SS dolenjka d.d.
NOVO MESTO
UGODEN NAKUP POHIŠTVA, BELE TEHNIKE IN AKUSTIKE:
•	PC-SALON POHIŠTVA V NOVEM MESTU, LJUBLJANSKA31 • BLAGOVNICA TREBNJE
•	BLAGOVNICA ČRNOMELJ • MARKET
ŽUŽEMBERK
»DOLENJKA—MOJA TRGOVINA«
ISSN 0416-2242
9 770416
224000
Kučan zmagal v vseh okrajih
Vrstni red na volitvah za predsednika države je bil v šesti volilni enoti enak slovenskemu ■ Nadpoprečna volilna udeležba - Le v redkih okrajih večja odstopanja
vaš četrtkov prijatelj
DOLENJSKI LIST
Več kot 1.000 ljudi dobiva minimalne plače
Brezposelnost 13-odstotna
NOVO MESTO - Strokovna služba območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov za Dolenjsko je izdelala oceno gibanja plač v dolenjski regiji v letošnjem letu in predstavila problematiko minimalnih plač in izplačevanja regresa. Iz te ocene je razvidno, da se povprečne plače v regiji postopno približujejo povprečnim slovenskim, plače poslovodnih delavcev pa so se umirile na povprečju 417.000 tolarjev bruto. Več kot 1.000 zaposlenih v regiji prejema minimalne plače ali še nižje, regresa za letos pa še ni izplačalo najmanj 100 delodajalcev na Dolenjskem in v Beli krajini.
V regiji je trenutno brezposelnih okoli 5.800 ljudi, se pravi, da je brezposelnost 13-odst. in se je v primerjavi z lanskim letom, ko je bilo brez dela že več kot 6.300 ljudi, zmanjšala. Več o teh vprašanjih prihodnjič.
PREDSTAVITEV “HRVATSKEGA SLOVA”
NOVO MESTO - Hrvaško kulturno združenje priredi v sredo, 3. decembra, ob 18. uri v Dolenjskem muzeju v okviru svojih rednih tribun predstavitev dejavnosti uredništva uglednega hrvaškega kulturnega tednika Hrvatsko slovo. Na tribuni bodo sodelovali: ravnatelj Stjepan Šešelj, odgovorni urednik Dubravko Horvatič in njegov namestnik Mile Maslač.
Slovenci smo v nedeljo, 23. novembra, drugič v svoji samostojni zgodovini volili predsednika. Med osmimi kandidati je je bil že v prvem krogu po neuradnih podatkih s 55,57 odst. glasov ponovno izvoljen dosedanji predsednik Milan Kučan. Uidi v šesti volilni enoti, kamor spadajo večji del Dolenjske, Bela krajina, Posavje in Zasavje, je vrstni red enak kot na ravni države. Po besedah predsednika volilne komisije 6. volilne enote Janeza Smoleja so volitve minile korektno, mirno, tekoče in v skladu z volilno zakonodajo, volilna komisija pa ni dobila nobenih pripomb ali pritožb.
Volilna udeležba v 6. volini enoti je bila 69,42-odstotna, kar je nekoliko nad slovenskim poprečjem, od 129.322 oddanih glasovnic pa je bilo kar 2.997 neveljavnih. Zmagovalec tokratnih volitev Milan Kučan je v šesti volilni enoti dobil 57,04 odst. glasov. Kučan je na našem koncu dobil največ glasov v vseh volilnih okrajih, čeprav ni povsod dosegel več kot 50 odstotkov. Največji odstotek glasov je dosegel v hrastniškem okraju (74,67 odst.), najmanj pa v sevni-škem (45,20 odst.) in trebanjskem okraju (46,82 odst.). V Beli krajini je dobil Milan Kučan 61,18 odst., v prvem novomeškem okraju 54,99, v drugem novomeškem okraju 52,39, v brežiškem okraju 62,08 odst., v krškem okraju 52,22 odst., v kočevskem okraju 66,87 odst. in v ribniškem volilnem
okraju le 35,64 odst., kar je sploh najmanj od vseh okrajev. Ribniški
INFOS 97
LJUBLJANA - V vseh prostorih Cankarjevega doma od torka, 25. novembra, poteka letošnja največja prireditev na področju računalništva in informatike pri nas, Infos 97: 150 razstavljalcev na 2.500 kvadratnih metrih razstavnih površin ponuja na ogled pestro ponudbo domačih in tujih dosežkov ter novosti s področja informacijskih tehnologij. Vse pomembnejši pa postaja izobraževalni seminarski del Infosa, v katerem se bo v celoti zvrstilo 144 strokovnih predavanj, ob tem pa še 92 komercialnih predstavitev in predavanj. Infos bo zaprl vrata v soboto, 29. novembra, popoldne. Več v prihodnji številki.
ZAPUŽE DOBILE NOV MOST - Zaselek Zapuže pri Boštanju je bogatejši za nov most čez Mimo. Naložba je veljala okrog 15 milijonov tolarjev. Nekaj denarja sta primaknila sevniška občina in boštanjska krajevna skupnost. Toda če ne bi vaščani Zapuž sami prispevali preko 100.000 tolarjev na gospodinjstvo, opravili 2000 delovnih ur in prispevali še precej materiala, otvoritve te pridobitve ob letošnjem sevniškem občinskem prazniku še ne bi bilo. Predsednik gradbenega odbora Andrej Mrvič, ki je z Zdravkom Hrovatom in Ivanom Kranjcem prerezal vrvico ob otvoritvi mostu (na posnetku), se je posebej zahvalil Uradu za kulturno dediščino Republike Slovenije in Slovenskim železnicam za podarjeno 30-tonsko konstrukcijo, ki sojo vodili kot tehniški spomenik oz. del naše kulturne dediščine in seje nahajala najprej na železniški progi pri Velenju, zatem pa je propadala v Brestanici. Pri izgradnji priključkov in mostu, kije nadomestil povsem dotrajanega lesenega, so pomembno vlogo oprravili še boštanjsko podjetje Gradnje, Cestno podjetje Novo mesto - enota Krško in Teko! Maribor. (Foto: P. Perc)
VEČINA VOLILCEV PROTI -
NOVO MESTO, ŠMAR-JETA - V mestnih krajevnih skupnostih in v Šmarjeti so bili minulo nedeljo ob predsedniških volitvah tudi referendumi za uvedbo samoprispevka. Tako v Novem mestu kot v krajevni skupnosti Šmarjeta krajevnega samoprispevka krajani niso izglasovali. V mestnih krajevnih skupnostih je bilo proti samoprispevku 65 odst. volil-cev, v Šmarjeti pa 52.
in kočevski okraj spadata v 4. volilno enoto - Ljubljana Bežigrad.
V okviru šeste volilne enote tudi pri ostalih kandidatih odstotek glasov ni bistveno odstopal od
• Po posameznih volilnih okrajih so pri nekaterih kandidatih volilni izidi precej odstopali od poprečja. Tako se je naprimer v ribniškem okraju s kar 25,11 odstotka glasov Milanu Kučanu precej približal dr. Jožef Bernik, V trebanjskem okraju je dobil Janez Podobnik 28,37 odst. in v sevniškem okraju 25,12 odstotka glasov.
slovenskega poprečja (podatki v oklepaju). Tako so dobili, kot že rečeno, Milan Kučan 57,04 (55,57) odst., Janez Podobnik 19,79 (18,42) odst., dr. Jožef Bernik 8,91 (9,39) odst., mag. Marjan Cerar 6,67 (7,07) odst., Marjan Poljšak 2,57 (3,22) odst., Anton Peršak 2,33 (3,08), dr. Bogomir Kovač 2,31 (2,70) odst. in Franc Miklavčič 0,26 (0,55) odstotka glasov.
I. V.
VOLITVE - Predsedniške volitve, ki so nas zaposlovale zadnje čase, so se razpletle po pričakovanjih. Drugačna od pričakovanj, nižja, je bila volilna udeležba v Sloveniji. Na volišču št. 514 v Šutni pri Podbočju (na sliki) v krški občini je v nedeljo do 14. ure glasovalo približno polovico volilnih upravičencev, kot je povedal predsednik volilne komisije Damjan Radko-vič. Prvi volilec je dvignil glasovnico že nekaj po 7. uri zjutraj. Na fotografiji: Aleksander Kodrič, član volilne komisije (desno), in Stanislav Kuhar, potem ko je ta s pravkar oddano glasovnico vtisnil svoj pečat letošnjim predsedniškim volitvam. (Foto: M. Luzar)
Milan Kučan prvi, ker mu ljudje zaupajo
V dobrem in slabem skupaj z državljani
Milan Kučan bo predsednik Republike Slovenije tudi v naslednjem petletnem obdobju, saj je na nedeljskih volitvah za predsednika države zanj glasovalo po podatkih na osnovi 99,88 odstotka preštetih glasov 575.169 vo-lilcev, kar znaša 55,57 odstotka vseh slovenskih državljanov, ki so v nedeljo izkoristili svojo volilno pravico. Na volitvah je nastopil kot kandidat s podporo 15.914 volil-cev.
Ko je bilo že dokončno znano, da drugega kroga volitev ne bo, saj se je več kot 50 odst. volilcev odločilo svoj glas nameniti dosedanjemu predsednikuje Milan Kučan povedal, da večinsko odločitev zanj razume kot posledico preteklega dela, ko je bil v dobrem in slabem skupaj z državljani in ko so morali skupaj odločati o naši prihodnosti. Precejšen delež svojega uspeha pripisuje tudi dejstvu, da ga volilci dobro poznajo in mu zaradi tega tudi zaupajo. Povedal je tudi, da je tekmoval z verodostojnimi kandidati in da sam ni bil ne kandidat levice ne desnice. Obljubil je, da tudi v prihodnosti v politične zdrahe ne sme in ne namerava vnašati novih prepirov, oglašal pa se bo, ko bo treba zavarovati človekove ali socialne pravice.
1. V.
.
m, mm—m
' je raj z iaso
Berite danes
stran 2:
•Aids je bolezen, ki ne pozna meja
stran 4:
•Odprava sramote spet na začetku
stran 5;
•Kočevsi lesno bi
•Delitev po Savi lahko samo škodi
“njda vztraja na varčevalnih akrepih
stran 9:
stran 11:
• Ustrelil policista in še sebe
stran 16:
•lvanška pravnika zida,a m irn°___________
Razstava, kakršne še ni bilo
Jutri, 28. novembra, bo predsednik Republike Slovenije Milan Kučan v Dolenjskem muzeju v Novem mestu odprl arheološko razstavo Železna doba na Slovenskem - Kapiteljska njiva
NOVO MESTO - Razstava Železna doba na Slovenskem - Kapiteljska njiva, ki jo bodo slovesno odprli jutri, 28. novembra, ob 18. uri v Dolenjskem muzeju, je po svojem pomenu za Novo mesto, Dolenjsko in vso Slovenijo med najpomembnejšimi, če ne celo kar najpomembnejša razstava, kar jih je bilo kdajkoli pripravljenih v Dolenjskem muzeju, ob tem pa je tudi mednarodno najbolj odmevna, saj je prvo predstavitev dočakala že pred otvoritvijo na nedavni svetovni turistični borzi v Londonu.
ozemlju. Pokroviteljstvo nad njim je prevzel predsednik Milan Kučan, ki bo tudi slavnostno odprl novomeško razstavo. Avtor razstave je arheolog Borut Križ, ki že vrsto let vodi izkopavanja na Kapiteljski njivi, tem največjem železnodobnem arheološkem najdišču na Slovenskem, umetniški vodja postavitve in oblikovanja celostne podobe pa je arhitekt Jovo Grobovšek. Pomembni kul-
turni dogodek spremlja obsežna propagandna akcija, trajneje pa se bo razstava zapisala tudi z izdajo kataloga.
MiM
MISS SLOVENIJE SPET DOMA - Čmomaljka Maja Šimec, ki je v soboto, 22. novembra, kotmiss Slovenije zastopala našo državo na tekmovanju za najlepšo zemljanko na Sejšelih, se je že vrnila domov z največjega lepotnega spektalka, kar se jih svet spominja v 47-letni zgodovini Miss World. Majo so pred tekmovanjem, na katerem je sodelovalo 86 mišic, nekateri uvrščali med deseterico najlepših deklet na svetu. Vendar se ni uvrstila v polfinale, kjer je postala najlepša zemljanka miss Indije Diana Haydoen. Več o lepotnem tekmovanju, ki ga je v neposrednem televizijskem prenosu spremljalo skoraj tri milijarde ljudi po vsem svetu, v pogovoru z Majo Šimec v prihodnji številki Dolenjskega lista. (Foto: M. B.-J.)
Z novomeško razstavo bo uresničen prvi del obsežnega projekta Narodnega muzeja predstavitve železne dobe na slovenskem
DANES KUČAN NA STUDIU D
NOVO MESTO - Novoizvoljeni in hkrati stari predsednik Slovenije Milan Kučan bo danes, 27. novembra, ob 17. uri odgovarjal na vprašanja poslušalcev Studia D. Pogovor z njim bo vodil urednik Jože Musa, prenašali pa ga bodo še v več kot desetih drugih lokalnih radijskih postajah po Sloveniji.
H VREME
Nadaljevalo se bo oblačno vreme z občasnim dežjem v južni Sloveniji.
ZAVRNILI SUBVENCIJO PODJETJU KLEOPATRA
ŠENTJERNEJ - Šentjernejski svetniki so na ponedeljkovi seji ponovno zavrnili subvencijo podjetju Kleopatra, d.o.o, za zbiranje in odvoz odpadnega papirja, ki jo je predlagala novomeška Komunala. Komunala je subvencijo izplačevala zato, ker se z njihovim zbiranjem odpadnega papirja prihrani prostor na deponiji.
Kriv človek ali služba?
Tragičen dogodek, ki se je pripetil v Kočevju (več o njem na II. strani), je močno prizadel vso slovensko policijo. Čeprav je že samo zaradi tega upravičen do široke medijske pozornosti, pa v javnosti močno odmeva tudi zato, ker sta bili obe žrtvi še nepojasnjenih in za navadne državljane nesprejemljivih pojasnil okoliščin, ki so privedle do tako grozljivega dejanja, pripadnika policije na eni in vojske na drugi strani. Tega naj se sicer ne bi poudarjalo, vendar pa se ob poskusih za pojasnitev krvavega kočevskega dogodka vsiljuje kar nekaj vprašanj: Je bil revolver, iz katerega so bili izstreljeni usodni streli, služben ali ne in zakaj ga je imel Guštin doma ? Kakšna je psihična usposobljenost ljudi, ki sicer po službeni dolžnosti razpolagajo z orožjem, da ga lahko nosijo? Bi bilo bolje poskrbljeno za varnost slovenskih policistov, če bi država namenjala manj denarja za oboroževanje naše vojske?
Takšna in podobna vprašanja, ki gredo celo v razmišljanja o osebnih občutenjih nekaterih po priznanju nekakšne nedotakljivosti zaradi zaslug pri osamosvajanju Slovenije in nošenja uniforme, so le nekatera od mnogih. Zato pa se tudi že samo ob senci dvoma o urejenosti odnosov med policijo in vojsko lahko tudi povsem naključen dogodek spolitizira in razpne na križ iskanja pojasnil in odgovornih za dogodek povsem drugje, kot je to v resnici. In kočevski dogodek v domači javnosti zaradi poznavanja obeh tragično preminulih takšne razsežnosti že dobiva!
MOJCA LESKOVŠEK-SVETE
I
Komu prepovedati vstop?
Najbrž ne mine noč, da ne bi zalotili ljudi, ki nezakonito in skrivaj pridejo čez državno mejo v Slovenijo. Ti ljudje brez uradnega slovenskega povabila morajo praviloma nazaj tja, od koder so prišli v našo državo. Tako ukrepajo praviloma vse države, mogoče z izjemo katere latinskoameriške. Je po vašem prav, da Slovenija zavrača ljudi, ki nezakonito vstopajo na njeno ozemlje, ali naj bi jim dala ustrezne papirje in jih sprejela? O tem, koga naj Slovenija zavrne, komu naj prepove vstop ali ga morda celo izžene, ste odgovarjali tudi v današnji anketi Dolenjskega lista.
Verjetno se strinjate, daje odrekanje gostoljubnosti zapletena zadeva. Če Slovenija komu prepoveduje vstop, verjetno tega ne počne zaradi nekega slovenskega fundamentalizma, ki se
kalibra nihče ne vidi rad na svojem ozemlju. V slovenskem primeru so nezaželene osebe verjetno tudi iz vrst nekdanjih vojaških funkcionarjev zvezne armade, ki so ali naj bi bili škodovali slovenskim narodnim interesom. Vsekakor so merilo za izbiranje nezaželenih oseb veljavni evropski dokumenti in slovenski zakoni. Komu naj po vasem Slovenija prepove vstop na svoje ozemlje?
FRANC LAPUH, inženir strojništva iz Krškega: “Vstop v Slovenijo bi prepovedal tistim, ki so zaradi kriminalnih dejanj nezaželeni. Tujca, ki biva začasno v Sloveniji in večkrat krši tukajšnje zakonske norme, naj bi izgnali iz države. Kriminalna dejavnost mora biti dokazana. Zaradi političnega prepričanja ne bi smeli nikogar izgnati ali mu prepovedati vstop v državo.”
MATEJ PUNGARČIČ, prodaja-lec-praktikant iz Črnca pri Brežicah: “Zaradi mene ni treba nikogar izgnati iz Slovenije in nikomur prepovedati vstop v državo. To je politična zadeva, s politiko pa se tako malo ukvarjam, ker me ne zanima. Ne belim si glave s temi stvarmi. Moj hobije glasba, igram klavir. Ljudem priporočam, naj se več ukvarjajo z glasbo kot s politiko, pa bo bolje za vse.”
NIKO NOVAK iz Malih sel pri Adlešičih: “Čisto za vse ljudi ne bi odprl slovenskih mej. Predvsem bi morali biti pozorni na kriminalce in prekupčevalce z mamili. Ilegalci pa so reveži, ki navadno zapravijo vse premoženje za prehod meje, na koncu pa jih dobijo. Bolj bi morali biti pozorni na organizatorje ilegalnih prehodov. Posebni seznami za nezaželene ljudi pa niso potrebni.”
JOŽE BRADICA, voznik rešilnega vozila iz Metlike: “Pristojni organi morajo biti pozorni, koga spustijo v Slovenijo. S tem se naša država nikakor ne zapira. Pač pa se moramo na ta način zaščititi pred kriminalom in ostalimi nevšečnostmi. Prav bi bilo tudi, da bi obstajal seznam najpomembnejših ljudi, ki so v vojni za Slovenijo delali proti naši državi in pri nas niso zaželeni.”
VERA ZAJEC, diplomirana farmacevtka v zasebni lekarni Gregorja Bana iz Škofljice, na Mirni: “Tisti, ki bi prišel k nam s slabimi nameni, da bi ogrožal varnost in celo življenje ljudi, že ne bi smel v našo državo. Seveda je vprašanje, kako priti do objektivnih podatkov o takšnih osebah, toda menim, da bi to morali zaupati to odgovornim službam, kot to počno na zahodu.”
FERDINAND MRVIČ, delavec pri boštanjskem podjetju Gradnje, doma v Dolenjem Boštanju: “V Slovenijo nikakor ne bi smeli spustiti pripadnikov jugovojske, ki so nas napadali leta 1991, pa tudi tistih ne, ki so zlivali po nas gnojnico ter hujskali proti Slovencem in naši državi. Mislim, da so taki posamezniki vsaj toliko odgovorni kot tisti, ki so nad nas šli z orožjem.”
STANKO PLETERSKI, dipl. inž. gozdarstva, iz Kočevja: “Načeloma ne bi prepovedal vstopa v Slovenijo nikomur. Vprašanje pa je, s kakšnim namenom kdo prihaja k nam. Ko bi prestopil mejo, bi ustrezno ukrepal. Vstop sam po sebi namreč ne pomeni ničesar. Povezan je z vprašanjem bivanja in delovanja nezaželenih oseb pri nas. Če je kdo nezaželen, obstaja za to razlog in naj se ukrepa.”
JOŽE KOŠMRLJ, ravnatelj OŠ dr. Ivana Prijatelja, iz Sodražice: “Zaradi političnih razlogov ne bi preproved-al vstopa nikomur, razen če bi šlo za dokazano namero širjenja idej ali opravljanja dejanj, škodljivih za naš narod. To velja tako za bivše oficirje JLA kot za begunce. Prepovedal pa bi vstojJ tistim, ki jih v tujini iščejo zaradi kriminalnih dejanj.”
FRANC BARTELJ, kmet iz Jablana pri Mirni Peči in občinski svetnik: “Pri vstopu tujcev v našo domovino se mora Slovenija kot demokratična in pravna država ravnati po evropskih civilizacijskih načelih in po naših zakonih. Ljudi, ki jim v tem okviru ni dovoljen vstop, je treba zavrniti na meji, med njimi tiste, ki so se borili proti osamosvojitvi Slovenije, kriminalce pa prijeti.”
žm in pusti živeti Aids je bolezen, ki ne pozna meja
To je geslo ob letošnjem dnevu boja proti aidsu ■ 1. decembru
Aids je razširjen po vsem svetu. Število ljudi, okuženih z virusom HIV se nenehno povečuje, najhuje je v Afriki, Južni Ameriki in na Karibih. O vedno večjem številu okuženih in bolnikov poročajo iz vzhodne Evrope in Azije. V zahodni Evropi je največ bolnikov v Franciji (več kot 45.000), prav tako v Španiji in Italiji (več kot 38.000). Vse več otrok se rodi okuženih, v milijone pa se povečuje tudi število otrok, ki so zaradi aidsa izgubili starše.
V Sloveniji število bolnikov z aidsom še ni veliko. Od leta 1986, ko je umrl prvi bolnik, do danes, je bilo registriranih 63 bolnikov. Med njimi je še vedno največ homoseksualnih moških. Koliko je okuženih, ki še nimajo razvite bolezni, pa lahko samo ugibamo. Prednost, ki jo
Veliko ljudi na svetu čaka na cepivo in zdravilo, veliko pa jih čaka tudi na konec diskriminacije okuženih ali bolnih. V času, ko cepiva še ni na voljo, zdravila pa so zelo draga, nedosegljiva vsem, z mnogimi stranskimi učinki, nam v boju proti tej bolezni ostane še vedno le intenzivna vzgoja in preventivni programi, s katerimi moramo ljudi informirati, vplivati na njihova stališa in varno vedenje.
imamo pred marsikatero državo, moramo zato čimbolje izkoristiti. Epidemiji večjih razsežnosti se bomo izognili samo s hitrim ukrepanjem družbe. Testiranje krvi, ki je v Sloveniji obvezno od leta 1986, preprečuje prenos okužbe s transfuzijo krvi in krvnimi pripravki (hemofilija). Izrednega pomena je zdravstvena vzgoja.
Okužba je pogosto povezana z obnašanjem, ki ga družba ne sprejema. Vendar diskriminacija “drugačnih" skupnosti nujno pomeni, da le-te ne sodelujejo v programih, oviran je njihov dostop do informacij, zato imajo premalo moči in znanja, da bi ustrezno ukrepali in se zavarovali pred okužbo. Po drugi strani pa ljudi uspava, ker z mislijo “meni se to ne more zgoditi "pozabljajo, da se okužba širi tudi s heteroseksualnim načinom življenja. Izkušnje v svetu kažejo, da lahko govorimo o učinkovitem boju proti aidsu le, če ne zapostavljamo ljudi, ki so okuženi s HIV Strah in nesporazumi pričajo o tem, da ljudje ne vedo, da se okužba ne širi z običajnimi družabnimi stiki, kar se kaže z bolečimi zapostavljanji v vsakdanjem življenju. Izobčenje okuženih ali bolnikov je posledica neznanja in takšno osebo obsodi na socialni propad veliko prej, kot jo pokonča bolezen.
Dr. JASMINA PATKOVIČ COLARIČ
KDO BO DIREKTOR?
NOVO MESTO - Z začetkom prihodnjega leta bo v Novem mestu na Kočevarjevi 1 v Bršljinu končno začel delovati Podjetniški center. Pobudo za ustanovitev centra je dala država, ki namerava vsa sredstva, namenjena malemu gospodarstvu, usmerjati preko centra. Obrtniki in mali podjetniki so se bili tako prisiljeni organizirati po diktatu države, čeprav še vedno niso prepričani, ali ne gre za podvajanje dela. Kakorkoli že, trenutno izbirajo direktorja centra, ime pa je še neznanka.
NOVO MESTO - Aids ali sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti je najhujša bolezen, ki grozi človeku na vseh celinah sveta. S povzročiteljem virosom HIV je okuženih po do sedaj znanih podatkih skoraj 30 milijonov ljudi. Do lani je umrlo že 6 milijonov okuženih, vsak dan pa se z virusom HIV okuži približno 8.500 ljudi.
Otvoritev razstave o aidsu avtorice dr. Zvonke Zupančič Slavec v novomeškem zdravstvenem domu - Pri nas že 63 obolelih za to boleznijo, dva iz Dolenjske
se hkrati zavedati, da se tudi sami lahko znajdejo v vlogi okuženega.
Dr. Evita Leskovšek je na otvoritvi razstave poudarila, daje zelo pomembno, da bo razstava potovala po Sloveniji še naslednje leto, saj so akcije samo okrog dneva Boja proti aidsu premalo. Tudi letso bodo v tem času pripravili številne informacijske stojnice, okrogle mize, koncerte in druge akcije. Še posebej pa bodo na problem aidsa opozorili preko medijev. Dosedanje ankete, s katerimi so skušali ugotoviti, kako uspešne so bile njihove akcije, kažejo, da so prodrle do mnogih
Novomeški Zavod za zdravstveno zavarovanje v avli novomeškega zdravstvenega doma je organiziral ob svetovnem dnevu aidsa 1. decembru zdravstvenovzgoj-no razstavo Aids ne pozna meja avtorice dr. Zvonke Zupančič Slavec. Razstavo, ki sta jo podrla novomeška in krška območna enota Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, je minuli četrtek odprla dr. Evita Leskovšek, nacionalna koordinatorka za vzgojo proti aidsu z Inštituta za varovanje zdravja RS. Razstavo so pripravili študenti Medicinske fakultete na Inštitutu za zgodovino medicine. Namenjena je obveščanju, osveščanju in preprečevanju okužbe z virusom HIV, in sicer vse slovenske javnosti, predvsem pa mladine.
Na devetih plakatih je aids predstavljen ne le kot medicinski, ampak tudi kot družbeni problem. Razstava se zaključuje z mislijo, da se z aidsom ne okužijo le ljudje iz daljne Afrike, homoseksual-
• Vse zainteresirane šole, zdravstveni in kulturni domovi, dijaški domovi, knjižnice, avle, banke, pošte in druge ustanove, ki bi želele postaviti omenjeno razstavo v svojih prostorih, se za informacije lahko obrnejo na Zofijo Kralj z novomeškega Zavoda za zdravstveno varstvo.
ci iz Amerike, ampak se z aidsom lahko okužimo vsi. Zato bi morali ljudi vzgajati v strpne in razumevajoče, ki bodo znali pomagati in
RAZSTAVA O AIDSU - Prejšnji teden je dr. Evita Leskovšek iz Inštituta za varovanje zdravja RS v avli novomeškega zdravstvenega doma odprla zdravstveno-vzgojno razstavo Aids ne po zna meja, ki bo še naslednje leto potovala po vsej Sloveniji, tudi po Dolenjski, Posavju in Beli krajini. (Foto: J. D.)
• V Sloveniji je bilo od leta 1986 prijavljenih 63 primerov aidsa, od tega sta bila dva primera te bolezni prijavljena na Dolenjskem. Na Inštitutu za varovanje zdravja RS imajo prijavljenih tudi 62 primerov okužb z virusom HIV, vendar ta številka ni stvarna. Med prostovoljnimi krvodajalci je bilo doslej odkritih 10 okuženih. Inštitut za transfuzijo krvi je začel kri sistematično testirati na protitelesa proti HIV v začetku leta 1986.
ljudi, poleg tega se v tem času občutno poveča prodaja kondomov.	j. DORNIŽ
POSVET O MLADINI
NOVO MESTO - Mladinski svet Slovenije in Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad RS za mladino, pipravljata ta konec tedna “Posvet za predstavnike in predstavnice mladinskih organizacij in občinskih struktur” v občinah Novo mesto, Trebnje, Šentjernej in Škocjan. Posvet bo potekal od petka do nedelje, 28. do 30. novembra v Dijaškem domu Novo mesto.
Kardiološki dnevi v Šmarjeških Toplicah
O popuščanju srca ■ 120 udeležencev iz cele Slovenije
ŠMARJEŠKE TOPLICE - V petek in soboto so tu potekali kardiološki dnevi, strokovno srečanje, ki so ga že šestič zapored v tem zdravilišču, pripravili Združenje kardiologov Slovenije, Krka Zdravilišča in Krka, tovarna zdravil. O tem je predsednik tega združenja prof. dr. Miran Kenda povedal:
“Srčno popuščanje je glavni problem na področju kardiologije v svetu. Ljudje se starajo, z diagnostičnimi in terapevtskimi posegi sicer podaljšujemo življenje ljudem, a na koncu srce le popusti. Bolezni srca in ožilja so v Sloveniji
in v razvitem svetu sploh odločno na prvem mestu vzrokov smrtnosti. Zdravstveni analitiki in epidemiologi se zavedajo, da se bo število takih bolnikov, kije že tako in tako veliko, v nadaljnjih dvajsetih letih še močno povečalo, zato je tudi zanimanje za to tematiko iz leta v leto večje.
Tako je na letošnjih kardiolo-
ških dnevih v Šmarjeških Toplicah že 120 udeležencev; letos smo prvič na to strokovno srečanje povabili tudi medicinske sestre.
Združenje kardiologov in Društvo za zdravje srca in ožilja, s katerim dobro sodelujemo, propagirata zdrav način življenja, ki gotovo pripomore k temu, da se proces ateroskleroze, poapnenja žil, upočasni in zavleče. V svetu potekajo obsežne raziskave, kako se čim učinkoviteje zoperstaviti aterosklerozi, ki je glavni vzrok za bolezni srca in ožilja.”
A. B.
Prof. dr. Miran Kenda, predsednik Združenja kardiologov Slovenije
v
Štipendije tildi za vajence
Nekateri obrtniki ne izplačujejo nagrad, največkrat pa so krajši konec potegnili šibkejši učenci
Z letošnjim šolskim letom se je začelo poskusno uvajanje dualnega sistema poklicnega izobraževanja za nekatere poklice. V okviru Obrtne zbornice Slovenije so obrtniki podpisali 536 učnih pogodb, največ pa za poklic avtomehanika, mizarja in avtokleparja.
Sklenjena pogodba z delodajalcem je bila tudi pogoj za vpis učenca v omenjene programe. Že ob podpisovanju pogodb so se pojavljala razna vprašanja brez odgovorov, prav pri izplačilu nagrad pa so se pojavile tudi prve težave. Ne.-kateri delodajalci učencem - vajencem niso izplačali nagrade (za prvi letnik 10 odst. povprečne plače v gospodarstvu), ki naj bi jo plačevali ves čas izobraževanja.
Obrtna zbornica Slovenije je pozvala k izplačevanju nagrad, hkrati pa se je zavzela za to, da bi republiške štipendije prejemali tudi vajenci. Pred kratkim je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve tej zahtevi ugodilo in po novem bodo za republiško štipendijo lahko zaprosili tudi ti učenci. Razpis zanje bo izšel naknadno. Prve štipendije pa bodo dobili šele januarja.
Vse skupaj spominja na še eno nedorečeno šolsko reformo. Prav bi bilo, da bi se tudi o štipendiranju dogovorili prej, pa četudi bi bil zaradi tega dualni sistem uveden leto kasneje.
J. DORNIŽ
Maiibmh jim
Iskrice novih upov
Dr. Drnovšek podprl “oživitvene” programe mariborskih gospodarstvenikov
MARIBOR - V Mariborski javnosti je bilo v minulih dneh večje zanimanje kot za predsedniške volitve - kjer je bil rezultat tako rekoč že vnaprej znan in pričakovan (Milan Kučan je v Mariboru dobili okoli 65 odstotkov glasov) - vladalo za obisk predsednika vlade dr. Janeza Drnovška, ki se je sestal z mariborskimi gospodarstveniki.
Dobro pripravljeni mariborski gospodarstveniki so predsednika vlade najprej seznanili s trenutnimi gospodarskimi razmerami v regiji. Do konca julija je regijsko gospodarstvo izvozilo za 550 milijonov dolarjev proizvodov, uvozilo pa za 460 milijonov dolarjev. Kljub ugodnim izvoznim rezultatom pa imajo podjetja še vedno velike likvidnostne težave. Septembra je imelo neprekinjeno blokiran žiro račun 816 podjetij oziroma 18 odstotkov vseh podjetij v regiji. Stečajni postopek
grozi 545 podjetjem z nekaj več kot 2.000 zaposlenimi.
Mariborski gospodarstveniki pričakujejo od vlade, da bo s svojimi ukrepi pospeševala izvoz, zmanjšala davke in prispevke na plače, zagotavljala ugodnejše kredite, zmanjšala stroške države ter nadaljevala z izvajanjem ukrepov aktivne politike zaposlovanja.
Dr. Janez Drnovšek je mariborskim gospodarstvenikom dejal, naj ne pričakujejo bistvenih sprememb, da pa bo vlada podprla “oživitvene” programe gospodarstva. Po njegovih besedah sodita letošnje in naslednje leto v težka leta za proračun, saj je ta zaradi novih socialnih podpor, poprave starih krivic, večjih plač v javnem sektorju ter še nekaterih razlogov dodatno obremenjen.
Kakorkoli že, tokratni obisk predsednika vlade v Mariboru je minil manj burno in bolj konstruktivno kot prejšnji obiski. Očitno se v Mariboru proces propadanja podjetij izteka (v zadnjih letih je propadlo več kot 100 velikih in srednje velikih podjetij). Pri razvoju novih programov in podjetij pa očitno lahko vlada mariborskemu gospodarstvu bolj pomaga, kot mu je doslej, saj propada starih gigantov ni mogla preprečiti. Zato se mariborski gospodarstveniki z novimi upi ozirajo v Ljubljano. TOMAŽ KŠELA
[Novomeška kronika
SPORED - Dva dni pred volilnim molkom je Novo mesto obiskal predsedniški kandidat Slovenske ljudske stranke dr. Janez Podobnik s spremstvom. Na njegovo predstavitev in prireditev so vabili kar po dveh tirih: novomeška SLS in strankina centrala iz Ljubljane. Obema je bilo skupno le to, da bo Janez Podobnik v četrtek v Novem mestu. Novomeščani so vabili ob 19. uri, Ljubljančani pa uro kasneje. Pa ne le to: seznam nastopajočih na enem in drugem vabilu se je uje-rnal le pri Sentjernejskem oktetu. Ljubljančani so obljubljali ansambla Lojzeta Slaka in Pugelj •er folklorno skupino Kres, v resnici pa je nastopila skupina pepel in kri (na play back) in ansambel Nagelj iz Kamnika. Spet seje izkazalo, da Ljubljana ne ve, kaj se dogaja na Dolenjskem. Si-eer pa ni čudno: iz Ljubljane je vabilo pošiljal tiskovni predstavnik Jaka Sever, Novo mesto Pa je južno od Ljubljane.
PETARDE - Grozna in celo kazniva razvada metanja petard se je v zadnjih letih v Novem mestu razpasla in zlasti ob koncu leta postaja nevzdržna. Kaže, da •ega tudi letos ne bo moč zajezi-*>• Neka trgovina v mestu že sedaj na lepaku vabi k nakupu petard, raket in druge moteče pirotehnične in pokajoče tehnike. Samo, da Posel teče, pa če še tako poka, mesari prste in poškoduje oči!
PARKIRANJE - V šentjernej-ski šoli se dogaja večina prireditev v kraju, od športnih do kulturnih in družabnih. Pri šolskem tgrišču je tudi primerno in dovolj veliko paij^irisče. A ker je treba °d tam do vhodnih vrat narediti tudi korak ali dva, ljudje raje Puščajo avtomobile na vseh mogočih in nemogočih koncih, celo ob cesti in na bližnji bencinski črpalki. To velja tudi za starše, ki zjutraj pripeljejo svoje otroke v solo. Ob zadnjih volitvah se je nekdo do vhoda v šolo, kjer je bilo volišče, pripeljal z avtom iz-Pred 50 m oddajjenega bloka.
PETELIN - Šentjernejska oblast je ob cestah na mejah občine oala postaviti lične kozolčke, ki Pozdravljajo obiskovalce in popotnike in jim zaželijo dobrodošlico “v dolini cvička . Ti kozolčki Pa ne privabljajo samo pogledov, ampak tudi tatinske prste. Po tednu dni sta v Grobljah in Zame-^em izginila glinasta petelina s strehe kozolčka. Da bi jih koklja brcnila!
Ena gospa je rekla, da bodo Boreči nasprotniki samoprispevka Botovo tako zagnani tudi pri pridobivanju občinskega in državnega denarja za krajevne potrebe.
Suhokr&fljski drobiž
NOVICA IZ MARIBORA -Pred enim tednom je bila v Mariboru podelitev priznanj za najlep-se urejene kraje v Sloveniji, to je Projekt “Moja dežela urejena in čista”, ki ga vodi TZ Slovenije skupaj z ministrstvom za okolje in Prostor. Novo mesttjje dobilo 3. nagrado v kategoriji največjih slovenskih mest. V delegaciji Novega mesta so bili načelnik Upravne enote Jože Preskar, sekretar sekretariata za kmetijstvo in turizem Igor Hrovatič, predsednik Dolenjske turistične zveze Alojz Serini in tudi predsednik trenutno najbolj delovnega društva na področju turizma - Suho-kranjec Vlado Kostevc.
ZO*JWRM*Rt3B JU,
OBNOVLJENA KAPELICA -Milka Knafelc z Jame pri Dvoru se opominja, kako je kot šestletno dekletce prisostvovala blagoslovu kapelice, katero sta na Jami nedaleč od hiše postavila Knafelčev oče J°ie in mama Ana v zahvalo za srečno vrnitev iz Amerike in končano 1. svetovno vojno. Josip Knafelc, ameriški priseljenec, je že Pred prvo svetovno vojno Jtupil hišo, v kateri je bila gostilna, zlasti Poznana vsem furmanom in gozdarjem v času fužinarstva. Sedaj so Knafelčevi kapelico lepo obnovili Legah ii /.ilzčmihrkirpč/rV.,Mihp ra Marijin kip, ki bo stal v kapeli-ei. (Foto: S. Mirtič)
tttii UL MASI H O SL C 1 M
MŠŠ
v
Priprave na ureditev Šentjerneja
V okviru rekonstrukcije križišča bodo obnovili tudi vso komunalno infrastrukturo
J** j«-
4
OTVORITEV CESTE PLETERJE-GOR. VRHPOLJE - Lokalna cesta Pleterje-Stražnik-Nova Gora-Gomje Vrhpolje je bila ena redkih lokalnih cest, ki v šentjernejski občini še do nedavnega ni bila asfaltirana. Minulo soboto je odprl in blagoslovil modernizirano cesto, ki je še posebej velika pridobitev za krajane Stražnika, prior kartuzije Pleterje Lanuin Fischer. Posodobljene ceste pa so veseli tudi lastniki vinogradov na območju Stražnika in Nove Gore ter kartuzija Pleterje. Otvoritve ceste so se udeležili tudi predsednik krajevne skupnosti Šentjernej Mihael Recelj, šentjernejski župan Franc Hudoklin in drugi gostje. Posodobitev 2.700 m dolge lokalne ceste je stala 36,422.690 tolarjev. Stroške je delno krila šentjernejska občina, krajevna skupnost in uporabniki ceste. Nekaj denarja pa naj bi prispevalo tudi Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj iz fonda za demografsko ogrožene. (Foto: M. Hočevar)
ŠENTJERNEJ - Šentjernejska občina pripravlja v sodelovanju z Ministrstvom za promet in zveze in z Direkcijo RS za ceste lokacijsko in projektno dokumentacijo za rekonstrukcijo križišča regionalnih cest v Šentjerneju. Župan Franc Hudoklin, ki je na ponedeljkovi seji občinskega sveta svetnikom predstavil ta projekt, je poudaril, da bodo v Šentjerneju obenem obnovili tudi celotno komunalno infrastrukturo, kar pomeni, da se bodo lotili ureditve celotnega nasejja.
Okrog 450 milijonov tolarjev vredna dela naj bi potekala naslednji dve leti, del denarja naj bi za to namenili v prihodnjem državnem proračunu, drugi del pa v proračunu za leto 1999. Samo komunalna dela naj bi stala okrog 200 milijonov tolaijev. Šentjernej-čani se namreč zavzemajo, da bi pri obnovi električnih, telefonskih in vodovodnih napeljav ter kanalizacije položili tudi napeljavo za kabelsko televizijo in plin. Trenut-
no v občini še nimajo plina, čeprav je od njih oddaljen le 4 kilometre. Obenem bodo v Šentjerneju
• V šentjernejski občini načrtujejo tudi gradnjo avtobusnih postajališč ob regionalnih cestah, da bi izboljšali varnost ljudi, predvsem otrok, ki se vsak dan vozjjo v šolo.
zgradili nove pločnike in javno razsvetljavo ter semaforizirali
THje mimopeški vodovodi
Krajevna skupnost in Komunala z roko v roki
OTVORITEV VODOVODA - V petek so odprli mirnopeška vodovoda Postaja - Marof in Goriška vas - Vrhovo. Trak so prerezali (z leve): predsednik KS Mirna Peč Zvone Lah, novomeški župan Franci Koncilija in direktor Komunale inž. Marjan Kelvišar. (Foto: A. B.)
MIRNA PEČ - V petek so na priložnostni slovesnosti odprli vodovod Postaja - Marof v Mirni Peči. Tako bo s pitno vodo oskrbljeno okoli 110 prebivalcev naselja Marof nad železniško postajo Mirna Peč. Cevovod v dolžini okoli 700 m so začeli graditi lani in ga dokončali letos, črpališče pa je tik pred dokončanjem in bo voda po ceveh pritekla v začetku decembra. “Ta vodovodni sistem bo dokončan prihodnje leto, ko bomo zgradili še vodohran, ki bo zagotavljal tudi potrebno požarno rezervo,” je na otvoritvi med drugim dejal direktor novomeške Komunale inž. Marjan Kelvišar.
Gradnja cevovoda je stala 11,7 milijona tolarjev, od tega je več kot pol prispevala KS Mirna Peč, ostalo pa Komunala, ki je v celoti financirala izgradnjo črpališča v vrednosti 9,6 milijona tolarjev.
Pionir Standard je vse trdnejši
Po več kot 700 dneh le konec blokade žiro računa - Dela bi bilo še več, če bi bil sprejet državni proračun - Sporen predlog za združitev s črnomaljskim Begradom
NOVO MESTO - Pionir Standard, firma, ki nadaljuje gradbeniško dejavnost nekdaj uspešnega, a potem žalostno propadlega novomeškega giganta Pionirja (in jo pri tem še močno tepejo njegovi stari grehi), dobro dela in bo leto zaključila s pozitivnim rezultatom. Te dni naj bi se rešili enega težjih bremen preteklosti - blokade žiro računa, ki traja že okoli 720 dni.
Med večja dela, ki jih je Pionir Standard letos opravil, sodijo novomeška porodnišnica, Krkina garažna hiša, Zeleni trikotnik v Ljubljani (gre za objekt z 18.000 m2 površin), 19 vrstnih hiš v ljubljanskih Slapah, gradbena dela na novomeški gimnaziji, gradnja prizidka pri novomeški knjižnici Mirana Jarca, gradnja policijske postaje v Novem mestu, gradnja stanovanjskega bloka v Metliki, ki bo končan do konca leta, gradi pa novo tovarno Keramike na Cika-vi, trenutno pa je njegovo največje delo gradnja velikega objekta za ljubljanski Energoplan.
“Vsekakor smo ena najboljših gradbenih firm na področju litega betona,” se pohvali Franc Papež, predsednik uprave te firme in njen direktor pa tudi največji posamični lastnik. Veliko delajo za Krko, saj tam naredijo do 20 odst. celoletne realizacije. Prav '
sedaj opravljajo zemeljska dela za gradnjo novega tabletnega oddelka, največje naložbe v zgodovini Krke, vredne 100 milijonov nemških mark.
“DOLENJSKI OBRAZI” NA DVORU
DVOR - Kulturno društvo Dvor skupaj s Turističnim društvom Suha krajina in Dolenjskim listom prireja predstavitev knjige Dolenjski obrazi. Na predstavitvi bodo sodelovali avtor knjige Tone Jakše, pisatelj prof. Jože Dular; Rogisti LD Plešivica iz Žužemberka in suhokranjski recitatorji ter glasbeniki. Prireditev bo v petek, 28. no-TOTfhMnfll' ,1£ .m.v^Kultur-
Franc Papež
“Naše zmogljivosti so dobro zasedene, vendar bi lahko naredili še približno tretjino več, te bi bilo
• Pred kratkim je Pionir Standard dobil predlog črnomaljskega Begrada za združitev obeh gradbenih firm, in to tako, da bi bil Begrad večinski lastnik nove firme. V Pionirju Standardu pravijo, da so za sodelovanje, vendar ne na tak “pripojitveni” način, ko naj bi Begrad v bistvu od Pionirja Standarda pobral le, kar bi mu ustrezalo, in zagospodaril. Bolj kot take že(je, tudi če za tem predlogom dejansko so, je nelepo dejstvo, da se v to stvar od strani že vpletajo bo|j ali manj pomembni mogočniki, skratka, da se je že IflSfclft.bi!UN? JE! preizkušenem
več dela. Tega, da dela ni več, je krivo tudi to, da še ni sprejet državni proračun, zato je marsikatera gradnja zastala.” Ob trdem delu in borbi na trgu se je ta firma letos tudi precej “očistila”. “Morali smo postati samo gradbena firma in tako se je letos število zaposlenih zmanjšalo od 420 na 366. Za plače in vse, kar sodi zraven, bo šlo letos okoli 600 milijonov tolarjev. Ob tem pa smo tudi investirali, saj smo kupili okoli 5.000 m2 veliko zazidljivo površino v Novem mestu, 20 milijonov tolaijev smo dali za objekt, v katerem nameravamo urediti cenejši samski dom, 900.000 nemških mark pa velja del nekdanjega Pionirjevega samskega doma, v katerem naj bi uredili stanovanja in jih prodali; vendar tega plačila še nismo poravnali.”
A. BARTEU
AMERIŠKI NARODNI PARKI
NOVO MESTO - V petek, 28. novembra, bo ob 19. uri v avli OŠ Grm Novo mesto potopisno predavanje z diapozitivi Uroša Ravbarja o lepotah ameriških narodnih parkov. Vstopnine ni.
MINISTER KUŠAR O NOVEM MESTU
NOVO MESTO - V ponedeljek, 1. decembra, bo ob 17. uri DeSUS Novo mesto v dvorani zavarovalnice Tilie priredil problemsko konferenco o novem pokojninskem sistemu. Novosti bo razlagal minister Janko Kušar. Vabljeni so vsi, kijih problematika zanima.
M. VIJTE
Drugi vodovod v KS Mirna Peč, Goriška vas - Vrhovo pa oskrbuje s pitno vodo ti dve vasi oziroma okoli 160 prebivalcev. Oskrbo z vodo zagotavlja cevovod v dolžini dobrih 1,9 km, za zagotavljanje požarne vode v skladu s predpisi pa bo treba zgraditi še 100-kubič-, ni rezervoar na Vrhovem in črpališče v Jablanu. Črpališče naj bi zgradili leta 1999, vodohran pa leta 2.000. Vrednost celotne naložbe je blizu 23 milijonov tolarjev, od tega je treba zgraditi še vodohran v vrednosti 19 milijonov tolarjev in črpališče v vrednosti 8 milijonov tolarjev. Za primarni cevovod je KS Mirna Peč prispevala 8 milijonov tolarjev in Komunala blizu 15 milijonov tolarjev.
Letos bo iztekla tudi gradnja vodovoda Dolenja vas - Mirna Peč, s katerim bodo z vodo iz novomeškega sistema oskrbovali naselja Dolenja vas, Hrastje, Karteljevo, Veliki in Mali Kal in Orkljevec, ki sedaj dobivajo neprimerno vodo iz zajetja nad Karteljevim. Vrednost tega povezovalnega vodovoda je blizu 35 milijonov tolarjev, od tega bo letos narejenega za 9 milijonov tdarjev.	A. B.
VABLJENI NA POHOD NA LUBNIK
NOVO MESTO - Planinsko društvo Novo mesto vabi v soboto, 6. decembra, vse prijatelje planin na enodnevni pohod na Lubnik (1025 m) nad Škofjo Loko. Odhod z novomeške avtobusne postaje bo ob 7. uri. Pohod bosta vodila vodnika Planinske zveze Slovenije Anton Progar in Dušan Okleščen. Povratek v Novo mesto je predviden okoli 17. ure. Cena izleta je 1.000 tolarjev. Za pohod se lahko prijavite do torka, 2. decembra, v društveni pisarni med 17. in 18. uro ali pri Tonetu Progarju na tel. 22 - 182.
križišče. Radi bi zgradili tudi novo avtobusno postajo, vendar bi za to potrebovali še dodatnih 55 milijonov tolarjev, zato bodo zdaj zgradili le dve postajališči.
Občinska uprava je že imela razgovor z več kot 60-imi lastniki zemljišč, ki jih bo prizadela omenjena rekonstrukcija, in skoraj vsi so že podpisali soglasje. Pogovarjali so se tudi z lastniki stavb v Šentjerneju, ki jih bodo morali zrušiti, zaenkrat je sporna le še gostilna Majzelj, ker naj bi stala na občinski zemlji.
Svetniki so priprave na ureditev Šentjerneja soglasno podprli. V občinskih prostorih je odprta tudi razstava idejnih rešitev za ureditev ožjega dela Šentjerneja, ki so jih pridobili septembra z javnim natečajem.	} DORNIŽ
VRTEC DRAŽJI TUDI ZA NAJMLAJŠE
ŠENTJERNEJ - Na nedavni seji šentjernejskega občinskega sveta so svetniki sprejeli 18,2 odst. podražitev ekonomske cene vrtca,-pri tem pa so pozabili na starostno skupino otrok, starih od 1 do 3 let, ki v Šentjerneju obiskujejo vrtec Sonček. Na ponedeljkovi seji so sprejeli podražitev tudi za to skupino otrok: nova ekonomska cena je tolikšna, kot je cena družinskega varstva, to je 35.400 tolarjev.
r - - — - -- -- -- — i
j Pomaga nemočnim
1 NOVO MESTO-“Koliko J je revnih, bogih in nemočnih J ljudi, ki potrebuje pomoč, pa , jih mnogi nikoli ne vidijo ali , ne želijo videti,” pravi Mar-i jetka Klemenčič iz Žvabove-
■	ga pri Šentjerneju, ki že dru-
■	go leto v okviru javnih del i pomaga starejšim ljudem, in-i validom in duševno priza-
•	detim družinam.
■	Po končani administrativ-1 ni šoli se je zaposlila v šent-1 jernejski Iskri, ko je šlo pod-J jetje v stečaj, je bila med prvi-| mi, ki je zgubila delo. Nekaj , časa je bila zaposlena še v i Revozu, vendar za določen i čas, po izteku porodniške i pred dvema letoma pa še
■	vedno išče stalno zaposlitev.
■	Po krajšem usposabljanju v i novomeškem domu starejših
*	občanov je začela obiskovati 1 ljudi in družine, ki so najbolj 1 potrebni pomoči. “Pomagam 1 jim pri kuhanju, pranju, po-1 spravljanju, urejanju vrta,
1 pripeljem jim plin ali uredim J papirje - npr. spomladi sem J jim pomagala pri izpolnje-, vanju napovedi za dohodni-, no - pomagam pa tudi otro-, kom pri pisanju domačih na-, log,” pove.
i Vse pogosteje pa ugotav-i lja, da predvsem starejši ljud-i je potrebujejo bolj kot po-i moč pri vsakdanjih gospodi-i njskin opravilih nekoga, s ka-
■	terim se lahko pogovorijo.
*	“Čeprav je to delo težko, ga 1 rada opravljam, najbolj pa J sem zadovoljna, če so z mojo , pomočjo zadovoljni ljudje,”
, pravi. 27-letna Marjetka je i pred kratkim uspešno konča-
■	la šolanje za ekonomskega i tehnika, saj s poklicem ad-i ministratorke ni mogla najti
■	službe. Upa, da ji bo sedaj i sreča pri iskanju stalne zapo-
•	slitve bolj naklonjena.
PRIZNANJE KRVODAJALCEV -Okoli 600 krvodajalcev iz novomeške, šentjernejske in škocjanske občine je v tem letu zabeležilo okroglo številko v svoji plemeniti dejavnosti - kri so dali 5- in večkrat, do 100-krat, od tega jih je v novomeški občini (brez Krkinih, ki jih vodijo posebej) okoli 400. Njim je območna organizacije Rdečega križa prejšnji četrtek v Srednješolskem centru v Novem mestu podelila priznanja. Na sliki: predsednik območne organizacije RK Novo mesto Zvone Šušteršič čestita ene-Juhilantov. (Foto: A. B.)
Marjetka Klemenčič
Mi*
Prva nagrada za relief
Srečko Povše je med likovnimi deli iz vse države dobil prvo nagrado za relief Črnomlja iz gline
. ČRNOMELJ - Povšetovi iz Črnomlja prav te dni preživljajo sedemdnevne počitnice v Kranjski Gori, ki jih je kot prvona-grajenec prislužil njihov sin Srečko. Srečko je namreč v začetku tega meseca na likovni razstavi, ki jo je pripravila zveza društev Sožitje za pomoč duševno prizadetim Slovenije, dobil prvo nagrado in s tem tudi nagradne počitnice.
Komisija, ki je ocenjevala likovna dela, ki so prispela na razpis za razstavo za osebe z motnjo v duševnem razvoju Mavrica 97, ni imela lahkega dela, saj je bilo potrebno med številnimi deli, med katerimi so bila nekatere prave male umetnine, izbrati le eno najboljše. Na razstavi so namreč sodelovali mnogi učenci osnovnih šol s prilagojenim programom, učenci v oddelkih vzgoje in izobraževanja, varovanci zavodov za varstvo in usposabljanje zmerno in težje prizadetih oseb, varovanci v varstveno-delovnih centrih in drugi.
Učenci črnomaljske osnovne šole s prilagojenim programom Milke Šobar-Nataše in Varstve-no-delovnega centra so pod mentorstvom likovne pedagoginje Alenke Vrlinič že velikokrat sodelovali na različnih razstavah in bili tudi že večkrat nagrajeni. Prav tako je nekaj
nagrad odnesel tudi Srečko, sicer učenec 8. razreda šole s prilagojenim programom. Nikoli pa ni bil nihče še tako uspešen kot tokrat prav Srečko, in Alenka prizna, da kar nekaj časa ni mogla verjeti, ko je prebrala vabilo na izročitev nagrade. “Srečko je izredno nadarjen za likovno ustvarjanje, še posebej rad pa ima oblikovanje z glino. Zato tudi ne čudi, da se je odločil izdelati relief Črnomlja iz gline. Obljubila sem mu, da ga bom peljala tudi k lončarju, da bo poskusil svoje spretnosti še na kolovratu,” pravi Vrliničeva. Srečko, ki že vrsto let obiskuje likovni krožek, pa je obljubil, da bo tudi po končani osnovni šoli hodil po nasvete k priljubljeni učiteljici Alenki-	M. BEZEK-JAKŠE
PR VONA GRAJENE C - Srečko Povše in mentorica Alenka Vrlinič
Nekaterih ni bilo na seznamu
Predsednik mestne skupnosti Metlika Anton Černič o delu v iztekajočem se letu -Pomagali pri urejanju mesta in odplačali dolg za ureditev mrliške vežice
METLIKA - Mestna skupnost Metlika je z okrog 3.600 prebivalci največja v metliški občini, zato ne čudi, da je tudi dela v njej veliko.
Ker pa je glavni prihodek skupnosti 70 odst. denarja, ki ga meščani plačajo kot nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, je razumljivo, da jim je bilo v mestni skupnosti veliko do tega, da bi ta prispevek plačali vsi krajani.
“Približno tretjina davčnih zavezancev tega prispevka ni plačevala. Mnogih preprosto ni bilo na seznamu. Zato so na našo pobudo na občini pripravili popoln seznam plačnikov, mi pa smo to storitev plačali. To bi bil lahko model tudi za krajevne skupnosti, kjer se jezijo na neplačnike,” je dejal predsednik mestne skupnosti Metlika Anton Černič.
Mestna skupnost je v iztekajočem se letu pomagala krajanom pri številnih delih. Tako je prebivalcem Jerebove ulice pomagala pri sanaciji ceste pa pri asfaltiranju Jarčeve in Zupančičeve ulice, asfaltirali so pločnik ob Šolski ulici. Gasilskemu društvu Metlika so pomagali pri nabavi opreme, svoj prispevek pa so dali tudi k še uspešnejšemu delu mestne godbe
in folklorne skupine “Ivan Navratil”. Gotovo pa bi jim uspelo narediti še več, če ne bi morali v tem letu odplačati za 6 milijonov tolarjev posojil, ki so jih vzeli za ureditev mrliške vežice na metliškem pokopališču pri sv. Roku. Prav te dni bo prav po zaslugi sedanje mestne skupnosti vežica dobila uporabno dovoljenje, ki ga ni imela vseh 22 let, kar je bila v uporabi.
“Letos smo prvič pripravili tudi praznovanje mestnega praznika. V prihodnje naj bi 29. april postal praznik v spomin na leto 1365, ko je Metlika dobila mestne pravice, tradicionalni praznik mestne skupnosti,” pove Černič ter pristavili, da so v mestni skupnosti pripravili tudi nov statut, ki čaka le še na potrditev v občinskem
Anton Černič
svetu. Zagotovil pa je, da bo mestna skupnost tudi v prihodnjem letu pomagala prebivalcem Metlike, Križevske vasi in Bočke pri urejanju njihovega življenjskega
°k0lja' M. BEZEK-JAKŠE
Odprava sramote spet na začetku
Ko so po nekaj letih le našli rešitev za opuščeni šolski poslopji na Pretoki in v Zagozdacu, seje ministrstvo za obrambo premislilo - Propadanje
PRELOKA, ZAGOZDAC - O propadajočem šolskem poslopju na Preloki in hišici ob tvjem smo že večkrat pisali. Pred časom je kazalo, da se bodo Preločani končno rešili vaške sramote. Po večletnih prizadevanjih in neuspešnih javnih razpisih za prodajo šole so se črnomaljski občinski možje 30. novembra 1995 namreč dogovorili s predstavniki ministrstva za obrambo, da bo prevzelo šolske nepremičnine tako na Preloki kot v Zagozdacu.
OD TU IN TAM - Preteklo soboto je bila na domačiji Raztresen v Jankovičih priAdlešičih predstavitev pesniške zbirke Neve Malek iz Maribora “Od tu in tam ”. Pred pogovorom z avtorico, ki ga je vodila Marta Božič, je bila otvoritev razstave risb slikarja Vojka Pogačarja, ki je likovno opremil zbirko. Večer so popestrile Kresnice iz Adlešičev ter Uroš Raztresen s harmoniko. Na fotografiji (z leve) Marta Božič, pesnica Neva Malek in slikar Vojko Pogačar. (Foto: M. B.-J.)
O tem je lani spomladi na dveh svojih sejah razpravljal črnomaljski občinski svet in se strinjal, da omenjene nepremičnine neod-
S REČAN J E REJCEV DROBNICE
KRUPA - Društvo rejcev drobnice Bele krajine vabi na prednovoletno srečanje članov društva, ki bo v soboto, 6. decembra, ob 19. uri na turistični kmetiji Cerjanec na Krupi pri Semiču. Cena srečanja je 1.700 tolarjev za člane in 2.000 tolarjev za nečlane. Prijave in denar zbira do petka, 28. novembra, Meta Vardijan iz Kmetijske svetovalne službe Črnomelj (tel. 51-265).
plačno prenesejo v uporabo ministrstvu za obrambo. Aprila lani sta ministrstvi za obrambo ter šolstvo in šport celo sklenili pisni dogovor. V 4. točki sta zapisali, da sta podpisnika sporazumna, da bo občina Črnomelj na podlagi posebne pogodbe prenesla šolski objekt ob cerkvi v Zagozdacu, ki je prost vseh bremen, ter šolo in vinograd na Preloki. Ministrstvo za obrambo pa bo objekt uporabljalo kot pomožne nastanitvene zmogljivosti.
Črnomaljska občina je pripravila vse potrebne dokumente ter jih posredovala ministrstvu. Dogovorili so se celo za roke podpisa
Najpomembnejše je, daje počiščeno
Srednja vas in Mladica sta letos prejeli enakovredni nagradi za nelepše urejeni vasi v seiniški občini - Nič zato, če so hiše stare, le da je okrog iyih pospravljeno
SREDNJA VAS, SEMIČ - Semiška občina je v sodelovanju s turističnim društvom letos drugič pripravila akcijo, ki soji dali naslov “Semiška občina - lepa, urejena in čista”. Nedavno so podelili priznanja in denarne nagrade ljudem, ki so se v tem letu najbolj potrudili za lepo podobo domov in vasi. Enakovredni nagradi za nqjlepše urejeni vasi so prejeli prebivalci Srednje vasi in Mladice.
Alojz Rogelj iz Srednje vasi v imenu vaščanov pove, da so bili zelo presenečeni, ko so zvedeli za nagrado. Nihče namreč ni vedel, kdaj je prišla komisija ocenjevat njihovo vas. “Res pa je, da vas urejujemo zato, ker sami čutimo, da je tako prav in ne zaradi ocenjevanja. Še pred nekaj leti je bila naša vas precej zanemarjena. Sedaj pa so hiše obnovljene, v vrtovih in na balkonih je cvetje,” pravi zadovoljno Rogelj. Srednja vas, ki šteje okrog 20 hiš, je nekdanja kočevarska vas, ki pa so jo v zimi z leta 1941 na 1942 zapustili skoraj vsi prebivalci. Ostalo je le nekaj družin, v prazne hiše pa so se že med vojno in po njej naselili priseljenci. V približno polovici hiš živijo romske ali mešane družine, a Rogelj pohvali, da z njimi nimajo nikakršnih težav. “So pridni in skrbni, delajo, otroke pošiljajo v šolo. Starejši so si že zaslužli pokojnine. Zelo lepo urejajo hiše in okolico, postavili so tudi nekaj novih domov,” pove sogovornik. Meni, da daje naselju poseben čar nekaj še povsem kočevarskih hiš ter dejstvo, da vas še ni pogospo-dena; 50.000 tolarjev nagrade, ki so jo dobili, pa so dali vaščani za
ureditev cerkve sv. Križa na pokopališču v Novem taboru.
Mladica že od nekdaj velja za urejeno vas. Leta 1993 je dobila 2. nagrado za najlepše urejeno naselje v črnomaljski občini. Zato letošnje priznanje vaščanov ni presenetilo. Slavko Plut v imenu sokrajanov samokritično prizna,
da bodo morali še marsikaj urediti. “Denar, ki smo ga dobili, bomo namenili za nekaj, kar bo v dobro vsej vasi, saj je vsak prebivalec od 25 hiš, kolikor jih šteje Mladica, doprinesel nekaj k lepemu videzu naselja,” pravi Plut in poudari, da nikoli niso imeli skupinskih čistilnih akcij, ker že vsak sam ve, kaj mora narediti za urejeno naselje in kdaj. Tudi skupnih akcij sicer niso imeli nikoli, razen ko so urejali vaške poti. Sicer pa je najpomembnejše, da so naselja počiščena in pospravljena.
M. BEZEK-JAKŠE
ŠE SO POŠTENI LJUDJE
13. oktobra sem bila na internem oddelku bolnišnice Novo mesto na EKG. Iztakniti sem si morala uhane, a sem, ne da bi to sploh opazila, enega izgubila. Čez dva dni je iz bolnišnice poklicala
rila in ugotovila, da imam v denarnici res samo en uhan. Gospa je bila tako prijazna, da mi je na svoje stroške uhan poslala po pošti. Za njen trud in poštenost se ji iskreno zahvaljujem, vesela, ker sem spoznala, da med
Semič
Alojz Rogelj
ClZV...
Boris Raztresen
pogodbe med občino Črnomelj in ministrstvom za obrambo, a so kakšne ovire, zlasti pa neprestane kadrovske spremembe na ministrstvih, vedno preprečile podpis. Vendar so v Črnomlju ves čas upali, da bo do podpisa vendarle prišlo.
Kot strela z jasnega pa je 7. novembra, ko so bili v Črnomlju na obisku predstavniki ministrstva za obrambo, udarila vest, da na omenjenem ministrstvu zaradi spremenjenih potreb niso več zainteresirani za prevzem nekdanjih šolskih poslopij. In tako so se v Črnomlju znova znašli na začetku poti. Poslopja pa v sramoto vaščanom in občini nezadržno propadajo.
M. B.-J.
Domačija na razglednicah
Osem razglednic iz serije “Domače obrti”
JANKOVIČI - Domačija Raztresen iz Jankovičev pri Adlešičih je pred štirimi leti odprla vrata obiskovalcem in jim ponudila na ogled prikaz še žive ljudskih obrti. Poleg stalne razstave so Raztre-senovi v teh letih v svoji galeriji pripravili še številne občasne razstave, zlasti likovne, ter številne kulturne prireditve.
Število obiskovalcev se iz leta v leto povečuje, samo letos pa jih je bilo toliko kot v zadnjih treh letih skupaj. Veliko obiskovalcev želi poslati pozdrave iz Jankovičev. “Naša domačija je postala že tako znana, daje bila izdaja razglednic nujno potrebna. K sodelovanju sem povabil akademskega slikarja Roberta Lozaija iz Črnomlja, ki je naslikal osem slik z motivi, značilnimi za našo domačijo in njeno okolico, ki so postale pod-, laga za razglednice,” pove gospodar Bojan Raztresen.
Tako je pred kratkim pod skupnim naslovom “Domače obrti” izšlo osem razglednic, natisnili pa so jih v Tiskarni Kapušin na Kra-sincu. Na njih so kolovrat, tukača, trlica, krosna-statve, domačija Raztresen, hišna maskota Mom-ljač, izdelovanje cekarjev in copat. To je kar velik zalogaj in morda edini primer v Beli krajini, da je hkrati izšlo toliko razglednic. A pri Raztresenovih že načrtujejo, da bo spomladi izšlo še osem razglednic, na katerih bodo pisanice, drsanke, oranje s konji, opletanje steklenic, pletenje košar in še nekaj motivov. Od vseh šestnajstih motivov pa jih bp&jjzJjtfjj skl koledar za leto 1999.
M. B.-J.
1	IZ NAŠI		H	OBČI	N Mšš	Sprehod po Metliki 	-			—Z
KOJENA PEDAGOŠKA svetovalka, postavlja na noge društva prijateljev mladine, da bi še bolje zaživela občinska zveza prijateljev mladine, na čelu katere je že vrsto let. Uspelo ji je pridobiti kopico mladih in manj mladih krajanov, ki so pripravljeni sode; lovati na različnih področjih, ki zadevajo predšolsko in šolsko mladež. Za otroke v metliški občini se torej ni bati.
DECEMBRA BO METLIŠKA LJUDSKA knjižnica odprla že tretje izposojevališče, poleg na Suhorj u in Radoviči še v Gradcu. Prostori za branja željne bodo v nekdanji šoli na grajskem dvorišču, kulturni program za slavnostno odprtje pa pripravlja Bre; da Trinko, učiteljica v osnovni šoli Podzemelj. Slišati je tudi, da bodo Gračani ustanovili mešani pevski zbor, prebudili iz spanja igralsko skupino ter morda oživili celo tamburaški orkester, za katerega že imajo glasbila, kupljena pred leti.
MESTNA GODBA METLIŠKA je pripravila lani prednovo; letni koncert v športni dvorani metliške osnovne šole. Tako bo tudi letos. Lanski gostje godbenikov so bili narodno-zabavni ansambli iz štajerskega konca in črnomaljska “pleh banda”. Kdo bo letos popestril muziciranje metliških godbenikov, še ni povsem znano, bodo pa to zagotovo zanimivi posamezniki in skupine, ki bodo pripomogle k napolnitvi dvorane.
Črnomaljski drobir
POZABUENI - Včasih so se kandidati za različne funkcije spomnili na Belo krajino vsaj pred volitvami, ko so Belokranjcem natrosili zvrhano mero sladkih obljub, od katerih tako in tako potem ni bilo nič. Zadnje čase, ko so Belokranjci postali nekoliko bolj korajžni, so se sicer upali vprašati kandidate, kje so bili med enimi in drugimi volitvami in kako to, da so se spomnili nanje ravno tik pred volitvami. Pa so slišali odgovor, da je Slovenija pač velika in da je težko v štirih ali petih letih obiskati vse kraje. In Belokranjci so bili zadovoljni z odgovorom. Pred zadnjimi predsedniškimi volitvami pa Belokranjci niso imeli več komu zastavljati vprašanj. Bela krajina je očitno postala nezanimiva celo pred volitvami. Spomnil se je je namreč le dr. Janez Podobnik, ki je za martinovo obiskal Črnomelj.
K\ŽIPOT - Že precej Lahinje je preteklo, odkar je eden črnomaljskih svetnikovjpredlagal, naj bi za tisti del vasi ZTastava, ki leži na desnem bregu reke, postavili kažipot. Ampak na občini imajo tokrat čiste roke. Kot dobrim gospodarjem jim niti na misel ne priae, da bi si delali nepotrebne stroške in postavljali smerokaze ob regionalnih cestah, za katere mora skrbeti država. Ta pa je seveda mačehovska in kar nekajkrat jo morajo pocukati za rokav, da se le odloči odvezati mošnjiček in potegniti iz njega denar, namenjen za kažipote tam nekje na jugu Slovenije.
GOVORILNICE - Črnomaljci nimajo sreče z javnimi telefonskimi govorilnicami. Pred kratkim (in morda še danes) v eni od njih ob'prcnovljeni pošti ni svetila luč, medtem ko je telefonski aparat delal, v drugi pa je luč sicer bila, a je bil telefon nem. Prav posebne muhe pa je imel telefonski aparat v “kitajski četrti”. Za telekartico, ki je imela še nekaj deset impulzov, je oznanil, da je prazna. Črnomaljcem res ne kaže drugega, kot da si v vsak dom napeljejo telefon.
Semiške tropine
OBISK - V scmiški občini se trudijo, da hi uresničili čim več predlogov i. okrogle mize o romski problematiki, kije bila v prvi polovici oktobra na Cerovcu. Kako uspešni bodo, bo pokazal čas. Skoraj gotovo pa ne bo nikoli povsem uresničen eden izmed predlogov, ki jih je bilo slišati na okrogli mizi: da naj bi namreč gostje in
Slovenija Petra Držaj. Pred leti je namreč že poskusila s takšnim obiskom, pa se ji še sedaj naježijo lasje, ko se spomni divje vožnje pred vse prej kot za na cesto primernim romskim fičkom. Pred kamero omenjene televizije so Romi pri Štirih rokah povsem varni.
TELEFON - Semičani so (vsemogočnemu) Telekomu zaupali, da si želijo telefonsko govorilnico na železniški postaji. A za Telekom je očitno tega leta že konec, ker letos ne nameravajo več poslavljati telefonskih govorilnic. Vendar tudi nimumro »r.ku prihodnje leto. To možnost bodo na Telekomu šele proučili. Daleč od oči, daleč od srca...
Drobne iz Kočevja
DRUGAČEN REŽIM - Nesreči, ki se je pripetila v ponedeljek v križišču pri zdravstvenem domu, ko se je osebno vozilo - k sreči brez hujših posledic - zaletelo v avtobus, je morda botrovalo prav dejstvo, da semaforji v Kočevju že dober teden zopet delajo. V dolgih tednih utripajoče rumene luči v obeh semaforiziranih križiščih so se namreč zaradi potrebe po večji previdnosti kot takrat, ko semaforji delujejo, vozniki dodobra navadili na takrat nujen prometni režim. Ta pa Je v križišču pri zdravstvenem domu glede prednosti, ki jo imajo vozila, povsem drugačen kot ’akrat, ko semaforji delujejo. In ko so ti začeli delovati, se je pač uašel nekdo, ki se “starih” navad nekoliko težje odvadi!
najglasnejših ni bilo -
Med vsemi sedmimi krajevnimi skupnostmi v kočevski občini je v svojih očitkih občini, da premalo stori zanjo, najglasnejša Kočevska Reka. Zaradi potrebe po dokazovanju upravičenosti po ustanovitvi samostojne občine ji Po “glasnosti” tesno za petami sledi krajevna skupnost Kostel. Vendar pa, čeprav so Kostelci ^easih v svojih kritikah dela občinske uprave in občinskega sveta celo ostrejši kot v Kočeski Reki • ta namreč zaradi znanih zgodo-vmskih okoliščin pretežni del svoje nejevolje stresa predvsem na državo - z občinsko upravo vedno dobro sodelujejo. Tako so ?e udeležili tudi obeh usklajevalnih sestankov, ki jih je sklical županov urad v zvezi s pripravo občinskega proračuna za prihodnje leto. Iz najglasnejše med najglasnejšimi krajevnimi skupnostmi pa ni bilo nikogar!
OBČAN SPRAŠUJE -
medved odgovarja
“Kaj meniš o predlogu za lustracijo (očiščenje) od komunistov?”
"Lustracija je potrebna, a ne le Zaradi komunistov, saj je treba čistiti naš narod vseh barab in nesposobnežev, ki jih je kar preveč v vseh strankah, tudi v tistih, katerih vodja predlagata lustracijo.”
Ribniški zobotrebci
vnaprej priznan po-
*>AZ - Svoj prvi parlament so tibniški osnovnošolci zaključili z Žtenkim priokusom spoznanja in Priznanja svoje lastne nemoči. *>°t kaže, so se, navajeni, da se Jim vse prinese na pladnju, vdali ?e na samem začetku. Župan jim Je namreč predlagal, naj se naj-Pfcj sami med seboj dogovorijo, *t®j iz sicer množice želja bi resnično želeli, se nato organizirajo Po skupinah in kot že znani interesenti za določene aktivnosti nato vplivajo na učitelje, starše in nenazadnje tudi občino, da bi jim Pomagali uresničiti njihove želje. Vendar so učenci menili, da je vsak takšen napor odveč. “Če starejši rečejo ne, potem je to ne.” so zaključili. Zakaj bi se Potem sploh trudili?! Na koncu Jim bodo starejši tako ali tako tekli ne, če bi jim namreč želeli Pomagati, potem bi starejši organizirali krožke in druge aktivnosti ln jih ponudili učencem, da bi se vanje vključili! Logična ugotovitev za mlajše od 15 let, ki pa se o°do še morali naučiti, da se brez htuje niti čevelj ne obuje!
laški sel
SAMO KOVAČ RAZSTAVNA - Na TVubarjevi domačiji so te dni odprli razstavo del akademskega slikarja Sama Kovača. Na otvoritvi je v kulturnem pro-8ramu sodelovala vokalna skupina KUD Primož Trubar iz Velikih J-ašč pod vodstvom Martine Pur-kart.
PRENOVLJENA OBČINA -Občinska stavba je prenovljena. Delovne razmere zaposlenih so se izboljšale, saj ima vsak uslužbenec svojo pisarno. TUdi centralno ogrevanje dobro deluje. Kolt ko je vse to veljajo, Se ni znano.
VABiLO SPOMINKARJEM •Podjetje Puštab ,d.o.o„ ki upravlja s Trubarjevo domačijo, vabi vse, ki se ukvarjajo z izdelavo Spominkov, da jim pošljejo svoje Izdelke. Najprimernejše bodo 'zbrali za prodajo.
PLESNE VAJE - KUD Marij Kogoj s Tbrjaka organizira v sodelovanju z domačo šolo plesne vaje za učence turjaške sole. yaje vodo strokovno vodile dekleta plesne šole VOLFI. Športno ntladinsko društvo in KUD Hir-jak pa se dogovarjata s predstavniki plesne šole VOLFI tudi o organizaciji aerobike v dvorani na Turjaku in morebitni organizaciji plesne šole. Oboje bi vodila domačinka Jelka Zgonc.
MŠŠ IZ NAŠIH OBČI N MUtŠ
Kočevska je raj z lesno biomaso
Brez denarja nič
Pogojni loškopotoški pristop k ustanavljanju regijskega parka
LOŠKI POTOK - V zvezi z ustanavljanjem regijskega parka Kočevsko-Kolpa so na 20. seji občinskega sveta poslušali razlago inž. Petra Levstika iz Upravne enote Ribnica, ki strokovno spremlja zasnovo bodočega parka. V sklepu sveta občine Loški Potok so zapisali, da se bo občina aktivno vključila v ustanavljanje tega parka. Inž. Viljem Vesel, ki na potoški občini vodi oddelek za gospodarstvo, pravi o tem:
“Vsa zadeva je šele na začetku. Malo ali nič ni oprijemljivega v tem, kaj naj bi park pomenil za občino in občane predvsem z gospodarskega vidika. Projekt mora biti nujno ovrednoten. Trenutno naj bi v park spadalo 90 odstotkov ozemlja naše občine, kaj pa to pomeni, je potrebno temeljito proučiti. V vsakem primeru mora država denarno spodbujati razvoj parkov. Brez tega ne bo nič. Bistvo parka za naše razmere naj bi bilo ohranjanje kulturne krajine in življenjskih možnosti prebivalstva, ki je v vedno neugodnejšem položaju. V vsakem primeru, ko bo stvar dozorela, pa se bodo morali odločati občani z eno izmed oblik glasovanja.”
A. KOŠMERL
SREČANJE KMEČKIH ŽENA
KOČEVJE - Minuli četrtek je v Kočevju potekalo že 5. srečanje Društev podeželskih in kmečkih žena Ijub-Ijanske regije. Jubilejno srečanje sta organizirala Društvo podeželskih žena Kočevske in Kmetijska svetovalna služba iz Kočevja, udeležilo pa se ga je okoli 120 udeleženk. Po kulturnem programu in pozdravnem nagovoru • v imenu občine gostiteljice je zbrane pozdravil tajnik kočevske občine Miloš Šenčur - so si udeleženke srečanja v kočevskem muzeju ogledale stalno razstavo o zgodovini Kočevske, vedno prijetno druženje z izmenjavo izkušenj pa so sklenile v večernih urah.
Jasnejša slika za planiranje v krajevni skupnosti
Novost je razmejitev osnovne dejavnosti in investicij
KOČEVJE - Da bi poslovanje krajevnih skupnosti približali novi zakonodaji, so se na kočevski občinski upravi odločili za pripravo predloga novega načina financiranja KS. Njegova prednost bo, da bodo KS lahko razpolagale z denarjem in planirale vnaprej.
Na dveh usklajevalnih sestankih s predstavniki svetov KS so ti podprli predlog občinske uprave, po katerem bodo denar, namenjen krajevnim skupnostim, v proračunu za prihodnje leto delili po treh merilih. Za osnovno dejavnost bodo namenili 4,9 milijona tolarjev, med vseh sedem KS v občini pa jih bodo razdelili po številu prebivalcev, velikosti, oddaljenosti od središča in nalogah, ki jih opravljajo.
Drugo merilo za razdelitev denarja bo novost. To bodo programi manjših investicij, ki jih opravljajo KS. Občina bo za te namenila 9 milijonov tolarjev, razdelili pa jih bodo po sedminah, tako da bodo dobile vse KS enak delež. Vendar bodo morali za ta delež v KS pripraviti programe s predvideno udeležbo krajanov pri investicijah, kar pomeni, da bodo morali približno 1,2 milijona tolarjev, kolikot naj bi jih dobila posamezna KS, oplemenititi z denarjem sponzorjev, samoprispevki ali soudeležbo krajanov.
Tretje merilo za financiranje del v KS ostaja nespremenjeno. To so občinske investicije, kijih predlagajo KS. Kot pravi kočevski župan Janko Veber, bodo ta merila omogočila jasnejšo sliko za planiranje.
M. L.-S.
Velik energetski potencial, ki še čaka, da ga Slovenija izkoristi
KOČEVJE - Slovenija sodi med najbolj gozdnate države na stari celini, zato je pridobivanje lesne biomase iz gozdov v obliki sečnih ostankov in ostankov pri predelavi lesa za Slovenijo velik energetski potencial. Kot so poudarili na nedavnem razgovoru o biomasi v Kočevju, bi se morali pomena biomase še posebno zavedati na Kočevskem, saj je zaradi že preko 90-odstotne zaraščenosti z gozdom Kočevska pravi raj z lesno biomaso.
Na predavanju o lesni biomasi in možnostih njene uporabe, ki so ga pripravili Zeleni Kočevja, sta prednosti izkoriščanja biomase predstavila dr. Alojz Čampa iz Gibanja za ohranitev gozdov in Božo Dukič z Inštituta za obnovljive vire energije iz Kranja. Poudarila sta, da gre za del sonaravnega gospodarjenja z gozdovi in ekonomično odločitev, saj tisoč litrov nafte nadomesti le 5 kubičnih metrov pripravljene biomase,
predelane iz lesnih ostankov oziroma odpadkov. Ker država temu, sicer ekološko prijaznejšemu viru energije ne posveča potrebne pozornosti, ostaja večina biomase neizkoriščene. V Sloveniji zato izrabimo, kot sta poudarila, le 5 odstotkov možnosti, ki nam jih ponuja biomasa.
Podobno kot drugod v Sloveniji je tudi na Kočevskem. Biomaso pridobivajo samo iz lesnih ostankov pri dodelavi, predelavi in ne-
Ribniški otroci pogrešajo pogovor
Izvolili predstavnika za nacionalni parlament
vrstnikov, kot so ugotavljali, učence najbolj prizadene.
Med sprejetimi sklepi za izboljšanje odnosov so zato na prvo mesto postavili, da se nihče nima pravice norčevati iz drugega. Zavzeli so se za boljše sodelovanje med obema šolama in več druženja ter možnosti za pogovor med vrstniki. Za to bi potrebovali prostor, za katerega pa jim je župan Jože Tanko, ki je kot gost (poleg državnega poslanca Benjamina Henigmana) prisostvoval skoraj dveurnemu zasedanju otroškega parlamenta, povedfal, da si ga morajo poiskati v okviru šole. Izrazili so željo, da bi tudi letos imeli mladinske delavnice. Sicer pa si želijo tudi več raznovrstnej-sih športnih in drugih aktivnosti tako za fante kot dekleta, šolo v
RIBNICA - V sejni sobi ribniške občine je v petek dopoldan zasedal prvi otroški občinski parlament. Pogovor predstavnikov učencev od 5. do 8. razreda obeh ribniških osnovnih šol - dr. Franceta Prešerna iz Ribnice in dr. Ivana Prijatelja iz Sodražice - je usmerjala mentorica šolske skupnosti Irma Grbec.
Če so med problemi, s katerimi se srečujejo na ribniški osnovni šoli, učenci le bežno omenili alkohol in cigarete, pa se niti z besedico niso dotaknili drog. Tudi nasilje na šoli skorajda ni vredno omembe, v sodraški šoli pa so z anketiranjem učencev celo ugotovili, da nasilja sploh ni in da se učenci v razrednih skupnostih razmeroma dobro počutijo. Tudi probleme drugačnosti od drugih zaradi nošenja očal, zobnega aparata, debelosti, telesnih hib ali kakšne druge prepoznavnosti, so zožili na najmanjšo možno mero, in sicer na problem, da se boljši učenci ne družijo s slabšimi in obratno. Prav izključevanje iz družbe pa poleg zasmehovanja
posredni uporabi lesa, čeprav imajo možnosti tudi v izrabi drevesne in grmovne biomase oziroma sečnih ostankov. Zaradi težke dostopnosti kočevskih gozdov je pridobivanje te vrste gozdne biomase ta trenutek še neekonomično, vendar pa, kot so ugotavljali razpravljalci, bi lahko bilo tudi drugače. Iz kočevskih gozdov namreč dnevno odpeljejo preko 50 kamionov hlodovine, od tega pa kočevska občina nima nobene koristi. Če bi za to lahko Kočevarji uveljavili neke vrste ekološko takso, bi'z njeno pomočjo ob organiziranju finalne obdelave lesa v Kočevju odprli Kočevski nove razvojne možnosti in omogočili odpiranje novih delovnih mest.
Ker imajo v Kočevju že pripravljen koncept uporabe biomase, ki ga je pred nekaj leti pripravila tedaj aktivna občinska komisija za energetiko, je Božo Dukič menil, da bi morali že začrtane možnosti izkoristiti. Predlagal je, da bi projekt ogrevanja z biomaso izpeljali na eni izmed podružničnih kočevskih osnovnih šol, in sicer kot primer uspešne izrabe domačega kuriva. Zato bodo Zeleni Kočevja predlagali, da se oživi delo občinske energetske komisije, ki naj bi v že izdelani energetski program vnesla nova spoznanja o uporabi biomase in pripravila boljše možnosti za njegovo uporabo. Pri tem pa naj bi jim bilo v pomoč tudi občinsko društvo za biomaso, ki ga bodo, kot so se dogovorili na razgovoru, poskušali ustanoviti že kmalu.
M. LESKOVŠEK-SVETE
VESELI DECEMBER
VELIKE LAŠČE - Kolektiva osnovne šole Primoža Trubarja iz Velikih Lašč in vrtca Sončni žarek sta pripravila program prireditev “Veselega decembra” za svoje šolarje in varovance. V ponedeljek, L decembra, bodo dopoldne predvajali v Levstikovem domu zabavni film “Fižolček”, v katerem igra glavno vlogo igralec, ki je najbolj poznan kot mister Bean. V četrtek, 4. decembra, se bodo učenci razredne stopnje odpeljali v Ljubljano na oglea filma “Pepel-ka”. 5. decembra pa bo Miklavž obdaril otroke vrtca in šole z vlečnico, ki bo prišla še najbolj prav za učenje smučanja. O ostalih prireditvah Veselega decembra več prihodnjič. Zvedeli pa smo, da bodo te dni ta program dopolnili še razni občinski organi in organizacije, o čemer bomo tudi še poročali.
1. OTROŠKI PARLAMENT-Mlade moti predvsem, da pritožbe učencev niso upoštevane, čeprav učitelj naredi napako. (Foto: M. L.-S.)
naravi in ponovno odprtje bazena za rekreacijo in zabavo. Na nacionalnem parlamentu 1. decembra v Ljubljani bo sprejete sklepe ribniških učencev predstavila Petra Štupica iz Sodražice.
M. LESKOVŠEK-SVETE
ODMEVNA PREDSTAVITEV V CELOVCU
RIBNICA - Poleg nekaterih odmevnih letošnjih prireditev v Ribnici, kot so pustovanje, srečanje v moji deželi, ribniški sejem, so se suhorobarji in lončarji udeležili tudi mednarodnega sejma v Italiji, pred kratkim pa še prireditve v okviru Slovenskega tedna v Celovcu. Gostitelji so bili navdušeni nad suho robo, ki sojih izdelovali in prodajali lončar Jakob Nosan iz Prigorice, rezbar kipar Drago Karel Košir iz Zamostca in suhorobar Franc Jaklič iz Sajevca. Ribniško dolino, navade in šege je na njemu značilen način predstavil Medard Pucelj.
• Tanka je meja med izdajalcem in herojem, privilegirancem in žrtvijo. Pretanka, da bi kdo smel igrati velikega inkvizitorja. (M.
S
etinc)
REVIJA VOKALNIH SKUPIN - Zveza kulturnih organizacij občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica je v sodelovanju s Kulturnim društvom Dobrepolje priredilo II. medobmočno revijo manjših vokalnih skupin. Bila j v soboto, 15. novembra, v Jakličevem domu na Vidmu, nastopili pa so dobrepoljska vokalna skupina Mavrica, mešani oktet Polica, Šentjurski oktet, Zagoriški fantje in Dobrepoljski oktet (na fotografiji). Gost večera je bila vokalna skupina Slavček iz Šentvida pri Stični. (Foto: M. Steklasa)
Ribniško-Kočevska ujeta v objektiv
Odziv na natečaj je bil velik, saj je sodelovalo kar 94 avtorjev iz vse Slovenije
RIBNICA - Pod pokroviteljstvom občine Ribnica in fotografske zveze Slovenije so ob koncu tedna v Miklovi hiši razglasili najboljše avtorje tretje fotograf; ske razstave Ribnica 97. Pripravili so jo člani fotokluba Družina Fuji Ribnica - Kočevje, sodelovalo pa je 94 avtorjev iz domala vse Slovenije. Na temo gozd (p les je bilo posnetih 347 diapozitivov. Znamenitosti ribniško-kočevske doline so ujete v 95 posnetkih domačih avtorjev. Največ posnetkov, 329, je bilo posnetih na prosto temo. Poleg bogatega živalskega sveta, ta je poseben izziv za fo-tolov, so bile tarče objektivov tudi kraške posebnosti, reke, jezera in potoki.
Priznanja in nagrade je najboljšim podelil ribniški župan Jože Tanko. V skupini gozd in les je
PRIZNANJE - Nagrado Stanetu Lavriču izroča župan Jože Tanko
prvo nagrado prejel Marko Pogačnik z Jesenic, drugo Marjan Debelak z Jesenic, tretjo Marko Mastrel iz FK Diana Kočevje za posnetek pragozd Krokar v megli. Prve tri nagrade za znamenitosti kočevsko-ribniške doline so prejeli: Kati Kostanjšek za posnetek odsev Plečnikov zvonikov, drugo Stane Lavrič za posnetek Medvedka z mladiči, tretjo pa Toni Prus (vsi trije člani FK Fuji Ribnica-Kočevje) za posnetek Ribniški sejem.
Za proste posnetke so nagrade prejeli: Janez Kramar z Jesenic, Darko Mikulič, FK Družina Fuji Ribnica-Kočevje za posnetek Mak v žitu, tretjo pa Anja Peternel z Jesenic. M. GLAVONJIČ
V Ljubljani predstavili štiri folkloristične in etnološke knjige s slovenskega mejnega območja
LJUBLJANA, KOČEVJE OSILNICA - 18 novembra je bila v Narodni univerzitetni hPijižnjici v Ljubljani predstavitev štirih knjig iz zbirke “Glasovi”, ki obravnavajo predvsem narodno blago na mejnem in zamejskem območju, in to vsaj delno tudi v obmejnem in zamejskem narečju. Tri knjige (doslej jih je v tej zbirki izšlo 16) obravnavajo narodno blago z naše severne oziroma severovzhodne meje ali zamejstva, ena pa z naše južne meje, in sicer z območja ob Kolpi in Čab-ranki.
Zbirko Glasovi izdaja založ-
ba Kmečki glas iz Ljubljane. Njen direktor Boris Dolničarje
dajo izdajajo c bo v naslednjih 20 do 25 letih izšlo predvidoma še 32 do 34 knjig. Zbirka Glasovi je posebno pomembna zato, ker z vsakim izgubljenim letom, z vsakim umrlim izginjajo za vedno sporočila naših prednikov.
Zbirko Glasovi je predstavila njena urednica ar. Marija. Stanonik, ki je podrobneje predstavila knjigo Karla Krajc-zarja “Kraljič pa Lepa Vida”, ki predstavlja narodno blago Po-rabskih Slovencev. Tatjana Dovžar- Eržen pa je spregovorila o knjigi Andreja Karničarja “Jezerske štorije”. Martina Piko je predstavila svojo knjigo “Iz semena bo pa lipa zrasla”, ki obravnava narodno blago s Koroške na slovenski in avstrijski strani državne meje. Svojo knjigo “Okamneli mož”, v kateri je zbrano narodno blago od Babnega Polja preko Čabra in Gerova do Predgrhda, pa je predstavil avtor Jože Primc.
Zgodbe iz knjig so brali avtorji in dramski igralki Violeta Tomič in Marinka Šterova. V kulturnem programu pa je z glasbenimi točkami nastopila Mira Omerzel Trlep z Mojko Žagar in Matijem Trlepom.
J. P.
MŠŠ 12 M A Š I H OBČI N

NA REVIJI ZBORI VSEH TREH OBČIN - Na drugi medobčinski reviji odraslih pevskih zborov, ki jo kot vedno pripravlja ZKD občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica, je v soboto, 22. novembra, zvečer v avli OŠ Louisa Adamiča iz Grosuplja svoje ustvarjalne dosežke predstavilo 12 pevskih zborov vseh treh občin. Dobrodošlico je izrekel grosupeljski župan Rudolf Rome. Petje moških, ženskih in mešanih pevskih zborov je spremljal strokovni svetovalec za glasbeno dejavnost pri ZKDS Igor Tršar iz Trebnjega in bil z napredkom, ki so ga pevci pokazali, dokaj zadovoljen. Kot zahvalo in spodbudo za večletno aktivnost na glasbenem področju so ZKDS, Slovenska pevska zveza in občinska zveza podelili Gallusova priznanja in značke, ki jih je podeljeval predsednik ZKD Grosuplje Janko Jelenčič (na sliki). (Foto: L. Murn)
NAJBOLJ UREJENE KMETIJE - Po zanimivem predavanju z banmimi diapozitvi Slavka Zgonca sta pretekli petek v Jakličevi gostilni v Šentrupertu trebanjski župan Alojz Metelko in Janko Širec s trebanjske kmetijske svetovalne službe podelila priznanja 11 kmetijam, ki so sodelovale v letošnjem ocenjevanju urejenosti kmetij. Komisija, v kateri sta bila poleg Širca še Helena Mrzlikar in Drago Sila, med ocenjevanjem 14. avgusta ni imela lahkega dela. Pa vendarle je ocenila, da izstopajo kmetije Mamovih iz Lukovka - na posnetku gospodarju Antonu (na levi) izročata priznanje in nagrado župan in Širec - Povhetovih (Račje selo), Gorenčevih (Hrast-no), Murnovih (Korita), na 5. mestu pa je pristal Štane Vencelj iz Breze. (Foto: P. P.)
LOKA IMA DANES CENJEN DOM - Ob 50-letnici Trubarjevega doma v Loki so se posebej spomnili delovnih jubilejev 11 delavcev doma, ki že več kot 20 let (glavna medicinska sestra Marija Culetto že kar 27 let), s svojim delom in toplim odnosom do soljudi ustvarjajo možnosti za prijetno preživljanje jeseni življenja marsikateremu starostniku. Jubilantom in ostalim delavcem zavoda sta čestitala tudi Bojana Vrabar z Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ter sevniški župan Jože Peternel. Nekaj lepih misli je povedala predstavnica Centra za socialno delo Laško. Za kulturni spored na petkovi slovenosti je poleg boštanjske vokalne skupine Coronaposkrbel tudi zborček oskrbovancev “Loški slavčki", pod vodstvom Alenke Kode h. (Foto: P. Perc)
Sklad bo živel še dober mesec
Sklad stavnih zemljišč dobro deloval ■ Konec decembra ukinjen - Pogodba za nakup parcele za ivanški vrtec - Sofinanciranje javne razsvetljave le ob samostanu
IVANČNA GORICA - Z uveljavitvijo novega Zakona o Skladu stavbnih zemljišč bodo s 1.1.1998 tovrstni skladi ukinjeni. Upravni odbor ivanškega sklada stavbnih zemljišč je na svoji 22. seji v sredo, 19. novembra, ugotovil, daje sklad dobro deloval, v razpravi, ali bi to dejavnost z novim letom morda preoblikovali v javno gospodarsko službo za stavbna zemljišča, pa so člani odbora skupaj s predsednikom Pavlom Groznikom previdno sklenili, da bodo z odločitvijo še počakali, saj se pripravlja tudi nov zakon o lokalni samoupravi. Pristojnosti sklada se bodo raje prenesle na občino Ivančna Gorica.
Tone Jereb je pojasnil, da je v
končni izdelavi odlok o spremembah prostorskih planov (tema zadnje seje občinskega sveta), morebitni kandidati za obrtniške storitve pa vse informacije dobijo na občini. Pogodba o nakupu parcele za nov vrtec v Ivančni Gorici s prodajalcem Primožem Jako-šem še ni v celoti realizirana zaradi neurejenih lastninskih pravic. Potekajo tudi dogovori o ceni zemljišča nove stiške osnovne šole ter pogovori o dokončnem odkupu zemjišča za potrebe Šolskega centra v Ivančni Gorici. Nova osnovna šola v Višnji Gori pa te dni dobiva streho.
Upravni odbor si je pred časom ogledal urejenost Stične pri cister-
cijanskem samostanu, ki je sedaj aktualna predvsem zato, ker bo samostan prihodnje leto praznoval 100-letnico oživitve. Stiški samostan, s katerim dobro sodelujejo pri ureditvi kraja, je poleg zemlje vložil približno dva milijona tolarjev. Kot je povedal predsednik KS Stična Stane Okorn, želijo urediti še javno razsvetljavo. Ivanški župan Jernej Lampret je menil, daje Stična dobila že velik del iz občinskega proračuna, in ker je v občini še veliko nerešenih perečih zadev, naj bi pri ureditvi javne razsvetljave finančno sodelovala le za neposredno bližino samostana. Ostalo javno razsvetljavo naj financirajo krajani, kot to velja za ostale KS. S tem so se
strinjali tudi ostali člani upravnega odbora Sklada, ki so bili enotni tudi, naj bodo svetilke ob samostanu primerne in ne moderne, da se bodo ujemale s samostanskim okoljem.
L. MURN
POGOVOR Z MINISTROM
IVANČNA GORICA - Regijsko društvo ekološkega gibanja (RDEG) Ivančna Gorica je organizator razgovora z ministrom za okolje in prostor Pavlom Gantarjem, ki bo v torek, 2. decembra, ob 15. uri v sejni sobi Občine Ivančna Gorica. Tema pogovora bo neučinkovito izvajanje Zakona o varstvu okolja v ivanški občini.
REVIJA
HARMONIKARJEV
KRKA - Društvo harmonikarjev Krka, ki ga vodi Stane Černe, vabi v soboto, 29. novembra, ob 19. uri v dvorano tamkajšnjega družbenega centra na revijo ljubiteljskih harmonikarjev.
0 vodovodu kot sramežljiva nevesta
Velike naložbe v nov vodovod Zaloka kot da se nekateri sramujejo ali pač nočejo o tem govoriti - Doslej 58 milijonov tolarjev - Slaba polovica še ni priključenih
ŠENTRUPERT - Ko se bodo priključili na vodovod Zaloka vsi uporabniki (220), naj bi bila naložba, kije doslej terjala okrog 58 milijonov tolarjev pokrita. “Velika luknja”, kot govori o tej zagati predsednik sveta krajevne skupnosti Šentrupert Franc Bartolj, predsednika gradbenega odbora Petra Pavlina sploh ne vznemiija kaj posebno. Prepričan je, da bodo uporabniki poravnali še tretji obrok (s poračunom za 10.000 tolarjev zaradi podražitve oziroma večjega obsega del, kot so predvideli na začetku), ko se bodo priključili na vodovod, saj v nasprotnem trebanjska Komunala tega ne bo storila.
Pavlin in vaščani so pričakovali izdatnejšo pomoč države iz de-
mografskega tolarja in občine. Predsednik gradbenega odbora Pavlin pravi, da seje interesentom pred trgatvijo zelo mudilo, da bi prišli do vode, zdaj pa očitno še zbirajo denar, saj so v povprečju prispevali po okrog 2000 mark v tolarski protivrednosti, skupaj pa so opravili za vodovod še okrog 3000 ur delovnih ur. Vodenje naložbe so zaupali Komunali Trebnje, ki je novembra letos pridobila tudi koncesijo. Ministrstvo za okolje in prostor je prispevalo za vodovod Zaloka okrog 10 milijonov, trebanjska občina je dala okrog 23 milijonov, krajani in KS Šentrupert pa okrog 25 milijonov tolarjev. Komunala je v prvi fazi zgradila črpališče v Sebanjskem Bukovju v dolini Bistrice, na Zaloki pa prostoren rezervoar s 100
RAGLE VABIJO
TREBNJE - Preživite nedeljsko popoldne z nami in s slovensko ljudsko pesmijo. Prisrčno vabljeni v nedeljo, 30. novembra, ob 15. uri v Kulturni dom Trebnje. Program bo povezoval Slavko Podboj.
Društvo Ragle TVebnje
m3. Povezali so črpališče in rezervoar s 650 m cevovoda in položili
še okrog 750 m razvoda in cevo-
Thibaijev dom vštric z Abrahamom
50 let Trubarjevega doma upokojencev Loka - 205 oskrbovancev -Nekdaj doživljali dom kot hiralnico, zdaj težko ugodijo tistim, ki bi radi v Trubarjev dom upokojencev v Loko
LOKA PRI ZIDANEM MOSTU - Pet desetletij nazaj segajo začetki zavodskega varstva starejših ljudi v Loki, ki so se ga spomnili pretekli petek v Trubarjevem domu upokojencev Loka na priložnostni slovesnosti. Direktorica zavoda Olga Hočevarje povedala, daje okrajni ljudski odbor Trbovlje ustanovil leta 1947 dom za vojne invalide in brezdomce v tej vasi na skrajnem robu okraja. V edini zgradbi, ki je bila v kompleksu današnjega doma, to je v nacionalizirani graščini predvojnega avtr|jskega lastnika, je našlo dom 80 ljudi.
Dom zdaj razpolaga z 205 ležišči, namenjenimi predvsem težko bolnim in nepominčnim oskrbovancem. Za kraj, ki šteje manj kot 300 prebivalcev, je lahko priselitev 205 ljudi tudi breme, toda Hočevarjeva je zagotovila, da seje dom v teh letih prijel v vasi in da so vaščani oskrbovance vzeli za svoje.
V Trubarjev dom upokojencev v Loki prihajajo lajšat svoje bolezenske težave ljudje iz številnih
slovenskih krajev, največ, kar okrog 30 odstotkov, pa jih je iz domače sevniške občine. Zasavča-nov, zaradi katerih je bil dom pravzaprav ustanovljen, stanuje v Loki le še 17, kajti po izgradnji sodobnih domov v svojem okolju Zasavje ne potrebuje več domskih zmogljivosti loškega doma.
Za oskrbo, zdravstveno nego in rehabilitacijo ter vzporedne dejavnosti v Trubaijevem domu upo-kojencev skrbi 74 delavcev in
sodelavcev. Ti se trudijo, da bi nudili stanovalcem kakovostne storitve, prijetno bivanje in da bi koristno zapolnili prosti čas. Direktorica Hočevarjeva je poudarila, da je vesela, ker dela v kolektivu, kjer imajo njene sodelavke in sodelavci human odnos in razumevanje za težave starejših ljudi.
P. P.
•	Največ, kar lahko človek naredi, je, da je demokrat. (Kreft)
•	Danes lustracijskega zakona ne bi podpisal. Njegov uspeh ni bil nikakršen. (Havel)
•	Nič lepote lepše ne oblači kot lastna koža. (Ruski pregovor)
Prazne obljube
Država le predolgo obljublja podelitev koncesije za gradnjo elektrarn
KRMELJ - Na slavnostni seji sevniškega občinskega sveta v Krmelju je navzoče v imenu krmeljske krajevne skupnosti in osnovne šole kot gostiteljice najprej pozdravil prof. Rado Kostrevc, med njimi tudi predsednika Gospodarske zbornice Slovenije Jožka Čuka, poslanca državnega zbora Jožeta Avšiča in Branka Kelemino ter župane občin Brežice, Krško, Radeče, Škocjan, zatem pa še predsednik sveta KS Krmelj Rudi Dobnik, kije orisal tudi letošnje dosežke KS!
Podpredsednik sevniškega občinskega sveta Štefan Teraž je omenil, da je bilo vseh 10 sej sklepčnih, saj je bilo v povprečju prisotnih kar 75 odstotkov svetnikov! Župan Jože Peternel pa je spomnil, da praznujejo v spomin na dogodek 12. novembra 1941, ko je narodni heroj Dušan Kveder Tomaž rešil več političnih zapornikov iz sevniških sodnijskih zaporov. Peternel je zatem z veseljem ugotovil, da je sodelovanje občinske uprave in občinskega sveta na “izredno spoštljivi in ustvarjalni ravni”.
Kritiziral pa je neštete in dolgoletne obljube države, da bo podelila koncesijo za izgradnjo verige spodnjesavskih elektrarn, a ker je ostalo le pri obljubah, to sevniško občino močno ovira pri njenem delu in razvoju. Po Peternelovivh besedah so se posavski občani zelo aktivno vključili v reševanje te problematike, a so pri teh zahtevah, žal, nemočni. Spodbudno je vsaj, da Svet posavskih občin zelo uspešno uresničuje eno svojih poglavitnih nalog, to pa je pridobiti medobčinsko deponijo komunalnih odpadkov. Kot je povedal že Teraž, občino močno ovira pri delu neresnost vlade pri sprejemanju proračuna.
P. P.
voda po Zaloki. V drugi fazi so zgradili še odcepe Zaloka - Okrog (1950 m), Okrog - Apnenik (1192 m), Apnenik (1109 m) in Ravnice (466 m). V tretji fazi so zgradili najdaljši odcep Okrog - Zadraga
* Za četrto fazo vodovodnega sistema Zaloka (predračunska vrednost je 28 milijonov tolarjev) je predvidena izgradnja 1450 m odcepa Zaloka - Sv. Neža, položili pa naj bi še 1800 m cevovoda v Sraslah in 590 m v Zabukovju. Od 3. septembra do konca preteklega tedna je Komunala TVebnje po besedah direktorja Pavla Jarca priključila na vodovod Zaloka 148 uporabnikov. Pretežno gre za vinogradnike in lastnike vikendov.
v dolžini 1823 m, Okrog - Okrogi (1050 m), komunalci pa so odkrili tudi Koromandijo (205 m) in Drenovec (170 m).
P. P.
DRUGI KROG?
Za direktorja sevniškega radia sta se prijavila dva kandidata. Eden je svobodni novinar iz posavskemu občestvu dobro znanega testa, druga je filozofinja iz Ljubljane z neko nepremičnino v bližini Sevnice. Prvi je samozavestno pojasnil, da je računalniško in sicer zelo pismen, da pa se mu je žal pokvaril računalnik ravno tedaj, ko je hotel pripraviti razvojni program radia, zatem naj bi se mu pokvaril še avto itd.
58,17 ODSTOTKA KRMELJČANOV ZA SAMOPRISPEVEK
KRMELJ - Na nedeljskem referendumu v krmeljski krajevni skupnosti za uvedbo 2-odstotnega krajevnega samoprispevka za naslednjih pet let je giasovalo 569 (69,98 odst.) voiilcev, za uvedbo samoprispevka je glasovalo 331 (58,17 odst.) volilnih upravičencev, proti jih je bilo 230 (40,42 odst), neveljavnih pa je bilo 8 (1,41 odst.) glasovnic. Predsednik sveta KS Rudi Dobnik se je zahvalil vsem krajanom, Id so podprli program samoprispevka. Od 87 milijonov tolarjev, kolikor morajo zbrati za celoten program, bodo največ porabili za vodovod in kanalizacijo, ostalo pa za prizidek nove šole, posodobitev cest in vzdrževnje infrastrukturnih objektov.
Krjavljeve iskrice
DVOMIM, TOREJ SEM -Razveseljivo je, da mnoge ivan-ške svetnike odlikuje smisel za humor, tako so seje vsaj včasih prijetnejše. Vedno je zelo zvedavi Igor Bončina, ki sprašuje, tudi če že pozna odgovor. Skratka, pravi raziskovalni duh. Upajmo, da na Železnicah, kjer je zaposlen, izkoriščajo to njegovo lastnost. Na seji Sklada stavbnih zemljišč je (z vprašanji, seveda) kar naprej drezal v župana in Toneta Jereba, njegov starejši kolega Jurij Gorišek pa je modro ugotovil, da je to povezano s starostjo. Dejal je: “Mlad je še in vse bi rad hitro. Včasih pa je tudi lažje spraševati kot odgovarjati.” Ja, resje, to verjetno ve tudi Bončina, ki si je za svoje geslo očitno izbral: Dvomim, torej sem.
IZGOVORI, IZGOVORI : To, da pri nas kaka gradnja dobi predznak črna, še ne pomeni, da se ji bo zgodilo tisto, kar ji po predpisih gre - torej da jo bodo podrli. Tako vsaj kaze naša praksa, tudi pri ivanškem primeru. Urbanistični inšpektorji za neučinkovitost navajajo kup razlogov, od prevelike zaposlenosti, ker jih je premalo - kar je razumljivo, saj te službe niso privlačne, inšpektorji so skupaj s svojimi družinskimi člani nemalokrat deležni “terorja” črnograditeljev - pa do sorazmerno majhnih plač. Dokaz, da se nekaj naredi, če se le hoče (tudi na tem področju), je urbanistični inšpektor v Piranu, ki mu je pred leti uspelo podreti kar nekaj črnih gradenj, pa je moral oditi. O tem, da inšpektorji s popuščanjem črnograditeljem spodbujajo h kršenju predpisov, pa nič...
Trebanjske iveri
VINO IN KATEHETINJA -Zlasti moški svet s prislovično slovensko nevoščljivostjo zavida podjetnemu dušnemu pastirju, ki ima v lepo urejenem župnišču vedno dovolj vina v sodih, čeprav nima niti ene trte, še bolj pa zavida mično katehetinjo pod isto streho.
LEKARNA NA MIRNI - Pretekli petek je magister farmacije Gregor Ban (na posnetku) iz Škofljice uresničil dolgoletno željo in potrebo krajanov, da bi prišli do zdravil v lekarni v domačem kraju. Ban je namreč odprl podružnico svoje lekarne v Škofljici. Ogorčenost krajanov, ko so pred časom Dolenjske lekarne ukinile svojo izpostavo na Mimi, je bilo sicer veliko, kaj prida pa le ni hasnilo. So si pa potezo Novomeščanov dobro zapomnili Mirnčani in so si zdaj raje izbrali zasebnika, prisluhnil pa jim je tudi trebanjski župan Lojze Metelko.
Sevniški paberki
KORENJAŠKI ŽUPAN - Pisatelj Alojz Rebula (na desni v pogovoru s sevniškim županom Jožetom Peternelom, zgodovinarjem dr. Jankom Prunkom in bivšim ravnateljem sevniške šole Bobero) je v svojem dnevniku, objavljenem v sobotnem Delu, doživeto opisal večer v Loki ob visokem jubileju tamkajšnje ljubiteljske kulture. “Korenjaški sevniški župan ", kot pisatelj imenuje Peternela, naj bi se Rebuli pohvalil, da v občini ni brezposelnih! In ko se je po prijetnem druženju Rebula v temni noči znašel na planem, naj bi na zgradbi državnih blagovnih rezerv ugledal napis Glenn. Ločani, med katere spoštovani pisatelj rad zahaja že dolga leta, vedo, da je proslulo podjetje s pravim imenom Clann s svojo tovarnico obutve v italijanski koprodukciji prineslo mnogo gorja svojim delavcem.
Krške novice
INTERNET - “Imam občutek, da se v teh krajih ne bere kaj dosti Internet.” Tako je rekel dr. Ciril Ribičič v petek na okrogli mizi v Krškem o regionalizmu, s čimer je hotel povedati, da on svoje misli o regionalizmu sproti sporoča Po elektronski poti javnosti, javnost pa potem z zamudo vprašuje zastarele stvari. Navzoči, zbrani z območja od Novega mesta do Obrežja, poslancu ZLSD niso ogovarjali. Najbrž so toliko demokratični, da so poznavalcu regionalizma pustili svobodo misli 'n govora. Še bolj verjetno je, da so molčali zato, ker mislijo, da inia Ribičič prav.
. VRAČANJE - Pred dnevi so imeli pred občino v Krškem zloženih precej pisarniških stolov in miz. Mimoidoči so to povezovali z vračanjem nekdanjih uslužben-eev v krško občinsko upravo. Na občino v Krškem je prišel nazaj Prane Černelič, nekdanji predsednik nekdanjega izvršnega sve-Ja> in prevzel gospodarski oddelek. Oddelek civilne zaščite je po novem bogatejši za Franca Pavlina, ki se je na občino vrnil iz policijskih vrst, v katerih je nadzoro-val med drugim hrvaško-sloven-sko mejo na Obrežju. Černelič in Pavlin sta z občine odjadrala z vetrom slovenske pomladi. Zdaj Pa očitno že bolj ljubita mirno občinsko luko kot pa nepredvidljivi veter na odprtem terenu.
. KJE PA STE?-Kurir Cankarjeve založbe iz Ljubljane pred onevi ni našel Zveze priteljev mladine Krško, da bi ji izročil Paket. Kurirju se to ni zgodilo zato, ker kot Ljubljančan dokazano nič ne ve o Krškem, ampak Preprosto zato, ker Zveza prijateljev mladine Krško nima več svojih prostorov.
[Novo v Brežicah
. SNEG POVZROČA IN REŠUJE PROMETNE ZAGATE -Kar smo napovedali, se je zgodi-lO- Nebo je uslišalo prošnje cestnih pleskarjev in natrosilo ravno toliko belih snežink^ da je vsak lnid v zvezi z dokončanjem obno-vitve talnih prometnih oznak Postal popoln nesmisel. Tistih nbogih devetsto metrov glavne mestne vpadnice od blagovnice do občine, ki sojo pričeli barvati spomladi, bodo pač dokončali Poleti. Samo kdo ve, katerega leta. Do takrat bo morda legalizirana tudi najnovejša ureditev "ga izgnancev in urejen promet Po Levstikovi, ki ga sama postavitev vodnjaka še ni rešila. Manjka namreč še kakšen prometni znak. leh obstaja zelo veliko, le pravega bo treba izbrati. n STROGO NADZOROVANI PRIHODI V MESTO - Pravzaprav bi bila za Levstikovo še najbolj učinkovita cestna zapornica, kakršno so si omislili brežiški invalidi, ki so pred časom dobili koncesijo za pobiranje parkirnine na nekaterih brežiških mestnih ulicah. Da bi bilo njihovo delo cimlažje, a obenem tudi bolj Učinkovito, so po vzoru Pirana Predlagali postavitev zapornic kar na vseh mestnih vpadnicah, |9er bi si prišleki kupili parkirni {•stek, in bi bil mir. Morda pa bi bilo še bolje, ko bi namesto zapornic zgradili kar prava mestna Vrata, kot je bilo to v navadi pred stoletji.
SREČANJE SLADKORNIH BOLNIKOV
ČATEŽ - Društvo sladkornih bolnikov Posavja bo organiziralo v soboto ob 9.30 v prostorih Ter-mopolisa v Termah Čatež srečanje članov. Na prireditvi pod pokroviteljstvom bodo podelili priznanja in prisluhnili nekaterim Predstavitvam in predavanjem. Željko Palfi bo govoril o posebni Izdaji revije Dita, Irena Kopše bo govorila o možnostih samokontrole sladkorja v krvi in urinu, dr. med. Vanda Kostevc Zorko pa bo Predavala o ciljih zdravljenja sladkorne bolezni. Udeleženci lahko pridejo na srečanje z vlakom, ki odpelje iz Sevnice ob 8-12, z Blance ob 8.19 in iz Krškega ob 8.29. Z brežiške železniške Postaje bo odpeljal avtobus v Tfer-me Čatež ob 8.45.
ČATEŠKI ROTARUANCI V ROTARY INTERNATIONAL
ČATEŽ - Rotary klub Čatež bodo v soboto ob 10. uri v hotelu Terme Čatež slavnostno sprejeli v R°tary International. V sklopu slavnostnih dogodkov bodo jutri ub 18. uri v hotelu Terme odprli likovno razstavo Rudija Stoparja [n Petra Krivca, članov Rotary kluba Čatež.
Mit IZ NAŠIH OBČIN MM
Delitev po Savi lahko samo škodi
SPODNJE POSAVJE, POSAVJE, ALI SPLOH NIČ?
KRŠKO - “Mi nismo spodnje Posavje, ampak Posavje. Za nas je spodnje Posavje sosednja država. ” Tako je Jože Avšič, brežiški župan in poslanec državnega zbora, zavrnil dr. Cirila Ribičiča, ki je v Krfkem med novimi možnimi regijami omenjal tudi spodnjesavsko ali spodnjeposavsko. Avšič se verjetno ne bi oglasil, če bi šlo samo za poimenovanje bodoče pokrajine. Vendar je moral protestirati, vedoč, da bi mnogim severnejšim slovenskim lokalnim veljakom odleglo, če regije Posavje država v prihodnje sploh ne bi hotela ustanoviti.
BREŽIŠKA KARITAS ZBIRA OZIMNICO
BREŽICE - Župnijska Karitas Brežice zbira ozimnico, in to ob sredah od 15. do 16. ure v svojih prostorih, na župnijskem dvorišču v Brežicah ali po dogovoru na telefonski številki (0608) 61-091. V tednu Karitas jo zbirajo tudi jutri po 15. uri, o čemer se darovalci lahko dogovorijo na telefonski številki (0608) 61-275. Ob tej priložnosti bodo zbirali tudi rabljeno, a nepoškodovano pohištvo, posteljnino, belo tehniko, igrače, obleke za otroke.
VOLITVE IN REFERENDUMI
BREŽICE - Mali slovenski narod je v nedeljo znova volil svojega predsednika. V zmago Milana Kučana ni v Brežicah nihče niti malo podvomil, kajti v mesecu pred volitvami je bil novi in stari predsednik edini predsedniški kandidat, ki je stopil na ozemlje te obmejne občine, in to dvakrat. To pomeni, da Kučan za razliko od ostalih predsedniških kandidatov ve, da je in kje je občina Brežice. Če pa bi bil volilni izid drugačen, kot je bil, pa bi tukajšnji občani verjetno zahtevali vsedržavni poizvedovalni referendum, ki bi dal odgovor na vprašanje, ali tudi ostali državljani in državni vrhovi sploh vedo, da so Brežice še v Sloveniji.
DOBRODELNI
KONCERT
BREŽICE - Brežiška Karitas bo organizirala v nedeljo ob 15. uri v Prosvetnem domu v Brežicah 5. dobrodelni koncert. Sodelovali bodo moški pevski zbor iz Kapel, Glasbena šola Brežice, otroška folklorna skupina iz Artič, Dekliški cerkveni pevski zbor “Zvezde” iz Dobove, vaški pevci z Bizeljskega, vokalno instrumentalna skupina sv. Lovrenca iz Brežic in otroški vrtec iz Brežic. Gostje večera bodo pevka Majda Petan in Vesele Štajerke. Program bosta povezovala Lea Zagmajster in Marjan Šneberger. Koncert spada v okvir prireditev ob tednu Karitas od 24. novembra do 1. decembra.
ZBOR ZLSD BREŽICE
BREŽICE - Območna organizacija ZLSD Brežice bo organizirala danes ob 17. uri v gostišču Hervol v Bukošku zbor stranke. Člani bodo volili predsednika in druge organe stranke ter sprejeli pravila o svoji organiziranosti. Napovedujejo, da bo zboru prisostvoval tudi Dušan Kumer, glavni tajnik ZLSD.
Okrogla miza o regionalizmu - “V Posavju smo najbolj napredovali takrat, ko smo bili najbolj enotni” - Posavje za preizkus - Do regije lahko tudi z referendumom
KRŠKO - V Posavju smo najbolj napredovali takrat, ko smo bili najbolj enotni, je menil v Krškem na nedavni okrogli mizi o regionalizmu Franci Pipan iz Sevnice. Enotnost bo potrebna po njegovem prepričanju tudi v prihodnje, ko bodo Posavci ustanavljali lastno regijo.
Po mnenju Franca Pipana se nil, da bodo morali urediti finan-
OBNOVILI KAPELICO - Še pred nedavnim razpadajoča kapelica v Krški vasi pri Brežicah ima povsem novo podobo. S prostovoljnim delom in prispevki so domačini sanirali temelj, saj se je pogrezala, prizidali obokan nastrešek, jo prekrili in na streho namestili stolpič v obliki zvonika, obnovili in polepšali notranjost ter uredili okolico. Vsa obnovitvena dela je vodil vaščan Franc Germovšek, obnovljeno kapelico pa je blagoslovil cerkljanski župnik Tone Gnidovec. (Foto: M. Vesel)
bodoči regiji tresejo tla. Kajti Posavje je gospodarsko šibko, izgubilo je svojo banko, verjetno bo ostalo brez zavarovalnice in zavoda za zaposlovanje. “Mogoče smo k tem izgubam prispevali tudi sami, ker so bila medsebojna občinska nasprotja premočna,” je dejal Pipan.
Dr. Ciril Ribičič je na okrogli mizi menil, da prave regionalne organiziranosti ne bo mogoče doseči brez ustavnih sprememb, s katerimi bo potrebno med drugim ustanoviti zbor pokrajin. Dejal je, daje med 9 do 13 bodočimi regijami predvidena spodnjesavska.
Po besedah Andreja Cokerta iz vladne službe za lokalno samoupravo je eden pogojev za regijo
100.000	prebivalcev. Čokert je zatrdil, da ustanovitev regij ni pogoj za vstop v Evropsko zvezo.
Valentin Dvojmoč, direktor posavske območne gospodarske zbornice, vidi Posavje kot pomembno komunikacijsko križišče in kot kmetijsko, vinarsko, gozdarsko, energetsko in še drugače pomembno območje. Zanj je problem pomanjkanje izoblikovanega regijskega središča, ki pa ob sedanjih možnostih komuniciranja ne bi smel biti prehud. Število prebivalcev po njegovem ne bi smelo biti merilo pri ustanavljanju regij.
Jože Avšič, državni poslanec in brežiški župan, je v razpravi rae-
“Kje dobimo pravi načrt?”
Predstavili stavbno dediščino na Bizeljskem
BIZELJSKO - Na pobudo turističnega društva Bizeljsko je Dušan Strgar, dipl. etnolog, višji konservator Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, predstavi) pomembnejše primerke stavbne dediščine na območju KS Bizeljsko. Strgar, ki je svoje komentarje podprl z diapozitivi, je prikazal tudi nekaj neprimernih novogradenj.
Predstavitve seje udeležilo preko 40 krajanov. Nekateri od teh so prinesli s seboj fotografije svojih (neprimerni) zgradb v želji, da bi ob tej priložnosti dobili nasvete za izboljšanje podobe svojih objektov. Udeležence na dve in pol ure trajajoči predstavitvi je najbolj zanimalo, kje bi dobili tipske projekte, primerne za bizeljsko območje, in kje projektante, ki bi pri svojih rešitvah upoštevali stavbno dediščino tega območja. Doslej so bile namreč za podeželje na voljo
Levičarji bodo še odhajali s sej
Svetniki združene liste protestno zapustili sejo brežiškega občinskega sveta, ker svet ni razpravljal o sestavi občinske komisije - “Nedemokratične” razmere v svetu
BREŽICE - Svetniki združene liste so protestno zapustili ponedeljkovo sejo brežiškega občinskega sveta, ker je svet, s sicer pičio večino, zavrnil njihov predlog, da bi tega dne svet razpravljal o komisiji za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve. Svetniki omenjene stranke že dalj časa nasprotujejo sedanjemu sestavu komisije, saj v njej nimajo svojega predstavnika, zaradi česar so, kot pravijo, v neenakopravnem položaju z drugimi strankami.
Ponedeljkov protestni odhod Združene liste, ki se ji je pridružila tudi SDS, kaže na dalj časa trajajoče strankarske napetosti v Brežicah. O takih napetostih govori tudi pismo, ki ga je svetniški klub ZLŠD poslal predsedniku občinskega sveta Brežice. Ta stranka v pismu ugotavlja, da svet ni sprejel njenega predloga, da se vsem strankam v občinskem svetu “zagotovi v principu enaka možnost sodelovanja in odločanja v vseh oblikah delovanja”.
O političnih trenjih govori tudi dejstvo, da ZLSD ni predlagala svojega kandidata za statutarno-
pravno komisijo, čeprav sojo pozvali, naj da tako ime. “Svojega kandidata za statutarno pravno komisijo ne nameravamo predlagati vse do takrat, dokler pri poziciji ne dosežemo enakopravnega položaja in zastopstva v vseh oblikah delovanja občinskega sveta vključno z vodenjem odborov in komisij,” pojasnjujejo svoje ravnanje v ZLSD.
Kot je ta stranka napovedala v omenjenem pismu predsedniku sveta, si bo tudi v prihodnje prizadevala spremeniti obstoječe razmere v občinskem svetu. Pri tem
ciranje bodočih regij. Po njegovem Posavje ne sme čakati na državni predpis o ustanovitvi regije, ampak mora biti s pripravami korak pred vlado. Avšič je rekel, da naj bi predlagali Posavje kot preizkusno območje za ustanavljanje bodočih regij. Po Avši-čevih besedah Posavje kot regija dejansko že obstaja, čeprav uradno ni regij.
Silvo Gorenc, ki se je zavzel med drugim za to, da bi Posavje kot bodoča regija ta trenutek vedelo več o položaju krške jedrske elektrarne, je zavrnil nekatere želje za, po njegovem, škodljivo
delitev Posavja po reki Savi. Risanje meja po Savi ogroža bodoče regijo tudi po mnenju Francija Bogoviča, kije Posavcem posebej odsvetoval medsebojne spore. Jožeta Avšiča pa skrbi, da bi zamisel o bodoči regiji Posavje propadla zaradi želje po ustanovitvi več novih manjših občin.
Zoper drobljenje moči v Posavju je nastopil tudi Edo Komočar, predsednik združenja seniorjev za Posavje, ki je na okrogli mizi postregel s stališči te organizacije. Ustanovitev regije bi moral postati najpomembnejši skupni interes Posavja, zato naj bi imenovali pri svetu posavskih občin strokovno-operativno skupino. Dokler Posavje ne bo našlo skupnega jezika o bodoči regiji, naj ne išče zaveznikov zunaj svojih meja.
M. LUZAR
tipske rešitve, ki temeljijo predvsem na bavarski in drugi tuji arhitekturi.
Odnos projektantov do podeželskih zgradb, za katere dozdaj niso kazali zanimanja, se je po mnenju predavatelja začel v zadnjem času spreminjati. Tako projektanti pri svojih načrtih že vključujejo tudi elemente iz domače stavbne dediščine; naročnik bi to lahko od njih zahteval. Veliko škodo dela stavbni dediščini predpis, ki od investitorja zahteva, da ob nadomestni gradnji poruši stari objekt. Ta zakonski predpis je nujno treba dopolniti.
Krajani so vprašali, zakaj država ne zagotovi več denarja za ohranitev stavbne dediščine, če velja, da je pomembne stavbne dediščine na Bizeljskem nadpovprečno veliko. Ker gre za demografsko ogroženo območje z nizkim narodnim dohodkom, bi bila dodatna državna pomoč toliko bolj spodbudna. Prebivalci Bizeljskega se vse bolj zavedajo, da imajo poleg pridelave vina edino možnost v turizmu, za katerega je stavbna in druga dediščina bistvenega pomena.
V. BALON
* Združena lista, skratka, označuje razmere v občinskem svetu Brežice za nedemokratične. Vprašanje je, ali lahko sedanje razmere, kakršne pač so, spremeni z opozarjanjem na svoj, kot zatrjuje, neenakopravni položaj. Proti sebi ima namreč močno vladajočo koalicijo LDS-SKD-SLS-SNS, ki ima v svojih ideoloških vrstah tudi sedanjega in prihodnjega brežiškega župana. Koalicija, ki sojo omenjene stranke ustanovile 27. septembra 1995 in kije do danes še niso preklicale, praviloma glasuje enotno, vsekakor pa tako, da pri odločujočih zadevah zmaga.
se bo zatekala tudi v obstrukcijo, za kakršno se je odločila, kot rečeno, tudi na ponedeljkovi seji.
L. M.
Še znajo peti in gosti
V Artičah srečanje ljudskih pevcev in godcev - Tildi violina, ki ni pogosta, in kolednica izpred stoletja
ARTIČE - Tukašnje KUD Oton Župančič je v soboto v Artičah organiziralo skupaj z ZKD Slovenije in ZKD Brežice vsakoletno srečanje ljudskih pevcev in godcev. Organizator je pripravil prijeten večer ob starih ljudskih pesmih, ki jih je marsikdo že pozabil, ali pa jih sploh ni nikoli poznal. Nastopajoči so dokazali, da kljub številnim kulturnim vdorom še vedno živi slovenska pesem. Prišli so iz Jurkloštra, Škocjana, Dobove, Artič, Bistrice ob Sotli, Sromelj, Orešja pri Bizeljskem in celo iz Velike Nedelje. Ti so bili še posebno zanimivi, saj so kot ljudski inštrument predstavili violino, ki se drugače pri ljudskih pesmih ne pojavlja prav pogosto. Večjo pozornost je pritegnila tudi skupina iz Bistrice ob Sotli, ki so jo sestavljali bratje in sestre Narat. Zbudili so spomin na družinsko
petje ob večjih delih, kot je npr. iičkanje koruze. Ljudski pevci iz Jurkloštra pa so zapeli Florja-novsko kolednico v isti izvedbi, kot so jo peli koledniki že pred 100 leti. Nastopajoči so se na odru počutili dobro in so kdaj kar zaplesali med drevesi z rdečimi jabolki, ki so sestavljala sceno. Manjkal ni niti venček narodnih, ki so ga zaigrali in zapeli domači tamburaši.
Ljubitelji ljudskih pesmi že vrsto let prirejajo taka srečanja z namenom, da bi ohranili stare slovenske viže, domače godenje in ljudsko izročilo nasploh. Čeprav so bili v sobotnem večeru nastopajoči predvsem starejši, je dalo mlajše občinstvo veliko upanja, da se bodo slovenske ljudske navade ohranjale še naprej. Tako je tudi prav, saj pravijo, da kdor poje, nikogar ne žali.
ANDREJA ZIDARIČ
r	^ A .V| Ul
HVUV-'^
SREČANJE LJUDSKIH PEVCEV IN GODCEV V ARTIČAH - Na izvirno okrašenem odru Prosvetnega doma, od koder je posnetek, se je zvrstilo 13 skupin pevcev in glasbenikov iz različnih krajev Slovenije, predvsem iz njenega vzhodnega dela, kjer še posebej skrbno ohranjajo ljudsko pesem. (Foto: L. M.)
JUNAKI PRVEGA SNEGA - Prvi sneg v nedeljo je bil očitno dovolj mrzel za nekaj sneženih mož in verjetno še dovolj topel, da so se najpogumnejši kopalci namakali pod milim nebom. Da je v Termah Čatež soparica iz ogrete vode nadomestila plašče, v kakršne so bili zaviti redki opazovalci zunanjega namakanja, je malo verjetno. Vseeno ne gre dvomiti, da so kopalci, tudi trije na fotografiji, nadvse uživali v topli vodi in snežinkah. (Foto: L. M.)
mDtoli
Odgovarja vam Urad za varstvo potrošnikov Bralka V. Š.: “Kakšen sesalnik za prah naj kupimo, ker je hčerka alergična na hišni prah?” Odgovor Za ljudi, alergične na hišni prah, svetujemo nakup sesalca za globinsko čiščenje, ki ima večjo sesalno moč in večjo učinkovitost čiščenja. To mu omogoča dodatna turbo krtača z vgrajenim posebnim sistemom valjčkov za prečesavanje tekstilnih oblog. Na osnovi objav v potrošniških revijah sporočamo, da je najboljše rezultate na testih sesalnikov v tujini dosegel klasični talni sesalnik Miele z oznako S-321i. Pri nas izdelke te znamke prodaja Tehnounion v Vošnjakovi ulici v Ljubljani. Ker pa noben sesalnik ne more povsem odstraniti prahu in pršic, vam svetujemo, da v stanovanju odstranite vse predmete, na katerih se najbolj zadržuje prah (preproge, zavese, oblazinjeno pohištvo in druge tekstilne obloge).
Tako neprijazne oblasti pa še ne
Novomeški obrtniki o svojem delu v iztekajočem se letu - Ob neplačilu takoj blokada računa, kaj pa, če ne plača država? ■ Drobnemu gospodarstvu poseben status
NOVO MESTO - “Kot obrtnik imam 20 let izkušenj in lahko rečem, da tako neprijazna do obrtnikov ni bila še nobena oblast,” je na letni novinarski konferenci dejal Ivan Krajnc, predsednik Obrtne zbornice Novo mesto. Zaradi številnih odprtih vprašanj se novomeški obrtniki pridružujejo zahtevam po sestanku OZS z vsemi ministrstvi in predsednikom vlade na čelu.
Dan Infotehne
O odprtih vprašanjih informatike v podjetjih
NOVO MESTO - Informacijski inženiring Infotehna priredi 11. decembra Dan Infotehne, ki ga bodo skupaj z nekaterimi svojimi partnerji posvetili reševanju informacijskih problemov v podjetjih. Udeleženci dogodka v Kulturnem domu Janeza Trdine v Novem mestu bodo lahko zvedeli, kako se z odprtimi vprašanji informatike (npr. na področju elektronskega bančništva, elektronskega poslovanja, upravljanja z dokumenti, shranjevanja podatkov itd.) soočajo v drugih podjetjih in kaj je na tem področju novega, precej časa pa bo namenjeno tudi internetu in njegovi uporabi. •
Na prireditvi bodo spregovorili strokovnjaki s področja informatike iz znanih slovenskih podjetij, kot so: Krka, Lek, IBM Slovenija, SKB banka, Dolenjska banka itd.
Novomeško podjetje Infotehna se zadnji dve leti ukvarja z internetnimi storitvami, deluje pa tudi na področju programske opreme in večjim družbam ponuja rešitve za sisteme upravljanja z dokumenti ter za pomoč in podporo pri odločanju. Te dni se predstavlja tudi na sejmu informatike Infos v Cankarjevem domu, kjer lahko obiskovalci vidijo konkretne rešitve Infotehne s področja integracije sistemov za upravljanje z dokumenti in internetnih storitev.	„	„
B. D. G.
KAKO SE UBRANITI DIVJIH PREVZEMOV
LJUBLJANA - Inštitut za delničarstvo bo 10. decembra že četrtič ponovil seminar o ustanavljanju družb pooblaščenk. Po zakonu o prevzemih (81. čl.) namreč lahko notranji delničarji družbe, ki se je lastninsko preoblikovala brez javne prodaje, svoje delnice vložijo v holding, družbo poobla-ščenko. Če jim uspe z vložki zbrati vsaj eno delnico več kot polovico vseh delnic, si na ta način svoj večinski paket trajno ubranijo pred divjim prevzemom. Ustanovitev takih družb priporočajo predvsem v primerih, ko družbam grozi prevzem kontrolnega paketa delnic.
Obrtnike trenutno najbolj žulijo blokade žiro računov. Ob novi davčni zakonodaji s svojimi predlogi niso uspeli. V zadnjih dveh letih je še šlo, saj so se šele zdaj pristojne službe začele povsem držati zakona. Tako ne glede na vzroke blokirajo račun vsakemu, ki je dolžan več kot 200.000 tolarjev. Na splošno bi bilo s tem vse v redu, če se ne bi dogajalo, da država že 180 dni dolguje obrtniku 16 milijonov tolarjev, on pa državi le dva milijona, pa mu je z blokado ŽR onemogočeno poslovanje. Na novomeškem območju so težave z neplačilom države še posebej izrazite pri gradnji Gimnazije.
Obrtniki opozarjajo, da imajo v državah Evropske zveze male
• Novomeška zbornica ima 1542 članov in še okrog 500 prostovoljnih članov, pri vseh pa je zaposlenih še okrog 2.000 delavcev. Zbornica ima od letos nove prostore, je soustanovitelj Podjetniškega centra in s ponosom gleda na uspelo organizacijo Dnevov obrti in podjetništva s 50 razstav-Ijalci. Med letom so njeni uslužbenci izdajali obrtna dovoljenja, urejali in zbirali razne dokumente (največ za izdajo licenc avtoprevoznikom), pripravljali seminarje in svetovali članom, organizirali izpite iz varstva pri delu ter pripravniške in po novem tudi mojstrske izpite. Zbornica vsako leto poskrbi tudi za družabno življenje obrtnikov: na plesih, srečanjih, pohodih in izletih je vse večja udeležba. Letos so obrtniki kupili tudi počitniške objekte v treh slovenskih zdraviliščih.
obratovalnice poseben položaj. Zato tudi pri nas zahtevajo večje davčne olajšave za naložbe in odpiranje novih delovnih mest, poenostavljeno vodenje knjig (zakaj ni pavšalov kot drugod?) in nižjo stopnjo davka na dodano vrednost za domačo obrt. Pri zaposlovanju naj bi država ne enačila obratov z enim ali dvema
PA JO IMAMO, MENDA EDINSTVENO REVIJO!
LJUBLJANA - Slovenija je nedavno dobila nekaj edinstvenega na svetu, to je strokovno revijo za promocijo vodenja v neprofitnem sektorju Neprofitni manage-ment. Namenjena ie vodilnim kadrom neprofitnih organizacij s področja zdravstva, šolstva, javne uprave, znanosti, kulture, športa ipd., v katerih je danes zaposlenih že skoraj polovica Slovencev. Po pričakovanjih izdajateljev iz založbe Educa Nova Gorica naj bi po reviji posegali tudi menedžerji iz gospodarstva. Glavni in odgovorni urednik dvomesečnika s širokim krogom strokovnih sodelavcev je dr. Bogomir Kovač. Bogata publikacija z ličnim videzom, za katerega je poskrbela agencija Enigma iz Novega mesta, izhaja v nakladi 2.000 izvodov. Drugo številko pričakujemo v januarju.
REVOZ NA 27. MESTU
NOVO MESTO - Na lestvico 100 mgvečjih podjetij v srednji Evropi po obsegu letnega prometa, za katero so upoštevali promet v lanskem letu, so se uvrstila 4 slovenska podjetja, najvišje mesto med njimi, 27., je dosegel novomeški Revoz. Revoz je bil tudi lani na tem mestu na lestvici in je imel za 995 milijonov dolarjev prometa; ostala tri slovenska podjetja pa so uvrstila takole: Petrol Trgovina na 44. mesto, Eles na 60. in Poslovni sistem Mercator na 68. mesto med 100 podjetij.
zaposlenima in velikih podjetij, kot sta Revoz ali Krka, prav tako naj bi velikost podjetja upoštevali pri kaznovalni politiki. Ne zdi se jim pravilna enaka kazen za dolg v višini 50.000 ali pa 5 milijonov tolarjev.
“Kdo izmed obrtnikov je danes sposoben prenesti obrt na sina?”
■H!
Ivan Krajnc
se sprašuje Krajnc. Obrtniki menijo, da bi morala država omogočati prenos obrti, če gre za to, da se ohrani dejavnost, brezplačno. Zdaj so dajatve tako visoke, da se prenosa nihče ne loti.
Na področju poklicnega izobraževanja se obrtniki zdaj bodejo z državo zaradi plačevanja dualnega sistema, kjer se država ravna po načelu: “Če ste ga želeli imeti, ga še plačajte!” Naši predpisi gredo iz skrajnosti v skrajnosti, kar je čutiti na področju uporabnih dovoljenj. Težave se pojavljajo pri obrtnikih, ki opravljajo svojo dejavnost v stanovanjskih hišah. Čeprav imajo nekateri obrt tam že več desetletij, ne morejo dobiti uporabnih dovoljenj in jim lahko zaprejo obrt.
“Drobno gospodarstvo dokaj redno plačuje vse dajatve, kar pri
51.000	slovenskih obratovalnicah in 200.000 zaposlenih v njih tudi nekaj pomeni. Zal se obrtniki in pri njih zaposleni srečujejo s težavami (potrjevanje zdravstvenih izkaznic) že, če nimajo poravnanega najmanjšega računa,
medtem ko delavci velikih državnih podjetij, ki so stalni neplačniki, dobijo potrdila brez težav.
B. D. G.
VSE DELNICE TERM ZDAJ V KOTACIJIA
ČATEŽ OB SAVI - S ponedeljkom se je preko 400.000 navadnim delnicam lerm Čatež oznake G v kotaciji A na ljubljanski borzi pridružilo še 30.327 navadnih delnic s prvotno oznako B. Delnice imajo nominalno vrednost
6.000	tolarjev, v kotacijo A pa so jih uvrstili, ker seje iztekel dveletni rok njihove omejene prenosljivosti.
SLOVENSKA PAPIRNA INDUSTRIJA V VZPONU
Leto 1997 bo za slovensko papirno industrijo zelo uspešno, saj papirničarji pričakujejo rekordno proizvodnjo in izvoz. Izvoz bo letos znašal okrog 360 milijonov dolarjev, uvoz pa okrog 270 milijonov dolarjev. V primerjavi z letom 1996 predstavlja to okrog 9-odstotno rast. Največji izvozniki v panogi so papirnice ICEC Videm Krško, Patom Sladki Vrh, Papirnica Vevče, Sarrio Slovenija Količevo, Tovarna papirja Goričane in Radeče papir. Vsestransko stabilizacijo in razvoj zavirajo predvsem nerešena lastninska vprašanja v nekaterih večjih tovarnah. Delež uvoza te industrijske panoge je glede na uvoz celotne slovenske industrije 3,2-odstoten, delež izvoza pa 4,5-odstoten. Papirničarji pričakujejo v naslednjih letih še velik razvoj.
TUJCI RES POTREBNI
NOVO MESTO - Po podatkih novomeške enote RZŽ največ delovnih dovoljenj na Dolenjskem izdajo na območju Metlike in Novega mesta. Zaposlovanje tujcev je največje v tekstilni industriji in v gradbeništvu (gradbeni delavec, PK zidar, PK tesar, zidar, tesar). Posebej v Metliki je zaradi bližine meje veliko dnevnih migrantov. Največ tujih delavcev na tem območju zaposlujeta Komet in Beti. Število zaposlenih tujcev ostaja na enaki ravni, značilna pa je visoka, kar 81-odstotna realizacija delovnih dovoljenj. To je v samem slovenskem vrhu, kar kaže, da šo bila delovna dovoljenja za zaposlitev tujcev res potrebna.
BORZNI KOMENTAR
Nikomur ni več jasno
Prodati ali še čakati? - Previdnost pri Kovinotehni • V Petrolu 200 tolarjev dividende za delnico
Če je bil v prejšnjem tednu ob večjem padcu delnic še kar spodoben obseg trgovanja, so se cene v tem tednu začasno umirile. V povprečju se ne spreminjajo več kot nekaj desetink odstotka, trgovanje pa je malodane zamrlo, kot da bi borzni posredniki ali vlagatelji izgubili orientacijo. Nikomur ni več jasno, ali bi bilo bolje delnice še naprej prodajati ali pa je že nastopil čas za resnejše nakupe. Njihovo zanimanje je trenutno usmerjeno v opazovanje početja borznih hiš, preko katerih trgujejo tujci. Večji nakupi teh borznih hiš bi bili namreč znamenje, da je kriza za nami in da se tuji vlagatelji spet vračajo na slovenski trg.
Trenutno so se tečaji najpomembnejših delnic, ki so bile še nedavno glavna tarča nakupov iz tujine, oblikovali pri vrednostih okrog 20.000 tolarjev za Krko, 27.000 za Lek, 19.800 za Petrol, 1.900za Kolinsko, 11.200za Terme Čatež in 4.200 tolarjev za Mercatorjeve. Daljše obdobje skromnega trgovanja bi lahko v prihodnje povzročilo zmanjšanje teh tečajev še za nekaj odstotkov. Ne glede na to, kje je njihova najnižja točka, je večina delnic že sedaj poceni in je njihov nakup na dolgi rok dobra naložba. Nekoliko previdnosti je morda potrebno pri nakupih delnic Kovinotehne, katerih cena se je v zadnjem času nadpovprečno
znižala, ker je podjetje v pivih devetih mesecih letošnjega leta namesto načrtovanega dobička pridelalo izgubo.
21. novembra je potekala skupščina delničarjev Petrola. Dogodek omenjam, ker je država skupaj z nekaterimi investicijskimi družbami pripravila nasproten predlog in zahtevala izplačilo višjih dividend, kot jih je predlagala uprava Petrola. Ker predstavnik države ni pravočasno najavil svoje udeležbe na skupščini, je izgubil pravico glasovanja. Tako pro-tipredlog za nekaj odstotkov ni uspel, delničarji pa bodo dobili izplačano samo 200 tolarjev bruto dividende za delnico.
Zaradi vznemirjenja, ki so ga pri nekaterih lastnikih delnic povzročile informacije o možnem stečaju borze, sem za konec dolžan še pojasnilo. Gre za finančne težave Blagovne borze, na kateri se je trgovalo v glavnem s terminskimi pogodbami na devize. Ta borza nima nič skupnega z Ljubljansko borzo vrednostnih papirjev, ki je edina v državi pooblaščena za trgovanje z delnicami in obveznicami ter je pravno in tudi lastniško povsem ločena od Blagovne borze.
IZTOK PLUT, Dolenjska borznoposredniška družba, d. o. o.
Glavni trg 10, 8000 Novo mesto Tel. 068/3718-221, 3718-228 Fax.: 068/323-552
PRIKAZ SODOBNE OBNOVE KOPALNIC - Prejšnji četrtek je Termote-hnika v svoji trgovini v Mačkovcu pripravila prikaz montaže suhomontažnih elementov za obnovo kopalnic in ostalih sanitarnih prostorov nemškega proizvajalca Burda, razstavili so tudi pipe Hansa, tuš kabine Refleks ter še nekatere druge proizvode, ki jih potrebujemo pri obnovi kopalnic. Omenjene novosti sije z zanimanjem ogledalo več ljudi. Direktor Termotehni-ke Jože Papež je dejal, da so dosedaj obnovili že okrog 200 kopalnic, pri tempa so pogrešali enostavnejši in prijaznejši način obnove tako za monterja kot tudi za stranko. Odločili so se, da v trgovini ponudijo tudi kvalitetnejše pipe, kot so pipe Hansa in tuš kabine refleks iz kaljenega stekla. (Foto: J. Domiž)
Vlada vztraja na varčevalnih ukrepih
Večja državna poraba, manjši prilivi in 33-milijardni primanjkljaj v državni blagajni kličejo po ukrepanju - Kje
naj bi država več pobrala, kako varčevala in kam več dajala?
LJUBLJANA - Proračun za prihodnje leto naj bi bil še bolj zajeten, s tem da bi se prihodki povečali za 30 milijard, odhodki pa se zmanjšali za 70 milijard tolarjev. Vlada je bila zato prisiljena predstaviti “osnutek” varčevalnih ukrepov, ki so sprožili val dvomov, kritik in tudi že prve proteste. Vlada pa pravi, da bo pri ukrepih vztrajala, dokler kdo ne bo ponudil boljše rešitve. Še več, po napovedih Finančnega ministra Gasparija so zakoni, ki so potrebni za izvedbo ukrepov, pripravljeni in v postopku pri vladi. Zakona o zaposlovanju in o delovnih razmerjih naj bi sprejemali po rednem postopku, vse ostale pa v paketu, in to skupaj s proračunom za leto 1998, kar naj bi se zgodilo sredi decembra.
Red v državni upravi
V polovici javnosti (tisti, ki ni zaposlena v javnem sektorju) zelo dobro odmeva predvsem napoved, da bo vlada začela delati red v državni upravi, mnogi pa dvomijo, da se bo sploh kaj od napovedanega varčevanja uresničilo. Vlada naj bi zaustavila zaposlovanje v državni upravi (enake ukrepe naj bi sprejeli vsi drugi državni organi in lokalne skupnosti), ukinila izjemna napredovanja in beneficirano delovno dobo v državni upravi in javnih zavodih, varčevala pri odpravninah in regresih ter pri materialnih stroških (izenačitev dnevnic in potnih stroškov z gospodarstvom, smotrnejša uporaba avtomobilov, telefonov) ter zmanjšala število uradov in agencij. TU naj bi torej varčevali, hkrati pa naj bi več dali za razvojne namene in socialno politiko.
Podpora gospodarstvu
Podpirali naj bi izvoznike, postopoma sprostili kapitalske po-
vezave s tujino in spodbujali tuje naložbe. Naložbe iz proračuna naj bi naslednje leto ostale na letošnji ravni, prednost naj bi imele avtoceste in urejanje voda, sicer pa naj bi preverjali sprejete programe in razvojne zakone. Država naj bi s tremi milijardami tolarjev dokapitalizirala železarne, pri subvencijah, ki naj bi tudi ostale na enaki ravni kot letos, pa naj bi prednost dajala kmetijstvu in aktivni politiki zaposlovanja.
Po predlogu GZS naj bi prišlo do sprememb pri davku od dobička pravnih oseb. Če podjetje ne bo razdelilo za dividende več kot četrtino dobička, naj bi se davčne olajšave za naložbe povečale od sedanjih 20 na 40 odstotkov. Delodajalce, posebej delovno intenzivna podjetja, naj bi razbremenili s spremembo davka na izplačane plače. Po novem naj bi bile neobdavčene vse plače pod 130.000 tolarjev bruto.
Novo v sociali
Ker reforme na področju davkov, pokojninskega zavarovanja
in še kje ožijo socialne pravice, naj bi za ogrožene skupine, mlade in družine z otroki bolj poskrbela vlada. Na tem področju z enimi ukrepi jemlje, z drugimi daje pravice. Tako naj bi porodniški dopust podaljšali še za en mesec, hkrati pa omejili nadomestila porodnicam na največ 2,5-kratnik povprečne plače in odpravili poračune nadomestil. Odpravili naj bi tudi otroški dodatek v najvišjem razredu (od 55 do 110 odst. povprečne plače). Vlada naj bi pospeševala zaposlovanje brezposelnih (posebej mladih in starejših od 55 let), poostrila nadzor nad zaposlovanjem na črno, dopolnila sistem štipendiranja in povečala odgovornost zavoda za zaposlovanje pri izvajanju nadzora. Zaostrila naj bi tudi predčasno upokojevanje in proučila odkup pokojninske dobe, upokojencem pa v prihodnjem letu povečala rekreacijski dodatek za predvideno rast življenjskih stroškov in BDP (okrog 12 odst.).
Dohodnina
Poslej naj bi za vsakemu zavezancu za dohodnino upoštevali enako davčno olajšavo za vzdrževanega otroka, vezano na življenjske stroške. Velike spremembe naj bi se dogodile na področju avtorskih honorarjev, kjer naj ne bi več priznali 40 odstotkov normiranih stroškov (razen za avtor-
je s področja književnosti in umetnosti), ampak le 10 odstotkov. Zakon o dohodnini naj bi spremenili še tako, da bo mogoče obdavčiti tudi neregistrirano dejavnost. Izboljšali naj bi tudi izterjavo dohodnine.
Višji davki
Po novem naj bi se socialni prispevki plačevali od vseh prejemkov iz delovnega razmerja, tudi od stimulacij, bonitet, regresov (če so višji od 70 odstotkov povprečne plače v državi) in drugega. Vlada napoveduje tudi spremembo stopnje posebnih davkov od 25 na 38 odstotkov, s čimer naj bi obdavčitev plačil za avtorske pogodbe, študentsko delo, sezonsko delo v kmetijstvu in ribištvu izenačila s prispevki za plačila za redno delo. S tem naj bi omejila zelo razširjeno plačevanje osebnih prejemkov mimo plačnega sistema.
Paket varčevalnih ukrepov napoveduje tudi povečanje davka na naftne derivate in tobačne izdelke, večje prihodke od uporabe cest, večje sodne, prenočitvene in upravne takse ter denarne kazni, morda tudi podražitev storitev plačilnega prometa. Poleg tega naj bi država uvedla nov davek, in sicer davek na bilančno vsoto (aktiva) bank.
B. DUŠIČ GORNIK
KAR TRETJINSKI PADEC
GOVEDOREJE
RADENCI • V gradivu za posvet z naslovom “Meso v prehrani in zdravje”, ki je bilo te dni v tem mestu ob meji, je bilo med drugim ugotovljeno, da se je prireja govejega mesa v Sloveniji v zadnjih letih zmanjšala za katastrofalnih 34 odst. K temu je ob spremenjenih prehrambenih navadah (večji obseg vegetarijanstva) svoje pripomogla tudi bolezen norih krav, bovina spongilozna encefalopatija (BSE), pa četudi pri nas niso odkrili niti enega primera okužbe. Vsekakor je padec velik udarec za najpomembnejšo slovensko kmetijsko panogo, ki ga naši govedorejci še kako čutijo na svoji koži. Tbdi prihodnost zanje ni prav nič obetajoča.
ZNOVOHEŠKE TRŽNICE
Zaraščanje Kočevske je alarmantno
Iskanje rešitev za zaustavitev zaraščanja kmetijskih površin - Nedorečen status velikih kmetij - Potrebna bosta izdatnejša podpora države in dolgoletno delo
KOČEVJE - Na povabilo M-KG Kočevje seje minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj s sodelavci v petek v Kočevju pogovarjal s predstavniki kočevske občine in tamkajšnjimi kmetijci o problematiki kmetijstva na Kočevskem.
”V Sloveniji se letno zaraste od 6 do 8 tisoč hehtarjev kmetijskih površin, in če zaraščanja ne bomo ustavili, bo Slovenija čez 50 let takšna, kot je danes Kočevska,” je dejal minister Smrkolj ob oceni, da je zaraščanje kmetijskih površin vseslovenski problem. Strinjal seje z razpravljalci, daje podatek, da je na 750 tisoč kvadratnih kilometrih, kolikor meri kočevska
občina, samo še 7-8 odstotkov kmetijskih površin, alarmanten. Kot edino resno možnost za preprečevanje nadaljnjega zaraščanja je navedel povečevanje staleža živine in reguliranje staleža divjadi.
Direktor M-KG Kočevje Janez Žlindra je prvo možnost ocenil kot nestvarno. Kot dokaz za to je navedel, da niti takšne farme, kot
SMRKOLJEV OBISK V KOČEVJU - Med predstavniki ministrstva za kmetijstvo in njegovih inštitucij sta ministra Smrkolja na njegovem obisku v Kočevju spremljala tudi državni sekretar za gozdarstvo Maksimilijan Mohorič in direktorica Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Marija Lukačič. (Foto: M. L.-S.)
jih ima M-KG, ki so po vseh kazalcih primerljive z evropskimi, danes pri nas niso sposobne preživeti. Ob kritični pripombi, da je zato “nekaj pri nas hudo narobe”, seje zavzel, da bi se uredil status velikih kmetij oziroma da bi se končno odgovorilo na vprašanje, ali jih potrebujemo oziroma hočemo imeti ali ne. Minister Smrkolj je zatrdil, da država nima namena likvidirati nekdanjih družbenih farm, v zvezi s problemom M-KG Kočevje, kije eno od treh podjetij v Sloveniji, ki Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov ne plačujejo najemnine, pa je dejal, da je v parlamentarno proceduro vložen vladni predlog o spremembi zakona o Skladu kmetijskih zemljišč, ki bo omogočil vrnitev dela zemljišč občinam. Reševal bo tudi vprašanja vknjižb in pobotov in je zato širši, je poudaril Smrkolj, kot je bil to prejšnji teden v parlamentu zavrnjeni predlog, ki sta ga predložila poslanca Potrč in Veber.
Minister Smrkolj je na tiskovni konferenci po končanem razgovoru povzel ureditev problema zakupa kmetijskih zemljišč in varovanja kmetijskih zemljišč pred divjadjo. Država naj bi čimprej zagotovila tudi intenzivnejšo proračunsko podporo področjem, kot je Kočevska, za katero pa dejal, da je zaradi svoje teritorialne velikosti in obsežnosti problemov že skoraj na ravni regije in dajo bodo kot takšno morali reševati prednostno. Potrebno pa bo, je opozoril, tudi 20 do 30 let vlaganj.
M. LESKOVŠEK-SVETE
V ponedeljek je bila tržnica spet bogato založena, manj pa je bilo kupcev. Branjevke so ponujale: kotenje, redkev in kolerabo po 150 do 200 tolarjev kilogram, repo po 100, česen po 400 do 500, šalotko po 300, kislo zelje in repo po 200, zelje po bO, endivijo po 200, radič po 200 do 300, krompir po 50, suhe slive in fige Po 600, posušene jabolčne krhlje po b00 do 800, lešnike po 1400, orehe Po 1.000 do 1.200, mast po 300, ocvirke po 500, domačo salamo po E300 do 2.700, šunko po 1.400, slanino po 1.000 do 1.300, sadjevec Po 650, viljamovko po 1.500, med po 800 do 900, liter in pol jabolčnega kisa po 200, jajca po 25 do 30.
sejmisca
BREŽICE - Na sobotnem sej-•nu so imeli naprodaj 120 do 3 •hesece starih prašičev, 35 v starti 3 do 5 mesecev in 20 starejših. Prvih so prodali 75 po 380 do 400, drugih 30 po 280 do 290, ffetjih pa 10 po 250 do 270 tolarjev kilogram žive teže.
Pol Posavja in Dolenjske je kisle
Zakaj je zakisano zemljo potrebno apniti in kakšen je pravilen postopek
Eden izmed vzrokov slabe rasti rastlin in slabih pridelkov je kisla reakcija tal, ki jo označuje nizki pH in ki pomeni, da primanjkuje kalcija v tleh. Takim tlem pravimo, da so kisla. Kisla tla imajo slabo strukturo tal. Zaradi pomanjkanja kalcija prihaja do propadanja glinastih delcev tal. V kislih tleh so druga hranila, kot sta npr. fosfor, dušik, manj dostopna rastlinam, kljub temu, da jih damo dovolj z gnojenjem.
Da so tla kisla, lahko sklepamo po združbi samoniklih rastlin, ki rastejo na kislih tleh, kot so praprot, preslica, borovnica, razne poltrave. Gojene rastline so ponavadi rumene, blede, slabotne rasti, odmirajo korenine ali celo propadejo cele rastline (npr. bledi ječmenovi posevki v jeseni). Po videzu rastlin lahko le sumimo. Kislost ugotovimo z analizo zemlje.
Po lanskih analizah smo ugotovili, da so pri več kot polovici vzorcev zemlje iz Dolenjske in
kmetijski nasveti
Svinjski potencial je večji
Neskladje je veliko, skorajda “v nebo vpijoče”. Medtem ko ima Slovenija velike presežke mleka in perutnine, ima hkrati tudi velik primanjkljaj svinine. Na leto je priredi nekaj nad 60.000 ton, kar je komaj dobri dve tretjini potreb, preostalo pa mora uvoziti
tujine, čeprav bi jo lahko sama pridobila. Neskladje je posledica razpada nekdanje Jugoslavije in se seveda ne da odpraviti čez noč, čeprav je očitno, da prašičereja obeta lep zaslužek, vendar le rejsko uspešnim kmetom. Sedanja genetska zmogljivost naših Prašičev je, tako ugotavljajo strokovnjaki, izkoriščena komaj polovično, povečati pa jo je treba vsaj na 80 odstotkov.
Eno od pomembnih meril uspešnosti rejcev je plodnost svinj. V sodobni prašičereji velja, da mora imeti svinja 2,2 gnezda na leto, v vsakem gnezdu pa več kot 11 živorojenih pujskov. In kar je še važnejše: izgube živali od rojstva do odstavitve ne smejo presegati 15 odstotkov.
Slovenski selekcijski program, katerega osnova je po materini liniji križanka med švedsko pasmo landrace in pasmo large white, Po očetovi liniji pa nemška pasma landrace, pasma ^ietrain, pasma durok ter križanec med nemško landrace in pietrainom, omogoča rejcem velik proizvodni uspeh, treba ga je le znati izkoristiti. Žal rejci predvsem zaradi pomanjkanja znanja ponavljajo nekatere napake. V čredi imajo preveč starih svinj, ne poskrbijo za primerno prehrano, pa tudi siceršnja oskrba ni taka, kot bi morala biti.
Ker naj bi imeli eno plemensko svinjo le za 6 do 7 prasitev, mora imeti rejec v čredi do 20 odst. mladic in to razmerje stalno obnavljati. Na naših kmetijah je opazna napaka tudi predebelost svinj, to pa je posledica pomanjkljive prehrane, ko je v obroku Preveč škroba in premalo beljakovin. Uspeh reje dostikrat zmanjšata tudi predolga laktacija in preveliki razmiki med Posameznimi prasitvami.
Za neuspeh reje je lahko krivo tudi neustrezno okolje in Pomanjkanje higiene. Že slab, zadušen in z amonijakom nasičen zrak ter neprimerna toplota lahko reji zelo škodujeta in pripomoreta k temu, da genetska zmogljivost prašičev ostaja neizkoriščena.	, , ,,
Inz. M. I..
Posavja tla kisla. To pa pomeni, da je apnjenje nujen ukrep, ker sicer tudi ostalo gnojenje ne bo učinkovito.
Kisla tla je potrebno apniti s kalcijevim oksidom, ki je lahko v različnih oblikah, kot so apnenčeva moka, mleti dolomit, dehidrirano apno, lahko tudi zboljšujemo z uporabo kombiniranih mineralnih gnojil, kot je npr. norveški soliter.
Apnimo v času po spravilu pridelkov. Najbolje je že zgodaj v jeseni. Lahko tudi v tem času po
travnikih, preoranih njivah ali zgodaj spomladi, vendar ne takrat, ko so tla prenasičena z vodo ali zmrznjena. Vsekakor pa ne gnojimo skupaj z organskimi gnojili, kot tudi ne z mineralnimi gnojili, zlasti ne s fosforjevimi, ker pride sicer do neugodnih reakcij med fosforjem in Ca.
V enkratnem odmerku potrosimo 2000 do 3000 kg čistega CaO oziroma npr. 5000 kg apnenčeve moke ali ustreznega apnenega gnojila. Z enkratnim gnojenjem običajno ne popravimo popolnoma kislosti, zato je potrebno ponovno dati zemljo v analizo in ponovno apniti po navodilih strokovnjakov.
Inž. MARJETA UHAN Kmetijski zavod Ljubljana, oddelek Novo mesto
V Beli krajini raste južno sadje kljub mrzlim zimam
Pri Rožičevih imajo limone, mandarine, kaki, kivi, fige
ČRNOMELJ - Pred več kot desetimi leti je sosed Rožičevim v Črnomlju cepil na divjak limone prvo limono. Potem pa so jih začeli razmnoževati sami, saj imajo neverjetno srečo, da jim zraste tako rekoč vse, kar potaknejo v zemljo. “Še sreča, daje tako, ker nas veliko ljudi prosi, naj jim damo sadike limon, in vesela sem, da jim lahko ugodimo,” je zadovoljna Marija.
Ševeda pa nastanejo težave, ko morajo velika limonina drevesa, ki čez poletje pred Rožičevo hišo privabljajo radovedne poglede mimoidočih, pred zimo pospraviti na toplo. Zgodilo se je že, da so jih, ker v kleteh ni bilo več prostora, kar razdali, in to ravno takrat, ko bi lahko začeli obirati
O KUŽNIH BOLEZNIH
ČRNOMELJ, SEMIČ - Kmetijska svetovalna služba vabi rejce drobnice na predavanje o kužnih boleznih in preventivnih možnostih pri drobnici, ki bo v torek, 2. decembra, ob 18. uri v sejni sobi občine Semič ter v četrtek, 4. decembra, ob 10. uri v sejni sobi občine Črnomelj. Predaval bo mag. Otmar Colarič z Veterinarskega zavoda Slovenije.
sadeže. Eno od dreves je lani v enem rodu imelo kar 87 plodov. Rožičeva sta prepričana, da bi gotovo več Belokranjcev gojilo limone, če bi jih imeli pozimi kam spraviti.
Bolj malo pa je v Beli krajini tistih, ki vdajajo mandarine. Pri Rožičevih imajo mandarino že šest let in že nekaj let rodi, letos pa je njihovo skrb nagradila najbolj obilno, saj je zraslo kar 45 sadežev. Marija se pohvali, da so doma vzgojene mandarine veliko boljšega okusa. Potoži pa, da tako mandarinova kot limonova drevesa rad napada kapar, vendar za
njegovo zatiranje ne uporablja nikakršnih pesticidov. Poškropi jih le s sredstvom za pomivanje
posode. Sicer pa so pri Rožičevih nedavno posadili tudi sadike kakija in kivija, ki sicer še ne rodijo, medtem ko je imel figovec, ki raste v njihovem vinogradu v Dob-lički Gori, lani plodove, ki so bili težki do 17 dekagramov.
M. BEZEK-JAKŠE
GOJI JUŽNO SADJE - Marija Rožič ob mandarininem drevesu
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL...
Ureja: dr, Julij Nemanič
Vino in zdravje
Iz najnovejše knjige s tem naslovom izpod peresa dr. Petra Kapša
Meja med zmernim, kulturnim pitjem vina in med že pretiranim pitjem je zelo nejasna. Izredno težko jo postavimo, saj je odvisna tako od človeka kot tudi od neposrednega in širšega okolja. Raziskovalci in drugi strokovnjaki s področja rabe vina so si vrsto let prizadevali najti meje med različnimi oblikami pitja. Določili so meje tako imenovanega preudarnega pitja. Te meje oziroma količine * popitega vina naj bi služile za orientacijo vsakemu pivcu, ki zaradi pitja ne želi imeti težav.
Zmerno pitje vina naj bi bilo tisto, ki po današnjem gledanju ne bi povzročalo škode zdravju. Območje zmernosti pa je pri raznih avtorjih nekoliko različno: nekateri avtorji priporočajo 150 gramov alkohola na teden, kar je približno dva decilitra vina ali pol litra piva ali pol decilitra žgane pijače na dan. Drugi avtorji priporočajo za ženske manjše odmerke kot za moške. Tako Lazarusova in sodelavci štejejo med zmerne pivke tiste, ki popijejo 31 enot, med zmerne pivce pa tiste z okoli 36 popitih enot na mesec. Iz prispevkov ni razvidno, ali so manjši odmerki pri ženskah zaradi večjega učinka, ali pa se znamenja zastrupitve pri ženskah
pokažejo prej kot pri moških. Shoemaker meni, da so ženske bolj občutljive za vplive alkohola s presnovnih stališč in zavoljo večje nevarnosti za obolenje jeter ter verjetno tudi raka na prsih. Poskusi razmejitve glede zmernega pitja v svetu že obstajajo.
Zveza britanskih zdravnikov (British Medical Association) je v letu 1995 izdala navodila o preudarnem pitju. Tudi v drugih državah so poskušali postaviti mejo preudarnega pitja vina. Postavljanje meje je bilo podprto z izsledki obsežnih raziskav, vendar se priporočeni odmerki precej razlikujejo. Ministrstvo za zdravstvo v Veliki Britaniji je pod pritiskom vinskega lobija zvišalo “varne meje”, kot sta jih priporočili dve zvezi britanskih zdravniških združenj. Ti obe ugledni združenji se strinjata, da manjše količine vina lahko zmanjšajo nevarnostno tveganje za srčni infarkt med posameznimi skupinami prebivalcev. Ne odobravata pa spodbujanja pitja zaradi zdravja.
V nekaterih državah uporabljajo mejo za načine pitja z nizkim, srednje in visoko izraženim tveganjem z enoto (unit) oziroma merico (drink) alkoholne pijače. Tudi v Sloveniji, sicer neuradno, uporabljamo kot enoto 8 do 12 gramov oziroma srednjo vrednost 10 gramov alkohola (deciliter vina ali dva decilitra piva ali Šilce žganja).
Nadaljevanje prihodnjič
PREGLED ŽREBCEV - Na hipodromu v Bregah je bil redni letni pregled žrebcev. Vzeli so jim kri in ocenjevali živali. Posavje si je v zadnjih letih zagotovilo kar lepo število licenciranih žrebcev posavske, hladnokrvne noriške in haflingerske pasme. To je pomembno predvsem zato, ker je na območju že blizu 400plemenskih kobil, hladnokrvnih konj, kar je 10 odstotkov slovenskega staleža. Povečuje se zanimanje za posavsko sorto, saj je v matično čredo sprejetih že 180 kobil. Sicer pa je glavni namen reje hladnokrvnih konj reja klavnih žrebet. Ker odkupna .cena ni vzpodbudna, se konjerejci prizadevajo, da bi jo izenačili z odkupno ceno govejih živali. Hkrati posavski konjerejci nenehno opozarjajo na vlogo konjskega mesa v zdravi prehrani. (Foto: M. Vesel)
{helenamrzukarj gospodinjski kotiček
Nazaj k naravni, zdravi vodi
Na vodo kot osnovno sestavino zdrave prehrane radi pozabljamo, samoumevno se nam zdi, da je vode vedno dovolj in da je ustrezne kakovosti. Nekoč so si pri nas ljudje gasili žejo samo z vodo, potem pa so ji začeli dodajati snovi različnih okusov in energijske vrednosti. V zimskem času, ko se večji del dneva preživi v zaprtih in pregretih prostorih, potrebuje odrasel človek za normalno delovanje telesa najmanj dva litra vode.
Mnogi ločijo vodo v navadno in mineralno, vendar bi lahko rekli, da je vsaka voda mineralna, le da je v vodi iz vodovodne cevi mineralov manj. Mineralna je vsaka voda, ki vsebuje v enem litru najmanj 1 g raztopljenih mineralov, kot so kalcij, magnezij, fluor in jod. Te snovi dajejo vodi tudi prehransko vrednost. Voda ni sestavljena le iz vodika in kisika, kot jo označuje kemična formula. Tako prazna je lahko le destilirana voda, ki ni primerna za vsakodnevno prehra-
no. Standardi dovoljujejo točno določene mejne vrednosti, ki temeljijo na fizikalnih in kemijskih vrednostih ter biološki neoporečnosti.
Ljudje vse manj zaupajo vodovodni vodi, zato kupujejo ustekleničeno mineralno vodo z dodanim ogljikovim dioksidom ali brez njega. Za domače gospodinjstvo ustreza pripomoček, imenovan vodni filter, ki je sestavljen iz steklene posode, na katero je pritrjen plastični nosilec za filtrski vložek s polnilom. V posodo prefiltriramo vsak dan svežo vodo in postavimo na mizo. To je najboljši način, da se navadimo na pitje večjih količin vode. Čeprav ne občutimo žeje, telo vodo potrebuje in stalno pomanjkanje lahko ogrozi naše zdravje. Potreba po vodi je posebna izražena v dobi dojenčka in starostnika, zato je večja izsušitev - dehidracija zanju lahko usodna. Prava mera v vseh stvareh, kot so že rekli stari Grki, velja tudi pri pitju vode.
RAZSTAVA KRKINEGA SREČANJA SLIKARJEV
NOVO MESTO - V Galeriji Krka bodo v torek, 2. decembra, ob 18. uri odprli razstavo slik, ki so nastale oktobra meseca na 18. Krkinem srečanju slikarjev na Otočcu. Udeležilo se ga je osem slikarjev: Martin Avsenik, Marjeta Godler, Lojze Logar, Valentin Oman, Janko Orač, Klavdij Palčič, Maksim Sedej ml. in Rudi Skočir. RazstaVo je pod naslovom Polja neskončnih možnosti pripravila umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Tatjana Pregl Kobe. V kulturnem porgramu bo nastopil kitarist Tomaž Rajterič.
PRIZNANJA NAJBOLJŠIM BRALCEM
NOVO MESTO - Jutri, 28. novembra, bodo ob 17. uri na oddelku za mladino Knjižnice Mirana Jarca slavnostno podelili knjižne nagrade najboljšim mladim bralkam in bralcem tega oddelka. Gostja slovesnosti bo Zdenka Vogrinc, ki bo ob tej priložnosti predstavila svojo pravljico Sanje male miške.
SLIKARKA IZ MARIBORA
NOVO MESTO - Slikarka Milena Pavlin - Houška iz Maribora razstavlja svoja dela v restavraciji tukajnje splošne bolnišnice. Otvoritev razstave bo danes, 27. novembra, ob 19. uri.
DOLENJSKA V PLESU IN PESMI
MIRNA PEČ - Folklorna skupina Račna, ki deluje že 15 let, bo v nedeljo, 30. novembra, ob 15. uri nastopila v kulturnem domu s prireditvijo Dolenjska v plesu in pesmi. Plesalci bodo predstavili splet plesov iz Ribniške doline, Račne in Šmarja-Sapa ter dobrepoljsko oh-cet, trebanjska skupina Pušeljc in družina Mežan pa bodo odpeli venčke ljudskih pesmi.
8. SREČANJE LJUDSKIH PEVCEV
SEVNICA - Zveza kulturnih društev Sevnica vabi v soboto, 29. novembra, ob 16. uri v jedilnico sevniške Lisce na že 8. srečanje ljudskih pevcev “Je hramček odprt”. Predstavilo se bo 18 pevskih skupin iz Bele krajine, Dolenjske, Posavja in Štajerske, ki bodo prepevale ljudske napitnice, pesmi o vinu, svatovske in druge pesmi, povezane z vinom. Društvo vinogradnikov Sevnica-Boštanj bo ob tej priložnosti pripravilo degustacijo mladega vina in razstavo številnih priznanj svojih članov.
FIRBEC PA TAK
BREŽICE - Danes, 27. novembra, bo ob 19. uri v prostorih tukajšnje knjižnice predstavitev knjige Ivana Mohoriča Firbec pa tak. Avtor je član ameriškega društva Starodavni astronavti, ukvarja pa se z vprašanji o obisku inteligentnih bitij iz vesolja na Zemlji, o zunajzemeljskem izvoru človeštva in z alternativnimi pogledi na dogajanja v vesolju.
SLAVNOSTNI KONCERT IN PRIZNANJA
KRŠKO - V soboto, 22. novembra, zvečer je bil v veliki dvorani Kulturnega doma slavnostni koncert, s katerim je Pihalni orkester Videm počastil 40-letnico svojega delovanja. Ob tej priložnosti je več članov orkestra prejelo zlate in bronaste Gallusove značke, posebna priznanja pa so prejeli Milenko Vladič ter Drago in Miha Letnar za 30-letno delovanje v orkestru, Rudi Dimc pa za 40 let zvestobe godbi.
Iz neuke godbe res dober orkester
S sobotnim slavnostnim koncertom bo pihalni orkester Krka Zdravilišča iz Straže proslavil 40-letnico delovanja - “Zlato obdobje” z zagnanim dirigentom Mirom Sajetom
STRAŽA - “Leta 1957 ustanovljena pihalna godba v Straški dolini je štela 22 fantov, danes je orkester s skoraj 60 člani. Včasih so v njej igrali le starejši možje, sedaj povprečna starost članov, med katerimi so tudi dekleta, ne presega 22 let. Pred 40 leti so godbo sestavljali neuki glasbeniki, ki so s koračnicami, polkami in valčki popestrili le prireditve v domačem okolju, danes pa so v orkestru izobraženi ljudje, ki z različnimi inštrumenti izvajajo tudi novejšo in zahtevnejšo glasbo vodilnih svetovnih skladateljev, Filmsko in zabavno glasbo, tako doma kot na različnih tekmovanjih in prireditvah izven Slovenije,” je spremembe v štirih desetletjih na kratko označil predsednik Pihalnega orkestra Krka Zdravilišča iz Straže Bojan Bencik.
Pionirsko delo pri godbi sta dobro opravila prvi dirigent Ladislav Leško in kasneje Milan Posavec - kapelnik je bil kar trideset let. Težkih začetkov, ko “orkester ni znal nič”, se je na sredini novinarski konferenci 19. novembra spominjal tudi starosta Straškega orkestra Jože Koporec, prvi predsednik godbe (1957 do 1992), ki igra že štirideset let. Z Bencikom sta poudarila, da se je “zlato obdobje” Straškega orkestra začelo leta 1991, ko je njegovo vodenje prevzel domačin Miro Saje, ki je vlogo dirigenta vzel zelo zares. Prihodnje leto bo namreč končaf študij dirigiranja na Nizozemskem.
Dirigent Miro Saje, starosta godbenikov Jože Koporec in predsednik orkestra Bojan Bencik. (Foto: L. M.)
Društvo ni zamrlo
V Zgodovinskem društvu naj bo več učiteljev
NOVO MESTO - Zgodovinsko društvo Novo mesto, ki je bilo v prvem obdobju od svoje ustanovitve leta 1980 kar uspešno, je na začetku devetdesetih let povsem zamrlo in gaje bilo treba leta 1995 tako rekoč ponovno ustanoviti. Obujanja društva so se lotili zgodovinarji iz nekaterih novomeških kulturnih ustanov, upali pa so, da se jim bodo v društvu pridružili tudi drugi ljubitelji zgodovine, predvsem učitelji, saj je bil eden od ciljev društva povezati zgodovinarje, ki delajo v kulturnih ustanovah in šolah, da bi tako steklo tudi tesnejše in plodnejše sodelovanje med šolami in ustanovami.
Kot pravi predsednica društva Majda Pungerčar, se ta predvidenja žal niso uresničila. Društvo ta čas šteje petnajst članov, med njimi sta le dva učitelja zgodovine. Kljub temu pa društvo nadaljuje s svojim delom. Minuli teden so imeli člani občni zbor, na katerem so sprejeli potrebne spremembe društvenih pravil v skladu z novo zakonodajo ter začrtali program dela v prihodnjem letu. V načrtu imajo izlet v Belo krajino, predavanje mag. Borisa Golca o srednjeveški zgodovini dolenjskih trgov in mest ter ekskurzijo po Kočevskem Rogu.
117. PONOVITEV RECITALA -Recital Slomšek med nami, ki ga je pripravil in ga izvaja televizijski napovedovalec Tilen Skubic (recital je posnet tudi na kaseto), je med vseslovensko turnejo od lanskega novembra obiskal že mnoge kraje po Sloveniji ter gostoval tudi med Slovenci na tujem; 117. ponovitev recitala je bila minulo nedeljo, 23. novembra, dopoldne v frančiškanski cerkvi v Novem mestu. Štirim izvedbam odlomka iz celotnega recitala je prisluhnilo več sto ljudi. Na sliki: Tilen Skubic med iz\’ajanjem svojega recitala. (Foto: MiM)
S spremembami v kadrih, repertoarju, dvigu kvalitete igranja, posodobitvi glasbil in predstavitvi orkestra zunaj Dolenjske so se glasbeniki začeli odlično potrjevati na različnih, tudi mednarodnih tekmovanjih, in čeprav so med bližnjimi cilji omenili nastopanje v umetniških kategorijah in med dolgoročnimi nastop na svetovnem prvenstvu, skromno menijo, da so takšni uspehi prišli morda
Filmski večer
Pet dokumentarnih študentskih filmov
NOVO MESTO - Prvi filmski večer študentov AGRFT v petek, 21. novembra, zvečer v dvorani Hotela Krka je nastal s sodelovanjem Društva novomeških študentov (DNŠ) in omenjene ljubljanske akademije.
Prikazali so pet dokumentarnih filmov študentov različnih generacij: Žarko Lužnik (V temi), Igor Šmid (Veš, sine, jaz sem bohem), Zoran ŽivulctVič (Zgodba, ki je ni), Janez Lapajne (Električni stol nad Ljubljano ali kaj dela slikar z dvema kovčkoma), Martin Srebotnjak (Pepelca) in Boštjan Mašera (Romeo in Julija iz Kočevskega gozda). Maloštevilni obiskovalci so pozneje v prijetnem klepetu z dvema od omenjenih ustvarjalcev, Janezom Lapajnetom in Boštjanom Mašero, razpravljali o slovenskem filmu. Največ zanimanja je bilo za zadnji letošnji film o kočevskem ljubezenskem paru, ki je bil v Novem mestu tokrat prikazan premierno, naslednji dan pa so ga predvajali tudi na Festivalu svetovnega študentskega filma v Miinchnu.
celo prehitro. Prav gotovo pa jih v tako kratkem času ne bi bilo brez predanega in zagnanega dela vseh članov ter brez materialne podpore sponzorjev, za kar se jim zahvaljujejo. “Deset let je godbo podpirala lokalna skupnost, petindvajset let je bil pokrovitelj Novoles, zadnja štiri leta pa je generalni sponzor orkestra Krka Zdravilišča,” je povedal predsednik, ki ni pozabil tudi na pomembno vlogo Glasbene šole Marjana Kozine Novo mesto. Brez izobraženih kadrov si gotovo ni mogoče zamisliti takega napredka.
40-letnico delovanja pihalnega orkestra Krka Zdravilišča bodo obeležili v soboto, 29. novembra, s slavnostnim koncertom ob 20. uri v Kulturnem domu v Straži.
L. MURN
KNJIŽNICA V 21. STOLETJU
KRŠKO - Valvasorjeva knjižnica priredi danes, 27. novembra, ob 18. uri v svojih prostorih okroglo mizo z naslovom Kakšna bo vaša knjižnica v 21. stoletju.
PREDSTAVITEV V ŽIVO - Prof. Helena Bizjak je ob pomoči treh dijakov iz šišenske gimnazije v Ljubljani predstavila svoje alternativne pedagoške prijeme za sproščanje in boljše učenje. (Foto: MiM)
Poti k uspešnejšemu učenju
Predstavitev sprostitvenih in meditativnih tehnik pri pouku - Knjiga o sprostitvi in ustvarjalnosti v pedagoški praksi
NOVO MESTO - Profesorica slovenskega jezika in književnosti na šišenski gimnaziji v Ljubljani Helena Bizjak se že nekaj časa ukvarja z alternativnimi pedagoškimi prijemi, s katerimi poskuša doseči večjo sproščenost dijakov, saj so po njenem prepričanju in izkušnjah sproščeni dijaki bolj
Mednarodni literarni maraton
V Kulturnem centru Janeza Thline bo nastopilo 26 literatov - Gostje ustvarjalci iz pobratene občine Bihač
NOVO MESTO - Literarni klub Dragotina Ketteja, ki je uradno zaživel nedolgo tega, ima iz časa svojega še neuradnega obstoja za seboj vrsto uspešnih literarnih maratonov. Doslej so se zvrstili trije, v petek in soboto, 29. in 29. novembra, pa bo potekal že četrti, in ta bo prvi z oznako mednarodni, saj se ga bo udeležilo poleg sedemnajstih domačih literarnih ustvarjalcev tudi šest literatov iz pobratimske občine Bihač iz Bosne in Hercegovine. Idejni vodja projekta je Branka Bukovec, finačno pa so ga omogočili Open Society - Zavod za odprto družbo Slovenije in Mestna občina Novo mesto.
Največji čar gledališče
Aktivnih 17 kulturnih društev oziroma 38 skupin in 3 šolska društva - Sedež Sklada bo v Ivančni Gorici
IVANČNA GORICA - “Temu markantnemu predelu Dolenjske priznajmo njegovo veličino in s tem tudi pozornost ljudem, ki ustvarjajo in poustvarjajo ljubiteljsko kulturo. Naše osrednje osebnosti niso ne kralji in ne vojskovodje, temveč pisatelji, skladatelji in učenjaki,” je pomen delovanja Zveze kulturnih društev (ZKD) Ivančne
Gorice (v njenem okviru delujeta še občini Dobrepolje Grosuplje) označila Tatjana
Lampret. Ljubiteljska kulturna dejavnost je v ivanški občini zelo pestra, saj je trenutno aktivnih 17 kulturnih društev oziroma 38 skupin ter troje šolskih kulturnih društev.
Najpestrejše, številčno močno zastopano in tudi z najdaljšo tradicijo je gotovo gledališko ustvarjanje. Mladi ljubitelji gledališča so zagnani v Ambrusu, Zagradcu, na Krki, v Stični, Šentvidu, Višnji Gori, Temenici, oživlja gledališka skupina v občinskem središču, posebno mesto pa si gotovo zasluži Letno gledališče Muljava, kjer že od leta 1964 uprizarjajo Jurčičeva dela na prostem. TUdi do-
čeva dela na prostem.' brih pevcev ne manjka, posebno moč pa temu področju ljubiteljstva daje tradicionalni Tabor slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Zadnja leta doživljajo razcvet folklorna (v Šentvidu, Zagradcu, na Krki), likovna ter literarno-založniška dejavnost. Literarne večere prirejajo zlasti na Jurčičevim in zadnje čase tudi na Čandkovi domačiji v Višnji Gori.
“Veseli smo dobrega odziva predvsem mladih, saj ima kulturno ljubiteljstvo posebno tradicijo predvsem z vidika
Tatjana Lampret
ohranjanja nacionalne kulturne identite. Obdobje demokracije je v delovanje ljubiteljskih organizacij vneslo precej negotovosti. Stanje se je spremenilo z nastankom novih občin. Dobra rešitev je po mojem mnenju novoustanovljeni Šklad za ljubiteljske kulturne dejavnosti, s katerim država ljubiteljsko kulturo dokončno opredeljuje kot enakovredno drugim oblikam kulturnega ustvarjanja,” meni Lampretova. Sedež območne izpostave Sklada za vse tri občine bo v Ivančni Gorici, kar pa pomeni, da bo treba zagotoviti tudi ustrezne prostore. Sedanji ivanški kulturni dom potrebuje obnovo, njegovo slabo stanje pa je verjetno tudi razlog trenutnemu kulturnemu mrtvilu občinskega središča.
L. MURN
Gostje Bosne in Hercegovine bodo v Novo mesto prispeli že v petek, v soboto si bodo ogledali Knjižnico Mirana Jarca, knjižnico v frančiškanskem samostanu in kartuzijo Pleterje, zvečer ob 19. uri pa se bo v Kulturnem centru Janeza Trdine literarni maraton zares začel z nastopom vseh 26 literatov in treh glasbenikov, ki bodo pospremili recital. Pozdravni nagovor bo imel novomeški župan Franci Koncilija.
Ob tej priložnosti bo izšel katalog z naslovom “Iz vode, iz sebe”, v katerem bo vsak od sodelujočih literatov predstavljen z enim prispevkom v izvirniku in prevodu v slovenščino oziroma srbohrvaščino. Katalog bo zastonj na voljo vsem obiskovalcem pesniškega maratona kot darilo literarnega kluba.
DOLENJSKI UST
uaš četrtkov prijatelj
odprti za učenje in ustvarjalnost, pouk pa teče kakovostnejše in učinkoviteje. To potrjujejo uspehi njenih učencev, ki so se dobro izkazali tudi pri zaključnih izpitih in na maturi, še posebej pri pisanju šolskega eseja. Izkušnje in dognanja je popisala v dveh knjigah, Sprostitev in ustvarjalnost v šoli ter Ustvaijalna pedagogika za tretje tisočletje. Prva knjiga je zasnovana bolj teoretično in vsebuje osnove njenih pedagoških metod, druga, ki je izšla letos, pa je bolj praktično naravnana, v nji so popisane izkušnje, rezultati njenega dela, različne vaje ter objavljeni prispevki učencev in kolegov. Avtorica je predstavila obe knjigi minuli četrtek, 20. novembra, zvečer v Knjižnici Mirana Jarca.
Na predstavitvi so sodelovali tudi trije njeni učenci. Skupaj s profesorico so praktično pokazali, kako potekajo različne vaje za sproščanje v njihovem razredu, od kratke sprostitvene vaje, primerne na začetku pouka, in vaje za boljšo koncentracijo med poukom do meditacijske vaje, primerne ob koncu pouka, ko se že pojavljata utrujenost in nezbranost. Zanimiva je bila tudi vaja, ki naj bi jo izvajali učitelji v trenutkih utrujenosti. Ob tem so dijaki prebrali tudi nekaj prispevkov, ki so nastali ob uporabi alternativnih pedagoških prijemov, ter prikazali kolaže, ki sojih ustvarili. Kot je povedala prof. Bizjakova, so njeno početje sprva gledali z nezaupanjem, vendar pa so rezultati spremenili mnenja, tako da zdaj brez oviranja nadaljuje z delom, tu in tam se najde tudi kakšen učitelj, ki njene metode vnaša v pouk.
M. MARKELJ
Petdeset domskih let
Zbornik ob petdesetletnici Dijaškega doma Novo mesto
NOVO MESTO - Prihodnji mesec bo Dijaški dom Novo mesto praznoval 50-letnico svojega obstoja. Toliko let je namreč minilo od tistega zdaj že daljnega 15. decebra 1947. leta, ko so se v obnovljene prostore nedanjega samostana šolskih sester v Šmihelu vselili prvi dijaki in je bil Ivan Jur-čec imenovan za prvega upravnika novega dijaškega doma. Poslej se je v tem in v domovih na drugih lokacijah po mestu zvrstilo nemalo v novomeških srednjih šolah učeče se mladine. 15. septembra 1977 so svečano položili temeljni kamen za gradnjo dveh stavb novega, sodobnega dijaškega doma in ga leto dni kasneje svečano odprli. Odslej je nudil streho nad glavo stotinam mladih, ki so si v Novem mestu nabirali znanje za svoj bodoči poklic, v zadnjih letih pa je postal tudi začasni dom za begunce iz nekdanje Jugoslavije.
Pestra zgodovina domov (internatov) v Novem mestu, preplet osebnih spominov nekdanjih gojencev, ravnateljev in vzgojiteljev na življenje v domu, pregled različnih dejavnosti, ki so potekale v domu, vse to je urejeno in povezano v zbornik “Dijaški dom Novo mesto - 50 let”, ki je izšel te dni kot uvodno dejanje v prireditve, s katerimi bodo počastili pol stoletja delovanja te ustanove. Zbornik je uredila Ivanka Mestnik, ki je zapisala tudi daljši pregled petdesetletne zgodovine dijaškega doma, uvodnike pa so napi-
sali sedanji ravnatelj doma Marjan Grahut, župan Franci Koncilija in predstojnik območne enota Zavoda RS za šolstvo Jože Škufca. Krajše in daljše spominske zapise je prispevalo še blizu dvajset različnih piscev. Na koncu knjige je še seznam vseh zaposlenih v domu. Besedilo bogati veliko čmo-belih in barvnih dokumentarnih in ilustrativnih fotografij.
MiM
Seminar zborovodij
Prof. Janez Bole med novomeškimi zborovodji
NOVO MESTO - Zborovodje in organisti iz Novega mesta in okolice so imeli v nedeljo, 16. novembra, na Kapitlju seminar za cerkveno zborovsko petje pod strokovnim vodstvom prof. Janeza Boleta, strokovnjaka, znanega doma in po svetu. Na seminaiju so se seznanili s pomenom dobre priprave zborovodje, nato pa poslušali in vadili skladbe. V drugem delu seminarja je prof. Bole delil svoje bogato glasbeno znanje in izkušnje pri frančiškanih, kjer so seminaristi lahko slišali njegovo interpretacijo in delo s frančiškanskim komornim zborom. Zaključek seminarja je izzvenel s Foer-sterjevim Večernim ave v izvedbi cenjenega gosta.
M. CVITEK
dežurni
poročajo
ZASEGLI STRELIVO - V četrtek. 20. novembra, so novomeški policisti na podlagi odredbe sodišča opravili hišno preiskavo pri 42-let-nem B. K. iz Brezjega ter mu zaseg-)i 19 nabojev kalibra 7,62 mm. B. K. je dan prej v BTC-ju grozil z orožjem E. B.-ju. Zaradi ogrožanja varnosti bodo policisti zoper njega napisali kazensko ovadbo.
VLOMILA V TOVORNJAK -19-letni B. R. iz Vrhov in mladoletni P- P. iz Sel pri Dobovi sta utemeljeno osumljena, da sta med 17. in 21. oktobrom v Bršljinu na parkirišču BTC-ja vlomila v tovornjak s priklopnikom ter ukradla CB postajo, zvočnik in nekaj orodja. S tem sta lastnika T. R. s Sel pri Zburah oškodovala za 35 tisočakov.
OB RADIA - V noči na 20. november je nekdo v Ulici Slavka Gruma in v Šegovi ulici na parkirišču vlomil v dva osebna avta in iz obeh ukradel avtoradia. Škode je za 100 tisočakov.
OB ZLATNINO - V petek, 21. novembra, proti večeru je nekdo v Trdinovi ulici v Trebnjem vlomil v stanovanjsko hišo, last A. G., ter mu ukradel zlatnino in denar. Lastnika Je oškodoval za okoli 70 tisočakov.
VLOMI SE VRSTIJO
TREBNJE - V noči na 20. november je nekdo v Cankarjevi ulici v Trebnjem vlomil v osem avtomobilov in ukradel avtoradie, mobilni telefon, denarnico in še nekaj predmetov. Neznanec je z vlomi povzročil 20 do 80 tisoč tolarjev škode. Ker je očitno, da število vlomov v avte ne pojenja, prav nasprotno, Uprava za notranje zadeve Novo mesto ponovno opozarja občane.
USODNA HRASTOVA VEJA
VELIKI GABER - V četrtek, 20. novembra, dopoldne je 40-letni Mirko M. z Gom-bišč v gozdu pri Zagorici pomagal Tomažu L. iz Zagorice pri Velikem Gabru podirati drevje. Tomaž je z motorno žago zarezal bukev, ki je začela padati, pri tem pa je vrh bukve odlomil še del veje bliži\jega hrasta. Veja je padla Mirku na glavo, zadela pa je tudi Tomaža, da je za trenutek izgubil zavest. Ko seje zbudil, je opazil, daje Mirko poškodovan, nato pa je po mobitelu poklical pomoč. Mirko je zaradi hudih poškodb še istega dne umrl v novomeški bolnišnici.
V
Življenje je delavnik, ne praznik
Več prijavljenega nasilja nad ženskami in otroki kot nekoč - Mladi premalo poučeni, kako živeti - Na razgovore o šmihelskem primeru Romi niso bili vabljeni
NOVO MESTO - “Nasilje nad ženskami in otroki je zelo star problem, ki pa je bil dolgo prikrivan, medtem ko sistematične skrbi za žrtve tega nasilja ni bilo. V 80. letih so se pri nas pojavile prve organizirane ženske skupine, ki so opozarjale na te probleme. S političnimi in ekonomskimi spremebami leta 1990 pa so se socialne razlike samo še poglabljale, v že tako krhkih družinah pa so se razmere samo še slabšale,” je v uvodu na nedavni javni tribuni z naslovom Nasilje nad ženskami in otroki, ki stajo sklicali novomeška območna organizacija ZLSD in strankin ženski forum, povedala Sonja Lokar.
Ljudje so sicer bolj osveščeni
kot nekoč, temu je verjetno pripisati tudi več prijav nasilja in zlorab v zadnjem času, še vedno pa premalo. Poleg tega po mnenju Lokarjeve slovenski mediji nasilje in spolne zlorabe nad ženskami in otroki v davnem napihujejo v senzacije. “Ce hočemo karkoli spremeniti, se to ne bo zgodilo brez pritiska prizadetih ljudi,” je prepričana Lokarjeva. Tudi omenjena javna tribuna je bila organizirana z namenom, da se ugotovi, kakšno je stanje na tem področju na Dolenjskem in kaj bi se dalo spremeniti. Na to je Tinca Kuhelj povedala, da so mladi, žal, premalo poučeni, kako živeti, kako se razveseliti novega življenja, ko postanejo starši. Za televizijo je dejala, da poneumlja otroke, saj reklame kažejo, da je življenje le praznik, ne pa delavni dan.
In čeprav naj na omenjeni tribuni ne bi govorili o šmihelskem primeru, je beseda nanesla tudi nanj. Marija Padovan, ki že dolga leta dela na občini na področju sociale in se ukvarja tudi z Romi, je opozorila, da na pogovore o tem problemu niso nikoli povabili predstavnikov romske organizacije. Nestrpnost med romskim in neromskim prebivalstvom se je
VRGLO GA JE S TRAKTORJA
GORNJE VRHPOLJE - V torek, 18. novembra, dopoldne se je 35-letni S. F. iz Gorenjega Vrhpolja odpeljal v gozd po hlode. Pri delu mu je pomagala tudi žena. Popoldne je s pomočjo vitle, ki jo je imel na traktorju, vlekel debla po strmini navzgor. Na mokrem in spolzkem terenu je traktor začel nenadoma drseti nazaj, tako da se je prednji del dvignil, nato pa se je začelo vozilo prevračati. Med prevračanjem je voznika vrglo iz kabine. Hudo poškodovan se zdravi v novomeški bolnišnici.
S PIŠTOLO DO DENARJA
SEMIČ - V sredo, 19. novembra, zvečer je 30-letni F. M. iz Petrove vasi hodil ob robu lokalne ceste iz Semiča proti Ručetni vasi. Ustavil mu je neznani voznik osebnega avta, v katerem sta bila še dva potnika. Sedel je v avto in odpeljali so ga proti Petrovi vasi. Na avtobusni postaji je voznik ustavil in od F. M. zahteval denar. Ta mu ga ni hotel dati, zato mu je voznik na prsi nastavil pištolo in mu grozil, da ga bo ubil. Sopotnik mu je iz zadnjega žepa hlač vzel 12 tisočakov, nato pa so ga porinili iz avta in se odpeljali. Policisti neznanca še iščejo.
PRVI SNEG IN NESREČE - Pivi sneg, ki je padel v noči iz sobote na nedeljo, je botroval tudi marsikateri nesreči na spolzkih cestah. Ena seje pripetila v nedeljo zvečer na gorjanski cesti tik pod Vahto, ko je mercedes z nemško registracijo, v katrem se je na delo v Nemčijo vračal bosanski zdomec, v ovinku zaradi neprilagojene hitrosti zaneslo v nasproti vozeči renault francoske registracije. Tokrat na srečo razen zvite pločevine ni bilo hujših posledic, vsekakor pa tudi take nesreče opozarjajo, da se moramo na cestah že ravnati zimskim razmeram primerno. (Foto: A. B.)
tako le še poglobila in zadnje čase so mnogi Romi zaradi pritiskov slovenskih vrstnikov ali celo njihovih staršev prenehali hoditi v šolo. Povedala je še, da je bilo v dobrih dvajsetih letih vloženo veliko truda v socializacijo Romov, in šmihelska šola je prav gotovo na tem področju dala velik prispevek. “Z zahtevami, da jih damo v geto, pa gremo samo še nazaj,” je poudarila Padovanova. Na to seje odzvala Olga Dernovšček in pojasnila, da v peticiji za zaščito žrtev posilstva nikjer ne piše, da je to storil Rom, in daje pravzaprav to vseeno, ker so se organizirali zato, ker je stroka predolgo čakala in prepočasi reševala problem.
Marjan Slak iz novomeške srednje šole za gostinstvo in turizem je povedal, da na šoli zadnja leta opažajo, da imajo vse več učencev iz socialno šibkih družin,
IZSILJEVALEC
OSUMLJEN
POSILSTEV
NOVO MESTO - Poročali smo že, da je poleti M. W. iz Celja izsiljeval nekaj Novo-meščank, češ da ima posnetke in videotrakove z žgečkljivo vsebino, za kar je zahteval denar. Po objavi policije, naj se javijo tudi druge ženske, ki so bile žrtve njegovih izsiljevanj, so novomeški kriminalisti dobili še dve prijavi, isti mož pa je osumljen tudi več poskusov posilstev po vsej Sloveniji. Zaradi poskusa posilstva v Celju sta ga prijavili tudi dve Novome-ščanki. Prav zato gre sklepati, da Celjan ni izsiljeval iz premoženjskega motiva, pač pa očitno (tudi) iz seksualnih nagnjenj.
po dolenjski deželi
•	Dobra vinska letina se pozna - ne le pri pivcih, ampak tudi v kleteh. Slednje je spoznal A. I. iz Dolnjega Suhorja, ki je bil gotovo nemalo presenečen, ko je ugotovil, da je njegova vinska letina že iztekla. Nekdo mu je namreč vlomil v klet in na sodih odprl vse pipe. Izteklo je več kot tisoč litrov vina.
•	Da je vino bolje kot po tleh zlivati po grlu, ve 22-let-ni A. M iz Štefana pri Trebnjem, čeprav zna takšno početje tudi škoditi. Fanta so policisti v soboto ob 20. uri med kontrolo prometa ustavili v ulici Pod gradom v Trebnjem, vendar jih ta "ni opazil" in se je z neregistriranim avtom odpeljal naprej. Policisti so avto izsledili na parkirišču gostišča Hribar in ga odpeljali na trebanjsko policijsko postajo. Med postopkom so ugotovili, da je mladi mož kar globoko pogledal v kozarec, saj je alkotest nameril kar 2,29 promila alkohola. In da je bila mera polna, je voznik še žalil in grozil policistom, zato si je prislužil trdo posteljo na policijski postaji. Sledi še soočenje s sodnikom za prekrške.
•	Na slovensko-hrvaški meji pritiskajo ilegalci kot že dolgo ne, a policisti in cariniki so že zelo dobro izurjeni za odkrivanje nelegalnih potnikov. In čeprav so se trije Romuni med vikendom že na Madžarskem skrili v strop vagona mednarodnega vlaka, niso ostali skriti njihovim očem.
kjer je več nasilja, vendar se nasilje in zlorabe dogajajo tudi v premožnejših družinah. Socialna delavka Marija Gril iz novome-
• Na omenjeni tribuni so zaključili, da bi v reševanje šmihelskega primera morali vključiti tudi Rome, da so na tej šoli velik problem slabe razmere za delo, saj je šola razseljena na več koncev, da seje potrebno zavzemati za tako spremembo kazenskega zakonika, da se bo tudi v primeru nasilja v družini lahko takoj reagiralo, ljudi pa je potrebno še bolj informirati o delovanju skupin za samopomoč, predvsem pa bi morali o problemih, ki so bili še do nedavnega tabu, vsi več pisati.
škega centra za socialno delo je povedala, da so pri reševanju problemov dostikrat nemočni, zato sta leta 1992 skupaj s sodelavko ustanovili skupino za samopomoč ženskam, žrtvam nasilja v družini, ki se je zelo dobro obnesla.
J. DORNIŽ
VINJEN IN BREZ IZPITA V PEŠKO
NOVO MESTO - V torek, 18. novembra, ob 17.40 je 21 -letni Valentin K. iz Brezja vozil osebni avto od Novega mesta proti Bršljinu. Na Ljubljanski cesti je na prehodu za pešce prečkala cesto 43-letna Manda P. iz Novega mesta, vendar voznik zaradi neprimerne hitrosti na mokrem in spolzkem cestišču ni mogel ustaviti. Peško je zbil, padla je na pokrov motorja in na vetrobransko steklo, nato pa je hudo poškodovana obležala na cesti. Voznik je vozil brez vozniškega dovoljenja in pod vplivom alkohola, saj je alkotest pokazal 0,79 promila alkohola.
•Pravijo, da je politika kurba. Počasi, počasi, ne delajmo krivice kurbam. (Štolfa)
PO NOVEM KAZNI TUDI ZA NEUPRAVIČEN VSTOP- V gradivu za državni zbor, ki se nanaša na spremembo kazenske zakonodaje, je vložen tudi člen, ki sankcionira neupravičen vstop v tujo računalniško bazo podatkov. Kot so poudarili predstavniki predavateljev na seminarju o računalniški kriminaliteti v Gotenici (na posnetku od leve proti desni: predstavnik Arnesa, Andrej Rupnik in Jaka Demšar ter Dejan Markovič) je to pomembna novost. (Foto: M. L.-S.)
Računalniški kriminal se širi tudi pri nas
Pri nas 30 primerov, samo zoper 5 pa podane obtožnice
GOTENICA - Od ponedeljka do četrtka prejšnji teden je v VOC Gotenica potekal seminar o računalniški kriminaliteti, ki je bi namenjen predstavnikom pravosodja, policije in drugih ustanov, ki se ukvarjajo s to tako pri nas kot tudi v svetu še razmeroma novo obliko kriminala.
Kot je povedal Jaka Demšar iz uprave kriminalistične službe MNZ, so v strategiji boja proti gospodarskemu kriminalu, ki ga je vlada pred nedavnim potrdila, opredelili tudi področje računalniške kriminalitete, seminar pa je bil prvi poskus definiranja globine in obsega problema, s katerim se pri svojem delu srečujejo tako kriminalisti in državni tožilci kot sodniki.
V uvodnem delu seminarja so se zato slušatelji seznanili s temeljnimi definicijami in pojavnimi oblikami računalniške kriminalitete, v drugem delu pa so se z obravnavo tem vdora v računalniške sisteme, destruktivnih programskih kod, računalniške pornografije, avtorskih pravic programov, kloniranja telefonskih aparatov, zlorab
kreditnih kartic in podobnega, lotili tehničnih in pravnih vprašanj predkazenskega postopka. Dejan Markovič iz skupine državnih tožilcev za posebne namene je ob tem poudaril, da je potrebno te zadeve zelo resno obravnavati tako s stališča notranje pravne varnosti kot tudi z mednarodnega stališča.
“Vdor v sistem lahko traja tudi nekaj mesecev in žrtve se tega pogosto niti ne zavedajo,” je povedal Andrej Rupnik z uprave kriminalistične službe MNZ. V svetu je zato s področja računalniške kriminalitete prijavljeno samo 5 odstotkov dejansko izvedene kriminalitete, škoda, ki jo povzročijo, pa je lahko ogromna. V Sloveniji podatki o računalniškem kriminalu še niso vznemirljivi, vendar pa se, kot je povedal predstavnik banke Koper Gojmir Nabergoj, predvsem izkušnje s področja kartičnega kriminala, iz tujine zelo hitro prenašajo tudi k nam. Do sedaj so v Sloveniji zabeležili le 30 takšnih primerov, v fazi obtožnih predlogov ali preiskavi pa je trenutno le 5 zadev.
M. LESKOVŠEK-SVETE
Ustrelil policista in še sebe
TVagična zgodba iz Kočevja še vedno odmeva - Akterja policist in pripadnik Morisa
KOČEVJE - V soboto ob 15. uri so na kočevskem pokopališču zakopali žaro s posmrtnimi ostanki 30-letnega policista Antona Lipovca, ki je bil žrtev tragičnega dogodka, ki se je odvil v noči od minule srede na četrtek na policijski postaji v Kočevju. Iz še nepojasnjenega in za tako grozljivo dejanje nerazumljivega vzroka je nanj streljal in ga smrtno ranil 44-letni Silvo Guštin iz Kočevja, pripadnik brigade Moris, ki je potem, ko je ustrelil Lipovca, ustrelil še sebe.
Tragedija, do katere je prišlo v Kočevju prejšnji četrtek približno 10 minut pred 2. uro zjutraj, je med domačini povzročila veliko razburjenje. Mnogi med njimi so namreč poznali tako Lipovca kot Guština in začudenju nad tragičnim dogodkom, ki je povzročil, da sta kar dve družini ostali brez moža in očeta, ni bilo videti konca.
Obeh se namreč spominjajo kot mirnih mož, pri čemer Lipovca, ki se je policijskim vrstam pridružil šele leta 1991 (po osnovni izobrazbi je bil namreč kovinar in je do tedaj delal v svoji stroki), opisujejo tudi kot prijaznega in zelo dobrega človeka, Guština pa kot velikega ljubitelja psov, s katerimi je imel opraviti tudi po službeni dolžnosti kot pripadnik brigade
' In kaj je vzrok za to, da 5-letni Andraž ne bo nikoli več videl svojega očeta Antona Lipovca, njegov komaj 6 mesecev
stari bratec David pa ga ne bo imel niti priložnosti spoznati?
Uradni podatki, ki so jih posredovali na izredni tiskovni konferenci, sklicani prejšnji četrtek na upravi za notranje zadeve v Ljubljani, ne dajejo pravega odgovora na to vprašanje. Pojasnjujejo namreč le potek dogodkov. V usodni noči okoli 22.30 je Guština, ki je vozil renault 19, v Kočevju ustavila policijska patrulja. Ker so mu z alkoskopom ugotovili, da ima 1,48 g/kg alkohola v krvi, so mu začasno odvzeli vozniško dovoljenje in mu prepovedali nadaljnjo vožnjo. Po ugotovitvah preiskovalnega sodnika je postopek potekal brez zapletov, Guštin pa naj bi odšel domov. Vendar je kasneje poklical policijsko postajo in se pritoževal zaradi postopka. Nekaj zatem je podobno storila tudi Guštinova žena, okoli pol dveh zjutraj pa se je Guštin tudi
osebno zglasil na policijski postaji, kjer mu je dežurni policist Anton Lipovac, ki se je odzval tudi na oba pritožbena telefonska klica, odprl vrata na daljinsko odpiranje.
Uradni podatki od tod naprej so zelo skopi: Guštin naj bi stopil do steklene pregrade, za katero je sedel dežurni policist, in z 9-milimetrsko beretto vanj petkrat zaporedoma ustrelil. Policist naj bi se še s svinčnikom v roki zgrudil, zadet v glavo, prsi in levo nogo. Guštin naj bi potem obrnil orožje proti sebi in sprožil še šestič. Strel v glavo je bil smrten. Trupli sta našla policista, ki sta spala v samskih sobah v stavbi policijske postaje. Čeprav sta se odzvala takoj, ko sta zaslišala streljanje, obema tragično preminulima ni bilo več pomoči.
M. LESKOVŠEK-SVETE
Anton Lipovec
Silvo Guštin
V Novem mestu še naprej prva liga
Z zmago v kamniku so si novomeški odbojkarji zagotovili prvoligaški status tudi v naslednji sezoni • TPV-jevke spet dobro proti Mariborčankam ■ V Žužemberku Bled
Rekordnih 562 krogov vojaka Ferenčaka
4. krog I. strelske lige
V sobotnem četrtem krogu prve slovenske lige v streljanju z zračno pištolo so se strelci SK Kruno Brežice na strelišču v Boštanju pomerili z vodilno ljubljansko Olimpijo in krepko izgubili, kar je bilo tudi pričakovati. Kljub temu Brežičani niso bili povsem nezadovoljni, saj je njihov najmlajši član prve postave, bivši državni mladinski prvak Robert Ferenčak, ki služi vojaški rok v Novem mestu, dosegel nov lep osebni rekord 562 krogov. Bolje od njega letos v Sloveniji med tekmovalci do 21. leta ni še nihče streljal. V vrstah Olimpije je bil odličen Brežičan Robert Kranjc: zadel je 571 krogov in kot tretji strelec v novi sezoni v Sloveniji presegel “magično” mejo 570 krogov.
Sevničani so izgubili tudi tokrat, saj je zelo solidnih 1.670 krogov, kolikor so jih dosegli njihovi nasprotniki, moštvo MORIS Krima iz Ljubljane, zanje v tem trenutku rezultat, za katerega še niso zreli. Z njihovimi tokratnimi nasprotniki se bodo v prihodnjem krogu, ki bo na sporedu 6. decembra, pomerili Brežičani, medtem ko bodo Sevničani gostovali na Ptuju. Izidi: Kruno Brežice:01impija 1641:1701 (Ferenčak 562, Sabadoš 546, Pavlovič 533); Heroj Marok (Sevnica):MORIS Krim 1634:1670 (Tomše 554, Ajster 551, Ognjenovič 529). Vrstni red: 1. Olimpija (12), 2. Sl. Konjice (12), 3. Kopačevina (12)... 9. Kruno Brežice (6), 12. Heroj Marok (4).
E. S.
Odbojkarji novomeške Krke so si kljub peripetijam okoli sestave moštva pred začetkom sezone in spodrsljaju na začetku zagotovili, da bodo tudi v prihodnje igrali v prvoligaški druščini. Kot smo napovedali, je Kamnik bistveno šibkejše moštvo, ki je prvo tekmo v Novem mestu dobilo, ker so bili Novomeščani na začetku sezone še popolnoma neuigrani.
V Kamniku je bilo drugače, saj kega težko uspelo. Novomeščan-
krkaši domačinom niso dovolili, da bi presenetili. Prvi niz so brez večjih težav dobili s 15:11, v drugem so Kamničane popolnoma nadigrali in jim pustili osvojiti vsega dve točki. Čeprav so v tretjem nizu nekoliko popustili, je zmaga s 3:0 ostala v njihovih rokah.
Pri novomeških odbojkaricah za razliko od fantov ne gre za boj za obstanek, saj je med dekleti že zdavnaj vse dogovorjeno. Že na začetku je bilo jasno, da Mariborčanke jurišajo na naslov državnih prvakinj, ki si ga želijo tudi Koprčanke, vendar jim bo letos kaj ta-
v*ti«i
ZABIJANJE NI POMAGALO -Tudi zabijanje Matjaža Smodiša, ko se je v drugem polčasu vrnil na igrišče, košarkarjem Krke ni pomagalo do zmage, čeprav je s tem Matjaž dvignil na noge občinstvo in močno poživil igro svojih soigralcev. (Foto: I. V)
kam tudi letos preostaja boj za tretje mesto, na katero merijo tudi trenutno tretjeuvrščene Sobočanke. V znaku tega “dogovora” je minilo tudi tokratno srečanje v Mariboru med Infondom Branikom in TPV-jem. Novomeščanke niso igrale povsem podrejene vloge. V prvih dveh nizih so dobro začele, a niso zdržale do 15. točke, v drugem nizu pa so dovolile domačinkam, da so po vodstvu Novomeščank 8:3 izenačile na 10:10. V tretjem nizu so bolje začele Mariborčanke, a so se jim Dolenjske približale na 12:13 in kasneje še na 13:14.
V posadki Žužemberka, ki se je tokrat na domačem igrišču pomeril s prvouvrščenim Bledom, spet ni bilo Černača in Petkoviča. Suho-kranjci so se favoriziranim gostom
S EVNIS KI PRVAKI
SEVNICA - Na sevniškem posamičnem občinskem osnovnošolskem šahovskem prvenstvu so prva mesta osvojili: v kategoriji do 9. leta Karmen Stritar (OŠ Savo Kladnik Sevnica) in Boštjan Pišotek, do 11. leta Suzana Pavlič in Damjan Be-govič, do 13. leta Darko Vidmajer (vsi OŠ Blanca) in med učenci do 15. leta Danijel Nikič (Savo Kladnik). (J. B.)
TRETJI MEMORIAL
ČRNOMELJ - Veterani rokometnega kluba Črnomelj bodo v soboto, 13. decembra, pripravili mednarodni rokometni turnir za 3. memorial Bojana Novaka. Ob tej priložnosti se bodo spomnili tudi drugih že preminulih članov in funkcionarjev: Vika Lozarja, Djord-ja Vujoviča in Ivana Štruclja, ki jim bodo ob tej priložnosti na grobove položili cvetje.
Bolj kot poraz boli Krkina igra
Oslabljena Postojna v Novem mestu presenetljivo, a zasluženo premagala Krko -Krško je zamudilo še eno priložnost za drugo zmago v sezoni - Krivi tudi sodniki
Poraz košarkarjev novomeške Krke na tekmi, ki tako rekoč ne odloča o ničemer, bi morali Novomeščani čim hitreje pozabiti, če ne bi bolj kot poraz proti moštvu, s katerim je Krka izgubila že na začetku letošnje sezone, skrbela igra, s katero so se novomeški košarkarji lotili gostov, pri katerih so manjkali kar trije ključni igralci.
Da so Novomeščani nasprotnika podcenjevali že pred srečanjem, bi težko rekli, saj so začeli na vso moč in po sedmih minutah igre vodili s 17:5. Premoč Nomeščanov žal ni trajala dolgo časa, saj so gostje v 14. minuti najprej izenačili na 24:24. V 15 minuti je eden izmed gostujočih igralcev Matjažu Smodišu prebil ustnico, na kar je mladi novomeški zvezdnik odgovoril z namerno osebno napako. Po Smodiševem odhodu k dežurnemu zdravniku, ki mu je oskrbel rano, so se gostujoči zunanji igralci povsem razigrali in povedli s 35:26. Tik pred koncem polčasa so
se domačini Postojnčanom približali na pet točk razlike, kar je vzbujalo upanje, da bodo v drugem delu igre stvari le postavili na pravo mesto.
Res so na začetku drugega polčasa Novomeščani zaigrali bolje in preko centra Dušana Steviča, ki je v 7 minutah dosegel kar 15 točk, prišli do ponovnega vodstva. Z obiska v bolnici se je tedaj vrnil tudi Smodiš, ki je z nekaj atraktivnimi akcijami dvignil vzdušje v dvorani, žal pa tega niso hoteli razumeti postojnski strelci Žakelj, Mejak in Le-nassi, ki so še naprej neutrudno zadevali in predzadnjo minuto
Krško znova na razpotju
Krško ima dobre možnosti, da bi se razvilo v košarkarski center, le podporo okolja potrebuje
KRŠKO - Blestečemu vstopu krške košarke med slovensko elito, ko so predlani, takrat še pod imenom Interier, osvojili 2. mesto, je že v naslednji sezoni sledil trd pristanek na realnih tleh. Izkazalo se je namreč, da je gospodarstvo krške občine le prešibko za tolikšno breme, kot ga zahtevata košarkarski in rokometni prvoligaš. Toda novemu vodstvu je zatem z nekaterimi bolj ali manj uspešnimi potezami le uspelo obdržati klub pri življenju in z močno spremenjeno in manj ambiciozno postavo so septembra pričeli že svojo tretjo sezono med prvoligaši. Žal pa se je kmalu pokazalo, da brez zares kakovostnih igralcev, kakršni so bili Nakič, Kraljevič, McDonald, Jeklin pa tudi Ademi, ne gre, in tako je njihova bera danes na začetku drugega dela ligaškega prvenstva več kot skromna: ena zmaga in deset porazov. S tem so
seveda krepko prikovani na dno in zadnja dva tesna in nesrečna domača poraza proti Slovanu in Idriji sta nekatere že zavila v plašč pesimizma, ki ni brez osnove.
“Sedaj je na upravi, kako se bo odločila, saj je težko verjeti, da bi se do konca prvenstva prebili na 11. mesto, ki bi nam v boju za obstanek pripeljalo za nasprotnika drugouvrščeno moštvo iz I. B-lige. Tega smo zagotovo sposobni premagati, saj bi imeli možnost v moštvo vključiti tudi Habi-ba Ademija, ki je sedaj na “čakanju ", pa tudi sicer je razlika med prvo A- in B-ligo občutna, "je po porazu z Idrijo dejal krški trener Vojko Herksel, ki trdi, da ima Krško dobro podlago, da bi se v prihodnjih letih razvilo v pravi košarkarski center, le okolje mora pokazati za to primeren interes.
E. SEČEN
• Že sinoči so novomeške odbojkarice na domačem igrišču igrale tekmo enajstega kroga z Ljutomerčan-ki, še važnejše opravilo pa jih čaka v soboto in nedeljo, ko se bodo v drugem krogu pokala pokalnih prvakinj dvakrat pomerile z izjemno močno ukrajinsko ekipo Khimvo-lokno iz Čerkasija. V soboto bo tekma v novomeški športni dvorani ob 18. uri, v nedeljo pa prav tako ob 18. uri.
na veselje domačih navijačev dobro upirali in ni veliko manjkalo, da niso dobili drugega niza, v katerem so vodili vse do 13. točke.
I.	V.
PET KOLAJN SEVNIŠKIM KARATEISTOM NA DP
ŽALEC - Na mladinskem državnem prvenstvu v katah in športnih borbah v Žalcu so se sevniški karateisti odlično odrezali, saj so osvojili po dve zlati in srebrni in eno bronasto medaljo. Danilo Lisec je postal državni kadetski prvak v športnih borbah do 65 kg, Karate klub Sevnica v postavi Danilo Lisec, Denis Orač in Marko Stopar pa je postal ekipni mladinski državni prvak v katah. Urban Božičnik je osvojil srebrno kolajno v kategoriji kadetov do 75 kg, Marko Stopar srebrno v katah posamezno in Denis Orač bronasto v športnih bojih do 60 kg. Glavni trener sevniških karateistov Jurij Orač je vložil pisno pritožbo zaradi pristranskega sojenja in hudih kršitev določb sodniškega in tekmovalnega pravilnika Karate zveze Slovenije; sodniki so namreč odvzeli že osvojeno zlato medaljo Marku Stoparju in jo podarili poprej diskvalificiranemu tekmovalcu KK Lovrenc na Pohorju, Gregi Krebsu. Več o tem velikem uspehu Sevničanov in drugem iz tabora karateistov prihodnjič!
srečanja izenačili na 80:80. Potem ko so Novomeščani zapravili napad, sta naredila osebni napaki najprej Bajc in tri sekunde pred koncem še Smodiš, kar so gostje izkoristili in si s prostimi meti priborili zasluženo zmago s 84:80. Številni gledalci, ki so tudi tokrat do zadnjega kotička napolnili tribuno že zdavnaj premajhne novomeške športne dvorane, so po porazu bolj kot igralcem žvižgali domačemu trenerju Živku Ljubojeviču, ki proti oslabljenemu in objektivno precej slabšemu nasprotniku ni znal najti ustrezne taktike, s kateri bi svoje moštvo popeljal do sedme zmage. Le-to bi si Novomeščani morali priboriti že v naslednjem krogu 6. decembra, ko se bodo v Sežani pomerili s Kraškim Zidarjem.
Bolj kot Novomeščani morajo žalovati za izgubljeno priložnostjo Krčani, ki so bili na začetku srečanja z Idrijo boljši nasprotnik, a je, potem ko so morali zaradi osebnih napak iz igre nekateri igralci prve postave, odločilo dejstvo, da med mladimi Krčani zanje ni ustreznih menjav, svoje pa sta po besedah krškega trenerja Vojka Herksla dodala tudi sodnika Kamnikar iz Črnomlja in Vidic iz Ljubljane, ki pri dosojanju osebnih napak nista imela enakega kriterija. Krčani tako vse bolj izgubljajo možnosti za obstanek, saj imajo od predzadnje-uvrščenega Kraškega zidarja kar tri zmage manj.
I.	V.
OSOLNIKOVA 414
TREBNJE - Obetavna kegljavka trebanjskega Mercatorja Ksenija Osolnik je na državnem prvenstvu v Cerknici podrla 414 kegljev. Sklepni del prvenstva, na katerem bo nastopila tudi Osolnikova, bo v Celju.
BLAS NAJBOLJŠI
SEVNICA - Član sevniškega šahovskega kluba Milan Majcen, Janez Blas, je najbolje uvrščeni šahist z našega konca na državnem prvenstvu za igralce starejše od 60 let v Domžalah. Zmagal je domačin Vid Vavpetič, nastopilo pa je 26 šahistov in šahistk iz vse Slovenije.
iv
Mustafa Torto
81501 ij urno stihiji
ODBOJKA
1. A liga, moški, 10. krog - KAMNIK : KRKA NOVO MESTO 0:3 (-11, -2, -13); LESTVICA: 1. Pom-grad 18, 2.Fužinar 16, 3. Salonit Anhovo 14,4. Maribor Gradis 10... 6. Krka Novo mesto 6 itd. V soboto, 29. novembra, bo Krka ob 20. uri igrala doma s Fužinarjem.
1. A liga, ženske, 10. krog - IN-FOND BRANIK : TPV NOVO MESTO 3:0 (6, 11, 13); LESTVICA: 1. Infond Branik 20, 2. Kemi-plas Koper 16,3. Sobota 12,4. TPV Novo mesto 10 itd. Sinoči so se odbojkarice TPV Novo mesto doma pomerile z Zavarovalnico Maribor Ljutomerom.
1. B liga, moški, 10. krog- GRANIT : KOČEVJE 3:1; ŽUŽEMBERK : BLED 0:3 (-11, -13, -8); LESTVICA: 1. Bled 20, 2. Žužemberk 14... 7. Kočevje 4. V11. krogu se bo Žužemberk v soboto, 29. novembra, v gosteh pomeril z Granitom, Kočevje pa doma z Ljutomerom.
3. liga, zahod, ženske, 8. krog -KOČEVJE: MEHANIZMI KROPA 3:1; LESTVICA: 1. Bohinj 12... 3. Kočevje 8... 7. TPV Novo mesto II 2 itd.
KOŠARKA
1. A liga, 12. krog - KRKA : POSTOJNA 80:84 (38:43); KRKA: Jevtovič 7, Samar 4, S. Petrov 5, Smodiš 16, Bajc 3, Plevnik 15, Stevič 30.
KRŠKO : IDRIJA 74:79 (33:43); KRŠKO: Ogorevc 4, Miller 22, Krajcar 17, Zaturoski 1, Rozman 7, Bell 11, Vukič 12.
LESTVICA: 1. Pivovarna Laško 23, 2. Union Olimpija 22, 3. Kovinotehna Savinjska 21... 5. Krka 18... 12. Krško 13.
V 13. krogu bo Krka v soboto, 6. decembra, igrala v gosteh s predzad-
njeuvrščenim Kraškim Zidarjem in Krško prav tako v gosteh s šesto-uvrščenim domžalskim Heliosom.
2.	liga, zahod, 7. krog - CERKNICA: ČRNOMELJ 92:76 49:31); SNEŽNIK KOČEVSKA REKA NOVA GORICA 75:92 (37:37); LESTVICA: 1. Nova Gorica 13... 4. Snežnik 11... 7. Črnomelj 8 itd.
3.	liga, vzhod II, 8. krog - KOSTANJEVICA : BREŽICE 79:94 (31:25
ROKOMET
1. liga, moški, 9. krog - AFP DOBOVA : PIVOVARNA LAŠKO 19:28 (8:14); AFP DOBOVA: De-nič, Djapo 1, Begovič 1, Simonovič 9, Bogovič 1, Voglar 1, Ocvirk, Deržič 2, Kranjc, Levec 1, Sladič 3, Kostevc.
ANDOR : SEVNICA 37:25 (20:9); SEVNICA: Marcola, Simončič 1, Povše 1, Plazar 7, Rupret, Sečki 4, Lupše 4, Vertovšek 5, Teraš 1, Randjelovič, Godec, Požek 2. DELMAR : TREBNJE 22:23 (10:12); TREBNJE: Torlo, Višček 1, Mežnarič, Bregant 1, Radelj, Blagojevič 7, Šavrič 3, Stojakovič 6, Hribar 1, Bilbija, Gradišek 4, Oj-stršek.
KRŠKO : PRULE 67 19:21 (13:9); KRŠKO: Medved, Božič, Iskra 5, M. Urbanč 1, Martinčič 2, Glaser4, Kukavica 4, Kekič 2, Voglar, D. Urbanč 1, Bašič.
LESTVICA: j. Pivovarna Laško 16... 4. Trebnje 12... 7. Krško 9... 9. AFP Dobova 7... 11. Sevnica 3 itd. V desetem krogu bo 6. decembra Sevnica igrala doma s Pivovarno Laško, AFP Dobova v gosteh s Preventom, Trebnje doma s Škofljico in Krško v gosteh z Andorjem.
1. B liga, 6. krog - DOL TKI HRASTNIK : INLES RIBNICA 24:21; LESTVICA: 1. Rudar 11... 3. Inles 10 itd.
BRIGITA BUKOVEC MED ŠENTJERNJSKIMI ATLETI- Vpetek, 21. novembra, je najboljša slovenska športnica Brigita Bukovec obiskala osnovno šolo Šentjernej, ki se že nekaj let ponaša z najboljšimi mladimi atleti v Sloveniji. Šentjemejčani so Brigiti zastavili številna vprašanja, povezana z njeno športno potjo, treningi in tremo pred tekmovanji. Brigitin trener je mladim atletom povedal, kako je odkril njeno nadarjenost, in Šentjemejčane vzpodbudil z ugotovitvijo, da je tudi med njimi zagotovo kdo, ki bi s trdim delom in vztrajnostjo prišel do podobnih uspehov. Glede na izide šentjemejskih atletov o tem ni dvomiti, še posebej pa to potrjujejo uspehi Jožka Vrtačiča. Ob koncu je Brigita šentjernejskim šolarjem delila avtograme, in ko je dolžnost do svojih številnih oboževalcev opravila, jo je že pošteno bolela roka. (Foto: I. Vidmar)
Torlo Trebanjcem prinesel zmago
Trebanjski vratarje obranil odločilni strel ob koncu srečanja v Hrpeljah - Krčani so v drugem polčasu zapravili prednost iz prvega - Dobovčani in Sevničani brez možnosti
Od rokometašev z našega konca so v devetem krogu zmagali le Trebanj-ci, ki jim je drugo točko na koncu srečanja proti zadnjeuvrščenemu Del-marju rešil vratar Torlo. Lepo možnost za zmago so proti Prulčanom v drugem polčasu zapravili Krčani, medtem ko Sevničani v Hrpeljah in Dobovčani doma proti Pivovarni Laško niso imeli možnosti za uspeh.
Trebanjci so v Izoli sicer upravičili	čvrsto moštvo Prul 67, od katerega
vlogo favorita, saj so večji del tekme proti zadnjeuvrščenemu delmarju vodili in vsakič, ko je kazalo, da se jim bodo domačini nevarno približali, so znali obdržati vsaj minimalno prednost. Thko je bilo tudi prav na koncu srečanja, ko so imeli Izolani priložnost, da si s protinapadom celo priborijo tretjo točko v prvenstvu, a se je izkazal trebanjski vratar Mustava Torlo, ki je Ropotar-jev strel ubranil in tako svojemu moštvu zagotovil 12. točko. V soboto, 6. decembra, se bodo Trebanjci na domačem parketu srečali še z enim moštvom s spodnjega dela lestvice, desetouvrščeno Škofljico, ki je sicer ne bi smeli podcenjevati, a zmaga ne bi smela biti vprašljiva.
Thko kot so imeli Krčani v prvih krogih letošnjega prvenstva tudi nekoliko sreče in so se po zmagi nad državnimi prvaki. Pivovarno Laško, celo znašli na vrhu prvenstvene lestvice, jim v nadaljevanju ne uspeva več cele tekme zaigrati, kot bi si želeli. Tokrat so naleteli na izredno
so bili v prvem polčasu tudi po zaslugi vratarja Mirka Bašiča boljši in odšli na odmor s tremi zadetki prednosti, ki so jim zagotavljali mirno nadaljevanje tekjpe. Ko je gostujoči trener v vratih nerazpoloženega Krčana Davida Imperla, ki se je iz Krškega v Ljubljano preselil lani, zamenjal z Makovcem, so gostje vzpostavili ravnotežje na igrišču, z dvema igralcem več na igrišču izenačili in si v končnici srečanja priigrali zmago. 6. decembra bodo Krčani gostovali v Hrpeljah pri An-dorju, ki je na lestvici za eno mesto pred njimi. Uidi v primeru poraza bodo najverjetneje zadržali sedmo mesto, saj bosta Slovan in AFP Dobova, ki sta uvrščena za Krčani, v 10. krogu gostovala pri relativno boljših moštvih.
Ž Andorjem so se v Hrpeljah tokrat pomerili Sevničani. Že izid prvega polčasa 20:9 za domačine pove vse o kakovostni razliki med vrstama; da so rokometaši Andorja veliko prednost iz prvega dela igre
do konca srečanja povečali za en sam zadetek, pa da vedeti, da je drugi polčas minil ob slabi igri in v znaku čakanja na zadnji pisk sirene. Sevničane vse bolj očitno čaka podobna usoda, kot sojo doživeli v lanski sezoni, ko so svoj prvoligaški status reševali na tekmah z drugouvrščenim drugoligašem, ribniškim Inlesom.
Dobovčani so se tokrat dobro upirali državnim prvakom, a so bili Celjani zanje le premočno moštvo. Pivovarna Laško je že na začetku povedla s 7:1, v nadaljevanju pa so ob precej bolj izenačeni igri prišli na svoj račun predvsem gledalci. Kot rečeno, Dobovčani v desetem kolu nimajo prav veliko možnosti za uspeh, saj gostujejo pri drugouvrščenem Preventu, ki se na domačem terenu najbrž ne bo pustil presenetiti.
POLICIJA ZMAGUJE
METLIKA - V tretjem krogu metliške občinske zimske lige v malem nogometu so bili doseženi naslednji izidi: Metlika II : Suhor 0:0, Metlika 5 : Policija 1:3, Slamna vas: Mladina 5:3, Radoviča Lokvica 7:1, Big Boss Rosalnice 8:2, Grabrovec je bil prost.
Darja Škrlj
Darja Škrlj zmagala na Evropskem pokalu
Na Evropskem pokalu mladih drsalcev spet odlična Darja Škrlj s Turjaka, kije kot edina Slovenka zmagala
CELJE, TURJAK - V Ledeni dvorani v mestnem parku v Celju je bilo minuli konec tedna tekmovanje za Evropski Pokal mladih drsalcev. Nastopilo je nad 250 mladih drsalcev tn drsalk iz 35 klubov iz 11 evropskih držav. Tako tekmovanje organizirajo vsako leto v Petih evropskih državah, v skupni seštevek pa štejejo tri najboljše uvrstive. Lani je v svoji kategoriji zmagala v konč-pem seštevku Darja Škrlj s Turjaka, ki je bila zmagovalka na treh od petih tekmovanj.
Darja Škrlj je tudi letos na tekmovanju v Celju zmagala v ?voji kategoriji deklic do 13 let •n tako priborila edino zmago Sloveniji. Tako je ekipno bila Prva CSKA (Rus) 73 točk, 2. UISP (Ita) - 68 točk, 3. Olimpija (Slo, za katero tekmuje tudi Darja Škrlj) - 65 točk, 4. Jesenice (Slo) - 59 točk itd.
J. PRIMC
Takega uspeha Tom še ni doživel
/ntftPt) llrSP Plahutnik in ctin Vfll-noanko miirl nemimi noihnlicimi kn/lminlnnicll/nmi	1^1(3
Zmaga Urše Plahutnik in štiri Mirnčanke med osmimi najboljšimi badmintonistkami na A-turnirju - Hajnšek izgubil polfinale s Poharjem - Murn seje ustrašil Zrnca
MIRNA - Badmintonski klub Tom z Mirneje v soboto in nedeljo v dvorani Krim v Ljubljani na drugem A-turnirju sezone, ki ga je tokrat pripravil badmintonski klub Olimpija, dosegel svoj do sedaj največji ekipni uspeh, saj so se med osem najboljših v ženski konkurenci uvrstile kar štiri članice Toma, Urša Plahutnik je prvič zmagala, izkazali pa so se tudi fantje.
Čeprav na turnirju tokrat ni na stopila najboljša slovenska badmin-tonistka Maja Pohar, ki v nemški ligi
tekmuje za Miinchenski klub, to ne zmanjšuje uspeha Mirnčank. 19-let-na Urša Plahutnik si je svojo prvo zmago na A-turnirju priigrala z drugo zaporedno zmago nad Darjo Kranjc, članico ljubljanskega Bita. Urša je bila od tekmice boljša v prvem nizu, ki ga je dobila z 11:4, potem je popustila in drugi niz izgubila s 5:11, v tretjem pa se je spet postavila na noge in zmagala z 11:8. Tako si je Plahutnikova Kranjčevo zamenjala na drugem mestu v državi, medtem ko je brez prave konkurence še vedno prva igralka Maja Pohar.
Uspeh Urše Plahutnik so dopolnile še Urša Jovan, kije k Tomu pristopila letos, s tretjim mestom, Mirnčanka Katja Kolenc s šestim in Trebanjka Maja Klemenčič z osmim mestom. Komaj 11-letna Urška Silvester je že drugič zapored na A-turnirju osvojila 13. mesto in tako postala stalna članica skupine A, kjer med 16 igralkami zaseda 12. mesto; prav tako pa je stalna članica skupine A postala tudi Maja Klmenčič, ki je na lestvici 15. Na turnirju v Ljubljani je nastopila tudi 10-letna Špela Silvester, ki je z 18.
PETERLIN V CENTER
NOVO MESTO - Lokostrelci so novo sezono začeli z mednarodnim dvoranskim tekmovanjem v Škofji Loki. V najbolj množični disciplini compound je med 32 tekmovalci zmagal Alojz Pavlovič, član Valvasorja iz Zagorja, ki je nastreljal 576 krogov. Najboljši član lokostrelskega kluba Novo mesto je bil na šestem mestu Drago Peterlin, ki je nastreljal 568 krogov, kar 29-krat pa je zadel v center. Tomaž Hodnik je bil s 556 krogi dvanajsti, Božo Pirc pa s 555 krogi štirinajsti. V disciplini instinktivno je med mladinkami nastopila le članica novomeškega kluba Petra llar, ki je tako tudi zmagala.
mestom dosegla svoj največji uspeh v članski konkurenci. V igri dvojic sta Urša Jovan in Urša Plahutnik osvojili drugo mesto.
V moški konkurenci je prišlo do velikega presenečenja. Potem ko je najboljši slovenski badmintonist zadnjih let Andrej Pohar v polfinalu s 15:12 in 15:9 ugnale člana mirn-skega Toma Kristiana Hajnška, je v finalu po skoraj štirih letih doživel prvi poraz. Tako kot je on pred več kot tremi leti prekinil štiriletni niz neprekinjenih zmag tedanjega člana
BURAZER NAJBOLJE
SEMIČ - Strelci so v drugi slovenski ligi nastopili po štirikrat. Semiška Iskra je v prvem krogu s 1708:1700 izgubila z Olimpijo II, v drugem krogu s 1696:1690 premagala Iskro Trzin, v tretjem krogu spet izgubila in v zadnjem, četrtem krogu v gosteh s 1695:1684 premagala 29. oktober Grosuplje. Največ zaslug za zmago v Grosupljem ima Tadej Burazer, ki je s 571 krogi dosegel svoj najboljši izid do sedaj. V petem krogu se bodo Semičani čez dva tedna na domačem strelišču pomerili z drugouvrščenim Taborom.
• V soboto, 29. novembra, bo osnovna šola Mirna v sodelovanju z badmintonskim klubom Tom v športni dvorani v Trebnjem pripravila državno osnovnošolsko prvenstvo za posameznike, na katerem bo nastopilo okoli 150 mladih badmintonistov iz 35 slovenskih šol, ki so se na prvenstvo uvrstili na osnovi izidov področnih tekmovanj. Tekmovanje, ki se bo začelo ob 9. uri, naj bi si ogledal tudi minister za šolstvo in šport Slavko Gaber.
mirnskega Toma Saša Zrnca, je Poharjevo serijo prekinil Simon Hav-lina. Za obetavnega novomeškega člana Toma Aleša Murna je bil dvoboj osmine z njegovim velikim vzornikom Sašom Zrncem pretežko breme, tako da je na koncu osvojil 10. mesto, tretji član mirnskega Toma Dušan Skerbiš pa je bil osem-najsti.	j. v
REKREATIVNA KOŠARKARSKA LIGA
NOVO MESTO - Agencija za šport Novo mesto razpisuje rekreativno ligo v košarki, ki se bo začela 14. decembra, vse tekme pa bodo odigrane v novomeški športni dvorani. Zadnji rok za prijave je ponedeljek, 1. december. Vse druge informacije daje in prijave sprejema Agencija za šport, telefon 322 267.
OBISK IZ LANGENHAGNA - Nemško mesto Langenhagen na Spodn-jem Saškem, je že deset let partnersko mesto Novega mesta. Zlasti močne Ve*i med mestoma so stkali športniki. Nedavno tega se je v Novem mestu budila športna delegacija iz Langenhagna in si z zanimanjem ogledala športne objekte v Novem mestu. Nemške goste sta Miran Jerman in Mar-jan Menger seznanila z organiziranostjo športa in jih navdušila z lepotami Dolenjske. Za prihodnje leto so predstavniki Športne zveze in SCL iz Lan-Senhagna povabili v goste novomeške igralce namiznega tenisa, tenisa, Klade košarkarje in nogometaše. Nemško športno delegacijo je v Novem Kestu vodil inž. Ronny liter (v sredini). (Foto: B. Avbar)
Pol stoletja kluba Vseh 9
Novomeški kegljaški klub Vseh 9 bolj ali manj zavzeto deluje od leta 1947 - Člani tudi prijatelji
NOVO MESTO - Novomeški kegljaški klub Vseh 9 je minulo soboto na novomeškem kegljišču Pri vodnjaku proslavil pol stoletja delovanja. Kot je ob tej priložnosti poudaril predsednik kluba Ivan Semec, “devetkarji” niso športni kolektiv v klasičnem pomenu, ampak tudi skupina prijateljev, ki jih druži ljubezen do kegljanja in športa nasploh.
Kegljaški klub Vseh 9 so ustanovili spomladi leta 1947. Devetkarji so bili v povojnih letih najmočnejši in najštevilnejši kegljaški klub v Novem mestu.
Kot je v brošuri ob 50-letnici zapisal Ivan Hrovatič, so se devetkarji dobivali predsvem ob sobotnih in nedeljskih večerih na kegljišču na Bregu in podirali keglje za stavo. Ilovnato stezo so vsak dan močili z vodo in teptali do gladkega, lesene krogle različnih debelin so ročno postavljali fantiči za plačilo ali pa mlajši člani kluba.
Tisti čas je v Novem mestu delovalo več kegljaških klubov, ki so bili združeni v kegljaško društvo Gorjanci. Le-to organizacijsko ni bilo kos vsem nalogam, zato so člani kluba Vseh 9 leta 1962 ustanovili samostojno društvo, ki je štelo 24 članov in 12 članic.
Zaradi pomanjkanja denarja je delovanje društva v naslednjih letih precej zamrlo, deset let kasneje pa ponovno zaživelo. Društvo je dobilo svoj prostor na leta 1974 odprtem avtomatskem kegljišču na Loki, ki pa so ga leta 1991 zaprli, tako da je društvo do
PRIZNANJE PREDSEDNIKU - Novomeški župan Franci Koncilija predaja priznanje predsedniku KK Vseh 9 Ivanu Semcu (Foto: M. Klinc)
lani, ko so odprli kegljišče Pri vodnjaku, mirovalo.
Na proslavi 50-letnice obstoja so klubu čestitali in izročili priznanja novomeški župan Franci Koncilija, predsednik slovenske kegljaške zveze Avgust Likovnik in predsednik kegljaškega društva Novo mesto Maksimilijan Jakopin, kar 17 članov pa je dobilo zahvale za dolgoletno delo. Po proslavi so se kegljači pomerili v borbenih igrah, kjer je zmagala novomeška Mavrica.
D. ŽAGAR
Mercator-Kmetijska zadruga Krka, z.o.o.
PE Agroservis
Novo mesto, Knafelčeva 2
Tel.: 068 321-479, 321-031, 321-032
objavlja javno licitacijo
naslednjih poškodovanih in rabljenih vozil:
letnik izkl. cena v SIT
1.	R-LAGUNA 2.0 RXE	1994	1.050.000
2.	R-5 FIVE Serviser	1996	400.000
3.	R-5 BYE BYE	1996	450.000
4.	R-CLIO 1.2 RN	1993	400.000
5.	R-5 FIVE	1996	400.000
6.	R-4GTL	1991	90.000
7.	FORD SCORPIO 2.9 i	1993	800.000
8.	SUZUKI ALTO	1996	400.000
9.	Mot. kolo APRILIA	1997	300.000
10.	VW POLO	1997	940.000
11.	ALFA ROMEO 155	1993	840.000
12.	TAM 80	1991	400.000
13.	R-MEGANE 2.0 COUPE	1997	1.350.000
14.	FIAT MAREA 1.8 ELX	1997	1.220.000
15.	R-TRAFIC-Furgon	1993	1.200.000
16.	R-TRAFIC-Furgon	1988	400.000
17.	PIAGGO PORTER	1994	315.000
18.	HYUNDAI ACCENT 1.3 LSI	1996	360.000
19.	Kovinski pokončni silos 19 m3 1975	45.000
Licitacija bo v nedeljo, 30.11.1997, ob 9. uri v prostorih PE Agroservis, Knafelčeva 2, Novo mesto. Ogled vozil bo v petek, 28.11.1997, od 8. do 15. ure ter eno uro pred začetkom licitacije. Vozila pod zap. št. 15 in 16 so rabljena, nepoškodovana. 10-odst. vplačila sprejemamo eno uro pred začetkom licitacije. Na izlicitirano vrednost se plača 5-odst. prometni davek.
Vabimo vas na tradicionalni nedeljski sejem, ki bo 30. novembra, od 7. do 12. ure pred Agroservisom.
AVTOMOBILSKI SEJEM
Prodajali in kupovali boste lahko rabljene in nove avtomobile. Udeležba je brezplačna!
PRIKAZ DELOVANJA MOTORNIH ŽAG
Husqvarna, Jonsered in Partner
Predstavili vam bomo tudi novost: PRENOSNO TRAČNO ŽAGO. Za žage Jonsered bo veljal 10-odst. popust!
Mercator - KZ Krka, z.o.o., novo mesto

Mestna občina Novo mesto SEKRETARIAT ZA KMETIJSTVO IN TURIZEM
Razpis regresov za učence kmetijske usmeritve za naslednike kmetij - obvestilo
Mestna občina Novo mesto objavlja Razpis regresov za učence kmetijske usmeritve za naslednike kmetij. Vse podrobnejše informacije, ki so navedene v razpisu, dobijo učenci na oglasni deski Mestne občine Novo mesto oziroma na Sekretariatu za kmetijstvo in turizem, Novi trg 6, Novo mesto. Razpis traja 7 dni po objavi.
KEGLJAŠKI IZIDI
V drugi kegljaški ligi so igralke krškega Sremiča doma s 5:3 premagale Konstruktorja, Kočevke pa s 7:1 ljubljanskega Slovana. Kegljači črnomaljskega Rudarja so izgubili v Lendavi z 2:6, Kočevje pa z 0:8 v Tržiču. Novomeščani so doma igrali z Litijo 4:4, v nadaljevanju prekinjene tekme pa so v Krškem s 5:3 premagali Sevnico. (N. G.)
ŠPORTNI DAN KRKAŠEV
NOVO MESTO - Rekreativni športniki novomeške tovarne zdravil Krka bodo v sobot s športnim dnem krkašev zaključili celoletna tekmovanja v športni rekreaciji. Pomerili se bodo v odbojki, pikadu, šahu, streljanju, košarki, nogometu, namiznem tenisu, kegljanju in veseli rekreaciji.
NE ČAKAJTE PREDOLGO,CENE NISO VEČNE!
ženska pižama ženski kostim hlačni kostim ženska bluza ženske kavbojke krila
volneni velur moška srajca bela moška bunda moški pulover
2.990.00	SIT
12.900.00	SIT
17.900.00	SIT
5.950.00	SIT
4.608.00	SIT
6.306.00	SIT 3.000,00 SIT
1.633.00	SIT
13.183.00	SIT
3.267.00	SIT
otroška srajca otroška pižama otroški pulover otroška bunda
posteljna garnitura odeja 190x200 cm rjuha flanela zavese širine 260cm
785,00 SIT
2.190.00	SIT
1.362.00	SIT
5.821.00	SIT
::
V VELETEKSTILOVI TRGOVINI V ČRNOMLJU

3.582.00	SIT
4.855.00	SIT
2.322.00	SIT 861,50 SIT
Odgovori in popravki po § 9... • Odgovori in popravki po § 9
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9...”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen).
Kdor seje veter, žanje vihar
Dol. list št. 44, 6. novembra
Pisec Jože Hribar iz Vrhpolja! V odgovoru župniku Jožete Packu ste me ponovno izzvali, zato se vam oglašam še enkrat. Glede mojega zeta vas moram razočarati. Povedati vam moram, da ga nisem vtaknila v polemiko z vami, ker on o mojem pisanju ničesar ne ve. Take debate ga nič ne zanimajo. Kakšne pristojnosti ima policist do osebnih podatkov, tega ne vem. Prepričana sem, da ne bi zlorabil službenega položaja v take namene. V svojem članku sem ga omenila zato, da boste vedeli, da niste bil edini borec za osamosvajanje Slovenije v taki službi.
Ne morem si predstavljati, da bi iskala vaše podatke preko policije, saj Šentjernej ni v Ameriki. V Šentjerneju imam znance, ki sem jih vprašala, če vas poznajo. Upam, da s tem nisem storila kaznivega dejanja. Tudi vašega očeta so poznali. Bil je partizan od avgusta 1942 do prvega novembra 1942, tega dne je umrl.
V	knjigi Kartuzija Pleterje in partizani je Josip Edgar Leopold Lavov na strani 49 opisal smrt vašega očeta. Italijani so ga še z nekaj soborci odkrili skritega v senu na samostanskem seniku. Citiram: “Ko je videl, da so ga Italijani našli, je hotel vreči nanje ročno bombo. Toda bomba je zadela ob tram, eksplodirala in tudi njega raztrgala.” Medtem je bilo vodstvo OF iz Šentjerneja iz Kostanjevice skrbno skrito pod budnim očesom patra priorja samostana. Komentar o tem ni potreben. To je bil čas od 29. oktobra do 5. novembra 1942, med italijansko ofenzivo.
Gospodu Packu ste opisali grozljiv umor ujetih in zvezanih kmetov v Gracarjevem turnu, ki so jih domobranci s krampom pokončali. Vaša izjava se ne ujema z dnevnikom Pepce Rus. Če pa drži, je to isti primer, kot gaje storil moj sorodnik partizan. Ih je 13.6.1942 s krampom pobil stara zakonca Štokarjeva iz Malih Vodenic in izjavil, da “stari je hitro poginil, stara prašiča pa ni hotela poginiti, da ji je moral razbiti celo butico.” Vidite, bralec Hribar, tudi to je nepozabna bolečina, ki jo ne morem razumeti.
V	knjigi Ivana Korošca Prva nacionalna ilegala Štajerski bataljon je na strani 128 zapis o postreljenih zaščitnikih in terencih v Gracarjevem turnu. Justificirani so bili 23. septembra 1942. Razlog za to so bile njihove žrtve. To so bili: Janez Guštin z Gorenjega Mokrega Polja, Matija Pogorc, njegova osem mesecev noseča žena in njegova sestra, Viktor Kupljenik iz Orehovice in drugi, katerih imena pa se pisec ne spominja. Za taka dejanja obsojam obe strani, vendar moram pripomniti, da so komunisti prvi začeli pobijati civilno prebivalstvo. Večkrat premišljujem, ali je bilo to načrtno uničenje slovenskega naroda. Meni ni potrebno iskati zgodovinsko resnico po knjigah, saj sem tudi sama pisala dnevnik, ki so mi ga, žal, po vojni odvzeli. Vsaka resnica ima dva konca, kljub temu da smo petdeset let po vojni poslušali eno, druga pa je bila zamolčana. Ne pišem vam iz sovraštva do vas, saj vas sploh ne poznam, pač pa za osvežitev spomina, ker ste bili v času dogodkov še zelo mladi. Očitali ste mi, da sem pravi advokat, kadar gre za teme cerkve. Ne zamerim vam, če je nekdo advokat brez fakultetne izobrazbe, je to umetnost. Kot kristjan gotovo poznate stari slovenski rek: Vsak za sebe Boga moli.
FANIKA LORBER Vel. Malence
Mini show z izborom mini miss
Dol. list št. 46, 20. novembra
V	Novomeški kroniki in v rubriki Odgovori in popravki je bilo kar precej kritičnih stavkov napisanih o prireditvi MINI SHOW z izborom za MINI MISS, ki naj bi bila 15. novembra v bršljinski osnovni šoli. Pobudnik, organizator in izvajalec ni bila ZPM Novo mesto, kot navajata prispevka, temveč podjetje Belina iz Domžal in njena zastopnica Marjeta Kastner. Že v prvih pogovorih z njo je imelo vodstvo ZPM-ja pomisleke nad izborom otroške mišice, vendar smo podprli prireditev kot tako v tistem delu, kjer bi nastopali mladi pevci in plesalci. Organizatorica je zatrjevala, daje takšno prireditev organizirala po vseh večjih krajih (od Portoroža do Murske Sobote) po Sloveniji in da bo finalni izbor v okviru Veselega decembra na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Prav zato, da ne bi bili Dolenjci izjema, smo pristali na sodelovanje. Naša edina naloga na tej prireditvi je bila, da zagotovimo prireditveni prostor. To smo tudi storili in se tudi po tej poti OŠ Bršljin in g. ravnatelju opravičujemo, da smo mu nehote nakopali nevšečnosti.
Za ZPM Novo mesto: JANEZ PAVLIN
Čiščenje od komunizma
Dol. list št. 45,13. novembra
Neznancu!
Umazanemu je pač vse umazano! Ob več telefonskih klicih odobravanja seje našel tudi anonimen stra-hopetnež, ki mi jih je napel, da v uvodniku “Čiščenje od komunizma” branim le sebe in svoje sodelovanje z nekdanjo tajno službo. Tako sem prisiljen javno povedati, da sem kot urednik Dolenjskega lista res imel neposredno opraviti z dvema uslužbencema Službe državne varnosti, ki pa sem ju v razburjenosti nevljudno nagnal skozi vrata. Priče še živijo in agenta tudi.
MARJAN LEGAN
Čiščenje od komunizma
Dol. list št. 45,13. novembra
Predlog resolucije o protipravnem delovanju komunističnega totalitarnega režima in predlog Žako-na o odpravi posledice komunističnega totalitarnega režima sta v nasprotju z mednarodnimi konvencijami, dokumenti Sveta Evrope, Ustavo in zakoni Republike Slovenije. Zatojim združena lista socialnih demokratov nasprotuje in pri tem poudarja, da ni mogoče uveljaviti demokracije z nedemokratičnimi sredstvi ter odpraviti ene politične diskriminacije z drugo. Prav to pa predlagata omenjena resolucija in zakon.
V	ZLSD menimo, da je koristno razpravljati o polpretekli zgodovini Slovenije zato in tako, da se po demokratičnih spremembah in dosegi neodvisnosti krepi pravna država, dosledno spoštovanje človekovih pravic, da se razvija strpnost in upošteva različnost. ŽLSD vseskozi zagovarja stališče, da je potrebno o polpretekli zgodovini razpravljati odkrito in z dejstvi in da je potrebno popraviti krivice, ki so bile v tem času storjene, in sicer na način, ki ne bo delal novih.
Državni zbor je že doslej storil mnogo več kot le na deklarativni ravni vrnil čast in dobro ime osebam, ki so bile v prejšnjem sistemu iz političnih razlogov diskriminirane in protipravno sankcionirane. Sprejel je zakon o denacionalizaciji, zakon o popravi krivic, spremembe zakona o matičnih knjigah, ki omogoča izdajo mrliških listov vsem po vojni pobitim ali pogrešanim osebam, DZ je sprejel tudi zakon o kazenskem postopku, ki omogoča revizijo političnih sodb, sprejel pa je tudi zakon o žrtvah vojnega nasilja in zakon o sodniški službi, ki izloča sodnike, ki so v preteklosti sodelovali v sodnih postopkih, v katerih so bile kršene človekove pravice.
Za razvoj Slovenije kot demokratične, pravne in socialne države ter za njen vstop v EU in NATO lustracijski zakon ne le da ni potreben, temveč bi bil glede na očitna nasprotja s temeljnimi demokratičnimi načeli za Slovenijo škodljiv. To je moč zlahka dokazati z resolucijo PS Sveta Evrope 1096, s Poročilom
7568 o ukrepih za razgradnjo bivših komunističnih totalitarnih sistemov in Smernicami za zagotovitev skladnosti lustracijskih zakonov in podobnih upravnih ukrepov z zahtevami države, temelječe na vladavini prava. Smernice poudarjajo, da namen lustracije ni kaznovanje ljudi, katerih krivda se zgolj domneva, saj je to naloga organov kazenskega pregona, vsebujejo pa tudi 13 jasno izraženih pogojev, ki preprečujejo, da bi lustracijo - v zaščito novo nastajajoče demokracije - kakorkoli zlorabili.
BORUT PAHOR predsednik ZLSD
SLS ni županov glasovalni stroj
Dol. list št. 46, 20. novembra * 2 3
Prvak novomeške SLS Tone Hrovat je na tiskovni konferenci svoje stranke nanizal nekaj svojih ugotovitev o delovanju koalicije SKD, SLS, SDS v novomeškem občinskem svetu. Poročilo s tiskovne konference je bilo objavljeno na prvi strani Dolenjskega lista prejšnji teden. Pod njim je podpisan novinar Andrej Bartelj. Predsednik novomeške SLS ugotavlja, da je ta koalicija že od začetka šepava, da sa svetniki njegove stranke le županov glasovalni stroj, da se za kmetijstvo zavzemajo le svetniki SLS in so v tem osamljeni, ker niso vredni nikakršne podpore drugih dveh koalicijskih partneric, da je na področju šolstva le njegova SLS nekaj naredila itd. In dobesedno: “Naša stranka si prizadeva in si bo še naprej prizadevala, da povsod, kjer gre za koristi novomeške občine in Dolenjske sploh, deluje konstruktivno in da pri tem dosežemo čim širše soglasje vseh, ki tako mislijo in so pripravljeni tako delovati ne glede na strankarsko ali ideološko pripadnost.”
Vem, da je v času volitev potrebno na druge stranke zliti čimveč upravičene ali neupravičene gnojnice. Pa vendarle je potrebno zaradi bralcev, ki ne poznajo ozadja političnih prerekanj, povedati nekaj verodostojnih podatkov.
L Ko govori T. Hrovat o zavzemanju za Dolenjsko, je treba vedeti, daje bil med SLS in LDS sklenjen naslednji dogovor: T. Hrovat bo svetnik v Državnem svetu v naslednjem mandatu, SLS pa bo podprla kandidata LDS za župana na občin-skh volitvah leta 1998.
2.	Katera stranka se zavzema za napredek občine na vseh področjih, naj ilustrirajo naslednji podatki:
V letu 1996 je kmetijstvo v novomeški občini dobilo 89.156.682 tolarjev (dobrih 89 milijonov), od tega večino nepovratnega denarja iz nenamenskih lastnih občinskih virov. V letu 1997 je bilo takšnega denarja 74.000.570 tolarjev (dobrih 74 milijonov), v letu 1998 pa je predvidenih kar 110.000.000 tolarjev (110 milijonov). Celotni proračun v letu 1997 naj bi bil okoli 3,4 milijarde.
Pri tem je treba povedati še to, da je financiranje kmetijstva izključno v pristojnosti države in daje denar, ki ga kmetom nameni občina, dodaten denar. Kdo ga dobi, odloča Sekretariat za kmetijstvo in turizem, ki ga vodi SLS. In še to: takšen proračun so potrdile vse koalicijske stranke.
Sedaj pa nekaj primerjav. Za turizem, za katerega pravimo, naj bi bil prednostna panoga v državi, je bilo v občinskem proračunu za leto 1996 namenjenih borih 14 milijonov, v letu 1997 15 milijonov, v letu 1998 pa je predlaganih 18 milijonov. In da se bo vedelo: turizem v občinski upravi spada v sekretariat, ki ga vodi sekretar SLS.
Za razvoj obrti in podjetništva (tudi prednostni panogi v državi) je bilo v letu 1996 namenjenih nekaj več kot 43 milijonov posojilnega denarja (v kmetijstvu je večina denarja nepovratnega), v letu 1997 je bilo tega denarja dobrih 55 milijonov, za leto 1998 pa je predlaganih nekaj več kot 91 milijonov zopet posojilnega denarja.
Za konec naj dodam še naslednjo primerjavo. Za programe krajevnih skupnosti (cestni, pokopališki in komunalni programi) je bilo v letu 1997 namenjenih 82 milijonov tolarjev. Kdo je tisti, ki dobi največ denarja iz občinskega proračuna, najbrž ni potrebno posebej poudarjati. Da se bo vedelo, kdo se zavzema za splošni blagor novomeške občine na vseh področjih!
3.	Se dve besedi o denarju, ki iz države prihaja v občino za investicije (šolstvo, ceste...). Žalostno je za državo, da pride denar iz Ljubljane v občino na podlagi tega, katera stranka je na oblasti v državi in
katera v občini. In tudi, koliko se je kdo komu v preteklosti zameril. Da si nato lahko zasluge pripiše sebi! To samo pomeni, da oblasti resnično ne gre za splošni blagor celotne družbe, ampak za čisto osebne, sebične koristi. Tisto, kar je bilo narejeno, ni nič vredno. Šele jaz sem tisti, ki bom postavil stvari na pravo mesto.
Ali bo to koristilo tudi Dolenjski?
Odgovor naj da naslednja informacija. Za novomeško obvoznico letos v državnem proračunu ni niti tolarja (sam sem vložil dopolnilo za 90 milijonov, pa gaje koalicija zavrnila), večino cestnega denarja gre za Primorsko, Notranjsko in Štajersko (minister in državni sekretar na Ministrstvu za ceste sta z omenjenih koncev Slovenije), o avtocesti, katere trasa je bila npr. na občinskem svetu že zdavnaj potrjena, ni ne duha ne sluha, čeprav je promet proti Ljubljani že ena sama strnjena kolona itd. Toliko, da bodo stvari nekoliko preglednejše.
S spoštovanjem.
JANEZ MEŽAN Mirna Peč
Trebanjske iveri
Dol. list št. 46, 20. novembra
OO SKD Trebnje izjavlja, da 12.11.1997 ob 19. uri 20 minut v Zagorici pri Velikem Gabru ni noben član stranke Slovenskih krščanskih demokratov niti njen simpatizer oziroma pooblaščena organizacija za leplenje plakatov trgal drugih plakatov ter lepil plakate predsedniškega kandidata dr. Jožeta Bernika, kakor pravi omenjena vest v Dolenjskem listu. S konkretnim namigovanjem na določene osebe ste nepopravljivo prizadeli čast in ugled teh oseb.
Ta vest je popolnoma neresnična in je po naši oceni namenjena blatenju naše stranke ter opredeljevanju politike uredništva Dolenjskega lista na pozicije levo usmerjenih strank ter strank kontinuitete iz komunističnega obdobja. To ni v skladu z deklarirano neodvisno politiko Dolenjskega lista, ki bi morala temeljiti predvsem na dejstvih, ki so resnična, in ne na neresničnih ter zavajajočih domnevah. To posebno velja še za obdobje volilne kampanje.
V rubriki Trebanjske iveri so se že večkrat pojavile neresnične in žaljive obtožbe na račun Slovenskih krščanskih demokratov ter njenih članov in simpatizerjev. Vesti v Trebanjskih iverih so tudi nepodpisane, tako da prizadeti izredno težko dokazujejo nasprotno. To Dolenjskemu listu in njegovemu uredništvu ni v čast, s tem grobo zavajate bralce ter kažete svojo nekulturo. Nepod-pisovanje vesti v že omenjeni rubriki kaže strahopetno obnašanje uredništva, ki se boji soočiti se z resnico.
Zato smo se odločili, da vas bomo tožili na sodišču, kjer boste morali pojasniti razloge za objavo vesti, ki ni v skladu z novinarsko etiko, ter razkriti osebe, ki stojijo za tem.
OO SKD TVebnje
V Adlešičih nočejo mestne gradnje
Dol. list št. 46, 20. novembra
Ob branju omenjenega članka smo se zgolj zato, da povemo svoje mnenje o zadevi, odločili napisati bolj pojasnilo kot odgovor k besedilu iz prejšnje številke Dolenjskega lista.
Naše skupno sodelovanje z Zavodom za VNKD bi se pri ureditvenem načrtu Adlešiči moralo pričeti že v prvi fazi, to je pri izdelavi posebnih strokovnih podlag. Ta stopnja načrta je najbolj načelna, v njej se (variantno) iščejo rešitve, bolj kot te pa se v bistvu išče osnovna misel bodočih ureditev.
V	odsotnosti ZVNKD, ki je bil dvakrat pisno zaprošen, da poda predhodne pogoje, smo oblikovali temeljno vodilo načrta: ureditve naselja, dopolnitev grajene strukture glede na prostorske možnosti in oblikovanje kompleksne turistične ponudbe. V slednje spada tako ureditev kopališča ob Kolpi pod vasjo kot ureditev spremljajočih programov v vasi, ki bodo prevzeli vse tiste programe (spalne kapacitete, parkiranje, preskrba, javne prireditve...), ki v obrežnem pasu po določilih Prostorskih ureditvenih pogojev za krajevni skupnosti Adlešiči in Griblje (Uradni list RS, št. 66/ 95) niso dovoljeni.
Načrt smo nadaljevali v skladu s predpisanim postopkom in ga ob sodelovanju vaščanov pripravili kot osnutek. V njem smo konkretizirali predloge, obdelali izbrano varianto ter idejno rešili tudi vprašanje infrastrukturne opreme. ZVNKD je tedaj pripravil Smernice varstva naravne in kulturne dediščine s predlogi drugačnih ureditev. Le-te smo upoštevali po strokovni presoji, upoštevali smo vse objekte dediščine in del predlogov, ki so predlagali drugačen pristop k urejanju prostora naselja. Stališča do pripomb krajanov in .tudi predlogov Zavoda je občinski svet občine Črnomelj sprejel na svoji seji konec junija tega leta.
V	skladu s sprejetimi stališči smo pripravili predlog dokumenta, ki smo ga poslali v soglasja vsem sogla-sodajalcem, ter jih zaradi kratkih rokov prosili, naj morebitne pripombe sporočijo čimprej, da jih bomo uskladili. ZVNKD je svoje negativno soglasje dal tik pred sejo občinskega sveta, zaradi česar je bilo obravnavanje ureditvenega načrta preloženo. Po tem smo se ob prisotnosti predstavnika krajevne skupnosti Adlešiči z Zavodom uskladili, vendar bi to lahko brez nepotrebnih zapletov opravili že pred posredovanjem ureditvenega načrta občinskemu svetu v sprejem.
Posebej želimo opozoriti, da smo se trudili pritegniti k sodelovanju tako vaščane kot strokovne inštitucije. Zaradi tega smo se večkrat, kot je po predpisanem postopku potrebno, sestali tudi v krajevni skupnosti. Je pa ureditveni načrt doku-
ment, ki posega v pozidano struk; turo naselja in je vedno na neki način kompromis med različnimi interesi, kijih ni možno popolnoma uskladiti.
Občina Črnomelj Topos, d.o.0'
Novomeška kronika
Dol, list št. 46, 20. novembra
V rubriki “Novomeška kronika” ste objavili bodico o pobiranju parkirnine na parkirišču ob novi porodnišnici v Novem mestu. V obravnavanem primeru ne gre za javne parkirne prostore, s katerimi v naši občini upravlja JP Komunala, pač pa za posebne parkirne prostore, ki jih je na svojem zemljišču uredila Splošna bolnišnica Novo mesto za svoje potrebe. Prometno ureditev na takih parkirnih prostorih, ki sicer mora biti skladna s splošnimi prometnimi predpisi, določa lastnik sam. Bolnišnica se je odločila za pobiranje parkirnine, ki je tudi njen prihodek.
Po pooblastilu župana sekretar FELIKS STRMOLE
Novomeška kronika
Dol, list št. 45,13. novembra
Samoprispevek?
Kakršen koli je že vaš odnos do samoprispevkov, je potreba po njem, odločitev zanj, več kot le nasledek romanticizma “železnih” časov. V omejenih mejah mestnega proračuna, predvsem pa ob načinu razpolaganja z njim, je celo nuja. Najbrž bi morale krajevne skupnosti že v osnovi imeti zajetnejše mošnje cekinov, več možnosti za odločanje, za usmerjanje naložb financiranih s proračunskim denarjem. Vendar pa danes nimajo večje moči, so le nekakšen privesek, ki bi ga mnogi radi odstranili, župan jim nerad zaupa denar. Celo krajani se ne zavedajo njihovega pomena.
Pogled v referendumske programe krajevnih skupnosti je zelo zgovoren. Priča o načinu in kvaliteti življenja v posameznih KS. Medtem ko nekatere KS šele zbirajo denar za gradnjo pločnikov, jih druge že obnavljajo; medtem ko imajo ponekod še greznice, teče drugje blato lepo po kanalizaciji do čistilne naprave; medtem ko ponekod otroci zjutraj vzamejo krepko pot pod noge, drugje smuknejo tako rekoč iz postelje v razred. KS lahko razdelimo na tiste, ki imajo vrtec, ki imajo OŠ, ki imajo trgovino z osnovnimi življenjskimi potrebščinami ali celo oskrbno - storitveni center, in na tiste, ki imajo do najbližjega vrtca kilometer ali dva, ravno toliko ali več do najbližje OŠ; ki v bližini stanovanj ne premorejo oskrbnega centra, kaj šele bančno okence ali pošto; ki so brez otroškega in športnega igrišča pa celo brez kanalizacije, brez javne razsvetljave in pločnikov ob pomembnejših poteh...
Novo mesto ima 11 KS, za katere bi lahko rekli, da so na mestnem območju. V njih živi od okrog 800 ljudi (Regrča vas) do nekaj čez 5000 ljudi (Drska). Nekje je prebivalstvo starejše (Center), drugod spet mlajše (Drska). Imajo zelo različno gostoto poseljenosti, ponekod ta narašča, drugod pada. Ponekod zasledimo tako rekoč le prosto stoječe hiše, drugje tudi bloke in vrstne hiše, ponekod vse to skupaj z drugimi vsebinami lepo in logično urejeno v celoto.
Res pestro, celo preveč pestro, kajti vsi krajani plačujejo davke, prispevke, zato si vsi želijo lepo urejenega okolja, vsebinsko bogatega okolja, želijo si možnosti za socializacijo, razvedrilo, rekreiranje, vzgojo in igro.
Na vsak način so v boljšem položaju KS v centru mesta in neposredno ob njem (Center, Majde šile, Kandija-Grm, Mestne njive), saj so vsebinsko bogatejše, prijetnejše za življenje kot KS, ki so se mestu pridružile, se spele z njim kasneje oz. ki so na mestni periferiji. Mesto je namreč še pred nekaj desetletji imelo povsem drugačno obliko, drugačno dimenzijo. Omejeno je bilo na ožje področje, objemala pa so ga obmestna naselja oz. vasi, npr. Regrča vas, Gotna vas, Žabja vas, Bučna vas. Thm se je živelo drugače. Na večjem sedaj pozidanem delu pa so se še veselo pasle krave, se razraščalo drevje ali debelil krompir.
Še posebno za KS, ki so se razvile iz nekdanjih vaških okolij, je značilno, da so enolično pozidane s prosto stoječimi enodružinskimi hišami, nekoč, večinoma pa še sedaj, s pripadajočimi gospodarskimi objek-
Odgovori in popravki po § 9,
ti. ki so izkazovali kmečki stan v njih prebivajočih. Sem ter tja se najde kakšna gostilna, morda tudi trgovina, vendar vse brez reda, brez smisla, brez usmerjanega razvoja. Navkljub temu da so te KS že dobri dve desetletji uradno del mesta, je stanje v njih še vedno slabo.
Četudi imamo en mestni proračun, enega župana in en mestni svet, imamo več kvalitet bivanja v mestu.
Pa ne gre za presežek, za nadstan-dard, temveč za osnovne pogoje bivanja, gre za to, ali bo vaš otrok zjutraj hodil stotine metrov daleč v yrtec ali se bo lahko blizu stanovanja igral v peskovniku in plezal po Plezalih ter se gugal. Gre za to, ali bo šolar izpostavljen nevarnostim ooste, ker ni pločnikov; ali bo lahko z vami popoldan odigral igro košarke; ali boste morali oditi v trgovino z avtom ali peš in tako dalje.
Žalostno je, da moramo meščani s samoprispevkom zbirati denar za kanalizacijo, za javno razsvetljavo, za urejanje otroških igrišč, izgradnjo Pločnika do novega pokopališča, medtem, ko župan razmišlja in lobira za svoje milijonske (v DEM) vele-Projekte. Krajevni samoprispevki bi morali nuditi le možnost za izoblikovanje višjega standarda življenja, če se krajani za to odločijo, ne pa da zbirajo denar za osnovne stvari.
Seveda bi lahko rekli županu, naj racionalneje razpolaga z denarjem davkoplačevalcev in ne bi bilo treba uvajati novih in novih samoprispevkov. Vendar ker vemo, da od 'ega ne bi bilo kaj prida, bo potrebno pač še dodatno seči v žep. Župan Pa naj si gradi spomenike! Bomo kasneje vsaj vedeli, kdo in kakšen župan je bil.
TOMAŽ LEVIČAR za Mlade liberalne demokratke in demokrate Novo mesto
Kam gre novomeški urbanizem?
Dol. list št. 45,13. novembra
Bršljin je najbolj neurejen del nmsta in v tridesetletnih poizkusih, da bi se ga uredilo, je še vsak predlog ureditve doživel fiasko ravno zaradi neprestanega trenja najraz-bčnejših želja in teženj. Odločitev, da gremo v takšno obliko ureditvenega načrta, kakršna je bila pred btatkim javno razgrnjena, je temeljila na naslednjih izhodiščih:
L Glavni problem predela, ki je bil vključen v območje obravnave jega ureditvenega načrta, je neurejena prometna situacija. Po vzpostavitvi primerne mreže javnih ce-s'ih oziroma ulic znotraj novega Poslovnega centra (ta je v dobri nteri nakazana že z obstoječim stanjem) in predvsem po izvedbi ustreznega križanja Ljubljanske ceste 'n ceste Bršljin, je izgradnja objektov z ustreznimi zunanjimi uredit-Vami relativno enostavna. Zato smo Pr> pripravi strokovnih podlag za ureditveni načrt centralnega dela Bršljina vso pozornost posvetili Variantnim tehničnim rešitvam glavnih prometnih žil in medsebojnemu vrednotenju teh variant. V ta namen sta bili izdelani dve študiji: Cestno omrežje Bršljina - tehnične rešitve (Acer, d.o.o., Novo mesto, 1997) in Analiza cestnih omrežij v Bršljinu - primerjava variant (Traf-cons, d.o.o., Ljubljana 1997).
V	prvi študiji je pripravljen predlog tehničnih rešitev (s predraču-tom) poteka Ljubljanske ceste in ceste Bršljin vključno z rešitvami nekaterih pomembnejših sekundarnih cest. Zajeta sta območje od uvoza v BTC do Šmihelskega mostu ter celotna trasa ceste Bršljin. Glavni Poudarek je bil na izvedbi izven-nivojskega križanja ceste Bršljin in železniške proge ter formiranju križišča te ceste z Ljubljansko cesto. V elaboratu je prikazanih 7 variant m podvariant rešitve zadane naloge *er potek trase Ljubljanske ceste od Petrolovega bencinskega servisa do ^mihelskega mostu. Omenjena Študija je preverila tehnični vidik Rožnih rešitev zahtevne prometne situacije centralnega dela Bršljina.
V	drugi študiji so med seboj pri-tferjane štiri najustreznejše variante iz elaborata Cestno omrežje Bršljina - tehnične rešitve. Ob primerjavi so bile ovrednotene naslednje karakteristike:
*	investicijski stroški,
*	stopnja ekonomske upravičenosti,
*	dolžina omrežja,
*	prometna učinkovitost, vpliv hrupa in
*	onesnaženje zraka.
Na osnovi rezultatov vseh navedenih analiz je bila izdelana tabela Primerjave variant za leto 2016, na Podlagi katere je bila izbrana vari-
anta, ki je bila vključena v ureditveni načrt. Izbrano rešitev ter predlog faznosti izvedbe sta podprli tudi dve inštitucionalni in strokovni telesi, specializirani za promet, ki sta obravnavali cestno omrežje iz osnutka ureditvenega načrta: Ministrstvo za promet in zveze in Društvo za ceste Dolenjske.
Dejstvo, ki ga moramo ob vsem tem poudariti, pa je, da je vsa rešitev cestnega omrežja centralnega dela Bršljina naravnana na izvedbo severne obvoznice oziroma severne magistrale, za katere izgradnjo je že mesece vse pripravljeno in se do sedaj še ni pričela samo zato, ker država ne prispeva dogovorjenega denarja za izvedbo te prepotrebne ceste.
2.	Preobrazba bivšega Pionirjevega industrijskega kompleksa v centralnem delu Bršljina je neminovno dejstvo. Z urbanistično zasnovo Novega mesta, ki je ta čas v medresorskem usklajevanju na Ministrstvu za okolje in prostor, in s Prostorskoureditvenimi pogoji za Novo mesto (izven mestnega jedra) in primestna središča, ki trenutno urejajo ta del Bršljina, je območje, ki obravnava naš ureditveni načrt, predvideno za vzpostavitev poslovne namembnosti. Glede na dejavnosti do sedaj znanih investitorjev trgovskih objektov bo šlo za naslednje programe: prodaja pohištva, kopalniške opreme, talnih oblog, otroških oblačil in opreme, prehrambenih izdelkov, bele tehnike in podobnega, kar je za ta del Bršljina v primerjavi s prejšnjo proizvodno dejavnostjo pridobitev, ne pa izguba.
3.	Občinska strokovna služba, zadolžena za urbanizem, je neprestano priča togosti zazidalnih načrtov, kjer so za posamezne objekte vrisani natančni gabariti tudi za primere, ko se še ne ve, kdo bo investitor in kakšen bo njegov podrobni program. Ko se končno pojavi konkretni investitor, mu predpisani objekt navadno ne ustreza, zato od investicije odstopi ali pa zahteva spremembo zazidalnega načrta. Da bi se izognili tem problemom, smo v zvezi s pogoji za izgradnjo objektov sklenili pripraviti fleksibilen ureditveni načrt, kar pa še ne pomeni, da lahko posamezni investitorji gradijo, karkoli si zaželijo. Imajo določeno gradbeno linijo, ki ustvarja ulični prostor, imajo predpisano etažnost - od pritličja z enim nadstropjem do pritličja in treh nadstropij - predpisan imajo naklon strehe in so obvezani v okviru svojih parcel poskrbeti za parkiranje svojih uslužbencev in strank. K temu so dodana še nekatera druga določila. Dober arhitekt lahko na podlagi takšnih vhodnih podatkov sprojek-tira objekt, ki zadošča vsem standardom sodobne mestne stavbe, primerne vlogi centralnega dela Bršljina v celotni mestni sliki.
Poleg navedenih izhodišč za ureditveni načrt navajamo še nekatera druga pojasnila:
Pripombe krajanov glede poteka nove servisne ceste mimo stanovanjskih objektov smo upoštevali in bomo v predelu stanovanjskih objektov to cesto ukinili ter ohranili obstoječe stanje z vrtovi. Krajani Bršljina bi morali biti pri svoji opredelitvi za to ali ono predlagano prostorsko ureditev predela, v katerem živijo, previdni in sami na podlagi konkretnih detajlov iz različnih variant, ki so si jih lahko v zadnjih dneh ogledali, ugotoviti, koliko jim kateri načrt škodi, kaj se da pri posameznih predlogih popraviti, ter ne nasedati posplošenim in neargumentiranim izjavam v stilu: ta načrt je za ljudi, oni pa ni za ljudi. Tkeba se je vprašati: katera rešitev za objekt ali park ali ulico iz tega ali onega načrta je nam prijazen in kateri ni, katere nove dejavnosti uvaja ta ali oni predlog, na kakšen način bodo najustrezneje rešene naše prometne zagate, kateri načrt je resnično izvedljiv in kateri zaradi širokopoteznosti nima nobenih možnosti, da bo kdaj realiziran? Že leta 1965 je imel tedanji osnutek ureditvenega načrta Bršljina vrisano cesto mimo železniške postaje, ki do dandanes ni bila izvedena. Treba se je zavedati, da mesto pestijo resnično veliki prometni problemi in da rešitev prometnih problemov Bršljina ne leži v prestavitvi Ljubljanske ceste k železniški postaji, pač pa v izvedbi severne obvoznice. Ta bi Ljubljansko cesto razbremenila za dve tretjini. Brez severne obvoznice so vsa prizadevanja občinskih služb in krajanov za rešitev prometnih težav Bršljina zaman.
Če bi občina dejansko delala po željah novih investitorjev, ureditvenega načrta sploh ne bi izdelovala, kajti novi lastniki bivših Pionirjevih zemljišč v centralnem delu Bršljina imajo že na osnovi obstoje-
čih prostorskih dokumentov možnost graditi svoje poslovne objekte, občina pa nima možnosti za ureditev javne infrastrukture, to je cest m komunalij, ter nima možnosti za strožja določila glede pogojev izgradnje njihovih objektov (obstoječi prostorski dokument je pri navajanju možnih dejavnosti in pogojev izgradnje objektov ohlapnejši kot predlagani ureditveni načrt: dovoljuje na primer tudi obratovanje industrijskih objektov, ki res ne spadajo več v ta del mesta, in k bližnjim stanovanjskim objektom). Nove investitorje, ki, mimogrede rečeno, niso pretežno tujci, pač pa gre za eno tujo firmo, eno mešano ter skupino domačih podjetij, občina namerno blokira ravno zato, da bi j im določila dovolj stroge pogoje, ki bi jih ti morali upoštevati pri gradnji svojih objektov in uvedbi svojih trgovskih dejavnosti.
Predlagana rešitev iz ureditvenega načrta temelji na obsežni študiji prometnih zagat tega dela mesta. Trditev, da takšne strokovne preveritve niso strokovne in ne predstavljajo pravega argumenta za odločitev o najustreznejši cestni ureditvi, neutemeljena je in arogantna. S tem se namreč diskreditira cela prometna stroka. Profesionalci s področja projektiranja cest so zdavnaj razvili metode, ki jih pri svojem delu uporabljajo in na podlagi katerih je bilo narejeno tudi vrednotenje cestnega omrežja v Bršljinu. Če kdo želi predlagati drugačno rešitev cestnega omrežja v Bršljinu, bo moral pripraviti enako tehtne tehnične, prometne, finančne in ekološke preveritve za svoj predlog, kot so bile opravljene v okviru priprave strokovnih podlag za ureditveni načrt centralnega dela Bršljina. Problem ureditve Bršljina je preveč pomemben, da bi se dalo o tem pogovarjati na splošno, brez ozadja z uporabo populističnih in žaljivih izrazov.
Mestna občina Novo mesto Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora
I MODNI KOTIČEK
; Vojaški priokus
>	Mehki, topli in udobni so
■	plašči, ki nas bodo greli v tej 1 sezoni. Skrili bodo plemenita J ženska telesa, vendar delovali I samozavestno in ženstveno.
, Linije so preproste in čiste,
, nekatere bolj ohlapne, s kimo-
■	no rokavi. Zelo dolgi plašči, ki i običajno skrivajo mikrokrila • ali hlače, imajo vojaški nadih,
1 saj so strogo krojeni z malo 1 detajli iz najboljših volnenih J tkanin. Modni so tudi plašči z , velikimi našitimi žepi in pa-, som. Krajši dokolenski plašči i se nosijo pogosto čez daljša
■	krila, da gledajo ven. Ovratni-
■	ki so različnih oblik in veliko-
>	sti, majhni ruski, večji ležeči,
1 okrašeni z umetniirfhli narav-1 nim krznom, ali pa jih sploh J ni. Gumbi so skoraj neopazni,
, zato da ne kvarijo čistosti linij. i Opletajoči maksi plašči pri
■	moških so narejeni na enojno i ali dvojno zapenjanje, s pre-1 prostimi fazonami, prikritimi ' ali velikimi našitimi žepi. 1 Narejeni so iz usnja, volnenih 1 materialov, krzna ali žameta in J vedno delujejo elegantno, i predvsem pa možato. Tudi
■	moški plašči imajo včasih
>	umetne krznene ovratnike in • obrobe na zapestjih, kar je J razširilo ponudbo moške mo-. de. Pustite se ogreti!
JERCA LEGAN
Taki ljudje ne spadajo v trgovino
Ob nakupu ozimnice
Osemnajstega novembra okrog 15. ure sva se z bolno mamo napotila v diskont yina Brežice Semenarna v Černelčevi ulici, da kupiva komplet ozimnice, ki so ga reklamirali celo po radiu. Ogledovala sva si ozimnico in gospoda Davorja Kolmana povprašala za ceno, ki jo je posmehljivo pokazal. Kupila sva en komplet, nakar sem mami pri hoji nudil oporo. Gospod Kolman naju je na zelo porogljiv način pospremil z besedami: “No ja, zdaj si bosta pa lahko poživila svoje stare kosti!”
Sprašujem se, kdo daje gospodu Kolmanu pravico, da je tako nastopil proti nama, in ali res ne ve, kako se mora obnašati človek na takem delovnem mestu. Verjamem, da gospodu Kolmanu moja mati nič ne pomeni, moral pa bi se zavedati, da je vsak človek vreden svojega spoštovanja. Zato take žalitve ne odobravam in zato tudi moj odziv na neljubi dogodek. Menim pa, da taki ljudje ne spadajo v trgovino in tudi ne kam drugam, kjer imajo opravka z ljudmi.
SIMON ERNEST Brežice, Ob stadionu 7
DRUŠTVO PRA VNIKOV- Vrsto let v Novem mestu deluje Društvo pravnikov Novo mesto kot stanovsko društvo, ki povezujejo pravnike in diplomirane pravnike. Težišče dela pravniškega združenja je na področju izobraževanja, saj je ravno pravna stroka tista, ki se nenehno razvija in izpopolnjuje. Novomeški pravniki so se pred nedavnim zbrali na Dolenjih Kamencah, kjer so obravnavali in sprejeli nova pravila društva. Zakon o društvih iz leta 1995je vsem društvom naložil, da v roku dveh let uskladijo svoja pravila z novo zakonodajo. Pravniki ugotavljajo, daje mnoga društva postavil v težak položaj, ker so bile postavljene prevelike zahteve. Za društveno dejavnost, ki temelji na ljubiteljski podlagi, bi bili primernejši enostavnejši predpisi, kot pa za marsikoga prezahtevne in zapletene pravne norme. Na fotografiji: del članov Društva pravnikov Novo mesto, v kate-rega so vključeni sodniki, odvetniki, državni tožilci in notarji, med zasedanjem. (Besedilo in slika: B. Avbar)
Novomeški taborniki obiskali TVst
V Kulturnem domu “učna ura” o Slovencih na TVžaškem
Evangelijska cerkev v Šentjerneju
Ob otvoritvi kapele
Evangelijska cerkev je v soboto, 22. novembra, dobila v Šentjerneju na Prvomajski 14 novo svetišče. Otvoritev je bila ob 17. uri, na njej pa se je zbralo več ljudi. Vse je bilo zelo svečano. Obred je vodil pastor Daniel Brkič. Svetišče je urejeno zelo estetsko. Slovesnosti se je udeležil tudi šent-jernejski kaplan Marko Košir in prebral pozdravno pismo župnika Antona Trpina.
Melita Husak je orisala Trubarjevo delovanje v Šentjerneju. Leta 1547 je bil Trubar v Šentjerneju duhovnik. In po 450 letih se njegovi duhovni nasledniki vračajo v Šentjernej. Tinca Kuhelj je razmišljala o tem, da bi se vse vere združile in častile enega Boga. Vse vere imajo namreč skupni imenovalec: ljubezen med ljudmi, skrb za sočloveka in strah pred grehom.
Vabimo vse, ki so žalostni in potrti, ki iščejo, naj se nam pridružijo. Pokazali jim bomo pot, ki vodi v notranjo osvoboditev in k sreči.
MAJDA FURAR
ZAHVALA
V sklopu martinovanja je bila 15. novembra košarkarska tekma med ekipama novinarjev in politikov, njen izkupiček pa namenjen gradnji varstvenega delovnega centra v Črnomlju. V svojem imenu in imenu organizatorjev se zahvaljujem sponzorjem: Brezi Črnomelj, Žolna športu Ljubljana, Art & Craftu
NOVO MESTO - Na vabilo zamejskih tabornikov, članov Rodu modrega vala v Trstu in Gorici, smo v soboto in nedeljo člani RGT obiskali prijatelje onkraj meje. Najprej so nas odpeljali v Narodno in študijsko knjižnico, kjer nam je prof. Živka Peršič razkazala ustanovo. Po ogledu nekaterih mestnih zanimivosti smo odšli v Rižarno. Tu nam je temačno zgodovino tega edinega italijanskega koncentracijskega taborišča med vojno opisal Milan Pahor. Sledil je ogled Kulturnega doma, kjer nam je ravnatelj Slo-
ubadajo naši rojaki. Izleta se je udeležilo 38 članov in članic RGT, kar je bilo zanje tudi nagrada za dobro opravljeno delo na nedavnem republiškem orientacijskem tekmovanju v Novem mestu.
Spomladi bodo Novomeščani povabili zamejske tabornike na obisk Dolenjske, kar bo hkrati začetek trdnejšega sodelovanja obeh organizacij. - O našem izletu je Primorski dnevnik že v nedeljo objavil daljši prispevek in fotografijo s srečanja v Kulturnem
MARKO GOŠNIK
spu. iu	™“V? Zelebeju ob' Kolpi, so nam prek
se tudi gledalcem.
ANDREJ FABJAN župan občine Črnomelj
domu.
____, ki deluje že od 1907. Milan
Pahor nas je tu seznanil še z organizirano navzočnostjo Slovencev v Trstu od druge polovice prejšnjega stoletja, preko časov fašizma in druge svetovne vojne. Novinarka Breda Pahor je opisala težaven položaj Primorskega dnevnika, edinega slovenskega časnika v Italiji, Helena Jovanovič pa je govorila o delu slovenskega radia in dnevnika v tržaški televiziji. Mitja Ozbič nas je pozdravil v imenu tržaških skavtov, Matija Jogan pa je govoril o mladinski komisiji v SKGZ.
Sledil je sprejem z drugimi gostitelji v prostorih Rodu modrega vala, dve uri pa smo porabili za ogled mesta. Pozno popoldne smo obiskali več vasi z večinoma slovenskim prebivalstvom na Krasu, kjer so nas nastanili v kulturnem domu. Po večerji smo se na družabnem srečanju podrobneje seznanili z domačimi taborniki.
V nedeljo smo zaradi slabega vremena morali načrte skrajšati. Najprej smo si ogledali tipično kraško hišo nad Trstom, ki kaže • bivalno kulturo tega od burje prepihanega ozemlja. Od tam smo se odpeljali na Goriško, kjer smo si ogledali kulturni dom, po kosilu pa smo se prek Opčin vrnili domov.
Tržaški taborniki, katerim smo poleti odstopili taborni prostor v Zelebeju
PRISPEVKI ZA OBDARITEV OTROK
NOVO MESTO - V času od 19. do 24. novembra so na račun Občinske zveze prijateljev mladine Novo mesto št. 52100-678-80209 za Vese-
li december prispevali: Dolenjske pekarne, d.d., 50.000 tolarjev; KS Straža 50.000; Apros, d.o.o., 7.000;
KS Šmihel 5.000; KSBršljin 5T00; KS Kandija-Grm 5.000; KS Majde Šilc 5.000; KS Mestne njive 5.000; KS Center 5.000; KS Regrča vas 5.000; KS Gotna vas 5.000; KS Ločna-Mačkovec 5.000; KS Drska 5.000; Splošna bolnišnica Novo mesto 100.000; KS Uršna sela 40.000; Igor Jenič, Rajnovšče 6, Novo mesto 5.000; Alpha, d.o.o., Ljubljana 10.000. Doslej je zbranih
637.000	tolarjev. V delu in materialu so nam pomagali: Gradbeništvo Franko Zdravko, s.p., TV Vaš kanal, akademski slikar Jože Kumer in Mestna občina Novo mesto z nakupom knjig v vrednosti 2.000.000 tolarjev. •
• Nekdo je.dejal: Prekleta rdeča banda! Se je spomnil dobrih starih časov? (Štolfa)
povedali, da zamejski Slovenci pogrešajo več posluha matične domovine za težave, s katerimi se
SREČANJE STAROSTNIKOV IN UPOKOJENCEV - Prijetno je bilo druženje upokojencev DU Dvor in starostnikov, ki štejejo nad sedemdeset pomladi. Društvo upokojencev Dvor šteje 242 članov in deluje na območju Dvora, Hinj in Ajdovca. Skupaj s krajevnim odborom RK, katerega vodi Slavka Andrejčič, so 23. novembra pripravili v gostilni Štupar na Dvoru srečanje. Zbrane (več kot 115) je pozdravila Slavka Andrejčič, učenci in člani RK pod vodstvom učiteljice Ivanke Pelko pa so pripravili kulturni program. OO RK z Dvora je zelo delavna (šteje 641 članov) in se že pripravlja na novoletno obdaritev starostnikov, težkih invalidov in socialne pomoči potrebnih ljudi. Na sliki: upokojenci in starostniki spremljajo kulturni program. Po programu so se zabavali in plesali po glasbeni spremljavi ansambla Duo palma. (Foto: S. Mirtič)
Zakaj blokada zakona proti mučenju živali?
Vprašanje dr. Drnovšku
Na vprašanje, kaj je s sedanjim osnutkom zakona, ki smo ga jeseni 1994 predložili Državnemu zboru in ga je v prvem branju že obravnaval, mi je predsednik dr. Janez Podobnik taktno in hitro odgovoril, da od Vlade RS še ni prejel osnutka, čeprav bi moralo biti drugo branje najkasneje do maja 1995. Teče pa že tretje leto, vendar osnutka zakona ni nikjer. Septembra sem pisno vprašala predsednika vlade dr. Drnovska, zakaj ne vrne osnutka v drugo branje, vendar je z njegove strani popoln molk. Zato javno sprašujem predsednika vlade RS, zakaj njegova vlada zadržuje ta osnutek. Ali je to njegova navada še iz prejšnjih enoumnih časov ali pa nima posluha, vesti ali čuta do trpečih živali. Še pes mi namreč pomiga z repom, ko ga ogovorim.
LEA EVA MULLER Ljubljana
ZANIMIVOSTI - REPORTAŽE - PRISPEVKI DOPISNIKOV - ZANIMIVOSTI - REPORTAŽE - PRISPEVKI DOPISNIKOV
ČRNA GRADNJA
Ivanška pravnika zidala na črno
Kako prijetno je živeti, če se razumeš s svojim sosedom, in kako hudo, če si z njim v sporu! Slednje doživljajo Petanovi in Gorčevi v Ivančni Gorici. Razlog je sporna Gorčeva gradnja prizidka k stanovanjski hiši, s katero se Petanovi ne strinjajo. Objekt je bil grajen brez pridobitve lokacijskega in gradbenega dovoljenja in mu od konca letošnjega avgusta grozi podrtje. Toda Gorčeva, oba pravnika, gospa pa načelnica Upravne enote Grosuplje, pravita, da sta že vzporedno z gradnjo začela pridobivati vsa potrebna dovoljenja, omenjeni sosedje pa so bili z vsem seznanjeni in niso nasprotovali. Sedanjega neusmiljenega nagajanja Petanovih, za katere sumijo, da so tudi sami črnograditelji, ne razumejo.
Obe družini s stanovanjskima hišama na Ulici Cankarjeve brigade 11 in 13 ali “Na hribu”, kot naselju pravijo domačini, se že pred leti nista najbolje razumeli. Ko je prejšnji gospodar Petanovih, sedaj že pokojni Franc Kralj, leta 1973/74 preurejal in nadzidaval hišo, je sosed, sedaj tudi že pokojni Avguštin Goreč, poklical inšpekcijsko službo. Hčerka Olga Petan je povedala, daje čez nekaj dni prišla komisija, si vse ogledala in sosed Goreč se je strinjal z nadzidavo, kot jo je predvidel Franc Kralj. Petanovi pravijo, da je bila urejena vsa potrebna dokumentacija, čeprav je zanimivo, da so sedaj tudi oni v postopku, ker teh dovoljenj ni.
Po 23 letih ponoven spor
Julija letos so Gorčevi začeli z gradnjo spornega prizidka, ki je pravzaprav “dvojček” Petanovemu objektu. Od Upravne enote Grosuplje so Andrej, Nevenka in Ivana Goreč iz Ulice Cankarjeve brigade 11 23. junija dobili odločbo o dovolitvi priglašenih del za obnovo garaže, opornega zidu in za zamenjavo tlakov na dvorišču oz. izvozni poti. V postopku je bilo ugotovljeno, “da so dela takega značaja, da za njihovo izvršitev ni potrebno lokacijsko dovoljenje, pač pa zadošča le priglasitev del”.
Andrej Goreč je kmalu pričel z zbiranjem soglasij in ni imel lahkega dela, saj so sosedje mejaši kar štirje: Olga in Jože Petan, mama Ana Kralj in njena hčerka Ana Božič, ki pa tu ne živi. Kot je povedala Olga Petan, sta z mamo zaradi “njegovega tečnarjenja in z obljubo, da bo le podrl staro garažo in zgradil malo večjo, ki bo zadostovala za večji avto, 10. julija podpisali soglasje.” Ostala dva solastnika Petanove hiše soglasja nikoli nista podpisala.
Presenečenja so se začela, ko so Petanovi junija prišli z letnega dopusta, pa njihova hiša ni imela več balkona, ki je menda, sicer v manjši meri, segal na Gorčevo zemljo. “Bil je odbit, tako da bi mama lahko, nič hudega sluteč, odšla na balkon ter se ubila!” je ogorčeno povedala hčerka Olga. Gorčevi so sicer kasneje poskrbeli za gradnjo novega, vendar je ožji in krajši od prvega. Novo razburjenje je nastalo, ko so začeli zidati v Petanovo hišo oz. garažo. “Spodkopali so naše temelje, da so približno 10 dni viseli v zraku. Pa pravijo, zakaj niste takrat koga poklicali? Saj smo se obrnili na pristojne organe, naj ustavijo gradnjo, pa inšpekcijske službe niso takoj ukrepale, ker je bil čas letnih dopustov!” je povedala Petanova, njena hčerka Simona (poročena Pantar), ki tu živi z družino, pa je kazala fotografije spornih temeljev. Petanovi so še povedali, daje Goreč s svojimi zidarji zazidal njihovo garažno okensko odprtino ter namesto nje na drugi steni vzidal dve manjši okni, kar je kot solastnica dovolila le Ana Kralj, ostali trije o zadevi niso bili menda niti obveščeni.
Petanovi so postajali ogorčeni. Zato sta Olga Petan ter mama Ana Kralj sta 25. julija preklicali dano soglasje “za razširitev garaže za deset centimetrov. Ker gre za preveliko razširitev in nadgradnjo ter poseg v našo lastnino, se s takim načinom gradnje ne moreva strinjati. Brez naše vednosti je od-
stranil mejnik in nas ni obvestil o obisku geometrov, ki so opravljali meritve. Zaradi navedenega se smatra, da je podpisana izjava neveljavna,” sta zapisali. Vendar pa je veljavnost tega preklica vprašljiva, kajti soglasje sta dali za gradnjo prizidka, ne pa za zgoraj omenjene stvari. Kakorkoli že, konec julija je na ogled prvič prišla grosupeljska urbanistična inšpektorica Teodora Adamič, čez dva tedna pa so Gorčevi že prejeli odločbo o črni gradnji.
“Pričeli smo s popolno podporo sosedov”
Takšnega razvoja dogodkov ne morejo razumeti Gorčevi - mama Ivana, sin Andrej, ki ima doma odvetniško pisarno, ter žena Nevenka, vodja Upravne enote Grosuplje. “Z zidavo prizidka smo pričeli s popolno podporo sosedov, sicer v to ne bi šli. Sprva smo nameravali le adaptirati dotrajano garažo in izvozno pot ter oporni zid ob njej in tega nismo delali brez dokumentacije, ampak smo imeli odločbo o priglasitvi del. Potem pa smo se zaradi ekonomičnosti odločili za gradnjo prizidka, kjer bi imela svoje prostore oba sinova. Idejno zasnovo za gradnjo smo imeli izdelano že v začetku letošnjega leta, in čeprav za gradnjo na mejo ni potrebno soglasje sosedov, smo jih o vsem obvestili in povprašali. Rekli so, da ni problema, saj gradimo na svojem, in tako so zidarji 5. julija pričeli z delom,” sta povedala Gorčeva in poudarila, da so bili sosedje ves čas gradnje prisotni in niso imeli nič proti. Celo pomagali so jim.
Ko je bil objekt 10. julija pozidan že do prve plošče, je Andrej Goreč sosede vseeno zaprosil za nepogojno soglasje za gradnjo prizidka in ga dobil od dveh solastnic Petanove parcele, “torej sta bili seznanjeni z velikostjo objekta. Upravičeno sem pričakoval, da bo dala soglasje tudi Anica Božič, ki stanuje v Ljubljani, Jože Petan pa sploh ni povedal, da je solastnik. Seveda smo se prej dogovorili že tudi za balkon, ki je delno celo gledal na naše in to še vedno, ter o tem, da lahko zazidamo okno na vzhodni strani njihove garaže, ki je tudi delno na našem, in vzidamo novi na severni strani garaže. Kako morejo reči, da se je to dogajalo brez njihove vednosti, če pa so bili zraven! In če bi nasprotovali, bi nas lahko ustavili že na začetku! Kasnejši preklic soglasja obeh podpisnic pa ne velja za gradnjo prizidka,” je razložil Goreč.
Črna gradnja dobiva streho
Na lokacijski obravnavi konec julija, dan po prvem obisku urbanistične inšpektorice, se prizadete stranke niso mogle sporazumeti glede spora. Investitorji Gorčevi so povedali, da so o tem, da se sosedi mejaši ne strinjajo z njihovo gradnjo, izvedeli šele po končani drugi etaži 17. julija. Ne razumejo sosedov, kako lahko pre-
kličejo že dano soglasje, kije bilo dano brez vsakršnega pogoja.
Ministrstvo za okolje in prostor RS, Inšpektorat RS za okolje in prostor, izpostava Grosuplje, je 13. avgusta Gorčeve obvestilo (ravno ta dan je odločbo o črni gradnji dobil tudi Rom Miha Strojan iz Kuželjevca), da gradnja na podlagi 72. in 73. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor ni dovoljena in da morajo svojo investicijo najkasneje v roku 30 dni po prejemu te odločbe odstraniti in vzpostaviti prejšnje stanje na lastne stroške, če ne, bo to na njegove stroške opravilo pooblaščeno podjetje. “Z gradbenimi deli sta Andrej in Nevenka Goreč s svojimi delavci kljub temu nadaljevala in objekt celo dala pod streho,” je povedala Petanova, Gorčeva pa sta pojasnila, da sta inšpektorici razložila nujnost tega dela, da se na objektu ne bo delala škoda. Zadnja gradbena dela pri prizidku pa so bila opravljena 16. julija, torej pred odločbo.
Gorčevi so se nanjo takoj pritožili in dali predlog za odlok izvršbe, ker po njihovem mnenju ni ovir, da ne bi dobili vseh potrebnih dovoljenj, toda ta ni bil rešen pozitivno, ker so kljub odločbi gradili naprej (streha) in ker je
bila v tem času že vložena Petanova pritožba na lokacijsko dovoljenje.
Pohiteli zaradi sinove bolezni
Gorčevi pravijo, da so se, čeprav so imeli strokovno podlago za gradnjo spornega prizidka, od začetka gradnje zavedali, da je treba čimprej pridobiti vsa potrebna dovoljenja. “Nikoli nismo imeli namena izvesti gradnje brez potrebnih dovoljenj, čeprav smo z njo prehitevali zaradi povečave bivainih površin za potrebe svojih sinov - eden je psihični bolnik in nujno potrebuje ločene prostore, kjer najde mir, drugi hodi v gimnazijo in je za zagotovitev normalnega napredovanja sedaj preseljen v babičino stanovanje. Pritožnikom je vse to dobro znano, zato se še posebej čudimo neusmiljenemu nagajanju,” je pripovedovala Nevenka Goreč.
Lokacijsko dokumentacijo z ivanške občine so dobili 23. julija, 12. septembra pa je RS Upravna enota Grosuplje Gorčevim izdala lokacijsko dovoljenje za legalizacijo prizidka k stanovanjski hiši. Soglasje je dal tudi Zdravstveni inšpektorat, ko je opravil diagram sončenja zaradi morebitnega po-
SPOREN GORČEVPRIZIDEK - “Ta prizidek naj bi bil samo povečana garaža. Pa poglejte vhodna vrata, pred katerimi je parkiraavtomobil! Noben avto ne gre skozi, "pravijo Petanovi. Na desni spodaj se vidita obe na novo vzidani okenci v Petanovi garaži.
PRIJA VITEUI TUDI SAMI ČRNOGRADITELJI? - Prijavitelji Gorčeve čme gradnje (na sliki od leve proti desni: Simona Pantar, Ana Kralj in Olga Petan) so po izjavah republiškega urbanističnega inšpektorata tudi sami v postopku, ker so pred leti gornje prostore hiše gradili brez ustreznih dovoljenj.
slabšanja bivalnih prostorov sosednjega objekta. “Z ozirom na to, da noben predpis ne določa, da je za izdajo lokacijskega dovoljenja potrebno soglasje sosedov mejašev za odmik od meje, je v tej zadevi upravni organ sam ugotovil, da so za izdajorlokacijskega dovoljenja izpolnjeni vsi pogoji,” piše v dokumentih, ki jih je podpisala Erika Radi Podobnik, vodja oddelka za prostor UE Grosuplje.
Drugačno mnenje arhitekta
Petanovi ne morejo verjeti, da so Gorčevi dobili lokacijsko dovoljenje, ko je na novem objektu manjkala le še streha, čudijo pa se tudi, da morajo na primer oni za to, ker želijo v svojem sadovnjaku v Velikih Pecah jabolka proti divjadi obdati z žično ograjo, dobiti pisno soglasje sosedov za odmik treh metrov od meje, njim pa za gradnjo prizidka, ki celo posega v njihovo hišo, to ni potrebno.
Ob izdaji omenjenega lokacijskega dovoljenja, zoper katerega so na Ministrstvo za okolje in prostor Petanovi že izdali pritožbo, so na ljubljanskem podjetju I.R. projektiranje, tehnično svetovanje in inženiring, dobili strokovnjaka - diplomiranega inženirja arhitekture, ki je ob ogledu gradnje spornega prizidka in ob lokacijskem dovoljenju podal strokovno mnenje. Ugotavlja vrsto nepravilnosti in kršitev: poleg tega, da gre za črno gradnjo, kar pomeni, da se objekt poruši, kazen pa znaša od 90 do 120 tisoč tolarjev, gre tudi za dovoljevanje nedovoljenega posega v gradbeno konstrukcijo, ogrožanje življenj ljudi v njej in za prilagajanje pravil stroke; meteorna voda je amatersko speljana skozi ploščo prizadete stranke in jim sedaj zamaka; ne drži, daje novi nadzidek enake višine kot obstoječa hiša, ne glede na 12. člen bi moral veljati zakon o graditvi objektov kot pri novogradnjah; ni mnenja strokovnega statika zaradi superpozicije, ki
POGLED S SPODNJE STRANI -Tudi od tod se vidi, da sta oba objekta “dvojčka ”. V vsakem nadstropju prizidka naj bi imela prostor Gorčeva sinova.
nastane zaradi spodkopavanja in nestrokovne podtemeljitve črne gradnje v tuj objekt, zaradi česar so nastale razpoke; nikjer ni statične predpostavke za slučaj potresa 9. stopnje, ki je predpisana za t<t del Slovenije, in tako dalje.
Strokovnjak zaključuje, da pri izdaji lokacijskega dovoljenja niso bili upoštevani splošni pogoji o gradnji objektov in daje bilo to izdelano pristransko, zato bodo sprožili tudi postopek za ukinitev strokovne licence odgovorne osebe.
Avto onemogočil dostop do hiše
Spor med sosedoma pa se je še naprej zaostroval. Ker Gorčevi investicije po prejemu odločbe niso smeli zaključiti, so se oktobra odločili, da bodo do konca uredili vsaj obnovo dvorišča oz. izvozne poti, ki pa gre preko Petanove zemlje. “Že več kot trideset let to pot uporabljamo za peš pot in vožnjo, saj drugega dostopa do javne ceste ni, pa ni bilo nikoli sporov zaradi tega,” je povedala mama Ivana Goreč, ki tu živi najdlje. Sicer pa Gorčevi sumijo, da so sami Petanovi črnograditelji, saj nimajo potrebne dokumentacije, ki jo sedaj od njih zahtevajo inšpektorji.
“Vsesplošen napad sosedov na našo družino gre celo tako daleč, da so nam sredi oktobra pri nadaljevanju tlakovanja izvozne poti nanjo nastavili svoj avto, da nismo skoraj deset dni mogli priti z avtomobilom do svoje hiše, prav tako pa tudi ne moje stranke. Dovozno pot smo si ponovno izborili z začasno odredbo Okrajnega sodišča v Grosupljem. Ob tem so nam Petanovi podnevi grozili, da bodo tisto, kar bomo podnevi naredili, ponoči porušili. To se je tudi dogajalo tri noči zapovrstjo z mojim orodjem, ki so ga z nezakonitim vstopom jemali kar iz prizidka, “je pripovedoval Goreč in zraven kazal “dokazni mate: rial” - fotografije. Nočno dogajanje je menda z video kamero snemala tudi Petanova hčerka.
Trditve, da novi prizidek poslabšuje Petanov bivalni prostor -na kakršenkoli način - po Gorče-vem mnenju ne držijo, saj niso delali nestrokovno. Idejno zasnovo prizidka je izdelala ULA, d.o.o., Grosuplje, glavni načrt pa projektni biro Furlan BIR 4M in ostali d.n.o. iz Grosupljega. “Njihov edini cilj je, da nam naredijo škodo in da bi oba izgubila službo. Prepričani smo, da bo gradnja v končni fazi legalizirana, saj proti temu ne obstajajo resni razlogi. Vemo pa tudi, da nam objekt po odločbi 13. avgusta lahko pridejo rušit kadarkoli, vendar bi tako utrpeli nenadomestljivo škodo, ki bi jo bili v takem primeru prisiljeni uveljavljati proti državi,” pravita Nevenka in Andrej Goreč.
“Delata s pozicije premoči!”
Olga Petan je pripovedovala, da so bili ogorčeni, ker očitno za Gorčeve ne veljajo predpisi kot za druge. Pisno in po telefonu so se vneto obračali na ustrezne organe in ustanove za posluh in pomoč. Pravega odziva ni bilo. “Vse se vrti v začaranem krogu, kajti Gorčeva izhajata s pozicije premoči. Oba sta pravnika in nihče si nič ne upa. Kako težko smo prišli do
svojega odvetnika, saj nihče ni hotel prevzeti tega primera!” je povedala Olga Petan.Petanovi tudi očitajo, da je upravni organ ves čas vodil postopek nekorektno in pristransko, “kar je pravza-; prav razumljivo,, saj je ena od investitorjev načelnica UE Grosuplje in je dejansko predpostavljena uradni osebi, ki je vodila postopek. Na lokacijski obravnavi seje zapisnik pisal celo tako, daje Nevenka Goreč uradni osebi, svojemu podrejenemu, narekovala besedilo zapisnika in ugotovitve niso resnične. Pritožniki nismo dobili kopije rokopisa zapisnika, pač pa le tipkan čistopis, ki se ne ujema z dejansko podanimi izjavami na obravnavi.”
“Kakšne vplive vse mi pripisujejo! Pa sem na vsa dovoljenja čakala dlje, kot marsikdo drug. Nisem se hotela v nič vmešavati in vseskozi sem izločena iz postopka. Imam čisto vest,” meni Gorčeva.
Inšpektorat: “Pripravlja se izvršba”
Vse pogostejše pritožbe na (pre)počasno delo naših inšpekcijskih služb za prostor sami opravičujejo z besedami, da so prezasuti z delom in da bi za vso Slovenijo morali imeti 189 in ne le 80 inšpektorjev. Poleg tega na vsako izdano odločbo dobijo pritožbo, kar zadrži izvršitev oziroma nadaljevanje postopka. Na območju grosupeljske upravne enote so inšpekcijske službe ministrstva za okolje in prostor ob koncu lanskega leta ugotovile 185 nedovoljenih posegov v prostor. Na podlagi dane odločbe o izvršbi so lastniki lani sami podrli pet objektov, letos pa je pooblaščeno podjetje inšpektorata poleg odstranitve črnega odlagališča avtomobilov bratov Garbas v Grosupljem odstranilo še dva objekta: prizidek h gasilskemu domu na Malem Mlačevem in ograjo okrog športnega igrišča v Spodnji Slivnici.
In kako bo v primeru Goreč? Na Inšpektoratu RS za okolje in prostor so bolj skopi z izjavami. Manca Šetina Miklič iz službe za odnose z javnostjo na ministrstvu > je sporočila, da sta se na inšpekcijsko odločbo Gorčeva pritožila in hkrati zaprosila za odlog prisilne izvršbe, po opravljenem ogledu v zvezi s tlakovanjem dovozne poti investitorjev pa je inšpektor ugotovil, da se tlakovanje in obnova opornega zidu opravljata v skladu z veljavno odločbo o dovolitvi priglašenih del. Pritožbo Petanovih zoper lokacijsko dovoljenje sedaj obravnava pristojni organ ministrstva za okolje in prostor.
Na inšpektoratu so zatrdili, da dejstvo, da sta črnograditelja pravnika, ne igra nobene vloge in da se izvršba pripravlja. Kdaj bodo sporni prizidek podrli, še ne vedo, menda je to odvisno od presoje inšpektorjev, močan pa je vtis, da gre za zavlačevanje z ukrepanjem. Res, da je primer po eni strani zapleten, po drugi pa tudi ne. Pravila so jasna - manjkajoče potrebno lokacijsko in gradbeno dovoljenja pomeni črno gradnjo. Pa naj bo investitor Rom, kmet, delavec ali pa pravnik. Še zlasti slednji bi moral delovati zgledno.
Besedilo in slike: LIDIJA MURN
. A	A ^	|	7*	MANA, d.o.o.
44	Kandijska 9
/	Novo mesto
tuuiucna. americija.	©068/321-115,342-136
UGODNI SMUČARSKI PAKETI:
samo 9 ur do Val Thorensa!
NOVOLETNI PROGRAMI:
Budimpešta • 3 dni -od 169 DEM dalje Praga • 4 dni -od 199 DEM dalje Amsterdam • 6 dni - od 369 DEM dalje Atene • 8 dni - od 499 DEM dalje Sejšeli • Rdeče morje • Tajska • Bali • in še in še ...
POHITITE S PRIJAVAMI!
I
ZANIMIVOSTI - REPORTAŽE - PRISPEVKI DOPISNIKOV - ZANIMIVOSTI - REPORTAŽE - PRISPEVKI DOPISNIKOV
duševno prizadeti
0 njih skoraj vedno odločajo drugi
_ "Leta 1980je v Sloveniji na 1000 živorojenih otrok umrlo 15 otrok. Petnajst let pozneje jih je umrlo trikrat manj. Marsikak otrok, ki bi pred leti umrl, ostane zdaj živ in zdrav, ker ga je rešil zdravnik in napredek medicinske znanosti, ali pa živ, vendar prizadet, njegov telesni in duševni razvoj je moten. Zdrav razvoj na žalost ne more vedno slediti čudežu preživetja, "so zapisali v eni od letošnjih številk Našega zbornika Sožitja - Zveze društev za pomoč duševno prizadetim Slovenije. Ks(' starši na tem svetu na začetku upajo, da bo z njihovim otrokom še vse v redu. Ko se starši znajdejo pred dejstvom, da bo razvoj njihovega otroka drugačen in da verjetno ne bo dosegel vsega, kar dosežejo zdravi otroci, se počutijo nemočne, prizadete, obupane in osamljene.
Starše s takšnimi težavami vabijo medse društva za pomoč duševno prizadetim, katerih člani so predvsem starši oziroma svojci otrok z motnjami v duševnem razvoju, strokovnjaki in drugi ljudje, ki želijo pomagati duševno prizadetim. Ta društva delujejo v večini slovenskih občin, eno najdejavnejših društev imamo v Novem mestu, v katerem delajo same ženske. Že četrto leto zapored so uspešno organizirale vikend seminar za družine prizadetih otrok na Otočcu. Na seminar, ki se ga je udeležilo 11 družin, kar 6 je bilo novih, so povabile priznane strokovnjake za obravnavo prizadetih otrok. Med njimi je bil tudi prof. Peter Skuber, spec. klinične psihologije *n psihoterapevt iz mariborskega zdravstvenega doma, ki seje seminarja na Otočcu udeležil že četrtič. Ob tej priložnosti je nastal pogovor o sprejemanju drugačnosti teh otrok in kasneje odraslih, o njihovih potrebah in tudi o njihovih pravicah, med katere sodi tudi pravica do spolnosti.
Na seminarju je bilo povedano, daje glavna razlika med prizadetimi oz. ljudmi s posebnimi potre-
bami in zdravimi osebami ta, da o prizadetih vedno odločajo drugi. Prof. Skuber meni, da se bo to moralo v prihodnosti spremeniti in da bo treba tudi prizadete kdaj vprašati za mnenje in jim ponuditi možnost za odločanje. “Ker pa ste omenili, da so to ljudje s posebnimi potrebami - to je sicer tudi eden od terminov, ki se uporablja za duševno prizadete - bi povedal, da so v tujini pred leti raziskovali, ali imajo duševno prizadeti ljudje drugačne - posebne potrebe kot ostali ljude. Prišli so do zanimivih zaključkov, da imajo tudi prizadeti enake potrebe kot ostali ljudje,” je razložil prof. Skuber. Tudi prizadeti so človeška bitja, ki imajo potrebo po hrani, pijači pa tudi po ljubezni, dotiku in spolnosti.
“Seksualno erotična potreba je potreba po bližini, po dotiku in ni
• Zmerno in težje duševno prizadetih je v Sloveniji 9.970. Šolanje oz. usposabljanje teh otrok poteka v zavodih za delovno usposabljanje ali pa v oddelkih za delovno usposabljanje pri osnovnih šolah f prilagojenim programom. Odrasli zmerno in težje duševno prizadeti potrebujejo stalno pomoč, ki vse preveč sloni na njihovih starših, čeprav jim poseben zakon daje status invalidne osebe in zagotavlja družbeno pomoč. Težko duševno prizadetih je v Sloveniji 2.500, ti za vse življenje ostanejo na stopnji dojenčka, njihovo življenje pa je odvisno od nege v posebnih zavodih ali doma.
nujno, da vedno pride do spolnega odnosa,” pove Skuber, ki je prepričan, da ne enega ne drugega tudi duševno prizadetim ljudem ne bi smeli prepovedovati. Zadnje čase se o pravici duševno prizadetih do spolnosti javno pogosteje govori kot še pred leti. Nekateri so prepričani, da zato, ker je to žgečkljiva tema, prof.
Skuber pa meni, da je prav, da se o tem tudi javno govori, saj to pomeni, da smo se s temi problemi začeli ukvarjati in o njih razmišljati. “Enako kot druge otroke je tudi duševno prizadete otroke treba učiti o razlikah med spoloma, o spolnem dozorevanju in spolnosti, saj so se tudi oni rodili kot ljubezenska bitja s spolnostjo,” pravi Skuber. Tudi oni imajo zaradi spolnega dozorevanja v puberteti težave kot vsi ostali otroci. “Dvomim, koliko se v šolah s prilagojenim programom govori o spolnosti, verjetno je tega zelo malo,” pravi Skuber.
Tildi pravica do otroka?
Pri osebah z zmerno> težjo in najtežjo motnjo v duševnem razvoju se za zaščito najpogosteje izvaja sterilizacija, saj je vsaka druga oblika kontracepcije začasna, poleg tega morajo nad njo imeti drugi kontrolo. Zaščita pa je pomembna tudi zaradi aidsa in spolnih zlorab. Sterilizirajo predvsem ženske, saj one občutijo posledico spolnih odnosov. Pri nas je tako, da starši oz. skrbniki, ki imajo podaljšano roditeljsko vlogo, ker prizadete osebe niso opravilno sposobne, vložijo vlogo za sterilizacijo, soglasje k temu pa morajo dati centri za socialno delo. “V Evropi je ta postopek drugačen, privolitev za sterilizacijo mora dati tudi oseba sama, četudi ni opravilno sposobna,” je povedal prof. Skuber. Zadnje čase se vse pogosteje pojavlja mnenje, da imajo tudi prizadeti pravico do otroka, tega mnenja pa je tudi prof. Skuber, čeprav si odgovora, kdaj da in kdaj ne, ne upa dati. Poudarja pa, da bi morali vsakič najprej dati možnost izbire, seveda je vse skupaj odvisno od posameznika do posameznika. “V vseh knjigah, ki sem jih bral, so si enotne, da je ravno spolni odnos tista točka, ko tudi prizadetim osebam priznamo, da so odrasli in nam
PREMALO ZNANA SLOVENIJA
Bajdinški slapovi kot biseri
Eden izmed malo znanih naravnih biserov Slovenije so gotovo tudi Bajdinški slapovi pri Turjaku. Oblikuje jih potok Bajdinec, ki izvira pod Malim Ločnikom, nad katerim je gora Sv. Ahac s cerkvijo. Starejšo cerkev so tako poimenovali Turjačani po zmagi Andreja Tbrjaškega nad Turki pri Sisku leta 1593, na dan sv. Ahaca.
Za bisere pa se je potrebno zelo potruditi, zato so tudi nekaj vredni. To sem spoznal, ko me je predsednik turističnega društva TUrjak Anton Janežič vodil - peš, seveda ' s TUrjaka do četrtega Bajdin-škega slapa. Spotoma je razlagal fazne zanimivosti.Že kmalu iz TUrjaka je pokopališče, na kate-
ČETRT1 BAJDINŠKI SLAP - Na fotografiji je četrti, zadnji in najvišji bajdinški slap, ki pada kar šest metrov globoko.
rem je stara kapela z nedavno odkrito grobnico Turjačanov, na pokopališču pa je še novejša grobnica Turjačanov. Ob poti sva naletela na kup železove rude in predsednik Janežič je povedal, da so železno rudo kopali povsod tam okoli, jo talili v fužinah ob rečici Rašici, ki seje takrat zaradi fužin imenovala Fužinščica. Turjaški grofje, ki so bili lastniki, so zelo kakovostne kovinske izdelke prodajali na Reko in drugam. Fužine so požgali Turki ob prvem velikem vpadu na zahodno Dolenjsko leta 1469, ko so požgali tudi Kočevje. Kasneje fužin niso obnavljali in rečica je nato dobila ime Rašica, ki ga ima še danes.
Ko smo že pri Turjaku, še tole. Zaželjen gost Turjačanov je bil tudi pisatelj Fran Šaleški Finžgar, ki je bil župnik v bližnjih Želim-ljah. Na gradu Turjak pa je bil kaplan Anton Medved, ki je rad pogledal v kozarec. Finžgar je želel prijatelju in pesniku Medvedu pomagati, da bi pozabil na pijačo. Zato ga je z dovoljenjem turjaškega grofa vabil v grajsko orožarno, kjer sta se oblačila v oklepe, si dala na glave šlem (čelado), v rokah pa sta imela sablje in ščite ter se za šalo sabljala. Med temi “viteškimi” igrami se jima je menda porodila misel, da bi napisala skupaj pravi slovenski in pravi slovanski roman. In res sta začela, tako pravijo ljudje, skupaj pisati roman “Pod svobodnim soncem”, vendar je Anton Medved kmalu umrl in roman je dokončal Finž-
gaA
Čeprav je pot vodila v dolino, sem komaj dohajal vodiča Janežiča. Končno pa je bil trud poplačan. Zagledala sva četrti, se pravi zadnji slap. Slap se požene preko skale kar dobrih 6 m globoko v večji tolmun. Iz tega tolmuna pa nato voda dere preko skoraj navpičnih skal navzdol. Gre za res pravi biser sredi divjine.
Preostalih treh slapov nisva videla. Poti in niti stezice navzgor
ob potoku Bajdinec ni. Tako moram verjeti pripovedovanju. Izvir Bajdinškega potoka pod Malim Ločnikom je skrit, saj do njega
Anton Janežič, predsednik Turističnega društva Turjak.
vodi le ozka in spolzka stezica. Potok teče pod mostom na magistralni cesti v naselju Tlirjak po kot oglje črnem apnencu. Prvi slap ima dve po 3 m visoki stopnji. Kmalu nato je slap, visok pet metrov. Struga potoka je prekrita z lehnjakom, ki pa je skrit pod mahovjem. Kamnina naprej je tudi drobno apnenčeva breča in ponekod kot oglje črn apnenec. Obe ti kamnini sta značilni samo za Bajdinške slapove oziroma potok Bajdinec, saj ju drugod v Sloveniji ni. Dalje ob potoku sta še razvalini dveh mlinov. V hiši živi še priletna ženica, ki pa se redkim radovednim izletnikom raje umakne in tako naredi ta prelepi in skoraj nedostopni košček domovine še bolj skrivnosten in privlačen.
Besedilo in slike: JOŽE PRIMC
APLAVZ NI OBVEZEN
Kokoš na mojem!
Grozljivejša od vsega, kar se dogaja v Sloveniji, je neodzivnost slovenskega človeka. Ko so pred kratkim na Štajerskem starši izgnali učiteljico iz razreda, ker je po njihovem mučila otroke s premodemimi pedagoškimi prijemi, se je na to oglasila le njena stanovska prijateljica s člančičem v učiteljskem časopisu. Množica učiteljic (in učiteljev), ki lahko že jutri, pojutrišnjem doživi podobno usodo, pa je modro molčala, namesto da bi dvignila krik in vik in zahtevala, če ne že drugega, vsaj strokovno obrazložitev. Da bi se učiteljstvo potegnilo zase, so najbrž potrebni hujši šoki: najmanj nekaj tisoč na cesto postavljenih prosvetarjev.
Ob nedavni obsodbi ameriške študentke, ki naj bi bila kriva za smrt otroka, se je vzburkala ameriška javnost. Sodstvo je moralo obnoviti proces in namesto dosmrtne ječe je dobilo dekle nekajmesečno zaporno kazen.
Gnusni uboj mladega policista v Kočevju je sicer močno pretresel tamkajšnjo in nasploh slovensko javnost, vendar ne do tolikšne mere, da bi ljudje zahtevali od države, naj že enkrat odločneje stopi na prste barabam različnih kalibrov, naj poostri kazensko zakonodajo, naj da več pristojnosti policiji in ne nazadnje naj prisili tiste v sodnih palačah k hitrejšemu in učinkovitejšemu delu.
Po drugi strani pa smo Slovenci zelo občutljivi, če s kaj nepravilnega zgodi nam osebno. Če, na primer, sosedova kakoš preleti naše dvorišče, smo se pripravljeni pravdati tja do ustavnega sodišča.
TONI GAŠPERIČ
Prof. Peter Skuber
enakovredni,” pove prof: Skuber.
“Glavno spoznanje zadnjih kongresov v tujini, ki sem se jih udeležil, je, da osebe z duševno motnjo v razvoju nasploh podcenjujemo in jim damo manj, kot potrebujejo. Pri nas v Sloveniji še ni bilo srečanja, na katerega bi bile povabljene odrasle prizadete osebe kot sogovorniki o njihovih težavah. Tudi tu drugi odločajo namesto njih,” pojasni prof. Skuber. V Nemčji ima kongres o problematikfprizadetih dva predsednika: prvi je strokovnjak, drugi pa duševno prizadeti človek, in njegov nastop je prav tako pomemben kot nastop strokovnjakov. “Tudi pri nas bo potreben preskok na tem področju; to da vedno drugi odločajo namesto njih, bo treba opustiti vsaj kdaj pa kdaj, čeprav je morda nekoliko težje, bodo pa zato na koncu srečnejši tako starši kot tudi njihovi otroci,” je zaključil prof. Skuber. Še tako dober in tenkočuten roditelj se namreč odloča na podlagi svojih izkustev in poznavanja stvari, vendar za nekoga drugega. Pa ima to pravico?
JOŽICA DORNIŽ
PRIZNANJA DOLENJSKI - Letošnja akcija Moja dežela - lepa in urejena, ki jo vodi Turistična zveza Slovenije, je zaključena; 19. novembra so v Mariboru podelili priznanja najlepše urejenim krajem v Sloveniji. Dolenjci se lahko tudi tokrat pohvalimo z lepo bero priznanj. Novo mesto se že nekaj let uvršča med najbolj urejene večje kraje v Sloveniji, na letošnji zaključni prireditvi je dobilo priznanje za tretje mesto. Na drugo mesto med turističnimi kraji v Sloveniji so se uvrstile Šmarješke Toplice. Srednja kmetijska šola Grm iz Novega mesta sodi med najbolj urejene med slovenskimi srednjimi šolami, med manjšimi zdravilišči je najbolj urejeno Zdravilišče Šmarješke Toplice, osnovna šola Brusnice pa je za urejenost dosegla med osnovnimi šolami tretje mesto.
KONEC Z ZAJCI? - Prišla je jesen in lovci množično prirejajo skupne love. V dolenjskih gozdovih se vrste pogoni na divje prašiče, v nižinskih predelih pa tako kot v preteklosti ni več slišati zamolklih strelov šibrenic, saj se je stalež male divjadi močno zmanjšal, da lovci le redko prirejajo brakade na fazane in poljskega zajca, ki je zaradi pretirane uporabe škropiv v kmetijstvu vre bolj redek in zato že sodi med ogrožene vrste divjadi. Zaradi popolne zaščite poljskega zajca so se lovci LD Novo mesto zavestno odločili, da divjega zajca sploh ne bodo lovili. Večjo pozornost pa so namenili lisicam, ki so se namnožile in povzročajo škodo tako mali divjadi kot kmetom. Na sliki: člani lovske družine Novo mesto v zboru čakajo ukaz lovovodje, ki bo z lovskim rogom naznanil pričetek pogona na divje prašiče. (Besedilo in slika: B. Avbar)
POZOR, TO JE PROMETNI ZNAK! - Čeprav so predpisi o postavljanju in kvaliteti prometnih znakov povsem jasni, lahko na naših cestah opazimo napisne table krajev kot je na naši fotografiji. Takšna označba naselja, iz katere je razvidno samo, da se krajevno ime začne na črko B, stoji ob cesti R/333 in naj bi označevala naselje Brod, ki leži nedaleč od Kostanjevice. Vse lepo in prav, če napisna tabla ne bi bila zavajajoča, saj je vozniki ne ocenjujejo kot prometnega znaka, ki omejuje hitrost vožnje na 60 km/ h. Zanimivo je tudi to, da na drugi strani Broda ni oznake za konec naselja, v smeri proti Novemu mestu pa ni ne oznake kraja niti zabeležbe za konec naselja. A li je promet po takšnih cestah, ki niso predpisno označene, še varen, pa si lahko odgovorite sami. Na fotografiji: sporna napisna tabla za naselje Brod, gledano iz kostanjeviške smeri. (B. A.)
ZDRAVNIŠKA RAZLAGA
prim, mag, dr. TATJANA GAZVODA
Nevarne depresije v starosti
V starosti sicer ne nastopajo kakšne posebne oblike depresij, so pa lahko nevarnejše. Najpogosteje se kažejo kot psihomotorična upočasnjenost, ki jo spremljajo občutki krivde in samozaničevanja, lahko pa se stopnjujejo celo do blodenj in samomorilnosti. Depresivno razpoloženje je najhujše zjutraj. Motnje spanja se kažejo kot zgodnje jutranje prebujanje.
Depresija se lahko prvič pokaže šele v višji, celo zelo visoki starosti (pri 85 ali 90 letih). Lahko gre za ponovitev kake faze depresije iz mladosti. Faktor starosti seveda prispeva nekatere značilnosti: depresije so pogosto dolgotrajnejše, a plitvejše kot v mladosti, nevarnost ponovitev je večja, obdobja remisije brez bolezenskih
znakov so krajša in depresije pogosteje prehajajo v kronično obliko. Depresije v starosti huje ogrožajo t"di telesno zdravje bolnika, pri katerem že sam proces staranja negativno učinkuje na njegovo psihofizično stanje. Hitreje pride do telesne izčrpanosti zaradi nespečnosti, večja je tudi nevarnost istočasnega pojava drugih bolezni.
Zaprtje, ki praviloma spremlja vse vrste depresij, lahko povsem blokira črevesje. Morebitna okužba lahko poteka brez zvišane telesne temperature, sam bolnik pa zaradi zavrtosti pogosto ne more govoriti o svojih težavah. Nevarnost samomora je velika. Lahko rečemo, da so depresije v starosti zaradi spremljajočih pojavov in komplikacij nevarnejše kot v mladosti.
TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 27. XI.
SLOVENIJA 1
7.15	• 1.55 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
10.20	V1DEORING
10.50	TEDENSKI IZBOR
HOGANOVA DRUŠČINA, amer. na-niz., 19/26
11.15	DEČKI V RJAVEM, angl. film
12.35	DIVJA AVSTRALIJA, poljudno-znan. oddaja
13.00	POROČILA
13.05	KOLO SREČE, ponov. tv igrice
14.05	KLIC DOBROTE
15.55	NOVICE IZ SVETA RAZVEDRILA
14.40	OUTSIDER, slov. film
17.00	OBZORNIK
17.10	OTROŠKI PROGRAM SPREHODI V NARAVO
17.25	DENVER: POSLEDNJI DINOZAVER, naniz., 6/20
18.00	PO SLOVENIJI
18.40	KOLO SREČE, tv igrica
19.15	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	TEDNIK
21.30	FRA1SER, amer. naniz., 24/24
22.00	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.40	ODSTIRANJA
SLOVENIJA I
9.00	Euronews -12.55 Tedenski izbor: Filmski triki; 13.20 Film o pianistu, glasbena oddaja; 14.55 Grace na udaru, naniz., 13/25; 15.20 Šport; 17.00 Pacific drive, avstral. nadalj., 75. del -17.30 Tri krone, Šved. nadalj., 13/13 -18.20 Dogodivščine iz živalskega vrta, nem. naniz., 2/15 -19.00 Resnična resničnost -19.30 Pacific drive, avstral. nadalj., 76. del -19.55 Super veleslalom - 21.20 Gibljive slike - 21.40 Sladko življenje, italij. film
HTV 1
7.35	Tv spored - 7.50 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.25 Savannah (serija, 3/36) -13.10 Santa Barbara (serija) -13.55 Živa resnica -14.25 Poslovni klub -15.00 Poročila -15.05 Program za mladino -16.15 Evropska krajina -16.45 Hrvaška kulturna dediščina -18.00 Kolo sreče -19.05 Hrvaška spominska knjiga - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Hrvaška in svet - 20.45 Dokumentarna serija - 21.30 Z namenom in razlogom -
22.35	Opazovalnica - 23.10 Kraljevske skrivnosti (dok. serija)
HTV«
13.40	TV spored -13.55 Škrlatna barva (film) -16.25 Program za otroke in mladino -17.05 Savannah (serija, 3/36) - 17.50 Kažipot -18.20 Moč denatja -18.35 Hugo (tv igrica) -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Kviz - 20.30 Dosje X (serija) -
21.35	Fraiser (humor, serija) - 22.05 Kje je veliki sever (fin. drama)
PETER, 28. XI.
SLOVENIJA 1
7.15	- 2.05 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
11.40	VIDEORING
12.10	TEDENSKI IZBOR
TRI KRONE, Šved. nadalj, 13/13
13.00	POROČILA
13.05	KOLO SREČE
15.05	KOMORNI ANSAMBEL SLOVENI-CUM, 2. del
15.35	POVEČAVA
17.00	OBZORNIK
17.10	OTROŠKI PROGRAM
18.00	PO SLOVENIJI
18.40	HUGO, tv igrica
19.15	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	AGENCIJA
21.30	NEZNANA KITAJSKA, nem. dok. oddaja
22.25	ODMEVI, VREME, ŠPORT
23.10	NEWYORŠKA VROČICA, amer. naniz., 5/22
23.35	UBEŽNIKA, amer. film
SLOVENIJA «
9.00	Euronews - 9.35 Tedenski izbor: Mostovi;
10.05	Resnična resničnost; 10.35 Sladko življenje, italij. film; 13.20 Gibljive slike; 13.50 Žgodbe iz školjke; 14.20 Zlomljena sulica, amer. film; 15.55 Fraiser, amer. naniz, 24/24;
16.25	Pacific drive, avstral. nadalj, 76. del -
16.55	Ana Marija, nem. naniz, 2/14 -17.40 Jeklene ptice, angl. naniz, 5/6 -18.30 Sledi -
19.00	Okolje in mi -19.30 Pacific drive, avstral. nadalj, 77. del - 20.00 Zadnje dejanje, angl. film - 21.40 Tv avtomagazin - 22.10 Hollywood, angl. dok. serija, 8/12 - 23.05 Slovenski jazz
HTV 1
7.35	Tv spored - 7.50 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.05 Program za mlade -12.00 Poročila -12.25 Savannah (serija, 4/36) -13.10 Santa Barbara (serija) -13.10 Z namenom in razlogom - 15.05 Program za mlade - 17.00 Hrvaška danes -18.00 Kolo sreče -18.35 Govorimo o zdravlju -19.05 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15
Ekologija in etika - 20.50 Lepa naša - 22.00 Pol ure kulture - 22.35 Opazovalnica - 23.10 HTV tednik - 0.15 Nočna straža: Oddelek za umore (serija); 1.20 Potnik 57 (amer. film); 2.45 Sedmi element + Svet zabave; 3.35 Dok. serija;
4.15	Koncert zabavne glasbe
HTV*
14.45	Tv koledar -14.55 Lahkonogi kapetan (film) -16.25 Program za mlade -17.10 Savannah (serija, 4/36) - 17.55 Trenutek spoznanja -
18.25	Mojstrovine svetovnih muzejev -18.35 Hugo, tv igrica -19.00 Županijska panorama -
19.30	Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Stranka (serija) - 21.15 Cosby show (hum. serija) - 21.45 Zgodba o gospodu Beanu (dok. film) - 22.35 Zgodba srednješolke (amer. film) - 0.00 Narodnost vesoljca (amer. film)
SOBOTA, 29. XI.
SLOVENIJA 1
7.15	- 23.45 TELETEKST
8.30	VREMENSKA PANORAMA
8.20	OTROŠKI PROGRAM
RADOVEDNI TAČEK
8.40	TABORNIKI IN SKAVTI
8.55	SPREHODI V NARAVO
9.10	POD KLOBUKOM
9.55	TIBETANSKI UMETNIKI
10.10	TEDENSKI IZBOR
ANA MARIJA, nem. naniz, 2/14
11.00	HUGO
11.30	TEDNI
12.30	TV AVTOMAGAZIN
13.00	POROČILA
13.05	KARAOKE
14.05	IZPUŠČENA LETA, angl. nadalj, 1/4
15.15	D’ARTACAN IN ŠTIRJE MUŠKETIRJI, Špan. film
17.00	OBZORNIK
17.10	HAVAJSKI KITI GRBAVCI, poljud-noznan. oddaja
18.05	NA VRTU
18.30	OZARE
18.40	HUGO - TV IGRICA
19.15	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
19.50	UTRIP
20.10	DOIORES CLAIBORNE, amer. film
22.15	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
22.45	NAFTARJI, angl. ngdalj, 1/7
SLOVENIJA I
8.00	Euronevvs - 9.05 Sledi - 9.35 Ukradena miniatura, nem. film -11.00 Popm -12.00 Zgodbe iz školjke -12.30 Pacific drive, avstral. nadalj, 77. del -11.55 Evrogol -13.55 Smučarski skoki -15.55 Košarka -19.30 Pacific drive, avstral. nadalj, 78.de! - 20.00 Jesenska Marjanca - 21.30 Saga življenja, Šved. dok. serija, 1/3 - 22.20 Zlata šestdeseta - 23.20 V vrtincu - 23.50 Sobotna noč
KANALA
8.30	MAČKE Z GROMA, ris. serija - 9.00 KALIČOPKO, ponov. -10.00 NAJSTNIKI PROTI VESOLJCEM, naniz. -10.30 ALA-DIN,; RAČJE ZGODE, ris. serija - 11.30 MUPPET SHOW, lut. serija -12.00 SOBOTNA MATINEJA: MLADI SHERLOCK HOLMES - 14.00 MANTIS, naniz. -15.00 VITEZ ZA VOLANOM, naniz. -16.00 NIMAŠ POJMA, ponov. -16.30 TA ČUDNA ZNANOST, naniz. -17.00 PRI ZLATI OPICI, naniz. -18.00 ATLANTIS, glas. oddaja -19.00 MIZA ZA PET, naniz. - 20.00 SOBOTNI FILM: STRAH - 21.30 PANIKA NA NEBU, film - 23.30 KLIC DOLŽNOSTI, naniz. - 0.30 JOSEPHINE MUTZENBACHER, erot. film
VAŠ KANAL
14.00	Videostrani -17.00 Videoboom 40 -
18.00	Mala klinika cinizma -19.00 Novice -
20.00	TV Novo mesto - 21.00 Novice - 21.30
Glasbena oddaja	•
HTV 1
8.15	Tv koledar - 8.25 Poročila - 8.35 Risanka -
9.00	Dobro jutro -11.00 Program za mlade -
12.00	Poročila -12.25 Tarzan na Malhattanu (amer. film) -14.05 Briljanteen -14.50 Zverinjak v Bronxu (serija) - 15.40 Televizija o televiziji -16,20 Dr. Quinn - žena vrač III (serija) -17.10 Vesoljci v družini (humor, serija) -
17.40	Tbrbo Limach Show -19.03 V začetku je bila beseda -19.10 Hrvaška spominska knjiga -
19.30	Dnevnik, šport, vreme - 20.25 Naključje “Pelikan” (amer. film) - 22.45 Opazovalnica -
23.15	Nočna straža: “The Langoliers"; 2.20 Zaupno; 3.10 Psi faktor (serija); 3.55 Čudežni svet Paula McKenne; 5.15 Koncert
HTV*
9.55	Tv koledar -10.05 Dosjeji X (serija) •
10.50	Črno belo v barvi -14.20 Theatron -17.55 Naravna oblika - 19.15 Risanka - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Zlati gong -
21.00	Poročila - 21.10 Triler - 22.10 Potovanja - 23.05 Oprah Show
NEDELJA, 30. XI.
SLOVENIJA 1
7.15	- 0.25 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
8.15	OZARE
8.20	OTROŠKI PROGRAM
ČEBELICA MAJA, ris. naniz, 18/24 s as živ ŽAV
«5 POBEG IZ JUPITRA, 1/13
10.00	UMETNOST PETJA, 2. del
11.00	DOGODIVŠČINE Z DIVJEGA ZAHODA, amer. serija, 1/12
11.30	OBZORJE DUHA
12.00	DLAN V DLANI
12.30	NA VRTU
13.00	POROČILA
13.05	LJUDJE IN ZEMLJA
13.35	AGENCIJA
15.30	SREČA NI OPOTEČA, angl. film
17.00	OBZORNIK
17.10	ZMENKI, amer. naniz, 13/16
17.35	PO DOMAČE
18.35	PODOLGEM IN POČEZ, 3/5
19.05	RISANKA
19.15	LOTO
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
19.50	ZRCALO TEDNA
20.10	ZOOM
21.25	VEČERNI GOST
22.20	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.30	ZAKLETA DVOJČKA, kan. film
SLOVENIJA *
8.00	Euronews - 9.30 Tedenski izbor: V vrtincu; 10.00 Pacific drive, avstral. nadalj, 78. del;
10.25	Čarobna piščal, balet -12.55 Smučarski skoki -15.00 Košarka -15.30 Zlata šestdeseta -16.35 Šport -19.30 Pacific drive, avstral. nadalj, 79. del. - 20.00 Svilena obleka, valil nadalj, 4/4 - 20.55 Slovenski magazin - 21.25 Veliki miti in skrivnosti 20. stoletja, angl. dok. serija, 3/26 - 21.55 Šport v nedeljo - 22.55 Zvezde ruskega baleta
KANALA
8.30	MAČKE Z GROMA, ris. serija - 9.00 KALIČOPKO -10.00 SUPER SAMURAJ, naniz. - 10.30 DAVY CROCKETT, 2. del mlad. filma -11.30 MUPPET SHOW, lut. serija - 12.00NEDEUSKA MATINEJA: VZGIB SRCA, film - 13.45 BRAVO, MESTRO, ponov. - 14.00ATLANTIS, ponov. - 15.00 OČKA MAJOR, naniz. -15.30 NOVO ŽIVLJENJE, naniz. -16.30 POT V RAJ, naniz. -
17.30	VOJNA SVETOV, naniz. -18.30 KUNG FU, naniz. -19.30 ODKLOP, ponov. - 20.00 POLICIJSKA KAMERA - 20.30 NEDELJSKI VEČERNI FILM: DUNE - PUŠČAVSKI PLANET - 23.00 VROČI BIKINI, dok. film -0.00AVTOVIZIJA
VAŠ KANAL
13.00	Videostrani -16.30 Glasbena oddaja -
17.00	Šport -19.00 Novice - 20.00 Mala klinika cinizma - 21.00 Novice - 21.30 Kmetijski razgledi
PONEDELJEK, 1. XII.
SLOVENIJA 1
7.15	-1.55 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
9.50	VIDEORING
10.25	TEDENSKI IZBOR ZMENKI, amer. naniz, 13/16
10.55	DRUŽINSKO ŽIVLJENJE, franc, film
12.30	UTRIP
12.45	ZRCALO TEDNA
13.00	POROČILA
13.05	HUGO, ponov.
14.30	LJUDJE IN ZEMLJA
15.00	VEČERNI GOST
15.55	DOBER DAN, KOROŠKA
17.00	OBZORNIK
17.10	OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK
17.25	OČIVIDEC, angl. dok. serija, 1/15
18.00	PO SLOVENIJI
18.40	LINGO, tv igrica
19.10	RISANKA
19.15	ŽREBANJE3x3 PLUS6
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	PRO ET CONTRA
21.05	HOMO TURISTICUS
21.25	OSMI DAN
22.00	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.40	KDO JE GLAVNI, amer. naniz, 1/22
23.10	SWEET MOVIE, koproduk. film
SLOVENIJA t
9.00	Euronews - 9.45 Na potep po spominu -
10.45	Tedenski izbor: Zoom; 11.55 Okolje in mi; 12.25 Šport v nedeljo; 13.25 Tibetanski umetniki, 2. del; 13.40 Neznana Kitajska, nem.
NAGRADI V GRADAC IN NOVO MESTO
Žreb je izmed reševalcev 29. nagradne križanke izbral Jožico Kralj iz Gradca in Boža Breznikarja iz Novega mesta. Kraljevi je pripadla denarna nagrada, Breznikar pa bo za nagrado prejel knjigo. Nagrajencema čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 8. decembra na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 31". Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
REŠITEV 29. KRIŽANKE
Pravilna rešitev 29. nagradne križanke se brano, v vodoravnih vrsticah, -glasi: JASPIS, ARTIST, ODBOJKA, TROP, AR, SLADKOR, ILI, TIGRA, EVGEN, ATON, STANCA, TEN. KUGA, IRI, DOMICIL, KAJMAK, NICA, ATAIR, AJAS.
dok. oddaja; 14.30 Obzorje duha; 15.00 Zvezde Ruskega baleta; 16.00 Hollywood, angl. dok. oddaja; 16.55 Svilena obleka, valiž. nadalj, 4/4; 17.45 Pacific drive, avstral. nadalj, 79. del -18.10 Lovejoy, ang. naniz, 12/13 -
19.00	Recept za zdravo življenje -19.30 Pacific Drive, avstral. nadalj, 80/80 - 20.00 Zasebni zločini, italij. nadalj, 2/8 - 20.50 Sloves, angl. dok. serija, 4/9 - 21.55 Pomp - 22.55 Brane Rončel izza odra
KANALA
9.30	DOBRI ČASI, SLABI ČASI, ponov. -
10.00	DAKTARI, naniz. -11.00 DRZNI IN LEPI, ponov. -11.30 OPRAH SHOW, ponov. - 12.30 DANNYJEVE ZVEZDE - 13.30 NOVO ŽIVLJENJE, ponov. -14.30 NORA HIŠA, naniz. - 15.00 ALF, naniz. - 15.30 SREČNI ČASI, naniz. - 16.00 SONČNI ZALIV, nadalj. -16.30 DRZNI IN LEPI, nadalj. • 17.00OPRAH SHOW -18.00 DRUŽINSKE VEZI, nadalj. -18.30 DRUŽINSKE ZADEVE, naniz. - 19.00PRINC Z BEL AIRA, naniz. -19.30 DOBRI ČASI, SLABI ČASI, nadalj. - 20.00PONEDELJKOV VEČERNI FILM: STRAH PRED PAJKI - 22.00 SAM SVOJ MOJSTER, naniz. - 22.30 NUJNI PRIMERI, naniz. - 23.30 ŽELITE, PROSIM, naniz. - 0.00 LOVEC, naniz.
VAŠ KANAL
14.00	Videostrani -17.00 Izterjevalec, amer. film -18.30 Šport -19.00 Novice - 20.00 Grad pustolovščin, mlad. nadalj. - 21.00 Novice -
21.30	TV Novo mesto
TOREK, 2. XII.
SLOVENIJA 1
7.15	- 2.15 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
9.35	VIDEORING
10.05	TEDENSKI IZBOR LOVEJOY, angl. naniz, 12/13
10.55	MOLČEČNOST ZAGOTOVLJENA, koprodukc. film
12.30	PO DOLGEM IN PO ČEZ, 3/5
13.00	POROČILA
13.05	LINGO, TV IGRICA
13.50	PO DOMAČE
13.50	PRO ET CONTRA
15.40	HOMO TURISTICUS
15.55	MOSTOVI
17.00	OBZORNIK
17.10	OTROŠKI PROGRAM TABORNIKI IN SKAVTI
17.25	POBEG IZ JUPITRA, 2/13
18.00	PO SLOVENIJI
18.40	KOLO SREČE, tv igrica
19.15	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	MOGDALENICE RADOJKE VRAN-ČIČ, dok. oddaja
21.05	STUDIO CITY
22.00	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.40	MARTIN LUTHER, nem. nadalj, 5/5 0.15 SVET POROČA
SLOVENIJA 1
9.00	Evronevvs -10.00 Tedenski izbor: Sobotna noč; 12.00 Pomagajmo si; 12.30 Recept za zdravo življenje; 13.00 Newyorška vročica, amer. naniz, 5/22; 13.25 Osmi dan; 13.55 Sloves, angl. dok. serija, 4/9; 14.55 Slovenski magazin -15.25 SP v rokometu, Ž; 17.00 Zasebni zločini, italij. nadalj, 2/8; 17.45 Pacific Drive, 80/80 - 18.10 Havajski detektiv, amer. naniz, 24/25 - 19.00 Volja najde pot -19.30 Prvaki, amer. naniz, 1/12 - 20.00 Leadbelly, amer. film - 22.10 Tok noč tok - 23.10 Najmlajši brat, angl. nemi film
KANALA
9.30	DOBRI ČASI, SLABI ČASI, ponov. -
10.00	DAKTARI, naniz. -11.00 DRZNI IN LEPI, ponov. -11.30 OPRAH SHOW, ponov.
-12.30 ATLANTIS, ponov. -13.30 NUJNI PRIMERI, ponov. - 14.30 NORA HIŠA, naniz. -15.00 ALF, naniz. -15.30 SREČNI ČASI, naniz. -16.00 SONČNI ZALIV, nadalj.
-	16.30 DRZNI IN LEPI, nadalj. - 17.00 OPRAH SHOW -18.00 DRUŽINSKE VEZI, nadalj. - 18.30 DRUŽINSKE ZADEVE, naniz. - 19.00PRINC Z BEL AIRA, naniz. -
19.30	DOBRI ČASI, SLABI ČASI, nadalj. -
20.00	ODKLOP - 21.00 MACGYVER, naniz.
-	22.00 PSI FAKTOR, naniz. - 23.00 ŽELITE, PROSIM, naniz. - 23.30 MALI BOGOVI, naniz. - 0.30 AVTOVIZIJA, ponov.
VAŠ KANAL
14.00	Videostrani -17.00 Otroška glasbena oddaja -17.30 Šport -18.00 Oddaja o kulturi -
18.30	Avtogalerija - 19.00 Novice - 20.00, Košček nebes, amer. film
-21.40 Novice
SR£DA, 3. XII.
SLOVENIJA 1
7.15	-1.30 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
9.05	VIDEORING
9.35	TEDENSKI IZBOR
HAVAJSKI DETEKTIV, amer. naniz, 24/25
10.25	LEADBELLY, amer. film
12.30	VELIKI MITI IN SKRIVNOSTI, angl. dok. oddaja, 2/26
13.00	POROČILA
13.05	KOLO SREČE, ponov.
15.05	HAVAJSKI KITI, ponov. amer. oddaje
15.55	SLOVENSKI UTRINKI
17.00	OBZORNIK
17.10	OTROŠKI PROGRAM
18.00	PO SLOVENIJI
18.40	KOLO SREČE, tv igrica
19.15	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	MIKLAVŽEV KONCERT
22.00	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.45	GRACE NA UDARU, amer. naniz, 14/25
23.10	POROČNIK V KRILU, amer. film
SLOVENIJA I
9.00	Euronevvs - 9.15 Tedenski izbor: Svet poroča; 9.45 Volja najde pot; 10.15 Najmlajši brat, angl. nemi film; 12.10 Saga o življenju, dok. serija, 1/3; 13.00 Studio city; 13.50 Martin Luther, nem. nadalj, 5/5; 15.25 SP v rokometu, Ž -17.00 Prvoki, amer. naniz, 1/12 -
17.35	Hoganova druščina, amer. naniz, 20/26 -18.00 Filmski triki -18.30 Karaoke -19.30 Prvaki, amer. naniz, 2/12d- 20.00 Šport - 22.30 Koncert simfonikov RTVS
KANALA
9.30	DOBRI ČASI, SLABI ČASI, ponov. -
10.00	DAKTARI, naniz. -11.00 DRZNI IN LEPI, ponov. -11.30 OPRAH SHOW, ponov. -12.30 DANNYJEVE ZVEZDE -13.30 PSI FAKTOR, ponov. -14.30 NORA HIŠA, naniz. -15.00 ALF, naniz. -15.30 SREČNI ČASI, naniz. -16.00 SONČNI ZALIV, nadalj. -16.30 DRZNI IN LEPI, nadalj. -17.00 OPRAH SHOW -18.00 DRUŽINSKE VEZI, nadalj. -
18.30	DRUŽINSKE ZADEVE, naniz. -19.00 PRINC Z BEL AIRA, naniz. -19.30 DOBRI ČASI, SLABI ČASI, nadalj. - 20.00 ZGODBA IZ CHICAGA - 22.00 DREW CAREY, naniz. - 22.30 VIDENJA, naniz. - 23.00 OBMOČJE SOMRAKA, naniz. - 23.30 ŽELITE, PROSIM, naniz. - 0.00 NENAVADNA DOŽIVETJA
VAŠ KANAL
14.00	Videostrani -17.00 Košček nebes, ponov. filma -18.30 Otroška glasbena oddaja -19.00 Novice - 20.00 Glasbena oddaja - 20.30 Šport - 21.00 Novice - 21.30 Mala klinika cinizma
0DESET
DOMAČIH
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Pavli Bogovič, Cesta 4. julija, Krško. Nagrajenki čestitamo!
Lestvica, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 16.30, je ta teden takšna:
1. (3) Žlahta, raztrgana plahta - ansambel Savinja
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
(4) (1) (2) (6) (9)
(5)
(7) (-)
(8)
Moje dekle - kvintet Sonček
Sprehajam se v dežju - ansambel Tonija Verderberja Če bi bil jaz cesar, kralj... - Miro Klinc in Jože Galič Nočna vila - ansambel Poljub Gorjanska pravljica - ansambel Vrisk Najin srečni dan - ansambel Korenine Matiček - ansambel Vasovalci Pod Gorjanci - ansambel Nagelj
Med dolenjskimi griči - ansambel Jožeta Kuplenka z Dolenjci Predlog za prihodnji teden: Slovenski bogataš - ansambel Ivana Puglja
§3-----------------------------------------------------------§*
KUPON ŠT. 47
Glasujem za:____________________________________________________
Moj naslov:	___________________________________________________
Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto
	NAGRADNA KRIŽANKA 31													
		j hH						DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST	SESTAVLJEN UKAZ V INFORMATIKI	BELJAKOVINA, KI SESTA VUA PROŽNA VLAKNA VEZIVNEGA TKIVA	IZMEČEK OGNJENIKA	ANTIČNO MESTO V BABILONIJI	UMETNO USNJE	LEVI PRITOK RENA V ŠVICI
		A I Jas				E		ZDRAVILNA RASTLINA (MEDENIKA)						
								ZVEZNA DRŽAVA V ZDA						
		r:— j						JED IZ NA SOLJENIH IKER DEL USTNE VOTLINE						
								>						
	AVTOR; JOŽE UDIR		PROGRAM (PRIRE- DITVE)	BAVARSKI VOJVODA	PRIPADNIK GERMAN- SKEGA PLEMENA	STARA UTEŽNA MEW RAČJA LUKNJA					OBČUTEK POTREBE PO JEDI	GL MESTO ARMENIJE	MOTIKI PODOBNO OROOJE	DIVJI KOZEL
	SL. PISATELJ, ZGODOVINAR (JOSIP 1842 1907)								BODIKA, BOŽJI LES					
	PRIIMEK BOGINJE ATENE								SODELOVA NJE STRANK S SODIŠČEM SPODRS UAJ					
	KREPCLEC									V KROGLA STO OBLIKO STISNJEN SNEG				
	OBJAD RANSKA LUKA V SREDNJI ITALIJI									OVALNA SKLEDA KONICA, VRH				
	POLET							PRIPRAVA ZA ČIŠČENJE IN GLADE NJE						
	ŠPANSKA GOSPA							PLANŠAR					•	
Mito Poirvina
Stokrat dal kri
Mito Počrvina je v 30 letih dal okoli 35 litrov krvi
NOVO MESTO - Mitja Počrvina, tehnični risar iz Novega mesta, zaposlen v novomeški enoti Telekoma Slovenije, je že 30 let krvodajalec, septembra je dal kri že stotič. Prvič je dal kri, ko je služil vojaški rok. “Takrat sem se za to odločil predvsem zato, ker so šli krvodajalci za nagrado nekaj dni prej domov,” prizna. A Mito, kot ga od malega kličejo, je ostal krvodajalec tudi potem, ko je prišel od vojakov, in v teh letih je dal okoli 35 litrov krvi.
V Telekomu so do krvodajalcev prav pozorni. “A ne dajem krvi zato, da bi si pridobil dva prosta dneva, imam toliko dopusta, da tistih 8 dodatnih dni - kri dam namreč štirikrat na leto - res ne potrebujem. Krvodajalec sem zato, ker tako pomagam sočloveku, in to neznanenu. In tudi ta ne ve, kdo mu ie pomagal, morda mu celo rešil življenje. Zame je to lep občutek, to pa lahko počnem, ker sem zdrav. In dokler bo tako, bom krvodajalec.”
A. B.
DOLENJKE NA “NAJ” MINI 5
LJUBLJANA - V festivalni dvorani v Ljubljani je bila ob koncu tedna glasbena prireditev Naj mini 5, na kateri se je predstavilo enajst mladih slovenskih pevcev in pevk, zmagovalk številnih glasbenih lestvic, ki so jih objavile mnoge otroške in mladinske revije. Med nastopajočimi so bile tudi tri predstavnice iz Novega mesta: 12-letna Sonja Cerjak, 8-letna Sandra Muhvič in 13-letna Maruša Piletič. Zelo dobro se je odrezala tudi 12-letna Jasmina Movrin iz Kočevja, ki se je predstavila skupaj z članoma plesnega kluba Kočevje, pela pa je pesem s portoroškega festivala. Strokovna žirija je za najboljšo razglasila Ljubljančanko Anito Trobec, predstavnice Dolenjske pa so bile tik za njo in so vse prejele pohvale.
M. G.
v
Obnova spomenika NOB v Šentjerneju
Gradbeni odbor prosi svojce med NOB pobitih in padlih žrtev za točne podatke - Spomenik iz leta 1964 - ZZB NOB Šentjernej zbira za obnovo tudi prostovoljne prispevke
ljanec, Jože Šmit, Anton Zupan (iz Šentjerneja); Franc Starc (iz' like vasi); Franc Bučar (iz Vrbo\
ŠENTJERNEJ - ZZB NOB Šentjernej bo v kratkem na zahtevo svojcev in občanov padlih in pobitih žrtev med NOB s strani okupatorja in domačih izdajalcev obnovila spomenik na pokopališču v Šentjerneju. Spomenik je bil postavljen 25. oktobra 1964 in je kljub vzdrževanju skoraj uničen, nekaj zaradi dotrajanosti pa tudi zaradi oskrunitev. Ustanovili so gradbeni odbor, da se spomenik popravi. Osnovni del spomenika bo ostal, nanj bodo položili kraški kamen in na plošče vklesali imena vseh padlih in pobitih. Pri tem pa bi radi, da bi bili podatki točni, zato naprošajo vse, ki bi vedeli za drugačne podatke, da jih sporočijo gradbenemu odboru v roku 30 dni.
Padli borci, pokopani v Šentjerneju: Ostoja Vukič (iz Celja); Anton Bratkovič (iz Gomile); Janez Čukajne, Anton Zagorc (iz Gor. Brezovice); Frančiška Bratkovič, Leopold Kocjančič, Anton Kovačič, Franc Štefančič (iz Gor. Vrhpolja); Vinko Zagorc (z Javorovice); Jože Mavsar (iz Kostanjevice); Franc Luštek (iz Ledeče vasi); Bruno Frančič, Ignac Frančič, Adam Srebrnjak (z Roj);Anton Likar (iz Stražišča); Štefan Bajc, Rudi Fran-kovič, Franc Gorišek, Anton PIvala, Dominik Kušljan, Franc Markovič, Jože Pušavec, Martin Pušavec, Jože Pirkovič, Rudolf Pirkovič, Anton Škerl, Vlado Škrbec, Franc Tratnik, Matija Umek (iz Šentjerneja); Anton Gorenc (iz Vodenic); Anton Kočam (z Vrha); Franc Rodič (iz Tomažje vasi); Jože Medved (iz Črešnjic pri Otočcu); Viktor Becele (iz Zagrada); Leopold Kocjančič (iz Polja-Ljubljana); Franc Fabjančič (iz Ljubljane); Srečko (priimek ne-
%Jej, uživaj in se giblji! (Sodobno geslo)
HVALA, BUDDY MILES! -Tako je odmevalo v veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine, ko je prejšnjo sredo nastopil kot največja zvezda svetovne rock scene v zgodovini Novega mesta nekdanji bobnar Jimmija Hendma in Carlosa Santane. 200-kilo-gramski mož z neverjetnim občutkom za ritem je iz bobnov izvabjalprave melodije, se izkazal kot odličen pevec Hen-drixovih pesmi in na koncu zaigral še na kitaro tako kot nekoč njegov prijatelj - z desno roko (!). Nastop, ki ga je spremljala skupina More expi-rience iz Švice, je organiziral Festival Novo mesto. (Foto: Marko Klinc)
Z Noetom po vsem svetu
NOVO MESTO - Jutri bo Meta Potočnik v Bergmanovi hiši na novomeškem Glavnem trgu odprla turistično agencijo, ki jo je poimenovala po svetopisemskem očancu Noetu. Potočnikova, ki se je do sedaj ukvarjala s pedagoškim poklicem, zanimajo pa jo še številne druge stvari, bo v svoji agenciji sprva ponujala izbrane, najbolj zanimive in najkvalitetnejše programe raznih slovenskih turističnih agencij, do pomladi pa bo pripravila tudi svojo turistično ponudbo.
“Vseskozi bom gledala, da bo moja ponudba izvirna, izbrana in kakovostna,” pravi. “Gotovo ne bo najcenejša, saj se ne mislim ukvarjati z množičnim in tako imenovanim sindikalnim turizmom. Ljudem bi rada odkrila tako skrite in premalo znane lepote naše domovine Slovenije kot lepote in mikavnosti vsega sveta.” Že na začetku lastnica agencije Noe obljublja bogato in pestro božič-no-novoletno ponudbo. “Smučarjem je na voljo bogata po-
nudba v Sloveniji, Avstriji, Italiji, Franciji in Švici, posebne ponudbe so za mlade smučarje, organiziramo zimske počitnice za srednješolce, posebno doživetje bodo novoletni prazniki v planinskih kočah ali silvestrovanje v eksotičnih krajih sveta, na Tajskem, v Šrilanki, ob Nilu, potep po Sveti deželi in drugo,” našteva.
A. B.
Meta Potočnik
znani) in trije neznani partizani.
Talci, ustreljeni in pokopani v Šentjerneju: Franc Topolovec, Franc Zupan (iz Brezja); Ivan Ban (iz Brežic); Janez Škedelj (iz Do-bravice); Slavko Vrhovnik (iz Gor. Brezovice); Alojz Medvešek (iz Mi-hovice); Franc Maznik (z Rake); Anton Androja, Franc Bučar, Jože Barič, Ignac Bakše, Pepi Blatnik, Ciril Cvelbar, Ciril Gantar, Stanislav Gorenc, Anton Grubar, Karel Gorišek, Franc Homan, Franc Jan-ževič, Janez Jevnikar, Franc Jordan, Alojz Kovačič, Karel Krhin, Jože Potočar, Pucelj (učitelj), Tone Škof-
NAGRADNI VPRAŠANJI RADIA LOGATEC
LJUBLJANA - Notranjski radio Logatec zastavlja dvoje nagradnih vprašanj: Naštejte tri slovenske dobavitelje ženske konfekcije za Modiano (nagrada je lonček za belo kavo z napisom Modiana & pesmarica) in Koliko Shen Qi centrov je v Sloveniji? (Nagrada je karta za 15 tretmajev.) Odgovore je treba poslati na dopisnici do sobote, 29. novembra, na naslov: Daša Košir, za NTR Logatec, Tržaška 12/b, za oddajo “99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle”. Nagrajenca prejšnjega tedna sta Klemen Avsec iz Črnuč in Marko Kovačič Stare Fužine.
ančič Velike vasi); Franc Bučar (iz Vrbovc).
Žrtve fašističnega bombnega napada: Janez Godina (iz Dol. Stare vasi); Marija Janževič, Karel Janže-vič st., Karel Janževič ml., Pepca Jankovič, Jernej Jankovič, Anton Jankovič, Anton Jankovič, Vladimir Kovačič, Marija Rajer (iz Šentjerneja).
Za morebitno prostovoljno pomoč so odprli žiro račun pri ZZB NOB Novo mesto: 52100-678-80027 (za obnovo spomenika v Šentjerneju). Že vnaprej se zahvaljujejo za pomoč!
Gradbeni odbor ZZB NOV za obnovo spomenika v Šentjerneju
MEDLETOVA RAZSTAVLJA NA DUNAJU
ŠENTJERNEJ - Slikarka Jožica Medle iz Šentjerneja bo jutri, v petek, 28. novembra, odprla razstavo svojih slik v galeriji Kluba slovenskih študentk in študentov na Dunaju kot gostja Kluba. Predstavila se bo s svojimi novejšimi stvaritvami, ki jih pripravlja za večjo razstavo v Novem mestu.
S PESMIJO PO SLOVENIJI
ŠENTLOVRENC - Pevski zbor Zagriški fantje bo v soboto, 29. novembra, ob 18. uri nastopil v Kulturnem domu Šentlovrenc s koncertom S pesmijo po Sloveniji.
TRIO LORENZ IN VIVA
KRŠKO - V soboto, 29. novembra, bo ob 19.30 v Kulturnem domu nastopil sloviti ljubljanski Trio Lorenz, ki letos praznuje 40 let svojega umetniškega delovanja. Bratje Lorenz so za svoje dosežke kot trio prejeli številna priznanja doma in na tujem. V drugem delu koncertnega večera bo nastopil mešani pevski zbor Viva iz Brežic, ki je, kljub temu da deluje šele pet let, dosegel že lepe uspehe, med drugim srebrno diplomo na letošnjem tekmovanju pevskih zborov v Italiji in srebrno plaketo mesta Maribor na tekmovanju Naša pesem 97.
GLASBENA SKRINJA .
Jaz sem nor
Albilm novih pesmi Adija Smolarja
Adi Smolar, uspešni slovenski avtorski pevec že kar nekaj časa doma na vseh radijskih valovih, pogosto javno nastopa in se pojavlja na televiziji. Prav tako pridno tudi zalaga trg z novimi in novimi albumi. Zadnji, ki ga je izdalo glasbeno založništvo Helidon in je že šesta kaseta oziroma peta Smolarjeva zgoščenka pri Helidonu, nosi naslov po priljubljeni Adijevi popevki Jaz sem nor. Album vsebuje kar štirinajst novih naslovov. Besedila, glasba in kitarska spremljava so seveda Smolarjevi, pri snemanju pa so mu priskočili na pomoč še kitarist Dejan Došlo, basist Jožef Sečnik, bobnar Marjan Stanič in drugi glasbeniki. Smolarjeve pesmi na albumu Jaz sem nor ohranjajo vse tisto, po čemer ta avtorski pevec slovi, od melodičnosti do bogate sporočilnosti. Smolarjeve pesmi je namreč treba zares poslušati, saj melodije spremljajo zanimiva in izvirna besedila, ki povedo marsikaj o življenjskem utripu našega časa.
35 LET JAMARSKEGA KLUBA
Novomeški jamarski klub pripravlja ob 35-letnici jamarsko srečanje, ki bo v soboto, 29. novembra, v Luknji. Ob 9. uri bo izpit za mlajše jamarje, ob 13. uri spust za javnost v 34 metrov globoko Veliko Stražico nad Luknjo, ob 14. uri strokovni ogled Luknje, ob 17. uri pa slavnostni občni zbor, podelitev priznanj, predstavitev raziskovalnih dosežkov in jamarski krst v Kmečkem hramu na Kuzarjevem kalu nad Luknjo. V Novem mestu deluje jamarski klub že 35 let in združuje zagnane raziskovalce dolenjskega krasa. Ob tej priložnosti želijo javnosti in prijateljem jamarjev predstaviti njihovo raziskovalno delo ter lepote in pomen dolenjskega krasa.
AVTOBUSNI PREVOZI, POSREDOVANJE,
SERVISIRANJE MOTORNIH VOZIL IN KMETIJSKIH STROJEV
JOŽEF MRGOLE, S.p.
Telče 19 a 8295 TRŽIŠČE
OBJAVA!
Nova avtobusna linija na relaciji
TELČE-ŠENTJANŽ/KRMELJU-NOVO MESTO
se je pričela 3.11.1997 in obratuje v času šolskega pouka:
odhod s Telč ob 5. uri zjutraj, povratek iz Novega mesta ob 14. url.
AVTOBUSNI PREVOZI, SERVISIRANJE MOTORNIH VOZIL IN KMETIJSKIH STROJEV, POSREDOVANJE PREVOZOV
MIRKO NOVAK, s.p.
Podgorje 17 a 8292 ZABUKOVJE
OBJAVA1
Nova avtobusna linija na relaciji
SEVNICA-ŠENTJANŽ/KRMEUU-NOVO MESTO
se je pričela 3.11.1997 in obratuje v času šolskega pouka:
odhod iz Sevnice ob 6. uri zjutraj, povratek iz Novega mesta ob 13.55. •
DANA, tovarna rastlinskih specialitet in destilacija Mirna
V centru Mirne ob glavni cesti oddamo v najem poslovno stavbo, ki obsega naslednje prostore: v etaži stavbe v izmeri 117,4 m2, v kleti stavbe v izmeri 57,9 m2 in prizidano garažo v izmeri 30,7 m2, skupno 206 m2.
Poslovni prostori so opremljeni in imajo izdano uporabno dovoljenje za namembnost “trgovina z neživilskimi proizvodi". Pisne ponudbe zbiramo 8 dni po objavi na naslovu:
DANA, tovarna rastlinskih specialitet in destilacija, 8233 MIRNA, Glavna cesta 34.
PODOBNIKI V NOVEM MESTU - V okviru predvolilne kampanje je dr. Janez Podobnik, ki ga je za predsedniškega kandidata predlagala prav novomeška SLS, prejšnji četrtek prišel v Novo mesto in v nabito polni dvorani v kulturnem centru Janeza Trdine nagovoril svoje pristaše. Z Janezom, predsednikom Državnega zbora, sta bila v Novem mestu tudi njegova žena in brat Marjan, predsednik Slovenske ljudske stranke. Pred pričetkom prireditve so se Podobnikovi srečali s predstavniki medobčinskega društva slušno prizadetih (na fotografiji). (Foto: A. B.)
OBISK STROKOVNJAKOV IZ OECD - V petek je novomeški šolski center obiskala strokovna delegacija Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki se je želela seznaniti s sistemom vzgoje in izobraževanja, z reformami in razvojnimi prizadevanji na tem področju ter z razmerjem med poklicnim izobraževanjem in gospodarstvom. Z njimi se je pogovarjal direktor novomeškega šolskega centra Štefan David s svojimi sodelavci, ki so predstavili delo na eni največjih slovenskih srednjih šol. (Foto: J. Domiž)
PRIZNANJE MILOŠU KOVAČIČU - Novomeški Lions klub je pripravil v petek tradicionalni ples. Izkupiček je namenil, tako kot vedno doslej, v dobrodelne namene. Guverner 129. distrikta Janez Bohorič je ob tej priložnosti nekaterim zaslužnim članom izročil visoka odlikovanja in priznanja. Miloš Kovačič je dobil eno, od najvišjih priznanj (značko mostov) te mednarodne organizacije, ki ima v 180 deželah več kot 1,7 milijona članov. Visoka priznanja so dobili še Vlado Bahč za širjenje lionizma v Sloveniji, Vinko Manček za aktivno delo in kot odličen zakladnik, Eli Rustja pa je dobila eno od najbolj cenjenih priznanj, odlikovanje za 100-odstotno predsednico. (Foto: Marko Klinc)
MEDICINSKA INFORMATIKA - Slovensko društvo za medicinsko informatiko je z novomeškim Zavodom za zdravstveno varstvo in Zdravniškim društvom Novo mesto zadnji četrtek in petek pripravilo strokovno srečanje na Otočcu. Društvo deluje od leta 1988, ukvarja se z vprašanji zdravstvene informatike in združuje tako medicinsko in informacijsko stroko kot načrtovalce in uporabnike zdravstvenoinformacijskih sistemov. V Sloveniji je zdravstvena informatika na visoki strokovni ravni. Slovensko društvo je organizator 13. evropskega kongresa medicinske informatike, ki bo poleti 1999 v Ljubljani. (Foto: A. B.)
PLANINSKA KARTA DOLENJSKE - Prejšnjo sredo so na Otočcu predstavili planinsko karto Dolenjske, ki jo je na pobudo novomeškega planinskega društva izdala Planinska zveza Slovenije, izdelal pa Geodetski zavod Slovenije. “To je za planince in druge ljubitelje narave in pohodništva iz Dolenjske, Bele krajine in Kočevske velik dogodek, saj taka izvrstna, pregledna in splošno uporabna karta v merilu 1:50.000 ni običajna za taka neplaninska območja, kot je naše, "je med drugim dejal predsednik Planinskega društva Novo mesto Jože Perše (drugi z desne). Planinska karta Dolenjska je 8. po vrsti v tej seriji, prilagojena je svojemu namenu - hoji in pohodništvu in vsebuje številne podatke, od markiranih poti do informacij o planinskih domovih in avtobusnih postajališčih. Skratka, s pomočjo te karte človek lahko načrtuje izlet in se nanj varno poda. (Foto: A. B.)
STARO ZA NOVO IN DARILO ZA ZVESTOBO
1 Podrobnejše informacije: ■	SPC JANEZ MOLEK I Gradac 131, 8332 Gradac ■	telefon 068/69-207, 58-402, fak' 068/58-402	I
	Volksvvagen Group H
	
1 INTEGRAL PROMET, TURIZEM IN DELAVNICE, d.d. 1	
Belokranjska c. 22	
8340 ČRNOMELJ	
S 1.12.1997 bomo ukinili vožnje na naslednjih relacijah:	
1. PRA04-1006 Črnomelj-Lokve-Semič,	
2. PRA04-1012 Črnomelj-Dobliče,	
3. PRA04-1031 Vinica-Špeharji,	
4. PRA04-1037 Vinica-Črnomelj Petrol,	
5. PRA04-1048 Vinica-Črnomelj.	
S 1.12.1997 bomo spremenili vozni red na naslednjih relacijah:	
1. Črnomelj Loka-Naklo/Črnomlju	PRA04-1013
2. Črnomelj gar.-Črn.-Jerneja vas-Dobliče	PRA04-1015
3. Črnomelj garaža-Hajka	PRA04-1040
4. Črnomelj-Podzemelj K	PRA04-1603
5. Čmomelj-Semič-Vrtača pri Sem.	PRA04-1024
6. Črnomelj-Vrtača pri Semiču	PRA04-1026
7. Vrtača pri Sem.-Semič-Črnomelj	PRA04-1203
8. Semič-Gradac-Črnomelj	PRA04-1007
9. Črnomelj ŽP-Žuniči-Preloka	PRA04-1044
10. Preloka-Zuniči-Črnomelj	PRA04-1042
11. Paunoviči-Žuniči-Črnomelj Petrol	PRA04-1204
12. Črnomelj-Vinica	PRA04-1022
13. Črnomelj-Vinica	PRA04-1021
14. Črnomelj-Vinica	PRA04-1020
15. Vinica-Črnomelj	PRA04-1047
16. Metlika-Jugorje pri Metliki	PRA04-1030
AVTO KLINIKA
® 068/ 323-035
Poleg mehaničnih popravil na vseh tipih vozil je AVTOKLINIKA tudi uradni zastopnik za športne vzmeti
JAMEXin amorti2erieMONROfc

TMOHROEF
amortizerji
. VEČJA VARNOST NA CESTI
\s
Knjiga, ki smo jo Dolenjci podurili papežu.
Prisrčno poslovno darilo.
Naročile jo lahko nu naslovu: 7.aložba Magnolija d.o.o., Celovška ION, 1000 Ljubljana, ali po tel.: 061/553-775
88,90 Mhz 89,70 Mhz
ierlingo, Jumpy, Jumper
Prinašamo Vam varnost, udobje, ekonomičnost in dobro ceno.
Z Vami bomo v novembru:
četrtek, 27.11. BREŽICE_________
OPCIA d.o.o., Mladinska 12
Delovni čas: delavnik 10.00 -17.00
Vsa vozila boste lahko preizkusili, naši prodajalci pa Vam bodo svetovali in odgovarjali na Vaša vprašanja.
CITROEN
Avto, ki vam zleze pod kožo

OSNOVNA ŠOLA BREŽICE Levstikova ul. 18, 8250 Brežice
razpisuje prosto delovno mesto
UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE
za določen čas, s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke v času bolezenskega dopusta).
Pogoji: znanje slovenskega jezika, izpolnjevanje pogojev iz 94. oz. 146. člena ZOFVI.
Začetek dela takoj.
Internet
POTUvRiluEIGKuLI
SVETR
€5
brezplačne telefonska številka
]a. če ai do 10.12. /997 izmisliš
duhovit odgovor na vprašanje
Kaj je internet?
m ga na razglednici pošlješ na na&lov. Slovenija Online, 1106 Ljubljana
Pohiti' Čas je za odkrivanje realnih in navideznih Avetov!
Na potovanju po internetu Ae ti obetajo popolnoma drugačna odkritja! Zato le obišči Teletrgovinc r Novem Mestu kjer ti bodo poAtregli z vaemi informacijami o priklopu, ah pokliči na brezplačno telefonAko številko: 080 8765
-L
\£) Slovenija Online
" TcMutm Slovenije
tevAliki
in beAedi čaka tudi na naši Apletni Atrani:
F
na delavnico
LIČENJA OBRAZA IN NEGE KOŽE
ki bo v Krškem 9. in 11.12.1997 v popoldanskih urah
Prijave in informacije:
Posavski center za permanentno izobraževanje Krško Dalmatinova 8, Krško te!.: 0608/22-677
Kurilno olje!
•	gotovinsko plačilo in plačilo s kartico MAGNA
•	obročno plačilo pri nakupu nad 1000 litrov
•	možnost plačila ob dostavi
•	brezplačni prevoz
SKLADIŠČI: Brežice 0608/61-188, Novo Mesto 068/323-814 BENCINSKA SERVISA: Črnomelj 068/53-245, Kočevje 061/851-461
PETROL
ZAHVALA
Tiho in nenadno si vzel slovo, tebe, dragi ata, k nam nazaj pa nikdar več ne bo.
Ob smrti našega dragega
JOŽETA STUPARJA
iz Prapreč 7 pri Žužemberku
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali, darovali cvetje in sveče ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala za poslovilne besede ob grobu, pevcem za zapete žalostinke in g. dekanu za lepo opravljen obred.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Srce je dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo.
V 91. letu je sklenil svojo življenjsko pot naš predragi ata, dedek, pradedek, brat, stric in boter
FRANC
GREGORIČ
iz Grobelj pri Šentjerneju
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za ustno in pisno izražena sožalja, cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala duhovnikom, cerkvenemu pevskemu zboru, sodelavcem Mercatorja Šentjernej, Dolenjskim pekarnam, gasilcem, govorniku in g. Petru Blatniku. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi njegovi
KOVINOTEHNA
PC v Intermarket centru
v Brežicah, tel.: 0608-62-857
in PC v BTC Novo mesto
tel.: 068-316-171, 316-173


a\e
i
Zamrzovalna omara
F-24 Gorenje
66.990.
PONUDBA
TEDNA!
Zamrzovalna skrinja
FH-21 Gorenje™
46.900.
Pralno sušilni stroj Zanussi Videorekorder Samsuna
Masažna kad za noge
39.990.-
Možnost plačila tudi na več čekov ali s kreditom !
ZAHVALA
Kot slap ■
deroča reka se mi zdiš, življenje moje, ko bežiš
pred jutrišnjim mi dnevom, a vedno si še v strugi, ki ti usoda jo je dala, da iz nje nikoli ne bo ti moč uiti.
Zahvaljujemo se vsem, ki so se od blizu in daleč prišli poslovit od dragega
MARIJANA
Hvala Pogrebnim storitvam Novak, g. župniku iz Otočca Blažu Gregorcu in ostalim dvanajstim duhovnikom, Krki, d.d., in sodelavcem Krke Zdravilišč, g. županu Franciju Konciliji in Mestni občini Novo mesto, ADR - Alešu Dravincu, Janiju Krmcu iz Škocjana, vsem radijskim postajam, Studiu D, Radiu Krka, Radiu Sraka, Radiu Slovenija, Radiu Brežice, Sevnica, Kranj, Jesenice, Dolenjskemu listu, Nedeljskemu dnevniku, TV Vaš kanal, Cvetličarni Tatjana iz Šmarjeških Toplic, Društvu invalidov Novo mesto, trgovini Obsession iz Ljubljane, vsem sorodnikom in sosedom ter premnogim prijateljem za izraze sožalja. Vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali, iskrena hvala!
Žena Vladka in sinovi Marijan, Borut, Tomaž
OSMRTNICA
Nepričakovano in mnogo prezgodaj je umrla naša upokojena sodelavka iz Sektorja za raziskave in
razvoj
V	V
FRANČIŠKA LEKŠE
iz Ulice talcev 7, Novo mesto
Od pokojnice smo se poslovili v nedeljo, 23. novembra 1997, na pokopališču v Ločni. Pogrešali bomo njeno prijaznost in toplino.
Delavci in upokojenci Krke, tovarne zdravil, Novo mesto
ZAHVALA
Niti zbogom nisi rekla niti roke nam podala,
Le sledi ostale so povsod	smrt te vzela je prerano,
od dela pridnih tvojih zlatih rok.	a v naših srcih boš ostala.
V 91. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica
Življenje celo si garala, vse za hišo in družino dala.
IVANKA MEGLIC
roj. Nartnik
iz Zabrdja 30 pri Mirni
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče ter maše, zdravnikom in drugemu osebju Splošne bolnišnice Novo mesto. Lepa hvala g. dekanu za lepo opravljen obred, cerkvenemu zboru za zapete žalostinke, ZB Mirna, Pogrebnemu zavodu Oklešen, praporščakom in ge. Mari Logar za lepe besede slovesa. Vsem, ki ste našo pokojno mamo spremili na njeni zadnji poti, še enkrat iskrena hvala
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Na zadnjo pot smo pospremili našo drago mamo, babico, prababico, taščo in
svakinjo
IVANKO MOLAN
iz Velike vasi 3
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče ter za sv. maše. Zahvala velja tudi g. Ludviku Žagarju za opravljen obred, pevcem, izvajalcu Tišine in g. Žičkarju za pogrebne storitve.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 61. letu starosti nas je zapustil
JOŽE KOLIC
z Velikega Podljubna 2
Z bolečino v srcih se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter vsem, ki ste pokojnika pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala velja Pogrebni službi Oklešen in Komunali, g. Muhiču za besede slovesa, pevcem z Ruperčvrha in g. kaplanu za lepo opravljen obred.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 67. letu starosti nas je nepričakovano zapustila naša ljubljena žena, mami, babi in sestra
FANIKA LEKŠE
roj. Darovic
iz Novega mesta
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje, pokojni pa darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebej se želimo zahvaliti gospodu proštu za globoke besede in lepo opravljen obred, šmihelskim pevcem za zapete žalostinke in kolegi Mihi Ogorevcu za poslovilne besede v imenu letnika. Vsem še enkrat hvala!
Vsi njeni
ZAHVALA
V 61. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedek
TOMO ŠAVOR
iz Kanižarice 39, Črnomelj
Z žalostjo v srcih se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani in nam skušali na kakršenkoli način olajšati bolečino. Zahvala tudi gospodu župniku in gospodu kaplanu za opravljen obred, črnomaljski godbi na pihala, pevskemu zboru Dobliče in dr. spec.med. Ljiljani Špec, ki mu je nesebično pomagala ob njegovi bolezni. Hvala vsem, ki ste pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Delo, skrb in trpljenje ■ tvoje je bilo življenje.
Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
V 83. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi oče, dedek, pradedek, brat, stric in prijatelj
IVAN STEBLAJ
Gor. Radulje 5, Bučka
Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam ustno ali pisno izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje in sveče in za sv. maše ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se ZD Sevnica, patronažni sestri Marti, gasilcem za spremstvo in organizacijo pogreba, govornikoma, pevcem za zapete žalostinke in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Tvoj vinograd bo potreboval tvoje pridne roke, vabilo na delo bo prostrano polje.
A nem za vse to ti boš ostal, saj v domači zemlji za vedno boš spal.
Na pokopališču v Adlešičih smo se v njegovem 76. letu starosti za vedno poslovili od
JOŽETA ADLEŠIČA
iz Gorenjcev 7
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste pokojnega pospremili na zadnji poti ter darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala velja vsemu zdravstvenemu osebju Urološkega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto ter dr. Macanu in patronažni sestri Minki. Zahvaljujemo se tudi godbi na pihala, pevcem za ganljive pesmi, govornikoma Ivanu Miketiču in Antonu Kapeletu za poslovilne besede, župniku iz Adlešičev in Pogrebnemu zavodu Malerič za lepo opravljen obred. Hvala za lepo zaigrano Tišino! Iskrena hvala domačim gasilcem za lepo organiziran pogreb in sosedom za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih!
Vsi njegovi
ZAHVALA
V sedemdesetem letu nas je nenadoma zapustil naš dragi
LUDVIK MURGELJ
iz Novega mesta, Ljubljanska 92
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Ravno tako se zahvaljujemo pevskemu zboru in g. župniku za opravljen obred.
Žalujoči: vsi njegovi Novo mesto, 20. novembra 1997
I^KRKNZDRAVIUŠČN
_ ^ O*-* W
TENIŠKI CENTER OTOCEC
DOLAHJOKI LID 1
vaš četrtkov prijatelj
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža
MARTINA
LAPA
se iskreno zahvaljujem, sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izraženo ustno in pisno sožalje, darovano cvetje, sveče in za sv. maše. Zahvala zdravnikom in drugemu osebju Gastro oddelka Kliničnega centra Ljubljana, še
posebej dr. Marti Pančur, kije pokojniku	h"'"*':	V
t-	-o*—	v iczKin trenutkih stali ob strani.
Hvala tudi vsem, ki ste prispevali svoj delež k lepoti njegovega slovesa, ZZB Šentrupert, KPD Dob, g.kaplanu za opravljen obred, pevcem za lepo zapete pesmi in g. Igorju za ganljivo zaigrano Tišino. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoča žena Angela
DOLENJSKI LIST
l/k TEPEN WAS ZAN
TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA -Z=\ POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI
l
tedenski koledar
Četrtek, 27. novembra • Vigil Petek, 28. novembra - Jakob Sobota, 29. novembra - Radivoj , Nedelja, 30. novembra - Andrej Ponedeljek, 1. decembra - Marijan Torek, 2. decembra - Blanka Sreda, 3. decembra - Franc
LUNINE MENE
30. novembra ob 3.14 - mlaj
kino
BREŽICE: 27. in 28.11. (ob 18. uri), 29. in 30.11. (ob 18. in 20. uri) ter 1.12. (ob 20. uri) pustolovski film Aljaska. 27. in 28.11. (ob 20. uri) drama Portret dame. 3.12. (ob 20. uri) akcijski film Ugrabitev.
ČRNOMELJ: 28.11. (ob 20. uri) ameriška kriminalka Krik. 30.11. (ob 17. uri) ameriška risanka 101 Dalmatinec. 30.11. (ob 19. uri) akcijski film Peti element.
DOBREPOLJE: 28.11. (ob 19.30) angleška komedija Bean. 30.11. (ob 15. uri in 19.30) ameriški akcijski film Hitrost II.
GROSUPLJE: 28.11. (ob 19. uri) ame-
riški akcijski film Hitrost II. 29.11. (ob 19. uri) angleška komedija Bean.
KOSTANJEVICA: 29.11. (ob 20. uri) akcijski film Hitrost II. 30.11. (ob 20. uri) kriminalka Usodni nagon.
KRŠKO: 28.11. (ob 20. uri) in 30.11. (ob
18.	uri) kriminalka Relikvija. 2.in 3.12. (ob 16. uri) pustolovski film Willy 3.
METLIKA: 28.11. (ob 18. uri) ameriška risanka 101 Dalmatinec. 28.11. (ob 20. uri) akcijski film Peti element. 30.11. (ob 20. uri) ameriška kriminalka Krik.
NOVO MESTO: Od 27. do 30.11. (ob 18. uri) akcijski film Ugrabitev. Od 27. do 30.11. (ob 20.30) ter 1.12. (ob 18. uri in 20.30) kriminalka L. A. Zaupno. Od 28.11. do 1.12. (ob 16. uri) pustolovski film Willy 3.
RIBNICA: 29.11. (ob 21. uri) akcijski film Hitrost II. 30.11. (ob 16. uri) angleška komedija Bean.
SEMIČ: 29.11. (ob 17. uri) ameriška risanka 101 Damatinec. 29.11. (ob 19. uri) akcijski film Peti element.
ŠENTJERNEJ: 28.11. (ob 18. uri) akcijski film Hitrost II. 28.11. (ob 20. uri) kriminalka Usodni nagon.
VELIKE LAŠČE: 29.11. (ob 19. uri) ameriški akcijski film Hitrost II. 30.11. (ob
19.	uri) angleška komedija Bean.
• HITROST, akcija (Speed 2: Cruise Control, 1997, ZDA, 95 minut, režija: Jan De Bont)
Se pomnite, tovariši, prvo Hitrost, prvi film s tem naslovom, bombastično, atraktivno, na moč gledljivo in zapeljivo akcijo, v kateri se kazalec na tahimetru avtobusa ne sme premakniti pod 70 km na uro, sicer se bo aktivirala podtaknjena bomba? Bus, poln potnikov, seveda, je pilotirala naključna pasantka Sandra Bullock, šoferja je namreč kap, reševalna akcija pa je bila v rokah požrtvovalnega policaja Keanuja Reevesa.
Zdaj pa so nam servirali nadaljevanko, ki zgleda tako, kot da bi Hitrost, ki se je vseskozi vozila v športni četrti, prestavili v prvo brzino. Še huje, Hitrost dve je tako počasen in dolgočasen film kot vožnja vzvratno.
Na vodi je res precej težje prepričljivo fingirati neko bajno, živčno in vse pred seboj uničujočo hitrost. Avtobus je v Hitrosti dve nadomestila velika razkošna potniška ladja, ki ne križari po urbanem okolju velemesta, ampak je namenjena proti Karibom. Na morju pa je gneča, kajne, vedno se kdo kam zaleti, saj vsi tako
vratolomno podijo, pa še nikjer nobenih semaforjev in omejitev hitrosti. Naša ladja šiba z neverjetnimi 35-imi kilometri na uro. Nemudoma za k sodniku za prekrške in odvzem vozniškega. Vsa sreča, da je na krovu psihopat, prežaljeni Williem Dafoe, mojster navigacijskih sistemov, ki ga je podjetje, potem komu je zaradi žarčenja v službi ostalo le še nekaj let življenja, vrglo na cesto. On jim bo zdaj pokazal hudiča, zato ladjo najprej spremeni v pirotehnično delavnico, nato pa zahteva odkupnino za svojo kalvarijo. Ladjo preusmeri v tanker. Jason Patric, ki je tu prevzel Re-evesovo vlogo rešitelja, tudi policaj, sicer pa Sandrin fant, izvede nekaj debilnih trikov okoli ladijskega vijaka pa plovilo usmeri proti kopnemu. Težava je le v tem, da ladje ni moč več ustaviti, zato se zarije naravnost v pomol in preorje pristanišče karibskega mesteca.
Ena velikih napak druge Hitrosti je postavitev Bullockove za glavno heroino. Kot čisto naključna potnica busa je v prvem delu povsem kredibilno po amatersko vihtela ogromen volan, tu pa mora izreči še nekaj stavkov in odigrati prizore, ki zahtevajo več rekvizitov in gibanja, kot je premikanje na šoferskem sedežu. Prijazen obraz in seksi stas še v porničih nista solidni opravičili za nerodno in neumno afnanje pred
kamer°- TOMAŽ BRATOŽ
UPRAVNA ENOTA KRŠKO
RAZPISUJE
PROSTO DELOVNO MESTO VIŠJEGA UPRAVNEGA DELAVCA
• VODJA ODDELKA ZA UPRAVNE NOTRANJE ZADEVE
POGOJI:
1.	končana visoka strokovna izobrazba družboslovne smeri
2.	osem let delovnih izkušenj
Kandidati vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 8 dni po objavi kadrovski službi Upravne enote Krško. Imenovanje vodje oddelka bo opravila Vlada Republike Slovenije na predlog načelnika Upravne enote.
O imenovanju bodo prijavljeni kandidati obveščeni v roku 30 dni po imenovanju.
IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rusijo UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Žartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Domii, Breda Dušič Gornik, Tojtja Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Marki’,j, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar.
IZHAJA ob ietrtkih. Cena posamezne števce 200 tolarjev; naročnina za 2. polletje 5.070 tolarjev, za upokojence 4.50) ‘uiarjev;za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, druitva ipd. letr,„ 1 9.700 tolarjev; za tujino letno 100 DEM oz. druga valuta v lej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samo s prvo številko v mesecu. OG LASI: hm v stolpcu za ekonomske oglase 2.700 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 5 400 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 3.200 tolarjev. Mali oglas do deset besed 1.700 tolarjev (po telefonu 2.200 tolarjev), vsaka nadaljnja beseda 170 tolarjev; za pravne osebe je mali oglas 2.700 tolarjev za I cm v stolpcu.
ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska Elektronska pošta: info^ol-jtsj.it m(Mm l?.°™r!n.ice 324-°06' Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. prometni davek.
Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana.
KMETIJSKI STROJI
12-COLSKE pluge Slavonce, gumi voz, 15 col in kotel za žganje, 100-litrski, na olje, prodam.B(068)58-081.	10619
KOSILNICO BCS in vinograd s 380 trtami prodam. Martin Šašek, Pangrč Grm 13, Brusnice.	10640
TRAKTOR IMT 539, letnik 1996, prodam.
(068)42-654.	10688
ŠIPO za vrata za Univerzal Forte prodam. B (0608)80-471.	10682
PLUG, krožne brane in frezo za traktor Tomo Vinkovič 521 prodam. It (068)66-517.
10654
KUPIM
DELNICE SKLADOV in podjetij odkupujemo. Gotovina takoj na domu! It (041) 676-170 ali (061)575-287.	10405
DELNICE TELEKOMA, Žita, Uniona, Belinke, Gorenja, Intereurope in ostale odkupim z gotovino po najvišjih cenah. IT (061)168-35-76 ali (0609)648-648.	10600
DELNICE TELEKOMA, Žita Imperial, Gorenja, Save, Fructala dobro plačamo. B (0609)651-646.	10639
DELNICE Telekoma, Interevrope, Krke, Save, Gorenja, Active, Arkade, Krone in Kompasa odkupim z gotovino.»(061)1377-029 ali (041)680-505.	10657
RABLJENO OPREMO za trgovino kupim. IT (0609)646-242.	10700
MOTORNA VOZILA
Z126 P, letnik 12/91,35.000 km, prodam. IT (068)41-393, popoldan.	10620
JUGO 45 A, letnik 1987, registriran do 11/ 98, moder, prodam. IT (068)22-004, od 19. do 20. ure.	10624
GOLF III GTI 2.0, letnik 1993, rdeč, z veliko dodatne operne, tudi klima, prodam za 19.200 DEM. IT (068)23-909.	10631
R 4, letnik 1988 in klaviature GEM WS 2 prodam. IT (068)322-656.	10649
GOLF D, letnik 1988, registriran do 10/98, prodam za 7200 DEM. B (068)81-298.
10665
KIA MOTORS
Izkoristite možnost dobrega nakupa. Ugodne cene in dodatni popusti.
AK TRADE, Podbevškova 9 (Obrtna cona Cikava), Novo mesto
SKALA 128, letnik 91, reg. april 98, prevoženih 60.000 km in YUGO letnik 89 reg. na novo prevoženih 80.000 km, prodam. «(068)75-334.
YUGO 45, letnik 89, prodam S (068)26-669.
KOMBI VW karavela, letnik 1987, nove gume, prodam. IT (0608)41-447, dopoldan ali (0608)65-008, popoldan.	10673
ŠKODO FELICIJO LX 1.6, kovinsko modro, popolnoma novo, prodamo 1.000 DEM ceneje. IT (0608)41-447, dopoldan, (0608) 65-008, popoldan.	10674
GOLF JX D, letnik 1986, prodam. IT (068)73-330.	10686
R 5 EXPRES, letnik 12/86, lepo ohranjen, prodam ali menjam za R 4 IT (068)75-328.
10697
GOLF JX D, letnik 1987, registriran do 27.7.1998, prodam. IT (068)51-531.	10679
KOMBI IMV 1600, letnik 1983, registriran do 8/98, prodam. B (068)75-191.	10634
r

AVTOSERVIS MURN, s.p.
Resslova 4,8000 Novo mesto tel./fax: 068/24-791
CENTER # SUZUKI
•	prodaja HZzti
•	fSžar. deli in dodatna oprema
•	servis
•	kleparske in ličarske storitve
•	ugodni krediti T + 6%
*
Pripeljite stari MARUTI In odpeljite novi ALTOI
*
Izjemno ugodne novembrske cene:
mm VX3V	od 32.990 DEU
mAM VX5V	od 34.990 DEU
V
s
POČITNIŠKE PRIKOLICE
Odkup za gotovino in prodaja.
Campus, d.n.o.
Tel. 061/123-28-62 Mob. 0609/622-896 .
MICRO 1.0 LX, letnik 1990, registrirano do 5/98, prodam. IT (068)323-488.	10658
JUGO 45, karamboliran, letnik 12/89, prodam. B(068)23-462.	10625
JUGO 45 KORAL, letnik 1989, ugodno prodam. B (068)26-043.	10633
R 21 TL 1,4, letnik 1991, metalik temno sive barve, garažiran, lepo ohranjen, prodam. B (068)25-947.	10699
VW CADDY 1.6, zastekljen, letnik 1996, 16.000 km, prodam. B (068)321-795 ali (0609)639-104.	10695
R 4 GTL, letnik 1988, 96.000 km, ugodno prodam. B (068)79-541.	10692
GOLF J, letnik 1978, prevoženih 135.000 km, prodam. B (068)65-273, popoldan.
10622
JUGO 45, letnik 1991, registriran za celo leto, v dobrem stanju, prodam. B (068)65-248.	10647
Z101 GTL, 15.000 po generalni, prodam. B (068)23-443.	10629
SAMARO, letnik 1992, belo, 75.000 km, registrirano do 11/98, prodam za 4700 DEM. B(068)45-288.	10646
MEGANE 1.6 RN, letnik 1996, registriran do konca novembra 1998, bordo rdeč, prodam. Jože Trbanc, Dol. Dole 19, Škocjan.
10645
GOLF 111 TD, letnik 1992, prodam. B (068)73-006.	10652
GOLF III 1.6 B, letnik 1994/95, temno zelene kovinske barve, prodam. B (068)42-624.	10677
POSEST
PARCELE, (pašnik in gozd), med Šentjoštom in Hribom, desno steno in desna zadnja vrata za Z 101 ter enofazni cirkular prodam. TT (068)47-773.	10678
TRAVNIK, 88 a, in gozd, 13 a, prodam. IT (068)44-294 ali 48-735, popoldan.	10693
PREKLICI
MARTIN RAZDRH, Dobrava 4, Dobrnič, opozarjam Mirka Razdrha, Dobrava 4, Dobrnič, da naj ne širi lažnih govoric in groženj zoper mene, sicer ga bom sodno preganjal. Opozorilo velja tudi za sosede in vse druge.
10690
JOŽE BARTOL, s.p., Hrib pri Orehku 10, Novo mesto, s 1.1.1998 preklicujem obrt.
10618
MARIJA BERTONCELJ, Grič pri Klevevžu pozivam Antonijo (Tono) Golob, da se mi javno opraviči za skrajno žaljiv nastop 16.11.1997, sicer jo bom sodno preganjala.
10680
FRANC KUMP, Ljuben 15, prepovedujem Ani Bučar in njenim sorodnikom, lastiti si moj gozd v Vrtah, parcelna št. 2485/25, k.o. Jurna vas, sicer jih bom sodno preganjal.
PRODAM
POHIŠTVO za spalnico, kuhinjo, trajno žarečo peč, kuhalnik s pečico, plinski bojler in računalnik 286 s tiskalnikom prodam. B (0608)87-091.	10616
SUHA bukova drva prodam. B (068)81-075.	10621
SINTHESYZER prodam. B (068)24-945.
10623
ETAŽNO centralno peč TVT, staro 10 let, ugodno prodam. ® (0608)65-547. 10630 HARMONIKO Železniki, ce, ef, be, v veliki izdelavi, z dodatnim gumbom, 1000 kom. strešne opeke Novi Bečej, 2-valne, novo lovsko obleko srednje velikosti in orgle Tiger, 2-delne,prodam.B(068)44-417.	10668
OTROŠKO OPREMO prodam. B1%jj)21-519.	' 10691
PEČ FEROTERVi Megal, 40.000 Kcal, staro 7 let. £;odam za 25.000 SIT. Jože Novšak, Pleska 6, Boštanj.	10615
KOMBINIRANO PEČ za centralno ogrevanje 1TPP Optimal SV 32, novo, prodam. B(068)52-710.	10644
TRIFAZNI CIRKULAR prodam. B (0608) 87-700.	10669
ODRIVNO DESKO za sneg prodam. B (068)78-365.	10662
OPREMO za trgovino prodam. B (068)321-029, služba ali 321-292.	10632
POCENI prodam peč za ogrevanje na petrolej. B (068)27-091.	10684
TERMOAKUMULACIJSKE PEČI prodam. B (068)321-795 ali (0609)639-104.
10694
BUKOVE BRIKETE za kurjavo ugodno prodam. B (068)83-124.	10671
GOBELIN, prejica, Konji v galopu, 50 x 70 cm, brez okvirja, ugodno prodam. B (0608) 80-507.	10635
Pomivalni stroj Candy,star 3 leta,in hladilnik Gorenje prodam. « (068) 321-695.
RAZNO
P,QZOR! Če imate težave z izpadanjem las,
ZASTEKLJUJEMO vse vrste balkonov, teras, vetrolovov in opravljamo ostala steklarska dela. B (061)272-381 ali (041)679-168.
10520
POLEG PROGRAMA SENČIL
PVC
N DVD
L
a$
se
zc
Pi
se
n
št
K
iz
n
k
OKNA IN VRATA
ŠENTJERNEJSKA CESTA 13 8000 NOVO MESTO TEL.: 068/323-673, FAX; 068/34 1-673
HLADILNIKE, zamrzovalnike in pralne stroje Gorenje, LTH, Končar, popravljamo na domu. B (068)21-934.	10575
VEDEŽEVALKA SARAH, jasnovidka Rebeka in jasnovidec Gipter vas bodo presenetili s svojim čudežnim darom, rešili nešteto vprašanj ter vas napotili na pravo življenjsko pot, cilje in v zadovoljstvo. B (090) 43-79.	10643
V STROGEM CENTRU Brežic oddamo v najem poslovni prostor, 60 m2. B (0608)62-923.	10663
ALTERNATIVNO bioenergijski center deluje naravno, zdravilno, brezplačno! Alojz, B(041)688-044.	10675
SLUŽBO DOBI
MLAJŠO OSEBO za delo na stojnici v času novoletnega sejma v Novem mestu iščemo. B (064)634-646.	10626
DEKLE za delo v strežbi, honorarno ob vikendih, iščemo. B (068)21-279, po 16.uri.
10628
KV NATAKARICO zaposlim. B (068) 85-633, zvečer.	10653
MIZARSTVO ŠMAJDEK zaposli za nedoločen čas mizarja, lahko tudi pripravnika. B (068)83-015 ali 83-815.	10661
SEJEMSKO DELO za pridne in komunikativne. Zaslužek odličen! B (061)334-381, od 8. do 16. ure ali (0608)82-199, od 20. do 22. ure.	10664
ZA NEDOLOČEN ČAS zaposlimo KV mizarja. Mizarstvo Marjan Ilar, TT (068)83-686. 10666 MLAJŠO ŽENSKO za čiščenje lokala in pomoč v kuhinji zaposlimo. Gostišče Pavlin, Mačkovec, V (068)322-308.	10676
VEČ MLADIH NATAKARIC, lahko brez izkušenj, zaposlimo v Novem mestu. Plačilo do 500 SIT/uro. TT (041)637-352.	10683
TELEFONISTKE za redno ali honorarno zaposlitev iščemo. (068)324-076. 10685
NATAKARICO ali dekle z veseljem do dela za šankom zaposlimo. TT (068)75-299 ali 75-328.	10698
GOSPO, ki bi bila pripravljena čuvati 2 otroka na našem domu, iščem. Šifra: Poštenost. 10627
V GOSTINSKEM LOKALU s hrano zaposlimo pripravnico v strežbi, tf (068)44-551.
10637
STANOVANJA
TELIČKO, težko 150 do 200 kg, kupim. O (068)89-672.	10667	.
KRAVO SIMENTALKO, drugič brejo 4 mesece, prodam. B (068)322-806.	1069.6
PRAŠIČA, 120 kg, prodam. B (068)68-203.	.
10638	1
PRAŠIČE, težke 160 do 200 kg, domača hrana, prodam. B (068)42-594.	10641
KRAVO SIVKO, nebrejopn mešano kolje na rastilu, prodam, kupim pa 100- litrski kotel Alfa za žganje. B (068)76-373.	10617
'IŽHDfil, za 40 (et bi radi stisnili ti roko, ti še veliko let zaželeli — in naj zdravje ti sopotnik. vsa leta bo!
Erjavčevi iz Kanade
n a
vašem
kanalu
sobota ob 18. uri in po ciničnih željah klinična ponovitev: nedelja ob 20. uri sreda ob 21.30!
DVOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu najamem. B (068)76-707.	1Q651
V NOVEM MESTU, v Ulici Slavka Gruma, prodam atrijsko stanovanje, 38 m2, B (061) 1401-167.	10681
DVOSOBNO STANOVANJE, 50 m2, v Straži, CK, telefon, klet, garaža, prodam. Šifra: Ugodno.	10672
ŽIVALI
MLADE NESN1CE ter bele težke piščance za zakol prodajamo. Kuhelj, Šmarje 9, Šentjernej, B (068)42-524.	10650
NOVOFUNDLANCE, mladiče, samce, prodam. B (068)52-272.	10670
BI KCA SIVCA, 130 kg, prodam. B (068)65-108.	10636
NEMŠKO OVČARKO ugodno prodam. B (068)50-140.	10648
BIKE, težke 400 do 600 kg, prodam. B (068)78-114.	10687
10 DNI starega bikca frizijca prodam. B (068)78-368.	10659
2 KRAVI za zakol prodam. B (068)78-429.
10642
TELICO, staro 10 dni, sivo, prodam. B (068)78-256.	10656
TELICO, sivo, brejo 7 mesecev, prodam. Vidmar, Češence 2, Mirna Peč. 10689
KRAVO za zakol prodam ali menjam za kravo, dobro mlekarico. B (068)89-231. 10660
107.5 MHz UKV
Rožna ulica 39.1330 Kočevje, tel /lax 061 855 666
RADIO
OGNJIŠČE
DRAGI PRIJATELJI RADIA OGNJIŠČE!
Ob 3. obletnici RADIA OGNJIŠČE sle vabljeni na GALA KONCERT v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani v nedeljo, 11. januarja 1998, ob 15. uri in. 18.30.
VstoDnice so od 1. decembra 1997 na razpolago na sedežu Ljubljanskega ponedeljka do petka umu /. uFw: occ.- &vuuidu nap Liubliano, vsak dan od 061/152-16-71 in 061/152-11-26 in si rezervirate sedež.
Pohitite in si zagotovite sedež v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma!
SLOVENSKI | LUNIN | KOLEDAR 1998
Leto 1998 bo v znamenju Merkurja, ki je bil po as,romitološkem izročilu bog trgovcev in prevarantov. In ker se Slovenci radi ukvarjamo s trgovino, si pravočasno zagotovite Lunin koledar Mete Malus, roleg setvenega koledarja, ugodnega časa za klanje živine, sečnjo lesa, parjenje živali, hujšanje, dnevna opravila ter neugodnega časa za operacije vas bo letos koledar razveselil se s horoskopom in najugodnejšim časom za ljubezen, koledarju bo tudi tokrat priložen kupon, ki ga lahko 1zpolnite z osebnimi rojstnimi podatki in pošljete na naš naslov, Meta Malus pa vam bo brezplačno izračunala, v Katerem znamenju je bil Merkur, ko ste se rodili, in vam Pojasnila, kaj to pomeni, kako vpliva na vaše življenje po aelovrii in čustveni plati, ter vam namignila, na kaj ne bi smeli pozabljati - ali česa bi se bilo koristno odvaditi, da ooste izrabili vse dobre vplive Merkurja in se ogibali njegovim manj prijetnim pastem.
Lena koledarja je 840 SIT, za stalne naročnike pa je 15% cšnejši (v ceno nista všteta 20% prometni davek in poštnina), rf želite postati stalni naročnik, označite to na naročilnici. Koledar boste prejeli po pošti s priloženo položnico za plačilo.
Vse naročilnice sprejemamo do razprodaje koledarja ■H na naslov:
CZD^JkMEČKI G LAS Železna c. 14, 1000 Ljubljana
ali 24 ur na dan po telefonu 061/173-53-79
Naslov:_________________________________________
Pošta:
Želim postati stalni naročnik Luninega koledarja (označite s križcem) □
Datum:	Podpis:
f
frizerski
salon
Mira Rustja, s.p. Marjana Kozine 3 Novo mesto *
naročila po
^ 068/22-361
NOHTI
* Podaljševanje nohtov • Frizerstvo • Ličenje
Tel.: 068/78-071 Ivica Marn, s.p. Mirna Peč
Moravske Toplice
9(ovoUtni paketi
• 5-dnevni polpenzion s svečano silvestrska večerjo samo 260 marini Rezervacije po telefonu
069/26-434

S (068) 324-377
rUMio
OGNJIŠČE
	
	
RADIO KRKA
Novo mesto
vsako soboto od 17. do 23. uro
• časopisi v 24 urah • komercialni tisk * knjige J • brošure • plakati • oblikovanje • marketing kopitar • trgovina • servisiranje računalnikov
® 068/323-611; fax: 068/321-693
VI NAM - MI VAM
oglas na kratko s pošto	odmevno objavo v
po tt 068/323-610 ali 0609/623-116	DOLENJSKEM LISTU
gotovinska posojila Muzejska 3 * 068/321-751	ZASTAVLJALNICA MONETA vam nudi kratkoročna posojila! Garancija po dogovoru s takojšnjo realizacijo.
RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE APR0S, d.o.o., Novo mesto	3-dnevni osnovni in nadaljevalni tečaji WIND0WS, W0RD, EXCEL in INTERNET popoldne na Srednji ekonomski šoli Novo mesto. Prijave in informacije na c 068/321-926, g. Zdenko Potočar.
PANASONIC FAKSI, TELEFONI, GSM FENIX TRADE, d.o.o. Kandljska 20, Novo mesto	faksi na navaden papir 97.900 + p.d. - telefoni žični in brezžični -GSM EB-G500 samo 74.900 + p.d. - vse na obroke -v 068/322-126, fax: 068/322-145
TABAKUM, d.o.o. NOVO MESTO * 068/341-288, 341-810	GUME za osebni program (BREZPLAČNA MONTAŽA in POPUST) * snežne verige - osebni in traktorski program * SNEŽNE FREZE * cisterne IN0X * akumulatorii VESNA * AKCIJA: omaram STIHL. HUSOVARNA in OLEO MAC - POPUST DO 30% ali 4 OBROKI! Se priporočamo
JELKA, d.o.o Vinica ® 068/64-411	MIKLAVŽEVE CENE kuhinje, dnevne sobe, sedežne garniture • bela tehnika Gorenje • kopalnice Za svoje kupce vozimo do 50 km brezplačno. Obiščite nas, ne bo vam žal!
http://vftvw.t«$ekom.$ytajnka
Sem Telekomova telefonska tajnica, majhna in sposobna.
Ali veste, da me lahko kupite za 17.232 SIT in še to na 3 obroke? Prav imate, zelo ugodna cena!
Na Vašo željo me brezplačno prinesejo in priključijo pri Vas doma. Vse to lahko lepo uredite po telefonu na brezplačni telefonski številki 080 88 22 ali osebno v vseh Teletrgovinah Telekoma Slovenije.
Pokličite zdaj!
Tetekom^O Slovenije
VELIKA NAGRADNA AKCIJA za naročnike DOLENJSKEGA LISTA
V veliki “družini” naročnikov in bralcev Dolenjskega lista ni nikoli nihče preveč. Da bi vsak četrtek v letu prejelo vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki ga bere blizu sto tisoč ljudi, še več naročnikov, smo pripravili veliko nagradno akcijo.
Kdor se bo s spodnjo naročilnico (pošlje naj jo na naslov Dolenjski list, Glavni trg 24, 8000 Novo mesto, p.p. 212) pridružil številnim naročnikom, bo do novega leta časopis prejemal brezplačno, po plačilu naročnine za naslednje leto pa mu bomo poslali knjigo in koledar, ki siju bo izbral na spodnji naročilnici.
S tem akcije kajpak še ne bo konec, najbolj “vroče” bo po novem letu, ko bomo med novimi naročniki izžrebali dobitnika hladilnika,
med starimi naročniki, ki bodo imeli plačano naročnino za letos, pa se bo nekdo razveselil
pralnega stroja.
Ena nagrada ni nobena, poreče kdo, zato za nove in stare naročnike že pripravljamo še več manjših nagrad.
Komu bodo pripadle, bo določil žreb.
K
H
Naročilnica za DOLENJSKI LIST
S to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za:
ime in priimek:_________________________________________________________upokojenec:	da ne
naslov (kraj, ulica, hišna številka):_________________________________________________________________
____________________________________________pošta:_____________________________________
Izjavljam, da naročilo res velja zame najmanj za eno leto, nato pa dokler naročnine ne bom odpovedal. Naročnino bom plačeval osebno ali s položnico, ki mi jo bo poslal Dolenjski list.
Za nagrado v naročniški akciji sem izbral (obkrožite knjigo in koledar): knjigo:	koledar:
•	Tone Jakše: DOLENJSKI OBRAZI .	• setveni stenski koledar
•	Jože Dular SMEH NA PREPIHU	• umetniški stenski koledar
kraj:	datum:	podpis:
PORTRET TEQA TEdNA
Blaž Pahulje
Pahuljev oče je s sinovi in sorodniki lahko postavil hišo od temeljev do strehe, kajti fantje so se izučili različnih poklicev, največ pa je bilo zidarjev. Zato je bilo tudi Blažu usojeno, da bo šel po očetovih stopinjah, v glavnem pa je delal krušne peči. A čeprav je imel svoj poklic rad, je naneslo, da je leta 1948prišel iz rodne Ribnice na komite v belokranjski Črnomelj. Vendar mu je bolj kot
politika dišalo delo v gospodarst-il ponujene
vu, zato je pograbil ponujeno priložnost in sredi leta 1952postal direktor črnomaljskega Komunalnega podjetja, ki se je kmalu preimenovalo v Begrad.
Direktorju Pahulji se je zdelo, da ime Komunalno podjetje žena daleč izraža majhnost, njegovi načrti pa so bili vse prej kot skromni. Res, da je ob njegovem prihodu podjetje štelo le 52 delavcev, toda bili so edini v mestu, ki so združevali obrtnike za vsa dela v gradbeništvu. Ker pa sta v Črnomlju veliko gradili gradbeni podjetji iz Grosuplja in Pionir, so se morali begradovci na vsakem koraku potrjevati in izkazovati. “Vedno smo bili vsem na očeh, kot da smo na odru, in če je kdo le nekoliko postal, so mimoidoči že kaj pripomnili, " se spominja tistih pionirskih časov Blaž Pahulje, ki še danes, četudi je na pragu 87. rojstnega dneva, z neverjetno natančnostjo našteva, kaj vse je podjetje zgradilo v štirinajstih letih njegovega vodstva. Ve celo, kje in kdaj so
delali njegovi delavci.
Begradovi delavci so bili z direktorjem vred navajeni, da jim ni bilo prav nič podarjeno. Udarniško so gradili poslovno stavbo in samski dom, dobiček pa so namenjali za osnovna sredstva, ne za plače. In ko so na delavskem svetu predlagali višjo plačo za direktorja, je ni hotel sprejeti. Kljub temu da je bilo težko priti do materiala in da je bilo veliko ročnega dela, je Begradu že kmalu pri prihodu direktorja Pahulje uspelo dobiti delo ne le po vsej Beli krajini, ampak tudi v sosednji Hrvaški. Ne taji, da je bila leta 1958 kriza in da so iz podjetja odšli kovinarji, mizarji in opekar-ji, toda znova so se pobrali in ob njegovem odhod v pokoj je bilo zaposlenih 280 ljudi, v sezoni pa celo 500. Mnogi, ki jih je sprejel v službo Pahulje, so še danes pri Begradu. “Spominjam se, kako so nebogljeni dečki prišli z očeti vprašat za delo, in že takrat sem vedel, kateri izmed njih bodo uspeli. Moja predvidevanja so se v glavnem potrdila, ” se nasmehne zgovorni sogovornik. Ti delavci se ga spominjajo kot strogega, poštenega, doslednega, dobrega gospodarja, ki je najbolj sovražil lenobo. Njegovo načelo je bilo: “Fantje, samo dejlat, dejlat, pa bo denar!” In nikoli mu ni bilo težko zavihati rokavov in pokazati začetniku, kako se zidajo ali ometajo zidovi. Po duši je vedno ostal zidar.
Direktor Pahulje - tako ga v Begradu še vedno kličejo njegovi nekdanji sodelavci - ni prenehal spremljati dela podjetja, ki ga je nekdaj vodil. Obiskuje gradbišča in vesel je, ko vidi, da je danes delo lažje kot nekdaj. Prizna, da mu srce kar poskoči od radosti, ker ve, kako uspešni so begradovci pod vodstvom sedanjega direktorja Franca Panjana. V Begradu pa so prepričani, da se morajo za te uspehe zahvaliti prav Blažu Pahulji, saj ima po njihovem mnenju prav on največ zaslug za postavitev trdnih temeljev podjetja, na katerih so lahko uspešno gradili naslednji rodovi. Zato se mu bodo danes ob 50. rojstnem dnevu Begrada za njegovo požrtvovalno delo oddolžili s prizna-
niem- MIRJAM BEZEK-JAKŠE
Izlet naročnikov Dolenjskega lista in prednovoletno rajanje
Od Muljave do Grofije
Zadnji letošnji izlet bomo združili s prednovoletnim rajanjem na turistični kmetiji Grofija na Viru pri Stični.
Na pot se bomo odpravili 13. decembra ob 8. uri z novomeške avtobusne postaje. Najprej si bomo na Muhavi ogledali rojstno hišo Josipa Jurčiča, v Litiji krajevne znamenitosti in na gradu Bogenšperk posebnosti in lepote Valvasorjevega gradu.
Kosilo na Grofiji bo predvidoma ob 14. uri, po kosilu pa veselo rajaoje, srečelov in še marsikaj.
Ker je število udeležencev omejeno, se prijavite čimprej, najkasneje do ponedeljka, 8. decembra, morebitno odpoved pa sporočite pravočasno.
Cena za naročnike Dolenjskega lista je 3.900 tolarjev, za druge pa 4.900 tolaijev.
Ne pozabite! Zadnji rok za prijavo je ponedeljek, 8. december, na telefonskih številkah:
068/321-115, 342-136 Na izlet vas vabita
DOLENJSKI LIST
in ij
bmstičns. tizfencija.
MIHELIČ PRVAK
LOLITA V ČRNOMLJU
ČRNOMELJ - Avantgardna ljubljanska jazz zasedba Lolita bo ob 22. uri gostovala v Mladinskem kulturnem klubu v Črnomlju v soboto, 29. novembra.
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
“Lokalna samouprava je le zapravljanje denarja” - Slab cestni odsek Preloka-Vinica - Azbestne cevi škodijo vodi? - Zakaj na Sejšele 16-članska delegacija? • Zahvala SKD Lastovke
Da so bile volitve pred vrati, seje videlo tudi po tokratnih telefonskih klicih. Stane Željko iz Suhorja je spregovoril na temo borcev in sprave. “Kdo bo kdaj odgovarjal za to, če je kasneje iz koristoljubja postal borec ali partijec? Na ta račun so nekateri obogateli, nekateri odšli v tujino, vsi ti pa so se danes skrili za spovednice in partijske knjižice shranili v zamrzovalnik! Ljudje vedo za vsakega posebej!”
G. Kirn iz Novega mesta se je oglasil na članek Nikole Padevskega v zadnji številki Dolenjskega lista in povedal, da so krajevne skupnosti do zdaj izpite naredile odlično, saj so delale glede na potrebe krajanov. “Nova lokalna samouprava pa je največja bedarija in golo zapravljanje denarja! Kaj delata na primer novi občini Šentjernej in Škocjan? Isto kot prej krajevni skupnosti. Razlika je v tem, da smo prej delali zastonj, sedaj pa gre tu za dobra plačila.”
Bralec Jože iz Vinice je najprej pohvalil CP Črnomelj in njihove delavce, saj je cesta Vinica-Črno-
Halo, tukaj DOLENJSKI LIST!
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev -pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovorna vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 18. in 19. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.
melj dobro urejena. Moti pa ga, zakaj ni takšen tudi odsek ceste Preloka-Vinica, ki je sicer asfaltiran, nima pa urejenih bankin, brežin in muld, manjkajo tudi smerniki. “Vidi se, da smo na jugu,” je komentiral Jože. Direktor KP Črnomelj Boris Vajs je povedal, da vedo, da je ta del ceste v slabem stanju in bi ga bilo treba dodelati. Že ko so ga pred približno desetimi leti asfaltirali, zaradi pomanjkanja denarja niso vsega dokončali. “Sedaj je potrebna preplastitev ceste in takrat bomo poskrbeli še za vse ostalo,” je dejal direktor. Petra Dražumeriča iz Bele krajine so razburila nedavna radijska poročila, v katerih je slišal, daje Peterle povedal, da se bo tistemu, kdor bo volil Kučana, znižala pokojnina. “To ni nobena demokracija, če mi kdo govori, koga naj volim! Ali so volitve javne ali tajne?!” je bil razburjen.
Š. M. iz Novega mesta se uredniku Dolenjskega lista Marjanu Leganu zahvaljuje za trud, ko je v pismih bralcev odgovarjal polemikom. “Kot kaže, bi Janša in Peterle najraje nabrusila ostre nože in sulice, da bi poklala nasprotnike,” je menila bralka. Kakšno vodo pijemo v Novem mestu, je zanimalo bralca iz okolice Novega mesta. V medijih je namreč zasledil, da so vodovodne cevi na delu Novo mesto - Šmarjeta iz azbesta in daje zato ta pitna voda škodljiva. Bojan Kekec iz JP Komunala Novo mesto je pojasnil, da je strah neupravičen. “Kar se je gradilo v sedemdesetih letih v Sloveniji, je večina iz takih materialov, toda nobenih znanstvenih dokazov ni, da bi azbest škodljivo vplival na vodo."
Eden izmed naših dolgoletnih naročnikov Franc Hudelja iz Dra-gatuša - naročnik je že 41 let - ne more razumeti, kako da ne dobi nobene nagrade Dolenjskega lista. Pač ni imel sreče, saj so bile te vedno podeljene z žrebanji. Morda pa mu bo žreb v sedanji veliki nagradni akciji za naročnike našega časopisa bolj naklonjen, ko bo eden od starih
Kralju Petru pral avtomobile
Jože Košir, najstarejši prebivalec Kočevske, je te dni praznoval 99 let življenja
MRTVICE PRI KOČEVJU -Dan potem, ko je leta 1898 na svet privekal sloviti olimpijec Leon Štukelj, seje 13. novembra istega leta v Loškem Potoku rodil Jože Košir. 99 letni upokojeni delavec “z več poklici” domuje pri hčerki in zetu v Mrtvicah pri Kočevju. Njegovo življenje je bilo težko, a kljub temu razgibano in nikoli obupno. Iz družine šestih otrok brez mame od šestega leta in z očetom alkoholikom gaje iz Retij v Loškem Potoku k sebi na Bloke vzela stara mama. Ko je končal šolo, je šel za hlapca. Po hišah in v gozdu je opravljal težaška dela. Ker v domačem kraju ni bilo zaslužka, je leta 1935 odšel k sestri v Beograd.
“Tako sem nastopil službo na kraljevem dvoru. Za 500 dinarjev na mesec in stanovanje ter hrano sem vsa leta skupaj s petimi delavci pral avtomobile. V eni izmeni, to je v osmih urah, sem jih opral osem, torej enega na uro. Bili so enaki, črni in dolgi. Prali smo jih le takrat, kadar je kralj Peter kam potoval. Bilje zelo natančen, avto
se je moral bleščati odzunaj in znotraj,” se spominja teh let najstarejši prebivalec Kočevske. Ko se je bližala vojna, se je Jože vrnil k ženi, sinu in hčerki. Ob
slovesu mu je v imenu kralja Pe tra maršal dvora za prizadevno*! izročil diplomo, srebrno medalj® in britev.
V Loškem Potoku se mu j< kmalu rodila druga hčerka Pavla zdaj poročena Naglič, pri katei^ danes živi. Po odhodu kočevski! . Nemcev se je Koširjeva družim I preselila sprva v Slovensko vas kasneje v Mrtvice, kjer so po voj ni sezidali novo hišo.
Ob neki priložnosti se je srečal z medvedom: “Nekaj časa sva sf gledala. Postavil se je na zadnji noge in brundal. Potem sem sto^ pil korak proti njemu, on prof meni. Ko sva se naveličala, sem si
obrnil v stran, mrcina prav tako'
1
Jože Košir
Med najboljšimi v Rotterdamu
Jože Moškon iz Leskovca 8. na tekmovanju v kemiji
ZAMOSTEC - Pretekli teden so se v gostilni Franca Lesarja v Zamostecu pri Sodražici pomerili šnopsarji za občinskega prvaka Ribnice. Izmed 16 finalistov za Slovenskega prvaka je postal občinski prvak Alojz Mihelič iz Ribnice, drugi je bil Janez Bartol, prav tako iz Ribnice, in tretji Brane Šilc iz Prigorice.
NOVO MESTO - Od 3. do 7. novembra je v Rotterdamu na Nizozemskem potekalo mednarodno tekmovanje iz kemije za Grand Prix Chemique 97, ki se ga je skupaj s še dvema dijakoma iz Ljubljane in Kranja udeležil tudi Jože Moškon iz Leskovca, dijak 4. letnika Strokovno zdravstvene in poklicne ter tehniške kemijske šole iz novomeškega šolskega cen-
ki seje že odločil, da bo nadaljeval s študijem kemije. Letos je na predlog šole postal tudi Zoisov štipendist.
Kot skromen fant o svojih uspe-
svojo smer. Če bi skočil vame, b ga mahnil s koso, saj sem jo ime na rami”, se spominja dogodki Leta 1963 se je upokojil, a delal ni nehal. Pri devetdesetih se j1 poslovil od kolesa, s katerim sej* prevažal vsepovsod. Kaditi je ne iy hal že v Beogradu. Pred 25 leti j( pri sosedu zadnjič preveč pogleda v kozarec, od takrat ni zaužil nit ( kapljice alkohola. Mesa je jedej0l zelo malo, največ pa zelje in po0r lento, ki mu še danes najbolj tek;0| neta. Leta 1972 mujeumrlaženC^ rojena istega leta kot on. Ima Lj vnukov in 7 pravnukov. Slabš<^a sliši in noge mu zatekajo, a ji zdravnik dr. Lolič zadovoljen I zdravstvenimi izvidi kraljeveg* čistilca avtomobilov.	AT
M. GLAVONJlNl
hih ne govori kaj dosti, ne pozabi pa povedati mentorjev: Matejke
- ( eti
Kure in Mateje Horvat pa Jelke ‘	" '	........ alih
Sodja Božič in vseh ostalih, ki so mu pomagali, da je uspešno zastopal njihovo šolo na Nizozemskem. Zahvaljuje se tudi sponzorjem: novomeški Krki in Labodu ter trebanjskemu Akripolu.
J. D.
IZDELAVA ADVENTNIH r VENČKOV »n
SEMIČ - Kulturno društvo Orefa • organizira v četrtek, 27. novembra, •1 ob 16. uri v semiškem župnišči^1' prikaz izdelave adventnih venčkov/4-Material, ki ga boste potrebovali," ' prinesite s seboj.
Ostal na cesti, postal rezbar
Drago Košir pustil stroje in se oprijel umetne obrti
Jože Moškon
naročnikov, ki bo seveda imel plačano naročnino za letos, prejel pralni stroj.
Marica iz Novega mesta se zahvaljuje Anici Balažek iz Novega mesta za poštenost. Prejšnji teden je namreč izgubila denarnico z vsemi dokumenti, ga. Balažek pa jo je našla in ji jo naslednji dan prinesla. Črnomaljka, ki je tudi naša dolgoletna naročnica, je razburjena povedala, daje v Slovenskih novicah prebrala, da našo miss Majo Šimec na Sejšele spremlja 16-članska delegacija. “Nič nimam proti njej, ampak to presega vse meje zdrave pameti. Mi smo na robu preživetja, tja pa toliko ljudi! To je skrajno nesramno! Lepota je naravni dar, druge kvalitete pa si pridobiš z delom in mi prav s tem predstavljamo našo državo v svetu?” je povedala.
Anton Rudman iz Ingolstadta se v imenu slovenskega kulturnega društva Lastovke, katerega 20-letni-co so praznovali 25. oktobra, za podporo z dobitki zahvaljuje podjetju Mavrica iz Črnomlja in Revozu iz Novega mesta, predvsem g. Repovžu. “Prišli so na praznovanje, prinesli lepo darilo sliko Novega mesta, imeli smo kegljaški turnir, in upam, da bomo nadaljevali stike, ki jih imamo s kegljači že 15 let,” je povedal Rudman. Martin iz Novega mesta ne razume, zakaj objavljamo neumnosti, kot jih je po njegovem mnenju prejšnji teden v tej rubriki povedala starejša bralka iz okolice Bučke, ko je dejala, da soji domobranci zmanjšali pokojnino.
Oglasila je je tudi Fani Flek iz Dragatuša, kije zvesta bralka našega časopisa, naročnica 13 let, prej pa je bila to njena mama. “Tako sem se navezala nanj, da se mu ne bi odrekla, čeprav je veliko ponudb tudi od drugih časopisov. Rada pa bi pohvalila Telekom, ker so našemu poštarju kupili avto. Tako po mnogih letih berem Dolenjca že v četrtek, ne v petek, in sem na tekočem, kaj se kje dogaja,” je zadovoljna Fani Flek.	L. M.
tra. Jože se je med 24 mladimi kemiki iz osmih evropskih držav uvrstil na dobro 8. mesto, Slovenija pa se je ekipno uvrstila na L mesto.
Tekmovalci so morali izdelati tri samostojne naloge, ki so jih opravljali v rotterdamski kemijski šoli. “Na koncu sem ugotovil, da je naše znanje povsem primerljivo z znanjem dijakov iz sosednjih držav, žal pa je trema naredila svoje,” je povedal Jože. Opazil je, da so bili tekmovalci iz večine drugih držav po leto ali dve starejši od njega, poleg tega so vaje že poznali, Jože pa jih je delal prvič. “Zelo prav pa so mi prišle izkušnje, ki sem jih pridobil na enotedenski praksi v Krki, kjer sem spoznal nekatere nove aparature in delo na njih,” pove Jože,
ZAMOSTEC PRI SODRAŽICI - Drago Koširje poznanavoseb-nost v kulturnih krogih. Živi v Zamostecu pri Sodražici, izhaja pa iz družine, kjer je domača obrt ze desetletja doma, ki je s časom - sam se spominja, da so začeli prvo izdelovati pojoče skrinjice -prerasla v umetno obrt. Njegov oče je znan po svojih skulpturah doma in v tujini, očetov stric pa je bil v Ameriki priznan slikar, ki je deloval med Indijanci in v svojih slikarijah kot predlogo uporabljal obkolpske motive.
Drago se je rezbarstva in kiparstva oprijel že v zrelih letih, ko je ostal na cesti kot “tehnološki presežek”. Pri njem več ne brne
luje po naročilu za zasebnika cerkve, izredno natančne so izdelave reliefnih motivov kot vložkov za večja in manjša vrata. Umetne izdelke dela za bližnjo gostilno , Urška v Zamostecu, ki postajaj ( prava umetniška galerija, vredn* , ogleda.	,
K sreči, pravi Drago, mu grej | občina zelo na roke. Samostojno je razstavljal že v Medvodahij
tljal___	___________
dvakrat v Ribnici, razstavo p# ‘
namerava postaviti tudi v Loškem; Potoku. Že četrto leto mu občin# 1
omogoča prodajo in prikaz izdei
lave v Fabrianu Arcevia v Italiji, 'j '
stroji, namesto njih pa je čuti ............. ičnih žag, le
mehki rez dlet, ročnih žag, lesenih betov, okrogla debla pa dobivajo življenjsko podobo okolice, ki mu je vedno na očeh. Je seveda amater in pogreša primerno izobrazbo, ni obrtnik, pač pa svobodni umetnik, za kar se je moral potrditi z izdelki, ki jih je ocenjevala komisija, da je dokončno dobil dovoljenje za umetno obrt. Izde-
občini, pobrateni z Ribnico. .
“Trenutno se pripravljam predi 1 vsem na baročno izdelavo kipov in > reliefov. Moje mnenje je, da bj ! morali tovrstno dejavnost uvajat) | že na osnovnih šolah, še posebej ; v krajih, kot je Sodražica, kjer sO. : leseni izdelki doma in je motivaci- | ja mladih večja,” meni Košir. : | A. KOŠMERL i
DOMAČA UMETELNOST - Drago Košir ob svojih izdelkih. (Foto: A. K.)
6)f ARS RAMOVŠ
.	. -j.-

mtSk
Iz Osla, Londona, Pariza, Tel-Aviva, Frankfurta, Prage, Madrida, Dunaja, Perugie in Amsterdama smo za vas povabili najeminentnejše umetnike. Z Zevsom, Venero, Psiho, Herkulesom in Merkurjem lahko delite bisere glasbene Muze samo v Brežicah.
(061) 125 3366
Vsak leden ena
Iz zbirke anekdot Slavka Klančičarja
Kdo je bolj nepogrešljiv?
Po vrnitvi s terena stopim v sosednjo pisarno. Vse je odprto, nikjer pa nikogar. Kaže, da so uslužbenke na malici. Ob pisalnem stroju se na mizi blešči velik zavitek zmlete prave kave. Takoj pomislim na družbeno samozaščito in preblisne me poredna misel: skril bom kavo in pisalni stroj in videl bom, kaj bodo sodelavke najprej pogrešale. No, kljub temu tega nazadnje nisem storil. Bal sem se, da bo katero kap zaradi - kave.
Ko so prišle nazaj, sem pa le povedal, kaj sem naklepal.
“Mislim, da rezultata ne bi bilo težko uganiti," reče knji-govodkinja Milena Čibej. “Sicer pa, šef, to je precej podobno tisti šali, kije nekoč krožita naokoli. Namreč o tem, kako so v nekem podjetju v Afriki ljudožerci naskrivaj pojedli direktorja in kuharico. Samo enkrat lahko ugibaš, koga so prej pogrešali. ”