Naš čas, 13. 12. 2018, barve: CM K, stran 1
V petek (0/8°C), soboto (3/7°C) in nedeljo (0/7°C) bo oblačno. V soboto občasen dež.
Četrtek, 6. decembra 2018
številka 48 | leto 65
www.nascas.si
naročnina 03 898 17 50
cena 1,90 €
TAKO mislim
Delo v novem mandatu se je v Velenju in Šmartnem ob Paki že začelo
Novo izvoljeni svetniki Mestne občine Velenje (na fotografiji in na tretji strani), med njimi je veliko žensk, so že začeli z delom. V torek popoldne so po opravljenih potrebnih formalnostih svečano zaprisegli, zaprisegel pa je tudi župan Bojan Kontič in s tem začel svoj tretji mandat. Soglasno so izvolili tudi že komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki bo morala pohite-
ti z delom. 2upan je namreč napovedal naslednji sklic že za 18. decembra. Takrat naj bi izvolili delovna telesa sveta, z vsebinskim delom pa naj bi začeli že januarja prihodnje leto.
Glede na to, da že imajo sprejet proračun za prihodnje leto, bo delo v občini na prehodu leta potekalo povsem normalno. Na prvi seji so se zbrali tudi svetniki v Šmartnem ob Paki. Potrdili so mandat
županu Janku Kopušarju in svetnikom. Konstitutivne seje pa niso končali, ampak so jo prekinili, saj niso našli konsenza pri imenovanju komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Ali bodo razpravo nadaljevali na prihodnji seji občinskega sveta, ni znano. Seja naj bi bila 21. decembra, na njej pa naj bi obravnavali predlog občinskega proračuna za prihodnje leto.	a
-VO
iu-l ■in
=o
■u-t ii*"> ;o
Toleranca: 0
Tina Felicijan
Nedavno sem (žal) slišala dva odrasla moška razpravljati na temo gibanja #MeToo, ki se je sprožilo ob plazu pričevanj ho-livudskih zvezdnic o perverznih, neprofesionalnih ali »samo« neprimernih dejanjih, vedenjih, besedah moških, ki so jim med (gradnjo) kariere bile priča. Moška sta polemizirala, da je vsaka, ki danes glasno govori o tem, da je bila tako ali drugače žrtev spolnega nasilja ali zlorabe položaja, imela možnost reči ne. Da je spolno nadlegovanje sprejela, ker ji je koristilo. In spraševala sta se, zakaj ni zdaj, leta za tem, ko je uspela v industriji, še naprej ostala tiho, če je molčala do zdaj. Lahkotnost, s katero sta se lotila teme s prostorske, časovne, kulturne distance, in zorni kot, ki sta ga pri tem zavzela, sta me pretresla. Kako lahko neki moški, ki (očitno) v življenju ni izkusil zlorabe, ker bi sicer poznal vzorce vedenja in ravnanja žrtve v različnih obdobjih in različnih okoliščinah po zlorabi, obsojal neko žensko najprej zato, ker se je zaradi njemu (spet, očitno) neznanega razloga odrekla svoji integriteti (ali pa ji je bila nasilno odvzeta), nato pa še zato, ker se je odločila, da o tem spregovori? Ja, mogoče ji ne bi bilo treba. Ja, lahko bi rekla ne (čeprav to še ne pomeni, da bi zaleglo). Ampak - ali bomo obsojali žensko, ki je sprejela težko odločitev in kompromis med svojo osebno integriteto ter (po vsej verjetnosti) eksistencialno nujo, ali moškega, ki je to dilemo izkoristil? A če ženska žrtvuje svoje dostojanstvo, medtem ko se nekdo drug okoristi z njeno odločitvijo, jo to iz žrtve spremeni vplenilko?
Prav tako bizarno se mi zdi, da moški, ki so po tradiciji večine sodobnih družbenih sistemov in kultur v primerjavi z ženskami (t. i. šibkejšim spolom) še vedno privilegirani v smislu dostopa do pozicije moči, nimajo uvida v velikokrat neenako izhodišče, ki ga ima ženska. Zabavni industriji v veliki večini vladajo moški. Producentov, menedžerjev, promotorjev, urednikov, režiserjev in drugih odločevalcev je bistveno več kot žensk. Tista popevka Jamesa Browna o moškem svetu, ki brez ženske ne bi imel smisla, kar naenkrat dobi povsem drugačno konotacijo, mar ne? Pa še o zapeljevanju, s katerim »ni nič narobe,« kot pravi Catherine Deneuve. Med zapeljevanjem in izsiljevanjem ter vsiljevanjem brez obojestranskega interesa je bistvena razlika. Zapeljevanju, naj bo diskretno ali neposredno, ne sledijo grožnje, postavljanje pogojev, izrekanje obljub. Čeprav zato ni nič manj neprijetno, če si intime ne želita oba. Sploh če sta v starostno ali statusno neenakovrednem položaju. Ker je zelo težko najti primeren (odločen, a ne napadalen) način za odboj neprimerne pobude. Vsak poseg v človekovo psihofizično intimo brez njegovega privoljenja in s postavljanjem lastnih potreb v ospredje je nedopusten. Vsak »kompliment«, ki človeka pahne v neugodje, medtem ko tisti, ki ga tako »velikodušno« podeli, uživa, je neprimeren in povsem odveč. Šele ko bomo posamezniki razvili ničelno toleranco - do klofut, neželenih dotikov, neprimernih besed, neenakih priložnosti, plačnega nesorazmerja, mobinga ali kakega drugega mačističnega šikaniranja - jo bomo lahko razvili kot družba. In morali bi jo že zdavnaj.
Slavnostna akademija v počastitev Napotnikovega rojstva
Šoštanj - V sredo, 12. decembra, bodo v Šoštanju s slavnostno akademijo počastili 130. obletnico rojstva akademskega kiparja Ivana Napotnika (1888-1960). Govornika na dogodku, ki ga bodo začeli ob 19. uri v Kulturnem domu Šoštanj, bosta župan Darko Menih in umetnostna zgodovinarka, poznavalka Napotnikove umetnosti mag. Milena Koren Božiček.
Slavnostno akademijo bodo z nastopi oplemenitili operni duet Petra Turk Rupreht in Sergej Rupreht, interpret kiparja Napotnika Marko Slapnfk, plesni duet Aja Gavez in Oja Flis, harfistka Karin Kopušar, dijakinja umetniške gimnazije Velenje, pod mentorstvom prof. Katje Šumečnik.
a mkp

Naš čas, 22. 11. 201S, barve: CM K, stran 2
2
od srede do torka

6. decembra 2018
LOKALNE novice

Posthumno priznanje Andreju Kuzmanu
Planinska zveza Slovenije je konec tedna v Mojstrani podelila priznanja zveze za letos. Svečane listine je prejelo 10 zaslužnih posameznikov, poleg teh najvišjih priznanj je vodstvo PZS podelilo še tri priznanja za posebne dosežke v letu 2018. Svečana listina PZS, ki je najvišje priznanje zveze, je bila posthumno podeljena tudi Andreju Kuzmanu (PD Velenje).
Za praznično razsvetljavo 50 tisoč evrov
Velenje - Za praznično razsvetljavo je Mestna občina Velenje letos namenila okoli 50 tisoč evrov. Mesto je okrašeno v podobnem obsegu kot v preteklih letih - okrasili so središče mesta, promenado, krožišči, Kardeljev trg, Šaleški grad in drevesa ob Šaleški cesti ter v Sončnem parku. Namestili so okoli 125 tisoč lučk, 25 večjih svetlečih krogel krasi travnike pred občinsko stavbo, sodiščem in zdravstvenim domom, 61 svetlečih snežink stoji ob Šaleški cesti, 2 svetleči skulpturi pa krasita krožišči pod skakalnico in pri Sončnem parku.
Pri spomeniku Onemele puške so letos namestili napis ''VELENJE'' in razpisali nagradno igro za najboljšo fotografijo, posneto na tem mestu.
Strokovno-znanstveni simpozij ob desetletnici VŠVO
Na simpoziju z naslovom Zeleno in modro: okolje, stičišče ved in protislovij bo predstavljenih 23 referatov
Velenje - Visoka šola za varstvo okolja (VŠVO) letos slavi 10-letnico delovanja. Jubilej bodo obeležili danes, v četrtek, 6. decembra, s strokovno-znanstvenim simpozijem z naslovom Zeleno in modro: okolje, stičišče ved in protislovij. V prostorih šole (Gaudeamus) ga bodo začeli ob 9. uri.
Na simpoziju bodo sodelavci šole predstavili vrsto zanimivih referatov iz široke palete znanstvenih in strokovnih (spo)znanj s področja varstva okolja, varstva narave, okoljskih tehnologij in trajnostnega razvoja, ki se združujejo v interdisciplinarnih študijskih programih VŠVO.
Visoka šola za varstvo okolja je zasebni visokošolski zavod (njen ustanovitelj je Javni zavod Regijsko študijsko središče), ki je leta 2008 začel izvajati koncesioniran visokošolski strokovni študijski program Varstvo okolja
in ekotehnologije, leta 2012 pa tudi magistrski študijski program z enakim imenom. V desetih letih je izobraževanje na VŠVO uspešno zaključilo 218 študentov, diplomi-
y
S simpozijem bodo (tudi) navzven predstavili strokovni, raziskovalni in znanstveni kapital sodelavcev šole, njihove raziskovalne dosežke, splošno ozadje in razmišljanja, ki se dotikajo najpomembnejših okoljskih izzivov.
ranih ekotehnologinj/ekotehnologov (206) oz. magistric/magistrov ekotehnologije (12). Za študijska programa je značilen močan preplet pedagoškega in praktičnega dela ter velika interdisciplinarnost, saj študijske
vsebine vključujejo širok nabor okoljevar-stvenih in naravovarstvenih tem. Diplomanti pridobijo raznovrstno znanje in kompetence, kar jim omogoča dobre perspektive na trgu dela. Poleg kakovostnega izobraževalnega dela se VŠVO ponaša tudi z intenzivno mednarodno dejavnostjo, za kar so že dvakrat dobili priznanje Zlato jabolko kakovosti. V zadnjih letih na šoli uspešno razvijajo tudi raziskovalno in storitveno dejavnost, predvsem na področju varstva in upravljanja naravnih virov ter zmanjševanja konfliktnih dogodkov med ljudmi in prosto-živečimi živalmi. Na teh področjih VŠVO postaja vedno bolj prepoznavna v domačem in mednarodnem prostoru.
a mkp
Krajani Šaleka in Gorice bodo še volili
Velenje - Občinska volilna komisija Mestne občine Velenje je za krajane krajevnih skupnosti Gorica in Šalek v nedeljo, 16. decembra, razpisala naknadne volitve manjkajočih članovsSvetov obeh krajevnih skupnosti, in sicer v krajevni skupnosti Gorica štirih članov, v krajevni skupnosti Šalek pa dveh.
Tako svet Krajevne skupnosti Gorica kot svet Krajevne skupnosti Šalek sta bila na rednih volitvah zaradi premajhnega števila kandidatov izvoljena v nepopolni sestavi.
a mkp
Solidarnost se kuje v mladosti
Številne šole po Sloveniji in tudi po Šaleški dolini so te dni pripravljale bazarje, na katerih so z izvirnimi izdelki otrok razveseljevale kupce. Denar, ki so ga tako, ob navdušenju mladih prodajalcev, zbrali, so namenili šolskim skladom, iz katerih potem skušajo lajšati finančno breme svojim sovrstnikom, ki včasih tega ne zmorejo. Solidarnost se oblikuje že v mladosti. Na sliki bazar pri šoli Livada.
Namesto Ogradija Špeh
Gornji Grad, 2. decembra - Od sedmih občin v Zgornji Savinjski dolini bodo imeli novega župana poleg občine Rečica ob Savinji tudi v občini Gornji Grad. Bolj kot dosedanji župan Stanko Ogradi, ki je vodil občino tri mandate, je volivce in volivke v drugem krogu županskih volitev prepričal podjetnik Anton Špeh (v minulem mandatu svetnik in podžupan občine Ljubno). Zanj je glasovalo 51,58 % volilnih upravičencev, za Ogradija pa 48,43 %. Oba sta kandidirala kot neodvisna kandidata s podporo volivcev. Volilna udeležba je bila 63,59 %.
a tp
Za Velenje okoli 460 tisoč evrov več
Združenja slovenskih občin so za letos dogovorila nekoliko višjo povprečnino, in sicer v višini 573,5 evra na prebivalca. Za Mestno občino Velenje bo to pomenilo dodatnih 460 tisoč evrov. Vendar pa po besedah župana Bojana Kontiča to ne pomeni povečanja občinskih programov, saj iz tega naslova pokrivajo izključno programe, ki so zakonsko opredeljeni na področju družbenih dejavnosti, kjer so sindikati pogajali povišanje plač, ki jih je treba pokriti iz občinskih proračunov.
a mz
Adventni Šoštanj
Šoštanj, 2. decembra - S tradicionalno prireditvijo, ki jo pripravi Turistično-olepše-valno društvo, je Šoštanj stopil v čas adventa. Ključarji devetih podružničnih cerkva so v nedeljo ob petju adventnih pesmi Pevskega zbora Svoboda nad Trg bratov Mravljakov dvignili adventne vence. Blagoslovil jih je
Savinjsko-šaleška naveza
dekan Jože Pribožič, župan Darko Menih
pa je s trga vsem občankam in občanom izrekel poslanico kot popotnico v čas božiča in novega leta. Predsednik turistično olepševalnega društva Šoštanj Peter Radoja je ob tej priložnosti povabil na sprejem Miklavža. Ta je mesto obiskal na predvečer svojega goda, včeraj, 5. decembra.
a mkp
Volilni »cirkus« je mimo, zdaj praznični
Začelo se je - »Štrajk« razsvetljave - Pet novih - Jubileji - Kipa pionirjema - Na zdravje
In smo vstopili še v zadnji mesec letošnjega leta. V nekaterih občinah se je začel v pričakovanju izvolitve novih ali»potrditve« starih županov, za vse v pričakovanju praznikov in dobrih mož. Vse te in pa ljudi nasploh pa so že pozdravile praznične luči. V tem času se pač ne gleda na elektriko! Bolje lučka več kot ena manj. Morda v prepričanju, da bolj ko bomo osvetlili zadnji mesec, svetlejše nam bo v mesecih novega leta. V nedeljo pa s(m)o prižgali še eno posebno lučko - prvo svečko na adventnem vencu. V Celju so praznično razsvetljavo prižgali v soboto, s tem so tudi začeli prireditve in ostalo dogajanje v letošnjem pravljičnem decembru. 14. decembra bo zaživela še Pravljična dežela za otroke, letos bo že 19. zapored. Zadnja leta tudi privablja veliko obiskovalcev iz ostalih delov Slovenije, saj sem vozi tudi praznični vlak. Isti dan kot v Celju so želeli praznične luči prižgati tudi v Rogaški Slatini. Številni obiskovalci so pridno odštevali, stikalo v županovih rokah pa je »štrajkalo«, tudi ponovno odštevanje ni pomagalo. No, zdaj se menda že tudi tu kopajo v svetlobi. Saj ne gre dvomiti, da imajo tu dobre mojstre. In radi bi jih še več. Zato je Razvojna agencija Sotla za danes v slatin-skem Vrelcu pripravila Dan podjetništva, na katerem se bodo predstavile tudi mnoge »gospodarske« institucije na državni ravni, Eko sklad pa predstavlja, katere finančne spodbude za mikro, mala in srednja podjetja bodo na voljo prihodnje leto. V temi, bi rekli nekateri, so ostali tudi štirje stari župani na nedeljskem volilnem »popravnem izpitu«. Sicer so se v vseh petih občinah ožjega celjska območja volivci odločili za spremembe. Za Vitanje bi sicer lahko rekli, da so po novem dobili starega župana: Slavko Vetrih je pred Mirkom Polutnikom županoval že tri mandate. V Gornjem Gradu pa je prišlo do spodnje-zgornje savinjske naveze: novi župan Anton Špeh je bil pred preselitvijo podžupan Ljubnega. Nova sta premagala stara še v Braslovčah in Slovenskih Konjicah, v Šmarju pa je zmagal eden od novincev. Ponekod pa so slavili iz drugačnih razlogov. V Celju so praznovali 110-letnico javnega glasbenega šolstva v knežjem mestu. Nekateri so ob tem opozarjali, da Celje potrebuje novo glasbeno šolo. Zdaj dobro
sodeluje s prvo gimnazijo, v novi gimnazijski dvorani Kajuh je bila tudi slovesnost, na kateri so sodelovali mladi iz obeh šol. Orkester glasbene šole in pevski zbor gimnazije sta prvič izvedla himno šole.
V	Šmarju pri Jelšah so slovesno zaznamovali 40-letnico kulturnega doma, tedaj enega najsodobnejših tovrstnih domov pri nas. Ta dejansko sodi pod šmarsko knjižnico. Proslava je bila hkrati tudi slovo direktorja Jožeta Čakša (tudi nekdanjega župana), kije dom vodil vse od ustanovitve. S knjižnico pa je živel še nekaj let več.
V	Šmarju so po svoje lahko praznovali tudi kolesarji. V središču kraja so namreč odprli dober kilometer dolgo kolesarsko stezo, ki jih povezuje s Podčetrtkom. Bo pa tudi del trase med Grobelnim in Rogaško Slatino. Nekatere je sicer malo motilo, da ta nova trasa poteka delno tudi po že obstoječi cesti, vendar je talna označitev tako urejena, da težav ne bi smelo biti.
Svojevrsten praznik so, še preden so dobili novega župana, imeli tudi v Vitanju. Ob Centru vesoljskih tehnologij so odprli prva doprsna kipa začetnikom vesoljske znanosti. V na novo nastajajoči Aleji pionirjev kozmonavtike so odkrili kipa ruskemu tovrstnemu pionirju Konstantinu Ciolkovskemu in slovenskemu Hermanu Potočniku - Noordungu. V Vitanju so to slovesnost pripravili z domačo občino, ruskim veleposlaništvom v Sloveniji ter ruskim centrom znanosti in kulture v našem glavnem mestu. V samem Centru vesoljskih tehnologij v Vitanju so že lani odprli kip kozmonavtu Juriju Gagarinu, ki je prvi poletel v vesolje.
Pa še to: V Celju je spet poraslo zanimanje za pitno vodo. Ob predstavitvi rezultatov zadnje okoljske analize, ki jo je za Cinkarno izvedlo nemško podjetje, so namreč izpostavili tudi onesnaženost podtalnice na lokaciji sedanje Cinkarne in dveh vodotokov. A nekateri v Celju so to izrabili za opozorila, da je (lahko) prizadeta podtalnica tudi na širšem območju. Tudi na to, da jih že dolga leta rešuje vitanjska voda, saj da je močno oporečna tudi podtalnica v Medlogu. Upam, da tega v tem predprazničnem času ne bodo ljudje preveč izrabljali in zato bolj segali po vinu in podobnih pijačah.
a k
a mz
a mz
HUŠi*dV NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 € (9,5 % DDV 0,16 €, cena izvoda brez DDV 1,74 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Mira Zakošek (urednica radia), Tatjana Podgoršek, Mojca Štruc, Tina Felicijan (novinarji), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-pošta: press@nascas.si
Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Naš čas, 6. 12. 2018, barve: CM K, stran 3
3
6. decembra 2018
""¿CAS
aktualno
Zupan Bojan Kontič, podžupanja Darinka Mravljak in podžupan Peter Dermol
Velenjski občinski svet je konstituiran, svetniki in župan so že prisegli, izvolili pa so tudi komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki bo pripravila predloge delovnih teles
Mira Zakošek
Velenje, 4. decembra - Novoizvoljeni velenjski svetniki so se zbrali na konstitutivni seji in najprej prisluhnili predsednici občinske volilne komisije Mileni Dežman Bukvič, ki jim je predstavila volilne rezultate, o katerih smo že poročali. Seznanila pa jih je tudi, da je prišlo pri vnosu preferenčnih glasov do napak, ki so jih že popravili. Te na končne rezultate niso vplivale pri nobeni listi, prav tako pa tudi ne pri izvoljenih svetnikih, razen na listi SNS, kjer je bil s preferenčnimi glasovi izvoljen Joviša Kraljevič, ki je sedaj tudi svetnik (ne pa Adolf Štorman, ki je bil nosilec liste). S tem je občinska volilna komisija s pisnim obvestilom tudi seznanila vse svetnike.
To pa je bil povod, da se je lista Dobra država, katere nosilec je Matej Jenko pritožila na volilno komisijo in zahtevala ponovno štetje glasov, kar pa je volilna komisija kot neutemeljeno zavrnila. Dve minuti pred začetkom seje je pritožbo podal tudi Mihael Letonje, ki je prav tako zahteval ponovno štetje glasov. To pritožbo je kasneje obravnavala mandatna komisija in jo prav tako kot neutemeljeno zavrnila.
Ta komisija je tudi pregledala mandate svetnikov, ki so jih ti kasneje potrdili in za tem tudi svečano zaprisegli. Slovesno je zaprisegel tudi župan Bojan Kontič, ki je zatem tudi prevzel vodenje seje. Do tistega trenutka jo je vodila najstarejša svetnica
Majda Gaberšek iz vrst DeSUS.
Bojan Kontič je v svečanem nagovoru čestital novoizvoljenim svetnikom in izrazil željo po uspešnem sodelovanju. »Pričakujem, da bomo vsi skupaj delali v dobrobit tukajšnjih občanov. Če strnemo vrste in odgovorno
zastavimo besede, bomo lahko postorili marsikaj dobrega,« je poudaril in nanizal številne projekte, ki so že zastavljeni in jih je treba izpeljati do konca. Ozrl se je tudi v preteklost, v obdobje, ko je Mestni občini Velenje uspelo počrpati veliko nepovratnih dr-
žavnih in evropskih sredstev in ohraniti raven družbenih dejavnosti v občini tudi v času krize na nadstandardni višini.
Povedal je, da tokrat ne predlaga oblikovanja koalicije, ampak ponuja možnost projektnega sodelovanja vsem. To bo še posebej pomembno pri največjih projektih, kot je izgradnja hitre ceste in zakon o zapiranju premogovnika in s tem ureditev degradiranih območij. »Prav je, da se glas vseh sliši tudi na državnem nivoju, tako
Novoizvoljeni velenjski občinski svet
Potrdili mandate, a seje niso končali
Na konstitutivni seji sveta Občine Šmartno ob Paki svetniki pri zaprisegi župana Kopušarja zaploskali, pri imenovanju članov komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pa sejo prekinili
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 3. decembra - Če se po jutru dan pozna, bodo seje sveta Občine Šmartno ob Paki v novem mandatu bolj kazanje »mišic« kot težnja po uresničevanju predvolilnih obljub. Tako bi lahko označili namreč prvo konstitutivno seja občinskega sveta v novi sestavi. Vodila jo je najstarejša izvoljena svetnica Marija Boruta.
8 dosedanjih in 4 novi svetniki
Na seji je predsednica občinske volilne komisije Andreja Mešter seznanila svetnike z rezultati lokalnih volitev za župana, člane občinskega sveta in odborov vaških skupnosti. Med drugim je povedala, da se je volitev udeležilo 1712 volilnih upravičencev (od 2738). Ti so dosedanjemu županu Janku Kopušarju (skupina volivcev s podporo strank SD in DeSUS) namenili 1028 glasov, njegovi protikandidatki Mateji Ažman (SLS s podporo strank SMC, SDS in NSi) pa 670. Od sedmih strank, ki so na volitvah sodelovale s kandidati za občinski svet, se je vanj uspelo uvrstiti petim, in sicer z 1 svetnikom stranka SMC (ta doslej svojega
predstavnika v občinskem svetu še ni imela), s po 2 svetnikoma Lista za napredek občine in stranka SLS, s 3 svetniki stranka SDS, relativna zmagovalka volitev pa je bila stranka SD s 4 svetniki. Meštrova je še povedala, da je občinska volilna komisija prejela pisno pritožbo stranke SDS in jo predala v reševanje inšpektoratu ministrstva za notranje zadeve, saj je ugotovila, da nima pravne osnove za rešitev navedenega v pritožbi. Svetniki so brez pripomb potrdili poročilo občinske volilne
komisije o izidu volitev za župana, občinski svet in odbore vaških skupnosti. V nadaljevanju so nato imenovali tričlansko mandatno komisijo, ki je mandate za župana in člane občinskega sveta pregledala in jih predlagala v potrditev. Tudi te so svetniki potrdili brez pripomb.
V novi sestavi občinskega sveta, ki je v novem mandatu 12- in ne več 14-članski, je 8 svetnikov, ki so to dolžnost opravljali že doslej, 4 pa so novi.
Novo obdobje ne bo lahko
Po podelitvi mandata je novi stari župan Janko Kopušar slovesno zaprisegel, nato pa v nagovoru svetnike pozval k nadaljevanju dela njihovih predhodnikov, k vleki voza v isto smer v korist vseh občanov in občank. »Novo obdobje ne bo lahko, saj bo pred vsemi nami vrsta izzivov, pomembnih odločitev, ki bodo vplivale na razvoj lokalne skupnosti ter njenih prebivalcev. Verjamem, da se vsi od prvega do zadnjega
zavedamo odgovornosti in tega, kar od nas pričakujejo volivci in volivke. Zakonodaja ni vedno logična, a jo je treba spoštovati in upoštevati. Enako razmerje moči koalicijskih in opozicijskih svetnikov v občinskem svetu (6 : 6) ni novo, so se pa znali svetniki v prvi sestavi sveta dogovoriti. Upam, da bomo po zgledu pred 24 leti rešili zagate. Potrebnega bo veliko usklajevanja, sklepanja kompromisov in trudil se bom, da bomo do njih tudi prišli.«
Kopušar se je zahvalil za podelitev mandata in svetnikom zagotovil, da ne bo imenoval podžupana prej, dokler se ne bodo uskladili o delovnih telesih oziroma odborih in komisijah.
Prekinili sejo
Zapletlo se je že pri imenovanju prve, in sicer komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Kopušar je povedal, da so se o tej temi že sešli s predstavniki svetniških skupin, vendar na pogovorih konsenza niso dosegli. Dosegli ga niso tudi na sami seji. Svetnik Janko Avberšek (SD) je na njej povedal, da njihovi svetniški skupini kot relativnemu zmagovalcu volitev po uveljavljenem sistemu pripadata v 5-članski komisiji dve mesti in mesto predsednika. Ker pa na
v pozicijskih, kot v opozicijskih poslanskih skupinah državnega zbora,« je poudaril in ponovno ponudil roko sodelovanja v blaginjo lokalne skupnosti.
Podžupana sta Darinka Mravljak in Peter Dermol
V prejšnjem mandatnem obdobju je imela mestna občina Velenje tri podžupane, tokrat je Bojan Kontič imenoval dva. To je dosedanji podžupan Peter Dermol iz vrst SD, ki bo funkcijo opravljal profesionalno, podžupanja pa bo tudi Darinka Mravljak iz Desusa. Nalogo bo opravljala nepoklicno.
Imenovali komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
Svet bo seveda dokončno konstituiran, ko bo imel delovna telesa. Predloge članov bodo oblikovali novo izvoljeni člani komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Svetniki so jih izvolili soglasno. Komisiji predseduje Bojan Škarja (SD), člani pa so Peter Dermol (SD), Marjana Marija Koren (SD), Bojan Voh (SD), Darinka Mravljak (Desus), Suzana Kavaš (SDS) in Jože Hribar (Naše Velenje). Delovna telesa naj bi imenovali na seji 18. decembra.
predhodnih usklajevanjih predlog ni dobil podpore opozicijskih strank (te so zahtevale, da so v komisiji predstavniki vseh strank, ki so v občinskem svetu, in da imajo tudi mesto predsednika), je Avberšek na seji predstavil nov predlog, in sicer, da se SD odreka enemu mestu, želi pa imeti predsednika. Za člane komisije je predlagal: Petra Rosensteina (SDS), Damijana Ločičnika (SLS), Josipa Lukendo (SMC), Marjanco Rogel Peršič (Lista za napredek občine)
in sebe. Za svetnika Rosensteina ta predlog ni bil sprejemljiv (po njegovi razpravi sodeč si želi mesto predsednika komisije). Rosenstein je nato predlagal, da naj svetniki najprej glasujejo o članih komisije, nato pa o predsedniku, ker je tako razumel člen statuta Občine. Po razjasnjevanju vsebine člena je predsedujoča dala na glasovanje Avberškov predlog, saj Rosenstain svojega ni oblikoval. Neodločen izid glasovanja (6 : 6) je pripeljal do prekinitve seje. Svetniki so se dogovorili, da bodo usklajevanje nadaljevali. Ni pa jasno, ali bodo razpravo nadaljevali že na naslednji seji občinskega sveta. Ta je predvidena za petek, 21. decembra, na njej pa naj bi obravnavali tudi predlog občinskega proračuna za prihodnje leto.
V 12-članskem občinskem svetu so (sedijo od leve proti desni): Alenka Kukovec, Marjanca Rogel Peršič, Jožefa Slemenšek in Mojca Kumar; stojijo (od leve proti desni): Janko Avberšek, Josip Lukenda, Peter Rosenstein, župan Janko Kopušar, Darko Pokleka, Damijan Ločičnik, Rajko Pirnat in Zdravko Ramšak.
Člani sveta občine v novem mandatu: Janko Avberšek, Alenka Kukovec, Rajko Pirnat, Marija Boruta (vsi SD); Darko Pokleka, Jožefa Slemenšek, Peter Rosenstein (vsi SDS); Zdravko Ramšak, Marjanca Rogel Peršič (vsi Lista za napredek občine); Mojca Kumar in Damijan Ločičnik (oba SLS), Josip Lukenda (SMC).
Naš čas, 22. 11. 201S, barve: CM K, stran 4
4
gospodarstvo

6. decembra 2018
Vrata odprl nov distribucijski center BSH
V zadnjih 10 letih v Nazarjah podvojili količinsko proizvodnjo, skoraj potrojili njeno vrednost in podvojili povprečno plačo - Čez leto dni odprtje dodatnega razvojnega centra
Tatjana Podgoršek
Nazarje, 29. novembra - V začetku leta so se v tovarni BSH Hišni aparati Nazarje, ki zaposluje več kot 1300 delavcev, lotili gradnje novega Centralnega distribucijskega centra, pred tednom dni pa naložbo, vredno 5,4 milijona evrov, predali svojemu namenu. Na 4.500 kvadratnih metrih je na voljo 5.140 paletnih mest.
Center zaključek logistične preobrazbe
Na otvoritveni slovesnosti je Matija Petrin,
direktor družbe, odgovoren za področje tehnike, med drugim dejal, da so naložbo narekovale spremembe v zadnjih 10 letih: podvojitev proizvodnje iz 4 milijone na več kot 8 milijonov izdelkov lani, več
Postali so kompetenčni center za razvoj malih gospodinjskih aparatov za pripravo hrane, ki so »hrbtenica« tovarne od začetkov, vključili pa o še aparate za pripravo toplih napitkov. Z omenjenimi izdelki so največja in najpomembnejša lokacija v diviziji »consumer products« znotraj skupine BSH.
V letu dni dodaten razvojni center
»Nazarje so evropska prestolnica malih gospodinjskih aparatov. Smo največja tovarna za proizvodnjo
omenjenih aparatov, tu je močan razvojni center. Dokaz, da delamo dobro, je otovoritev centralnega distribucijskega centra, dejstvo, da se širimo, zaupanje lastnikov v naše delo ter vlaganja na tej lokaciji,« je poudaril Boštjan Gorjup, direktor družbe, odgovoren za področje gospodarjenja ter predsednik Gospodarske zbornice Slovenije. Po njegovih navedbah jim bo izgradnja omenjenih logističnih centrov omogočila dvig produktivnosti v proizvodnji, približali se bodo svojim kupcem, saj bodo izdelki
hitreje prišli do njih, kar jim bo izboljšalo konkurenčnost, posledica tega pa bodo vlaganja lastnikov v nadaljnji razvoj in proizvodnjo novih izdelkov v Nazarjah. Gorjup je potrdil Petrinove navedbe o povečanju proizvodnje, njene vrednosti, ter dodal, da so zaposlili več kot 100 novih inženirjev, dvignili dodano vrednost in v zadnjih 10 letih podvojili povprečno plačo zaposlenih. »To je pravilna pot in ne bomo se ustavili. V približno podobni zasedbi se bomo čez približno leto dni srečali ob odprtju
>
Čez približno leto dni načrtujejo izgradnjo 3.000 kvadratnih metrov velikega dodatnega centra za razvoj zahtevnejših malih gospodinjskih aparatov.
kot 33 tisoč izdelkov, ki zapustijo tovarno vsak dan, ter povečanje vrednosti proizvodnje iz 100 na 270 milijonov evrov. Vse to je zahtevalo prilagoditev podpornih funkcij, med njimi tudi logistike. Ta bo v prihodnje prevzela še večjo in pomembnejšo vlogo, saj smo potrošniki vse bolj zahtevni v zanesljivosti in hitrosti dobav. Logistične preobrazbe so se lotili leta 2010, letos skupaj z logističnima partnerjema Melavc in Pfeifer odprli dva logistična centra za vhodni material v velikosti 9000 kvadratnih metrov, otvoritev cen-tralno-distribucijskega centra pa predstavlja njen zaključek. Nov proces znotraj centra jim bo omogočil združevanje naročil kupcev in stroškovno učinkovito pošiljanje izdelkov v njihova skladišča po vsem svetu. Poleg same gradnje je projekt vključeval tudi ureditev novega digitalnega skladiščnega poslovanja. Celoten proces in kompetence za distribucijo gotovih izdelkov so bile do sedaj v domeni centralnega logističnega centra Giengnu v Nemčiji, s prevzemom in optimizacijo procesa ter s tem povezanih kompetenc pa bodo na novi lokaciji zaposlili 15 sodelavcev.
Petrin je še povedal, da letos praznujejo 25-letnico BSH-ja v Sloveniji. Ob pogledu, kaj vse je v tem času nastalo na lokaciji v Nazarjah, so lahko zelo ponosni.
Z otvoritve novega 4500 kvadratnih metrov velikega centra z zmogljivostjo 5.140 paletnih mest
več kot 3.000 kvadratnih metrov velikega dodatnega razvojnega centra. Zaposlili bomo nove inženirje in v prihodnosti dali na trg še zahtevnejše male gospodinjske aparate z visoko dodano vrednostjo, kar bo pripomoglo k boljšemu standardu zaposlenih, zaposlenih pri naših dobaviteljih ter vseh prebivalcev doline.« Kot nam je še dejal Gorjup, bodo septembra prihodnje leto na mednarodnem sejmu v Berlinu predstavili povsem nov izdelek, ki bo - podobno kot proizvodnja kavnih ekspres avtomatov pred 10 leti - nov mejnik v zgodovini podjetja.
>
>
V zadnjih 10 letih so podvojili proizvodnjo iz 4 milijone na več kot 8 milijonov izdelkov lani, povečali vrednost proizvodnje iz 100 na 270 milijonov evrov, zaposlili več kot 100 razvojnih inženirjev, podvojili povprečno plačo, precej dvignili dodano vrednost.
Rekli so > Boštjan Gorjup o letošnjih poslovnih rezultatih: »Leto 2018 je bilo nekoliko razburkano. Izdelke namreč prodajamo po vsem svetu in zato občutimo spremembe, ki se dogajajo. Letos smo na določenih trgih zaznali učinke ohlajanja gospodarstva, v Turčiji, Rusiji in še kje smo se soočili z valutno krizo, kar vpliva na potrošnjo. Zaradi tega leto 2018 ne bo rekordno, bodo pa poslovni rezultati kljub temu na dovolj visoki ravni.«
5,4 milijona evrov je vreden nov centralni distribucijski center BSH Hišni aparati Nazarje.
Pomen novega centralno distribucijskega centra oziroma premike v logistiki je zgovorno ponazoril direktor logistike Ivan Berložnik: leta 2008 so pripeljali 200 tisoč palet, odpeljali so jih 60 tisoč (v številu tovornjakov 6.500), 10 let kasneje so pripeljali 330 tisoč tisoč palet, odpremili so jih 90 tisoč (13.500 tovornjakov).
Nazarski župan Matej Pečovnik pa je ob tej priložnosti menil, da je imeti takšno tovarno v lokalni skupnosti privilegij, saj namenja veliko pozornosti razvoju izdelkov in kadrov, uspešno posluje in na več področjih kaže svojo družbeno odgovornost.
GOSPODARSKE novice

Slovenska rast presega evropsko povprečje
Slovensko gospodarstvo že več let beleži rast, precej višjo rast od povprečja EU. A nas uspeh ne sme uspavati, je na vrhu gospodarstva opozoril predsednik GZS Boštjan Gorjup in pozval k oblikovanju ukrepov za zmanjšanje zaostanka produktivnosti. Minister Zdravko Počivalšek je gospodarstvu izrekel podporo vlade, med drugim pa izpostavil pomanjkanje delovne sile.
Ukrepi za izboljšanje konkurenčnosti
Več kot 350 gospodarstvenikov je prejšnji četrtek na vrhu gospodarstva pripravilo več ukrepov, ki naj bi Slovenijo dvignili na lestvicah konkurenčnosti. Ti ukrepi naj bi do leta 2025 pripomogli k povišanju neto dodane vrednosti na zaposlenega z dobrih 43.000 evrov lani na 60.000 evrov, povprečne mesečne bruto plače z nekaj več kot 1600 na 2300 evrov, izvoza pa z dobrih 35 na 50 milijard evrov.
Manj brezposelnih
Stopnja anketne brezposelnosti se je v Sloveniji v tretjem četrtletju še znižala in dosegla pet odstotkov, kar je najmanj po letu 2008. V primerjavi s prejšnjim četrtletjem se je znižala za 0,2 odstotne točke, na letni ravni pa za 1,3 odstotne točke. V tretjem četrtletju je bilo 52.000 anketno brezposelnih, kar je 20,6 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. V tretjem letošnjem četrtletju je bilo delovno aktivnih 990.000 prebivalcev Slovenije, kar je 1,7 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Neaktivnih je bilo 716.000 prebivalcev, kar je približno toliko kot pred letom dni.
Zakon o minimalni plači bo verjetno sprejet
Gospodarstvo sicer vladi očita popolno ignoriranje socialnega dialoga. S prvim januarjem se bo minimalna plača dvignila za 4,5 % in bo iz sedanjih 638 evrov dosegla 667 evrov ali 886 bruto. 1. januarja 2021 pa bo dosegla 700 evrov neto oziroma 940 bruto. Zdaj ima okoli 70.000 delavcev manj kot 700 evrov plače, 42.279 jih prejema minimalno plačo, od tega 7.578 v javnem sektorju. Največ pomislekov delodajalcev je v zvezi z izločitvijo vseh dodatkov iz minimalne plače. Prepričani so, da bi morala biti izločitev postopna.
Večina poslanskih skupin podpira predlog novele zakona o minimalni plači, čeprav je bilo v predstavitvi stališč na izredni seji DZ tudi od njih slišati nekaj pripomb zaradi vsebine in načina obravnave predloga. Za več socialnega dialoga in prilagoditev dinamike uveljavitve posameznih rešitev predloga se je zavzela tudi vlada. Poslanci so na izredni seji prejšnji teden s 50 glasovi za in nobenim proti sklenili, da je predlog novele zakona o minimalni plači primeren za nadaljnjo obravnavo.
Zaprta poslovalnica NLB Gorenje
Velenje, 30. novembra - NLB je zaprla 14 poslovalnic, med njimi tudi poslovalnici Gorenje in Črna na Koroškem. Banka jih je morala zapreti zato, ker država ni pravočasno izvedla prodajne zaveze za NLB, ki jo je obljubila Evropski komisiji. Najpozneje do sredine prihodnjega leta bo zaprla še eno. S tem se bo število poslovalnic banke spustilo pod 100.
30 let Apo vizije
Velenje - Apo vizija, računovodstvo, davčno svetovanje in druge storitve Velenje, je najstarejši računovodski servis v državi. Pred sedmimi leti je prejel naziv 'najboljši računovodski servis v državi v kategoriji srednje velikih servisov', dvakrat za tem pa se je uvrstil med finaliste.
Jubilej bodo zaznamovali s slovesnostjo v četrtek, 6. decembra, ob 18. uri v vili Bianci v Velenju. Dogodek bosta popestrila vokalna skupina Draž, najmlajše pa bo presenetil Miklavž.
■ tp
Novi Bosch Unlimited sesalnik počisti vse od tal do stropa
Novi revolucionarni baterijski sesalnik Bosch Unlimited posesa vse od tal do stropa - doma ali v avtomobilu. Med sesanjem vam ni več treba skrbeti, ali bo baterija zdržala, da zaključite delo, saj dve 18-V zamenljivi bateriji omogočata časovno neomejeno delovanje.
Hkrati pa sta bateriji kom-patibilni tudi z električnim orodjem Bosch, primernim za vsa manjša hišna in vrtna opravila.
■ mz
■
■
Naš čas, 6. 12. 2018, barve: CM K, stran 5
6. decembra 2018
"'WAS
gospodarstvo
5
Z ukrepi bodo v Premogovniku vrtali naprej
Situacija je izjemno zahtevna, ne pa nerešljiva - Ključno bo nadaljevanje racionalizacije in zniževanje stroškov
Milena Krstič - Planine
Velenje - Za Premogovnikom Velenje je zelo zahtevno leto. Ne le pri poslovanju, tudi na proizvodnem področju. Ocenjujejo, da bo konec leta čisti poslovni izid iz poslovanja negativen, izgube bo za približno 4,2 milijona evrov. Slab rezultat v poslovanju v letu 2018 je odraz težav v proizvodnji in nepravočasnega zagotavljanja odkopnih polj za normalno proizvodnjo.
Zmanjka cel mesec proizvodnje
Nepredvideni dogodki, številni zastoji in neizdelane proge so povzročile, da jim zmanjkuje za cel mesec proizvodnje. »Ob proizvodnji 300.000 ton premoga to predstavlja skoraj 9,5 milijona evrov manj prihodkov. Izpad proizvodnje se bo toliko bolj poznal v prihodnjem letu in leta 2020, če ne bomo imeli pripravljenih dovolj odkopnih polj za zagotovitev normalne proizvodnje. Če bo izdelava prog šla naprej s takim tempom kot v zadnjih letih, bi že v prihodnjih dveh letih padli krepko pod 3 milijone ton nakopanega premoga, kar bi pomenilo ogromno povišanje stroškov. Če bomo nadaljevali v to smer in zdelali samo tri četrtine potrebnih novih objektov
in ne bomo imeli pripravljenih novih prog, ne bomo mogli izkopati načrtovanih količin. Ob enormnem povišanju stroškov bi to lahko pomenilo 200 zaposlenih preveč,« opozarja na resnost situacije generalni direktor mag. Ludvik Golob.
>
izpolnjevali tudi v prihodnje.
»Za zagotavljanje vzdržnega poslovanja moramo nadaljevati racionalizacijo in zniževanje vseh stroškov, tako kot smo to zastavili v načrtu finančnega in poslovnega prestrukturiranja leta 2014. Zategnili smo pasove, izvajanje ukrepov je prineslo rezultate, težava pa je, da smo prehitro nehali,« ocenjuje. Poslovna rezultata 2016, še posebej pa 2017, sta bila veliko boljša kot pred tem. Pri tem jim je šla na roko tudi narava. »Žal del zaposlenih ni želel videti in
slišati, da so taki rezultati samo pokazatelj, da smo na pravi poti, da pa je treba izvajanje ukrepov nadaljevati.«
Strošek dela znižati za desetino
Ukrepi so potrebni na različnih področjih,
Januarja bodo dodatno zaposlili 30 novih sodelavcev na tistih delovnih mestih, ki so ključna za osnovni delovni proces, predvsem pripravo novih odkopnih polj.
tudi pri stroških dela, ki predstavljajo več kot polovico vseh stroškov v družbah Skupine in bi jih bilo treba po oceni poslovodstva znižati vsaj za desetino. »To lahko dosežemo z različnimi ukrepi oziroma kombinacijami ukrepov. Začeli bomo z mehkimi metodami, med katerimi je tudi predlog za upokojitev
Znižati stroške dela, storitev in materiala
Predvideni ukrepi za znižanje stroškov dela so: optimalna organizacija procesov, ustrezna zasedba in združevanje delovnih mest, zmanjšanje števila zaposlenih z intenzivnim upokojevanjem.
Če ti ne bodo zadostovali, bo treba vključiti tudi druge, pri čemer omenjajo znižanje plač za 5 odstotkov in plačevanje premij prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja v prihodnje v višini 50 odstotkov.
Med ukrepe v okviru stroška storitev in materiala sodi tudi dogovor o ureditvi statusa rudnika v obdobju po letu 2021, ko poteče koncesijska pogodba o urejanju gospodarske pravice za izkoriščanje mineralne surovine in zagotavljanju sredstev za njegovo zapiranje.
tistih zaposlenih, ki izpolnjujejo pogoje. Vsakega zaposlenega zelo cenimo. Vsak je dal velik del sebe v zgodbi Premogovnika. Zavedati pa se je treba, da je za nas enostavno predrag, za tretjino dražji kot tisti, ki bi ga zaposlili na novo,« pravi. »Strošek dela na zaposlenega, ki bi se že moral upokojiti in so mu bila v za na-
men vseskozi plačevana sredstva, je od 20 do 27 odstotkov višji od plače zaposlenega, ki bi ga zaposlili na novo, njegov dopust znaša 45 dni, dopust začetnika 24. Če vemo, da imamo v tem trenutku v Premogovniku 65, v družbi HTZ pa 55 zaposlenih, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, je podatek dovolj zgovoren.« a
Generalni direktor mag. Ludvik Golob: »Verjamemo, da z ukrepi ne bomo posegli v obstoječo socialno varnost zaposlenih, nasprotno -socialna varnost na dolgi rok bo bistveno večja, kot če ukrepov ne bi izpeljali.«
So z izvajanjem ukrepov prenehali prehitro?
Dodaja, da situacija ni nerešljiva, bo pa treba z notranjimi ukrepi stabilizirati poslovanje in z novimi zaposlitvami na mestih, ki so ključna za pripravo novih odkopnih polj, poskrbeti, da bodo zastavljene proizvodne cilje lahko
Simon Lamot, predsednik sindikata SPESS:
»Do leta 2021 je predviden odkop 38.000 tera-Joulov energije in več. To pomeni, da za tako količino premoga potrebujemo rudarje. Glede upokojevanja tistih, ki izpolnjujejo pogoje, smo že pred enim letom predlagali vodstvu, da jim ponudi pri odpravninah nekaj več. Menim, da bi to marsikoga spodbudilo. Zaposlitve mladih so potrebne, prenos znanja je nujen. Kdorkoli je delal v rudarstvu, ve, da rudarja vzgojiš. Ali je pravi ali ni, se pokaže v roku dveh, treh let.
Glede plač in privilegijev pa - poprečne plače marsikaj izkrivijo. Niso visoke. Delo poteka v izredno težkih delovnih razmerah, privilegijev je vse manj. Že dolgo se na različne načine manjšajo tudi s sporazumi, odrekanjem, ker smo zaposleni mislili, da bomo tako omogočili dolgoročno stabilno poslovanje družbe. Zdaj pa vidimo, da tudi posegi v plače ali karkoli drugega zadev ne rešijo.
Mi smo v preteklih dneh na nadzornem svetu in tudi razširjenih sestankih vodstvu jasno povedali, da poseganja v plače ne pustimo več. Nižje ne gremo.«
Asmir Bečarevic, predsednik sindikata ZDRES: »Glede na to, da potekajo pogajanja za kolektivno pogodbo dejavnosti in poenotenje kolektivnih pogodb v skupini HSE, je socialni dialog pod velikim vprašanjem. Poslovodstvo je poslovni načrt za leto 2019 sprejelo brez socialnega dialoga in nas postavilo pred izvršeno dejstvo. Nasprotujemo konkretnemu znižanju plač, predvsem pa odpuščanju v odprto brezposelnost.
Zaposlovanje mladih in upokojevanje starejših? Čisto zavajanje in manipulacija. Ko bo država v soglasju z delodajalci uredila dostojne pokojnine, se bodo ljudje pravočasno upokojili. Vemo, da na trgu dela ni rudarjev. Rudar je deficitarni poklic in bojimo se, da bo poslovodstvo začelo uvažati poceni delovno silo iz tujine.«
V trgovini Sax skrbijo za ženstveno ponudbo z modnim pridihom
Le malo je vsebin, o katerih bi se strinjale generacije različnih časovnih obdobij. A vendar je nekoč veljalo, da obleka naredi človeka, danes pa ne dvomimo o pomembnosti modnih trendov.
Ja, obleka je pomembna - a ne le zaradi rekov in trendov, temveč zato, ker se lahko v njej odlično počutimo. Če je seveda dobro izbrana.
V	času številnih trgovskih centrov so oblačila pogosto razvlečena, med sabo množično enaka in nekako ... brez duše. Da ne bi bilo povsem tako, v Velenju skrbi lastnica trgovine Sax Iris Goršek. Letos je minilo 25 let, odkar je začela svoje poslanstvo, pa ji še nikoli ni bilo dolgčas. »Ko smo leta 1993 začeli, smo se imenovali Briljantina, locirani pa smo bili na Foitovi,« pravi Gorškova in se spominja, kako so leta 1997 odprli nov nakupovalni center na Kidričevi. »Takrat smo se odločili za selitev in preimenovanje v Sax,« pripoveduje. Od začetka so ponujali oblačila za ženske in moške, sčasoma pa so se usmerili predvsem v žensko in dekliško ponudbo. »Kot velika modna navdušenka sem želela ustvariti trendovski butik, ki bi ženskam omogočil ne le običajno nakupovanje, temveč celotno nakupovalno doživetje. Ženske sem želela navdušiti za modo, z njimi navezati dolgoročne odnose, spoznati njihove modne okuse in stile,« pripoveduje Iris Goršek.
V	zadnjih letih so se iz kleti v nakupovalnem centru preselili v pritličje. Sedanji prostor je nekoliko večji, ima zunanjo izložbo, zaradi neposredne bližine trgovine za vsakodnevno potrebo pa je tudi bolj izpostavljen in zato
bolje obiskan. »Pri nas so dobrodošla prav vsa dekleta in ženske,« pravi Gorškova in zagotavlja, da se na policah in obešalnikih najde nekaj za vsak okus in postavo.
O posebnih željah strank se dogovarjajo s svojimi proizvajalci, tudi sicer pa se pri nabavi trudijo, da so kosi oblačil čim bolj unikatni in pisani na kožo dami, ki jih nosi. V njihovi ponudbi boste našli tudi proizvode slovenskih rok, kamor sodijo izdelki iz konfekcij Julija in Pletis, od prepoznavnejših blagovnih znamk pa ponujajo še izdelke konfekcije Marx,
italijansko modno znamko Rinascimento, Allegra, veliko izbiro glam bundic in jeans hlače Scoch.
Poskrbijo tudi za modne dodatke. »Poleg mene lahko pri nas srečate še dve sodelavki, ki bosta pomagali pri izbiri in svetovali pri iskanju najbolj primernega kosa,« pravi Iris Goršek in ob tem s ponosom pove, da sodelavka Mateja prav letos praznuje 20 let dela v Saxu. Tako ona kot ostale »saxovke« so poznane po prijaznem odnosu, ustre-žljivosti in izbranem modnem svetovanju. Tudi ambicioznosti jim ne manjka. Podjetje ima svoj Facebook in Instagram profil, na katerem stranke redno informirajo o novostih. Radi tudi sodelujejo z drugimi. Redno jih boste tako srečali na poročnem sejmu v vili Bianci, v sodelovanju z Mestno občino Velenje pa smo že imeli priložnost videti kakšno od njihovih modnih revij.
Eno so letos ob 25. obletnici delovanja pripravili tudi zase. Na njej so predstavili tisto, po čemer so najbolj znani: odlično izbrana oblačila za posebne priložnosti, kot so birme, valete, maturantski plesi, poroke. Seveda pa - kot rečeno - to ni vse, kar je mogoče najti v Saxu. »Nenehno se trudimo za ženstveno ponudbo z modnim pridihom za vsako priložnost,« pravi Gorškova in poudarja, da je zelo pomembno, da ustrezno izbrano oblačilo ženski pomaga izraziti njeno čudovito osebnost. V veliko pomoč pri tem je poznavanje modnih trendov. »Trenutno so najbolj v trendu oblačila za zaključke, ki so v glavnem v bleščicah ali čipkah. Od barv pa je letošnjo zimo zelo trendovska gorčično rumena,« še svetuje Iris Goršek.
a mš
1000 evrov za novo prometno signalizacijo
Šmartno ob Paki, 5. decembra - Včeraj dopoldne (v sredo) je bila v prostorih občine Šmartno ob Paki krajša slovesnost, na kateri so predstavniki Zavarovalnice Triglav predali 1000 evrov za projekt, ki so ga izbrali med 30 projekti v okviru novoletne preventivne akcije Za boljši jutri. V lokalni skupnosti jih bodo namenili pokritju stroškov za postavitev nove prometne signalizacije pri tamkajšnji osnovni šoli.
Na zavarovalnici so povedali, da preventivno akcijo Za boljši jutri izvajajo petič zapored, z njo pa želijo prispevati k ozaveščanju, zmanjšanju nevarnosti ter morebitnih nezgod v prometu. V občini Šmartno ob Paki pa zagotavljajo, da skrbijo za varnost občanov in občank vseskozi z vlaganji v posodobitev cestne infrastrukture, z izvajanjem preventivnih ukrepov in opozarjanjem na najbolj kritične točke v prometu. Zato so letos pristopili k urejanju nove svetlobne signalizacije pri šmarški osnovni šoli.	a tp
Na prodaj
»subvencionirana« zemljišča
Mestna občina Velenje nadaljuje z ukrepi spodbujanja podjetništva. Na svoji spletni strani je objavila javni razpis za prodajo treh sklopov zemljišč v skupni velikosti 7.550 m2 v Poslovni coni Stara vas. Zemljišča, namenjena za nadaljnji razvoj podjetništva v občini, prodaja po ugodni ceni. Investitorji bodo za kvadratni meter komunalno opremljenega zemljišča odšteli 41 evrov. Prijava na razpis je možna do 21. decembra.
■ mz
NAŠ ČAS online www.nascas.si
www.issuu.com/nascas
Naš čas, 6. 12. 2018, barve: CM K, stran 6
6
pregled tedna

6. decembra 2018
OD SREDE
Sreda, 28. novembra
Državni zbor ni podprl novele zakona o dohodnini, s katero so želeli v NSi med drugim dvigniti splošno dohodninsko olajšavo s 3.302 evrov na 7.000 evrov. Predlog je zbral le 27 glasov podpore.
Mediji so opozorili, da zaradi reorganizacije in težav z nedelu-jočim informacijskim sistemom centri za socialno delo zamujajo z izdajanjem odločb o znižanem plačilu vrtca, otroških dodatkih, štipendijah in subvencijah malic.
Generalmajorka Alenka Er-menc je na slovesnosti z vojaškimi častmi od svojega predhodnika, generalmajorja Alana Gederja, prevzela bojni prapor Slovenske vojske in s tem funkcijo načelnice Generalštaba Slovenske vojske.
Iz SAB so sporočili, da za novega kohezijskega ministra predlagajo dolgoletnega direktorja javnega zavoda Brdo Iztoka Puriča.
SAB je za kohezijskega ministra predlagala Iztoka Puriča.
Nemški finančni minister Olaf Scholz je predlagal, da bi Francija stalni sedež v Varnostnem svetu ZN prepustila EU, s čimer bi omogočila, da EU enotno spregovori na svetovnem prizorišču.
V Ukrajini je v desetih pokrajinah začelo veljati vojno stanje. Ob tem se je oglasil ruski predsednik Vladimir Putin, ki je dejal, da gre za nabiranje političnih točk pred volitvami.
Četrtek, 29. novembra
Sestali so se člani sindikata Sviz in se seznanili z vsebino stavkovnega sporazuma, ki so ga predstavniki sindikata dosegli v pogajanjih z vladno stranjo. Članstvo je dogovorjeno podprlo.
Vlada je sicer razpravljala, a se (še) ni opredelila do poziva sveta Agencije za komunikacijska omrežja in storitve za razrešitev direktorice Tanje Muhe.
Dan prej se je začelo sojenje nekdanjemu ravnatelju Osnovne šole Prule Dušanu Mercu zaradi očitkov nevestnega dela v službi. Merc je devetošolca začasno izključil zaradi spolnega nasilja
tOrka Mojca Štruc
glasovi za in nobenim proti sklenili, da je predlog novele zakona o minimalni plači primeren za nadaljnjo obravnavo.
Francija je zavrnila nemški predlog, da bi se odpovedala stalnemu sedežu v Varnostnem svetu Združenih narodov in ga prepustila Evropski uniji.
Michael Cohen, nekdanji odvetnik ameriškega predsednika Donalda Trumpa, je na sodišču priznal, da je kongresu lagal v povezavi s preiskavo ruskega vmešavanja v ameriške volitve.
Sedež nemške banke Deutsche Bank v Frankfurtu so zaradi suma pranja denarja obiskali kriminalisti, ki so preiskovali, ali so zaposleni komitentom banke pomagali pri prenosu denarja v davčne oaze.
Petek, 30. novembra
Predsedniki republike, državnega zbora in vlade - Borut Pahor, Dejan Židan in Marjan Šarec, so ob dnevu invalidov gostili predstavnike invalidskih organizacij.
Na parlamentarnem odboru za obrambo so razpravljali o nakupu 38 oklepnikov 4 x 4 oshkosh. Do nakupa sta bila kritična le poslanca Levice.
Predsednik republike Borut Pahor je predsedniku državnega zbora Dejanu Židanu posredoval pismo, v katerem za mesto guvernerja Banke Slovenije predlaga dosedanjega v. d. na tej funkciji Boštjana Vasleta.
Slovenske železnice so začele spletno prodajo vozovnic. Naložba je vredna 1,45 milijona evrov.
Dars je odprl slabih šest kilometrov dolg odsek podravske avtoceste med Podlehnikom in mejnim prehodom Gruškovje.
Jug ameriške zvezne države Aljaska je stresel potres z ma-gnitudo 7,0. Ob tem je bilo za obalne predele izdano opozorilo pred cunamijem, a je bilo to nato preklicano.
Spraševali smo se, koga je treba zaščititi v primeru nasilja na šoli?
nad sošolkama, na sodišču pa mu očitajo, da je fantoma kršil pravico do šolanja. V javnosti so vzplamtele številne vroče debate.
Vlada je sprejela predlog zakona o interventnih ukrepih pri ravnanju s komunalno odpadno embalažo in z odpadnimi nagrobnimi svečami.
Poslanci so na izredni seji s 50
Avtocestni odsek je bil končan pred rokom.
Francoska narodna skupščina je izglasovala prepoved telesnega kaznovanja otrok.
Na ulicah mest v Avstraliji je več tisoč dijakov in študentov na protestih opozarjalo na nujnost resnejšega in hitrejšega ukrepanja zaradi podnebnih sprememb.
Evropska komisija je odobrila 500 milijonov evrov makroekonomske pomoči Ukrajini, s katero bodo Ukrajinci pokrili tekoče finančne obveznosti.
Sobota, 1. decembra
Zunanji minister Miro Cerar se je odzval na poziv Zveze kulturnih društev nemško govoreče narodne skupnosti v Sloveniji k priznanju nemško govoreče skupnosti kot avtohtone narodne skupnosti in dejal, da ni pravne podlage za podelitev tega posebnega statusa.
Na vrhu skupine G20 v Buenos Airesu so voditelji dosegli dogovor o reformi Svetovne trgovinske organizacije, v skupni izjavi pa so
- brez ZDA - podprli zavezanost k uresničevanju pariškega podnebnega sporazuma. Na kratko sta se ob sklepu dogajanja sešla tudi Donald Trump in Vladimir Putin.
Gladovno sta začela stavkati Jordi Sanchez in Jordi Turull, zagovornika katalonske neodvisnosti, ki v zaporu čakata na sojenje zaradi svoje vloge pri poskusu razglasitve neodvisnosti
Pariški podnebni sporazum so podprli vsi, razen ZDA.
Katalonije.
Potem ko je britanska premi-erka Theresa May napovedala, da bo Velika Britanija v okviru brexita izstopila iz uporabe evropskega globalnega navigacijskega satelitskega sistema Galileo, je njeno ekipo zapustil minister za znanost in univerze Sam Gyimah.
Iranska mornarica je predstavila nov, doma razvit in za radarje nevidni rušilec.
V	Franciji je že tretji konec tedna zaradi visokih cen goriva in drugih življenjskih dobrin divjalo nasilje.
V	95. letu starosti je umrl nekdanji ameriški predsednik George Bush starejši, ki je ZDA vodil med letoma 1989 in 1993.
Nedelja, 2. decembra
Potekal je drugi krog lokalnih volitev. V 56 občinah, od tega šestih mestnih občinah, so volivci izbirali župane. Volilna udeležba je bila 48,41-odstotna, ponekod so bili rezultati znani kmalu, drugod pa je bilo tako tesno, da je bilo treba na uradne izide nekoliko počakati.
Ministrstvo za zdravje Univerzitetnemu kliničnemu centru Maribor ni odobrilo posebnega programa za področje anestezio-logije, na osnovi katerega bi lahko sklepali podjemne pogodbe tudi s svojimi anesteziologi.
Makedonski parlament je potrdil prvega od štirih predlogov ustavnih amandmajev za uresničitev sporazuma z Grčijo in spremembo imena države v Republika Severna Makedonija.
V	središču Bruslja se je zbralo okoli 65 tisoč ljudi, ki so zahtevali odločnejše ukrepanje proti podnebnim spremembam.
Izvedeli smo, da sta se ameriški predsednik Donald Trump in kitajski predsednik Ši Džinping ob robu vrha G20 v Buenos Airesu dogovorila, da državi 90 dni ne bosta vzpostavili novih carin druga proti drugi.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je premierju Edouardu Phillippu naročil, naj po najhujših izgredih v Parizu od leta 1968
začne pogovore s protestniki in političnimi voditelji.
Ponedeljek, 3. decembra
Medtem ko se je slovenski zunanji minister Miro Cerar mudil na delovnem obisku pri nemškem kolegu Heiku Maasu v Berlinu, je bila doma pestro predvsem na lokalnih prizoriščih.
Koprski župan Boris Popovič, ki je po neuradnih podatkih v drugem krogu za las izgubil županske volitve, je vložil ugovor na delo volilnih organov in zahteval ponovno štetje glasov.
Izvedeli smo tudi, da sta v Šmarjeških Toplicah Marjan Hribar in Bernardka Krnc prejela vsak točno 1.016 glasov.
Pristojni ministri in predstavniki sindikatov javnega sektorja so podpisali stavkovne sporazume in dogovor o plačah ter na njihovi podlagi pripravljene anekse h kolektivnim pogodbam.
Katar, ki je največji izvoznik
V Občini Koper in Občini Šmarješke Toplice še vedno ni bilo gotovo, kdo bo župan v prihodnjem mandatu.
utekočinjenega plina na svetu, je sporočil, da s prihajajočim 1. januarjem zapušča Organizacijo držav izvoznic nafte (Opec).
Na dogovor med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in kitajskim Ši Džinpingom, da se bosta v naslednjih 90 dneh odpovedala nadaljnjemu zviševanju carin, so se azijske borze odzvale pozitivno.
Torek, 4. decembra
V	nadaljevanju pogajanj med vlado in policijskima sindikatoma so policistom podrobneje predstavili predlog stavkovnega sporazuma.
Po županskih kandidatih v Kopru sta ugovor na izid volitev vložila tudi kandidat za župana Šmarjeških Toplic Marjan Hribar in zdajšnja županja Bernardka Krnc.
Dvostranski sporazum o uradnem preimenovanju Makedonije je v makedonskem parlamentu uspešno premagal predzadnjo oviro, saj je parlament potrdil vse štiri ustavne amandmaje.
V	želji po pomiritvi protestnikov je francoski premier Edouard Philippe uvedel šestmesečni moratorij na zvišanje trošarin na gorivo, napovedano za 1. januar.
Špela Kožar
Protestniki v Franciji so postajali vse bolj nasilni, zato je Macron tamkajšnjemu premierju naročil, naj začne pogovore.
V Franciji so pod pritiski protestnikov začasno zamrznili cene goriv.
Italijanska ministrica za zdravje Giulia Grillo je dvignila veliko prahu z odločitvijo, da po komaj letu dni zamenja 30 članov zdravstvenega sveta.
Žabja perspektiva
O postfaktični družbi
Rada imam dejstva. Na primer: 42posameznikov ima toliko premoženja kot 3 milijarde in pol ljudi. Januarsko poročilo britanske nevladne organizacije Oxfam poudarja, da neenakost iz leta v leto narašča. Premoženje milijarderjev se je od leta 2010 (zgolj v osmih letih!) povečalo za 13 % in raste šestkrat hitreje kot plače delavcev. Še leta 2016, ko je bila meja najbogatejšega odstotka 700 tisoč evrov letnega zaslužka, je bilo posameznikov 61, danes 42.
Rada imam dejstva, a v postfaktični družbi so postranskega pomena, uspevajo le kvazi fakti. Z njimi pa politiki populisti. Politika je neskončna igra dveh polov -Američani jo »igrajo« najbolj odkrito, imajo le dve stranki. A v postfaktični družbi se je polarizacija zažrla v vse pore našega delovanja, moč pa »črpa« iz družbenih omrežij. Mnenje je podano a priori in še sam ne veš, kdaj te javnost ožigosa za našega ali njihovega, za levičarja ali desničarja, ne glede na profesionalno delovanje.
V	postfaktičnem svetu je zato polemika vnaprej izgubljena bitka, celo v akademski sferi. Levi in desni intelektualci?! Popoln oksi-moron - intelektualec je nad politiko, ne postane njen »ujetnik«, saj dojema igro, dojema nenehni boj močnejšega in šibkejšega, ki je mnogo več od darvinističnega. Razsvetljenski intelektualec Jean-Jacques Rousseau je o tem, da je družbena pogodba prevara, saj gre za ščitenje privilegijev bogatih na račun revnih, pisal že v Razpravi o izvoru in temeljih neenakosti. Zato tudi pravo praviloma podpira močnejšega.
In v današnji liberalni demokraciji je usoda vsega sveta v rokah peščice korporacij, ki polagajo račune le delničarjem. A v postfaktični družbi imamo intelektualce z apetitom po samo-promociji, ki zaradi presenetljivosti lastnih tez zanikajo pretekla znanstvena ali humanistična dognanja. In ko znanje ni več vrednota, smo vsi novinarji, vsi učitelji, sodniki, sociologi... vsi smo vse! V postfaktični družbi namreč opravljeni študij ni več referenca za delovno usposobljenost.
Lani marca je inštitut Jožef Stefan pripravil okroglo mizo o družbenih posledicah »postfaktičnega stanja«, na primer: politika zategovanja pasu ni imela osnove v makroekonomiji, saj so bili uporabljeni empirični pristopi oziroma študije ekonomistov, ki so dokazano uporabili napačne metodologije ali namerno ponarejali rezultate. Na okrogli mizi smo tako večkrat slišali, da mora biti metodologija osnova delovanja, tudi znanstvenega. Družbeni subjekt pa mora v taki družbi večno dvomiti in se spraševati, komu laž koristi.
Sem, torej dvomim.
Kako nevaren družbeni pojav je polarizacija, ki se začne z na videz povsem nedolžnim, naključnim oblikovanjem dveh taborov na osnovi naše in vaše resnice, je s portretom sodobne Poljske ilustrirala kolegica Polona Fijavž v nedavnih Mednarodnih obzorjih. Smo tik pred državljansko vojno, so ji dejali nekateri sogovorniki. Do popolnega razkola poljske družbe ni privedla neka zunanja sila -tuja vojska, begunci, vesoljci - privedla jih je domača politika. Le v postfaktični družbi se lahko zgodi brexit: zavedeni državljani čez noč poteptajo dediščino Winstona Churchilla in zdaj, ko se je marsikdo zavedenosti zavedel, je verjetno prepozno. Spet zgolj zaradi političnega preigravanja, čigar akterji so storili najmanj domoljubno, rodoljubno, patriotsko dejanje - prihodnost naroda so postavili na kocko zavoljo trenutnega političnega prestiža. Le v postfaktični družbi sta lahko v javni debati dve različni interpretaciji marakeške deklaracije: tistega, kar piše, in tistega, ko politik govori, kaj piše. Politiki populisti.
V	postfaktični družbi pač obstajata dve resnici. Pri politikih po-pulistih pa le ena: najbolje jo oriše basen o škorpijonu, ki prosi žabo, da mu pomaga na rečni breg. Žaba se boji, da jo bo pičil. Škorpijon ji obljubi nasprotno in ko jo kljub temu piči, ji lahko le prizna: To je v moji naravi.
V treh dneh 11 tisoč obiskovalcev
Celje, od 30. novembra do 1. decembra - 11. mednarodni erotični sejem na celjskem sejmišču, minuli vikend, si je ogledalo 11 tisoč obiskovalcev, razstavljalci pa so prišli iz Avstrije, Madžarske, Nizozemske, Hrvaške in Slovenije.
Sejemsko dogajanje je bilo pestro, obiskovalci pa so si na odrih lahko napasli oči na 25 vročih telesih nastopajočih artistov. Veliko zanimanja so pri obiskovalcih požela tantrična doživetja, ki so se odvijala v ločenem prostoru, enkrat na noč pa so predstavo uprizorili tudi na glavnem odru. V šovu na odrih je tudi marsikateri obiskovalec prostovoljec dokazal, da Slovenci nismo tako sramežljivi.
■ tp
■
Naš čas, 6. 12. 2018, barve: CM K, stran 7
6. decembra 2018

politika, izobraževanje
Pogovarjati bi se morali že o železnici
7
Poslanec Franc Rosec: »Hkrati ob tem, ko smo v prostor umeščali traso hitre ceste, bi morali proti Koroški umestiti tudi traso železnice. Pa je nismo. Spet bo trajalo.«
Milena Krstič - Planine
Zelo je zaseden. S poslancem Francem Roscem, v državni zbor so ga izvolili volivke in volivci v Šaleški dolini (del mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki), smo se dolgo dogovarjali za termin srečanja. Šele pred štirinajstimi dnevi je imel na voljo prosto sobotno dopoldne. Nekaj ga je namenil poslušalcem Radia Velenje in bralcem Našega časa.
V odgovorih je bil kratek, a jedrnat. Pozna se mu, da je četrt stoletja deloval v gospodarstvu. To političnega filozofiranja in dolgih stavkov ne prenese.
Kakšni so bili prvi občutki, ko ste kot novoizvoljeni poslanec začeli delati v državnem zboru? »Malce mešani. Po petindvajsetih letih dela v gospodarstvu začeti novo zgodbo v politiki ni enostavno.«
Pa saj niste novinec v politiki. Drugi mandat začenjate kot svetnik v svetu Občine Šoštanj, ste predsednik Občinskega odbora SDS Šoštanj. Nekaj izkušenj na političnem parketu je le.
»A jih imajo moji poslanski kolegi veliko več. V politiki sem aktiven od leta 2014. Je pa res, da je gospodarstvo tudi del politike, če ne neposredno, pa posredno.«
Je bilo potrebnega kaj izobraževanja? Je bilo kaj, kar vas je presenetilo?
»Bruci smo imeli dan pred prvo sejo, na kateri smo potrdili mandate, uvajanje. Če me je kaj presenetilo? Morda informacijski sistem, ki je zelo počasen, pogosto premalo odziven. To me preseneča.«
Vam je kakšne napotke dal župan Šoštanja Darko Menih, kije bil en mandat tudi poslanec?
»Svetoval mi je, da moram navezati čim več stikov s kolegi in kolegicami, da bom lahko kakšno zadevo speljal naprej. Za to ne zadostuje samo tvoja poslanska skupina, somišljenike moraš imeti tudi v drugih.«
Doma ste v Lokovici. Se v Ljubljano vozite ali živite tam?
»Za zdaj se še vozim, in to navkljub nemogočim razmeram v prometu. Rad se vračam domov.«
Franc Rosec: »Po petindvajsetih letih dela v gospodarstvu začeti
novo zgodbo v politiki ni lahko.«
V katerih odborih delate? »Sem član Odbora za finance ter Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor. Sem tudi eden od namestnikov vodje poslanske skupine SDS Danijela Krivca.«
Državni zbor je nosilec zakonodajne oblasti in edini organ, ki lahko sprejema zakone. V Šaleški dolini so znana prizadevanja občin za zakon o renti ali kakorkoli bi se že imenoval,
ki bi trajno vpeljal odškodnine kot nadomestilo za degradiran prostor. Bo z vašo pomočjo lažje priti do tega? Ste se oblikovanja predloga zakona morda že lotili? »Pri tem so na potezi občine. Kolikor vem, so se te že povezale s tistimi, ki bi lahko pripravili osnove za zakon na državni ravni. Kakovostno osnovo pa je treba pripraviti v dolini. Jasno mora biti zapisano, zakaj smo do tega
upravičeni, kdo je upravičen in za kaj je upravičen. Za sprejem zakona je potrebna dvotretjinska večina. Brez jasne slike in preglednosti bo podporo težko dobiti. Vedeti je namreč treba, da bo imel zakon posledice za državni proračun. Ne bo lahko.«
Kaj pa tretja razvojna os?
»Bolje bi bilo, ko bi se lahko danes namesto o hitri cesti pogovarjali o železnici. Tretja razvojna os bi morala biti stvar preteklosti. Logistika predstavlja pomemben segment gospodarstva. Za del severno od Velenja je dana zelena luč, ne ve pa se še, kako se bo odločilo Ustavno sodišče o trasi Velenje-Šentrupert. Če bo treba iskati novo traso, bo to pomenilo od pet do sedem let zamika. Hkrati ob tem, ko smo v prostor umeščali traso hitre ceste, bi morali proti Koroški umestiti vanj tudi traso železnice. Pa je nismo, in spet bo trajalo ...«.
Ob izvolitvi ste rekli, da boste poslanec, ki bo prisluhnil tukajšnjim prebivalcem. Kako boste stik z njimi navezali, boste za ta namen odprli svojo poslansko pisarno?
»Iščemo prostore. Zagotovo bodo v Šoštanju, če bo potreba, tudi v Velenju, Šmartnem ob Paki. Redni stiki z volivci so
Za poslanca državnega zbora je bil izvoljen v volilnem okraju Velenje II. Volivci so namenili 33 odstotkov glasov (3.108). V gospodarstvu je prehodil pot od inženirja strojnega področja, vodje strojnega področja, vodje sektorja obratovanja do direktorja TEŠ:
pomembni. Pri njih dobiš informacije, ki so pomembne za odločanje.«
Ste kot poslanec že načeli kakšno konkretno zadevo, povezano s Šaleško dolino?
»Med drugim sem se dotaknil odpadkov v Ležnju. Tja so pred desetletji odložili večje količine industrijskih odpadkov iz Tovarne usnja Šoštanj. Kasneje se je izkazalo, da tudi iz velenjskega Veplasa in Gorenja. To je treba sanirati. Kdo, kako? Vključiti je treba ministrstvo za gospodarstvo. Tovarne usnja kot pravnega subjekta ni več. Po izkušnji z zemljino med Velenjskim in Šoštanjskim jezerom pa sem opozoril tudi na vprašanje sledljivosti odpadkov. Nujno ga je treba vzpostaviti.«

V prihodnost s povezovanjem izkušenj in znanja
Na dvodnevni konferenci Future 4.0 so si tako uveljavljene korporacije kot start-up podjetja in tehnološki navdušenci podali roke pri razvijanju industrije prihodnosti
Tina Felieijan
Velenje, 27. in 28. november -
SAŠA inkubator je v sodelovanju z Gorenjem, Kolektorjem in Slovenskim podjetniškim skladom prvič organiziral podjetniško srečanje, namenjeno raziskovanju izzivov, iskanju razvojnih partnerjev, spoznavanju novih tehnoloških rešitev in zbiranju poguma za industrijo 4.0. Gre za industrijo prihodnosti, ki bo osredotočena na visokotehnološke produkte, sisteme za prehod v digitalizacijo, avtomatizacijo in robotiko - torej na lajšanje delovnih procesov in izboljšanje kakovosti produktov. Na predavanjih, okroglih mizah, predstavitvah uspešnih praks povezovanja korporacij in start-upov je sodelovalo deset konferenčnih partnerjev, več kot 50 start-up podjetij in preko 250 slušateljev. Uveljavljena podjetja, ki želijo nagraditi svoje produkte, optimizirati delovne procese, zmanjšati porabo energije in podobno, pa ' so lahko na individualnih srečanjih z zagonskimi podjetji, ki razvijajo pametne rešitve za razne izzive industrije prihodnosti, is-
kala nove, skupne priložnosti. To je bil eden glavnih namenov konference Future 4.0 - odpreti prostor za povezovanje preverjenih izkušenj z novim znanjem ter sklepanje novih partnerstev med korporacijami in start-upi.
Kako na industrijo prihodnosti gledajo udeleženci?
Uršula Menih Dokl iz Gorenja, ki s SAŠA Inkubatorjem že nekaj let sodeluje pri izvedbi različ-
nih projektov, je povedala, kaj korporacijam, ki si prizadevajo v največji meri uporabiti nove tehnologije v proizvodnih procesih, pomenijo priložnosti za srečevanje z inovatorji na področju industrije 4.0. »Start-upi imajo drugačno kulturo kot korporacije. So zelo hitri, bolj osredotočeni na specifične težave. Tako lahko pomagajo pri implementaciji produktov sodobnih tehnologij, novejših pristopov. Skupne pa imamo vrednote: odgovornost,
inovativnost, podjetnost in trdo delo.« Dodala je, da ima vsako podjetje svojo pot do industrije 4.0. »Gorenje je uvedlo že mnogo elementov - veliko je avtomatizacije, na mnogih mestih so roboti, uporabljamo digitalne dvojčke, 3D tiskanje in druge tehnologije, s katerimi si želimo skrajšati procese razvoja in olajšati delo v proizvodnji.«
Da na poti v industrijo 4.0 uveljavljena podjetja potrebujejo mlada in obratno, meni tudi Pri-
mož Zelenšek, direktor podjetja Chipolo, ki je razvilo sledilnike predmetov, povezane z mobilnimi telefoni. »Težka industrija se postopoma umika industriji 4.0. Mislim, da je v Evropi to edini način, s katerimlahko ostanemo konkurenčni. Ustvarjati moramo delovna mesta z višjo dodano vrednostjo.« Bodo optimizirani delovni procesi zmanjšali porabo energije? »Poraba energije
nasploh se glede na vse večjo svetovno populacijo in vse večjo industrializacijo povečuje. Potreb po energetskih virih verjetno ne bomo znižali z industrijo 4.0. Bomo pa z optimiziranimi procesi postopoma znižali porabo energije,« meni sogovornik.
Na konferenci so se predstavili tudi šaleški start-upi. Med njimi podjetje Autotech, ki deluje v Podjetniškem centru Standard. Ukvarja se z avtomatizacijo v industrijskih procesih. »Torej razvija sisteme za izboljšanje delovnih mest in povečanje produktivnosti proizvodnje. Nudi odgovore na nekatere izzive v prihodnosti,« ga predstavi ustanovitelj Seudin Softic, ki največ sodeluje s podjetjem Gorenje, pa tudi s Plastiko Skaza in drugimi. »Dela je,« pravi zadovoljni mlad podjetnik, ki v svojih in sorodnih storitvah in produktih vidi pot v svetlo prihodnost sodobnega gospodarstva. Na konferenci je predstavil tudi tri robote. Eden od njih je obiskovalcem točil pijačo. Drugi jih je fotografiral. Tretji, ki je bil na odru, pa je bil glavna atrakcija konference. Skupaj z voditeljico jo je namreč povezoval. Bodo pametni roboti nadomestili manj kvalificirano delovno silo? »Če naredimo robotsko celico, potrebujemo osebo, ki bo skrbela, da ne bo obstala. Treba je spodbujati manj kvalificirane osebe k izobraževanju. Ne smemo jih omalovaževati,« odgovarja Seudin Softic.
Študentska Prešernova nagrada tudi za tri Velenjčane
V zadnjih dneh prejšnjega meseca je Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani podelila Prešernove nagrade za akademsko leto 2017/2018.
Med nagrajenci študentske Prešernove nagrade so tudi trije nekdanji dijaki Umetniške gimnazije Velenje, in sicer klarinetist David Gregorc, pianistka Lara Oprešnik in oboist Aris Vehovec.
Gregorc je prejel nagrado za izvedbo koncerta za klarinet Carla Marie von Webra ter Introduk-cije, teme in variacij Gioachina Rossinija z Orkestrom Slovenske filharmonije (mentor prof. Jože Kotar), Oprešnikova za izvedbo Koncerta za klavir št. 1 Ludwi-ga van Beethovna s Simfoničnim orkestrom Radiotelevizije Slovenija (mentor prof. Hinko Haas), Vehovec pa za izvedbo Koncerta za oboo Antonia Vi-valdija z Baročnim orkestrom Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani (mentor izredni prof. Matej Šarc).
■ tp
radio velenje
^com
REKLI SO > Uršula Menih Dokl: »Prihodnost vidimo v sodelovanju, povezovanju robotov in ljudi. Težko ročno delo v montažnih procesih je treba nadomestiti z roboti, kar ne pomeni, da bomo nadomestili vsa delovna mesta. V Gorenju v okviru digitalne akademije usposabljamo ljudi, da bodo lahko delali tudi v ro-botiziranem proizvodnem procesu, ko bo treba sprogramirati robote in jih pri delu nadzirati.«
Seudin Softic: »Mnoga podjetja, za katera se-
stavljamo ponudbe, pričakujejo, da pripravimo tudi stroškovnik porabe električne energije. Več in več porabnikov se prilagaja A++ porabi, kar je zelo spodbudno za prihodnost.«
Primož Zelenšek: »Ko danes eno delovno mesto ugasne, se novo odpre. Dvomim, da bo sodobna industrializacija porušila družben sistem, bo pa vplivala na ljudi in njihove navade. Ljudje smo se vedno prilagodili in tudi tokrat se bomo. Hitreje, ko se bomo prilagodili, bolj bomo uspešni.«
Naš čas, 29. 11. 2018, barve: CM K, stran 8
8
zdravstvo, sociala

6. decembra 2018
Prenovljen laboratorij sprejel prve preiskovance
Zdravstveni dom Velenje ima enega najlepših, najboljših in največjih laboratorijev zunaj bolnišnic v Sloveniji
Milena Krstič - Planine
Velenje, 3. decembra - V ponedeljek je laboratorij Zdravstvenega doma Velenje po prenovi, ki je trajala štiri mesece ter terjala precej potrpežljivosti in razumevanja tako preiskovancev kot zaposlenih, odprl vrata. A je bilo vredno. Danes je to eden najlepših, najboljših in največjih laboratorijev zunaj bolnišnic v Sloveniji, po številu zahtevnih preiskav ter strokovnosti zaposlenih pa zadnja leta tudi eden močnejših.
Posodobljen urinski del laboratorija.
>
Obseg dela se je v zadnjih treh letih povečal iz 58.000 na 80.000 preiskovancev letno, obseg preiskav za več kot polovico.
V enoti za laboratorijsko medicino je zaposlenih štirinajst strokovnjakov, ki letno sprejmejo blizu 80.000 preiskovancev. Še pred petimi leti so jih veliko manj, okoli 58.000 letno. »V času prenove obseg dela ni bil nič manjši. Zato bi se rada zahvalila preiskovancem,
Prim. Leopold Rezar in Maja Škerjanec pred enim od sprejemnih mest. Ta so velika dodana vrednost
prenovljenega laboratorija.
ki so prenovo potrpežljivo spremljali, sodelavkam, ki so včasih delale v precej nehumanih razmerah, in seveda vodstvu Zdravstvenega doma in Mestne občine Velenje, kjer so potrebo po prenovi prepoznali in jo omogočili,« je ob sprejemu prvih preiskovancev dejala vodja enote za laboratorijsko medicino Maja Škerjanec, mag. lab. biomed., vodja enote specialistične ambulante primarij Leopold Rezar, dr. med., pa dodal, da si ne eni in ne drugi lepšega božičnega in novoletnega darila ne bi mogli želeti.
Med prvimi, ki so prenovljen laboratorij obiskali, je bila bodoča
mamica Sandra Šušnja: »Lepo je, osebje je prijazno. Takoj ko sem prišla, sem si rekla - krasno, danes pa ni gneče. Potem pa vidim, da grem že v nove prostore. Posebej navdušena sem nad sprejemnimi mesti. Res mi je všeč.
>
Prenova je stala dobrih 100.000 evrov, polovico je prispeval Zdravstveni dom Velenje, polovico Mestna občina Velenje.
Prenova je bila potrebna.«
S prostorsko preureditvijo so pridobili dve novi sprejemni mesti in ločen sprejem za preiskovance na medicini dela, prometa in športa, štiri stranišča za oddajo vzorcev urina, posodobili urinski laboratorij in pridobili tri individualizirana mesta za odvzem venske krvi. To je v času varovanja osebnih podatkov zelo pomembno. Preiskovanci so obravnavani ločeno, imajo svojo zasebnost. Uredili so prezračevanje. Prej so delali v pretoplih ali premrzlih razmerah, pa tudi sam pretok zraka ni bil ustrezen.
Štiri desetletja »srca« celjske bolnišnice
Na Oddelku za intenzivno interno medicino zdravijo na leto od 400 do 500 bolnikov - Letos za nove aparature 80 tisoč evrov - 24-urni ultrazvok srca
Tatjana Podgoršek
Celje, 28. novembra - Oddelek za intenzivno interno medicino Splošne bolnišnice Celje je v minulih dneh zabeležil 40-le-tnico delovanja. Na leto v njem zdravijo na 11 posteljah od 400 do 500 najbolj kritično bolnih, z opremljenostjo oddelka pa se postavljajo ob bok podobnim oddelkom v bolnišnicah v državi in tudi v Evropi. Za nove aparature na oddelku so letos namenili 80 tisoč evrov.
Po mnenju predstojnika oddelka Mateja Podbregarja je oddelek za intenzivno medicino srce celjske bolnišnice. »Vsak dan stopamo po noževi konici. Trudimo se, da se večina zgodb na oddelku konča srečno. Stopnja umrljivosti se giblje med 20 in
24 odstotki. Zagotovo sodi med njegove prednosti tudi enotna in dobro usposobljena ekipa, ki jo sestavlja 26 medicinskih sester in 7 zdravnikov.«
V zadnjem desetletju so na oddelku uvedli sistem za spremljanje bolnikov, moderne načine ventilacije in klinični informacijski računalniški sistem z elektronsko temperaturno listo, v sodelovanju s kardiologi pa so začeli vstavljati tudi srčne spodbujevalnike in defibrilatorje. Poleg kliničnih centrov so edini, ki lahko bolnikom vstavijo tudi aortno črpalko. Med drugim na oddelku zagotavljajo še 24-urni ultrazvok srca, storitev, ki jo ponuja le 20 odstotkov oddelkov intenzivne interne medicine v Evropi. »Najbolj ponosni smo na informatizacijo oddelka. To je novost, saj česa
Na Oddelku za intenzivno interno medicino bolnišnice so letos za nove aparature namenili 80 tisoč evrov.
podobnega v naši državi trenutno ni. V elektronski obliki lahko spremljamo vsak ukrep in tudi učinke zdravljenja. To pa je tisto, kar našo bolnišnico uvršča v sam vrh ne le pri nas, temveč tudi v
Evropi,« pravi strokovni direktor celjske bolnišnice Franci Vindišar.
Na »intenzivi« več čas poteka poleg raziskovalnega dela še izobraževanje zdravstvenega osebja tudi iz drugih bolnišnic. a
Za ljudi
Ravne pri Šoštanju - V KO RK Ravne pri Šoštanju so člani v minulem letu izvedli vrsto dejavnosti. Med drugimi so v pomladanskem delu izvedli krvodajalsko akcijo, ki so jo ponovili novembra. Ker ugotavljajo upad krvodajalstva v slovenskem prostoru, je toliko bolj razveseljivo, da so krvodajalci iz Šoštanja in okolice zvesti svojemu poslanstvu. Kri je
dalo kar dvainpetdeset udeležencev, za potrebe bolnišnice pa jo je izvajal UKC Maribor.
Še v istem mesecu so na srečanje povabili starejše krajane. Že 35-ič zapored so s pomočjo krajevne skupnosti pripravili kratek kulturni progam, ki mu je sledilo druženje. Najbolj pomembno na srečanju pa je prijetno počutje udeležencev, kar je dokazala visoka udeležba. Kar sedeminosemdeset jih je zasedlo stole v dvorani REKS-a in med drugim prisluhnilo županu Občine Šoštanj Darku Menihu, predsedniku KS Ravne Jo-
žetu Soviču in Jožetu Jančiču, predstavniku Rdečega križa. Vsi trije so zbranim zaželeli dobrega zdravja in počutja in dejanj v okviru svojih zmožnosti. Najstarejša prisotna gospa Stanislava Lihteneker in gospod Matevž Klavž staprejela še skromno pozornost. Kot vedno pa bodo odborniki obiskali tudi starejše, ki se srečanja iz zdravstvenih razlogov niso mogli udeležiti, in tiste, ki jesen življenja preživljajo v centrih za starejše.
a Milojka B. Komprej
Sandra Šušnja: »Takoj ko sem prišla, sem rekla - krasno, danes pa ni
gneče.«
Avtomatizirano podaljšanje letnih socialnih pravic
Za pravico do otroškega dodatka, subvencijo vrtca in štipendije upravičencem ni več treba oddati vloge -Za mesečne pravice še vedno vloge
Tatjana Podgoršek
1. decembra je stopila v veljavo pomembna sprememba za uporabnike socialnih pravic. Upravičencem, ki prejemajo letne pravice (pravica do otroškega dodatka, subvencija za plačilo vrtca in štipendija) namreč ni več treba oddati vloge za podaljšanje teh pravic. O njihovem podaljšanju bodo po novem odločali centri za socialno delo po uradni dolžnosti. Vršilka dolžnosti direktorice Centra za socialno delo Savinjsko-šaleška Helena Bezjak Burjak pravi: »Ne bo pa še s 1. januarjem prihodnje leto napovedanih informativnih izračunov. Ker avtomatizacije odločanja s pomočjo informacijskega sistema (ko sistem samodejno izdela odločbo brez sodelovanja strokovnega delavca) še ni možno zagotoviti, bo odločanje centra po uradni dolžnosti potekalo nespremenjeno.« Enaka ostaja tudi pritožbena pot. Tisti, ki nameravajo katero od omenjenih letnih pravic uveljavljati na novo, morajo oddati vlogo ta mesec, če jo želijo pridobiti s 1. januarjem 2019. Prav tako morajo še vedno oddati vlogo upravičenci do mesečnih pravic (denarna socialna pomoč, varstveni dodatek), sicer bodo ostali brez nje.
Po besedah Bezjak Burjakove so bili nad novico, da informativnih izračunov ne bo, nekoliko razočarani. »Vendar pa je bolje tako, kot pa je bilo leta 2012, ko smo se na centrih z uveljavitvijo zakonodajnih sprememb v zvezi s pravicami iz javnih sredstev znašli v hudi stiski, upravičenci pa so bili zaradi tega prikrajšani in nekateri med njimi resnično lačni.« Tokrat je pristojno ministrstvo prisluhnilo njihovim argumentom za zamik zadeve na bolj razumen rok. Pilotni projekt je namreč pokazal, da bi bil informativni izračun, takšen kot je sedaj, prevelika obremenitev za celotno Slovenijo. V letu 2019 pa bo ministrstvo za dom, družino in socialne zadeve pripravilo začetne informativne izračune za del letnih pravic (o čemer bodo uporabnike pravočasno obvestili), celoten postopek do avtomatskega informativnega izračuna, ki so ga napovedali za september 2019, pa naj bi bil izpeljan do konca leta 2022 in po napovedih naj bi bil prijazen do uporabnika.
Se število upravičencev do letnih pravic iz javnih sredstev v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki povečuje ali zmanjšuje? Natančnega podatka - tako Helena Bezjak Burjak - nimajo. Sezname upravičencev naj bi pridobili od pristojnega ministrstva do 20. decembra, sezname pričakujejo v tem času tudi za prejemnike mesečnih pravic. Takrat bodo znani natančnejši podatki, koliko ljudi živi pod pragom revščine, in takrat bodo lahko tudi primerjali, ali se število povečuje ali zmanjšuje. »Z gotovostjo pa lahko zatrdim, da živijo pod pragom revščine družine, ki prejemajo minimalni dohodek. Te namreč niso upravičene do pomoči iz javnih sredstev,« je še dejala Helena Bezjak Burjak.
■
■
Naš čas, 29. 11. 2018, barve: CM K, stran 3
29. novembra 2018

kultura
9
Kultura plesa ob drogu
Izšla je knjiga s pregledom o zgodovini in sodobni kulturi plesa ob drogu, njegovih disciplinah ter s skicami in fotografijami ponazorjenimi gibi
Tina Felicijan
Velenjčanka Tanja Tajnik je doktorica biologije, ki se znanstveno ukvarja s klimatskimi spremembami in okoljevarstvom. A je tudi strastna športnica in raziskovalka različnih izraznih sredstev, predvsem plesnih. Najprej se je navdušila za brazilsko borilno veščino capoeiro, postala je profesorica in začela poučevati razne ciljne skupine v sklopu številnih projektov. Leta 2012 pa je šla na prvi tečaj plesa ob drogu, ki je postal njen način življenja. Po vsakodnevnih treningih, izobraževanjih v tujini, številnih srečanjih z največjimi mojstri te umetnosti gibanja ob drogu, na njem in pod njim ter letih poučevanja je lani v Velenju odprla svojo pole dance akademijo Pipoca. Želela si je namreč ustanoviti svoj studio in neodvisno deliti svoje bogato znanje.
Pipoca Academy nudi tečaje plesa ob drogu za odrasle in otroke, capoeire za različne generacije ter gimnastične vadbe stoje na glavi in razteznosti. Ustanoviteljica pa je pravkar napisala in izdala knjigo o kulturi plesa ob drogu z naslovom Pole'n'dance: an exploration of pole dance culture. Gre namreč za redek
primer literature na to temo, ki povzema zgodovino plesa ob drogu in njegovih pojavov na različnih koncih sveta, predstavlja njegove discipline, športne in umetniške prvine, ne nazadnje pole dance predstavlja kot način življenja in skupnost. Osrednji del pa predstavljajo skice in fotografije prijemov in gibov.
Ples, šport, način življenja
Pole dance je zahteven gimnastični šport, ki ima tudi številne ume-
>
Za pole dance je potrebna gola koža, saj ta omogoča najboljši oprijem. Sicer je vadba lahko zelo nevarna zaradi večje možnosti zdrsov.
tniške prvine. Obvladovanje gibov namreč osmisli njihovo povezovanje v plesno zgodbo in prek tega izražanje čustev. Pole dance je trenutno v razcvetu - ni le vedno bolj uveljavljen in priljubljen, temveč se tudi profesionalizira. V Sloveniji tekmovanja še ne potekajo, v tujini pa že. Tudi licence
za poučevanje se že podeljujejo, čeprav še niso mednarodno poenotene. Lani je Združenje mednarodnih športnih zvez potrdilo ples ob drogu za športno disciplino, zato se lahko tudi uradno začne spogledovati z olimpijskimi igrami. Učiteljica Tanja Tajnik in njeni zavzeti učenki Jelica Bukvic in Martina Knapp pa pravijo, da je tudi način življenja.
Tanja Tajnik: »Zdi se mi pomembno, da stvari, kijih v življenju počnemo, v nekem trenutku damo na papir in jim tako podarimo večnost.«
Kar poledancerji še posebej cenijo, pa je njihova skupnost. Povezani so po vsem svetu, najtesnejše vezi pa se spletejo med učenci v studiu. »Med nami ni tekmovalnosti, ni nevoščljivo-
sti. Navijamo druga za drugo, veselimo se naših napredkov. Ko moje kolegice prvič izvedejo nek zahteven gib, jaz ob tem občutim isto veselje, ki sem ga sama, ko mi je ta gib končno uspel,« razlaga Jelica, ki uživa v tem vzdušju.
Poudarja, da fizična pripravljenost pred prvim treningom ni pomembna. Prav tako ne kilogrami. S pravilno, strokovno nadzorovano vadbo vsak posameznik napreduje po svojih zmožnostih, trud pa se s treninga na trening obrestuje. Tudi zato je pole dance
S plesom ob drogu je še vedno povezanih veliko predsodkov. »Če kdo pole dance enači z rdečimi lučmi in bankovci za modrcem, ga vabim na en sam trening. Ga bomo potem vprašali, če je to še vedno huda erotika,« pravi Martina Knapp.
primeren za vsakogar. Potrebuje le pogum. »Nekateri najdejo sto izgovorov, zakaj se z nečim ne morejo ukvarjati, zakaj nekega cilja ne morejo doseči, drugi pa najdejo 100 načinov, kako bodo ovire obšli in prišli do cilja,« je sklenila Martina, ki poudarja, da je sama dokaz za to, da je pole dance prilagodljiv vsakomur v vsakem življenjskem obdobju. ■
Prelisičili lisico
Lutkovno gledališče Velenje je z Lisičko Zvitorepko osvojilo mlado in staro
Tina Felicijan
Lisica, ta prebrisana zver, nastopa v mnogih pravljicah in pesmih. Navadno je zmagoslavna, včasih pa dobi tudi kako lekcijo. V predstavi Lisička Zvitorepka, za katero je po pravljičnih motivih scenarij napisala Alice Čop in režirala predstavo, je dobila eno krepko poučno. Ker je nagajala živalim v gozdu, so te združile moči in jo ukanile, tako pa vsaj malo ukrotile njeno zvijač polno naravo. Predstavo, v kateri sta lisici, pikapolonici, vrani, metulju, medvedu, veverici, ježu, zajcu, vrabcu in polžu glas in gib dala lutkarja Noemi Čop in Borut Ring, so spremljale dobro znane otroške pesmi, ki so jih mali gledalci z vnemo zapeli skupaj s pravljičnimi junaki.
V Lutkovnem gledališču Vele-
Pisane lutke, kijih je izdelal Kilian Čop, so tudi tokrat prepričale otroke, ki so se jim po predstavi radovedno približali in se pocrkljali
z njimi.
nje so s premiero zadovoljni in veseli, da so otroci tako dobro sprejeli novo predstavo in tudi sodelovali, je povedala režiser-
ka. Predstava je bila všeč tudi obiskovalcem. Da je luštna, ne predolga, zelo zanimiva in razgibana, smo slišali v preddverju,
kjer so se obiskovalci posladkali z lisičjimi lizikami. »Za bralno značko sem pravkar prebral zgodbo o polžu, ki je lisico izzval na tekmovanje in jo prelisičil ter jo tako premagal. Super je bilo, da sem jo zdaj videl na odru,« je dejal drugošolec. »Cela družina je uživala v predstavi. Tako smo navdušeni, da razmišljamo o nakupu lutkovnega abonmaja, čeprav smo iz Šentjurja,« so povedali gostje. Deklico iz občinstva pa je še posebej razveselilo, da je imela predstava srečen konec in je lisica postala bolj prijazna, gozdni prijatelji pa so ji oprostili nagajivost.
Predstava bo v Velenju ponovno na sporedu januarja, z njo pa se bo velenjsko lutkovno gledališče predstavilo tudi na številnih gostovanjih.
Petošolci o Cankarju
Ob letošnjem Cankarjevem letu so se petošolci OŠ Antona Aškerca Velenje lotili projekta Cankar in petošolci. Projekt traja od septembra, zaključili pa ga bodo 11. decembra dopoldne s predstavitvijo Cankarjevih črtic za učence šole, popoldan pa za starše.
S projektom so učiteljice želele, da učenci spoznajo življenje v takratnem času in
ga primerjajo z današnjimi razmerami, se seznanijo z revščino v preteklosti in jo primerjajo s sedanjostjo, v posameznih črticah iščejo življenjske vrednote in njihov pomen, se skušajo vživeti v takratni čas in ugotoviti, kako bi oni ravnali v podobnih razmerah, ozaveščajo vrednote v posameznih črticah, razpravljajo o njih, pišejo na temo, ugotavljajo,
kaj pomeni vztrajnost v življenju, kaj pomeni materina brezpogojna ljubezen ...	■
V barvah
V Mestni galeriji Šoštanj bo še do 11. decembra na ogled razstava akademskega slikarja Jošta Snoja iz Ljubljane, ki se predstavlja s ciklom V barvah. Razstavo tvorijo štirje motivi tihožitje,
uporablja popolnoma samonikli likovni izraz.
Jošt Snoj, ki je sicer rojen v Ljubljani, je leta 1993 na Akademiji za likovno umetnost diplomiral iz slikarstva pri profesorju Gu-
krajina, portreti, vključena pa je tudi krščanska ikonografija. Kljub tako navidezni pestrosti motivike razstava deluje homogeno, saj vsebuje stične točke Snojevega likovnega udejstvovanja. Med drugim je to uporaba svetlih, čistih barv ter močna intimna nota. Slednjo je zaznati predvsem v tihožitjih, medtem ko ima sakralno slikanje posebno mesto. Znano je, da je Snoj na Fakulteti za zgodovino in sakralno kulturno dediščino študiral krščansko simboliko in ikonografijo v dialogu z drugimi izvori sakralne umetnosti od začetka človeštva naprej. Avtor pa tudi tu ponekod
Avtor (levo) med odprtjem razstave
stavu Gnamušu. Leta 1998 je diplomiral na Teološki fakulteti v Ljubljani. Med leti 2000 in 2015 je opravljal duhovniško službo. Pod mentorstvom patra Marka I. Rupnika je opravil formacijo za sakralno umetnost in študij končal z magisterijem. S svojimi deli je opremil tudi nekaj sakralnih prostorov, med katerimi izstopa Križev pot sočutja iz cerkve na Kalobju. Od leta 2015 se posveča slikanju in predavanju ter vodenju delavnic.
■ Milojka B. Komprej Foto Dejan Tonkli
Pobeg v zavetje besede
Vrhnika, Šoštanj, 24. november - V Cankarjevem domu na Vrhniki so v soboto, 24. novembra, z razglasitvijo treh najboljših literarnih del v različnih starostnih kategorijah zaključili letošnji natečaj V zavetju besede, razpisan za odrasle pri JSKD RS Ljubljana. Med tremi finalisti je bila z zgodbo Pobeg v svoji starostni kategoriji izbrana Milojka B. Komprej literatka iz Šaleške doline. Državna selektorica mag. Gabrijela Babnik je o zgodbi med drugim povedala: Tekst, ki ima empatično, izpovedno, družbeno ter predvsem literarno vrednost, saj vse plasti združuje tako vehementno, da začutimo malodane bolečino ob tem, ko se država otepa odgovornosti do tistih, ki so pomoči najbolj potrebni, hkrati pa zgodba lebdi proti absurdnemu, neresničnemu in se na koncu izteče v dvoumnost .
fM	
	mL 1
	
ELj	
MS J ■	
	
Na natečaj V zavetju besede je prispelo 425 pesmi, 131 proznih besedil in 17 krajših dramskih prizorov odraslih literatov iz vse Slovenije. Od maja do septembra je bilo pod vodstvom dr. Alje Adam, dr. Aljoša Harlamova, Janje Vidmar, Marice Škorjanec, Marjana Pungartnika, Barbare Korun in dr. Davida Bedrača realiziranih šest regijskih srečanj, na katerih je bilo za državno srečanje izbranih 27 nominiranih avtorjev. Državna selektorica se je nato odločila za tri finaliste. V kategoriji od 30 do 50 let je bila izbrana poezija Nevenke Miklič Perne, v kategoriji nad 70 let poezija Rudija Stoparja in v kategoriji 50-70 kratka zgodba Milojke B. Komprej. Slednja je letos februarja v Mariboru na mednarodnem natečaju erotične poezije Muze pri muzah z muzami po izboru komisije, ki ji je predsedovala dr. Ana Porenta, osvojila tudi naziv Muza erotične poezije.
a Foto Eva Krizaj - arhiv JSKD RS
■
Naš čas, 22. 11. 201S, barve: CM K, stran 10
10
kultura
H^AS
6. decembra 2018
Kot glasba pestro življenje
Ob njegovi 80-letnici smo se srečali z dolgoletnim ravnateljem velenjske glasbene šole, dirigentom, velikim ljubiteljem glasbe mag. Ivanom Marinom
Tina Felicijan
Rodil se je v Trbovljah, leta 1945 pa se je družina preselila v Šoštanj, kjer je oče, glasbeni entuziast, takoj začel sodelovati z godbo in otroke poučevati trobila. Ko so se preselili v Velenje, je svoje poslanstvo nadaljeval tam, za njim pa ga je prevzel sin - Ivan
jem, pa se je posvetil glasbenemu izobraževanju. »Bil sem priča hitremu razvoju Velenja. Rastlo je na vseh področjih. Vse več je bilo radovednih otrok, ki jih je glasba pritegnila. Dom kulture, kjer je potekal glasbeni pouk, je kmalu postal pretesen,« razlaga, zakaj si je prizadeval za izgradnjo glasbene šole, ki jo je bilo treba čez nekaj
poučevati vsa tolkala, tudi orgle, zato smo zgradili orgelsko dvorano,« razlaga in dodaja, da so se že takrat zavzemali, da bi v Velenju ustanovili akademijo, a so jih na univerzi »odrezali«. »Brez dvoma je škoda, da je še danes nimamo,« pravi. Je pa ponosen na glasbeno šolo, kakršno imamo, saj je »lepa, akustično urejena, napredna, od-
si je skoznjo ustvaril življenje, v katerem ima glasba še vedno vsakodnevno vlogo. Ženo Špelo je spoznal v folklorni skupini France Marolt, s katero (pa tudi z drugimi zasedbami, v katerih je nastopal ali jih vodil) je videl veliko sveta, za kar je »neskončno hvaležen«. Oba otroka in vsi štirje vnuki so glasbeniki. Z veseljem
>
»Brez glasbe ne morem. Nekaj že moram poslušati.«
Marin, ki se je že v otroštvu učil igrati klarinet, v srednješolskih in študijskih letih v Ljubljani pa se je vključeval v razne glasbene sestave. Po zaključku študija klarineta na ljubljanski akademiji za glasbo je, preden je prevzel vodenje velenjske glasbene šole, šel še v vojsko in tudi tam preko vojaškega zbora hitro našel pot do glasbe. Ta mu je skrojila usodo, sam pa jo je pomagal krojiti glasbeni šoli, na katero je danes nadvse ponosen, Pihalnemu orkestru Premogovnika Velenje (prej Rudarski godbi, ki jo je prevzel od očeta) in številnim drugim glasbenim sestavom.
Zavzemal se je za glasbeno izobraževanje in kulturno življenje
V njegovem otroštvu so po hiši pogosto odzvanjale koračnice. V družbi glasbenikov je odraščal tudi kot srednješolec. Po študiju, ki ga je ob delu dopolnil še z magisteri-
>
»Glasba je izjemno lepa, ampak zna biti tudi kruta - včasih izvedba uspe, včasih ne.«
»Pri miru nikoli nisem znal biti,« pravi Ivan Marin, ki je življenje posvetil glasbi. Ta mu je veliko vrnila, spremlja pa ga še danes. Vsak
dan.
let še dograditi. »Skrbno smo jo načrtovali. Upoštevali smo vse akustične potrebe za poučevanje različnih instrumentov. Ena učilnica je prilagojena poučevanju godal, druga trobil, tretja klavirja ... Bili smo prvi, ki smo začeli
delki se razvijajo, profesorji so vrhunski, uspehi se kopičijo.«
Ustvaril si je glasbeno družino
V glasbo se je rodil, vanjo je bil vzgojen, zato ni čudno, da
spremlja njihove nastope, občuduje delo ter »občutek za zvok« sina Janeza in hčere Katje ter uživa v družbi vnukov. Čeprav z ženo vse redkeje obiskujeta večje koncerte, je glasba ostala spremljevalka njunega doma. Ima na stotine vinilnih plošč in zgoščenk. »Uh, kako so bile včasih drage. Ampak mi ni žal,« pravi. Najbolj ponosen je na zbirko največjih klasikov v izvedbi izjemnih orkestrov in dirigentov. Posluša pa tudi popularno glasbo in radio. »Saj me zanima. Tako spremljam spremembe v ritmih. Vsako novo stvar se moramo naučiti sprejeti.« Hkrati je strasten bralec in ima na metre knjig. Bere po tri vzporedno. Trenutno ponovno Prešerna. Skratka, uživa, ampak tudi v starosti se drži pravila: »Brez nič ni nič.« Zato se ob vsaki slutnji dolgega časa že kako zaposli.
Obletnica Napotnikove galerije
Ob 55-letnici ustanovitve Napotnikove galerije izdali publikacijo, dela bodo na ogled tudi v Vrtcu
Šoštanj, 27. novembra - Na dan, ko je bila leta 1963 v Šoštanju v Osnovni šoli Bibe Roecka ustanovljena Napotnikova galerija, prva galerija v Šaleški dolini in druga šolska galerija v Sloveniji, so jubilej v Napotnikovem letu 2018 v Šoštanju zaznamovali z dvema dogodkoma.
V Vili Mayer so predstavili novo publikacijo z naslovom Napotnikova galerija Šoštanj, avtorice ku-stodinje Muzeja Velenje Barbare Drev, v Vrtcu Šoštanj pa so odprli stalno razstavo Izbor likovnih del Napotnikove galerije.
Stalna zbirka Napotnikove galerije je kulturni spomenik lokalnega pomena. Ustanovljena je bila na pobudo likovnega pedagoga Viktorja Kojca. Njena dejavnost je bila (in je še) izjemnega pomena za kulturno izobraževanje in vzgojo mladih ter odraslih.
Zbirka, ki zajema 108 slikarskih, risarskih, grafičnih in kiparskih del pomembnih likovnih umetnikov 20. stoletja, je last Osnovne šole Karla Destovnika - Kajuha.
Izbor likovnih del Napotnikove galerije tudi v Vrtcu Šoštanj.
BUMfest bo spet tresel Žalec
Že od leta 2007 se v Žalcu neprekinjeno dogaja BUMfest. Mednarodni festival tolkalnih skupin, ki je svoje mesto našel v Savinjski dolini in tukaj vztraja že vsa ta leta. Dobra energija na koncertih, odlični izvajalci in obiskanost koncertov z udeleženci z vseh koncev Slovenije so organizatorje, ZKŠT Žalec in SToP - Slovenski tolkalni projekt pripeljali do tega, da je festival postal tradicionalen.
Tokrat bo BUMfest potekal med 25. in 27. januarjem prihodnje leto, s skupinami iz ZDA, Avstrije in dvema iz Slovenije.
Organizatorji so poskrbeli tudi za najmlajše in zanje pripravljajo matinejo. Ob festivalu bodo potekale tudi brezplačne delavnice, namenjene vsem ljubiteljem tolkal.
a mz
ALTIERHATOR
Obdarovanje
Ona Čepaityte Gams
Ko sem hodila v osnovno in srednjo šolo, je bila pri nas med otroki in mladimi razširjena navada (ki sicer prihaja iz povojnega obdobja), da smo si v začetku decembra izmenjati darila. Darila so bila prav posebna, namreč nisi jih smel odpreti takoj, ampak šele na božični večer. Vsebina darila je bila po navadi zelo simbolična, morala je ustrezati velikosti majhne do srednje velike kuverte, v katero ga je bilo treba varno zapakirati, da se v obdobju čakanja slučajno ne odpre. Ali pa da ga nestrpni prstki z nenehnim tipanjem in ugotavljanjem, kaj je notri, ne uničijo. Darilo je spremljalo tudi rimano voščilo v smislu "se ne dotikaj do božiča" ali "če boš prej pogledal, boš dobil zajčja ušesa" in podobno. Poleg darila si v kuverti obvezno našel še voščilo za prihajajoče leto v smeri "bodi tudi naprej tako dobra prijateljica". Teh mini darilc sem bila zmeraj zelo vesela, skoraj tako kot glavnega doma, ki ga je na božično noč prinesel Božiček in ki je pri nas doma bilo najpomembnejše darilo v celem letu. Sicer so mala darila zahtevala veliko potrpežljivosti in samodiscipline, a so bila po drugi strani tudi neke vrste statusni simbol prijateljstva - da si tudi ti del igre obdarovanja med vrstniki. Kar je bilo takrat seveda skoraj življenjskega pomena.
Obdarovanje je izjemno pomembna vrlina medčloveških odnosov. Vzpostavlja in utrjuje vezi med ljudmi, je eden temeljev človeške družbe. To univerzalno vedenje je oblika vzajemnosti, izmenjave in komunikacije, je proces socializacije, ki integrira družbo. Dar ni samo predmet, temveč vsebuje tudi čustva, spomine, je generator družbenih povezav, obvez drug do drugega, ima močan simbolni pomen. Leta 1925 je francoski antropolog, etnolog in sociolog Marcel Mauss napisal svoj slavni "Esej o daru", ki je po toliko letih, neverjetno, a še vedno aktualen. Raziskoval je pravila obdarovanja v arhaičnih družbah. Ugotovitve etnografskih raziskav indijanskih plemen ob obali Pacifika in drugih arhaičnih ljudstev je tudi posplošil na moderno družbo (svojega časa) in ji dodal ekonomski vidik. V svoji raziskavi je izpeljal tri obveze oz. pravila obdarovanja, in sicer, da se darila podarjajo, prejemajo in povrnejo. Po njegovem mnenju so ta tri pravila temelj vsesplošne povezanosti ljudi, kršitev katerega od teh pravil pa vodi v družbene konflikte. Recimo, če nekdo, ki velja v družbi za vplivnega in pomembnega, noče obdarovati, ali pa da prejemnik noče prejeti darila, ali pa ga ne vrne ali vrne v neustrezni obliki - vse te kršitve vodijo v konflikte. Obveza podariti darilo lahko tudi potrjuje vpliv tistega, ki podarja, če pa darovalec daruje več, kot prejemnik lahko vrne, potem darovalec dokazuje, da je več vreden od prejemnika in tako se z obdarovanjem vzpostavlja hierarhija družbenih odnosov. Če pa darila ne vrneš kot enakovrednega - tudi to lahko škodi odnosom. V tem sistemu pa dobrodelnost deluje kot rušenje razmerij, saj ustvarja večne dolžnike. Hja, deluje precej zahtevno, a v resnici je še vedno v bistvu tako. Čeprav se danes s tem zelo borimo! Ste se kdaj poskušali odreči darilom ob priložnosti, ko se ta po navadi podarjajo? Ni bilo enostavno, kajne ... Se spomnim obdarovanja z neko našo družinsko znanko, antropologinjo iz Japonske. Prihajala je vsako leto v Litvo na terenske raziskave in vsako leto pred njenim prihodom smo doma lomili glave o darilih. Vse je bilo pomembno - od kaj kupiti, za koliko denarja, ne nazadnje še, kako darilo zaviti - saj veste, slavna japonska estetika in pomen zavijanja daril. Moram pa priznati, da so bila njena darila vedno najlepša, izbrana s takšnim odnosom in premislekom, da se še danes skoraj vsakega spomnim.
Sedaj je žal, vse bolj v ospredju ekonomska plat obdarovanja. V vsem tem neznosnem vrvežu potrebuješ že skoraj nadnaravne moči, da lahko misliš s svojo glavo, se ne podvržeš vsem mega--blackfriday-cybermonday-blackweek-totalnim priložnostim zapravljanja in polnjenja darilne vreče, ki je pogosto že skoraj brez dna. Otrok ali odrasel, vsak bi dejansko bil hvaležen in vesel najmanjše pozornosti, a z nenehnim dolgoletnim zasipavanjem, po principu "vedno več in vedno bolje" smo to obdarovalno verigo sami izrodili in zdaj uživamo v posledicah. Toda za spremembe nikoli ni prepozno! Sv. Miklavž, Božiček in Dedek Mraz pa vse vidijo in slišijo.
Mirno pričakovanje prihajajočih praznikov vam želim.
■
■
■
www.nascas.si
Naš čas, 6. 12. 2018, barve: CM K, stran 11
6. decembra 2018
»»SCAS
107,8 MHz
11
Radijski in časopisni MOZAIK
Mladi imajo na Radiu Velenje svojo oddajo
Mladim omogočamo, da se predstavljajo na Radiu Velenje s svojo oddajo Frekvenca mladih, ki je na sporedu vsak četrtek ob 18. uri, ponovimo pa jo ob sobotah ob 18. uri. Oddajo pripravljajmo v sodelovanju z mladinskim svetom in Mladinskim centrom, vodijo pa jo Nina Smrekar, Gaber Čuješ in Tinkara Diklič, pod mentorstvom dolgoletnega voditelja Adnana Buljubašica. V oddajah v mesecu decembru bodo govorili o tako imenovanem »računalniškem hekanju«, Gledališču Velenje, kjer se udejstvujejo tudi njihovi člani, pa o delu in načrtih Šaleškega študentskega kluba Velenje. Še posebej skrbno pa pripravljajo božično oddajo, v katero bodo povabili otroke.
Za prihodnje leto napovedujejo še več bogatih vsebin, ki zanimajo mlade. Omogočajo jim tudi, da se predstavijo, med drugim tudi z alternativno glasbo. Frekvenca mladih ima
tudi svojo Facebook stran, na kateri najdete več zapisov o vsebinah, ki jih pripravljajo (frekvenca mladih Facebook).	■
Adnan Buljubašic in Gaber Čuješ med oddajo na Radiu Velenje
PESEM TEDNA na Radiu Velenje
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.
1.	GORAN KARAN IN ANTONIO SERRANO -Jednom dnevno
2.	THE WOODLANDERS - Jutro
3.	MARK KNOPFLER - Good on you soon
Dalmatinski glasbenik Goran Karan je objavil novo skladbo z naslovom Jednom dnevno, v kateri gosti svetovnega mojstra ustne harmonika Antonia Serrana. Avtor glasbe in besedila je Goran Karan, medtem ko je arnažma delo priznanega hrvaškega glasbenika in producenta Nikše Bratoša.
GLASBENE novice
Nov rekord Ariane Grande
Mlada ameriška zvezdnica Ariana Grande se lahko pohvali z novim dosežkom. S svojim novim videospotom za skladbo Thank U, next je v manj kot 22 urah najprej zabeležila več kot rekordnih 48 milijonov ogledov, v 24 urah pa presegla magično mejo 50 milijonov ogledov in s tem postavila nov rekord. S tem je prehitela tudi sedemčlansko
fantovsko senzacijo BTS iz Južne Koreje, ki je v 24 urah z videospotom za pesem Idol avgusta letos zabeležila 45,9 milijona ogledov. Ariana Grande je v novem vide-ospotu odigrala nekatere prizore iz svojih najljubših filmov, kot so Zlobna dekleta, Od deklice do bejbe, Blondinka s Harvarda in Najboljša ekipa.
Manouche bodo za božič doma
Domači gipsy swing kolektiv Manouche v predprazničnem
času predstavlja novo skladbo z aktualnim, času primernim naslovom Za božič bom doma. Po šestih letih delovanja tako zasedba predstavlja tudi svojo prvo božično pesem. Da se je to zgodilo prav letos, ni naključje. Avtor in frontman kolektiva Robert Pikl namreč ravno v tem času pričakuje svojega drugega otroka in očitno je ob navalu sentimenta v tem našel navdih za božično skladbo. Manouche so sicer v zaključni fazi snemanja novega albuma, ki bo izšel prihodnje leto in na katerem bo tudi nova skladba.
Miley v skladbi Marka Ronsona
Ameriška zvezdnica Miley Cyrus se na sceni pojavlja z novo skladbo Nothing Breaks Like a Heart. Gre sicer za skladbo, ki sta
jo napisala skupaj z britanskim producentom Markom Ronso-nom. 26-letna ameriška pevka in igralka, sicer hči country glasbenika Billyja Ray Cyrusa, se pojavlja tudi v kontroverzenem videospotu
za skladbo, v katerem z avtomobilom beži pred policijo. Miley se je z albumom Younger Now, ki je izšel septembra 2017, vrnila v bolj nežni country različici, z novo skladbo pa že napoveduje svoj sedmi studijski album, ki bo, kot kaže, skladba z Ronsonom na čelu, spet bolj provokativen.
Reggae na seznamu Unescove kulturne dediščine
Unesco je prepoznavno jamaj-ško glasbeno zvrst reggae uvrstil na seznam nesnovne kulturne dediščine. Ob tem so zapisali, da ta glasbena zvrst predstavlja sredstvo socialne kritike in da še naprej daje glas vsem družbenim skupinam. Reggae se je v šestdesetih letih rodil v revnejših predelih jamajške prestolnice Kingston in odločilno prispeval k odpiranju vprašanj pravičnosti, upora in ljubezni. Zvrst združuje karibske, latinske in severnoameriške vplive. Najbolj znan reggae-jevski glasbenik Bob Marley je z uspešnicami, kot so No Woman, No Cry, Get Up, Stand Up, One Love in drugimi ponesel reggae v svet in dosegel svetovno slavo.
BQL z novo skladbo
Po velikih uspešnicah Heart Of Gold in Ptica, s katerima sta člana dueta BQL osvojila slovensko občinstvo na preteklih dveh EMAH, tokrat Rok in Anej predstavljata novo skladbo in video za skladbo Peru, ki bi skorajda pristala na EMI 2019, kot
njun tretji poskus naskoka na Evrovizijo. V zadnjem trenutku sta se odločila, da skladbo izdata že zdaj. Tokrat se predstavljata v nekoliko drugačni vlogi in atraktivnem videospotu, ki so ga z videoprodukcijo Neo Visuals snemali v kar štirih državah (Poljska, Madžarska, Avstrija in Slovenija). Besedilo sta med drugim soustvarjala tudi sama Rok in Anej, Peru pa je v pesmi metafora, ki predstavlja neosvojene cilje in raj, ki čaka vsakega, ki ne obupa in verjame vase. Tako v ljubezni kot življenju nasploh.
LESTVICA domače glasbe
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas
1.	Slovenski zvoki - Vse okrog mene bel božič slavi
2.	Ansambel Pogum - Novoletne želje
3.	Power band - Rad bi bil tvoj božiček
4.	Črna mačka - Dobri možje
5.	Fantje izpod Lisce - Padal bo sneg
6.	Gašperji - Snežna pravljica
7.	Igor in Zlati zvoki - Na božični večer
8.	Jodel express - Oprosti božiček
9.	Mladi Belokranjci - Hej, Rudolf
10.	Navihani muzikanti - Božič je
www.radiovelenje.com
zelo NA KRATKO
NOVI FOSILI
V soboto, 8. novembra, bo v velenjski Rdeči dvorani v okviru turneje Za dobre stare čase nastopila legendarna hrvaška zasedba Novi fosili. Kot gosti bodo na koncertu nastopila še člani priljubljene klape Skala in pevka in televizijska voditeljica Darja Gajšek.
BUMFEST
Že od leta 2007 se v Žalcu vsako leto odvija BUMfest -mednarodni festival tolkalnih skupin. Bliža se že naslednji, že trinajsti po vrsti, ki bo potekal med 25. in 27. januarjem 2019. Na njem bodo nastopile skupine iz ZDA, Avstrije in Slovenije, organizatorji pa pripravljajo tudi nekaj presenečenj.
URŠKA MAJDIČ
Zasedba UMA z Urško Majdič na čelu prestavlja nov videospot za skladbo Le začuti. Gre za kratek ZF film domačih
ustvarjalcev, pripoveduje pa zgodbo o robotki i-UMI, ki se z glasbo prebudi v življenje ter zbeži iz hladnega roboti-ziranega sveta. Spot je režiral Matej Sušnik.
LAČNI FRANZ
Pomlajena zasedba Lačni Franz predstavlja skladbo Žarek upanja, ki je priredba pesmi Čustveno stanje mlade krave, druge največje slovenske živali. Skladbo je »stari« Lačni Franz posnel pred tridesetimi leti in naj bi bila pesem z najdaljšim naslovom v nekdanji skupni državi.
MJAV
Dekliška glasbena skupina MJAV je posnela priredbo priljubljene Magnificove skladbe Gospod težko sem ponižen in jo poimenovala Gospod težko sem ponižna. Njihova različica je posneta v sproščenem, rahlo nagajivem stilu, tak pa je tudi videospot.
Naš čas, 6. 12. 2018, barve: CM K, stran 12
12
H^AS
6. decembra 2018
a a V Mestni občini Velenje in Ob-^^ čini Šmartno ob Paki so se v začetku tega tedna na konstitutivnih sejah sestali novoizvoljeni člani in članice občinskih svetov in potrdili mandate. Vobčini Šoštanj bo konstitutivna seja šele sredi prihodnjega tedna. »Pa ne zaradi nas. Volilne komisije so vse glasove pravočasno preštele, razdeljeni so mandati, poročilo o izidu volitev župana in v svet je pripravljeno,« pravi predsednica OVK v Šoštanju Anica Zajc. Zakaj potemtakem seja ne prej? Izvoljeni menda komaj čakajo, da odgovorno začnejo delo v novem mandatu.
^^ Šaleški likovnik Oskar Sovinc je znan po svoji ljubezni
do vsega lepega. Najraje vihti čopič, a tudi glasba mu ni tuja. In to kakšna! Čeprav je po duši nežen in so njegove poteze na platnih mehke, ga rokenrol tako razživi, da se ne more upreti kitari.
ZANIMIVOSTI
Zaradi oblakov poklical gasilce
V Nemčiji so minuli teden v Hamburgu uživali v spektakular-nem sončnem zahodu, ko je nebo žarelo v rožnatih in oranžnih odtenkih, ponekod pa so podobo dopolnjevali črni oblaki. Neki moški pa ni verjel, da gre le za delo narave. Posumil je, da nekje

Lokal z imenom The Cyberdog ima na dveh etažah okoli 40 stolov, na prvi pogled pa spominja na vesoljsko postajo. Gostje bara svoja naročila oddajajo prek mobilne aplikacije, pijačo izbira in toči robotska roka, natočeni kozarci pa s pomočjo posebnega pladnja potujejo nad glavami gostov in se spuščajo k mizam. Za projektom robotiziranega bara stoji podjetje Trigema,
veštva. Pretekli teden je Medvladni odbor za varovanje nesnovne kulturne dediščine odločil, da gre za dejavnost, ki si brez dvoma zasluži tovrstno priznanje. »Gre za primer posebne oblike ljudske umetne obrti, ki se neprestano izpopolnjuje in dopolnjuje ter bogati življenjske zgodbe posameznikov, družin, sosesk in prijateljskih družb posameznih naselij in pokrajin,« so sporočili
Delci kamnin iz Lune prodani za 855 tisoč dolarjev
Na dražbi v New Yorku so prejšnji teden za 855 tisoč ameriških dolarjev (755 tisoč evrov) prodali tri delce kamnin z Lune, velike zgolj nekaj kvadratnih milimetrov. To so po navedbah dražbe-ne hiše edini predmeti z Lune
gotovo gori, in tako na pomoč poklical gasilce. Ti pa so na tovrstne zmešnjave že dobro navajeni in so gospoda že po telefonu pomirili, da gre za optično prevaro. Tiskovni predstavnik klicnega centra je dejal, da pogosto prejmejo klice, ko osebe pomešajo sončne zahode s požarom. Po pojasnilu vremenoslovcev je povedal, da ob večerih sončni žarki zaradi svoje dolžine pogosto sijejo v bolj rdečih odtenkih. V kombinaciji z nizkimi oblaki na nebu nastanejo zelo močne barvne kompozicije.
Lokal prihodnosti
Na Češkem so pred kratkim odprli lokal, v katerem se obiskovalcem zdi, da so se znašli v prihodnosti. Celoten proces strežbe je namreč avtomatiziran.
njen lastnik Marcel Soural pa je prepričan, da je avtomatizacija prihodnost strežbe. Poleg novega češkega bara po svetu obratuje še nekaj robotiziranih lokalov, vendar pa naj bi bil robotski natakar v Cyberdogu najbolj kompleksen, poleg strežbe pa naj bi s posebnimi gibi znal tudi zabavati zbrane goste.
Klekljanje čipk del Unescovega seznama nesnovne kulturne dediščine človeštva
Marca 2017 je Slovenija vložila nominacijo za vpis klekljanja čipk pri nas na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine člo-
pec zasebni zbiratelj. Omenjene kamenčke je sicer na Luni leta 1970 zbralo sovjetsko vesoljsko plovilo Luna16.
Smeh zaradi deklice z imenom Abcde
V ZDA sta se v Kaliforniji na letalo skušali vkrcati mati in njena hči Abcde. Ko so zaposleni opazili, kako je deklici ime, so se začeli smejati, eden od njih pa je fotografijo vozovnice z dekličinim imenom celo objavil na družbenem omrežju Facebook. Mati Teri Redford je bila zgrožena. »Če vas lahko slišim jaz, vas sliši tudi moja hči, zato, prosim, prenehajte,« je pozvala uslužbence letalske družbe. Kot je povedala, je uslužbenka ob smehu kazala na njeno hčer ter se pogovarjala
z ministrstva za kulturo. Čeprav so od klekljanja nekoč živele cele družine, je danes to predvsem prostočasna dejavnost. Imajo pa čipke v sodobnem času tudi družbene vloge; najdemo jih v modi in kulinariki, so navdih za umetniško ustvarjanje in arhitekturo.
Omenjeni Unescov odbor je prejšnji teden na seznam kulturne dediščine človeštva vpisal tudi predlog z Jamajke - reggae glasbo. Ta je že potrjena.
v zasebnih rokah. Na dražbo jih je sicer dal zasebni ameriški zbiratelj, ki jih je leta 1993 tudi sam kupil na dražbi, takrat za 442.500 ameriških dolarjev (391 tisoč evrov). Iz dražbene hiše so sporočili, da je tudi zdajšnji ku-
z ostalimi zaposlenimi. Hči jo je vprašala, zakaj se norčujejo iz njenega imena, Teri pa ji je odgovorila, da »niso vsi ljudje prijazni, kar je zares žalostno«. Predstavnik letalske družbe se je družini že opravičil.
V ZDA trenutno sicer živi 328 otrok z imenom Abcde.
frkanje
» Levo & desno «
Kot v pravljici?
Zadnji čas živimo v pravljici. Žal le v praznični božično--novoletni pravljici. Pa še to ne vsi.
V. ^.. viSji
razred
Večina državnih uslužbencev bo z novim letom stopila v višji razred. Pri plačah! Upajmo, da bodo razred višje tudi njihove storitve.
Na vasi
V	Velenju ponujajo v prodajo zemljišča. A na njih ne bodo zrasle njive, ampak podjetja. Pa čeprav so ta zemljišča na voljo v vasi. No, v Stari vasi.
Premikanje
Ni novo, da že dolgo visi nad nami grožnja v obliki davka na nepremičnine. Ta davek si pravzaprav ne zasluži svojega imena. Davek na nepremičnine se namreč že dolgo premika. Če bi nas res dodatno udaril po žepu, potem naj se le še kar premika naprej.
Na čakanju
Naša nesrečna hitra cesta 3. razvojne osi je še vedno na čakanju. V vrsti stoji v čakalnici Ustavnega sodišča, kamor so jo poslali nekateri nezadovoljni občani, ki bi raje imeli polja kot pa cesto. No, tudi cesto bi radi, a ne po njihovih poljih in hišah.
Krivi so politiki
Podatki menda pravijo, da tudi pri nas število krvodajalcev upada. Menda ne toliko zato, ker nekateri Slovenci hodijo kri »prodajat« čez mejo, menda (še vedno) tudi zato, ker nam kri preveč pijejo politiki. Volitve tega nič kaj ne spremenijo.
Kakor za koga
Ne le domači pozicijski politiki, zdaj smo spet slišali tujce, da gre Sloveniji še vedno dobro. Oziroma vse bolje. Škoda, da mnogi Slovenci tega še vedno ne čutijo.
Pravljica in bajka
V	Mozirskem gaju je v času bujnega cvetenja različnih rož kot v pravljici. Zdaj pozimi je z lučkami kot v bajki.
V	obeh primerih pa se mnogi obiskovalci počutijo kot v nebesih.
Razlika
Zadnji čas vse pogosteje slišimo o potrebi po osebnostni rasti. Vsi tega ne razumejo. Posebno ne tisti, ki mislijo, da gre za rast oseb -- ljudi.
Dober dokaz!
Srečo imamo, da pri nas tudi mladi dokazujejo, da iz posajenih dreves nastajajo pravi gozdovi.
Naš čas, 6. 12. 2018, barve: CM K, stran 13
6. decembra 2018
S
reportaža
13
Pozivajo k spremembi šolskega sistema
Če imate svoj Facebook profil, so nemara označili tudi vas. In tako ste se v hipu znašli znotraj spletne družbene skupine z imenom »Starši in učitelji imamo dovolj!!! Referendum - sprememba šolskega sistema«. Gre za javno družbeno spletno skupino, kar pomeni, da vas Face-book obvesti o vsakem zapisu v skupino, četudi sami članstva v njej niste potrdili. Prejemanja obvestil in zapisa vašega imena med člani skupine se je sicer mogoče rešiti s preprostim klikom na pravi gumb, res pa ga je treba najti in se zanj odločiti.
Gre za iniciativo Društva Svet Staršev s sedežem v Ljubljani
Številni starši so nad idejo o pozivu k spremembi šolskega sistema navdušeni. Tako kot so bili nedavno navdušeni nad televizijsko predstavljenim finskim šolskim sistemom. Da bi morali imeti takšnega pri nas, smo slišali takrat. Tokrat pa v Društvu Svet Staršev, ki stoji za omenjeno Facebook skupino, razmišljajo »o spremembi slovenskega šolskega sistema in s tem življenja naših otrok in družin na bolje,« pojasnjuje predsednica društva Nataša Šram-Gradlič. Društvo Svet Staršev sicer nima enake vloge in funkcije kot Zveza aktivov Svetov staršev Slovenije. Pridruži se mu lahko vsak, ki deli interese društva, Zvezo aktivov pa sestavljajo izvoljeni člani.
Šram-Gradličeva, ki živi in dela v Ljubljani, nam je v telefonskem pogovoru potrdila, da se prek spletnih družbenih omrežij v idejo reformiranja šolskega sistema vključuje vse več staršev in tudi nekaj učiteljev. Tudi iz Šaleške doline. »Rada bi poudarila,
Spletni pobudi k spremembi šolskega sistema se pridružujejo tudi številni
starši Šaleške doline
Skupini je na spletnem družbenem omrežju Facebook trenutno pridruženih 6800 članov.
da skupina ni namenjena kritiziranju učiteljev. Vemo, da dobri učitelji redno pišejo pobude s konkretnimi predlogi sprememb, vendar so prevečkrat prezrti,« je še poudarila Šram-Gradličeva.
Od ideje o referendumu k ideji o peticiji
Naziv skupine na spletnem družbenem omrežju spodbuja k referendumu, vendar pa to ni več namen pobudnikov. Spoznali so namreč, da lahko volivci skličejo le zakonodajni referendum, in sicer le o zakonu, ki ga je državni zbor že sprejel, vendar še ni raz-
glašen in torej še ne velja. »Spoznali smo, da je bolj od referenduma smiselna vložitev peticije,« je povedala Nataša Šram-Gradlič. Do nje ima po ustavi zagotovljeno pravico vsak državljan. »Besedilo imamo že sestavljeno in bo v kratkem objavljeno. Zajema konkretne zahteve po spremembah, ki so jih anonimno spisali starši in učitelji,« pojasnjuje Šram-Gradličeva. Kot dodaja, je anonimnost žal potrebna zato, ker vodstva šol ponekod izrazito pritiskajo na aktivne starše ali njihove otroke.
Podpis peticije bo mogoč na
spletu. Vsebina bo nato naslovljena na državni zbor, kjer jo bo najprej strokovno proučila pristojna služba, ki bo pripravila ustrezne podlage za delo komisije, ki je pristojna za obravnavo peticij. Šele nato sledi obravnava, morda pa tudi seznanitev poslancev z vsebino.
Skupno iskanje rešitev in pobud
Čeprav je na mestu predsednice Sveta staršev največje osnovne šole v naši dolini (Osnovne šole Karla Destovnika Kajuha Šoštanj) šele od začetka letošnje-
Mateja Kumer ima kot predsednica Sveta staršev v glavnem lepe izkušnje.
(Foto: Andraž Purg)
ga septembra, ima Mateja Kumer bogate izkušnje že iz sveta staršev vrtca. Kot pravi, v glavnem pozitivne. »Na naših sejah ima vsak starš pravico, da poda svoje mnenje in tudi kakšno pobudo,« pravi Kumrova. Razmišlja, da bi sama pri pozivanju k spremembi šolskega sistema najprej upoštevala strokovna mnenja. »Starši včasih preveč emocionalno gledamo na razmere, zato je prav, da smo v odprtem dialogu s predstavniki šolstva in skupaj iščemo rešitve ob težavah ter pobude za izboljšanje sistema,« je dejala Mateja Kumer. Meni, da anonimnost za vsebinami običajno ni znak resnega pristopa. »Danes res živimo v svetu, ki se zaradi vseprisotne tehnologije izjemno hitro vrti, običajno pa si zato kot družba
želimo čim več doseči po čim krajši poti, pozabljamo pa na kakovost,« razmišlja Kumrova. Opaža sodobno zazrtost vase in le v lastne težave, pa tudi množično aktivnost ljudi na različnih nestrokovnih forumih, na katerih vsak postane strokovnjak za vse. Čeprav to ni.
Ni vsaka sprememba dobra sprememba
Tako kot vsak, ima seveda tudi sedanji šolski sistem določene pomanjkljivosti in napake. »Skrbi me npr. odsotnost smisla ali cilja pri učencih, pa pomanjkljiva vzgoja za vrednote in čustva ter razvijanje sposobnosti posameznika,« našteva Mateja Kumer. Prepričana je, da lahko na tem področju največ naredijo starši sami. »Če ima starš delovne navade in je družbeno odgovoren, je to najbolj zgovoren zgled otroku,« poudarja Kumrova in dodaja, da je bistvena naloga starša graditi dobro samo-podobo otroka. »Imeti ga rad, mu to tudi povedati, graditi na zaupanju in biti tam, ko nas potrebuje,« pravi Mateja Kumer in še pristavlja, da starš ne more biti otrokov prijatelj, temveč mora biti njegov starš. Četudi je dobro, da svojim otrokom želijo najboljše, morajo znati starši dobro presoditi, kaj to je. »Opis skandinavskih šolskih sistemov se morda lepo sliši, vendar ne smemo pozabiti, da smo mi Slovenci. Imamo svojo kulturo, svoje navade, svoje okolje, svojo tradicijo, svojo zgodovino in svoje razmere. Ne moremo se kar tako primerjati s Finsko,« opozarja Kumrova in dodaja, da je treba včasih tudi kaj pohvaliti in ne vedno iskati le težav ali vprašanj.
■ Mojca Štruc
Bolj kot izgradnja novega doma potrebna prenova obstoječega
V Domu za varstvo odraslih Velenje več kot 300 vlog za sprejem - Čakalna doba od 14 dni, pa tudi do leto in pol - Bodo dobili zeleno luč vsaj za zadolžitev
Na začetek prenove obstoječega doma čakajo že toliko časa, da bodo zaradi razvoja stroke morali nekatere predvidene rešitve
prilagoditi.
Tatjana Podgoršek
Po nekaterih informacijah Dom za varstvo odraslih Velenje poka po šivih. Zmogljivosti doma (196 postelj) so povsem zasedene, vlog za sprejem v dom pa je zelo veliko, več kot 300. »Drži. Po podatkih s konca letošnjega oktobra čaka na domsko namestitev 310 prosilcev, od tega 170 žensk, 120 moških, 20 vlog pa je takšnih, ki so nujne, kar pomeni, da bi namestitev potrebovali ta trenutek,« je informacije potrdila direktorica doma Violeta Potočnik Krajnc. Na nekatera vprašanja, povezana z domsko namestitvijo, je takole odgovorila:
Koliko znaša čakalna doba?
»Težko sem konkretna, ker ne moremo nikomur obljubiti, kdaj bomo lahko njegovo vlogo rešili oziroma ga sprejeli v dom. Žal, taka je narava našega dela. Prihaja do nezadovoljstva med tistimi, ki čakajo na sprejem, ker
smo morda v dom sprejeli nekoga, ki je podal vlogo kasneje. Tega zagotovo nismo storili zato, ker bil nam bil bližji, ampak ker moramo pri sprejemu upoštevati določene pogoje, kot so zdravstveno stanje prosilca, kakšno posteljo potrebuje, v kakšni sobi in podobno. Če rečem na splošno, lahko traja čakalna doba za nekoga 14 dni, za drugega tudi do leto in pol.«
Koliko je med prispelimi vlogami takih, ki so jih prosilci poslali za to, da bi si pravočasno zagotovili domsko namestitev?
»Zanesljivo je med njimi nekaj tako imenovanih evidenčnih. Koliko, težko ocenim. Mi vse te vloge vodimo, in če je na listi čakajočih nekdo, ki je na vrsti za sprejem, pa takrat domske nastanitve še ne potrebuje, gre njegova vloga na zadnje mesto čakalne liste.«
So med čakajočimi za sprejem občani Šaleške doline?
»V zadnjem času dobivamo vloge iz vse Slovenije. Dejstvo pa je, da je med njimi največ občanov iz Šaleške doline, specifično iz mestne občine Velenje.«
Čemu pripisujete takšno potrebo po domski nastanitvi?
»Čakalne liste so se začele polniti maja lani povsod po Sloveniji, ne le pri nas. Večje potrebe po domski namestitvi pripisujemo dvigu standarda družin, večjemu številu delovnih mest,
temu, da pokojnina nekoga, ki prosi za domsko namestitev, ni edini vir preživetja v družini in da zaposleni zaradi obveznosti ne zmorejo več sami skrbeti za svoje sorodnike, ki potrebujejo nego in podobne storitve.«
So pri izbiri pomembni tudi okolje, vsebina domskega življenja, cena namestitve?
» Vse, kar ste omenili. Vsebine, ki jih ponujamo v domovih, so v vseh bogate. Praviloma se razli-
kujejo med sabo predvsem po tistih dejavnostih, ki so specifične za določeno okolje in so bližje ljudem, ki izhajajo iz tega okolja. Nega v domovih bi morala biti povsod enaka, glede cen pa smo še vedno med petimi najcenejšimi domovi v Sloveniji. Naj pa ob tem vendarle omenim posebnost našega doma - njegovo vpetost v okolje, sodelovanje z vsemi generacijami, društvi, institucijami. Lani smo - na primer - začeli sodelovati z Muzejem Velenje. Aktivnosti, ki jih izvajamo, so pisane na kožo našim stanovalcem in verjamemo, da je to pika na i, zaradi česar imamo toliko vlog na čakalni listi.«
Toliko vlog za sprejem narekuje izgradnjo še enega doma za varstvo odraslih in ne samo preobrazbo obstoječega doma v dom četrte generacije?
»Lahko bi rekli tudi tako. Dejstvo je, da se prebivalci staramo in da bi bilo razumno število postelj dobro za naše občane. Nisem pa prepričana, da število čakajočih na sprejem narekuje izgradnjo novega doma, prej precej bolj nujno prenovo obstoječega v dom četrte generacije, v katerem bi pridobili še dodatnih 10 do 20 postelj. Mislim, da bi bila ta pot bolj pravilna.«
Kaj pomeni izgradnja varovanih stanovanj za domsko varstvo?
»Eno stopnjo višje v skrbi za starejše občane. Z Mestno občino smo podpisali pogodbo o izvajanju storitev zdravstvene nege in socialne oskrbe za tiste, ki bodo nastanjeni v teh stanovanjih in bodo storitev želeli ali potrebovali. Veseli smo, ker slišimo v naši bližini ropot strojev in da bodo ta stanovanja kmalu na voljo.«
Že kar nekaj let čakate na izvedbo projekta prenove obstoječega doma. Je začetek že na obzorju?
»Imamo gradbeno dovoljenje, ki ga bo očitno treba malo spremeniti. Namreč na denar čakamo že tako dolgo, da so se vmes stvari v stroki spremenile in bo potrebno nekatere rešitve prilagoditi. Projekt je vreden 10 milijonov evrov in tega zalogaja sami ne bomo zmogli, država pa kot lastnica doma nima posluha. Rešitve bomo iskali še naprej ter si prizadevali, da bi nam dala zeleno luč vsaj za zadolževanje, ki bi zadoščalo za prenovo vsaj polovice doma.«
Naš čas, 22. 11. 201S, barve: CM K, stran 14
14
vi pišete
"^AS
6. decembra 2018
Veseli december je tu
Dnevi zadnjega meseca iztekajočega se leta bodo v znamenju številnih prireditev in dobrodelnih dogodkov. Za slednje poskrbijo tudi učenci in zaposleni na osnovnih šolah. Tako so učenci velenjske osnovne šole Šalek minulo soboto pripravili Praznični darilni bazar, kjer so izkupiček od prodaje domačih dobrot in drobnih daril, katerih vsebino so izdelali sami v sodelovanju z učitelji, namenili Šolskemu skladu. Poleg dobrodelnosti so pri dogodku sledili še druženju, tkanju prijateljstva in prijaznosti. »Zavedamo se namreč, da so drob-
ci, ki gradijo veličino življenja, prav nasmeh, prijazen pogled, prisrčen pozdrav, topel stisk roke in klepet s prijatelji«, so še povedali.
Učenci osnovne šole iz Šmar-tnega ob Paki in tamkajšnjega vrtca pa so minuli petek pripravili že 17. Miklavžev sejem. Stojnice z unikatnimi izdelki so se šibile pod njihovo težo. Izbira je bila pestra: od veselih snežakov, Miklavževih skled in aranžmajev, voščilnic, dišečih punčk do božičnih rožic in vazic iz dasma-se, Miklavževih žepkov. Manjkalo ni adventnih venčkov, sne-
žnih krogel, angelčkov, namiznih aranžmajev ... Obiskovalci so lahko preizkusili tudi srečo na športni loteriji z Nikom Omladi-čem in Ano Drev. Obiskovalci dogodka so si lahko ogreli hladne dlani ob nastopu učencev, zborov šole, otroci pa tudi ob prihodu sv. Miklavža s parkeljni.
Izkupiček sejma in donatorska sredstva so tudi tokrat namenili šolskemu skladu Z roko v roki, ki pomaga socialno ogroženim družinam učencev šole pri plačevanju stroškov, povezanih s šolo.
• Tp
Dobro se vedno z dobrim poplača
Kam le čas beži, le kam se mu mudi, sta gotovo v minulih dneh razmišljala Jožica in Blaž Dolin-šek iz Velenja. K takšnemu razmišljanju ju je vodil jubilej. Praznovala sta namreč 60 let skupnega življenja.
»Dočakala sva diamantno poroko, o čemer pred 10 leti, ko sva praznovala zlato, nisva razmišljala. Hitro so se obrnila ta leta. Vesela sva, da sva jih uča-kala, vesela, ker imava drug drugega, ker naju obdajajo ljudje, s katerimi se dobro razumeva in ki nama lepšajo jesen življenja. To sta predvsem hčeri, trije vnuki, pravnukinja. Ne manjka tudi prijateljev in sorodnikov,« sta pripovedovala na obisku na njun prazničen dan prijetna slavljenca.
Na njuni skupni življenjski poti ni manjkalo trnja, pa tudi ne sonca. Za slednjega sta velikokrat poskrbela kar sama, in sicer z delom (Jožica je skrbela za dom in družino, Blaž je služil kruh v TEŠ-u), z obilo razumevanja, prilagajanja drug drugemu. »To je tudi recept za dolgo skupno življenje: sloga, včasih je potrebno pogledati stran, kaj preslišati, stopiti korak nazaj, se pogovoriti. Dobro se vedno z dobrim poplača.«
Dobrovoljna, kot sta, si znata bogatiti vsak dan. »Od jamranja nimaš nič, od dobre volje in smeha pa obilo,« izvemo. Prostega
časa imata tudi na stara leta zelo malo, pravita. Jožici je pri 78-ih še vedno v velik užitek in sprostitev delo na vrtu, na njivi, v gospodinjstvu, Blažu, ki jih ima veliko »za ušesi«, pa pri 86-ih reševanje križank, pletenje manjših košar, steklenic z vrbovimi šiba-
svoja leta primernega zdravja, da bi ostalo še naprej tako, da bi še nekaj let uživala v družbi drug drugega, s svojimi najdražjimi, s katerimi si želita še naprej dobrega razumevanja. Če pa bi lahko kolo zavrtela nazaj, »bi raje s terase hiše zazrla ob pogledu na
mi in še bi še našlo kaj malega. Sploh pa Blaža veseli, da žena Jožica še vedno tako pridno skrbi zanj. »Čeprav pravijo: mož je božji dar, žena pa boh nas var, moram priznati, da bi brez nje kar tenko piskal.«
Dolinškova, vajena skromnosti, sta zadovoljna s tem, kar imata in kako živita. Zato si želita za
dolino polja, kot je bilo takrat, ko smo bili na hribu še praktično sami, danes pa so tu beton in stolpnice. Kaj čemo, očitno tako mora biti,« je pripomnila Jožica.
Številnim čestitkam, ki so deževale v minulih dneh, se pridružuje tudi naše uredništvo.
• Tp
pon. - pet. | 7.30 - 17.00
Valentina Kovač s.p.
Koroška cesta 2, 3325 Šoštanj 03 588 16 30 | m.pentlja@gmail.com
Praznična in poslovna darila
•	Pisarniški material
•	šolske potrebščine
•	fotokopiranje
•	tiskanje
DO 30 % POPUST na šolske torbe!
Skladiščenje in
Sadje je pomemben sestavni del polnovredne prehrane, saj vsebuje veliko balastnih snovi ali vlaknin, ki ne uravnavajo le delovanja prebavil, temveč pomagajo tudi pri uravnavanju telesne teže. Sestavine svežega sadja vzdržujejo naš imunski sistem po naravni poti. Sveže sadje in naravno predelano sadje ima zelo dober učinek na človeški organizem.
Kako pa pravilno skladiščimo jabolka in kako jih naravno predelamo?
Jabolka, ki smo jih že obrali in lepo zložili v zabojčke, skladiščimo v temnem in zračnem prostoru pri temperaturi 2 do 4 oC in vlagi 85 do 90 %. Pred shranjevanjem klet dobro očistimo in prezračimo.
Da sadju podaljšamo trajnost in ohranimo okus vse leto, ga lahko predelamo v različne sadne izdelke, kot so sok, sadjevec, jabolčni kis kis, sadno žganje, suho sadje ...
Preden se lotimo predelave jabolk, se moramo zavedati, da je od kakovosti jabolk, ki jih bomo uporabili za surovino, odvisna tudi kakovost našega končnega izdelka. Predelujemo le dozorela, kvalitetna in zdrava jabolka. Nagnitih in plesnivih plodov ne smemo predelovati. Pred predelavo jabolka pol ure namakamo v vodi in nato operemo. Tako odstranimo z jabolk vso umazanijo in prah. Ko so jabolka pripravljena, sledi predelava.
Naredimo si dober sok
Za sok, ki je osnova tudi za sadjevec, sadni kis in sadno žganje, jabolka najprej zmeljemo v sadnem mlinu. Za mletje pečka-tega sadja so primerni mlini kla-divarji ali strgala. Naenkrat zme-ljemo le toliko sadja, da bo količina drozge usklajena z zmogljivostjo stiskalnice. Takoj po stiskanju mošt obdelamo s sredstvi proti oksidaciji, tako da dodamo askorbinsko kislino - vitamin C (5 g/100 l). Sledi groba filtracija s cedilom ali usedanje grobih
delcev. Sok nato pasteriziramo in tako preprečimo delovanje encimov, bakterij in kvasovk. S segrevanjem soka mu podaljšamo uporabo za eno leto. Sok lahko toplotno obdelamo s cevno pa-sterizacijo, pri kateri temperatura ne sme presegati 78 do 80 oC, in ga nato prelijemo v steklenice. Steklenico zapremo in jo za dve minuti položimo v vodoravni položaj, da pasteriziramo še zamašek. Sledi hlajenje s hladno vodo. Pomembno je, da sok čim prej ohladimo na 40 oC, steklenice zložimo v zaboje in jih spravimo v primerno hladno in temno klet. Sok lahko pasteriziramo tudi tako, da celotno količino soka naenkrat segrejemo na 85 do 95 oC in ga nato prelijemo v skrbno oprano jekleno posodo. Še vroč sok pokrijemo s plavajočim pokrovom in nalijemo parafinsko olje. Pokrijemo s protiprašnim pokrovom in skozi pipo spustimo še liter do dva vročega soka, da pasteriziramo še pipo. V zadnjem obdobju so na trgu na voljo tudi sodi iz nerjaveče pločevine, v katerih hranimo sok ob prisotnosti plina CO2. V tem primeru soka ni treba predhodno segrevati. Vsekakor pa moramo paziti na higieno posode.
Tudi mošt je zanimiva pijača
Dober sadjevec je osvežilna pijača z nizko alkoholno stopnjo. Pri pripravi sadjevca je priprava jabolk (mletje in stiskanje) enaka kot pri pripravi jabolčnega soka. Čim prej po stiskanju je treba dodati 0,5 dcl 5 do 6 % žvepla-ste kisline na 100 l soka. Za bi-strenje soka dodamo pektolitični encim za razgradnjo pektina, nato po 16 do 24 urah pretočimo. Pred alkoholnim vrenjem dodamo vrelni nastavek selekcioniranih kvasovk in hrano za kvasov-ke. Najprimernejša temperatura za vrenje je od 15 do 18 oC. Z meritvijo ostanka nepovretega sladkorja določimo konec vrenja. Ko je vrenje končano, mo-
št takoj žveplamo z 1 dcl 5 do 6 % žveplaste kisline na 100 l mošta. Prvi pretok opravimo čim prej oziroma najkasneje v 4 tednih po končanem vrenju. Mošt ob pretoku čim manj zračimo. Drugi pretok opravimo čez 6 do 8 tednov po prvem pretoku in žveplamo. Jabolčno vino skladiščimo v primerni posodi in kleti ter redno kontroliramo prosto žveplo, dolivamo in pokušamo.
Jabolčni kis tudi naredimo sami
Jabolčni kis pripravljamo iz jabolčnega mošta. Čim prej po alkoholnem vrenju opravimo pretok. Jabolčno vino pretočimo v zelo zračne posode, da se lahko izvede ocetnokislinska fermen-tacija. Optimalna temperatura ocetnokislinske fermentacije je od 19 oC do 34 oC, v praksi se uveljavlja temperatura 28 oC. Poznamo več tehnoloških postopkov izdelave kisa. Za orleanski postopek uporabljamo manjše sode (200 do 400 litrov) v ležečem položaju z odprtino za zračenje na zgornjem delu in dnu soda. Postopek začnemo s 100 litri aktivnega jabolčnega kisa in 2 litroma sadjevca. Nato vsakih 8 dni dodamo 5 litrov sadjevca, dokler ni tekočine do odprtine za zračenje. Čez nekaj tednov je acetacija končana. Na površini kisa se naredi mrena. Sedaj lahko odtočimo 10 litrov kisa in dolijemo 10 litrov sadjevca, kar ponavljamo vsakih 8 dni. Sadjevec dolivamo skozi stekleno cev, ki seže skoraj do dna soda, da ne pretrgamo mrene na površini. Jabolčni kis, ki ga odlijemo, lahko uporabimo za prehrano.
V poplavi najrazličnejših pijač in izdelkov iz sadja prepogosto pozabljamo na to, kar imamo doma. Skrbimo za svoja drevesa in ne puščajmo plodov pod njimi, saj je najdražje sadje prav tisto, ki ostane na tleh.
a Vesna Ranc
Mnenja in odmevi
Stranka za otroke in družine
Stranki Za otroke in družine ni vseeno, kaj se dogaja v naši občini. Čeprav naša stranka še ni prišla v občinski svet, smo pa povezani s stranko SDS, ki ima podobne predloge, kot so naša načela za lepši jutri naših otrok.
Z vašo podporo bomo v naši dolini spodbujali stvari, ki bodo dajale dobro vsem nam, ki tu živimo. Eden od prvih predlogov za boljši jutri je, da se rudnik -ekološka katastrofa te doline, ki bi ga morali zapreti že v 60. letih prejšnjega stoletja, za kar so že bile izdelane študije, za kar pa je peterokraka politika to pripeljala v sedanje stanje, katerega posledice bodo več desetletij nosili naši zanamci, zapre. To je rudnik na izkop najslabšega premoga v
največjih globinah na svetu, in to je najslabši in najdražji premog na svetu, ki ga rudarji izkopavajo in so ogrožena njihova življenja. Če primerjamo samo premog iz rudnika v Tuzli, ki ga je v 50. letih prejšnjega stoletja g. Hrastnik, domačin naše doline, od začetka projektiral in tudi od začetka zagnal izkop rjavega premoga, bi bil lahko ta premog sedaj dostavljen v Velenje in bil 30 % boljši po kvaliteti in cenejši kot je velenjski, to pove, kako nesmiselna je politika v občini Velenje, ki je privedla to dolino v eno največjih ekoloških katastrof v Sloveniji.
Poleg tega pa je tudi trasa hitre ceste iz Koroške preko naše doline na Savinjsko, ki je nujna, vendar je zaradi rudnika načrt te trase katastrofalen in bodo zopet ekološke posledice, saj namesto
trase - ceste iz Velunje-Gaberk in med obema jezeroma »Druž-mirsko-Velenjsko« naprej ob kraju Lokovica v smeri Andraža, sedanja občina zagovarja raje traso okoli Velenja čez sadovnjake; ta pa bo uničila Škale in Hrastovec ter Velenjska naselja in igrišča in je kar 6-7 km daljša trasa. Tako se vidi, da se trenutna oblast naše občine niti malo ne zave onesnaževanja s strupenimi plini, posledice česar bodo nosili naši zanamci - naši otroci.
Še nekaj predlogov za pomoč otrokom in družinam bomo predlagali in jih poskusili urediti v naši dolini in vsak naš uspeh bo tudi uspeh vas, za vaše potomce in za vse ljudi, ki želijo v naši občini zdravo, normalno in lepo živeti.
a Andrej Jevšenak
Naš čas, 29. 11. 2018, barve: CM K, stran 17
29. novembra 2018
""^Jis
naši kraji in ljudje
15
Parkeljni so strašili na jezeru Še naprej jim bodo lajšali življenje
Prvi izmed treh dobrih mož, ki vsak december obiščejo pridne otroke, se je letos pripeljal s pletno
Velenje, 4. december - Miklavž se je letos odločil, da bo z obdarovanjem otrok v Velenju začel ob Škalskem jezeru. Temperature so namreč letos tako zmerne, da so člani Kluba vodnih športov še vedno aktivni, zato so mu z veseljem pomagali, da je otroke zapeljal s praznično okrašeno pletno. Odrinili so v temo, iz katere se je
slišalo glasno rohnenje. Na plavajočih pontonih so jih namreč pričakali parkeljni, ki so grozili, da bodo skočili v pletno, a jih je angel, ki je spremljal Miklavža, ukrotil in posadka se je varno vrnila na kopno. Tam je Miklavž pogumnim otrokom razdelil darove, vsakemu staršu pa je dal tudi šibo. Za vsak slučaj, če bi otroci doma ne bili tako
Na osnovnih šolah znova pripravili bazarje
Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič je ob mednarodnem dnevu invalidov sprejel članice in člane invalidskih organizacij in drugih društev, ki delujejo na področju sociale
pridni, kot so bili na pletni. Preden so se od dobrega moža in njegovih pomočnikov iz Kluba vodnih športov poslovili, pa so spili še kozarček čaja ali zaku-hanega vina, ki si ga je privoščil tudi Miklavž, saj niti njegov debeli plašč ne zadržuje hladu, ki se pozimi dviga od vode.
• tf
Tina Felicijan
Velenje, 4. december - Mestna občina Velenje je leta 2004 med prvimi v Sloveniji prejela naziv Občina po meri invalidov. V letu, ki se izteka, je spisala nov program za izboljšanje življenja invalidov v obdobju do le-
nega kombija. V lanskem letu je varstvu invalidov - storitvam institucionalnega varstva, denarnim transferjem invalidom, financiranju družinskih pomočnikov in pomoči na domu za invalide ter delovanju invalidskih in drugih organizacij, ki izvajajo programe za invalide - namenila
zumevanju vseh ljudi, tudi težav invalidov,« je dejal in predstavil še eno možnost za lažjo mobilnost invalidov in drugih, ki se težko gibljejo. Poleg dveh Lo-kalcev, prilagojenih za dostop z invalidskim vozičkom, je zdaj na voljo tudi Kamerat - brezplačen prevoz z električnim avtomobi-
Srečanja ob mednarodnem dnevu invalidov se je udeležilo veliko ljudi. Zaigrala sta jim Miha in Jure Smirnov Oštir, ki sta že stalna in več kot dobrodošla gosta županovih sprejemov.
ta 2021, izvedla pa je tudi mnoge druge aktivnosti in naložbe. Med drugim je prek javnega razpisa razdelila 30 tisoč evrov za programe in projekte s področja socialnega in zdravstvenega varstva. Društvu paraplegikov jugozahodne Štajerske je donirala 12 tisoč evrov za nakup prilagoje-
več kot 800 tisoč evrov.
Da v MOV aktivno delujejo svet invalidov, društva in druge organizacije, ki sproti opozarjajo na težave invalidov ter narekujejo tempo njihovega reševanja, je poudaril tudi gostitelj večera. »Prepričan sem, da smo ena vodilnih lokalnih skupnosti po ra-
lom, ki ga lahko starejše občanke in občani naročijo na dom ter se z njim zapeljejo po opravkih. Župan je gostom večera obljubil, da si bo občina še naprej skupaj z njimi prizadevala za lepše življenje vseh v lokalni skupnosti.
Vstopili smo v praznični december. Mesec, ko so vsi v pričakovanju božiča, novega leta, obiskov dobrih mož, druženja s prijatelji in sorodniki.
Po večini osnovnih šol so v minulem tednu pripravili praznične bazarje. Tudi v Šoštanju.
Na Osnovni šoli Karla Destov-nika - Kajuha Šoštanj so bili praznično razpoloženi že v četrtek, 29. novembra, ko so pripravili že
delskih delavnicah, v katerih so se preizkušali v različnih ročnih spretnostih, iz naravnih materialov pa so oblikovali številne izdelke. Popoldne so se prelevili v prave male trgovce in svoje izdelke ponudili na bazarju vsem obiskovalcem. Zbrana sredstva so namenili šolskemu skladu, ta pa jih namenja šolskim otrokom, ki so socialno ogroženi, različnim kulturnim dejavnostim na šoli
zreda na POŠ Topolšica, je povedal, da ni pomembno, koliko izdelkov narediš, kaj prodaš, temveč je največja vrednost bazarja v tem, da se lahko srečaš s svojimi prijatelji. Seveda je bil vesel, ko so starši kupili njegove izdelke. Jan Mikuž, učenec 1. razreda, je povedal, da je bazar obiskal skupaj s svojo družino. Sestrici je pokazal svoje izdelke, na stojnici s koktajli pa si je pri-
■
11. tradicionalni božično-novole-tni bazar. Namenjen je bil učencem, staršem, zaposlenim na šoli in vsem zunanjim obiskovalcem.
Samo pripravo so učitelji z učenci pričeli že kar nekaj tednov prej. Najprej je bilo seveda treba izbrati ideje, kaj bi letos ustvarjali, koga bi še povabili, da bi bil s svojim znanjem pripravljen pomagati v ustvarjalnih delavnicah. Kot pravijo, so za pomoč hvaležni predvsem staršem in bivšim učencem. Pa tudi seveda sedanjim. Ti so namreč dopoldne s pomočjo učiteljev in zunanjih sodelavcev pripravljali izdelke v organiziranih ročno-
oziroma za finančno podprtje nekaterih drugih dnevov dejavnosti na šoli.
»Bazar je kulturna priložnost, ko učitelji učence v ustvarjalnem in sproščenem duhu popeljejo v praznični december, je oživitev ljudske folklore, ko se vsi zberejo ob delu z enakim namenom - ustvarjati in se imeti pri tem dobro. Vrhunec dogodka pa je zagotovo ta, ko se šolska vrata na široko odprejo staršem, krajanom in se osvetlijo oči in razširi nasmeh otrok in odraslih,« je povedala učiteljica Špela Sovič.
Kako pa so bazar videli učenci? Taj Koželjnik, učenec 2. ra-
voščil dober praznični napitek. Sara Ovčjak, učenka 4. razreda, se je na bazarju preizkusila v vlogi prodajalke. Pravi, da ji je bilo delo všeč in da je prodaja dobro stekla. Vesela je bila, da so na stojnici pomagali vsi njeni sošolci, saj so se lahko družili še v popoldanskem času.
a Mojca Štruc
.radio
velenje
.•com*
VILA H l R B E R 5 T EIH
PREDNOVOLETN A DRUŽENJA V VILI HERBERSTEIN
i \ sssSi
Prežfvite^vprazničnem^d^EgfagKp.nepozaben popoldan ali večer ob druženju s poslovnimi parofflni. Sodelavci, prijatelji ali v dvoje v pravljični®} .Vjčrberstein. Za vas smo pripravili posewi'b ponudbo izbranih menijev za kulinarično razvajanje, ki si jih lanjcS ¿gledate na www.vilaherberstein.si.
"Priiazno vabi.mD.-da rezervirateiomizje na T: (03) 896 1400'
VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA.
Vila Herberstein, Kopališka cesta 1, Velenje
, £ Gorenja ,
Naš čas, 22. 11. 201S, barve: CM K, stran 16
16
šport
"^AS
6. decembra 2018
Velenje, 29. november - Po številnih aktivnostih, ki so jih v NK Rudar že izvedli ob 70-letnici velenjskega nogometnega kluba, so se mnogi nekdanji in številni aktualni igralci, trenerji, strokovni in drugi sodelavci ter pripadniki kluba, navijači, ljubitelji nogometa in podporniki kluba zbrali na slovesnosti v kulturnem domu. Na njej je moderator Dejan Tam-še gostil predsednika kluba Simona Dobaja ter župana Mestne občine Velenje Bojana Kontiča, generalnega direktorja Premogovnika Velenje Ludvika Goloba in predsednika Nogometne zveze Slovenije Radenka Mijatoviča. Pred občinstvo so stopili tudi do sedaj najuspešnejši trener Rudarja Drago Kostajnšek, aktualni ka-petan moštva in vodilni nogometaš po številu nastopov za klub Damjan Trifkovic, tretji najboljši strelec Rudarja Mate Eterovic ter mladi upi kluba, ki so goste izzvali z enajstmetrovkami. Poleg
>
Knjigo, ki na 300 straneh opisuje klubsko zgodovino, bo Rudar predstavil 11. decembra na Velenjskem gradu.
Najboljši strelec Rudarja je bil Matjaž Cvikl z 42 goli, največ nastopov (260) za klub je naštel Damjan Trifkovic, Rudar je največkrat zasedel 7. mesto na lestvici, v sedmih desetletjih je zadal 1060 golov, 1143 jih je prejel, največjo zmago pa je dosegel proti Primorju (6 : 0).
Slovesno zaznamovali jubilej
Nogometni klub rudar je ob 70-letnici, ki jo praznuje že vse leto, priredil še slovesnost, na kateri so se zbrali najstarejši in najmlajši nogometaši, podporniki kluba in posebni gostje
Slovesnost je bila kot zanimiva nogometna tekma - dinamična, polna nepričakovanih preobratov, zgodovino kluba je prikazala iz več zornih kotov, občinstvo pa tudi razvedrila s humornimi vložki. Z leve: župan Bojan Kontič, Simon Dobaj, Ludvik Golob in Radenko Mijatovič,
povsem desno Drago Kostajnšek.
izvirno prikazanih zanimivosti iz zgodovine kluba so prireditev popestrili glasbeni gostje - Šaleški študentski oktet in Matjaž Jelen, ki so odpeli navijaške himne Velenjskih knapov. Ob zaključku je klub Mestni občini Velenje, Premogovniku Velenje in Nogometni zvezi Slovenije podelil plakete v znak hvaležnosti za dosedanjo podporo in upanja, da nanjo še lahko računa.
Rudar je še vedno najbolj ponosen na svoj največji uspeh iz leta 1998, ko je postal pokalni zmagovalec. Takrat je bil trener Drago Kostanjšek, ki je ob jubi-
Visokjubilej so z obiskom obogatili tudi nekdanji trenerji Bojan Prašnikar, Vojislav Simeunovič in Borut Jarc (z leve). Na sliki skupaj z Janko Luknerjem in Martinom Steinerjem, predsednikom ter direktorjem kluba v obdobju, ko je Rudar postal slovenski pokalni prvak (sezona 1997/98). (foto: S. Vovk)
leju povedal: »Takrat smo imeli pravo mešanico dela, znanja in sreče, ki je prinesla rezultat. S tem uspehom smo bili seveda zadovoljni, sam pa sem še bolj
zadovoljen, da je iz te generacije izšlo veliko dobrih nogometašev, še več pa dobrih mož. Na to sem ponosen in moj največji uspeh je, da so ti fantje danes dobri
ljudje in me še vedno poznajo. Seveda še gledam nogomet, rad ga imam, navijam za Rudar in srčno si želim, da bi bil spet prvak.« Takratni predsednik kluba Janko Lukner pa je dejal: »Denarja nikoli ni bilo preveč, je pa bilo v tistem obdobju financiranje stabilno. Ker so bili drugi klubi takrat veliko močnejši, smo mislili, da na prvenstvu ne bomo konkurenčni, osvojili pa smo pokal. Velenjski nogomet še vedno zelo rad spremljam in verjamem, da bo Rudar še doživel lepše čase od današnjih.«
a Tina Felicijan
Rekli so >
»Ne dovolite, da bi vas ovire omejevale pri seganju po zvezdah in izpolnjevanju tihih pričakovanj še boljših uvrstitev. Vaša vnema pri pripravah na bodoče izzive ne pojenja, zato sem prepričan, da tudi rezultati ne bodo manjkali,« je članom NK Rudar sporočil predsednik kluba Simon Dobaj.
»Za Rudar navijamo tudi takrat, ko mu ne gre dobro. Zdaj imamo to priložnost,« je župan Bojan Kontič nasmejal občinstvo in dodal: »Ostajamo mu zvesti in prepričan sem, da bo dosegal dobre rezultate, predvsem pa verjamemo v mlade.«
»Premogovnik spremlja klub od samega začetka v dobrem in slabem. Ob jubileju mu podarjamo kipec sv. Barbare, zavetnice rudarjev. Glede na situacijo, v kateri sta danes premogovnik in klub, jo potrebujeta oba,« je bil za šale razpoložen tudi generalni direktor Premogovnika Velenje Ludvik Golob in dodal še: »Dokler bo obstajala žoga in dokler bo obstajalo Velenje, se bo tu igral nogomet.«
»Ne morem si zamisliti prve slovenske nogometne lige brez Rudarja,« pravi predsednik Nogometne zveze Slovenije Radenko Mijato-vič, ki klubu ob jubileju želi, da v prvi ligi tudi ostane in se pogosteje uvršča tudi na evropska tekmovanja.
TAKO
so igrali
Ekipa igrala odlično, vodstvo kluba 'obglavljeno'
Članska ekipa NK Šmartno 1928 dosegla v jesenski sezoni več od pričakovanj - Odstopil predsednik društva Trop, pred njim tudi podpredsednica Zabukovnikova - Bodo tudi drugi zavihali rokave?
Ljubitelji nogometa v Šmar-tnem ob Paki so imeli minulo nedeljo razlog za zadovoljstvo. Članska ekipa NK Šmartno 1928 je kot povratnik v 3. slovenski ligi osvojila prvo mesto. Na 15 tekmah je zbrala 32 točk, dve več kot drugouvrščeni ekipi ŠD Videm in Bistrica. Zabeležila je 10 zmag, dvakrat igrala neodločeno, na treh tekmah pa je zapisala poraz.
Želimo ostati na vrhu
»Naš cilj je bil obstanek v ligi oziroma uvrstitev do petega mesta, na vrh pa nismo ciljali, zato je osvojitev prvega mesta v jesenskem delu tekmovanja kar majhno presenečenje,« je dejal trener članske ekipe NK Šmartno 1928 Ramiz Smajlovic in nadaljeval: »Kot trener sem pred začetkom sezone vedel, kaj imam na voljo. Zavedal sem se kakovosti ekipe, posameznih igralcev in po mojem prepričanju smo si po prikazanem vrh povsem zaslužili.« Kljub končanju jesenskega dela tekmovanja ekipa zavzeto trenira naprej in trenirala bo do 21. decembra, po enomesečnem odmoru pa nadaljevala priprave na spomladanski del prvenstvene sezone 2018/2019.
Smajlovic je pohvalil igralce, njihovo homogenost, zavzetost, pristop na treningih in izrazil že-
Članska ekipa, ki je osvojila vrh v jesenskem delu tekmovanja v 3. slovenski ligi (foto: Andrej Feldin)
ljo, da bi tako nadaljevali, da bi ekipa ostala skupaj in se morda okrepila še z igralcema na položaju srednjega napadalca in branilca, kjer ima v tem trenutku največjo vrzel. »Kot trener in športnik si seveda želim, da tudi po spomladanskem delu prvenstva ostanemo na vrhu,« je še dejal Ramiz Smajlovic.
Vse se bo uredilo v dobro nogometa
Glede na uspešen start članske ekipe je toliko bolj presenetljivo dogajanje v vodstvu Športnega društva Šmartno ob Paki oziroma nogometnem klubu. Pred tednom dni je namreč nepreklic-
no z mesta predsednika kluba, iz upravnega odbora in iz članstva v klubu odstopil Bogdan Trop. Nekaj tednov pred njim je odstopila tudi blagajničarka in podpredsednica upravnega odbora kluba Nataša Zabukovnik. Ta nam je povedala, da se je po 6 letih zavzetega dela v klubu za ta korak odločila, ker je ocenila, da obremenitev v društvu ob vse zahtevnejših službenih obveznostih ne zmore več, večje pripravljenosti za delo pri nekaterih članih upravnega odbora pa ni. Eden od razlogov so tudi zdravstvene težave.
Za pojasnila smo se obrnili na sekretarja kluba Draga Pusovni-
ka: »Zabukovnikova je navedla, da odstopa iz zdravstvenih razlogov, Trop pa svoje odločitve ni pojasnil. Res so težave, bolj kot finančne nas v tem trenutku pestijo kadrovske. Ni ljudi, ki bi bili pripravljeni delati, in pride do nesoglasij. Tudi sam si želim, da bi še kdo priskočil in pomagal pri organizaciji tekem, pri ureditvi redarske službe in podobno. Oba omenjena sta odstopni izjavi napisala v »afektu«. Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha, in verjamem, da se tudi ta ne bo. Upam, da se bodo stvari uredile, da bo v prihodnje nadaljevala ista ali okrepljena ekipa upravnega odbora kluba. V glav-
nem: vse se bo uredilo v dobro nogometa v Šmartnem ob Paki.«
Glede uvrstitve članske ekipe v jesenskem delu tekmovanja je Pusovnik dejal, da se je kombinacija mladih igralcev, ki si želijo uspeha ter manjšega števila nekoliko bolj izkušenih pokazala za zelo dobro. Tudi trenerji in uprava kluba so delali dobro ter sledili dogajanju na zelenicah. »Zadržati moramo to ekipo skupaj, čeprav nam je že prišlo na uho, da so posamezni igralci tarča nekaterih klubov, ki tekmujejo v višjih prvenstvenih skupinah,« je dejal Drago Pusovnik.
■ Tatjana Podgoršek
Prva liga TS, 18. krog
Rudar Velenje - Triglav 3:1 (0:1)
Strelci: 0:1 Žurga (31.), 1:1 Hrubik (56.), 2:1 Radie (81.), 3:1 Trifkovic (87.). Rudar: Pridigar, Hrubik, Vasiljevic, Tomaše-vic, Pušaver, Pušnik, Črnčič, Trifkovic, Arap (od 75. Škoflek), Radic (od 90. Šantek), Vo-deb (od 59. Tučic). Trener: Marijan Pušnik. Drugi rezultati: Aluminij - Olimpija 6:2 (3:1), Domžale - Maribor 1:2 (1:1), Krško -Gorica 1:0 (0:0), Mura - Celje 0:1 (0:0), Rudar
-	Triglav 3:1 (0:1).
Vrstni red: 1, Maribor 42, 2. Olimpija 33, 3. Aluminij 27, 4. Celje 26, 5. Domžale 24, 6. Mura 23, 7. Gorica 22, 8. Rudar 18, 9. Krško 15, 10. Triglav 15.
Liga NLB, 12. krog
Gorenje Velenje - Jeruzalem Ormož 32:22 (17:13)
Gorenje: Taletovic 12 obramb, Vujovic 1 obramba, Logar, Mazej, Haseljic, Tajnik 2, Špelic 1, Matanovic 6, Levc, Stojnic, Miklav-čič 1, Banfro 2, Verdinek 13, M. Kavčič 4, A. Kavčič 2, Kete 1. Trener: Zoran Jovičic. Izključitve: Gorenje 4. minute, Ormož 8; sedemmetrvoke: Gorenje 7 (7), Ormož 6 (4).
Drugi rezultati: Riko Ribnica - Krka 35 : 34 (19 : 18), Celje Pivovarna Laško - Koper 2013 33:30 (18:15), Trimo Trebnje - Sviš Ivančna Gorica 32:27 (12:11), Urbanscape Loka - Dol TKI Hrastnik 34:24 (18:13), Maribor Branik - Dobova 33 : 28 (18 : 13).
Liga NLB, 14. krog
Gorenje Velenje - Dobova 29:23 (15:10)
Gorenje: Taletovic 8 obramb, Vujovic 2 obrambi, Logar, Mazej, Haseljic 4, Tajnik, Špelic 6, Matanovic 2, Logar, Levc 3, Stojnic, Banfro 1, Verdinek 7, Grmšek, M. Kavčič 2, A. Kavčič 3, Kete 1. Trener: Zoran Jovičic. Sedemmetrovke: Gorenje 3 (1), Dobova 1 (1); izključitve: Gorenje 6 minut, Dobova 2 minuti.
Vrstni red: Celje PL 12 tekem 22 točk, 2, Ribnica 12 - 21, 3. Gorenje 12 - 18, 4. Maribor 12 - 17, 5. Loka 12 - 14, 6. Koper 12
-	134 ...
Naš čas, 6. 12. 2018, barve: CM K, stran 11
6. decembra 2018
»»SCAS
šport
17
Obilno so se jim oddolžili za poraz
Rokometaši Gorenja so po porazu na začetku prvenstva z dvema goloma razlike v drugi tekmi premagali Ormožane kar s prednostjo desetih
Po izpadu iz nadaljnjega tekmovanja za pokal Evropske rokometne zveze oziroma neuvrsti-tvi v skupinski del tega drugega najmočnejšega tekmovanja na stari celini so morali velenjski rokometaši hitro pozabiti na ta neuspeh in se zbrati za domači prvenstveni dvoboj 12. kroga z Jeruzalemom-Ormožem, s katerim so na začetku prvenstva kot gostje izgubili z dvema goloma razlike. Na drugi medsebojni tekmi pa so se jim obilno oddolžili za vsekakor boleč poraz v prvem krogu. Premagali so jih z 32 : 22. Gostje niso niti enkrat vodili, prav tako rezultat ni bil nobenkrat izenačen. Po prvem polčasu so velenjski rokometaši vodili s prednostjo štirih golov.
V	nadaljevanju so svoj ritem nenehno stopnjevali in zmagali z desetimi goli razlike.
Po visoki zmagi se je samo vsililo vprašanje, kaj je bilo v prvem krogu v Ormožu. Najboljši strelec lige Verdinek je takole pojasnil: »Saj veste, kako je v športu.
V	prvem krogu so velikokrat presenečenja. Ne veš, koliko veljaš, kako kakovosten je nasprotnik. Poleg tega je vsak nasprotnik proti tistemu, ki je višje na lestvici, zelo motiviran. Pred uvodno prvenstveno tekmo smo imeli le dve evropski tekmi. Vsekakor ne moreš biti hitro uigran, če imaš enajst novih igralcev. Bilo je sa-
mo mesec, mesec pa pol časa za priprave. Tokrat smo bili veliko bolje pripravljeni. Dali smo vse od sebe. Pomembno je, da naša kakovost vse bolj prihaja do izraza. Verjamem, da bomo še boljši. Moramo biti!«
Premagali tudo Dobovo
V torek so Velenjčani v vnaprej odigrani tekmi 14. kroga gostili Dobovo. Po včerajšnji osmi zmagi 29:23 (15:10), so znova zasedli tretje mesto na prvenstveni lestvici. Za vodilnimi Celjani zaostajajo štiri, za drugouvrščeni-mi Ribničani tri, pred četrtouvr-ščenimi Mariborčani pa imajo točko prednosti. Igralci iz Posav-
ja ostajajo na desetem mestu v 12-članski elitni ligi.
Izbranci domačega trenerja Zorana Jovičica so si prvo otipljivo prednost na dvoboju priigrali v 21. minuti, ko so povedli za pet golov (12:7). Odločitev o zmagovalcih je padla v začetku druge polovice tekme, ko so gostitelji naredili delni izid 4:0 in v 38. miniti povedli za devet golov (19:10), te prednosti pa v končnici tekme niso zapravili.
V	domači ekipi je bil najbolj učinkovit Matic Verdinek.
V	tekmi 13. kroga bodo v nedeljo gostovali pri Krki v Novem mestu.
a Stane Vovk
Kljub porazu čudovito vzdušje
Po odličnem začetku odbojkarji Šoštanja Topolšice minuli vikend izgubili proti ekipi Krke
Šoštanjski odbojkarji so minuli vikend v 8. krogu 1. DOL v domači dvorani pred 180 gledalci gostili ekipo Krke. Pred srečanjem so imeli domačini dve točki prednosti, zato je bila tekma za obe moštvi zelo pomembna.
Srečanje se je začelo zelo odločno. Domači odbojkarji so v začetnem delu prvega niza povedli na krilih odličnih servisov. Ker gostom niso dopustili organizacije napadov, so prevladovali celoten niz in se veselili zmage v prvem nizu s 25 : 16.
Podobno je potekal tudi drugi niz, le da je bil rezultat ob koncu nekoliko tesnejši (25 : 21). Tudi v tem nizu domači odbojkarji gostom niso dopustili, da bi se razigrali. Gostujočim igralcem je največ težav povzročala učinkovitost napada, zaradi ugovarjanja pa so prejeli tudi rumeni karton.
Vse je kazalo, da domačih od-bojkarjev nič ne more presenetiti in da bo zmaga ostala doma.
A v tretjem nizu je gostujoči trener v igro namesto Kumra poslal
Vrhovška. Ta pa je bil zelo razigran. Napad se je gostom v tem nizu izrazito popravil, zaradi česar so niz z lahkoto osvojili in rezultat znižali na 2 : 1. Tudi četrti niz je ob boljšem sprejemu in odličnem napadu potekal po željah gostov. Končal se je tako kakor tisti pred njim.
Peti, odločilni niz, so bolje začeli domači odbojkarji, ki so po-vedli s 3 : 0. To prednost so držali do rezultata 9 : 6, nato pa so gostje po nekaj uspešnih akcijah uspeli izenačiti na 10. točki. Gostje so nato povedli in si pri 14 : 12 priigrali prvo zaključno žogo, ki pa je niso izkoristili. Za preobrat in zmago je v 5. nizu z blokom poskrbel Erpič.
»Najprej bi nasprotniku čestital za neverjeten povratek v tekmo. Prva dva seta smo z dobrim servisom in igro v bloku ter obrambi dobili z lahkoto, v nadaljeva-
nju pa se je nasprotnik razigral na sprejemu in tako so bili njihovi napadi mnogo učinkovitejši. Nismo našli pravega recepta, da bi jih ustavili. To bomo vsekakor iskali na naslednjih tekmah. Bi se pa zahvalil naši zvesti publiki za čudovito vzdušje, kljub porazu,« je po tekmi dejal odbojkar OK Šoštanj Topolšice Rok Menih.
Od sobote bodo drsali
Šoštanj - V soboto, 8. decembra, bodo v Šoštanju odprli drsališče. Uredili so ga na rokometnem igrišču. Drsanje bo možno vsak dan od 9. do 20. ure, do 20. januarja. Za drsališče bo Občina odštela 24.000 evrov, postavilo ga bo podjetje Kota, upravljalec pa bo - tako kot lani - Marko Pokleka.
a mkp
Jutri prihaja Maribor
Nogometašev Rudarja vodstvo Triglava ni zmedlo - Sledil je preobrat in zmaga - V zadnji letošnji tekmi jutri (ob 16.45) ob jezeru z jesenskim prvakom Mariborom
V nedeljski zadnji tekmi 18. prvenstvenega kroga v prvi nogometni ligi so si nogometaši velenjskega Rudarja na svoji zelenici priigrali pomembne tri točke. Na derbiju kroga nasprotnikov iz druge polovice lestvice so gostili kranjski Triglav.
Čeprav so bili rudarji v prvem polčasu boljši od triglavanov, so pomembne točke izkopali šele v drugem polčasu z goli Davida Hrubika, Dominika Radiča in Damjana Trifkoviča ter zmagali z rezultatom 3 : 1. Tekma je bila za oboje zelo pomembna, saj se je zmagovalec vsaj nekoliko odmaknil od dna lestvice. S peto zmago so velenjski nogometaši pahnili Kranjčane na zadnje mesto, Krško pa se je kljub porazu zaradi boljše razlike v golih v primerjavi s Kranjčani z zadnjega povzpelo na predzadnje mesto. Oboji za rudarji zaostajajo za tri točke.
Trener Marijan Pušnik je nekoliko spremenil zasedbi v primerjavi s tiso, ki je krog pred tem v Celju izgubila z 0 : 2. Na klop za rezervne igralce je preselil Davida Kašnika in Milana Tučica, med gledalci pa je bil zaradi kartonov Klemen Bolha. Od prve minute so tako začeli Ivan Vasiljevic, Nejc Pušnik in Tim Vodeb.
Varovanci Marijana Pušnika so tekmo začeli zelo podjetno in bi že kmalu lahko tudi povedli. Najprej je imel priložnost Nejc Pu-šnik, a je žoga končala v kotu, potem je zadel David Arap, a je bil gol zaradi prepovedanega položaja razveljavljen. Nasprotnik ni bil tako podjeten, najbrž bi bil celo zadovoljen že s točko. Igralci Triglava so upali, da bodo pre-stregli kašen domači napad in nato hitro krenili proti vratarju Marku Pridigarju. To upanje se jim je uresničilo v 31. minuti. S tem pa so postavili tudi izid prvega polčasa.
Drugi del so Gorenjci začeli bolj napadalno. Njihova pobuda pa je trajala le nekaj minut. Znova so domači zagospodarili in samo vprašanje časa je bilo, kdaj bodo svojo dobro igro kronali z izenačenjem. Zgodilo se je v 56.
minuti, ko je sodnik zaradi vra-tarjeve napake dosodil indirek-tni udarec v šestnajstmetrskem prostoru ob črti kota na levi strani. Po drugem odbijanju je žoga priletela do Davida Hrubika, ki jo je silovito zadel in jo s slabih 25 metrov poslal ob desni vratnici v mrežo mimo nemočnega vratarja Luka Čadeža za 1 : 1. Domači so po izenačenju nadaljevali še bolj napadalno in v 81. minuti dosegli pričakovano vodstvo. Robert Pu-šaver je z leve strani sijajno poslal žogo proti drugi vratnici, kjer je bil v skoku Dominik Radic višji od gostujočega branilca in jo z lob udarcem mojstrsko zadel ter povišal na 2 : 1. Pet minut zatem se je po hitrem napadu domačih Radic ob prodoru v šestnajstme-trski prostor imenitno otresel prvega, nato še drugega gostujočega igralca, streljal, a je mladi (18 let) gostujoči vratar Luka Čadež s parado žogo odbil na svojo levo stran proti kotni zastavici. Za njo je stekel Milan Tučic in jo natančno podal v sredino Damjanu Trifkovicu. Čeprav je bil domači kapetan obkrožen z več igralci, jo je mojstrsko zadel, z rezanim udarcem poslal v desno vratarje-vo stran, kjer je oplazila vratni-co in se odbila v mrežo za končnih 3 : 1.
Rudarjev trener Marijan Pu-šnik o pomembni zmagi: »Tudi v prvem polčasu smo igrali dobro in mislim, da neveljaven gol ni bil prehitek. Po naši napaki v obrambi so gostje povedli. Nismo stali dovolj blizu nasprotnikovih napadalcev. V odmoru sem fantom dejal, naj nadaljujejo takšno igro, naj vztrajajo, da igrajo dobro. Nadaljevali so tako, trikrat smo zadeli in imeli še priložnosti za višjo zmago. Vesel sem pomembnih točk.«
Slovo od letošnjega tekmovanja z Mariborom?» Upam, da bodo moji nogometaši po izredno dobri igri proti Kranjčanom tudi proti najmočnejšemu moštvu v ligi verjeli vase, v svoje sposobnosti. Lepo bi bilo, če bi jim od-ščipnili točko, s kančkom športne sreče pa zmagali.«
Damijan Trifkovic dvajset tisoč minut v dresu Rudarja
Kapetan Damjan Trifkovič je z nedeljsko tekmo dosegel zavidljivih 20.000 minut igranja na pr-voligaških igriščih za Rudar. Zato je imel dodaten razlog za veselje: »V prvem polčasu smo bili ob dobri igri premalo konkretni, tudi malce živčni. Tudi v prvem polčasu nismo igrali slabo, pre-
malo smo bili konkretni, po napaki smo dobili gol, malce smo bili živčni. Milim, da smo v nadaljevanju postavili stvari na svoje mesto. Več smo napadali, več smo si upali, bili veliko bolj konkretni, tudi manj živčni zaradi nujnosti zmage, dali tri gole in zasluženo zmagali.«
Navijači so vam po končani tekmi čestitali s priložnostnim darilom, saj ste na tej tekmi dosegli 20.000 minut igranja za Rudar v prvi ligi. Ste vedeli, da že toliko časa nosite črno-beli dres? »Vedel sem, da sem blizu, nisem pa točno vedel, kako. Hvala jim in upam, da nam bodo še naprej zvesti. V tem tednu smo tudi proslavili 70-letnico obstoja kluba. Vesel in ponosen sem, da smo si priigrali pomembno zmago, in obenem, da sem se ob takšnem dogodku vpisal v zgodovino.«
Jutri Maribor, zadnja jesenski dvoboj? »Ve se, trenutno daleč najboljše moštvo v ligi. Pred dvobojem s Triglavom smo bili kar precej na trnih, saj smo vedeli, da moramo zmagati. Tudi točka bi bila za nas neuspeh. Pred tekmo z Mariborom v nas ne bo takšne nervoze. Verjamem, da jo bomo začeli samozavestno in dali vse od sebe. Kaj nam bo to prineslo, bomo videli. Športno je upati na zmago, veseli pa bi bili že točke.«
a Stane Vovk
Spomin na zlate čase ženskega nogometa
Za rojstni dan pravimo, da je to dogodek, ko moraš resnično imeti nasmejan obraz. Vsa prešerna je bila pred dnevi tudi Mojca Berčnik, kajti stisnila je roko modrecu Abrahamu.
»Zdaj si v najlepših letih, petdesetih zrelih letih, in če prvi so že sivi tu lasje, oh, nikar ne misli, da se staraš že!« še vedno lahko poslušamo pesem Avsenikov.
Takšne so bile tudi želje vseh, ki so skupaj z njo praznovali njen korak v drugo petdesetle-tje. Ob takšnem praznovanju še zlasti radi sežemo s spominom v pretečena leta. In 'abrahamov-ka' se je skupaj s prijateljicami Polonco Govek, Zorico Garič, Ireno Založnik, Marjeto Pižorn, Jelko Brglez ..., ki so ji z drugimi polepšale njen praznični dan,
obujale spomine na sezone, ki so jih preživele skupaj kot nogome-tašice - članice Ženskega nogometnega kluba Škale, katerega ustanovitelj je bil domačin Herman Arlič. Najlepši je bil vsekakor spomin na prelom tisočletja (1999/2000) in 2001/2002),
ko so bile najboljše v državi ter obenem dvakrat tudi pokalne prvakinje. Hkrati pa so nekdanje odlične nogometašice tudi žalostne. Ker pokrovitelj ni izpolnjeval pogodbe, je ženski nogomet v občini povsem zamrl.
a S. Vovk
■ mš
Naš čas, 22. 11. 201S, barve: CM K, stran 18
18
modroBED! kronika
«»^AS
6. decembra 2018
Pravo vsem, Humanitarno društvo Pravo za vse
Humanitarno društvo pravo za vse je sopomenka za brezplačne pravne nasvete, ki se dajejo v okviru pravnih klinik ter v okviru spletnega svetovanja. Društvo je bilo ustanovljeno leta 2012 iz vrst takrat še študentov Pravne fakultete UM, danes uspešnih pravnikov. Društvo sestavlja 30 članov z najmanj univerzitetno izobrazbo. Namen ustanovitve društva je bil zagotavljanje preventivnega pravnega varstva pravic posameznikov.
Humanitarno društvo
PRAVO ZA VSE
Slovenije, na nas se obračajo tudi tujci, ki se znajdejo v labirintu slovenske zakonodaje.
Ambicije ekipe se po postavitvi spletnega svetovanja niso ustavile. Pravno svetovanje so nadgradili s klasično obliko svetovanja »z oči v oči«. Člani društva tako
Društvo je svojo primarno brezplačno storitev zasnovalo na spletnem svetovanju. Spletno svetovanje je hitro, enostavno, anonimno in brezplačno. Spletno svetovanje poteka preko spletnega obrazca, ki je dostopen na www.pravozavse.si. V obrazec lahko vsakdo, ki ima dostop do interneta, postavi svoje pravno vprašanje. Preko te storitve smo od leta 2012 s pravnimi nasveti pomagali že več kot 10.000 uporabnikom, ne le iz
danes svetujejo že v treh pravnih klinikah. Pravne klinike zagotavljajo anonimno in neposredno svetovanje strankam, ki dobijo takojšen odgovor na svoje vprašanje. Pravne klinike ne nadomeščajo dela odvetnikov, namen je dobiti zgolj prvo brezplačno informacijo pred nadaljnjim postopanjem. Na pravnem posvetu ne sestavljamo listin ali pišemo drugih pisanj, pač pa le usmerjamo in dajemo odgovore na morebitna vprašanja in dileme. V prav-
nih klinikah vas pričakujemo na naslednjih lokacijah:
Klinika v Mariboru na naslovu: Univerza v Mariboru, Slomškov trg 15, 2000 Maribor, dvorana Severni stolp. Čas svetovanja je vsako sredojod 18.00 do 20.00.
Klinika v Črenšovcih v prostorih Občine, na naslovu Prekmurske čete 20, 9232 Črenšov-ci. Dosegljivi smo vsako prvo in tretjo soboto v mesecu od 13.00 do 15.00.
Klinika na Ravnah na Koroškem v društvenih prostorih nad Havano Ravne, Prežihova ulica 7, 2390 Ravne na Koroškem. Svetovanje poteka vsako prvo in tretjo soboto v mesecu od 10.00 do 12.00.
V društvu se vse bolj zavedamo tudi, da ljudje iščejo pomoč šele oziroma predvsem tedaj, ko je običajno že prepozno, ko so roki za pravna sredstva in druga opravila že potekli. Zaradi navedenega smo dejavni tudi v okviru raziskovalno-pedagoške-ga dela, tako da objavljamo različne pravne prispevke na teme s področij, s katerimi se ljudje v večini srečujejo in imajo težave. Prispevke smo najprej objavljali na različnih medijskih portalih,
sedaj pa najdete obširno pravno bazo na naši spletni strani www. pravozavse.si pod zavihkom pravo za vse informira ali arhiv člankov.
Februarja 2015 smo začeli triletni projekt v sodelovanju z Varuhinjo človekovih pravic Republike Slovenije pri izvajanju nalog in pooblastil državnega preventivnega mehanizma po določbi 5. člena Zakona o ratifikaciji Opcijskega protokola h Konvenciji proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, v okviru katerega izvajamo nadzor na krajih odvzema prostosti ter preverjamo ravnanje z osebami, ki jim je bila odvzeta prostost. S tem pripomoremo k izvajanju nadzora nad spoštovanjem prava v institucijah, ki so družbeno odmaknjene.
Filozofija društva je, da so pravo ljudje, zato želimo vrniti zaupanje v pravo, zaupanje v ljudi. a Žiga Cvetko, mag. prav.
Humanitarno društvo Pravo za Vse
V krožišču odstranili razmejitveno pregrado
Kot smo že poročali, se ni ravno obnesla razmejitvena ovira za izvoz med dvema voznima pasovoma v krožišču pod velenjsko skakalnico v smeri Celja, ker so menda uporabniki ceste lamele večkrat poškodovali s »športno« vožnjo. Morda so razlogi tudi drugi, npr. vožnja priklopnih vozil v ovinek skozi preozko odmerjeno vozišče, a je bila laično gledano to povsem koristna tehnična rešitev. Zdaj so jo vzdrževalci ceste odstranili, morda prav zaradi večkrat polomljenih lamel, predvsem pa najbrž tudi zaradi zimskega vzdrževanja cest. Bo spomladi »inovacija« spet uporabljena? Najbrž je to odvisno tudi od nas, kako (ne)spre-tno bomo »telovadili« skozi krožišče.
a Jože Miklavc
Tatvina
prenosnih
stranišč
Mozirje, 28. novembra - Z de-
lovišča v Logarski dolini so neznanci v sredo odpeljali dve prenosni stranišči.
Brez vozniškega, brez avtomobila
Velenje, 28. novembra - V Velenju so policisti v sredo zasegli osebno vozilo 29-letniku, ki je vozil brez vozniškega dovoljenja.
Vlomilec je bil žejen
Žalec, 1. decembra - V Podvi-nu pri Žalcu so policisti v soboto obravnavali vlom v stanovanjsko hišo. Storilec je vanjo vlomil skozi okno in ukradel nekaj pijače.
Izpitno vožnjo opravljal pijan?!
V četrtkovem enournem nadzoru cestnega prometa ustavili
■	••	• I	■•••	I	•	• M	•	V	• •
dva pijana voznika, enega od njiju celo na izpitni vožnji
Celje, Velenje, 29. novembra
- Policisti Postaje prometne policije Celje so v četrtek med 14. in 15. uro izvedli poostren nadzor nad psihofizičnim stanjem voznikov v cestnem prometu s poudarkom na ugotavljanju vožnje pod vplivom alkohola, prepovedanih drog, zdravil ter drugih psihoaktiv-nih snovi.
Na območju Ljubečne so med praktičnim usposabljanjem kandidata za voznika B kategorije na izpitni vožnji ustavili osebni avtomobil šole vožnje. Kandidatu za voznika je
preizkus alkoholiziranosti pokazal 0.66 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka, zaradi česar so mu izdali plačilni nalog v višini 1.200 evrov. Kandidat je ponovno opravljal vozniški izpit, saj mu je bil v preteklosti že dvakrat izrečen ukrep prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Šolo vožnje čaka prekrškovni postopek.
V Velenju so ustavili voznika osebnega avtomobila, ki je odklonil strokovni pregled. Odrejen mu je bil zaradi suma prisotnosti prepovedanih drog v telesu. Zoper njega bodo podali
obdolžilni predlog na pristojno okrajno sodišče. Za prekršek je predpisana globa 1.200 evrov ter stranska sankcija 18 kazenskih točk, kar pomeni prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.
V Šempetru v Savinjski dolini so ustavili voznika osebnega avtomobila, ki mu je alkotest pokazal rezultat 0.92 mi-ligramov alkohola v litru izdihanega zraka. Zoper njega bo podan obdolžilni predlog na pristojno okrajno sodišče, za prekršek je predpisana globa 1.200 evrov ter stranska sankcija 18 kazenskih točk.
Prijazen klic sredi noči
Adil Huselja
varnostno ogledalo
Tehnološki razvoj je korenito spremenil klasično prodajo in nakup izdelkov. Včasih, še ne tako daleč v preteklosti, je bilo mogoče prodajati in kupovati izdelke zgolj v trgovini, tržnici ali sejmu. Uvedba samopostrežnih trgovin in samostojne izbire artiklov je nadomestila strežbo izza pulta, ko smo prodajalkam govorili in s prstom kazali, kaj naj dajo na pult in pozneje v vrečko. Ni čudno, da so se tako v trgovinah vile dolge kolone pred prodajnimi pulti in blagajnami.
To se nam dogaja še danes, zlasti ob sobotah, pred prazničnimi dnevi ali v času večjih popustov in prodajnih akcij. Marsikdaj tudi ob slabem vremenu, ko se veliko ljudi raje odloči za sprehod po nakupovalnih središčih in med policami kot po mestnih ulicah in rekreativnih površinah. Toda danes to ni edini način nakupovanja. Ne glede, ali govorimo o prehrambnih artiklih, oblačilih, kozmetiki, tehničnih in gospodinjskih aparatih ali avtomobilih, čisto vse lahko naročimo s pomočjo mobilnega telefona ali računalnika ob internetni povezavi. V starih časih so gnečo v trgovini izkoristili nepridipravi in žeparji in so iz žepov, košar ali torb kradli denarnice. To se sicer dogaja še danes, toda ob tej klasični obliki se vse bolj pojavljajo tudi t. i. e-tatvine, ko tatovi izkoriščajo in uporabljajo računalniško-informacijsko tehnologijo. Slednja jim omogoča, da brez fizičnega kontakta, celo iz oddaljenih dežel ali drugih kontinentov, ukradejo denar z računa lastnika plačilne kartice ali e-računa na banki. Za kriminalno dejavnost velja, da se tako kot tehnologija, gospodarstvo in ostala področja razvijajo in vse bolj izpopolnjujejo. Zato ni presenečenje, da se internet ter računalniško-informacij-ska tehnologija in naprave uporabljajo za izvrševanje kaznivih dejanj in da v sektorjih kriminalistične policije imajo oddelke za obravnavo računalniške kriminalitete. Z nadaljnjim razvojem bo tovrstna kriminaliteta razvila še bolj sofisticirane oblike, kijih bo še težje preiskovati.
Za zavarovanje denarja na bančnem računu je treba upoštevati varnostne standarde, opozorila in nasvete bančnih uslužbencev, ki se pogostokrat soočajo s primeri, ko nepooblaščene osebe oziroma kriminalci poskušajo vdreti v bančne sisteme in bančne račune posameznikov in podjetij. Ne vem, ali je to mogoče na vseh, toda na NLB, kjer imam bančni račun, sem se odločil za izbiro določenih (varnostnih) storitev, ki mi omogočajo bolj dosledno spremljanje plačilnega prometa. Za vsak dvig na bankomatu z lastno kartico ali plačilom v trgovinah prejmem SMS sporočilo na telefon. Tako ažurno spremljam plačilni promet in v primeru zlorabe moje kartice sem takoj seznanjen. Tako sem nekega dne v preteklem mesecu sredi noči prejel SMS sporočila o plačevanju izdelkov v eni od ameriških zveznih držav, nato pa še prijazen klic bančne uslužbenke, ki me je na to opozorila in povprašala, ali nakupe resnično sam opravljam ali gre za zlorabo kartice. Takoj sem začasno preklical veljavnost plačilne kartice, v jutranjem času pa obiskal poslovalnico banke, da sem uredil trajen preklic in tako onemogočil nadaljnjo zlorabo kartice in plačevanje z mojega bančnega računa.
Moram priznati, da sem pred tem pri ogledu reklamnih sporočil v medijih o osebni komunikaciji z bančno uslužbenko in prijaznih klicih sredi noči imel pomisleke. Toda z osebno izkušnjo, ko sem na osnovi intervencije bančne uslužbenke preprečil nadaljnjo zlorabo in neupravičeno prisvajanje denarja z mojega računa, sem spremenil mnenje. V celoti. Bančna svetovalka gospa Alenka Pavlin mi je prijazno svetovala in hitro uredila vse, kar je bilo potrebno, da se tovrstno dejanje ne bi ponovilo. Hkrati mi je pojasnila, da kriminalci na različne načine pridobivajo podatke o računih oziroma karticah in tako neupravičeno prisvajajo denar z bančnih računov. Dosledno upoštevanje navodil in opozoril bančnih uslužbencev nas lahko zavaruje pred nevšečnostmi in zmanjšanim zneskom na računu. Dobro jih je upoštevati. Gre za vaš denar.
me narocni
'"WAS
Za naročnike rin 8 številk zastnni!
Pokličite 03/ 898 17 51

v
■
Naš čas, 6. 12. 2018, barve: CM K, stran 19
6. decembra 2018
«»SÜAS
utrip
19
Praznični KAŽIPOT
December je čas, da razvajate sebe in svoje najdražje, čas, da zaživite svoje sanje. To je čas druženja, zabave, veselja in obdarovanj.
Zadišalo bo po cimetu, piškotih in kuhanem vinu ... Pravljični december in z njim povzani trije dobri možje Miklavž, Božiček in Dedek Mraz naj prinašajo tudi v vaš dom veselje in radost.
F f / h
i
HOROSKOP
Jr/4
Mozirski gaj, 30. nov - 6. jan / 16:00 - 21:00
ČAROBNI ČAS
V VELENJKI

miklavž s spremstvom
spektakel z gledališko igro, petjem in plesom
L j
1.2 milijona lučk / NOVO: zvočna spremljava
fotografiranje z Božičkom
NAMIG: Izognite se vrsti na vhodu, vstopnice kupite na www.mozirskigaj.com
*
MozlrsklgaJ	'l
čaji in tinkture brezglutenski izdelki in moke naravna kozmetika

064 226 966
Najdete nas tudi preko facebooka.
Trgovina EMMA
»elegantna ženstvenost«
Nasproti Mercator centra	'
Karizmatična modna oblačila za vse generacije, postave in priložnosti kolekcija za praznične zaključke ... Darilni boni.
Tekstil na kilograme, oblačila za vse priložnosti in generacije
Trgovina Petka
NC Velenje, Kidričeva 2 a, 1. nadstropje
Nagradna križanka »Vrtnarstvo in cvetličarstvo Skornšek«
VRTNARSTVO IN CVETLIČARSTVO
kornšek
HVALA ZA ZVESTOBO IN ZAUPANJE!
Hribernikova ulica 10, 3330 Mozirje
041 271 258
V Vrtnarstvu Skornšek bodo posebej za vas odprti do večernih ur (do 18.00)
Praznični mesec december tudi v Vrtnarstvu Skornšek - čudovite zimske cvetlične kreacije, Božične zvezde in posebni decembrski aranžmaji.
Božično-novoletna
pravljica v prodajalni cvetja Skornšek
Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Vrtnarstvo Skornšek Mozirje«, najkasneje do ponedeljka, 17. decembra. Izžrebali bomo tri nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.
Oven od 21. 3. do 20. 4.
Dnevi veselega decembra za vas še vedno ne bodo najboljši. Vse vam bo šlo na živce. Tudi ljudje, ki vas obkrožajo. Še huje bo to, da ste bili čisto prepričani, da vam bo uspelo še pred prazniki končati delo, ki ga vlečete že od poletja. Četudi vam ne bo uspelo, boste pomirjeni, saj gre bolj za vašo željo kot nujnost. Boste pa zato vse do polovice decembra precej delavni. Domačim se bo zdelo, da pretiravate. Tokrat vas to sploh ne bo motilo, saj letos nimate večjih načrtov za praznične dni. Želeli pa si boste, da bi to razumel tudi partner. Pa žal ne bo. Od vas bo želel vsak dan več.
Bik od 21.4. do 21.5.
Tisti, ki vas dobro poznajo, bodo opazili, da se precej spreminjate. Veliko več časa kot sicer boste v teh decembrskih dneh preživeli izven doma. Vsako vabilo vam bo dobrodošlo in v teh dneh jih res ne bo manjkalo. Boste pa zato že kmalu začutili, da tudi takšno življenju ni tisto, ki si ga želite. Bolje bo šele, ko si boste iskreno priznali, kaj si sploh želite. Pa četudi boste to morali skrivati pred prijatelji in domačimi. Sploh slednjimi, ker vas vsak dan manj podpirajo. Z glavo ste še vedno preveč v oblakih, a imate srečo, da bo nekdo držal besedo in vam odprl vrata v lepšo prihodnost. V ponedeljek ostanite doma, nekdo vam pripravlja presenečenje.
Dvojčka od 22.5. do 21.6.
Vaše življenje se bo v teh dneh spet umirilo. Predvsem zato, ker si sami želite, da se. Če se ne bi, bi lahko še nekaj dni hodili iz zabave na zabavo. Tako pa boste mrzle dni, predvsem pa večere, preživljali na toplem. Veliko vprašanje pa je, če si v dneh do konca leta res želite biti toliko sami. Morda je vaša želja po bivšem partnerju tako močna le zato, ker bežite od realnosti. S tem, da se zapirate v svoj svet, ne bo bolje. Morali boste spremeniti ne le način razmišljanja, treba bo začeti delati na tem, da bo leto 2019 bolj srečno na ljubezenskem področju. Preteklost vrzite skozi okno, ko prezračite, pa spustite k sebi svež zrak!
Rak od 22.6. do 22.7.
Sprva boste o načrtu, ki ni vaš, imeli slab občutek. Tudi zato, ker niste najbolj zaupljivi do novosti. Bodite brez skrbi, tokrat se bo vse odlično izteklo. Bolje se sploh ne bi moglo. Naučili se boste, da je včasih dobro sprejemati drugače misleče in iz tega celo potegniti kakšno korist. Vaša potrpežljivost bo tokrat res bogato nagrajena. Tudi na materialnem področju, kjer vam pravzaprav ne manjka kaj dosti. Ta mesec si boste privoščili veliko več kot prejšnja leta. Zdravje bo dobro, odlično pa ne. Počutje lahko izboljšate le vi sami. Ne odlašajte z vsem tistim, kar si že dolgo obljubljate. Nagrada bo presegla trud.
Lev od 23.7. do 23.11.
Nikoli niste preveč marali načrtovanja prihodnosti, raje ste se prepuščali toku dogodkov. Letošnji december bo drugačen. Trenutno samo vi veste, zakaj je tako, kmalu pa si boste želeli, da bi razlog za vašo srečo poznali vsi vaši najbližji. Zato boste poskrbeli sami, saj ne želite, da izvedo od drugih. Časa nimate več veliko, saj se jim že dozdeva, kaj se dogaja z vami in vašo novo ljubeznijo. Dela boste imeli ves teden veliko, zato vam bodo misli vse pogosteje bežale k počitku. Obenem pa tudi k zabavi. Vsaj ena bo v naslednjih dneh res taka, da je še dolgo ne boste pozabili. Godilo bo predvsem vaši duši, manj pa telesu. Potrebovalo bo nekaj časa, da se očisti strupov, ki jih, k sreči, v telo ne vnašate prav pogosto.
Devica od 24.8. do 22.9.
V	naslednjih dneh bo napeto predvsem doma. Sami ste krivi, ker vam partner spet ne zaupa, saj mu prav z ničimer ne pokažete, da nima prav. Zdi se, ko da vam je vseeno, kar pa ne drži. Zato požrite trmo in se začnite pogovarjati z njim. Če se bo partnerodločil, da bo igral vašo igro, ne bo lahko. Sploh, čese bo tudi on začel
obnašati, kot da je čisto sam na svetu. Ko se bo začel upirati ustaljenim tirnicam, pa vam ne bo več vseeno. Lahko se zgodi, da boste izgubili preveč. Denar, ki ga pričakujete še pred božičem, bo na vašem računu v nekaj dneh. Oddahnili si boste, a izučilo vas ne bo. Tudi v teh dneh boste zapravljali preveč.
Tehtnica od 23.9. do 23.10.
Ko se boste ob koncu tedna ozrli nazaj, boste zadovoljni. V zadnjem času vam je na poslovnem področju uspelo prav vse, kar ste si zadali. Poleg tega boste dosegli tudi neko osebno zmago, ki vam bo pomenila še več. Ta bo povezana z vašo družino, kjer se bodo stvari končno začele umirjati. Tudi tiste težave, ki se jih najbolj bojite, se bodo uredile kar same od sebe. Če bi posegli vmes, bi bila zmeda velika, zato je prav, da niste. Sedaj se bo vse postavilo na zdrave temelje. To vas bo resnično osrečilo. Že ta konec tedna začnite uživati v božično-novoletnem času, tudi doma okrasite tako, da bo v njem vsem lepo.
Škorpijon od 24.10. do 22.11.
V	naslednjih dneh se ne boste znali ustaviti. Ob koncu tega tedna pa boste ugotovili, da so intenzivni dnevi, večeri in noči zelo naporni za vaše telo, zato se boste začeli umirjati. Tako hitro tokrat ne bo šlo. Nemira ne boste mogli skriti pred svojci, pa tudi v službi ne. Včasih boste pikali z besedami, včasih s pogledi.
Potem pa vam bo žal, saj boste tu in tam usmerili puščico tudi v koga, ki si tega ne zasluži. V torek boste izvedeli, da se bodo vaše sanje kmalu uresničile. To vas bo dokončno umirilo. Prineslo pa bo tudi nove skrbi. Načrtovanje prihodnosti ne bo več tako lahko, kot se je zdelo še pred nekaj tedni.
Strelec od 23.11. do 22.12.
Nihanje vašega razpoloženja močno bega vaše domače, najbolj pa partnerja. Obnašate se, kot da mu zamerite, ker veliko dela. Ob tem pa dobro veste, da drugače trenutno ne more. Ne kaznujte ga po nepotrebnem, saj je že tako napet kot struna. Vaše obnašanje pa mu vzame največ energije in volje. Stopite mu nasproti in mu pomagajte, kolikor lahko. Pot do vajinega skupnega cilja se bo kar sama odprla, a ne prej kot po 15. decembru. Do takrat bo doma še precej napeto. Poskrbite za dvig imunosti, stres jo je v preteklih tednih močno načel. Ni dovolj, da ste veliko na svežem zraku, treba bo prevetriti tudi negativne misli.
Kozorog od 23. 11. do 22. 12.
Vsaj nekaj krivde zato, kar se vam bo dogajalo v naslednjih dneh, boste morali vzeti nase. Najprej boste seveda krivili vse okoli sebe, saj si boste spet zatiskali oči pred resnico. Priznajte, da stega polomili. Če bi sedela lotili prej, bi bilo težav veliko manj. Sedaj bodo precej velike, ker v zgodbi niste sami. Zaradi nestrpnosti boste raztreseni in tečni. Niste izbrali najboljšega časa v letu, saj vas bodo vsi okoli vas prepričevali, da je čas za veselje in zabavo. Vam pa v teh dneh še ne bo do tega. Slaba volja vas bo minila šele sredi prihodnjega tedna. Težave lahko zaupate le eni osebi. Vsi drugi bi preveč uživali v tem, kar se vam dogaja.
Vodnar od 21. 1. do 18. 2.
Naslednji dnevi bodo divji, kar boste kmalu čutili na svojem počutju. Vse bolj utrujeni boste, niti dolg spanec vam ne bo pomagal obnoviti energije. Začutili boste tudi, da se morate ustaviti. A ne prej kot v nedeljo, ko se boste ob tem, kar vam bo zaupal partner, krepko zamislili nad tem, kar se vama dogaja v zadnjem času. Zvezde vam bodo naklonjene na finančnem področju, kjer lahko pričakujete vsaj majhne spremembe na bolje. Na poslovnem še vedno ne bo tako rožnato, kotsiželite. Boste pa zato izdnevavdan boljzadovoljni z zdravjem. Po grenki izkušnji boste to znali še kako ceniti.
X
Ribi od 19. 2. do 20. 3.
Vtehdrieh bostesrečni kotžedolgone. Razburljivoobdobje, polno novosti, ki vas je skoraj izčrpalo, bo preteklost. Četudi tega ne boste pokazali, bo v vas vse kipelo od navdušenja, ko bo vaša življenjska pot končno krenila navzgor. A to se bo zgodilo šele, ko boste sami sebi priznali, da ste ljudi vi potiskali stran on sebe in ne oni vas. Če boste znali prav organizirati čas, kar je vedno vaša šibka točka, bodo načrti, ki ste si jih zastavili na začetku zadnjega meseca v letu, celo izvedljivi. Največja ovira je lahko partner. Še vedno se vede, kot da ste čisto pozabili nanj. Dokažite mu, da to ni res.



Naš čas, 22. 11. 201S, barve: CM K, stran 20
Četrtek, 6. decembra
tv spored
«»^AS
6. decembra 2018
Petek, 7. decembra
Sobota, 8. decembra
Nedelja, 9. decembra
Ponedeljek, 10. decembra
Torek, 11. decembra
Sreda, 12. decembra
TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T
06.00 Kultura 06.10 Odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 11.15 Vem!, kviz 11.45 Turbulenca, izob. odd. 12.30 Zlata dekleta, am. hum. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Akcent
14.35 Slovenski utrinki, odd. madžarske TV
15.05 Pod drobnogledom, odd. TV Lendava
15.50 Prava ideja: Oljarna Lisjak,
oljkarstvo 16.25 Kozmo, belg. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Ugriznimo znanost, odd. o
znanosti 17.55 Novice
18.00 Makroregije - Alpska: Alpska
prestolnica 2018 18.05 Balončkovo, ris. 18.10 Mišo in Robi, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, kronika, šport, vreme 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma 21.55 Vreme
22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.50 Osmi dan
23.25 Pot do pravice, nem. miniser. 01.20 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti
01.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.10 Dnevnik, kronika, šport, vreme 03.05 Info-kanal
TV SLO T
06.30	Otroški kanal
07.00	Milan, ris.
07.05	Vrtni palček Primož, ris.
07.15	Gozdna druščina, ris.
07.30	Žvenkci, ris.
07.40	Lili in Čarni zaliv, ris.
07.45	Zlatko Zakladko: Kavčnikova
domačija
08.05	Mami, kratki igrani film iz
Bolgarije
08.20	Med valovi
09.05	Umor, je napisala, am. nan.
10.10	Umor, je napisala, am. nan.
11.00	Halo TV
11.35	Dobro jutro
13.15	Koda, izob. odd.
14.00	Biatlon - SP: posamična tekma
(Ž), prenos s Pokljuke
Tele*——
16.15	Televizijski klub: Javna zasebnost
17.10	Umor, je napisala, am. nan.
18.10	Tele M, odd. TV Maribor
18.40	Primorska kronika, odd. TV Koper-
Capodistria
19.00	Firbcologi, odd. za otroke
19.25	Vetrnica: Železni U
19.30	Skrivnostni Kjoto, jap. ser.
20.00	Naravna čudesa Zemlje, dok. ser.
20.55	Avtomobilnost
21.30	Film
23.00	Umor, je napisala, am. nan.
23.55	Slovenska jazz scena: Ob 25-letnici Jazz Cluba Gajo
00.35	Videotrak
01.35	Biatlon - SP: posamična tekma
03.00 Zabavni kanal, videotrak
pop
24UR, pon. OTO cira čara Smrkci, ris. Robocar Poli, ris. Gospodična Žuža, ris. Heidi, ris.
Hotel 13, 2. sez., 56. del TV prodaja
Jaz sem Luna, 3. sez., 58. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez. TV prodaja
Moc in strast, 1. sez., 111. del TV prodaja
Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 8. del
Usodno vino, 4. sez., 56. del Jaz sem Luna, 3. sez., 59. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 118. del
24UR popoldne
Moč in strast, 1. sez., 112. del
Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 9.
del
24UR vreme 24UR
Reka ljubezni, 3. sez., 61. del
Kmetija
24UR zvečer
Chicaška policija, 2. sez., 13. del Mentalist, 7. sez., 6. del Vikingi, 1. sez., 6. del Gotham, 1. sez., 6. del 24UR zvečer, pon. Zvoki noči
6.00
7.00
7.01 7.30 7.45 7.50 8.15 8.30 8.45 9.40 10.10 11.05 11.20 12.20 12.35
13.40 14.40 15.35
16.30 16.55 17.55
18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 0.25 1.20 2.15 2.50
8:25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 8:55 Napovedujemo 9:00 Dobro jutro, informativna oddaja 10:00 Vabimo k ogledu 10:05 Skrbimo za zdravje, Hujšajmo zdravo
11:05 POP CORN, Kevin Koradin, Manca Pirc
12:05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12:25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12:50 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15:55 Dobro jutro, ponovitev 16:55 2620. VTV magazin, regionalni
informativni program 17:25 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Mojca in medvedek Jaka, Postal
bom umetnik 18:40 Regionalne novice 18:45 Spoznajmo jih ... beremo skupaj, Ferida Durakovic- Književnost v hotelu
18:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:15 Videostrani, obvestila 19:55 Vabimo k ogledu 20:00 NAJ VIŽA, Ans. Dar, Ans. Hopla,
Trio Pogladič 21:15 Regionalne novice 21:20 ABC komuniciranja z gluhimi in naglušnimi osebami, predstavitveni film, MDGN Velenje 21:40 Kmetijski razgledi 22:10 Iz oddaje Dobro jutro 23:10 Spoznajmo jih . beremo skupaj, Ferida Durakovic- Književnost v hotelu 23:15 Videospot dneva 23:20 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23:45 Videostrani, obvestila
06.00 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 10.05 Dober dan 11.15 Vem!, kviz 11.55 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti
12.30 Zlata dekleta, am. hum. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Tarča, Globus, Točka preloma 15.20 Mostovi, odd. TV Lendava 16.05 Duhovni utrip 16.25 Kozmo, belg. otroška nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Alpe-Donava-Jadran 17.55 Novice
18.00 Infodrom, tednik za otroke in mlade
18.10 Rija in Krokodil, ris. 18.20 Dobrodelni Vem!, kviz 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, kronika, šport, vreme 20.00 Dobrodelni vikend - Slovenski
Rozdrav, narodnozabavna odd. a lepše 21.55 Vreme
22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.10 Služabnik, ang. film 01.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.35 Dnevnik, kronika, šport, vreme 02.30 Info-kanal
TV SLO T
06.30 Otroški kanal
07.00 Milan, ris.
07.05 Vrtni palček Primož, ris.
07.15 Gozdna druščina, ris.
07.30 Žvenkci, ris.
07.40 Lili in Čarni zaliv, ris.
07.45 Vetrnica: Sladoledna hišica
07.50 Iz popotne torbe: Kolo
08.20 Le plesat me pelji 2018: Folklorna
skupina Tine Rožanc 08.45 Akademska folklorna skupina
France Marolt 09.15 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor
09.55 Umor, je napisala, am. nan. 10.55 Umor, je napisala, am. nan. 11.55 Smučanje prostega sloga - SP: smučarski kros, prenos iz Val Thorensa
13.25 Na vrtu, izob. odd. TV Maribor 14.00 Biatlon - SP: sprint (M), prenos s Pokljuke
15.35 Umor, je napisala, am. nan. 16.30 Nogomet - državno prvenstvo: Rudar : Maribor, 19. kolo, prenos iz Velenja
19.05 Male sive celice: OŠ Srečka
Kosovela Sežana in OŠ Kozje 19.55 Bukvožer: 111 pesmi za mlade in njim podobne, otroška odd. o knjigah
20.05 Zaupanje, ameriški film
21.55 Zvezdana
22.40 Umor, je napisala, am. nan.
23.30 Umor, je napisala, am. nan.
00.25 Vikend paket
01.45 Videotrak
02.50 Nogomet - državno prvenstvo: Rudar : Maribor, 19. kolo, posn. iz Velenja
04.30 Zabavni kanal, videotrak
pop
24UR, pon. OTO čira čara Smrkci, ris. Robocar Poli, ris. Gospodična Žuža, ris. Heidi, ris.
Hotel 13, 2. sez., 57. del TV prodaja
Jaz sem Luna, 3. sez., 59. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez. TV prodaja
Moč in strast, 1. sez., 112. del TV prodaja
Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 9. del
Usodno vino, 4. sez., 57. del Jaz sem Luna, 3. sez., 60. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 119. del
24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 113. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 10. del 24UR vreme 24UR Kmetija
Smrtonosno orožje, 2. sez., 10. del 24UR zvečer
6.00
7.00
7.01 7.30 7.45 7.50 8.15 8.30 8.45 9.40 10.10 11.05 11.20 12.20 12.35
13.40 14.40 15.35
16.30 16.55 17.55
18.55 18.58 20.00 21.15 22.10 22.45 22.50 0.55 3.10 3.45
8:25 8:55 9:00 10:00 10:05
11:20 11:40 12:05 15:30 15:55 16:55
17:20 17:55 18:00
18:40 18:45 18:50
18:55 19:20 19:55 20:00
21:00 21:05 22:05 23:10
23:15 23:20 23:40
Eurojackpot Dekle z vlaka, ameriški film On pravi, ona pravi, ameriški film 24UR zvečer, pon. Zvoki noči
Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo
Dobro jutro, informativna oddaja Vabimo k ogledu NAJ VIŽA, Ans. Dar, Ans. Hopla, Trio Pogladič
Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Dobro jutro, ponovitev 2619. VTV magazin, regionalni informativni program Videostrani, obvestila Napovedujemo
Miš maš, Kaj hormoni počnejo z mano
Regionalne novice Videospot dneva
Spoznajmo jih ... beremo skupaj, Andrej Podvratnik- Pikin festival Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Popotniške razglednice, Po poti Alpe Adria Regionalne novice 3 POP CORN, Iz oddaje Dobro jutro Spoznajmo jih ... beremo skupaj, Andrej Podvratnik- Pikin festival Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila
06.00	Kultura, odmevi
07.00	Bukvožerček: Prijatelja
07.05	Telebajski, lutkovna nan.
07.30	Kljukec s strehe, ris. nan.
07.55	Studio kriškraš, lutkovna odd. za otroke
08.20	Ribič Pepe, odd. za otroke
08.45	Govoreči Tom in prijatelji, ris.
08.55	Firbcologi, odd. za_otroke
09.20	Male sive celice: OŠ Toma Brejca
Kamnik in OŠ Videm
10.00	Infodrom, tednik za otroke in mlade
10.15	Čist zares, mladinska dok. ser.
10.45	Od blizu, pog. odd. z Vesno Milek:
DJ Umek
11.40	Tednik
12.40	Kaj govoriš? = So vakeres?
13.00	Prvi dnevnik, šport, vreme
13.25	O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor
13.50	Na vrtu, izob. odd. TV Maribor
14.30	Mame (II.), slovenska nan.
15.00	Ambienti
15.35	Profil
16.10	Človeški laboratorij, brit. dok. ser.
17.00	Poročila ob petih, šport, vreme
17.20	Mestne promenade, dok. ser.
17.50	Kuharija na kubik, kuharska odd.
18.25	Ozare
18.30	Reaktivčki: Poševni stolp v Pisi, Italija, ris.
18.40	Mimi in Liza: Agent Vitamin, ris.
18.50	Miriam, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, utrip, šport, vreme
20.00	Vse je mogoče
21.45	Mame (II.), slovenska nan.
22.15	Poročila, šport, vreme
22.40	Anomalisa, ameriški film
00.15	Profil
00.45	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.10	Dnevnik, utrip, šport, vreme
02.05	Info-kanal
07.00	Živ žav
07.00	Telebajski, lutkovna nan.
07.25	Kravica Katka, ris.
07.30	Gozdna druščina, ris.
07.45	Božičkov vajenček, ris.
07.55	Božičkov vajenček, ris.
08.10	Manja, ris.
08.15	Oblakov kruhek, ris.
08.25	Mala kraljična, ris.
08.35	Žvenkci, ris.
08.50	Trobka. in Skok, ris.
08.55	Lili in Čarni zaliv, ris.
09.05	Kalimero, ris.
09.15	Mili in Moli, ris.
09.25	Vse o Rozi, ris.
09.40	Marcelino Kruh in vino, ris.
10.05	Govoreči Tom in prijatelji, ris.
10.15	Kozmo, belg. otroška nan.
10.45	Prisluhnimo tišini
11.20	Ozare
11.25	Obzorja duha: Humanae vitae
12.00	Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor
13.00	Prvi dnevnik, šport, vreme
13.25	Dobrodelni vikend - Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.
15.00	Dekle po imenu Varpu, dansko-
finski film
16.50	Kino Fokus
17.00	Poročila ob petih, šport, vreme
17.20	Dobrodelni Vikend paket
18.40	Zmajči zmaj: Zmajči zraste, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme
20.00	Ku'damm 56, nemška nad.
20.50	Intervju
21.40	Poročila, šport, vreme
22.10	Govori glasneje, dok. film
23.10	Za lahko noč: M. Šparemblek:
Enigma Gallus, tv balet
00.20	Dnevnik Slovencev v Italiji
00.50	Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme
O 01.40 Info-kanal
TVSLOr
06 00 10 rl0marih
06.00 10 domačih 06.30 Na lepše 07.00 Najboljše jutro 08.25 Umor, je napisala, am. nan. 09.30 Čarokuhinja pri atu: Filipini 09.55 Alpsko smučanje - SP: veleslalom (M), 1. vožnja, prenos iz Val d'Isera 11.10 Alpsko smučanje - SP:
superveleslalom (Ž), prenos iz St. Moritza
12.30 Smučanje prostega sloga - SP: smučarski kros, vključitev v prenos iz Val Thorensa 12.55 Alpsko smučanje - SP: veleslalom (M), 2. vožnja, prenos iz Val d'Isera 14.00 Biatlon - SP: sprint (Ž), prenos s
Pokljuke 15.50 Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M), ekipna tekma, prenos iz Titisee-Neustadta 17.55 Rokomet (Ž) - evropsko
prvenstvo, prenos iz Nantesa 20.05 Dovoljena ljubezen (in spolnost),
nemško-libanonski film 21.45 Televizijski klub: Poplava novodobne duhovnosti 22.35 Umor, je napisala, am. nan. 23.35 Ker si upam, koncert Anike Horvat
z gosti 01.00 Videotrak 02.05 Alpsko smučanje - SP:
superveleslalom (Ž), posnetek iz St. Moritza 03.25 Zabavni kanal, videotrak
pop
6.00 24UR, ponovitev
7.00	OTO čira čara
7.01	Zebra Zigbi, ris.
7.30	Blaze in megakolesniki, ris.
7.50	Tashijeve pustolovščine, ris.
8.05	Moj mali poni: Čarobno
prijateljstvo, ris.
8.30	Kraljevska akademija, ris.
8.55	Divja brata Kratt, ris.
9.20	Nina in prijatelji, ris.
9.30	Zak nevihta, ris.
9.55	Beyblade: Pot do zmage, ris.
10.20	Kuharski mojster, 6. sez.
11.20	Dekle z vlaka, ameriški film
13.20	Corrina, Corrina, ameriški film
15.35	Slovenija ima talent
17.55	Preverjeno, ponovitev
18.55	24UR vreme
18.58	24UR
20.00	Dan najlepših sanj
21.30	Božično podjetje, ameriški film
23.20	Sedem let v Tibetu, ameriški film
2.00	Jesse Stone: Smrt v raju, ameriški film
3.40	Zvoki noči
1. vožnja, prenos iz Val d'Isera Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (Ž), vključitev v
prenos iz Titisee-Neustadta 11.30 Biatlon - SP: zasledovalna tekma
(M), prenos s Pokljuke 12.25 Alpsko smučanje - SP: slalom (M),
2. vožnja, prenos iz Val d'Isera 13.25 Alpsko smučanje - SP: paralelni slalom (Ž), finale, prenos iz St. Moritza
14.30 Bjatlon - SP: zasledovalna tekma
(Ž), prenos s Pokljuke 15.25 Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M), prenos iz Titisee-Neustadta 17.55 Rokomet (Ž) - evropsko
prvenstvo, prenos iz Nantesa 20.00 Žrebanje Lota 20.10 Attenborough in morski zmaj,
brit. dok. odd. 21.10 Nesmrtni, odd. o športnih
velikanih 21.35 Umor, je napisala, am. nan. 22.30 Ambienti 22.55 Avtomobilnost 23.30 Vse je mogoče 01.20 Videotrak 02.25 Nordijsko smučanje - SP:
smučarski skoki (M), posnetek iz Titisee-Neustadta 04.05 Zabavni kanal, videotrak
pop
8:25 Lestvica zabavnih in narodnozab.
8:55 Napovedujemo
9:00 Miš maš, Kaj hormoni počnejo z
mano? 9:40 Vabimo k ogledu 9:45 V soju luči, posnetek koncerta
skupine Ave 11:45 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12:10 Videostrani, obvestila 15:25 Vabimo k ogledu 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15:55 NAJ VIŽA, Ans. Dar, Ans. Hopla,
Trio Pogladič 17:10 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Mojca in medvedek Jaka, Postal
bom umetnik 18:40 Videospot dneva 18:45 Spoznajmo jih . beremo skupaj, Magda Šalamon- Ogrnjena svetloba 18:50 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20:00 2621. VTV magazin, regionalni
informativni program 20:30 Jutranji pogovori 22:00 V soju luči, posnetek koncerta
skupine Ave 0:00 Spoznajmo jih . beremo skupaj, Magda Šalamon- Ogrnjena svetloba 0:05 Videospot dneva 0:10 Lestvica zabavnih in narodnozab. 0:40 Videostrani, obvestila
6.00
7.00
7.01 7.30 8.00
8.25 8.50 9.15 9.40 10.05 11.00 11.30 14.10 15.55 17.25 17.55 18.55 18.58 20.00 22.40 23.40 2.20 4.05
8:25 8:30 9:00
9:40
10:05 10:10
10:35 11:35
13:05 13:55 14:20 17:30 17:55 18:00
18:40
18:45 19:55 20:00
21:15 21:20
22:20 23:50
23:55 0:15
24UR, ponovitev OTO čira čara Zebra Zigbi, ris. Blaze in megakolesniki, ris.
Moj mali poni: Čarobno Spkrirjiavtneoljssttnvior,arnisč., ris.
Kraljevska akademija, ris. Zak nevihta, ris. Beyblade: Pot do zmage, ris. Ženska džungla, 2. sez., 1. del Ponovi za menoj, 1. sez.
Veliki Gatsby, avstralski film Božično podjetje, ameriški film Dan najlepših sanj
Zdravo, Tereza! Štartaj, Slovenija! 24UR vreme 24UR
Slovenija ima talent Štartaj, Slovenija! Veliki Gatsby, avstralski film Božično podjetje, ameriški film Zvoki noči
06.30 Duhovni utrip
06.45 Glasbena matineja: Otroški pevski zbor RTVS - Slovenske ljudske pesmi in otroške igre
07.15 Mestne promenade: Ljubljana, dok. ser.
07.55 Umor, je napisala, am. nan.
08.45 Žogarija
09.25 Alpsko smučanje - SP: slalom (
06.10 Utrip, zrcalo tedna
07.00 Dobro jutro, poročila
10.05 Kuharija na kubik, kuharska odd.
10.50 10 domačih
11.20 Dobrodelni Vem!, kviz
12.05 Kaj govoriš? = So vakeres?
12.30 Zlata dekleta (I.), am. hum. nan.
13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme
13.35 Sveto in svet
14.30 S-prehodi
15.00 Dober dan, Koroška
15.30 Osmi dan
16.00 Z glasbo in s plesom: Operne arije:
Sopranistka Irena Baar 16.25 Kozmo, belg. otroška nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Osvežilna fronta: Droge 17.55 Novice
18.00 Makroregije - Alpska: Hiša
Solidarnosti 18.05 Bacek Jon, ris. 18.10 Princ Ki-Ki-Do, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, kronika, šport, vreme 20.00 Osrednja državna proslava ob
Cankarjevem letu 21.05 Pohujšanje v dolini šentflorjanski,
TV-priredba gled. predstave 22.35 Vreme
22.40 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.35 Pisave: Péter Nadas 00.15 Izgubljeni raj, Arvo Part,
estonsko-nemški kopr. film 01.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.45 Dnevnik, kronika, šport, vreme 02.40 Info-kanal
TV SLO T
06.30 Otroški kanal
07.00 Milan, ris.
07.05 Vrtni palček Primož, ris.
07.15 Gozdna druščina, ris.
07.30 Žvenkci, ris.
07.40 Lili in Čarni zaliv, ris.
07.45 Bisergora: Zakaj modrovanje ni
modre barve 08.00 Nočko: Prebrisano kmečko dekle 08.15 Varuhi civilizacije, dok. film 09.20 Umor, je napisala, am. nan. 10.25 Umor, je napisala, am. nan. 11.30 Dobro jutro 14.05 Ljudje in zemlja, izob. odd. TV
Maribor 15.15 Avtomobilnost 16.00 Izzivi - obrt in podjetništvo, inf.
odd. TV Maribor 16.30 Halo TV
17.10 Umor, je napisala, am. nan. 18.10 Tele M, odd. TV Maribor 18.40 Primorska kronika, odd. TV Koper-
Capodistria 19.00 Nogomet - evropska liga:
napoved kola, magazinska odd. 20.00 Svetovni popotnik: Z okusi okoli sveta
21.00 Zaupaj mi, brit. nad. 22.10 Žvižgači digitalne dobe, nemški dok. film
23.35 Umor, je napisala, am. nan.
00.30 Videotrak
01.35 Zabavni kanal, videotrak
pop
6.00
7.00
7.01 7.30 7.45 7.50 8.15 8.30 8.45 9.40 10.10 11.05 11.20 12.20 12.35
13.40 14.40
15.35 16.30 16.55
17.55
18.55 18.58 20.00 21.00 21.50 22.25
23.20 0.15 1.10 2.05 2.40
24UR, ponovitev OTO čira čara Smrkci, ris. Robocar Poli, ris. Gospodična Žuža, ris. Heidi, ris.
Hotel 13, 2. sez., 58. del TV prodaja
Jaz sem Luna, 3. sez., 60. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez. TV prodaja
Moč in strast, 1. sez., 113. del TV prodaja
Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez.,
10.	del
Usodno vino, 4. sez., 58. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 120. del
Moč in strast, 1. sez., 114. del 24UR popoldne
Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez.,
11.	del
Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez.,
12.	del 24UR vreme 24UR
Reka ljubezni, 3. sez., 62. del Lepotica in zver, 1. sez., 1. del 24UR zvečer
Smrtonosno orožje (Lethal Weapon), 2. sez., 11. del Mentalist, 7. sez., 7. del Vikingi, 1. sez., 7. del Gotham, 1. sez., 7. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Napovedujemo
Miš maš, Kaj hormoni počnejo
zmano
2620.	VTV magazin regionalni informativni program Vabimo k ogledu
2621.	VTV magazin regionalni informativni program Aktualno
Mednarodni otroški pevski festival Brežice 2018,2. del Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo
Mojca in medvedek Jaka, dobre vile
Spoznajmo jih ... beremo skupaj, Esad Babačič- Umiranje na položnice
Videostrani, obvestila
Vabimo k ogledu
NAJ VIŽA, Ans. Dar, Ans. Hopla,
Trio Pogladič
Napovedujemo
POP CORN, Kevin Koradin, Manca Pirc
Jutranji pogovori Spoznajmo jih ... beremo skupaj, Esad Babačič- Umiranje na položnice
Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila
06.00	Kultura, odmevi
07.00	Dobro jutro, poročila
10.05	Dober dan: Kuhanje v koprskem
studiu
11.15	Vem!, kviz
11.45	Obzorja duha: Humanae vitae
12.30	Zlata dekleta, am. hum. nan.
13.00	Prvi dnevnik, šport, vreme
13.35	Osrednja državna proslava ob
Cankarjevem letu
14.35	Kino Fokus
14.50	City folk - Obrazi mest: Bruselj,
dok. odd.
15.15	Lučka, odd. TV Lendava
15.45	Firbcologi, odd. za otroke
16.10	GovorečiTom in prijatelji, ris.
16.20	Kozmo, belg. otroška nan.
17.00	Poročila ob petih, šport, vreme
17.30	Koda, izob. odd.
17.55	Novice
18.05	Žvenkci, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, kronika, šport, vreme
20.05	Cankar, dok. igrani film
21.40	50 knjig, ki so nas napisale: Ivan Cankar: Pohujšanje v dolini šentflorjanski
21.55	Vreme
22.00	Odmevi, kultura, šport, vreme
23.10	Pričevalci: Marija Trček
00.25	Dnevnik Slovencev v Italiji
00.50	Dnevnik, kronika, šport, vreme
01.45	Info-kanal
06.00	Kultura, odmevi
07.00	Dobro jutro, poročila
10.05	Dober dan: Iz mariborskega studia
11.00	Vem!, kviz
11.35	Slastna kuhinja: Jagnječje
zarebrnice z omako iz granatnih jabolk in libanonsko solato tabule
11.50	Pisave: Péter Nadas
12.30	Zlata dekleta, am. hum. nan.
13.00	Prvi dnevnik, šport, vreme
13.35	Intervju
14.25	Duhovni utrip
15.00	Mostovi, odd. TV Lendava
15.40	Male sive celice: OŠ Toma Brejca
Kamnik in OŠ Videm
16.20	Kozmo, belg. otroška nan.
17.00	Poročila ob petih, šport, vreme
17.30	Turbulenca, izob. odd.
17.55	Novice
18.10	Trobka in Skok, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, kronika, šport, vreme
20.05	Film tedna: Skupaj, slov. film
21.30	50 knjig, ki so nas napisale: Fran
Levstik: Martin Krpan
21.55	Vreme
22.00	Odmevi, kultura, šport, vreme
22.55	Panoptikum
23.55	Turbulenca, izob. odd.
00.40	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.10	Dnevnik, kronika, šport, vreme
02.05	Info-kanal
O 02.05 inio-kanai
TVSLOr
06.30 Otroški kanal
06.30	Otroški kanal
07.00	Milan, ris.
07.05	Vrtni palček Primož, ris.
07.15	Gozdna druščina, ris.
07.30	Žvenkci, ris.
07.40	Lili in Čarni zaliv, ris.
07.45	Vetrnica: Ples
07.50	Vetrnica: Veliki in mali konji
07.55	Bine: Dojenček
08.10	Enkratni duet, kratki dok. film
08.30	Žogarija
09.10	Alpe-Donava-Jadran
09.50	Umor, je napisala, am. nan.
11.00	Halo TV
11.55	Plavanje - SP v kratkih bazenih,
prenos iz Hangdžova
14.30	Vse je mogoče
16.10	Čarokuhinja pri atu: Izrael
16.30	Halo TV
17.10	Umor, je napisala, am. nan.
18.10	Tele M, odd. TV Maribor
18.40	Primorska kronika, odd. TV Koper-
Capodistria
18.55	Kdo si pa ti?, dok. ser. o
mladostnikih
19.20	Skok, obrat, zdrs, kratki dok. film
19.40	Skrivnostni Kjoto, jap. ser.
20.10	Smučanje prostega sloga - SP: smučarski kros, prenos iz Arose
21.40	Akcent
22.35	Palače ljudstva, kopr. dok. odd.
23.30	Umor, je napisala, am. nan.
00.25	Videotrak
01.30	Plavanje - SP v kratkih bazenih,
posn. iz Hangdžova
02.45	Zabavni kanal, videotrak
pop
6.00
7.00
7.01 7.30 7.45 7.50 8.15 8.30 8.45 9.40 10.10 11.05 11.20
12.20 12.35
13.40 14.40
15.35 16.30 16.55
17.55
18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 23.00 23.35 0.30 1.25 2.20 2.55
24UR, ponovitev OTO čira čara Smrkci, ris. Robocar Poli, ris. Gospodična Žuža, ris. Heidi, ris.
Hotel 13, 2. sez., 59. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez. TV prodaja
Moč in strast, 1. sez., 114. del TV prodaja
Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez.,
11.	del
TV prodaja
Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez.,
12.	del
Usodno vino, 4. sez., 59. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 121. del
Moč in strast, 1. sez., 115. del 24UR popoldne
Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez.,
13.	del
Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez.,
14.	del 24UR vreme 24UR
Reka ljubezni, 3. sez., 63. del Lepotica in zver, 1. sez., 2. del Preverjeno 24UR zvečer Mentalist, 7. sez., 8. del Vikingi, 1. sez., 8. del Gotham, 1. sez., 8. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči
©
8:25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
8:55	Napovedujemo
00	Dobro jutro, informativna oddaja
00	Vabimo k ogledu
05	2621. VTV magazin, regionalni
informativni program
30	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
20	Lestvica zabavnih in narodnozab.
:45	Videostrani, obvestila
30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
55	Dobro jutro, ponovitev
:55	Videostrani, obvestila
17:55	Napovedujemo
00	Jutranji pogovori
30	Regionalne novice
35	Videospot dneva
:40	Spoznajmo jih . beremo skupaj,
Tone Škrjanec
:45	Videostrani, obvestila
:55	Vabimo k ogledu
:00	Aktualno
00	Regionalne novice
05	20. obletnica skupine Popperkeg
:25	Napovedujemo
30	Iz oddaje Dobro jutro
30	Spoznajmo jih . beremo skupaj,
Tone Škrjanec
35	Videospot dneva
:40	Lestvica zabavnih in narodnozab.
00	Videostrani, obvestila
8:25 Lestvica zabavnih in narodnozab.
8:55 Napovedujemo
9:00 Dobro jutro, informativna oddaja
10:00 Vabimo k ogledu
10:05 Aktualno
10:35 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11:25 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15:55 Dobro jutro, ponovitev 16:55 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Kaj je bonton? 18:30 Spoznajmo jih . beremo skupaj, Peter Semolič- Elegija v času starega Rima 18:35 Videospot dneva 18:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:00 Videostrani, obvestila 19:55 Vabimo k ogledu 20:00 2622. VTV magazin, regionalni
informativni program 20:25 Vabimo k ogledu 20:30 Dotiki gora: Veliki vrh v Košuti 20:50 12. Festival mednarodnih
tolkalnih skupin Bumfest 2018 22:20 Iz oddaje Dobro jutro 23:20 Spoznajmo jih . beremo skupaj, Peter Semolič- Elegija v času starega Rima 23:25 Videospot dneva 23:30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23:50 Videostrani, obvestila
06.30 Otroški kanal
07.00 Milan, ris.
07.05 Vrtni palček Primož, ris.
07.15 Gozdna druščina, ris.
07.30 Žvenkci, ris.
07.40 Lili in Čarni zaliv, ris.
07.45 Vetrnica: Visokogorsko govedo
07.50 Profesor Pustolovec: Vprašanja
brez odgovora 08.10 Pravi val, kratki dok. film 08.25 Lučka, odd. TV Lendava 09.10 10 domačih 10.00 Umor, je napisala, am. nan. 11.10 Halo TV
11.55 Plavanje - SP v kratkih bazenih,
prenos iz Hangdžova 14.30 Dobrodelni Vikend paket 16.40 Ambienti
17.10 Umor, je napisala, am. nan. 18.10 Tele M, odd. TV Maribor 18.40 Primorska kronika, odd. TV Koper-
Capodistria 19.00 Ribič Pepe, odd. za otroke 19.25 Skrivnostni Kjoto, jap. ser. 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Na utrip srca: En, dva, tri - Na lepi modri Donavi, avstrijski dok. film 21.00 Od blizu, pog. odd. z Vesno Milek 22.00 Nikogaršnji otrok, srbsko-hrvaški film
23.30 Umor, je napisala, am. nan. 00.25 Videotrak
01.30 Plavanje - SP v kratkih bazenih,
posnetek iz Hangdžova 02.50 Zabavni kanal, videotrak
pop
24UR, ponovitev OTO čira čara Smrkci, ris. Robocar Poli, ris. Gospodična Žuža, ris. Heidi, ris.
Hotel 13, 2. sez., 60. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez. TV prodaja
Moč in strast, 1. sez., 115. del TV prodaja
Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez.,
13.	del TV prodaja
Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez.,
14.	del
Usodno vino, 4. sez., 60. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 122. del
Moč in strast, 1. sez., 116. del 24UR popoldne
Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez.,
15.	del
Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez.,
16.	del 24UR vreme 24UR
Reka ljubezni, 3. sez., 64. del Lepotica in zver, 1. sez., 3. del 24UR zvečer
Chicaška policija, 2. sez., 14. del Mentalist, 7. sez., 9. del Vikingi, 1. sez., 9. del Gotham, 1. sez., 9. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči
6.00
7.00
7.01 7.30 7.45 7.50 8.15 8.30 8.45 9.40 10.10 11.05 11.20
12.20 12.35
13.40 14.40
15.35 16.30 16.55
17.55
18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 0.25 1.20 2.15 2.50
8:25 Lestvica zabavnih in narodnozab.
8:55 Napovedujemo
9:00 Dobro jutro, informativna oddaja
10:00 Vabimo k ogledu
10:05 2622. VTV magazin, regionalni
informativni p 10:30 Kuhinjica, izob 10:55 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11:20 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15:55 Dobro jutro, ponovitev 16:55 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Žogarija 6 18:30 Regionalne novice 18:35 Spoznajmo jih ... beremo skupaj,
Andrej Medved- *** 18:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:00 Videostrani, obvestila 19:55 Vabimo k ogledu 20:00 Župan z vami, Darko Menih,
župan Občine Šoštanj 21:05 Regionalne novice 21:10 POP CORN, Žan Serčič, Pero
Martič, Mojo band 22:10 Iz oddaje Dobro jutro 23:10 Spoznajmo jih . beremo skupaj,
Andrej Medved- *** 23:15 Videospot dneva 23:20 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23:45 Videostrani, obvestila
Naš čas, 6. 12. 2018, barve: CM K, stran 11
6. decembra 2018
»»SCAS
prireditve
21
KNJIŽNI kotiček

PARTLJIČ, TONE: Matiček
ml - Mladina / C-S - Slikanice
Tone Partljič, slovenski pisatelj, dramatik, učitelj, scenarist in politik je v svojem opusu napisal tudi nekaj del za otroke. V zbirki Znameniti Slovenci so pod njegovim peresom izšle štiri knjige, in sicer leta 2011 Deklica in general, zgodba o Generalu Maistru, leta 2013 O Ivanu in Ani, ljubezenska zgodba Ivana Cankarja in Anice Lušin, 2016 zgodba o Francetu Prešernu z naslovom Škrlatne vile napoved ter 2018 Matiček, zgodba o Antonu Tomažu Linhar-
tu. Knjige iz zbirke Znameniti Slovenci so nekaj posebnega, saj opisujejo pomembne Slovence ter so natisnjene tako, da na levi strani teče strokovno besedilo o življenju znamenite osebe, na desni strani pa pravljica. Tako lahko knjigo berejo skupaj starši z otroki. Ali samo otroci ali samo odrasli. Vse knjige si lahko izposodite na oddelku za otroke, in sicer imajo oznako ml C-S, kar pomeni mladina oz. Cicibani-Slikanice, zložene so pod črko P oz. priimek avtorja PARTLJIČ Toneta. Knjigo pa vam bodo tudi pomagali poiskati zaposleni knjižničarji in knjižničarke velenjske knjižnice.
KARLOVČEC, SENKA: Velenjski petorčki
od - odrasli / 72 - Arhitektura
Senka Karlovčec, pedagoginja, literatka in kulturna delavka, rojena 1963 v Trbovljah. Obiskovala je OŠ Antona Aškerca v Velenju, Tehniški šolski center v Celju (smer kemija) v okviru SŠ za kemijo in metalurgijo Ljubljana ter študirala na Pedagoški akademiji in FF v Ljubljani. Zaposlena je bila v Gorenju in bila v razvojno-konstrukcijskem sektorju tudi kulturna animatorka. Vrsto let je delala v tujini, mdr. je v učnem studiu Lernstudio Barbarrossa v Pforzheimu poučevala matematiko, kemijo in nemščino za tujce. Od 2002 je v svobodnem poklicu. Pri založbi Pozoj, d. o. o., je sourednica domoznanskih knjig posameznih krajevnih skupnosti v MOV (zbirka Moj kraj). Sodelovala je pri ustanovitvi gobarskega društva Mara-uh iz Velenja. V letu 2017 je izdala brošuro z naslovom Kapelica v Stari vasi - Velenje ter po Javnem razpisu MOV za kulturne projekte zbrala arhivsko in dokumentarno gradivo, s katerim so bili predstavljeni petorčki kot arhitekturno delo, ki je bilo v 50. letih 20. stoletja socialno-političen dosežek. Pripravila je razstavo v Knjižnici Velenje. Kot pravi sama, takrat še slutila ni, da bo s tem projektom tako navdušila ter dve leti zatem izdala obsežno študijo. V letošnjem letu je izšla knjiga Velenjski petorčki. Avtorica jo je posvetila graditeljem Novega Velenja, svojima staršema, hčerki ter vsem stanovalcem velenjskih petorčkov ter mestu Velenje, ki je zanjo najlepše mesto na svetu. Predgovor je napisal Lado Planko, spremno besedo pa Rok Poles. Knjiga, ki obsega kar 242 strani, je razdeljena v več poglavij, poleg uvoda, kjer izvemo, zakaj se je avtorica lotila tega projekta, opiše razvoj in gradnjo t. i. Novega Velenja, kakšne so arhitekturne značil-
nosti velenjskih petorčkov, doda pregled vseh 33 petorčkov ter spomine na velenjske petorčke in življenje v njih. Monografija vključuje veliko slikovnega gradiva, od arhivske dokumentacije iz Zgodovinskega muzeja Celje, arhiva Habit d. o. o. Velenje, fotografij Muzeja Velenje in osebnih fotografij avtorice in stanovalcev petorčkov. Delo ima veliko domoznansko vrednost, saj je prvič zbrano v eni knjigi celotna dokumentacija nastanka te arhitekturne posebnosti v Velenju, ki ji pravijo tudi blok - vile, ki ponekod spominja skoraj na počitniško apartmajsko naselje. Vsekakor delo, ki bo navdušilo velenjčane, saj obravnava čas od nastanka Velenja kot modernega mesta in t. i. socialističnega čudeža, ki je tudi po Žgankovi zaslugi dobilo prijazno stanovanjsko sosesko za rudarje, ki delajo v težkih pogojih in si zaslužijo lepa in velika stanovanja z urejeno okolico.
COELHO, PAULO: Hipi
od - odrasli / 821-312.6 -Biografski romani
Paulo Coelho, brazilski pisateljski zvezdnik svetovnega formata, ki že več desetletij vztraja na lestvicah najbolje prodajanih knjig in s svojimi alegoričnimi zgodbami navdihuje ljudi po vsem svetu. V svojem novem romanu je tako kot pri prejšnjem romanu, Vohunka, v katerem je opisal življenje Mate Hari, dogajanje tudi tukaj umeščeno v polpreteklo zgodovino. Avtor nas v njem popelje v šestdeseta leta preteklega stoletja, da lahko podoživimo sanje generacije, ki je hrepenela po miru in si je upala oporekati uveljavljeni družbeni ureditvi. V Hipiju pripoveduje zgodbo o Paulu, mladem, koščenem Brazilcu s kozjo brado in dolgimi valovitimi lasmi, ki hoče postati pisatelj in se odpravi na potovanje poiskati
globlji smisel svojega življenja: najprej na znamenitem Vlaku smrti v Bolivijo, potem v Peru, pozneje pa z avtostopom po Čilu in Argentini. Paulo pa potuje še dlje, zapusti svojo celino in se odpravi v Evropo, vse do znamenitega trga Dam v Amsterdamu, polnega mladih ljudi, ki nosijo pisana oblačila in prižigajo kadilo, meditirajo in igrajo glasbo, hkrati pa razpravljajo o seksualni osvoboditvi, širjenju zavesti in iskanju notranje resnice. Na trgu sreča Karlo, Nizozemko v dvajsetih letih, ki čaka na idealnega sopotnika za potovanje po legendarni hipijevski poti v Nepal. Paula prepriča, da se ji pridruži na Magičnem avtobusu, ki potuje čez Evropo in Osrednjo Azijo v Katmandu. Na potovanje se odpravita v družbi zanimivih sopotnikov, ki imajo vsak svojo zgodbo in med potovanjem doživijo osebno preobrazbo ter spremenijo svoje prioritete in vrednote.
a bzj
Vikend praznične dobrodelnosti na TVS
Praznični december je lahko za družine in predvsem otroke, ki so bolni ali živijo v pomanjkanju, zelo težak. Zato bo Televizija Slovenija tudi letos med 7. in 9. decembrom 2018 v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Slovenije izpeljala dobrodelni vikend. Med oddajami Vem, Slovenski pozdrav, Vse je mogoče in Vikend paket boste po svojih močeh lahko oddali prostovoljni prispevek. Oddali ga boste lahko s klicem na številko 090 93 30 93, en klic vas bo stal samo 1,25 evra. Če pa želite darovati več, lahko pošljete SMS s ključno besedo ZPMS5 na 1919, kar vas bo stalo 5 evrov. Vsa sredstva, ki bodo zbrana med dobrodelnim vikendom, bodo namenjena osmim družinam v stiski, in tako jim lahko skupaj polepšamo praznični december. Naredimo skupaj nekaj dobrega!	a
kdaj • kje • kaj
VELENJE
Četrtek, 6. december
8.30 Društvo NOVUS, Center za družine Harmonija
Ali so nam starši pustili odrasti?, pogovorna delavnica 9.00-17.00
Velika predavalnica Visoke šole za varstvo okolja, Gaudeamus Zeleno in modro: okolje, stičišče ved in protislovij, strokovni simpozij ob 10. obletnici delovanja Visoke šole 13.30 Doma za varstvo odraslih Velenje
Bralne urice 17.00 Hospic, Šaleška 2d
Skupina za podporo žalujočim odraslim
18.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Srečanje članov Gobarskega društva Marauh Velenje 18.00 Galerija Velenje
Bronja Žakelj: Belo se pere na devetdeset, predstavitev knjige 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje
Senka Karlovčec: Velenjski petorčki, predstavitev knjige
Petek, 7. december
13.00 Društvo NOVUS, Center za družine Harmonija
Kartanje, neformalno druženje 16.45 Mestni stadion
NK Rudar Velenje : NK Maribor, 19. krog Prve lige Telekom Slovenije 18.00 Velenjski grad
Praznično prepevanje na Velenjskem gradu: ŽPZ Društva upokojencev in Medobčinskega društva invalidov Šaleške doline Velenje
Sobota, 8. december
7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica
Mestna tržnica 8.00 Cankarjeva ulica
Praznični bolšji sejem 9.00 Poslovna stavba Farmin, Katja
Guček, s. p. Šivamo trak za ušesa 10.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Sobotne čarobnice: Škratka Sladka, predstava za otroke Gledališča Ku-kuc z ustvarjalnico 19.00 Rdeča dvorana
Za dobre stare čase, koncert Novih fosilov, Klape Skala in Darje Gajšek 19.30 Glasbena šola, Velika dvorana Novoletni koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje 20.00 Dvorana Centra Nova Jazz Ladies, koncert 20.00 Klub eMCe plac
Katarina Aman: Kdo, kje, kaj?, odprtje razstave grafik
Nedelja, 9. december
10.00 Velenjski grad
Pravljično nedeljsko dopoldne »Babica pripoveduje« z Marijo Boruta in družinsko delavnico 10.00 Pomožni stadion in okolica Škalskega jezera 14. štafetni tek sv. Barbare 14.30 Klub eMCe plac
Tarok turnir 17.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Cinco & Marinko, komedija v izvedbi KUD Zvonko Antolčič Miklavž
Ponedeljek, 10. december
18.00 Kino Velenje, mala dvorana
14. festival amaterskega filma KD Paka film Velenje 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Vili Pečovnik: Motorist z dušo in srcem
20.00 Kino Velenje, velika dvorana Filmsko gledališče: Hiša, ki jo je zgradil Jack, triler/drama
Torek, 11. december
16.00 Društvo NOVUS, Center za družine Harmonija
Starši in stres, predavanje 17.00 Knjižnic Velenje, pravljična soba Eins, zwei, drei, ura pravljic v nemškem jeziku 17.00 Vila Rožle
Torkova peta - ustvarjalnica za otroke in starše: Vnesimo čarobnost v naš dom 18.00 Velenjski grad
70 let NK Rudar Velenje, predstavitev knjige 18.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana 55 let, dokumentarni film o Gledališču Velenje 19.19 Knjižnica Velenje, študijska soba Hospickafe: Nerojeni otroci (splav), pogovor
19.30 Glasbena šola Velenje, Velika dvorana
Bernarda Bobro - sopran, Tina Žerdin - harfa, koncert
Sreda, 12. december
8.30 Društvo NOVUS, Center za družine Harmonija
Kako je mogoče med prazniki ohraniti telesno težo?, pogovorna delavnica
17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Pravljična joga 19.00 Rdeča dvorana
RK Gorenje Velenje : RD Urbanscape Loka, Pokal Slovenije 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje
Borut Korun: Utopija in resničnost, ob zatonu evropske civilizacije, predstavitev knjige 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Lepi dnevi v Aranjuezu, romantična drama v izvedbi SSG Trst 19.30 Glasbena šola Velenje, Velika dvorana
Božično-novoletni koncert harmonikarskega aktiva šola
ŠOŠTANJ
Ponedeljek, 10. december
8.00 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj
Sprehod za zdravo telo 17.00 Vila Mayer
Kamišibaj, predstava za otroke in odrasle
Torek, 11. december
18.30 Mestna knjižnica Šoštanj Zgodba 11 12 13, razglasitev nagrajencev literarnega natečaja
Sreda, 12. december
19.00 Kulturni dom Šoštanj
Akademija v počastitev 130. obletnice rojstva kiparja Ivana Napotnika
ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 7. december
17.00 Planinski dom na Gori Oljki Slovo Miklavža pred vrnitvijo v nebesa; Miklavž bo obdaril vse otroke in pripeljal presenečenje 20.00 MC Šmartno ob Paki - dvorana Marof
Večer družabnih iger
Ponedeljek, 10. december
17.00 Knjižnica Šmartno ob Paki
Ta vesela urica: Novoletna jelka, Knjižnica Šmartno ob Paki
Sreda, 12. december
18.00 MC Šmartno ob Paki - dvorana Marof
Potopisno predavanje Štorija o Skandinaviji in Nordkappu
Lunine mene
7. decembra, ob 8:20, prazna luna (mlaj)
Praznični sejem in čarobna promenada
Velenje - Sobotno dopoldne, 15. decembra, bo na Cankarjevi ulici v znamenju Prazničnega sejma drobnih daril in dobrot, kjer bodo obiskovalci na stojnicah lahko kupili ročno narejena darila, domače kulinarične dobrote in vstopnice za praznične dogodke Festivala Velenje. Osrednje praznično stičišče bo tudi letos s toplimi napitki, sladkimi prigrizki in pestrim naborom dogodkov ponudila Čarobna promenada na Velenjski promenadi pred sodiščem. Odprli jo bodo v ponedeljek, 17. decembra, ob 17. uri s svetlobnim šo-vom performerja Hatane, ki mu bo sledil koncert Dixie Shock banda.
Čarobnice za otroke
Velenje - Festival Velenje je ob pomoči številnih drugih sodelujočih poskrbel l, da bo december čaroben tudi za vse, ki pričakujejo različne kultur-
ne in družabne dogodke. Seveda so pomislili na odrasle in otroke. Za otroke so pripravili sklop Sobotnih čarobnic, v okviru katerih jim bodo ob sobotah ob 10.30 ponudili gledališko oz. lutkovno predstavo z ustvarjalnico (Lisička Zvitorepka, Škratka Sladka, Peter in volk, Hrestač in Mišji kralj). Družinska praznična predstava bo letos v petek, 28. 12., ob 17. uri, SLG Celje bo uprizorilo Kosovirja na leteči žlici Svetlane Makarovič.
Sejem s praznično
ponudbo
Šoštanj - V soboto, 8. decembra, bo od 9. do 13. ure na Trgu svobode potekal božično-novole-tni sejem. Poleg praznične ponudbe bo na njem poskrbljeno za kulturni program.
Sejemska ponudba bo temeljila na izdelkih domače in umetne obrti, dodali bodo še ponudbo izdelkov, namenjenih za praznična darila, novoletne cvetlične aranžmaje, poskrbljeno pa bo tudi za pokušino domačih dobrot, medu in medic.
V novo leto s skupino Mambo Kings
Zavod za turizem Šaleške doline bo na velenjskem Titovem trgu zadnji dan leta pripravil veliko silvestrovanje. Ob 18. uri bo za otroke, nato še za vse ostale, za zabavo pa bo skrbela skupina Mam-bo Kings. Ognjemeta tudi letos ne bo, saj že nekaj let Mestna občina Velenje ne pripravlja ognjemeta na silvestrovanju, temveč sredstva, ki bi jih porabili za ognjemet, namenja za dobrodelne namene.
a mz
CITY CENTER Celje
Četrtek, 6.12. Biotržnica
Petek, 7.12. od 14.00 dalje Kmečka tržnica
Nedelja, 9.12. od 11.00 do 12.00, Pravljične urice
- Koga se boji gospa zima
Božično novoletni sejem do 31. decembra
Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite
425 12 54 ali se oglasite na Info točki Citycentra.
KINO spored v
mali in veliki dvorani Hotela Paka
GRINCH
animirana komična pustolovščina, 90 minut (ZDA)
Režija: Yarrow Cheney, Scott Mosier
Glasovi: Goran Hrvac'anin, Julija Golob,
Jernej Kuntner
Petek, 7. 12., ob 17.00, 3D
Sobota, 8. 12., ob 17.00, 3D
Nedelja, 9. 12., ob 16.00 - otroška
matineja
POJ MI PESEM
Dokumentarni film, 107 minut (Slovenija) Režija: Miran Zupanič. Nastopajo: Vlado Kreslin, Eva Strmljan Kreslin, Katarina Kreslin, Milan Kreslin, Vera Pergar, Blaž Ogorevc, Jure Potokar, Anton Avbelj, Marjan Bokan, Vojko Kokot, Mali bogovi in Beltinška banda Petek, 7. 12., ob 18.15 - mala dv. Sobota, 8. 12., ob 20.00 - mala dv. Nedelja, 9. 12., ob 19.00 - mala dv.
KURSK: PREKLETSVO GLOBINE
Kursk, zgodovinska vojna drama, 117
minut (Belgija, Luksemburg)
Režija: Thomas Vinterberg
Igrajo: Lea Seydoux, Colin Firth, Matthias
Schoenaerts, Max von Sydow, Michael
Nyqvist
Petek, 7. 12., ob 21.00 Sobota, 8. 12., ob 21.00
HRESTAČ IN ŠTIRI KRALJESTVA
The Nutcracker and the Four Realms, družinska domišljijska avantura, 99 minut (ZDA)
Režija: Lasse Hallström, Joe Johnston Igrajo: Keira Knightley, Mackenzie Foy, Eugenio Derbez, Matthew Macfadyen, Richard E. Grant Petek, 7. 12., ob 19.00 - 3D
PEPELKO IN SKLANITROL
Askeladden - I Dovregubbens hall, avantura, 104 minute (Norveška) Režija: Mikkel Brsnne Sandemose Igrajo: Vebjorn Enger, Eili Harboe, Mads Sjogard Pettersen, Elias Holmen Sorensen, Allan Hyde Sobota, 8. 12., ob 19.00 Nedelja, 9. 12., ob 18.00
FAHRENHEIT 11/9
Dokumentarni film, 128 minut (ZDA) Režija: Michael Moore Nastopajo: Roger Ailes, Ashleigh Banfield, Steve Bannon, Roseanne Barr, Joy Behar
Nedelja, 9. 12., ob 20.00
PTICE JEZER, NJIHOVA VRNITEV
Dokumentarni film, 54 minut (Slovenija), Režija, scenarij, montaža, fotografija:
Matej Vranič, Pripovedovalec: J. Longyka Sobota, 8. 12., ob 17.30 - mala dv. Sobota, 8. 12., ob 18.45 - mala dv. Ponedeljek, 10. 12., ob 17.30 Ponedeljek, 10. 12., ob 18.45
14. FESTIVAL AMATERSKEGA FILMA KD PAKA FILM VELENJE
Ponedeljek, 10. 12. ob 18.00 - mala dvorana
HIŠA, KI JO JE ZGRADIL JACK
The House That Jack Built, triler, drama, grozljivka, 155 minut (Danska) Režija: Lars von Trier Igrajo: Matt Dillon, Bruno Ganz, Uma Thurman, Siobhan Fallon Hogan, Sofie Grabol, Riley Keough Ponedeljek, 10. 12. ob 20.00 -filmsko gledališče
Naš čas, 22. 11. 201S, barve: CM K, stran 22
22
obveščevalec
"^AS
6. decembra 2018
Nagradna križanka Mobtel
RADIO VELENJE
Telekom lovenije PAKETI TRIO IN MODRI *
•	Vrhunski televizor in drugi izdelki že za 1 €
•	Znižana mesečna naročnina
•	Prihranek z elektriko Telekoma Slovenije
•	več na www.telekom.si
Prodajalna MOBTEL
Interspar Šalek, Velenje GSM: 041 703 699
Prodajalna MOBTEL
Velenjka, Velenje GSM: 051 344 244
Prodajalna MOBTEL
Mozirje, Na trgu 51 (ob gostilni Pr'pek) GSM: 051 303 003
Irscom Romeo Šalamon, s. p.
•	sklepanje in podaljševanje naročnin
•	prodaja akcijskih mobitelov
•	prodaja paketov Mobi in kartic Mobi
•	Plačilo računov za storitve Telekoma Slovenije - brez provizije!
prodajalne mobtel
Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 17. 12. 2018 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Mobtel«. Izžrebali bomo 3 nagrade: mobitel in 2 majici Mobtel. Nagrajenci bodo potrdila za dvig nagrade prejeli po pošti.
anunalmške
www.racunaJniske-novlce.com
Telefon s 16 fotoaparati le še vprašanje časa?
Fotografija je nedvomno prava kombinacija opreme in fotografskih veščin. Še pred leti je bila teža dobre fotografije na opremi, kar pomeni, da si za dobro fotogra-
Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice.
s kar 16 digitalnimi fotoaparati. Končni uporabniki bi lahko pred fotografiranjem izbrali in s tem združili večje število leč z namenom, da bi zajeli kakovostno fotografijo oziroma drug izdelek, kot so na primer animacije GIF. Te fotoaparate naj bi bilo mogoče uporabljati tudi za izdelavo sebkov, pri čemer bo za ta namen seveda po-
Komunalno podjetje Velenje i ^	•	PE ENERGETIKA •	PE KOMUNALA •	POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST •	REKLAMACIJE •	MODRE CONE
r Tj ^ttflT Dežurna H, ŠTEVILKA	080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA
V	www.kp-velenje.si
radio A mi«	Hp* % 1 Pl07,8MHZ ;
	
fijo potreboval odličen in seveda dražji fotoaparat. Danes pa so nemalokrat pametni mobilni telefoni z odličnimi kamerami izpodrinili ali pa vsaj delno zamenjali fotoaparate, kar še posebej drži za telefone z večjim številom fotoaparatov. Zato ne preseneča, da na trg prihajajo naprave z vedno večjim številom fotoaparatov, pri čemer s štirimi trenutno vodi pametni mobilni telefon Samsung Galaxy A9 2018, Nokia 9 pa naj bi jih skupno imela kar pet.
Pri podjetju LG Electronics pa na tem področju nameravajo narediti korak naprej, saj so na ameriški patentni urad (U.S. Patent and Trademark Office - USPTO) vložili zahtevo za patent, ki opisuje mobilno napravo, opremljeno
treben dodaten zaslon na hrbtni strani telefona.
Futuristični pametni mobilni telefon podjetja LG Electronics bo seveda razpolagal tudi z dvema sprednjima fotoaparatoma, ki bosta namenjena opravljanju video klicev in zajemanju kakovostnih sebkov. Pravkar vloženi patent pa opisuje tudi posebno sledilno ploščico na zadnji strani naprave, ki bo precej olajšala samo uporabo mobilnega telefona. Ker pa gre šele za patentno prijavo, to še ne pomeni, da bo izdelek dejansko tudi kdaj ugledal luč sveta. Mi seveda ne bi imeli nič proti, saj bi s tem mobilni telefoni postali še bolj uporabne naprave za zajem video posnetkov in nadvse kakovostnih digitalnih fotografij.
KONCENTRACIJE PM10
V tednu od 26. novembra do 2. decembra koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
DNEVNE VREDNOSTI PM10
v dneh od 26. novembra do 2. decembra (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu
•i
Zdravniški nasveti, gostja mag. Petra Poznič, kineziologinja iz Centra za krepitev zdravja Zdravstvenega doma Velenje. Tema: pomen gibanja za življenje.
ČETRTEK, 6. decembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 7. decembra
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 8. decembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 9. decembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 10. decembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avto moto herca; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 11. decembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 12. decembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 26. novembra do 2. decembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO,
od 26. novembra do 2. decembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
Naš čas, 6. 12. 2018, barve: CM K, stran 11
6. decembra 2018
»»SCAS
obveščevalec
23
mali OGLASI
NEPREMIČNINE
STANOVANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem v Letušu, prodam. Gsm: 051 307 035.
ŽIVALI
TELIČKO Simentalko, težko 200 kg in ovna za zakol, prodam. Gsm: 041 598 813
TELIČKO Limuzin, staro 10 dni, prodam. Gsm:064110515
KUPIM
BIKCA od 130 do 150 kg, kupim. Gsm: 051 388 874
PODARIM
Ženska oblačila št. 38 - 42 in obutev št. 37-38, podarim. Gsm: 070 512 148
RAZNO
JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medenovec ter več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.
SENO v kockah, prodam. Gsm: 051 388 874 KLET FURLAN vabi v vinotoč na Kidričevi 57, Velenje. Akcija december, merlot, barbera, sauvignon 1,50 €. Odprto vsak dan od 10. do 17. ure. Nedelja in ponedeljek zaprto. Tel. 03 58 62 411
NUDIM
SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
STIKI-POZNANSTVA
Ženitne ponudbe po vsej državi, predvsem za ljudi zrelih, starejših let, primanjkuje žensk, deklet. Mnogim uspe, bodite med njimi, 031 836 378. http://www.zau.si Simpatičen, 48 letni moški, dobrega značaja z hišo in dobro službo, želi spoznati žensko do 43 let za resno zvezo. Gsm: 041 248 647
DEŽURSTVA
ZD VELENJE
Tel št. 112 je rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to številko pokličite samo v nujnih primerih, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na 8995478, dežurno službo pa na 8995-445.
LEKARNA VELENJE
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je
organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
ZOBOZDRAVNIKI
(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 8. 12. do 9. 12. 2018, Oliver Saveva, dr. dent. med.
VET. POSTAJA
Šaleška Veterina, d.o.o.
Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00
GIBANJE prebivalstva
POROKE
Strnišnik Alen, Šmartno ob Paki, Gav-ce 34 in Strnišnik Anja, Šmartno ob Paki, Gavce 34; Konečnik Aleksander,
Velenje, Šaleška cesta 2A in Onič Mojca, Velenje, Šaleška cesta 2A
SMRTI
Novinšek Ivan , roj. 1929, Velenje, Stanetova cesta 7; Firer Janez, roj. 1933, Velenje, Vinska gora 34
Nagrajenci nagradne križanke Trgovina Petka, objavljene v tedniku Naš čas, 22. novembra 2018 so:
Romana Grobelnik, Podkraj 65 E, 3320 Velenje; Martina Seme, Gregorčičeva 20, 3320 Velenje; Anica Černak, Čufarjeva ulica 3, 3320 Velenje Nagrajenci bodo obvestila za dvig praktične nagrade prejeli po pošti. Rešitev križanke: OBLAČILA NA KILOGRAME.
Z vami v najtežjih trenutkih že več kot 20 let POGREBNE STORITVE
_ »USAR«
Vinska Gora 8, 3320 Velenje
041 636 939
www.usar-pogrebne-storitve.com
-	Ureditev dokumentacije ^
-	Organizacija pogrebnih ¿VKangsti
-	Prevoz in ureditev poBjnih
-	Naročilo in dostava cvetja
-	Uredimo vse potrebno za pogreb
-	Možnost plačila na več obrokov brez obresti
od 7. 12. do 13. 12.
-	7. decembra 1995 so v Šoštanju odprli novo športno dvorano ob nekdanji osnovni šoli Bibe Roecka; osnovno šolo Bibe Roecka so leta 2013 porušili, na njenem mestu pa zgradili nov otroški vrtec, medtem ko športna dvorana še vedno stoji;
-	9. decembra 1954 so izvolili nov odbor velenjske Svobode; za predsednika so izvolili Zdenka Furlana, za podpredsednika Karla Vrečka in Franja Arliča, za tajnika Maksa Mavca in za blagajnika Janka Borštnerja;
-	9. decembra 1987 je Pankrac Semečnik postal novi predsednik občinske konference SZDL Velenje (Socialistična zveza delovnega ljudstva);
-	11. decembra 1920 se je v Celju rodil bančnik, zgodovinar, etnolog in kronist krajev Zgornje Savinjske doline Aleksander Videčnik;
-	11. decembra 1999 so taborni-
O Habit
Živite bolje
tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223
Prodaja, hiša, samostojna: LJUBIJA, MOZIRJE, 135 m2, zgrajena l. 2018, 547 m2 zemljišča, P+1, EI v izdelavi. Cena: 142.000 €.
Na voljo smo vam
24ur/San
Prodaja, stanovanje, 3-sobno: VELENJE, CENTER, 84 m2, adaptirano l. 2015, 3/10 nad., ER: D (60 - 105 kWh/m2a). Cena: 89.000 €.
ki taborniškega rodu Jezerski zmaj iz Velenja svečano proslavili 30-letnico obstoja in uspešnega delovanja; 12. decembra 1888 se je na Zdovčevi domačiji v Zavo-dnjah nad Šoštanjem rodil kipar Ivan Napotnik; ob kiparjevi sedemdesetletnici so 12. decembra leta 1958 v sindikalnem domu v Šoštanju odprli razstavo Napotnikovih del, ki jo je pripravil Viktor Kojc, otvoritveni govor pa je imel ravnatelj Narodne galerije in Napotnikov dober prijatelj dr. Karel Dobida; Napotniku so ob tej priložnosti podelili visoko državno odlikovanje -red dela I. stopnje, občinski odbor Šoštanj pa ga je imenoval tudi za svojega prvega častnega občana; nekaj mesecev kasneje, 25. aprila leta 1959, so retrospektivno razstavo Napotnikovih del odprli še v Narodni galeriji v Ljubljani; decembra leta 1978 pa so po njem poimenovali Kulturni center Velenje, ki je to ostal do 11. marca leta 2004, ko center preimenujejo;
■ 12. decembra 1999 je v drugem krogu nadomestnih volitev za šoštanjskega župana zmagal Milan Kopušar, ki je zbral dobrih 53 % glasov, is-
Karel Destovnik - Kajuh (Foto Arhiv Muzeja Velenje)
tega dne pa je bilo v Velenju evropsko prvenstvo v krosu, na katerem je nastopilo 350 tekačev iz 26 evropskih držav;
■	13. decembra je god sv. Lucije, ki si je po legendi iztaknila oči, da bi se ognila nadležnemu snubcu in ohranila devi-štvo; že od 14. stoletja jo zato upodabljajo s pladnjem, na katerem ležijo oči; dan sv. Lucije je po julijanskem koledarju sovpadal z najkrajšim dnem v letu in ljudska vera je povezala ugaslo luč njenih oslepljenih oči z ustrezno dolgo nočjo zimskega sončnega obrata;
■	13. decembra 1922 je bil v Šoštanju rojen slovenski pesnik Karel Destovnik - Kajuh; Ka-
juhov pesniški opus je dosegel vrh v polemični Slovenski pesmi, v ciklusu Ljubezenske in v nekaterih značilnih ženskih pesmih: Kje si, mati, Materi padlega partizana, Materi treh partizanov in Dekle v zaporu; zlasti v teh delih je izvirno in dovršeno združil osebno lirično izpoved z narodnoosvobodilno tematiko; v obdobju, ko je bil v partizanih, sta nastali le dve pesmi -V slovenskih vaseh in Pesem 14. divizije; njegova kratka in neizpeta življenjska pot se je tragično končala 22. februarja leta 1944 na Žlebnikovi domačiji v Šentvidu nad Zavo-dnjami, ko je padel kot borec 14. divizije; - od 9. do 13. decembra 1992 je bilo v Velenju Evropsko kvalifikacijsko teniško prvenstvo, ki so se ga udeležile reprezentance Izraela, Estonije, Ukrajine, Hrvaške in Slovenije; predsednik častnega odbora turnirja, na katerem je zmagala Slovenija, je bil predsednik takratne slovenske vlade dr. Janez Drnovšek.
a Damijan Kljajič
u
Komunalno
podjetje
Velenje
Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih
•	Prevoz pokojnika
•	Ureditev dokumentacije
•	Po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo
Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.
POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA
03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan
voč na
■ ■ ■ ■ ■ www.habit.si

ÉOà
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi mož, oče, brat, stric in dedi
JANEZ BOŽIČ
22. 1. 1932 - 24. 11. 2018
Iskrena hvala vsem svojcem, sorodnikom, sosedom, sodelavcem in prijateljem za izrečeno sožalje.
Hvala rudarski častni straži in rudarski godbi ter vsem, ki so ga pospremili na njegovo zadnjo pot.
Žalujoči vsi njegovi
ZAHVALA
bolečino v srcu sporočamo, da nas je zapustil dragi mož, oče in dedi
ALBERT JELEN
3. 9. 1941 - 18. 11. 2018
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom. Hvala dr. Zupančiču, gospodu župniku, pevcem, častni straži, rudarski godbi, govorniku, vsem članom iz Konovega za izrečeno sožalje in darovano cvetje in sveče.
Posebej hvala sosedi Idi in Pavli Golob iz Konovega, ki sta nam stali
ob strani.
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča žena Marija-Majda, hčerki Marjeta z družino, Romana z Vinkom ter vnukinji Maja in Lana
Bil si nam vse, žal se srce ustavilo je ... Za seboj pustil si praznino in nepopisno bolečino.
Ti zdaj mirno spiš, na tvojem grobu svečka zdaj gori.
V naših srcih neizmerna žalost tli in ne veš, kako pogrešamo te mi. Spočij si trudne zdaj oči, za vse še enkrat hvala, hvala ti.
V SPOMIN
Danes mineva štiri leta, odkar nas je zapustila
ANA BLAGOTINŠEK
iz Podgorja pri Velenju
Prav lepa hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in se je spominjate.
Vsi njeni
Naš čas, 22. 11. 201S, barve: CM K, stran 24
Lučka za
Ob začetku veselega decembra so razsvetlili
velenjske ulice in lučke prižgali tudi v mnogih srcih, saj so deset tisočakov namenili pomoči potrebnim občankam in občanom
Tina Felicijan
Velenje, 30. december - Tudi v Velenju so zagorele praznične luči, ki so skupaj s koncertom Natalije Verboten in skupine Plamen naznanile veseli december. Razsvetljevalo ga bo okoli 125 tisoč lučk. Ob Šaleški cesti bo vsak večer zasijalo 61 snežink, 25 večjih svetlečih krogel bo krasilo travnike pred občinsko stavbo, sodiščem in zdravstvenim domom, vodomet v krožiščih pod skakalnico in pri Sončnem parku bosta nadomestili svetleči skulpturi, z lučkami bodo prepredene drevesne krošnje v središču mesta, ob glavnih cestah, na Kardeljevem trgu in v Sončnem parku, lipa samostojnosti bo ponovno osvetljena v barvah slovenske zastave, nad Cankarjevo ulico bodo razpete svetleče krogle, novost in prava senzacija pa je sijoči napis Velenje z
velikim rdečim srcem pred spomenikom Onemele puške. Prav ta je pritegnil največ pozornosti, sprejeli pa so ga tako najmlajši, ki bodo lahko ves december rajali okrog svetlečih črk, kot starejši, ki so napis takoj izkoristili za beleženje spominov s fotografijami.
Rekli so >
Župan Bojan Kontič: »Mislim, da je novoletna jelka čudovita. Na njej je 32 tisoč lučk - za vsakega prebivalca ena.«
»Super je, da smo dobili nekaj takega, da se lahko fotografiramo, ker so drugi elementi razsvetljave tako razpršeni, da se na fotografijah skoraj ne vidijo,« se strinja skupina mladostnikov, ki meni, daje Velenju manjkala prav taka »fotogenična« razsvetljava, ki pritegne ljudi. Da
bo napis zagotovo pripomogel k prepoznavnosti Velenja, meni tudi starejši par. Razsvetljave pa se niso razveselili vsi. Občanka, ki stanuje v Standardu, je potožila, da sijoča fontana moti spanec marsikaterega stanovalca. »Zdaj, ko vodomet ne deluje, imamo končno spet manj hrupa, ampak veliko več svetlobnega onesnaženja. Vodomet ponoči ugasne, fontana pa je prižgana celo noč in nam sveti v spalnice.« Slišali smo tudi, da občanke in občani
pogrešajo bolj vsebinsko celovito razsvetljavo, nekateri so naveličani vsako leto istih svetlobnih elementov in bi si želeli, da bi Velenje sledilo zgledu mest, ki se v prazničnem času obdajo z bogato razsvetljavo. Večina pa na blišč ne da prav dosti in je z razsvetljavo zadovoljna. »Bomo pa sami bolj okrasili balkone,« je dejal občan, ki meni, da moramo za praznično vzdušje v mestu poskrbeti tudi prebivalci sami.	■
Mestna občina Velenje vabi k objavi fotografij na družbenih omrežjih z motivom prizorišča z novim atraktivnim napisom.
Najbolj všečkano objavo s hashtagi #velenje, #nizivlejabrezveleja ali #srecno2019 bodo v začetku prihodnjega leta nagradili s sladkim presenečenjem in majico Ni živl e ja brez Veleja za vse osebe na zmagovalni fotografiji.
Praznična razsvetljava je tudi letos dokaj skromna in bo stala okoli 50 tisoč evrov. Ognjemeta na silvestrovanju tudi letos ne bo, saj bodo denar raje namenili za dobrodelnost. Z odpovedjo županovega novoletnega prejema in druženja z mediji pa je Mestna občina Velenje privarčevala 10 tisoč evrov, ki jih je župan Bojan Kontič ob prižigu praznične razsvetljave s simboličnim čekom predal predsedniku Odbora za pomoč občankam in občanom Dragu Kolarju. »S tem denarjem razpolagamo celo leto. Pomagali bomo lahko mnogim posameznikom, tudi Rdečemu križu, pa Medobčinski zvezi prijateljev Mladine pri organizaciji letovanj za otroke in nakupu šolskih potrebščin. Ljudje so te pomoči zelo veseli, kajti nekateri s svojimi prihodki ne zmorejo iz meseca v mesec, zato jim denar pride prav za zdravila, hrano, položnice in razne pripomočke,« je povedal.
Na zadnji novembrski dan so na Golteh prvi v Sloveniji začeli novo smučarsko sezono. Na novinarski konferenci so tudi sedmi sili predstavili nove pridobitve in naložbe ter obogateno dodatno ponudbo.
Že z lansko zimsko sezono, ki je bila ena boljših v novejši dobi smučišča, je Golte obiskalo okrog 70.000 ljudi, kar jih uvršča med večja slovenska smučišča. Letos načrtujejo rast, želijo si, da bi številka dosega 80.000 gostov. V to verjamejo, ker so ponudbo še obogatili, Golte so namreč bogatejše za apartmaj-sko naselje. Zgradili so 30 novih apartmajev, za katere so namenili več kot dva milijona evrov. Do začetka letošnje sezone so jih uspeli opremiti dvanajst, ostale pa računajo, da jih bodo do naslednje zime. S temi apartmaji so pridobili kapacitete za družine, saj so primerni za štiri do šest oseb, medtem ko je hotel pretežno bolj namenjen parom in manjšim družinam. Vsi apartmaji so za čas praznikov in novega leta že rezervirani.
Izpopolniti želijo sistem zasneževanja
Stanje na finančnem področju se na Golteh izboljšuje, podjetje sicer še vedno posluje negativno, a so se stvari umirile Tma-
Na Golteh že smučajo
Lansko uspešno smučarsko leto želijo letos še obogatiti
jo dovolj sredstev za normalno delovanje in razvoj, zato veliko razmišljajo o napredku in naložbah. Direktor mag. Mitja Terče je z ekipo pripravil triletni plan, ki predvideva izboljšanje žičnične opreme, nakup dveh novih štirisedežnic, novo kočo na Treh plo-tih, pripraviti želijo še več prog in dodatno izpopolniti sistem zasneževanja, tako da bodo lahko smučišče odprli še prej. Za bolj stabilno in nemoteno delovanje so uredili tudi odnose z Ljubljansko nadškofijo, ki je lastnik nekaterih zemljišč. Z njimi so sklenili sporazum in postali neke vrste partnerji.
usmerjena v lokalno hrano, med drugim je v ponudbi tudi zgor-njesavinjski želodec. Na terasi odpirajo bar 1410, dodali so ležalnike in stole, ki bodo izboljšali počutje gostov. Za slednje bo poskrbel tudi zabavni program, povabili so že nekaj znanih slovenskih glasbenikov, hkrati pa so poskrbeli tudi za najmlajše z otroškim kotičkom.
■ Urška Kliaiič
Uredjeno parkirišče za avtodome
Čeprav je sedaj že nekaj časa urejena cestna infrastruktura, pa se veliko gostov še vedno pripelje z nihalko. V Žekovcu na spodnji postaji so zato uredili parkirišče in prenovili Ski bar. Novost je brezplačno parkirišče za avtodome, to pa je urejeno s kanalizacijo, elektriko in vsem ostalim, kar potrebujejo.
Že letošnjo sezono so veliko pozornosti namenili obogateni dodatni ponudbi in osebnemu pristopu v odnosu do gostov. Dodali so novo kulinarično ponudbo, ki je
13. decembra pride Dedek Mraz
Velenje - V četrtek, 13. decembra, bo Mestna občina Velenje skupaj s Festivalom Velenje, Medobčinsko zvezo Velenje in Mladinskim centrom Velenje ob 17. uri na Titovem trgu pripravila dogodek ob prihodu Dedka Mraza. Za dodatno dobro zabavo bo poskrbela skupina Čuki.
■ m "7