liha ja vsak dan raren sobot, nedelj In prazníhov. Issued daily except Saturdays, Sundays and Holidays PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ' U red n tik I ln upravnliki prostort: 2057 South Lawndale Ave. ' Office of Publication: 1657 South Lawndale Ave. . Telephone. Rockwell 4804 £TO—YEAR XXXVII Cena Usta je $6 00 at Chicago, Illinois, \iin4tr SS ÍSTcüiS 3 SL5V5S CHICAGO 23. ILL. ČETRTEK. IS. JANUARJA (JAN. II). 1945 Subscription 66.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 13 Acceptance for mailing at special rate of postaje provided for in section 1103, Act of Oct. Ruske armade zasedle Varšavo n Krakov v veliki ofenzivi! Rusi prebili nemške obrambne linije na južni *aam*—mm?mmmmmlmmm* .trani V«ri*ve v prodiranju proti Sleziji in^0„fl „/aJnfl Krakovu. Prva ruska arihada okupirala Ka- j dom, nemško vojaško trdnjavo. Berlin pri- Argentini znal pidec Schlossberga, važnega železniške-1 •"P""'" ga križišča v Vzhodni Prusiji.—Norveške čete v ofenzivi proti nemškim silam v severni Norveški.—Druga britska armada zasedla ozemlje med rekama Meuse in Roer v prodiranju proti Nemčiji.—Enote ameriške mornarice in letalske sile potopile in poškodovale 30 japonskih parnikov Zunanji minister Peluffo resigniral vojna bo traja-k do kapitulacije nemčije , % Churchill naznanil sporazum z Rooseveltom in Stalinom TOLMAČENJE ATLANTSKEGA CARTEftJA LONDON, 17. jan.—Ruske arkade so okupirale Varšavo, polj-ico prestolnico, v veliki ofensivi i zdrobili nemške bojne črto na »oljskem. Okupacijo Varšave je tasnanll maršal Stalin ▼ povelju Lneva. Ruske napadalne čete naskočile mesto s treh strani 0 prekoračenju reke Visle. Ralo Berlin pravi, da so se nem-ke čete umaknile is Va^vé 'po načrtu." Predsednik poljske vlsde v ublinu Je po radiu nasnanil sa-satje Krakova, zgodovinskega oljskega mesta. London, 17. jan.—Dve ruski irmadi sta prebili nacijske ob-ambne linije na planjavi na juž-li strani Varšave in se zdaj va-ita proti nemški Sleziji." Prvi iddelki teh armad so dospeli do »zemlja, ki je oddaljeno 38 milj >d Šlezije. Rusi so prodrli 40 milj daleč ofenzivi na dvesto milj dolgi ronti, ki se razteza od Grojeca, 15 milj juznozapadno ed Varft*- 'e, do Slomnika/12 milj sever-io od Krakova, zgodovinskega oljskega mesta in trdnjave. Premier Stalin je v povelju ineva razkril, da je prva ruska armada v ofenzivi, ki se je pričela 12. januarja, prodrla 38 milj daleč od reke Visle na 75 milj iolgi fronti. Poveljnik zborov te armade je maršal Gregorij Žu-oriščih na Japonskem, skrbi tu* di, da vzdrži pogum njihovih svojcev, ki mnogokrat obupujejo nad usodo svojih dragih, ki so v japonskih rokah. Zadnje čase se prirejajo redni sestanki med' svojci onih, ki imajo sinove ali može v japonskem ujetništvu. Na teh sestankih se čitajo pisma ujetnikov, izmenjujejo sporočila med domačimi in ujetniki, ker vse pomaga, da se vzdrži visoka morala med ujetniki in njihovimi svojci, ki so tekom teh sestankov spoznali iz pisem in sporočil mnogih fantov in mož, da je njih morala kljub vsemu izredno visoka. Tako je povedala mrs. Norman D. Sturges, predsednica oddelka Rdečega križa za vojne ujetnike.—FLIS. vili z ozirom na administracijo relifa v slučajih, ki se nanašajo na zaloge, dobljene po UNRRA. Končni zaključek tega dogovora čaka samo še na razčiŠčenje in konsolidacijo političnega stanja v Jugoslaviji. UNRRA ima štab rellfnih Specialistov, kakor tudi upravno osebje. Ti so v Italiji in samo Čakajo, da prevzamejo svoje naloge s tem, da pomagajo zavezniškim vojnim posredovalcem za časa vojaške odgovornosti, ali da pridejo na pomoč naravnost jugoslovanski vladi, kader prevzame UNRRA direktno odgovornost za relifne operacije v te?n delokrogu.—ZOJSA. Lehmanova izjava o Jugoslaviji V bulletinu United Nations Relief and Rehabilitation Admi-nistration od 29. decembra p. 1. je generalni direktor UNRRA Herbert H. Lehman objavil sledečo izjavo o Jugoslaviji! "Zelo sem presenečen radi nekih člankov, ki so izšli v časopisju, v smislu katerih obstajajo resne razlike med UNRRA in jugoslovanskimi oblastmi z ozirom na administracijo relifa v Jugoslaviji. Zadeva pa ni taka. Važno je, da se ve, da se zdaj vodita dve vrsti pogajanj radi relifa za Jugoslavijo. Eno izmed teh se vodi med jugoslovansko vlado in zavezniškimi vojnimi posredovalci, ki predstavljajo ameriške in angleške vojne obla sti. Njihov namen je, da dosežejo sporazum glede načina rellfnih operacij, katere se bodo izvajale pod vojno upravo in z vojnimi reiifnimi zalogami v času vojaške odgovornosti za civilni relif v Jugoslaviji. Druga vrsta razgovorov se vodi med zastopniki Jugoslavije in UNRRA. in sicer v Washingtonu In Londonu. Ti razgovori se nanašajo na relif ni program v Jugoslaviji za tisto dobo, ko poteče vojaško nadzorovanje in prevzame UNflRA odgovornost nabavljenih zalog in nadzorovanje rellfnih aktivnosti v Jugoslaviji. Z ozirom na uredbo razmer, ki bodo potem ko neha vojaška doba. morem reči, da obstoji popoln h porazu m med to administracijo in predstavniki kra- Pozdravi Bolgarskemu narodu Brzojav maršala Tita bolgarskemu premier Ju Moskovska Pravda je priobčila sledeči, od maršala Tita poslani pozdrav bolgarskemu pre- mierju Kimeonu Georgijevu o priliki upostavljenja narodne vlade: ' "Vsi se radostimo, ker se je bolgarskemu narodu posrečilo zlomiti jarem nemških okupatorjev in izdajalcev bolgarskega naroda, ki so izdali svojo zemljo najhujšemu • sovražniku Slovanov. Mi z radostjo sprejemamo sodelovanje bolgarskega naroda v skupni* borbi za izgon nemških okupatorjev na Balkanu. Jaz verujem, da je prišel odločili^ čas, da se zruši temelj vsem onim, ki so netili razdor med Jugoslavijo in Bolgarsko. V skupni borbi proti sovražnikom hočemo zvariti večno prijateljstvo in sodelovanje med narodi Jugoslavije in Bolgarske. V imenu nafodne osvobodilne vojske in naroda Jugoslavije, jaz pozdravljam narod bolgarski. Maršal Tikfe." I a j bo 1 »denee zi »feaot R [ffi ob vrf Gufctil ustanovitev neodvisne Maeedo-nije, ki utegne nastati na podlagi sporazuma med Bolgari^^j Jugoslavijo smeta biti osnovana na zahtevah ali špre-membah jugoslovansko - grške meje. Profesor Setton-Watson nagla-ša, da utegne Madedonija igrati važno vlogo kot ena šesterth enakopravnih enot jugoslovanske federacije, Tvoriti bo mogla most med narodi južnih Slovanov, tako da se ne bodo več epirali radi nje. Na vsak napa bi bilo potrebno, pravi ta članek, objasniti Jugoslovanom in tudi njihovim zaveznikom ,da so načrti za federacijo notranja jugoslovanska zadeva. pre Čin ečiti nespo-a n.ski mi so- Treba bi bilo razumljenja z sedi Macedonijo in ? vso jasnostjo izjaviti in pribiti, da radi teh notranjih Jugoslovanskih' načrtov ne more nastati vprašanje kakorfirtih koli' sprememb jugo*-slovartsko-grških meja. Profesor Setton-Watson piše, da bodo prijateljski sporazumi z neodvisno Albanijo dobrodo- Sovjetski komisar sa sunaaJe sadeve V. M. Moloiov podpisuj« "priJaUlUkl" ln "nenapadalml" pakt. ki le bil nedavno sklenlen v Moskvi med Francijo ln Rusijo. Molotova. ki Je vajen podpisovanja podobnih "nenapadalnlk" paktov, opasujelo s leve na deanoi B. F. Podtsarob. Stalin. O. Lalols in De Oaulle. šli. V redu bo tudi, da cfobi Bolgarija velikodušne ugodnosti v pogledu uporabe pristanišč na Egejskem morju — kot iih je na primer dobila leta 1919 Jugoslavija od Grčije v Solunu, Vse to je v redu, pravi profesor Setton VVatson, toda v nobenem slučaju to ne sme privesti do tega, da bi se spreminjalo mejo grške države. Ta angleški balkanski strokovnjak poudarja tudi, da Je njegovo mnenje, da dokazuje dosedanje rusko ravnanje na Balkanu — navzlic široko razširjenemu su mitičen ju in šepetani propagandi o njenih spletkah in rovarenju — veliko zmernost in previdnost sovjetske vlade. Na koncu svojega članka pra- vi profesor Setton-VVatson, da bi hilo ono, kar bi ves svet najraje videl kot posledice sedanjih bojev, da bi bilo trajno prijateljstvo bolgarskega in srbskega naroda končna izmirittfv teh sporov, ki bi enkrat za vM* lej zaprla pot neprestanim intrigam velikih sil, ivi Balkanu, ki so skozi desetletja ustvarjale ravno na podlagi tega spora vedno nove spletke, intrige in nemire na Balkanu. Pod avspicijo KLUBA SLOVENSKIH MATER IN HČERA V HrBBrNGU, MrNNtJ SE QO KASAČA SLIKA "PODZEMSKI GERiLCt" Presenetljiva slika Jugoslovanskih gerllcev, kako se bore proti nactjsktmu terorju, Glavna zvezdhtca MARY MORRIS, vodilna jugoslovanska gledališka igralka In drugo gledališko osebje. Predstava - ' se vrli v ' HOMER «I«daliUu . v Hljbblnfu • Mlmm> Torek in sredo večer, 23. in 24, Jan., od T. 4n t Vstopnina Je !8c In SOe Brsojav bolgarskemu od ZOJSA narodu Vsled sklepa na svoji seji je Zedinjeni odbor JSA poslal sledečo brzojavko bolgarskemu narodu: "Zedinjeni odbor JSA opaža z velikim zanimanjem in zadovoljstvom aktivno sodelovanje bolgarskega naroda pri izgonu nacijskih banditov iz Balkana, kakor tudi korake, katere je sklenil, da se kaznujejo fašistični izdajalci, ki so izdali Bolgarijo Hitlerju. Mi opazujemo z veseljem naglo demokracijo naroda in rastoče prijateljstvo ter sodelovanje med narodom bolgarskim in narodom nove demokratične Jugoslavije. To je temeljni fak-tpr pri otvoritvi nove dobe demokracije in trajnega miru na Balkanu. Dejstvo, da se bolgarske divizije bore zdaj rama ob rami z jugoslovansko osvobodilno vojsko in pa z rdečo armado, kakor tudi dejstvo, da je iznova upo-stavljeno tradicionalno prijateljstvo med Bolgarsko in Združenimi državami ameriškimi, so| resnične inspiracije vsem Američanom južnoslovanskega porekla, ki ljubijo svobodo. Zlatko Balokovič. predttedn4k." ZOJSA. PRAVI? "s Kaznovanim vojnih zio-čincev na Rumunskem Bukarešta. (ONA) — Kumun-sko mtnistermvo za pravosodje je 5. Jan. objavilo načrt za zakon glede kemovenja vojnih zločincev. Glasom tega zakona bodo smatrani tudi oni, ki so krivi pregajanja Židov, da so vojni zločinci M «V MM*.' ÄkD HS al iT. ■■ ■''^¿2 . «♦>. 5 • • ' AJ NR MORMl ŽIVETI v tri /afil. Ioni zmolnjavl divjine,M so rakli JJudj«, ki lo priSli ns pomola, da >e po«levijo od onih, ki «o BU odpeljali Jata 1610. «o rukli, ki to hoteli poitatl Amerikam?!— "Kdo pravit' in so napravili "MoJih davkov ne morete prezreti," Je rekel pred ne-dolfo leti nek kralj, "¿etudi nimate glasu jih določsti.*' "Kdo pravir so rskli lets 1770 Amerikunci—in so pričeli najpomembnejšo revolucijo v čeli zgodovini. "Cele polobla ne morete imeti sami 'za sebe," Je rekta velika evropska sveža« "VI morate nas pustiti «ravan." i "Kdo pravit" so rekli Amerikunci lota I»23—In so naznanili Monroevo doktrino. "Ne moreš zvezati vzhod« z zupudom," Je rekel kratkovidni* "Prevai sta al oddaljena." \ "Kdo pravit" so rekli Amerlkitnei Irta I«19—In so zgradili železnico čez kontinent. "Ne more! plačati delavcu pet dolarjev na dan," so govorili dvomljivci. "Kdo pravit" so rekli veleizdHovalci dvajsetega ste» letja. In so lil in plačitli delavcu celo več. t ,. "Ne moreš prenesti, depresije," Je rekel mehkušnu*. "Amerika Je dorastla. Popolnoma dozorela Soda J more! samo še razdeliti, kar *e ima! " ' In AmerikaitaU-nekollko picpiatoni, nekoliko hoj*či— niso odgovorili. Dokler trije diktatorji, videč nato l*»)«*en, niso rekli: "DePiokracija Je pokvarjena, slafcotna, boječa." "Kdo pravit" so rekli Amerlksnei lets 1941— In zsvihall so rokave ln zgradili največje tovsrne in bojevali največjo vojno, ki jo je še svet videl. ftedaj pa so nekateri, ki govorijo: "Nikdar ne bomo mogli rabiti v miru produktivnih naprav, ki smo jth rgru dili za vojno, r - 'Kdo pravit" Resnica je! da so nate pr«»dukliv«e naprave večje ko4 kdaj poprej fu* Je, da so bile večinoma zgrajene za vojno. H+m je, da bodo večinoma morale bMi pr«delane za mir. In ka)? To moremo storili I Km jo. m ko hočemo, da Itodu vae prtaiukUvne napi av.-delate, moramo sagnttvtli natott*, da la» mogel kupili. Sar t «uno' mogli izdelati. Tudi lo moremo napravili! Ne i vladnim razdeljevanjem—kar bi nakupičik» samo več dolga In viAje in višje davka, Temve6 s tem, da rabimo nato produktivno zmotnost, da damo Amerfkansem več za njihov denar v stvareh, ki Jih kupijo, tako, da aa-morejo kupiti več In s trm vstvarlti val slulb in val zaslutka ra vse. Nkrutka: s tem, da se posluitimo neomejene energije in ambicije deiele, lahko pomagamo voditi ivot V dobo miru In izobilja, tako velikega, kakrinegs svet le nI videl. Buslnesii zaobljuhlja, stori svoj dolel—prvič, da pomnoll priložnosti (za vse, da saslulllo in drugič, da povečamo zmotnosti ga vse za kupovali. Da se pevolslo prllolnasll sa vse, da slullje, busiaosa obljubi pravično in prosvetno plačilno politiku in otvoritev vsake motne poti napredovanja u delavca. Predlaga pričati najsgodnajli trenutek s novimi podjetji in s razširjenjem starih, da bo preskrbljenih več del sa več ljudi—vključno vrnivle se vojake in demobtUstran» vojne delavce. Predlaga polotiti v roke delavcev najbolj uspetno raa-polotljivo orodje—tako da bo delsvee s tem, da bo povelal produkcijo, tudi sam dodal k svojemu saaluftku.t t. r- 'jS^TtT" Da se povelalo priletno«!! sa vsa. da kupijo, buslness predlaga, da napravi, da se v poln! meri poslutl tehndlo* gične smernice "ved!, kako", ki s| jo je zbral tekom vojne, da postavi na trg najboljle Izdelke, ki morejo bitt narejeni, po najnitji ceni, za katero morejo hiti prodani. Predlaga, da !>o Iskal / neprestanim proučevanjem ln pn iskavanjem na polju produkcije ln razdelitve, vsako motno sredstvo za le večje zniftanje cen skoti nsdstjns leta, tako da se l>o moglo dobrih stvari,za tivljeaje vnssllM več in več ljudi.- Prčdlugu pot|a'fa*vati polno in svobodno tekmovanje, d« se izogm mo nap« ti trgovini in da so zagotovljene boljle in boljle vrednosti« To je program husfneasa sa bodočnost Da p« se (o doaet« kar rnogoto hitro, je potrebna vala pomoč. » Za dosego lega bo potit bno Ugialativno |HMlnpanje- postopanje, ki in moral» podpreti. Povojno da Vino poliuko, ki bp pustila dovolj sklada za razširjenje Postave, ki jaaae preprečijo tu umi rjeni monopol Delavska politika, ki postavlja odgp voinost na delo in podjetje la poslovanje busineasa py poslavi. inesUi m-nspovedane "direktive" Ako telit* več ved« I i o tam programu, pilite za brez plačrto knjltjrq, "How Americans Can Cam Mare. Buy Mofa, Have More/ Naslov National Industrial Informa- turnCommittee 14 W«»at 40ih HI New York 20, N. V. C so efciavtjeoe da se pojasntjo koraki kalere je treba pod vseli, da ja aaiertlkemu naze-Podotra lib NATflNAI. INDUMTRIAL IN ft »NMATk>N Ci »MM UTK K «al NATIONAL AMOClATfON* OP ^VlANUfACTIfllKKt. ki pr.t.isalja sLučntb bostnassee a^klb to majbnH, ki tl ed.«. deloveev v Itdelovalnl MeatriJL 3 = PHOSVETA RDEČA KOKARDA Roman iz velike francotKe revolucije I STANLEY WEYMAN (Nadaljevanje) Ni čudo, da me je kadilo omamilo in da iem se predal temu razpoloženju. Med to družbo, zlasti p» te pod dojmom ljubeznivosti gospe de Saint-Alais bi bil moral biti smelejši, nego sem bil, da bi se bil upal reči: "Nisem se vam priiel pridružit, ampak svarit, in moj namen, 'ko sem zavrnil ponudbo odposlancev, nikakor ni bil ta, da bi nasprotoval ljudski stvari." Bil sem pač igrača okolnosti. Po pravici bi mi lahko kdo očital, da sem se izkazal iibkega v odločilnem trenutku in sem vetrnjaiko omahoval med neodločnostjo in prenapeto strogostjo. Toda Čas, v katerem smo živeli, je bil čas preizkušenj; v tistih letih je razen mene ie mnogo drugih, starejših ljudi po dvakrat in trikrat izpremenilo svoje nazore in marsikdo je dolgo okleval, katero kokardo naj si pripne, belo, črno, rdečo ali trobojnico. Sicer se pa laskanje vsakomur prileie, in jaz sem bil mlad; mimo tega mi je bila na umu De-niza in nič ni moglo biti zame tako dragoceno kakor naklonjenost njene matere. Mislim, da me je imela zaradi mojega nedavnega upora v ie večji časti in se je radovala mojega pobolj-ianja le tem bolj, čim več trme sem bil takrat pokazal. "Govoriva malo, a dobro, gospod vikont," je rekla z dostojanstvom, ki je bilo meni prav tako v odliko kakor~njej sami. "Odkar sem vas zadnjič videla, se je zgodilo marsikaj. Oba veva, da nisva povsem enakih nazorov. Oprostite mi. Rana, ki jo zada ženski jezik, ne onečasti moža nič bolj od rane, ki je prizadejsna z mečem." Naklonil sem se in zardel od veselja. Po Štirinajstih dneh, ki sem jih prebil v samoti, mi je segal ves ta svetski vrvež klanjajočih in smehljajočih se ljudi, ki so polglasno in resno govorili o svojem skupnem namenu, globoko do živega. Duh ozračja je bil nalezljiv. Z napetostjo sem poslušal markizo, ko mi je razlagala kako in kaj. "Kralj . . (vladar j« bil zanjo začetek in konec vsega) "bo čez teden dni ali dva pokazal svojo moč. Doslej 00 zlorabljali njegovo zaupanje. Teh dogodkov mora biti konec. Dotlej pa je treba, da stopimo na mesto, ki se nam spodobi. Oborožiti moramo svoje služabnike in čuvaje, potiačftl nerede in se postaviti vsem samolastnostim v bran." "A komitet, madame?" Udarila me je s konci drobnih prstov in se poredno nasmehnila. "Naproti komitetu bomo ubirali vale strune," Je dejala. "Ali mislite, da boste dovolj močni?" "Boste?" je zategnila. "Nu, mi vsi," sem popravil v zadregi. "Zakaj ne? Ali si morete misliti kaj drugega?" je odvrnila ter ponosno spustila oči okoli sebe. "Ozrite se po tej dvorani, gospod vikont, in povejte mi, če morete dvomiti." "Toda Francija?" sem dejal. "Francija smo mi!" je odrezala z obolnim zamahom roke. In res je sijaj množice, ki je polnila sobane gospe de Saint Alais, malone potrjeval njene besede. Redkokdaj sem videl podoben zbor zalih mož in lepih žena. Vae, še puder in mušice, svila, bariun in ostalo lepotičje tistih dni je dajalo družbi izraz moči in dostojanstva. Čeprav so bili vojniki v manjšini, so vendar vsi nosili meč in so ga tudi imeli rabiti. Tedanji plemiči še niso vedeli, da je gibki meč, čeprav zadsja v dvobojh smrtonosne rane, le klavrno orožje zoper tolpo, oboroženo s kamenjem in poleni. Vsi so bili prostodušno uverjeni, da more dve ali tri sto takih mečev ukrotiti celo pokrajino. Vendar pa nisem videl v njihovi nameri ničesar neizvedljivega: brez velikega odpora — kakor tudi brez posebnega navdušenja — sem si pripel belo kokardo. Odrekel sem se vsaki misli na takojšnjo reformo ter pirznal, da je red edina nujna potreba dežele. V tem so se vsi strinjali in vsi so bili polni nad. Nihče ni izražal kake bojazni, pač pa je bilo slišati veliko širokoustenja, ki se ga je udeleževal tud{ ubogi gospod de Gontaut vzlic svoji kostenici. Nihče ni omenil preteče nevarnosti obče pobune seljakov. Tudi meni sta rahločutje in strah pred osmešenjem zapirala usta. Videč, da bi se posmehoval!, če bi izrekel besedo, zaradi katere sem bil prišel, sem se tolažil, češ da je bil moj strah nemara prer tiran, in sem molčal. Šele potlej, ko sem se poslovil z obljubo, da se jutri vrnem, in sem na pragu srečal Louisa, se mi je razvezal jezik. Z obotavljajočim se glasom sem vprašal, ali meni, da je njegova sestra v Saint-Akiisu na varnem. - ; "Kako naj bi dvomil o tem?" je vprašal neprisiljeno ter mi položil roko na ramo. "Razburjenje se širi iz mesta na kmete," sem rekel. "Morda je tam položaj še resnejši nego tu." Skomignil je z rameni. "Preveč se zamišljaš v te stvari," je dejal. "Veruj mi, dragi, da je zdaj, ko vsi vemo, kaj hočemo, vsaka opasnost odstranjena." Toda prav Usti večer 4. avgusta je skupščina v Versaillesu na eni sami seji odpravila vse predpravice, privilegije, davščine, tlako, fevdna prava, desetino, lovske zakone in vlaatelinsko sodstvo! Na eni sami seji, prav tisti večer, ko je Louis mislil, da je vsaka opasnost odstranjena! SEDMO POGLAVJE *r Vzbuna t^ty - :o caí.' Ogenj na glavneip trgu in pet ili šest svetil j k na križempotjih je bila v tistih dneh malone ysa javna razsvetljava cahorškega mesta, fn ko sem se ustavil na griču onkraj mostu in sem pogledal nazaj, sem videl samo temo, ki jo je tu pa tam prekinila lisa rumenkaste svetlobe, obsevajoča koa zidu ali rob kake strehe. \Lok reke, ki ovija mesto, se je komaj vidno svetlikal v temi. Nad mojo glavo so se podili oblaki; hladni veter, ki jih je gonil po hebu, mt je po malem osvežil kri ter mi napolnil dušo s svečano mogoto noči. Med tem, ko so konji počivali, se je mrzlica, v kateri sem bil prebil teh nekaj ur, unesla in pustila za aeboj samo nekakšno začudenje in obžalovanje. Ko je vzhičnost prešla, je izgubil tudi prizor, ki sem ga bil videl, ves prejšnji čar. Sredi nočnega pokoja sem s spominom razločno čutil lažni zvok ciničnih baharij in sebičnih načrtov, ki sem jih bil poslušaj nekaj ur. Markizine besede: "Francija smo ml!" ki so se mi videle sredi luči in iskrenja soban, sredi čipk, visokih pričesk in cvetličaatih telovnikov bolj ponosne, so se mi zdele brezumne spričo te veličastne noči, ki je odevala petindvajset milijonov Francozov. (MU« prihodnjič.) (Nadaljevanje.) Ko je odšel stric Anton v tovarno, je teta Tona prižgala luč. Potem sta se pogovarjala s An-drejčkom o mamici pa o tistih daljnih deželah sta govorila, o katerih je pravil toliko lepega •tari rudar. V pečici prasketa plamen, na okno trka vihar in voda kane zdaj pa /daj od »tropa na strohnela tla. Luč pojema in baraka ae pogreza v noč. Tiha, brezupna je tu >veta noč, tako Je, kakor je bilo vse te dolge dni, mrtvo, brez življenja . . . Andrejč-ku klone glava na prsi, v njegovem malem srcu bdi njegova mrtva mamica in spomini nanjo mu zapirajo oči. Potem pa je nenadoma, menda je bilo it pozno, rfekdo potrkal na okno. Osupnila sta "Kdo je'»" vpraša teta. "Jaz," pravi moški glas od zunaj "Kdo*" "I—jar!" pravi oro zunaj. "Hm, jaz," tleskne teta t roka ma. "Kdo—jaz?" "Gorjanc ..." "Gorjanc . . ." "Kaj? Gorjanc?" ae je prestrašila ona in se obrnila k Andrejč-ku: "Oče?" Potem je stopila na prag. V naslednjem hipu Je stopil v ba rako visok, bled človek. Andrej ček je vztrcpetftl, prebledel in planil k njemu. "Oče! MoJ oček!" Brez besede Je razpel oče roke, sklonil se Je nad nJim In mu prav od blizu pogledal v oči. "Andrejček!" . . Molk. "Herttana reč! Hentana reč!"Je pričela tekati soaeda iz kota v kot. "Kdo bi si mislil! In prav nocoj, prav nocoj .. ,!H Potem je tekla od barake do barake in povsod že na pragu povedele. "Gorjanca so izpustili. Gorjanca» Saj sem rekla, da ga bodo! Hentana reč/ hentana reč . . In za mrtvo obzidje je nena-dom prišlo življenje. Zgrnili ao se od vseh strani, ženske, možje in otroci in so mu ponujali svoje issušene roke. Andrejčkove oč so široko odprte: Oče je prišel iz ječe! Izpustili so ga, on je ne-dolšen . Zdaj pojdeta proč odtod, nekam daleč pojdeta . . . Sponsored by AMERICAN SLOVENIAN MOTHERS & DAUGHTERS CLUB OF HIBBING "underground guerrillas" A Thrilling Story of the Jugoslav Guerrillas Fighting Against Nazi Terror. Starring MaryMorris, Leading Jugoslav Actress ' St All Star Cast Showing at the HOMER THEATRE (fibbing . Minnesota - Tues & Wed Jan 23 & 24 Eve Shows—7 to 9 P. M. Admission 11c and 30c «««OMMtMHMMIMMMI Jugoslovanska osvobodilna razstava v Londonu, ki Je bila odprta Javnosti 8. okt. proelo leto. Na sliki Je videti notranjega ministra v Šnbašičevi vladi Savo N. Kosanoviča In dr. Stoj ena Gavri-lovlča, Id Je asistent ministru zunanjih zadev. šivajo «ur - r .Börner rju pojdeva, k mor-bele ladje, tam 'je ugačen. Bog ve, ali In res, kakor da je uganil, je oče tisti večer pravil: Dober gospod se je zavzel zame. Preskifbel mi bo tudi delo ob Jadranu. Kurjač bom na trgovski la<$ji, na velikem parni-ku. Seveda vzamem otroka s seboj, kakopak, ga bom že kam vtaknil. Sedaj bom čakal le še obvesti M ri, j mislil: luf Ta; sv<# čisto je to daleč? Daleč, daleč," pravi oče, "vso noč se bov^ vozila." Polnoč je odbila. Vrata An-drejčkovega doma so spet odprta, v pečici prasketa ogenj in riše čudne prikazni po stenah i* nizkem stropu. Andrejček sloni ob očetu in mu pravi: "Včeraj sem videl tovarno, kjer so velike peči, časih si hodil tja—zdgj boš na ladji, ali so tudi tam peči?" "Tudi tam so peči," pritrdi oče, "in jaz bom kurjač. Da, da," se je nasmehnil. V barakah ni smrečic, tja ni bilo Božička pa vendar je Andrejček tako vesel, srce mu po-drhteva: Nič več ne bom sam, zdaj je oče doma! Nenadoma pa se je prestrašil: 1% ne, da so to sanje? In je v tem hipu vfetal, prijel očeta za roko in glasno dejal: "Oče!" Potem se ga je oklenil in oče je položil nanj roko, tako dober je bil. Andrejček je naslonil še Ijlavo nanj, tega ni bil storil nikoli poprej. Luč ugaša, v zvoniku bije eno. Še tesneje se privije Andrejček k očetu, v obraz mu gleda in mu pravi: "Očka, slišal sem o prečudni deželi, kjer rasto velike palme in čudne živali iive tam. Ali je to res?" "Res," pritrdi oče in pogleda proti oknu, v katerega buta vihar. "Ampak to je daleč, onstran morja je. Tja ne pojdeva midva." "In vem za kraj, kjer je večna pomlad, tam žive ljudje večno. Kje je to, ali je to res?" ' "Da, res," pravi oče. "To je visoko nad nami,s Andrejček," in pogleda kvišku. Potem umolkne in kakor da mu je postalo težko, še tesneje privije Andrejčka k sebi. Čez čas pa pravi: "Tam je najina mamica . . ." Tam je najina mamica!, pomisli Andrejček. Ali pojdeva tja? Kako , bi bila mamica vesela! Kako bi nam bilo lepo! "Zakaj pa nama je mamica že umrla?" Zdaj pa je oče utihnil. Pred njim so se izluščile iz teme črne barake, temna ječa in za njo grob—samoten kup prsti na koncu dolge vrste belih kamnov. "Pa Še nekaj vem, oče," pravi Andrejček. "Za deželo vem, kjer ni palač ne barak. Tam so si vsi ljudje enaki. Ali je tudi to res?" "Ne. To pa je pravljica, Andrejček," se trudno nasmehne oče. Take dežele pa ni na svetu in je nikoli ne bo. O, če bi bila," pravi oče čez čas, "tudi jaz bi Sel tja . . ." To je pravljica! se zamisli An- drejček. Take dežele ni nikjer na svetu—in nikoli je ne bo! Vse druge so, samo take ni nikjer . . . "Ali so tudi tam ob morju barake?" "Tudi tam so barake," pravi oče. "In bela mesta % so tam ih visoke palače. Blizu veselja, sinko, je zmerom žalost doma, in kjer je bogastvo, tudi bede ne manjka." Oče je že star, veliko sveta je že videl, premišljuje Andrejček, on ve vse to. On pa je še majhen deček, vse to mu je skrivnost, uganka. V pečici je že davno ugasnil zadnji plamen in Andrejčku se zapirajo trudne oči. Zunaj divja snežni vihar, okoli obzidja tuli in stresa barake sredi črne noči. Odslej so tekli dnevi še počasneje. Teže in teže sta pričakovala z očetom dneva, ko pojdeta k morju. Oče hodi vsako jutro v mesto iskat dela in se vrača o mraku ves potrt domov. Zdaj je prešlo že štirinajst dni, si pravi, kaj če z delom ob morju ne bo nič? Živeti brez dela, brez zaslužka, od milosti drugih? Ne, ne . . . Tako poseda ob oknu in Šteje dneve in tedne. Ob večer-jih se pogovarja z Andrejčkom, nič več ne hodi v tiste ozke ulice, v tiste zakajene beznice. Ko bi bila še mamica živa, kako prijetno bi bilo v baraki! Potem pa je neko jutro nenadoma prišlo belo pismo—in ko pride Andrejček iz šole domov, mu stopi oče vesel nasproti, ga prime za roko in mu pravi:. (Dalje prihodnjič.) All ate naročeni na dnevnik "Prosveto"? Podpirajte svoj lisi! Razni mali oglasi ŠIVILJA za popravljanje oblek, dobra plača, stalno delo, pridite takoj, 3345 Lawrence. IZKUÖEN KROJAČ za ženske suknje in obleke, ročno in »trojno šivanje. Dobra plača, stalno delo. 3343 Lawrence. ČETRTEK, 18. JANUarU Razni mali oglati POMIVALKE POSODp Stalno delo. Ob nedeljah in ,-J kih se ne dela. Oglasite * ^ ployment Office, 3rd floor MARSHALL FIELD & Co _State—Washingt( n $50.00 ZASTONJ Ako mi poveste nekoga, Ji, Jma doLj karo na prodaj. Ali pa j82 ku, * vašo karo in vam dam $50.00 v tovini. PHONE SEEley 0607 Po 6. uri P. M. pa JUNipe, 781|) DELO DOBI KROJAČ zmoženbb ti na Hoffman mažino. Dobra d2 Oglasite se na 50 No. Kedzie AVt DELO DOBE hišnice h )) "JANffRESSES Ženske za čiščenje ' Motim ura od 5:30 popoldno do 12. uro xvaesr. Vojno nujna Industrija. Rabimo tudi pomočnico t Jedilnici VPRAŠAJTE pri: illinois bell telephone company "EMPLOYMENT OFFICE" ZA ŽENSKE Street Floor 309 W. Washington Street c ' s tam Edisonova domača posluga vam s ponosom predstavlja novo ravnateljico hišno ekonomije TISKARNA S.NAJ. sprejama vsa v tiskarsko obrt tpadajoča dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, kefteda^e, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angležkem jezika in drugih . ....... 1 • j . VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vss pojasnila daje vodstvo tiskarne / .... Cono smerno, unljako delo prte mli Pilite po informacije na naslov: SNPJ PRINT ERY S8574S 8. Lawndalo Avenue • • Chicago 23. Illiool» TEL. RQCKWELL 4*04 Z veseljem vam predstavljamo Madeline Mehlif. Edtaonovo novo ravnateljico hišne ekonomij«, ki bo poznana kot Jane Foater. ... Kot ravnateljica hišne ekonomije na Northwrate*i univerzi—kot pisateljica in predavatelji*» domačega soapodarstva ter kuhe je Jane Foater postala- priznana avtoriteta hišne ekonomije. Jane Foatsrjevi so znani vaši domači problemi in v bodočih mesecih vam bo dala svoj« lastne recepte in priporočila kako opremiti valo kuhinjo, da ne boste tratili časa od eness predmeta na drugega Vabljeni sle, da pridete in se posvetujete t Jane F<«tef—naj vam ona pomaga rešiti razne probleme, ki ao pred vami v vojnem času. naroČite si dnevnk prosveto Po sklepu IS. r«da« konvencije se lahko naroči m lisS Prosveto Is prišteje eden. dva. trt štiri ali pot članov is «a« družin« k «al narot-nlaL List Prosveto stane sa rs« enako. sa član« ali nečlane M.00 ss •mm lata« naročnina Km «a člani ft« plačaj« pri «seSmeniu SI M «• todnik. a« Jim to prišteje k nazočninL Torej sedaj ni vzroka. re& da J« list predrag sa ¿lana SNPJ. Ust Prosveto Je vaša lastnina la tatovo J* v vsaki družini —kdo, ki M rad M tal list vsak dan. kmkor Wtro k*1*1* ¿l*nov preneha biti član Si?.!, f? M pre,elJ P«* *d družine in bo zahteval sam svoj list tednik, bode moral tisti član is dotične družine, ki J« tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravništvu lista, ln obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tega na •tori, tedaj mora vpravništvo znižati datum sa to vsoto naročniku. Cena Oslu Prosveta J«i Za Združ. države In Kanado SSM 1 tednik fas.__ 1 tednika in._ I tednike in.___ 4 tednike in___1 j* I tednikov in._______ nič Za Evrope Je.... Za Chicago 1 1 • 4 5 Izpolnite spodnji kupon, priložite _____ Money Order v pismu In si naročite Prosveto, llsL ki Je PROSVETA. SNPJ. «SS? So. Lawndalo Aro. n. iiL In okolico J«----17 50 ln.--------«.SO ta____»-»o ta.__________3.10 ta._ 2.71 ta.___ ali Frfložana pošiljam naročnine se list Prosveto vseto f ,- L law---------ČL društva ŽL. Kastev Hišna raasvetljava COMMONWEALTH *EDlSOM COM PANT