Murska Sobota, 7. julij 2005, leto LVII, št. 27, odgovorni urednik Janez Votek, cena 300 sit Cirila in Metoda J«pere, orehe in ^"i z drevja obere. ^kovniško, Soboško In Blaguško jezero ter reka Mura (Ne)vama divja kopališča Vreme Spremenljivo do pretežnooi m bo s krajevnimi padavinami Pokop ŠD NK Mura Predsednik novoustanovljenega nogometnega kluba Mura z vsemi dodatki pred imenom Mura in za njim je Dejan Kološa NAROČNIK Doktor znanosti asistent Mitja Lainščak, dr. med., spec. str. 1U Doktorata ni delal zaradi naziva Stepa ta po Muhu ^rica psihologije mag. Jasna Vuradin Popovič o mladih, počitnicah in šoli ’led počitnicami upočasnite, Mar se ne ustavljajte str * v Str. 4 - Lastniki nedostopne zemlje s Poredošem In Novakom Vrbje in Prode brez mosta Zakaj je v desetih letih leseni most strohnel?-Je država košček zemlje med Kučnico in Muro že odpisala m ga podarila Avstrijcem? Str. 5 - Bojan Petrijan, direktor občinske uprave MO Murska Sobota »Ne bojim se dela, ampak zahrbtnih pritiskov!« Izmed treh kandidatov se je župan Anton Štihe c odločil za človeka iz »svojih vrst«, kar niti ne preseneča Str. 6-0 usodi pridelave sladkorne pese In sladkorja v Sloveniji Pesa mora ostati na slovenskih poljih V prizadevanjih za dosego tega cilja je treba strniti vrste doma in lobirati v tujini Nepkeslišano Sojenje Alenu in Elizabeti Todorovič za umor očeta In moža - Alenu odpravili pripor »V tistem trenutku sem tudi jaz umrl!« AKTUALNO ?■ M 2005-UHM V Gornji Radgoni se je predstavila nova Mednarodna višja tehniška šola iz avstrijske Radgone Tisočletna Pot vojakov Od železnih do Za razvoj regije štirih dežel Sosedje nas prehitevajo Ob vstopu Slovenije v EU se je mnogo govorilo o tem, kako bodo odslej mogoči čezmejni projekti in sodelovanje med sosednjimi državami in kako je to treba izkoristiti. Prvi pa so to naredili na avstrijski strani in ponudili možnost šolanja mladim iz širše regije na t. i. Mednarodni višji tehniški šoli (HTL) v avstrijski Radgoni. Na njej naj bi se izobraževali od 14- do 19 Ietni dijaki iz Slovenije, Madžarske, Hrvaške in Avstrije. Kot so medijem pred dnevi povedali predstavniki šole, gre za podružnico izobraževalne ustanove HTL-BULME iz Gradca, ki velja za eno največjih in najbolj priznanih šol s tehniškega področja v Avstriji. V avstrijski Radgoni naj bi potekal petletni izobraževalni program, kjer bi si dijaki pridobili znanja iz elektrotehnike in krmilne tehnike ter upravljanja naprav s področja industrijskih proizvodnih postopkov in medicinske tehnike. Teoretično znanje naj bi dijaki nadgradili v obsežni praktični izobrazbi v delavnicah in laboratorijih, ki jim bodo na voljo. Treba je poudariti, da višja šola ne pomeni, da gre za višješolsko izobraževanje, ampak za srednješolsko izobraževanje, ki bi ga lahko pri nas primerjali s srednjo tehniško šolo po programu 3 + 2. Delovni jezik bi bil zaradi mednarodnega pomena šole angleški. Tako bodo letos jeseni prvič vpisali razred s 36 dijaki, ki pa še ni čisto poln. Predpogoja za vpis sta uspešno končana osnovna šola ter znanje angleškega in nemškega jezika. Kot pravijo, je šolanje brezplačno, razen če bodo dijaki bivali v dijaškem domu, ki je v bližini šole. Kot še dodajajo, naj bi dijak po koncu vseh šolskih obveznosti opravljal maturo, ta pa naj bi mu omogočila vpis na katerokoli univerzo v Evropi s primernim programom. Ta izobraževalna ponudba, kot pravijo predstavniki šole, je odziv na veliko povpraševanje tehnološko usmerjene industrije in storitvenega gospodarstva v Evropi po izobraženih kadrih. Za šolo pa so se tudi odločili, ker potrebuje regija, vključujoč vse štiri države, za razvoj mlado izobraženo delovno silo. Avstrijsko Radgono namreč vidijo kot mesto, ki ima ugodno lego, saj je ob meji s Slovenijo, nedaleč stran pa sta tudi Madžarska in Hrvaška. To pa je prednost, saj bi s tem mlade obdržali v tej regiji, namesto da gredo v večje izobraževalne centre, kjer potem mnogi tudi ostanejo. Omenjena šola naj bi bila le del načrtovanega mednarodnega izobraževalnega središča v avstrijski Radgoni. Brez dvoma lahko rečemo, da gre z ustanovitvijo te Šole za konkurenco našim srednjim šolam s podobnimi programi, ki jim že sedaj primanjkuje dijakov. Tudi pri nas se že nekaj Časa ve, kakšne kadre gospodarstvo potrebuje, in tudi nekaj časa govori o tem, kako pomembno izobraževalno središče bi lahko postala Murska Sobota. Toda sosedje so nas spet prehiteli. C. K. nemških vrat V slovenskem in madžarskem jeziku izdana brošura z naslovom V čaru tisočletnih poti je plod skupnega dela prekmurskih in madžarskih društev in agencij Podnaslov knjižice z 32 stranmi in zemljevidom od Hegyhata v Železni županiji skozi Orseg do Pomurja dovolj nazorno pove, da gre za dokaj obsežno območje zahodnega dela Madžarske, katerega del je bil nekoč tudi večji del Prekmurja, rdeča nit turistične predstavitve pa je bila tisočletni obrambni pas in osemmetrski rimski obrambni nasip, katerega ostanki so vidni še danes. V knjižici je predstavljenih skoraj štirideset krajev, od tega tudi prekmurske vasi Domanjše-vci, Martjanci in Selo ter avstrijska Radgona (Radkersburg) -naši kraji so predstavljeni le z nekaj stavki, vseeno pa so jih morali vključiti, saj so le tako lahko izkoristili sredstva Sklada za slovensko-madžarske projekte PHARE CBC. Vodja projekta V čaru tisočletnih poti je bil Imre Fukszberger, partnerji pa BRV - društvo za promocijo in napredek Goričkega, Razvojna agencija Sinergija, TIC Moravske Toplice in madžarski partnerji iz Stražne krajine (Orseg) in Kormenda. Knjižica je bila izdana tudi v slovenskem jeziku, vendar bi bilo priporočljivo, da bi jo pred izdajo lektorirali slovenski strokovnjaki in da bi dosledno uporabljali dvojezična imena za območja in vasi. Sicer pa je vsebina nadvse bogata in dobrodošla, saj poleg naravnega bogastva spoznamo tudi lokalne ljudske običaje, praznike in zgodovino (razen v predstavljenih prekmurskih vaseh, ki so omenjene spet le z nekaj stavki, kot da bi bil tukaj še vedno tisočletni »brisani prostor«, kjer se (v očeh Madžarov) ne dogaja nič. Pot vojakov (Keral ut) naj bi bila del več stoletij uporabljene trgovske in vojaške poti, ki je potekala iz osrednjega dela Madžarske proti jugozahodni meji, od tam pa skozi Štajersko in Koroško v severno Italijo (danes je to cesta št. 8). Predstavljena pot se je od te osrednje vojaške in trgovske poti odcepila nad Va-svarom ter potekala po raznih poljskih in gozdnih poteh pa tudi po glavnih cestah skozi He-gyhat v Železni županiji in Orse-gu do slovenske meje in naprej skozi Mursko Soboto do avstrijske Radgone. S tem je povezan tudi rimski obrambni nasip, ki je kot mejni obrambni objekt zapiraj vhodno pot v madžarsko državo pred nemškimi vdori (v dolžini 8 kilometrov je viden Še danes pri Vasvaru). V tem kraju ta obrambni nasip seka Pot vojakov in ta naravni prehod imenujejo železna vrata. Obrambna linija se je nadaljevala proti Zahodu (kjer manjka nekoliko obsežnejši zapis o zgodovini in večstoletnem mejnem območju). Zapisali so le: »Če nadaljujemo pot proti zahodu po Poti vojakov, pridemo po vojaški poti, ki se je uporabljala od osvajalskih (asov, v Orszeg, i । V ČARU TISOČLETNIH PO H cMHegyhilo V tupanlji V« du Pontu tj > Tako kot so na Madžarskem simbolično predstavili v turistične namene »železna vrata« oziroma prehod v obrambnem nasipu, bi lahko v Občini Tišina v turistične namene oživili tudi »nemška vrata« med Sodišinci in Ge-derovci. do železnih vrat, ki so na njegovi jugozahodni meji (Kerci). Najdaljša črta pa seje vlekla med Mursko Soboto in avstrijsko Radgono. Tamkajšnji prehod so imenovali nemška vrata. 17. avgusta dan priključitve Prekmurja k matični dom^ Poslanska skupina^ v prekmuO0 Poslanska^,,, Slovenije je stanek na P^"^ skega posIan^Jjin,: vata v Murski njim sklicala tud« . konferenco-^ konferenci stenske skup # predstavite st^^,^ do skladnega razvoja ter ornemu# pri izgradnj P avtocestnega te3 Poseben namenil sP^eU^ o prazniK» . ... dnevih: »Moje zadeva vlad* P* dva nova Praxn. ,..-X moval vrnitev । tičnidomovi^j^ pa bi bil dan m naj bi si*t* na utrditev -meje. »Ker rj^ene^ mlOZfCVMO ■ ' navaja, da naj b s? Maistra zazoa*^; sem se z i “ . |C bi> ™ borec za - Horvat i« ^^dlog1^ obravnavan Vložil atnandm Hi ht to b Slovenskih partnerjev in krajev pa niso omenjali le zaradi denarja, „ ^1^ so ti kraji prav zares povezani z njihovo zgodovino in ker bi jim brez prekmu^T godovinskih spomenikov nekaj v predstavitvi Poti vojakov močno manjka10, . vrata« med Sodišinci in Gederovci ter Radgona so bili tako pomembni v o°ra^ i■ države, da brez omembe le-teh ni mogoče pisati o zgodovini Madžarske. vključitvi srednjeveškega slikarja Janeza Akvile iz Radgone »pozabili« na Turn napaka slovenskih partnerjev, ki imajo pomanjkljivo znanje in vidijo le do sv J ,: ■ meje).Morebiti pa je to izziv za slovenske (prekmurske) zgodovinarje, da dobno turistično-zgodovinsko videnje pokrajine in zgodovine, kot ju vidijo Bernarda B. Peček 1 h Razklana Pomurska madžarska narodna skupnost Gyorgy Tomka: svet Obstrukcija (preklic) seje sveta - že tretje po vrsti Nekateri člani sveta Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti izjavljajo, da so že tretjič bojkotirali sklic seje, oziroma je predsednik Gyorgy Tomka slednjo, sklicano za ponedeljek, preklical zaradi vnaprejšnjega preverjanja sklepčnosti. Od štirih letos sklicanih sej sveta, Čeprav bi te morale biti vsak mesec, so uspešno končali le eno. Razlog obstrukcije po njihovem ni v vsebinskih točkah dnevnega reda, ampak gre za protest zoper delo predsednika krovne organizacije pomurskih Madžarov. Franc Vida, član sveta, je za Vestnik izjavil: »Naš cilj je, da se to izboljša, če pa tega ne bo, s predsednikom krovne organizacije ne nameravamo sodelovati.« Njegov glavni očitek je, da se pomembne zadeve ne obravnavajo in stališča ne sprejemajo na seji, ampak jih izoblikuje in potem v javnosti kot stališče skupnosti zastopa sam predsednik. Pravi tudi, da njegov način dela ni sprejemljiv za občinske narodnostne svete, predsednik krovne organizacije pa se tudi ne posvetuje z občinskimi predsedniki, čeprav so se o tem dogovo- rili na svetu krovne organizacije. »Namesto tega, da jih pokliče na konzultacije, jih toži in kliče na sodišče, kar je nevzdržno,« je še povedal Franc Vida. Janez Somi je povedal, da se ponedeljkove seje ne bi udeležil, tudi če bi bila, ker meni, ».„ da g. Tonika vodi krovno organizacijo prekmurskih Madžarov zelo avtokratsko in dokler ne bo izkazal volje, da bi sodeloval s člani sveta, in bi se lahko zmenili za določene zadeve, ne nameravam sodelovati.« Predsednik bi po njegovem svojo pripra- vljenost, da spremeni dosedanji način dela, izkazal že s tem, da bi pred vsako sejo opravil koordinacijo s predsedniki občinskih svetov. Narodnostni svet občine Hodoš bi v svetu krovne organizacije, ki bi sicer moral šteti enaindvajset članov, odloča pa z večino glasov, lahko imel dva člana, vendar sta bila vanj imenovana pogojno le za dve seji oziroma dlje v primeru, da ugotovijo, da se zadeve glede sodelovanja izboljšujejo. Dušan Bočkorec je o ponedeljkovi seji dejal, da o njej sploh ni bil obveščen, saj nobeden od članov s Hodoša ne prejema vabil, zato tudi ne ve, kaj se na njih dogaja. »Zadeve se rešujejo na seji, zato ni pravi način, ne priti nanje,« je dejal o obstrukciji članov sveta Gyorgy Tomka. Meni, da sklepčnost ne bo problem. ko bo s uje dnevntS^f umaknilgiiwanft •'[ imenovanju dirrki^ ' ‘ J» saga, ker da m ^eta.Kdajbopono^' -ponedeljek preklic^0 ne ve, lahko da s rinajstih dnevih ah soglasje k imeni11 J/'," I ‘ ce pa bo ponovno n' dnevni red šele po po usklajevanj ‘ f segel bogov i tih članov m Gyorgy Tomka da ne more sodcih''" ' L ga tgnohri .T^i krovno or^aitUntW mislil uidi na nj^ črnskih narodnih"^ sem i GoričlKlio ..fd1 r šlo, lahko prideta dtUr p drugi predsednik:'' Gyorgy Tomka. hi h T h hi ’h h o. V VESTNIK Izdaja: Podjetje za infomiranje d. d., M. Sobota IZHAJA OB ČETRTKIH. Uredalštro: Irma Benko (direktorica), Janez Volek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovamega urednika), A Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Pecek, Jože Graj, (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica). Robert J. Kovač (računalniški prelom). Kasto« iMrišta la iRm: M. Sobota, Ulica arti. Novaka 13, tel. št..- 538 17 20 (naročniška । - ■' /. m ri -1 ' stoika), Venera (trženje) 5381710, št telefaksa 538 1711. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za tri mesece je 3.700,00 tolarjev, tetaa naročnina 14.800,00 tolarjev, letaa naročnina a n*^rk' ga^ffetse^, r naročnina za delovne organizacije, podjetja in obrtnike je 11.100,00 tolarjev. Izvod v kolportaži je 300,00 SIT. Celoletna naročnina za internetno Izdaja je 12.400,00 SIT oz. 52 EUR. Traasakcljskl račun za.- "j, 9000247884. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SEf Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list - (trt* proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17.12.2001, št 103. Naklada: 15.400 izvodov. Elektronska pošte Vestnik: vestnik@p-inf.si, Venera: venera^p inf^sa. Naročniška služba: ogtasj.vestoik® P-*” M h ^NIK ; j. julij 2005 AKTUALNO 3 Sojenje Alenu in Elizabeti Todorovič za umor očeta in moža »V tistem trenutku sem tudi jaz umrl! pripor i Alen Todorovič bo odslej na sojenje čakal na prostosti, saj mu je sodišče odpravilo pripor, v katerem je bil devet mesecev. Na prvi glavni razpravi in med preiskavo se je branil z molkom. Zdaj pa si je premislil in Je pričal. Tako je slabe tn ure predstavljal dogajanje 10. oktobra lani in odgovarjal na vprašanja. Podobno kot mama med svojim zagovorom, je tudi sam na trenutke jokal. rT zadnje obravn a ve tri mesece, »Kile«! čakali tudi na no-1 mtdcnsko mnenje o vzro-' 5®hi Velimirja Todotnvi-K moralo na soboškem rotiti sodišču na novo za-^soitnje Menu in Elizabet« jima tožilstvo ^ 'nuročeu in moža lani v Finžgarje vi ulici v ‘^ni obravnavi |c s« ^^nlkuv usodnega dne ^Saabuu. sedaj pa je m £’W|Alen dhvjCM nisem J '^'' itjau, ker nisem vedel, J1 St bo zagovarjala mama in Poskušala “vleči ven”,« L*MOgovor pred velikim Wr'" .11 i . .. ■ sod- Tistega večera ;’ ‘ 'O- n z dekletom, da se ltHU $e prC’ pa St 'e Nekaj pred osmo jj^^irirprluil je prišla .,' Nun »Nekaj je kričala. ' 'oiimel, Nato je poveda- la, da je oče mrtev. V tistem trenutku sem tudi jaz umrl. Začela me je vleči za roko, naj ji pomagam, ker morava očeta nekam spraviti. Ne vem, kako me je lahko kaj takega prosila, potem ko je to storila. Rekla je, da bo sebe “fentala”, obdolženih je skladen in bremeni le Eli-g^Tudl zadnje strokovno mnenje pravi, daje pokoj-doma v garaži, torej domnevno po prete-Alen naj bi v zmedi le pristal na mamino pro-Pomaga truplo odpeljati na železniško progo, ;j:: Prikriti zločin. ^oci-Lendava še brez denarja Avtocesta in evropski skladi V.. Na naletela na podporo? Bo obljubljenih novih 360 milijonov evrov kredita zagotovljenih pravočasno M ki spremna N* VjC Kljub dokaj is, hM odbora me j« it . da je bil 'u / '“Van, tim bil «P' »a druge kvcsoblli.^^e poslanca ’411 iu in pred-*'"1 v h divlln^ ob magi- •n, 50 Povzeli dose- ki mn je us-' da w je rok za iz-,J' ■■•"rsk ga kraka avto-1' iitajcm trenn-poslan-doseči, da se je nurtot pti- na Ati M odseku '•V' '‘‘‘•‘•kije finančno ? ’ h?" nubimkiv ev- '"‘k' ' z izdanimi ob-j' X v,.VTl ^anč n urn k r cdin 1 avtocesto >>’a m i je raz- '''A. i'' 'klepni lan in bi ■ ' ’ lp’ 1' 'iCM ocena CUk? ’ Da m od-■ ■,. ’’ " "'.»enega jam-Nj^ ^rai teši roki za ' &ploh opravljena ocena prispelih ponudb. V tem času pa je bila sprejeta odredba vlade o jamstvu za najetje kredita pri Evropski investicijski banki v višini 250 milijonov evrov za izgradnjo odseka Cogetinci-Maribor. Predračunska vrednost tega odseka je približno za sto milijonov evrov višja. Po zagotovilih vladnega predstavnika naj bi bila razlika zagotovljena iz drugih proračunskih virov, medtem ko odsek Behinci-Lenda-va še ni definiran. Po poročilih iz parlamentarnega odbora za promet Dars zagotavlja pokritje tega odseka z najetjem novega kredita v vrednosti J60 milijonov evrov. Za to naj bi dobil osnovo v Zakonu o soglasju k zadolžitvi, ki je že v vladni proceduri. Če povzamemo, vidimo, da glede na določen rok izgradnje finančni tokovi, razen 260 milijonov evrov potrjenega kredita, ne sledijo zastavljeni dinamiki. V tej luči je treba pogledati tudi na igre v ozadju okrog razpisov Obnovljena cesta požira nove milijarde Uspeh, o katerem so poročali predstavniki civilnih pobud, naj bi bil, da rebalans ni zaobšel obnovitvenih del na magistralni cesti Lendava-Maribor, za kar naj bi se porabilo do leta 2008 če ji ne bom pomagal « Potem sta šla skupaj do garaže. Mama mu je dejala, naj ne prižiga luči, da ne bo videl, kakšno je v garaži. Tam mu je postalo slabo, ko je videl očeta. »Ko je mama vstopila v garažo, sem videl, da je oče ovit v plastično folijo. Bil je “zamotan" kot krompir « Nato sta dala očeta v avtomobilski prtljažnik. Sam je peljal na mesto ob železniški progi v bližini Bratoncev, kot mu je naročila mama. Tam sta ga odnesla na tire. Pri tem jima je padel na tla. »Želodec se mi je obračal. Tako se nisem počutil še nikoli v življenju. Zelo ■ .. । nekaj več kot dve milijardi tolarjev, v letošnjem letu pa naj opravili za 129 milijonov tolarjev vzdrževalnih in drugih del. V tem delu so zajete predvsem protihrupne zaščite v naseljih. Do tu lepo in prav, toda kje je tu meja zdrave pameti, če se ustavimo pri obnovitvenih delih na magistralni cesti. Ali se bo kdo vprašal, zakaj po obdobju zadnjih desetih let, ko naj bi bila z obnovo petanjskega mostu hudo mi je bilo, ko sem očeta nesel na progo.« Ko je pripeljal vlak in začel zavirati, je Alen vzel kolo, ki je bilo v bližini, in se odpeljal. Še prej sta to skušala storiti z avtom, a sta obtičala v blatu Mame potem ni več videl. Vso noč se je vozi! naokoli Pri lovskem domu v Krogu si je oblekel delovni plašč, ki ga je našel, saj je bilo deževno in hladno. Želel je poiskati sestro Alis in ji vse razložiti Ni je našel ne doma niti v službi. Vmes je bil v soboškem parku. Nato se je odpravil k odvetniku Francu Wein-dorferju. Povedal mu je, kaj se je zgodilo. Skupaj sta šla na policijo. končana celotna obnova ceste, ta cesta zahteva tolikšna vlaganja (razen predvidenih in nedokončanih traktorskih stez). Že takrat so poznavalci opozarjali in v pričujočem mediju smo o tem tudi pisali, da pri obnovi niso upoštevane nove prometne razmere, zato je vprašanje časa, kdaj bo cesta zahtevala nove milijone Strokovnjaki iz DDC-ja so takrat našli celo vrsto izgovorov. Jih bo pristojni mini- »Pred policijo sva hodila gor in dol, ker ni bilo kriminalistov. Ko sem bil z njimi v sobi, so pred mene vrgli kazensko ovadbo, kjer je pisalo, da sem ovaden umora očeta. Mislil sem, da se “zajebavajo”. Odvetnik mi je nato razložil, da v takih primerih najprej osumijo družinske člane. Kriminalisti so me nato pridržali,« je Alen sklenil zagovor. Zatem so sledila vprašanja. Tožilca Bojana Mišjo je zanimalo, ali je tisto popoldne kaj slišal v spodnjem delu hiše in kakšne so bile razmere doma. Alen je odgovoril, da ni ničesar slišal, ker je imel med učenjem prižgan radio. Dejal je, da nikoli ni videl, da bi se starša prepirala. Prav tako ni vedel za nesoglasja med njima. Tudi ni vedel, ali je oče vložil zahtevo za ločitev. Pričal je še, da se je z obema dobro razumel in da je imel oba rad. Ker se strokovna mnenja o smrti Velimirja Todoroviča raz- Elizabeta in Alen Todorovič ter zagovornika Franc Weindorfer in Danilo Han ster poklical na odgovornost in morda komu pokazal vrata zaradi slabega načrtovanja - kljub znanim novim prometnimi razmeram od osamosvojitve in balkanskih vojn naprej. Na tej ravni mora prevzeti svoj del odgovornosti tudi lokalna skupnost, ko je pristajala na to polovičarstvo. Je rešitev v Evropi Glede na trenutno zagotovljena finančna sredstva za gra- »Ko je mama vstopila v garažo, sem videl, kako je oče ovit v plastično folijo. Bilje “zamotan" kot krompir.« hajajo - kot vzrok smrti izvedenci omenjajo izkrvavitev, obglavljenje na železniških tirih, ko ga je prevozil vlak, in zadušitev, saj naj bi obtožena možu po pretepu na glavo nataknila vrečko -, bo sodišče neposredno zaslišalo in soočilo strokovnjake, ki so izdelali mnenja. Sicer pa je tožilstvo sodnemu senatu predlagalo še zaslišanje številnih novih prič in druge dokazne predloge. Alen, ki je bil spuščen na prostost, in Elizabeta, ki ni več na zdravljenju v psihiatrični bolnišnici, ampak hodi tja le na terapije, bosta stopila pred sodni senat spet 19. julija. A. Bedek, foto: N. Juhnov dnjo pomurskega kraka bi bilo realno pričakovati nekoliko večjo zaskrbljenost lokalnih veljakov - županov, ki bi se ne glede na članstvo v odboru lahko intenzivneje odzvali, saj ne gre za reševanje dvajsetih ali tridesetih vasi, ki se dušijo v tovornem prometu, gre za reševanje razvoja tega prostora. Toda, ali je to sploh realno pričakovati, čeprav se ponuja priložnost, da bi pri projektu avtoceste lahko prišli do evropskih razvojnih sredstev Glede na neformalno pobudo, ki jo bo formaliziral opozicijski poslanec Feri Horvat s poslanskim vprašanjem premieru Janezu Janši in ki jo je podprl tudi predsednik odbora Tone Kampuš, bi bilo pametno, da tudi župani presežejo svoje ozke politične profile in pobudo podprejo. Projekt avtoceste na ravni širše regije, ne samo pomurske, je edini, ki je v celoti pripravljen in finančno ovrednoten ter zato realno tudi izvedljiv in primeren za črpanje sredstev iz evropskih skladov. Navsezadnje poteka ob Pomurju avtocestni krak v razvojno degradiranih okoljih Štajerske. Skratka, vsi kriteriji so izpolnjeni, da se projekt realizira s pomočjo Evrope, tako kot se je nedavno odprt odsek na Dolenjskem Drugi razvojni, vendar še nedefinirani projekti pa bi imeli na ta način na razpolago več domačih proračunskih sredstev. Četudi bi se zgodba lahko pozitivno razpletla, pa spet lahko pričakujemo mrhovinarstvo v domačem okolju, tako kot pri oskrbi z vodo, ko bodo zaradi morebitne »politične zapostavljenosti« ali pa iz drugih drobnjakarskih interesov projekt minirali iz ozadja. J, V. LOKALNA SCENA 7. julij 2005 -ffiH Opravičilo V članku Jože Toplak 8 milijonov za očesni oddelek, objavljenem v 26. številki Vestnika, je prišlo do nenamernih napak, za kar se prizadetemu opravičujemo. V zadnjem odstavku smo napačno zapisali ime, pravilno je Jože in ne Jožef, po navedbah donatorja pa smo napačno zapisali tudi ime vrelca, ki ni Jožefov, ampak samo Pe-tanjski vrelec. Občinski svet Občine Cankova Gasilstvo v resnem precepu! Da je problematika gasilstva in požarne varnosti v cankovski občini zelo pereča, so potrdili tudi z razpravami na petkovi večerni seji občinskega sveta na Cankovi. Navzoča sta bila tudi predsednik in poveljnik Gasilske zveze Cankova Ivan Smodiš in Štefan Flisar. Glede na zaostrene gospodarske razmere so tudi v gasilskih vrstah skrčili svojo dejavnost na minimum, pri čemer se držijo le nujnih zakonsko predpisanih opravil. To velja tako za nakup potrebne gasilske opreme, ki je mnogokje že zastarela in bi jo bilo treba posodobiti, kot za usposabljanje kadrov v gasilstvu. Pred očmi pa je treba imeti dejstvo, da intervencije v nobenem primeru ne smejo biti ogrožene zaradi neustrezne kadrovske zasedbe gasilskih enot, katerih število se je v zadnjih letih precej zmanjšalo. Gasilstvo kot dejavnost posebnega družbenega pomena pa je lokalna skupnost dolžna financirati. Ker pa se slednja ubada z nenehnim pomanjkanjem denarja, je veliko vprašanje, ah bodo do leta 2009 vsem gasilskim društvom v občini Cankova zagotovljeni vsaj minimalni pogoji za nemoteno delovanje. Iz poročila o financiranju požarnega varstva v letu 2004 je namreč razvidno, da je bilo za redno dejavnost prostovoljnih gasilskih društev in gasilske zveze na voljo dobrih 4,5 milijona tolarjev. Skrb zbujajoč je podatek, po katerem so za dotacije PGD zagotovili (e 38 odstotkov potrebnega denarja, stroškom za delovanje poveljstva, predsedstva in komisij pa so se morali odreči. Tudi letos ne kaže nič bolje. V primeru zmanjšanja finančnih sredstev za potrebe požarnega varstva bi po najbolj črnemu scenariju za gasilstvo v cankovski občini namenili zgolj 3,7 milijona tolarjev. Od tega bi za sofinanciranje opreme in investicij porabili le borih 900.000 tolarjev, v kar je zajet nakup nujne gasilske opreme, kot so osebna zaščitna oprema in gasilske cevi. Kot sta povedala najvišja predstavnika gasilske zveze na Cankovi, se gasilci dobro zavedajo finančnih težav v občini, vendar pa želijo opozoriti, da niso namenjeni sami sebi, saj zagotavljajo obvezno javno gasilsko službo, ki je z zakonom določena in obvezujoča za sleherno občino in župana. Milan Jerse POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROT! RAKI Murska Sobota, Ul. arh. Novaka IB zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na račun pri Ljubljanski banki: 02340-0019232476 ZA DAROVANA SREDSTV A SE ZAHVALJUJEMO! Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 512 911 Lastniki nedostopne zemlje s Poredošem in Novakom Vrbje in Prode brez mosta Zakaj je v desetih letih leseni most strohnel? -Je država košček zemlje med Kučnico in Muro že odpisala in ga podarila Avstrijcem? Morebiti do srečanja niti ne bi prišlo, če Francu Rogaču srne ne bi uničile novega nasada 650 sadik hrasta, jesena in topola. Kako naj jih zaščiti, če ne more priti do nasada, ker je leseni most povsem uničen? In to v slabih desetih letih. Skorajda neverjetno, da lahko v tako kratkem času strohni most, narejen iz kar debelih hlodov. Pa je, ker je narejen nestrokovno in brez zaščite, čeprav je stal skoraj 2 ali 3 milijone tolarjev. Toda tistih, ki so za to odgovorni, danes ni več, ne VGP Mura in ne takratnega župana. Na mostu se je zbrala večina lastnikov skoraj 20 hektarjev zemlje na Vrbju in Prodeh, kakor se reče območju med Kučnico in reko Muro med Petanjci in Murskimi Petrovci. Dokler je bila tukaj vojska in je imela redne obhode, so bile poti dokaj urejene pa tudi smeti si niso upali kar tako voziti k Muri kot danes. Predzadnji most so zgradili skupaj domačini in vojaki, zadnjega so po nekajletnem prepričevanju občine zgradili delavci VGP Mura, kot pa kažejo dokumenti, ki jih je župan Jožef Poredoš prinesel s sabo, ni bilo ne tehničnega prevzema in na pogodbi ne podpisa takratnega župana Alojza Flegarja. Most je bil slabo narejen in preobremenjen. (Kdo je vozil pred leti čezenj s pretežkimi tovornjaki? Tisti, ki danes nočejo sodelovati pri gradnji novega mostu, potrdijo domačini.) Jože Novak z Urada za upravljanje voda - oddelek porečja reke Mure trdi, da oni ne morejo financirati gradnje mostu, ker skrbijo le za vodotoke, pa tudi da zanj niso zainteresirani. Na pripombo, kako bodo potem skrbeli za bregove reke Mure, če ne bodo mogli priti do njih preko mosta, je Novak odgovoril, da je sedaj EU in da se lahko brez problemov peljejo do Mure po avstrijski strani. Očitno so mnogi Čigav je (bo) grad pri Gradu? Grad med kulturo in Čeprav je minilo že pol leta od uradne objave, da Ministrstvo za okolje in prostor prevzema v upravljanje $ krajinskim parkom tudi nepremičnine, konkretno grad na Goričkrem, tega prevzema uradno do sedaj še niso opravili Čeprav je krajinski park formalno že ustanovljen in ima dovolj denarja, le-tega ne more trošiti, ker še vedno ni odgovorne osebe, ki bi prevzela funkcijo direktorja. Ta bo kmalu izbrana, saj se je ponovljeni razpis že bil objavljen. Do sedaj so grad vsi povezovali z občino in krajem Grad, saj je bila začasna skrb za funkcioniranje, urejanje, čiščenje in okolico v rokah občinskih služb in v. d. direktorja Daniela Kalamarja. Lani je Občina Grad, ki se je začasno preselila v grajsko poslopje, v obdobju od 1. maja 2003 do 8. avgusta 2004 upravljala grajsko poslopje ter tudi skrbela za vzdrževanje in čiščenje okolice. Po ustanovitvi Zavoda za upravljanje kulturne dediščine je ta z ministrstvom podpisal pogodbo o opravljaju del in prejel 8 milijonov tolarjev sredstev za vzdrževanje, ogrevanje, Čiščenje in vodniško službo K temu so dodali tudi 3 milijone lastnih prihodkov. Toda to je bilo lani, ko so še upravljali grajsko poslopje. Takrat je Zavod za upravljanje prepričani, da je to avstrijsko ozemlje; v junijski številki Ribiča tudi T. U. piše, »da se domačini ne zmenijo za prepoved (vožnje preko lesenega mostu) in svoj les brez strahu vozijo z avstrijske strani na našo* Pa vendar je ta košček zemlje skoraj 20 hektarjev še kako slovenski, last okoliških domačinov iz So-dišinec, Murskih Petrovec in Petanjec. Moti jih, ker električarji trdijo, da oni ne nameravajo sofinancirati mostu, čeprav imajo na drugi strani Kučnice transformator; prav tako si take izjave, da nimajo denarja in da mostu ne potrebujejo za vzdrževanje bregov reke Mure, ne bi smel dovoliti Jože Novak. »Treba je najti rešitev, prišel sem zato, da najdemo rešitev; takšen novi most stane 10 milijonov. Mi smo že Tl M RBH ^1' Na lesenem mostu, ki je po desetih letih skoraj popolnoma uničen in preko njega ne morejo so se zbrali lastniki parcel, župan Občine Tišina Jožef Poredoš in skrbnik porečja reke : Ministrstvo za kulturo je resda iskalo z javnim razpisom izvajalce za vzdrževanje okolice objektov, kijih upravlja kulturno ministrstvo. Toda gorički grad upravlja Javni zavod Krajinski park Goričko, januarja pa je bilo tudi v Uradnem listu objavljeno, daje ta nepremičnina prenesena z enega na drugo ministrstvo. Z MOP-a so nam v odgovoru 30. junija zapisali: »Zavod nima sklenjene nobene pogodbe z Arboretumom Volčji potok. Javni zavod Krajinski park Goričko upravlja tudi objekt grad Grad z okolico, ki je kulturni spomenik državnega pomena, vendar prenesen v upravljanje parkovnemu zavodu. Za grad in okolico gradu zaenkrat po pogodbi skrbi Zavod za upravljanje kulturne dediščine Grad...« Ta zadnji stavek pa ne drži, kajti za letos ministrstvo ni sklenilo pogodbe z omenjenim občinskim zavodom. kulturne dediščine z državo sklenil pogodbo, še prej pa so jim predložili natančen predračun vseh stroškov (tudi stroške štirih vodnikov in režijskega obrata komunale). Zaradi velikega števila izletnikov je bilo največ dela prav s čiščenjem toaletnih prostorov - če bi to predali zunanji servisni službi, bi jih stalo najmanj 160 tisočakov na mesec. Kako bo v prihodnje, ko bo za grad v celoti skrbela država oz. MOP, se še ne ve, kajti vzdrževanje takšnega objek- »Ta zemlja ni toliko vredna, kot je vreden nov most.,,*je izjavil župan Jožef Poredoš in razjezil lastnike, ki od te »nevredne« zemlje plačujejo davek. ta je povezano z velikimi stroški. V Občini Grad tudi ne vedo, ali bodo dobili povrnjene stroške za dela, ki so jih opravljali letos, saj je pogodba veljala samo za lansko leto. Toda dela so opravljali še naprej, kajti dokler ni izbranega direktorja in dokler ni Ministrstvo za okolje in prostor tudi v praksi v celoti prevzelo skrbi za sedež krajinskega parka (v katerega pa je Ministrstvo za kulturo doslej vsako leto vlagalo v obnovo okrog 200 milijonov tolarjev), vsi $ predlagali, da bi raz»^lt pravi ne, vodno ne, občina “ ni toliko vredna, kot Na to izjavo so mu lastniki o-F x da oni za to zemljo vseen° 01 čevati davek. Še večjo vredno: košček zemlje dobil, če bi »P . gradili elektrarne. Pa vseeno del slovenskega ozemlji , Jože Novak: »MostovJi;-; gradili ne vzdrževali, m povedal že pred enim le,otn' ^r. kakšnega kje podrli, smog nazaj Ta most je lokalno Včasih so za to skrbele vas-V desetih letih most ne bi $ sti, to je tudi res. Mi pa *3 H*5 mo ves material za vzd.« preko Avstrije.« .. - Lastniki upajo, d J 1 obljubo in z g. Novakom . najti ustrezno rešitev, ce mostu, pa za širitev in om®' vendar je za to treba dobi lastnikov zemljišča. B. Bernat®3 narav? izletniki povezujejo občino in krajem.^tuO3 Čeprav je bil v. ' zavoda krajinski P župan Daniel K n-"1' imel zvezane roke. epo dovolj, vendar ga n 33 ...•oi ’ oddajati del. Če bi * |x?3 stvu želeli ohrani1 dovolili zaposlitev P ljr januarja. T^P^driiis^1 -izkušene vodnike zapcisllu nove največjem1 ‘ prej usposobin , .jvi*1 । Zahtev naloga, ki Čaka n"' ■ k,d problemov. V gr P problem oskrb u hodovmemf" sformatorska do ^4 cestne P"*’^.^ nega objekta vo jn x jih bo treba ut1 - pn^'1' torej misli, b menjeno velik peflafl „ nje«, se hudo o* 31 r VESTNIK -7. julij 2005 LOKALNA SCENA Bojan Petrijan, direktor občinske uprave MO Murska Sobota »Ne bojim se dela, ampak zahrbtnih pritiskov!« j: kandidatov seje župan Anton Štihec odločil za človeka iz »svojih vrst«, kar niti ne preseneča Uu, ’e Bojan Petrijan povsem nez-^iešole < cpr PO2naj° ze'° dobro iz sre-športnega kluba ali zaradi topnjač- ‘ v Politiki v ospredju doslej še cenrav je bil pred preselitvijo v svetnik na Tišini in celo '^Iča- kandidat za župana. Je pa že ' d°kai visoko v strankarskih vr-velik garač, zelo delaven .'Jllf r stranki aktivna že dolgo let, t«, ,. °^r°P°znava. Po karakterju sva si pogovoru mi je tudi po-' je ■,,, "':Pričakuje odkritost pa tudi kri-'hvtyp e^alnovj direktor največje občinske ■ Kr 1i - z nekal manj kot 50 zaposleni-^ ^Dr i'1, eneBa otroka in tik pred po-‘1 nh- diaSuri1 stas Simono določila datum l,: 'l po skoraj 15 letih življe-®cst*h letih preselitve v skupni ni ** vendatle poročila. Torej se mu v esecih obeta kar nekaj velikih sprejo dvL, ^4- 1,(1 mest0’ kjer bo začel z delom **^6^ ’"^tuuGbii zc Is julija, od njega sPremenil garderobo in Šport-■ki¥ "^neni času zamenjal za srajce in .',lar: *To ne pomeni, da se bom spre-'v ' Po karakterju sem skromen in %ska komisija za ocenitev kraja v Radencih ^vj vtisi spodbudni '0 ^adenci se je v letošnjem letu prvič prijavila za sodelovanje prodnem projektu Entente Florale Europe 2005 A*? —---------- ----------- ------ ttH 'Mu l A rtKmovanje v ®«ii ok^UMibivaniain Kil n k- ul s poudarkom in iVa k hl!" P°' ktCrilt na, zato se 49 občini Radenci 4 evr°pska ko-kraja. ki jo ie S Q h Irske-v niei Avstrije, l ■ Madžar-% 1 ^i^e Brita- ® ** c,b| ^Maus. Med ",,nrvri \rh Bornče-' bodo konča--'''M^^diu.^^^bra pa bo u80tavljajo, kraden ke ^^Ugod inWh,’Jl »ilra- °mo-kakovostno 11 Pa je n^.^lačje Lo- Ob ogledu radenskega cvetličnega parka, renči dejal, da je v to Široko zasnovano mednarodno akcijo, ki sta jo spo dbudili Francija in Anglija, zajetih že približno 22.000 mest in vasi. »Bin moraš zares dober, da prideš v ožjo konkurenco in predstavljaš svojo državo. To je pač velika priložnost za slehernega. V Radencih sem opazi, veliko dobrih stvari, npr- štirje lepi parki, ki omogočajo različne aktiv-nosti, številni ljudje pa so uživa i v tem prostoru. Nedvomno so člani komisije opazili mnogo lepih zašel i nih objektov, ki se odlikujejo po zu- nanji urejenosti in lastnih vrtovih. Okolica kraja s hribi in vinogradi je prečudovita in edinstvena. Vabim vas, da greste k cerkvi sv. Magdalene, se ustavite in vidite lahko kar pet držav. Ta kraj ima svojo dušo, svoj center, glavno obeležje Radencem pa daje zdravilišče Ob prepričanju, da bodo postopki denacionalizacije čimprej končani, se bo kraj še hitreje razvijal,« je dejal priznani evropski strokovnjak Luke Griffin. Milan Jerše »Ogromno berem, zaspim vedno s knjigo vroW,«je povedal Bojan Petrijan iz Kupši-nec, novi direktor soboške občinske uprave sskoraj petdesetimi zaposlenimi. strpen človek, prepričan, da se lahko s pogovorom reši marsikatera težava,« je prepričan Bojan Petrijan, po rodu iz Sodišinec. Njegova uradna izobrazba je univerzitetni diplomirani ekonomist in inženir elektrotehnike, zelo dolgo je bil zaposlen v pedagoškem poklicu in v 37 letih si je nabral tudi precej vodstvenih izkušenj. ■Prepričan sem, da bom z vsemi dobro sodeloval in da se ne boni pokvaril, čeprav ljudje pravijo, da iz majhnega pujceka’prej ali slej zraste velika svinja. Organizacijskega in vodstvenega dela se ne bojim, ker sem imel v karate, klubu in drugih odborih že prej veliko organizacijskega dela, Bolj se bojim raznih zahrbtnih pritiskov. Moral se bom pač truditi V stranki sem trenutno prvi mandat predsednik nadzornega odbora (oddal sem eno poročilo) in predsednik odbora za šolstvo, šport in kulturo - Čeprav se stvari v Murski Soboti postavljajo na glavo, je Petrijan prepričan, da tokrat na pravih temeljih. Veliko ljudi (in njihov karakter) je spoznal posredno na Šolanju psov: »Zanimivo, da tudi tako spoznaš človeka, kakšen je, kako jemlje svoje odgovornosti, kako je odločen ...Ase zaposlene bo najprej dobro spoznal, jim dal priložnost, da se izkažejo, zadovoljijo norme, se z njimi pogovoril in povedal, kaj od njih pričakuje. In še: vsak dober ima možnost, da službo obdrži, Bernarda B. Peček Občina Beltinci Odstopi' se vrstijo Na Občinski svet Občine Beltinci sta bili naslovljeni dve vlogi z odstopnima izjavama. V prvi učitelji OŠ Beltinci Milan Zrinski iz Beltinec, Cvetka Rengeo iz Lipovec in Nada Forjan iz Melinec, ki so člani uredniškega odbora občinskega glasila Mali rijtar, izjavljajo, da nepreklicno izstopajo iz tega odbora. »Naša odločitev je posledica neutemeljene gonje proti vodstvu in delavcem šole s strani uglednih političnih predstavnikov v občini ob razpisnem postopku za ravnatelja. Iz dokumentacije po izrednih inšpekcijskih pregledih Ministrstva za šolstvo, iz mnenj strokovne javnosti in staršev, s katerimi razpolagamo in ki jih naši obtoževalci ne marajo preveriti, je razvidno, da so vsi njihovi napadi na kvaliteto našega dela in domnevne nepravilnosti zgolj neodgovorno in nesramno natolcevanje, ki temelji na izmišljenih, nepreverjenih in banalnih obdolžitvah,« so .med drugim zapisali v obrazložitvi. V drugem primeru pa beltinska občinska svetnika Franc Horvat iz Ižakovec in Jože Ferčak iz Lipe navajata, da nepreklicno izstopata iz izvršilnega odbora QO SDS Beltinci, istočasno pa tudi iz svetniške skupine SDS v Občinskem svetu Občine Beltinci. In njuna utemeljitev? »Ne želiva sodelovati v politikantski, intrigarski in nedemokratični politiki sedanjega izvršilnega odbora 00 SDS Beltinci, generirani iz regijskega vodstva v Murski Soboti, ki jemlje ugled stranki v občini Beltinci, občini Beltinci in določenim zavodom na območju beltinske občine. Kot člana občinskega sveta pa bova zastopala vse pozitivne zadeve v korist razvoja občine Beltinci.« Milan Jerše Luke Griffin, predsednik evropske komisije za ocenitev kraja: »Bih moraš zares dober, da prideš v ožjo konkurenco in predstavljaš svojo državo. To je pač velika priložnost za slehernega. V Radencih sem opazil veliko dobrih stvari, npr. štirje lepi parki, ki omogočajo različne aktivnosti, številni ljudje pa so uživali v tem prostoru. Nedvomno so člani komisije opazili mnogo lepih zasebnih objektov, značilnih po zunanji urejenosti in z lastnim i vrtovi. Okolica kraja s hribi in vinogradi je prečudovita in edinstvena Pozivam vas, da greste k cerkvi sv. Magdalene, se ustavite in vidite lahko kar pet držav. Ta kraj ima svojo dušo, svoj center, glavno obeležje Radencem pa daje zdravilišče. Prepričan sem, da bodo postopki denacionalizacije čimprej končani, nato pa se bo kraj še hitreje razvijal« * * * Franc Horvat iz Ižako-vec in Jože Ferčak iz Lipe o izstopu iz izvršilnega odbora OO SDS Beltinci: »Ne želiva sodelovati v politikantski, in-trigantski in nedemokratični politiki sedanjega izvršilnega odbora OO SDS Beltinci, kijogenerira regijsko vodstvo v Murski Soboti, ki jemlje ugled stranki v občini Beltinci, občini Beltinci in določenim zavodom na območju beltinske občine. Kot člana občinskega sveta pa bova zastopala vse pozitivne zadeve v korist razvoja občine Beltinci.« Jože Novak z Urada za upravljanje voda - oddelek porečja reke Mure: »Mostov mi nismo ne gradili ne vzdrževali, to sem županu povedal že pred enim letom. Le Če smo kakšnega kje podrli, smo ga postavili nazaj. Ta most je lokalnega značaja. Včasih so za to skrbele vaške skupnosti. V desetih letih most ne bi smel propasti, to je tudi res. Mi pa lahko zdaj vozimo ves material za vzdrževanje Mure preko Avstrije.« Dr. Mitja Lainščak, dr. med., spec.: »Posebnih pričakovanj nisem imel. Če se nečesa, kar želiš narediti, tudi lotiš, potem to narediš, ne da bi za to pričakoval priznanja drugih. Doktorata nisem delal, da bom doktor — znanosti, ampak, zato, ker me zadeva zanima in ker bo to prispevalo k boljši obravnavi bolnika, napredku ali spremembam.« Matej Fišer: »Ko je Clive James v svojih dokumentarnih oddajah hodil po svetu in predstavljal Argentino, jo je opisal približno takole: V Argentini lahko zamenjaš službo, lahko zam enjaš ženo, lahko zamenjaš vero, lah ko zamenjaš tudi spol, vendar nikoB ne smeš zamenjati nogometnega kluba, za katerega navijaš.« Mag. Jasna Vuradin Popovič, profesorica psihologije: »Po raziskavah in lastnih izkušnjah lahko povem, da se mladi v večini primerov sami odločajo o nadaljnji izobraževalni poti. Seveda pa je tukaj težko ugo toviti, kakšen je posredni vpliv staršev, kije po moje vedno prisoten, Kakorkoli že, menim, da starši morajo sodelovati pri izbiri poklica, vendar naj imajo pri tem predvsem vlogo svetovalca pri ugotavljanju otrokovih sposobnosti ter zagotavljanju informacij in podpore.« GOSPODARSTVO 7. julij 2005-VESNI Elektrifikacija proge Hodoš-Pragersko 50 milijard za investicije Javna agencija za železniški promet RS (AŽP) v Mariboru, ki že od leta 2003 opravlja vlogo upravljavca javne železniške infrastrukture in skrbi za racionalno in pregledno porabo sredstev, ki so namenjena vzdrževanju in razvoju slovenske železniške infrastrukture, bo letos namenila 50 milijard sit za investicije in tekoče vzdrževanje javne železniške infrastrukture ter za financiranje javne gospodarske službe v železniškem prometu. Številni projekti, ki jih vodi AŽP, so sofinancirani tudi s sredstvi EU. To pomeni, da ti projekti zahtevajo udeležbo obeh partnerjev. Glede na to, da je Slovenija na križišču evropskih železniških poti, bo morala razvijati svojo infrastrukturo v skladu s potrebami trga in akterjev na njem Med načrtovanimi investicijami jih bo kar nekaj na območju Pomurja. Projekt modernizacije proge Ormož-Murska Sobota je razdeljen na tri dele in eden je financiran s sredstvi EU - ta čas še jxiteka modernizacija signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav, ki bo končana predvidoma do konca leta 2005. Na progi Pragers ko-Ormož se bodo izvajali še projekti, ki so namenjeni posodobitvi te proge: izgradnja dveh izogibališč, rekonstrukcija postaj Kidričevo, Ptuj, Moškanjci in Ormož ter modernizacija signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav. Za progo Pragersko-Hodoš so izdelani idejni projekti za elektrifikacijo in rekonstrukcijo te proge. Za pripravo dokumentacije je EU podelila finančno pomoč RS v višini 1,5 milijona evrov. bbp O usodi pridelave sladkorne pese in sladkorja v Sloveni Pesa mora ostati na slovenskih poljih V prizadevanjih za dosego tega cilja je treba strniti vrste doma in lobirati v tujin* Šestnajst novih pomurskih mizarjev Tridnevni praktični izpit pri mojstru Cirilu Grahu Mizarski poklic vse bolj cenjen in zanimiv za mlade - Jeseni bo pričelo z dualnim sistemom izobraževanja kar trideset novih dijakov Zadnje dni junija je potekalo v mizarski delavnici Cirila Graha, ki je hkrati tudi učilnica praktičnega pouka, izpitno ocenjevanje praktičnega znanja prihodnjih mizarjev. Predložiti so morali obsežen dnevnik o opravljenem praktičnem delu pri svojem delodajalcu, odgovoriti na tri ustna vprašanja in narediti izdelek. Morebiti je zanimanje za ta poklic naraslo prav zaradi tega, ker je postalo izobraževanje za ta poklic zares zahtevno in strogo, po končanem triletnem ’. izobraževanju in praksi pa so mladi mizarji sposobni sami narediti izdelke (eni bolj lepe in natančne, drugi manj). V 24 urah morajo izdelati praktični izdelek, ki je del izpita; sami se odločijo in predlagajo posebni komisiji na obrtni zbornici, kaj bodo naredili; pripraviti morajo tehnološko dokumentacijo in skico. Ko jim to potrdijo, se lahko po končanih urah izobra- Cini Grah: »Tokrat smo imeli le enega odličnega, večina pa jih je bila povprečnih.« zevanja prijavijo na praktični izpit. Pogoj so tudi končane vse šolske obveznosti tretjega letnika. V času triletnega šolanja so imeli praktični del izobraževanja pri svojem delodajalcu, tako da so se te dni v Nemčavcih srečali prihodnji mizarji iz različnih krajev Pomurja pa tudi vajenci raz- Predvidena reforma tržnega reda za sladkor prinaša tudi med slovenske pridelovalce sladkorne pese veliko negotovosti. Kakšna bo uso- da pridelave in s tem tudi to- varne sladkorja v Ormožu, je v tem trenutku težko napovedati, dejstvo pa je, da bodo v manj ugodnem položaju predvsem tiste države, kjer so pridelovalni pogoji za sladkorno peso težjL Mednje spada tudi Slovenija, zato predvidena reforma za nas ni sprejemljiva in potrebno bo veliko lobiranja, da bi se predlo- ličnih mizarskih mojstrov. V Nemčavcih so namreč učilnice za praktično izobraževanje (ker jih soboška šola nima), kjer opravijo tudi šolski del praktičnega izobraževanji Tokrat je prva generacija mladih mizarjev opravila izpit v šolski delavnici izven šole. Izpitni odbor so sestavljali predstavnik šole Franc KorpiČ (poučuje strokovne predmete tudi na višji šoli v Mariboru), predstavnik delodajalcev mizarski mojster Štefan Gjergjek (predsednik sekcije) in predstavnica obrtne zbornice Marija Rogan, Ciril Grah pa je bil ocenjevalec praktičnega dela. Večina mizarjev, ki bodo končali šolanje, ima zagotovljeno delovno mesto, veliko pa se jih odloči za nadaljevanje šolanja v Mariboru. Poklicni mizarji imajo j» končani višji šoli možnost nadaljevanja šolanja tudi na visoki šoli in si pridobijo naziv inženir lesarstva. Bernarda B. Peček gu zoperstavili. Predlagani reformi poleg Slovenije trenutno nasprotuje deset držav Evropske unije, vendar bodo pogajanja težka, saj je predsedovanje Evropski uniji prevzela Velika Britanija, ki je reformi zelo naklonjena. Sladkorna pesa na slovenski poljih mora ostati, so odločni pridelovalci, saj si je utrdila svoje mesto v njivskem kolobarju, trenutno pa je tudi najbolj donosna poljščina, smo lahko slišali na okrogli mizi o prihodnosti pridelave sladkorne pese in sladkorja v Sloveniji, ki jo je v Radencih pripravila Tovarna sladkorja Ormož. Mnogi pridelovalci so se namreč usmerili v pridelavo sladkorne pese in se ustrezno mehanizirali, zato bi ukinitev pridelave za mnoge pomenila propad. Opustitev pridelave sladkorne pese bi za že tako nerazvito severovzhodno območje države pomenila izpad dohodka v višini okoli 7 milijard tolarjev. Da je pridelava sladkor- Srečanje gospodarstvenikov Kode Povezovanje strokovnjakov iz Avstrije in Slovenije Kreativna agencija Inqua iz Murske Sobote in podjetje za poslovno svetovanje diekoope rationsberater.at iz Laafelda sta pripravila v Impulszentru-mu Bad Radkesburg pilotski projekt čezmejnega gospodarskega sodelovanja. Namen projekta je, po besedah Dejana Ščernjavica, kreativnega direktorja Inque, izkoristiti siner-gijske učinke skupnega nastopa na trgu, podjetjem ponuditi podporo pri vzpostavljanju medsebojnih stikov ter predstaviti pomen oblikovanja pri razvoju izdel-kbv. Čezmejni pilotski projekt so poimenovali Kode (kooperacija. ne pese dohodkovno zanimiva, potrjuje tudi izjava enega večjih pridelovalcev, ki je povedal, da je z njeno prodajo zaslužil po hektarju za polovico več kot s koruzo ali pšenico. Na okrogli mizi sta sodelovala tudi kmetijska ministrica Marija Lukačič in državni sekretar v tem ministrstvu mag. Franc But in tudi po besedah ministrice je predlagana reforma nesprejemljiva, vlada pa si bo prizadevala, da sladkorna pesa ostane na slovenskih poljih. Reforma tržnega reda za sladkor predvideva številne ukrepe, med drugim tudi znižanje cene sladkorja in sladkorne pese. Slednja naj bi se znižala za 40 odstotkov, 60 odstotkov tega izpada pa naj bi nadomestili z neposrednimi plačili. Mag. Franc But pravi, da si bo Slovenija prizadevala, da bi s kompenzacijskimi plačili nadomestili 100 odstotkov tega izpada. Kakšna bo usoda pridelave sladkorne pese v Sloveniji in s tem tudi tovarne,1 " sno od lastnikov. Ti m dah direktorja ormo* ,^ sladkorja Jurija Dog53 skupščini zagotori b । pn proizvodnji««^’^ bo donosna. Ce p3 ■ tovarne vendarle v mo izbrati najpri^ : ,. tek, ko bomo tudi nai ■ pravi Dogša. Po dali bi dobile stile pridelavo dobju 2006/2007, » predelane pese ’ ^oči* škodnine, tiste, D - za opustitev zaenl^‘ f nega uvajanja refo«^.. jele le 420 evrov P° Enotno mnenje,K dalo na okrogli m; pridelava sladko«*^ p:j: f dkorja v Slovenil* ■* prizadevanjih za „ ■ niti vrste donia,v fi X zaveznike med tisu podobne cilje d dr h it * t Dejan Ščemjavfč, kreativni direktor Inque: »Poudarili bomo poklic oblikovalca, ki je povezovalec v procesu razvoja novega izdelka, je interdisciplinaren, sogovornik vseh sodelujočih pri razvoju nekega izdelka. Skušali bomo poudariti vlogo oblikovalca in v drugem delu oblikovati fokusne skupine, ki bodo lahko razpravljale o konkretnih težavah v posameznih projektih s strokovnjaki, oblikovalci, tehnologi...« design) in ga poleg obeh glavnih organizatorjev podpirajo še Gospodarska zbornica Slovenije, Območna zbornica za Pomurje, Mrež- Skupina izpitnikov in njihovih ocenjevalcev v mizarski delavnici in učilnici Cirila Graha v Nemcavcih Robert D diekooperabo da: »S in avstrijskim srZp/ nost, iskati za njegovogta _ dovaliinformacU ' . in$ tovali glede up ■ cijskega zna^jj projektom skroe" tor, Region*1^ tsforderung.P vanje gospodar X Štajerskem- ^I^Z konkuren^ ki ga JV ,.sirs' Is . delek. PosekoT . oblikovanju P saj v obdobj" , renče na । - ‘-1 * j.-n J1, i. i " inposledten J|f|i| P , prednosti! »n -ri,-bodo^^^X povezovanj .pije podjetji iz®1 Xg se udeležb j/ Zaposleni v V. P. A. prejeli plačo Jože Ružič predlaga prisilno poravnavo Zaposleni v velikopolanskem tekstilnem podjetju V. P. A. so predzadnji dan v juniju prejeli plačo za maj, zato S prekinjeno stavko niso nadaljevali. Kot smo že poročali, je 69 zaposlenih v ponedeljek, 20. junija, ustavilo stroje, saj v petek niso prejeli preostanka plače za april, po nakazilu pa so se v sredo vrnili za stroje, s stavko pa bi nadaljevali, ce zadnji dan junija ne bi prejeli majske plače. Direktor družbe Jože Ružič je za Vestnik izjavil, da je do težav pri poravnavi obveznosti do zaposlenih prišlo zaradi odprtih terjatev podjetja, delno pa tudi zaradi izplačila skoraj polovice regresa za letni dopust, izplačilo naslednje plače pa bo konec meseca. Zaradi finančnih težav podjetja je direktor družbe Jože Ružič na murskosoboškem sodišču vložil predlog za prisilno poravnavo, sedaj pa čaka na morebitno zahtevo sodišča po dopolnitvi vloge ali sporočilo, do kdaj mora predložiti program finančne reorganizacije. »Verjamem v sodelovanje in dogovor z upniki, saj drugače predloga za prisilno poravnavo ne bi niti vlagal, je še izjavil Jože Ružič. ■ M. H. GOSPODARSTVO Mura širi svojo drobnoprodajno mrežo Za promocijo lastnih blagovnih znamk sodelovanje s slovenskim olimpijskim komitejem zemskih igers 35 medaljami. Slovenska delegacija, ki sojo oblekli v soboški Muri, seje vrnila z Blagovne znamke Manchester United: NK Mura 1 d d *. s«ičuj ^ovnih znamk, ^/^janjem Vl> Arh;, a’D|- mreže* razvijati že Xi., 11 leti' Pouda-blagovnih ' oranja. Mura raz-°Prcdajno mrežo A". ''Hb tradicionalnih ' : u Slovenije še v i ■ ."A.L nekdanje Ju-1 _ ^arskem, v Rusiji pa 0SV2iai° Pr. ednje in vzhodne Mura ima trenutne za prodajo na drobno doma in v tujini 56 prodajnih mrež, od tega 15 lastnih in 29 franšiznih trgovin ter 12 shop-in-shopov. Samo v letošnjem prvem polletju so odprli štiri prodajna mesta, dve v Sloveniji in dve v tujini. V Sloveniji so odprli franšizni trgovini v Velenju in Slovenj Gradcu, v Zenici so v sodelovanju s podjetjem Sarajevotekstil, ki je s svojima dvema franšiznima trgovinama v Sarajevu že Murin poslovni partner, odprli novo franšizno trgovino, s franšiznim partnerjem Matiks, ki že več let uspešno trži Murine blagovne znamke v Makedoniji, pa so takšno prodajno mesto odprli tudi v Skopju. Mura je že nekaj časa ena od vodilnih modnih blagovnih znamk na Hrvaškem, zato so jo organizatorji Modnega oskarja, glamurozne prireditve, ki jo je prenašala tudi hrvaška nacionalna televizija, povabili, da s svojimi kreacijami sodeluje na tej prireditvi Na prireditvi, na kateri izbirajo najbolje oblečene javne osebnosti različnih kategorij, je Mura predstavila osem ženskih in osem moških stylingov. Predstavniki Mure in Olimpijskega komiteja Slovenije so že februarja letos podpisali novo pokroviteljsko pogodbo o medsebojnem sodelovanju Mura s slovenskim olimpijskim komitejem sodeluje od njegove ustanovitve, že deset let pa je pokrovitelj naših olimpijcev na največjih športnih prireditvah, zagotavljala pa jim bo slovesna oblačila. V Muri so namreč prepričani, da se morajo športniki na največjih tekmovanjih pojavljati v elegantnih oblačilih, to pa je tudi najboljša promocija Murinih izdelkov. S kompletom modnih oblačil je tako Mura opremila delegacijo, ki je štela 252 ljudi in je predstavljala Slovenijo na letošnjih sredozemskih igrah. Oblačila je oblikovala Zvezdana Serec Mura pa je oblekla tudi 77 članov slovenske delegacije, ki prav zdaj zastopajo našo državo na olimpijskem festivalu evropske mladine v Italiji. Ludvik Kovač Najemni skladi KD varna in zanesljiva naložba 1 vzajemni sklad KD Galileo, vzajemni sklad v bi,ne strukture naložb, posluje po novih pravilih upravljanja iinTt Galileo, vza- nova Si/^l^^-^radi usk- ^1 ie b ln družbah sklad XA^Ie« ”Povecalai C*Rast vr®d-z k se 1,0 kS D* h ru- NJ se v rVnaprej nic v druge oblike naložb, kot so dolžniški vrednostni papirji in instrumenti denarnega trga, pa tudi obratno, če upravljavci to ocenijo kot dobro. Seveda se bo KD Investments d. o. o. še naprej trudila prihranke vlagateljev razpršiti z optimalno kombinacijo delnic in obveznic in tako doseči čim boljše rezultate na kapitalskih trgih, ob upoštevanju varnosti in likvidnosti Investiranih sredstev. Z novimi pravili upravljanja so se tudi znižale vstopne provizije. Namesto prej enotne 3-od-stotne provizije (razen pri prestopih med vzajemnimi skladi družbe za upravljanje) odslej velja gibljiva lestvica vstopnih provizij, odvisno od višine vplačila, in sicer med 3 % in 0,5 %. Prestopi med vzajemnimi skladi KD Investments d. o. o., ki zaračunavajo vstopne stroške, so brez dodatnih vstopnih stroškov. Novost je tudi obročno vplačevanje, pri katerem se vrednost vstopne provizije določi glede na predvideni končni znesek vplačil v celotnem obdobju varčevanja, s čimer lahko vlagatelji prihranijo pri vstopnih stroških. Upravljavska provizija ostaja na višini 2,00 % letno, pridružila pa seji je skrbniška pro- vizija v višini 0,05 % letno. Izstopne provizije ni. Trenutna velikost sredstev KD Galilea, vzajemnega sklada fleksibilne strukture naložb, Je dobrih 58 milijard tolarjev, karje približno petina vseh sredstev v slovenskih vzajemnih skladih. Uresničevanj^investitorskih ciljev je doslej upravljavcem sklada odlično uspevalo. 0 tem pričata tako zadovoljstvo številnih vlagateljev kot prejeta priznanja: KD Galileo, vzajemni sklad fleksibilne strukture naložb, je bil po raziskavi ugledne finančne revije The Wall Street Journal Europe že osemkrat razglašen za najboljši sklad na svetu med primerljivimi investicijskimi skladi. Vse dodatne informacije In pristopne izjave k pravilom upravljanja vzajemnega sklada KD Galileo, vzajemni sklad fleksibilne strukture naložb, kot tudi o drugih vzajemnih skladih KD so na voljo v Finančnih točkah po vsej Sloveniji ali na spletnih straneh: www.kd-group.sl In www.flnancna-tocka.sl. Pravila upravljanja, ki so sestavni del prospekta vzajemnega sklada KD Galileo, vzajemni sklad fleksibilne strukture naložb, s katerim upravlja KD Investments. družba za upravljanje, d. o. o.. Celovška cesta 206. Ljubljana, so vlagateljem med delovnim časom brezplačno na voljo na sedežu družbe, na Fi-nančnlln točkah in pri vseh pogodbenih partnerjih, ki sprejemajo pristopne izjave k pravilom upravljanja vzajemnega sklada, vpisna mesta in pogodbeni partnerji so objavljeni na spletnih straneh tvww.kd-group.sl, kjer so v elektronski obliki dostopni prospekt in izvleček prospekta ter letno in polletno poročilo vzajemnega sklada. Vlagatelj ima poleg prospekta pravico tudi do brezplačnega izvoda letnega in polletnega poročila vzajemnega sklada. IK u.Ji-ko fl*k»lbWn* struktur* naložb, ki Je politika doseganja Culi KD Galileo, vrojemnl sklad itektioilme »truktor* naložb Ko je Clive James v svojih dokumentarnih oddajah hodil po svetu in predstavljal Argentino, Jo Je opisal približno takole: V Argentini lahko zamenjaš službo, lahko zamenjaš ženo, lahko zamenjaš vero, lahko zamenjaš tudi spol, vendar nikoli ne smeš zamenjati nogometnega kluba, za katerega navijaš. Ne le v Argentini, ampak tudi drugod Je lojalnost do nogometnega kluba ena najvišjih vrednot, lega dejstva se v veliko primerih zavedajo tisti, ki upravljajo no- gometni biznis. Navijači so ena najbolj lojalnih skupin in so tako kot igralci ena največjih vrednosti, ki Jih ima posamezni nogometni klub. Čeprav se ponavadi govori o višini premij, ki jih dobijo igralci, pa nikoli ne zasledimo podatka, koliko so vredni navijači posameznega kluba ali, drugače povedano, koliko Je vredna blagovna znamka posameznega nogometnega kluba. Ob zadnjih dogodkih v slovenskem in posledično tudi pomurskem nogometu velja pozornost usmeriti na to področje. Športni marketing je tako kot druge panoge doživel svoj razcvet z razvojem množičnih medijev. V trenutku, ko je posamezno tekmo lahko spremljalo več ljudi, kot je mestna stadionu, je postal šport zanimiv za posamezna podjetja, ki so v teh terminih oglaševala. Na ta način so športni klubi prerasli v prava podjetja. Tako kot si v dobrih časih pridobivajo prijatelje, pa takrat, ko gre športnemu klubu slabo, le redko kdo usmeri svoja sredstva vanj. Po zadnjih pripetljajih z NK Muro se kot nalašč vzpostavlja povezava z lanskimi dogodki v klubu Manchester United. Klub ni dosegel želenih rezultatov tako v ligi Premiere kot v Evropi. Gre za enega najbogatejših nogometnih klubov na svetu, ki je nastal leta 1878, ko so se na sobotnih tekmah začeli dobivati delavci dveh železniških podjetij. V letu 2003 je ustvaril Manchester United308milijonov dolarjev prih odkov, od tega 90 % zunaj matične države, ob tem pa ima 80 % vseh svoji navijačev v tujini. Klub ima po vsem svetu 50 milijonov privržencev. Blagovna znamka Manchester United je bila pred kratkim na preizkušnji, ko Je David Becham, kije postal nogometna ikona, zapustil klub, vendar seje na podlagi poznejših analiz, ki so jih nadzirali v marketinškem oddelku kluba, ugotovilo, da je bil »Bechamov efekt« opazili na japonskem trgu, na drugih pa ni Mio upada privržencev. Blagovna znamka Manchester United je strukturirana na treh nivojih. Prvi je povezan s slavnim stadionom Old Trafford in prihodki, ki nastanejo ob igranju tekem, izvedbi koncertov, pogostitev, drugih športnih dogodkov in prodaji rekiamih materialov, druga raven razvoja blagovne znamke MU pa je povezana z medijskim poslovanjem, ki vključuje lastni televizijski kanal M UTV, finančn e storitve, resta vracije in klasične načine oglaševanja Na tretji ravni pa poteka Širitev ob pomoči lokalov One United, kijih odpirajo v tujini. Klub organizira veliko izobraževalnih seminarjev za mlade nogometaše in trenerje, znamenita pa je tudi poletna turneja po svetu, ko Širijo svojo bazo privržencev, obenem pa s svojimi obiski pomagajo sponzorjem, da prihajajo na nove trge in pridobivajo kupce. Vse aktivnosti, ki jih izvajajo, pripomorejo k povečevanju ugleda in števila zvestih navijačev. Ne glede na prestope in nove produkte, ki jih ponujajo, ima še vedno največji vpliv na okrnitev dobrega imena nogometna igra, Če je pod pričakovanji navijačev In kje je v tem trenutku Mural V Manchestru leta 1878. Ker se lahko pri nas z nogometom ukvarja prav vsak, je rezultat tega početja viden. Iz zgoraj napisanega je vidno, daje tako kot v vsakem dobrem podjetju tudi v Športnem klubu treba imeti jasno strategijo, na realnih temeljih z jasnimi cilji. Tudi izgradnja blagovne znamke športnega kluba Je dolgoročno in konsistentno početje, in če ga prepustimo inerciji, je propad zagotovljen. Tudi v primeru Mure so ostali v tem trenutku samo zvesti navijači, ki so največji kapital kluba in motiv za ponovni razvoj kluba. Navijači se v preteklosti klubu nikoli niso izneverili in prepričan sem. da bodo tudi v prihodnosti ostali zvesti, kot so bili v vsej zgodovini kluba. Naslednjič: JE LAHKO SOBOTA VZHODNI BELFAST Matej Fišer, matej.fiser@aniaser.com Hervis povečuje prodajo že osmo leto Veriga trgovin za šport in prosti Čas Hervis, d. o..o., ki ima prodajalno tudi v Murski Soboti, je lani ustvarila za dobrih 12 milijard tolarjev bruto prihodkov iz prodaje, kar je za šestnajst odstotkov več kot leta 2003. Hervis je v Sloveniji od leta 1997, v tem času pa je bruto prihodke z odpiranjem novih trgovin povečal kar za petkrat Murskosoboška je ena od enajstih trgovin v Sloveniji, podjetje pa dosega med prodajalci športne opreme v Sloveniji skoraj 40-odstotni tržni delež. Hervis Slovenija je del mednarodnega podjetja Hervis Spon und Modege-sellschaft, pri prodaji pa si prizadevajo za hitro obračanje blaga ter zadosten izbor kakovostnih in priznanih blagovnih znamk obutve in oblačil za šport in prosti čas. - J. Ga. Novim kapitalskim trgom naproti! aaa-J - - fc ■ J h »II i| -m A xla naložena pretežno v delnice, v obdobjih manj ugodnih n lui rine? teh naložb zmanjšal v korist povečanja naložb v dolžni« KO Gulite«. vzajemni ihlad fMsIbHne struktura naložb - atraktivna naložba tudi v prihodnje! Dobrodošli na krovu! www.kd-group.sl KD 080 1208, (IZ)BRANO Barometer Dejan Kološa je predsednik novoustanovljenega nogometnega kluba Mura z vsemi dodatki pred imenom Mura in za njim. Franc Vida, predstavnik lendavskega dela v Pomurski madžarski samoupravni skupnosti, izraža vse ostrejše nestrinjanje z delom ožjega vodstva te narodnostne organizacije. Natalija Ferjan je izredno uspešna na glasbenem področju. Zmagala je na kar nekaj tekmovanjih, čeprav igra po posluhu, saj not ne more brati, ker je od rojstva slepa. Katja Pevec Stanjko, predsednica gradbenega odbora iz Pristave, je skupaj s skupino krajanov uspela asfaltirati 550 metrov krajevne ceste. Cesto so krajani asfaltirali z lastnimi sredstvi. Štefan Sobočan, predsednik KS Hotiza, je bil ravno v času intenzivnih pogovorov med hrvaškim in slovenskim prometnim ministrom o prometnem režimu na Muri po izgradnji mostu na Hotizi za dobro uro pridržan. Jože Voroš pripravlja nov podvig Z monociklom na Grossglockner? Pripravlja ukrepe proti tistim, ki so ga na forumu označili za »lažnega rekorderja« Znani prekmurski mono-ciklist in svetovni rekorder Jože Voroš je v Murski republiki pripravil tiskovno konferenco, na kateri je spregovoril o svojih naslednjih podvigih in težavah, ki jih ima z nekaterimi, ki pišejo na spletni forum. Ne bo si ogledal proge Jože VdroŠ si je za svoj naslednji podvig izbral vzpon z monociklom na vrh Grossglockne-rja v Avstriji. Sicer ne čisto na vrh 3897 metrov visoke gore, ampak do hotela, ki je na višini 2400 metrov, saj je do njega še speljana cesta, više od hotela Naj... domačija 2005 Pod »foršprungon« Komisija za naj... domačijo se je ponovno odpravila na teren. Tokrat so jo sestavljali Boštjan Rous za etnologijo, Tatjana Buzeti za živilsko tehnologijo in zdravo življenje, Alenka Šumak si je ogledovala okolico, Slavko Petovar pa kmetijstvo. Pod »foršprungon« oziroma v senci na dvorišču smo se najprej usedli pri Miklovih v Biserjanah, kjer smo se lahko prepričali, da ima gospod Martin pravi občutek za les. Z mrzlim »špricarjem smo se v vročeni poletnem dnevu ohladili že nekaj hiš prej, na domačiji Feliksa Kosarja, kjer še zmeraj ohranjajo tradicijo nedeljskih kosil in kjer imajo raje črn kot bel domač kruh. A naše potovanje se tukaj še ni končalo. Odpravili smo se na Cven, na domačijo Božidarja Pihlarja, kjer so čakali na prav slovesen dogodek - valeto -, saj je sin Alen letos končal osmi razred. Verjeli ali ne, ugotovili smo tudi, da se Prleki prav radi potepajo. Že drugič se nam je namreč zgodilo, da na eni od domačij nismo našli nikogar doma. Vendar smo vztrajni, tudi te potepine bomo že Še ujeli. Besedilo in foto: Vanja Poljanec Hotiza tema srečanja na Otočcu Brod je obnovljen Vrnitev na reko, preizkušnja dogovorjenega Obnova hotiškega broda je končana, po navodilih inšpektorja za plovbo pa so ga opremili še z dodatnimi vrvmi, reševalnimi pasovi, jopiči in drugim za večjo varnost potnikov, česar doslej ni imel. Obnova je po sklepu občinskega sveta strošek lendavske občine, dela in postopki pa naj bi stali okoli 2,5 milijona tolarjev. Krajevna skupnost je kot lastnica broda že dobila odločbo pristojnega inšpektorja, da mu dovoljuje plovbo, lendavska upravna enota pa mora izdati še plovno dovoljenje. »O tem, kako ga bomo pa je že ledenik. Ta podvig naj bi se zgodil sredi julija, trenutno pa Jože še čaka na vsa potrebna dovoljenja, saj je Grossglockner na območju nacionalnega parka. »Dva tedna prej bomo šli na priprave, čeprav si proge ne bom natančno ogledal. Nikoli si namreč ne ogledam proge do potankosti, ker se želim med vožnjo prepustiti planoti in njenim izzivom « Žaljivke na forumu Jože se bo letos udeležil tudi nekaj kolesarskih maratonov, tudi vzpona na Vršič, v sezoni 2006 pa namerava prevoziti progo med Ingolstadtom in Mursko Soboto. Že nekaj časa pa se ukvarja s težavami dru- postavili na staro mesto, pa še ne vemo,« je povedal predsednik Krajevne skupnosti Hotiza Štefan Sobočan. To namreč sploh ne bo preprosto, zato na Hotizi pričakujejo nalog z zunanjega ministrstva in navodila, kako to izvesti. Hotiza oziroma vprašanje mejnega prehoda pa je bila tudi aktualna tema srečanja prometnih ministrov Slovenije in Hrvaške na Otočcu. Janez Božič je hrvaškemu kolegu Božidarju Kal meti predlagal, da bi mejni prehod prek Mure pri Hotizi vzpostavili na obeh straneh novega mosta, kar bo po poročanju medijev sosednja stran še CERT1F1CATE Ju* Vwoe (Slovenja) covered a rečeni on a bitk. te without feat toucklsf fte grmi nd on 1fl Octt tier 2W4 M Murska Soboto, Stevenb Ravno ko smo zaključevali ta Članek, je prinesel Jože v naše uredništvo certifikat, ki gaje dobil isti dan in ki vsem nejevernim Tomažem dokazuje, da je sam res Guinnessov rekorder. proučila Lendavski podžupan Stanko Gjerkeš je o predlogu slovenskega ministra dejal, da je skladen z dogovorom med Krajevno skupnostjo Hotiza in sosednjo občino Sv. Martin na Muri. »Lahko bi bil izvedljiv že veliko prej, Če bi nas na državni ravni upoštevali. S strani naše države je bilo narejenih že preveč na- pak, sedaj pa se rešuje nekaj, kar bi bilo z dogovorom na lokalni ravni rešljivo že prej.* Viktor Bogdan, član občinskega sveta in občinskega odbora za mejna vprašanja na Hotizi glede broda, mostu in mejnega prehoda, je povedal, da je predlog ministra Božiča zanje povsem sprejem- ljiv, Hotižani pa bi se strinjali tudi z gradnjo mostu tristo metrov višje od sedanje lokacije. To namreč pomeni upoštevanje stanja ob meji iz leta 1991, ko je suverenost slovenske države na tem območju segala vse do reke Mure. M. H. gačne vrste. Po njegovi 24-urni vožnji z monociklom na grajski ploščadi v Murski Soboti in postavitvi novega rekorda so se na forumu enega od pomurskih informacijskih portalov (na tiskovni konferenci je Jože povedal, da gre za forum pomurskega informacijskega portala www.goricko.net, op p.) pojavili nekateri - Jože jim pravi »laiki« ki so kritizirali njegove podvige in ga označili za lažnega rekorderja. Kot sam pravi, so ga obkladali tudi z žaljivkami: »Še več, nekateri so bili celo tako nesramni, da so pošiljali po elektronski pošti na sedež Guinnessove knjige rekordov v London sporočila, da naj komisija še enkrat preveri moj rekord, in podobno.« Očitno je šla stvar predaleč: »Ker vem za avtorja oziroma kdo stoji za tem, mislim, da se bomo pravdali. Zavedam se, da bom deležen pohval in kritik, ki jih sprejemam, če so upravičene, če pa ne, sem dolžan pojasnilo. Sicer pa je znano, da v Sloveniji nekateri živijo od »favšije« Če laže Jože, lažemo tudi mi Vsem dvomljivcem pa Jože sporoča: »Ni res, da nisem v Guinnessovi knjigi rekordov. Ta komisija vsako leto obravnava 40 tisoč rekorderjev, kar pa ne pomeni, da ti ljudje med obravnavo niso rekorderji. Komaj čakam, da bom prinesel certifikat, in tako vsem dvomljivcem dokazal, da moj rekord ve- ^/a. Moj rekord so-• /1 ■ / mediji, župan to pri’H'i' ’ / n’> saj je šlo za pnpVfei^ r prireditevt Jožetov / 'ec ob postavitvi ' I fesor Evgen Titm. juird&l ‘Sicer pa je za veljavo rti I potrebno nepretrg. ^1 nie In to mi imamo < Dres je umaknil / k prodaje Jože je doživel še eno ■ / jetnost ob svojem ■ tp'1'. I Vršič: »Na dresu seri rr^' I Podpisov očividcev ' ^, j Pona. Ta dres sem Irlrip'^ I na javni dražbi m ovP I meniti otroku, ki lr Prometno nrsreio. 1I de se na isti dražb' I Sch umacherjev dres, / more biti dres / ^orbša vreden večkol- I s°č tolarjev Pa ' “ ’ ',, n3šh nekateri, ki st>‘ ,art Jože Voroš dela: ( Udi. Zato sem dn s ®i"“ _ Prodate m ga predal^ s‘nu. Ko bom zbral zait*, dstev, pa bom denar & tistemu otroku.* J Na konferenci je pr^ Mesa z /u/rmra pac/m* 1 dbo o sodelovaniu in "i ? I dodal: »Po tem, šal danes, sem še bdi P -1 čan, da smo naredili P'^jr I tezo. Kdor ne verja^ 'y tove podvige, na/ naspr remljat na lastne nči^j 'jr Priča, da njegovi ■> r. M . foto 'J1' Raginnalna razvojna agency Mura dn o. Regionalna razvojna agencija -j Društvo za zaščito prekmurskih ■ Vabita ... vse mlade ljudi kreativnega duha, ki se IIIIOUC IJUMl M ICiycj UMI'U'J - zanimajo za delo pri razvojnih projeKf ■ . da se udeležijo enodnevne de'^ »Šola kreativnega ki bo v soboto. 16. julija 200$ od 10.00 do 17.00 v prostorih osnovne šole Trstenjakova ulica 71, Murska Teme delavnice: Kako nastajajo razvojne strategije in P '"^jekt zakaj so zelo uporabni pri snovanju razv'-,<1“' g . Kje je mogoče dobiti denar za izvedbo projektu* in Kako nastane dober projekt in kako se ga Praktična priprava projektnih prerit Delavnico bodo vodili strokovnjaki z izvajanja projektov, financiranih izevf1^ dr. Andrej Horvat, vodja pnpra* ■L j g, razvojnega programa RS 20-7' poP1- . . Jurij Kobal, direktor podjetja Oikos. d D C * Goran Miloševič, Proact - svetovanje za ’11 .»rti? (I .. if Podrobnejši program, dodatne prijave na spletni strani RRA MURA Vljudno vabljeni- p i VESTNIK - IM 2005 (IZ)BRANO 0 Ot * 0 It Ji n L t I i Koncept Optimum Stavkajoče delavke pri Cuk-latiju J^scovich nima bučnega jamstva Razvojne* l-tndava tepiO " da mora Kon-d°T. julija ^7«nacijski oziro-Potrjen h, ni'l'r d°govor z za-^cd nadaljevanju nLI osn°vi ka--i, r’"' Podaljšali na-^^dbo za proiz-/^' Direktor ju" Pravočasno f.Popise 57 zapn-m ;l.dtlajor In sana-kt pa nima »i^fansiVa, Nadzor. ° P°daljšanju .Pogodbe odločal h J1 teden. S’Cnice stavkajočih ■ ■ ^kari že tri mese-''' 'rck sprejel pred-„ l,,l<,^i zboraTran-^il|i|S Slavkama. Za-‘ di bo oblikova-arna skupina, ki •i;. Parlamentarnimi Prrverda ^r ^^^njcdriuv-pricaku’erao SiM*Pe> lahkoodi-a nt di bi mo-kl ®aie dr' L zaposlitve. ’•' visoke znes-V ’k^h 0 Pričakovanju $ ^ra Jožefa žer-SsJžkl’ ^»ilnlku ., r'-d 111 tudi sp. Nlr-^avk''Podstavile ^žanke. «jy. '^n- n °d° 0 njih v 'pfc hm S116 same' , ° namreč Uml,Vi' SV’^nih P*s" žara- O2apo-■ "■• an.. a zavodu Natalija je dekle s posebnim darom Barometer Slepa igra po posluhu Svet okoli sebe čuti in se ga veseli Natalija in njena mama Terezija Forjan sta v petek zvečer poslušali Bojanovo oddajo Ugasni televizor. Njegovo nagovarjanje ljudi je pomirjujoče, izbrana glasba pa prijetna, pravi Terezija, zato ga zelo rada posluša. Po dolgem času je spet zavrtel pesem, ki jo je vrnila v čas mla* dosti in ji s spomini segla do srca. Zjutraj je Natalija vzela v roke frulico in jo zaigrala. Samo za mamo, da bi jo razveselila. Igrala je po spominu, brez not, in ne da bi pesem kdaj prej slišala. Natalija je dekle s posebnim darom. Igra po posluhu, saj not ne pozna in tudi vidi jih ne, ker je od rojstva slepa. Svet okoli sebe Čuti in se ga neizmerno veseli. Tudi tisti dan je bil zanjo poln veselja. »Danes je vse tako veselo. Veselim se, da sem prišla na obisk in da se lahko pogovorimo,« je dejala. Mama jo je namreč pripeljala v Mursko Soboto na sedež društva slepih in slabovidnih, katerega članica je, tu pa se je tudi predstavila za bralce Vestnika, kar je bila njena dolgoletna želja. Natalija namreč živi v Črni na Koroškem in dela v tamkajšnjem Varstveno delovnem centru, ker pa so počitnice, je za krajši čas prišla domov k mami v Beltince. Rada se lepo obleče, za srečanje z bralci Vestnika pa se je Še prav posebej V t C Razstavo si je ogledalo več kot tisoč ljudi Želva je našla prekmurske prijatelje Roman Buzeti: »Tudi v prihodnje naravoslovne razstave« "" na M« ecPrej- f P'tlUTf ^NC«>tvWett. ®&}W3 ^Sgs Wj^kkjev "°stnik M. H. Na srečanju ob koncu razstave Želva išče prijatelje se je zgodila v prostorih kluba PAC predaja eksponata želve Osnovni šoli I Murska Sobota. Učenci OŠ I so dobili eksponat preparirane želve, ki se je nekoč ujela v mrežo in umrla, v trajno last, ker so bili najbolj množični obiskovalci razstave o morski želvi in podvodnih travnikih pozejdonke. O naravi in biologiji morske želve (Careta careta) smo pisali že v 24. številki Vestnika, enako tudi o akcijah ustreznih slovenskih inštitucij, ki so zelo uspešne pri zaščiti te živali. Mlajši primerki morske želve so tako v slovenskem morju čedalje pogostejši. Predsednik Kluba PAC Roman Buzeti je dejal, da so razstavo o morski želvi in pozejdonkah pripravili na osnovi lanskoletnega velikega obiska razstave Kače, zakaj se jih bojimo. Tudi v prihodnje bodo naravoslovne razstave vedno na njihovem Natalija igra po posluhu, saj not ne pozna, pa tudi vidi jih ne, saj je od rojstva slepa. uredila, z rdečim odtenkom v laseh, prstanom na roki in verižico okoli vratu. Z devetim letom je šla v Zavod za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani, kjer se je pet let učila brati in pisati v brajici, vendar je naredila le tri razrede. »Spremljale so me velike težave,« je povedala. Drugače pa je bilo s posluhom za glasbo, ki so ga pri njej že v rani mladosti odkrivali tudi starši. V šoli so to njeno sposob Ravnateljica OŠ I Anka Suhadolnik prejema eksponat Želve iz rok mag. Roberta Turka, vodje piranske območne enote Zavoda republike Slovenije za varstvo narave. Ker so bili učenci OŠ I najbolj množični obiskovalci razstave o morski Želvi in pozejdonkah, so dobili eksponat želve v trajno last. programu. »Ko smo poklicali mag. Roberta Turka iz piranske območne enote Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, je bil takoj za sodelovanje, tako da lahko rečem, da bomo tudi v prihodnje gostili kake njihove razstave,« je dodal Buzeti. nost usmerili v učenje igranja na melodiko, pozneje pa je k temu instrumentu dodala še frulico in sintetizator. »Tekmovala sem v Pragi na Češkem, kjer sem igrala Nabucco in Uspavanko. Bilo je super in zasedla sem tretje mesto. Na abilimpijadi v Črni pa sem dosegla prvo mesto. Tam sem igrala Dunajski valček. Nastopala sem še na Bledu, v Kopru, na Prevaljah, v Slovenj Gradcu ...«je Razstavi Želva išče prijatelje in Travniki pozejdonke - značilnosti in pomen je v dobrem mesecu obiskalo več kot tisoč ljudi, od tega je bilo 700 učencev osnovnih in srednjih šol ter več kot 300 odraslih. Mag. Robert Turk je eksponat želve, ki je oz Natalija predstavila svoje tekmovalne dosežke. Pri srcu so ji različne zvrsti glasbe. Rada posluša in potem še sama zaigra resne in umirjene skladbe pa tudi zabavne in narodne. »Takoj, ko melodijo slišim po radiu, televiziji ali gramofonu, jo ujamem. Z igranjem razveseljujem ljudi, zelo rada pa zaigram Spominčice Vlada Kreslina ali skladbe Golobček, Paloma ali Moja pot, ki ima originalen naslov My way, in druge,« je povedala Natalija. Pripoveduje o stvareh, ki so ji v veselje, tudi o pestrem življenju, ki ga živi v Črni na Koroškem. V delavnicah, kjer je njena služba, se ob izdelovanju pletilne miške, prepletanju kro-govin tkanju na namiznih statvah zanaša na svoj občutek in tip. »Vem, da če primem rdečo, grem okrog zelene, če pa zeleno, pa okrog rdeče,« je pojasnila zanjo povsem preproste prijeme. V prostem času obiskuje fitnes center, kjer hodi po traku in kolesari, se udeležuje izletov, poje v pevskem zboru in sodeluje na raznih prireditvah, bere pa tudi revije, ki jih zapisane v brajlici razpošilja Zveza slepih. Ob vsem, kar je že prebrala, pa bi rada dobila v roke še članek o srečanju članov pomurskega društva slepih in slabovidnih, zato je zanj ob obisku na sedežu društva zaprosila predsednika Tončka Kosa. Natalija je te dni stara osemintrideset let, njeno najljubše darilo pa bo, kakor sama pravi, presenečenje. Pa karkoli že bo »zavito« v njem. Majda Horvat Dezider Novak, sodnik na soboškem okrožnem sodišču, vlaga velike napore, da bi bil izvoljen za predsed- nika tega sodišča. Drago Šiftar, nekdanji poslanec, je bil na občinskem prazniku v Kuzmi deležen posebne časti za zasluge, da je Kuzma postala občina. Aleš Skalič je uspešno izpeljal projekt Vloga mladinskih organizacij v družbi, katerega cilj je oblikovanje trajnih povezav mladih z naše in madžarske strani ter sodelovanje pri aktivnostih in reševanju problemov. načen s certifikatom in potrdilom o hrambi, predal ravnateljici OŠ I Anki Suhadolnik, ki se je zahvalila za to gesto: »Zelo zadovoljni smo bili z organizacijo razstav o kačah in želvi. Naša šola daje velik poudarek naravoslovju, že nekaj let pa imamo tudi status ekošole. Navsezadnje pri nas že trinajst let po vrsti gostimo naravoslovni tabor, že dvajset let pa razstavo malih Živali, ki je vedno zelo dobro obiskana. Želvo bomo shranili na vidno mesto, tako da bo še dodatno vzpodbudila motivacijo učencev za naravoslovje Lepo je, da lahko tudi v severovzhodni Sloveniji pobliže spoznamo naravo in živali primorskega okolja, ki je od nas najbolj oddaljeno.« Roman Buzeti je ob koncu srečanja Še poudaril, da so to razstavo o morski Želvi in pozejdonkah prijavili na državni projekt, vendar niso bili izbrani, medtem ko so bili lani za razstavo o kačah s prijavo uspešni in so dobili tudi državna sredstva. T. K., foto: T. K. Jože Voroš čaka na dovoljenje avstrijskih oblasti, ki naj bi mu dovolile vzpon na Grosglockner Leonardo F. Peklar, nekdanji predsednik nadzornega sveta Mure in glavni kad ro vik, je nekoč ostro zanikal plačilo svetovalnih storitev Muri. Sedanja posojila, ki naj bi prišla na njegov račun, bo nekoliko težje ovrgel. Pa to niti ni tako pomembno. Pomembno je, da se je v igri spet znašlo hčerinsko podjetje družbe, kjer je opravljal nadzorniŠko funkcijo. 10 OSEBNI PEČAT 7. julij 2005 - WSH Doktor znanosti asistent Mitja Lainščak, dr. med., spec. Doktorata ni delal zaradi naziva Okolje ni naklonjeno raziskovalnemu delu Mitja lainščak je novodobni svetovljan, z aktovko v roki in računalnikom v njej. Pa ne zaradi vtisa, ampak ker je človek, ki mora imeti ob vsakem koraku »svet s seboj«, še posebno spoznanja s področja medicine. S prečesavanjem svetovnega spleta razdalje zanj in za njegovo znanstveno delo niso več ovira, prav tako ne življenje v Murski Soboti in delo v regijski bolnišnici. Prej mu je tesnobni jopič s togostjo zaznamovano domače okolje, ki pa ga sam vedno znova preseneča s svojimi dosežki in dejanji. Najprej je presenetil s pridobitvijo naziva asistent, in to še preden je končal specialistični študij s področja interne medicine, kar je svojevrstni presežek, pred kratkim pa je uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom Vpliv obravnave v specializirani ambulanti na prognoze in kakovost življenja bolnikov s srčnim po Dr. Mitja Lainščak, dr. med., specialist interne medicine in asistent na MF pri predmetu interna medicina, rojen 1974. leta v Murski Soboti, seje po končani gimnaziji in študiju na Medicinski fakulteti v Ljubljani vpisal na podiplomski študij biomedicine, kjer je leta 2001 magistriral. Aprila letos je končal specializacijo iz interne medicine in 30. maja obranil doktorsko disertacijo. Od leta 2000je zaposlen na internem oddelku murskosoboške bolnišnice, pred tem pa je delal na Kliničnem centru v Ljubljani. Njegovo raziskovalno delo zajema srčno popuščanje, preventivo in epidemiologija srč-no-žilnih bolezni ter projekt CINDI, kjer je bil koordinator pomurskega dela raziskave za leto 2002. Vključen je v več raziskav Evropskega kardiološkega združenja in raziskovalnih projektov evropskih skupin na področju srčnega popuščanja. Je recenzent pri eni domači in treh tujih strokovnih revijah, čfan uredniškega odbora revij Slovenska kardiologija in Farmakon ter predlagan za člana uredniškega odbora ene od revij Evropskega kardiološkega združenja. puščanjem. »Stvari ne obešam na veliki zvon, raje jih naredim,* je povedal o zamaknjenosti v svoje delo. Posluša namreč nasvet kolega, ki ga zelo ceni, da je koristno najprej skočiti in potem reči hop. - Ko ste sprejemali čestitke, koliko teh je bilo iskrenih? Na to bi težko odgovoril, saj so se mi vse zdele korektne in sam nisem imel slabih občutkov. Res pa je, da nekateri tega niso storili To je pač njihova odločitev. - Od koga ste jo pričakovali, pa je potem ni bilo? Posebnih pričakovanj nisem imel. Če se nečesa, kar želiš narediti, tudi lotiš, potem td narediš, ne da bi za to pričakoval priznanja drugih. Doktorata nisem delal, da bom doktor znanosti, ampak zato, ker me zadeva zanima in ker bo to prispevalo k boljši obravnavi bolnika, napredku ali spremembam. - Po tem vas sprašujem zaradi zavisti ljudi, še posebno, če uspe nekdo, ki je sorazmerno mlad, kot ste vi? Sam ne bom nikomur zavidal, saj če bova dva ali trije, toliko bolje, saj skupaj lahko naredimo več. Res pa je, da v našem okolju ni naklonjenosti raziskovalnemu delu. Za to nimamo potrebne infrastrukture in tudi tisti, ki bi bili pozvani, da to zagotovijo ali da raziskovalno delajo, se s tem ne ukvarjajo. Težko je pričakovati rezultate, če nimate urejenih osnovnih stvari, kot so materialna podpora, infrastruktura - morda se boste prijeli za glavo, če vam povem, da v bolnišnici v svoji sobi nimam priključka za inter- net -, manjkajo pa tudi uveljavljeni predhodniki z določenimi izkušnjami v raziskovalnem delu. Naša bolnišnica je najverjetneje na repu slovenskih bolnišnic glede znanstvenih in pedagoških nazivov, saj imamo le enega doktorja znanosti in dva asistenta. -Je razlog, da se zdravniki manj posvečajo raziskovalnemu delu, pomanjkanje časa in obremenjenost z vsakdanjim delom? Dejstvo je, da ima murskosoboška bolnišnica premalo zdravnikov, zakaj je tako, pa bo bolje od mene vedel kdo drug, prepričan pa sem, da bo sedanji sistem specializacij ta problem rešil. Zdravniki v naši bolnišnici so preobremenjeni z vsakdanjim delom, saj ves čas delajo na robu zmogljivosti in si ne morejo privoščiti nobenega dodatnega izpada delovnih mest, ob tem pa je težje sprejeti še dodatne obveznosti. Ampak če z ustreznimi infrastrukturnimi rešitvami in prerazporeditvami dosežete sistematično obravnavo ter pridobivanje in zbiranje podatkov, se določene stvari vendarle dajo narediti Toda v bolnišnici smo šele leta 2000 prešli na računalniško shranjevanje od- pustnicinševe^^ računalniška pov delki in storitveni strni, kot jelaboraw 1 , gija, kar pomeni ■ • veliko časa porab«» ; ne tehnične stvan-MH^ tu še velike možno*. . domeni Zdravkov ■ Alije vaša°d^'^ tanetevtem^^ od tega, aH se pričakorane^P Po diplomi pripravništvu ■ ur prišel v Mursko prej nihče ni vem, zakaj ne. vsi pakirajo ne* spet ne vem, vaditi situaciji, saj AlOpak dim, nikoli ni daj sem tu in pogovarjati,'"1^^ čel. V Pomurju v- » mladi odhajajo- M■ nima, ali ste sti, možnosti mI ju jim dali vse to,P° ^,0 vičeno jezite na vprašajte, kaj b' . drugače. In se n ri sotnost danes sp n pomembna, saj možnosti omogoc^^ Dejstvo pa ie’ murju premalo £ malo vključuje.^, šujejo^Zak^^^tvjr vemo, kaj "CM nik o te^ । Najprej je‘° jstefnU kapitalisti^.df da je ta slab, č£ cialov zaposle" dejali' medicini, Wr 1 sodi v javno tisti,ki s0od8°,-ritl’V*' broljudi-VP^^ skupnost in mo^va^ si* za^ra^'^ di ali opravil1!0 l n P P 1 S f ! 1 1 Bibliografija Mitje LainšČaka obsega več kot 80 naslovov, od tega osem člankov v tujih in enajst v domačih revijah. Za asistenta pri predmetu interna medicina na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani je bil izvoljen novembra 2002. Je prejemnik Prešernove nagrade (1997) in nagrade Krke leta 1997 in 2001. Pri Slovenskem zdravniškem društvu vodi sekcijo mladih zdravnikov, v društvu pa je tudi član glavnega strokovnega sveta. Je tudi član Združenja kardiologov Slovenije in njegove delovne skupine za srčno popuščanje ter skupine za telesne dejavnosti CINDI in Nacionalne antidoping komisije. Kot član sodeluje še v Board of Permanent Working Group of Junior Doctors, Cardiology board of Union of European Medical Specialists in v Heart Failure Association. «1 T * S Pogovor z novo medobčinsko inšpektorico Alenko Maroša »Vsa dosedanja opozorila so zalegla — Kakšne s° i* Na podlagi Zakona o lokalni samoupravi in določb občinskih statutov občin Beltinci, Črenšovci, Odranci, Turnišče in Velika Polana so občinski sveti omenjenih občin že avgusta 2004 sprejeli Odlok o ustanovitvi Medobčinskega inšpektorata, ki ima status samostojnega skupnega upravnega organa občin ustanoviteljic. Sedež inšpektorata je v zgradbi Občine Beltinci. Delo inspektoqa od letošnjega aprila opravlja univ. dipl. inž. Alenka Maroša Najprej nas je zanimalo, na katerih področjih opravlja inšpekcijski nadzor. »To so predvsem občinski odloki, ki se nanašajo na oskrbo s pitno vodo, odvajanje in čiščenje komunalnih in odpadnih voda, ravnanje s komunalnimi odpadki, javna snaga in čiščenje javnih površin, urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin. Poleg tega se lotevam inšpekcijskega nadzora nad gradnjami, vzdrževa njem in urejanjem lokalnih javnih cest in javnih poti ter tudi vzdrževanja in upravljanja javnih tržnic in plakatnih mest, javnih parkirišč ter mirujočega prometa v naseljih in parkiranja. Hkrati nadziram komunalne in turistične takse, ravnanje s plodno zemljo, zimsko službo, označevanje cest, ulic, naselij in zgradb, javni red in mir ter druga področja, ki jih določijo občinski in drugi predpisi.« Alije pripravljenost posameznih občin za pomoč pri uresničevanju vaših nalog zadostna? »Da. Občine mi zelo pomagajo pri reševanju vsakega problema, na katerega naletim na terenu. Tako skušamo skupno čim-prej odpraviti sleherno težavo. Za zdaj kakih večjih težav ne zaznavam. Moram povedati, da ljudje odgovorno sprejemajo naloge in jih tudi opravijo.« Kako poteka vaše delo na terenu? »Vključno do sredine junija sem obravnavala že 30 vlog; od tega največ zaradi neurejene in nepokošene parcele, problema odvrženih odpadkov na divjih odlagališčih, nekaj problemov pa se je pojavilo tudi z nepreglednostjo cest zaradi previsokih ograj, izlivanjem fekalij v jarke in potoke ter tudi v zvezi z neupoštevanjem prometne signalizacije, o čemer sem obvestila policijo. Problem so tudi prosto gibajoči se psi po naseljih itd.« Na kakšen način se vas lahko obvesti o problemu? »Če kdo opazi kak problem, me lahko o tem nemudoma obvesti. Uradne ure imam v občinah Črenšovci, Turnišče in Beltinci ob sredah, in sicer od 8. do 10. ure v Črenšovcih, od 10. do 12. ure v Turnišču in od 14. do 16. ure v občini Beltinci. Kakšen nujen primer se sprejme tudi izven uradnih ur. Sprejemam tako ustne kot pisne vloge. Na- pišem zaznamek, si ogledam primer, fotografiram in v skladu z ustreznim členom odloka ukre- pam. Najprej opozorim kršitelja, večjim kršitvam pa sledi takojšnja sankcija« mezite pri ze konkretno . *Kszni se glbl.s 1°f " do 80 000 tolurp - * od prekrška. niso usklajeni,kar storiti občine. sem mogla pn^P^tc^ gov, ampak sv moje opozori i° & ^ifi^ deve. V nasproti' sledijo Na katerih^^-p' boste skašaK šeP^ gazirati? ‘Tv mi rtasti ' dki in divja Kaj si uujbrdj rarija^fv^ ‘Želim s i nos strank do di. Želim w m Ji 4«^ da je to pac nr 'll'' [ pd' želim prispe^ ah ‘,n 1^ urejenosti naših (J* ^p? fto [-7, julij 2005 KULTURA V ospredju so bila tolkala, pa ne le bobni O, B. s profesorjem Damirjem Fenrichom v ozadju. Foto: 0. B. i V Društvu upokojencev Murska Sobota med drugim aktivno deluje sekcija likovne dejavnosti. Člani sekcije so svoja dela postavili na ogled v soboškem gradu. Tokrat so razstavljali: Nada Ritlop, Vlado Sagadin, Zora Šonaja, Ernest Bransberger, Evgen Titan, Ivanka Lehner, Lojze Verebič, Otilija Kreft, Marija Skledar, Arpad Banfi, Lojze števanec in Rozika Sraka. J. Ž. lOimnATotott ' SO 01 'HO1' ’O|„ Dl ’OluiyiCPtHp! '01 00 ■10 01 '<0111 0101 oni oni .oni r1( iv nr »Mir >0 o .010 o ''101010101 1U «01X11 H« 'iL.O' "O' 11 10 lil '01 'oi ur "in ir '01 >11 n m, Ji IV ■’ll «i '0 v o o Crc 0 0 C 0 It luiomu. « -10010HXII, '111011«,, « '10 ,o., nu- JV DL JI'H. iioimoi iv »gtou idininiv. n 01 jK* ----------- UjO* 3130 » 'O k N 1 - if UUDF *^1 ”--1 Cdashenl šoli Gor-stavijo Ul ‘tovarna« odlič-jtJ/^tAilkov različnih zadnjem časti 'ajoitihdv.icdodal tolkala. jHj,' 1,1 ravnatelj šole Mar-tu st i minulem Šol-... •l iH ličnih vlog je svoje vloge oddalo 62.985 vlagajo s« »poročJH iz Agencije RS za kmetijske trge in juJ Podeželja. 43.938 vlog je bilo elektronsko izpol-iip0SUv;lh kmetijske svetovalne službe, v zamu-pa je biki oddanih še 442 vlog. Zamudnikom lsa“ delovni dan zamude odtegnili odstotek do-sredstev. Imtpcfctorlt so konec junija začeli opravljati pregle-gospodarstev na kraju samem in pri tem bodo ™ 5C Podatki iz zbirne vloge ujemajo z dejanskim ™na kmetijskem gospodarstvu. Na kmetijskih gospodar-.,;^rbh potrkala kontrola, je treba kontrolorju pripraviti ^*dokumcntacijn m mu omogočiti, da opravi pregled. Ničih a6encije za kmetijske trge je ta do konca junija iz-°dpravo posledic škode v kmetijstvu zaradi neur9 s 'uto, to pomoč v skupni vrednosti poldru-'w" tolarjev pa je prejelo 5.800 upravičencev. L. Kovač Manje projekta GERK W za subvencije Mijstvu i kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na - PJ ■■ I sd. nosilec projekta Grafičnih enot rabe ^DdjiŠL (GERK J, zaradi njegove obsežnosti pa je NL dovnu je zavezala tudi druge institucije. Tako pri j^V^jekta sodelujejo upravne enote, sklad kmetijskih gozdov, zavod za gozdove, geodetska uprava in "Vtlov;dna služba. V zadnjih treh mesecih so za to km 700 strokovnjakov iz naštetih institucij in . nJe projekta bo treba opraviti do konca tega leta usk-^'^’vahr'^ S nosilci kmetijskih gospodarstev, nanje s posebnim vabilom. Žal so pri izvedbi projekta ■■ ■.. ■' ockateri nosilci kmetijskih gospodarstev ne odzo-u*3d j Irmine sestanke, ki so podlaga za izplačilo su- , ■ kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je začelo z ■ evidence grafičnih enot rabe kmetijskih zemljišč ettCa mora biti vzpostavljena do konca letošnjega n' No, <'"1 ffKHi obvezna podlaga za izplačilo subvencij kmet’jskih gospodarstev, ki so osebno vabljeni morajo prinesti s seboj kopijo obrazca C-tab V UP0™1-1* za 2005 zbirne vloge za leto 2005 in vri-■ ''' S, na 8raf‘čnih podlagah, ki so jih prejeli na dom. 'ti ** te interesu vsakega nosilca kmetijskega gospodar-,' ...' ; n| u odzove in se udeleži usklajevalnega se- subv ^DdT,1fIU terminu, saj bo v naslednjih letih iz-N- M 1,11 Površino temeljilo izključno na sistemu X He1 Podatkov ne bodo imeli usklajenih, zahtevkov za 01'° mogli uveljavljati. S Maki svetujejo Šampion kakovosti Mesninam dežele Kranjske in Perutnini Ptuj Letošnje 26. mednarodno ocenjevanje mesa in mesnih izdelkov pod okriljem kme-tijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni je potekalo v dveh delih. Že maja so na biotehniški fakulteti v Ljubljani ocenili sveže meso, na obsežnejšem ocenjevanju v drugi polovici junija pa so ocenjevali še mesne izdelke. Za najvišja odličja se je potegovalo 35 proizvajalcev iz treh držav, ki so poslali v ocenitev 346 izdelkov. Najbolj množično so bili zastopani slovenski proizvajalci, 28 jih je dalo v ocenitev 298 vzorcev, 6 hrvaških proizvajalcev je poslalo 39 izdelkov. eno avstrijsko podjetje pa je na ocenjevanju sodelovalo z 9 izdelki. Posebna strokovna komisija, ki ji je predsedoval prof. dr. Božidar Žlender iz Biotehniške fakulteta Ljubljana, je v sklepnem delu ocenjevanja podelila eno veliko zlato medaljo, 37 zlatih medalj, 36 zlatih medalj za tržno ponudbo, 138 srebrnih medalj, 33 srebrnih medalj za tržno ponudbo in 83 bronastih medalj. Med posebnimi priznanji sta prejela naziv šampion kakovosti, ki ga prejmejo izdelki s trikratno zaporedno zlato medaljo, kolekcija marinade, Mesnine dežele Kranjske, d d., in piščančji Cordon bleu, Perutnine Ptuj, d, d. Priznanje za inovatorstvo je komisija podelila podjetju Pro-coni, d. o. o., priznanje za varne mesnine in priznanje za tržno ponudbo svežega mesa pa je prejela Perutnina Ptuj, d. d. Podelili so še eno veliko zlato medaljo, to pa si je po mnenju komisije prislužila mortadela maxi do 60 kg proizvajalca M1P, d. d.. Nova Gorica, Splošen nivo kakovosti je bil letos izredno visok, kar dokazuje, da so proizvajalci tehnološko na vse višji ravni, pa tudi, da so na ocenjevanje poslali svoje najboljše izdelke. Oboje velja tako Za domačo kot tudi mednarodno konkurenco, pravi predsednik strokovne komisije dr. Najboljši prekmurski rejci krav molznic Nagrade za kakovost in količino Čeprav se odkup mleka v Prekmurju zmanjšuje, vsako leto pa je tudi manj rejcev, ki oddajajo mleko, nekateri stalež krav povečujejo. Žal je takih, ki imajo več kot 20 krav, le 3 odstotke, povprečne količine odkupljenega mleka pa so lani znašale 18.231 litrov po pridelovalcu. Spodbuden je podatek, da je vedno več rejcev, ki oddajo več kot 100 tisoč litrov mleka letno, povečuje pa se tudi kakovost odkupljenega mleka. Kakovost mleka, ki so ga od prekmurskih rejcev prevzele Pomurske mlekarne, je lani skoraj v celoti ustrezala kriterijem, ki jih predpisuje uredba o kakovosti mleka, saj je dobrih 98 odstotkov vsega odkupljenega mleka ustrezalo tem predpisom. V primerjavi s sosednjimi odkupnimi območji pa je bilo mleko, odkupljeno v Prekmurju, še vedno nekoliko slabše. Po vsebnosti mikroorganizmov je bilo slabše za dober odstotek, za enak odstotek pa je zaostajalo za Z najbolj kakovostnim mlekom v letu 2004 se ponaša kmetija Andrejčevlh iz Sodl-šinec, kmetija Gjerkeševih iz Lipe je oddala 324,368 litrov, kmetija Glavačevih iz Beltinec 224.495 litrov in kmetija Kuharjevih iz Košarovec 234.207 litrov mleka. l^e strniščne dosevke sejali po žetvi? 'im 4,8 strn'^a zasejemo z saj tako zavarujemo ^^^^Wi^^gativnimi vplivi sonca in ^1tS'hoL11""''1^"" kmetl|a Pa Pride' ‘l ’^^inJi ntlr , *. -we -- .n Ječmena svetujemo setev: rs 15-20 kg/ha 12 kg/ha 40 k&^ha 40 kg/ha 80 kg/ha ln Jatin pa bi svetovali setev: 20-30 kg/ha 15 kg/ha do 10 kg/ha . oo 10 kg/ha 1?%. 40 kg/ha 30kg/ha JJ ju ।, estran$ko uporabna, saj jo th', a ?ri:"1 (stlaža, zelena krma) in kn zeteno krmo jo bomo "•CvL?*'"!«■*> 6ctll|o k M1 cvetovi pa izločajo veliko medičine Le-ta pozitivno vpliva na razvoj čebelje zalege v jesenskih mesecih. Deluje nematocidno, zato jo je tudi smiselno sejati kot predposevek za sladkorno peso. Proso lahko sejemo za pridelavo zrnja in silaže V razvojni fazi mlečne zrelosti vsebuje namreč proso več kot 30 odstotkov sušine To pa je dovolj, da se ob fermentaciji silaže tvori mlečna kislina Proso lahko siliramo v kombinaciji s koruzno silažo Mnogocvetna Jjuljka, grašljinka in inkarnatka so vsestransko uporabne vrste, saj jih lahko pridelujemo za silažo ali zeleno krmo So prezimne vrste, zato se odlično vključujejo v program ozelenitve njivskih površin. Razveseljivo je, da se pridelovanje ajde zopet vrača na njivske površine. Pridelujemo jo za zrnje, zanjo pa je tudi značilno, da dobro razpleve-li njivske površine in v ugodnih rastnih razmerah obilno medi Oljna redkev, bela gorjušica in listnati ohrovt pa so vrste, ki jih je smiselno sejati šele v drugi polovici avgusta, saj najbolj priraščajo šele septem- Dr. Stanko Kapun, univ. dipl. Inž. kmet., KSS za Pomurje Žlender. Ocenjevanje se je v dobrega četrt stoletja trajajoči zgodovini razvilo do izredno visoke kakovostne ravni tako glede na udeležence kot izvedbo. Med novostmi na letošnjem ocenjevanju je posebej omenil nove izdelke z geografskim poreklom, izdelke brez aditivov, kuhane jedi in nova varovalna živila z manj maščobe in dodatkov. Zagotovil pa je, da se bodo člani komisije skupaj z organizatorjem Pomurskim sejmom trudili ohraniti visoko raven ocenjevanja tudi v prihodnje. Pri tem bosta ostali osnovni usmeritvi strokovnost in nepristranskost« Ludvik Kovač povprecjem odkupnega območja Pomurskih mlekarn tudi po kriteriju vsebnosti somatskih celic. V Pomurski mlekarski zadrugi, ki je organizator odkupa mleka v Prekmurju, vsako leto nagradijo pridelovalce, ki oddajo največ in najbolj kakovostno mleko. Z največ oddanega mleka lani se ponaša kmetija Dragice Gjer-keš iz Lipe, ki je oddala 324.368 litrov mleka, sledi kmetija Štefana Kuharja iz Košarovec z 234 207 litri in kmetija Stanka Glavača iz Beltinec z 224.495 litri oddanega mleka. Najboljšo kakovost mleka so dosegli Ernest Andrejc iz Sodišinec, Darko Gomboc iz Gerlinec in Robert Ščap iz Turnišča. L. Kovač Foto: G. Grabar Pripravili prvo srečanje ljubiteljev stare kmetijske tehnike Najstarejši traktor iz leta 1930 Zanimivo in odmevno razstavo stare kmetijske tehnike, predvsem traktorjev in drugih pripomočkov, je pripravilo minulo soboto društvo Oldtimer iz Stare Gore pri Svetem Juriju ob Ščavnici. Poleg velikega števila razsta-vljalcev oz. lastnikov stare kmetijske tehnike se je zbralo tudi veliko gostov in obisko- valcev od blizu in daleč. Med »potepuhi« je bil tudi stan »ame-rikanec« iz leta 1930, traktor s samo enim sprednjim kolesom, ki je last domačina Franca Belšaka. Posebnost tokratnega srečanja je bil tudi prikaz nekaterih starih obrti. Čeprav tokratno srečanje ni imelo tekmovalnega namena, so podelili tudi nekatera priznanja in nagrade. V pozdravu je župan občine Sv. Jurij še posebej poudaril pomen tovrstnih srečanj, vse skupaj pa je Slana povezal tudi z enim največjih izumiteljev motorne tehnike Janezom Puhom, ki je bil rojen le nekaj kilometrov od Stare Gore. Predsednik Oldtimerja Stara Gora Alojz Slekovec je obljubil, da bo tovrstno srečanje v prihodnje tradicionalno vsak prvi konec tedna v juliju. Besedilo in foto: O. B. 14 IZ NAŠIH KRAJEV 7. julij 2005 - WSTll V Benediktu proti jedrskim odpadkom Franc Puhar iz Veržeja še vedno zmaguje Nesprejemljiva lokacija Na zadnji seji Občinskega sveta Občine Benedikt so med pomembnimi odločitvami sprejeli zaključni račun za lansko leto, v katerem so znašali prihodki 502 milijona, odhodki pa 573 milijonov tolarjev. Sprejeli so dokument identifikacijskega projekta za nakup opreme v športni dvorani v Benediktu, za kar pričakujejo tudi sredstva iz državnega proračuna, Potrdili pa so tudi cenik za uporabo športne dvorane, S sklepom so podaljšali razpisne pogoje za prodajo komunalno opremljenih nezazidanih stavbnih zemljišč v Benediktu in na Dr-vanji. Prav tako so sprejeli sklep o podelitvi občinskih priznanj in sklep o spremembi zazidalne zasnove za del območja v zazidalnem načrtu individualne stanovanjske gradnje. Seznanili so se tudi s premoženjsko bilanco občine in poročilom inventurne komisije ter s poročilom o delu komunalne inšpekcije Mestnega inšpektorata Maribor. Pod točko razno pa je tekla beseda o prijavi Občine Lenart za sodelovanje z Agencijo za radioaktivne odpadke pri umeščanju odlagališča nizko- in srednje radioaktivnih odpadkov. Bene-diški svetniki takšni odločitvi sosednje občine odločno nasprotujejo, zato so sprejeli sklep, da če bo občina Lenart izbrana med prve tri občine možnega odlagališča, bodo storili vse, da v Lenartu ne pride do gradnje odlagališča, saj je za njih to nesprejemljivo glede na to, kar je občina Benedikt v teh letih obstoja naredila in vložila v razvoj turizma. Franc Bratkovič Pristava - javno pot asfaltirali s svojim denarjem Zgradili sojo in ostali prijatelji Skupina krajanov Pristave je pripravila otvoritev modernizirane javne poti v dolžini 550 metrov, ki so jo asfaltirali s svojini denarjem. Prerezali so trak, ga razrezali na toliko delov, kot je bilo denarnih prispevkov, potem pa skupaj sedli za praznično mizo. Pristavčani so lahko ponosni na dvoje, najprej na novo cesto, še bolj pa na to, da jih gradnja ni sprla med seboj. Ostali so prijatelji in prav zato prenovljeno cesto poimenovali cesto prijateljstva. To jim je ob slovesnosti priznal tudi Stanko Lebar, predsednik krajevne skupnosti Stročja vas, kamor spada tudi Pristava. Dejal je, da so se le redke skupne gradnje cest krajanov končale tako, da so na koncu sosedje ostali prijatelji. Predsednica gradbenega odbora Katja Pevec Stanjko, v njem pa sta bila še Stanko Novak in Herman Bogdan, je ob otvoritvi povedala, da so se za gradnjo in zbiranje denarja odločili sredi avgusta 2003, ko so videli, da kljub obljubam investicija ni prišla v občinske programe. Ustanovili so gradbeni odbor in po številnih zapletih konec lanskega leta dela dokončali. Obnova jih je stala 5,8 Ali s konjem ali tovornjakom Bila so leta, osemdeseta, devetdeseta, ko se je veliko govorilo in pisalo o Francu Puharju iz Veržeja. S svojo kobilo Rebeko je bil namreč skoraj nepremagljiv na kasaških dirkah v nekdanji Jugoslaviji. Med drugim je trikrat osvojil naslov državnega prvaka. In kako živi, kaj dela danes? Ni ga bilo doma, ampak je vadil na dirkalni (vadbeni) stezi okrog nogometnega Franc Puhar »Lahko rečem, da me v življenju spremljajo uspehi, saj sem na primer na kasaških dirkah zmagal že petinšestdesetkrat. Računam, da bo tako ali pa še uspešnejši tudi sin Davorin, kije trenutno med najboljšimi nogometaši Veržeja.« Te dni, ko smo se oglasili na njegovem domu, ga ni bilo doma, čeprav smo bili okvirno dogovorjeni za obisk. No, vsaka čast tistemu, ki je izumil prenosni telefon, saj smo se s to »napravico* brž povezali z njim in ugotovili, da je nedaleč stran - na dirkalni stezi okrog veržejske-ga nogometnega igrišča. Skupina krajanov Pristave je pripravila slavnostno otvoritev javne poti, ki sojo asfaltirali s svojim denaijem. milijona tolarjev, ob tem so sami prispevali dobre štiri, ob tem pa poskrbeli še za ureditev robnikov. Dvanajst krajanov je po pogodbi prispevalo 310 tisoč, eden 200 tisoč tolarjev, od 20 do Še sreča, da se ni odpeljal s svojim tovornjakom, tako kot skoraj vsak dan, saj opravlja av-toprevozniško dejavnost; ima pa tudi bager za razna zemeljska dela. Zapeljali smo se torej proti Babičevemu mlinu na Muri, ga fotografirali v akciji, nato pa smo se skupaj odpravili k njemu domov. rimate srečo, da se danes nisem kam odpeljal, in to zato, 50 tisočakov pa so prispevali tudi uporabniki ceste, ki so lastniki okoliških njiv. Krajevna skupnost, ki je za investicijo vodila vso dokumentacijo, je primaknila ‘700 tisoč tolarjev, pred kratkim ker je tovornjak na popravilu v Ljutomeru. Z avtoprevozništ-vom se ukvarjam petnajst let, prej pa sem bil poklicni šofer pri Avtoradgom. Takrat me je pot peljala včasih tudi v Irak ali kakšno drugo oddaljeno državo, sedaj pa se gibljem v glavnem po Pomurju. Če bi seštel vse prevožene kilometre, bi jih bilo več kot milijon,* nam je povedal. Seveda nas je tudi zanimalo, kako je glede njegove ljubezni do konj in ali se ukvarja še s čim drugim. To, da se še ni poslovil od kasaškega športa, nam je bilo seveda jasno, ko smo ga videli na dirkalni stezi. pa je 600 tisočakov nakazala še ljutomerska občina. Po nakazilu slednje so se krajani z druženjem odločili za uradni zaključek investicije. M. H. »Sedaj treniram in dirkam z dveletnim konjem Roki jem; včasih pa ga s kobilo Riso, ki je potomka Rebeke, vprežem, da skupaj vlečeta kočijo, na njej pa Še mladoporočence. Kmalu me spet čaka ta prijetna dolžnost « Franc je ponosen tudi na osvojitev dveh naslovov prvaka za 3- in 4-letnike v samostojni Sloveniji, sicer pa je od leta 1983, ko ga je za kasaštvo navdušil Mirko Hanžekovic, zmagal kar peti nštestdesetkrat Zdaj računa, da ga bo počasi nadomestil sin Davorin, ki je trenutno bolj zagret za nogomet kot dirkanje s konjem, čeprav se je nekajkrat ------------- preizkusil rudi celo zmagal. Naš sogovor^ ponaša tudi z znani1 igranja »šnopsas'11 na turnirju v Krn?' Kadar ima kaiP^.^/ da tržejo ^^pub."1 opogumil111,11 "j nenaCt višji vrh. Franc K 10 večjih delo v vinogr^11 ■ ijSŽ* Besedil0 m - * Tabor za nadarjene Na osnovni šoli Miška Kranjca v Velik* I'1J. na illt nedeljka do srede tridnevni tabor za *^en '., pa a učence iz pomurskih osnovnih šol, dva ud"L osnovne šole hrvaškega Murskega src |ir.,n js-.l' Na taboru je sodelovalo štirideset učence* *z * |-jK" ?j velikopolanski in iz Murskega Središča Še iz tuty ,,|-u ske, bistriške in murskosoboške osnovne Š°le Jk,|P JIM 11 je povedala ravnateljica velikopolanske . dat’1' r, dni, letos pa so ga razširili na tri in si priza različne vsebine, ki bi pritegnile nadarjene uče .• Tako so imeli v ponedeljek čez dan štiri jezi vOdil। ne, francoščine, angleščine in nemščine, ki.j,•'/ murskosoboške in ljutomerske gimnazije Ve- . in delu v planetariju z opazovanjem zvezd, ki)' 1 . nimivo. V torek so po rekreaciji v klubu sp. ।1 ■ jnc|Jl gin* v Štirih delavnicah: lončarski, cmugrtNK de jt|Vtp s modnega oblikovanje. Tretji dan pa je t 1:1 pf,L ' davskih bazenih in sklepno prireditvijo, na _ ^pofsn, sti. V delavnice so ob učiteljih in učiteljicah '■1 ( še druge mentorje in organizacije, med np Cvetko Hojnik, etnologinjo Jelko Pšajd, Ion j Ga- j vec, podjetje Zvezdogled in plesno šolo De* WlllKr 7-julij 2005 IZ NAŠIH KRAJEV 15 je na Plltvičkem Vrhu Šoudlo se je Takole sta vse skupaj opazovala ded in baba. terasi Albina) nad v aha nJS11111'0 ia neP°“ med njimi ^"“•"dHdlkunasto-nanien tega 4iP^dsi-avitL demote i«i f ^Cr,r vseh Vfst, ^^b0^/sree^e bre^ z babo/, ojca ker kaJ naprej . MU * ki sta jo ■ h , sestavila organi-n*aAnica Dornik in V|I|J ^graba)so Trosti 7V domači talenti vseh "P1'hc tridesetna-'° ,e8a štiri najsi har- Obiskovalci so bili presenečeni Vrhu in Spodnji Ščavnici. , koliko skritih glasbenih in drugih talentov je v Pl itvičkem na šolske dni 80-letnikov H !^i Cl b’10 Pretl 14,1 -*"1 nevsakdanjo srečanje, na katerem so se zbrali nekdanji učenci, ki so v osnovno Vt-i ’leta’ Srečanja-ki 50 Sa organizirali Cilka Detelbah, Feliks Kocuvan in Franc Peršak, se je udeležilo 20 q 3D let. Pred spomenikom žrtev prve in druge svetovne vojna v središču Sv, Jurija ob Ščavnici so se V ^'strov,5 ^’’l*1" sošolcem v nemški vojski in sošolki, kije padla kot partizanska bolničarka. Ob srečanju so si po Sv. Juriju ob Ščavnici, mlin na veter, kmečki muzej in baročno cerkev na Stari Gori. Nadvse pri-k ^tiropr3^673'' zdru®njem naturistični kmetiji NovakvŽeniku, kjerso obujali spomine na šolska leta. Tam ‘ Poskrbela upokojena učiteljica Frančiška Cizel, zapel pa je tudi Kapelski kvartet. - J. M. monikarjev, dva kitarista, dva trobentarja, bobnar, klarinetistka, klaviaturi s tka, štirje pesniki, dve plesalki, vokalisti... Za popestritev in povezavo je skrbel Dani Rajh s svojevrstnim talentom in izvirnim EPP-progra-mom. Poseben čar je dal prireditvi spontan nastop vseh muzikantov, za zvezde večera pa so razglasili trio Šinko, v katerem nastopajo oče, sin in vnuk. Ded in baba (izdelali so ju pod vodstvom Anice, v rokah sta držala pleterko s kuhanimi jajci, ki so jih med prireditvijo razdelili, na prizorišče pa so ju peljali otroci) sta ves večer ležala na kolcah, ojca in žabo pa še iščejo po bližnjih mlakah. Upati je, da ju bodo odkrili vsaj do avgusta, ko nameravajo pripraviti novo družabno srečanje. Takrat bodo kuhali beži župo. No, žaba nikakor ne bo sestavni del te juhe, ampak predvsem veliko zelenjave in drugih dodatkov. J. G., foto: D. R. Lomanoše: pletejo vence iz zimzelena Pred dnevi smo »izsledili« približno dvajset ljudi, zbranih pri Cvetki Vrbančič vLomanošah, ki so pletli vence iz zimzelena. Franc Prajndl, starosta v skupini, nam je ob tem povedal, da krajani Lomanoš že nekaj let pletejo vence ob večjih dogodkih v gomjeradgonski župniji, še posebno ob novih mašah. To je zamudna stvar, saj je v enem metru venca več kot 100 kosov zimzelena. Sodelujoči so ga nabrali v gozdovih na obronku Lomanoš in sosednjih Polic. Po nabiranju so ga počistiti in povezali v šopke. Skupna dolžina venca bo nekaj več kot sto metrov. - F. KI. Dan KS Bakovci »Skupno gradimo solidarnost bratskega občestva vseh krajanov Bakovec,« je bilo geslo praznovanja, ki sta ga minulo nedeljo pripravila Krajevna skupnost Bakovci in Župnijski pastoralni svet Bakovci. Na skupnem prireditvenem prostoru v bakovskem rekreacijskem centru je bila naj prej maša na prostem, tamkajšnji župnik in prelat Martin Poredoš pa je ob koncu mase blagoslovil še novo gasilsko vozilo PGD Bakovci. Na osrednji prireditvi je spregovoril predsednik Krajevne skupnosti Bakovci Dane Katallnič, slavnostni nagovor pa je imel župan Mestne občine Murska Sobota Anton Štihec. Z njim je bil tudi župan češkega mesta Tumov Milan Hejduka, s katerim sta dan pred tem podpisala listino o sodelovanju med dvema mestoma, v bogatem kulturnem programu so nastopili najmlajši iz bakovskega vrtca Krtek in plesne skupine osnovnošolk, zapelje pevski zbor Društva upokojencev Bakovci in zaigrala domača godba na pihala ob spremljavi mažoretk. Listino Krajevne skupnosti Bakovci sta prejeli OŠ Bakovci ob 135. obletnici ustanovitve in Marija Kočar za dolgoletno delo v krajevni skupnosti, listino častnega krajana Bakovec pa so podelili Martinu Poredošu kot ustanovitelju župnije Bakovci ter za krepitev ustvarjalnega vzdušja med krajani. - Besedilo in foto: Filip Matko ^ovno in družabno srečanje varnostnih inženirjev Pomurja Skušnje za varno plovbo po Muri so organizirali varnostni inženirji, člani Društva strokovnih delavcev za varnost delovnega in bivalnega okolja X^bSDV), skupaj z gosti iz društev varnostnih inženirjev Velenje in Ptuj vsakoletno strokovno druženje Si SAnto- SSb mostu naglo. n,ejpa r ^h, ” Pn-i, Zencev jev r,fb; ** ^nici । |tv Kajak v.„"j Juno,, k'K nrr Raz k in dru- Miladin Perič, predsednik DSDV Pomurje, si Želi sodelovanja z vsemi varnostnimi inženirkami in inženirji iz Pomurja. ženje strokovnjakov s področja varnosti in zdravja pri delu ter varstva okolja i« narave. Miladin Perič, predsednik društva DSDV Pomurje, pa je ob tem dogodku menil, da je povezovanje in strokovno izpopolnjevanje varnostnih inženirjev stalna potreba, saj se na tem področju dogajajo spremembe tako rekoč vsak dan, varnost pri delu in v vsakodnevnem življenju pa mora biti sestavni del skrbi za srečno in kakovostno življenje. Program dela DSDV Pomurje, ki šteje več kot sto članov, je tudi sicer povezan z delovanjem drugih društev in zvez DVI Slovenije, druženje z velenjskim stanovskim društvom pa sega že v drugo desetletje. Med najzaslužnejše člane sodita donedavni tajnik društva varnostni inženir Milan Rebrec iz Radenske in Anton Rančigaj, požarnovarnostni inženir, ki je društvo vodil v preteklem mandatu, »glavni« pa je bil tudi pri zadnji organizaciji varne plovbe z »gumenjaki« po reki Muri. Jože Miklavc 16 REPORTAŽA 7. julij 2005 - ve$b ZARADI »MVSIVRNO NEPRIMIRRE VODt! •csnuiMom k ■ s« ts So Boštjana in Robija smo dobili, kako sta urejala igrišče za odbojko ob soboškem jezeru. Saj je naj brž res fantazija: hladna pijača, slastna hrana z žara, dobra dekleta, ležanje na pomolu, sončenje, nabijanje žoge, skok v vodo... *4 St* % ■ Pa prijetno poletje vam z Pre“Ve"! Andrej B^'* 1» h Is WSTNIK-?■ julij 2005 KRONIKA Vožnja poleti Strpnost j e lepa čednost Spremljajte Prometne Maribor l*ns,e'k,lia "• časa odpočili noge _ ; , moči in energije ju up Nato sta bila Pre<,^vf|jjf Ob10 zbirke starodobnih'' je Franc Hriberšek v -se netil, ko je poka^-ca restavriran ®oWf,villi'11’ vembra 2004 Potr ^jrt' izkopali iz zetnlje se P uspelo priti do turi* dniške kmetije Jure« ajttinJr se morali dokaza*’ skozi gozd in potjo' -. Na vrhu je bil Še s1 .j s in sicer v senci p*' ... ' koder je bil prekr^ p do Jeruzalemskih lih šestih urah jim ti tale prvi polmd domu, od koder s° pot Kaiiport"’”^1 so Pih f^'4 1 Andrej 4. b h 4 4 n Sl k Hi 4 % st ? ? I [ I Občina Lendava si bo v sodelovanju s Termami Lendava in podjetjem Turizem Lendava tudi letos prizadevala, da bi Šolarjem omogočila prijetnejše počitnice, obenem pa tudi popestrila dogajanje na kopališčih v Lendavi. Zato tudi letos izvaja akcijo prodaje vstopnic za kopališča v Športno-rekreacijskem centru pri hotelu Lipa po subven cionirani ceni 400 tolarjev. Na razpolago je tako 6.000 vstopnic po omenjeni ceni, posamezni učenec ali dijak pa lahko kupi največ sedem vstopnic. Vstopnice omogočajo celodnevno kopanje z dopoldanskim in popoldanskim vstopom. Kupec pa se zaveže, da jih ne bo zlorabil, saj so namenjene izključno dijakom in učencem iz občine Lendava. Vstopnice so naprodaj v poslovnih prostorih podjetja Turizem Lendava vsak delavnik od 8. do 16. ure. - J . Ga. OTROŠKA PLAŽ* jg Ugodna ponudb® y kopaliških rsi^0 KOPANJ« Sfl ’ 2.400 SIT, OTR*^, www.terme>lendava.si Terme Lendava nagr^igejo k Nagrada: dnevna vstopnica s kosilom. Nagrajenka ; Dol. Bistrica 94, Črenšovci. Nagrajenec dobi potrdilo o k I » 1 4 k *1 5 >r 4 4 b It 1 Podjetje Turizem Lendava o svoji dejavnosti Načrtovano vzpodbujati razvoj turiz^ Podjetje Turizem Lendava, d. o. o., se je po ustanovitvi prvič predstavilo na tiskovni konferenci v hotelu Elizabeta v Lendavi, kjer je direktor podjetja Igor Kolenko skupaj s sodelavci in ustanovitelji spregovoril o načrtih in dosedanjih aktivnostih. Ustanovili so ga z namenom pospeševanja turizma in zagotavljanja ugodnih pogojev za razvoj turizma in uresničevanja razvojne turistične politike države na lokalni ravni. Lendavski občinski svet je novembra lani soglašal z ustanovitvijo družbe, v katero so se kot enakopravna družabnika z enakim lastninskim deležem vključile še Območna obrtna zbornica Lendava in Terme Lendava Z delom je podjetje s štirimi zaposlenimi začelo prvega aprila Načrte podjetja Turizem Lendava so predstavili na tiskovni konferenci ustanovitelji in vodstvo podjetja. letos. Ob sredstvih, ki jih bodo zagotovili ustanovitelji, si bodo prizadevali del sredstev zagotoviti ob pomoči različnih razpisov za izvajanje tržnih in promocijskih aktivnosti. Turistična pisarna, kjer lahko dobijo gostje informacije, je v prostorih nekdanje Lokalne turistične organizacije v Kranjčevi ulici v Lendavi. Ob pospeševanju in promociji turizma bodo tako skrbeli še za lokalno turistično vodenje ter organi zacijo in izvajanje prireditev. Med aktivnostmi so še zbiranje in posredovanje informacij turistom, izletnikom in drugim ter sodelovanje s ponudniki turističnih storitev in vseh gospodarskih subjektov. Njihovo dejavnost in turistično ponudbo bodo predstavljali tudt medijem in preko lastnega spletnega portala www.lendava-turizem.si. Cilj podjetja je, povečati Število obiskovalcev v Lendavi in drugih krajih lendavske občine in jim zagotoviti ponudbo produktov, ki jih bo vzpodbudila, da se bodo vračali. Med prvimi nalogami, ki so si jih zadali letos, je izdaja prospektnih materialov, zemljevidov, razglednic in drugega tiskanega propagandnega materiala. Izdelati nameravajo prospekt o celostni turistični ponudbi območja, zasebnih nastanitvenih kapacitetah, turističnih kmetijah, vinotočih, kolesarskih poteh in dru gem, periodično vsake tri mesece pa bodo izdajali tudi program prireditev. Med načrti je tudi aktiviranje turističnega društva v Lendavi. Turistične?^ .j.«* ,< stavljali s tre®- ; šj^ dava-m«^^ > kreacije bo o? h-j;;,., mu vključeval rl(r' skr pntrd^ mesw kultu jicevLenda«^#^ Prekmurju- vključuje obiskovalce • predjuvmai"k Medved*® Veseli dece®^ poglej in odpotuj! Sončkov klub v PORTOROŽU 3* Lucija in Barbara, 50% popusta na dodatnem težSZu do 58Z3D/P0L od 25.500 PARE in DISNEYLAND 5-dnevni avtobusni izlet, slovenska vodenje 1L8J5D/NZ 39.900 NEUM, Juina Dalmacija 3* Stela, brezplačno za otroka do 12 tet 16c7.-20.SZ7D/POl 51.990 Sončkov Hub na CRESU 2* dep. Kimen, pestra ponudba izletov, otrok do 12 let brezplačno do 2O6/7D/P0L 55.900 Sončkov klub na MURTERJU 3* Borovnik, izposoja koles, brezplačno za otroka do 12 let 9.7.-23.7/7D/POL od 55.930 GRČIJA, Kreta 2* hetd, letalo iz brtipWno parkiranj OT/TDiPOL 64.900 TUNIZIJA. Sous« 3* Kaiser, letalo iz U, brezplačno parkiranje (140 samo 112 700) 16. 23, 3b.7 J7D/P0L 87.900 EGIPT, Hurgada 4* Sea GuB resort, letalo iz U. -30% za otroka do 12 let 15. 22, 29.7/70,-POL 89.900 GRČIJA, Rodos 2* AH. letalo iz U, crezplacno parkiranj* U 4° s*™ 124.MO) 10.. 17. 24.7/7D/NZ 99.900 TURČIJA. Antatija S* Artemis Princes, letalo iz U, brezplačno parkirarje, all indusive 177^70/41 104.900 Murska Sobota. S* Tal. prodala: °? V, ,v WnNIK z7'^1)2005 ŠPORT 19 Slovesen sprejem a strelske državne prvake Velik uspeh Kocbeka, Hreščaka in Lampla Žalosten pokop ŠD NK Mura Kluba z bogato tradicijo ni več! m kr k S k k I i F J ) t t » L t li t d t f i S i » i t i r t i S 30. junijem 2005 je prenehalo obstajati Športno društvo Nogometni klub Mura iz Murske Sobote. Tega dne se tudi zapre transakcijski račun društva, katerega premoženje, predvsem drobni inventar, se prenese na Športno zvezo Murska Sobota, ki bo morala prevzeti tudi njegove terjatve. To so najpomembnejše odločitve izrednega občnega zbora ŠD NK Mura, ki je bil sklican na pobudo nadzornega odbora, kar pomeni, da klub z več kot 80-letno tradicijo ne obstaja več. Nasledil naj bi ga novoustanovljeni klub FC Mura 05, ki je že bil sprejet tudi v MNZ Murska Sobota, kot seduioči delovnega predsedstva Bojan Žunič, sicer sodnik delovnega sodišča v Murski Soboti. Je pa računovodja Slavko Osterc podal finančno poročilo za omenjeno obdobje. Po njegovem je imelo ŠD NK Mura v lanskem letu za blizu 112 milijonov tolarjev prihodkov, odhodkov pa naj bi se nabralo za dobrih J 32 milijonov tolarjev. To pomeni, da so znašale izgube v letu 2004 okrog 20 milijonov tolarjev. Sicer pa znašajo dolgovi iz leta 2002 58 milijonov, iz leta 2003 pa 31 milijonov tolarjev. Pri tem je zanimiv podatek, po katerem ostaja še približno 110 Slavko Osterc je razkril nezavidljivo finančno stanje. podelil priznanja zlatim strelcem. ^sv^' Sveti Jurij ob Ščavnici Anton Slana in Člani občin-^tka । pr‘Prav'l* nadvse slavnostni sprejem za Gorazda ^AbI Hreščaka in Tomasa Lampla, strelce SD 1 ''idem, ki so postali v sezoni 2004/2005 ekipni ' ujj, ’ 7 V strcljanju z zračno puško. Navzoč je bil tudi predse-^koviča Anton Kocbek ki ima precej zaslug za raz-športa v tem kraju. i " zatJ°voliswo nam je, da lahko znova pripravimo *' ■ i" Mt- usPešne športnike. Po tekmovalni sezoni 2002/ T| ti .,! ' naslovom državnih prvakov razveselili prvič, ste ■x,,, V2005 ponovno povzpeli na najbolj zaželeno Stop- Športnih rezultatov, zato vam iskreno česti-V| leEa prestižnega naslova. To se ni zgodilo samo od /Tim dosežkom stoji bogata, več kot 50-letna tradicija VeC generacij je pripravljalo ta odmevni 3*t| 7'"'v8fajenega veliko trdega dela pri vodenju ':Mvj pripravah, treningih in tudi pri zagotavljanju N ; ln materialnih razmer za funkcioniranje ekip. Bilo bi j ne bl omenil družine Antona in Silve Kocbek, ki sta z ^b’'it l"IU *e gonilna sila Strelskega društva Janka Ju-"udtiri v, v jrU5n-u načrtno delajo tudi z mlajšimi dos^nxp, prav tako kot njihovi vzorniki zavidljive je poudaril župan Anton Slana, ki je ob tej 1 ^tni Gorazdu Kocbeku, Izidorju Hreščaku in Toma-'1 spominska darila. '^Položena — avvr"'n' r- uspel naskok 1? X^^bJiuvtsccnin'.i "b se tad zahvalil, 11 Icknunuflla. Letos PIV0 me '^1VT"tn prvenstvu 'n \ '' mit) novi sezoni v 5^*'UhPcb ponovili.* v V izkazal v dre-'uikwrj Primorci r nastopil '"^7 uetwkt repweentan J **>bNnih sredozem- Mipcru k.y.' '■*'tegaveli£astne-" -. ' Izredno razpolo-'• |, /Wttnii pomeni. 1 ■„/ 1 sabo zares do-"m-jIn tuje pteccj ''tj/’1'1* »drlo ptostriv 'c z-ačne ***cn kuntu marca, v. ' začnejo državne ■''’7^ '»i nski re- sc'wm pAa' k‘ C' ^Mcivnii pivcu tjM/AhjMff. — - L Izidor Hreščak Gorazd Kocbek ..mru v beogra-evropsko pt" s swreueto v. ।, zato v 7W'lb "iKiutr. ptww*4 ■ -, ’"" vs m počitek ob '^^Pttživel v mislih, dm* .^^atttp^euxiidrzav- Avstrije. »Sode-'M ui šttvivnm evtop- \' *m vmikta'. osvojil pr. aka m «1 ker trt taki- ga oJ pn va*. t. , h'«"til v,uhv nemški tda ostajam n^eniji,. W letše, “i Ju -e Zauneket Tomas Lampl Izrednega občnega zbora seje udeležila le peščica ljudi. predsednik pa ga vodi Dejan Kološa Izrednega občnega zbora se je udeležilo le 15 od 36 članov društva, med njimi pa ni bilo predsednika Georga Subana in večine članov upravnega odbora, zato je odpadlo predvideno poročilo o delu v letu 2004 in do 31. maja 2005. To je obžaloval tudi pred- milijonov tolarjev rednih obveznosti iz preteklosti, vendar v to niso zajete tožbe, ki jih je veliko, nobena pa rti nižja od 4,5 milijona tolarjev, seveda brez obresti. Po navedbah Bojana Žuniča je okrog 15 tožb na sodišču še nerešenih, delo kluba je blokirano, upniki pa bi ga lahko »poslali« v stečaj, vendar nihče od njih ni pokazal takšne želje. »Poleg tega traja agonija kluba že zadnjega pol leta, pri čemer za igralce ni možen prestopni rok, ker ni navzočega predsednika ali njegovega pooblaščenca,« je dodal Žunič. To pomeni, da ni več pogojev za normalno poslovanje NK Mura Milan Jerše, foto: M. J. Nogomet Nafta najprej v Domžale Na Brdu pri Kranju so poleg podelitve priznanj za dosežke v minulem prvenstvu opravili tudi žrebanje parov za tekmovalno sezono 2005/2006. Lendavska Nafta bo v 1 krogu prvenstva v 1 slovenski nogometni ligi, ki se začne 24. julija, gostovala v Domžalah Drugi pari so: Hit Gorica - Bela krajina, Drava - Rudar, CMC Publikum - Maribor Pivovarna Laško in Koper - Primorje. »Žreb v uvodnih dveh kolih ni mogel biti težji. Domžale, kjer gostujemo v 1. krogu, so v vzponu, so ambiciozne, kraj pa je zajela nogometna evforija. Moje osebno mišljenje je, da bodo v sezoni, ki prihaja, eden glavnih kandidatov prav za vrh. Naša priložnost pa je v tem, da nimamo kaj izgubiti in da bodo naši igralci v igri proti udeležencu evropskega pokala izredno motivirani. V 2. krogu prihaja v Beltince celjski Publikum, še eden od »Evropejcev«. Žal tudi tega srečanja še ne moremo igrati v Lendavi. Bili bi zadovoljni z dvema točkama iz prvih dveh krogov, tri pa bi bile idealen razplet in odlično izhodišče za nadaljevanje državnega prvenstva,< meni športni direktor NK Nafta Igor Magdič. Modificirano pokalno tekmovanje z nazivom pokrovitelja Her-visa je razdeljeno v tri tekmovalne kroge. V prvem, ki bo na sporedu v sredo. 24. avgusta, se bo pomerilo 14 klubov Pari so: Tišina - Ormož, Ižakovci - Malečnik, Čren-šovci - Pesnica (vzhodna skupina), Jadran Dekani - Jesenice, Korte - Dolomiti Dobrova, Brda -Svoboda Ljubljana in Livar - Tolmin. Zmagovalci se v 2. krogu pridružijo trem najbolje razvrščenim finalistom tekmovanja v medobčinskih nogometnih zvezah na kakovostni lestvici - Aluminiju, Supernovi Triglavu in Dravogradu V 3- krogu se zmagovalcem 2. kroga pridružijo še prvoligaške ekipe in Zagorje, pri čemer bodo do polfinala samo ene tekme Finalna tekma, ki bo 10, maja prihodnje leto, bo na nevtralnem igrišču. Znano je, da bo zmagovalec bogatejši za 3 milijone tolarjev, poraženec za 1,5 milijona, druga poražena polfinalista pa bosta dobila po 750.000 tolarjev. Prvo dejanje drugoligaškega prvenstva bo 14. avgusta, pari 1. kola pa so: Krško - Factor, Šenčur -Dravinja, Livar - Aluminij, Zagorje - Triglav in Svoboda - Dravograd. Razpored lige Sl.mobll Vodafone - Jesenski del sezone 2005/2006 1. krog - 24. julija: Domžale -Nafta, Gorica - Bela krajina, Drava - Rudar, Publikum - Maribor, Koper - Primorje; 2. krog, 31> julija: Nafta - Publikum, Bela krajina - Primorje, Maribor - Koper, Rudar - Domžale, Gorica -Drava; 3- krog, 7. avgusta: Drava - Bela krajina, Domžale - Gorica, Publikum - Rudar, Koper - Nafta, Primorje - Maribor; 4. krog, 14. avgusta: Nafta - Primorje, Bela krajina - Maribor, Rudar -Koper, Gorica - Publikum, Drava - Domžale; 5- krog, 21. avgusta: Domžale - Bela krajina, Publikum - Drava, Koper - Gorica, Primorje - Rudar, Maribor - Nafta; 6. krog, 28. avgusta: Bela krajina -Nafta, Rudar - Maribor, Gorica -Primorje, Drava - Koper, Domžale - Publikum;?.krog, 11. sep- tembra: Publikum - Bela krajina, Koper - Domžale, Primorje - Drava, Maribor - Gorica, Nafta - Rudar; 8. krog, 18. septembra: Bela krajina - Rudar, Gorica - Nafta, Drava - Maribor, Domžale - Primorje, Publikum - Koper; 9. krog, 21. septembra: Koper -Bela krajina, Primorje - Publikum, Maribor - Domžale, Nafta - Drava, Rudar - Gorica; 10. krog, 25. septembra: Bela krajina - Gorica, Rudar - Drava, Nafta - Domžale, Maribor - Publikum, Primorje - Koper; 11. krog, 2. oktobra: Primorje - Bela krajina, Koper -Maribor, Publikum - Nafta, Domžale - Rudar, Drava - Gorica,' 12. krog, 16. oktobra: Bela krajina -Drava, Gorica - Domžale, Rudar -Publikum, Nafta - Koper, Maribor - Primorje; 13. krog, 23. oktobra: Maribor - Bela krajina, Primorje - Nafta, Koper - Rudar, Publikum - Gorica, Domžale -Drava; 14. krog, 26. oktobra: Bela krajina - Domžale, Drava -Publikum, Gorica - Koper, Rudar - Primorje, Nafta - Maribor; 15. krog, 30. oktobra: Nafta - Bela krajina, Maribor - Rudar, Primorje - Gorica, Koper - Drava, Publikum - Domžale; 16. krog, 6. novembra.- Bela krajina - Publikum, Domžale - Koper, Drava - Primorje, Gorica - Maribor, Rudar * Nafta; 17. krog, 13. novembra: Rudar - Bela krajina, Nafta - Gorica, Maribor - Drava, Primorje -Domžale, Koper - Publikum; 18. krog, 20. novembra: Bela krajina - Koper, Publikum - Primorje, Domžale - Maribor, Drava - Nafta, Gorica - Rudar; 19- krog, 26. novembra: Gorica - Bela krajina, Drava - Rudar, Domžale - Nafta, Publikum - Maribor, Koper - Primorje; 20. krog, 4. decembra: Bela krajina - Primorje, Maribor * Koper, Nafta - Publikum, Rudar - Domžale, Gorica - Drava. Milan Jerše Nogomet FC Mura 05 v tretji ligi Čeprav je predsednik Nogometne zveze Slovenije Rudi Zavrl zatrjeval, da po številnih kompromisih v preteklosti novih ne bo več, je izvršni odbor NZS za zaprtimi vrati ravnal prav na takšen način. Z 10 glasovi za in 4 proti (treh članov 10 na seji ni bilo) je odločil, da bo nova FC Mura 05 nastopala v 3 SNL vzhod, medtem ko je bil v primerih FC Ljubljana in NK Bežigrad dosleden - oba je poslal v najnižjo 5 ligo. »Pri odločitvi smo upoštevali predvsem pravne in športne kriterije. Nova FC Mura 05 ima močno podporo lokalne skupnosti, občine in tudi pokroviteljev. Gre za popolnoma nov klub, na čelu katerega so novi obrazi,« je pojasnil odločitev 10 predsednik Zavrl. Novi »šef« Mure 05 - v najvišjih ligah ostajajo tudi vse mlajše selekcije • je postal eden najvplivnejših in najbogatejših Pomurcev Stanko Polanič. Tako bodo v 3. SNL vzhod v sezoni 2005/2006 nastopali: Mura 05, Beltinci, Veržej, Tišina, Črenšovci, Zavrč, Paloma, Stojnci, Pohorje. Ormož, Kovinar, Železničar, Šmarje pri Jelšah in Malečnik. M. Jerše Nogomet Prvo mesto Madžarom Veterani NK Nafta iz Lendave so organizirali turnir veteranov v Dobrovniku. Prvo mesto so zasedli veterani iz sosednje Madžarske, in sicer moštvo Pa-terdomb iz Zalaegerszega, ki so v odločilni tekmi s 3 : 2 ugnali Lendavčane. Najboljši strelec na turnirju je bil igralec NK Nafta Sakač z 8 zadetki Izidi: Nafta - ZTE 7 : 2, Dobrovnik - Paterdomb 1: 2, Nafta - Paterdomb 2 : 3, Dobrovnik - ZTE 6 : 3, ZTE - Paterdomb 2 : 5, Dobrovnik - Nafta 2:4. F. H. M. Športni ribolov Na DP Radenci, Ljutomer in Krog Društvo upokojencev Gornja Radgona je organiziralo v IRC Zgornje Konjišče regijsko tekmovanje upokojencev v športnem ribolovu, na katerem je nastopilo 11 pomurskih ekip. V ospredju so bili tekmovalci iz DU Radenci, ki so zmagali tako ekipno kot posamično Tri prvouvrščene ekipe in trije najboljši posamezniki in najboljša posameznica so se uvrstili na državno prvenstvo slovenskih upokojencev, ki bo v začetku septembra v Kraščih Rezultati ekipno: 1. DU Radenci (Stane Mir, Adolf Lamut, Alojz Vrbančič, Janez Kovač), 21.950 gramov, 2. DU Ljutomer, 13.650, 3. DU Krog, 11.600, 4. DU Gornja Radgona, 9.750,5, DU Črenšovci, 8.250 gramov. Posamezno: 1. Dimitrije Kojič (Radenci), 2,700,2. Jožef Lukač (Krog), 2.550,3. Anton Šalamun (Križevci pri Ljutomeru), 2.400,4. Jože Strajnščak (Radenci), 1.950, 5. Rozalija Horvat (Krog), 1.650 gramov (obenem zmagovalka med ženskami). O. B. 20 ŠPORT 7. julij 2005-VRHI Najboljši športniki v občini Kuzma Najboljše športno društvo v občini Kuzma v letu 2004 je bilo Športnorekreacijsko društvo Gornji Slaveči, najperspektivnejša športnica je Nina Marija Šajt (odbojka), za najbolj perspektivnega športnika so razglasili Jako Šafeija (karate), najboljša športnica je bita Lidija Bongarz (TS Radenska), najboljši športnik pa Evgen Bunderla (Član slovenske karate reprezentance). Priznanja najboljšim so podelili na osrednji slovesnosti ob 6. občinskem prazniku, izročila pa sta jih župan Jožef Škalič ter minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver. Foto: L. Kovač Košarka Že 13. poletna košarkarska šola Rokoborta Dan športa pomurskih mož postave Zadnji petek v juniju so se pomurski možje postave »spopadli* v Beltincih v nogometu, odbojki in košarki. Žogo najbolj postranske stvari na svetu so najbolje brcali prometniki iz M. Sobote, z odbojkarsko žogo na mivki pa so dosegli največ točk lendavski policisti. Slednji so tudi najuspešneje metali na košarkarski koš. Vsi športni dvoboji so bili napeti in zanimivi, največja gneča, tako je zapisal policijski tiskovni predstavnik, pa je bila v senci in ob točilnem pultu z osvežilnimi pijačami. A. B. Košarkarski klub Radenska Cre-ativ Sobota je organiziral z OŠ 1 Murska Sobota pod vodstvom Petra Juteršnika že 13. poletno košarkarsko šolo. Letošnja je bila zopet rekordna po številu sodelujočih, saj jo je obiskovalo kar 90 mladih v starosti od 6 do 14 let iz Pomurja, Maribora, Ljubljane in drugod, s katerimi je delalo 9 trenerjev. Prav v letošnji košarkarski šoli so se učili osnov košarke vsi rodovi KK Radenska Creativ Sobota, ki zelo uspešno igrajo v prvih državnih ligah, kar nekaj pa jih je že igralo ali pa sedaj igrajo za različne državne reprezentance. Mladi nadebudni košarkarji so se v šestih dnevih učili osnov košarke, igrali so tekme in turnirje v igri 1: 1, se hodili kopat in ata zaključnem pikniku pokazali svoje naučeno znanje staršem in drugim. Da bi mladi videli pravo košarkarsko tekmo, je klub organiziral prijateljsko tekmo med članskim moštvom Radenska Creativ Sobota in mladinsko reprezentanco Slovenije. Tekma je sodila v okvir priprav za evropsko mladinsko prvenstvo, ki bo julija v Beogra- du. V domači ekipi je bilo tudi nekaj novih igralcev, ki so bili na preizkušnji za novo sezono. Rezultat je bil 93 : 66 v korist mla- Zanjo so dosegli največ košev Hren, 18, Koštomaj in Vidmar, po 16, za domačine pa T. Novak, 22, Juteršnik in Bratkovič, po 12. dinske reprezentance Slovenije. Milan Jerše S tekme med domačini in slovensko mladinsko reprezentanco. Foto: J. Z. cam na EP in SP Nekateri rokoborci^ Kverneland iz Lin««®, v naslednjih dneh u evropskih in štev. Mihaela Ciric ... vala na SP za (Vilna, od 5. do h ' . članskem SPvB®^ 26. septembra do Niko Horvat se bo 4 kadetov v Alban

1 flI posamezniki je meril najbolj natančno Dani Šmid (Gornja Radgona), ki je imel 88 zadetkov, pred Bojanom Raku-šo (SK Central) in Boštjanom Mačkom, peti je bil Evgen Pap, osmi pa Karel Pojbič (vsi MS). Slovenske strelce v trapu čaka julija naporen urnik tekmovanj. Dani Šmid in Boštjan Maček bosta 14. julija nastopila na svetovnem prvenstvu v trapu v Beogradu, kjer bo že jutri, 8. julija, na EP za članice nastopila Jasmina Maček (SD Štefana Kovača M Sobota). T, G. Konjenik’ v Vrlrn:USrnil 5 S** nuli d" * n tekuspe’”pin kariere-ključena- J I TOHIK-7. julij 2005 ŠPORT Nogomet Tudi Karič na Cipru Konec tedna 2. mednarodni turnir za pokal Zvezde - Diane V Rakičanu Reka in Wisla! 6 a f f ti t ? c r ' Hm U |e pttiTvl krmilo prvoligaške ekipe AEL ^lavi '.kr. raški Kleku« H"’ ‘•f’irikjt.x napovedal, da ^Spilavt) sndc oval tudi s 1 * ttiltu nogometaši. V no-" r r » ll r 1 r 6 r r j » M. J. M nogomet Inkova WedRaki-^nom ^“*QtWi. 26 kroga lige uj** MNZ Murska Sobota'. C'^^fenO: 5, Cankova -^7^: .Cemelavci - Sebebot-.^n^ti-Old Boxs6;2. ^■WwlO 3,Ne -M 3 -. 7 Borejci -v 9. in 10, julija bo na igrišču v Rakičanu že drugi mednarodni nogometni turnir za pokal Zvezde • Diane. Pomerile se bodo ekipe Reke, Wisle iz Plocka, Železnika iz Beograda in Rudarja iz Velenja. Šlo bo za kakovosten turnir, saj kar tri od omenjenih štirih ekip letos tekmujejo v evropskem tekmovanju za pokal Uefe. Reka je hrvaški pokalni prvak, v zadnjem prvenstvu pa je zasedla četno mesto. Wisla iz Plocka je v poljskem prvenstvu zasedla četrto mesto in se v uvrstila v tekmovanje za pokal Uefe. Pri klubu po novem igrata sedaj že nekdanja igralca ptujske Drave Sead žilic in Marko Grižonič, posebno pozornost pa velja nameniti srednjemu napadalcu, Poljaku Ire-neuszu Jelenu. Železnik je osvojil pokalno prvenstvo Srbije in Črne gore, ko je v odločilni tekmi z 1 : 0 premagal Crveno zvezdo. Zadnjo sezono je Železnik končal na osmem mestu državnega prvenstva, pred kratkim pa se je združil s klubom Voždovac, tako da se po novem imenuje Železnik - Voždovac, ki se je uvrstil v tek* Avtomobilizem "eMv|CS1 A S * ’? IS is .M I' ■ J '5 H a 7 7 7 1 3 5 1 1 2 3 2 5 3 a 6 3 3 6 4 R 10 10 11 11 16 14 16 16 16 20 153:85 59 166:86 58 138:79 56 IDI «9 M 117:98 46 129:117 46 109:116 41 79:88 39 81:104 26 80:116 26 93:124 24 94:133 24 94:139 18 60:140 12 n°Somet S^oča OL ahi ni Pravilu *■ I' orga- G°n^ \ b ck|p 11 rganizacija in hkpn^k lJ Prve pokale, St^si^NPertOČa, SIS'^or^nka. V;nk>M: t1' Veterani M. J. V'*®« ' C'* *> 'hi tNK V' ' » '' '< 'v 'W at ravu>mt' fc A ^5^* 'In W "ib veter-*«pynwvtV •,' V« uMAimwdt ' -ir' imske). Od V,'' ' 7-*^ ’’v« 5 't4p*\«tapihss\uAi^'' *, " *\cp' ■ »empriV^’ "■*«». Ni. J- Pare turnirja je izžrebala novinarska kolegica Mirjana Ljuboje in tako določila, da se bosta najprej pomerila Rudar in Železnik, nato pa Reka In Wisla. Foto: T. K. movanje za pokal Uefe. Rudarja iz Velenja ni treba posebej predstavljati, saj je bil dolga leta stabilna prvoligaška ekipa, v lanski sezoni pa odlična drugoligaška ekipa, ki se je znova vrnil v staro druščino. Prihod na mednarodni turnir v Rakičanu je že potrdil hrvaški selektor Zlatko Kranjčar, pričakuje pa se tudi prihod slovenskega selektorja Braneta Oblaka. Žreb je določil, da se bosta v soboto, 9. julija, ob 16.30 v Ra- kičanu najprej pomerila Rudar in Železnik - Voždovac, ob 18.30 pa Rijeka in Wisla. V nedeljo, 10. julija, ob 16.30 bo tekma za 3- mesto, ob 18.30 pa finale. Hotel Diana v Murski Soboti bo julija več dni gostil omenjene tri ekipe, in sicer bodo nogometaši Wisle in Železnika - Voždovca v prekmurski prestolnici bivali od 6. do 26. julija, nogometaši Reke pa od 8. do 10. julija. T. K. Z 200 km na uro po Industrijski ulici Opel klub & Street Race team Murska Sobota je v nedeljo v Industrijski ulici vzorno organiziral že tretje tekmovanje v pospeševanju na četrt milje (402 m) dolgi progi, ki šteje za državno prvenstvo. Pred več kot 2.500 gledalci se je pomerilo 67 tekmovalcev iz Slovenije in Avstrije. Po dopoldanskih vožnjah (po dva tekmovalca vštric) za razvrstitev v posamezne razrede so popoldne sledile final-ne dirke, v katerih so imeli ekipno največ uspeha domači avtomobilisti. V posameznih kategorijah so zmagali: Dušan Skrilec (citroen berlingo), Damir Horvat (opel vectra), Dušan Hajdinjak (alfa romeo), Damir Klemenčič (mercedes C32), Branko Sooš (opel kadett) in Matej Kuhar (opel corsa). Andraž Kragelj iz Domžal se je veselil dveh zmag, in sicer s hondo civic, dosegel pa je tudi najbližji čas minimalnemu v skupini. Najhitrejši je bil Ljubljančan Edvard Grubelič, ki je z audijem RS2 402 m dolgo progo prevozil v rekordnih 11,876 sekunde, pri čemer je na enem delu proge dosegel hitrost več kot 200 km na uro. Milan Jerše, foto: J. Z. Atletika Horvat potrdil odlično formo V okolici Brna je bil četveroboj mladinskih atletskih reprezentanc Slovenije, Češke, Hrvaške in Madžarske. V slovenski reprezentanci so nastopili tudi trije člani AK Pomurje - PDU Tina Jureš, David Horvat in Denis Hamler. David Horvat je z veliko mednarodno zmago na 800 m v močni mednarodni konkurenti z novim osebnim rekordom 1:52,55, kar je drugi najboljši absolutni rezultat sezone v Sloveniji, potrdil odlično formo in se s tem močno približal normi za nastop na mladinskem evropskem prvenstvu. Uspešno je tekmoval tudi v Štafetnem teku 4 krat 400 m Tina Jureš je tokrat popravila osebni rekord na 200 m in se s tem rezultatom uvrstila na odlično 2. mesto (24.96, prvič tekla pod 25 sekundami), v teku na 100 m pa je z rezultatom 12.18 (nasprotni veter) zasedla 3- mesto Mlajši mladinec Denis Hamler je svoj prvi reprezentančni nastop med starejšimi mladinci uspešno izkoristil. Tokrat je tekel na 110 m z ovirami in se v članski konkurenci s časom 16.64 uvrstil na 7. mesto Tudi Tina in Denis sta uspešno tekmovala v Štafetnih tekih 4 krat 100 m. Milan Jerše Športne igre Dom starejših Rakičan tretji Na športnih igriščih v Murski Soboti, Radencih, Beltincih in Rakičanu so bile letne Športne igre socialnih zavodov Slovenije. Sodelovalo je 540 udeležencev iz 35 slovenskih zavodov, ki so se pomerili v odbojki na mivki, namiznem tenisu, plavanju, krosu in v posebni igri presenečenja. Najbolje so se odrezali delavci Doma Nine Pokorn iz Grmovja (1.039 točk) pred Domom upo- kojencev Ptuj (748), Domom starejših Rakičan (695), Domom Lukavci (570), Domom upokojencev Polzela (544), 31 pa so bili delavci Doma starejših Lendava. T. G. Nogomet Kaposvar - Nafta 2:0 Lendavčani so odigrali svojo prvo prijateljsko srečanje v prvoligaški vlogi na Madžarskem in s Kaposvarjem izgubili z 0 : 2 (O : 0). Bili so enakovreden nasprotnik gostiteljem, ki igrajo v madžarski prvi ligi, toda zapravili so kar nekaj lepih priložnosti V prvem delu je imel najidealnejšo mladi Lebar, ki se je sam znašel pred vratarjem, vendar ga ni uspel ugnati. Priložnost sta imela še Doma in Ristič. V nadaljevanju sta priložnost zamudila Ristič in Zemljič. Gostitelji so dosegli pni zadetek iz klasičnega protinapada preko Trešnjica v 61. minuti, drugega pa dve minuti kasneje, ko je Kardos zadel iz prostega strela s kakih 20 m. Srečanje si je ogledalo kakih 300 gledalcev Povratno srečanje bo 10. julija ob 17.30 v Lendavi. F. Horvat M. Mali nogomet - Sebeborci občinski prvak KMN Sebeborci je osvojil naslov prvaka občinske lige Moravske Toplice. Klub ima dolgoletno tradicijo, poleg tega pa se vsi člani vključujejo tudi v druge vaške aktivnosti. Letos bodo med drugim organizirali tradicionalni nočni turnir za memorial Simona Forjana, dolgoletnega člana kluba, kije s svojo zagnanostjo za šport precej prispeval, daje klub organiziran na tako visokem rekreativnem nivoju. V KMN Sebeborci so zadovoljni, da imajo selekciji članov in veteranov, ne manjkajo pa tudi najmlajši. Obe selekciji aktivno nastopata v ligah. Združuje jih prijateljstvo tudi zunaj igrišča. M. J. Nogomet Nedelica - Grad 0:6 Igrišče NK Nedelica, 700 gledalcev, sodnik Božo Crnkovič (MS), strelci: 0 : 1 Banfi (3), 0 : 2 KrpiČ (27), 0 : 3 Kovač (33), 0 : 4 Hajdinjak (42,11 m), 0: 5 Rituper (58), 0:6 D. Mešič (69) V drugi kvalifikacijski tekmi za vstop v pomursko ligo so gledalci videli zanimivo igro in šest zadetkov v mreži gostiteljev, ki so na prvi tekmi izgubili le z 1:2. Gostje so igrali organizirano v obrambi in iz hitrih protinapadov dosegali zadetke. Izredno slabo je tokrat igrala domača obramba, ki ni uspela ustaviti hitrih gostujočih napadalcev. Izid bi lahko bil še višji, saj je Rituper v 22. minuti zadel prečnik iz prostega strela. Domačini so imeli edino priložnost že v 2. minuti, vendar je Lutar slabo streljal. V nadaljevanju so gostje dosegli še dva zadetka, v 61 minuti pa si je domači nogometaš Pucko prislužil rdeči karton, ker je kot zadnji igralec nepravilno ustavil gostujočega napadalca. Kljub visoki zmagi gostov so domačini zapravili lepi priložnosti v 74. in 82. minuti, neučinkovita sta bila Zver in Cizmazija. F. Horvat M. Športni ribolov Paraplegiki tretji V Vogrščku pri Novi Gorici je bilo medregijsko tekmovanje paraplegikov in tetraplegikov v športnem ribolovu s plovcem. Ekipa društva paraplegikov Prekmurja in Prlekije je zasedla dobro 3 mesto med 8 ekipami, posamezno se je najbolje odrezal Slavko Dunaj, ki je zasedel 5 mesto med 33 tekmovalci. A. K. Invalidski šport Zmaga v Sombotelu V Sombotelu je bilo 1. mednarodno srečanje slepih in slabovidnih, na katerem so se pomerili v 3 disciplinah (bocca, vrtno kegljanje in šah). Skupno je zmagalo Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Murska Sobota s 133 točkami pred Sombotelom (113) in Vasaka-ratom (112). Povratno srečanje bo 8. julija v M. Soboti. A. T. Kos Odbojka na mivki Zmagi Veržeja in Male Nedelje Športna zveza Ljutomer ima velik delež pri izvedbi letošnjih Šolskih športnih tekmovanj. Tako so skupno s ŠŠD Mala Nedelja organizirali tekmovanje v odbojki za mivki. Pri starejših učenkah je zmagal VIZ Veržej, ki je Cezanjevce in Malo Nedeljo premaga) z 2:0, Mala Nedelja pa je bila z 2:1 boljša od Cezanjevce Pri starejših učencih pa je slavila Mala Nedelja, ki je Stročjo vas in Cezanjevce ugnala z 2 : 0, Stročja vas pa z enakim izidom Cezanjevce. M. J. Šah - Glavač četrti V Izlakah Je bilo odprto državno seniorsko prvenstvo v šahu, ki se ga je udeležilo 41 igralcev in igralk. Po 7 kolih švicarskega sistema je zmagal Janko Saradjen s 6,5 točke, na odlično četrto mesto pa se je uvrstil Murskosobočan Jože Glavač, ki je zbral 5 točk. M. J. ODLIČNJAKI 7. julij 2005 - VESTMI Tudi v tokratni številki Vestnika vam predstavljamo učence, ki so se vse leto trudili in poleg svojih šolskih obveznosti dosegali vidnejše rezultate. Župani so jih za uspešno delo nagradili s knjižnimi ali praktičnimi nagradami, mi pa smo pod fotografije zapisali imena tistih, ki so dosegali vsa leta svojega šolanja odličen uspeh. Čestitkam županov se pridružujemo tudi v uredništvu Vestnika in želimo še naprej uspešno šolanje! -------------------- Vanja Poljanec Odranci - 33 odličnjakov Župan občine Radenci Jožef Toplak in podžupan Vladimir Rantaša sta sprejela v hotelu Radin v Radencih najboljše učen ce - odličnjake zadnjih razredov osnovnih šol, glasbene šole v Gornji Radgoni terSŠGT Radenci. Iz OŠ Kapela so prejeli priznanje in vrtnico: Tjaša Jerič, Samantha Roškar. Marko Rautar in Kristjan Žunič; iz OŠ Radenci: Nina Štuhec, Tjaša Pelci, Alja Domjan, Veronika BotonjiČ, Luka Korc, Blaž Šauperl, Benjamin Bokan in Sven Šandor; iz SŠGT Radenci: Klavdija Vidonja in Marija Rob, za izstopajoč uspeh na glasbeni šoli v Gornji Radgoni pa prav tako odličnjaka OŠ Radenci Luka Korc in Benjamin Bokan, ki sta ob tej priliki zaigrala tudi na svoja instrumenta, na kitaro in altsaksofon. Slovesnega sprejema so se udeležili tudi razredniki in mentorji učencev, ravnateljica OŠ Kapela Anastazija Avsec, OŠ Radenci Danica Sepešy, Berislav Budak, profesor klavirja in korepetitor, Franek Radolič, učitelj saksofona, in ravnatelj glasbene šole iz Gornje Radgone mag. Marjan Žula. Dani Mauko Ljutomerski župan v kulturnem domu sprejel uspešne učence ljutomerski župan Jožef Špinder je letos-ob koncu šolskega leta s sprejemom počastil 54_učencev zadnjih razredov ljutomerskih osnovnih šol, ki so v vseh letih dosegali odličen uspeh in druge odlične dosežke. Iz OŠ Janka Ribiča Cezanjevci so to bili: Katja Heric, Janez Magdič, Sandra Zadravec, Marko Kramar, Petra Lačen, Boštjan Pintarič in Peha Markoč; iz OŠ Stročja vas so se izkazali: Tamara Rojnik, Ines Blagovič, Matic Dobranjščak, Samo Fijavž, Anja Pavličič, Sanja Pavličič, Andrej Zadravec in Nina Alt iz OŠ Mala Nedelja pa še: Leonida Filip, Tadeja Borovič, Tamara Zoran, Andrija Nideri in Jenny Slekovec. Največja po številu učencev v občini pa je OŠ Ivana Cankarja ljutomer, zato je največ uspešnih učence prav iz njihove šole. To so: Nastja Dijak, Maja Nemec, Domen Mohorič, Tjaša Magdič, Martina Lipič, Leka Perčič, Luka Prelog, Sanja Panič, Davor Kralj, Goran Feguš, Vid Zima, Rok Kovačič, Dominik Barat, Andrej Fajfar, Barbara Fijavž, Hana Kodba Čeh, Katja Kumer, David Žgane, Barbara Žitek, Nina Kajdič, Aljoša Kuzmanovski, Mihael Pozderec, Miha Dominko, Zoran Fijavž, Urška Potočnik, Darko Krajnc in Gregor Kotnik; iz podružnične šole Cvetka Golarja ljutomer pa Avguštin Prijol in Ivan Zver. Župan pa je nagrade za dosežke na glasbenem področju podelil Simonu Habjaniču, Mihi Miklošiču, Evi Korošec, Pavlu Šošterju in Igorju Golobu iz ljutomerske glasbene šole. V naš fotografski objektiv smo ujeli učence iz cezanjevske šole. C. K., foto: N. J. ■ Ob koncu šolskega leta - učenci OŠ Odranci so šolanje končali dva tedna pred začetkom polletnih p ' ' tacije šole -, je župan Občine Odranci Ivan Markoja sprejel 33 učencev odličnjakov, jim Čestital terizro0 y in priznanje za odličen uspeh. Posamezniki med njimi se ponašajo tudi z osvojitvijo dveh zlatih (d^ nemščine in zgodovine in osmih srebrnih priznanj, prejeli pa so še ekipno srebrno priznanje iz ge|JlT-'’-..jcaošO|*af pa so bili odličnjaki Rok Kolarič, Davor Marič, Tamara Virag in Sonja Zver. Na sprejemu sta bili tudi ra’ ■1 -ci Marija Smolko in mentorica šolske skupnosti učencev Gabrijela Lačen ■ Dora. J. Ž., J. G. Lendavski o Izjemno uspešni so bili tudi učenci osnovnih šol občine Lendava. Na sprejemu pn županu Antonu maša'1" ki so bili odlični vseh osem let svojega šolanja, in sicer; Patrik Andrej Kepe, Timea Kočiš, ’h* 1 Sobočan, Agi Zag, Barbara Berki, Sabina Magyar, Tihana Rob, Iris Drvarič, Benjamin Gone, Tadej h PiiKd nuncui* Arisuna odjtj r“ud iul, iiiiivd ricUorj vnu rj,'rideklicam in trem fantom podelil rdečo gerbero in spo-' ■ Petico. Kot je dejal, je ponosen, da imajo na šoli toliko "so ^segali tudi vidne rezultate na tekmovanjih iz šolskih Pn sPortu na državni ravni. L. Kr. J. G. Župan Mestne občine Murska Sobota Anton Štihec Je učence zadnjih razredov šol z območja mestne občine, ki so dosegli v vseh letih izobraževanja odličen uspeh in bili uspešni tudi v različnih interesnih dejavnostih, sprejel v dvorani soboškega gradu. Kot smo lahko izvedeli, je tudi na območju mestne občine vse manj otrok in s tem tudi vse manj učencev, ki končujejo osnovno šolo. Kljub temu je iz leta v leto več odličnjaKOv. Tako so na tokratni prireditvi podelili največje število priznanj in knjižnih nagrad doslej, kar 78. Prejeli sojih: iz OŠ Murska Sobota I Tilen Apšner, Barbara Ban, Janik Bačič, Danila Benko, Mitja Dišič, Tomi Došen, Gašper Habjanič, Barbara Hull, Eva Klemenčič, Petra Knaus, Sanja Kropeč, Laura Kotar, Iva LanŠČak, Urška Pintarič, Mateja Polak, Tadej Ratnik, Iva Jennie Roš, Tara Rožman, Filip Šeruga, Miha Škalič, Valerija Šulek, Patricija Vidonja, Zoran Vogrinčič, Mitja Žižek in Luka Vavtar; iz OŠ Murska Sobota II Nuša Antolin, Minka Baler, Petra Baranja, Bine Barbarič, Tadeja Belovič, Matija Bregar, Miha Domjan, Janja Donša, Miha Farkaš, Marija Glavaš, Nina Gotar, Valentina Jerič, Vanja Kapun, Iskra Tanjga, Nastja Temlin, Tina Zver, Anja Žižek; iz OŠ lil Murska Sobota Anja Bačič, Nino Bavčar, Miha Bokan, Kirn Cvetko, Betty Časar, Mojca Čerpnjak, RokGodvajs, Urška Gomboc, Mojca Gyorek, Matej Gruškovnjak, LeonJerše, Nina Kovač, Filip Kuzmič, Martina Linhard, Irena Muhr, Staša Ružič, Miša Šarkanj, Lea Turner, Maja Vinčec, Matej Vučko in Iva Weingerl; iz OŠ Murska Sobota IV Martina Žekš in Benjamin Car; iz OŠ Bakovci Tamara Ciman, Sandra Dervarič, David Donša, Doroteja Kuhar, David Verbančič, Grega Vurcer in Monika Štaus; iz glasbene šole pa sojih prejeli: Črtomir Antolin, Matjaž Balažič, Lara Baier, Mitja Horvat, Goran Lang in Nuša Piv, C, K., foto: Z. Z. Letos je osmi razred na OŠ Tišina končalo 33 učencev. Med njimi so vsa leta osnovnšolskega izobraževanja odličen šolski uspeh dosegale predvsem učenke. To so: Irena Lesič, Tjaša Madjar, Saša Marija Ratnik, Anja Ribaš, Metoda Horvat, Karolina Llpuš, Andreja Ozvatič, Tadeja Pavlinjek in Mihaela Vaupotič, Njim je pred dnevi v sejni sobi občine tišinski župan Jožef Poredoš priredil sprejem ter jim podelil priznanja in knjižne nagrade, Sprejma so se poleg učenk udeležili še nekateri drugi delavci šole in občine. C, K. šukidit udllčukiku/ pii razredov OŠ Sveti Jurij je tokrat že desetič organiziral sprejem rogašovski župan Janko Halb. Kot generacij odličnjakov iz te šole uspešnih tako doma kot drugje. Uspeh pri nadaljnjem izobraževanju ► |! 2aželel tudi letošnjim odličnjakom. To so: Karmen Ferjanič, Uroš Gjureč, Goran Lang, Barbara k. ^’oto^" Klementina Lang, Tamara Muller, Katja Rogan, Tamara Šadl, Dominik Felkar In Damjana Flisar. ®rafin skupaj z razrednikoma, ravnateljem m podravnateljem ter županom občine. C. K. . ---------------------------------------------------------------------------------------------- Mltor r ^P**1 ■ šMft Irth je hiphn občina Ljulnmi Jožef Špindler podeljeval tud' maturantom sCT? Mufoma Letošnji odličnjaki so Katja Kustec, Janez Strupi, Barbara Mlinaric, Jan Geder Jasmina ' a tkalec, inga Rajtman, Matej Holc. Nina Blagovič,Tanja Znidanc m Tjaša Pai. Besedi o m oto. V. . ' Mu '-'h ^žjh'&'iza fs- 1^" Izjemno uspešni so bili tudi učenci Osnovne šole Veržej, ki so sodelovali na številnih državnih in regijskih tekmovanjih. Tako so nekateri sodelovali na državni likovni razstavi otrok, na državnem tekmovanju iz znanja o sladkorni bolezni, bili so dobitniki zlatega priznanja za zgodovinsko raziskovalno nalogo na državnem tekmovanju, osvojili srebrno Vegovo priznanje in srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz logike, ponašajo pa se tudi s številnimi visokimi uvrstitvami na športnih tekmovanjih, Župan občine Veržej Drago Legen je vse učence in njihove mentorje sprejel v prostorih občine in učencem podaril praktične nagrade. Še posebno so bili pohvaljeni Cene Belovič, Vito Šadl in Matej Vinkovič, ki so bili odlični vseh osem let. Besedilo in foto: V. P. 7. julij 2005 — VEK 24 DOBRO JE VEDETI Svet digitalnih tehnologij Windows XP s »64 biti« (1) Kako že pravi stari rek: Rim ni bil zgrajen v enem dnevu. Enako bi očitno lahko rekli tudi za 64-bitno računalništvo. Vendar pa imamo zdaj končno še drug steber, potreben za podporo 64-bitni računalniški infrastrukturi: razširjen operacijski sistem. Microsoft Windows XP Professional x 64 (XP 64) uporablja vso moč novih 64-bitnih procesorjev, ki so prvi steber. S tem ponuja to novo moč vsem programom, združljivim s 64-bitnim računanjem. Teh pa skoraj ni. Zaenkrat bi lahko rekli, da Imamo kolosej in areno, vendar nobenega gladiatorja. XP 64 je najbolj zanimiv za navdušence nad novostmi. Dobra novica za vse je, da večina 32-bitnih aplikacij teče brez težav, celo pridobijo nekaj hitrosti. Slaba novica pa je, da nekateri programi, posebej nizkonivojski (gonilniki in sistemska orodja), niso združljivi. Kaj sploh pomeni 64-bitni operacijski sitem? Pomeni, da lahko uporablja precej večjo količino pomnilnika, kar posameznim programov zagotavlja več prostora pri izvajanju. 32-bitni program lahko uporablja 4 GB pomnilnika, medtem ko lahko 64-bitni kar okoli 16 TB. Zmogljivost se je tako kvadrirala Menijo, da bi lahko v tak pomnilnik spravili skoraj vse knjige velikanske kongresne knjižnice v Washingtonu. Dodatna prednost 64 bitov je tudi notranja zgradba procesorjev, ki vsebuje za svoje delovanje 2-krat večje notranje pomnilnike. XP64 deluje izključno na 64-bitnih procesorjih. Računsko zahtevne aplikacije, igre, programi za 3D modeliranje in podobne stresne aplikacije bodo lahko precej pridobile, vendar šele, ko bodo prirejene 64-bitnim operacijam. Microsoft trdi, da že spremlja razvoj cele kopice programov, ki bodo združljivi z XP 64. Večina nizkonivojskih 32-bitnih aplikacij pod XP 64 ne bo delovala. Microsoft je izdal takrat pri uvedbi Windowsov program XP za pomoč pri nadgradnji, ki je pregledal računalnik in poročal o morebitni nezdružljivi opremi. Pri XP 64 tega naj ne bi bilo. Izdali naj bi le spisek gonilnikov in programov, ki so prestali test združljivosti z XP 64. XP 64 so zelo podobni Windowsom XP SP2. Njihova koda pa je dejansko precej izpeljana iz različice Windows Server 2003- Med XP 64 in XP SP2 boste težko odkrili vizualne spremembe. Še najbolj opazno je pri zaganjanju starih 16-bitnih programov. 32-bitni Windows 95 je bil v velikem delu 16-bitni. Windows 2000 in XP sta čisto 32-bitna, vendar Še vedno poskušata podpirati 16-bit-ne programe. Pri XP 64 je ta podpora dokončno odstranjena. Če to podporo potrebujete, je rešitev program VMware 5, ki deluje na XP 64 in omogoča izvajanje starih programov. Dr. Matej Gomboši r n razkrivajo zdravilne skrivnosti www.pom u rske-teka rne.si Sečni kamni Sečni kamni lahko nastanejo kjerkoli v sečilih in prizadenejo približno 5 odstotkov prebivalstva. Glede na mesto nastanka ločimo ledvične in sečevodne kamne ter kamne sečnega mehurja. Sečni kamni so pogosto in resno obolenje, saj lahko vodijo tudi do končne odpovedi ledvic. Zakaj kamni nastanejo? Na nastanek kamnov vpliva več dejavnikov, vendar sta glavna vzroka obstrukcija uriname-ga trakta (zapora) in okužba. Dejavniki, na katere ne moremo vplivati in imajo pomembno vlogo pri nastanku kamnov, so presnovne motnje (cistinurija), starost, spol (pogosteje se pojavljajo pri moških v starosti od 20 do 50 let), prirojene anatomske anomalije (odtočne motnje pri benigni hiperplaziji prostate) ... Pogosteje se kamni pojavljajo v poletnih mesecih in toplih deželah (dehidracija), k nastanku pa prispeva tudi prehrana, bogata s proteini, a revna z vlakninami. Proces nastajanja kamnov imenujemo urolitiaza in se začne s kristalizacijo snovi v prenasiče-nem urinu. vo kislost. Vratni, oksalatni in cistinski kamni nastajajo v kislem urinu, struvitni v bazičnem in kalcijevi kamni v nevtralnem urinu. Simptomi Značilni so bolečina, ki nastane naenkrat in izžareva proti spolovilu, slabost, bruhanje, napihnjen trebuh, mrzlica s povišano telesno temperaturo, pogosto siljenje na vodo, krvav urin in okužba sečil. Diagnoza Diagnozo postavi zdravnik na podlagi kliničnega pregleda in mikroskopskega pregleda urina. Vključi lahko tudi dodatne preiskave, kot so pregled 24-urnega urina, krvne preiskave, rentgensko slikanje, ultrazvok in uro-grafija. Vrste kamnov Priporočajo kozarček na dan Znanstveniki iz bolnišnice Brigham v Bostonu so ugotovili, da uživanje zmernih količin alkohola, približno kozarček na dan, pomaga ohraniti normalno delovanje moških ledvic. To pa ne pomeni, da se je treba za zdrave ledvice opijaniti, so obenem opozorili raziskovalci. Raziskava, ki so jo izvedli ameriški znanstveniki, potrjuje tudi anekdotično priporočilo legendarnega slovenskega olimpionika, stoletnika Leona Štuklja, ki je kot recept za dolgo in zdravo življenje navedel kozarec rdečega vina na dan. Izvajalec študije je sporočil, da so že vse prejšnje študije dokazovale, da zmerno uživanje alkohola pomaga pri preprečevanju bolezni srca in ožilja. - Kalcij - oksalatni kamni (60%) - Kalcij - fosfatni kamni (20%) Vzrok zanje je povišana koncentracija kalcija v urinu, ki je lahko posledica okužbe, osteoporoze, hipervitaminoze z vitaminom D, kostnih tumorjev, hi-perparatiroidizma, Addisonove bolezni... - Uratni kamni (10 %) so iz sečne kisline in povezani z motnjami v presnovi protina (putika) ter nizkimi urinskimi volumni. - Struvitni kamni (7 %) so po sestavi zlasti magnezij-amonij-fosfatni kamni in so znak bakterijske okužbe urina. - Cistinski kamni (3 %) so značilni za prirojeno dedno bolezen z motnjami v absorpciji čistina. Snovi v urinu kristalizirajo glede na sestavo urina in njego- Zdravljenje Priporoča se pitje velikih količin tekočine (31 na dan) in gibanje, s čimer se drobni kamni samodejno izločijo. Bolniku se predpišejo spazmolitiki, ki ubla-žijo krče (buscopan, spasmex ...), analgetiki, ki ublažijo bolečino in znižajo povišano telesno temperaturo (lekadol, keto-nal, naklofen, nalgesin ...), an-tiemetiki, ki preprečijo bruhanje (torecan), diuretiki, ki povečajo izločanje urina (modu-retic, tertensif, hygroton...). Novejša dognanja priporočajo uporabo antagonistov alfa adre-nerglčnih receptor jev, ki sproščajo gladko mišičje sečnega mehurja in tako povečajo pretok urina (omnic...), in kombinacijo terpenov, ki pomaga pri raztapljanju kamnov in preprečuje nastajanje novih (rowati-nex). Zdravila se dobijo v lekarni, če so predpisana na zdravniški recept! Če so kamni večji od 10 mm, sama podporna terapija ne bo dovolj. Kamen bo treba odstraniti s pomočjo ultrazvočnega Zdravo uživanje hrane z našega vrta Vrtnice za popestritev vsakdanjega jedilnika Ali imate čas In voljo, da iz vrtničnih venčnih listov ali cvetov pripravite marmelado, čaj ali kis? Poskusite kar z domačimi vrtnicami. Morda boste med svojimi domačimi vrtnicami našli tiste z močnejšim vonjem ali tiste z malo Šibkejšim. Vrtnična marmelada 10 polnih dlani svežih vrt- ničnih venčnih listov, 1 zavi- razmerju 2:1 ali 3:1), 1 liter vode, sok 3 limon, 1 zavitek vanilijevega sladkorja, malce ruma Naštete sestavine pomešajte in jih 20 minut kuhajte. Čiste kozarce splaknite z rumom, podobno kot splaknete kozarce, ko pripravljate puding. Vročo marmelado hitro prelijte v kozarce in jih dobro zaprite. Postopek priprave je dokaj enostaven, narejeno marmelado pa lahko uporabite v različne namene, podobno kot druge vrste mar-j ■ b i« Vrtnični čaj Cvetoče cvetove dišečih vrtnic in nekaj kosov na režnje na-rezanih vanilijevih palčk dajte v suho posodo. Namesto vanilijevih palčk lahko uporabite tudi vanilijev sladkor v prahu. Vse skupaj pomešajte z velikimi raztrganimi cimetovimi žbicami in s črnim čajem. Lahko uporabite drobljenja, perkutane nefrolito-tomije ali operacijsko Kaj lahko storimo sami? Kljub vsemu obstaja kar nekaj dejavnikov, na katere lahko vplivamo in s tem preprečimo nastanek kamnov. V glavnem velja, da se je treba izogibati živilom z veliko vsebnostjo kalcijevega oksa-lata (čokolada, zelena, grozdje, fižol, jagode, špinača, špargl ji, pesa, črni čaj, orehi, lešniki...), saj vplivajo na nastanek kalcijevih kamnov. Pri uratnih kamnih je treba omejiti hrano, ki poveča koncentracijo sečne kisline v krvi in urinu. To so ribe, drobovina, pivski kvas, meso, perutnina... Napitki, kot so kava, pravi čaj, kokakola, privedejo do dehidracije in s tem povečajo verjetnost za nastanek kamnov. Zmanjšati je treba uživanje soli (manj kot 3 g na dan), jemanje antacidov (nevtralizirajo odvečno želodčno kislino) naj sc omeji na nujno potrebno Priporočljivo je piti donat-Mg, predvsem pri srčnih bolnikih, ki se morajo izogibati čezmernemu vnosu tekočine zaradi obremenitve srca Tudi s spremembo kislosti urina lahko odvisno od vrste kamnov pospešimo raztapljanje. Trditev, da naj se omeji vnos mleka (bogat s kalcijem), danes ne drži več! Prav tako je treba biti pozoren pri upoštevanju nasvetov, ki priporočajo zmanjšanje vnosa kalcija in vitamina D, saj njuno pomanjkanje vodi do drugih zapletov (osteoporoza...). Omejen vnos beljakovin je pri določenih osebah in boleznih dvomljiv, prav tako tudi velik vnos tekočin (srčni bolniki). Veliko je nasvetov, priporočil in omejitev. In prav zaradi specifične sestave kamnov in s tem povezanega zdravljenja je težko najti in opisati splošno priporočilo. Nič ne more nadomestiti osebnega pogovora z zdravnikom v ordinaciji ali s farmacevtom v lekarni! Polonca Fiala, mag. farm. S pomočjo M* pomagate seb Pomoč drugim'i'-membna za skupn05*® ste, ki pomagajo, it P nova raziskava essei-e f fieldske univerze V" taniji.Znanstveniki?' > žensk in moških sp15 njihovih nositti s podalU l"knln-nih ustanov. Tuti. 1 lovali pri nostih (ponw ianjepirkormP^^ Šim), so bdi bo J dovoljni s svoj«« Telesna pri^' Ijenostnivse Telčs^P^j^ edini dejavni č pričakovano*^,., čeprav pom«^ tveganje za p I , hulezm. vzdrževan težo, ugotavljajo T.s()S()(|ck Raziskava, v k”61 vale ženske, di^ ■u jv namreč P1' , ti" pod 25) In«1*!® (najmanj 3,5 “ ’ reveH|,p najučinkovitep' pred pojavom bolezni. Nega las —-— Enako, kot je' čnim žarkom ša koža, so «di izpostavljeno®' [£ k..I nuirsk)'1 , j, tl|iui^ poletnih dn . las. Lasje p0* * Lf sp*j pred soncem- ,1;. mo po soncu>-valo-P^^ h3|;jnK / pršila za Pred ltj Ja® ,4 njem. TipfCP i-y.t-: j, prednev®«1^^ , žarkt, vlažijo _ p dezlasnar^ le izbrati dobe trezno zase 30^' zna tudi Slabe preh* , stfri' premalo^, ne bodo pf,P strogi muvide^jep^ i i i d d d D * ir * tudi črni čaj iz vrečke. Mešanico dajte v temen kozarec z navojem in nato na suhem shranite. Nato običajno poparite kot vsak čaj in cvetov ne puščajte v po-parku. Tri do pet minut je najoptimalnejši čas. Vrtnični kis Vrtnične venčne liste ali po domače kar cvetove odstranite s stebelnega nastavka, dodajte kis in vodo ter prelijte v kozarec z navojem. Dobro zaprite in za 14 dni postavite na sončno mesto. Nato vrtnični kis precedite skozi cedilo, hladnega shranite in uporabi- te, kot želite. Razmerje med vodo I« Ij'li-fuiia *uIb lini. 1-2 Olli 1 ■ 4 in svetleč1 i * 'i * vi Ji Vrtnice z različno intenziteto vonja Za pripravo vrtničnega Čaja, vrtnične marmelade in vrtničnega kisa vam svetujem, da uporabite tiste vrtnice, ki imajo čudovit vonj. Med vrtnicami z močnim vonjem so predvsem vrtnice križanih čajevk: ACAPELLA (češnjeva, smeta- cvetov), vijoličen cvc ’ ip naticvet). Uhki'P" Fnjh dnjr S-1TAN > tlo rožnat’ dj rožnata)-mnogo^^vuif rrinic. P" > j imate na in* unl*-^ j h I IBHH -7. julij 2005 DOBRO JE VEDETI 25 ^ženje potrošnikov Pomurja svetuje i ili F Ifr 5 it * * p k if 4 i c m * i (J iF t It P Ji (C 01 Al vi Delno vračilo denarja nas ’e P°klical, se je z obrt-b vi: da mu bo opravil stori- Htevj ?e P0 Predračunu tudi plačal. Sto 4^7' *^u končali, vendar pa ^St mesecev čakajo na dokon-Obrtnik , l^. ’ • ogovarja, da so zelo zasedeni in (ji**1’"*0 wlu> kmalu končali, zato pre-^denar^"1 /J nedokončani de! storitve vrne ^obtwv^le<1' denariem bo lahko najel dru-। , ^ ' i ki |hl jr[a dokončal. Naročnik se premalo , Kr'n|’ vendar se boji, da bi dobil Ujjno unPa $a zanima> kako določiti , Dsfcodnine> "■4-m _ , ' Prinieru bo najbolje, če se spor reši Mijami °' *at Pomeni, da se obe strani stri-'d^Alninc Je pa seveda težje oce-^sti naročniku del, saj le-ta ni stro-"^^'dtUC1:1 Cc do sporazumnega do-4^ ‘ 3 w b° naročnik menil, da je V'».,J(.n* Phailzka. si bo moral pridobiti mne-^^^UI&cdcriL j in cenilca te stroke ter na 0^ ' " ' za^tevati višino odškodnine. ča» pisarne v M. Soboti: tele-m "" svetovanje v ponedeljek, torek । etrtek od 9. do 14. ure, osebno sve- In srt 110 °d ‘L do 14 ure in rpredhodnem na-“iste 90>faks: (02) 534 93 91, - ”P P-207,9101 M. Sobota. Andrej Cimet, predsednik ZPP n- it f J t F F jr it It It 9H-.' ’n '18,4 ZJ ženske hujše posledice ’'t«,. '' obotavljajo raziskovalci s stanfor-ameriški zvezni državi Kalifor-’’ih j. tKI tkanja človeških možganov so % ’ ,a Zf‘r/ '1 alkohol hitreje pahne v za-j1'0 Jsa in bolj napredujoča pa je tudi %j(> ...'"' možganov, to je krčenje in ..^iebU^^skega tkiva. ':b ^r. ženskah, ki so alkoholne pijače in^.ki ? Cas' skoraj tako izrazito kot pri 11‘ eim ' Pdi dalj časa. Imajo pa ameriški •klikihrazveseij‘vejšo vest: pri tistih "Hi,, u ' "/ *c odločili odpovedati pijači 1j Pitja • šesttedenskem programu od-X. 1K atrofija nazadovala. rr I' £ ^ika ? ujjf, u *lna t V i f P F t t r fr a 1W? 'u,ada si,, 0 kremo 40 g masla, 100 g mo Aa, Sq' beljaki, ščepec muškatne-k । 'ana 3 ’ P°per, 1 žlica nastrganega r'Sant šunke>80 g masla, 50 "»ikii1 paPrike. 100 ml sladke sme- V Pon " nii'l4>' rumenjake, muškatni "v. ’ J ,q mleto ožeto špinačo. Na \ ha r r 'ncg beljakov in moko Maso pekač in pečemo 10-15 V? ‘P Zvil. K ' le Pečeno, potresemo s par, 1 iq/^dlo« ° nadev: Šunko na drobno .' >.'^em, n r,-|no pa čvrsto stepemo. Pa-i^lš^^Priko maslo, dodamo mle- St? ' ^u ‘'smetano ter 501 in P°Per ČH ft i«! |k>St ^^^wno s kremo ter pono-'l'bj3'' i n3V'mo za 50 minut v hladilnik. |>iv 4) ln ponudimo skupaj z ^^'Mavri K . CSr.- na nasovo omako »JlA5 Mn,t’,lv,u'8a °lja. «1 ml suhega ‘ omak"/ mom krajanov jih bodo H'i-r kirišČ. , .pid ,/I £ stnikotn mu bodopr^^pE nje teh odškodnin, L možnost Pa,t .JUNE’S ....... bodo prod«1* navedenav *J l t ► I > IRIDU Ljudstvo vg*mi SEZNANITEV Z VSEBINO DOKUMENTA PRAVILO, PREDPIS POKRAJINA V SREDNJI ITALIJI SUROVINA ZA PORCELAN PESEM HVALNICA PREDNJA STRAN KOVANCA POLOVIČNA mavčna OPORNICA PODOČNIK PRI ZVEREH POGAN NEMŠKI FILOZOF BISTVO V FILOZOFIJI BRIGA, SKRB HRVAŠKI LUKA V TURČIJE TOMBOLI (GEORG) SPOMINSKO Ž/VALZ PESNIK STOJAN AUER ŠTEFAN HAJDINJAK GLAVNO MESTO MOČVIRSKA TRAVA, ŠAR NEKDANJI NOGOMETAŠ OLIMPIJE [ROBERT) GORSKI REŠEVALNI ČOLN MALAJSKA POLQPICA KRALJICA ŠPORTOV DOBITEK NA PARK V LJUBLJANI NAČRT POTOVANJA KRUT RIMSKI CESAR LUNINA FAZA IGRALEC (MAURICE] VODNI PREKOP MLAJŠA KAMENA DOBA PRIMORSKA NOVINARKA BATISTA REDKA TEŽKA KOVINA ŠKOTSKA PEVKA (SHEENA) PRAVOSLAVNA VERSKA PODOBA MALTA NA ZIDU LITERARNA JUNAKINJA KARENINA ŽAN TABAK MESTO NA ZAHODU MADŽARSKE KOPNO V MORJU TURISTIČNI KRAJ V MAKEDONIJI TERME PRI PADOVI NASILEh VSTOP, VLOM ENOJNO CVETNO ODEVALO JED IZ krompirja 'FRANC. TERORIST, SRČNA MIŠICA ITALIJANSKI PESNIK (CARLO) 'HRV. KOŠAR-' KARIČA . iŽAW) JAP RIŽEVO ŽGANJE STANJE OZRAČJA POGAŠENI PELCI PREMOGA ZVRST JAMAJŠKE GLASBE POMOR. UBIJANJE SKLADATELJ ,c (MARIO) l"WtLU X-I SISTEM SAMODEJNIH NAPRAV JAHVE ITALIJANSKA JADRANSKA LUKA DUHOVNIK DNEVI PRED IDAMI SLAŠČICA IZ KAKAVA 'UDAREC PRI BOKSU REŽISER KUSTURICA . AROMATSKA SPOJINA MESTNA ČETRT VODJA SAMOSTANA HEKTAR POMURSKI SLIKAR (IGNAC) BI2MUT ISLAMSKI VERSKI VODJA GRČIJA PESNIK ŽUPANČIČ ŽENSKI GLAS TANTAL RENU NOGOMETAŠ AČIMOVIČ LETEV S KVADRATNIM PREREZOM KOLOZ MOTORJEM OSJE GNEZDO GRŠKA ČRKA LAZ VOLNENA ODEJA MESTO V JV. TURČIJI NAŠ HOKEJIST ' ARABSKO OGRINJALO ZNAMKA OSEBNIH RAČUNAL IZVIRNI POMEN BESEDE PREBIVALKA NIGERIJE Pijanska ženska BOSANSKI PESNIK >ki ^kl, za nakup opreme za ginekološki 1,1 novo porodnišnico ./fekmurske čete 4, Murska Sobota, namesto cvetja za pok. Šte-Horvat, Jakobovo naselje, Murska Sobota, namesto jLana ’ 3.000; družina Gostija SerecaizSatahovec namesto fyptnik J96ana Pociea' 5'000; maturanti Ekonomske srednje šole Murska ■ g‘ riyTe5to Atrija za pokojne profesorje in sošolce - 10.000; Lu-^.L^narn 'Cl namast0 cvetja za pok. Ilonko Bertalanič - 6.000; ^^^eijHzapoK Ludvika Kovača iz Lemerja -10,000; družina ^e^osnovn amB5|° cvetja za pok. Marijo Lazar iz Gornjih Petrovec - 5.000; Sad* 5013 ^^a namesto cvetja za pok. Marijo Copot-10.000; jf - C-u. namesto cvetja za pok. Rudija Hajdinjaka - 20.000; H ferska 104, namesto cvetja za pok, Pavla Šiftarja - jj7i iskreno zahvaljujemo. Prispevke zbiramo na računu št ■ Splošna bolnišnica Murska Sobota Nagrajenci Vestnikove križanke Rešitve KRIŽANKE z dne 23. 6. 2005 ■ USPE- ŠNA POMURSKA PODJETJA 1 . nagrada: KNJIGA Lahko jem, mag. Branislava Belovič: Milena Štaus, Ravenska 7,9231 Beltinci 2 . nagrada: KNJIGA Boug žegnjaj, Branko Časar Lujzek Bagoroš, Vanča vas 17, 9251 Tišina 3 .-7. nagrada Vestnikova majica Nikolaj Bačič, Prešernova 4, 9000 Murska Sobota Vera Herce g, Korotanska 9, 9252 Radenci Janez Kovačič, Grlava 24 a, 9242 Križevci pri Ljutomeru Anica Škraban, Žibertova 1,1000 Ljubljana Marjan Vukan, Bokračl 11,9201 Puconci i K S Nagrade za izžrebane reševalce L nagrada: knjiga Lahko jem, mag, Branislava Belovič, nagrada knjiga Boug žegnjaj f Branko Časar in 3.-7» nagrada je praktična. Pravilno rešitev - označena polja - napišite in pošljite na dopisnicah na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, do petka, 15. julija 2005. Rešitev: Ime In prlimHc: Našim------------------- ' j Kdorčaka,dočaka.Tojestarprego-T 4 / Pa seje ponovno potrdil. Sedaj bo- ■ : 'žes. mirneje gledali na prihodnost, ^^i. da । ’' P|ameri uspeha. Šele sedaj boste ^aii, f,,a ^^ko ljubezen veliko lepša, kot ste Jo ° ’"fastu.'kakor ne mesta 'z svoje kože. S tem sv°jerri’ reŽete Peruti tako Je že res, da Je trenutna situa-friiki., - ... . tn$ ' ’ vendar bi ne bilo slabo, ce bi po ( ^^ "c&edovanje z neznancem bo za- 7^ Pa - P°Cas' Preraščati v nekaj več, seveda Predvsem od vas odvisno, do kod, jj.'''Jp|nte s ° Iti povsem do konca. ON: gp žt; "' tempo, saj živite preveč nasitno. 6 'Pijete te? mero m vse to se vnm ute- B^l^čnih r>': " trenutne možnosti so predvsem OhiA k zato jih nikar ne zamudite. 1 J zaru/,Končn° vam bo uspelo, da boste Živeij1 I SVOje 7elje in možnosti. Če bi tako 1- čas, bi se vam zdel svet veliko le-L a-Ji . sprehajate med polomijami in pa vare je to celo všeč? ON: Kar r’"n kora ’ 'ju b e2e eske m živ IJ e nj u pred n '’fserr p0)J'1 se boste kot odlično znašli v r-^ietnep. „ "' '' ■ “ teden vam bo ostal še dol-Fa omX*u- ^Pdar ' C|ja 1)0 cavid®100 brezizhodna, 4^. P-.,|lfi 1)0 tako hudo, kot bo videti na ' Na P°m°čvam bo priskočila iep^ .116 tri pričakovali, zato bo vse Z| 'eir^j p ^i^f se ne branite pogovora, ki , saj vam bu prinesel Lt!0e; e Seveda bo vsebina od-da zadeva, za katero je že " ot',e in jo rešite! r -.■» oNAJe že res, da je samota včasih prav 3 prijetna, vendar vam z njo ni treba ravno J pretiravati. Pojdite raje malo v družbo! Vesela družba koristi splošnemu počutju, pa Še na razne probleme boste pozabili. ON: S prijateljico se boste podali na kratek potep, ki pa se bo končal kar nekako nepričakovano, saj boste odkrtfi nekaj, kar sicer že dalj časa sumile, vendar nekako niste mogli verjeti, da se bo uresničilo. fMr*| ONA: Končno boste dočakali svoj veliki tre-™ I nuteKtudl v ljubezni. Uspelo vam bo om-* il režiti osebo, ki vam je dodobra popestri la vaše sanje in vzburila srce. Imate čudovito priložnost zato glejte, daje ne zapravite. Nikoli si ne bi oprostili! ON- Vaši namigi so več kot prozorni, zato se nikar ne trudite prepričevati ljudi o nasprotnem. Nekdo vas skrivaj opazuje in si Želi nekaj, kar bi bilo vsec tudi vam. Toda za kaj takega bo potrebno se kaj vet kut le ■■ arogantnost. ONA Prisluhnite prijatelju m mu poma-V M gajte rešiti njegovo zapleteno ljubezensko razmerje Za nasvetih pomoč vam bo zelo hvaležen m vam bo to nekoč tudi pošteno povrnil, ON: V maščevanju boste sicer našli zadovoljstvo in zadoščenje, vendar bo tako prvo kot tudi drugo le kratkotrajno. Veliko bolje bi bilo, če bi poskusili s kakšno zmernejšo varianto poravnave starih računov. S ONA' čisto ste pozabili na neko stvar, ki bi jo morali že zdavnaj opraviti, zato je skrajni čas da seje lotite. Nikar ne omahujte, drugače vam bo lepa priložnost ušla iz rok. Tega pa sl vsekakor ne želite. ON: Treba se bo odreči marši Kate remu privilegiju, če boste hoteli še naprej uživati zaupanje osebe, do katere niste povsem ravnodušni. Seveda pa je odvisno samo od vas, ali se boste za to možnost tudi odločili.,. ONA: Prizadevanja iz preteklih dni se vam 'j bodo pošteno obrestovala in to prav tam, ■' kjer si najbolj želite. Svojo dobro voljo bo- ste prenesli tudi v odnos s svojim partnerjem, kar bo le še zaokrožilo uspešen teden, ON: Počutili se boste dobro kot že dolgo ne, Izkoristili boste priložnost, ki jo že dolgo čakate, in skoraj vsi bodo veseli vašega uspeha Toda vseeno se bo našel nekdo, ki mu to ne bo ravno všeč. Brat Džouži m ONA: Odgovorna vprašanje, ki se vam za* dnje čase stalno ponavlja, morate iskati ** predvsem v svojem srcu, saj ga drugje ne morete najti. Premislili boste o svojem življenju in sprejeli karnekaj odločitev o prihodnosti. ON: Zaradi stvari, ki ste ji h naredili, vas nekdo občuduje, ker pa ste priznali tudi svoje napake, je to le še dopolnilo vaš dobri vtis. Sprejmite povabilo, saj se vam obeta nekaj, česar doslej še niste doživeli. Le tako naprej! B ONA: Z načrtovanimi investicijami nikar ne AjOl odlašajte, saj imate precej tekmecev, ki ® ul samo čakajo na vaše napake. Nepričakova no srečanje sstarim prijateljem vam bo ponovno odprlo oči za osebo, na katero ste že skoraj pozabili. ON: Videli boste več ovir kot poti, kako priti do cilja. Nikar ne bodite tako pesimistični, saj ljudje okoli vas samo čakajo, kako bi vam pomagali. Izkoristite njihovo pripravljenost in videli boste, da bo vse enostavno. I^^l ONA: Vaše želje so sicer velike, nikakor pa < n'50 neuresničljive, zato ne smete obupati * * in obstati sredi poti. Z nekom se boste dogovarjali o precej kočljivi zadevi, ki vam lahko prinese kar velike koristi. ON: Teden bo sicer naporen in poln presenečenj.-vendar boste s svojo veliko energijo uspeli razrešiti vsako še tako zapleteno situacijo. Ob koncu tedna si boste privoščili malce ponočevanja, ki vam ne bo prav nič škodilo. F mladi lejtaj je Be le ki bila najvekša želja, ka bi lej ko šou na cirkuško predstavo. Tou njemi je tudi idnouk gra-talo. Liki te je mogo tou fejst odslujžiti, ker vstopnina je bila za njegove pojme jako visika. Zdaj pa ma cirkus kšenki jako pogousto na televiziji. Samo more odprejti tisti kanal, na šteron kažejo prenos ali kaksi odlomek s skupščine, pa ma predstave takše, ka so tiste, ka oskare za nje dobivajo, ptičkin dim, kak se un nežno s erko "t” doteknepernati živali. Predlog za pregled mednožja ne-štemin v parlamenti se njemi je vidojako atraktiven. Pregled obrambnega ministra ob prestopi državne grantee se njemi je pa tudi povido. Prej ka je mejna kontrola bila opravlena tak, kaje policaj vido, gdaje z aviona prestopa v osebni avtomobil. Skoro bi počo - Bela od smeja. Si je pa tak spopejvo: Kak je čudno na ton svejti, sakši človik more mrejti, bifajn napraviti bilou, ka človik nigdar ne bi mrou. Na ton oblast zdaj naša dela, tou je družba vsa vesela, postavla si tak močen plot, ka naj sovrag ne prijde not. Zamenjave zdaj SO hitre, jemlejo notri samo bistre, samo takše le Udi, ka nesmrtni bi bili 28 7. julij 2005-VKIIII Mali osUsl poslej na spMnem poriaki izbereš! I - Ugodne cene oglasov na rumen« strani - 20 % popusta za naročnike Vestnika Mak« oqiw« «pr«jtmwno wtk delavnik od 8. do 14* ur** v ponodeCMt do 18.30, za objavo v naslednji Številk. Vestnika Oglase lahko oddate po tdefonm 02 5381T 20 ali po «-po£ik ogletd.TAtttiik^p-W.41 tli na spJetn&m mostu trbori.ti. ozneCw« 5 to Ikono, "O metlo kjer opis c>gše^ev*nBg» predmeta s* she*** K h IR Ie Občina Beltinci, ki jo zastopa župan Milan Kennan razpisuje JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO OBČINSKEGA STVARNEGA NEPREMIČNEGA PREMOŽENJA l. Predmet javne dražbe A/l Nepremičnine (komunalno neopremljena nezazidana stavbna zemljišča), vpisane v vložek št 433 k. o. Lipovci paro, št 2898/1,2898/2,2898/3.2898/4,92898/5.2898/6,2898/ 7,2898/8,2898/9,2898/102898/ lis skupno površino 19411 m2. Vse navedene parcele se prodajajo v ■paketu- kot celota. Izklicna cena za 1 m2 zemljišča je 2.048,00 SIT. A/2 Nepremičnine (komunalno neopremljena nezazidana stavbna zemljišča), vpisane v vložek št 433 k. o. Lipovci: pare, št 2899/2,2899/3,2899/4,2899/5,2899/6,2898/ 7 s skupno površino 14423 m2. Vse navedene parcele se prodajajo v -paketu« kot celota. Izklicna cena za 1 m2 zemljišča Je 2.048,00 SIT. Nepremičnine pod točko A/l in A/2 so v oMno-industrijski coni v k. 0. Lipovci, v neposredni bližini silosov in bencinske črpalke OMV Istrabenz. Na predmetnih zemljiščih je po veljavnem zazidalnem načrtu dopustna gradnja poslovnih-obrtnih in industrijskih objektov. Prednost pri nakupu predmetnih nepremičnin bo imel usti ponudnik, ki bo po pogojih iz te javne dražbe pripravljen kupih' vse v točkah A/1 in A/2 navedene nepremičnine v »parretu« kot celoto. B/1 Nepremičnine (komunalno neopremljena nezazidana stavbna zemljišča), vpisane v vložek št 459 k. o. Ooktežovje: paro. št. 942/1 s površino 4122 m2; izklicna cena za 1 m2 zemljišča je 1.600.00 SIT. B/2 Nepremičnine (nezazidana stavbna zemljišča}, vpisane v vložek št 459 k. 0. Dokležovje: pare, št 1335/1,1335/ 5,1335/6,1335/7,1335/8.1335/9 S skupno powsn» 3667 m2. Vse navedene parcele se prodajajo v-paketu- kot celota. Izklicna cena za 1 m2 zemljišča je 1.600,00 ST. Nepremičnine pod točko B/1 in B/2 so v križišču občinske ceste Bakovci-Dokiežovje-Ižakovd in državne ceste Lipovci-Dokležovje-Ljutomerv k. 0. Dokležovje. Na predmetnih zemljiščih je po veljavnem prostorsko izvedbenem načrtu dopustna gradnja poslovnih objektov za mirnejšo obrtno dejavnost Kupec bo moral začeti z gradnja posk>vnega/ ih objekta/-ov na predmetnih nepremičninah najpozneje v dveri letih od nakupa nepremičnin in ga/jih bo moral zgraditi do IV. gradbene faze v treh letih od nakupa le-teh. C/ Nepremičnine (komunalno neopremljena nezazidana stavbna zemljišča), vpisane v vložek št 1 k. o. BeHfoci: pare, št 1448/2,1449,145071,1450/2,1451sskupnopovr šino 2409 m2. Vse navedene parcele se prodajajo v -paketu- kot celota. Izklicna cena za 1 m? zemljišča je 9.260,00 SIT. Nepremičnine pod C so v središču naselja Beltinci med nekdanjo Železnino in gostilno Zvezda. Na predmetnih zemljiščih je po veljavnem prostorskem izvedbenem aktu dopustna gradnja poslovnega oz. poslovno-stanovanjskega objekta. Kupec bo moral začeti gradnjo poslovnega objekta (z zagotovitvijo parkirišč) na predmetnih nepremičninah najpozneje v dveh letih od nakupa nepremičnin in ga bo moral zgraditi do IV. gradbene faze vtreti letih od nakupa le-teh. Č/ Nepremičnina (komunalno neopremljeno stavbno zemljišče}, vpisana v vložek št 2354 k. a. Beltinci; pare, št 2368/1S površino 1696 m2, izklicna cena za 1 m2 je 1.904 SIT. Na predmetnem zemljišču, ki je v kompleksu Jugovo, je po prostorsko ureditvenih pogojih dopustna gradnja stanovanjskega ali poslovno-stanovanjskega objekta (mirna dejavnost). II. Kraj in čas javne dražbe Javna dražba bo 27.07.2005 ob 13. uri v prostorih Občine Beltinci, Mladinska ul. 2,9231 Beltinci. III. Prodajni pogoji 1. Kot ponudniki lahke sodelujejo fizične osebe s slovenskim državljanstvom in državljanstvom članic EU ter pravne osebe, registrirane na območju Republike Slovenije. 2. Prodaja bo potekala po načelu ndeno-kupljeno in kupec ne bo imel pravice uveljavljati kasnejših reklamacij v zvezi s prodanimi nepremičninami. 3. Ponudniki jamčijo za resnost ponudbe z vplačilom varščine v višini 10 % od postavljene najnižje prodajne cene za posamezno nepremičnino na transakcijski račun Občine Beltinci št. 01202-0100011541, LUP Murska Sobota. 4. Izbranemu ponudniku bo varščina brez obresti všteta v kupnino za predmetne nepremičnine. Drugim ponudnikom bo varščina brez obresti vrnjena v 8 dneh odjavne dražbe. 5. Izklicna cena predmeta prodaje ne zajema 20 % DDV, kr ga bo moral plačati kupec in 00 obračunan na izlicitirano prodajno ceno. Izklicna cena tudi ne vključuje komunalnega prispevka, ki ga bo kupec moral plačati za kupJjeno/-e nepremičnino/ e naknadno (najpozneje pred izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo objekta/ov). Najnižji znesek, za katerega je možno višati izklicno ceno, je 100.000,00 SIT. 6. Dražitelj, ki na dražbi uspe, je dolžan plačati kupnino v 8 dneh od sklenitve prodajne pogodbe na transakcijski račun Občine Beltinci Št. 01202-0100011541, UJP Murska Sobota. Vplačana varščina se všteje v kupnino. Nepremičnina preide v last in posest uspelega dražitelja kupca po plačilu celotne kupnine in vseh stroškov, nastalih vzvezi s to dražbo. 7. Interesenti, ki želijo sodelovati na javni dražbi, morajo predložiti komisiji pred javno dražbo potrdilo o plačilu varščine za predmet javne dražbe v višini, kot Je določena v 4. točki pogojev javne dražbe. Interesent, ki želi sodelovati na javni dražbi, mora pred začetkom javne dražbe predlogu komisiji,če je Fizična oseba, tudi potrdilo o državljanstvu RS 01 EU. če je pravna oseba, pa izpisek iz sodnega registra 8. Pogodba za predmet jarme dražbe mora biti sklenjena v 15 dneh po uspešna opravljeni javni dražbi. Če pogodba ni sklenjena v tem roku ali Če dražitelj ne poravna svoje obveznosU v 8 dneh, sešteje, da od ponudbe odstopa, plačana varščina pa zapade v korist Občino Beltinci. 9. v premeru, da uspeli dražitelj ne pristopi k podpisu pogodbe oz. ne poravna dolžnega me ska po pogodbi, se v 8 dneh po ugotovitvi prej navedenih razlogov pozove k podpisu pogodbe dražitelja, leje ponudil naslednjo najvišjo ceno. 10. 20 % davek na dodano vrednost, stroške notarja, vezane na sklenitev prodajne pogodbe, stroške vknjižbe lastninske pravice v zemljiško knjigo in vse druge stroške, nastale v zvezi z izvedbo prodajne pogodbe, ki niso všteti v prodajno pogodbo, plača kupec. 11. V prodajni pogodbi bodo opredeljene vse pravice In obveznosU pogodbenih strank, poleg Ustiti, navedenih vtej objavi javne dražbe, tudi način izročitve nepremičnin. 12. Komisija lahko $ soglasjem župana Občine Beltinci postopek javne dražbe ustavi do sklenitve pravnega posla, pri čemer se dražiteljem povrnejo stroški v višini izkazanih stroškov. 13. Občina Beltinci lahko zahteva sodno razveljavitev sklenjene kupne pogodbe v primeru, da kupec določenega stavbnega zemljišča ne izpolni pogojev iz te objave javne dražbe glede roka začetka in dokončanja gradnje, glede namembnosti gradnje (pri nepremičninah, kjer so U pogoji določeni) Plačana kupnina se v tem primero kupcu vme v istem znesku, kot Je bila vplačana z odbitkom varščine, in brez obresti. 14. Občina Beltinci si v primeru nadaljnje prodaje nepremičnin, ki so predmet objave javne dražbe, pridrži predkupno pravico in služnost za potrebe izgradnje objektov in omrežja javne komunalne infrastrukture. IV. Kontaktna oseba je Janez Senica, zaposlen na Občinski upravi Občine Beltinci. Vse dčdatne informacije so na voljo po telefonu 02 541 35 35 vsak delavnik med 8. in 11. uro. Ogted nepremičnin je možen na podlagi predhodnega dogovora s kontaktne osebo. Občina Beltinci Prispevki za nakup opreme za ginekološki oddelek in novo porodnišnico Srednja poklicna in tehniška šola Murska Sobota namesto cvetja za pok sodelavca Jožeta Sukiča -15.000; Klub malega nogometa Mlaj-tinci namesto cvetja za pok. Marijo Titan s Petanjec - 5.000; družina Žibert - Klemenčič iz Murske Sobote namesto cvetja za pok. Pavla Šiftarja iz Murske Sobote - 10.000; Sindikat Osnovne šole Odranci namesto cvetja za pok. mamo Avgusta Bukovca iz Lipe - 15.000; Inšpekcijske službe Murska Sobota namesto cvetja za pok. mamo sodelavca Ludvika Lazarja iz Murske Sobote -23.500; Sindikat Panonke Murska Sobota namesto cvetja za pok. Ernesta Janka iz Šalovec - 15.000; stanovalci iz Rudarske ulice od hišne številke 20 do 35 v Lendavi namesto cvetja za pok. Ireno Novosel iz Lendave - 17.000; Alojzija Janko, Šalo-vci 120, namesto cvetja za pok. Ernesta Janka iz Šalovec- 10.000; Ana Farič, Slomškova 68, Murska Sobota, namesto cvetja za pok. Hedviko Vre-bac - 5.000; družina Farič, Zvezna ulica. Murska Sobota, namesto cvetja za pok. Hedviko Vrebac - 10.000, Krajevna skupnost Radoslave! namesto cvetja za pok. Miroslava Ferenčaka - 10.000; družina Horvat - Šardi iz Lendave namesto cvetja za pok. Cecilijo Bukovec iz Lipe - 5.000; družina Korenjak, Černelavci, namesto cvetja za pok Hedviko Vrebac iz Černelavec - 3-000; Vanda Sobočan, Slovenska ulica 3, Murska Sobota, namesto cvetja za pok. Hedviko Vrebac - 5.000; sošolci 4. a, letnik 1961, namesto cvetja za pok Jožeta Sukiča iz Murske Sobote - 30.000; sosedje - družine Kouter, Jančar, Kavčič, Frumen, Rituper, Karba, Kerec, Cvetke Lanjšček in Drage LanjŠček - namesto cvetja za pok. Štefana Počiča iz Murske Sobote - 18.000; družina dri iz Murske Sobote namesto cvetja za pok Jožeta Šinka -10.000; Jože Vild, Ludvik in Helena Cipot namesto cvetja za pok. Gabrijelo Deškovič - 12.000; družina Gomboc, Mala nova ulica 2-4, Murska Sobota, namesto cvetja za pok. Kornelija Marjanoviča iz Ljutomera - 5-000; Sožitje Lendava, Kovačeva ulica 13, namesto cvetja za pok Martina Copota iz Lendave - 10.000 sit. Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo. Prispevke zbiramo na račun ŠL 01100-6030278282. Splošna bolnišnica Murska Sobota motoma vozila KARAMBOLIRANO VOZILO kupim. Tel.: 040256963. m22610 ZASTAVO 101 ALI JUGO in druga vozila vseh znamk kupim. Tel.: 041532 054. m22881 NISSAN PRIMERO 1,6 SIX, letnik 1996, prodam. Tel.: 051346 270. m22883 RENAULT 19,1,4, RT, letnik 1994, prevoženih 110.000 km, i dodatno opremo, prodam. Tel.: 040 390 049. m22911 živali NESNICE, MLADE, yiSEX, rjave, greha-ste in črne, opravljena vsa cepljenja, pred nesnostjo, prodaja Farma pri Mostu, Vzrejališče vseh vrst nesnic. Narod la sprejemajo: Gostilna Horvat Nemčavci, tel.: 528 1190, Franc Movrin Petanjci, tel.: 54615 05, gostilna Železen Beznovci, tel.: 549 10 25, gostilna Raj-set Grad, tel.: 553 11 48, gostilna Čeh Nedelica, tel.: 573 5153. m22034 DVE SVINJI, težki 120 in 150 kg, prodam. Tel.: 57112 74,031 706813. m22915 NESNICE, grahaste, rjave, črne, cepljene, stare 14 tednov, prodam. 600 SIT/kos. Dostava na dom. Tel.: 792 35 71,m22889 NESNICE za zakol ali nadaljnjo rejo, stare 1 leto, cena 200 SIT. Tet: 55510 76, posesti HIŠO ALI PARCELO v Murski Soboti kupijo, možna zamenjava za stanovanje. Tel: 040 369 433. m81741 GRADBENO PARCELO s sadovnjakom in travnikom. 2309 m2, v Sulincih prodam. Tel.: 02 52814 69, mtu ODDAMO 2- DO 3- IN 4- DO 5-POSTEL-JNE APARTMAJE V PORTOROŽU. Tel.: 05 674 5122. m22869 30 arov njive in 30 arov gozda v okolici Večeslavec prodam. Tel.: 02 558 81 38. n>22876 DVOSOBNO STANOVANJE v centru M. Sobote oddam v najem. Tel.: 041410 796. m22877 JončeK rOMtmSKO MWilVO za cerebralno PARALIZO prostovoljne prbpcvk« n»k»rujU n« računi 02496-0092393969 V MORAVSKIH TOPLICAH prodam stanovanjsko hišo s sobami za turiste. IV. gradbena faza, novogradnja, tel.: 041 941 906. m22839 PARCELO S SADOVNJAKOM in s staro hišo v centru Lendave prodam. Tel.: 041 651 644. m22879 UREJENO DVOSOBNO VEČJE SM* NJE, 66 m2, z balkonom ¥ U. dam v najem. Tel.: 041 635 m22912 kmetijo s starejšo - ? j - wl' CiH 8 prodam za 6 mio. sit k c 031 ® 585,031 471647. m22913____. Tl c Sl m m TRISOBNO STANOVANJE V MURSKI SOBOTI prodamo. Cena 850 EUR/m2. Tel.: 051644344. m22896 STAREJŠO HIŠO, možnost nadomestne gradnje v Prosenjakovcih, prodam. Tel.: 54413 82. m22909 NA OTOKU KRKU - MAUNSKA ugodno oddam 3-postel)ni in 4-posteljni apartma. Parkiranje na dvorišču. Tel.: 00385 51 858210m22900 DVOINPOLSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti prodam. Tel.: 041 733 862. m22902 GOZD V K. O. TOPOLOVCI. S površino 41.829 m2, prodam. Tel.. 02 532 13 54, zvečer. m22903 kmetijska mehanizacija TRAKTOR DEUTZ. 48 KS, m । torsko koso IMT165 pro-1' 636 622. m22888_ SAMONAKLADALKO slp' Tel.: 041291360. m22875__^ ------------— 'k TRAKTOR STEYR 80 80,1»^jfl. priključki, prodam. Te' m22885 CISTERNO ZA GNOJEVKO. co, dvoosno s poviša mot. pogon ter piedsef*9 1 041285 568. m22887__^ L I » h * I i Tvoji koraki so že dolge sedaj zate ugasnilo še sonet »In potlej pride temna noc in vsa lepota mine. Le svetle zvezde vprašujoč v grozeče zro temnine.* V 50. letu nas je mnogo nepričakovano zapustila ' ‘,J mami, hčerka, sestra in nec** MARIJA MAGYAR roj. FEHER iz Lendave V naših srcih je ostala neizmerna bolečina. V S" ‘J1 žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodu1*' ''"ni Jr 8* I prijateljem, sosedom, sodelavcem, znancem iR ■ ” ki ste nam pomagali in stali ob siW’1 _ jH|i p* Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni preWnl' ” polagali cvetje in sveče, darovali za svete za družino ter nam izrekali besede -1 ' ^^^550 Posebej hvala osebnemu zdravniku dr.ViinrO’" za dolgoletno zdravljenje, dežurnemu •' r'' jjiuo : dr Tomislavu Petkoviču, negovalkam Centra za' Lendava za skrbno nego in vedre besede, g • '■. , -Tomislavu Šantaku za pogrebni obred, pe»t*n’ za odpete žalostinke in vsem, ki so zanjo n1 ^0^ Hvala Društvu MS in g. Filipu Matku Ficku za - ’ ter podjetju Komunala Lendava za pogrebni Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči sin Riki, hčerka starša, sestri in drugo s or00s h Spomin je edini cvet, ki ne ovene Lendava, G. in D. Lakoš, Ljubljana,11 Avstralija, Gaberje, Kapca Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA 25. junija 2005 je po težki bolezni v 78. letu za vedno zaspal dragi oče, dedek, tast, brat, svak in stric Alojz Vidovič $ Cankove 23 Z globoko bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste našega dragega pospremili v tako velikem Številu na njegovi zadnji poti in nam v težkih trenutkih sta >1 darovali cvetje, sveče, za svete maše in cerkev, nam pa ustno in pisno izrazili sožalje. r|/ Zahvaljujemo se osebju kirurškega oddelka bolnišnice v Rakičanu za lajšanje bolečin, posebej hvala dr. za vso pomoč med njegovo boleznijo. Hvala kolektivu OŠ in Vrtca Cankova, pripadnikom slovenske vojske delavcem Policijske uprave Murska Sobota, Klubu Maksa Perca in Društvu upokojencev Cankova-Hvala g. župniku Zrimu za pogrebni obred, pevcem cerkvenega zbora s Cankove in pevskemu zboru upokojence* 1 i(J ||jd za odpete žalostinke, g. županu Dragu Vogrinčiču za besede slovesa, godbeniku za odigrano Tišino in pogre 1 Žalujoči vsi njegovi najdražji! tzWfM* - V«»*lov«nrfU portal maPi OdtM lahko na apWu oddat« tvoj mafl 09I w » «dd«*n č »nptoov, prQ4kKM«t« iMh otrjtMj**« pcxwdtw, prebrskale iWMtflt rtJMU, t«r puMA«, d O V«» pr« w>«čijo n***«*«)!) kadrovtkJ o^e»L 0rwk»4o po ogtMlh A« Rlkod ni Nk tok« Kotono- DELO NovjceB Evk*1 VESTNIK nWNlK-7_.julij 2005 29 WKMEniSKOMEHANIZACIJO prodamo. MMl7ina2891 _____________ W.'VBWN CLAS MERKATOR 60,3 m Šitv Rt.sMMtskim motorjem Mercedes in '"'feflem.pto-j.tjarialW. pnaratr ^UWHTfl.m22894 Won JOHN DEAR 6900,130 KM, z '■ prodam. Tel: 041322 035. W2B95 iMGKt-TJE, 700 lin 6501, "■ I’ Xnbiiii plug, škropilnico za vi->tVJi WUm in mt'? 031550 988. m22906 SLAMO Z NJIVE prodamo. Tel.: 031 278 068 ali 041917823. m22878 razno KOVINSKI REZERVOAR za kurilno olje, 20001, prodam. Tel.: 528 10 24. m22874 srečanja SIMPATIČEN 37-letni fant, ČUSTVEN, ISKREN, iščem dekle za resno zvezo. Tel,: 031 305 746. m22873 Zelo zelo daleč, a v mislih vedno in povsod z nami. V SPOMIN Minilo je žalostno leto od takrat, ko nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedi Ludvik Čemi iz Beltinec Spomin je edini cvet, ki ne ovene... V SPOMIN 28. junija minevajo štiri leta od takrat, ko nas je tragično zapustil nas dragi Stanko Valeč iz Motovilec ,!*NWMAJ prodam.Tel: 527 14 51. ®SOT '"'■Lir- ■-:< 1,800 del. ur, pro-Mi 5KH22 m2290B storitve ' Z"—— wHgM mehanizacijo y]«L‘0406?6 557. m22914 pridelki KREDITI NA POLOŽNICEI Tel: 02 320 48 30, mobitel 041 539 663. Share, d. o. o., Tržaška cesta 65,2000 Maribor. m22828 Iskrena hvala vsem, ki obiskujete njegov grob, prižgete svečo ali kakorkoli sočustvujete z nami Vsi, ki ga neizmerno pogrešamo Za vsako lepo misel, položen cvet in prižgano svečo ob njegovem grobu - iskrena hvala’ Esa njegovi ^E, ins°R Pr0' NOV NAČIN ZA ODPRAVO HUDIH BOLEČIN v nogah in drugje. odprava motenj prekrvavitve (npr.: sladkorni bolniki) z novim znanjem in novim pristopom. »Zdravilni dotik« Majda Šiftar, s. p„ Gederovska 14, Čemelavci, tel.: 521 14 28. m22899 PD 70 S1Ukgin Lačno NEMŠČINO USPEŠNO INŠTRUIRAM za vse šole in prevajam. Tel.: 031 718 972,541 14 56, Tanja Huber, s. p. Kardošava 4, M. Sobota. m22901 Srce je omagalo, dih je zastal, spomin na tebe bo vedno ostal. ZAHVALA V 70. letu nas je po težki bolezni zavedno zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek Tako razumno, je nerazumljivo... (Odiseas Eutis) V SLOVO MISELU Tvoji sošolke in sošolci 4. a OŠ III Murska Sobota Jožef Vučko iz Žepovec 116 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče in v dobrodelne namene ter nam izrekli sožalje. Hvala g. župniku Ferencku in g. župniku Kolmanku, pogrebništvu Vrbnjak in pevskemu zboru iz Apač, Žalujoči: žena Jožefa, hčere Jožica, Marjanca in Bernarda z družinami, sinova Vlado in Gabrijel z družinama, osem vnukov in pravnuk OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je umrl upokojeni delavec Policijske uprave Murska Sobota Mirko Kodrič roj. 15.1.1927 s Cankove 19 a ' lov° od pokojnika je bilo 30. junija 2005 na pokopališču na Cankovi, ^hranili ga bomo v trajnem spominu. / PGUCUSKE UPRAVE MURSKA SOBOTA KLUB MAKSA PERCA pogrebne storitve, vzdrževanje K Na rX ZELENIC, brezplačni prevozi KRJ X UUM, BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM.# PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. VEŠČI CA |I J^tRA 'in F4 Zaman je bil ves boj, zaman bili vsi dnevi so trpljenja -bolezen je vila močnejša od življenja... ZAHVALA V 68. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, dedek in tast Štefan Mertik Iz Čevljarske ul. 29 v Turnišču Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini in prijateljem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, sveče, za svete maše in mrliško vežico ter cerkev. Hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke. organistu Mateju, Nežki za izrečene besede slovesa in pogrebništvu Banfi, Žalujoči: žena Veronika, hčerke Irena, Melita in Sonja z družinami ter sin Boris s Polono Dragi dedi - zelo te bomo pogrešali tvoji vnuki Tadeja, Žiga in Corinna Edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne. V SPOMIN Petega julija 2004 je bil dan, ko so se končale naše zadnje upajoče sanje, ko je ugasnila luč življenja in se prižgala luč spomina nate, naša draga Antonija Babič iz Zgornjega Krapja 5 S teboj je odšel del nas, vendar v naših srcih vedno ostajaš z nami. Mož Branko in hčerka Irena Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, eno svečko mi prižgite in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V 85. letu je zaspala naša draga mama, oma, tašča in sestra Sidonija Rituper roj. Fujs, zVaneče Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, prijateljem in sosedom, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, nam pa izrekli ustno in pisno sožalje. Zahvaljujemo se duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi tvoji najdražji kompletne pogrebne storitve urejanje pokopališč in zelenic ! ' ‘prevozi opreme na dom, brezplačni prevozi 1 h km, plačilo na več obrokov brez obresti, Vladimir Hozjan s. p. Šulinci 87/a 11 (02) 55 69 046, GSM: 041 712 586 D. E. POGREBNIŠTVO tsldfon: OS/SaiS? 00 * -A&u™1S1Dlir*L UREDITEV DOKUMENTOV ;»WE OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH DODAJAri?® K 1 ■lm UREJANJE ZELENIC UHn ' * ” NtKfc rum punčic m vrt ctfKMiv im cme1 GSM^041/63H4^^^^ Nagrobni spomeniki, tlaki, stopnice, okenske police, ^mnite mize, pulti, vaze in drugi izdelki iz granita in Marmorja, 7e'-02/54210 24, faks: 02/542 20 24, GSM: 031876 949 * kamnoseštvo Erjavec, Matjan Erjavec, s. p. Pot la. 9231 Beltinci _____. In je tišina, za te in za nas; tišina večnega mirovanja in begotnega iskanja. In je bolečina, tvoja in naša; bolečina ned vživetega in bolečina izgubljenega. In je dobrota, tvoja, ki greje od ondod v naše dni, ki iz neme teme razsvetljuje naše noči, ki življenju podarja moči, da v žalosti ne zledeni. Hvala ti, draga žena, mama, tašča, stara mama in sestra JULIJA PRELEC iz Šalovec 165 Hvala tudi vsem, ki so nam bili ob njeni smrti v podporo, nas tolažili ali nam kako drugače pomagali. Zahvaljujemo se tudi vsem tistim, ki so nam izrazili ustno ali pisno sožalje, ki so darovali cvetje, prispevali za cerkev, mrliško vežico ali v dobrodelne namene in ki so pokojnico pospremili na zadnjo zemeljsko pot. Žalujoči vsi njeni Veliko si v življenju prestal, sedaj utrujen od bolezni si zaspal. Nam ostala je praznina in v srcu bolečina, ZAHVALA V 87. letu naš je zapustil naš najdražji Franc Lovenjak gostilničar v pokoju iz Polane, nazadnje stanujoč v Murski Soboti Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste se z njim v življenju srečevali, pisno in ustno izražali sožalje, darovali cvetje, sveče in za mrliško vežico Posebna hvala zdravnikom in medicinskemu osebju internega in infekcijskega oddelka bolnišnice v Rakičanu za neizmerno pomoč v najtežjih trenutkih. Lepa hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevkam, govorniku in pogrebništvu Banfi. Hvala govorniku LD D61ina za ganljive besede slovesa, rogistom, pevcem in drugim lovcem. Vsem in vsakemu posebej še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi najdražji M. Sobota, 27. 6. 2005 30 OGLASI /LOKALNA SCENA 7. julij 2005 7 VEST*? Otročje lahko < 02 228 43 (35). (12). 168) MEPIAF1N KOM, d. o. o., Dunajska 21, Ljubljana Uporaba rezervoarja za plin, najbolj preprosta energija! Izberite izredno ugoden energetski paket oskrbe s plinom Za samo 1OOO tolarfav vam napeljemo plinsko inštalacijo in vam nudimo 15 odstotni popust na dobavo plina za obdobje enega teta (mesečni obračun po plinomeru) Ob sklenitvi pogodbe vas obdarimo s praktičnim plinskim žarom ati za eno leto ponudimo brezplačni najem plinske gobice PLNARNA MARIBOR SKUPiNAOSTOABBU Občani Kuzme proslavili 6. občinski praznik Prizadevanja za samostojno občino obrodila sadove Največja pridobitev bo vodovod, ki bo zagotovil vodo vsem krajem v občini n t» * H h )» m b K 01 h www. plinarna-marrbor. si Vroča cena za ohlajeno Corollo 3350.000 sr Flamin MS d.O.O., S 02 530-46-60, Industrijska 1a, 9000 Murska Sobota, wwvv flarnšn-rns si UGODNA GOTOVINSKA POSOJILA do 300.000,00 SIT do 12 OBROKOV PE LENDAVA: 031 797 71S, 031589 44« Prizadevanja za ustanovitev samostojne občine Kuzma so v desetih letih obrodila sadove, saj se občani te najsevernejše in obmejne goričke občine lahko ponašajo s številnimi novimi pridobitvami. Zaslugo za ustanovitev občine so pripisali predvsem takratnemu poslancu Dragu Šiftarju, zato so mu na letošnji priložnostni slovesnosti ob praznovanju 6. občinskega praznika podelili tudi posebno občinsko priznanje. Med številnimi gosti, poslanci, župani nekaterih prekmurskih občin in gosti iz zamejstva, je bila tudi delegacija pobratene dalmatinske občine Hrvace pri Sinju, slavnostni govornik pa je bil minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver. Ta si je pred osrednjo slovesnostjo ogledal šolo, sprejel člane kolektiva in predstavnike staršev ter pohvalil prizadevne pedagoge, saj je vseh 138 učencev tamkajšnje osnovne šole uspešno končalo minulo šolsko leto. Po besedah župana Jožefa Ška-liča je občina v minulih desetih letih rešila veliko komunalnih *1 Domačine in goste na osrednji slovesnost ° <3 vanju 6. praznika občine Kuzma so še posebeJ ' mladi romski folkloristi, učenci tamkajšnje A’ n * K a ahcont Ugodni popust za okna in garažna vrata ARCONT Prodaja In montaži: Robort KOZAR ».p. Hercegortdak t9/c 9250 Gornja Radgona tel. 02 563 10 46 GSM: 041 539 204 Renato Rrttop. s. p.. Markovci 4. 9204 Salovci RAZVOZ KURILNEGA ODA PO UGODNIH CENAH Tel.: 02 556 91 50, GSM: 041 366 700 GEO-VRT1NA, d. o. o., Obrtna ulica 40,9000 Murska Sobota tel./faks:02 530 06 70, GSM: 041 741 809 Izdelava vrtin in vodnjakov za zajem podzemnih vod, piezomelritnih in ponikovalnih vrtin, geomehanika, čiščenje vodnjakov HIPOTEKARNI KREDITI IZ TUJINE PO ZELO UGODNI OBRESTNI MERI Stanislav Svenšek, s. p., Križevci 87,9206 Križevci Tel.: 041704 998 VEDEŽEVANJE ^ASTROLOGIJA r090;54'07 priznane vcdcževalkc Občina DOBROVNIK DOBRONAK Koszeg Dobrovnik 297,9223 Dobrovnik tel: (02) 577 68 80, faks: (02) 577 68 87, e-mail: obeina.dobrovnik0siol.net zaklade iški račun: 01356-0100013598, ID: 5172637706, matična številka: 1332198 na podlagi 9. sklepa 24. sefe občinskega sveta objavlja javni razpis za zbiranje ponudb za gostinske storitve v brunarici ob Bukovniškem jezera. Ponudniki morajo izpolniti naslednje pogoje: - ponudba gostinca mora vsebovati hrano in pijačo najmanj šest dni v tednu, - ponudba hrane mora temeljiti na domači značilni kulinariki, - izbrani gostinec mora zagotavljati kvaliteto izvedenih gostinskih storitev v brunarici ob Bukovniškem jezeru, - izbrani gostinec ne sme imeti neporavnanih obveznosti do Občine Dobrovnik/ Dobronak, - gostinec mora imeti poravnane obveznosti Davčnemu uradu RS, kar dokazuje z ustreznim potrdilom, - gostinec mora biti vpisan v poslovni register Slovenije (AJ PES), kar dokazuje z ustreznim obvestilom, - posredovati mora potrdilo sodišča, da proti ponudniku ni uveden postopek prisilne poravnave, stečajni postopek ali likvidacija, - izbrani kandidat mora začeti izvajati gostinsko storitev 01.08.2005. Za izvajanje gostinskih storitev v brunarici ob Bukovniškem jezeru se izbranemu gostincu zaračunava mesečno plačilo za obdobje od 01.08.2005 do 31.10.2005 v višini 50.000,00 SIT na mesec. Izbrani gostinec lahko opravlja dejavnost tudi od 01.11. do 31.12.2005 pod enakimi pogoji za ceno 25.000,00 SIT na mesec. Med prijavljenimi ponudniki gostinskih storitev bo izbran tisti, ki bo izpolnjeval pogoje, navedene v tem javnem razpisu, in bo ponudil najvišje mesečno plačilo za izvajanje gostinske storitve, ki pa ne sme biti nižje od 50.000,00 SfT, in dodatne gostinske ponudbe. Gostinca bo na podlagi prejetih ponudb izbral občinski svet Občine Dobrovnik/Dobronak. Z najboljšim ponudnikom bo na podlagi predhodnega povabila k oddaji ponudbe za izvajanje gostinskih storitev sklenjena pogodba za koledarsko leto z možnostjo podaljšanja na podlagi aneksa. Ponudbe se oddajo v pisni obliki najkasneje osem dni po objavi V naslednjih osmih dneh bo z izbranim kandidatom sklenjena pogodba. Ponudbe se oddajo pisno na naslov: Občina Dobrovnik/Dobronak, Dobrovnik/Dobronak 297,9223 Dobrovnik/Dobronak, s pripisom »Ne odpiraj - ponudba za gostinske storitve«. Občina Dobrovnik/Dobronak problemov, prav zdaj pa končujejo največjo naložbo, gradnjo občinskega vodovoda, ki bo zagotovil oskrbo s pitno vodo občanom v vseh vaseh njihove občine. Vsa gradbena dela so že končali, treba bo urediti le še dokumentacijo in vodovod bodo lahko predali namenu. Občina Kuzma bo tako med prvimi podeželskimi občinami na tem območju, ki je uredila oskrbo z vodo na svojem območju, del sredstev za to pa so zagotovili tudi sami. Medkdra^j^pc'% katerem so - M _ ranega gašovci,"«^’ .pr- • in folkloristi z” t** so razglasihtl* čini ter pode h IF • bo^šim najboljšim ucen „rlp-d' « za najlepši kra> F jt mi, za prizn*nl ■ . ................... vatinSimonij, ’ Ludviki Ko je »»S’” L l i p i »n TOM pri ZPMS MUKA&MCMC-VMKOANOO JoNČfK rOMVRSXO ORUSIV« Z« CIHMSALHO MMUZ« prostovoljno prispevke nakazujte na račun: 02496-0092393969 iu®» W Slovenite okno prihodnosti poslej tii^ AJT1 “SO www.aim-okna.si. info izkoristite doda'en otvoritveni, WlIK J. julij 2005 NAPOVEDNIK 31 I i Spored radia Murski val UKV 94,6 MHz in 105,7 MHz, SV 648 KHz pWEK > Julij .;t5 j(ki ye(jro v novo jutro - 07.40 Ma-"Mo shtw ,vjs Matjaž - 08.15 Jutranja tema - -OJ M Relax - 09.45 Kultura in šport *h»cu tedna - ln,tw Poročila - 10.30 Mali oglasi ■ Wr«’,,- n 15 Zamurjenci, kabaret Dušana “^1» ubu Hrn<. Mirkj _ 12 00 Poročila BBC ' W 0br?M .j _ 12 30 Od petka do petka - 13.00 *•’-13.151. oseba ednine - 13 20 Predstavlja-M ia; _ 140U poročila - 14.05 Obvesti- s pomurskih kmetij • 14.30 Rom-. - 15 Ml Dogodki in odmevi - 16-15 Na- ' ‘O-Ttda. 17 00 Osrednja poročila - 17.20 -17.40 Mali oglasi - 17.30 Murski val na- - H i« Mnour,. 18.30 Radijski knjižni sejem 19.N Mladi val ■ glasba za mlade, Z?•Wun.a (Maja in Timotej)- 20.00 Ugasni UorMan Peček) - 24.00 SNOP julij. 05 oo Dobro jmro! - 8.30 Mali ogla-1 ’ B>ha huba baja: Ekotabor (Lidija Ma-b >0% Ponofiia. 1Q.30 Potepajte se z nami - 1 ( /'Mtil.. j] 15 potepajte se z nami - 12-00 WaFlBC -12-05 Obvestila - 12.30 Nagrada te- 13-00 Poročila - 13-15 1. oseba ^4«, ''' ' ‘ 14.05 Obvestila - 14.15 . ’J -!1 ‘ ~ 15.30 Dogodki in odmevi - 16.15 Na-w 17.00 Osrednja poročila - 17.30 Mur-»l^3' J' - Mali oglasi - 19.00 Poročila ■ lit.■ ’"“Pše Irljc s čestitkami in pozdravi - 20.00 ^01 ira pam (Bogdan Lemut) - 24 00 05.00 Vedro v nedeljsko jutro -1 limeti oddaja o porabskih Slovencih ■ ’M Li (l|l Misel in čas, duhovna misel po-- 08.30 Zamurjenci - 09.00 09 30 Srečanje na Murskem valu “Mj-jj : ' 10.30 Nedeljska kuhinja: Cilka SL, ~ 12.35 Obvestila - 13 00 Mi- "'^ake (sjhj EOry) - 13.30 Čestitke, la,S|Liii farmi • 19.00 Poročila - 20.00 - 24.00 SNOP 11 ju,i' ‘05 00 Vedro v dobro jutro -l'wi!i;i Marjana Sukič -09.15 Pone-lnternetna anketa - 10.00 Poročila -■ 10.30 Mali oglasi ■ 11 00 Poročila -12 Q5 Obvestila _ 12.30 Anketa f V iK‘Val-94f6Mhzinl05,7Mhz r t ^u'L'^ODMOZABAVNE GLASBE ''-lit wc* hopsHsa - Vitezi Celjski imaš ■ Ma|ti4ah7 ' ' ■hib?1.' 'c ‘ b, it 5-7 .------------------------------ ^7r * glasujem za skladbo . iki j.. 11- iii‘U" v ul. Ulica arhitekta Novaka a glasbene lestvice. Delimo vstopnice za kino Da, igralec Morgan Freeman je letos dobil oskarja za stransko vlogo. Našo nagrado dobi Sonja Žilavec, Grad 196,9264 Grad Čestitamo! Naslednje nagradno vprašanje pa je: Ali Je igralec Christian Bale (Batman: Na začetku) igral tudi v filmu Ameriški psiho? Da ali ne? Kupon št. 27 - odgovore pošljite do torka, 12. julija, na naš naslov; Vestnik, Ulica arh. Novaka 13,9000 Murska Sobota, ali po e-pošti: tomo.ko!es@p-inf.si - 13 00 Poročila - 13.15 1.oseba ednine - 14.00 Poročila - 14 15 Za zdravje - 15.30 Dogodki in odmevi -16.15 Napoved sporeda -17.00 Osrednja poročila -17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 MV DCR - 19.00 Poročila - 19.15 Krpanke, oddaja o kulturi - 20.00 Kak je inda fajn bilou (Milan Zrinski) - 24.00 SNOP TOREK, 12. julij - 05.00 Vedro v dobro jutro! - 07.40 Ljubljansko pismo Meša Kardelja - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Specialiteta tedna -10.30 Mali oglasi - 11 00 Poročila -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila - 12 30 Potrošniški nasvet, Andrej Čimer -13.00 Poročila - 13 15 1 oseba ednine - 14.00 Poročila-14.15 Sedem veličastnih, lestvica domače zabavne glasbe, pogovori z najboljšimi - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila -17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 Srebrne niti, oddaja za upokojence - 18,40 Prebiranja ■ 19.00 Poročila - 19 15 Eti ta je muzika - 20.00Juke-boks (Boštjan Rons) - 24 00 SNOP SREDA, 13. julij ■ 05 00 Vedro v dobro jutro ■ 07.40 Peter Potočnik iz Beograda - 08.15 Veterinarski nasvet - 08.45 Džoužijevo pismo - 09.15 Izzivi Duška Radiča - 10,00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.30 Mah oglasi - 11 00 Poročila - 1115 Trn v peti, ostro z Natašo Brulc Šiftar, pritožbe mnenja, prošnje poslušalcev - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.15 Putra -12.30 Intervju: dr. MitjaLainščak - 13.00 Poročila -13-15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14 15NST-SNMV, lestvica tuje zabavne glasbe - 15.30 Dogodki in odmevi ■ 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila -17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 19.00 Poročila - 19.15 Panonski odmevi, ponovitev - 20.00 Mursko-morski val (Simona Špindler) - 24.00 SNOP ČETRTEK, 14. julij - 05.00 Dobro jutro - 07.40 Zagrebško pismo - 09.15 Kuharski nasvet - 10.00 Poročila - 10.30 Mali oglasi - 11 00 Poročila - 11.15 Reportaža tedna - 11.45 Šport za vse - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 13.00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14 15 Domača plošča, lestvica - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 18.00 Mali radio - 19.00 Poročila - 19 15 Bilo je nekoč (Milan Zrinski) - 20.00 Geza se zeza (Geza Farkaš) ■ 24.00 SNOP POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na račun pri Ljubljanski banki: 02340-0019232476 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Vse informacije lahko dobite po tel.: 031512 911 Kino Murska Sobota Četrtek, 7. julija, ob 19.00 ameriška grozljivka Prekleti (Christina Ricci, r: Wes Craven), ob 21.00 srbska komedija Življenje je čudež (Slavko Štimac, r.. Emir Kusturica) Petek, 8. julija ob 19 00 Prekleti, ob 21.00 Življenje je čudež Sobota 9. julija: ob 19 00 ameriški družinski risani film Roboti (r. Chris Wedge, Carlos Saldanha, glasovi: Ewan McGregor, Halle Berry..,), ob 21.00 Prekleti Nedelja, 10 julija: ob 19 00 Roboti, ob 21.00 Prekleti Ljutomer Sobota 9 julija: ob 20.00 ameriški akcijski znanstvenofantastični film Riddickove kronike (Via Diesel, r. David Twoby) Nedelja, 10. julija: ob 20 00 ameriška komedija A smo že tam? (Steven Gary Banks, r.: Brian Levant) Gornja Radgona Julija in avgusta ne bo filmskih predstav! Na Razkrižju tabor Les nas povezuje Na Razkrižju je potekal prejšnji teden četrti mednarodni raziskovalni taborz naslovom Raznolikost okrog nas, letos s podnaslovom Les nas povezuje. Kdaj? Udeležilo se ga je 24 otrok iz Slovenije, Avstrije in Madžarske, Tabor so pripravili Društvo za organizacijo taborov - Raznolikost okrog nas, OŠ Razkrižje in 20TK Murska Sobota. Ob otrocih Iz Pomurja so les in njegovo uporabnost v preteklosti in danes spoznavali še šolarji iz drugih območij Slovenije, iz Iju-bljanske, koroške in Štajerske regije, dva udeleženca sta bila iz Hrvaške, trije pa iz Madžarske. Vodja tabora Martina Tratnjek je povedala, daje bilo dogajanje zelo pestro in so otroci veliko izvedeli, saj so v tabor vključili več kot dvajset mentorjev, poskrbeli pa so tudi za zabavo in sprostitev. Za osrednjo temo tabora pa so se odločili potem, ko so že prejšnja tri leta raziskovali kovine, keramiko in steklo. V ponedeljek so aktivnosti tematsko zaokrožili z naslovom Z letalom med oglarje in spoznavali delo oglarjev z izdelovanjem kope, modelar pa jim je predstavil izdelavo letala. V naslednjih petih dneh so še rezbarili, gradili hiško s pomočjo strokovnih sodelavcev podjetja Marles hiše, spoznavali minerale in radiestezijo, se seznanili z gozdovi, predelavo lesa in drugim. Pri posameznih predstavitvah in aktivnostih so tako ob mentorjih vključili še društva in podjetja, kot so denimo Zavod za gozdove, Brodarsko društva, ki jih je popeljalo po reki Muri, in Balonarsko društvo, ki jih je z baloni popeljalo pod večerno nebo. Poleg delavnic, povezanih z lesom, so otroci spoznavali še farmacijo, folkloro Razkrižja, organizirali pa so še športne aktivnosti, večerni kino, plese In drugo. - J. Ga. Napoved prireditev KONCERT MURSKA SOBOTA V petek, 1. julija, ob 19 uri bo na grajskem dvorišču koncert Komornega pevskega zbora Franceta Prešerna iz Skopja. Koncert prireja Slovensko združenje Franceta Prešerna iz Skopja. PESKOVCI V soboto, 9. julija, ob 15. uri bo nastopila skupina Blue Planet. CANKOVA V soboto, 9. julija, ob 20. uri se bo začel pri Lovskem domu na 6. Moto zboru koncert, kjer bodo nastopili Pero Lovšin, Sončna uprava, Silence No More, Spajt in Prekmurske mažoretke. Poročili so se Murska Sobota Junija so se na območju Upravne enote Murska Sobota poročili: Tomaž Lovrenčec, gostinski tehnik, iz Filovec in Karmen Mesarič, ekonomska teh niča, iz Filovec; Anton Kustec, mag. socialnega dela, in Vesna Sirnik, univ, dipl inž. živ. tehnologije, iz Ljubljane; Zlatko Raduha, laboratorijski tehnik, z Gornje Bistrice in Vivijana Gerič, poslovna sekretarka, iz Murske Sobote; Boris Sapač, univ. dipl, inž gradbeništva, iz Murske Sobote in Staša Gorčan, vzgojiteljica predšolskih otrok, iz Murske Sobote; Valter Bitenc, zidar ■ keramičar, iz Ljubljane in Andreja Žižek, ekonomsko-komercialna tehnica, iz Murske Sobote; Darko Ivančič, kuharski tehnik, iz Murske Sobote in Tanja Hakl, gimnazijska maturantka iz Murske Sobote; Aleš Šebjanič, elektrikar - elektronik, iz Bratonec in Sabina Henzel, dipl, organizator manager, iž Noršinec; Janez Horvat, tesar, iz Rakičana in Petra Gornboc, trgovka in cvetličarka, iz Sebe-borec; Bojan Novak, zdravstveni tehnik, iz Bakovec in Lidija Bakan, ekonomska tehnica, iz Gančan. Ljutomer Na območju UE Ljutomer so v juniju sklenili zakonsko zvezo Rudolf Iztok in Jožica Adanič iz Krapja ter Ivan Čonč in Tanja Kralj iz Mekotnjaka. Navoporočencem čestita in želi tise najboljše tudi Vestnik! Napoved prireditev OTVORITEV MURSKA SOBOTA V četrtek, 7. julija, ob 19 uri bo v Galeriji otvoritev razstave Portreti in avtoportreti avtorice Irine Raho-vsky-Kralj. Razstava bo na ogled do 31. julija LENDAVA V nedeljo, 10 julija, se začenja v Galeriji - Muzeju 10. jubilejna Mednarodna likovna kolonija mladih Lindart, ki bo trajala do 20. julija. PLES/FOLKLORA MURSKA SOBOTA Do torka, 12. julija, je letos prvič v Murski Soboti Poletni plesni izziv JSKD, ki ga vodijo slovenski koreografi in plesni pedagogi Matjaž Farič, Gregor Luštek in Damaas Mithras Thijs. DOGODEK LENDAVA - V nedeljo, 10. julija, bo v cerkvi sv. Katarine posvetitev novih orgel. - V Tuš centru Lendava potekajo vsako soboto od 9. do 12. ure otroške ustvarjalne delavnice RAZSTAVE MURSKA SOBOTA - V Pokrajinskem muzeju sta na ogled stalna muzejska razstava in razstava ob 50. obletnici ustanovitve muzeja. Informacije: 527 17 06! - V Pokrajinski in študijski knjižnici je do 4. avgusta na ogled fotografska razstava Moja potovanja avtorja Lada Klar ja. - V hotelu Diana je na ogled stalna razstava Podobe stare Sobote avtorja Ernesta Bransbergerja. LJUTOMER V galeriji Anteja Trstenjaka je do 9. julija na ogled razstava Slike avtorice Barbarejurkovšek. MORAVSKE TOPLICE V galeriji hotela Ajda do 10. julija razstavlja svoja dela avtorica Ida Šprah (tehnika: olje na platno in akril, motivi krajine, akti, tihožitja). Informacije: 548 16 07! SREDIŠČE Pri Art centm je na ogled razstava Kip v središču, ki sta jo pripravila PIK - Kaja Avberšek in Pedro Veloso. Razstava je druga od osmih v sklopu projekta Gibanica, ki ga podpira Evropska kulturna fundacija. Informacije: 544 91 08! BELTINCI V gradu je do 15. julija na ogled razstava likovnih del slikarja Martina Bizjaka iz Pulja na Hrvaškem Razstava ima naslov Mesteca na hribčkih. BISTRA PRI VRHNIKI V Tehniškem muzeju Slovenije je do konca oktobra na ogled razstava Pokrajinskega muzeja iz Murske Sobote Na prelomih tisočletij. Odprto od torka do petka od 8. do 16., v soboto od 8. do 17. ter ob nedeljah in praznikih od 10. do 18 ure, ponedeljek zaprto! Informacije: (01) 750 66 70 ali 750 66 72! LAAFELD/POTRNA V Pavlovi hiši je do 24 septembra na ogled razstava Personal Spaces devetih avtorjev iz Španije, Nizozemske, Srbije in Črne gore, Makedonije in Avstrije. Odprto od torka do sobote od 14.00 do 18.30. 32 ZADNJA STRAN 7. julij 2005-VBIW VESTNIKOV KOLEDAR 7. Julij, četrtek___________________________CIRIL, METOD 8. julij, petek ŠPELA 9. julij, sobota VERONIKA 10. MR, nedelja LJUBKA 11. Julij, ponedeljek OLGA 12. julij, torek MOHOR 13. julij, sreda EVGEN 11. julija bo sonce vzšlo ob 5. uri in 22 minut, zašlo pa ob 20. uri in 52 minut. Dan bo tako dolg 15 urin 30 minut 14. julija ob 17. uri in 21 minut bo na nebu nastopil prvi krajec. Menjalniški tečaj tolarja v Banki Slovenije 6. julija 2005 država om. val. šifra enoia nakupni srednji prodajni EMU EUR 978 1 238,8598 239,5785 240,2972 Hrvaška HRK 191 1 32,6302 32,7284 32,8266 Madž HUF 348 1 0,9676 0,9705 0,9734 Švica CHF 756 1 153,8945 154,3576 154,8207 V. Brit. GBP 826 1 352,4045 353,4649 354,5253 ZDA USD 840 1 200,8407 201,4450 202,0493 VAN3K-VICI Stranišče Bil sem sredi avtoceste, ko me je prijelo. Šel sem do prvega postajališča in tam poiskal Prvi je bil zaseden, drugi pa prost. Hitro sem stekel vanj in pričel z opravilom. Nakar zaslišim glas iz sosednjega WCja: »Živjo! Kako si?« Nisem ravno nagnjen k sklepanju prijateljstva po WC-jih, ampak vseeno sem odgovoril: . »Ma... še kan« Nakar ponovno zaslišim glas iz sosednjega WC-ja: »Kaj delaš?« Pravzaprav mi še danes ni jasno, zakaj sem odgovoril: »To, kar ti, kakam.« Nato zaslišim nejevoljen glas iz sosednjega WGja: »Uh... te pokličem pozneje! Tukaj je en kreten, ki odgovarja na moja vprašanja!« Sosedi »Oh, gospa, ali ste bolni? Dopoldne je k vam prišel zdravnik, popoldne pa duhovnik.* »Draga moja, jaz gledam, kako k vam hodijo Častniki in vojaki, pa vas nič ne sprašujem, ali je morda v vašem stanovanju izbruhnila vojna.* Pomota V drogerijo je prišel gospod in vprašal: »Kdo je moji ženi včeraj dal lepilo namesto zobne paste?« »Najbržjaz,« je oklevaojče dejal mlad prodajalec. »Hvala ti, tu imaš pet jurjev,« je dejal gospod. Specialiteta Slovenski turist v hotelu v Tuniziji naroči dunajski zrezek. Natakar ga vljudno opozori, da imajo v Tuniziji veliko boljše specialitete, kot so npr. sveža opičja jajca. Gost se strinja, natakar pa ga povabi na lov, saj morajo biti jajca absolutno sveža. S sabo vzameta puško in psa. Ko na prvi palmi zagledata opico, potisne natakar gostu v roke puško in pravi: »Jaz bom sedaj splezal na palmo in jo pošteno stresel. Ko bo opica padla na tla, je pes stre-niran tako, da ji takoj odtrga jajca.* »In kaj bo meni puška?« zanima gosta. »To je samo za primer, da jaz padem s palme, potem morate takoj ustreliti psa,« odvrne natakar. V dvoje je lepše Nekoč so mladi dokaj množično obiskovali dis- ko v Odrancih. Tam sta se pred devetimi leti po naključju srečala in nekoliko pobliže spoznala tudi Tomaž LovrenČec Iz Filovec in Karmen Mesarič z Gornje Bistrice. Očitno sta si bila všeč, preskočila je iskrica ... in postala sta več kot samo znanca, prijatelja. Tomaž, ki se je izšolal za gostinskega in ob delu tudi ekonomskega tehnika, zdaj pa dela kot pismonoša v različnih krajih od Bogojine do Lendave (kjer je potrebna zamenjava), se je predvsem zagledal v Karmenine lepe oči in tudi nasploh mu je bila zelo všeč. Karpien, po poklicu je ekonomska tehnica, ki je zdaj na porodniškem dopustu, pa je najprej občudovala, kako dobro je znal Tomaž plesati. Potem je spoznala, da je dobrega srca, pošten ... Seveda ji je bil tudi všeč. Potem ko je Tomaž odslužil vojaški rok, sta začela živeti skupaj kot partnerja, ki se imata rada - nekaj časa pri njenih starših na Gornji Bistrici, večinoma pa v Filovcih, v hiši, ki jo je dala zgraditi Tomaževa mama. Tam je zdaj tudi njun stalni dom. Lani na Valentinovo, ko je bilo očitno, da bosta dobila otroka, sta sklenila, da se bosta poroči- Odkupne cene pšenice Zadnja cena, ki jo tnlin-skopredelovalna industrija ponuja pridelovalcem pšenice, je za kakovost A 27, za kakovost pa B 25 tolarjev. Spoštovani bralci, vabimo vas k sodelovanju. Šale, katerim ste se najbolj nasmejali, pošljite na dopisnicah s pripisom: VESTNIK, »Vanekovi vid«, Ulica arh. Novaka 13,9000 M. Sobota. Vsak teden bomo objavljeno Šalo nagradili. Smrt med kurjenjem Tragično se je za 77-letno N B. iz Boreče v gomjepetrovski občini v ponedeljek dopoldne konealo kurjenje suhe trave, saj je med kurjenjem padla, ogenj pa je zajel njena oblačila in obutev. Pri tem je dobila hude opekline. Odpeljali so jo v soboško bolnišnico in nato v bolnišnico v Maribor. Tam je zvečer zaradi opeklin umrla. - A. B. Danilo In Lari spet odlična V policijskem vadbenem centru Gotenica je potekalo preverjanje usposobljenosti vodnikov službenih psov. Na preverjanju se je - podobno kot lani - ponovno izkazal vodnik Danilo Štelcl iz soboške policijske uprave. S psom Larijem je dosegel prvo mesto v kategoriji Odkrivanje prepovedanih drog v vozilu, v kategoriji Pregled prostorov in prtljage je bil drugi. V seštevku vseh disciplin se je uvrstil na tretje mesto. Tretja sta bila v skupni razvrstitvi še vodnika službenih psov za splošno uporabo Milan Daje in Kristijan Ivanov. - A. B. NAROČAM VESTNIK za najmanj eno leto (do preklica): Ime in priimek; Kraj: Ulica: številka: Poštna številka: pošta: Davčna številka: Datum: Naročnino želim plačevati [obkroži]: a) po položnici - letno b) po položnici - polletno Pozornost novemu naročniku, ki se na časopis naroča PRVIČ: majica VESTNIK V c) po položnici - trimesečno la. Datuma pa takrat Še nista določila. 21. julija se jima je rodil sin Tim in to ju je še bolj zbližalo in povezalo. Končno sta sprejela tudi odločitev, da bosta (uradno) postala mož in žena. To se je zgodilo 4. junija letos, ko sta si najprej rekla »da« na matičnem uradu v Bogojini, potem pa še v tamkajšnji Plečnikovi cerkvi, kjer sta obenem dala tudi krstiti svojega sinka. Njemu je bil priča brat Stanko, njej pa sestra dvojčica Darja Poročno slavje za ožji krog povabljenih gostov je bilo v vili Šiftar v Moravskih Toplicah, kjer sta mladoporočenca tudi prvič prespala skupaj kot mož in žena. Še prej so jima prinesli v sobo šampanjec in jima zaželeli vse najlepše, najboljše... Medtem sta se lotila urejanja okolice hiše, v kateri živita s sinkom. Drugo je bilo v glavnem že prej urejeno. To soboto pa se odpravljajo vsi skupaj na (poročno) potovanje na morje, ki ga ima Karmen še posebno rada, saj uživa v plavanju in sončenju. Tudi Tomaž se tega veseli. Njegova skrita želja pa je, da bi imel nekoč dober motor. Oba pa si želita še vsaj enega otroka. Jože Graj Nova maša Boštjana Ošlaja velik cerkveni dogodek v Bogojini Cerkev na Slovenskem ima letos 24 novomašnikov. Po številu novomašnikov vodi ljubljanska nadškofija, kijih ima kar enajst, koprska enega in mariborska šest. Mašniška posvečenja so bila na praznik apostolov Petra in Pavla v mariborski stolnici, in sicerje bito posvečenje treh pomurskih novomašnikov, Martina Dolamiča - Konrada iz Gornje Radgone, Boštjana Ošlaja iz Bogojine in Gorana Kuharja iz Kroga v župniji Murska Sobota. Novo mašo je imel v svoji rojstni župniji v Bogojini ob navzočnosti številnih vernikov od blizu in daleč ter duhovnikov in kapucinov 28-tetni Boštjan Ošlaj iz Bogojine. Ob njegovi rojstni hiši v Bogojini so mu pripravili v čast nove maše veličastno in nepozabno »premicijo«, na kateri seje zbralo okoli 700 ljudi iz Slovenije in tujine. Na posnetku je novomašnik Boštjan Ošlaj z mamo Ivanko in očetom Francem pred glavnim oltarjem v cerkvi v Bogojini. - J. 2. PRAZNUJETE? Vestnikvam poklanja darilo! VESTNIK vsem naročnikom, ki praznujejo rojstni dan med 15. aprilom in 15. julijem, podarja knjigo po izbiri ali dežnik. Po darilo pridite v naročniško službo, Ul. arh. Novaka 13, M. Sobota. sen? kih dolgem easUhP^ dato na Tudi .n Državni tedni .......... diit posel . ,::raipad-nadomestno VKuzmrpreJ^rit;,. velikegaP|J‘ t0pa’ zmanjkalo into®* , , * * Jljt0’^ Znano noDo^^L* na««01’0’ \ - Zaradi 'i ^H^rta^^ ničarji"«^ roge"-1^/ J astattaa^Te a J dbenrrnat ^3 prahomduS ceobd^^'1 paz^ v * * VBeofl31^ rt^ In-rdifC^ •* dan S\- zaželet« sla^^V nivS, ■e oi nd dl^ Zaradi^^i^^f jetje, ko^te< 5 nlke ° vmiteV - oko1!0 * . b0 sega ° . vse p