postava va—irja kapitaliste nori delanSü po- -Wall Street JanraaT rldi fiskacijo' r stavi; Font lil« fai kopita* tka mehiškega Washington. — V gotovih to-arnilkih in finančnih krogih A-merike postaja veliki vznemlr-jenost radi nove dekvske postave, ki jo namerava vpeljati mehiška vlada. Gotovi ameriški podjetniki, ki imajo indastrije v Mehiki, odprto gross, da prenehajo z obrati v dešeM naše juš-ne sosede. Mad temi je tudi lenry Ford. ki ima večjo tovarno v Mexico Cityjn. Wall Street Journal." glasilo ameriških velefinančnikov, pravi, da nova postava ne pomeni nič drugega kot konfiskacijo tujega premoženja. Predlogi je posvetil veliko kolon v svrho ana-îziranja. ■iz izvajanj "Wall Street Jour-nala" je razvidno, da 'konfiskacija/ ki jo vidijo ameriški mag-natje, pomsni to, da sè bodo zvišali produkcijski stroški v mehiških industrijah radi višjih de-lavsldh plač in drugih ugodno-s ti, ki jih bo imelo mehiško delavstvo od predložene postave. Letni stroški Mexican Light & Power kompanije — kanadsko podjetje, ki operira v Mehiki — bodo pod novo poetavo narasti! za poldrugi milijon dolarjev. Letni stroški rudniških kompanij bodo narastli za 18 odstotkov. Plače na Železnicah ss bodo baje zvišale za IS milijonov dolarjev na leto. "Journal" zanljučuje, da Mehika namerava izvesti 'konfiskacijo' namenoma. V resnici je namen nove postave le izboljšati gospodarsko in socialno stanje delavstva. Da bodo pri izvedbi tega načrta trpeli profit! tujih in domačih kapitalistov, je povsem možno. In v tem vidi Wall street 'konfiskacijo.' Da postava pomeni, da bo vlada imela velika kontrolo nad industrijami, je gotova. To moč bo imela tudi nad delavstvom. Individualistično obnašanje od strani podjetnikov in delavcev bo nemogoče, ksr bosta obe skupini morsli postopati po predpisih, česar pa ameriški kapitalisti niso navajeni. V naši drŽavi Je vlada v njihovi slnžbL Mehiška vlada bo potom tega zakona postala pa najvišja oMast tudi v industrijah. Sprejetje novegs sakona, ki ga sponsor!ra» predsednik Portes Gil, je z odobren j era poeebnega dodatka k mehiški ustavi eedaj omogočeno. Ustavni dodatek je le odobrilo nad dve tretjini mehiških držav in je s tem postal del ustave. Izdelan' in sprejet je bi) na izrednem zasedanju malega kongresa, ld ga js prednik Gil sklical meeeca julija. Redno zasedanje kongresa je bilo otvorjeno s prvim oeptem-orom is najvažnejša stvar kon-f Pravica da sUvke je v »lučajih dovoljena, vsa-^ ¡^takrat, ko je izčrpana vj» srbitradjeks procedura; 7S °d«totkov delavcev v vsaki to-v"ni mora biti Mehikancev; vsi *JJsûd industrij morejo biti *r**kmi jezika; prodno Podjetnik prenehati s obra-"*»* bodisi začasno aH etalno. .^tl poeebno dovoljenjs od ^Isvakega rmzsodižča. vta-mora odslovi jeni» ÏÏ^X v**«* i&^gfoo. Vsak SAfiislltii S laaak radi ww^wamwi v lesvR issi K. P. D. A. V New Yorku so imeU zanimivo debato o vprašanju strategije v unijah in o Konferenci i progresivno delavsko akcije. New Yoifc. — (F. P.) — O-krog sto socialistov in unijsldh voditeljev se je sestalo na dva-dnevni konferenci, ki jo je skli cala Rand School af Social Sciences. Baspravljali so o obsegu radikalizma v unijah in o vprašanju, kako ga povečati In potegniti unije iz sedanje luže stagnacije in nazadnjaštva. Glede vprašanja, kdo je bolj konservativen, ali voditelji a-meriških unij ali članstvo, je obstojalo dvojno mnenje. William H. Brand, organizator unije tobačnih delavcev, je bil mnenja, da je vodstvo Amsrlške delavske federacije popolen odsev miselnega stanja ameriških organiziranih delavcev. Tega mnenja je bilo večje število navzočih. Radikalnejša skupina je pa na stališču, da morajo voditelji voditi in ne slsditi. In ker unijski voditelji sledijo konservativni skupini ameriškega delavstva in pri vaaki priliki pobijajo naprednejša stremljenja ter ee na splošno družijo s reakcijo, je to največji vzrok za tekočo stagnacijo v unijah. Da je to koristno sa gotove unije, je resnica. Kapitalisti so pripravljeni plačevati visoke mezde gotovim vplivnim strokam, ker s tem dobijo navadno bolj reakcionarne v socialnem mišljenju kot pa kapi- talisti sami Tajnik Konference za progresivno delavsko akcijo Leonard Bright je kritiziral tiste socialistične unijske voditelje, ki podpirajo rekkeionarne voditelje Ameriške delavske federacije. Njegovo ižvajanjo je povzročilo oetro debato med konservs-tivno in radikalno frakcijo radi Konference, katero je 8hipla-coff. upravitelj Pocketbook Workers unije, nazval "impatient break." Julius Hochman, podpredsednik unije krojačev za ženske obleke, je rekel, da vodi-telji Konference ne bodo nič dosegli s osovražen jem unijskih voditeljev. Louis Stanley je pa dejal, da je največja zapreka Konference, ker se preveč boji koneervativnlh unijskih voditeljev. Da Je prišlo do te debate, je največji vzrok ta, ker so gotovi voditelji uaij, ki so člani soc. stranke, nasprotni vsaki kritiki konservativnih unijskih vodite-ijev. Ta skttpins js v manjšini. 5owift odpravili csr-Men« praznika Moskva. 20. sept.—Sovjet-ska vlada je včeraj formalno naznanila, da je novi koledar, ki ima aamo pet dni v tednu, sprejet za vso Sovjetsko unija V novem koledarju ni več nedelje in odpravljen je božič ter vsi ostali cerkveni prazniki, tudi novo leto. V koledarju je le pet državnih praznikov, ki so 22. januarja, 1. in 2. maja in 7. ter 8. oktobra. Delo traja vsak dan, toda vsak delavec počiva Šesti dan. Isto-tako se vrši šolski pouk in vsi drugi posli. KaaNa ima trii tvoj Teapot Dornt Trust elektrike ss uči od svojega ameriškega dvojčka; plačal Jt mlHjone za "dsoT In priSsl i poaset bogatih vodnih alspov Ift mora priznati strokovno er- Jewell Keanes City, Kam. — B. M. Jewell, predsednik žetezničarske-ga departmonta ADF, je v svojem govoru na konvenciji unije Railway Carmen rekel, da Scot-urni delovnik na železnicah ne bo odpravil biespoeelnosti. Po nje-govern mnenju bi bile plačane počitnice sa dobo enega meeeca na leto boljše Sdravilo za ta problem kot pa losturnik. 28 ubitih v Saarbruacken, Nemčijo. 20. Ä-Rasstretba v premogov-8t Charles je usmrtile 23 Kftsrjev ia 21 je ranjenih. V rovih razsaja ogenj. ganizacijo. Regulacija otroškega in Sonakega dois la mnogo droge Veliko as ugiba o stališču mehiških strokovnih organizacij napram temu zakonu. Ko je bil prvič omenjen prod par Isti, so bili unijski vaditelji odločno pro. ti njemu. Ker pa eedaj al nika-kih Izjav od anij sa aH proti, je smatrati, da me ne nasprotujejo. Ottawa. Kanada.—Ker je via da dala kanadskemu trustu elektrike v najem pravice sa razvoj vodnih sil na kanadski strani reke St. Lawrence, je zadeva povzročila veliko hrupa na vzhod nem delu države. Največ radi tega, ker transakcija precej diši po teapotdomski metodi. Senzacija je nastala, ko je prišlo na dan, ds je Beeuhornois kompanija plačala Frank P. Jo-neeu, ki je posredoval med vlado in družbo, tri in pol milijona dolarjev za njegove "zaaluge". Ljudem se vidi, da sa sa to vsoto skrivajo velike sence in komentar v časopisih js rasličen.: Tudi najkonservativnejši list "Financial Post" ne odobrava akcije, ki so mu vidi preveč robata-Oiaatto*. fsrtasrjev «¿United Farmers of Alberta" je zadel žebelj na glavo s uvodnim člankom, v katerem pravi med drugim tudi sledeče: "Vsoto |8,500.-000 bodo plačali konzumenti elektrike. Kolikor je do Sedaj znanega, predatavlja ta vsota "plačo za zaaluge", ki jo je prejel zvit človek za svoje posredovanje med vlado in kompanijo. Ta transakcija mogoče odpre oči tudi najbolj letargičnim osebam in prepriča ljudstvo, ds je odtujevanje naših naravnih zakladov vslika bedaetoča. Oja-čala bo stremljenje zagovori kov državnega obratovanja industrij. Nobena Javnonapravna Industrija se ne sme obremeniti s plačevanjem vsot rasnim promo-terjem. Tisti, ld delaj« » podržavljanje industrij, kot je delal pokojni Sir Adam Beck v Onta-riju, ne pričakujejo mastnega plačila." , pitala koraka vladi, je Ho+n Ja dooogla v lt ■Ottetila js| ment in 4irjev in ga je, da National Cttr v Now Yor- Naw York. — National City Bank, največja banka na zapad-ni atrani svpta, postane največja na ovetu, ko so združi s Corn Exchange banko. Direktorji o-beh zavodov oo ae izrekli za spojitev, PremoSonje obeh zavodov bo potem Stole približno dve in pol milijarde dolarjev. National City banka bo potem imela 200 podružnic v New Yorku. Bloomingtan, OL — Rev. Emmanuel Fleher. župnik eptsko-palae cerkve, je v četrtek odpiral steklenico groodovca v obha-jilno svrhe. Pri tem OS jo steklenice razletela la župnika solo razreza la aa rokah In po obrazu som v bsrfjft. Moskva, 20. sept. V Mos-kvi primanjkuje mess In mestne sov/stoka sprava js odredile ptU samo pol funta dnevno, dr»-pa četrt funta. REKOM MIL NAUKE ADMI NISTIACIJE Jupan Hosa pravi, da v Mlhraa-keeju nI gangsSsv te da Je me-atno gospodarstvo vaorno. 2u-panuje Še tS|M| Chicago. — Ko se je milwau-»ki župan Danisl w. Hoan vračal is Clevelanda, kjer jo otvo-ril socialistično kampanjo meotne volltvo, Jeprišel v roke Jikašklm reportorjem. Govorili oo o mssfeii administraciji v Milwaukeeju, ki js na glaau radi vsornosti. "Naša največje aktivnosti so sedaj na pročelju jezera Mlchi gan," je rekel Hoan. "Mesto Ima v posesti voof^očelje, rasen par parcel, ki jih pa v kratkem dobimo. Ta zemlja meri 840 akrov. Na njej «j še nahajajo mestni pomoli in parki. Sedaj gradimo par večjih pomolov, ki bodo alužill velikim parnikom. Polog pomolov In parkov gradimo na pročelja tudi 80 čevljev iirokbulevard."!. Kljub temu» da imajo aociall* iti le šeat zastopnikov v mestni administrée!« i sledeče: jskl depart-vnostj rake-Rezultat te-pri nas naj- nižja pristojbine za zavaroval nlno proti tatvini In vlomom v vsej deželi," je rekel Hoan. ZniŠanaJe bila *ena elektriki za $600,odo na leto, ker je administracija aagposiis, da igra-bi mastno elektrarno. Mestni sistem m odpadke Je 98 procentov utifovlt (effi- čistejšl kot pa Jezero, v katero« ga ss iztekajo* je doetavil mil wauškl župan. Hoanova administracija js vpeljala nov sistem odplačevanje mestnega dolga, ki je me< najboljšimi v deželi in prejema večje obresti od v bankah vloženega denarja kot jih je prajo-malo meeto pod prejšnjimi administracijami. "Ako bi Imeli proporcionalni volilni sistem, bi socialist! naj brže Imeli večino v mostni zbor niči, ker dobimo okrog polovico vseh glasov," je izjsvil Hoan.« 149,821 zdravnikov v Ameriki Waahlngton. D. C —Združene države Imajo več zdravnikov kot katera druga deSola na svetu proporčno s prebivalstvom. Prosvstni biro zvezne vlade poroča, da js v deželi 149,621 sdravnikov. Na vsakih 750 prebivalcev pride en zdravnik. V Ameriki je 74 medicinskih šol, katere je v letu 1989 pohajalo 20,646 medicincev, 1706 več kakor v prejšnjem letu. Amerlékl poljedelski stroji v Rusiji v Battoalji m umaknili "pod zamljo" Vsi oestaaki oo sdaj lajni In ds-bro saatradeni. Drhaioki pa« hodniki Jih saman Iščejo. Charlotte, N. C. — Protikomu-nlstlčnl teroristi, ki ss ponoči vozijo okrog v avtih In terorizirajo organizatSrje In voditaljs komunistične tekstilne unija v Severni Karolini, oo so v noči od srede na četrtek zaman vozili. Komunisti oo jih ssenkrat nasu-kali in jim zmešali vse sledova sa seboj. Vsa agitacija med tekstilnimi delavci v okolišu Gaste-nije ss js umaknila "pod semljo". Bili so soje fn sestanki, toda ne tam, kjer so bili naznanjeni. Vsi sestanki so tsjni in člani unij imajo svoje straže, ki dobro pasi-jo, da ne pride drhal blizu, V Četrtek ljutraj so prišli trijs organizatorji v Charlotte, potam ko so opravili ponočne sestanke z delavci. Povedali oo, da so ob-vozili tri okraje v Severni In Južni Karolini, toda nikjer niso prišli v dotiko z "nočnimi avtoma-bilistr, ki so stikali Ben Wells, odpadki *fft*i+M*>*t Suša narsdils silno «koda Chicago. — Suše, ki je trajala avgustu In prvo polovico oep-tembra po srednjem sapadu, je naredila veliko škodo as poljih koruze. Skoda v Illinoisu ss domnevo ns trinajst milijonov do larjev. V Mebraski Jo pridelek koruze padel sa sto milijonov bušljev. Prizadete so tudi far i v Ksnsasu In Mlssourlju. OtroSkl podaniki pretepU otroškega ramenskega kralja. I Buksrsšta. 20. sept — Posebna šola, v katero Je hodil rumun skl sedemletni kralj Mihael lan sko leto, ni bila odprta to Jesen Vzrok je šolo zdsj prišel na dan. Ko je bil Mihec star šeot let. so mu organizirali posebno šolo in sa tovariše so mu dali 86 izbranih dečkov iz vseh dietriktov Rumunijs. Dečkom Je bilo naročeno, da amrajo Mihaelu izkazovati rošpskt kot kralju. Smrksvi kralj Js pa zlorabil rsšpekt in začel Je svoje tovariše euvatl o poet j o fn palico. Kmalu Je dečke minila potrpeŽIJivoot In nekega dne zadnjo epomlad oo kraljička vzeli v roke In ga pošteno namakali. Zato Je Mfhčova šola zdaj zaprta. Ved Je London, 20. ept. — Iz Sofije poročalo, da sto bila vodja meče-onske rovoluclonerno organizacije Barbarov la njegov prijatelj snočl ustreljene v Varni. Morilci so pobegnili. skega napfrdi, /o ipi gloškega poslanika v nu sa protekcljo kot šavljan. ■ ■ Štiri separatne preiakavo so v teku glede ugrabljenjs In bičanja Cleo Tessnerjs iz Baltlmors. Tri pn»iskave vodijo oblasti, flstrto Es Mednarodno delavska obrana, i js najsla svojo detektiva. Prapir v Žaaavl rai rai-«rolaaja Liga sprejela aosariMil načrt pobijanja narkotičnih strupov. Ženevo. 20. sept. — Skupščina Lige narodov Je včeraj SSglaano sprejela ameriški osnutek mednarodne akcije proti isdalavanju in prodajanja narkotičnih strupov. To jo prvi konkretni korak v tej smeri po deeetlh letih kam-panje. Temu je sledila vroča debata glede rasorotitvenega vprašanja. Glavno boeodo ao imeli Francozi in Angleži, ki oo bili v ostrem konfliktu radi omejitve vsJsšUh rezerv. Druga, nič manj Mvahna razprava ss Js razvila okoli vprašanj s odprava neenakih pogodb na Kitajskem. lT^H Detroit, Mich. — Sedem ns j »t oeob je zgorelo In 70 Jo bilo bolj ali msnj ožgsnih in ranjsnlh, ko je požar zajel okoli oto gostov v kabaretu Study Club v petek ob dveh zjutraj. Večina žrtev Je bila ubitih in ranjenih v divji paniki. ki Je zavladala, ko Js (sbru. bnll ogenj. .1000 Chicago. — Okrog 8000 dela v. cev in delavk se Je vpioala v ve» černo šolo tovarne Weotem E-lectrie, enkrat več kot v prejšnjem letu. Družba Je odprla po-dnevno šolo aa one delavno, ki delajo ponoči. Pouk Je kvaspla-čon. Obesil oo Je. ker nI btto dole. Chicago. — W!lliam H. Car-tler, 142S Washington st, Evsn-ston. star 87 let. Je Ml mesec dni V četrtek so ga nsšli v garaži, v > Naročila jih Je sa 20 milijonov v deeetlh mesecih pri ameriških tvrdkah. Rasvoj zadružnega poljedelstva. Chicago. — (F. P.) — Rusija jo naročila v Ameriki v sadnjih deeetlh meoeclh poljedelskih strojev v vrednosti nad dvajsst milijonov dolarjev. Večino no« ročll sta dobili dvs člkaškl tvrd ki, International Harvoeter in John Deers družba. Ruoija nabavijo poljedelsko stroje sa stoje državne in sa sa družhe farmo, k! v sadnjih par lotih saznsmujejo veliko porast. V preteklem letu jo Ruoija opre mila državno in zadružne farme s stroji v vrednosti sto milijonov dolarjsv. večino strojev Je na-bavlla v tujszemstvu, največ v Ameriki ln Nemčiji, ker njena strojno industrija še ni dosti razvita. Da se Jo Rusija toliHo poove tila razvoju velike poljedeljsk* industrijo, jo glavni vzrok ta, ker ruski mušlk nI hotsl sodslo* vat! s vlado, katero jo na ovoj način bojkotiral. Pridelal Jo le sa svojo potrebe kljub vsem opatom, grošnjsm In tirjatvam mo skovsks vlade. Dasi js bila Rusija prsd vojno Žitnlca, velikega dsla zapadnu Evrope, jo njsno poljedelstvo pod boljševlšklm režimom sko-raj popolnoms okrahlralo. Vzrok tsmu Js bil, ker Je vlada od ruokogs kmeta sahtovsls pri delket katero Jo plačevala s ob ljubami. Radi tsgs ni bil ruski kmet preveč navdušen ns is vls dola as sa revolucijo. I svo? ki ¡t /s dobil od revolucijo in Ju obdela vsi primitivno, v kolikor ss Js to godilo In oo še vedno godi. Redi toga Je v sadnjih istih Rustjs cslo uvsžals žito Iz suns> njih dršav, ksr prabivalstvo v Leningradu, Moskvi in v ostalih industrijskih meotih jo hotelo iti moralo Šiflll. Nokdonja ruska žitnlca Js postals prašna. O* gromna in bogata ruska ssmlja Js pa poČivSla ž mužikom vred. Vlada Js Mla prisiljene nekaj storiti, ds vspostavi svojo polje* dolsko Industrijo. S storim ns* činom ni Šlo, ksr Js odpovedsl. Ker poseduje ogromna zemlji • šča, ki so idealna za rasvoj ko* lektivnogs poljedelstva ns basi strojna produkcijo, oo Jo lotila «•dine alternative, pred katero os Jo nahajala. Razvila Jo agita« cijo in pričela organizirati veli« ko formarske zadruge. Ns dru* gi strani Jo-po vlada pričela u* stanavljatl svojo forms, ki Jih obratuje kot na primsr obratuj« državne industrija Zsdrušns forme oeetoje fs| skupin, ki pod gotovimi pogoji dobijo vsllko kose zemlje od dr ževe. Vlada nudi zsdrugsrjem ekspertno pomoč — taka kot jo, dobra In olaba — ter jih zalaga s poljedelskimi stroji, ki jih na bsvlja v inozemstvu. H stroj! Jih zalaga seveda na račun, ki ga navadno odplačujejo s pridslkl. Gospodarji teh pooestev so za-drugsrji v zsdrutnem smislu. Državna farme poseduje vlsda sama, kar je naravno. Farme obeh vrat so znane pod imenom kolektivne forme in no* dvom no predstavljajo novo po-ljedslsko ekonomijo Ruoija Ds-sl bo mužlk kraljeval še dolgo čaee, Je bodočnost ruskegs poljedelstvo v kolektivnih formah, ako ne pride do večjih notranjih sprememb fr smer kapitalizma. To pokasuje tudi rasvoj teh farm. ki oo v tekočem letu na-rast le do številu so 80 odstotkov. Petletni produkcijski program Je ss prvo leto predvlde-vsl le 17 odstotno zvižanje. Na drugi straai ss je posojeno o-zemlje teh farm zvišalo sa 800 odstotkov; program Je določal le 60 odstotno zvlžonje. Kvota sa drlavno farme Je bila 14 pro- Evropa lamtvja vAmarlkl Veliki profltf ameriSklh korpo-raclj 00 dobra privlačnost as evropsko bogatine. Now York. — Bankirji v Wall stroetu oo v sadnjih par tednih odkrili nov pojov, ki jih Je nemalo iznenadil. Ta pojav Je kupova^ njo delnic ln zadolšnic ameriških korporsoij. predvsem šeleznišklh, po evropskih kapltalioUh. Prod vojno oo imel! evropski mogotci veliko vsoto denarja Investiranega v ameriških šelecni-cah in drugih industrljsh. Msd vojno so te investicije padle ns ničlo, ker Je Evrops potrebovala denar sa financiranje vojne. Delimo oo oeveda pokupili ameriški kapitalisti in s tam takorekoč postali "neodvisni". Ker so evropski kspitslisti imeli pri trsnsakoiji mod vojno gotove sitnosti s prodajo delnic in bondov, ki so Jih za nje navadno hranili ameriški bonkirjl in "brokerji", oo bilo te neprili-ko sa njo dobra šola.*8sdaj sahtavajo, da ao Jim kupUanl bondl In delnice dootovijo v domačo deželo. Evropskim kapitalistom^ so nsjbolj atraktivne delnice in bondl ameriških želosnic, ki so s vsakim lotom bogatejše. Jhrofit! smsriških želosnic so posebno v tem lotu Jako narastli In bodo največji v vsej aaodovinl železniške transportacijo. Ta veliki "zaalušek" oo zavohali tudi s-vropskl msgnsti. V nekaterih ostslih ii Jo upssiti snake avs, s evropski močjo ameriških v vah, PennsyivonIJl ht Wsst Vlr-ginijl. Msd njimi sopet nsstajs pobrat I mi Ja. ker dolar, Sterling, frank. Ura sli maries ns posnajo narodnih mej. Kapitalisti Jih vlo-šijo tja, kjer so sglsdl ss vačje profite boljši. To Je skrivnost kapltalisma. Gospodarji ss lshko nahajajo vsč tisoč milj od tovarno, v drugi došell aH kontinentu. Drvšbo posnajo le po Imenu. Znanja o dolu in vodstvu tovarno no potrebujejo nobenago. Prodno kupijo delnico, vprašajo le o rekordu profitov, ki Jo edino znanje, ki gs potrebujejo. •troji prodajajo London. — Na železniških po-stajah v I/ondonu eksperimentirajo s novo slotako malino sa prodajanja voznih listkov. Stroj zabeleži vsoto, oopiše ime pootsJs ln Izds listek ss prajeto vsoto, ki Je bilo vržena vanj. Stroj se bo lshko uporabil Is ss gotove postaje. ki se nahajajo v okolicah Ivondons. Zupan poaevoril 880,000. CoJumbla Clty, Ind. — Lloyd S. Crouch, župan togo mesta, ki Ja obenem pomošni tajnik Provl-dent Trust banke, Je 19. t. m. priznal, da Je poneveril $60,000 bočnega denarja. centov, obdelano ozemlje oo jo zvlšolo po so 24 odstotkov. (Ako so številke so državne farme pravilne, so oo morale zadružno forme veliko bolj razviti} če se to nI zgodilo, tedaj oo to številko le v svrfeo "propagande".) Do nI razvoj kolektivnih farm tako gladek kot šs to ds naslikati na papirju, ali pa broo vsč Jih ovir in rasnih teškoč. Jo to potrebno vpoštovoti, ker drugače lahko nastanejo iluzije. Nova gospodarska zgradba ai postavljena v enem ali v por lotih. In Rusiji bo vseio še dolgo lota, da razvije gospodarsko strukturo, ki bo nsdkriljevala kapito-ki js potreboval sa avoj nji razvoj nad sto let Oo-tovo Je to, do Ruoija gradi aovo otrukturo, ki ime v bistvu veliko prednosti nad kapitalizmom. Nje. no zunanja politika Je pa da drugo vprašanja. iT P ROS VETA THE ENLIGHTEN***? glasilo in lastnima ÍLOVSNSNS NANOONS pooros ms iSONOTS Vh^rUm: h Mraé—» drto«» (torn Cllim) hi Im» ith M i«u>, UM « M tou. #ias Ml um Mb; m iMCn (• CtMM r-M M MU Irt«. M » ■» S* WU; M i**. hmsvm ml f-r (s« u.iu4 suu. <««* chtom») I rw—- m m P»r rmf Chua*. m4 CtoM« |1N »ur pmr. •M fes PRO0VETA uwm4*u An. Of THE kkokeatsd f SPUSTI f—«mm m »r«»m«mm. SNNBI Stara navlaka 2lvljenje v modernih industrijskih razmerah je res pisano. Posameznik in organizacije vsak Čas nalete na navlako starih tradicij, ki se jim opleta okoli nog in jim ovira korak napredka. Človek bi mislil, da je na primer vrata okoli štovila trinajst brezpomembna malenkost, ki ne more nikjer imeti kakega efekta, ps bi se motil. Posledice te bsnalnostl so lahko le danes datekosežne. Zanimiv slučaj beležijo v New Yorku. Tsm je organizacija giedsliikih Igralcev sklenila pogodbo z gledališko družbo. V pogodbi je običajna frszs, da družba ni odgovorna za "dejsnjs Boga" (set of God). To se prsvl, če strela udari v tester, ki potem zgori in igrslci pridejo začasno ob zaslužek, ni družba odgovorna za brezposelnost igralcev, ker to je "set of God" in igralci ne morejo aahtovdtl plače za isgubljeni Čas. Pred kratkim se ps js zgodilo, da je glavna igralka porodila otroka In gledaliiče je bilo dva tedns zaprto, ker družba ni mogla dobiti druge igralke zs njeno vlogo. Ostali igrslci so seveda zahtevali plačo za prisiljeno praznovanje, kajti ns podlagi pogodbe ni bila njihova krivda, da je oder počival. A glej spskst Družba Je odgovorila, da ona tudi nI krivs; družba smstrs, da je bil porod Igrslke "act of God" In v smislu pogodbe ni dolžns plačati mezde zs predstave, ki se niso vržlle vsled "božjega dejsnjs". Enostovno tako t Igralsko osobjs je malo strmelo, toda pri-ftlo je k sebi. Izročilo Je poravnavo spora svoji organizaciji in ta nI dolgo pomliljsls. Gleda-lilka držuba Js dobils odgovor: Ali se vam ss-njs? Kaj ima Bog opraviti s porodom igralko? Porod je čisto človeško dejanje, ne pa božje! Vala dolžnoat je bila dobiti drugo Igralko ln stvar bi bila v redu. Ker pa je niste dobili, je vala krivde, ds je teater počivsl dvs tedna in sds j izplačajte osobju mezdo, sko nočete prelomiti pogodbe. Družba pa vztraja, da Je bil porod "bolje delo" in noče plačati. Lepa zadevica le ni rožena. Morda pride pred razsodišče. Zelo smsl-no, toda igralci se ne smejejo, ker gre sa plsčo dveh tednov. Družbe ss lahko smeje v pest, čs ups, da potegne oaobje. Vso prsvico ps ima pametna Javnost, da se smeje takim otročjim frszsm v pogodbah. Druge delavske organizacije se zdaj lahko nsuče, kje Je paat zs kali. ne. NIČ ne škodi, če se Bogu nslsga odgovornost za gotovo dejsnjs, dokler Je to omejeno na poezijo In molltvenike — Škodi ps v pogod-bah. od katerih je odvisna ekaietenca živih ljudi. Glasovi iz naselbin v Detroit«. /več članov. Kjer sta v družini L — V tsm moetoldvs člana, lahko prejemate Pro-sveto vsak dan, ako doplačat« $2.60 k asesmanU za -aUuilo. Kjer so pa trije člani, stane dnevnik le 12.40, seveda pod pogojem, de se dva Aana odpoveste glasilu. Bratje, sedaj imamo najlepšo priliko razširiti naš dnevnik Prosveto, kar js naša dolžnoet kot člani SNPJ, da to udi storimo. Razširimo Nat Pro-sveto, naš najboljši delavski dnevnik. Resnica je, sko pogledamo v hiše naših rojakov, najdemo polno vrsto "delavskih" časopisov, ki so "delavski" le v tem, da živijo ns rsčun delavcev. Mod te liste spada Pirčeva "Ameriška Domovina," ki - pile v interesu ivojegs urednika, v interesu demokratske stranke in je drugače polna cerkvene propagande in pa glasov. Je "delsvski list" v Um, da ribsri v kalnem in «roje čita-telje vodi Iz mlake v veliko lužo gnorance. Da Lojze rad ribari v sinem je dokss zadnji shod treh strank," ki so ga naši slovenski republikanci, demokratje n progreeivci obdržavali pred »ar tedni v Delavskem domu lla Waterloo cesti. Shod je bil sklican po naših republiksneih in demokratih, d« na njem izberejo kandidata za prihodnje volitve v mestno zbor-ico. Ksr živi precejšnje število lovencev v četrtem distriktu, as e šlo, kdo naj bo "naš" kandidat. O tem shodu ns bom poročal, kljub Umu, ds je bil višek politične nezrelosti in na katerem so skulali nsši političarji ribariti v kalnem, kot je to njihove navada. Na veliko razočaranje nalih "političnih voditeljev" — predvsem je bil razočaran naš emokraUki "ward-heeler" L. Mre—je shod povaem drugače zpadel kot je bil pa načrt sklicateljev. Mesto da bi se bili navzoči iojaki izrekli za demokratske in republikanske aspirante za v mestno zbornico, se je velika večine izrekla za Antona Vehov-ca, ki kandidira kot neodvisne«. On je voditelj Železničarjev New York Central družbe, ki i-ma svoje tovarne v Collinwoodu, kjer dels veliko število slovenskih in jugoslovanskih delavcev. Kljub temu, da se j« Pire pred •hodom lizsl, je sedsj začel zopet udrihsti po Vehovcu in njegovih pristaših kot je to delal pri Volltvsh pred par leti. \ VDa ps pokažemo nsšim kapitalističnim žumalistom Pirčeve vrste. (M se ne damo voditi za nos, pričnimo agitirsti za dnevnik »ros veto, ki je naš edini slovenski delavski dnevnik. Nsprej za dnevnik Prosveto! Anton Mravlje. Puhlo svarilo "Ubor", glasilo železnlčarsklh unij, ki Iz-haja v VVashingtonu, D. C., odločno svari v svoji zadnji ŠUvilkl tovarniške bsrone v južnih državah. 8varilo se v Jedru glaai: "Lastniki tovaren v Severni Karollni in ostalih južnih državah Imajo na izbiro dvoje: aH se bodo odločili za ameriško delavako .gibanje, ki se vrši v miru in redu, ali pa bodo imeli opraviti s komunističnim gibanjem, ki Izrablja vsak dela vek i spor v svrho revolucije." "Ustniki tovaren so se le odločili sa omeriibo gibanje drhalskega nasilja ln prelivanja krvi. Ako Je v Um gibanju kaj miru ln reda. tedaj Je vsaka komuniatična revoluclia otroški piknik. Magnatje na jugu nočejo miru in reda! ' Hheboygenski gospod Ceroe Je pa mojaUr kotlička! Pevko tavšetovo in "komišen" Jed-not meša v isti sapi. "ProsveU" še danes čaka na nftgove dokaze glede "komišna" pri nakupovanju obvesnie B. N. P. J., toda kulturnemu gospodu Je že davno zamrl gladijatorski krik — ki Je bil vse. Prašen krik Je bil Ukrat in prazen, oduren, hripav krik Je še danee. Kakor krik pijanca ob treh zjutraj . . . Goepod Ceme se hvali s kulturnim delom. To Je dobro. da se sam pohvali, kajti drugi ga še niso in najbrž ne bodo. In kulturno delo? Cerkev * pa šola, v kateri se producira "havajska" go-vortca nove gmerarlje! Za nameček Je nat narod obogatil s katollško-kulturnimi cvetka-ml: kravja potica, šuspurfel, španski bik etr KuHnre )*» havajska! NI mu treim zamerit«. 7,'M.nlk Cerne Je predvsem človek ne glede na to, da i«s šole ln posvečenj« ... smo v mnogih ozirih precej zaspani, toda ne tako-flede veseli«, ki jih je zs zimsko sezono prijavljenih kar cele kole. Ena izmed najzanimivejših se pač vrši v soboto 28. sept na Six Mile Rd. v dvorani "Slavulj". Prlre-diU jo skupno socialistična kluba št. 114 in 115 v korist $50,000 kampanjskega sklada soc. stranke. V U sklad se je nabralo v teku enega meseca žs nad $20,00; storimo torej tudi mi Slovenci svojo dolžnost. ... JM So«, stranka je v sUnju reorganizacije. Njen gl. tajnik je zastopnik mlajše generacije Ur Jako energičen, toda brez sred-eUv tudi on ne more delsti čudežev. Ker ni druge prireditve na omenjeni dan, upamo, da bodo navzoči rojaki iz vseh strani mesU; žal ne bo nikomur. Pevsko in drsmsko društvo "Bled" je pričelo s pevskimi vajami pod izbornim vodstvom novega pevovodjs rojaka Geo. Halla, ki js tudi diritfent simfoničnega orkestra broječega 86 mož. Vsem, ki bi se radi udejstvovali, bodisi v petju sli v drsmi, se sedaj nudi ugodna prilika na za-padni strani. Ravnokar so tudi dospsle nove skladbe iz domovina, ki so v večini prsvi biseri. Poleg molkegs zbora se je orga-n iz i ral tudi metan zbor; torej nežni spol, ns noge I Neksj se tudi šušlja, da zbor prične v kratkem z dramskimi vajami za "DeseUga braU." O boy, ako to-ga «pravijo ns odsr, potem so pa tiči. No, pravijo» da »a bodo, kakor tudi Krjavlja s njegovo kozo vred in sicer sa obletnico Slov. del. doma 1. jan. 1080. V ta namen so že dobili mr. Likarja iz Clevelsnds, da jim naprsvl krasno eeenerijo, ki bo dó pičice odgovarjala Jurčičevim junakom. V načrtu imajo tudi koncert in sicer 24. nov. Le tako nsprej, Blejča&ir-naMlbina je s vsml. Dne 18. etytobrs nas zopet čaka izreden užitek. Tega dne pri-rediU namreč koncert glasovita operna pevca g. Bsnovec in gdč. Ropasovs. Oba «ta člana kraljeve opere v Ljubljani. G. Bsnovec je nastopil v vssh svetovnih lftestlh z velikanskim uspehom. S s koncertno turnejo po Ameri-i imsU 96 pesmi, ki so po večini nove. G. Bsnovec s svojim kri stalno čistim tynorjem in dovr4 leno Uhnlko, po mnenju kritikov, deleč nadkriljuje A. Sublja. Koncert se vrli v Slov. del. domu pod svapicijo istsgs. Več o programu pozneje. , Dne 10. nov. imsjo pa zopet soclsllsti svoj dsn, ko bo sklican javen shod, na kaUrem bosU govorila Fr. Zaje v slovenskem In Donsld Lotrich v anglelkem jesiku. Na programu bodo tudi tivs slike "Suženjstvo" in "Svoboda." nadaljs deklamacije Ur nsstop pev. drultva Svoboda. 8hod se vrli v Slov. del. domu. KMzAirimo Proeveto. ■Cleveland. Ohio. - Rojaki, k sedaj pristopijo k nsll SNPJ, i majo Ukom sedanje kampanje velike olajšave, ker sa pristop so stroški j sko snlžsni. Zs msle cenU ss lahko pridrulijo ns* največji In najboljli podporn organizaciji, ki jim nudi protek-cijo v slučaju kolesni sH nesreče. To je potrebno povdnriti, k or nesreča lahko zadene vsakega; v naši SNPJ dobimo ps najboljšega varuha in dobrotnika. Povdariti je tudi potrebno, ds jednoU isdaja avoj dnevnik Prosveto, ki skrbi za našo duševno atran življenja. ProavcU prinaša čtlvo kot gs ns prinašs noben drug alovenakl list v Ameriki: seznanja naa, kaj se godi okrog naa, piše o dels vekih bojih In o prizadevanjih rasnih akupln u izboljšanje splošnega življenja Prinaša tudi podučne članke in Prrtrit v Mnpski politiki? Piše «. Pu Wen*. js naša zgatyl SRfet uničena po] vojni. Mojs viada se bo potrudi- Znanatvenik ekuša Igrati vlogo divjaka. Normandln, Que., Kanada. — Burt McConnell, znanstvenik in avtor, je 19. sepUmbra odšel v kanadske jiragozde, kjer bo skušal živeti deset Udnov brez ob-Isks, ■ ognja, modernega orodja In vseh osUlih pripomočkov civilizacije. Igral bo vlogo jamskega človeka k ledene dobe. Oče 14 otrok obležal mrtev. AUlance, O. — Mike Goodren, sUr 76 let, se js 18. t. m. zgrudil mrUv. Mož zapušča 24 svojih otrok ln devet pastorkov, sku paj 88 otrok. Bil je dvakrat ofte-njen. S prvo ženo je imel 28 o-trok In z drugo enega, toda druga žei)a, ki je bila vdova, mu je privedla v hišo devet svojih o-trok. Sila Unbeani. Dvs rudarja ubiU v Ohln. PowhaUn, O. — V tukajšnjem premogovniku je izbruhnil ogen, v četrtek In dva moža aU izgubila življenje, pet drugih Je pa v -------bolnišnici. Trideset rudarjev ee sploh gradivo, ki nsm služi v is- Js komsj rešilo, obrasbo. ProsveU je naš Hat, delavski HsV v pravem pomenu besede In Je pisen sa delevce Ni ssmo naša dolžnost Proeveto širiti, bratje, marveč Je tud v našo laatno korist. Zdi se m da to svojo dolžnost precej in vse preveč zanemarjamo; to menda radi toga. ker ee ne zavedamo nalih Interesov. Ako pomislimo, da ima jednoU 42 tisoč članov v odraslem oddelku, bi mogle Imeti Prosveta vsej polovico toliko naročnikov. Bratje, sedaj Imete Jako lepo priliko, de ee ne list na-ročtU, ker list sedaj ne sUne veliko. kjer sU v družini dva aH Ca hotel zvedeti, kakšna sila Js ljubezen. moraš med Hoten tote v Južno Afriko. V Johan-neeburgu ee je namreč v tretjič poročil zamorski inoftakor, ki trdi. da ee je rodil 1. 1801. Suje torej 128 let, a tudi neveetn je le doaegla čaetitljtvo sUmet 84 let. 8 svojima prejšnjima ženama Je poetov!I na svet 86 otrok, i stopnikom tiska je izjavil, da se je poroti! Iz Ijubeeni In da n doživeti še obilo otroškega btn-goelova. Pogodbe med premaganci in zmagovalci v Evropi ao se izkazale več sil manj kot malo ali celo nič vredni papirji. Tudi toliko hvalisani Locamo ne pomen j a trdnejših in določnejših vezi. S tem, da si je Francija zaaigurala veaj parletno pomir-ijivost Nemčije po lokarnski pogodbi, ps ee v bistvu situacija v evropski politični pozornici ni prav nič izpremenila. Edino kar je rodila pogodba v Lokarnu, PO» stoja sedaj dvomljivo, ker Izgleda po Um, kar ss je pravkar odigralo na koniassnci velesil v Haagu, da so bile besede trium-fs sporazuma le fraze, ki so postale ie le sedaj kruto istina. Velika izprememba v politiki Anglije z nastopom delavako vlade pod vodstvom Rami MacDonalda pa je pretreels tudi evropski politični nivo ter ga, kakor ae čim dalje bolj vidi in dokazuje, spravila^ pod vpliv in po emsrnicah nove Anglije. Naatop angleškega delavskega finančnega ministra Snowdena v Haagu je bjl prvi jasnejši znak preokreto. Tedaj je Anglija sporočila svetu, da ne mara za me šetarjenje med premaganci in zmagovalci is svetovne vojne na tak način, kakor ato se pogodili francoska in nemška buržnasi-ja. Youngoya zvezda je zato padla in angleška politika je žela uspehe, ki se bodo alej ko prej le bolj vidnq pokazali v novi konsteiaciji Evrope. Prva zmaga angleške Labor party, s sporazumom med An fjlijo in Združenimi državami, ss je po vsem svetu zelo komentirala. Pričakovalo se je že tedrfj, da bo sporazum dalekosežen in da bo rodil važne politične posledice, zlasti ksr se tiče odnoiajev med Anglijo in Združenimi dr žavami Ur v Evropi s posebnim osirom na francoeko velesilo In njene težnje v koncertu evropskih držav. Druga zmaga angleške Labor party pa ae vsekakor vidi v u-vidljivi zmagoviti finančni politiki v Haagu, na konferenci velesil sa ureditev reparacijakega vprašanja po Youngovem načrta. Anglija je pridobila na avb-jo atran male države, ki ao bile doslej, popolnoma pod okriljem francoske«^vpliva s Um, da jim je obljubila in nudila ysrsncijo zato, da ne bodo na končnem obračunu na škodo Francije, prikrajšani. Snowden je prilel, govoril in zmagal. Tretja zmaga pa se pripravlja z otvoritvijo zasedanje Zveze narodov^ V Ženevi so zopet zbrshi de-gatje svetovnih držav, da ae lepo vaedejo za zeleno mizo in da se pomenijo o kričečih zunanjepolitičnih problemih. Slilali smo že toliko blagodonečih fraz o razorožitvi in o miru, da bi človek mialil, da živimo najmanj v nebesih. Tods, če se le količkaj obrnemo okrog sebe, povaod naletimo na vojalke uniforme, na vojaške parade, povaod ae nam poevetljo bajoneti in mitral jeze. Topovi, vojni brodovi in vojaški avijoni preprezajo kot za atovo našo povojno afero. V Ženevi pa zbirajo delegstje in pacifisti MSManakega kova, da mečejo lahko v lepih oblikah fraze o mlin In človečanstvu v svet Letošnje zasedanje Zveze narodov v Ženevi ps ima veliko značenje. Angleška delavska vlada, ki je dala okusiti Evropskim meščanskim vlastodržcemj ds ne smatra sedanjega položaja za vzdržnega In sigurnega, je poslala na saaedanje avojega predsednika Ramsaya MacDonalda, ki je v Ženevi prvi povzel besedo v diskusiji: "Vprašanje Zveze narodov je in oetone vprašanje mednarodne varnpati in aigurnoeti." Briand-Kelloggov pakt je danes šs grad v oblakih, toda postati mora realnost, je do is I Mac Donald. V Haagu je konference izvršila veliko delo in sedaj ae mora preiti direktno na velika goepodareka vprašanja in na podpis pariškega pakta. Clo-večanstvo pa mora saključKi mili ta ri stično periodo zgodovine. Razorožitev se mora pričeti na morju, razoroži tov vaepoveod. Spori ee morajo reševati mirnim potom. Anglija hoče podpiaati konvencijo o fakultativni mednarodni arbitraži preko haaško- fe, d* bo zapoiela novo ero živ-| tjei Svoj govor je Ramaay Mac-Donald končal: Ne M hotel, da en j a med državami. Pred petimi leti je bil sedanji angleški ministrski predsedniki Tzenevi. 2e tokrat je imel isto misijo, kot jo ima danes. Takrat je bil odpoklican: Močnejša angleška buržuazija je imela j drugačne račune in MacDonala je moral oditi. Po petih letih se je vrnil in Ženeva dobiva po-| vsem novo sliko. ■ dele par mesecev je angleška delavska stranka v vladi, a posledice njenega režima ae vidijo] že danea poaebno v Evropi. Meščanski Briand, Stresemann in kompanjoni stoje aedaj pred al-1 Urnativo: Je li ao kdaj resno mislili o miru in mednarodni razorožitvi, ali nikdar. Delavska vlada Anglije govori. npi Ramaay Mac Donald opominja. Ni li to že znak razveseljive-1 ga preokreto v politiki evrop-akih držav?__ Julijsko KmM Trat, 2. aepUmbra. Vae cerkvene publikacije, namenjene vernikom, morajo biti po določbah konkordata sestav ljene v italijanskem jeziku. K i-talijanakemu tekstu doda cerkvena oblast v Julijski krajini lahko slovanski prevod. Akt o poroki mora biti napisan samo italijansko. Ce je potrebno pojasnilo, bo sledilo v narečju. Fašistični tisk zahUva, da se mora vsa poročna ceremonija izvršiti edino le v italijanščini. "Vsaka družina v Italiji se konstituira, bodisi v občinski hiši, bodisi v svetlišču rimske cerkve, samo z italijanskim "Si". Po fašistični razlagi nadaljnjih členov konkordata bodo pridige in druge funkcije v slovenskem jeziku no prevod pred njimi v italijanskem jeziku izrečenih pridig in funkcij. "Piccolo" pravi, da ao vae U cerkvene odredbe zaetsne in da jih čez 50 let ne bo več treba, ker bo prihodnji rod ob meji že čisto italijanski.... Psr nadaljnih primerov "pretvarjanja priimkov v italijansko obliko": Amort Amori, Bicik To-relli, Burger Borghi, Kovačič Co-velli, Covacci in Fabbrini. Dejak vdova Bednar se zove aedaj De-svvo-Beraardi, Doiinšek Dolli, Klobučar vdova Gruden »e pi4e sedaj Cappellari-Gordini, Komo-tar vdova Fabisnčič pa Oomots-ri-Fabiani. Trst postane prvo zračno središče Italije. Od trgovske aviaci-je se poepenja do turistične. Tržaški tlak povdarja to s ponosom navajajoč trgovski letalski pri-čeUk začetkom 1926., ki ae je vzdržal in razvil. Danea ima tr žaško pristanišče važne zračne zveze z italijanakimi pokrajinami in srednjim Jadranom, Avstrijo in Nemčijo, pripravljajo ae stiki z Genovo, Marseilleom in Budimpešto. Trgovsko zračno gibanje se širi. Upajo pa, da ae bo turistično zračno gibanje še u-godnejše razvijalo in da bo Trat važno središče turistične avija-cije. Novo zvezo med Trstom, Reko in Dalmacijo je otvorila U dni zadrska plovna družba. Fašistični listi podčrtavajo važnost, da ae bo nova pomoraka služba dotikala Sibenika. Splita In Metko-vlča. Slednje priaUnišče, ki Je naravni morski izliv južne Jugoslavije, bi radi navezali na Trst in Reko. Istra dobi vodovod in sicer o-gromen, ki bo preekrboval s dobro pitno vodo celo detelo. Italijanski liati poročajo, da je pulaki prefekt to dni v Milanu podpisal dogovor sa financiranje podjetja in je danea gotovo, da ae prično vodovodna dela v Ietri dne 21. aprila 1980 in aieer najprvo sa cono Koper-Piran. Tržaški vodovod bo menda dokončan še letošnjo jeeen. Z dnem 80. junija 1980 etopi v veljavo sakcti. ki «t Tudi mi amo zabele-«« o delovanju zagrebške občine »«■stavkov, zlasti, ko Je izjavil *, tajnik bol. oddslks. ...1667 8. Lswndslo Avs., Chicago, tit JOHN VOG' XH. gl. blagajnik.......8647 8. Uwndals Ave., Ohlsag». III. FILIP C 4NA, upravitelj gtastts....S8ft7 8. Lawndale A*»., Chleago, I1L JOHN MO* ¿K, uredaik glasila.......MAT 8. Lawnd** Ave- Chisago, III, ODBORNIKI ANDREW VII)RICH, prvi podpiedeednlk, OSO Bussell Ave,, Johnstown, Pa. DONALD J. LOTRICH, drugi podprod*., 1SI7 8. Trumbull Ave., Chisago, III. JOHN J. ZAVERTNIK, gl. sdravnlk........«714 W. 14th St., Chisago, Ill GOSPODARSKI ODSBKt fj^jf* AUD8H. predesdaik..........gig« 8. Crawford Ave., Chisago, III JOHN OLI1'..................,,.D42ti So. CUiton Park Avo., Chisago, lit J08EPH 818X0VICH................1009 R. 74th 8treet, Clsvsland, Ohio. POROTNI ouasKi (•¡TO (WSKK, predsednik..............414 W. Hay St., Springfisld, III. ................®0K Ama, Bans. JOHN TBCELJ..................................Box 167, 8trabans, Pa. VBANB PODBOJ..^............................Boa 61, Park RlU, Pa. FRANCES EAKOVŠEK.................1016 Adams «1, No. Ohleago, III. "t OKROŽNI ZASTOPNIKIt GEORGE gUBEKAB, prvo okrotjs.......117 Main Ave- W. Allqulpps, Pa, JOHN LOBAR JB., drugo okrožje........096 fc. I6«nd St., Olsvolsnd. Ohio. H5ÍHÍ L4?^' trtiit *rolJt............P. O. Bo» 664, Mulberry, Bans, FRANK KLUN. «strto okrožje..............»....Boa 961, ChlshoUa, Mina FRANK KlAPČIC. peto okrožje......... .......Box 411, Cle Eluia, Wash. ,t NADZORNI ODSBKt FBANK BAITS, predsednik.................6689 W. Mth St., Chisago, III ALBEBT HRAST......................666 8. Plsrce St.. Mllwsukso, Wis. MICHAEL PLESHE..,.,.........610 Madison Ave,, N. 8., Pitt-burgh, Pa. ■ ■ tteralMl «StoreSH, VSA riSKA. kl M esaslele ss s«l» ek m easie « «t. vss esNASNa eellUat*e la Sive*, U M alele sk ssj m »eMUeje se s«. tej«|l*e. VM aeSm, UkeJeta m tataUto eeSeeve, eel m »elBJeJ« as tok «slaMtae. Vm eSfMnm a HsesleUH»! se4k eel M vsa PSrrotMN eUSt »«breste t «k e»r*v««oi «IS, uwMlh, esleS, eerelelee Is aelefe vae, tot peame as "taosvavo." NIT a Uwsáet» Ate.. » Seen— om* itoeM to sSSwswS ss m »reaMmt atooM to toimnS te Mai. All fsmllkUlMs sf Mgmgg kasiasm ssaasialss toeefa atooM to eSdraaaai la Mm aaarrtenrt efflaa. Metiera el afcfc toeaflI atooM to iHliilH M MM JarlaSlatlee el Mm Iraeaem a eftWa atoeM to ^ - . — „ m ^^ vi^av anHPV ee Sella atolneee el MM BaeH al lipaiMw Cktflti. I til ■ ifei «Mi«h iWaM ka - '-------* 4- iblh ..- - ■ . " ■ - ^^^ ~wr - — www. — — Tw l^VvVW. •etoatlsMawa eeS ell ato toe. rsosvsta." onarjev. Po tem sakoau Je sodaj imenovan za podžupana v Trstu turinski podprofekt Belaasi. Oba tržaška dosedanja podžui>ana Cuzzl In Grego sta demlaijonira-la. Za drugorodne učitelje, kl si hočejo pridobiti vsposobljentist za pouk v italijanščini, ao določeni Izpiti za sredo septembra. Okrožnica tržaškega Šolakega skrbnika dostavlja, da Je ta rs/, pia izpitov najbrže zadnji. V Zader izleta j o neprestano večje In manjže skupine italijanske mladine. Kedaj so bili Um dopolsvoristl Iz lU'rK'tg, fUovnaen sprejem, ogledovanje mej«, navdušeni govori. Cev. Avenantf je v svojem grmenju poettvljsl i-talijanske zastave na dalmatinska gore, pričakujoč, da poetan* akoro vee Jadran "beosškl seli v", listina bo v Istri, kakor vse toliko ug'>- dna. fašletitoi tlak pravi: "fte eno leto suše pa bo peSbltsietvo stlio svoja polja. Delga zime In pesne spsmlad sta videli v mnogih, premnogih hišah stra-ésa prí«í»r lakot- ". OUvs je letošnji mraz tako požkodovsl. ds sploh ns bodo dala aobenegs sa-ženska noga, ki ao Jo dotlej krilaldu. Srečna dvlea, Bresposslnost na dvlearsksm stalno pada, kakor ugotavlja neka uradna statistika. V maja Js iskalo 5040 oseb dela, ob koneu junija 4899 ln to žtevilo ae je v teku. prejšnjega meseca šs snet-no zmanjšalo. Nasprotno pa je zraslo žtevilo prostih mest, tako da jih Js bilo šs ob koneu maja več pego brezposelnih delavcev, namreč 6818. Poeebno občutno Je pomanjkanje delovnih sil v poljodelskl in gradbeni stroki. fiost ura. V svoji bsh posteljici je Msrlnka Že odprla oči. Vendar znano JI Je, da mama, kl spi v sosedni sobici, ne dovoljuje tako zgodaj vstajstl Ali Marinka bi rada skočila na tla ln se oblekla, da bi ss mogla igrati. Tedaj pa glasno savpije v tišino zakonske spslniee s poudarkom dekletoa, kl Je malce razvajeno: "Slišiš, mama, ali ae smem sb ud Iti?" ZKNITVKNA PONUQHA. I Vdova srsdnjs starosti s eno hčerko staro 18 let, ae šell sezns-nltl s moškim starim 87 do 48 let, kl pa mora biti pošten ln veselega značaja. Ako katerega veseli nsj piše ns nselov: 8. 4 B„ 2887 S. Lawndale Ave,, Chicago, III. (Adv.) ;>BNfTVENA PONUDBA Vdovec srsdnjs stsrosti se šell »itxnanltl s Slovenko v svrho ženi tve, ali za gospodinjo. Imsm svoj dom. Pisma naslovite na: VIX)VBC srsdnje stsrosti, 2887 S. Lswndale Ave., Chicago, III. (Adv.) ■ ZAPEKO povjrola asjvofkrat v «te Isetas ne-maraoet. Ako jeste prehitro, aH ako Jeste p reve* sssiiliMh Jedi, kstero vata ns ugajajo, kaj drugega morale pri-Sskevsii? Tede. ko ss ta ssesdnost pojavi, nikar ss odle4sJts, tsisvei vsemlte TRINKRJKVO GRENKO VINO trikrat ss dsn, pol are pred vsake Jedjo, la eposnalJ »«del«, d« Je to prijetno sredstvo, priljubljeno idravlle v domovih po Zdr. državah Is M. - j/. |, _ A ii .rifti^ -- — - as a*i iei e neiuiie uape* bom. V veeh lekerneh. Bssspl>ie< po is£nr ArfHsnd Ave..