Novo mesto, 24. julija 1953
Stev. 29.
Leto IV
Lastniki tn izdajatelju Okrajni odbori S/.DL Crnuiueij, Kocevj« to Novo mesto - llbaja «iak petek. — Odgovorni urednik Tone Gosnik - Uredništvo is npravat Nova mesto. Cesta komandanta Staneta l&. - Postni predal SS - felefoa sred o litra In oprave 127. — TekočI ratna pri Narodni banki v Novem mestni »U-T-181. - Letna naročnina 500 din. polletna 250 din, četrtletna 123 din. — Tiska tiskarna »Slovenskega poročrvnira« « Ljubljani
Cena 12
Dolenjski lisi
Tednik okrajev Črnomelj, Kočevje in Novo mesto
Veličastna proslava ob odkritju spomenika talcem v Novem mestu
Ne smrt, ne kakršnokoli trpljenje nas ne bo ustavilo na naši pravi poti
22. Julij, Dan vstaje slovenskega ljudstva, Je Novo mesto z vso Dolenjsko počastilo letos na najbolj spoštljiv in dostojen način. Občinske partizanske patrulje so doživele na svojih obiskih pri neštetih družinah aktivistov, m grobovih talcev in junakov-borcev, v krajih znanih bitk in zmag naše vojsketoliko lepega, da nas navdaja ponos nad visoko zavestjo dolenjskega delovnega človeka. Nič ni pozabljeno — prestano trpljenje in prelita kri sta obrodila tisočere sadove: svobodni ustvarjamo sebi jn našim otrokom novo ter boljše življenje.
Eden najlepših mitingov je bil v ponedeljek zvečer v Dol. Toplicah. Nad 1000 ljudi je pozdravilo stare borce in aktiviste, ki so prišli z Roga b z Laz. Govornikom in ljudstvu so silile solze ganotja same v oči, ko so se spominjali nepozabnih let naše vstaje. Prekrasen je bil partizanski miting na Fra ti, nepozabna bodo ostala doživetja s proslav in pohodov na Trebelnem, po Podgorju, v Suhi krajini in drugod. Zapisati je treba, da so letos partizanske patrulje doživele na svojih obiskih in pohodih veliko več kot v minulih dveh letih,
V sredo dopoldne je bil na novomeškem Glavnem trgu slavnosten sprejem patrulj. Nad 6000 ljudi se je zbralo z vseh strani okraja. Predsedniku okraja tovarišu Viktorju Zupančiču je predal raport načelnik okrajnega štaba patrulj Martin Pavlin, nad 350 partizanov, podoficirjev in oficirjev pa je tisočglava množica viharno pozdravljala. Po govoru predsednika Zupančiča so se množice ob zvokih vojaške godbe podale pred spomenik na vratih, kjer so se slovesnosti začele točno ob 10. uri.
Vse več ljudi je pred zastrtim spomenikom. Iz ulic in z vseh treh cest, ki se združijo na Vratih, se trgajo novi valovi pisanih rut in belih srajc. Izpod Gorjancev in spet iz roške strani rahlo vleče veter v prelep poletni dan. Zastave vihrajo. Morje zastav. Toliko zastav Novo mesto še ni videlo. Na vseh oknih rože. Koračnice. Reditelji nemirno švigajo med ljudmi. Prostor in še prostor. Za patrole vendar. Patrole! Med množico završi: narodne noše! Belokranjke. F>iz-kulturniki, gasilci, mladina in spet patrole, rože, zastavice, zvezde. Iz puškinih cevi sikajo drobni plamenčki. Dolenjska praznuje.
Točno ob desetih stopijo na slavnostno tribuno predstavniki ljudske oblasti, političnih in ostalih organizacij, kolektivov, višji oficirji JLA, organizatorji vstaje na Dolenjskem, spomeni-čarji. Med njimi je tovanišica Vida Tomšič, org. sekretar CK ZKS, narodni heroj Jože Boršt-nar, sekretar OK ZKS, državni sekretar za notranje zadeve LRS Niko Šilih, polkovnik Savo Tri-kič, komandant novomeške gar-r.iaije, ljudski poslanec in predsednik OLO Viktor Zupančič, predsednik GO ZVVI in ljudski poslanec Franc Krese-Coban, dr. Josip Edgar Leopold-Lavov, prior pleterskega samostana, dolenjski prvoborci, predsednik mestne občine Lojze Ivanetič in drugi. Vse te in ostale borce, svojce padlih in žrtev ter zbrano 8000-glavo množico pozdravi tovariš Franc Kolar v imenu Okrajnega in Mestnega odbora Zveze borcev.
K tovarišici Vidi Tomšičevi, ki jo zbrano ljudstvo prisrčno pozdravi v svoji sredi, stopijo trije pionirji in ji s prisrčnimi besedami izročijo cvetje z gor-janskih vrhov. K pokritemu spomeniku stopi narodni heroj Jože Borštnar. Množica nemirno pljuska v ozki prehod na vratih in pridržuje dih. 2e spolzi platno po bronu, in na kamenitem podstavku zraste pred tisočglavo strmečo množico Talec, zvezanih rok, padajoč pod streli fašističnih krvolokov, a vendar še tik pred smrtjo poln upora in neusahljive sle po življenju in svobodi.
8000 ljudi je zadržalo dih. V očeh mnogih so solze, so spomini na nedavno   preteklost,  ko so
prav po cesti pod Talcem hodili v smrt mnogi, ki jim je bila ljubezen do domovine več kot strah pred okupatorji. Množica molči — vse strmi v bleščeči bron. Potem so salve. Bajoneti na puškah se pobliskavajo na soncu. In nato partizanska žalostinka; med igranjem in petjem položijo predstavniki oblasti, organizacij in kolektivov 23 vencev. Nageljn, rde&i kot kri, pokrijejo Talčevo vznožje.
V tem stopi na tribuno narodni heroj Jože Borštnar in spregovori o velikem dnevu partizanske Dolenjske. Govori o Dolenjski nekoč in sedaj, o njenem velikem  deležu  v letih  NOB, v
katerih je deželica pod Gorjanci neuničljiv duh starih dolenjskih kmečkih puntarjev. Novo mesto je bilo v najtežjih dneh slovenske zgodovine prvo uporniško središče in žarišče Dolenjske Novr mesto je dalo sijajne partizanske kadre, Novomeščani so poslali v Gorjance in Rog na vagone obleke in obutve, zdravil in hrane. Vse premalo se zavedamo, nadaljuje tovariš Borštnar, da je bila pravzaprav vsa Dolenjska tista, ki je v letih 1942 in 1943 do kapitulacije vzdrževala in prehranjevala prve tri slovenske brigade. Zato ne imenujemo zaman kot slavne partizanske kraje tele naše dolenjske predele in vasi:
vse od grosupeljskih hribov mimo Primskovega, Čateža, Ga-brovke, Oirnika, Stare Gore, Debenca, Rihpovca, Trebelna, doline Laknice in Smarjeta, Mokronog, Sv. Vrh, Malkovec, Telč-je, Skocjan, Bela cerkev, Šentjernej z vsem našim Podgorjem, bližnjo in daljno novomeško okolico s Toplicami, Brezovo Rebrijo, Frato, Dobmičem, Liscem, Žužemberkom, Krko, Muljavo, Višnjo goro in še in še.
Vse te vasi in kraji so v najtežjih letih nosili r-a svojih ramenih reševanje enega najtežjih partizanskih problemov — prehrano naše vojske in skrbj za naše ranjence.
Množica viharno pritrjuje besedam tovariša Borštnarja. Borcem polže pred očmi spomini na težke vojne dni, na mraz, mokroto, lakoto, kri,
»Moti se, kdor misli, da živimo danes v miru. Tudi danes se borimo. Ker ne more sovražnik pobijati,   špekulira, poneverja,
obrekuje in krade. Toda nič več nas ne more ustaviti na naši zmagoviti poti v socalizem. Mi gremo samo naprej — poti nazaj ni. Da pa smo dosegli vse te zmage v zadnjih letih, je zasluga sijajnega varuha, ki ga imajo naši narodi v Jugoslovanski ljudski armadi, ki je naš ponos In ena izmed največjih pridobitev NOB.
Ne streli, ne vislice, zapori, Internacije niso zlomili 'našega naroda, niso ga zlomili inform-birojevci • Stalinom, ne gospodarska blokada, ne neprestano rožljanje z orožjem na naših mejah, ne De Gasperijevsko-Va-tikanski napad na socialistično Jugoslavijo. Taki spomeniki, kot ga odkrivamo danes, dokazujejo, da slovenski narod zmore vse in 6e spozna pravo pot, da ga na tej poti ne zaustavi ne smrt ne kakršnokoli trpljenje!
Večna slava padlim žrtvam! Pred tem spomenikom pa se hkrati zaobljubljamo, da bomo čuvali pridobitve naše NOB, da bomo v borbi za izgraditev socializma ostali enotni ln neraz-družno povezani v SZDL, da bomo čuvali kot največjo dragocenost poleg naše svobode — bratstvo in enotnost narodov Jugoslavije. Vse bomo storili za
Občinski ljudski prazniki so posvečeni spominu slavnih dni naših krajev iz let NOB. —• Čedalje več je občin, ki te dneve svečano praznujejo, vabijo na nje stare borce in adrtivisie, delovno ljudstvo svojega in sosednih območij ter mladino, ki se na vzgledih svojih staršev, bratov in sestra uči. kako je treba ljubiti domovino in žrtvovati zanjo vse.
O občinskem ljudskem prazniku Gotne vasi smo že poročali. Dane« otbjavljsimo sliko s proslave pri »Zajcu« (Badovincu) na Gorjancih in dopolnjujemo prvo poročilo s tem, da je bil Občinski praznik pravzaprav prelep spominski dan vsega Podgrada, uspešen nastop meSaroga mladinskega pevskega zbora iz Stopič in najlepšo recitacijo pionirke Manije Ovniček iz 9t»-plč. 'Velika udeležba ljudi iz Stopič, Gntne vasi, Podgrada, Vinje va«i ln drugih krajev Podgorja je potrdila, da bodo občinski praznriki postali z leti tradicija nadih ikrajev m resn*-čon spomin na slavna leta NOB.
gospodarsko jn kulturno prero-jenje naše Dolenjske in s tem največ pripomogli k skupni graditvi socialistične Slovenije ln Jugoslavije!« V imenu mestne občine sprej-
me nato spomenik v varstvo predsednik Lojze Ivanetič. Godba spet igra, pevci pojo.
Množice se razhajajo. Zastave še vihrajo in novomeški Talec se blesti v soncu. Blesti se in bo
blestel dolgo, še takrat, bo svet ne bo poznal več morije in klanja. Mimoidočemu bo govoril: nič nam n; bilo podarjeno, za ceno najdragocenejših žrtev smo si priborili svobodo!
Kočevje in njegova bodočnost
O Kočevju in Kočevskem precej pižemo, še več govorimo. Govorimo, da je bilo Kočevje do predkratkega relativno eno najbolj razdejanih mest v Sloveniji,
Na Pogledu se bodo sestali stari aktivisti
27. aprila 1943 je v poigani kočevski vasi P ugled nekaj tnad sto aktivistov OF iz vse Slovenije sprejelo zgodovinsko Izjavo osnovnih skupin ,v Ocvohodilni fronti. Ta dan pred desetimi leti je dokončno uzakonil organizaci~ jo OF s Komunistično partijo na čelu.
Deseta obletnica zbora aktivistov je sicer potekla ie v aprilu, ob času IV. kongresa OF — SZDL, vendar je med borci in aktivisti, raztresenimi v Sloveniji in izven ožje domovine ie davna želja, da bi obuditi spomine na trde čase borbe v letih okupacije. Borci naših brigad so v letih doslej priredili ie vrsto uspelih proslav, med katerimi je tudi zbor Gubčeve, Cankarjeve in Tomšičeve brigade, ki se je spremenil v praznik vsega slovenskega na-roaa. Prav tako bi radi tudi ilegalci svoj dan. Najlepša prilika za to je letošnja velika proslava 10. letnice kočevskega zbora. Republiški odbor pripravlja v okviru proslav tega spominskega dne sestanek starih aktivistov OF. Na P ugledu, tri ure hoda od Kočevja, na robu kočevskih gozdov se bodo spet srečali vsi še živi udeleženci prvega zbora aktivistov in drugi stari politični delavci.
Partizanski miting se bo razvil ie pred poldne, popoldanski čas pa bodo udeleženci preiiveli v razgovorih in spominih ob tabornih ognjih. SKUD iz Ribnice in Kočevja, ki se v okviru kočev-
Loški potok pred občinskim praznikom
V Loškem potoku so velike priprave za prvi občinski praznik, ki bo 31. julija. Tega dne bo poteklo 11 let, odkar so italijanski fašisti požgali vas Travnik in zaselek Belo vodo. Padale so nedolžne žrtve; 18 v Sodo-lu, 4 pri Mrtalozu, 20 pri Moš-njevcu, 2 pri Belci in še in se. Biili so delavci, kmetje in učitelji. 31. juilij 1942 je z grozo vklesan v zgodovini Loškega potoka, zato bo odslej naš občinski praznik.
V Sodolu bomo na občinski praznik odkrili skromno spominsko ploščo, ki bo domačim in mimoidočim dokaz junaštva domačinov in okrutnosti tujcev.
Žrtve niso oplažille potoškega 1'judstva. Možje, fantje in dekleta so množično vstopali v razne partizanske edinice ali opravljali važna aktivistična deia. V delu za OF se je najbolj odlikovala ▼as Travnik. Zavedni Potočani so navzlic trpljenju in pomanjkanju pomagali partizanom  in jim
odpirali vrata ob vsaki uri. Tudi danes pomagajo pri izboljšanju življenja na vasi. Obnovili so Travnik in Belo vodo, uredili zadružne sadovnjake in se trudijo za izboljšanje gospodarstva. Poživili so kulturno življenje. Iz svojih sredstev so si preko KZ nabavili kinoprojektor. Napredek dokazuj«, da žrtve naše občine niso bile zaman. Nov rod bo imel lepše ^ življenje v socialistični družbi.
Plošča bo odkrita 31. julija ob 10. uri na pamt ižanskem pokopališču v Sodolu s primernim sporedom. Razen rojakov pričakujemo tudi borce, ki so se za časa NOB mudili pri nas, aktiviste Ribniško - notranjskega okrožja, rajona Ribnica—Barje, borce s področja komande mesta Ribnice, bolnice TV 15 in oficirske šole.
Pridite v čimvečjem številu, da bomo obudili spomine na težke dni in se pogovorili, kako živimo in delamo sedaj! C,
skih proslav pripravljajo za nastope, bodo nastopala tudi na Vugledu. Zvezi borcev iz Kočev ja je poverjena skrb za prevoz, Okrajno gozdno avtopodjetje iz Kočevja pa bo dalo na razpolago svoje  kamione.   Tudi vprašanje
prenočišča in prehrane je rešeno.
Starega skednja, kjer je bilo nekoč zborovanje, ni več. Tudi partizanske steze*na Rogu so pre-raščene. Toda živi in neizbrisni so spomini na težke dni naše slavne preteklosti.
V Rogaški Slatini so odkrili
spomenik Borisu Kidriču
19. Julija Je bil v preddvor ju rogaške steklarne slovesno odkrit spomenik velikemu borcu in revolucionarju Borisu Kidriču, prvi po njegovi smrti. Odkritju Je prisostvovalo okrog 20.000 ljudi iz vseh krajev Slo-vemije in tudi delegacije iz drugih republik. Podpredsednik okrajnega ljudskega odbora Celje okolica, tov. Krivec Je pozdravil najvidnejše predstavnike našega Javnega življenja, nakar je po odigranju državne himne tovariš K d var d Kardelj v daljšem go-
voru orisal delo ln lik pokojnega Borisa Kidriča, revolucionarja Ln prvoborca za pravice delovnega človeka.
Iz celotnega govora ln veličastne proslave J« dihalo prepričanje, da Je Ime Borisa Kidriča za vse čase najtesneje povezano z borbo in zmago našega delovnega ljudstva. Udeleženci spominske svečanosti so z burnim ploskanjem ln medklici izrazili neomajno voljo našega ljudstva, utemeljeno na doslej doseženih uspehih, da bo nase ljudstvo sledilo svetlemu zgledu svojega velikega sina in si uspešno utiralo pet v socializem.
Medvojni SKojevci svetal vzgled mladine Bele krajine
Ze zunanje lice Črnomlja je kazalo, da se mesto vneto pripravlja na dva praznika hkrati: na deseto obletnico ustanovitve Pokrajinskega komiteja SKOJ in svečano praznovanje Dneva vstaje, 22. julij. Počiščene ceste in ulice, veliki slavoloki, okrašene hiše in praznično urejene Izložbe ter vihrajajoče zastave, vse to je dalo svečano lice mestu in okolici.
Velik mladinski festival, združen s proslavo desete obletnice PK SKOJ. se je pričel že v soboto zvečer 18. julija s kresovi, z nastopom folklorne skupine iz Preloke in pevskega okteta iz Črnomlja na trgu v mestu in na Gričiku ob tabornem ognju.
V nedeljo zjutraj so se zbrali pred gimnazijo telovadci društev Partizan ter šli v svečani povorki na trg pred poslopje okrajnega komiteja, kjer je bilo glavno zborovanje. 2.000 ljudi, zlasti mladine iz vsega okraja je prisostvovalo zborovanju, na katerem so govorili poleg drugih tudi narodni heroj tov. Albina Malijeva ter člana CK LM3 tov. Mitja Vošnjak ln Tine Remškar.
V svojih govorih so zlasti poudarjali zgodovinski pomen ustanovitve PK SKOJ pred desetimi leti na Suhorju pri MetlL ki. Pozvali so belokranjsko mla-
dino, naj sledi svetlim vzgledom Skojevcev, ki niso poznali zaprek v borbi proti fašizmu.
Po zborovanju so nastopile na trgu folklorne skupine Črnomlja, Preloke in Adlešičev, metli, ška godba na pihala in črnomaljski pevski zbor »Fantje na vasi«. V okviru festivala so se pomerili v streljanju mladinci predvojaške vzgoje okraja, popoldne pa so nastopili na vojaškem igrišču lahkoatleti Kočevja, Novega mesta, Črnomlja in Šemiča.
saj je imelo dve tretjini stavb v (razvalinah. In še, da je Hitlerjev rajh pritegnil iz Kočevskega in iz mesta samega skoiaj vse ljudi. Da pomenijo povojna leta za Kočevsko leta priseljevanja in gospodarske in kulturne neusta-Ijenosti. Vse to govorimo. Pišemo pa številke.
Toda tudi Številke precej povedo. Oglejmo si jih nekaj! Pred vojno je bilo v mestu okrog 230 raznih obrtnih delavnic in trgu-vin, 39 gostiln, tri kavarne, 4 parne žage, dve tekstilni tovarni, rudnik rjavega premoga in še nekaj drobnih podjetij. Toda vojna je zadajala rane in pustošila. Vojna zapuščina in zapuščina predvojnih razmer je rešetasto vovod-no omrežje, kotanjaste ceste in stanovanjska stiska. Najvažnejša dejavnost v prvih povojnih dneh J« bila povsod obnova in industrializacija. Le za Kočevje to ni veljalo. Kočevsko se ni niti uteg-
nilo oddahniti in skoraj do da- mestu, kjer je požgana bivša tek-
neš ne pomisliti na svojo obnovo Zato pa je doslej izvozilo 4 milijone m3 lesa po vsej državi in v inozemstvo in morda dalo izmed okrajev največ sikupnosti in graditvi socializma. Kljub temu se najdejo danes ljudje, ki morda hote nočejo priznavati, da se je Kočevsko gospodarsko izčrpalo. Zato tudi naleti Kočevje in Kočevsko mnogokje še danes na nerazumevanja in odpor, ko prosi gospodarske in kulturne pomoči.
Toda Kočevje in okolica mora na noge, Čeprav z lastnimi sredstvi. Pogoj zato je razvoj kočevskih industrijskih obratov in gradnja novih. Stroji v tekstilni tovarni so že zastareli in jih je že iastnik v bivši Jugoslaviji hotel zamenjati. Danes je zato še bolj potrebno, da v tej tovarni zamenjamo stroje, če hočemo res, »tovarno« in zaposliti  delavec. Na
izpiača a je druga za var ova na premiji naročniku našega ista
14. junija 1953 se je smrtno ponesrečil naš naročnik Alojz Marinč, blagajnik občine Kcstel na Kočevskem. Ko se je vračal s kolesom iz Kužlja, je na mostu, ki veže Petrino z Brodom na Kolpi, zadel v leseno ograjo, izgubil pri tem ravnotežje in padel v naraslo Kolpo. Ker ni znal plavati in ker se je potolkel po skalah v reki, je utonil. Našli so ga 26. junija 1953.
Ker je Alojz Marinč 16. marca letos poravnal na-ročnjr.o za Dolenjski list do konca letošnjega leta, nas je novomeška podružnica Državnega zavarovalnega zavoda obvestila, da je izplačala pokojnikovi ženi tovarišicj Mariji Marinč, ki živi v Vasi številka 28, pošta Fara pri Kočevju, celo zavarovalno premijo v znesku
10.000 inarev
To je druga zavarovalna premija, ki jo je v kratkem času, odkar smo zavarovali n.aše naročnike, izplačal Državni zavarovalni zavod v Novem mestu.
Pohitite z vplačilom naročnine! 3. julija smo priložili vsem naročnikom, ki so v zaostanku z naročnino, naše položnice. Kdor še ni naročnik »Dolenjskega lista«, naj ga čimprej naroči! Ugodnost brezplačnega zavarovanja ob nesrečah velja le za stalne naročnike našega tednika, ker le za te plačujemo zavarovalno premijo DOZ-u.
Dolenjski list v vsako dolenjsko hišo!
Zahvala
Iskreno se zahvaljujemo vsenn podjetjem, ustanovam, kmetijskim zadrugam, državnim posestvom in posameznikom, ki so s prostovoljnimi prispevki v blagu ln denarju pripomogli, da smo priredili lepo in uspešno tombolo. Se posebej se zahvaljujemo za Izdatno pomoč podjetju »Rog« v Novem mestu ln kmetijski zadrugi v Straži. Ves Cisti dobiček bo društvo razdelilo kolonijam. Naša mladina je darovalcem iskreno hvaležna.
V Imenu zdravja in sonca Zeljne mladine se enkrat: iskrena hvala!
Društvu prijateljev mladine v Novem mestu.
Vsei ravnosti
Obveščamo vse prijatelje dobre gt v tisk. Najkasneje do 1. avgusta moramo javiti tiskarnam naklado. Zato nam morajo poverjeniki in knjigarne do 25. t. m. javi' ti število članov. Da v jeseni ne bo kdo ostal brez knjig Prešernove družbe pohitite z vpisom. Članarino 240 din lahko plačate tudi pozneje in v obrokih.
Posebej pa apeliramo na vse, ki imajo za to možnost, da se vpišejo v Prešernovo družbo kot podporni ali ustanovni člani. Podporna članarina je za posameznike od 500 din navzgor, za kolektive pa od 5.000 din. Usta-novnina znaša 25.000 din. Imena tistih podpornih in ustanovnih članov, ki bodo nakazali denar do 25. t. m, bomo objavili tudi v koledarju.
Podprite prizadevanje Prešernove družbe in omogočite neomejeno širjenje napredne ljudske knjig«.
ZA SENTJERNEJSK1 SPOMENIK JE DOSLEJ
V »Prosveti«, glasilu slovenske narodne podporne jednote v Chicagu, ki je izšla 23. junija 1953, beremo med drugimi vestmi poročilo Marv Furarjeve iz La Salle (lil..), da Je rojak Anton Jordan iz Grobelj prispeval za spomenik žrtvam faćistič. nega nasilja 25 dolarjev, Pepca Dobnik, hči Janeza Liparja iz Dol. Maharovca, je podarila 5 dolarjev, Joseph Rukše iz Dol. Maharovca, ki živi zda; v Hewe-tu, (W. Va.), pa je poslal 6 dolarjev. ,
Doslej je Mary Furar nabrala 127 in pol dolarja in se iskreno zahvaljuje vsem darovalcem. Ves denar bo odposlala Jerneju Gorencu, ki je medtem nabral za šentjernejski spomenik 250 dolarjev. V Šentjernej bodo odposlali torej 377 in pol dolarja.
stilna tovarna »Horak«, naj bi m dvignila nova tovarna. Nova tovarna lesno industrijskega podjetja mora v bodočnosti stremeti za tem, da bo les popolnoma predelovala in izvažala gotove izdelke, ne pa samo poliizdelke ali pa surovin,, kot doslej. Lesnemu industrijskemu podjetju se bo priključila mestna mizarska deJavnica 8 celotnim inventarjem in ljudmi. Le tako se po pocenila proizvodnja ter razvila v Kočevju moderna lesna predelovalna industrija. Razvijati je treba tudi kovinske obrate, kakor so ključavničarstvo in kleparstvo. Tem podjetjem je treba dati kredirte za nabavo strojev, da bi lahko pocenila proizvodnjo in sc uveljavila na tržišču.
Lepo bodočnost ima socialistični sektor v kmetijstvu. Skoro večina zemlje je pod upravo kmetijskega gospodarstva. Vprašanje kmetijske obnove se zadnja leta uspešneje rešuje. Dvignil se je hektarski donos vseh poljedelskih kultur, ni pa še dosegal predvojnega stanja. Živinoreja ima pogoje za razvoj, zato je v načrtih gradnja mlečne in živilske predelovalne industrije. Je pa s tem v zvezi zaslužek delavcev v poljedelstvu; delavci so še vedno manj plačani, kot zasAužijo.
Turizem je imel nekoč na Kočevskem več besede, vendar se tudi tu že kaže napredek. V načrtih je nov hotel, ki bo lahko sprejel 40 gostov, saj ima okolica Kočevja mnogo prirodnih znamenitosti, n. pr. Fridrihštajn, Mrzli studenec, Mestni vrh in pod. V načrtih ie žičnica za prevoz domačih in tujih gostov. Turisti majo možnost, da nadaljujejo izlete proti Kolpski dolini, kjer kraj in podnebje ilahko primerjamo prirodnim krasotam Gorenjske.
Bližnja bodočnost in že same priprave na obletnico slovenskih odposlancev v Kočevju bodo uredile mnoga doslej nerešena vprašanja gradbene dejavnosti, kanalizacije, kockanje cest, mestnega vodovoda in že druga. Do kino dvorane bo kockana cesta in urejena kanalizacija še letos. Prav tako bodo do proslav urejeni tudi dohodi v stavbe in ulice. Drugo leto pa bo treba misaiti na gradnjo jeza, očistiti bo treba Rinžino strugo ter ji popraviti bregove. Zrastel bo tudi nov stanovanjski blok, saj je Kočevju is danes nujno potreben. Na stanovanjskem uradu čaka 300 prošenj na rešitev.
Vse te suhe številke in vse to naštevanje ima namen povdarki eno: bolj kakor doslej bo treba delati. Računati moramo predvsem na lastne sile in se na podlagi zdrave kritike in treznega razmišljanja odločiti za tist« gradnje, ki bodo napredku Kočevskega najbolj koristile!
Janez Rigler
VREME
za čas od 24. julija do 2. avgusta
V začetku prihodnjega tedna kratkotrajne padavine, v ostalem lepo poletno vreme
Stran 2.
DOLENJSKI lISI
Stev. 29.
Pogozdovanje,
nega in čuvanje gozdov, naša skupna odgovorna dolžnost
Ko govorimo na Dolenjskem 0 industrializaciji, o zaslužku tekačev, voznikov, nakladalccv, Žagarjev, drvarjev, skratka — kadar govorimo o narodnem dohodku in potrebi njegovega povečanja, vedno mislimo na les. Dejstvo ie, da je les še vedno najbolj znana in najbolj dostopna surovina na Dolenjskem in bo še dolgo. Ob pravilnem čuvanju, negi, pogozdovanju in izkoriščanju je les neizčrpna zakladnica. Kastočc zlato je, ki pametnemu gospodarju do-naŠa visoke obresti. Zanimivo je. da les tudi danes, v času razvite tehnike ne izgublja vrednosti. Povpraševanje po lesu in lesnih izdelkih je vsak dan večje, s tem pa seveda raste njegova vrednost.
V povojnih letih nam Je let pomenil glavni vir dohodkov. Z lesom smo obnavljali porušeno domovino, gradili objekte težke industrije ter se hkrati borili proti gospodarski blokadi vzhodnih drŽav. 70 odstotkov vsega izvoza je takrat predstavljal les. Prisiljeni smo bili globoko segati v gozdove v škodo celotnega gozdnega gospodarstva. Toda, če smo takrat morali globoko seči v zaloge našega rastočega zlata, moramo sedaj, ko se razmere urejujejo, to popraviti.
NOVOMEŠKO GOZDNO GOSPODARSTVO V SKRBI ZA GOZD
Vse do leta 1950 je bilo izkoriščanje državnih gozdov pod upravo Gozdnega gospodarstva, ki je hkrati skrbelo tudi za vzgojo gozda. Pri obsežnem izsekovanju je bila skrb za rast le bolj simbolična, prav tako pa tudi netia gozdov in gozdni red. Čeprav so ponekod sekali pod strokovnim nadzorstvom, je spričo razmer in pomanjkanja strokovnjakov in ljudi za delo sploh, gozd zelo trpel. Z januarjem' 1950 se je proizvoduj.i ločila od nege in vzgoje gozdov. Od takrat se je v gozdu mnogo spremenilo na bolje. Go/dna gospodarstva so se posvetih samo pogozdovanju, negi in varstvo gozde, kar je vplivalo tudi n.i gozdni red. V gozdu p.i sta se zdaj znašla pravzaprav dva gospodarja; tisti, ki ga je negoval in tisti, ki je sicer pod nadzorstvom prveea, a vendar — seka! in vozil. To je povzročalo su':ie prepire, pa tudi tožbe niso bile redke. Ko se je sečnja lesa zmanjševala (in se bo še zmanjšala) je prišlo letos do druge razmeiitve med lesno industrijskimi podjetji in gozdnimi gospodarstvi. Gozdno gospodarstvo ie prevzelo pod svojo upravo rudi sečnjo in spravilo lesa do obratov industrijskih podjetij.
LANT SO POGOZDUJ 95 HA, POSADILI 417.000 SADIK IN PODSEJALI 1.542 KG SEMENA
Go/dno gospodarstvo Novo mesto ob;cga skoraj celotni dolenjski bazen, to je območje okrajev Novo mesto in Črnomelj, del okraja Kočevje in del okraja Krško. Smotrno gospodarjenje z gozdom ni možno na majhnem območju in se zato meje gozdnega gospodarstva ne ujemajo z. okrajnimi mejami.
Gozdni red, ki je bil prej hud, a utemeljen kamen sponke med gozdarji in korisniiki lesa, je prišel spet do veljave. Gozdno gospodarstvo Novo mesto se ie na svojem območju odločno zavzelo zanj. Zaradi večjih posekov v prejšnjih letih in velikih režav z izvozom so v gozdu ostaialc posekane količine lesa dalj kot bi smele. To, in neredno pospravljanje odpadkov, je vplivalo na raz-plod raznih Škodljivcev od tuba-daria do lesaria. K temu se je pridružila še škoda po snegu v zimi 1951-52. Samo iz varsrvenih razlogov so morali lani posekati 13.700 kubičnih metrov lesa. To so bile sušice, napadena in poškodovana drevesa. Kot vabo za lu-badarja so posekali 1.468 kubičnih metrov iglastega lesa. Vse to je
pripomoglo, da je v gozdu ustvar-ien red in da ni nevarnosti za večji razplod lubadarja. Varstvo gozdov je lani stalo na Dolenjskem nad 2,700.000 din.
ceno. Precejšen del ga izvažamo, veliko pa ga porabimo tudi doma v zdravilstvu, kozmetiki, industriji mila in industriji živil. Za 1.500 litrov olja je treba prekuhati približno 600.000 kg iglic. Zanimivo je, da dajejo iglice jelke skoraj
ta iz ene gozdine uprave sestav* Ijajo hkrati tudi upravni odbor no zidine uprave, vsaka uprava pa je zastopana vsaj po enem članu / upravnem odboru podjetja. Upravni odbori na posameznih gozdnih upravah sestavljalo dol.
V Beli Krajini ima domača obrt bodočnost
Da bi našel nove vire dohodkov
za pasivne vasi, je Gospodarski svet OLO Črnomelj organiziral vrsto sestankov po vprašanjih domače obrti v Beli krajini. Organizirane tkalske družine se bodo v zimi priključile okrajnemu invalidskemu podjetju, v podjetju »Be-lokrajinka« pa bodo dobile zaposlitev vse dobre vezilje. Prav tako bodo tkalke lahko preko »Be-lokrajinke« izvrševale razna naročila za ustanove in tudi za privatnike. »Belokrajinka« bo izdelovala prvovrstno belokranjsko domače platno, ki je tako priljubljeno za letne obleke, srajce, namizne prte itd. Obenem bodo ad-teŠičke tkalke po vzorcih izdelovale pisana tkiva za ženske letne obleke, tkiva za torbice, denarnice, mape in različne bloke.
Zadnji dve razstavi ročnih del v Adlešičih in na Vinici sta pokazali, da vezilje sicer le niso šre-vilne, da pa to belokranjska dekleta zelo spretna. To dokazujejo tudi izgotovljena dela učenk učiteljic Babnikove in Adamiče-
ve. V AdleJiČih je čez 50 tkalk, ki se bodo v jeseni vključile v delo pri »Belokrajinki« v Črnomlju. Tudi na Preloki se članice obeh tkalskih družin iz Preloke in Zilj živo zanimajo za razvoj tkalske obrti.
Marica Starešiničeva iz Preloke je povedala, da je konoplja, katere seme je dobil kum Račič iz Italije, zelo lepo narastla in je Je enkrat večja od domače. Zato bodo naročili tudi prihodnje leto konopljino seme v Bologni. Na Vinici so se sestanka udeležile samo vezilje, učenke učiteljice Adamičeve. Ostalih viniških žena in deklet ni bilo zato, ker niso bile obveščene. Starih vezilj ni na Vinici, izmed deklet pa so redke, ki samostojno prevzemajo naročila. To bi pomenilo, da v Vinici ni zanimanja za tkanje, kar pa ni res, saj vemo, da je v vinilki okolici precej prav dobrih tkalk.
Sestanek je organiziral OLO Črnomelj, domaČo obrt pa »ta propagirala tovariš Franc Tesar, direktor »Belokrajinke« in ravnatelj Božo RačiČ.
fcttografska razstava v Crnomlu
Nakladalna postaja žičnice pri Krvavem kamnu na Gorjancih
SADIKE IZ DOMACTH DREVESNIC SO NAJBOLJŠE
Ni dovolj gozd samo čuvati, treba ga Je negovati in pomlajevati. Na območju novomeške gozdne uprave (brez GU Mokronog) so lani na površini 95 ha posadili 417.000 sadik, hkrati pa podsejali s semenom raznih drevesnih sort 19 hektarov, za kar so porabili 1542 kg semena. Očistili so 744 ha gozda. Letno obvezo Čiščenja in pogozdovanja so izpolnili s 112 odstotki. Letos nameravajo pogozditi in izpopolniti p-eredko obrasle površine kar na 204 hektarih, posaditi 575 000 sadik, posejati 1345 kg semena ter očistiti 720 hektarov gozdnih površin. Lani so uredili Štiri nove drevesnice na površini okrog 2 ha.
Z ODPADKOV PROIZVA [A jO ZDRAVILA IN — DEVIZE »Prosim, dajte mi mentol bonbone!« zahteva marsikateri potrošnik v delikatesni trgovini. To so bonhoni prijetnega, hladečet;a okusa. Prijeten okus daje bonbonom dodatek eteričnega olja, ki se pridobiva s kuhanjem oziroma suho destilacijo iz ij;lie jelke, smreke in raznih zdravilnih zelišč. Tako tovarno ima tudi novomeško gozdno gospodarstvo v Obrhu pri Podhosri. Iz odpadkov brez vrednosti za druge predelave kuhajo eterična olja. Tisoč litrov in več ga nakuhaio letno. Eterično olje Je dragocena in zelo iskana tekočina ter ima zato tudi primerno
enkrat več olja kot iglice smreke. Z nabiranjem in dovozom iglic oziroma vejic, daje tovarna lep /aslužek domačinom, saj plačuje samo za nabiranje dinar za kg.
Načrtno in strokovno delo J«* tudi v gozdu potrebno
Ceprtiv je gozdno gospodai stvo ustanova z lastnim finan. sirunjem, ima svoj dHavski sve* in upravni odbor. Oba si skup no z direkcijo podjetja prizad*. vata, da z nacrtnim gospodarje njem dvigneta donosnost gozda Letos sekajo les samo tam, kjei je to iz vzrejnih vzrokov po* trebno. S stalnim strokovnim nadzorom so dosegli boljki iz" rabo posekanega lesa; dobili s<> zfi&tflO višji odstotek tehničneua lesa ko' prej. S tem se je cena posekanega lesa dvignila in bo (»trebno zato posekati manj kot je v načrtu. Prav tako kol podjetja, potrvbuje tudi gozd in. vestir-ije. Nove drevesnice, či" šeenje, gradnja poti in cest ter logarskih koč. pogozdovanje, var. siva, ureditev pašnikov in podobno. Vsa ta deia bodo stala nad 20 milijonov dinar jo v, ZB ostale gradnje, to je ceste, upravno poslopje v Novem me. ■tU in druge, pa bodo porabili nad 40 milijonov dinarjev.
Delavski svet podjetja, ki uspešno dela pri reševanju vseh problemov, sestavlja 39 delega' lov iz šestih gozdnih uiprav in direkcije. Člani delavskega sve.
goletnl načrt za obnovo tn izko iščanje gozdov.
Gozd rni samo neizčrpen vn johodkov. Gozd je tudi zaščitnik polj, vpliva na vreme in klimo. Zato bi morali tudi v privatne (ittdove uvesti tak red, kot ga vaja gozdno gospodarstvo v iržavnih gozdovih. Nedavno sprejeti zakon o gozdovih bo ,i isikrbel tudi za to pereče vprs. ^anje. R.
Na povabilo Belokranjskega muzeja v Metliki Je pred Štirinajstimi dnevi priftla v Belo krajino študentska ekipa etnološkega seminarja ljubljanske univerze, da razišče nekatere predele Bele krajine. Nadzorstvo nad ekipo J« imsl univ. prof. dr. Niko Zupanić, delo na terenu pa je vodil član seminarja absolvent Jernej Suster-sič. Ekipa je raziskal'* predvsem materialno in duhovno kulturo v Gribljah In okoliških vaseh, nato ps ie J« premaknila v dolino Kolpe pod Starim trgom, kjer je v odročnih vaseh dobila bog-it etnografski material.
Član! ekipe io vsepovsod našli lepo razumevanje in to ne samo   pri   ljudski   obiisti in
prosvetnih delavcih, temveč predvsem med preprostimi ljudmi, ki so ekipi darovali oz. za majhno odškodnino odstopili preko 200 predmetov. Precej Je bilo tudi zapisov ljudskega blaga-
Da se seznani z delom mladih etnografov tudi širše občinstvo, so čDni ekipe ob zaključku uredili v gimnazijski telovadnici v Črnomlju etnografsko razstavo, kjer je podrobno prikazano njihovo delo na terenu. Razstava bo odprta v nedeljo 26. juldja ob 10. dopoldne in bo trajala da 2. avgusta, nakar bodo predmeti prepeljani v Belokranjski muzej v Metliki.
Za privatnika ie dovolj denarja, za gozdno takso pa ne
Po ugotovitvah kontrolnih organov bi morale kmetijske za-druge oziroma njihovi lesni odseki plačati do konca aprila gozdne takse v znesku 12,509.000 din, v resnici pa so plačale do konca junija komaj četrtino tega zneska Z denarjem, ki ga zadruge nezakonito zadržujejo, dtlajo Se naprej razne kupčije, oziroma ga uporabljajo za obratna sredstva.
Primer, kakšen odnos do zakonitih predpisov ima kmetijska zadrufa v Straži in kako na drugi strani velikodušno podpira privatni sektor, je zelo značilen za poslovanje te kmetijske zadruge.
Kmetijska zadruga bi morala
Povečajmo pridelek kmetijskih rastlin
4. APNENA GNOJILA To so apneni prah, kninski apnenec in saturacijski mulj, k. ga
dobimo pn čiščenju sladkornega soka v tovarnah sladkorja.
V zadnjem času je bilo mnogo pisanega o apnenju m tudi je bilo porabljeno na tisoče vagonov. Naša zemljišča so izprana in na apnu zelo revna. Le predeli, zlasti vinogradniški nad Belo Cerkvijo, Smarjeto in Sentru-pertom, imajo dovolj apna. Gnojenje z apnom, kninskim apnencem in muljem je potrebno na vseh vlažnih in ilovnatih zemljiščih Apno v zemlji deluje raz-kuževalno, veže razne kisline nase, dela zemljo bolj zračno, toplo, pospešuje tvorbo bakterij, razkroj gnoja, tvorbo sprstenine. Ce je v zernlj^ dovolj apna, lahko sami preskusimo a solno kislino, ki jo lahko kupimo v dro-
geriji. Ce polijemo gredo zemlje
s solno kislino in £emlja zašumi ter se delajo pene, tam je apna dovolj.
Koliko Je treba apna na 1 ha, je odvisno od tega, če hočemo gnojiti v zalogo za več let ali za krajšo dobo. Za Žita je treba dati do 10 mtc, za okopavine do 20 mtc apnenega prahu. Knin-skega apnenca ali mulja uporabljamo tudi nad 50 mtc na 1 ha.
S. MEŠANA GNOJILA
Zaradi enostavnejšega dela dobimo v trgovini tudi mešana gnojila Poznnn le nitrofoskal, ki je sestavljen u apnenega dušika, superfosfata in kalijeve soli. Ker je gnojilo sestavljeno iz večin hranilnih snovi, ga moramo tudi uporabljati v večji količini na 1 ha. Nitrofoskal vsebuje 8%
dušika, 8% fosforne kisline In 8% kalija Sedaj je v prometu tudi mešano gnojilo KAS, ki vsebuje 4% dušika in po 8% fosforne kisline in kalija. Letos je bil v prodaji tudi nitroamonkal, ki je mešano gnojilo dušika in kalija.
6. MEŠANJE GNOJIL Zaradi pravilne uporabe Je dobro vedeti, katera gnojila se lahko mešajo med seboj. Super-fosfat lahko mešamo s kalijevimi gnojili, solitrom, amonijevim sulfatum. Ne smemo pa ga mešati s Tomaževo žlindro, apnenim dušikom ali apnom. Kalijeva gnojila se lahko mešajo z vsemi, neposredno pred uporabo z apnom, apnenim dušikom. Čilski soliter se lahko meša z vsemi gnojili razen z dušičnatimi.
Franc Malasek
kot najmočnejša zadruga plačati
1,200,000 din gozdne takse. Plačala je komaj 600.000 din. Za ostalih 600.000 din to jI kontrolni organi zaplen/.li 100m3 lesa, S tem Ji pravzaprav niso nič škodili, ker 100 m* lesa na z«*logi za tako zadrugo ne pomeni veliko. Z neplačano gozdno takso trguje KZ naprej, akoravno je bila zaradi takega poslovanja prijavljena organom oblasti. Se mnogo bol) ie lunimiv« druga stran gornja primerjave. Kmetijska zadruga Straža je na primer v letošnjim, letu izplačal,-* na roke Henrika Sprajcarja iz Starih žag 2,088.000 din ter mu s tem omogočila nakup tovornega avtomobila. V istem času je Sprajcar dobavi1 kmetijski zadrugi v Straži lesa v vrednosti 767.527 din. To pomeni, da je zadruga v gotovini posodila privatniku 1 milijon 320 tisoč 473 din, gozdne takse pa ni mogla plačati. Se več, zadruga je istemu privatniku kupila tudi goriva in olja za 69.640 din. Vsi računi za gorivo pri »Petrolu« se glasijo na kmetijsko zadrugo, blago pa je dvignil Sprajcar. Da se za vsem tem skriva obširna privatna špekulacija, lahko sklepamo iz dobav lesa. Sprajcar je namreč dobavil
večjo količino lesa pod različnimi imeni, prejem izplačila pa je podpisal sam. Se bolj zanimiva je pogodba med Sprajcarjem in kmetijsko zadrugo, ki Je bila sklenjena letos 18. maja. Po tej pogodbi daje Sprajcar svoj tovorni avtomobil znamke »Klok-ner«, ki ima nosilnost 3 tone, v najem kmetijski zadrugi pod sledečimi pogoji:
Kmetijska zadruga Straža se obvezuje plačati najemnino za avtomobil za polne kilometre (in prazna) po 86 din z* kilometer.
Davek na promet proizvodov plaća KZ, kakor tudi zaslužek šoferju (9.000 din mesečn) ter socialno zavarovanje. Gorivo, mazivo in popravila plača lastnik avtomobila. Da bo avto stalno zaposlen, mora zadruga skrbeti za nakladalce. Krajše vožnje kot 8 kilometrov se ne plačujejo po kilmetru, pač pa po urah. Za prevoze po slabih poteh, oziroma škodo, ki bi nastala zaradi teh na avtomobilu, plača zadruga. Pogodbo sta podpisala lastnik avtomobil«, za kmetijsko zadrugo pa poslovodja Viktor Strumbelj.
Radovedni amo, če vedo člani kmetijske zadruge za tako poslovanje in če vedo, ali se z njim tudi strinjajo? R,
Gojenec grmske kmetijske sole nam piše
»Podeželska mladina skrbi premalo za svoj umski razvoj, za svojo izobrazbo. Med mestno in kmečko mladino pride pogosto do prepira in celo do sovraštva. Kmečki človek bi se ne smel sramovati svojega stanu. Prav to je nazadnjaštvo. Vas se mora prav tako kakor mesta in industrijska središča boriti za svoj napredek.
RegerČa vas pri Novem mestu je soseda Kmetijske iole na Grmu,
vendar ji ni dala niri enega mladinca. Vas ni taka, kot naj bi bila. Strehe so slabe in mnogokje krite s slamo in brez dimnika. Okna so črna, okajena, kar ni lepo, ne higiensko. Sadno drevje ni ponekod očiščeno niti enkrat na leto in so za to odlični pogoji za razširjanje kapar ja. Njive so ple-velnate. Vse to kliče kmečko mladino, naj se izobrazil«
In prav piše! I. B.
GOSPA BLEONORA ROOSEVELT V JUGOSLAVIJI Gospa Eleonora Roosevelt si ie več kot teden dni ogleduje najvažnejše prirodne in kulturne znamenitosti Jugoslavije in raznovrstne tehnične stvaritve zadnjih let. V Zagrebu je z dopisnikom Borbe in Tanjuga povedala nekaj besed o svojih vtisih*.
»Ne najdem besedi, da izrazim svoje veselje, da sem obiskala vašo driavo kot gost maršala Tita. Imela sem priložnost videti nekatera mesta in kraje v vaši državi in povsod so me nenavadno //«-beznivo sprejeli. — Prišla sem od' prtih oči in z velikim zanimanjem. Vedela sem, da je med vojno Jugoslavija veliko pretrpela, prav tako pa tudi, da je doživela dve hudi suši in lahko rečem, da me je presenetil gospodarski napredek vaše države. Lahko rečem, da te stvari pri vas dobro razvijajo. — Maj najmočnejši vrij je, da je prišlo pri vas do Uevilnih pomembnih sprememb. Eden najlepših vtisov, ki sem jih dnsedaf dobila v Jugoslaviji, ie moje bivanje v Dubrovniku. Mislim, da j* to najlepše mesto, ki sem ga videla v življenju.*
Gospa Roosevelt je skozi Reko odpotovala na Brione in je že nekaj dni gost maršala Tita.
TROJNA POLITIČNA KONFERENCA V ATENAH ZAKLJUČENA 11. julija Je bil zadnji dan konference zunanjih ministrov Grčije, Turčije in Jugoslavije. Grčijo je na konferenci zastopal g. Stefano-pulo«, Turčijo g. prof. F. Koprii-1U, Jugoslavijo pa A. Bebler. Na konferenci so zunanji ministri prouoili svetovni položaj, zlasti pa položaj v sosedstvu treh držav. Sklenjeno je bilo, da bodo te države še nadalje ohranile odločno in budno stališče in tako v polni meri prispevale k zmanjšanju napetosti in rešitvi mednarodnih vprašanj. Vse tri države bodo zavzele skupno stališče vsakokrat, ko bi to zahtevala sprememba položaja zlasti na Balkanu.
ČRNA GORA JE VELIČASTNO PROSLAVILA DAN VSTAJE
Crnogorci praznujejo Dan vstaje 13. julija. V Bijelem polju se je zbralo na ta dan okrog 25.000 ljudi. Burno pozdravljen je tov. Milovan Djilas poudaril pomen tega velikega dne. ki nam danes v boju za demokracijo ne pomeni samo dan spominov na velike dni, ampak nam je predvsem opora na 7mat?ovitl poti v bodočnost in V
socializem.
POCENITEV 2IVIL IN ELEKTRIČNEGA TOKA
Zvezni izvršni odbor in Odbor za gospodarstvo sta izdala vrsto pomembnih ukrepov, $ katerimi se bodo v mejah naših trenutnih možnosti pocenili nekateri predmeti široke potrošnje, tako izdelki živilske industrije za 25 odstotkov. V zvezi s pocenitvijo živil bo ukinjen ali znižan tudi davek na promet za nekatere izdelke živilske industrije (izdelke iz sadla in sladkorja, salamo, suho testo, kekse, pivo, alkoholne pijače, bonbone in čokolado). Prav tako bodo železniške direkcije znižale prevozne cene za dovoz kmetijskih pridelkov na trg.
Tudi električni tok se bo pocenil, kar bo omogočilo večjo porabo električne energije v gospodarstvu. S tem v zvezi se bo povečalo povpraševanje po električnih strojih, ki jih naša industrija lahko izdeluje, je pa njihova potrošnja neznatna. Premog je še vedno predrag. Država je že močno znižala akumulacijo, da bi vplivala na povečanje proizvodnje, toda premog se je pocenil samo v premogovnikih, ne pa v trgovski mreži, ki oskrbuje prebivalstvo. Pričakujejo, da se bo tudi premog pocenil.
Frančck Saje:
15
Vatikan in Slovenci
Sklenili so, da bodo za te ideje agitirali med ljudstvom, ki nekako od duhovnikov pričakuje pomoči in rešitve. Sedaj je ljudstvo razburjeno, inteligenti bi mogli v pravoslavjc, ako se zadeve ne izboljšajo ...«
Ko so primorski duhovniki sestavili dobro dokumentirano spomenico, so dekani Valentinčič. Šašelj in Derfar ter škof Jeglič 1. marca 1920 odpotovali v Vatikan. Tam so »podatkom v spomenici ustno pripovedovali grozne slučaje od strani Lahov in laške duhovščine . . .«
Papež jih je sprejel 6. marca in jim dal nekaj meglenih obljub. Toda nekateri kardinali so jim kar odkrito pokazali svoje sovražno stališče. »Kardinal Lay se nam je protivit in ni pustil gospodom, da hi mu vse obrazložili. Nevoljni smo Šli od njega.« Kardinal Merrv del Val pa je Jegliču priznal, da »laška vlada dela sistematično na to, da papeštvo nacionalizira, namreč da bi bil papež ne le kot oseba, ampak tudi kot papež Lah in bi kot primas Italias podpiral laško politiko.« (Jegličev dnevnik, zapisek 12. marca 1920.)
• To se je tudi zgodilo. Zato je cerkveni zgodovinar Viktor Steska o gornjih prošnjah in zahtevah moral kratko ugotoviti, da se nobena »želja slovenske duhovščine ni izpolnila.« (Slovenci v desetletju 1918—1928, str. 428.)
Zaradi tega je šel Jeglič z dekanom VaJentinČiČem 31. marca 1921 ponovno v Vatikan, kjer sta bila »brez možnosti doseči kak uspeh«. Vatikanski gospodje so jima prostodušno izjavili, da italijanska vlada hoče »Slovence, dobljene po mirovni pogodbi poita-
lijanČitd... Papež ne more s silo nastopiti; je sedaj v takih stiskah, da se mora na vlado in njene nazore ozirati in v koristih pokrajin Cerkve večkrat popustiti, da reši koristi splošne Cerkve«.
Po rapallskem diktatu in aneksiji je »demokratična« italijanska vlada poostrila nasilje nad jugoslovansko manjšino in dopuščala zločine fašističnih tolp, ki jih je podpirala tudi italijanska duhovščina. Dekan škerbec je moral pobegniti iz Istre, ker mu italijanska vlada ni dovolila državljanstva. Ko je 27. novembra 1922 obiskal škofa Jegliča, mu je takole opisal gorje slovensike duhovščine:
»Povedal je, kako fašisti neljube duhovnike mučijo. Pridejo po trije ali Štirje, eden nastavi duhovniku revolver na prsi, drugi mu ka/e granato, tretji ga sili piti ricinovo olje in kriče »o bevere, o morte!« (piti ali smrt). Duhovnik mora izpiti. Dvanajstorici so že tako naredili. V šole pošiljajo kot učitelje italijanske duhovnike, ki naj uče vse predmete in tudi veronauk. Ves pouk je v italijanskem jeziku. Ko pride (dekan šerbec) nedavno na prižnico, da opravi popoldansko pobožnost, dobi tam italijanskega duhovrrtka, ki moli rožni venec italijansko, zakar ljudstvo godrnja in mrmra. Ko tega duhovnika vpraša, kdo ga je pooblastil, zavpije nad nj-im: »Komur to ni vleč, naj gre čez mejo!* — Grozno! (Jegličev dnevnik, zvezek XI, str. 262).
To barbarstvo je obsodil celo novi tržaški škof Bartolomasi. Zaradi te obsodbe je moral zapustiti Trst, a je kasneje tudi sam postal fašist. Ob njegovem odhodu je škof Jeglič 1. marca 1923 zapisal v svoj dnevnik:
»Škof Bartolomasi je pred odhodom odpravil slovenske pridige pri sv. Antonu rekoč, da ga je vlada prisilila in da Slovenci laško razumejo. Fašisti groze, da bodo morale biti prepovedane vse slovenske pridige v Trstu. Domačim duhovnikom groze z upokoj'en-jem in z ricinovim oljem . .. Verniki Slovenci so silno užaljeni, v cerkev jih hodi manj in manj, vedno več jih pa hodi v pravoslavno
cerkev. Ako pojde tako naprej, v petih letih ne bo nobenega slovenskega duhovnika v Trstu. Slovence hočejo poitalijančiti. V Rim rx>jde deputacija. Mene prosi za pomoč... Te dni bom tudi pisal sv. Očetu«.
Medtem pa sta v italijanskem in katoliškem Rimu zavladala fašistični duŠi Mussolini in papež Pij XI., ki je o Mussoliniju izjavil, da je »človek, poslan od božje previdnosti« ...
Ko je škof Jeglič zopet odpotoval v Vatikan, ga je 26. oktobra 1923 sprejel novi papež. O tej avdijenoi pri Piju XI. je 1. novembra 1923 v dnevnik zapisal le splošno ugotovitev, da je »marsikaj videl in skusil: povsod bridkosti in žalosti! Naše slovensko ljudstvo Lahi zatirajo, vendar po prepričanju (slovenskih) duhovnikov ga zatrli ne bodo. »Kardinal de Lay pa je Jegliču pri prejšnjem obisku v Vatikanu dejal: »Ekselenca, pomirite se, čez dvajset let ne bo več Slovencev*! ,
Pij XI. je celo dunajskemu kardinalu Pifflu, ki se ie pritoževal zaradi raznarodovanja Tirolskih Avstrijcev, zabrusil: »Molčite 1 To ni zadeva vaše nadškof i je!« Hkrati je papež udaril po mizi in razlil črnilo po rdečem talarju svojega kardinala. In ko je novi tržaški škof Fogar nekoč papežu omenil zatiranje Slovencev, je Pij XI. ponovil fašistično frazo: »Velike ribe zro majhne*. (Po izjavi dobro informiranega primorskega duhovnika).
Ta odnos Rima in Vatikana do slovenske in hrvaške manjšine je tudi med duhovščino rodil odpor. Tako se je slovenska in hrvaška duhovščina uprla zahtevi Vatikana in italijanskih škofov, da bi se vključila v italijansko Katoliško akcijo. Vrhovni svet krščanskih organizacij Slovencev in Hrvatov v Italiji je na zborovanju 1. junija 1927 soglasno sklenil, da je »vsak pristop k italijanski Kato-li5ki akciji popolnoma nemogoč in izključen«. V obrazložitvi pa obširna spomenica med drugim navaja:
Štev. 29.
DOLENJSKI CIST
Stran S.
IZ lTASlH KRAJfiV
Mladina Zgornjih 22.
2e 12. julija je priredij* delavna mladina Gor. in Dol. Kamenj v počastitev obletnice odkritja spominske plošče padlim borcem in v spomin Dneva vstaje slovenskega naroda lepo proslavo. Pri Baši j u na Gor. Kamnu so preuredili gospodarsko poslopje v pravcato dvoranico — tako lepo j« bilo vse ovito z zelenjem, da to ljudje kar ostrmeli. Zaigrali so igro »Domačija«, ki so jo mladinci sami naštudirali. Vloge so dobro podali in pokazali pri delu precej truda, posebno ie dijak Vire Tone, Bregantova Tončka in drugi.
Kamenj je počastila julij
Prireditve se je udeležilo lepo Število ljudi, ki jih je pozdravil ljudski poslanec Avgust Jazbinšak in spregovoril o pomenu Dneva vstaje. Pohvalil j« delovno mladino, ki se zaveda žrtev, padlih za svobodo in ceni njihovo delo za domovino.
Mladina na podeželju naj bi se čim večkrat zbrala in organizirala take prireditve. Tudi na Gor. Kam-nju ie je pokazalo, koliko skritih talentov živi med nami I Treba iih je le odkrivati in voditi z ljube/njo k novim uspehom!
Še enkrat: Iz Predgrađa nam pišejo
Pod tem naslovom smo v 23. Itevilki našega lista objavili odgovor oziroma pojasnilo upravnega odbora kmetijske zadruge v Predgrađu na poročilo njihovega delegata na občnem zboru okrajne Zadružne  zveze v Črnomlju.
Ribnica
Gradnja Trgovskega doma v Ribnici v zadnfom času hitro napreduje. Dom gradi ribniška kmetijska zadruga k lastnimi sredstvi. Novi Trgovski dom bo med največjimi in najtt'^pšimi zgradbami te vrste na Kočevskem. Računajo, da bo čez dva meseca že pod streho, do konca leta pa bodo urejena velika skladišča, kakor rudi nekateri drugi prostori v notranjosti zgradbe. Trgovski dom bo dvonadstropen. V njem bodo trgovski lokali, poslovni prostori in stanovanja. Stal bo 48 milijonov dinarjev. O. K.
Iz Zajčjega polja in Črnega potoka
Vem, da še niste brali o teh dveh vaseh na Kočevskem, pa vendar nismo med zadnjimi. Pretekla zima in pomlad sta nam dali elektriko. Glavne stroške je krilo Kmetijsko gozdno posestvo, vsa težaška dela pri elektrifikaciji pa smo opravili domačini sami. Prav te dni preurejamo tudi neko hiŠo v dvorano, kjer bomo ie v zimi imeli sestanke in kulturne prireditve. Gozdne poti, ki so bile doslej slabo oskrbovane, smo popravili s prostovoljnim delom, v Zajčjem polju pa smo naredili 150 m nove ceste. Tudi koloradar naj vse bolj skrbi. Iz dneva v dan ga je več, zato bo treba njive temeljiteje pregledovati. Divji prašiči delajo na krompirju škodo. Nekateri kmetovalci kurijo, drugi se jih branijo z ograjami, a vse skupaj le malo pomaga.        G. J.
Mali Banat v Beli krajini
Zadnje dni je Bela krajina vse bolj delavna. Za gospodarska vprašanja skrbi Gospodarski svet pod predsedstvom Nika Belopav-loviča. Kaže, da bo Bela krajina že v bližnji bodočnosti dobila popolnoma drugo lice. V okolici Dragatuša je Agrotehnika preorala 80 ha prej zapuščenih njiv. Ta zemlja čaka sedaj obdelave, setve ali saditve. Strokovnjaki naj povedo, kaj naj bi rastlo na tej preorani zemlji, kakšne kulture bi bile najbolj donosne glede na kakovost, sestavo tal in na klimatske razmere. Vsekakor bo treba upoštevati predvsem potrebe domače obrti, zato naj bi se del preorane zemlje zasejat s konopljo inozemskega izvora, ker da ta veliko večji in boljši pridelek, kakor pa domača konoplja. Glede na saditve sadnega drevja naj bi se nasadile predvsem tiste vrste, katerih plodove zahteva inozemski trg ali pa tovarna »Belsad«.
Okolica Dragatuša bo izgledala Se v bližnji bodočnosti čisto drugače, prebivalci Dragatuša pa bodo imeli dela in jedi na pretek.
B. R.
Po objavi tega pojasnila smo dobili iz Predgrađa že dva dopisa prizadetih, ki zahtevajo objavo, * kateri zanikajo navedbe upravnega odbora. K temu bi pripomnili tole:
Podatke o poročilu delegata KZ Predgrad na občnem zboru OZZ smo dobili iz zapisnika občnega zbora. Dopisi, ki prihajajo v zvezi z objavo in pojasnilom tega poročila kažejo, da »o znotraj zadruge oziroma upravnega odbora trenja, ki bi jih bilo treba razčistiti v zadrugi, na seji upravnega odbora ali zboru vseh zadružnikov. To, kar diha iz dopisov, prav gotovo ni v korist krepitvi zadruge. Želimo, da bi stvar razčistili tako, da bi raavoju zadružništva koristilo in ne škodovalo. Z veseljem bomo objavili izvleček iz zapisnika, iiz katerega bo razvidno, da je konec takih nesoglasij in da bo v bodoče kmetijska zadruga krepkeje orala napredne brazde v vseh panogah gospodarstva Poljanske doline.
Kaj naj študira belokranjska mladina?
Vsak dan in vsako leto odhala tudi iz Bele krajine čedalje več ljudi v šole in vendar se belokranjska mladina pogosto ne vpraša, kakšne strokovnjake Bela krajina potrebuje. Beli krajini je treba več agronomov in tudi več specialistov za sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo. Tehnikov je premalo. Organizirali bi lahko tekstilno industrijo na zadružni osnovi, vendar ni ne tekstilnih inženirjev in ne tekstilnih tehnikov. Notranjost belokranjske zemlje je še neraziskana. Bela krajina kliče geologe. Koristno bi bilo, da bi vse te probleme obravnavali maturanti črnomaljske gimnazije in morda še, da bi OLO razpisal štipendijo za eno izmed naštetih strok, ker bi imela potem tudi Bela krajina korist.    B. R.
Grič pri Črnomlju
V rojstnem kraju in na svojem starem domu j« 21. junija praznovala svoj« 60-letnico Ana Benčhi-na. Prišla je iz Amerike in se udeležila izleta ameriških Slovencev po Jugoslaviji. V Ameriko se je vrnila tedni. Med skupino 33 rojakov, ki so potovali s francoskim parnikom v Jugoslavijo, je bil tudi nekdo iz Cerkelj, star 55 let. Dva dni po prihodu domov je umrl. Prišel je zadnjič obiskat svoj stari kraj.
Gospe j Benčhina in rojakom želimo irečno potovanje v Ameriko in spet kmalu na veselo snidenje!
T. Ki
Sirote fašističnega nasilja v Ribnici
Glavni odbor ZB je letos omogočil več počitniškim kolonijam oddih v vseh krajih Slovenije. Ena teh je v Ribnici. Prostori v internatu so okusno urejeni. Vsakodnevna opravila pomenijo za večino otrok svojstvena doživetja, ki s« jim bodo za vedno utisnila za  spomin.   Hrana   je okusna.
Vzgojitelji t toplino in razumevanjem posredujejo svoje bogato znanje otrokom in jih navajajo na red, disciplino in čistočo.
Kolonijo je obiskal tov. Sušter-šič iz Glavnega odbora ZB. V nagovoru se je vrnil na stavne dni naše preteklosti in z močnim pripovednim žarom pričaraj pred oci najvažnejše dogodke naše zgodovine. Ob večerih gorijo taborni iignji. Pionirji so ti doslej ogledali skoraj vsa večja podjetja v Kočevju in Ribnici. Povsod »o bik' prisrčno sprejeti; okrajni odbor RK v Kočevju jim je celo podaril nekaj obleke, a kolektiv ključavničarske delavnic«  2.000 din.
Dobre pol je
V našem kriju smo v zadnjem času odkrili Številna nova najdišča koloradskega hrošča Samo v treh krompirjevih nasadih smo naSteli n**d 100 krompirjevih škodljivcev Naši kmetovalci se premalo zanimajo za uničevanje hroščev. Kmetijska zadruga trna res zun'ij ekipe, vendar io te dosedaj pokazale malo uspeha v borbi proti krompirjevemu škodljivcu. Večjo skrb bi moral posvetiti temu daj najresnejšemu problemu tudi občinski odbor. Ekipe kmetijske ndruge za uničevan-je hrošča bi Imele veliko večji uspeh, če bi Jih pri njihovem delu složno podprli vsi kmetovalci, pa tudi ostali prebivalci kraja. Borbo proti koloradskemu hrošču moramo zaostriti do skrajnosti, če nočemo, da bomo v prihodnjih letih ostali brez najpomembnejšega žlvljenakega artikla — krompirja. To pa je odvisno samo od nas samih.
O-
Prvi Izpiti I« trgovske stroke v Kočevju
Od 19. do 21. junija so trgovski poslovodje in pomočniki prvič po vojni v Kočevju polagali izpite. Predhodna trimesečna večerna tečaja v Kočevju in Ribnici sta v celoti uspela, saj je teplt naredilo izmed 35 prijav-ljencev kar 31. Najboljši uspeh sta dosegla M. Samss iz KZ Jur-jevica in Pavla Lovšin it KZ Hrib. Vse priznanje zasluži ing. Dušan Haller iz kmetijskega posestva Kočevje, saj je sam predaval lesr tri predmete na tečaju v Ribnici in v Kočevju.
Trgovinska zbornica bo v Kočevju še letos organizirala Izpite v oktobru in decembru, tako da bodo imeli vsi uslužbenci v okraju možnost še letos položiti vse izpite. B. D.
IZ KARLOVSKE DOLINE Karlovica Je vas v zakotnem kraju, pa vendar živi in diha tudi v kulturnem življenju. Dru-
štvo »Josip Stritar« ima 49 Članov. Imelo je v novo zgrajenem zadružnem domu t najmoderne-je opremljeno dvorano v kočevskem okraju že 7 pestrih prireditev. Srce kulturno prosvetne dejavnosti sta upravitelj osnovne šole Ivan Bucik in knjigo-vodkinji KDZ Marija Zelnikar. Društvo ima tudi svojo knjižnico.
Karlovškl KDZ in KZ dosegata razveseljiv napredek. KDZ je doslej kupila že pet strojev in dva traktorja. Letos je zasadila obširen sadovnjak s 700 sadnimi drevesi. Lani in letos je zgradila dve novi stavbi. V eni bodo stanovanja, a v drugi garaža in kovaška delavnica.
Lesni odsek KZ, ki ga vodi Jože Zakrajšek, dosega lep« uspehe. Izdelka domače obrti prodaja po vsej Jugoslaviji in tudi v inozemstvo. Zadruga je imela lani 1,600.000 din dobička. Is teh kratkih vesti s« vidi, da se lahko tudi majhna, prej zakotna vas visoko dvigne, č« j« v ljudeh volja do dela p. L.
Ali ste ke dlan Prešernove drutbef Za 240 din članarine* ki jo lahko plačate v obrokih, prejmete * kn.jia '
Enoletna splošna kmetijska šola na Grmu sprejema nove gojence
Ravnatelj«tvo kmetij.sk« sole na Grmu pri Novem mestu razpisuje vpis gojencev v enoletno splošno kmetijsko šolo za šolsko leto 1953—1954. Poutt s« prične 15. septembra 1953.
Pogoji za sprejem so sledeči:
1. Starost najmanj 16 let,
2. uspešno končanih 6 razre-dov osnovne ali odgovarjajoče šole,
3. telesno dobro razvit In duševno zdrav.
Mesečna vzdrževalnlna znaša 2.000 din.
Prednost za vpis Imajo tisti, ki so dokončali zimski gospodarski tečaj, imajo veselje do kmetijstva in se po končani šoli posvete kmetijstvu.
Prosilci naj do 15. avgusta vlože lastnoročno pisano prošnjo (kolkovamo z din 30). Predložit je treba še:
1. Izpisek iz matične rojstne knjige,
2. zadnje šolsko spričevalo,
3. zdravniško spričevalo in
4. obvezo staršev ali Kmetijske zadruge o rednem plačevanju vzdrževalnine.
Pohitite s prijavami, ker bomo sprejeli omejeno število gojencev.
Dne 31. Julija 1942 je Italijanski okupator v Loškem potoku v vasi Travnik aretiral 14 vaščanov in 5 učiteljev. Učitelje je odpeljal izven vasi v gozd Mrtaloz in jih isti dan postreljal. Vaščani iz Travnika so bili odpeljani iz vasi v Sodol in isti dan pozno v noč postreljeni kot talci; poleg njih so bilj ustreljeni še štirje neznani tovariši. Ob ustrelitvj talcev je italijanski okupator blokiral vas Travnik, kjer je zgorelo 105 hiš in prav tako gospodarskih poslopij. To je rodilo pri naših ljudeh še večji odpor proti okupatorju. Strnjeni so se borili za izgon okupatorjevih osvajalcev iz naše zemlje vse do osvoboditve.
Glede na to dejstvo je na podlagi 50. člena Zakona o Občinskih ljudskih odborih in na predlog Občinskega odbora Zveze borcev NO V v Loškem potoku Izdal Občinski ljudski odbor Loški potok na osmi seji 13. Junija 1853
ODLOK
O RAZGLASITVI 31. JULIJA ZA OBČINSKI LJUDSKI PRAZNIK OBČINE LOS KI POTOK.
1. člen
31. Julij se razglaša za ljudski praznik občine Loški potok
2. člen
Ta odlok velja od dneva objave v Dolenjskem listu In objave na krajevno običajen način. Stev. 636-1
Loški potok, dn« 13. junija 1953 'redsednik občinskega LO: Vesel Alojzij 1. r.
Dolenski kmet - sam držiš v rokah svojo usodo
Objavljamo nekaj statističnih podatkov iz referata sekretarja OK ZSK Jožeta Borštnarja, ki ga je imel na okrajni konferenci SZDL s tem namenom, da bi glavne misli in napredne smernice, ki jih je referent začrtal, bodrile slehernega našega podeželskega človeka in mu bile opora v težki borbi za socializacijo dolenjskega podeželja:
Ukinitev obveznih oddaj je sprostila celotno naše gospodarstvo in v zdramil a tudi dolenj. »ko podeželje iz olesenelostj in dremavosti. Dolenjskega pode" željskega človeka spet iz dneva v dan muci vprašanje, kako bi uspešneje vplival na rodovitnost zemlje, da bi mu dajala več vsega. Hkrati z razmišljanjem, kako bi z zemljo dela!, da bi mu več nesla, zdaj, ko ni več birokratskega predpisovanja, pa bi hotel nakupiti vsega v trgovinah več kakor je pravično, da zahteva. Za primerjavo poglej" mo številke, koliko vrednost: ustvari en delavec v posamezni gospodarski vej j v enem letu:
y industriji 390.386 din, v tr-
govini 91.888 din, v gostinstvu in turizmu 80.675 din, v prome. tu 69.142 din, a v kmetijstvu le 32.184 din.
Te številke nam povedo, da kmetijstvo v novomeškem okraju najmanj prispeva pri ustvaritvi narodnega dohodka, čeprav odpade v okraju od skupnega števila prebivalstva 68.198 na kmečko prebivalstvo kar 75,5*/». Iz teh številk tudi »ledi, da bo treba celotno kmetijstvo na Dolenjskem modernizirati; 50% vinogradov je še vedno zasajenih s samorodnico, zemljo večkrat premalo in nepravilno gnojimo in tudi pridelek sadja je zelo nizek. Povprečni pridelek na J«, blano znaša 12 kg, na hruško 9 kg, na češnjo 15 kg, kar vse nam dokazuje, da nam pridelek iz sadjarstva ne krije niti lastnih potreb. Pri vsem tem so ga. dovnjaki v pretežni večini neurejeni in neoskrbovani. Ves ravninski predel ob Krki J« že okužen po ameriškem kaparju. To Je le en sam primer. Tudi za ostale pridelke velja, da za" doscajo le za kritje življenjskih
potrebščin v okraju; kot tržne viške izvažamo le krompir in vino,
VEC MORAMO PROIZVAJATI, SICER NE BO NAPREDKA
Takemu podeželjskemu gospo, darskemu stanju, kot vlada pri nas na Dolenjskem, pravimo gospodarska pasivnost. 'Vzrokov gospodarske pasivnosti je več. Najvarnejši s<»: prepogosta naseljenost, prerazdrobljena posest, slab hektarski donos in majhni tržni viski. Posledica: en kmečki prebivalec ustrvari mesečno le 2.667 din nerodnega dohodka.
Dolenjsko podeželje bo zato moralo več proizvajati ln več prodajati, če hoče izboljšati zem. ljo in modernizirati obdelavo.
Splošno kmetijsko zadružništvo nam d«nes pomeni osnov* nc-pulitično organizacijsko metoda nadiailjnega razvoja sooia>liz" mi na vasi. V najrazličnejših oblikah povezuje privatna kmečka gospodarstva s socialističnimi, ne da bi posegla po privatni posesti. Naši občinski ljudski odbori in SZDL se morajo vse bolj zavedati, da je splošna kme" tijska zadruga podeželju najbližja, in da se prav zato preko nje najlaže posredujejo napred. ne idej« politično gospodarske
»meri našega razvoja. Nase SKZ moraj,, postaji porok za izvajanje naše napredne politike v kmetijstvu, ki stremi za tem, da spravi v »klad kmetijsko proizvodnjo s celotno našo gospodar. >ko politiko. Ustvarjati moraj., pogoje zdravega napredka, dvigati kmetijsko proizvodnjo in predvsem na vsakem koraku zatirati vsakovrstno spekulacijo na podeželju.
KAKO SE PRELIVA KMEČKI DENAR
V preteklih letih in Se danes je prav špekulacijo v veliki meri kriva, da kmetj« ne skrbi j.. iako za izboljšanj« proizvodnje kot bi že lahko. Trenutne koristi in potrebe trga jim preusmerjajo iz pametnega gospo, darjemj* v nesmiseln lov za dobičkom, kar ogromno Škodi celotnemu našemu gospodarstvu. Ko prebiramo številke, koliko je bilo prodanega industrijskega blaga, lesa in kmetijskih prid«1', kov, lahko ugotovimo, da so K Z odkupile zelo malo, zlasti še, če primerjamo odkup z dohodkom kmetov. Tako je naprimer KZ v Šentjerneju prodala za 20 milijonov 595.000 din industrijske-«a blaga, odkupila pa J* od kmetov pridelkov le za vrednost 4,563.859 din. KZ v Skocjanu Je
Neprevidnost na lovu je zahtevala smrtno žrtev
15. julija že proti mraku je odšla iz Roba skupina štirih lovcev nad divje prašiče v gozd pod Dednekom. S pogonom na prašiče so začeli že v popolnem mraku. Zaradi nepravilne razporeditve lovcev na čakališčih je prišlo do tragične nesreče. Lovec Franc Cimperman je po šuštenj-a, ki ga je čul nedaleč pred seboj, mislil, da lomasti divji prašič ter pomeril v črno gmoto. Toda kmalu je spoznal, da je do smrti obstrelil jotovariŠa Ivana Zakrajška, starega nekaj nad 40 let, po poklicu čevljarja in očeta dveh otrok. Zakrajšek je bil prestreljen skozi prsni koš in je bil na mestu mrtev. Pokojni Zakrajšek je bil med ljudmi zelo priljubljen ter je veljal za vzor dobrega in pridnega delavca in skrbnega očeta. Do nesreče je prišlo samo zaradi neprevidnosti. Nesrečen primer bodo raziskali organi notranje uprave.
(D spatn n tovar.ia
Franca $>$k«
Nenadoma je preminul tovariš
Franc Šiško, predsednik občinske-ga ljudskega odbora Mirna peč, rezervni oficir ter član okrajnega ljudskega odbora in okrajnega odbora SZDL.
Franc Šiško izhaja iz male kmečke druiine s Številnimi otroki. Ze s sedmim letom je moral od doma za pastirja in tako v rani mladosti okusil tuj kruh. Služboval in delal je pri raznih kmetih, pozneje pa se je priženil na manjše posestvo v vas Češnjice pri Mirni peči. Narodnoosvobodilnemu pokretu se je pridružil ie v začetku. Leta 1942 je postal sekretar rajonskega odbora; pozneje je bil v različnih funkcijah, zlasti gospodarskih vse do osvoboditve. Po osvoboditvi je bil izvoljen za prvega predsednika okraja Novo mesto, kasneje pa za predsednika okraja Trebnje. Po združitvi okrajev Trebje in Novo mesto je bil izvol; i za predsednika občinske-
TAKE BABICE NE MOREJO
BITI V SLUŽBI LJUDSTVA
Ivanka Puhek. doma iz Za-pudja pri DragatUŠu, je že delj časa nameščena v Vinici kot ob činska bab.ca. Bolj kot poklic babice ji menda prija razno ma-zaštvo, zaradi katerega je bila že obsojena. Da pa kazen na njo ni vzgojno vplivala in da je Puhkovi zdravje in življenje porodnic kaj malo mar, kaže .tale žalosten dogodek:
V noči od 8. na 9. julij je prišel na njen dom neki moški iz vasi 2ubnnci pri Vinici in jo nujno zaprosil za pomoč pri njegov ženi, ki se pripravljala na po-
rod. Puhkova se je najprej Izgovarjala, da je slabo spala, potem pa je prišla s pravo barvo na dan. Ker je z dotično družino v nekem sovraštvu, je izjavila:
»Zdaj si mi pa prišel pod »štih«. Po sedmih mesecih imam priliko, da se maščujem!«
Za zaključek je možu še svetovala, naj gre po babico na Hrvaško v neko, dobrih 15 km oddaljeno vas, sama pa se je vrnila v posteljo. Ker ni bilo pravočasno nobene zdravstvene pomoči, je porodnica na posledicah poroda izkrvavela.
ga ljudskega odbora Mirna peč ln na tem položaju ostat vse do svoje nenadne smrti. Bil je trdnega, neizprosnega značaja, ki pri ures* ničevanju direktiv v korist revolucije in graditve socializma ni poznal Zaprek.
Na njegovi zadnji poti 16. julija popoldne na mirnopeško pokopališče so ga spremili številni znanci, aktivisti in borci ter člani množičnih organizacij in društev. Takega pogreba v Mirni peči prav gotovo še ni bilo. Pred občinsko pisarno se je od njega poslovil domačin, pri odprtem grobu pa član okramega ljudskega odbora, član okrajnega odbora kluba rezervnih oficirjev in ravnatelj nižje gimnazije v Mirni peči Adalbert Božič. Pri pogrebu so bili poleg aktivistov m borcev ter mladine Častno zastopani gasilci, sodelovala pa j« tudi godba na pihala iz Trebnjega in moški pevski zbor SKUD Dušan Jereb iz Novega mesta. Po-greba se je udeležilo več kot 1000 ljudi.
Ker razni nasprotniki širijo o smrti tov. Šiška različne izmišlja* tine, ki nimajo nobene osnove, sporočamo, da ti je tov. Šiško V trenutni živčni razdvojenosti končal življenje sam.
Vsem odjemalcem in ostalemu občinstvu sporočam, da sem preselil svojo krojaško delavnico iz Otočca ob Krki v Gotno vas Stev. 23:
Toplo se priporočam vsem odjemalcem in občinstvu
Starič Pavel.
Lep uspeh dolenjskih motoristov in avtomi)bilistov
12. julija je bila »Velika oce" njevalna vožnja« po okraju Novo mesto s ciljem na Dvoru pri Žužemberku ob priliki praznika *oiferjev Ln mehanikov ler 'itočlnskega praznika občine Žužemberk.
Sodelovali so motoristi AMD Novo mesto, Mokronog, Dobre, polje in Trebnje ter avtomobi-listi iz Novega mesta in Mokronoga.
Pri vožnji so dosegli nasled. nje uspehe.
Motorji do 230 cem Novo mesto:
1. Turk Franc, Zbrojevka 200 cem: 49 min., 17 sek.; 2. Petrič Anton. NSU 250cem: 49 min., 30 sek.; 3. Colarič Milan, NSU 250 cem: 49 min., 30 sek.
Motorji 350 cem Novo mesto:
1. Vesel Štefan, Puch 350 cem: 40 min., 16 sek.: 2. Xrek CJjil, DKW 350 cem: 40 min., 24 sek.: 3. Cvelbar Martin, Viktorca 350 cem: 38 min.. 17 sek.
Motorji 500 cem ter prikolice In avtomobili:
1. More Slavko, Fiat: 49 min., 25 sek.; 2. dr. Hočevar Tone. Skoda: 46 min., 35 sek.; 3. Pecek Ludvik, Renault: 46 min., 35 sekund; 4. Motorist Mavsar Anton: 54 min., 15 sek.
AMD Dobrepolje:
1. Cmak Milan, BMW 500 cm:
1 ura, 27 mim., 2 sek.; 2. Miklič Marjan, G i i .ere 500: 1 ur«, 27 min. 3. sek.
AMD Mokronog:
1. Kuhar Rudi DKW avto: 1 ura, 38 min., 5 sok.; 2. Bule Her,-ći, H. D. mot.: 1 ura, 38 min., 3 Osek.; 3. Zgajnar Bogo, NSU: 1 ura, 38 min.. 50 sek.
Najboljši čas dneva:
1. Turk Franc, Novo mesto, motorno kolo; 2. More Slavko, Novo mesto, avto; 3. Mavaar Anton, Novo mesto, motorno kolo.
Prvoplasiraind «o dobili lepe diplome občine Žužemberk, od AMD Novo mesto pa društvene zastavice.
M. B.
r-ovtr enmom Prešernove družne
1. Prosimo, da nam Javite naj .asneje do 23. julija število do u u«*j vpua.,111 tumo v t-reseruvve družbe ne glede na to, aH so članarino že plačali in ste Jo vi odvedli aH ne. — POSEBEJ navedite število tistih članov, za kaiere. predvidevate, da se bodo vpisali v članstvo tedaj, ko Jim boste obenem že tudi ponudili knjige (t. J. v mesecu novembru).
Najkasneje 1. avgusta moramo tiskarnam sporočiti naklado, v kateri naj tiskajo letošnje knjige Prešernove družbe. — Zato nro/arlan'o poveri: n|Ve |n vso Javnost, da bomo kasnejša sporočila in vpise le težko upošte /ali.
i. Do i. ttpktttlMi nam javite, koliko ln katere Izmed petih knjig želite vezane v pol platno, oziroma platno. Doplačilo za vezavo koledarja v polplatno je 100.— din, v platno pa 200.— din za vsako izmed ostalih knjig pa v polplatno 80.— din ln v celo platno 160.— din.
3, POHITITE Z VPISOVANJEM ČLANOV. Ker bo stala Družbo vsaka zbirka preko 500.—- din, »levite vse, da zberete CIMVEC PODPORNIH IN USTANOVNIH ČLANOV. — Imena podpornih ln ustanovnih članov, ki bodo plačali članarino do konca tega meseca, bomo objavili lahko ie v koledarju za leto 1954 sicer pa šele v naslednjem letu. v
Kadarkoli nam pišete, nam »[inročite tudi |o-'i»n naslov, kjer naj bo navedena tudi pošta in železniška postaja.
Glavni odbor Prešernove družbe.
prodala za 21,580.000 din indu. stnijskiegai blaga, odkupila pa od kmetov le za 4,630.000 din: ali KZ Novo mesto,, ki je prodala za 46,692.000 din različnega blaga, od podeželja pa je odkupila le za 1,640.000 din. Tu je še KZ Žužemberk, ki je spravila v blagajno 9.640.000 din, medtem ko je izplačal« kmetom le 3 mi. lijizone 546.000 din za prodane pridelke.
Na vpraša/nje, odkod so kmetje dobili denar, da so za toliko milijonov din več nakupili v ZK, kakor prodali, ni težko odigove-riti. Zaradi neaktivnosti KZ je moral kmet prodajati kmetijske pridelke drugam in drugje mi. mo domače zadruge, če je hotel denar za plačilo davkov Ln za svoje potrebe. To pomeni, d» kmetje še danes iščejo sami tržišča za svoje pridelke. Pridelki odtekajo iz vasi po raznih drv-gih potih, namesto preko zadrti, .ze ln o>n*r priteka v vas spet oo Spekulativnih potih, namestn preko zadruge. Koristi pri tej prodaji vlečejo le posamezniki, namesto da bi s« dobiček zlival v zadrugo in tako koristil go" spodarsM moči domačega kraja. Ponekod so le SXZ vse bolj trgovine » špecerijskim blagom, in   trgovsko  osobje preprodaja
le Industrijske predmete, namesto da bi odkupovale kmetijske pridelke in bilo posrednik med mestom in vasjo. Posledica tega je, da trg ni nasičen s kmetijskimi pridelki Ln da zato cene rastejo. Kdo raje kakor kmet sam bi prodal svoje pridelke preko svoje KZ! Da je temu res tako, dokazujeta primera KZ Velika Loka, ki Je od kmetov odkupila pridelkov za 20.000.000 dinarjev, industrijskega blaga pa Je prodala za 11,000.000 din in K Z Zagradec, ki je odkupila za 9,700.000 din kmetjsklh pridelkov, a prodala prav toliko industrijskega blaga.
Primer KZ Trebnje sicer kf-te, da »o uslužbenci trgovsko spodobni ljuidje, saj so odkupili kmetijskih pridelkov za 51 mili-;onov dim in Za 10,000.000 din 'esa, medtem, ko so prodali industrijskega blaaa le z* 29 mili-onov din, Vendar je treba pri fem veditl da so dosegli te 'upehe predvsem zaradi slabosti in trgovske nesposobnosti KZ v okolici.
PRVA NALOGA NAŠIH ZADRUG: POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA
Pregled blagovnega prometa kale, da Je državni sektor na vasi premalo zastopan, ta j oto.
Gradae. — KrojaJki vajenec Fellk* StrniSa je padel i nareke is ie pobil po hrbtu ln rokah.
Zaforica pri Dobrniću. — Invalid Franc Zaletej je padel t kozolca in »e pobil po glari.
Tihahn) pri G&bronki. — PonMtnl-kov »in Jote Baje je padci pod vo», ki mu je poškodoval prani koS.
Crn&mH). — S itcklom ai j« r«i-rezal uita Edvard Sali.
Srednji Glnbndnl. — Va poti proti JclezniJlei postaji Je padel ln »i /.lomil da*no nogo krojač Ludvik Grirec.
Minilka orni. — Traktorist AJoj« Sercelj si je na krožni zari obrezal prst« desne roke.
taionča. — Pri padcu t kozolca m je pobil poiestnik Anton Pavlic.
stoja v vaseh novomeškega okraja le 14 poslovalnic držav" nega sektorja. Zato imajo KZ na vasi monopolen položaj, In prav to je povzročido, da se osnovna dejavnost KZ — pospeševanje kmetijstva Ln njegove proizvodnje — oddaljuje od KZ in praktično ne predstavlja njene prve naloge. Uveljavljanje KZ pri trgovini z industrijskim blagom j« tudi povzročilo, da so morala državna podjetja ponekod v likvidacijo, kot Je to primer v Skocjanu.
Zato Je treba odločno povedali, da Je naloga državne trgovi* ne prodaja industrijskega blaga za široko potrošnjo, naloga KZ pa odkup kmetijskih pridelkov ter prodaja blaga za obnovo ln razširjanje kmetijstva. KZ naj »rodajajo le tisto Industrijsko blago, ki je predmet najnujnejše dnevne potrošnje prebival, stva.
L« taka politika blagovnega prometa bo dala kmetijski zfc* drugi mesto, ki ji pripada.
Največje koristi od take poli. tik« blagovnega prometa p« bo imel kmet. V zadrugi bo dobil močnega zavearika na svoji po*t h gospodarski moči in bla.go#a* nju.
cnran 4.
DOLENJSKI C1S«
Stev. 29.
w
Cez Gorjance v Belo krajino
POZDRAV BELI KRAJINI!
Bela krajina je velika udrta kotlina. Ob njenem robu, kjer •e je izvršil prelom, so še sedaj zelo dobro vidna strma pobočja, ki so nastala, ko se je pogreza i lo sosedno področje. Od tod je zlasti lep pogled na kotlino. Širok ravnik plitvega kra-Ba te pokrajine je istega izvora kakor pokrajina na desnem bregu Kolpe, ki jo že vidimo v daljavi.
Kolpa, ki obkroža Belo krajino z juga, izvira pod vrhovi v Gorskem Kotarju. V njenem porečju se lepo vidijo ostanki nekdanjega ravnika, razlomlje-faega na posamezne stopnje, tako da je zahodnejši del najmočneje dvignjen in najnižji vzhodni del. V porečju Kolpe so tudi lepo vidne in proti vzhodu vse širše terase. Ob tej reki se že začenjajo karakteristike Panonske kotline.
Prav na lahko je pihljal prijeten hladen vetrič. Nad nami je zakrožilo letalo, ki smo mu z veseljem pomahali. Lepa pot nas je vedla preko košenic, kjer pasejo žumberaški fantiči svojo čredo. Tam nekje izpod hrasta odmeva celo kladivo zadovoljnega kosca, ki v senci kleplje koso. Nekateri so se pogovarjal o gospodarstvu v teh področjih. Kar more dati zemlja, je krma za živino in gozd. Goje pa tod, kakor smo sklepali po čredah na paši, govedo, največ sive dolenjske pasme. Tu in tam je vmes še kak osliček.
NA JUGOVZHODNIH POBOČJIH GORJANCEV
Pot nas je vodila pod sedlom grebena Kule v znano vasico Gaj, kjer je taborila leta 1942 Cankarjeva brigada. Mnogo stavb v vasi je še porušenih in nič ne kaže na njih obnovitev. Zumberćaini so gostoljubni ljudje. Malo vode imajo, zato so nas pogostili s kislim mlekom. Najraje bi ga dali zastonj, kakor so ga dajali včasih našim borcem, toda radi smo jim plačali uslugo. Povprašali smo jih po tem in onem. V uvalah imajo skrbno obdelane njivice. Med hišami je polno sadnega drevja, ki pa običajno ne rodi kaj prida. Tu je tipično nase-
r
Auguštia Lah
lje, kjer so ljudje živeli tudi od izkupička krosnjarjenja. 2ive skromno in skrbe za svojo ži-vinico. Po potrebi zaidejo tudi v trgovino, toda ta je daleč — v Sv. Nedelji. Robo nalože na oslička ali pa tudi sairni zlezejo nanj In tako premagujejo prirodne ovire,
V Nedelji so nam razkazali zelo zanimivo grško-katoliško cerkev ter staroslovanske cerkvene obredne knjige. Sele tod smo prišli spet do dobrega vodnjaka. Skozi vsa prešnja naselja nas je spremljal čuden občutek, ko smo se ozirali po zbiralnikih za dežnjco, po kanalih, ki služijo tudi zasmrajevanju, a ne le asanaciji vasi, po neurejenih dvoriščih jn razmetanih gnojiščih.
Ko smo nadaljevali pot, se nam je še bolj odpiral pogled proti Beli krajini, ki je ležala pod nami vsa ožarjena od opoldanskega sonca. Na levo in desno se širijo že vinogradi, vode je vedno več, ta/m v dolini čuješ veseli smeh žanjic, ki žanjejo zrelo žito. Tega zlože v kope na polju, dokler ga tik pred bližnjo mlačvijo ne odpeljejo domov. Tod je tudi pobočje hribov bogateje Izkoriščeno in vidi se, da je sem našla pot naprednejša dolinska kultura, čeprav je vse obdelano popolnoma ročno.
V BELO KRAJINO Prešli smo že Lešče in Gabro-vec ter smo torej zapustili 2um. berak in s slovenskega ozemlja pozdravljali Metliko. V po-krajni že prevladuje obdelana zemlja, je pa še vedno precej gozdičev. Svet je precej razgiban in preide ob Kolpi v lepo ravan. Na vzhodno stran se širijo pomembni vinogradi, ki dajejo posameznim predelom celo glavni dohodek. Ljudje so povsod zelo prijazni in če ni-snjo mi pozdravili katerega koli popotnika ali potnico na tej ali oni strani ceste, nam je bilo nerodno, ker so to vselej storili domačini. Zanimivo je tudi, kako se med  seboj  dele prebivalci
JANKO JAI :
(p%vi talel na focienU&em
V noči med 27. in 28. aprilom so bili iz ljubljanskih zaporov odvedeni in proti Dolenjski od^ peljani:
Tatalovic Nikola, rojen 8. decembra 1909 v Drežnici, stanu-joi v Ljubljani, Streliška ulica štev. 10.
Turnsek Franc, roj. 24. decembra 1910 na Vranskem, stanujoč v Ljubljani, Sv. Petra cesta 7.
Iz novomeških zaporov pa so bili isto noč odpeljani: ' Kramar Ivan, rojen v Gradcu, zaselku vasi Kladje pri Tržišču.
Kodrič Franc, kakih 40 let star, po rodu iz St, Jerneja, ključavničarski mojster iz Mokronoga.
Majcen Ivan, rojen 21. junija 1920 v Mokronogu, dijak.
Zlajpah Franc, rojen 1918 v Mokronogu, študent veterine.
Vse so odpeljali v Radohovo vas in jih 28. aprila 1942 ob osmi uri zjutraj nedaleč od ceste Ljubljana—Novo mesto drugega za drugim postrelili.
Ta ustrelitev je bila javnosti sporočena s posebnim razglasom, razširjenim po časnikih in lepakih, v katerem je bilo navedeno samo, da je bilo zaradi napada na italijanske vojake šest znanih komunistov ustreljenih. Bolj zgovorna je bila brzojavka, ki sta jo o tem na podlagi poročila poveljstva XI, armadnega zbora posLala kabinetu ministrstva za notranje zadeve in oddelku za javno varnost Visoki komisar in ljubljanski kvestor. Poslana je bila 29. aprila 1942 pod številko 06818 P. S. in se glasi:
»Zaradi napada na vojaški vlak, izvršenega ob triindvajseti uri petindvajsetega tekočega
pri tristotem metru od železniške postaje St. Vid pri Stični, pri čemer je bilo z mitraljezkimi rafali ubitih dvoje in ranjeno troje vojakov, je bilo ob uporabi znanega razglasa z dne štiriindvajsetega tekočega, in ker je preteklo oseminštirideset ur, ne da bi bili izsledeni izvršilci zločina, po vojaškem poveljstvu v območju, kjer je bil zločin izvršen, aretiranih šest znanih komunistov, ki so bili včeraj ob osmi uri ustreljeni.
Prebivalstvo je bilo o tem obveščeno z javnim razglasom, za Vis. komisarja: Kv«stor: David       Ettore Messana
Na podlagi splošno znanih dejstev, potrjenih tudi z italijanskimi vojaškimi strogo zaupnimi in torej ne za javnost namenjenimi akti ugotavljamo:
Niti eden ustreljenih ni stanoval niti v kraju, niti njegovi bližnji ali daljni okolici, kjer je bil izvršen napad na vojaški vlak, niti eden ustreljenih ni bil v času in kraju, kot to neresnično prikazuje omenjena brzojavka, aretiran, temveč so bili vsi že tedne preje zaprti v Ljubljani oziroma v Novem mestu.
Vsi zadevni javni in zaupni predpisi so bili torej le za široko javnost namenjeno slepilo, ki naj bi pred svetom nekako opravičevalo zločinsko postopanje okupacijske oblasti jm katerih se okupatorska oblast sama ni držala. Brzojavka pa dokazuje hkrati, da so se okupacijske oblasti posluževale tudi zavestne laži v svojih uradnih poročilih, da bi spravili v sklad svoje hoteno zlodejstvo s tako hvali-sano — pravico Rima!
metliške okolice. Mi smo prišli iz pokrajine »gorcev« v dolino >;poljcev«. Na zahod, proti Semiču, se prebivalci »zovejo Šokci«, a severno od njih so pri Suhorju »Privrščani«.
Začeli smo pri 202 m nadmorske višine v Novem mestu, se povzpeli na 969 m visoki hrib Miklavža, prišli pa smo oa južno stran Gorjancev, komaj 166 metrov nad morjem, v Metliko. Torej 770 m navzgor in 800 m navzdol brez vmesnih klancev in bregov — to je bila naša dvodnevna pot preko Gorjancev, pot osemnajsturnega utrjevanja mišic. Pa ne mislite, da je ta pot vselej tako dolga, kajti mi smo jo krojili malo po svoje, kakor nas je zabaval eden tovarišev — malo na desno, pa malo na levo in naravnost v ovinek!
V METLL-1
Seveda smo bili utrujeni, vsi preznojeni, tako da smo čimprej želeli priti do Kolpe. Ne morem, da tega ne povem: tako prijetne vode za kopanje, kot je Kolpa, ni nikjer! Široka je in počasna, pa vendar bistra, plitva in globoka, zelo topla in vendar osvežujoča. Po enour-nem namakanju v vodi skoraj nisem čutil potrebe, da bi šel iz nje in bi ne sel, da me ni vabila tovarišija na breg, kjer se je zabavala. In ker ribiča posebno veseli — rib, kot kobilic v rojih! Ko si v vodi, ti plešejo okoli nog, plavajo pod teboj in okoli tebe, se s teboj love in zabavajo — le toliko, da se ne dajo ujeti. Po pravici povem, da niseim prav nič ponosen na našo Ljubljanico.
Po tečni večerji in zelo prijetnem počitku smo vstali osveženi v semanji metliški dan. Najprej smo se osvežili z vodo, se okrepčali, potem pa si vsaj deloma ogledali številne zgodovinske in gospodarske znamenitosti  tega  prijaznega mesteca.
Najstarejše mestno jedro stoji na vzvišenem grebenu. Pod njim, zlasti ob cestah pa se širi novejši del mesta. Glavni mestni trg je s treh strani zaprt, kajti nova cesta skozi mesto se mu je ognila. Mestece je pravzaprav le trgovsko In prometno središče vzhodnega dela Bele krajine. Industrije nima nobene in tudi drugih prilik ne za razvoj teh gospodarskih panog. Tod je med slovenskega še močno pomešan žumberački živelj. Pravzaprav bi morali Metliko smatrati za letovišče, ker ji to pravico daje zelo lepa vinorodna okolica, kopališče na Kolpi (kjer voda preseže tudi 30 stopinj C) in nekaj gostinskih podjetij, ki nudijo prenočišča.
Srečanje s partizansko patruljo
Se dopoldne smo nadaljevali pot proti Podzemlju. Ko smo se približali prijazni vasicj, ki se dviga na vzpetini med Kolpo in Lahinjo, so nas veselo pozdravili streli borcev partizanske patrulje, k; je vasico »napadla in osvobodila«. Staro in mlado se jim je pridružilo, zaradi česar nism0 našli znancev, ki so nam naročili naj se oglasimo. Zavili smo po levem bregu La-hinje proti severozahodu in pot ob njenem lenem teku nas je vodila po bregu proti toku, koder smo videli rejene ščuke, ki so med ločjem čakale r.a svoj plen. Ker smo imeli za seboj vročo pot po glavni cesti in polovico predvidene poti, smo se odločili za počitek pri mlinu Krivoglavice, z namenom, da se ohladimo pri mnogo hladnejši Lahinji. Nekaj tovarišev je nameravalo izkoristiti svoj počitek za dovoljeni ribolov, pa je le enemu uspelo ujeti dve ribi. Nekateri so preizkušali svoje veslaške sposobnosti na dveh okornih čolnih.
Tedaj so kopalce znova iznenadili streli — pok, pok, pok, pok — in že so po kameni tem jezu stekli borci izvidnice čez Lahinjo proti mlinu. Izvidnica je očistila pot in pregnala sovražno zasedo. Tedaj je preko jezu prikorakala tudi glavnina patru-
lje s slovensko zastavo. Tako so stari borci proslavljali spomin na našo skupno veliko borbo proti vsem sovražnikom naše svobode in novega reda, ki ga ustvarjamo. V koloni patrulje smo našli znance in posebno vesel sem pozdravil tovariša 2u-niča, kj mi je ob svojem rojstnem domu pripovedoval, kako si je danes že »priboril« puško ter kako so zajeli tudi prve ujetnike. Kakor v času borbe, tudi sedaj prijateljstvo ni moglo zavreti izpolnitev naloge — patrulja je prodirala dalje proti Gra-dacu.
Na nebu so se začeli kopičiti kopasti oblaki, ki so se na več straneh močno temnili in spuščali. To nas je vzpodbodlo, da smo se odplraviU na pot. V osrčju Bele krajine
Na terasah ob obeh bregov Mi Lahinje se širi vas Gradac. V velikem zavoju reke stoji mogočen grad, kjer je sedaj mladinski vzgojni zavod. Grad so lepo uredili; z vzornim redom, disciplino ter dobrimi odnosi bodo tod mladinci Lahko našli pravo pot svojega bodočega življenja. V zavodu se uče mladinci razne obrti ter obiskujejo šolo.
Reka Lahinja daje vasi posebno obeležje. Ob njej je mlin in žaga, prebivalcem daje vodo z;» kuho in živino; na njej gojo vodni šport. Za pitje pa uporab-jajo studenčnico, ki izvira izpod skale ob Lahinji. V vasi je precej obrtnikov, a poljedelj-stvo je bolj slabo razvito. Kraj ima pomembnejšo železniško postajo. Pred 100 do 70 leti je tod cvetelo železolivarstvo v grajskem okvirju. Poleg nekaterih drugih zgodovinskih spomenikov, so pomembni grobovi iz kamene in rimske dobe pod vasjo, še bolj znamenit pa je kake pol ure oddaljeni Kučer pri Podzemlju, ki ga nismo več utegnili obiskati, kajti kmalu je prisopihal vlak iz Metlike. Kučer je znamenit kot poglavitna postojanka predzgodovinskega železolivarstva.
Vlak je vozil le malo časa, ko smo se že ustavili v Črnomlju. Znamenite »partizanske prestolnice« nismo videli, ker se širi za gričkom in v dolini Lahinje, pač pa smo videli v daljavi nekaj industrije, ki postaja vse pomembnejša.
Vlak je že zavil za breg jn kmalu nato smo zapeljali čez Otovški most. Tega so zrušili partizani in zapeljali nanj cel tovorni vlak, da so cisterne padale nekaj deset metrov daleč v dolino. Na severni strani smo se vzpenjali v strmo pobočje ob prelomnici, kjer so se dvignili grebeni nad Belo krajino, kj so porasli z lepimi vinogradi in številnim drevjem breskev ter marelic. Zarja Bele krajine nam je kmalu zatonila v dva kilometra dolgem predoru nad Semi-čem.
VELIKI MOŽJE — O LJUBEZNI
Ljubiti — to je imeti v rokah za vse preizkušnje nit vodnico, za vsa pota plamenico in čašo za zajemanje v vseh vodah. Hugo *
Ljubezen je edina strast, ki ne trpi niti preteklosti, niti prihodnosti. Balzac *
Ljubezen, ljubezen, kadar nas ima v svoji oblasti, lahko z gotovostjo rečemo: Zbogom, razsodnost!
Ali ni sreča za moške, da lepota ni edini vzrok njihove ljubezni in da je za mnoge ženske tudi tako? Balzac
Mali ogas
v inozemstvo vam najhitreje in   najceneje   preskrbi PUTNIK. Predri« greste na letni dopust, se posvetujte s PUTNIKOM! — PUTNiK, NOVO mesto, telefon 108. IZGUBILA sem uro od poliklinike do  diroigerije Novo mesto, Najditelj naj vrne za. nagrado v upravi lista. LEP PRISPEVEK za spomenik padlim borcem in talcem v Šentjerneju ---
Letuill:
Hvaležni zamorček Bimbo
'V črni Afriki živijo črni ljudje, zamorci. In na te črne ljudi v črno Afriko je nekega dne pri" hrumel beli zavojevalec.
Beli zavojevalec je seveda pritel s »plemenitim« namenom: rad bi civilizira! uboge in nesrečne črnce, ki še niso poznali žganja, frakov, cilindra in ta roka. Bili so tako neizobraženi, da iniso poznali niti vešal ne ka" kega paragrafa kazenskega za. komika. Sam,,-, pomislite: niiso imeli ne ječ, ne žandarjev, ne policajev, Je prometnega stražnika ne. O, ti revčki!
J&sjno — te divjake je treba cavilfrarati!
Aimpak divjaki so pač divjaki; sitraiJOTa neradi so sprejemali calvilizacijo teiih ljudi. Zlasti še, ker so jim belci civilizacijo delili a palicami, biči in korobači.
In zgodilo se je večkrat, da je marsikateri ud bele civilizacij-jfioa ekspedicije, če se je preveč
oddaljil od svojega utrjenega ta* borišča, pustil svoje kosti za vse večne čase v tej divjaški deželi. Divjaki sio ga kratkomalo ujeli, predelali v angela Ln poslali lepo po najkrajši poti v sveti nebeški raj. Skratka: med belimi zavojevalci in črnimi domačimi je vladal boj na življenje iin smrt.
Kakor mmogi odličnikl iz belega tabora, je tudi polkovnik Papaigallo imel za slugo mladega zamorca. Ujel ga je nekje v pragozdu kot zajca, in dečko je postal njegov osebni suženj.
Polkovnik ga je oblekel v livrejo in ga je imel pravzaprav bolj za okrasek kakor za delo. Kratkomaio za luk&us, kakor imajo v marsikateri odlična hiši tudi druge eksotične zverine.
Leto dni je mladi Bimbo preživel v hiši gospoda polkovnika. Lepo. Sploh se ni mogel prito" žiti nad nobeno stvarjo, Seveda,
samo nekaj miu ni šlo v račun: bil je suženj in daleč proč od svojega doma, od matere, očeta, bratov in sester. Ampak kdo bi se zmenil še za svobodo mlade, ga zamorca! Saj mu je vendar tako dobro pri belih ljudeh. Živi kot tiček, povrhu se bo faint pa še ptic i vi lizi ral!
Kar na lepem pa so se zamorci uprli. Sosednja plemena so jim priskočila na pomoč, Uni" čili so že nekoliko manjših taborišč belcev, včasih pa so prihrumeli celo do glavnega tabo" rišča. Postajali so čedalje nevarnejši.
Kajpak je tudi gospo Papa-gallo zaskrbelo, kaj bo z njeno belo kožico in rožnatimi udi. Joj, če bi jo skuhali v kotlu!...
»BiLmbo, pojdd sem,« je poklicala neki dan svojega zamorčflff*.
Zamorček je prišel, se vstopil pred gospo in prekrižaj roke na prsih. Tako so g'a naučili.
»Bimbo,« mu je Tekla milost-ljiva gospa, »tvoji rojaki nas črtijo, ne?«
Zamorček je odločno priki" mal.
»Kaj misliš, nas bodo premagali?«
Bimbo je spet prikimal.
»Kaj pa počno tvoji rojaki z ujetniki, Bimbo?«
Zamorček je pokaza] raženj, na katerem se je cvrla ovca.
Joj, gospa se je stresla ko šiba na vodi ...
Po kratkem molku je rekla:
»Bimbo, mi smo bili zmeraj dobri s teboj, ali ne?«
Bimbo je prikimal.
»Oba sva bila dobra s teboj, jaz im gospod polkovnik. Ti prav gotovo nisi nehvaležnež. Bi se ti postavil za maju, če pridejo tvoji rojaki?«
Biimibo je odločno prikimal.
»Vidim, da si res hvaležen, dober itn plemenit dečko. Povej mi, kaj bi rekel svojim rojakom, če jima z možem padeva v roke?«
Zamorček je pokaizal bele zobe in dejal veselo:
»Kadar oni priti, jaz reči po, glavarju: ,Bela žena dobra žena beli gospod dober gospod1... nič mučiti... takoj zaklati!«
Zadnji večerni zbor monirskeaa pionirji navzlic viharju in dežj so jih med drugimi predsednik in učiteljišča, odborniki mestne sta ga uspešno vodila tudi letos Krki so se vselili člani Rodu g postavili taborišče člani Družin Toplicah pa taborijo Jeklarji z gozdove, na travnike, na Gorja
taoora na Otočcu je bil v sredo 22. julija.   Ze  v  nedeljo so u počastili Dan vstaje s programom,ob tabornem ognju. Obiskali LO MO Novo mesto tov. Lojze Ivanetič) ravnateljici gimnazije oibčine, starši in sosedje — vaščani Otočt-a. 21-inevni tabor, ki prof. Jože in Mara Glonar, je zaključen. V platnene hišice ob orjanskih tabornikov. Nedaleč proč"   si bodo  prihodnji teden e treh smrek iz Sevnice, v me niskih steljnikih pri Dolenjskih Jesenic. Čudovita dolenjska pokrajina vabi iz mest in vasi t nce   Taborniški pozdrav: »S prirodo k novemu človeku!« —; odmeva leto« ob bregovih Krke.
Kako /e na Kočevskem
Kras bo še stoletja požiral vodo, zato vode na Kočevskem še vedno primanjkuje. Njiv in vrtov je manj kot pred vojno. Pred vojno je bilo obdelovalne zemlje 12.378 ha, sedaj pa je je le 6.185 ha. Največ daje redkim naseljencem še vedno živinoreja, gozdarstvo in domača obrt. Prebivalci so po večina že opustili v prvih povojnih letih donosno prevozništvo in spet delajo na kmetij'ah. Se se pozna, da so Kočevarji odpe-
ljali okoli 4 tisoč glav živine in mnogo orodja. Danes imajo privatniki manj živine kot pred vojno, imajo pa več ovac, koz in perutnine. Na državnih posestvih pa število živine narašča: od 410 glav (leto 1945) na 2012 glav (leto 1953). Vendar to še zdaleč ne sme biti zadnju številka. Na Kočevskem primanjkuje krme. Prebivalci Kočevskega še nimajo pravega razumevanja za to, da bi pripravili dovolj krme. Prehrana
Ali
res m mogoče gledališča
Novembra meseca 1939 leta je bilo v Kočevju ustanovljeno lutkovno gledališče, ki je s svojim razmeroma uspešnim delom in številnimi prireditvami pridobilo veliko gledalcev med mladino in pri odraslih ljudeh. Zaradi vojne pa je bilo življenje tega gledališča kratko.
Po osvoboditvi je lutkovno gledališče v Kočevju spalo, čeprav imamo na razpolago lutkovno dvorano in nekaj ostalih pripomočkov. Sele delavsko prosvetno društvo »Svoboda« si je na ustanovnem občnem zboru 16. maja letos zadalo nalog, da ustanovi lutkovno gledališče. Pri upravnem odiboru »Svobode«
oživeti lutkovnega v Kočevju
Kočevje je bila ustanovljena lutkovna sekcija. Vendar doslej ni bilo opaziti, da bi se sekcija resneje zavzela za izvedbo zastavljene naloge, kar bi bilo pomembno zlasti sedaj, ko se nam obeta denar.
Res je, da manjka organizacijsko sposobnih ljudi. Z dobro voljo iin mladimi ljudmi pa bi se tudi te težave kmalu premagale.
Pričakujemo, da bo novo ustanovljena lutkovna sekcija pri »Svobodi Kočevje kmalu zaživela, saj si naši pionirji pa tudi odrasli prebivalci tega zelo želijo.
Razgibanost K. D. »Gorjanci« Novo mesto
Zadnji čas se je razgibalo kegljaško društvo v Novem mestu. Pred kratkim je bilo srečanje med ženskima ekipama »Majolko« in »Dolenjko« pa 6 kegljačic v narodnem slogu. Zmagale so keglj'ačice K. K. Majolke z majhno razliko.
5. julija je bilo srečanje v Šentjerneju. Zmagala je »Luknja« z 261:231 kegljev.
12. julija je bilo srečanje med K. K. »Luknjo«, K. .K »Karlovcem« iz Karlovca ter JLA.
Luknja : Karlovec 267:262 kegljev,
Tik pred zaključkom današnje
številke smo prejeli obvestilo, da je te dni prejel pododbor ZB v Šentjerneju 150 tisoč din, ki jih je zbral med ameriškimi rojaki gospod Gorenc Jernej iz .Fohnstovvna (Pa) s pomočjo go-soe Bele in eosoe G"renr-M'a-škovič, obe iz Vrhpolja po posredovanju našega pooudnika tovariša Iva Pirkoviča.
Domači fond za spomenik znaša okrog 300 tisoč din. Čeprav je sedaj na razpolago Približno pol milijona din, se zavedamo, da ta znesek ne zadostuje za postavitev spomenika, ki bo stal na najlepšem prostoru Šentjerneja.
Našemu prijatelju Gorencu in vsem dosedanjim in bodočim darovalce smo zelo hvaležni za prispevke. Tudi sami bomo poiskali vse možnosti, da se bo fond povečal. "č.
Severim Sali:
TEČE POTOK
Teče potok, teče mimo rodne hiše. Noč je; vrba z vetrom šepeta vse tiše. Moj spomin se vrača iz daljave tuje, posedi na bregu in z zvezdami čuje. Na kolesu kaplje lunin soj lovijo im pod jezom bajke čudne se godijo. Sel je oče z g6re s putrihom čez pleča; stopil je na brv — pa ti s paka sreča. Sla zvečer je mati prat; bila je luna. Gleda: deček s krono splava iz tolmuna. Vem, da stari mlinar, ko Je bil umrl, vsako noč na jezu je vodd zaprl... Teče potok, teče mimo mrtve hiše. Noč Je; davna ba,j'Jta šepeta vs* tise.lt
Karlovac ; JLA 261:252 kegljev.
K. D. Gorjanci je poslalo na državno mladinsko prvenstvo v Zrenjanin tov. Vesela in Mr-zlaka. Tov. Vesel si je pridobil 7. mesto v državi, Mlakir pa 13. mesto. To je velik uspeh mladih kegljačev.
V najkrajšem času bo društvo pripravilo nagradno kegljanje za dolenjski center po 10 lučajev na čiščenje v narodnem slogu. Takoj nato bo prvenstvo v narodnem slogu za leto 1953.
Vsi krožki KD Gorjanci, Pionirja, JLA in Železničarja se pridro  pripravlj'ajo  za prven- i stvo.
Prav pa bi bilo, da bi usta novili se kak mladinski krožek , v kegljaškem centru Dolenjske M. B.
Kronika nesreč
Zgornje Mladetiče pri Tržišču.
Cestarjev sin Rafael Trante je doma padel in si zlomil desno nogo.
Leskovec pri Brusnicah. Pri
padcu s kozolca si je zlomil levo roko 5-letni Jože Uhernik.
Črnomelj. 6-letni Milan Bo-boviČ je med igranjem padel in se potolkel po glavi.
Pristava. Posestnikova žena Marija Kastelic si je na razbiti šipi obrezala levo roko.
Vel. Cerovec. Užitkarica Ivana Regina je doma pred hišo padla in si zlomila desno roko in levo nogo.
Novo mesto. Upokojeni strojevodja Srečko Merhar je padel na ulici in se pobil po obrazu.
Gornje Lakence. Ko je vlak na križišču trčil v voz, je padel z voza in si zlomil medenico posestnikov sin Franc 2eleznik.
Mrtvice r" Stari  cerkvi. S tovornega avtomobila je padel in   se   pobil   zidarjev sinček Stanko Fink.
Črnomelj. Med onduliranjem je dobila opekline za desnim ušesom gospodinja Frančiška Stopic*.
Črnomelj. S kolesa je padla in si zlomila levo roko posestnikova hčerka Marija Geltar.
Petrova vas. Učiteljico Ivanko Palman je na poti iz Crešnjevca naipadel neznan moški in ji prizadejal poškodbe na glavi.
je v vsem okraju za 24»/0 slabša kot bi morala biti. Isto velja tudi za splošne KZ.
Traktor si je v splošne KZ dokončno utrl pot. Prav tako vse bolj raste zanimanje za umetna gnojila. Prej so jih kmetje ene vasi nakupili le po nekaj sto kilogramov, zdaj naročajo vagone. Cena umetnim gnojilom naj bi ostala vsaj še nekaj let taka( kot je sedaj, da Se  bo  kakovost  tal izboljšala.
Kočevska je pokrajina, kjer se doslej kap'ar v večji meri še ni razbohotil, zato bo treba bolj kot doslej skrbeti za razvoj sadjarstva. Kraji ob Kolpi dajejo že zdaj vagone sadja.
Vsa ta pereča in nerešena gospodarska vprašanja Kočevskega in uspešni zimski tečaji kličejo nekje na Kočevskem dvoletno kmetijsko šolo, ki naj bi pomagala kočevski podeželski madini do osnovne kmetijska izobrazbe.
Še nekaj okroglih
V neko dolenjsko šolo hodi tudi mesarjev Jaka. Učitelj na dolgo in široko razlaga otrokom korist ovce za človeška oblačila. Nazadnje vpraša Jako:
»No, povej, čemu služi volna?«
Jaka ne ve in }e tiho.
Učitelj: »Iz česa pa je tvoja suknja?«
Jaka: »Iz očetovih hlač.. .€
Učitelj: »Zadnjič smo govorili o domačih živalih: konju, kravi in svinji. Danes pa se bomo učili o domači živali, ki je vedno ob človeku, pa ga nikoli ne zapusti. Katera žival je to?«
Jaka: — Bolha/ *
Učitelj: »Kako se imenujejo tisti ljudje, ki ne uživajo mesne hrane?«
Mesarjev Jaka: »Slabi odjemalci, tovariš učitelj!« *
Jaka pravi včasih doma, kako mu gre v šoli. »Učitelj mi je rekel, naj mu pokažem severni tečaj. Jaz sem iskal, pa ga nisem našel.«
Mati: »Prav! Saj sem ti že večkrat rekla, da imej svoje stvari v redu!«
*
Ko si je Jaka z Jolom grizel kolena nekje pod Gorjanci in pihal v breg, je Jože vzdihnil: »Veš, pot mi kar teče po hrbtu ...«
In Jaka: »Kaj misliš, da meni hodi?«
Vsalco minuto:
vdihne odrasel človek 7 do 8 litrov zraka,
prevozijo železnice po vsem suetu 3 milijone ton blaga,
zraste v jugoslovanskih gozdovih 30 m3 lesa,
je na svetu 41 ljudi več,
izdelajo v Ameriki 16 avtomobilov,
se natisne v Jugoslaviji 50 knjig,
izkopljejo v vseh rudnikih, na svetu 3800 ton premoga.
Oglas v Ameriki: »Pravkar sem se spri A svojo draga. Iščem novo, uvidevno, razumno žensko bitje z dobro dušo, plemenitim srcem, ki bi mi do konca spletla pulover ...«
Prava ljubezen je najčistejša izmed vseh vezi. Njen čutni plamen prečiščuje naše prirodne nagone. Srce ne posluša strasti, temveč z njo gospodari. Moralnost in poštenje jo spremljata tudi v trenutku najvišje radosti.
Rousseau
»Reva, pridi ven. če se upaš!«