Posamezna itevllMa Otu 1
Leto I;
1/ Ljubljani, v sredo 15. oktobra 1924,
Neodvisen političen Ust.
Uredništvo in upravništvo: VVolfova ulica SL1/I.
Telefon 813.
i	Izhaja	vsak	dan popoldne.
Mesečna naročnina: I V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.	j
Pismenim vprašamem naj se priloži znamka za odgovor, j Račun pri poštnem ček. uradu št. 13653.	|
Šivankarska
politika.
Naše vlade ne padajo na mejdanu Javnega mnenja, ne v razjarjenem bo-iu; življensko nit jim pristriže vedno kakšna notranja bolezen, bodisi nepri-Sakovanl slučaj, bodisi nepotrebna taktična hiba. Slave v našem parlamentarnem življenju zaenkrat še ni iskati, niti ne mnogo hvaležnosti Za slavo so presledki med krizami prekratki, hvaležnosti nikdo ne ponuja, ker že od nikogar ne pričakuje nobenih zaslug. Skupščina postaja politični kino, ki se svojemu lastniku, narodu, kaj slabo renti ra.
Parlamentarna kriza, ki jo je povzročila demisija generala Hadžiča, je z ozirom na specialne jugoslovanske razmere, gotovo zelo kompliciran eksempel, ki v zapadnih demokracijah ni lahko mogoč. pazvozljaj te krize je odvisen od sodelovanja štirih činite* ljev, interesi katerih se ne zlagajo. Vrhu tega je stvar še kočljiva tako, da bi kompromis pomenil pozitivno škodo.
Pred vojno smo bili vajeni; da so razne radikalne 'stranke dan za dnem s požarnimi besedami in z aktivno agitacijo med vojaštvom poskušale oslabiti militarizem, oziroma spodlomiti politično moč generalitete. Ampak to ie bilo tedaj in nobenemu vojnemu ministru se ni niti sanjalo, da bi imel radi tega odstopiti. Kajti tedanja Evropa ie slonela na solidnih podlagah, mir se je smatral za trajno pridobitev, celo stoletje dopolnjevana disciplina nevarnostnemu momentu ni dopuščala mnogo mesta v kasarnah. Izza L 1917 ?a smo videli, kaj se pravi, ako zrevo-lucijonirano vojaštvo samo poseže v notranjo ureditev držaVe. Mentaliteta našega pokoljenja ne smatra vojaške discipline za samoumevno stvar in pri ljudeh, ki so zrli vojne grozote, nima misel zelo daleč k dejanju. Danes reagira narodni organizem kaj hitro, čim se osmeli kdo majati na obrambnih pogojih njegove eksistence. Poskušajte n. pr. danes poagitirati s pacifizmom v italijanski armadi, kjer ste mogli to delati 1. 1913 neovirano en gros; ali danes ne udari železna Seecktova roka neusmiljeno po onem socijalnodemo-kratičn. glasilu, ki bi hotelo v Nemčiji ponatisniti svojs predvojne članke, in ali ni padel Macdonald ravno vsled tega, ker je Campbell v Workers Wee-kly zasukal svoje mnenje o vojni preveč v boljševiškem zmislu?
Ako moramo presojati Hadžičev korak kot spontatoi refleks samoobrambnega čuta, ki ga ima sleherna socijalna zajednica in država v poten-c!n?n' mer' čemer vpliva drugih činiteljev ni izključevati iz diskusije), je pripisati Radičeva vojaška gravami-na glavnim delom na račun strankarskega imperializma. HRSS je bila doslej čisto izvenparlamentarna, inflačna stranka, nabrekla iz koterije ,s 3 poslanci nagloma na številčno vsega uva-ževanja vredno skupino. Nedotaknjena od oportunističnega čuta, ki se pridobiva s prevzemom odgovornosti, se ni megla še priučiti perspektivnemu gledanju na politično dogajanje ter radi tega posega s svojo naravno kakor tudi demonstrativno hoteno doginatično-stjo v zadeve, ki niso in v danih razmerah ne morejo biit naravni predmet strankarskih funkcij. Z drugimi besedami povedano: nagli preobrat v držav-nopravnem položaju Hrvatske ni našel v širokih plasteh hrv. naroda tako dozorele in mobilne duševnosti, ki bi se bila mogla kar v par letih prilagoditi novim razmeram; ni je našel tudi v slovenskem in srbskem narodu (ako izvzamemo teh par tisoč inteligentov) in Ddtod to večno krizljanje v skupščini, ki ni povzročeno od menjavanja živih struj v javnem mnenju, kakor v zrelejših zapadnih državah, temveč razvne-najo duševnost našega naroda, nejas-lost o naravnih mejah strankarske ak-jije, nerodna tehnična nesporazumlje-ija, osebni momenti, mehanični nedo-statki v strukturi naših vodilnih poli- I tičnih slojev. Vidi se, da ni še onega nepisanega pravilnika za kolektivno občevanje med političnimi strankami, -
Vlada trdna
Zakulisni boji. — Odločitev v kraljevih rokah.
Beograd, 14. oktobra. Po za-	ja je za vlado zelo ugodna, tako da ni
Časnem prekinjenju sej narodne skup-	pričakovati nobenih iznenadenj. Do pri-
ščine je politični položaj včeraj zopet	hodnjega zasedanja skupščine (do 20
oživel s svojimi zakulisnimi dogodki v	t. m.) bo morda že gotov eden izmed
boju med vlado in opozicijo, zlasti pa	zakonskih načrtov. Vladni krogi izjav-
v boju med Nast. Petrovičem in Hadži-	ljajo, da ni pričakovati v tem času nočem. Politični krogi dobivajo utis, da je	benih iznenadenj, medtem ko so radi-
situacija zopet v kraljevih rokah. No-	kali prepričani, da mora vlada najdalje
voizvoljeni parlamentarni odbori nada-	pojutrišnjem demisijoniratL
ljujejo z delom. Parlamentarna situaci-
PRED SEJO FAŠISTOVSKEGA SVETA.
Rim, 14. oktobra, V političnih krogih vlada veliko zanimanje za današnjo sejo velikega fašistovskega sveta, ki bo predvsem razpravljal o razmerju med fašisti in prostozidarji ter o prostovoljni milici.
Borzna oorotlla.
LJUBLJANSKA BORZA, dne 13. oktobra.
VREBNOTfe.
Drž. papirji: 7 % Invest. pos. Iz L 1921 blago 64. Podjetja: Strojne tov. In liv. denar 130, blago 152. Trb. prem. družba blago 385, Združene papir, blago 120. — Delnice. Celjska pos. d. d. denar 210, Ljub kred. banka den. 225, blago 233, Merkant banka den. 123, blago 130, Prva hrv. ited den 9t6. blago 922, Slav. banka blago 96 Založnice itd.: 4K% aast. prve kr. dež banke blago 1730, 4 kom. zad. dei. bank) 4H% kam. zad. del. banke blago 88.
PRODUKTI*
Bukove deske nepar. I. in II od 2 u napr. 27, 38, 50, 60. 70, 80 paral, na živ rob rez. Iranko meja blago 950. Teston lan^ ske sečnje od 225 m. 20 mm od 10 do 2S mm, medla 22 cm lepo Izdelano blago pravokotno odčelieno Iranko meia blago 600. Smrekovi ali jelovi plohi paral, ostrorobno obrobij. 12 m dolžine 30 cm široki, 65 tum debeli franko meia denar 865. Hrastova drva suha 1 ra dolžine franko nakl. postaja 4 vag. denar 23, blago 24 zaključeno. Oglje la. vllano franko meja denar 115. — Bouls hrastovi franko nakl. post. blago 1300. — Pšenica domača, franko Ljubi jami denar 380, pienica bačka par. Ljubljana blago 425. Koruža bačka par. Ljubljana blago 330. Oves bački par. Ljub. 320, fljol rlbnlčan orig. frsnko Llubliana denar 475 Laneno seme par. Ljubljana denar 685. Pšenična moka bas. 0 bačka franko Ljub-liana blago 615.
Beograd, 14. oktobra. Dunaj 10-1050, Italija 305—308. London 315—317, New York 70.40-7030. Pariz 370. Praga 206—21030, Curlh 13.48—13.50. ,„^a’.greJb’ 14- oktobra. Pariz 36730— 372.50, London 319JO—322.50, Trst 30830— 3”-5Q. „ Praga 209.95-212.95. New York 69^75—70.75, Curlh 13.50-13.60, Dunaj 0.09932—0.10132.
Trst, 14. oktobra, (PredborzaJ Beo Krad 32.65—32.75. Pariz 119.75—120, London 102.80-102.90. Praga 68.29-68.40, New York 22.85—22.90, Curlh 438—439* Dunaj 0.03225—0.03275.
Curlh, 14. oktobra. Beograd 7.45, Pariz 27.35, London 23.43, Praga 1530, New York 521.75. Dunaj 0.00736, Milan 23 JO.
ODHOD POSLANCEV HRSS.
Beograd, 14. oktobra. Sinoči so odpotovali v Zagreb vsi poslanci HRSS razen enajstorice, ki je zaposlena v parlamentarnih odborih. Bačinič in Predavec, se bosta mudila v Zagrebu najdalje 2 dni in bosta nato zopet odpotovala v Beograd.
HADŽIČ O IZJAVAH NOTRANJEGA MINISTRA.
Beograd, 14. oktobra. Vaš dopisnik se je razgovarjal sinoči z generalom Hadžičem in ga pri tej priliki zaprosil za odgovor na izjavo Nast. Petroviča. Vojni minister je iziavil: »Morem vam povedati samo toliko, da so vesti, ki jih je objavil Nastas Petrovič povsem netočne in neresnične. — Tudi današnja »Riječ« ni prinesla niti izjave niti pisma N. Petroviča ter pričakujejo, da bo list objavil pismo notr. ministra kasneje.
ki je bistven del parlamentarne vladavine. Brez tega pravilnika ni živega parlamentarizma in to čisto enostavno iz tega razloga, ker ljudje niso paragrafi, temveč genns mutabile politi-cum. Dokler se molče ne ustalijo neka pravila za izmenjalno uravnoveševanje Političnih tendenc v naši državi in dokler vodilni polit, sloji ne zamenijo sedanje šivankarske metode, obstoječe v neprestanem obdolževanju in podrobnem preganjanju nasprotnih pristašev, z neko merico tega, kar se drugod imenuje fair play, bo v Beogradu krizljai-pač še naprej in se polnili koši pror-dlih zakonskih načrtov.	rr->
PREISKAVA GLEDE DOGODKOV V STARI PAZOVL
Beograd , 14. okt. Notr. minister N. Petrovič je odredil preiskavo glede dogodkov v Stari Pazovi. Komisarji so se Že vrnili danes zjutTaj v Beograd. Več orjunašev bo izročenih sodišču.
TSNSTT.
»NARODNI DNEVNIK«, 15. okt. 1924.
Al % %. ■•%. ~%^~r
štev. 233.
Ptuj.
Kakor smo le izjavili, nima Ptujska Usta niti Nemcev, še manj pa domačinov in je naslov domača direktno potvorjen. Izmed vseh kandidatov je le S resničnih Nemcev in sicer: Steudte, Fiirthner, Blanke, Schwab in Strohmayer, ostali so rojeni Slovenci Iz Ptujskega polja ali naših lepih Haloz. Dr. Fichtenau na primer nosi to ime neopravičeno in protizakonito, ker ie njegov oče se je pisal Jelovšek von Fichtenau, njegov sin, sedanji kandidat pa je obdržal zakonito prepovedan predikat, da zbriše s tem svoje slovensko pokolenje. Spruschina je bil vpisan še cek> v tukajšnji nemški Solj od nemških učiteljev Spružina, njegova mati je Haložanka iz Sakušaka, ki še danes ne zna besedico nemški, žena pa iz Orešja, vkljub temu je ravno ta očitni renegat najhujši in najstrupenejši nemški agitator. Sai-schegg, Ernst, Miloschitšch, Petrovič, VVegschaider itd. so pristni Haložani, Hojnik, oba Murko, Kukovec, Rojko pristni Polanci, Ribič, Omulec iz Brega pri Ptuiu, dr. Kalb iz Brežic, Murscbetz od Sv. Le-natta v Slov. goricah, Kersche iz celjske okolice, Slawitscb lz Kamenšaka pri Ljutomeru, dr. Sadnik iz Savinjske doline in istotako Jelovšek von Fichtenau, ostali pa privandtanci iz vseh detov sveta. Ce še Vzamemo k tem Prekmurca Zselezna, Ceha Nekola in Wesselyja, Hrvata Vrečiča, pa tttia®o celo listo domače gospodarske stranke v ki. je domača menda radi tega, ker ni nobeden domačin, gospodarska pa za to. ker so si nagrabili našega slovenskega premoženja.
Vsi ti kandidati in če ne sami, pa njih predniki, so privandfttli v Ptuj s »ptnkel* nem*, tukaj pa si pridobili lepo premoženje z izžemanjem našega slovenskega ljudstva, nekateri tudi na tak nač'n, da so sedeli radi tega po ječah, kakor pričajo to sodni spisi.
Drug! zopet si je pridobil premoženje na ta način, da je oženil kako staro, toda bogato slovensko vdovo. Vobče pa Je znana ptujska šnopsnrija, s katero se'je hotelo moralno in gospodarsko ub't! naše ljudstvo in radi tega ne smejo manjkati meč kandidati sorodnik! znanih firm Hut-ter-Straschill.
Ne moremo se tukaj pečati z vsakim
posameznikom — mogoče še to storimo — kako pa se gospodarsko in sodjalno udejstvujejo v praksi ti kandidati, bi povedal lahko bivši Obmann des Vereines der Vor-posten der Germanen; kako se skrbi za vdove, drugi zopet, kako se ščiti nedolžnost deklet, tretji: kako se rešuje viničarsko vprašanle, četrt:- kako se s krivdo pride do premoženja, naslednji kaki vir dohodkov je muzika, prihodnji bf rešil vprašanje bolnic in norišnic, drugi zopet, kako se na eno vrv obesi vse Slovence itd. Po našem skromnem mnenju pa bi bilo boljše, če bi se ti umaknili iz pozorlšča radi svojih lepih čednosti, kakor n. pr., če se radi čednosti zapira kako deklico na podstrešje.
Svojo ljubezen do našega naroda pa izkazujejo ti ljudje ob vsaki priložnosti. Zlasti pa je večina njih to dokumentirala ob znanih dogodkih leta 1908, ko so kazali Slovencem svojo kulturo z gorjačo v roki ali po svojih hlapcih ali pa sami in zahrbtno z gnil'm jajcem ali iz višine s črnilom obmetavali Slovence in če ne drugače, pa vsaj s svojim prispevkom za guijaš in »Frelbier* za podivjano druhal skrbeli za napade na Slovence.
Ker tega danes ni mogoče izvajati več na ta način, skušata na primer Sehwab in dr. Sadn'k vzgojiti Vredne potomce bivših
Ogleduilvo ntad volno.
Načrti raajašksfs ganaralnaga štaba.
Konec.
Dekle je zvesto svoji obljubi drugo jutro ugodno poročalo o obeh Amerikanclh in prosilo, naj ji še nadalje prepuste opazovanje teh mož. Uspeh tega poročila je bil, da je stotnik Schmidt naznanil obema oglednikoma, naj se pripravita na avdijen-co pri njegovi ekselenci vrhovnemu poveljniku. In sicer vsak posebej. Častnika nista bila pripravljena na ločitev, vendar sta se že davno odločila, da povesta nemškim mogotcem resnico v obraz. Sklenila sta, da izvedeta to nakano, dasi ločena, ker se na ta način tudi najlažje Izogneta nasprotujočim si izjavam. Za vsak slučaj sta napisala vsak za svoje drage kratko sporočilo, si gaj dala med seboj prebrati in ga potem požrla. Že več tednov sta običavala požirati svoje	kratke, pisane razgovore,
ker je bil to edini način, ki je izključeval postanek kakšne sumnje proti njima. Komaj sta požrla zadnji kos, je nekdo potrkal in potisnil majhen listek pod vrati v sobo. Major ga je vzel in prebral: »Pridite čez dvajset minut v park.« Pisala ie ena od deklic in oba sta • slutila, da gre za važno stvar. Odšla sta takoj na določen kraj, kjer sta jih dekleti že pričakovali. Sporočila sta jima, da pojdeta h generalnemu feldmaršalu in ju svarili, naj trikar ne povesta vse, kar vesta. Med tem pa bodeti onidve razmišljali o načinu, kako bi brez nevarnosti pobegnila. Drugo	jutro se je pred solnčnlm
vzhodom pripeljal stotnik Schmidt k Andersonu in Elwocdu in ju vzel s seboj y ,	_	,	..	|	glavni stan. Vrhovno armadno vodstvo je
pang^rmamv	s	tem, da	se	vam	nedolžno , jjj|0 nastanjeno	v velikem, 15 milj od medečo	k	predavanjem,	gledališkim	predsta-	sta oddalienem	gradu. Vozni so naglo in
vam in druge zopet k družabnim večerom, kjer se jim vliva pangermanski strup.
Na zunaj vsak priliznjen, ljubezniv in lojalen do skrajnosti, ki njkoli ni skrivil lasu nobenemu Slovencu, v svoji družbi ne zna tvindisch, drugače pa »očka kaj bot* kupili, mamica imamo lepe robce, pridite si vsaj pogledat« in Če prostovoljno noče v trgovino, pa se ga 2agTab! za roko in s silo potegne noter, prigovarja tako dolgo najslajše, da se izvabj tudi zadnji krajcar.
To je majhna slika teh nemških kandidatov' in njihovega domačega in gospodarskega dela. Vendar enkrat naj odpre naše ljudstvo oči in pogleda, koga podpira. Stori to slovensko ljudstvo in poznaj v bodoče res le domačega, slovenskega trgovca in obrtnika ter se izogiblji vsake nemške jn nemškutarske trgovine, ker si drugače gojiš gada na lastnih prsih!
s Or.
, Maribor.
Pred volltviio župane v Mariboru.
»Narodni Dnevnik« in drugi listi so poročali tfe dni, da je veliki Župan g. dr. Vodopivec zavrnil rekurz, katerega so proti občihskim volitvam vložili socijalni demokrati in da se bo radi tega vršila v kratkem prva seja novega občinskega sveta. Na tej prvi seji pa se bo tudi volil novi župan in listi so poročali, tla je blok glede vprašanja njegove strankarske pripadnosti Že edin in da bo izvoljen iz vrst SLS, podžupan za iz vrst JDS.
Ne vem, v koliko obstoja v tem oziru med poetičnimi skupinami bloka sporazum že izpred volitev, zdi pa se mi potrebno povedati javno, da bi nikakor ne bilo dobro, če bi se izbirala oseba župana samo po tem načelu, da mora pripadati najmočnejšemu delo.1 Blok je §el v volitve kot enotna skupina, z enotno listo in enotnim programom, zato bi moral iti prav tako enotno tudi k volitvi Župana in izbrati iz svoje sredine ono osebo, ki bi bila za to mesto najprimernejša in bi tudi javnost kot tako najbolj zadovoljila, neglede na postransko vprašanje kot kaj je bil izvoljen.
Za svojo osebo, to moram odločno naglasiti, nimam proti SLS in njenim možem v občinskem svetu prav nika-kih predsodkov, vendar dvomim, da bi kdo izmed njih zadovoljil celoto mariborskega slovenskega meščanstva". V tem mnenju so me potrdili tudi nekateri gospodje, ki stoje zelo blizu SLS, ki si niti sama ni docela na jasnem, koga bi kandidirala.
Da je potreba, da pride na župansko mesto oseba vsestranskega zaupanja, objektivna in strankarsko ne preveč eksponirana, Za to govori posebno vprašanje bodočih volitev, ki ne bodo prav nič lažje, kakor so bile sedanje in bo potreba skupnega nastopa tudi še takrat nujna in aktualna. Tak skupen nastop bo pa takrat možen samo, če bo sedanji slovenski narodni za-stop v občini pokazal, da je zdrav in sposoben. Če tega ne bo storil in če ne bo postavil na Čelo mesta moža zaupanja, bo zaigral simpatije javnosti in ž njimi tudi bodočnost ter postavil Slovence v Mariboru pred težko Itališže medsebojne razdvojenosti.
Mož, ki bi na mariborskem županskem mestu odgovarjal vsfem navede-^nlm potrebam pa bi bil po mnenju ce-ilokupne javnosti, kolikor mi je' znano, $iamo dr. Vekoslav Kukovec. S svo-tflm možatim afrontom, ki ga je zavzel daedavno proti lastnim strankarskim tovarišem, je pokazal, da sta mu možatost in objektivnost veliko Več, kakor Vse drugo. Proti takemu poštenjaku, ki je razen tega žrtvoval vše svoje življenje ■ in -imetje za narod, ne da bi gBCS tem iskal kakršnekoli koristi, ne
more biti tudi nobeden pristaš SLS, da o pristaših drugih strank sploh ne govorimo.
Prepričan sem, da bi dr. Kukovec kot župan nikdar ne pokazal, da je bil i2vol.ien na listi bloka kot zastopnik demokratov in da bi tudi SLS nikdar ne bilo žal, da je oddala njemu glasove svojih odbornikov. Poleg tega pa bi SLS s tem tudi pokazala, da ji je splošen interes našega mesta in njega narodnega razvoja več, kakor strankarstvo. Bila bi to brez dvoma gesta, ki bi ji pridobila splošne simpatije.
Povedal sem kot volilec in meščan svoje mnenje glede osebe novega župana. Narodni blok naj stori sedaj svojo dolžnost in pokaže, da je res Narodni blok in ne samo slučajna skupina strank.
Naročali« In Urite "NAR. DNEVNIK".
Jr:	______
j. Eltvood je ostal v avtomobilu, dočlrn je Anderson sledil Schmidtu. Se par trenutkov in stal je pred Hindenburgom. Stotnik Schmidt je salutiral in dejal angleško: »Tu sem vaši ekselenci pripeljal moža, ki je njegovo kraljevo veličanstvo princa Joachima rešil smrti. Njegovo kraljevo veličanstvo mi je naročilo, naj ga predstavim vaši ekselenci.« Hindenburg se je zahvalil, in ie, ko je Schmidt odšel, Andersona pozval, naj, mu opiše podrobnosti na francoski fronti, posebno naj pove, koliko čet so Amerlkanci že ižkrcali, kakšne načrte Im« zavezniška armada fn kako je močna in opremljena. Major Anderson je govoril dve uri in poročal, da je Amerika izkrcala že dva milijona čet s tisočerimi letali, topovi in milijon tonami priprav. Nadalje, da so z nadčloveško naglico dogradili veliko transportno ladjevje, in pošiljajo skupno z angleško mornarico neprestan tok ljudi in živeža v Francijo. Hindenburg Je prebledeval bolj in bolj. Končno ni mogel več obvladati svojega razburjenja. Vstal je in pričel hoditi po sobi gori in doli. Majorju ni bilo treba pretiravati, resnica je zadoščala. Ce bi se napad na Pariz ne posrečil, bi Nemčija v par tednih omagala. Naenkrat je Hindenburgov obraz zalila kri in polglasno je zaklel. Potem je ukazal majorju, naj se vrne v Koblenz. Stotnik £l-wood se je vrnil tja šele pozno v noč. Bil je pri vrhovnem poveljniku letalske armade, kjer je svoj motor Nemcem že prodal. Bilo je sklenjeno, da se zgradi npsebna tovarna za njega izdelovanje In vodstvo bi bilo poverjeno stotniku. V očlgled te nevarnosti, sta sklenila, da ostaneta za vsako ceno skupaj in se ne pustita ločiti. V njuno veliko presenečenje je poslal Hindenburg drugi dan avtomobil po Elvvooda, k! se dolgo ni Vrnil. Ko je končno prišel, je referi-ral o svojem pogovoru z ekselenco, katerega so ponovne hiobske vesti tako razkačile. da je skoro izdal ukaz, naj ustrele oba sela nesreče. Eiwood je vsled tega menil, da storita najboljše, če zbežita, ker nista Več varna življenja. Ko .sta se še pogovarjala o svojem begu, je nekdo trikrat tiho potrkal na vrata — dogovorjeno znamenje s prijateljicama — odprla sta vrata in Greti je vstopila vsa bleda: »Sumničijo vaju!« je šepetala. »Kakor hitro poda Eltvood svoj referat o motorju, vaju spravijo s pota. Naročeno nam je, da vas strogo nadzorujemo in javimo takoj vsak poskus bega.« Anderson je izjavil, da bo prosil princa 2a pomoč, toda dekle je bilo proti temu, češ, da ima princ jako malo upliva V glavnem stanu. Major in stotnik sta si celo noč ubijala glave, kai storiti, vendar brez pravega uspeha. Ona stena in namerjene puške — vse je bilo že jako blizu in zdelo se je, da bo ves napor skoro tik pred ciljem ostal
brez koristi. Tedaj sta prijateljici zopet potrkali na vrata, to pot Z rešilnim načrtom, ki je obenem pcmogel Amerikancema do stvari, o katerih se jima prej še sanlalo ni. Ta načrt je bil v kratkem ta-le: V nemškem glavnem stanu sta se nahajala dva nemška častnika, ki sta izgubila upanje v zmago. Odkar sta brala pa še poročila obeh Ameriltancev Hindenburgu, sta popolnoma obupala. Nerada bi po vojni živela v poraženi Nemčiji in bi torej rada lz države. Ce bi se jima ponudila prilika bega, bi se je' takoj poslužila. Dekleti sta jih vsled tega pregovorili, da v tem slučaju vzameta s seboj Važne načrte generalnega štaba, da si tako olajšata stališče pri sovražniku. »Glejte,« je končalo dekle, »za vaju je edina pot beg na2aj v Francijo. Ker sta pa že od tam pobegnila in je bržkone razpisana že nagrada na vajini glavi, se izogneta gotovi smrti pri vaših ljudeh le na ta način, če prineseta s seboj tako važne stvari, ki bi odtehtale vajin greh. In skupni beg z nemškima častnikoma bi bila najboljša prilika.« Amerikanca sta bila vsa iz sebe ob teh poročilih. Ce bi se načrt posrečil, bi zadostila svoji nalogi boljše, kakor pa sta sploh mogla upati. In dekle je nadaljevalo: »V Franciji vaju bodo pomilostili, kajti od obeh nemških častnikov prinešeni materijal je tako dragocen, da vaju ne pozdravijo kot dezerterja, pač pa kot rešitelja domovine.« Dekleti sta zatrjevali, da obema Nemcema lahko popolnoma zaupata in Amerikanca sta uvidela, da je cel načrt že v vse podrobnosti premišljen. Pozno ponoči sta se prijateljici vrnili z nemškiiha častnikoma, ki sta predložila svoje 2ahteve. Pripravljena sia bila nabaviti ves potrebni materijal, če bodeta 1. do konca življenja hranjena pred zasledovanjem nemškega ogled-ništva, 2. če dobi vsak od njiju 50.000 funtov šterlingov in prosto spremstvo v inozemstvo, kjer pričneta pod drugim imenom novo življenje, Major Anderson je obljubil, da bo ugodeno njunim zahtevam, če bo vrednost prinesenega materiiala odgovarjala obljubam. Nemca sta odvrnila, da prineseta vše vojne načrte s seboj. Prijateljici sta pričeli siliti k odhodu. Dogovorili so se, da zbeže prihodnjo noč. Pod pretvezo, da bodeta ra fronti lažje spravila oba Amerikanca na oni svet, sta dobila Nemca dovoljenje, da se odpeljeta z ujetnikoma v prvo linijo. Kot spremljevalec jima je bil prldeljen stotnik Schmidt. Tega si je izprosil Anderson, da mu plača izrečene žalitve. Na fronti so si vsi ogledali prvo linijo in določili kraj, kjer bodo najlažje prišli preko jarkov V francosko linijo. Neslišno so premagali Schmidta, ga umorili in zbežali. Beg po ozemlju med obema linijama je bil naporen in nevaren. Brez posebnosti so vsi Itirje prekoračili nemške žične ovire. Ob svitanju so se skrili v granatno luknjo in sklenfJI, da pojde ponoči eden od obeh Amerikancev v arnerikanski iarek in uredi, da bodo mogli ostali za njim bre2 nevarnosti. Anderson in Ehvood sta vad-Ijala in določen je bil Anderson za ta opas-ni poskus. Posrečilo se mu je priti do ame-rikar.ske straže. »Ne streljajte! Sem ame-rikanski častnik, ki je bil ujet v Nemčiji,« je zašepetal in zlezel v jarek. Takoj so ga zvezali In ker je Imel civilno obleko, so ga hotel! na mestu ustreliti kot vohuna. Končno se mu je posrečilo, pregovoriti jih, naj ga peljejo poprej k poveljujočemu častuiku. Temu je vse razložil in ga prosil, da mu naj pomaga, spraviti še ostale tri v jarek. Po velikih naporih se je Vse posrečilo in že pred solnčnim V2hodom so bili vsi štirje na poti proti glavnemu stanu. Oba nemška častnika sta bila takoj poslana k Fochu in zagotovili so jima. da dobita vse, kar je Anderson obljubil. Kaj se ie potem zgodilo, je znano celemu svetu. Kako je namreč Foch svojo napadalno taktiko naenkrat spremenil in tekom dveh mesecev pognal celo nemško armado v beg. Major Anderson in stotnik Elwood pa se nista mogla udeležiti končnega zmagoslavnega pohoda, ker sta 2bolela početkom svojega dobro-zasluženega dopusta na vnetju pljuč. Tistega nepozabnega dne, ko Je bilo podpisano premirje, sta s« hrabra Amerikanca borila zopet enkrat za svoje življenje in V deliriju še enkrat preživljala doživetja zadnjih mesecev.
Politične vesti.
= Radič in sporazum. Na shodu v Vrhpolju je govoril Radič tudi O sporazumu, ki ga je treba skleniti med hrvatskim in srbskim narodom. Med drugim je dejal Radič: Ves svet ve, da mi hočemo sporazum, toda ne z besedami, temveč dejansko. Mi bomo odbili vsak poskus napada na naš narod. Naš sporazum s Srbi se je šele pričel. ZVll od svojih zahtev ne moremo odstopiti, samo tedaj, kadar gre za bratski sporazum, moremo odnehati. Zaradi sporazuma, ki se sedaj ustvarja, bomo popustil. Niti na ljubo Petra ali Pavia pa ne moremo odstopiti, ampak samo na ljubo srbskega naroda.«
Radikalna stranka In obtoženi ministri. Na seji poslanskega kluba radikalne stranke je bilo sklenjeno, da ne bo nastopil v vprašanju obtožbe bivših ministrov klub kot celota, temveč je vsakemu poslancu dano na prosto voljo, kako stališče da zavzame.
= Volit veni programi angleških strank Vse tri glavne angleške stranke so v nedeljo objavile svoje volitvene programe. Delavska stranka proglaša poleg svojih znanih petih zahtev, določenih na strankinem zborovanju, da potrebuje dežela miru in obnovo industrije in trgovine". Nadalje j povdarja tri glavne zasluge delavske vla-! de:	obnova pravih prijateljskih odnošajeV
j med Francijo in Anglijo, važno delo v Že* j nevi za razsodišča in razorožitev in pa na. j vezane stike z ruskim gospodarstvom. Kon< j servativci izjavljajo, da ruska pogodba n' j sprejemljiva in da mora iti angleška poli j tika roko v roki z dominioni Obenem ob i ljubljajo čuvati zaposlenje in življenjsko potrebo vsake industrije. So za prijateljstvo z zavezniki in skupno dMo 2 Združenimi državami. Treba je okrepiti Zvezo narodov, vendar Anglija ne more sprejemati obveznosti brez soglašanja dominijev. Liberalci Pozdravljajo vsa stremljenja za razoroži* tev, vendar obžalujejo, da niso mogli preprečiti, da ne bi izdala vlada 12 milijonov funtov več, kakor lani, za vojaške svrhe. Tudi oni propagirajo obnovo trgovinskih 2vcz z Rusijo, vendar so proti ruski pogodbi, ker zanika vsako obveznost med dolžnikom in upnikom, ki je običajna med civiliziranimi narodi. Komunisti se zavzemajo za socijalne In gospodarske reforme, ki bi ustvarile v Angliji nekakšen zmeren sovjetski režim. Nadalje zahtevajo ratifikacijo angleško-ruske pogodbe, odklonitev Dawesovega načrta, anulacijo reparacij in vojnih dolgov. Izpraznitev porenske dežel* s strani Angležev, sklicanje svetovne kon< ference vlad in delavskih organizacij v svo ho razorožitve in končno proglasitev n* odvisnosti Irske, Indije. Egipta in vseh ko* lonij.
—	Francosko posojilo v Ameriki. Glasom poročil se je pričela francoska vlad« pogajati za državno posojilo, ki bi ga najela v Ameriki. To posojilo bi naj dale glavne finančne skupine Netv Yorka. Pogajanja potekajo 2elo ugodno in se pričakuje, da bo še ta teden dosežen definitivni uspeh.
= Shangai zavzet. Fronta branilcev je včeraj podlegla navalom revolucljonarnih čet. Poveljnik vladnih čet Lu-Jung-Hsiang se je baje vkrcal na japonsko ladjo, ki j. biia pripravljena za njegov beg. Tshekian-gove čete v Shangaiu so se udale in pripravila se premirje s četami Kiangsu.
= Izgon Grkov Iz Turčije. Po poro
čilih iz Carigrada mora tekom 10 dni zapustiti turško ozemlje 50.000 grških držav*
Ijanov.
OBLEKE
narelene največja
izbira
samo v trgovini O. BERNATOVIČ
MESTNI Tm 5
Prosveta, t Anatol Franca.
*	(1844—1924.)
Najbolj priljubljeni pisatelj in kritik sodobnosti, Anatol Franc«, je utori dne 13. Oktobra ng svojem posestvu La Bfechelle-
pobožnost in ogromna učenost druži s skoro nezavednim in blagodušnim nravstvenim cinizmom. Iz današnje dobe pa je roman »Rdeč« lilija« (1894, pesniško poveličevanje poltene ljubezni. Sličnega značaja je tudi »Smešna zgodba*.
Za božič 1896 je postal France »nesmrtnik«, t. j. član Francoske Akademije. _	Poslej je začel objavljati tetralogijo »So-
ri* pri Toursu. Vsi vrstniki so ga Svoje dni j dobno zgodovino«, kjer biča kapitalistične-označevali kot nejevernlka (skeptika), ven- ga mamona, biča izgTede militarizma in
t hejev*
dar pa je že 1. 1884 v »Epikurovem vrtu« obrazložil, y četa obstoji njegova filozofij«. »Nevednost je nujna podlaga ne samo za srečo, marveč tudi Za obstanek sploh.« 2nanost ni nič naredila za blagor človeštva. »Spoznavaj samega sebe je velika be-dastoča grških modrijanov«, omika je. »učena divjost in sirovost«. Preprosto veselje ob lepoti in prirodha srčna dobrota sU resničnejši nego resničnost razumnosti. Zategadelj France rad popisuje detinsko pre-
proščino, n. pr. »Naša deca« (1886), »Knjiga mojega prijatelja« (85), lastni životopls »Le petit Pierre* (1919) in »Plerre NoziSre«,
nadalje prostodušno pobožnost v legendar* nih pripovedkah:	»Balthasar«	in	»Thais«
(1890) ali odljudno iskrenost: »Zločin Silvestra Bounarda« (1881). To trditev podkrepljuje tudi to, da se je pred nekaj leti — v visoki starosti — poročil s postrežnico svojega prijatelja, pisatelja V. de File Adam.
Ali baš ta zastopnik nevednosti se je znal po svoji mnogostranski slovstveni ua-obrazbi poglobiti v jedro zapadlih m oddaljenih prosvet. Osobito se je utnel vživeti v dobo početn«ga krščanstva, iz katere bodi omenjena njegova verzfficlrana drama »Korintska svatba« in roman »Na beli »kali I«. Svoje snovi zajema često iz sred« njeveške Italije, znana mu je »Legenda aurea« Jakoba de Voragine, nič manj pa tudi francosko 18. stoletje kakor i čas Velike revolucije. Poskusil je pisati celo v srednjeveški francoščini (De une horrible palneture). kakor je Balzac v svojih Objestnih pripovestih.
Kot najboljfi njegov umotvor se šteje »Kuhinja pri kraljici Gosji Nožiči«, pustolovska zgodba iz lahkoživega sveta stare vladavine (ancien r žgi me) z izvirno postavo
rimske zanke, vse bolj ali manj pod doj-raom proslule Dreyfussove l2dajniške zadeve, katere tajni krivec, baron Esterh4zy, je lani umrl. Med zbirkami črtic naj navedem »Cllo« (1900), pet epizod iz človeške zgodovine od antike do Napoleona, ki jih je z barvitimi slikami ilustriral znani češki umetnik Mucha, in pa »Povesti Jakoba Vrtiraž-nja« (1921), med katerimi se odlikuje zabavni »Gab d’ Olivier« in genljivi »Pevec iz Kyme« (Homer).
V	zreli svoji dobi se je France iz svojega estetičnega epikurstva spustil v aktivno borbo Proti plutokraciji in pretiranemu nacijonalizmu. V delavskem pokretu Je videl močan činitelj za pameten človečanski napredek, ki naj izpodreie militaristične spletke in neumno praznoverje. Z besedo in peresom se je postavil ob bok socijallstl-čnemu proletarijatu. To njegovo sočuvsivo s ponižanimi in razžaljenimi je v prvi vrsti upoštevala Švedska Akademija, ko mu je 1. 1921 podelila Noblovo nagrado za leposlovje. Dostaviti pa moram, da France ni nikdar pozabil, kje mu je tekla zibel: leta 1914 se je kot sedemdesetletnik prostovoljno javil v vojake in dve leti pozneje obelodanil zanosite članke »Na slavni poti« zoper nasprotnike njegove domovine.
France je bfl pesnik, kritik (La vle 11ttčraireX zgodovinar (Jeanne d’Are), jezikoslovec, arheolog, artist, filozof in. kakor rečeno, romanopisec. A njegovi romani so bolj nekake slike, epizode, nanizane ena na drugo. Car njegovih del izvira po večini iz vrlin njegovega Jezika, Nasproti »zolizmu« in prenapetemu »goncourtizmu« je v dobi največjih jezičnih prekucij s svojim zgledom kazal na čisti slog, na mojstre 17. rn 18. veka. S staro tradicijo jasnote, točnosti,
ooata Coignarda. v katerem S« pravoverna doinfinoati	i«	o*	utnel	»no«
jiti izraz moderne čuvstvenosti in nemirne razgibanosti.
V katero rubriko naj uvrstimo Francea? Različni slovstveni zgodovinarji so ga na-zvali različno. J. Huret ga je vtaknil med Psihologe (gl. Enquete sur 1’ čvolution litteraire). V teh »Obiskih« razpravlja France, zakaj hira naturalizem. Zola, ki s svojim »Gerrfeinalom« In »Assommotrjem« odlično nadaljuje mojstre Flauberta in oba Goncourta, je često prej pokvarjen idealist nego realist. Njegova »Zemlja« n. pr. predstavlja kmete kot sladostrastnike:	to	je
otročje in neresnično. Seljaki niso razblod-ni: prvič ne utegnejo, drugič pa bi jih to utrujalo... Papež Aleksander VI. ni mogel maševati, ker je prejšnjo noč gledal rimske Pouličnice, družeče se s težaki. Zola pa prikazuje kmete, ki vstajajo ob zori, delajo kakor črna živina in navzlic temu nenehoma nečistujejo. To naj bo realizem! Provizorično smrt naturalizma Je povzročilo tudi dejstvo, da danes največ čitajo Ženske. In katera ženska si bo upala priznati, da pozna roman »la Terre«, in razpravljati o njem? Zato so se vse obrnile k Bourgetu, čim se je pojavil s svojimi dušesiovnimi romani.
Pa bodi dovolj, da smo si priklicali v spomin nekaj potez ' velikega nesmrtnika, čigar sloves je šel pb vseh delih sveta. Več Podrobnosti in dogodbic iz njegovega življenja je pisec teh vrstic priobčil v »Narodnem Dnevniku« 19. aprila t. 1. v opombo pesnikove osemdesetletnice. Istotam so navedeni glavni prevodi na slovenščino, posamezna dela pa so površno analizirana v dodatku k »Plngvinskemu Otoku« (prev. 1920)^A- D-
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA
V	LJUBLJANI Drama.
Začetek ob 8. uri zvečer.
Torek 14. okt.: Zaprto.
Sreda 15. okt.: Cyrano de Bergerac. Red F.
Opera.
Začetek ob pol 8. uri zvečer.
Torek 14. okt.: Netopir. Red E.
Sreda 15, okt,: Zaprto.
Arkadij Averčenko:
Gnila gospoda.
Restavracijska dvorana. Vse prazno. Samo pri eni mizi sedita mož in žena, blizu njih pri drugi mizi — eleganten, mlad gospod.
Pri steni dremlje leno, kot jesenska muha. natakar.
To je obiležje in dispozicija prostor*, kjer se bo odigral boj med prisotnimi osebami.
Začenja se s tem, da jame mož s srditimi pogledi obsipati zdaj ženo, zdaj mladega gospoda.
Pogledi postajajo vedno bolj ljubosumni in razkačeni.
Navsezadnje pa mož ne more več vzdržati, skoči pokonci, natakne nervozno roka. vice, prekriža roke in stopi k elegantnem^ gospodu:
— Gospodi!
— Gospod? pravi mladenič in hladnokrvno naježi eno obrv.
— Opazil sem, da st* gledali mojo
ženo?
— Priznali mi boste, da si ne morem izdreti oči in jih vtakniti v žep. Nekam jih moram obrniti.
— Da. Toda vi st* jo motrili s postb* nimi pogledi.
— Kako pa to veste — morda so v*j moji pogledi, posebni.
— Gledsfii ste 30 zaljubljeno.
— Lahko ste Ponosni, d* Vaša žeta vzbuja tako resna čustva.
— Ah. v* se norčujete? Ce je tako
—	tu imate!
Sleče si rokavico In jo ves besen vtž* mlademu gospodu v obraz.
— Kaj naj to pomeni?
— Vrgel sem vam rokavico! Pozivljem Vas na dvoboj!
— O, prosim! Vašo rokavico bom pobral in jo sprejel.
— Kako to mislite, »sprejel«? — Vrniti mi jo morate!
— Mi ne pride na misel. Duelni kodeks Dur asova pravi...
— Jaz žvižgam na vaš kodeks. Roka« *ke me stanejo 28 tisoč..« - -	-*
"Štev. 233
,NARODNI DNEVNIK«, 15. okt. 1924.
Stran 3L
Dnevna vesti,
,!*■ ■■
/	—	Jožko Rajh f. V soboto, dne 11. t.
m. okoli 11. ure ponoči se je na Lokavškem Polju blizu Ljutomera smrtno ponesrečil starosta ljutomerskega Sokola g. Jožko Kajh. S tovarnarjem Martlnušlčem lz Murske Sobote sta se peljala v avtomobilu skoki Apaško kotlno proti Ljutomeru. Avtomobil je vodil g. Rajh. Ko je avto dirjal Coz Lokavško polje, se je na nekem ovinku nenadoma prevrnil jn sicer ravno na' nesrečnega Rajha, ki je bil takoj mrtev. Martinušič je dobil le lahke poškodbe, med ‘*m, ko je imel Rajh popolnoma razbito »avo in raztrgano nogo. Pokojni Rajh je 0ll v ljutomerskem okraju najpopularnejša osebnost. Znan je bil kot vzoren konjerejec
*	vrl gospodar. Bil je soustanovitelj žreb-vMne na Krapju, dolgoletni načelnik in član "kTajnega zastopa, odbornik konjerejskega oimstva za mariborsko oblast in 16 let starosta ljutomerskega Sokola. Pokojni Rajh Krt i. izrazito nacijonalnega mišljenja In je tudi član »Orjune«. Star je bil 50 let In rarih ^en° ter 7 otrok. Težko prizadet) Ofloini naše iskreno sožalje, vrlemu možu p* Večen spomin!
—	Delavska zbornica za Slovenijo se ** Poselila v nove prostore na Poljanski ~5*ti St. 12, pritličje, levo. (Ob tramvaju ffled postajališči Mestni dom in Realna
gimnazija.)
.	— Vojašnica Kraljeve garde. Te dni pri-
,7° sraditi veliko, moderno vojašnico kra-Wve garde na Topčlderu v Beogradu. Kot Prvi kredit za novo vojašnico je odobren znesek 2 milijona dinarjev.
.	“ učni tečaji, ki jih priredi Slovensko
»g društvo »Merkur« v Ljubljani, prlčno jfredi tega meseca. Kdor želi obiskovati ®*®bito višji tečaj nemščine In italijanščine, W se prijavi najkasneje do 15. t. m. v dru* «veni pisarni Gradišče 17*1. od 6. do 7. ure zvečer.
.	— Rodbinska tragedija na Gorenjskem,
f* Cerkelj na Gorenjskem nam poročajo: rjetečeni petek je ustrelil posestnik Simon »tj svojo ženo na njivi, kjer je žela t» *	se	le	Pred	dobrimi 2 leti vrnil
Amerike, kjer je imel srečo in je zaslužil *‘U» denarja. Ko se je vrnil v domovino, »*. Je oženil. Kmalu po poroki pa sta se za-
i2	žen0 Prepirati. Mož ii ie očital, da Kuhati ne zna. Začel je zahajat! v go-?|llIle in se dostikrat vračal pijan domov. ^SMnega dne sta se zopet sporekla z že-Po prepiru je odšla žena na polje, mož f? °d doma. Kmalu pa je prišel za ženo na jlrvp in se pričel t njo ponovno prepirati.
tem jo je pograbil za roko segel v , 'ep Po revolver in petkrat ustrelil na svf°’ H? )e ostala na mesttu mrtva. Zločin-«ti mož je nato pobegnil In ga še do danes “90 prijeli.
.a ~ Nesr^a,s P«5ko. V nedeljo, dne i. t. m. se je dogodila v Gaberju pri Dobrovi usodepolna nesreča, katero Je zaklju-
>ti smrt 17 letne deklice. 12 letni posestnikov sin France Zor se je igral z očetovo Puško. V bližini ie stala dečkova sestra vvUfiia, a poleg nje soseda Marija Japelj, pfuudonia $e je puška sprožila In strel ie rani*' 17 letno Marlio Zorc v trebuh. Težko meno Se je zgni{j|i0 dekle na tla. Krogla Jan?'3 2aeonetcn način ranila tudi sosedo n,,/if!Vo v levo ramo. Marijo Zorc so pre-
KUhnila V *ro!n’co' k’er pa 'e kmalu iz‘
~ ^ *">, ,n°2I Izgubil 30.000 Dta pri Kartah Svinjski trgovec Franjo Per iz Faranke Je te dni javil zagrebški policiji, da fo ga pri kartah v Mikuš-baru opeharili štirje igralci za 30.000 Din. Per je Izpovedb da je bil pijan in da so njegovi part-igral1' na ®°Hufiv način. Policija je eJ cif pre‘Skavo :n aretirala nekega Fran-i,ePani- Ferdinanda Leona in Stjepana ajačiča. Četrti, neki Konrad Padovec, je gobepu. Franc Stjepan je izjavil, da je Imel le 10.000 Din in da je bila igra Poštena. Od 10.000 Din je Per plačal ža-“tka 5000 Din. Ker pa so imenovani igralci i£Febški policiji dobro znane firme, se jUutovim izpovedbam ni moglo dosti ver*
" tn so bili »vsi trije« izročeni sodišču, »j., 7- Francoska vlada In tujci. Franco* časopisi poročajo, da pripravlja franco* vlada posebne odredbe in mere za tuj-F® tn sicer: 1. Kontrolirala bo v obče vse, ?ar se nanaša na useljene tujce in na one, se useljujejo. 2. Tujci bodo morali nositi £s<- stroške te kontrole. Predvidena je se-J*da razlika med tujcf-turistl in onimi, ki « nameravajo v Franciji stalno naseliti.
i?*'e iru'^av*j8‘>* To Je mnogo!
— Ali mislite, da lažem?
Vas ~Pnst»n ne nlls!im- at"pak okradli so Uht’ j	u	",0	30 vas opeharili. J« Vam
ŽOOOOO	12 DW0V	taMHe rokavic za
— Kaj	ne	poveste?	Tudi na debelo?
— Prosim! Katere številke želite?
-7	Takoj	vam Hh	napišem. Trenotek
*«tpljenja!
Oba sta pričela pisati v beležnice. a’ kI z razburjenjem motrila pri-še scene, začne naenkrat plakati. .Kaj pa je? se okrene mož. Kaj se zgodilo? Počakaj, takoj končava, n«!**" Tl koniaS ta b°i! O ti podlež! Dvanajst paro-v rokavic je zate več VTedno od časti tvoje žene! Dolgo sem kolebala In ovomila o tvoji ničvTednostl..! Sedaj pa ne dvomim več. Niti eno minuto ne ostanem več pod isto streho s tako hladno
Iapusthn^tVim barantapem ln kramarjem.
— Pomisli vendar, draga Kalja!...
— S poti mi pojdM Daj trti milijon in Ut vedno te zapustim./
— Kakšen milijon? Zakaj?
— Saj moram vendar kako živeti?
,	— Oprosti, tvoja dota je znašala vsega
skupaj le 12 tisoč...
— Da! Pred osmimi leti! Ko je bil zlat-ttk za 10 rubljev vreden res deset rubljev. (Se obrne k mlademu gospodu.) Čujte, vi! Koliko bi bilo to danes vredno. Teh dvanajst tisoč! No, hitro!
Mladi mož naglo potegne svojo beležnico.
— Ta hip vam povem. Zračunati moram. ,
Mož in žena sedeta vsak za svojo mizo in nestrpno pričakujeta konec računanja.
— No, ali bo kaj? (vzklika žena nervozno).
— Ali bo kmalu?
— 2e imam. Po zlatem kurzu bi znašalo 1S3 milijonov 752 tisoč.
— Vidiš, ropar, vzklikne žena energično. Daj ml molih 183 milijonov!
Ljubljana, 14., oktobra.
Kar se poslednjih tiče, bodo lahko' prejeli po raznih formalnosfh in preiskavi definitivno karto od prefekta departrnana. Ta karta bo obenem legitimacija za bivanje m bo stala 30 frankov, namesto dosedanjih
13	frankov. Tudi priseljeni delavci bodo morali plačati. Potni list bo veljal samo 2a turiste.
— 26.000 reduciranih državnih uradnikov v Franciji. Francoski ministrski svet je sprejel projekt finančnega ministra Clemen-tela o izboljšanju položaja državnih uradnikov. Glasom tega projekta bodo povišani uradnikom mesečni prejemki in sprovedena bo reorganizacija državne uprave. V projektu je predvidena redukcija. 20.000 državnih uradnikov.
— Mac-Donaldov rojstni dan. Dne 12. t. m. je dopolnil Mac-Donald 48. leto starosti. Rojstni dan je praznoval Mac-Donald v Checquertu kjer je imel ob tej priliki velik govor, ki ga bo ponovil v Glasgowu. Zvečer se je Mac-Donald vrnil v London.
— Zaroka italijanskega prestolonaslednika. Londonski listi poročajo, da se je zaročil italijanski prestolonaslednik Umberto z belgijsko princezinjo.
— Davek na samce. Ruski listi lz Ukrajine poročajo, da je sovjetska vlada sklenila uvesti davek na samce v Ukrajini. Koliko bo ta davek znašal, o tem poročito molči. Vsekakor pa se Vesele vse one kandidatinje, k; so nad ženitvijo Že obupale.
Nasilen stoletni starec. Pred par dnevi so izpustili Iz neke italijanske blaznice Antona Peroso, ki je dosegel častitljivo starost stoindveh let. Zgodilo se fe to na prošnjo ene izmed njegovih slnah. ki ga je hotela vzeti v Koper v domačo oskrbo. Starec je sinahi rad sledil v Koper, toda že čez par dni se je mesteca naveličal in podal se je svojevoljno v Trst. Prišedši v Trst, se je spomnil, da je pred leti stanoval v ulici Capitelli, zato jo je mahnil tja z na* menom, da se nastani v svojem nekdanjem stanovanju. Na njegovo presenečenje je bilo seveda stanovanje okupirano od neke rodbine. Starec je energično protestiral zoper to, da so se ljudje vselili v »njegovo« stanovanje ter zahteval, da se nemudoma izselijo. Odgovorili so mu vljudno, da je njegova zahteva absurdna. To je pa starčka tako razjezilo, da je zagrozil, da po-meče stvari z brahijalno silo na cesto ter je res začel rogoviliti s palico v suhljati roki, po stanovanju. Prijela ga je zopet »de-mentia senilis«. Ker se Je ljudem smilil, so ga skušali zlepa pregovoriti, zatrjujoč mu, da hočejo njegovi zahtevi ustreči Tako so ga pripravili do tega. da se je vsedel in čakal, dokler — nista prišla dva bolniška strežaja, ga naložila na avto in odpeljala na varno.
Ljubljana.
1— Dva pravičnika. Kakor dva odbijajoča se magnetična, pola sta se pomikala Po Kolodvorski ulici in merila cesto. Ob' stala sta ravno pred »Dvorom« in stalno Tazstavo nagrobnih spomenikov tvrdke Vodnik. »Kam?« sta skoro oba hkrati vprašala. In je rekel prvi, ki je bil pravičen: »Jaka, -po-hk-po-hk-po-glej! Kakor na po-koparšču. Le en čas smo, potem pa ti za-valč tak-le kamen na grob in vsega je ko nec.« Ta, ki je govori, je bil obrnjen proti spomenikom. Drugi pravičnik pa se je zagledal v razsvetljeno avlijo kina in spregovoril: »Pepe, še nobenkrat nisva bila tu-ie notri. Kaj, ko bi... Saj človek ž!vi samo enkrat in zakaj ne bi enkrat v življenju šel v kino.« In potegnil Je otožno razpoloženega Jaka od zadati za suknjič, da je siromak »nežno« zaklel. Vlekel ga je naravnost h kasi. kjer sta si kupila vstop nlce in kmalu nato potopila svoje oči v platno, 'po katerem so se s čudovito okretnostjo kretale razne sence. Prijatelja sta sj mencala oči, ki nikakor niso hotele videti drugega, kot brezizrazne sence in še te so se slednjič razpršile v meglo. Pa je naslonil Jaka svojo težko glavo na desno ramo zvestega Pepeta ter sladko zadremal. Kmalu ga je jel posnemati tudi Pepe, nakaT sta z združenimi močmi »žagala«, da Je bilo veselje. Med gledalci Je najpo prej zašumelo ln tu pa tam Je padla glasna opazka. Slednjič je postal splošen krohot. Kaj film, kaj godba! Enakomerno »žaganje« dveh pravičnikov ie pr! tisti predstavi ubilo privlačnost filmske umetnosti. Konec predstave. »Žaganje« se nadaljuje. Ljudje praznijo kino, odhajajo in se kroho
— Pošto j!... Saj sva jih skupno trošila. Veš kaj? Sedemsto tisoč ti dam?
— Milijon!
Mož vzame denar iz žepa:
— Oh, sama zguba!
Žena gre proti Izhodu, pa se vrne:
— Da, pozabila sem: daj mi še šeststo tisoč.
— Centu?!
— Čemu pač? Saj se .vendar Jutri zjutraj preselim proč od Tebe.
— No, Jn kaj potem?
— S tem vendar izpraznim svojo sobo. TI jo seveda takoj oddaš — saj te poznam
—	!n gotovo ti bo nesla 100 tisoč mesečno. Zato ni! daj za prvo leto polovico.
Mož se grabi za lase:
— In jaz sem te tako ljubil!.. Natakar, račun!
Natakar prihiti s papirjem v roki.
— Ka-aj? vpije mož in gleda račun. Za buteljko tega gnusnega vina zahtevate 15 tisoč?	•
— Dovolite, gospod! Sam sem ga plačal po 12 tisoč.
— To brozgo? Jaz vam je dobavim po 9 in pol, kolflcbr hočete!
— Dobro je! Dva zaboja, če morete? Franko restavracija?
*	Sedeta za mizo In pišeta pogodbo. Medtem pa se od vseh pozabljeni mladi mož prikrade od strani k dami ln prične ž njo šepetati...
— Franko vaše stanovanje? ga vpraša dama smehljaje.
— Franko poljubno stanovanje.
Oba se smejeta, se primeta lepodroč id odideta.
Mož, ki je novo pogodbo natančno vpisal v beležnico, dvigne glavo:
— Natakar! Kje pa je moja žena?
— Odšla je s tistim mladim gospodom.
— O Bog! — zaječi mož ter v obupu skrije glavo v rokah. — Strašno je to!
In prične tiho plakati.
Ganjeni lakaj se skloni nadenj ter ga prijazno božajoče pogladi po glavi:
— Ali hudo trpite, gospod?
— Kako ne bi? 12 parov rokavic po dvesto tisoč! — pa si še njegovega naslova nisem utegnil zapisati!
čejo. Slednjič se je iztegnilo par koščenih rok in prekinilo sen utrujenih pravičnikov. »Kal je že konec?«, se je začudil Jaka. »O-o-ha!«, je zazehal Pepe in pomagal prijatelju na noge. — Zunaj pa je bila prelepa mesečna noč, iz katete se je režala luna prijateljema v obraz. »Hladno ie!«, ie ugotovil Jaka. Pepe pa je molčal in si zapel suknjič... In šla sta se pogret v gostilno ...
1— Finančni delegat di Savnik le službeno Odpotoval v Beogr ad.
1— Železničarji! Danes, torek 14. oktobra, se vrši ob 20. uri v Rokodelskem domu v Ljubljani Širši sestanek rokodelcev in delavcev glede delavskega pravilnika.
1— Ravnateljstvo mestnega debodar-stvenega urada ne uraduje za stranke dne 15. in 16. oktobra t. 1. radi nujnih popravil v uradnih prostorih.
1— Policijske prijave. Tatvine 1, piia-nost 1, kaljenje nočnega miru 1, prestopki cestnopolicljskega reda ll, prekoračenje policijske ure 1, prestopki zglaševainih predpisov 3, poškodba tuje lastnine 1, razgrajanje 1, žaljenje straže 1.
1— Aretacije. Radi razgrajanja 1, radi streljanja 2, radi pijanosti I.
1— Penzijonat »Mladika« se zopet otvori. Mestna občina ljubljanska namerava za tekoče šolsko leto otvoriti zopet pen-zijonat v »Mladiki« za prilično 50 gojenk. Ponudbe sprejema mestni gospodarski urad do 25. oktobra 1924. Pogoji so v splošnem nastopni: V Internat se sprejemajo slovenske deklice, ki obiskujejo mestno žensko realno gimnazijo ali kako drugo šolo v LjubFani. Gojenke so redne in izredne. Prve stanujejo v internatu in uživajo vso oskrbo, druge so le čez dan v zavodu. Redne plačujejo po 1000 Din, izredne pa 750 Din mesečno. Vsaka redna gojenka mora prinesti s seboj primerno zalogo zaznamovanega perila in drugih potrebnih ln tudi zaznamovanih stvari, med drugim n, pr. odejo, 3 rjuhe, 3 odejne prevleke, bla2ino in 3 prevleke, vse kolikor mogoče preprosto izdelano. Za pouk v glasbi in v raznih jezikih se določujejo dogovorno s starši posebni honorarji. Perilo se pere v zavodu in sicer namizno in posteljno brezplačno, žlvctno pa proti primerni odškodnin! Natančnejši pogoji so na vpogled pri mestnem gospodarskem uradu med uradnimi urami.
L— Kavarna »Jadran« vsak večer damski koncert, postrežba solidna, cene zmerne. Za obisk se priporoča Zima, kavarnar.
Maribor.
Požar vpepelll mlin. V nedeljo zjutraj je izbruhnil v strojnih prostorih mlina g. Leharlča v Zgornji Kungoti nad Mariborom požar, ki je vpepelil ves mlin, žago in tudi del drugih poslopij, škoda znaša krog 500.000 Din, je pa krita z zavarovalnino. Tekom zadnjih let je mlin že četrtič pogorel.
Strahovit pokoli v CIrkovcih na Dravskem polju. V nedeljo je o priliki neke veselice v CIrkovcih na Dravskem polju prišlo radi deklet do poboja in pokolja med fanti iz domače in sosednjih vasi. Glasom prvih vesti, ki pa še niso kontrolirane, so 4 ostal! na mestu mrtvi, 24 pa jih je deloma težje, deloma lažje ranjenih.
Pretep v Studencih. V Studencih pri Mariboru je prišlo v nedeljo ponoči do hudega pretepa, v katerem je železniški asistent Franjo Polanec dobil več zabodljajev z nožem.
Repertoar Narodnega gledališča. V torek: Zaprto. V sredo: »Carmen«, red E, začetek ob pol 20. uri. V četrtek: »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«, red A.
Cankarjeve »Podobe Iz sanj« v nemščini. Silvester Škerl je prevedel celo zadnje Cankarjevo delo »Podobe lz sanj« v nemščino. Prevod je pričel v soboto izhajati kot podlistek v »Marburger Zeitung«.
Mariborsko učiteljsko društvo ima svoje letošnje prvo zborovanje v Četrtek 16. t. m. ob 9. url v magdalenski deški osnovni šoli na Ruški cesti.
Glasbena Matica Ima svoj VL redni občni zbor dne 20. L m. ob 20. uri v društvenih prostorih nad Gotzovo dvorano.
Ptul.
PTUJ IN VOLITVE.
Mestni tajnik Zelenko je stopil zopet na plan. Ne bi se bavili z njim, če ne bi ta človek intrlgiral proti Narodnemu bloku
V	slovensko družbo ga nikdar ni, pač pa ga vidimo vedno in povsod, kako se pomenkuje z nemškutarji; od magistrata nosi pošte za nemško listo, ita drugi strani pa agitira za socialdemokrate. Bog ve, kaj Je v tem človeku, da mu žilica ne da miru. Sfrčal Je iz državne službe, sedaj še hoče doseči, da dobi slovo tudi na magistratu. Ker že sluti svoj odhod, katerega sl je sam pripravil, hoče pomagati nemškutarski In socfjalnodemokratičn! listi do zmage, da bi se obdržal na tajniškem mestu, misleč si, če zmagajo nemškutarji, ostanem v službi^ enako, če zmagaio> socialdemokrati. Ako pa zmaga Narodni blok, pa sem prez službe, ker drugače itak nisem zaslužil.
Pa je res že zadnji čas, da izgine iz magistrata. V svoji sobi tarna in zabavlja Čez vse slovenske stranke, ter jih imenuje goljufe, korupcijontste. falote itd. Mož naj-brže ni pri zdravi pameti, ker bi drugače kaj takega ne delal. Saj v svoji domišljij: ne uboga več niti župana, njegovim ukazom *e roga ter jih ne izvršuje, proti svojim kolegom pa postopa tako zahrbtno in ogab-n°, da se ga vsi izogibljejo, ter jim že sedaj grozi, če zmagajo naši nasprotniki.
Zakaj ima župan usmiljenje s takfm človekom, je neumljlvo. Saj bi se našel tudi kdo drugi, ki bi opravljal tajniške posle, osobito, ker je mnogo dobrih In poštenih uradnikov brez kruha, ne pa da se tega človeka podpira, ki ne zasluži nobenega obzira, tem manj, ker nima trdne, moralne ln narodne hrbtenice. Da «bomo Imeli slovenski volilci več zaupanja v Narodni blok, zahtevamo, da se tega človeka takoj odstrani iz magistrata ter mu odvzame vse agende. < Več voUlcev.
iz strankarskega življenja.
Redna seja Mestnega odbora Narodne radikalne stranke v Ljubljani, se vrši danes dne 14. t. m. ob 6. uri zvečer v tajništvu lWolfova ulica 1, L nadstropje.) — Tajništvo.
Gospodarstvo. •
Posledica zvišanj a carinske alije.
Sedanii finančni minister dr. Spaho je pokazal s svojimi odredbami, da zasleduje v carinski politiki cilj, da uvede plačevanje carin v zlatu. Sicer se pii nas plačuje carina že ves čas v zlata odnosno v preračunani relaciji naprarn zlatu, toda to je bilo dosedaj le na papirju. Bivši finančni minister dr. Stojadmovič je zvišal carinski alijo od 600 na 800^; od tu ni šel dalje. Sedaj pa je bila zvišana carinska ažija najprej na 900 in s 1. oktobrom na 1000%.
Dasiravno to zvišanje ne bo imelo samo ugodnih posledic za naše gospodarstvo, se moramo v principu vendar strinjat! z njim. Ne samo radi tega, da bo tudi dejanski stan pri plačevanju carin odgovarjal načelu plačevanja v zlatu, temveč tudi za to, ker bo vpliv tega zvišanja v mnogih drugih ozirih zelo važen za naše gospodarstvo.
sam finančni minister pravi v svoji motivaciji zvišanja ažije, da se je to zgodilo v svrho bolje zaščite naše industrije, dokler ne stopi v veljavo nova carinska tarifa z višjimi postavkami. V naši industriji so že svoj čas močno naglašali potrebo izenačenja carinske ažije z razmerjem dinarja na-pram zlatu, v svrho zaščite pred tujo konkurenco. Ta zahteva je upravičena, kajti danes potrebuje naša industrija še precej izdatne zaščite, da ne bo zastala v razvoju. Dasi je prvotni učinek te zaščite za konzumenta neprijeten, ker je domače blago dražje, kakor pa bi bilo uvoženo, če bi ne bilo zaščitne carine, je vendar končni efekt ne samo za narodno gospodarstvo kot celoto, temveč tudi za posameznega konzumenta ravno nasproten. Kajti izboljšano razmerje v trgovski bilanci pride v prid vsakemu gospodarstvu, ker vpliva na cene blaga. Začetek je seveda povsod težak. O potrebi intenzivne industrializacije naše države pa ne more nihče dvomiti. Zaščita domače industrije potom zaščitnih carin ima seveda tudi še druge slabe strani, vendar se tej zaščiti danes ne moremo in ne smemo odreči, ker nimamo boljšega in izdatnejšega sredstva,
Zvišanje carine povzroči seveda ravnotako kot zvišanje prevoznih ta-rifov zastoj v trgovini Tako zvišanje pomeni podražitev uvoznega blaga in s tem v zvazi omejitev konzuma. Tega je pričakovlti tudi sedaj, dasiravno ne v veliki meri, — ker povišanje ažije samo (od 900 na 1000%) ni veliko. Sicer nam bo pa prinesla ta sprememba za sedaj gotovo več koristi kakor pa škode, zato jo moramo odobravati, da le ne bo šla preko dopustnih mej, da se ne bi omejeval konzum od najpotrebnejših količin najpotrebnejših predmetov, ki jih moramo uvažati.
Če bo torej zvišanje ažije povzročilo tudi zmanjšanje uvoza, bo to ugodno vplivalo tudi na našo trgovinsko bilanco, s tem na plačilno bilanco in na našo valuto. Učinek bo tudi tu pozitiven, torej zadovoljiv. Dinar Je dosegel že lepo višino, vendar prave stabilnosti še nima; da se ga vzdrži na tej doseženi višini, je dpbro vsako prikladno sredstvo.
Poleg teh in še drugih dobrih strani ima zvišanje nvezne carine seveda, kakoi že omenjeno, tudi svoje slabe strani. Za konzumenta je najhujša posledica podražitev blaga, ki ga moramo uvažati m ki ga neobhodno potrebuje. Toda v primeri s koristnimi učinki se bo dalo to prenesti in to tem bolj, ker je to le začasna posledica. Brez vsakih žrtev gospodarske okrepitve naše države ne borno dosegli, zato se jih ne smemo izogibati tam, kjer ni možna druga pot.
Radi zvišanja ažija p-a čaka sedaj Finančnega in zlasti trgovinskega ministra zelo važna in težavna naloga. S spretno in smotreno politiko morata namreč preprečiti, da ne bo nastopila prekomerna podražitev blaga iri da se ne bo podražilo ono blago, ki je od uvozne carine neodvisno. (To se v sedanji dobi zelo rado dogaja in smo imeli že opetovano priliko opazovati ta pojav. Če se bo vladi to posrečilo, smemo biti s povišanjem carinske ažije zadovoljni, v nasprotnem slučaju pa seveda ne, ker bi poslabšanje življenjskih pogojev stalo konzumenta pa tudi državo več, kakor pa pomenijo zanj tiste bodoče koristi, ki so 2aenkrat Se precej oddaljene In zato tudi negotove.
X Najcenejše fino namizno sadje vaeh vrat v večjih ln manjllh množinah 9e bode prodajalo o prilik! Sadnega sejma, kateri bo
v dneh 18., 19. In 20. oktobra na prostoru Velesejma v Ljubljani.
X Carinska konferenca na Rakeku. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani opozarja vse Interesente, da se vrši redna carinska konferenca na Rakeku v torek, dne 14. oktobra t. L ob 5. url popoldne v zgradbi carinarnice.
X Izvoz Iz naše države v prvih Šestih mesecih letošnjega leta !e dosegel 1,584.939 ton v vrednosti 4.175.920.945 dinarjev. V istem času lanskega leta pa 1,276.319 ton v vrednosti 3,333,824.453 dinarjev. Izvog meseca julija letos je znašal 333.940 ton v vrednost! 686.287.373 dinarjev, fullja lansko leto pa 233.032 ton za 547.168.572 dinarjev.
X Prodaja lesenih sodov od raznih mineralnih olj (1000 komadov) se bo vršila pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu dne 10. novembra t. I. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarn! trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Oddaja zemeljskih del za razšlrienj« postaje Brod se bo izvršila potom druge ofertalne licitacije pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici dne 4. novembra t. 1. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske bi obrtniške zbornice v Ljubllanl interesentom na vpogled.
X Dobave. Ravnateljstvo državnih Železnic v Subotici sprejema do 24. okt. t. 1. ponudbe glede dobave konopnenib cevi ter glede dobave vrvi iz jeklene žice in vrvi Iz konoplje. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani glede dobave stekla za 2rcala ln šip za okna Itd.; pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici glede dobave spectjalnlh stružcev. — Dne 11. oovembra t. 1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani glede dobave železne pločevine za montažne svThe. — Predmetni oglasi z natančneilimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbomioe v Ljubljani interesentom na vpogled.
Prodaja odpadkov od stekla se bo vršila dne 5. novembra t. 1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu: Predmetni oglas z natanČnetSiml podatki Je v pisarni trgovske In obrtntške zbornic« v Ljubljani interesentom m vpogled.
Sodllče.
NEPREVIDEN KOLESAR.
Janko Ojsterc. tovarnar je vozil po Kolodvorski cesti v Slškl z motornim kolesom tako neprevidno, da je Marijo Kovač, uradnico, na nogi In pod pazduho lahko poSko-doval.
Priča Marija Kovač: »Sla sejn po Kolodvorski cesti po trotoarju proti domu. Po Jernejevi cesti se Je pripeljal gospod Ojsterc, ki je vozil po tej cesti zelo naglo. Tam, kjer -napravi Jernejeva cesta ovinek na Kolodvorsko, Je brzino zmanjšal. 2e od daleč sem ga videla in stisnila sem m k zidu. Na razdaljo 7 do 8 korakov sem videla, da vozi g. Ojsterc na trotoar, proti meni, vendar se mu nisem mogla nikamor umakniti. Po mojem mnenju je obdolženec na ovinku prekratko zavil In zato zgrešil smer.«
Sodnik: »Obdolženec se zagovarja,'da so kamni na cesti krivi, da je zavozil na hodnik.«
Priča: »Na cesti so bil! res kamni, toda, tako Jernejeva, kakor Kolodvorska cesta sta precej širok!...«
Obdolženec: »8 metrov.«
Sodnik: »Dovoli je. Ce bi bili napravili večjo kurvo, bi se ne bilo nič zgodilo.«
Priča: »Izpahnila sem sl levo nogo, ker se Je zaletel v mene In pod pazduho leve
roke sem bila poškodovana. Bolečine sen Čutila precej časa.«
Sodnik:	»Ali	zahtevate	kako odškod-
nino?«
Priča: »Za bolečine ne zahtevam niče-sar. — Kvečjemu za ročno torbico, k! m tt prt tej priliki pokvarila, bi kaj zahtevala^«
Sodnik: »No, koliko?«
Priča: »100 Din.«
Sodba: Kriv prestopka § 431 k. 2. ter se obsodi na tristo dinarjev globe, v slučaju 1 eiztirljivostl n« dva dni zapora. Za taško Ima plačati 50 dinarjev. Z višjim zahtevkom se zavrne privatna udeleženka n« clvilnopravdno pot.
CE JE PUAN ČLOVEK OB DEŽJU BREZ
dežnika;
K obravnavi ga ni bilo. Zato vemo samo, da se piše France Stefe ln je mož posestnice tam pri Moravčah. »Vabilo je Izkazano«. zato se vrši obravnava ob njegovi odsotnosti.
Franc Mlršek, posestnikov sin v Moravčah, 15 let star, izpove: »Jaz ih mo) brat Tone sva bila v St Jurju pri krojaču. Deževalo je, zato sva Imela dežnik seboj. Pustila sva ga pred vežnimi vrati. Medtem ,so prišli’.mimo in .vzeli’ najin dežnik. Čez kake pol ure sva ,j!h’ dohitela in zahtevala dežnik nazaj. .Vrnili’ so ga takoj ln .ponudili’ so nama deset dinarjev, rekoč: »Ide mata deset dinarjov, de nauta rekla, de srn
Prešernova ulica, palača Mestne hranilnice,
priporoča zadnje novosti, dunajskih in pariških klobukov. — Žalni klobuki vedno v zalogi.
NafnSIle cene.	Solidno	blago.
y*
Poleg tega mu je bilo pa jasno, da nikakor ni 1 na vzhodni afriški obali. Vedel je natančno, da | »Kincaid« ni vozil skozi Sredozemsko morje, Sue-i ški kanal in Rudeče morje. Tudi okoli rtiča Dobre j nade ni mogel privoziti v tem času. Obenem je bilo nemogoče, da bi ladje prejadrale Atlantski ocean in da bi ga izpostavili na kakšnem neobljudenem otoku južne Amerike. Vsaj je bil lev Numa tu! Torej je bilo to nemogoče. Toda kje se je vendar nahajal?
Tarzan je romal sam skozi džunglo, zmirom v gotovi razdalji od obale. Če bi imel le kakšno družbo! Počasi je pričel obžalovati, da se ni zadnjič priključil opicam. Od onega dne jih ni videl nikjžr več, od dne, ko je nosil v srcu še celo breme kulturnega sveta.
Zdaj je bil skoraj zopet stari Tarzan. Dasi je čutil, da ima le malo skupnih interesov s temi opi-
Tarzan je še razmišljal, kako bi porazil žival z zvijačo, ko je zavohal novo sled: presunljiv duh je izdajal bližino večih človeških opic.
Leopard sp je v spodnjih vejah nekega dreves* skril za deblo. Pod seboj je zagledal Akuta s tovariši na gozdm' jasi. Nekaj jih je slonelo s hrbti ot drevesu in spalo, drugi so skakali okrog, trgal skorjo z dreves in hrustali okusne hrošče.
Akut ie bil Sheeti najbližji.
Velika mačka je čepela na debeli veji in listje jo je prikrivalo očem opic. Potrpežljivo je čakal, da pride Akut zadosti blizu.
Previdno je splezal Tarzan doli. Zdaj je bil tik nad leopardom in z levo potegnil ostro noževo klino iz nožnice. Rajši bi se poslužil svoje vrvi, toda listnata stena med njim in mogočno mačko je bila preveč gosta. Lučaj bi bržkone zgrešil čili
(Dalie prihodnjič.)
cami, se mu je vendarle zdelo, da bi bile boljše kakor nič.
Ne da bi hitel, si je utiral pet skozi gozd zdaj zdolaj na tleh, zdaj med visečimi vejami. Tu' je našel sadje, tam odrinil drevesno deblo v stran ali pa iztaknil majhen plen.
Hodil je približno eno miljo ali celo več, ko mu je veter naznanil bližanje leoparda.
Baš Sheeta, leopard! Še nikdar mu ni tako dobrodošel. Črevesje velike mačke bo ravno primerno za njegov lok, koža pa za tul in nov usnjat predpasnik. Dočim je doslej skoro brez misli hodil naokrog, je postal zdaj naravnost poosebljena napetost inprevidnost.
Hitro toda tiho je šel po sledeh divje mačke skozi goščavo in kljub njegovemu plemenitemu pn-koljenju je bilo njegovo djvje ponašanje popolnoma sorodno zveri, za katero se je zdaj plazil. -
Tarzan je videl leva prav dobro. Bara je drvil sedaj baš mimo drevesa.
Da bi se drznil? Lačni Tarzan si še ni odgovoril na to nemo vprašanje, ko je skočil s svojega sedeža naravnost na preganjanega jelena. V prihodnjem trenutku plane Numa na oba, je šinilo Tarzanu v glavo in če je hotel danes on pa sploh Se kaj jesti, je moral biti uren.
Komaj ga je jelen začutil na gladki, mehki koži, je že padel na kolena. Tarzan ga je pa zgrabil za rogovje in mu z enim samim sunkom zavrtel glavo, da se je zlomil tilnik.
Besno je tulil lev za njim. V par trenutkih je Tarzan pograbil jelena in se zavihtel na bližnjo močno vejo.
Baš, ko se je Numa v skoku pognal, je že rešil sebe in svoj plen iz bližine strašnih šap.
Zabobnelo je, ko je padla prevarana mačka na tla. Opica Tarzan pa je vlekel svojo »pečenko« visoko v vejevje. Tu je bil varen. Potem je porogljivo gledal zver, ki je spodaj strmela vanj z j bliskajočimi se, rumenimi očmi. Kakor pobič se ni mogel premagati, da bi ne pokazal svojemu nasprotniku okusiti plen. Potem se je spravil k večerji, dočim je spodaj godrnjaje hodil lev sem in tja. Tarzanu je zopet enkrat izborno dišalo.
Ko se je nasitil, je skril ostanke svojega plena v visoki rogovili in hitel skozi drevje od maščevanja žejnega Nume še vedno zasledovan, nazaj k svojemu ležišču. Tam je spal, dokler ni stalo tolnce že visoko na nebu.
Leopard Sheeta.
Prihodnje dni je Tarzan izpopolnjeval svoje orožje in raziskal džunglo. Kite jelena, ki mu je dal prvo večerjo, je napel na lok. Boljša bi bila posušena Sheetova čreva, vendar je bil zaenkrat zadovoljen. Treba je bilo pač počakati, da mu srečen slučaj pomore ujeti eno teh velikih mačk.
Spletel si je dolgo vrv iz trave, s kakoršno je takrat pred leti zadavil zlobnega Tublata, Kaj bi Vse lahko počel kot opičji dečko s tem čudežnim orožjem.
Imel je že nožnico in ročaj za svoj nož, potem tul za puščice iz Barove kože in predpasnik. Potem se je podal na pot, da končno kaj več dozna o deželi, kamor je prišel. Opazif je že, da ni na njemu dobro znani zapadni afriški obali, kajti solnce >je j vzhajalo vsako jutro iz morja in šele potem drselo visoko nad džunglo. Morje na vzhodu!	j
Kamen
Trboveljski v
premog ♦ drva, koks j
angleški premog ^ Slezijske brikete ^
dobavlja Ilirija *
to, Kralja Petra trg St. 8.
Tel. 220. — Pia Slo ^ tudi na obroke. X
šivilje in gospodiinje opo zarjarao, da sozopet dospeli
Potrebujemo večjo količino dalmatinskega kamna ali temu sličnega. Ponudbe z vzorci je poslati na
Nikola Pavičevič trgovec Kralj Aleksandra ulica 1. Beograd.
se vež oseb na dobro domačo hrano.
Naslov pove uprava list*.
znamke »Imperial* z mizico in stolom se radi opustitve pisarne pod ceno proda. Ugodna prilika za denarne zavede, odvetniške pisarne, uredništva i.t. d Informacije daje davžni nadupravitelj Hruška. Vodnikov tig št. 5.
stara SO iet, iedne zunanjosti in neomndeževane preteklosti, * premoženjem 25 000 Din V Rotovini in lastno opremo 9» želi čim prej e omožiti, naj raj* 3 trgovcem ali gostilničarjem. Vdovec ni izključen. Le resne in neanonimne ponudbe pod .,Sre2a“ na upravo lista.
najboljši šivalni stroji
„Gritzner“
v vseh opremah za rodbinsko in obrtno rabo. Isto-tam vseh vrst čevljarski stroji „Adier“ (Flachštef), cilinder, levoročni in krojaški. Pouk v vezenju ter krpanju perila in nogavic (štofanje) brezplačno «dl* BO le pri:
za gospode in dame KELC, Maribor, Sodna ul. S, izdeluje vsa v to stroko spadajoča deta.
in samostojen korespondent v slovenščini, sibohivaščini, nemščini, češčini, itaijanščini ter francoščini, išče primerne službe za takoj. Ima večletno prakso, ter je vešč organizator. Ponudbe na upr, lista pod ..Perfekten*.
Jakob Vodopivec, ki ima svoj sodež v Zagoriu ob Savi, sprejema vsa dela svoje stroke po celi Jugoslaviji. Zastopstvo v Ljubljani Vodi dolgoletni stavbeni polir Anton Merlak, Krakovska ul. 27.
srednjo, iščeta dva boljša gospoda. Če le mogoče v mestu. Ponudbe na upravo lista po4 »Soba«.
KURI Z OGLJEM
ZAHTEVAJ PROSPEKTE
3UGO-HAG
(izprašana v Franciji) poučuje temeljito francoščino. Naslov v upravi lista.
trgovsko izobražena išče mesta v pisarni, bodisi za knjigovod* kinjo. kontoristinjo ali blagajničarko. Pripiavljena je iti tudi nekaj me-secev brezplačno. Ponudbe na upravo lista pod ,,Pisarniška moč“.
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika ob vodi Popravila sprejemamo
L3UBL3ANA
BOHORIČEVA ul. 24. TEL. 560
nemeblovano v sredini mesta eventuelno tudi v predmestju išče uradnik za takoj. Ponudbe na upravo lista pod ..Mirni dom".
s kuhinjo in 2 malimi sobami ali 1 veliko se išče v Ljubljani ali okolici. Plača se mesečno do 1500-— K. Cenjene ponudbe na uor. lista pod , Čimnreie‘‘.
iz nemškega, italijanskega, francoskega In srbskega jezika na slovenski in obraino, vsakovrstne korespondencije sprejme izurjen korespondent trg. akademik. Cenj ponudbe pod „Na-tančen*' na unravo lista
nova, kompletna, jesenova, po litirana, se ugodno proda. Naslov pove uprava lista.
moški in žakel s telovnikom, vse dobro ohranjeno se ugodno proda.
Naslov pove uprava lista.
odstranim brez bolečin. Garancija 6 do 7 mesecev. Odstranim tudi reumatične bolečine. — Špoitna, živčna, schvedska masaža. Zalokarjeva ulica 13 priti., M. P.
Potrti neizmerne Žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je naš srčnoljub-ljeni, dobri soprog, oziroma oče, brat in zet, gospod
z dvema posteliama, po možnosti s posebnim vhodom, v sredini mesta iščeta 2 gospodični, Ponudbe prosita pod „Mirni“ na upravo lista.
skoraj nov, ter par lahkih komatov nekoliko rabljenih prods Ivan Molek, sedlar Vrhnika 112.
Naznanjamo
PREfUOG
mastni )•<» v pek.
danes dne 14. t. m. ob 1 uri zjutraj po dolgi In mučni bolezni, previden s tola lili st. vere tnimo v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v sredo, dhe 15. t. m. ob 4. uri popoldne te hiše žalosti. Stepanja vas št. 61, na pokopališče v štepanjo vas.
V Ljubljani, dne 14. oktobra 1924.
Žalujoči ostali.
srednje starosti, katera je dobro izurjena v vseh gospodarskih delih išče me9ta pri samostojnem gospodu. Šla bi tudi za vzgojiteljico otrokom, kateri so brez matere, ter bi isto vodila gospodinjstvo Cenjene ponudbe na upravo lista pod „Skrb-na gospodinja".
3 Trboveljski
d LSbo|*kI ..........
/9 Opiiiožkl 2 TrobnodolNkl .....
- dobavlja po raajnil]lh fj	cenah
| DOM, ČEBIN
Q ‘rgovina s premogom
|	LJUBLJANA
'Volfova ulica it. l.JIL.
neopremljeno če le mogoče z souporabo kuhinje v mestu aii predmestju išče mirna družina, Ponudbe pod „Zadovolj-nost“ na upravo lista.
v Gosposki ul. št 36 kjer se sprejemajo naročnine, oglasi in eventualne reklamacije,
Uprava „Narodnega Dnevnika«.
v trgovino z mešanim blagom želi oddati trgovec svojega sina. Cenj ponudoe na upravo Usta pod »Pošten-«.
dobro ohranjeno žensko kolo Naslov na upravo lista pod Takoj1*.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
CENTRALA: LJUBLJANA DUNAJSKA CESTA
AGENCIJA: LOGATEC
!v  —
.. ... Podružnice: Brežice, Črnomelj, Kranj, Matkovič, Ptuj, Split, - .
Rezervni zakladi. Celje, Gorica, Maribor« Novi Sad, Sarajevo, Trst.	"	^
Din 10,000.000a-	—----------mn —-------------------------------  502,	£
mmmmammmmmSe priporota za vse v bančno stroko spadajoče posle. Lh«
Delniška glavnica Din 50,000.000'
Brzojavni naslov: Banka Ljubljana
favbar!« Tone je denar vzel, Jaz pa sem rekel; »Zakaj si denar vzel, sedaj ,bodo rekli’: Marela ie moja, sem jo plačovl« — Vzel sem Tonetu .kovača’ iz rok in sem ,jim’ ga hotel vrniti. Ker ga ,niso hoteli’ nazaj vzeti, sera ,jim’ ga vrgel pred noge na tla, nakar sva z bratom zbežala. Tekli so za nama in kmalu so me vjeli. Pretepli so me s pestjo in obrcali s čevlji, tako, da so me na hrbtu in na nogah poškodovali. Dežnik le ležal na tleh in so po njem hodili, tako,
so ga popolnoma pokvarili.«
Sodnik: »Ali je bil pijan?*
Priča: »Ne hdu, k’ so me zmeri prec Vjtl.c
Sodnik: »Ali je hotel dežnik .vzeti’?«
Priča: »Ne vem. ampak pol ure daleč #o šil že ž njim.«
Sodnik: »Ali je po dežniku nalašč hodil Ali ne.«
Priča: »Ne vem.«
Franceljev brat, trinajstletni Tone izpove konformno.
Sodnik: »France, koliko zahtevaš odškodnine?«
Franc Miršek: »Za hlače in za .vestjo’ -to dinarjev, — obleka je bila nova in za »k maš’ hodet« — za dežnik, ki je bil isto-tako nov, sto dinarjev.«
Sodnik: »In za bolečine?«
Priča: »Nič.«
Sodba: Franc Štefe je kriv prestopka ;ahke telesne poškodbe v smislu § -lil k. z. in se kaznuje po § 412 k. z. z dvadnevnim zaporom ter ima povrniti Francetu Miršeku škodo v zahtevanem znesku.
To in ono.
Sifilis.
Na skupščini nemških naravoslovcev in zdravnikov v Inomostu sta se sešli dve strokovni skupini — strokovnjaki za živčne in duševne bolezni in strokovnjaki za kožne in spolne bolezni — da se pogovorita o napredku na polju zdravljenja sifilisa. Šele v zadnjem času so zdravniki dognali, da imajo spolne bolezni velik vpliv na razvoj živčnih obolelosti in da se, kot neozdravljiva bolezen poznana paraliza običajno pojavlja le pri ljudeh, id so imeli lues. Istotako tudi Tabes dorsalis. Obe bolezni sta bili nazvani inetalues, posledica sifilisa. Velik napredek v pobijanju teh bolezni datira pa od časa, ko se je učenjaku Raguchi posrečilo najti bacil, ki povzroča sifilis, takozva-uo Spirochaeta pallida. Odslej se je poskušalo z uničevanjem Spirochaete ozdraviti paralizo. Kratko pred vojno se je Ehrlichov Salvarzan razširil po celem svetu, vendar je njegova slava kmalu zatemnela. Uspehi zdravljenja s salvarzanom niso bili zadovoljivi. Paraliza in tabes sta ostali neozdravljivi bolezni. In pojavile so se celo trditve, da salvarzan pospešuje razvoj »me-taluetlčnih« obolelosti. O tej zadevi je re-ferlral v Inomostu prvi prof. Norine iz Hamburga, da na podlagi svoje velike statistike lahko ugotovi, da število obolelih na paralizi in Tabes ni naraslo po uporabi sal-varzana, da pa tudi ni padlo. Pač pa se 2di, da je v dobro zdravljenih slučajih paraliza oziroma Tabes nastopila prej, kakor
ifrARČDNi ONEVKTk«, lŠ. okt M4.
pa pri onih, ki niso bili zdravljeni. Iz tega bi izviralo, da zdravljenje sifilisa skoro pospešuje razvoj »metaluesa«. Prof. Nonne je nadalje razpravljal o senzacionalnih uspehih prof. Vvagner-Jaurreg na Dunaju, ki je sifilitično bolnim vcepil malarijo. Po Nonnd-jevi statistiki je ta način zdravljenja spravil 71 odstotkov zopet na noge in veliko jih ie popolnoma ozdravilo. In kako si je treba razlagati učinke vcepljenja malarije, ki je zdaj stalno zvezano z zdravljenjem s saJ-varzanom? To je enačba z dvema neznankama, ker nam je namreč tudi neznano, kako učinkuje salvarzan. Gotovo je. d;i pri poskusih v laboratoriju spirochaet ne umori. Kljub temu zdravilno učinkuje, vzbuja domnevo, da šele v telesu potom raznih spojitev postane smrten za bacile. Obstoja pa tudi možnost, da saivarzan upliva ?n povečuje odporne sile organizma. Isto se pričakuje tudi od mrzlice, ki nastane po injekciji malarije. — Kot drugi referent ie govoril prof. Kyrle, ki se je s predgovornikom strinjal glede uspehov injekcij malarije in pripomnil, da je imel veiiko slučajev, ko je bolezen več let kljubovala vsem sal-varzanovim kuram, bila pa z eno samo salvarzanovo kuro v zvezi z injekcijami malarije ozdravljena. Posebno je povdarii, da je vcepljeno malarijo mogoče obvladati, hi da se jo tako lahko odpravi, kakor hitro je storila svojo dolžnost. Vendar je te vrste zdravljenje za bolnike s slabim srcem nevarno. Končno je govoril še prof. Wagner-Jauregg (Dunaj), iznajditelj zdravljenja z injekcijami malarije, ki je 5e ugo-
tovil, da se vcepljena malarija niti potom ubadov anaphelov, ki prenašajo malarijo, ne da prenesti drugam in torej niso tako cepljeni bolniki niti najmanj nevarni svoji okolici.
: Irski dogodek. Iz Dublina se poroča sledeči resničen dogodek. Neki pristaš De Valera je bil vsled političnega zločina obsojen na smrt. O izvršitvi, oziroma odložitvi smrtne obsodbe je imel odločiti minister 0| Higgins, ki je bil najboljši prijatelj obsojenca in kateremu je bil obsojenec še pred pol letom poročna priča. Kar ni nihče pričakoval, se je zgodilo. Minister je potrdil smrtno obsodbo in še isti dan je bil njegov prijatelj ustreljen, To se je zgodilo že pred več dnevi. Te dni pa je bil otvorjen testament obsojenca in minister je skoraj izgubil zavest, ko je videl, da ga je postavil njegov nesrečni prijatelj za svojega univerzalnega dediča. M!n'ster je takoj dejal, da mu ne preostane nič drugega, ko da se ustreli. Do danes minister še ni tega storil.
, : Energična žena. V Pintu se je pripetil sledeči dogodek. Ko je šel Paolo Ele-na po cestf, so ga nakrat zagrabili štirje moški, ga zvezali in odpeljali na samoten kraj. Tam so mu zagrozili s smrtjo, če ne prinese v gotovem časti na določeno rnesto 40fl lir. Mož je v napovedani uri resnično prišel na sestanek, toda ne sam, temveč v spremstvu številnih stražnlcov. Stvar pa Je vseeno mirno končala, ker med napadalci je bila njegova žena, ki ni mogla na drug način prejeti od moža de-
Stev. 233.t
nar za gospodinjstvo, kakor da je zaprosila znance, da so vprizorili vso komedijo. Skesan se je povrnil mož z ženo domov in plačal zahtevane l're.
   ©
• •
j Vediso sadssi© Essvesti f
! SAMO I • : |	j
t šeleii!)iiri»va ulica 3. j
Kar Wi
to je Elzafluid. To pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine. Poizkusna pošiljka Din 28'—. Lekarnar Eug-. Feller Stu-bica Donja, Elzatrg' 357, Hrvatska
Lastnik:
Konzorcij »Narodnega Dnevnika«* Glavni in odgovorn« urednik: Železnikar Aleksander.
Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani.