Postscheckkonto Wien Nr. 55.30 Bufa* ? Rjjf ŠTAJERSKI GOSPODAR IZIDE VSAKO SOBOTO Uredništvo in upravniShro: Hartum a. d.Drau, Badgasse S - naročnina: letno RM 2.50. polletno RM t.40, četrtletno 75 Rpf I. iahrgang Marburg a. J. Drau, Samstag, 9. August 1941 Nr. 20 Ogromne nemške zmage Doslej 895.000 ujetnikov. 15.145 tankov, H* mm ¡L. g^ ^M « m 10.588 topov in 9082 leta! zaplenjenih II & W m Bi 158 M oziroma uničenih - Ponosno poročilo nemškega vrhovnega poveljstva o dosedanjem poteku silnih operacij na Vzhodu Nemško vodstvo in brezprimerna hrabrost nemškega vojaka sta delala čudeže Iz Fiihrerjevega glavnega stana, 6. avgusta. Vrhovno poveljstvo vojske sporoča: Kakor je razvidno iz mnogih poročil, nima sovjetsko vodstvo več zanesljive slike o položaju lastne fronte. Spričo pridrževanja načela o brezpogojni resnici se je moralo nemško po-ročevanje v največjei meri vzdrževati, da ne bi sovražniku dalo dragocenih podatkov. Napram temu je morala stopiti upravičena želja nemškega naroda po dnevnem obveščanju o poteku operacij v ozadje. Riskirati se je moralo celo, da je domovina dobila napačne predstave in da je sovražno inozemstvo razširjalo celo zmotna poročila. Sedaj je prišel trenutek, ki spričo uvoda k novim operacijam omogoča informiranje o poteku in izidu silnega bojnega meteža, ki je začel s prodorom skozi Stalinovo črto. Med črnim morjem ter med Finskim zalivom sta zahtevala področje in lasten cilj, da se je ta prodor izsilil na treh odločilnih mestih: Južno od Pripetskih močvirij, v smeri na Smolensk in južno od Pei-pus-jezera. V treh naslednjih poročilih je opisana borba vpostavljenih bojnih moči, medtem ko vsebuje četrta zaključna vest celoten izid teh operacij. Operacije na finski fronti in borba vojne mornarice bodo tvorile predmet poznejšega poročanja. Pohod v dežele vzhodnega morja Ko je bila Diina med Diinaburgom in Rigo v težkih borbah osvojena, Le-tonska pa očiščena, se je nahajala ar-madna skupina Generalfeldmarschall-a Ritter von Leeb-a pred nalogo, prodreti Stalinovo črto vzdolž letonsko-sovjetske meje, istočasno pa potolči v Estonski stoječe dele sovjetske vojske. V drznem naskoku je uspelo armadi Generaloberst-a Busch-a in v njenem odseku se boreči oklopni skupini Generaloberst-a Hoppner-ja, prodreti močno izgrajene in žilavo hranjene postojanke južno od Peipus jezera. Ostrov, Porhov in Pleskov smo osvojili po kratki, hudi borbi. S tem so bili dani pogoji za sunek proti severu ter za napad v smeri na Leningrad. Kljub najtežjim cestnim razmeram, zagrizeni obrambi in največjim zahtevam glede čet je zamoglo levo krilo čet, ki so operirale med Ilmen-jezerom in Peipus-jezerom, prodreti tik do Narve. Na ta način je uspelo zapreti celinski most med Peipus-jezerom in Finskim zalivom. V Estonski operirajoča armada Generaloberst-a von Kiichler-ja je zavzela naprej v bojih mesta Dorpat, Fel-lin in Pernau. Potolkla je v številnih in hudih bitkah sovražne divizije, ki so bile vržene preko Tapsa proti Severu. Operacije te armadne skupine še niso končane, kljub temu je bilo v tem odseku zopet ujetih nad 35.000 ujetnikov, obenem pa je bilo zaplenjenih oziroma uničenih 355 tankov in 655 topov. Velik delež pri teh uspehih je imelo zračno brodovje Generaloberst-a Keller-ja. To brodovje ie v tem odseku sestrelilo oziroma na tleh uničilo 771 sovražnih letal. Prodor k bitki za Ukrajino Na južnem krilu se je morala ar-madna skupina Generalfeldmarschall-a von Rundstedta od vsega početka boriti z številčno premočnim sovražnikom, to pa spričo težavnih terenskih In vremenskih razmer. V dolgotrajnih in najtežjih frontalnih bitkah so se morale armade Generala von Stulpnagel-a in Generalfeldmarschall-a von Reiche-nau-a s podporo oklopne skupine Ge-neralobersta von Kleist-a boriti, dokler ni uspelo, prisiliti sovražnika k umiku ter pognati zagozdo preko žitomirja vse do Kijeva. S tem prodorom globoko v hrbet Stalinove črte je bilo omogočeno, ustvariti široko fronto med Dnjestrom in Dnjeprom proti jugu. Istočasno je uspelo presekati urnikalne zveze sovražnika ter pričeti obkoljevalno bitko, ki je sedaj v polnem teku. V teh borbah, ki so prinesle sovražniku izredno težke izgube so se izkazale madžarske in slovaške čete, ki so se v zvestem zavezništvu orožja borile ramo ob rami z nemško vojsko. Istočasno s to operacijo so nemško-ro-munske čete pod poveljstvom generala Antonesca izsilile prehod preko močno hranjenega Pruta ter osvobodile Bes-arabijo kljub najhujšemu odporu in težavnemu terenu. Nato je bila iz nemških in romunskih korpusov sestavljena vojska Generaloberst-a Ritter von Schobert-a postavljena preko srednjega Dnjestra proti severovzhodu, da bi tako ustvarila zvezo s četami, prihajajočimi iz severa. Dosedanje štetje v tem odseku je dalo preko 150.000 ujetnikov, 1970 tankov in 2190 topov. Zračno bi odo v je Generaloberst-a Lohr-a se je uspešnega poteka teh operacij odlično udeležilo. Sestrelilo in na tleh uničilo je namreč 980 letal sovjetskega letalstva. Bitka pri Smoiensku V sredini vzhodne fronte je armadna skupina Generalfeldmarschall-a von Bock-a zmagovito končala veliko bitko pri Smolensku. Prostor, čas in trdota bojev ji dajejo v neizprosni vrsti uničevalnih udarcev proti boljševiški (PK-Lessmann-Scherl) Vas so zavzeli! Prvi pešci litin od hiše do hiše. Z oistrimi pogledi morijo vsako okno in vsako slrcšno linico, ker' je pričakovati vsak trenutek sovražnegaognja. vojski edinstveno zgodovinsko obličje. V skoro štiritedenski borbi so armade Generalfeldmarschall-a von Kluge-a, Generalobersta Strauss-a in Generalobersta von Weichs-a skupno z oklop-nimi četami Generalobersta Guderian-a in Generalobersta Hotka prizadejale sovražniku krvave izgube. V teh borbah smo ujeli okrog 310.000 mož, 3205 tankov, 3120 topov in drugega vojnega materijaia, ki ga ni mogoče oceniti, je bilo pri tem uničeno oziroma zaplenjeno. Zdračno brodovje Generalfeldmar-schail-a Kesselring-a je imelo pri tej zmagi odločilen delež. Sovjetsko letalstvo je izgubilo v tem odseku 1098 letal. Potek te bitke v posameznosti bo opisan v jutrišnjem poročilu vrhovnega poveljstva. Uničene milijonske armade Skupno s številčnimi uspehi, ki smo jih objavili v današnjih posebnih poročilih so se zvišale skupne številke, označene v poročilu vrhovnega poveljstva z dne 11. julija od 400.000 ujetnikov, 7615 tankov, 4423 tonov in 6233 letal na 895.000 ujetnikov, 13.145 tankov,. 10.388 topov in 9082 letal. Izvojevani so bili uspehi, ki prekašajo zdaleka najdrznejša pričakovanja. V celoti jih je mogoče oceniti pravilno samo tedaj, če upošteva, da znašajo krvave izgube tega sovražnika, ki še bori izredno žilavo in zagrizeno, večkratno število dosedanjega števila ujetnikov. Edšnice vojske, Waffen-SS in letalstva so v borbah z doslej najtršim nasprotnikom izvršile nadčloveške napore glede hrabrosti in vztrajnosti. Nadmoči nemškega vodstva, neprekos-ljivi kakovosti nemškega orožja, izvrstni izurjenosti in izkušenosti čet, Zopet so se oglasile fanfare nemšRe smagoviiosii! Številke in dejstva, ki jih je objavilo nemško vrhovno poveljstvo dne 6. t. m. iz Führerjevega glavnega star na, govdrijo tako prepričevalen jezik, da nimamo besedi, s katerimi bi se 'zamoglo dovolj točno označiti ves silen pomen ogromnih nemških in stf.?. vezniških zmag in boljševiških porazov. Iz teh dejstev in številk je razvidno, da je glavna udarna sila sovražnika že razbita. Nad 800.000 vojnih ujetnikov! To je število, ki ga moremo primerjati edinole z izmerami vojnega pohoda na zapadu v maju lanskega leta. Nad 13.000 tankov, nad 10.000 topov in blizu 10.000 letal, ki so bila večinoma uničena in deloma zaplenjena — vse to je tako ogromno, da nam primanjkuje izrazov največjega spoštovanja pred nemškim vojnim vodstvom, predvsem pa pred brezpritnerniih junaštvom nemškega vojaka, ki si je tudi na vzhodu ovil glavo z lavorjevim vencem nesmrtne slave. 46. dne vojskovanja na vzhodu, je nemško vojno vodstvo prekinilo dosedanji molk, ki je bil le , ukrep previdnosti. Nemškemu narodu in vsej Evropi je odleglo i ko je predvsem pa junaštvu nemškega vojaka in njegovih vojnih tovarišev se je zahvaliti, da je bilo mogoče zdrobiti ogromno oboroženo sovjetsko vojsko. Posebej omeniti je treba pohode in-fantrijskih divizij, ki so, vračunajoč bojna premikanja, deloma prevalile več kot 1000 kilometrov. Celotne operacije v tej izmeri so bile možne samo na podlagi izvrstne organizacije poroče- nemško vojno vodstvo z objavo o ve-leuspešnem zaključku prve velike faze te vojne bliskoma uničilo vsa upanja naspr-otnikov, ki so se že na tihem veselili »zastoja« na sovjetski fronti. Strahoviti udarci, ki jih je prejela sovjetska oborožena sila, so pa šele uvod k drugi fazi, Eno je gotovo: uspeh je tako ogromen, da ga ne more zanikati niti sovražni svet. Nemška vojska, katero so pridno podpirali v operacijah tudi zavezniki, je ustvarila z dosedanjimi uspehi vse pogoje za končno zmago. Popolnoma razumljivo je, da je Stalin kriknil v svet svoj alarm o »smrtno ogroženi Sov-jetiji«. Stalin je smešen, saj je moral vedeti, da nemški vojak na povelje Fiihrcrja izvede tudi najtežjo nalogo. Ena izmed dosedanjih najtežjih nalog .je bila brqz dvorna Sovjetija. Nemški vojak, ki ga je spremljala topla želja celokupne Nemčije in civilizirane Evrope, je z nadčloveškimi napori stri peklenski stroj Krasne armije. To je ugotovitev vrhovnega poveljstva, ki nas navdaja v tej zgodovinski ilfi z največjim ponosom, istočasno pa tudi s trdno voljo, sto-..riti vse, kar zahteva domovina, da bomo vredni krvnega davka, ki ga doprinosa nemški vojak za končno zmago nad dvema zavezniškima sovražnikoma: nad plutokracijo in boljševizmom. Zgodovina vojaških obračunov se klanja pred silnimi Storitvami nemškega vojaškega vodstva in nemškega vojaka. V štirih posebnih poročilih, ki jih je zaključil nemški radio s himno, je zabeležen • ogromni in odločilni uspeh prve velike faze te bitke, ki jo'nemški vojak resnično vaju je ne samo za sebe in svoj narod, temveč za celo Evropo. Evropa si je oddahnila. Silna ne-' varnost, ki je pretila omikanim narodom s strani polazijske Sovjetije, je bila zlomljena te dni no navodilih največjega vojskovodje vseh časov. Adolf Hitler ni zastonj dejal, da bo prineslo 1941 nemškemu narodu največjo zmago nemške zgodovine. Narod je ponosen na vodstvo, ki hiti od zmage do zmage. Sovražniki še vedno ne poznajo fanatične povezanosti med fronto in domovino, sicer ne bi razširjali po svetu bedastih vesti o dejanskem stanju na vzhodni fronti. valske službe in zvez v ozadju, prav tako pa tudi na podlagi dejstva, da je uspelo vzpostaviti vse železniško omrežje v celoti tik do bojne črte. V zavesti svoje nadmoči in v gotovosti končne zmage je nemška vojna sila sedaj pripravljena nadaljevati v novem operacijskem odseku uničevalno borbo, katero je pričela s celo vrsto največjih zmag. (Eissner-Wagehborg) Pregledni zemljevid vzhodnega bojišča. Okrog Smolenska in Kijeva se bijejo velikanske uničevalne bitke, v katerih so se izkazale sijajne vrlin® in prednosti nemške vojske. Tudi zavezniki — Romuni, Finci, Madžari in Slovaki — pridno prodirajo v ozemlje SovjeMje. Nemšlci narod veruje trdno in brezkompromisno v svojo zmago, ki ji nemški meč utira pot proti vzhodu. Misel zmage nas prešinja v domovini ter daje vojakom na fronti tisto čudovito moč, o kateri nam govori poročilo vrhovnega poveljstva. Zopet so se oglasile fanfare nemške zmagovi-t osti! Nad Moskvo se zbirajo težki, črni oblaki. Stalinovi generali niso več v zvezi z rdečo vojsko, ki se obupno brani, ne da bi mogla spremeniti vojaškega položaja v svojo korist. Stojimo pred pričetkom novega razdobja operacij. Polni najlepših upov v končno zmago zasledujemo zlasti Spodnještajerci vojne dogodke na vzhodu z globoko željo, da bi Previdnost vodila Führer ja in njego- ve hrabre vojake tudi v nastopnih bojih od zmage do zmage. Desettisoče bomb na Moskvo Kakor poroča nemško vrhovno poveljstvo v svojem poročilu z dne 6. t. m. so jačje sile nemškega bojnega letalstva v noči na 6. t. m. bombardirale vojaške naprave v Moskvi z mnogimi tonami razstrelilnih bomb. Letala so vrgla več desettisočev zažigalnih bomb na mesto. Posledica tega napada so bili polni zadetki v tovarnah za letala ter številni požari v oskrbovalni industriji sovjetske prestolnice. Silen vtis nemških zmag v inozemstvu Kakor poročajo iz Madrida, so naslovne strani španskih listov posvečene izključno senzacionalnim številkam, ki jih je objavilo nemško vrhovno poveljstvo o dosedanjih uspehih na vzhodni fronti. List »M a d r i d« piše, da je nemški uspeh edinstven in da so številke ujetnikov in plena merilo za uničenje, ki ga ima pričakovati boljševizem. Popolno uničenje materijala, transportnih možnosti in sovražnih produkcijskih središč ni mogoče izvesti od danes do jutri, vendar je to uničenje v moderni vojni brezpogojna predpostavka za hitro likvidacijo vojne. Tako uničevalno borbo, čeprav v manjšem merilu, je vodil general Fran-ko v španski meščanski vojni ob reki Ebro v poletju 1938. Ta bitka je trajala več tednov. Njen izid je bil zlom rdeče armade in zasedba cele Katalonije. »Alcazar« piše: »Bitka s komunizmom je edinstven zgodovinski dogodek. Njen izid je ogromen. Na obzorju se že svetlika veličina končne zmage.« »I n f o rili a c i o n e s« označuje štiri posebna poročila nemškega vrhovnega poveljstva kot znamenje konca prve vojne faze na vzhodu. V kratkem bo svet doživel zmage, kakor jih svet še doslej ni videl. Za te zmage so nemške čete v težkih borbah prvili šestih tednov ustvarile vse potrebne pogoje. Po poročilih iz Budimpešte sta lista »P e s t e r L1 o y d« in »M a g y a r o r-s z a g« objavila vsa štiri posebna poročila nemškega vrhovnega poveljstva z velikimi naslovi. Vsa Madžarska je poslušala emisijo nemškega radija z največjo napetostjo. Prevladuje vtis, da je orisan v teh poročiilh ogromen uspeh z vojaško stvarnostjo. Veliko veselje vlada v madžarski javnosti spričo dejstva, da je poročilo vrhovnega poveljstva nemške vojske izrazilo priznanje madžarskim četam na deležu, ki so ga imele pri tem celotnem uspehu. Madžarska javnost je prepričana, da bodo sledila dosedanjim zmagam nova zmagoslavna dejanja, ki bodo doprinesla končno zmago. Glasom poročil iz Sofije stoji vsa bolgarska javnost pod ogromnim vtisom nove nemške zmage na vzhodu. List »V e č e r« je objavil poročila nemškega vrhovnega poveljstva z velikim naslovom »Sijajna nemška zmaga zmaga, ki meji ob čudež«. Vsa Bolgarska javnost komentira z navdušenjem in največjim zanimanjem nemško zmago na vzhodu. Tudi hrvatski tisk je posvetil posebnim poročilom nemškega vrhovnega poveljstva veliko pozornost. Listi so objavili ta poročila pod velikimi naslovi, ki se glasijo »Pred zmagovito odločitvijo«, »Cela vrsta največjih zmag«, »Odločilne izgube Sovjetov« • i", t. d.« »Hrvatski lis t« piše v prvem komentarju, naj se nikdo ne vara. Sovjetska vojska ni več faktor, ki bi mogel nemško vojsko zaustaviti v nje- Roosevelt razkrinkan kot valutni špekulant Sedanji predsednik Zedinjenih držav je špekuliral pred dvajsetimi leti z razvrednoteno marko ter je goijufal nemšfte In ameriške državtjane Sedanji predsednik Zedinjenih držav, Franklin Delano Roosevelt, je razkrinkan pred celim svetom kot valutni špekulant. Točno pred dvajset leti je mož, ki je že osem let na čelu Zedinjenih držav, kot predsednik neke židovske finančne skupine izkoristil nemško inflacijo za umazane denarne kupčije ter je na ta nesramen način oškodoval ne samo nemške državljane, nego tudi svoje ameriške sodržavljane. Roosevelt je torej že takrat sodeloval z židovskimi izkoriščevalci. Pričujoča afera je značilna za moža* ki je propadel 1. 1920 kot kandidat za podpred-sedništvo Zedinjenih držav, kateremu je pa po raznih ovinkih vendarle uspelo, priti f. 1932 v Belo hišo. L. 1922 je bila v Kanadi ustanovljena vpisana družba »United Euro-pean Investors Ltd.«. Franklin Delano Roosevelt je postal njen predsednik. 12. oktobra 1922 je izšel v zvezi z ustanovitvijo omenjene družbe v listu »San Francisco Chronicle« sledeč oglas: »Nova družba je bila izrecno ustanovljena, da bi izkoristila dejstvo, da je marka, če jo kupiš z dolarji, zelo cenena. Družba bo to marko naložila ali v Nemčiji ali pa v nemških vrednotah. Družba bo izkoristila pogoje, ki obstojajo v Nemčiji. Z ozirom na veliko odgovornost in značaj moža, ki stoji, za družbo (mišljen je Roosevelt) ho deloval Kari Offer kot njen zastopnik v San Franciscu, Prvi člani rodbine Rothschild so obogateli na ta način, da so pokupili razvrednotene valute zrušenih narodov.« 22. oktobra 1922 so agenture družbe .»United European Investors Ltd.« nudile v vseh listih milijon mark za 200 dolarjev. 29. oktobra, to je teden pozneje, so nudile iste agenture en milijon mark za 100 dolarjev. 5. novembra je izšel v »San Francisco Chronicle« na vidnem mestu sledeči, oglas: »Kupujemo nemške marke v gotovini ali na mesečne obroke. Za milijon mark nudimo 75 dolarjev. Vnovčite marke, ako jih imate. Zaslužite si velike dividende potom »United European Investors Ltd.« — Franklin D. Roosevelt.« Sodržavljani sedanjega državnega predsednika, ki so na osnovi njegovega prvega poziva z dne 22. oktobra nih zmagovitih akcijah za iztrebljenje boljševizma. Iluzije in laži, s katerimi Moskva in London krmita svoje narode, ne pomagajo nič več. Nemška vojska je zopet dokazala svojo edinstveno veličino tako v strateškem načrtu operacij kakor tudi v znanju in hrabrosti nemškega vojaka. Mora, ki je tlačila Evropo, se že dviga. kupili milijon mark za 200 dolarjev, so do 5. novembra — torej v dveh tednih — izgubili 125 dolarjev. 15. decembra 1922 je objavil Roosevelt v listu »New York Times« članek o nalogah in o poslovanju omenjene družbe. Pisal je dobesedno: »Pa tudi tedaj, ako bi marka popolnoma izginila, bo odgovarjajoči del družb ali imetja v Nemčiji, v katera so bili investirani dolarji, ostal pod vsemi okoliščinami last prodajalcev dolarjev.« Tako izgleda mož, ki hoče Evropo skupno z židovstvom in prostozidar-stvom pognati v vojno. Roosevelt je razkrinkan kot valutni špekulant naj-umazanejše vrste, kot človek, ki svoje umazane manipulacije primerja z metodami Židov Rothschildov, ki so si s špekuliranjem s smrtjo nagromadili bajeslovna bogastva. V tej propadli kompanji stoji danes predsednik Zedinjenih držav! Sedaj razumemo smisel izjave, ki jo je dala gospa Rooseveltova sredi maja letošnjega leta pred časnikarji v Wa-shingtonu, ko je dejala, »da svet, v katerem je Hitler zmagoslaven, ni tisti svet, v katerem bi mogla ona živeti s svojima sinoma.« To je jasno, da Roo-seveltovi ne spadajo v svet politične in poslovne čistosti, v katerem ni prostora za finančne lumparije v škodo drugih narodov in lastnih sodržavljanov. V takem svetu tudi ni prostora za ponarejanje dokumentov in hujskanje drugih narodov. Rooseveltovi se čutijo najugodneje le v vzdušljivem ozračju njujorške borze ter v prijetni družbi židovskih špekulantov. Samo v takem močvirju uspeva tisto hlinjenje, ki vsiljuje drugim narodom svoje je-robstvo in ki jim daje moralične in politične nauke, kakor jih delijo te dni ameriški vojni huiskači. Sovjetsko poslaništvo-gnezdo vohunov in morilcev Značilna razkritja v poslaništvih Sovjetije v Berlinu in v Parizu - V posebnih pečeh so sežigali mrJče - V teh poslopjih so bile ponarejevalce Iz Berlina poročajo: Par dni po izbruhu sovražnosti med Nemčijo in Sov-jetijo je prejela nemška vlada vest, da so boljševiki po odhodu nemških diplomatov preiskali poslopje nemškega poslaništva. Iz istega razloga so pristojne nemške oblasti preiskale- tudi sovjetska poslanstva v Parizu in v Berlinu. Razkritja so bila tem silnejša, ker so imeli boljševiški uradniki dovolj časa, poskriti razne akte in druge predmete. Kratek ogled je pokazal, da so bila inozemska zastopstva Sovjetije le vohunske centrale in podružnice zloglasne GPU ali čeke. Tako so našli posebno oddeljene prostore poslanstva, ki so bili rafini-rano opremljeni kot delavnice zločincev in morilcev. Do teh prostorov se je prišlo skozi jeklena oklopna vrata. Zvočno nepropustne stene, posebne opazovalne linice za streljanje, zlasti pa posebna električna peč za sežiganje mrličev s posebno kopalno kadjo za mesarenje žrtev GPU vse to po-kazuje, da so bila boljševiška poslanstva vse drugo, samo ne diplomatična zastopstva. Našlo se je nadalje vrtalne stroje, aparate za kisik, plinske maske, 20 verig za vklepanje in ampule s strupom. Našli so nadalje aparate za brezžično oddajanje vesti, strojnice, strojne pištole, več tisoč nabojev za strojnice in mnogo streliva. V pisarni boljševiškega vojaškega odposlanca v Parizu so našli strojnice in pištole, strelivo, cigare napolnjene s strelivom, in celo dvoje padobranov. V mučilnici GPU zgrajena električna peč je bila brez dvoma namenjena sežiganju mrličev. Gotovo je, da so v tej peči v Parizu sežgali trupla svoje-časno umorjenih ruskih emigrantov, generala Milerja in Kutjepova, prav tako pa tudi drugih pristašev opozicije. Tudi v Berlinu so našli slične naprave. V Berlinu so imeli boljševiki v poslanstvu posebno ječo z rafiniranimi napravami. Na dveh oklopnih vratih so našli sledove 25 strelov, kar je jasen dokaz o »delovanju« boljševiških diplomatov. Razen tega so našli predstavniki nemških oblasti v berlinskem poslanstvu celotni laboratorij za mešanje strupov, nadalje pečate konsula-tov drugih držav, dum-dum-streiivo, pečatni vosek za falsificiranje tujih državnih žigov itd. V sovjetskem trgovinskem zastopstvu so našli razen tega aparate za oddajanje poročil. Vsa ta razkritja dokazujejo, da so se boljševiški zločinci v Berlinu in Parizu bavili z vsem, kar je po bistvu zločin. Pozdrav vseh zavednih Spodn|ešta;e[cev ¡e „M UMet!" Ameriško zanimanje za Kapverdijske otoke Roosevelt Išče nova oporišča izven zapadne poloble - Tudi za Vladivostok se pogajajo Amerikanci Prezident Zedinjenih držav je neprenehoma na lovu za »oporišči«. Zasedba Islandije mu dozdevno ne zadostuje, zato se je pogled prezidenta zaustavil na Severni Irski in zlasti na Kapverdijskih otokih, ki se nahajajo nedaleč od zapadnoafriške obale * na višini važne francoske točke Dakar. Omeniti moramo, da je pred kratkim obiskal Azorske otoke, ki so prav tako kakor Kapverdijski otoki portugalska posest, portugalski državni predsednik Carmona, ki je ob izkrcanju slovesno izjavil; »Tukaj je Portugalska!« Ta vzklik je bil obenem jasen m odločen migljaj na račun gospoda Roosevelta, ki bi se najraje že danes lotil zasedanja imenovanega otočja. Iz Wa-shingtona in iz New Yorka se namreč množe glasovi, da Kapverdijski otoki v rokah Portugalcev sicer niso nevarni, vendar so Zedinjene države trdno odločene, jih zasesti v tistem trenutku, ko bi se nemške čete pojavile v_Da- karju. V Zedinjenih državah si namreč ne morejo predstaviti glede Kapverdijskih otokov nikake drugačne spremembe posesti kakor tako, da jih nasledijo za Portugalci — Amerikanci. Amerikanci se niti ne ozirajo na želje Angležev, ki imajo že več stoletij največje zanimanje za imenovano otočje. Kapverdijske otoke je 1. 1441 — torej natančno pred 500 leti — odkril Geuovfan di Nolli, ki je krmaril v portugalski službi. 15 let pozneje je te otoke zasedel portugalski krmar Ca-damosto. Od tistega časa naprej so Kapverdijski otoki v stalni posesti Portugalcev. Ko je bilo otočje odkrito, je bilo še neobljudeno. V teku pet stoletij se je naselilo le par tisoč Portugalcev, ker je podnebje vroče, otočje samo pa nezdravo in nerodovitno. Ti Kaverdijski otoki leže oddaljeni 550 kilometrov od zapadno-afriške obale. To otočje je še pod vremenskimi uplivi, kakor jih opažamo v Sahari. Na Kapverdijskih otokih včasih ne dežuje po več let, tako da vlada na posameznih otokih prava lakota. Amerikanci se za Kapverde torej ne zanimajo menda iz gospodarskih razlogov, pač pa z vo-jaško-strategičnih vidikov. Danes — v dobi letalstva — obvladujejo namreč Kapverdijski otoki najožje mesto Južnega Atlantika. V portugalskih rokah ie to otočje popolnoma nevtralno. Nobeni evropski vladi do danes še ni prišlo na pamet, da bi se polastila portugalskih Kapverdijskih otokov. Razmo-trivanje takih možnosti si je pridržal edinole prezident »demokratičnih« in »svobodoljubnih« Zedinjenih držav. V Rooseveltovih predstavah bi mogli tvoriti Kapverdijski otoki nekako nadomestilo za Dakar, ki ga Angleži ■lansko leto kljub obupnim poskusom niso mogli zasesti. Preko noči bi se namreč zamogel spremeniti važen odsek angleških pomorskih poti v ameriško interesno področje, kakor je že večji del pomorskih cest v Severnem Atlantiku do Islandije v ameriških rokah. Amerikanci računajo tudi s tem, da bi mogli postati Kapverdijski otoki dobra odskočna deska __ morda v zvezi z Liberijo — v smeri k Južni Afriki, ki je polna zlata in draguljev. Ako bi torej Roosevelt uresničil svojo nakano glede Kapverdijskih otokov, bi s tem ne napravil samo koraka bližje k evropski vojni. To bi bil istočasno tudi izzivalni napad na obstoj Britanskega imperija. Za angleško politiko je bilo že od nekdaj načelo, da Kapverdijski otoki ne smejo menjati svojega posestnika. Med Anglijo in Portugalsko je bila svojčas sklenjena pogodba, da mora Anglija v slučaju vojne pomagati Portugalski — v tem slučaju torej proti Zedinjenim državam. Tu vidimo ves nesmisel, v katerega je pognal Churchil Anglijo v trenutku, ko je zbudil poželjenje Amerike po oporiščih na vzhodnem robu Atlantika. Potovanfe gospoda Hopkinsa Te sebni dni se je pojavil v Moskvi po-odposlanec ameriškega prezi-denta Roosevelta, Harry Hopkins, ki se je pogajal po nalogu svojega šefa s Stalinom in drugimi boljševiškimi oblastniki o pomoči, ki naj jo prejmejo Sovjeti v smislu ameriško-angleške politike, naperjene proti Nemčiji, Italiji in japonski. Prvotno je hotel gospod Hopkins obiskati tudi čungking, prestolnico kitajskega maršala čangkaj-ška, toda že v Moskvi si je premislil ter je v nedeljo odpotoval v London, kjer je poročal Churchillu in Edenu o svojih vtisih v Sovjetiji. Hopkins je medtem menda že odpotoval v Zedinjene države na poročanje svojemu šefu. Londonski listi so v zvezi s tem potovanjem obširno pisali o pomoči, katero si obetajo moskovski vladni krogi. Ta pomoč naj bi bila po želj) Moskve izdatna in z vojaškega vidika tudi uspešna. Jasno je, da so japonski vladni krogi vzeli Hopkinsa posebna na muho. V Tokiju so radovedni, kaj neki nudijo Sovjeti za to izdatno pomoč Zedinjenim državam. Govori se o odstopu Vladivostoka in Murmansk a, ki naj služita Amerikancem kot vojaški oporišči. V Tokiju so mnenja, da bi odstop teh oporišč s strani Sov-jetije nujno izzval takojšnjo revizijo dosedanjega japonskega stališča napram anglosaškim državam. Harry Hopkins je v Londonu gotovo poročal o obupnem položaju, v katerem se nahaja sovjetska vlada. Nič ne pojasnjuje ta položaj boljše kot dejstvo, da ameriški oficirji, ki so prispeli v spremstvu gospoda Hopkinsa, sploh niso smeli oditi na fronto, da bi si tam ogledali položaj sovjetske vojske in zmagovito prodiranje nemških in zavezniških armad. Vsekakor obstoja vtis, da Hopkins v Londonu ni zatr- (PK-Röder-A lian lik) Nemška protiletalska obramba je zavarovala neki prehod na železniški prjgi med Vltebskom in Smolenskom. Izncuadenju Iz zraka niso več mogoča (PK-Wčtte-l'resse Hoffmaim) Planinski lovci na pohodu. Tudi na vzhodni fronti so se sijajno izkazali naši planinski lovci. Mule so njihovi pridni pomaga» pri prenašanju tovora in orožja Anglija izziva Angleški vladi je po osvojitvi Iraka in Sirije očividno na tem ležeče, da si pridobi za svoje cilje vso Prednjo Azijo. V to svrho je pričela z novimi spletkami, ki se tičejo predvsem Irana in Afganistana, dve samostojni državi, ki mejita ob Indijo. Samostojnost teh jeval svojega prepričanja o tem, da bi si sovjeti zamogli pomagati z lastnimi silami iz dosedanjega položaja. Hop-kirrs je'pač moral v Lond6nu povedati, da potrebujejo Sovjeti zelo izdatno in uspešno pomoč s strani svojih zaveznikov. Vprašanje, kako naj se pomaga Moskvi, še doslej ni bilo obdelano z nobene strani. V torek je potekla ame-riško-ruska trgovinska pogodba iz leta 1937. To pogodbo bodo predvidoma obnovili, vendar ne bo odgovarjala obnova pogodbe niti dejanskim trgovinskim razmeram niti izvedbi oboroževalnih dobav. Doslej je bilo Vedno tako, da so Amerikanci pri oboroževalnih dobavah vpletali tudi svoje politične želje in zahteve. Povsem upravičena je torej domneva, da so Sovjetom stavili v zvezi s pomočjo tudi politične in zlasti teritorijalne zahteve. Japonski listi izražajo mnenje, da je sedaj in spričo omenjenih spletk vsaka možnost diplomatske sprave med Japonsko in anglosaškimi državami popolnoma onemogočena. V zadnjem času se je izkazalo, da je Japonska z vsakim korakom, ki ga je napravila v smeri nove ureditve Vzhodne Azije, trčila povsod na ojačeno obkroževalno politiko Anglije in Zedinjenih držav. S tega vidika bo potovanje gospoda Hopkinsa rodilo menda novih zapletov. v Prednji Aziji dveh držav je Angležem očividno ne-všečna, zato bi hoteli prisiliti tudi njuni vladi, da se uklonita angleškim željam. Anglija hoče iz takozvanih prestižnih razlogov v Prednji Aziji doka. zati, da je po osvojitvi Iraka in po kapitulaciji francoske Sirije gospodar situacije. V to svrho so si Angleži izmislili novo zvijačo. Iz »bojazni« za Indijo je angleška vlada naročila svojima poslanikoma v Teheranu (Iran ali Perzija) in v Kabulu (Afganistan), naj izžene tamkaj prebivajoče nemške državljane, češ, da tvorijo »peto kolono«. Angleški poslanik v Teheranu je na odgovor iranske vlade, da je v zadnjih mesecih več Nemcev odpotovalo kakor pripotovalo, izjavil, da je ta odgovor vseskozi nezadovoljiv. Jedro: vprašanja da s tem sploh ni bilo načeto. Angleški poslanik je vztrajal pri tem, da mora iranska vlada izgnati vse Nemce, ki jih je z ženami in deco vred okrog 2000 po številu. Zanimivo je, da se je angleški zahtevi po izgonu Nemcev priključil tudi sovjetski poslanik v Teheranu. Po poročilih iz Kabula se je tamkajšnji angleški poslanik slično kakor v Teheranu na nesramen način vmešaval v notranje zadeve afganistanske vlade, ko je zahteval izgon vseh v Afganistanu bivajočih Nemcev."Angleški poslanik je v utemeljitvi svoje zahteve namreč izjavil, da je prisotnost številnih Nemcev na afganistanskih tleh »ogroževanje Indije«. Afganistanska vlada je na to angleško nesramnost odgovorila z ugotovitvijo, da se v Afganistanu nahaja zelo malo Nem- cev. Vlada je nadalje izjavila, da želi ohraniti i nadalje svojo strogo nevtralnost in da radi tega ne dovoljuje tujcem prav nikakšne politične delavnosti na afganistanskih tleh. Proti angleškemu podtikanju se je v obeh prizadetih državah dvign i val ogorčenja. V Teheranu in v Kabulu vedo prav dobro, da gre v tem slučaju za izzivanje, ki naj v tej ali oni obliki rodi svoje sadove. Angležem je očividno na tem, da se poruši mir v obeh državah, kjer naj bi vzklilo v smislu angleških spletk sovraštvo proti Nemčiji. Angleško početje je tem nesram-nejše, tako pišejo listi v Iranu, ker vlada v obeh nevtralnih državah vzoren red. Iranci in Afganistanci nočejo imeti nobenega opravka s to vojno. Iranci sami zatrjujejo, da pač ne bi bili izdali potniških dovolil za tiste maloštevilne Nemce, ako bi res tvorili kako »nevarnost«. O tem, kaj je »nevarno« in kaj ne, odloča za Iran samo iranska vlada. Anglija je sedaj razkrinkana tudi v Prednji Aziji. Roosevelt v notranjih škripcih Vlada Zedinjenih držav je predložila kongresu zakonski predlog, ki pooblašča vlado, da more odposlati svoje čete po potrebi tudi v področja izven zapadne poloble. Proti tej nakani Roo-sevelta je dvignila ameriška opozicija svoj glas, zavedajoč se, da pomeni sprejetje tega predloga delno uničenje ameriške svobode odločanja. Amerika je na najboljši poti v zgubo svoje svobode. To se imajo zahvaliti Amerikanci svojemu prezidentu, ki so ga — ne ravno v svojo korist — izvolili že v tretjič, čeprav je že njegovo delovanje v drugi predsedniški dobi pokazalo, da možu ni za mir in blagostanje ameriškega naroda, pač pa za poseganje v evropsko vojno v korist mednarodnemu židovstvu in plutokraciji. Ni se torej čuditi, da Amerikanci že spregledujejo Rooseveltove nakane. Te dni je velik list »Chicago Tribune« posvaril ameriški kongres, naj ne sprejme omenjenega zakonskega predloga glede uporabe čet izven zapadne poloble. Roosevelt — tako piše omenjeni list — je sklenil več pogodb in zasedel več področij, ne da bi bil vprašal kongres za svoje mnenje. Glede »pogodbe«, ki jo je sklenila ameriška vlada z Islandijo, bo moral pač vsakdo potrditi, da je bila islandskemu vodstvu odločitev tako s strani Amerike kakor tudi Anglije kratkomalo vsiljena. Kongres je prispel tik do samomora. Če bo sprejel predloženo pooblastilo vlade, bo obenem uničil vfes severo-ameriški vladni sistem. „Ni vzpona, ki ne bi pričel pri korenini narodnega, ljudskega in gospodarskega življenja: pri kmetu." Adolf Hitler Židovsko sovraštvo je brezmejno V številki 18 našega lista smo pq[0-čali o knjigi, ki jo je napisal in razširil v Zedinjenih državah Žid Theodor N. K au f m ann, predsednik tako zva-ne »Ameriške mirovne lige«. V tej knjigi je Kaufmann, kakor smo že omenili, predlagal »sterilizacijo« 48 milijonov Nemcev, ki naj bi jih 20 tisoč zdravnikov s posebno operacijo onesposobilo za razplod. Kaufmann je mnenja, da bi se nemške može in žene v starosti iznad 45 let »lahko oprostilo te operacije«, ki bi pomenila smrt nemškega naroda. Po izvršeni sterilizaciji v Nemčiji ne bi bilo več porodov. Ker umre letno 2 odstotka prebivalstva, bi letno odmrlo 1 milijon 500.000 Nemcev. V dveh generacijah ali rodovih bi se torej po receptu tega odvratnega Žida posrečilo uničiti narod, ki je dal svetu največje mislece, pesnike, glasbenike, tehnike, učenjake.itd. »Uničenje germanizma«, kakor pravi Kaufmann, bi se potem takem uresničilo kot dovršeno dejstvo ... Človeku primanjkuje besed, s katerimi bi mogel na j točne je označiti brezmejno nesramnost in podlost takega človeškega izrodka in pokvelte, kakor je ameriški žid Kaufmann. On zahteva uničenje nemškega naroda približno tako, kakor bi kak učenjak zahteval uničenje tega ali onega škodljivega mrčesa. Kaufmann je tip tistega Žida, ki bi se najraje kopal v morju nemške krvi. Ves nemški narod bi najraje uničil potom usmrtitve v masah. Samo zato, ker bi bilo to »nepraktično« in ker ne bi bilo združljivo z »nravstvenimi običaji civilizacije«, se je Kaufmann odločil za »predlog« o sterilizaciji. Poživinjeni žid Kaufmann utemeljuje svoj predlog sterilizacije Nemcev takole: »Ta vojna ni Vojna proti' Adolfu Hitlerju, tudi tie proti nacistom, to je vojna narodov proti narodom, in sicer civiliziranih narodov, ki priznavajo luč, proti neciviliziranim narodom, ki ljubijo temo. Hitlerja se radi te vojne ne sme bolj grajati kot cesarja Wilhelma za zadnjo vojno ali Bis-marcka pred njim. Ti možje niso svetu napovedovali vojn in vodili borb, bili so te ogledalo, V katerem se zrcali stoletna prirojena težnja nemškega naroda po osvojitvah in po klanju v masah. To vojno — tako piše Kaufmann — vodi torej nemški narod. Nemški narod se mora zato pokoriti, sicer se še bo vedno vojskoval proti ostalemu svetu. Nemčija je napovedala svetu totalno (celotno) vojno, Nemčija mo- ra plačati totalno kazen. Ta kazen je edinstvena: Nemčija mora za zmiraj izginiti. Resnično in ne samo v domišljiji. Tu ni srednje poti, ne kompromisa, gre samo za eno rešitev: Nemčija mora za vedno izginiti z zemlje.« Tako je Kaufmann napovedoval v svoji zločinski židovski vnemi, kar niso slutili samo prosvitljeni Nemci z Adolfom Hitlerjem na čelu, temveč tudi največji drugi arijski misleci. Židovska kanalja onstran velike mlaku-že bi se hotela pasti ob počasnem umiranju nemškega naroda. Ta velik narod, ki ga židje danes ne morejo več moralno in gospodarsko izsesavati, naj bi torej milostno s pomočjo sterilizacije izginil s površine zemlje. Tu vidimo, da je sovraštvo pro-klete židovske rase brezmejno. To pleme človeškega izmečka, ki ga cenijo po vsem svetu na okrog 16 milijonov, bi hotelo uničiti narod, ki je po svojih sposobnostih poklican, voditi vso suhozemno Evropo. Kaufmann in z njim milijoni Židov si žele uničenje in razkosanje nemškega naroda, ki naj bi delil usodo — mrčesa .,. Židu Kaufmannu je Evropa hvaležna vsaj v toliko, da je izblebe-tal vojni cilj ameriškega židovstva. Sedaj res ni nobenega kompromisa več. V Evropi mora izginiti poslednja sled židovstva! Naj židje osrečujejo (Scherl-Bildfcrd ienst) Letalski general Danckelmann, ki jjo bil kot naslednik pokojnega generala Schroderja imenovan za vojaškega poveljnika Srbije bedaste Amerikance, v Sovjetiji jih krtači že nemški meč do zadnjega. Kar je v svoji bolni domišljiji zamislil žid Kaufmann za nemški narod, se ne bo zgodilo nikdar. Pač pa se bodo uresničile proroške besede Fiihrerja, ki je nekoč napovedal popolno očiščenje Evrope židovstva, ki je izgubilo vsako pravico do obstoja meil delovnimi narodi Evrope. V juliju Tudi v preteklem tednu nemško letalstvo in nemška mornarica nista mirovali v boju proti Angliji. Tako so nemška letala potopila pretekli petek v vodovju okrog Anglije več ladij, istočasno pa so bombardirala pristaniške naprave na vzhodni in jugovzhodni obali Anglije. Nemške bombe so padale tudi na južnoangleška letališča. V noči na 1. avgusta so nemška bojna letala napadla tudi vojaške naprave ob Sueškem prekopu. : Nemško letalstvo je bilo v borbi proti angleški obskrbovalni mornarici tudi 2. avgusta in v noči na 3. avgusta zelo uspešno. Uničilo je iz dobro zavarovanih spremljav pred angleško vzhodno obalo šest trgovskih ladij s skupno 40.000 tonami, med njimi dve petrolejski ladji. Razen tega je bil velik tovorni parnik težko poškodovan. Pri Barorskih otokih je bila sežgana neka trgovinska ladja. Tudi v noči na 3. avgusta so nemška bojna letala uspešno bombardirala razna letališča na britanskem otoku. V noči na 2. avgusta je nemško letalstvo bombardiralo , tudi britansko oporišče Aleksandrija. V isti noči so angleška letala vrgla nad nekaterimi i 407.600 ton sovražnih ladij mesti severozapadne in severne Nemčije manjše število zažigalnih in razstrelilnih bomb. Par letal je prodrlo do Berlina. Vsled protiletalske obrambe so le posamezna letala dospela do jedra mesta. Civilno prebivalstvo je imelo nekaj izgub. Troje letal je bilo sestreljenih. Italijani so bombardirali glasom italijanskega poročila z dne 3. avgusta angleško oporišče Malta. V Severni Afriki so nadaljevali artilerijsko delovanje na fronti pri Tobruku. Italijanski letalci so bombardirati kolodvor v Marsa Matruku. V Vzhodni Afriki je neka italijanska kolona pod poveljstvom podpolkovnika Gonella prodrla globoko v sovražne postojanke ter je sovražniku prizadejala težke izgube. Uspešne dnevne napade nemškega .letalstva proti železniškim napravam ob jugovzhodni obali Anglije beleži poročilo vrhovnega poveljstva z dne 4. avgusta. V noči na 4. avgusta so bojna letala bombardirala vojaške naprave v raznih pristaniških mestih ob škotski in angleški-vzhodni obali, med drugim v mestu HulI. Padale so bombe najtežjih kalibrov, ki so izzvale velike Bombni napad v Zagrebu Iz Zagreba poročajo: V pondeljek zvečer je bilo uradno objavljeno sledeče: V pondeljek predpoldan ob 11.45. uri je neka skrita tolpa v Runjaninovi ulici v Zagrebu vrgla štiri bombe v oddelek ustaške milice, ki je bil sestavljen iz visokošolcev. 28 članov ustaške milice je bilo ranjenih, štiri napadalce so prijeli na licu mesta. Preki sod jih je takoj obsodil na smrt. Istočasno so postavili 98 Židov in komunistov kot sotrudnike in duhovne povzročitelje tega dejanja pred preki sod, ki jih je prav tako obsodil na Urad poglavnika dr. Ante P a v e-li ča je objavi!, kakor posnemamo po dnevniku »T a g e s p o s t«, dne 6. t. m. obširen opis komunistično-srbskih poskusov motenj v zadnjih tednih. Uvodoma ugotavlja poročilo, da so angleške radijske postaje 10. julija razširile vest, da bo 14. julija izbruhnil na ozemlju bivše Jugoslavije »upor«. Pred 14. julijem je bilo javljeno; da je požare. Sueški prekop je bil v noči na 4. ponovno bombardiran. Nemška letala so po poročilu z dne 5. avgusta severno od Irske potopila v kanalu Sv. Jurju dvoje trgovskih ladij s skupno 10.000 tonami. V Severni Afriki se je izjalovil pri Tobruku napad jačjih angleških sil ob velikih izgubah za sovražnika. Nemška bojna letala so v noči na 5. t. m. ponovno bombardirala angleške postojanke ob Suezu, kjer je bilo uničenih na tamkajšnji ladjedelnici dvoje trgovskih ladij s skupno 18.000 tonami. V borbi z angleško oskrbovalno mornarico sta nemška mornarica in letalstvo potopila v juliju skupno 407.600 ton sovražnega ladijskega prostora. Razen tega je bilo veliko število sovražnih ladij tako težko poškodovanih, da jih dalje časa ne bo mogoče vpo-staviti v oskrbovalne svrhe. Izgube, ki jih je sovražnik utrpel potom min, v teh številkah niso zapopadene. Kakor je razvidno iz poročila nemškega vrhovnega poveljstva, so nemška letala bombardirala v noči na 6. t. m. z dobrim uspehom pristaniške naprave na severovzhodu in vzhodu britanskega otoka. Napadi so veljali zlasti letališčem. V Severni Afriki se je v noči na 4, t. m. zrušil angleški poizkus izpada iz Tobruka v ognju nemške in italijanske artilerije. Sovražnik je imel krvave izgube ter je bilo večje število Angležev ujetih. Sovražnik je vrgel v noči na 5. t. m. na več mestih zapadne in jugozapadne Nemčije razstrelilne in zažigalne bombe, zlasti na Karlsruhe in Mannheim. Civilno prebivalstvo ima ranjence in mrliče. Osem angleških bombnikov je bilo sestreljenih. smrt. Smrtna kazen je bila že izvršena. Kakor je ugotovila hrvatska policija, se je skrival eden izmed neposrednih napadalcev par dni poprej v stanovanju zagrebškega rabina dr. Matka Engela. Preki sod je radi tega obsodil tudi rabina na smrt in je bila smrtna kazen izvršena. O ozadju te akcije je pričakovati v par dneh posameznosti. Mimo tega je bilo v Vukovarju usmrčenih 15 komunistov, ki so zahrbtno streljali na oddelek policije. »upor« preložen do 20. julija. V noči na 15. julija se je uprlo v koncentracijskem taborišču Kerestinec osemdeset ujetnikov, ki jim preložitev ni bila znana. Ti ljudje so bili par dni pozneje zopet izročeni oblastem. Med 14. in 20. julijem se je opazilo v področju med Vrbasom in Liko premikanja sumljivih oseb. 20. julija so se pojavile iz gozdov oborožene tolpe, ki so napadle mirne vasi in morile civilno prebivalstvo. Med žrtvami so bile tudi žene in otroci. Tolpe so napadale žendarmerij-ske postaje ter poškodovale železniške ter telegrafske in telefonske naprave. Nato so bile odposlane edinice hrvatske vojske, da bi v kali uničile to zločinsko postopanje. Ugotovilo se je, da so se izza poloma jugoslovanske dr- (PK-Lessmann-A lian tik) Nemški pionirji pri polaganju hlodov na zamočvirjene prehode na' vzhodni fronti, Po takih poteh lahko vozijo tudi najtežji tovorni avtomobili. (Pres se-Iiof f m amiJ Generaloberstabsarzt Prof. Dr. Hippke, inšpektor celokupne sanitetne službe v nemškem btalstvu. Njemu je poverjen celokupni transport ranjeneev in bolnikov z letali žave skrivali v šumah in pri srbskih prebivalcih takozvani četniki. Te oborožene četnike so vodili bivši oficirji, pravoslavni duhovniki in učitelji, pa tudi vodilni člani bivše komunistične stranke v Jugoslaviji. Srbske prebivalce so prisilili, da so jim sledili v gozdove, kjer so bili oboroženi v svrho napadov. Denar so dobivali voditelji četnikov od Židov. Kjerkoli so se pojavili, so prišli z rdečimi zastavami ter se imenovali »rdečo vojsko«. Delili so letake komunistične vsebine ter skušali prebivalstvo nahujskati k borbi proti osovini, češ, da so sovjetske armade ž v Zagrebu in Banjaluki. Vojaške in ustaške edinice so v področju Vrbasa obkolile komunistično-srbske tolpe. Nahujskani prebivalci so se sami javili oblastem. Končno izčiščenje gozdov je samo še vprašanje časa. Socializem v praksi Dne 20. julija je bil izdan zakon, ki je v Reicli-u izboljšal in povišal dosedanje socialne podpore. Gre za invalidske, nameščenske, rudarske in starostne zavarovalnine. Po tem novem zakonu dobijo prejemniki invalidskih in starostnih podpor 6, vdove 5, sirote pa 4 Reichs-marke mesečno več, kakor doslej. Nadalje je z istim zakonom urejeno bolniško zavarovanje prejemnikov podpor iz invalidskih in pokojninskih zavarovalnic, ki doslej za slučaj bolezni niso bili zavarovani. Ustanovilo se je odgovarjajoče bolniško zavarovanje, ki jim bo v bolezenskih primerih nudilo zdravniško pomoč in zdravila. Državni minister dela je istočasno zvišal državne dodatke malim rentni-koin. Povišanje se ravna po velikosti občin, v katerih bivajo. Rentniki brez sooskrbovanih gospodinjskih članov dobijo 5 do 6, če imajo enega člana v sooskrbi, pa 7 do 8 RM mesečno. Za vsakega nadaljnjega sopodpirajočega gospodinjskega člana, se razen tega poviša državni dodatek še za 5 RM mesečno. Boljševiški upor na Hrvatskem Uradno poročilo pogfavnikovega urada To Je trinog Stalin Bivši nemški komunist K. I. Albrecht o vzrokih in učinkih Stalinove strahovlade - * „Stalin ne more več nazaj, on mora v lasten pogin" ii. Iz knjige »Der verratene Sozialis-mus« smo v zadnji številki objavili spomine bivšega nemškega komunista K. I. A 1 b r e c h t a iz ječ boljševiške Rusije. V naslednjem nam opisuje Albrecht vzroke in učinke Stalinove strahovlade. Kari I. Albrecht piše v knjigi, ki je v peti izdaji izšla že 1. 1939, sledeče: »Stalin se vzdržuje na oblasti na ta način, da naroča uničenje ne samo svojih nasprotnikov in sovražnikov, temveč tudi svojih zvestih hlapcev, ako je njih vpliv skupno z oblastjo prevelik. Akoprav trepetajo funkcionarji njegove vladavine globoko v podeželju dan za dnem za svoj položaj in za svoje življenje, so mu — Stalinu — vendarle zvesti, kajti konec njegove oblasti bi pomenil konec vsega sistema in tako tudi sigurno konec njihovega obstanka. Tako sta zloglasna GPU in urad-ništvo fundament ali temelj, na katerem počiva oblast Stalina. Desettisoči strankinih funkcionarjev, strokovnih tajnikov in državnih uradnikov skupno z GPU jamčijo za njegovo neomejeno oblast, za njegov teror in njegovo absolutistično diktaturo. Ko izvršujejo Stalinovo voljo, izvršujejo obenem svojo lastno voljo. Kar hoče Stalin, hočejo tudi oni sami: Oblast, čast, korist ... Eni izmed njih so zapisani Stalinu na življenje in smrt. Nato prihaja veliko število štrebarjev in sebičnežev, ki vidijo v izvrševanju Stalinove volje vedno večje razširjanje lastne oblasti. Tu vidimo inženjerje, tehnike in gospodarske diktatorje, ki malikujejo svojemu »velikanu«, tamkaj zopet vidimo oficirje in komisarje GPU, gospodarje nad življenjem in smrtjo milijonov. Ti ljudje živijo v stalnem upanju, da svoje strašne oblasti s pomočjo Stalina ne bodo samo obdržali, temveč celo razširili po vsem svetu. Vsi ti ljudje vidijo v nasprotnikih Stalina nevarnost, ki ogroža njih same. V padcu Stalina pa vidijo lasten padec in pogin. Oni vedo prav dobro, da po porazu svojega gospodarja nimajo pričakovati niti od strani opozicije niti od strani kakega novega sistema kakršnokoli milost, a kamo-li, da bi potem ohranili svoje položaje. Oni vedo, da bi bilo maščevanje tem hujše, čim višji je njihov položaj in čim večja je njihova oblast v stalinski dobi. Radi tega in samo radi tega je Stalinova oblast dejansko in resnično neomejena. Radi tega in samo radi tega ima Stalin v stranki, državi, v strokovnih organizacijah in v vsemogočni GPU neomejeno število slepih pokornežev. Radi tega je vsak poskus posameznikov ali skupin, upreti se Stalinu in poskusiti njegovo odstranitev, moral kla-verno izpodleteti. Mimo tega pritiska na vso deželo strašna despotija, ki je možna samo nad ljudmi, ki so postali vsled strašnih muk in neusmiljenega preganjanja kreature brez vsake moči, polne bojazni in brez vsake duševne moči. Stalin je znal, kakor nikdo pred njim, pod-žgati najnižje instinkte človeka: obla-stiželjnost, nezvestobo in štrebarstvo ter jih napraviti kot podlago svoje vladavine in moči. Bojazen pred naslednjim dnem: to je zrak, v katerem živi 170 milijonov. Vsak izmed njih — od najvišjega državnega uradnika in generala do zadnjega sovjetskega vojaka ali predsednika kakega vaškega kolektiva _ se trese od strahu pred izdajstvom, ki ga obdaja in ki mu prinaša samo smrt. Ti ljudje so podobni zverinam, ki se stalno bavijo samo z mislijo, kje v bližini se nahaja kak sovražnik, nevoščljivec ali denuncijant, da bi hitreje kot nji-' hovi dozdevni sovražniki, ki bi lahko postali njegovi grobarji, zamahnil k smrtnemu udarcu. To ozračje laži in hlimbe, farizejstva in obrekovalstva je prav tako Stalinovo delo kakor armada funkcionarjev, ki jih je vzpostavil in ki nosijo njegovo oblast. To je tajnost Stalinove dozdevne veličine in neomejene oblasti. In narod? Narod molči. Moj poklic mi je dal priliko, da sem prišel prav globoko v široke plasti ljudstva. Povsod sem mogel ugotoviti sledeče: Ljudstvo, ki mora težko delati, je prežeto neizrečnega sovraštva proti Sovjetiji. To ljudstvo smatra Sovjetijo kot vlado tujcev, ki izžemajo prebivalstvo Sov- jetske Unije in ki so ga privedle do strašne bede. Govoril sem v teh dolgih desetih letih s tisoči kmetov, delavcev in številnimi pripadniki bivše in sedanje inteligence. Vsi brez izjeme so imeli samo eno željo: Padec sovjetskega režima in novo ureditev vsega življenja. Stalinu in njegovim kompanjonom v teh letih ni uspelo niti med delavci, ki ga jedko sovražijo in ki ga niso nikdar priznali kot »njihovega«, niti med kmeti, ki ga preklinjajo kot svojega grobarja, pridobiti ono ljubezen in spoštovanje, ki bi moralo obdajati »socialistično« vlado kot prvi izid njenega gospodstva. Nikdo ne verjame tudi najbolj rafi-niranim propagandnim poročilom o takozvanih uspehih socialističnega gospodarstva v Sovjetiji ter o »hlapčeva-nju« in »življenjem suženjstva« v ostalem svetu. Ves narod ve, da je vse, kar mu ta propaganda pripoveduje, samo laž in bluf. V tem ogromnem in bogatem prostoru, ki vsebuje vse zaklade, katere potrebuje človek za svoje delo in srečo, je 170 milijonov ljudi delalo s po-žrtvovanjem v veri, da bodo prvič v zgodovini človeštva uresničili »socialistični raj«. Vera in zaupanje sta se zadušili v morju krvi, izdajstva in laži. Upanje na boljšo bodočnost je mrtvo. Iz te vojne vseh proti vsem ni nobenega mirnega izhoda več. Stalin ne more več nazaj. On mora naprej v svoj neizogibni pogin. Nikdo ne ve, kedaj bo prišel njegov pogin. To lahko traja še par let. Prav tako po lahko vsakega trenutka, danes ali jutri, ena sama iskra izzove eksplozijo. Pogin boljševiškega režima bo še strašnejši in bo zahteval še-večje žrtve v blagu in krvi, kakor so jih doprinesli narodi Sovjetske Unije v obeh preteklih desetletjih.« Nekaj podatkov o Volgi Volga je največji veletok Evrope. Njena dolžina znaša 3964 kilometrov. Volga izvira na Valdajski planoti v višini 228 metrov nad morjem ter se izliva v širokem ustju v Kaspiško mor. je. Ako si hočemo vsaj malo predstaviti ta ogromen veletok, moramo pomisliti, da znaša širina Volge pri Tveru 200, pri Nižjem Novgorodu 850, pri Kazanu 1500 in pri izlivu v Kaspiško morje okrog 8000 metrov. Ploščina, ki jo zavzema Volga, znaša 1,459.000 kvadratnih kilometrov. Volga je v dolžini 3431 kilometrov plovna. Potemtakem je Volga najvažnejši veletok evropskega dela Sovjetske Unije. Več kot polovica vsega notranjega vodnega prometa se odvija na Volgi in na njenih dotokih. Najvažnejša pristanišča so Astrahan, Caricin, Nižni Novgorod in Ribinsk. V ustju Volge je ribarstvo velikega gospodarskega pomena. ' Italijani so potopili angleško podmornico „Cachalot". Kakor je razvidno iz italijanskega vojnega poročila, je neka laška torpbdovka pod poveljstvom poročnika Rusica naskočila angleško podmornico „Cachalot" (1500 ton) ter je isto preparala na dva dela. Podmornica, ena izmed največjih edijiic te vrste v angleški mornarici, se je kmalu nato potopila. 91 mož posadke so Italijani rešili in ujeli. Našim prijateljem in čitateljem! Naročnina za »Štajerskega Gospodarja« se sedaj že lahko vplačuje na naš poštno-čekovni račun »Postscheckkonto Wien Nr. 55030«. Pri vplačevanju naročnine je treba natančno paziti na računsko označbo. „Štajerski Gospodar" Postscheckkonto Wien Nr. 55030 GOSPODARSTVO Davki bodo 1941 vrgli SO milijard RM Finance Refcha so ne oziraje se na trajanje vojne zavarovane Državni tajnik v finančnem ministrstvu Fritz R e i n h a r d t je napisal za časopis »Deutsche S t e u e r z e i. t u n g« poročilo o ugodnem razvoju dotoka davkov v Re'chu. Po poročilu omenjenega visokega funkcionarja finančnega ministrstva je znašal davčni proračun za računsko leto 1940 27.2 milijard RM. Za tekoče leto 1941 je bil davčni efekt proračunjen na 30 milijard RM. Razvoj v dosedanjem delu računskega leta 1941 je tako ugoden, da bo davčni efekt celo presegal proračuna. nih 30 milijard RM. Spričo takega razvoja našega davčnega dotoka so finance Velike Nemčije, ki so v najboljšem redu, zavarovane ne oz:raje se na trajanje vojne. Državni tajnik Reinhardt je pri tej priliki povdaril, da so vse vesti o tem, da zahteva vojna »splošno premoženjsko oddajo« ali celo »zaplembo hranilnih vlog«, gola neumnost. Ugotovitve državnega tajnika Rein-hardta so dragocene, ker dokazujejo, da so v sedanjem vojskovanju urejene finance zelo važen činitelj za dosego končne zmage. Ugoden razvoj dotoka davkov po dokazuje nenadkriljivo disciplino in zavest državljanov, ki na ta način pomagajo našim vojakom na fronti. E! X Gospodarstvo žitaric v Hornuiviji. V Romuniji je država izboljšala dosedanjo gospodarstvo z žitom. Pri letošnjem pridelku žitaric vseh vrst, ki prav dobro izgledajo, bo država že ~ri kmetu popisala in potem po potre-ah odkupila in odpoklicala vse kmetom za lastno uporabo nepotrebne presežke. Cene in zaslužki dopuščenim trgovinam žita so določene, v istih je pa seveda vkalkuliran tudi odgovarja- {oč zaslužek, ki ga mora imeti kmet ¡ot pridelovalec. X Na Slovaškem so v nekaterih krajih začeli z mlačvo pšenice in rži. Prva poročila potrjujejo pričakovanja o dobri žetvi, ki je za 20 do 30 odstotkov boljša od lanske. X Ureditev živalske prehrane v pro-tektoratu. V češko-moravskem protek-toratu so nedavno izdali odlok o uporabi krmil, Id točno našteva kaj je dovoljeno uporabljali za krmo živali. Namen odredbe je, preprečiti uporabljanje za živinorejo tistih pridelkov, ki so potrebni za ljudsko hrano. X Dobra letina v Francoskem Maroko. Po poročilih, Id so jih v parizu dobili iz Maroka, bo letos v tej francoski koloniji prav dobra letina. Upajo, da se bo višek pridelkov lahko odstopilo materni zemlji, kar bo Franciji v prehranjevalnem pogledu koristno. X Pšenica v številkah. Pšenica je že od nekdaj važen poljedelski pridelek, ki je v prehrani ljudstva igrala in še igra svetovno-gospodarsko vlogo. Na vseh kontinentih jo gojijo, milijoni rok so zaposleni pri njeni setvi, žetvi in razpošiljatvi. V nastopnem sledi nekaj številk, ki prikazujejo količino pšenice, pridelane v letu 1940-41. Evropa brez Sovjetije 38, Severna Amerika 37.50, Azija 19.90, Afrika 4, Ibero-Ame-rika 9.50 'in Oceania 3.80 milijonov ton. Skupno je cel svet pridelal 112.70 milijonov ton tega plemenitega zrnja. X Lan in konoplja sta važni industrijski rastlini. Leta 1933 so v Nemčiji imeli 4900 hektarjev nasadov lanu in 200 hektarjev nasadov konoplje. V letu 1940 so pa že posejali 105.000 hektarjev zemlje z lanom in 22.500 hektarjev s konopljo. Letos bo tudi količina pridelane konoplje dosegla načrtno višUHt X Sejem za klavna goveda bo v sredo, dne 13. avgusta v Marburg-u, ker se isti dne G. avgusta iz tehniških razlogov ni vršil. Kakor navadno, je tudi tokrat živino prignati dan preje do 20. ure. X Cene krompirju. Oblast je določila nove cene spodnješlajerskemu krompirju, ki so stopile s 3. avgustom v veljavo. Prodajne cene 'kmetovalcev se gibljejo med RM 9.40 hi 11.—, za razpo-šiljaloe veletrgovcem med RM 10.— in 11.60, v veleprodaji trgovocm na drobno med RM 11,— in 12.60, v prodaji potrošnikom pa med RM 14.— in 16. za 100 kg. X Zvišani davki v Srbiji. Proračun Srbije, ki šteje sedaj 4.7 milijonov prebivalcev, maša za čas od 1. julija do 31. decembra 1941 skupno 1 milijardo in 310,573.800 Din. Proračun bivše Jugoslavije je znašal, kakor znano, okrog 13 milijard. Sedanja srbska finančna uprava je morala v primeri s prejšnjo obdavčitvijo zvišali direktne davke sko-ro za 90, indirektne pa za 40 odstotkov. V svrho kritja ogromnih potreb bodo morali seči po novih zvišanjih davkov. X Turčija hoče pridelovati bombaž. V to svrho so namočili severno od Siriirne Veliko dolino umetnim potom. X V Argentini zopet uničujejo koruzo. Kakor znano, imajo nekatere preko-morske zemlje, ki so v pretežni meri poljedelske, velike težave z oddajo poljskih pridelkov. Posebno pšenica in koruza, ki je pred vojno šla na evropska tržišča, tvori višek, ki ne vejo, kam z njim. Da se poljedelcem tozadevno krizo olajša, pokupijo vse te presežke črez domačo uporabo vlade dotičnih držav, ki so pa koncem konca prisiljene vse tako odkupljeno blago uničiti, da najdejo prostor za novo odkupljene viške. Tako je na primer argentinski mipi-ster. za poljedelstvo radi lega ravnokar izdal odlok in navodilo za uničenje zalog od leta 1939 in 1940. V tozadevnem navodilu objasnuje, da je koruza po več kakor enoletnem ležanju v silosih postala neužitna. Hkrati priporoča argentinska vlada, da bi se na mesto premoga, uporabljalo koruzo kot gorivo. Tako izgleda gospodarstvo liberalistilčnili držav! X Kuliura soje se je v Srbiji dobro obnesla. Na področju vojaškega poveljnika v Srbiji je doslej obdelanih 9000 oralov zemlje s sojo. 6000 oralov odpade na Srbijo, 3000 pa na srbski del Banata. Polenitev čebel že oddavna stavijo čebelo v posnemanje vsemu svetu kot vzornico pridnosti. Kakor se majejo temeljil vsem dosedanjim dognanjem in moralnim oporam, tako prete nova opazovanja, ki jih je izvedel neki švicarski učenjak, spraviti tudi čebelo z njenega zavidanja vrednega odličnega mesta. Učenjak je bil v gostih pri nekem kopt-skem veleposestniku v gornjem Egiptu. Ta mu je postregel tudi z zelo okusnim čebelnim satovjem domačega pridelka. Pri jedi sta se menila o donosnosti čebeloreje, pa je Švicar ves začuden dognal, da v donosnosti zelo zaostaja egiptska čebela za povpreč-kom evropske sestre. Pri tamošnjem podnebju in posebnih pogojih za rast (troje pridelkov letno), bi bilo pričakovati pač baš nasprotnega. Pameten Švicar se je odločil k mnogo obetajočemu poizkusu, da uvede v gornji Egipt evropske čebele. Rečeno, storjeno ijn je bilo veselo gledati naše čebele, ko so že v februarju pridno brale po travnikih. V tuji okolici so se takoj vrgle na deteljno lucerno, ki so jo poznale že z doma in na cvetoče marelice, šele polagoma so se navadile na obiskavanja tujih rastlin. Potem so pa neumorno polnile sat za satom, kolikor so jim tudi odvzemali medu. Poizkus se je sijajno obnesel in so nanosile Švicarske čebele mnogo več kot dvakrat več medu kakor domače. Prav dobra se je videla misel uvedbe pridne evropske čebele namesto egipt-skih »lenuhinj« in bi dala tudi trgovsko lepe dobičke. Kakor pri vsakem poizkusu, pa je bilo treba tudi tukaj večletnih opazovanj. Tu pa so opazili nepričakovano dejstvo, ki je na mah razblinilo v nič vse nade na trgovski dobiček, za raziskovalca in ljubitelja narave pa je prineslo to opažanje zanimivo okol-no?t. Že v drugem letu reje je pridnost čebel znatno popustila, evropske so dajale pa še vedno polovico več medu od domačih. Pozneje pa je donos medu padal od leta do leta in peto leto ni bilo nobenga razločka več v pridnosti, domačih egiptskih in evropskih uvoženih čebel. Kako bi si razlagali to popustitev pridnosti pri evropski čebeli? Verjetno je, da se je polagoma, prilagodil nagonski samoobranitveni čut novim življenjskim okolnostim. To izkustvo čebel je dognalo, da se ni bati. mrzle ziime. in brezcvetne dobe, pa so čebele omejile svojo delo le na najpotrebnejšo mero: za ohranitev in vzrejo potomstva. Bodisi temu že tako ali tako, poizkus je pokazal, da tudi re-kovna pridnost čebel ni nikakšna čednost, temveč železna nujnost v boju za obstaneik. UMNI KMETOVALEC Pobude la krnetsko delo v avgustu Skrajni je čas, da dovršimo zapo-čete gradnje gospodarskih poslopij, silažnih in gnojnih jam. Vse strehe pregledamo in prekrijemo pokvarjene. Popravljamo tudi poti, ograje, mostove in kanale. Rast rastlin se bliža h kraju in že spravljamo plodove svojega dela. Kolikor je tudi važno pravilno vskladi-ščenje plodov in njihovo vnovčevanje, ker se nam z njimi vračata vloženi kapital in delo v tekoči rastni dobi, vendar skrb za pravilni razvoj teh oprav, kov ni glavni posel gospodarja, temveč priprave za bodočo rastno dobo. Zopet bomo pregledali orodje, ki ga bomo rabili pri jesenskih poljskih delih, sortirali, razkužili in izmenjavali bomo seme. Nabavljali bomo umetna gnojila in druge potrebščine, da v delu ne bo zastoja. Vse to bomo opravili smotrno po gospodarskem načrtu, ki smo ga pred žetvijo sestavili. Poljedelstvo; V višjih legah žanje-1110 še žita, a z vpregami vozimo žito domov, kjer ga mlatimo. Istočasno preoravamo in prašimo strnine. Strogo se držimo načela, da se morajo strnine takoj prevrniti, ker le s tem preprečimo premočno osušenje vrhnjega sloja zemlje, ki vsebuje največ koristnih bakterij. Zaradi osušenja delo bakterij na pretvarjanju težko topljive hrane v lahko topljivo preneha, a to je velika škoda za kmeta, ker rastline ne bodo našle dovoljno hrane za svojo rast. To izgubo ne moremo z ničemer nadomestiti in nas bo tepla vso prihodnjo rastno dobo. Zaradi prahe, kakor že ime samo kaže, pridobi zemlja pravilno drobno grudnato strukturo, v kateri vsaka rastlina najbolje uspeva. Na sprašeni njivi izklije plevel, ki ga uničimo s poznejšim oranjem. Brez prahe si torej umno poljedelstvo ne moremo zamisliti. Razen rastlin, ki smo jih že v navodilu za julij omenili, sejemo po ponovnem preoravanju prahe oljnato čepico in inkarnatko. V krajih, ki trpe zaradi spomladanske suše, sejemo koncem avgusta tudi travne mešanice, domačo deteljo in lu. cerno. Do mraza se rastline toliko opomorejo, da jim ne more več škoditi, dajo pa nam 1—2 od kosa več v prvem letu. Sejemo jih brez zaščitnega posevka (žita). Spravljamo rani fižol, lečo, konopljo, rani in srednjepozni krompir in pokosimo semenske detelje čim so dozorele. Travniki in pašniki: Kosimo otavo. Sedaj se vidi, ali je bilo obdelovanje travnikov pravilno, ker suša le dobro gnojenim in negovanim travnikom manj škodi. Po košnji otave postopamo kot po glavni košnji. Isto velja za pašnike, kjer spoznamo, od kolike je vrednosti pastir, kateremu smo poverili njihovo negovanje. Vrtnarstvo: Le umni vrtnar najde v tem mesecu še vsega dovoljno v svo- jem vrtu. Koncem meseca sejemo redkvico, motovileč, zimsko solato, špi-načo, radič itd. Konserviramo paradižnike. Spravljamo srednje rani krompir, v višjih legah rani. Pospravimo čebulo in češenj. Skrbimo, da pravočasno oberemo semenje zelenjadi in cvetic, saj je domače najboljše. Sadjarstvo: Zgodnje sadje obiramo in ga vnovčujemo. Ostalemu stavljamo opore in sproti pobiramo odpadle plodove, ki jih krmimo prašičem, da obenem uspešno zatiramo zavijača. Začnemo z napravo sadnih sokov, vku-havanjem in sušenjem sadja. Vinogradništvo in vinarstvo: V primeru potrebe škropimo še z lVa^no modro galico, kateri dodamo apneni acetat zaradi uničevanja grozdnega sukača. Pazljivo opravmio tudi drugo žveplanje, vršičkanje, prikrajševanje zalistkov in tretjo kop, ali vsaj poža-njemo večji plevel. V kleti opravimo redno čiščenje, dolivanje .sodov in čuvamo klet pred preveliko vročino. Gozdarstvo: Končamo ?ečnjo v hribih. živinoreja: Razumen gospodar ie skrbel, da mu tudi v tem mesecu ne primanjkuje zelene krme. Zgodaj posejano zeleno koruzo že kos:mo. seč-kamo in ensiliramo. Mešamo jo z deteljo in drugimi odpadki, živino pa-semo in jo držimo kolikor mogoče del j časa na svežem zraku. Gospodinja pripravlja nasad poznih oiščancev. Izpraznimo gnojišča n zvozimo gnoj na za gnojenje določena polja, kjer ga zložimo v večje kupe ali pa raztros;mo in takoj plitko podorjemo. Svinje, namenjene za zakoli, začnemo pitati. Isto velja za vole, ki Tli zamenjamo z mlajšimi. Česa naj cim vec pridelamo ? Dandanašnji vsi gledamo na kmeta. On prideluje naš vsakdanji kruh. Ali ga bo pridelal dovolj? Kdor je doživel svetovno vojno — bodisi, da je bil tedaj doma na kmetih, pri vojakih ali pa v mestu, dobro ve, kaj pomeni beseda: Skrb za kruh. Da bo dovolj hrane, se mora pobrigati skupnost, to je država, a tudi vsak posameznik. V časih, v katerih živimo, lahko pričakujemo razne ukrepe, da bi na isti površini pridelali čim več živeža. Isto željo pa bo imel seveda tudi vsak posameznik zase, ki ima — čeprav le majhen — košček zemlje. Kdor nima dovolj vpogleda v bistvo kmetijske proizvodnje, bi kaj lahko prišel do zaključka: »Pridelajmo veliko žita, morda celo pšenice, zakaj moka in kruh, to je, kar iščemo. Zasejmo več žit in zmanjšajmo površino krmskih in drugih rastlin.« Tak sklep bi bil popolnoma zgrežen. Ne kruh dobesedno, ampak hrana je tisto, kar potrebujemo. Kmet bo gledal — ali vsaj naj bi gledal — da bo najprej pridelal hrano zase in za družino, šele kar preostaja, bo za prodaj. A hrane nam ne dajejo samo žitarice, hrana je na primer tudi krompir ali celo — trava ali detelja. Res, človek trave ne je, a iz nje nastaja meso, mast in mleko. S katero rastlino črpamo iz svoje zemlje največ hrane? To ve najbolje bajtar, ki bo na svoji mali njivici pridelal krompir, zelje in druge rastline, a ne pšenice. Več hranilnih snovi z Iste površine dajejo okopavine, vrine rastline, primerno gojeno sadje in tudi krmske rastline, manj žitarice. Ali bomo zaradi tega sejali manj žita? Najbrž ne, ker je pravilno kolobarjenje brez žita nemogoče. A gotovo ne bomo povečali površin, zasejanih z žitaricami. Če hočemo pridelati več hrane, bomo v prvi vrsti pazili na pridelovanje okopavin in krmskih rastlin, to se pravi, skrbeti bo treba najprej za pravilno obdelovanje, gnojenje in dobro seme za te rastline. Posledica tega pa bo, da se bodo sami od sebe povečali tudi pridelki pri žitaricah, če imaš več in boljšo krmo, boš imel več gnoja za krompir, peso in druge okopavine, zemljo dobro pognojiš in jo temeljito obdeluješ. Na tako pripravljeni njivi pa zraste potem — po okopavini ali krmski rastlini — tudi več žita. Menim, da je prav, ako naravnost s prstom pokažemo na to osnovno načelo v kmetijstvu, ker je v izrednih časih vedno nevarno, da bi kdo z izrednimi ukrepi hotel doseči uspeh. Uspeha pa ne bo in ne more biti v nobenem primeril, kjer koli bi prestopili osnovna načela kmetijstva, ki izvirajo iz narave še enkrat ponovimo: Tudi v sedanjih časih — da sedaj še bolj kot-kdaj prej — naj velja geslo: Dvignimo najprej pridelke krmskih rastlin (travnikov) in okopavin po količini in kakovosti. Vse ostalo bo temu sledilo. Druge poii ni, da bi pridelali več hrane na isti površini. O. M. km Vse za izboljšanje in povečani»? kinelskih pridelkov. Na izboljšanje in napredek kmetijstva se nikjer ne polaga toliko važnosti kakor v Nemčiji. Vzajemno delujeta znanost in tehnika, teoretično in praktično, kako prisiliti zemljo, da bo nudila še večjo in boljšo žetev. Pred kratkim so na nekem vzornem posestvu pri Lohhof-u v Ravern-u mnogoštevilnim kmetom, poljedelskim strokovnjakom in učenjakom predvajali ter teoretično in praktično prikazale uporabo najnovejših poljedelskih strojev za obdelovanje in pripravljanje zemlje. Pri tem so občudovali celo vrste novega orodja, priprav, strojev in pripomočkov, ki so se po večletni.praktični preizkušnji obnesli. Videli so doslej še neznane pluge, brane, naprave za vrtanje zemlje, kombinirane stroje, ki hkrati opravljajo več del, vlačilne pluge, pluge sejalce itd., kar se bo v do-glednem času začelo izdelovati MME VESTS * ; i Otroci Spadnjt" Štajerske brez »žira :sa jezik imajo izgled na veliko bodoč :ost. Dne 1. avgusta je urad Volkswuhliahrt organizacije Steirischer Heimalbund širom Spodnje Štajerske »tvoril 12 otroških vrtcev, ki jim bo v teku tega leta sledila otvoritev še otvoritev tiadaljnih 70 takih vzgojno-korislnih igralnih šol za naše malčke. Slavnostni otvoritvi v Luttenberg-u in Rast-u je prisostvoval sam Bundes-fuhrer organizacije Steirischer Heimat-bund Franz Steindl. V svojem globoko zajetem govoru je med drugimi dejal: „Mi hočemo, da z otroki Nemcev sedijo otroci Štajercev, čeprav Se ne obvladajo nemščine. Mi hočemo, da vsi, ki tukaj živijo, hodijo po enaki poli. Vsi so nam dobrodošli in bodočnost je vsem enako odprta. Izgledi so za vsakega poedinca veliki, vsak, ki hoče sodelovali, je član nemškega ljudstva. Kakor radi jezika ne sme hiti razlike, naj tudi družabni položaj poedinca ne tvori razlik. Noben ni previsok in noben prenizek. Otrok pomožnega delavca naj sedi z otrokom najvišjega uradnika i olrok rokodelca z otrokom kmetu. Tukaj ni razlik, to so samo otroci." * Važno /.a lovce. Šef civilne uprave na Spodnjem Štajerskem, pooblaščenec za lovske zadeve, je izdal odlok, da morajo zakupniki občinskih lovskih revirjev. komisarični lovski upravitelji ter lastniki lastnih lovišč do 21. avgusta t. 1. svojim pristojnim lovskim mojstrom v svrbo pristanka sporočiti naslovu svojih lovskih čuvajev. Tekom 8 dni po dobljenem pristanku, je pri pristojnih političnih komisarjih zaprositi za potrdilo čuvajev. * Tečaj Rdečega križa, ki ga vodi dr. E. Klinz, so otvorili v Bad Radeinnu. * Mestno kopališče v Marburg-u je do li». avgusta radi popravil in čiščenja zaprli» * Vzgiettna družina. Krnel Josei' Lof-fler v Finkeuhiibel-u pri Neurode ima devet sinov in zeta, Id služijo vojake. * Opremljene sobe v Marfourgu niso pod stanovanjsko zaščito. Stanovanjski urad političnega komisarja za mesto Marburg, do i7. avgusta t. I. radi reševanja nujnih stanovanjskih zadev, ne bo sprejemal strank. Hkrati razglaša spremembo dosedanjih predpisov, ld glasi, da je odslej oddajanje opremljenih sob v najem, dovoljeno brez vseh prijav ali pristanka stanovanjskega urada. * Cestna dela aa Spodnjem Štajerskem. Kot uvod k ureditvi in izpopolnitvi oeslnega omrežja na Spodnjem Štajerskem so 5. avgusta ob navzočnosti šeia civilne uprave Reichstatlhalter-ja in Gauleiler-ja dr. Uiberreither-ja otvorili delo za beloniranje državne ceste Marburg—Frauheim. Za enkrat je na Spodnjem Štajerskem 500 kilometrov cest v delu. Zaposlenih je 12.000 delavcev. * Darilo mesta Zagreb nemški vladi. Mesto Zagreb je podarilo nemški vladi v najlepšem delu inesta grad in posebno zemljišče za namene nemškega poslaništva. * Neraško-hrvatska železniška pogajanja. V Wienu se nahaja hrvatska delegacija pod vodstvom državnega tajnika Josipa Markoviča. Omenjena delegacija se pogaja s pristojnimi nemškimi čini-telji v raznih zadevah medsebojnega železniškega prometa. * Enotno vodstvo vodnega gospodarstva l električnim lokom. Fuhrer jolj se skuša metulj rešili lepljivih „krempljev", tembolj se vanje zapleta ter leze globlje v cvetno čašo. Nato roža zgrne in zapre cvetne liste. Metulj Se zaduši v cvetni čaši, ljubka spnčna roža pa prične s — pojedino. z Ptica s štirimi nogami. Neki priro-doslovec je odkril pred nedavnim v Ibero-Ameriki ptico, ki ima štiri noge. sramnega Žida je, kakor se vidi, zelo v Patagoniji in južnih pokrajinah Argentine. Precej je podobna našemu kuščarju, le po životu je vsa pokrita z raznobarvnim perjem. Navadno živi v pečinah, kjer tudi leže jajca in vali mladiče. Njen let je nekoliko teži od leta navadnih ptic, vendar pa more vzleteli do 120 metrov, visoko ter se delj časa vzdržati v zraku. Nemčija dobi eno največjih tovarn papirja. V gau-u Oberdonau bodo združili dve veliki tovarni papirja, in sicer znani tovarni „Steirermuhl" in Potscli-muhle". Po izvršeni združitvi bo to ne samo najmodernejša, temveč ena največjih tovarn papirja na svetu sploh. Čitajte in naročujte dnevnik „HlaiAutyet ieitukf" »Marburger Zeitung« je uradno glasilo organizacije »Steirischer Heimat-bund«. Naroča se pri »Verlag der Marburger Zeitung«, Marburg, Badgasse 6, Postscheckkonto 54.608. Vsaka -beseda slane 10 Rpf, mastno tiskane besede 20 Rpf. Pristojbina za šifro je 35 Rpf, pri iskanju služb 25 Rpf. Za dostavljanje pisem pod šifro se zaračuna 50 Rpf poštnine. Zaključek sprejemanja oglasov je v četrtek ob 16. uri. Male oglase se prevzame samo proti predplačilu, iz podeželja tudi v veljavnih poštnih znamkah. Najnižja cena malemu oglasu je 1 Reichmarka lalU^S^nt^ zdrav, okusen, s 3 do laDOlVllEilp/, alkoholne, stopnje, si napravite za domačo uporabo, ako naročite naš „jabolčni sok", ki je pripravljen le iz domačih preparatov in stane z natančnim navodilom za 150 litrov RM 3.25, po pošti 1 RM več. E, Ilribšek, začasni- zastopnik J. Putschko, Marburg, TriesterstralJe 57. 233 C.. _ • krojaške odrezke, staro U N J v železje in kovine, papir, ovčjo volno, svinjsko in govejo dlako (aroveo) kupuje vsako količino Alois Arbeit er, Marburg, Draugasse 5. . 2 Diesel motor, rabljen, 2—1 konjske sile, kupi Cafuta Johann, St. Margarethen, P. St. Johann am Draufelde. . ., 219 /♦„.j proda ali zamenja za slamo wisQJ aH za OVes Zokalv Franz, Marburg a. d. Drau, Mellingerstraße 7. 224 Kr% "T rt dobro molznico, v sta-^ rosti do 4 let kupi Ce- rovšek Ignaz, Thesen, Koroschezgasse Nr. 31, . P. Marburg (Drau). 213 Dva vprežna konja kupi Arbeiter Alois, Marburg a/Drau, Draugasse 5. 216 Konjske repe in svinjske ščetine kupuje Fischbaeh, Bürstenerzeuger, Marburg (Drau), Pfarrhofgasse 1. 214 Deklico od 14—16 let, ki se želi naučiti nemščine in gospodinjstva, sprejmem. Ponudbe na upravo lista pod „Družina 215 VI n i f ^ r z najmanj *3 delovnimi I Ii E v d I močmi, se sprejme za vinogradno in sadjarsko posestvo pri Cilli-ju. Predpogoj je: strokovna sposobnost, delavnost, poštenost in treznost. Ponudbe do 20. avgusta 1941 j>od „Slaliro mesto" na upravo lista. 220 Vinilice), najbolj vroče radioaktivne toplice na Spodnjem Štajerskem (59° G). Sezona pri 1. avguslu. Zdravljenje revmatizma, išiasa, protona, visokega krvnega pritiska, raznih ženskih bolezni kakor beli tok, neplodnost itd. Cena za celotno desetdnevno oskrbo v I. razredu RM 80.—, v II. razredu RM 65»—. Cena za celotno dvajsetdnevno oskrbo v I. razredu RM 144.—», v II. razredu RM 117.—. V cenah so vračuna«! kopeli in zdravniška preiskava. Hrana je prvovrstna in zadostna. 222 Bmpüddsmie Marburg, Burgptatz 1 Všteti Izrednega navala pri tedenskih pregledih se bado vršile počenši % ne-un ji «i '01 («d «t '» 'ti ofPP posebne predstvae v KTRfi- ifl KSPLA-NADE-KINU. Na mot u, na xem3ji in v iraku so so v ježi tepeni V glavnem siauu HeteUsraarsclialla. — Evropa edina v borbi proti boljševizmu. — Nomški ružilci v Ba-reulskem morju. — Borba na finski fronti okrog Salla. — Bcsarabijo čistijo. — Prehod čez Dnjeslr. — Madžari in Slovaki rame ob rami z našimi vojaki .— Cesta • proti Kijevu, za katero se bijejo težke borbe. — Borba za Polock in Vilebsk. — Proti Vjasmi. — Nemške čete v Dorpalu. — Težki boji vzbodtio od Peipus-jezera. — Prvi letalski napad na Moskvo. Vstopnina na vseh prostorih RM 0.20. 225 gyi|gn-.a» za vodili mlin želi službo ITI I «Ras proti mesečni plači. Vzame tudi mlin v najem. Naslov v upravi. 193 221 Odredba o prodaji deželnih pridelkov Da bi se zasigurala oskrba mestnega prebivalstva z deželnimi pridelki, odrejam na podlagi naredbe šefa civilne uprave za Spodnjo Štajersko z dne 14. aprila 1941 sledeče: Sadje, zelenjava, krompir ild. je, z izjemo v trgovinah z živili, dovoljeno prodajali samo na živilskih trgih. Proizvajalci deželnih pridelkov smejo v Marburgu te pridelke samo na za to dovoljenih živilskih trgih prodajati. Se nadalje pa so dopuščeni do sedaj običajni nakupi v malem porabnikov (konzuinentov) na proizvajalčevem zemljišču. ,. J. . Preprodajalci ne smejo peščnatega in košenatega sadja, divje rastočega jagodičja in tudi ne gob nakupovali na trgih proizvajalcev; nakup zelenjave, krompirja itd. na teli trgih je preprodajalcem dopuščeno šele po 10. uri. Za mestni okoliš Marburga a. D. je za splošni živilski trg (trg za proizvajalce-producente) v starem mestnem območju določen Schmidplatz in Schmiderergasse, v okraju Brunndorf pa Kirchplatz. Poleg tega pa obstojajo še trgi (trgi za preprodajalce) za upravičene trgovce z živili na Adolf- Hitler -Platzu, Solienplatzu in v omejenem obsegu na Schmidplalzu. Kupovalei in prodajalci, ki izven dovoljenih trgov in trgovun z živili deželne pridelke kupujejo odnosno prodajajo, so kaznivi. Kršenje te odredbe se bo kaznovalo v smislu točke 9 naredbe šefa civilne uprave za Spodnjo Štajersko od 14. aprila 1941. Marburg a. d. Drau, 1. avgust 1941. Der Politisclie Kommissar der Sladt Marburg a. D. gez. KNAUS V vsako kmetsko hišo „Štajerskega Gospodarja"! ^onau-OToncariria Allgemeine Vers'cherungs - Aktiengesellschaft in Wien Gaugeschäfisstelle Graz, Herrengasse 13 Ruf 21-63 1867 Marburg-(i a. d. Drau Tegetthoffstrasse 12 V smislu odredbe šefa za civilno upravo na Spodnjem Slajerskem z dne 9. junija 1941 (Verordnungs- und Ajntsblati št. 24 z dne 18. junija 1941) prevzame naša družba na Spodnjem Štajerskem se nahajajoča predmetna zavarovanja zavarovalne akcijske družbe „DUNAV" v Zagrebu. Otvorili smo že svoje poslovanje ter je naša zelo razpredena organizacija vsem bivšim strankam „Dunava" kakor tudi zanimancem za nova zavarovanja na razpolago. Razen v vseh večjih krajih obstoječih zastopstev smo uredili dve veliki poslovalnici kot zbiralnici. Ti dve poslovalnici se nahajata v Cilli-u Prinz Eugenstrasse 29 ter prosimo, da se naj vsa povpraševanja naslovijo na pristojno velepo-slovalnico. in Pozdravljamo vse Spodnještajerce ter se priporočamo za zavarovanja v sledečih panogah, ki jih ta čas obdelujemo na Spodnjem Štajerskem: Ogenj Transport Kvar strojev Vlom Jamstvo Zastoj obratovanja Pohištvo Motorna vozila Kvar na vodovodu Steklo Nezgoda Toča 223