupujem skoii vs« leto. Drago HadJ. Novome-»to.	21872-7
Obrabljene čevlje
kupujem in prodajam. — Klavžer, Vošnjakova 4.
32020-7
ragocenosti
i
Beseda 1 Dtn. davek 3 Din za šifro tU dajanje naslov* 5 Din. NajmanjSi tn<*ek 17 Din.
Vsakovrstno zlato
tupnj« p* oajvtaffc eeoa»
CERNE ■ juvelir
Ljubljana. Woltov» allca t
18»
Beseda 1 Du lavek 3 Du> ta šifro sli lajanje naslova t Din. NajmanjSi tneaek 17 Din.
Hranilne knjižice
vrednostne «i>trjo vnoviuje po najboijS: »»m tu takoj Injemu tzpJat Un. itposluje vse bančne. a«name. kreditne ln olagovne posla najku. ■ ntnbj«-
Alojzij Planinšek
trg. ag. bančnih poslov, Ljublja na. Beethovnova ui. 14/1.. telefon 85-10.
88-16
Kupim knjižice
Kmetske posojilnice, za Din 300.000 — 400.000 proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »■Poravnava«..	23025-16
Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Parno pekarno
v Ljublja-1, oddamo v najem. »Tehna« Ljubljena, Mestni trg 25.
22643-17
Posest
BeeeOa 1 Dm. davek t Dm u Šifro aU lajanje <u«I«y» 6 Din. NajmanjSi we«ek 17 Din.
Večje število parcel
kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih in stanovanjskih hiš ter vil ima naprodaj gradben, strokovni, izobražn posredovalec KUNAVER LUDVIK, Cesta 29. oktobra 6. Telefon 37-33. Pooblaščeni graditelj in sodni cenitelj za nasvete bnezplačmo na razpolago.
60-30
Vila v Mariboru
z dvema modernima stanovanjema, kopalnico etc. in lepim vrtom, takoj naprodaj Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Maribor 100«.	23057-20
Beseda 1 Din lavnk 8 Din. u šifro ali lajanje naslova S Din. NajmanjSi tneaek 17 Din.
Komfortno
stanovanje
dvosobno, v Šiški, oddam za oktober. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
23049-21
Stanovanja
Beseda 1 Dm. davek 8 Din ta šifro ali lajanje naslov* 5 Din. NajmanjSi 17 Din.
tneaek
V Celju
iščem 5- do 4—' bno prazno stanovanje. Periferija ni izključena. Hit e ponudbe i označbo cene na: Kohn Ladislav Celje, Posterestante.
23056-21a
Dijaške sobe
atxw-aa 1 L»Ui l*voK j) !>Ui ta šifro lajanje naslov* S Din. NajmanjSi meče* 17 Din.
Dijaka gimnazijca
sprejmem v vso oskrbo. — Spalnica velika, skupna t sinom visokošolcem. Po potrebi tudi pouk. Bleiweisova 16, pritličje, desno.
23067-22
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Opremljene sobe
poseben vhod, svetle, »rajne, z 1 ali 2 posteljama^ lahko tudi z vso oekrbo, — blizu tramvaja, poceni oddam. Sp. Šižka, Cernetova št. 31.	23031-33
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, glavni center, oddam boljšemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
03003-33
Opremljeno sobo
lepo, »epariran vhod, elektrika, parket, souporaba kopalnice, oddam takoj v bližini zmajskega mostu. Sv. Petra cesta 44.
33063-33
Sobo
oddam poceni dvema dijakoma ali dijakinjama. Dolinska steza 4, nasproti lekarne v Šiški.
23032-23
Dame
ki pridejo za nekoliko dni ali za stalno v Zagreb, lahko dobe ugoden in serioien dom z oskrbo ali brez y Šenoini ulici 3GMII. desno, prva ulica desno od glavnega kolodvora, Zagreb.
23034-33
Mesečno sobo
oddam takoj ▼ centru. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	28050-23
Solnčno sobo
lepo opremljeno s posebnim vhodom in lepim razgledom oddam eni ali dvema osebama z vso oskrbo. Stari trg 28/in., Sturm.
23047-23
Opremlieno sobico
ugodno oddam. Bkrabčeva 35/1.	23055-33
Sostanovalca
sprejmem ▼ lepo solnčno opremljeno sobo z elektriko za 80 Din mesečno. Pod Ježami 39, pritličje. Vodmat.
28081-23
Opremljeno sobo
strogo separirano, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	290&4-28
Sobe išče
Beaeda 1 Din, davek S Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Akademik
išče sobo x t so oskrbo blim Tabora ali bolnišnice. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »777«.
03O4£-£3a
Reven dijak -
višješolec išče r Pfcata stanovanje brez hrane PToti instrukci-jam. Cenj. ponudbe na društvo »Sola in dom« (Majda Vošnjak), Panonska ul. 8 Ptuj.	03069-23a
07 L_
Vsaka beseda S Din; davek 3 Din, za dajanje naslova 6 Din; najmanjši znesek 20 Din.
Dom 1937
Dvigni pismo!
E303&-31
LOKAL
na Jesenicah ali v Kranju, pripraven za buffž, vinarno ali kaj sličnega, vzamem takoj 'v najem. — Ponudbe prosim pod »Prometna 'točka 2000' Din« na oglasni oddelek »Jutra«.
= ti O DAM A=
DDPPAVi PRHL1AJ EKCEME JAtl I« HBAN LASIHE TAKOJ USTAV! IZPADAH]EL£ .ASJE PORASTEJO TUDI HA PLESASTOI* MESTU.—
STAKLErtltA PO POVZETJU ' DIM 4O.-P0milMA DIM 7,-ODPRIiA 1/nZMETlKA-SPLlT
li
S. 5». 17274/87
Izgubljeno
Pokrov avtomobilskega kovčka
se je izgubil od Vifcnj* gore proti Novemu mestu. Proti nagradi naj se ga odda Avtoklubu Ljubljana.
23006-36
Za Šolarje
obleke, perilo, Hubertua plaSče ltd. Dober nakup
PRESKER,
Sv. Petra c. 14
Krajevni
agent
Mladi trgovski pomočnik dobi mesto kot krajevni agent (plac-agent) za Ljubljano proti fiksumu in proviziji, s kavcijo Din 5000.—
Pismene ponudbe z referencami in fotografijo pod »47350« na Publicitas d. d. — Zagreb, Ilica 9. 6933
ll»lllllllllljlllllliil!!llll!l Med mestom in deželo
posreduje »Jntrov« mali oglasnik
Potrti globoke žalosti naznanjamo tužno vest, da je naš ljubljeni soprog, brat, svak in zet, gospod
DORE FABJAN
UBAR TN OPTIK
dne 12. septembra ob pol 19. uri po dolgi mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere za vedno zatisnil svoje blage oči.
Pogreb dragega pokojnika bo v torek 14. septembra 1937 ob 16. uri na mestno pokopališče.
Novo mesto, Črnomelj, Stari trg, dne 13. septembra 1937.
Žalujoče rodbine FABJANOVE.
Umrla nam je sinoči po dolgem trpljenju naša ljuba mama, stara mama, sestra, teta in tašča, gospa
Nikolaja Kramer
roj. Urbančlč
vdova šol. upravitelja
Truplo drage pokojnice prepeljemo v Skofjo Loko, kjer bo pogreb v torek, dne 14. septembra 1937, ob 5. uri popoldne s Spod. trga št. 6, na farno pokopališče.
Ljubljana, škofja Loka, dne 13. septembra 1937.
Žalujoče rodbine: KRAMER, Dr. GRAŠIC, TRAVEN in SVETLIN
A.B.C. HANSENEE
KOPENHAGEN — DANSKA
Poštni naslov: Industribygningen Kopenhagen
Brzojavni naslov: ABCIMPULS Kopenhagen
Tovarnarji, inženjer|i in izvozniki
STROJI:
za:
hlajenje poljedeljstvo
bencinske in plinske motorje mlinske kamene
ORODJA:
rezila za žage spiralne svedre pile
orodje za rezanje
Iščemo zveze s prvovrstnimi jugoslovenskimi trgovci na veliko, izvozniki in zastopniki. —
Prosimo za obisk naše koje v kolektivnem danskem oddelku
prvega mednarodnega
sejma v BEOGRADU
od 11. do 21. sept 1937. v paviljonu št. 3.
PLOŠČICE
za Štedilnike in za oblogo sten v kuhinjah, kopalnicah, lokalih — prodaja in polaga najceneje
„M a t e r i a 1" SSa
__emr tn vec&aMme,
JUGOGRAFIKA«sv petra nasip23
f
Umrla nam je po kratki bolezni naša ljubljena soproga, mati, sestra, svakinja, teta, gospa
Kramer Franka
soproga uradnika davčne uprave.
Pogreb pokojne bo v torek 14. septembra ob 16. uri iz mrtvašnice na Pobrežju na magdalensko pokopališče.
MARIBOR, 13. septembra 1937.
MILOŠ KRAMER, soprog in ostalo sorodstvo.
Nenadoma nam je umrl na posledicah motociklistične nesreče naš nadvse ljubljeni soprog, oče, sin, brat, stric in svak, gospod
Miloš Skačej
LESNI TRGOVEC
Pogreb predragega pokojnika bo v torek 14. t. m. ob pol 16. uri iz hiše žalosti, na pokopališče v Sv. Lovrencu na Pohorju.
Sv. Lovrenc na Pohorju, Maribor, Mežica, Zagreb,
dne 13. septembra 1937.
Žalujoča žena in hčerkica — ter ostali sorodniki
: Urejuje Davorin Ravijen, — Izdaja ga konzorcij »Jutra* Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d, d« kot tiskarnarja Fran Jeran, — Za Inseratnl del Je odgovoren Alojz Novak, — Vsi s Ljubljani.