275. številka Ljubljana, v petek 28. novembra. XVII. leto, 1884. za četrt leta 4 gld., za janje na dom računa ae po Izhaja vsak dan sveder, izimsi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij ako-ogerike dežele sa vae leto 15 gld., za pol leta 8 gld., jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljnbljano brez pošiljanja na dom za vie leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., sa jeden meseo 1 gld. 10 kr. Za pošiljanj 10 kr. za mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znala. Za oznanila plačuje se od četi ris topne petit-vrate po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če ae dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali vedkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in npravniitv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, »Gledališka atolba". Upravniitvn naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t-j. vae administrativne stvari. Osnuj m o si šolsko bratovščino sv. Cirila in Metoda! (Z Gorenjskega.) Ljubljanskemu šulferaj novemu otroškemu vrtu se pridruži v kratkem jednak ponemčevalen vrt v Tržiči. Te dni je zborovala že lani osnovana pod-druinica nemškega šulferajna v TržiČi. Glavni motorji te skupin« so baje deležniki kranjske industri-jalne družbe. Ti so nameravali osrečiti b to napravo tudi okolico Tržiško; a Tržičani sami so zaprečili to, rekoč: otroški vrt bodi samo za Tržič. — Bridko je gledati rodoljubu, kako cvet za cvetom pada. Nemška gosenica se je Bpravila na najnežniši del narodovega telesa, na deco našo. In to je še le začetek. Ne bo dolgo in slišali boste: nemški otroški vrt se otvori na Bledu, v Kranj i, v Loki itd. po vrsti, Mi pa roki križem držimo. Le tu in tam se prikaže iznad mrtve gladine kak pobleven valček v podobi ponižne želje, da bi b'lo prav, ko bi se od nasprotnikov učili in tudi kaj storili. Zadnji čas je, da se vzdramimo. Dvojna pot se nam odpira: ali nam pomore jo bratje Slovani? ali Bi pomagamo sami? Vsenemški šulferajn bi moral dobiti dostojnega tekmeca samo v v8eslovanskem, ali vsaj v avstrijsko-slovanbkem šolskem društvu. Je-li to^ mogoče? Ne I Čehi že imajo svojo plodonosno „Ustredof Matice školskii" ; te bi gotovo ne hoteli žrtvovati širjemu, vseslovenskemu društvu na ljubo. Poljakom, kar jih je pod avstrijskim žezlom, se še ni bati ponemče-vanja, Hrvatom tudi ne! Torej ostanemo sami Slovenci navezani na svoje moči in nad temi ne smemo obupati. Pomagajmo si sami. To je druga pot. Osnujmo si šolsko društvo na verski podlagi! Tisoč-letnica slovanska je pred durmi. Sv. Ciril in Metod prosita za nas! ta klic bode odmeval i. 1885 po vseh slovanskih pokrajinah. Doma in na Vele-bradu bomo čestili naša sv. učitelja, ki sta našim pradedom zanetila v srcih ljubezen do vere in jezika slovenskega. Njima na čast, naši deci na korist osnujmo šolsko bratovščino sv. Cirila in Metoda! Če skrbimo za vzgojo paganskih otrok v daljni Aziji, zakaj bi v nemar puščali slovensko deco, katerej so najdražje svetinje v nevarnosti. Društvo sv. Mohora ni moglo napredovati, dokler je slonelo zgolj na svetnem stalu; vsi napori so bili zastonj. Ko pa se je presadilo na versko stališče, je jelo rasti in se širiti in sad roditi in zdaj se b ponosom oziramo na slavno družbo sv. Mohora vsi Slovenci brez razločka. Jednako je z .Narodno Solo"; pri najboljši volji njenega veleceojenega odbora, ne gre in ne gre. Dohodkov ni. Bratovščina sv. Cirila in Metoda naj bi po malo (po kakih 10 kr.) tirjala od svojih bratov in sester na leto; ustanovniki naj bi več plačevali. Po vzgledu družbe sv. Mohora naj bi imela v vsaki slovenski fari svojega poverjenika. Prepričan sem, da bi jo vsak slovenski duhovnik toplo priporočal svojim vernikom. Prihodnje leto, ko se bo glasila slava slovanskih apostolov z vseh prižnic slovenskih, je jako ugodno osnutku tega neogibno potrebnega podjetja. Rodoljubi! v naših ubožnih razmerah je šolsko društvo, čegar delovanje bi se obračalo zoper šulferajn, samo v tem okviru mogoče. Nemudoma naj se osnuje odbor zato, bodi si v Ljubljani ali v Gorici, ali v Celovci ali v Mariboru ali v Ptuji (najboljše pri sv. Barbari v Halozah), sestavi naj pravila, dobi potrjenj« in duhovne dobrote v Rimu, ter dovoljenja od vlade. Prvi petak dojde šolski bratovščini sv. Cirila in Metoda v dar od pisatelja teh vrstic. Bog in Slovenci! Kralj Leopold II. Malo kraljestvo belgijsko ne igra velike uloge v koncertu evropskem. Notranje politične razmere te države služijo le toliko v obravnavanje časnikarsko, kolikor morejo občinstvo zanimati srditi boji mej belgijskimi klerikalci in liberalci, katoliki in protestanti. Kaj čuda torej, da se mej nami tudi dosta ne piše in Čuje o glavi belgijske države, o k al ji Leopoldu II., o visokem roditelji svetle avstrijske cesaričine? In vender je to mož dičen, poln vladarskih kreposti, srčno ljubljen od podanikov svojih in prav zaradi tega visokega spoštovanja vreden in v resnici tudi visoko spoštovan v tistih krogih, katerih volja odločuje častno usodo celib svetov! Toda še več! Ime Leopolda II. belgijakega ne bode se v zgodovini pisalo samo vsled naključja, po katerem je otrok v zibuli že vladar narodov, nego po svoji delavnosti, po svojih zaslugah dosegel je sedanji kralj belgijski, da se ne govori o njem samo kot o suverGnu male državice in da ga bodo po- znejši rodovi gledali v Bredi nove dobe, katera se sedaj za zapadne pokrajine afriške pričenja, in kateri oživljajoči duh je pred vsemi baš belgijski kralj Leopold II. Na belgijskem prestolu tačas ne sedi mac-chiavelist, nego idealist. Nazori, da je državam širiti moč, pridobivati si nove zemlje in novih podanikov, ti maccbiaveliBtični nazori so jeli zginevati iz vladarskih glav. Ni sluha, ne duha pa se o njih no nahaja pri kralji belgijskem. Leopold II. je idealist v besede lepem in pravem pomenu. Duh njegov Bnuje črteže, nove in velike, pripravlja dela, ki nemajo koristi samo mali Belgiji, katere blagor mu je izročen, nego svetu, človeštvu, občnoBti. Kaj bo vesti, ki so iz Afrike v Evropo prihajale o velikih odkritjih Stanley-vib, vzbujale in vzbudile v duši kralja Leopolda II. ? Komaj se je bil Stanley povrnil s svojega zgodovinskega pota, že so bili poslanci kralja belgijskega prvi pri njem in potrdili, jako ne celo poučili so ga v misli velikolepi, da naj se nova zemlja odpre Evropi, ne jedni posamezni državi. Ako bi kralj belgijski odlašal, ako Stanlev a ne bi bil pridobil za mejnarodno svobodno državo ob Kongu, koliko bi imela odkritja njegove praktične vrednosti in ali bi se prevažnega ozemljija ne polastile države, ki si že od nekdaj na onih po-brežjin neprijateljski roke stiskajo? Francija, Angleška in Portugalska bi potem imele kos zemljišča več, to bi bila prva posledica Stauley-vega dela; toda Leopold II. je z višjega stališča motril njegove vspehe in posrečilo se mu je, pridobiti jih za civi-lizaciio, usejati vanje kali velepomenitega zgodovinskega razvitka. Da so tačas v Berolinu zbrani zastopniki Evrope, da tamkaj afriškemu zapadnemu ozemljijo določujejo za bodočnost nova pravila, v katerih bode včl duh svobodne, miroljubive, neomejene trgovine in vožnje vsem narodom in državam v korist, to je v prvi vrsti zasluga belgijskega kralja Leopolda II., ki je delu Staoley-vemu dušo udihnil. Koliko muke pa je blagemu kralju prizadejala mogočua eivilizatorua misel, predno se je zanjo toliko doseglo, du je prišla do sedanje svoje stopinje! Veliko svojega obilnega imetka odločil je za ta svoj resni namen, z ogromnim denarjem je založil Mejnarodno Družbo. A koliko opravka jo bilo po tem, da se je dobro izhajalo b Francozi, Angleži in Por- LISTEK. Rodbinska sreča. (Rooiau grofa L. N, Tolstega, poslovenil L P.) Prvi del. V. (Dalje.) Pri tej priči se je obrnil k meni, videla sem, da je hotel nekaj povedati. Kaj, ali hoče on spregovoriti o tem, kar jaz mislim? šinilo mi je v glavo. Pa on je spregovoril o očetu, ne da bi ga bil imenoval. Nekdaj mi je rekel šaleč se: „Vzemi mojo Marico!" rekel je. — Kako bi on bil srečen sedaj rekla sem in krepko k sebi pritisnila roko, katera je držala mojo. — Da, vi Bte bili še otrok, nadaljeval je, gledajoč v moje oči, — radoval sem Be teh očij in ljubil jih samo zato, ker so bile podobne njegovim, in neseni mislil, da bodo mi kedaj tako drage. Klical Bem vas tedaj Marico. — „Tikajte" me, rekla sem. — Jaz sem ravno hotel „tikati" vas, rekel je — še le sedaj se mi zdi, da si popolnem moja. Nje- gov mirni, srečni in prijazni pogled ustavil se je na meni. Šli smo tiho po poljskej stezi, čez Bteptuno in zbito strnisče; samo naši koraki in glasovi bo se čuli. Na jednej Btrani Be je širilo tja do golega gozdiča rujavo strnišče, po katerem je mužik z drevesom preobračaj črno zemljo. Pod goro raztresena čeda konj videla se je blizu. Na drugej strani in spredaj do vrta in naše hiše, ki se je videla, ležalo je črno preorano polje, po katerem je že semtrtja zelenela ozimina. Povsod je sijalo negorko solnce, in povsod so se razprostirale dolge, nitkaste pajčevine. Bile so razpete po zraku okrog nas, ležale po s slamo pokritem strmišči, padale nam v oči, in zapletale bo v lase in na obleko. Ko smo govorili, so naši glasovi zvučali in ostajali uad nami v mirnem zraku, kakor bi mi bili sami v sredi VBega sveta pod tem modrim obokom, na katerem je bleščeč in tresoč Be sijalo negorko solnce. Jaz sem ga tudi hotela tikati, pa sem ga težko. — Zakaj greš tako hitro? rekla sem hitro in tiho, ter nehote zarudela. Potem je šel počusneje, in še jasnejše, vese-lejše in srečnejše me je gleda). Ko smo prišli domov, bila je že tam njegova mati in gosti, katere smo morali povabiti, in do tega trenutj«, da sva, prišedši iz cerkve usela se na vozove, da se odpeljeva v Nikolsko, nesva bila več sama. Cerkev bila jo prazna, videla sem z jednim očesom samo njegovo mater, ki je ravno stala blizu kora na preprogi, Katijo v čepici z belimi trakovi in solzami v očeh, dva ali tri posle, ki so me radovedno gledali. Njega nesem pogledala, pa v svojem srci sem čutila njegovo prisotnost. Poslušala sem besede molitev, ponavljala jih, pa v mojej duši ni ničesar odzivljalo. Moliti nesem mogla in topo sem gledala na svete podobo, sveče, vezani križ plašča na hrbtu duhovnika, na ikonostas, na cerkveno okno in ničesar nesem razumela. Čutila sem samo, da se nekaj nenavadnega vrši v meni. Ko Be je duhovnik obrnil s križem k nama, pozdravi me in rekel, da me je krstil, ter mu je tudi Bog dovolil poročili me, Kutija in mati poljubili naju in zaslišal se glas Gregorja, ki je khcal po voz, sera se začudila, da je že vse končano, in da si ni nič nenavadnega zgodilo v mojej duši, kar bi se ujemalo s tajnostjo, ki se je zvrš;la nad menoj. Poljubila sva se in ta poljub bil je tako čuden in tuj najinim čustvom. nIu samo tugalci, ki so se kakor coloari postavili pred uhod na dovo otvorjenega velikanskega trgovskega in kulturnega domovja! Vender pa je že v petih letih bilo dognano tudi to težko in sitno delo. M^joarorino Družbo so pripoznale Zjedinjene Države severo-ame-riske, potrdila jo je Nemčija, a sporazumela 86 je z njo tudi Francija, Angleži in Portugalci ostali so Osamljt in V Evropi. Tako pa je bila brez krvi rešena stvar, ki bi sicer prouzročila bila krvave spore! Novo ozemljijo se je izročdo mirni civdizaciji v oskrbo, na njem nema gospodariti narod, ki bi trgouui zapreke delal, nego odprta bodi nova zemlja vsem, ki si s trgovino zaslužka, s kultiviranjem zaslug pridobiti hočejo. Jedna prvih nalog znoruj ičej zaho in e-afr.čan-ski konferenci)i je ta, pripraviti deiu Leopolda II. stanovitno, gladko pot Vuetost, vztra|uont in ne-sebieuost belgijskega kralia so nam priče, da se poprej ne bode prenehalo, dokler se vse po sreed ne izide. „Ne samo za jeden narod, za jedno družbo, za ves svet naj bole Afrika odprti", rekel je v torek pri banketu svojem slavljeui Staulev v vročem govoru. Ia ako se te besede v,:|>olni)o, ako bode zgodovina mogla poročati o poledicah t^ga prezua-menitega čina v denašujih dueb im-novula bode po-leg Staoley a vselej tudi idealnega organizatorja, belgijskega kralja Leopolda II. — Q. Ljudske šole na Štajerskem. Deželni odbor štajerski poroča o na^h malih šolah. Povzamemo sledeče : 1. Koliko jih je in kakšne so? Ob konci avgusta 1883 bilo je na Štajerskem 761 javnih ljudskih šol, 20 ekspositur, 6 ekskurendo postaj, 42 za-sobriih io 7 tovarniških šol. Od 701 javnih šol bilo je 420 večrazreduib, 341 jednorazrednib, 29 deških, 23 dekliških in 709 mešanih Na 651 šolah poučevalo se je celi dan, na 110 pa samo pol dneva. Po jeziku, v katerem se poučuje, bilo je 526 nemških, 160 slovenskih in 75 mešan h šol, v katerih se je torej poučevalo v obeh deželskh jezikih. V Šolskem letu 1882/3 so šolske občine pozidale 11 novih učilnic iu 31 popravile iu razširile. Deželaki šolski svet tirja še novih šolskih poslopij 70—90, največ na spodnjem Štajerskem. 2. Obiskovanje šol. V omenjenem letu bilo je 164 258 otrok v dob ali starosti za šolo; 4552 so izbrisali kot nesposobnih za šolanje. Uprsali so torej 159.706 otiok; ob'skavalo solo pa je v resnici le 151 380, torej jo brez šolskega pouka ostalo 8326, t. j. 5-3 °/0 od vseh. Najbolje tožijo šolske gospod-Bke o pomanjkljivem obiskovanji šol v okrajih: Sev-niŠkem, Šoštanjskem, Gorn jegrajskem, Vranskem, Marenberškem, Konjiškem, Brežiškem in Ptujskem pa tudi v okolici Celjskej. Pravijo, da jih po 14—44°/0 izostaja. 3. Ućiteljstvo. Na javnih ljudskih šolah poučevalo je poleg 3 ravnateljev 399 nadučiteljev, 546 učiteljev, 320 podučiteljev in 72 pomočnih učiteljev, dalje 5 nadučitel|ic, 45 učiteljic, 242 pod-učiteljic in 18 pomočnih učiteljic, vkup 1650 oseb. Vse so postavno za poučevanje sposobljene, razven 39. Za poučevanje deklic v ročnih delih skrbelo se je na 414 šolah, za kar je bilo nastavljenih 285 učiteljic za ročna deta. 4. Stroški. Plača učiteljstvu zajema se is dtielnega šolskega zaklida ali Bfondaw v kateri dežela doplačuje */3 vseh potroškov, okraji pa Vs- I* tega zaklada izplačalo se je učiteljstvu 1. 1882/3 redne plato: 946.740 gl. starostne priklade: 63.260 gld. podpore: 1080 gld. za učiteljske okrajne knjižnice: 630 gld., za učiteljske konference: 3230 gld. in raznih potroškov: 2660 gld. vkup 1,017.600 gl. Da imajo vrhu tega šolske občine tudi več ali menj znatnih šolskih potroškov, to je itak znano, le svota vsa ni objavljena. Samo za stavljenje novih in razširjevanje starših šolskih poslopij so od I. 1870 naprej štajerske občine, uvzem^i okraj Mautern in Slov. Gradec, potrošile 2 720.000 gld. Svitli cesar so v teh letih v šolske svrhe v 51 okrajih podarili 29.000 gld. Upokojeni učitelji dobivajo pokojnino iz učiteljskega pokojninskega fonda. Iz tega zaklada so dovolili Mariborskemu učitelju g. Kranjcu popolno prejAnjo plačo kot pokoj ni u o, udovi učitelja gosp. Stubeca pri sv. Bolfunku v Ormožkem okraji 180 gl. letnine in njenej hčerki 90 gld. doneska k vzreje-vaniu, nadučitelju g. Uillnu v Jarenini pa prošnjo za celo pokojnino odbili — brez pravega, nam znanega uzroka! 5. Kakšno korist ima narod od blizu I milijona letnih stroškov za male Sole ? Odgovori na to vprašanje so iz ust raznih političnih strank različni. Slovenci pa moramo reči : kjer poučujejo narodni, verni, v lepi zložoosti z narodno duhovščino delujoči učitelji, tam smemo zvdovoljtii biti, zlasti hvalevredno taki učitelji pospešujejo sadjarstvo in sploh narodno gospodarstvo. Hvala in slava jim! Ali kjer se šopirijo nemškutaraki, nenravstvni zlasti pa za Judeževimi groši nemškega šulfereina roke spenja« joči učitelji, tam je tako, da se more pristojno govoriti le v državnem zboru! „S!ov. Gosp." Politični razgled. Voiianjr tfcželc. V Ljubljani 28. novembra. Vedno postaja jasnejše, zakaj je vodja Mlado-Čthov v Slaneh pred svojimi volifci tako prijazno govoril za vlado. Volitve za «lr>, »vni zbor se približujejo. V tem državnem zboru, kateremu pomladi poteče čas, Čehi marsikaj neso mogli doseči, knr bi bili radi, ker avtonomistična stranka ni imela dvetretjmske večine To pa pri prihodnjih voiitveh morejo doseči, ako jim vlada gre na roko, tako mislijo vsaj „Narodni Lislj/'. In novi državi i zbor bode luhko zboljšal ustavo in spremenil volilni red v z* S'ovane pravičnejšem smislu. Njegova naloga bode sprcviti v soglasje pravice češke krone z državno ustavo ter zadovoljiti avstriisne narode. Da bi le te želio naših severnih bratov ne splavale po vodi! Mi Slovenci vsaj imamo malo upanja, da bi sedanja vlada kedaj nastopila ta za Slovane pri az-nejši pot. Doz leva se nam le, da hoče nadaljevati ponemčovanje prejšnjih vlad, samo bolj skrito. Zato bode pa pri volitvah še na|brž gledala na to, da avtonomisti ne dobe dvetretjiuske večine, da je potem ne bodo mogli nadlegovati s takimi odločnimi terjatvami. Ogersltej zbornici poslancev se je v torek predložil pokojniuski zakon, ki je podoben avstrijskim predpisom za pokojnine. Za polno pokojnino se zahteva pri uradnikih 40, pri učitel)ih na državnih šolah pa 30 letno službovanje. Pokojnina znana po lOletuej službi 40% plače, potem pa pri uradnikih narašča na vsako leto za 2%, pri učiteljih to", mislila som. Š'i smo ven, zvuk koles se je otlo razlegal pod cerkvenim obokom, sveži zrak mi je pihnil v obraz, pokril on je klobuk in posadil me v voz. Skozi okno voza videla sem hladni mesec s kolobarjem. On se je usel poleg mene in zatvoril vratica. Nekaj me je zbolelo v srce. Kakor bi me bila žalila ravnodušnost, s katero je vse to delal. Eatija je zavpila, da naj zakrijem glavo, kolesa zadtdrala so po kamenji. potem pa po mehkem potu in odpeljala sva se. Stisnila sem se v kot, gledala zkozi okno svetla polja in pot, ki so zginjevala izpred očij v mesečini. Ne da bi ga bila gledala, sem čutila, da je poleg mene. „Kaj, ali samo to mi je dal ta trenutek, od katerega sem toliko pričakovala ?■ mislila sem iu skoro razžaljivo in poniževalno se mi je zdelo sedeti sama tako blizu njega. Obrnila sem se k njemu z namenom mu kaj povedati. Pa niti besede nesem mogla spregovoriti, kakor bi v meni ne bilo več prejšnjega čustva rahločutnosti, ampak bi je bila zamenilo čustvo razžaljenja in strahu. — Do tega trenutja nesem verjel, da je mogoče, odgovoril je tiho na moj pogled. — Da, po meni je strašno, ne vem zakaj, rekla sem. — Strašno, draga moja? rekel je prijel mojo roke in pripognil k njej svojo glavo. Moja roka je kakor mrtva ležala v njegovej. pa srce je bito žalostno in hladno. — Da, rekla sem. Pa pri tej priči mi je srce začelo silneje biti, stiskala sem njegovo roko, postalo mi je gorko, moje oči so v temi iskale njegovega pogleda, in čutila sem, da se ga več no bojim, da je ta strah — ljubezen, nova in še nežnejša in močnejša ljubezen. Čutila sem, da sem vsa njegova in da sem zato srečna. (Konec prvega dela.) Drugi del. I. Dnovi, tedni, dva meseca Bamotnega življenja na kmetih minuli .-o, ne da bi bila zapazila; pa vendar bi bilo dosti čustev, razburjenostij in sreče teh dveh mesecev za vse življenje. Moje in njegove sanje, kako bi ustrojila življenje na deželi, so se popolnem drugače uresničile, kakor sva pričakovala. Pa najino življenje ni bilo slabše od najinih sanj. Ni bilo tega strogega truda, izpolnovanja dolžnostij, za 3 <7o- Najvišja pokojnina je določena na 8000 gld. Udove dobivajo 50% uračunljive plače umrlega soproga, ako ta ne presega 600 gld , ako pa presega 600 gld., dobe od 600 gld. 50%, od nadaljne plače pa 20% Najvišja pokojnina udov znaša 2500 gld. Katere udove pa imajo troje ali več nepreskrbljenih otrok, dob.vajo donesek za odgojo. Ta donesek znaša 6. del materine pokojnine, a ne sme presegati za vse otroke udovske pokojnine. Pomenljivo je to, da nov zakon določuje pokojnino tudi za ministre, državne tajnike in njih udove, ako so b li tri leta v službi. Pokoji:1!)« ministrov bo znašala 4000 gld., državnih tajnikov pa 2000 gld Pokojnina udov pa polovico. Dozdaj na Ogerskem ministri io državni tajniki neso veljali za uradnike iu tedaj tudi neso imeli pravice do pokojnine. Vladni listi zagovarjajo to določbo, opozicijonalni jo pa grajajo, ker ponižuie ministre v navadne uradnike, in bo imela te posledice, da tudi nepovoljni ministri se ne ho io dali odstraniti s svojega sedeža, dokler neso dobili pravice do pokojnine. Ministri tudi še navadno trdni in zdravi zapuščajo svoje stole, tedaj bi država morala celo po več desetletij jim plačevati pokojnine. Viiiiiijt" driarc. Opozicija Italijanske zbornice je sklenila, da se ne bode protivila predlogu vlade, da se takoj začne posvetovanje o železniških pogodbah. V tem pa ue smemo videti nikake prijenljivosti opozicije, kajti ona le težko eaka, da začne borbo proti vladi. Težkoee mej Francijo in Marokkom so po -polnem poravnane. Sultan je poslal francoskemu poslaniku pismo, v katerem obžaluje samovoljnost ma-rokkanskih uradnikov. V ponedeljek ae snide švicarski zvezni zbor. Predlog, s katerimi se bode bavil je že 36. Revizija ustave še ne pride na vrsto, zvezni sovet še neki ni izdelal dotičuih predlogov. Knezu Bismarcku že ni po vofji novi nemški državni zbor. Preseda mu menda, da v zboru nema vlada s svojimi privrženci odločne besede, temveč katoliški centrum, kateri lahko pokoplje vse vladne predloge. Tembolj ga pa draži, da ae potegujejo ki. t oh ki tudi za nasledstvene prav ce vojvode Cum-berlunda na bruiisvišk«; prestol. Vodja katoliškega centra je že storil za to potrebne korake pri sod-niji. Ko bi Cumbjrland postal brunsvišH vojvoda, dobili bi katoliki novo močno oporo, zategadelj pa hoče B smarck vse sile napeti, da to prepreči. Organ nemškega kancelarja „Nord. AWa. Zeit." prinesla je zopet dolg člauek proti Cumb rlandovemu pre-stolonasledstvu, v kater om navaja vse, kar se le navajati more Da se pa temu listu zdi potrebno tako odločno v boj postaviti se v tej zadevi, iz tega Bklepamo, da se za Cumberlanda ne poteguje samo katoliški centrum, temveč gotovo tudi nekatere zvezne vlade. A pri takem nasprotovanji od straai nemškega kancelarja pa vender ni nič upati, da bi ta vojvoda kedaj postal brunsviški vladar, zvezne vlade se bodo že rade ali nerade udale železnej *o-l)i kneza B smareka. — Dižavni zbor je predvčeraj vsprejel s 180 proti 99 glasom predlog, da bi dr-Ži'.vni poslanci dobivali dijete. Pa dosti upanja ni, da bi ta sklep dobi potrdilo zveznega sveta in cesarsko sankcijo. Debata je bila jako burna. Večina govornikov je pouiarjala potrebo dijet, ker sicer manj premožni možje ne morejo biti poslanci, ker jh stroški preveč stanejo. Kancelar je trikrat puprijel besedo in z vso odločnostjo pobijal ta predlog, ki je bil že prejšnja leta nič manj, uego sedemkrat vsprejet v državnem zboru. Ko bi se dijete dovolile poslancem, bi se po njegovem mnenji moralo premeniti ustava, ki pa jo trdna vez nemških drž*v, On pravi, da je le s tem pogojem dobil dovoljenje od zveznih drŽav, da se upelje državna ustava, da bodo poslanci brezplačno opravljali svoje delo. Dijete bi pomnožile število parlamentarcev po poklicu, kateri bi hoteli od parlamenta živeti in bi z dolgimi debatami zavlačevali dela. On zatajevanja samega sebe in življenja drug za dru-zega, o katerem sem sanjala, ko sem bila nevesta; bilo je narobe sebično čustvo zadovoljene ljubezni, želje biti ljubljen, vedno veselje brez vsega uzroka in pozabljenje vsega na svetu. Res se je on včasih bavil s čim v svojej pisarni, včasih šel v mesto ali po opravkih; pa videla sem, koliko truda gaje stalo, odtrgati si od mene. Sam mi je priznal, da so se mu vse stvari na svetu, kjer mene ni bilo, zdele taka neumnost, da ni mogel razumeti, kako bi se mogel pečati ž njimi. Za me je veljalo ravno to, Čitala Bern, bavila se z godbo, materjo iu šolo; pa vse to le zato, ker je vsak teh opravkov bil zvezan ž njim in zasluže val njegovo pohvalo; a če bo le misel nanj ni primešala h kakemu delu, so mi roke po veslo in smešno se mi je zdelo, da je kaj na svetu brez njega. Morda je to bilo slabo sebično čustvo; pa to čustvo mi je dajalo srečo in visoko me povzdigovalo nad vsem svetom. Samo on je bil zame na svetu, imela sem ga za najlepšega in najboljšega človeka na Bvetu; zategadelj nesem mogla živeti za kaj druzega kakor zanj, kakor zato, da sem mogla biti v njegovih očeh to, za kar me je imel. In on me je imel za prvo in najlepšo žensko na svetu, obda- leži", in gotovo je, da se bode delala nova cesta. Ali Žalibog, kakor pri jedni reči ni jedinosti, tako tudi pri drugi ne. Tukaj sti zopet dve stranki. Jedna hoče po trkozvanej grapi po Bnkovcab, a druga pa po drugi grapi po Račevi cesto imeti Po Brekov-cah je pot dotsto kra|ša, za vožnjo m bojo po zimi in po letu bo'j pripravna in ugodna in tudi veliko manj stroškov in dela treba, ker je po samem apne-m k u in ju že sedaj vozna pot; vsa drugačneja je p" druga pmga po Ri'ćevi, tukaj je mnogo dalje in tudi ni trdega kamna, temveč le rudeei peščenik. Koliko da stane drugače, po jednem ali po drugem kraji, se vidi že iz računov preglednika. Po Račevi bi stala cesta 120 288 gld. 50 kr., po Brekoveah pa samo 85 455 gld. 15 kr. Ali ni to precejšen razloček in ob jednem je cesta po Brekovcah v veliko korist Žirovski in mnogim drugim občinam. Ali vender naši nasprotniki vedno svoje trdijo in ž^le cesto po Račevi, po svojej trmi. V dokaz, da je temu tako, poglediino nekoliko na n<*še sosede. V sosednji občini so se pred nekaterimi leti ravno tako prepirali, kakor pri nas; bi>i sti namn č tuli dve progi, slabtja po Sovolnji, boljša pa po Kop«čnici. C-ista po Sovodnji je obveljala in se tudi dovršila. Ali kaj je sedaj Že so sprevideli, da je ta c^sta neprist ejna in brez vse kor.sti kakor jedni, t,.ko drugi občini; iu zdaj se je zavrgla n pr čela se j" delati na novo cesta po Kopač.iici. Koliko dela in stroškov je bilo zaman, popolnem zavržen h! Ta vzgled bodi vsem v pouk ! D. S, E. Domače stvari. — (Veselo novico) poroča zadnji „Mir" : Gosp. Andreju Einspielerju so v 13. dan t. m. na kliniki gosp. dra. Puitscberja belo mreno srečno odstranili, da je pretekli ponedeljek zdravega očesa zapustil kliniko. Iz vsega srca čestitamo 1 — (Za Flachtnfeldov kauouikat), kateri je bil izprazuen po odhodu Pr» mmersteina pre-zentoval je deželni odbor kot poobiaščeuec dežeiuega zbora gospoda Karola Kluua. — (Doktorjem juriB) bil je včeraj v Gradci promoviran g. avskultant Gustav S mole j, sin c. k. nadzornika in ravnatelja g. Jakoba Stno-1 ej a. — (G. Ivan D ermo ta), rnčunski podčastnik prvega reda v 7. lovskem baulijonu imeuovau jo kauchstom v finančnem ministerstvu. — (Gosp. Fran F ol nego vic), ki se je tri dni ba\il v Ljubljani, odpotoval je daocs zjutraj s kurirnim vlakom na Reko. — (Kaj Lajbaherica vse ve?) Piše nam pohajkovalec : V včerajšnji Lnjbbher.ci sem na svoje veliko začulenje bral v notici naslovljeni „E ssport" mej drugon tudi: „Auch „am Kern" begaun man be rcits zu laufen". Kaj vraga sem Bi mislil, čudež se je dogodil iu Lajbaherici je srečno jedenkrat prva, ki poroča to novico. H tro tečem n« „Keru", a oudu bdo je še vse pri starem kakor predvčerajuim, namreč ves „I£erntt brez vode, teda) tudi brez koSČeka ledu. Mirno je ležal sneg na travi, na veliko žalost Krakovčaaov in Truovčanov, ki jako obžalujejo, da s sekanjem ledu letos nič zaslužka ni. Torej se je Lajbaherca zopet jedenkrat tolsto raco postavila na trg. — (»Škrata") izšla je 22. številka, ki ima razen pesnij Čivkoslava Lažana in Koštruna tudi povest „Sv. Antona slikau. — („Ljubljanski W oc h e n b 1 a 11" ) prenehal bode, kakor se obče govori v nemških krogih Ljubljanskih, z novim letom. Dolga je za list pri tiskarni v Gradci kakih 700 gld., a nobeden nemških in nemškutarskih matadorjev neče poseči v žep, da bi to luknjo zamašil. Ker tudi naročniki odpadajo v jedno mer, sklenilo Be je, opustiti izdavanje lista, če ga v zadnjem trenutku ne reši kdo pogina. — (Šola s tolmačem.) „Miru ima dopis iz Tiujan, ki s!6ve: „Pri nas smo imeli dva učitelja. Zdaj je pa tisti, ki je znal slovenski, šel v pokoj. Sedanji učitelj Moser pa nič ne zna slovenski in ne more govoriti z otroci. Zato si je na pomoč vzel nekega fantička iz druzega razreda, da mu pomaga otroke učiti in da to po slovensko pove, kar učitelj po uemško reče. Deček pa sam ne zoa dosti nemško, zato je šola zelo žalostna. Otroci so norčujejo iz malega učitelja in ga se ve da ne spoštujejo, ker je 1« ujih tovariš. V šoli je bojda velik vriš in ne-pokoj. Tako se godi nam koroškim Slovencem, ki nun pošiljajo trdo nemške učitelje! Za šole moramo toliko plačevati, in zdaj uganjajo v šolah take norčije, da postavijo šolarja za učitelj a l" — (Led) pričeli so že uvažati v privatne ledenice. Debel je pet prstov in tudi dtbeleji. Ker na J\t rmiu letos ni nič ledu, sekajo ga v bližnjih tolmunih, katerih posestniki led za drago ceno prodajajo. — (Včeraj po polu dne) stepla sta se dva hlapca s čevljarskim učencem Janezom Ahlinom, kateremu sta hotela vzeti peresa s klobuka. Pri tej priliki je Ablin zgubil 2 gld., katera je bil za svojega mostra prejel. Kam je prešel ta denar, se ne ve). -• (Trapisti) pogajajo se s knezom Win-dischgrat/om za stari „Seitzklosteru (Žice) pri Konjicah. Če se kupčija sklene, naselilo se jih bode ondu 27 oaob. — (Vidro), 5Va kilogramov teško, prinesel je danes Janez Či?mtn iz Savelj v Ljubljano. Ujel jo je v Savi nad Črnuškim mostom, ker sti, kakor pravi, Še dve stari vidri, kateri pa tudi v kratkem ujia ujeti. Isti Čižman je v ponedeljek bil ujel 7 ki. teško vidro, vsega vkupe pa v svojem življenji že 35 vider. — (Na Reki) so preteklo sredo zvečer bIo-vesno otvorili novi svetilnik. — (V Trstu) je od srede do včeraj opo-ludne zbolelo 26 osob za osepoieami, 6 pa za to boleznijo umrlo. Neprave osepnic.e dobilo je na novo 11 osob. — (Premembe v Lavantinski škofiji.) Gg. Stagoj, Erjavec in Švinger imenovani so knezoškofovskimi duhovnimi svetovalci. G. J. Kralj dobil je župnijo pri D. M. v Puščavi. — (Vabilo) k prvemu občnemu zboru okrajne posojilnice v Krškem. Dnevni red: 1. Določevanje zadružnih pravil. 2. Upisovanje v zadrugo b podpisovanjem pravil 3 Volitev načeluištva in nadzornikov zadrugi. 4. Predlogi. Ta zbor bode v nedeljo 7. decembra ob 10. uri dopoludne v Krškem šolskem poslopji. Opomba. Kdor se osebno zborovanja ne more udeb žiti, more pristop k zadrugi pismeno naznaniti. Zadružna pravda se bodo udom (in na Bi pa ne bode dal zapovedovati od sedanjega državnega zbora, ker se Se od cele Evrope ni dal napovedovat'. V sedanjem zboru je le 157 poslancev, ki so za cesarja in državo, 100, ki bo za gospodstvo duhovščine, 98 pa republikancev. Po njegovem mnenji ie» kakor je pozueje povedal vsakdo republikanec, kdor hoče, da bi vladar po želji parlameuta odpuščal ministre. 40 poslancev je pa naravnost sovražnih državi. Državi preti veliko večja nevarnost od državnega zbora, kakor od vlad. Parlameu tarna vlada ni več monarbičoa vlada. S tem pa ne reče, da on ne trpi nobenega lastnega mneuja. T» koj bi priporočal cesarju poklicati vlado iz katolikov in svobodnjakov, ko bi ti sedaj bili tako j"dini, kakor so pri volitvoh Še danes je on te misli, da mi Dietri morajo z državnim zborom sklepati kompromise, a usiljevati ne smete svo|e vol)e zveznemu so-vetu in cesaiju. Do gospodstva tako ue boste pruli, tega se ne bojim, je uezadnje zaklical, a ne slepa-lite volilcev, da je državni zbor jedina odio ujoća oblast Iz teh govorov nemškega kaucelarja se je videlo, kako zopern mu je sediijnji državni zbor, in da bode najbrž del.I na to, da se razpusti. Komisija afriško konference v svojem poročilu priporoča, da se proglasi trgovska svoboda na spodnjem Kongu od 2° do 8° južue širottost', tedaj od Francoskega ozemlja Gabuudo d portughlj skega Amboig. Na ta na m se misli najložie doseči sporazumi j enje vlastij. Kakor „Standard" ve povedati, je angloška vlada Btavila sledeče nasvete velevlustim za zboljšanje egiptovskih finančnih razmer: Anglija posodi pet milijonov funtov za poravnunje administrativnih potreb, katerih 86 bode jeden m lijou porabilo za vodovode v spodnjem Egiptu. Za varnost tega posojila se bodo plačevali dohodki egiptovskih državnih zemljišč v angleško banko. Obresti od egiptovskega piiorttetnega dolga de ne bido ponižale. Novo posojilo bode imelo prednost pred dru zimi. Obresti od unificiranih dolgov se bodo za VaVo ponižale, s čimer se bone prištedilo vsako leto 320.000 funtov. Obresti angleških delnic Sueškega prekopa se bodo znižale za lU°l0- Dopisi. Iz Zlrov 26. novembra. [I 7. zjutraj o | 2. pop. r-* 9. zvečer 738-24 mm 737-47». 737 48 mm. — 8 6° C — 6 1-C — 10-6'C brez v. si. zah. brezv. megla megla megla 000 mm. Srednja temperatura — 8*4°, za 10-7° pod normalom. ZD-ULinsiJslca, borza dne" 28. novembra t. 1. (Izvirao teletrrafično porodilo 1 srebrna lenta .... Zlata renta ... .... 54/„ marčna renta. ..... Akcije narodne banko ...... Kreditne :ikcije...... London . ..... Napol.. ........... C. kr. cekiai. ...... Nemške marke ..... 4<>/0 državne arecke iz I. 1854 '250 gld. Državne srećke iz L 1864. 100 gld. 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 6'/0...... »m n n m - , „ .... „ papirna renta 5*/,,..... r>p , štajerske zemljišč, od/ez. oblig.. . Dnnava reg. srećke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obć. avstr. 4«/1°/0 alati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srećke......100 gld. Rndolfove srečke .... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 , Trammway-druit. velj. 170 gld. a. v. Št. 294. Razglas. 81 *ld. 50 82 g 75 104 n — 96 90 • 871 ■ — ■ 301 • 50 n 123 ■ 15 •i 9 • 76 • 5 n 78 ■ 60 n 20 125 50 174 ■ — 104 • 05 123 n 75 95 tf 30 M 90 m 15 104 gld. 50 kir. 116 n 90 n 122 — 109 • 50 105 ■ 60 o 179 !, 75 18 1» — n 104 (I 75 - 213 ■ 50 i (765- -D Od mestnega županstva Radovljiškega se daje na znanje, da bode vsled privolitve visoke c. kr. deželne vlade za Kranjsko od 11. julija 1884, št. 6634, v občini Radovljica od sedaj na letnem sejmu na sv. Gregorija (12. marca), na Binkoštni torek in 13. decembra (sv. Lucij«) tudi Bejm za živino. Ako je 12. marca ali 13. decembra nedelja ali praznik, bode letni in živinski sejm drugi dan. Do sedaj obstoječi letni in živinski sejmi na sv. Jurja (24. aprila) in sv. Simon-Judeža (28. oktobra) ostanejo Še na dalje. Mestno županstvo v Radovljici, dne" 20. novembra 1884. Za jesensko In zimsko sezono priporoča najstarejša in v najboljšem glasu se nahajajoča tvrdka za sukno MORITZ BUM-a (ustanovljena v letu 1822): Volneno blago, Brnski izdelki, jako lepi, modni uzorci za cele obleke, po gld. 1.60, 2, 2.50, 3, 3.50 do gld. 8 meter. Blngo za zluuNke Muknje v vseh barvah in VBacega dela, po gld. 8.50, 3.50, 4, 4.50 do gld. 12 meter. \u i no\podklad« za suknje po gld. 1, 1.50, 2 do gld. 6 uaetor. Elegantno blago za hlače po gld. 2, 3, 4, 5 do gld. 8 meter. I*ravi angleški popotni plaldi, 3'/, metra dolgi in 1 meter 60 cm. široki, prakt. barv, po gld. 3.50, 5.25, 6.50 do gld. 16 kos. Velika zalogu sukna vsake bazo za civilne in vojaške obleke, livreje, cerkve, bilarde in vozove, sukna za gasilna, strelska, veteranska in druga društva. Uzorci zastonj in franko, Blago se pošilja samo proti poštnemu povzetju ali predplači. Pošiljatve nad 10 gld. vrednosti poštnine proste. Karte z mnogovrstnimi uzorci pošiljam na željo zastonj gospodom kro|a«ikiui mojstrom. — Normalno blago za obleko, normalne posteljNke in potniške odeje. HiHlema dr. Ciut»tava Jager-ja v M m i -;i rt ii. v bogatoj izberi. (543—14) mlinski kamen, temno sivkast peščenec, je n« prodaj, meri povprečno 163 cm., v debelini 46 cm. — Kje? pove administracija „Slovenskoga Naroda". (749—4) I a plučah in za sušico bolehajo čim se Mston) pove neko prav izvrstno zdravilno-, sredstvo. — Na vprašanja odgovarja rado voljno S THEODOR ROSSNER, Leipzig, Relohsatr. 3. Ii Trsti t loii-Jork nrast. Veliki prvorazredni pumi k i te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah iu z najboljšo postrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Parnik „S-va.rre3r", 4200 ton, okolu 30. dne novembra. Kaj ur h za potnike 200 gold. — Vmesni krov SO ffolđ. Potniki naj Be obrnejo na (697—20) T. TERKTJILE, generalnega pasaž nega agenta, Via deli* Arsenale Nr. 13, Teatru Comunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj ae na luilliano d' Ani. Poglajren, generalnega agenta t Trstn. I Marij inceljske kapljice za žefodec, nepresežno izvrstno zdravilo zopei vse bolezni v želodci, in nepresežno zoper neslast do Jedi, slabi želodec, smrdooo sapo. naplhne-v njo* kislo podiranje, 161-panje, katar v ielodol, zgago, da so ne nareja pesek ln pieno In elez, zoper zlatenico, gnjne ln bljuvanje, da glava ne boli, (če izvira bolečina iz želodca), zoper krč v ielodol, preobloieoje ie-v! ^ lodoa z Jedjo ali pijačo, drve, zoper bolezni na vranici, Jotrah in zoper zlato ±Uo. GrliiTnii znlo^-a: Lekar C Brady9 Kremsier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane S/mV •'*•> *r. ~W Prave ima samo: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na Dunajskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnovem trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. liizzoli; lekarna Josip Bergmann. V Postojni: Anton Leban. VGo-rici: lekarna A. de G i r on col i. V Ajdovščini: lekarna Michael Guglielmo. V Celji: lehar J. K u nfe rs c h m i e d. VKranj: lekar Drag. Ša v ni k. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A. Koblek. V Sežani: lekar Ph. Ritschel. V Č rno m1 j i: lekar I v a n B laž e k. V Škofjej Loki: lekar Karol Fabiani. W Svaritev! Ker so v zadnjem času naš izdelek posncmlje in ponareja, 7,ato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se oHobito na ta znamenja: Prave Marij inceljske kap-ljiee za želodec morajo imeti v sklenico vtisnene besede: Echte Mariazeller Magentiopfen — Brady & Dostal — Apotheker, sklen'ca mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Murijinceljske matere božje, mora biti poleg te podobe utisneno sod-nijsko spravljeno varstveno znamenje in zavoj mora biti zapečaten z našim varstvenim znamenjem. Izdelki podobnega ali istega imena, ki ne-majo teh znakov istinitosti, naj so zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnij-jki kazuovaui izdelovalci in prodajalci. (148—162i 8 22 p? c o o* ;r—+^ o cn 1. g ca «2! (f Ti t 11 O) b 1 KXKXKXKKKXKXXXKKXXXKXXXXXKX Naravno, zlatorumeiio, najuspešnejše H n n u x x x Samo ob sebi in naravno iz ribjih jeter tekoče zlatoriimeno ribje olje je najuspešnejši lek, kakor to uiuogostransko potrjuje izkušnja naspretnejših zdravnikov in dobri glas tega leka širi su dan na dan po sijajuih uspehih, ki so se ž njim dognali. Izredno dobro deluje pri: škrofeljnih, jetiki, spušfajili, bezgavkah itd. Jedna steklenica 60 kr.; dvojno tolika le 1 gld. To ribje olje prodaja in razpošilja s pošto vsak dan lekarna Jul. pl. Trnkoczy-ja ,?pri samorogu", v Eijiil>l|anl, Iflestnl trg št. 4. (704—4) ixxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx: lzdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar Lastnina in tisk „Naroune Tiskarne". 554