157. številka. Ljubljana, petek 11. julija. XII, leto, 1879. LOVENS Uha ta. a,a vnsk dan, hlVBeŠaiJ ponedeljke m dneve po praznikih, ter velja po pošti pnjetnan za a v s t r o - oj? e r s k fi dežele za celo leto 16 *rld.r za pol I. ta 8 gU, eetrt leta 4 (rld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 Khl., za četrt leta 3 gld. 'M kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na luui ne računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode uGitelje na ljudskih šolah in » d tj ake velja sniiar.a cena in MC«! Za Ljubljano za eetrt leta 9 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 Kld. — Za oznanila se plačnja od eetinstopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvole fraukirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolinnnovej hiši št. 3 gledališka stolba". O g>ra vmitvo, na katero naj se olagovohjo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, jo v „Narodm-j tiskarni" v Kolmanovej hifli. Odprto pismo idrijskim državno-zborskim volilcem. Dve leti in pol je minulo, odkar ste mi dali s tako sijajno in velikansko zmago proti cdločnej volji našega najljutejšega nasprotnika g. Onderka čast, izvoljenemu biti za vašega Župana v Idriji. Kdor je mene ta čas poznal, ali pa pred dvajsetimi leti, ta \e, da sem denes le ravno isti, niti za las spremenjeni neupogljivi narodnjak, ki kot Idrijčan, kateremu so po vsem znane britke tuge, neuslišane krivice, s katerimi vas obsipljejo vaši takozvani .najboljši prijatelji", tudi kaj drusega biti ne morem. Pri volitvah v občinski odbor je bila huda, do sedaj še ne poznana, a po vsem pravična, poštena borba naša, i vi ste isti čas z velikansko zmago nad Ouderkovci jasno doka zali, da je vaša občna želja, kar bi bila pra vična vlada tisti čas uze tudi sprevideti mo rala, da se vendar enkrat konec napravi ne zaslišanemu zatiranju in preganjanju ubog li prebivalcev idrijskih. Na svojo pismeno in ustno prošnjo pri g. ministru Mansfeldu dne 1. majnika 1877, naj bi se tukajšnje razmere po kakem pravičnem, nepristranskem in zaupnem Človeku preiskale in natančno pregledale, da bi bilo ubogim delavcem saj toliko zaslužka pripoz-nanega, da bi lahko sebe in svoje družine pošteno preživeti mogli, in da bi bili odstranjeni največji zatiralci naših delavcev — sem dobil od tedanjega g. deželnega predsednika "VVidmanna odgovor, kateri se pa s stvarjo kratko malo ne ujema. — Kako je kaj ta-cega mogoče, izprevidite lahko iz tega, da je g. Lipold, kar mi je sam pripovedoval, še tisti dan, ko sem govoril z ministrom Mans-ieldoin, dobil z Dunaja telegrafično vest, kaj da imam jaz na Dunaji opraviti. — Pri teda-njej vladi se nij bilo še torej nadejati nikake pomoči, a vendar smo bili storili velikansk pričetek s tem, da smo jim bili vzeli iz rok mestno gospodarstvo. Vsak začetek je težak, a človek vendar ne sme obupati, vzlasti ako se bori za pravico in s poštenim orožjem. Dolžnost naša bila je sedaj paziti in z vsemi močmi na to delati, da Bi pridobimo vedno več pravic, na katerih sedela je uže nekaj let sem mora, vam dobro znanih ljudij. In kedaj je bila zopet lepša prlika z vso energijo upreti se proti nepoštenemu agitiranju Onder kovemu, kakor dnu 30. junija t. 1. ? — Ves svet se čudi velikauskej zmagi Sloveccev nad nemčurji, samo Idrija stoji najžalostneje zapisana mej vsemi drugimi kraji. Vi, dragi rojaki, ste zapustili prejšnji pot poštenega bojevanja, šli ste v tabor Ouderkov, vam in celemu mestu na sramoto in nečast, podali ste se v tabor svojega največjega Bovražnika, sedaj, ko bi bilo treba najbolj vstrajno stati za dem in naše pravice, sedaj, ko Be z opravičenim zaupanjem pričakuje velika prememba v vseh netranjih zadevah naše velike Avstrije ! Ali je pa Onderka vašega zaupanja tudi vreden ? Vprašajte veliko množino rudarjev, malo da ne jednoglasno se vam bode odgovorilo, da ne in n kakor ne, kajti mož, ki vedno in vedno le na to pazi, kje da bi rudarju, ki je gotovo najbolj podpore potreben, škodoval, svojim vernim kimovcem pa na noge pomagal, ta nij vaš prijatelj! Izgledov bi vam lahko lepo število navedel, a prostora mi manjka, zato obelodanim le nekatere slučaje, kateri vam bodo jasno pričali, kako da se je gospodarilo v mestnem odboru, ko je tam še Onderka zvonec nosil. Ako pogledamo v letno poročilo Šole tu-j kaj^njega rudnika od leta 1874, stran 9, vi- j dimo mej blagimi dobrotniki, kateri so šoli1 kaj darovali, tuli Onderko in Župana Perliča, prvi daroval je 14 gld., drugi 4 gld. To bi bil sicer prav lep in izgleden čin, a poglejmo dalje, od kod je ta denar? Ako je bil v mestu kakov ogled, bodi si zaradi zidanja ali kaj druzega jeduacega, šel je župan z Onderkom, kot mestnim odbornikom, stvar ogledat, in stranka je morala plačati, da navedem samo jedin izgled, naslednji račun: An T a x e. Gemeindetaxe.........1 ti. Ilerrn Bau und Maschinen- Inspektor J. Onderka.........2 , Dem Gemeindevorsteber.....1 „ welche Betriige an die k. k. Werksachul-direktion uberantvvortet wurden. Perlič m./p. Kaj pravi pa postava k temu, da sta Bi Onderka 2 gl. in Perlič 1 gl. za-se zaraču-nila V § 5 postave, veljavne za vojvodstvo Kranjsko, ki zadeva občinske takse, 3. decembra 18G8 veleva: „Ražen taka se ne sme nikakor terjati od stranke kaka druga davščina za ljudi, ki uradujejo, naj uže bo dnina ali hod-nina, ali kaj tacega. Ako imajo ti ljudje kaj dobiti, se jim to plača po odločbi sklepa, ki ga je storil občinski odbor, naravnost iz ob-ćiuke blagajnice (§ 23 občinske postave od 17. februarja 1866)". Vprašam vas, ali je to pošteno, da sta Perlič in Onderka na ta grdi, nepostavni način ubogim ljudem denar iz žepa jemala, s katerim sta se potem pred svetom bahala, da ga ubogim šolarjem darujeta? Ali je Onderka vašega zaupanja vreden? Ako vam tudi hribe in doline obeta, ko pa vi dobro veste, da tega niti storiti ne more in ne sme, ker nij nič njegovega; vi dobro veste, da on mora le dobro gospodariti črez to, kar mu je izročenega kot c. kr. uradniku, in kot poštenjaki veste, da se pregrešita obadva, ist*, ki ž< ketj drži, kakor tudi oni, ki notri deva, kar nij njegovega. Ali je Ondtrka vaštga zaupanja vreden, Če vzamete isto, kar mu je „sv. Miklavž" ravno takrat „prinesel", ko so za cesarsko veliko gostilno toliko slabo fabriciranega vina kupili, zaradi katerega je toliko ljudij zbolelo, kar dr. Jenko najbolj ve, kar tudi vam nij neznano in o čemer je celo ljubljansko c. kr. državno pravdništvo izvedelo? — Ali je Onderka vašega zaupanja vreden, če je pustil leta 187G, ko je bil še sam mestni odbern k, ali prav za prav župan, toliko Bto in sto voz lepe prsti od šole odpeljati, ter v Idrijco, tik pokopališča vreči, dasiravno je dobro vedel, da se mora sosebno kar je r.ovega pokopališča s prstjo zasuti in zv sati, Voled katerega počenja nja je me^tnej oblini mnogo, mnogo stroškov prouzročil? — Ali je Onderka vašega zaupanja vreden, ker je obče znano, da z vsemi močmi dela na to, da bi tistih 8000 gl., katere je zapustil pokojni Anton Kavčič za bolnišnico v Idriji, ne dobilo mesto Idrija, ampak rudarska bra-tovščiua, ker on dobro ve, da ima rudarska direkcija po § 50 pravil omenjene bratovščine pravico, ob času, ko bi rudnik kot cesarski prenehal biti, vse premoženje te brato*ščine oddati kateremu koli drugemu rudniku, in tako bi ne le vse dosedanje uže itak veliko premoženje šlo Bog zna kam, ampak tudi omenjenih 8000 gl., in ubogi delavci in drugi ubc-žani mestjani bi ne imeli cd tega Čisto nič, in zadnja volja Kavčičeva bi se tudi ne izpolnila? Ali je Ondeika vašega zaupanja vreden, ako vedno skrbi, da mestu stroške napravija, kajti, ko je bil načelnik cestnega odbora, hotel je z vso silo in zvijačnostjo doseči, da bi mestna županija morala cesto po Nikovi do mostu popravljati, akoravno sam dobro ve, da je direkcija sama zavezana to storiti ? Ali je Onderka vašega zaupanja vreden, če se za trdno ve, da je ravno on iBti, ki >e je naj bolj potrudil, da je izgubila Idrija g. Stegnarja, kateri je bil značajni, na vse strani, izobraženi učitelj, kakoršnega Idrija dosedaj še nij imela, in ga tudi imela ne bode? — Ali je Ondeika vašega zaupanja vreden, ako se ve, kakor je obče mnenje, da je tu li on na to delal, da ga nij mej rudarji več moža g. Ambroža, skozi in skozi temeljito, strokov-njaško izvežbanega rudniškega oskrbnika, ki je bil pri vsej svojej prirojenej ostroi-ti vendar pravičen, odkritosrčen prijatelj ubozegadelavca? Ali je Onderka va?ega zaupanja vreden, ako je vsled njegovih in Lipoldov h breziz-mernih zvijač vaš ljubljence g. dr. Jenko Idrijo zapustil ? — Koliko vam je Onderka sedaj obetal? In, koliko bode pa on tega spolnil? — Kaj pa more on storiti kot c. kr. uradnik ker nij nič njegovega? Ima li on menite res kaj pravico nad cesarskim blagom? — Milo je človeku pri srcu, kdor ve, kako se je nekdaj vsa Idrija imenu „bergrath" uklanjala, in v kakem splošnem spoštovanji da so bili t tki gospodje. A, pred sedanjo volitvijo pa smo videli, da so celo otroci s prstom sramotno za njim kazali in se mu porogljivo posmehovati, ko je od h;Še do hiše neutrudljivo letal vas nadlegovat, kakor da bi mu bilo šlo za življenje. Volilci! — Boljši časi se nam bližajo, vsa Avstr.ja se drami, ali bode samo Ilrija spala v oklepih in jerobstvu Oaderkovem? — Svet slovenski in vsak pravicoljubni Človek se nam smeje, kako je mogoče, da gre idrijski meščan, ki je vendar le tudi za Bvobodo, pravico in poštenost ustvarjen, kateremu je tudi ljubi stvarnik svojo lastno voljo podaril, vedno še za Onderuom, ki nij, nij bil in ne bode naš dobrotnik in prijatelj 1 Zatorej prevdar jajmo resno kot možje, komu zaupajmo, koga se oklenimo, dokler je čas! — Na zdravje! V Idriji dne 5. julija 1879. Valentin Trevcn, župan. Pa še enkrat ljubljanska volitev in „c. kr. propaganda". Iz Ljubljane 9. julija [Izv. dop.] Ko je tukajšnji trgovec L., znane nem-škutarske rodovine, izid ljubljanske volitve zvedel, prijel se je za glavo in rekel: nder Teufel, wie ist denn das mbglich, das kann ich nicht glauben." Da, nij verjetno, kako je to mo goce, to ne gre tem oemškutarskim možem v zlorabim, nikdar ne." Odpeljal se je in tako odtegnil vsacemu nadlegovanju. A kar šef nij hotel, to je storil zgoraj omenjeni višji uradnik, ob enem šefov namestnik. Šel je od pisarne do pisarne in ves svoj upliv v to rabil, da so vsi volili „tega človeka", renegata Dežmana. Zopet drug št-f velicega rrada, ki je tudi po gostilnah agitiral za renegata Dežmana, primorat je vse svoje nradnike, da so šli k volitvi in vsi volili renegata Dežmana. Jako se je tudi repenfil znan nemškutar in uradnik deželne vlade, Dežmanov „gfret-bruder", ki ima pa, mimogrede rečeno, več slame v glavi nego možjdnov. Priplazil se je kakor maček v neko pisarno in tam agitiral pri dveh uradnikih in enemu tudi rekel, da je Schneidova kandidatura le „švindel". da bo deželni predsednik sam volil Dežmana in da so vsi uradniki deželne vlade za Dežmana. In mož je dobro opravil; bedasto je sicer govoril, mnogi črevljarski učenec bil bi mu lehko njegovo ne temeljitost dokazal, a so ljudje, ki gredo tudi tacemu človeku na limanice. Tudi v drugih uradih delalo se je za Dežmana in ves mogoč upliv porabil na to, da bi bil voljen najhujši sovražnik slovenske narodnosti. S tem so dotični uradniki baš brez ovinkov dokazali, da se malo ali nič ne brigajo za TaafTejevo izjavo, da nikakor ne bo pustil, da bi kateri uradnikov kazal animoz nos t zoper katerokoli naroduost. Delali so tedaj kakor se uže iz tega razvidi, vsi nem fkutarski uradniki odločno za renegata Dežmana, še taki, ki bi sploh ne bili šli volit dali so se pregovoriti in volili so protinarodno Ako ne bi bilo take agitacije za Dežmana, go tovo bil bi za 200—300 glasov v manjšini in nikakor nemajo nemškutarji uzroka, zdaj vpiti na „c. kr. propagando", katera edina dat der verfassungspartei, folglich auch kanil a t der regierung, den vviihlen Sie." In mož je imel vspeh, njegovi podložni uradniki so Deschmana zapisali in volili. Še več. Meščansko-narodna stranka je razposlala tudi uradnikom kratek tiskan dopis, rekši, Schneid je naš kandidat, mi vas vabimo, voliti ga. Ta poziv se je po pošti poslu). Ali klic, ki je pozival nradnike, naj volijo Dđ3ch-mana, razoašali so vladni sluge sami, no vemo, ali z vednostjo vladnih šefov, ali brez niih vednost', faktum je pa, in res je. Kaj torej hoče vpitje, da smo z vladno pomočjo magali. Kadar do tega pridemo, da bodo naši kandidatje tudi vladni, ej, tačas bodo DeŽ-manovci v Ljubljani morali veseli bit', če od 1200 glasov dobodo jih 100, po mestih na deželi jih bodo pa na prstih jedne roke prešteli. glavo, ne verjenio, da je 100 več nego 5, kajti v tej primeri stojimo si Slovenci in Nemci I jim je pripomogla, da renegat Dež nasproti na Kranjskem. Le s pritiskom prejšnje vlade Lasserjeve zmagovali so dozdaj nemškutarji na Kranj skem, in še to težko. Ko jim je pa vlada od tegnila podporo in nijso dobili več novcev, stali so pred nami v vsej svojej slabosti, bili so, kar smo jim uže stokrat rekli, prave prav cate nule. Zato pa zdaj tudi v svojej jezi iščejo uzroka, zakaj bo propali, in ker nečejo pripoznati resnice, padli so na .uradnike" in tolčejo po njih, češ, ti 80 od njih odpali in in so uzrok, ka so oni propali, „ti so nas vrgli, ta c. kr. propaganda". Tako se tudi v včerajšnjem „Tagblattu", v „TagespoBti" in drugod trdi. No, oglejmo Bi malo to „c. kr. propagando" za nas, in navedimo fakta, le gola fakta, katera lehko dokažemo, prič imamo dovelj Tako je šef necega tukajšnjega urada (jaku dober Dežmanov prijatelj) — v mislih imamo tu le c. kr. urade — prepariral svoje uradnike z bedasto trditvijo, da je narodna stranka uradnikom sovražna in da le nato gre, da bi Be uradnikom plače zmanjšale, in da tedaj on ne le živo priporoča Dežmana, temveč, da je njegova volja, da ga vsi volijo ; da se bo pa prepričal, da se bo tudi tako zgodilo, naj vsi v njegovej navzočnosti napišejo na volilne listke Dežmana. In šefu Be je vstreglo Neki višji in po svojih spisih obče znan uradnik prigovarjal je svojemu šefu, naj on pri svojih uradnikih na to dela, da bodo vsi Dežmana volili. A ta, poznan kot jako pravičen mož, odvrnil ga je, rekoč, nkaj jaz naj za tacega človeka agitiram in svoj upliv man nij še bolj propal, kakor je. Dalje moram še omeniti, kako so neka teri z volilnimi listki sleparili. Prišel je namreč k volitvi tudi znan Vestenekov romar. Ko ga v voldnej dvorani nekdo interpelira, kako je vendar to, da je šel v Loko za Vesteneka agitirat, odgovoril mu je, da to nij res, d bi on zoper narodne kandidate delal, in pokaže mu, v dokaz tega, volilni listek, in glej, imel je Schneida zapisanega. A naš narodnjak nij mu verjel, pošlje tedaj druzega k njemu. A tudi temu je tako odgovoril in pokazal listek s Schneidovim imenom. Ker so pa poznali značajnost tega moža, pazili so nanj in ko ima stopiti pred volilno komisijo, utakne hitrostjo eskamoterja Schneidov listek v levi žep, iz desnega pa izvleče listek z Dež-manovim imenom, ter ga možato odda; mislil si je, dobro sem jih noplazilu, a bil je račun brez oštirja. Da to nij bil edini slučaj, to dobro vemo, kajti številke so najboljši dokaz, da je bilo mnogo tacih, ki so imeli dvojni obraz. A prišel bo čas, ko se bo tuli tacim ljudem potegnila krinka raz obraza, in stal bodo tu taki kakor so, in kakoršne uže zdaj dobio poznamo. Ako „Tagblatt" včeraj zopet navaja „\vahl manevre" naše ttranke in „vladno podporo", naj končno povemo, da je tudi g. L., ki ura-duje prav pod g. Kallinom v enem poslopji, svojim uradnikom tako-le govoril: „Glauben Sie ja nicht, dass Schneid ein regierungskan didat ist; vvenn lhnen jemand das sagt, so ist es ein purer achvvindel; Deschman ist kandi- Reakcija? Leta 1874, ob volitvah za kupčijsko in trgovinsko zbornico kranjsko, strmel je celi naš slovenski narod nad ves človeški razum presezajočim pritiskom, brezvestnim teptanjem vseh osobnih pravic plačevalcev davka, od strani „liberalne" stranke. Čudili smo se nad tako smelostjo, kakor smo uže rekli, vprašali smo Be, kje je ostala ustava ali konstitucija, ki nam zagotavlja in garantuje vsem jednako pravo, jednej narodnosti kakor drugej, kje liberalizem, katerega so si tako zvani „ustavoverci" s to-licim hrupom napisali na bvoj prapor? Vprašali smo se, je-li ee mora izvrševanje ustavnih osnovnih zakonov tako razumeti, kakor 80 nam „ustavoverci" kazali s svojimi čini, zatirajoč vse, kar nij govorilo njih jezik, kar nij mislilo njih mislij, kar se nij iz svoje volje podleglo pod njihovo pfito. Gospdda „liberalni" ustavoverci delali bo tako, kakor da bi si bodočnost bili uže popolnem zagotovili in kakor bi nas Slovence morali uničiti. Nadaljevanje tacega „ustavovernega" življenja vršilo bo je pred dvema letoma ob volitvah v kranjski deželni zbor. Bogme, kranjski deželni zbor, doslej zmirom slove ns k, prešel je v nemške ali „mtavover-ske" roke. Kako je zopet to bilo mogoče, to so dokazali naši narodni poslanci tekom minulega zasedanja kranjskega deželnega zbora. Kdo se temu čudi, da nam je postala kranjsko-liberalna ali nemško-liberalna „usta-vovernost", taka ustavovernost, kakor so jo uam na škodo uporabljali avstrijski nemški „liberalci", ostudna, ter smo Be je izogibali. Nam je bila in je taka ustava ideal, od katere pričakujemo svobode, prava in jednakopravnosti. Take „ustave", ki nas bi metala ob tla, ne moremo želeti, „prosili smo kruha, a dobili smo kamen." Narod Blovenski pak je žilav; njega ne omahne vsaka sapica, trdno stoji, kakor trdno atoje njegove sive gore), trpi in čaka boljšega časa. In denes je v resnici nekoliko poplačana njegova vstrajnost, odpira se mu menda lepša bodočnost v okviru večje svobode in jednakopravnosti. A s preobrutoro, ki bo v avBtrijskej notranje} politiki pripravlja, naši „liberalci" nikakor nijso zadovoljni, zato vpijejo: „reakcija"! Itazuiuemo! Saj so bili od nekdaj vajeni, odkar se je avstrijskim narodom podelila ustava, sedeti le na krmilu; navajeni so samo ukazovati. In zato je tudi njih zdanji klic: „ustava je v nevarnosti!" jako smešen in prazen. Nij v nevarnosti ustavnost v Av3triji; varalec je, kdor to trdi, nego odzvonilo je le, kakor upamo, hegemonstvu jedne kaste, ki se je doslej smatrala za gospodarico, a vse druge narodnosti je imela za svoje postreščeke in hlapce. Ne „reakcija" ali nazadnia^tvo bode sedaj zavladalo, nego na mesto goljufivih bank. jetičn'h privatnih železnic in napredka iz nemške „liberalne" dvomljive olike, stopil bode pravi napredek, izvirajoč iz razuma in poštenosti. Po sreči tuli vnanji listi našim ustavo-vercem ne verujo na vpitje „reakcija!" — Tako piše rusko „Novoje Vremja" o izidu avstrijskih volitev: „Konservativna stranka je pridobila moči in veljave, ker se je postavila na stališče narodnosti. Avstrijski liberalizem pak je podpiral samo gospodarstvo Nemcev. V takej državi pak, kjer nemajo Nemci niti polovico *sega prebivalstva, poraenja nemška hegemonija toliko kot brezobz'ren centralizem in oškodovanje slovanskih plemen. Konservativna stranka pa hoče doseč' ravno prav n o 8t narodnosti] in vtem emi9lu predstavlja federativno reakcijo zo-per nemško-judovski centralizem. Konservativni tok v Nemčiji in v Avstriji je s tem več moči dobil, ker se je potegnil za interese nižjega ljudstva, a liberalizem je skrbel samo za srednji stan, ki je itak dobro položen." Vidi se, da Rusi naš položaj dobro razumejo. Ravno tako tudi Francaai. „Soleilu piše polemizujoč zoper zavijace v nN. EV. Pr." „Ti ljudje hote svetu vero vcepiti, da povsod reakcija glavo dviga. Tako pa zmirom govore tisti ljudje, ki se boje za svoje gospodstvo in za svoje predprftvice. „R<;ake;jau je pač, ali le zoper te ljudi, ki pozabljajo, da bo svobodo hoteli le za sebe ne pa za vse." Politični razgled. JVotronje dežele. V Ljubljani 10. julija. Ta teden bodo volitve v celej Cislejta-niji končane. Potlej se bode situvacja začenjala čistiti. Izvzemši Taalleja odstopijo vai m -nistri in Taafle bo izbral druge, najbrž iz aristokracije. Bolji bodo uže, kakor so bili rio-zdanji nemško-liberalni bourgeiosisti, protiv-niki Slovanov, uže sami od sebe. 4'vslii „Pokrok" zagotavlja zopet enkrat, da Čehi ne pojdejo v državni zbor, če se jim prej ne da garancij, da se njih terjatve izpol nijo, do/.daj pa da nijsta niti nemška stranka niti ne ministerstvo Taaft'e nič storila v tem oziru. — Da bi le Čehi na škodo svojo in druzih avstrijskih Slovanov zopet u g od nega časa ne popačili 8 kako svojo separatno češko pretiranostjo! Viittiije tlržtive. Unski car je ukazal, da se ima vsa armada znižati na mirovno stanje. Ruski vojaki bodo do 2G. t. m. vshodnjo Bolgarijo po polnem zapustili. Kiitimnskn zbornica in rumun&ki senat sta v velikej zadregi. Ona dva imata narediti zakon, ki ga terja „Evropa" od Rumu-nije za ceno priznanja nje neodvisnosti, namreč jednakopravnost judov v Rumuuiji. To se pa pravi Rumunijo judom izročti, ker uže zdaj, ko nijso politično ravnopravni, zaseli 80 j u i i e to deželo, da je Rumunce strah. Na ittnli/«nskeiii minidterska kriza še dalje traje, novega ministerstva ne morejo zložiti in kralj se mnogo posvetuje z odličnimi politikarji o tej stvari. Dopisi. 0<| Orillllžt* na slovenskem štujerji 8. julija. [Izviren dop.] Sedaj, ko nam je izid ▼seh volitev na Slovenskem znan, štejemo si v dolžnost, da izpregovorimo kako beiedico tudi o zadnjej volitvi državnega poslanci za mesta in trge v ormužkem mestecu. V petek t. i. 4. julija zbralo se je iz Ljutomera, Središča in Ormnža prec^šnie število volilcev, kateri so se takoi v stranke zbrali ;n katerih vsaka jo sku^avala kolikor mogoče volilcev za se prMoVti. Pritisk strank je bil velik, zlasti od nemčuriev, če ravno so bili uže cntovi, da zmagajo. Kandidate smo imeli tri namre*: Duh «t«ch, Wiestlnler in baron Rast, vsi trije Nemci iz Maribora. Pri predstavljanju pred volile« so mnogo g-»vori'i in obetali, pa trdosrč.ni narodnjaki so jim le mulo ztuinali in malo verovali. Prvi omenjenih kandidatov brigal se je v svojem kandidatnem g">voni 7a preteklost, drngi je skrbel za prUndniost a tretii je v eladkej besedi obdeloval sedanjost. Načela zadnjega so nam najbolj ugajala. Ta je v dolgem in do dobrega razumnem nemškem govoru — saj tudi ona dva niista mile slovenščine zmožna — prepu5čal revnim avstrijskim Slovanom največ pravic, pravil je, da se v prihodnje v Slovani ne sme več tako ravnati, kakor do zdaj, da imajo tiBte pravice uživati, katere uživajo n. pr Nemci itd. Ostro je govoril zoper pogodbo z Ogri, in bičal dosedanjo L'isaerjevo vlado, da nii skupno z zmagovalno Rusijo postopala proti krščanskemu in slovanskemu sovražniku i krvoloku Turčinu, ker le na ta način bi bilo mogoče dobiti Bosno, Hercegovino in 8e morebiti več. brez vsega prelivania krvi in z malimi stroški. Dalje je pravil, da, ako mu zaupanje »kažejo in ga volijo, da hoče priti k svojim voli'c^m, njh pritožbe zaslišati in Re za njihove pravice na dotičnom mestu oglasiti in neustrašljivo potezati. Na podlagi tega razvitega programa mu je slovenski element še nekaj zaupal in želel ga voliti, več ker je bil priporočen od nekaterih narodnjakov iz Maribora, Celja iti. Menili smo, da ga bodo Slovenci iz Ljutomera, Središča in Ormuža volili — pa motili Bmo Re. Glavi so bili razkropljeni, vsak kandidat je glasov dobil ali dr. Duhat?ch največ, kajti nemčurji so £•» volili enoglasno. In ker je „forteehritar" Duhatsch tudi v Mariboru in na Ptujem, kjer so se Slovenci malo ali zelo nič volitve udeležili, zmag«!, sta druga kandidata propala. Nam nij ravno veliko ležeče na tem, kateri da je izvoljen, kajti od narodne strani nam nij bil nobeden postavljen ampak baron Rist od nekaterih narodnjakov le zadnjo uro nasvetovan. Pri tej priliki smo spoznali našince in nasprotnike. Od Ormužanov in Ljutomerčanov nijemo pričakovali, da volijo enoglasno z narodnjaki, vendar smo zanesljivo zaupali v Sre-diSčane več, kakor so nam pri sedanjej volitvi dejanj sko pokazali. Ti vrli narodnjaki so nekdaj stali kot skala vsi za enega in eden za vse, kadar jim je bilo rešiti narodnost. Nič kaj nijso porajtali na kisle obraze svojih nasprotnikov, na psovke in zmerjanje, katere so n. pr. pri raznih volitvah imeli prenašati. Drugače pa so se obnašali pri tej volitvi. Nemčurji nijso mirovali, temuč preŽali so na posamezne narodne volilce in kjer koli bo katerega dobili, mu pogledali volilni list, in ako njim nij bil po dlaki, mu ga vzeli in „Du-hatscha" zapisali. Nasproti nesramnemu nemčurdkemu pritisku imamo pa javiti veselejši dogodjaj, katerega si naj vsi naši nasprotniki, ki žive mej Slovenci dobro zapomnijo in v glavo zabijejo. Pri posebnej mizi je sedel mej poštenimi na-rodniaki tudi premožen Središčan, C. Neni-ererholz, po rodu Ilanoveran, in ker je tudi barona Rasta volil, ga je glasovit ljutomerski Nemčur in trgovec z grdimi besedami napadel, namreč: „88, ein deutscher, und auch so thum und den baron Rast vvitblen!" Pa ta mu primerno odgovori: rIch bin ein deutscher, lebe aber unter den Slovenen; meine Knder aind alle naturalisirte Slovenen und ich w;ihle auch mit den gesund denkenden S1 o-venen!" Veselja mi je srce bilo polno slišati ta pošten in odkritosrčen odgovor moža, katerega zibel je tekla daleč v severa v nemškem rajhu. Dalje je vrli mož rekel, da vse kar ima. zaslužil je le od Slovencev, in da jim nikdar ne more biti nasproten. Ko ošaben ljutomerski nemčur sprevidi, daje naletel na pogumne in poštene SrediSčane, in ker je vedel, da je bolje z zdravimi ndi otiti, nego dalji mej Rlovenskimi elementi se ustavljati ali celo zabavljati, je kar popihnil skozi duri. C. Nen'gerholz s pomočjo drugih je tudi uže doma, kakor se nam je povedalo, deloval za barona Rasta. Ko bi bili Slovenci iz teh krajev složni in bi prihiteli vsi na volišče in skupno volili spravijo na dan do 117 glasov. Toliko in še več bi imeli drugi volilni kraji in potem bi se uže dalo nekaj določnega storiti. Tedaj prihodnjič na noge! (Tudi mi smo obžalovali, da narodni možje v Mariboru, Ptuju in v tej skupini sploh nijso postavili svojega kandidata, okolo katerega bi se bili zbrali vsi narodni glasi. Če tudi ne bi bili Slovenci zmagili, kazati bi bili mogli na izdatno narodno slovensko manjšino in se na njo sklicavati, kadar se bode terjalo tudi slovenski jezik za šole itd. V tem oziru so Čehi, Nemci itd. pač bolj odločni, kot dobri in premehki naši narodni možje, ki se menda boje socijalne zamere, trudnega dela za ag tacijo, boja ali kar je. Ur.) Domače stvari. — (Urednik „Laibacher Tagbl.") je bil k okrajnemu glavarstvu poklican in vprašan, kateri njega politični uradnik je agitiral, kakor je v „Tagblattu" stalo, za Schneida kot vladnega kandidata. Urednik ga nii mogel ali hotel imenovati, izgovarjajoč ae, da mu je donesel notico „zanesljiv" mož. Sicer je skrilo Be uredništvo „Tagbl." za „reda-ktionsgeheimniss". S tem pa odpade vse Dež-mansko kričanje o kakej „vladnej propagandi". Naj pa nas kio pozove na odgovor če mi trdimo, da (izvzemši Kočevarskih volicev) je na deželi volilo nemškutarske kandidate 90% samih odvisnih uradnikov, v Ljubljani pa 70% odvisnih uradnikov Dežmana. Mi bomo pri svojej besedi ostali! — (Ljubljanski mestni zbor) ima 12. t. m. ob 5. popoludne sejo. — (Odlikovanje.) Vladnemu svetovalcu pri c. kr. deželnej vladi v Ljubljani, vitezu Scbopplu je podeljen naslov in značaj dvornega svetovalca. — (Konfisciran) je bil včerajšnji „Slo-venec" baje zarad Članka o padlem ministru Stremajerji. — (Z drevesa padel.) Kmet Josip Legan iz žužemberškega okraja je splezal bil 1. t. m. malo pijan na visok hrast, da bi roj čebel ogrenil, ali spesnilo ae mu je, in padel je tako hudo na tla, da je prec umrl. — (Iz Loke) se poroča, da sojednega fiumnjivega udeleženca pri poboju in ropu na sodnika dr. Krausa uže dobili in zaprli. Izdal se je z nečim petakom, ki ga je izdal. Dav-kar je baje izpoznul ta petak, ker mu je bil rob odrezan, kot tist, katerega je dva dni prej on dal Kravsu. — (Iz seje deželnega odbora 6. julija.) Dopis c. k. predsedstva, da je Nj. Veličanstvo cesar izrekel svoje priznanje deželnemu odboru za njegovo prizadevanje v pomoč družinam ob času mobilizacije k voja-Skej službi poklicanih reservistov in v podporo bolnih in ranjenih vojakov, je bil na znanje vzet. — Sklenilo bo je, poslati vsem županstvom okrožnico v poduk o izvrševanji deželne postave zarad plemenskih bikov. — Vsled nehanja najdenišmce v Trstu 1. julija t. 1. se je tržaški mu magistratu pisalo, da se revnim nezakonskim materam iz Kranjskega, katere v tržašktj porodnišnici porode, pri izstopu z otrokom vred iz porodnišnice daje po 5 do 15 gold. podpore iz deželnega zaklada. — Na podlagi poročil dotičnih županstev o davkovskih eksekutorjih se je deželni odbor obrnil na deželno vlado zarad tega, da bi se plačevanje davkov kolikor nu goče olajšalo, in eksekucijski stroški znižali. — Načrt Statutov za dekliško sirotišnico na spodnjih Poljanah, kateremu je deželna vlada večinoma pritrdila, poslal se je vodstvu sirotišnice nazaj z dostav-kom, naj neko malo premembo naredi in potem statute v končno pritrjenje predloži. — JNa dopis c. k. deželne vlade o ustanovitvi le 2 c. k. okrajnih Živinskih zdravnikov za Kranjsko, je deželni odbor sklenil, izreči zahvalo za to pridobitev, in pritrditi mnenju c. k. deželne vlade, da Be odločijo Novo mesto, Kočevje in Postojna za uradne sedeže teh zdravnikov; glede sistemizacije še enega živinskega zdravnika za Gorenjsko na deželne stroške se pa deželnej vladi odgovori, da o tem more le deželni zbor odločiti. — (Huda nevihta.) Dne 2. julija zvečer je bila — kakor se „Slov.u piše — po vipavskej dolini huda nevihta, tresk in grom. Okolo 9. ure je treičilo v eno hišo v Oseku' pod Uavnom, ter je takoj ubilo pridnega hišnega gospodarja Jan. lklahča pri ognjišču, njegovo ženo je pa omotilo, pa vendar upa še ozdraviti. Zapustil je ubogi rtvež, ki je nedavno prišel iz Hercegovine, 5 nepreskrbljenih otrok. Zopet ena zgodba, ki nam pravi: „ Bodite pripravljeni, ker ne veste ne dneva ne uic, kedaj Gospod po vas pride." — (Hrvatska akademička dru-žtva v Beču) „Velebit" i „Družtvo hrvatskih tehnika" priredjuju 11. srpnja 1379 Bve-čan komers u slavu prenosa ostanaka hrvatskoga pjesnika Petra pl. Prtradović* u domovinu, na koji se vaše p. o. gospodstvo naju-ljiidnije pozivlje. Prostorije: L, Gartenbauge-sellsdiaft. Početak točno u 8 8t>ti. — (Prejeli Brno) sledeče pisanje: Ver-ehrliche Reducton! Ersuche unter Berufung aut' § 19 des Pressgesetzes in Ihrem Blatte uachfolgende Berichtigung aufiunehmen: Die Nachricht, dass icb, \vie im Nr. 15G des »Slovenski NarodJ er^iihlt vvird, fiir VViener und Grazer B iitter Berichte absende, vvelche ihre Spitze gegen die Verfassuogspartei kehren, ist vollstiindig aus der Luft gegriften. Na-mentlich ist es unwahr, dass der Artikel in der „Tagespost" vom 8. Juli, in welchem die Giiinde der Niederlage der liberalen Partei in Krain in einem liir die letztere gehiissigen Lichte dargestellt vverden, aus meiner Feder stammt. Zur Stener der Wahrbeit und im Interesse der Btvvahrung meines Charakters vor Missdtutungen Behe iih mich zu dieser Ricbtigstellung genothigt und setze bo viel collegialen Sinn voraus, dass die verehrliche Redaction die Aufnahme dieser R cbtigsteliung ehestmoglich veranlamen wird. Hochachtend Dr. Hans Kraus, Redacteur des „Laibacher Tagblatt". — Dokazati to se ve da dopisnika nTigdspostir.ega" ne moremo, ali povedano nam je bilo tako, kakor smo pisali. S cer pa glede v včerajšnjem našem listu omenjene jako dobre nemške kritike „Tagespostine" o ustavovernih ali nemškutarskih vodjih na Kranjskem nij glavna btvar to, „kdou jo je pisal, nego „kaj" je bilo pisano in kje je bilo tiskano. Gospod dr. Krava ali kdo drug iz nemškega tabora! Pisal je dttično korespondenco gotovo „ustavoverec" iz Ljubljane, in tiskana je bila v nemškej, na?ej Ijubljan-skej nemškutarskej stranki prijaznej „Ta-gesposti". Zato bomo o tej samoizpovedi še več izpregovorili. Dunajska borza 10. julija. -.notni dri. dolg v bankovcih . (jti gld. 70 'notni drž. dolg v srebra ... 68 .35 Zlata rent*......... 78 „ £0 0. kr. oakmi........ 5 „ 50 Driavne marka....... E6 .85 Učiteljske službe. U ovom školskom kotaru jesu izpraznjeno ale-dtćo službo: 1. uČitelj'a III. vrsto, na jednorazrednoj školi u Brezovici, sa s'ovenskim učnim jezikom; 2. učitelja III. vrsto na jodnorazrednoj školi u Tatreh, sa slovenskim učnim jezikom; 3. učitelja III. vrsto na jednorazrednoj školi u H iik a vc u, sa hrvatskim učnim jezikom; 4. podučitelja na trora/rednoj muzkoj školi u K a a l v ii, sa hrvatskim učnim jezikom; i 5. učiteljico III. vrsto na jednorazrednoj ženskoj školi u Jelšanah sa slovenskim učnim jezikom. Sa ovimi službami su sdruženi dohodci utemeljeni zemaljskim zakonom za Istru od 3. novembra 1874. odnosno od 10. decembra 1878, po kojem oni, koji traže za podeljt-nje prositi, imadu redno dokumentirano ino'.benicc, ako su jurno u službi, tragam predpostavljene oblasti, ako jošte no služo, ravnim putem do lf>- :■ v^nsl at t. tg. na ovo ,c. k. školsko vjere odpremiti. (307—1) C. k. kotarsko školsko vjeće Voloska, dne '<. juli,a 1879. Stanovanje v najem. V hiši št. 49 (nova) na poljanskej cesti odda se ob hv. Mihclu t. 1. v najem jedno stanovanje, ki ima 3 sobe, 1 kuhinjo z nepotratnim ognjiščem, 1 drevarnico, na željo tudi poraba vrta, — in v istej hiši odda so takoj jedno stanovanje bo sobo, kuhinjo, drevarnico in delavnico pripravno za vsak posel. V hiši št. fil (nova) na noljanskej cesti odda se ob hv. .Mihciu t. 1. stanovanje z 2 sobama, kuhinjo, drevarnico in kletjo Natančneje pove dvornik v bivšoj 1'abriki za Bladkor. (309-1) raznotere laze od zapuščine jednega mehanikarja za ključarje, m i -irarjo, mlinarje itd. kakor: strugarski stoli, primaž z vinto, rezivno orodje, žage, kladiva, pile itd. itd. bo ceno na prodaj. (301—2) Natančneje vso pove ključaraki mojster gosp. Lovrenc Zelene, na sv. Petra nasipu št. 23. aznanilf?, Čast nama jo, naznanjati slavnomu občinstvu, da — ker je nehala firma T os. DPlpctsa. olenee. Zaradi iziseljez^ja.! poiinc Reelna razprodaja! V kratkem času bodemo morali svoja prostora izprazniti, zato bodemo pričeli bitnem t i. juniju t. t. za malo časa pošteno razprodajo svoje zaloge sukna, platna, manufak-turnega in modernega blaga, in tudi šivalne stroje vseh sistemov po jako znižanej ceni. i/Mf~ Razprodalo bodo se popolueui tudi posamno reči, kakor: lir*f solnčnike, slamnike, blago za 2lC tkanje, perilo, lišpi, trake, gumbe ]ig^- in ovratnike. Slavno p. n. občinstvo vabimo uljudno za nakupovanju ob t tj mu ugodnoj prilici. Z vsem poštovanjem (281—9) G. Schmidl & Comp., v Celji, poštne ulice št. 36, trgovina si: suknom, z običajnim, manufakturnim in modnim blagom, in taloga šivalnih si rojev. pošlnc izdatelj in urednik Josip Jurčič. Lutstnina m tisk „Narodne tiskarne". E3