Poštnina plačana v gotovini Posamezna Številka 2 din Slovenska beseda Uredništvo In uprava: Beethovnova ulica štev. 6 - Čekovni račun štev. 17.152 - Izhaja mesečno - Naročnina. Letno 20 din, polletno 10 din številka 1 II V Ljubljani, 7. marca 1939 || Letnik lil D 1 rustve Jiievens I ustanovljeno Ica l <1 Občni zbor, ki se je vršil v nedeljo, dne 26. februarja, se je pretvoril v veliko manifestacijo za politično toleranco in kulturno strpnost. — Za predsednika je bil izvoljen g. dr. Janko Kosti V pravilih novoustanovljenega društva «Slovenska beseda» je njegov namen Formuliran tako-le: a) zbirati in raziskovati dejstva in pojave sodobnegta gospodarskega, socialnega in kulturnega življenja, zlasti dejstva in pojave, ki pospešujejo razvoj našega javnega življenja v smeri narodnega zedinjenja in ki ga v tej smeri ovirajo; b) pospeševati med svojimi člani stvarno ekonomsko in sociološko znanje in vzbujati zanimanje za proučavanje gospodarskih, socialnih in kulturnih problemov; c) propagirati med člani in na zunaj načelo medsebojne strpnosti, predvsem v kulturnih vprašanjih. Namen novega društva torej nima nobene politično-slrankarske strankarske fnnkcije niti pretenzije; novo društva torej ne more biti nova slovenska politična stranka. S sredstvi novega društva hočemo predvsem v*esti nova pota v politično-izobraževalno delo v najširšem smislu med naprednimi Slovenci. To je nujno baš v sedanjih težkih razmerah, ki so se razvile zaradi tega, ker takega skupnega politicmo-izoforaževalnega dela doslej ni Mio med naprednimi Slovenci. To delo se je dejansko razvijalo preveč v senci politieno-strankarskih interesov in namenov posameznih skupin. Pravilno politično-izobraževalno delo v najširšem smislu mora predvsem vzgajati zdravo in trezno razvit čut in razumevanje za osnovne in skupne koristi, ki se tičejo vseh brez razlike na levo in desno. Na raznih koncih se danes piše in govori o potrebi osredotočenja vseh sil (koncentracije), toda večji del teh znanilcev noče doumeti, da mora vsak, četudi z lastnimi žrtvami, pomagati ustvariti odnose, ki bodo ‘tako koncentracijo lahko mogli pripraviti. Potrebno je v svojih članih, prijateljih in simpatizerjih razvijati zdravo razumevanje .za splošna politična vprašanja, t. j. za gospodarske, socialne in kulturne potrebe našega naroda, naprednih Slovencev in lokalnih interesov. Vzgojiti jih je trebil tako, da bo vsak izmed nas znal trezno presojati in sodelovati v javnem udejstvovanju kot značajen, napreden Slovenec in kot Jugoslovan. Nujno je, da se vsak poedinec usposobi strokovno za pruvilno razumevanje javnih vprašanj ali celo za izvrševanje funkcij v javnem življenju. Koristno bo, ako bo taka vzgoja pridobila slehernega tudi za delo v kolektivu. Ne bo pa to dovolj. Javno udejstvovanje, ako hoče biti koristno celoti, mora biti zgrajeno na odnosih, ki so prežeti z duhom strpnosti, osebnega spoštovanja in medsebojnega sporazumevanju, in ki so daleč od osebnega koristoljubja. Tudi to spada v naše politično-izobraževalno ■delo. lako hočemo sodelovati pri ustvarjanju skupnih ciljev vseh Slovencev, ki imajo dobro voljo in poštene namene. Prepričani smo, da bomo s tem politično-izobraževalnim delom pomagali ustvarjati družabne Tazmere v našem malem narodu, ki bodo d«le temelje boljšemu, koristnejšemu in bolj složnemu stran-karsko-političnemu izživljanju. V tem obsegu more naše delo imeti tudi svoj posredni pomen in vpliv na obliko in vsebino slovenske prakfičate politike. Posebno v današnjih dneh stojimo Slovenci pred kopico vprašanj, ki so vsem in vsakemu'brez ozira na svetovno-nazorsko prepričanje enako težka, koristna in potrebna. So to skupne gospodarske, socialne, »nurodno-obrambne kulturne potrebe vseh Slovencev. Zato je treba ustvariti odnošaje da #e bodo lahko vsi Slovenci znašli okrog ene mize pri takih vprašanjih. V preteklih dvajsetih letih izživljanja v naši samostojni skupni državi niso mogli Slovenci ustvnriti takega sožitja. Nalogi, da pomagamo ustvariti pogoje za tako sožitje, je tudi namenjeno naše politično-izobraževalno delo. Dr. Janko Kosti. Z y Ul«' ace in po Uk okZi enega zko ra Izredno velika udeležba in navdušenje zborovalcev sta dokazala, da kljub težkim prilikam vladata v notranjosti naroda Se vedno razumevanje in dojemljivost za zdrave gospodarske, socialne in kidtume smernice. Politične in gospodarske razmere zadnjih let nujno zahtevajo zboljšanje na vseh področjih našega javnega življenja. Raznovrstni politični voditelji so sicer obl j ubogali narodu vse mo-,goče in celo vrsto novih zakonov, toda obljube so ostale po večini prazne besede. Politične rstrasti so plamtele sredino hujše in stranke niso izlbirale ne sredstev, ne načinov za obračunavanje čestokrat prav starih sporoor, ki sedanje generacije že niso več zanimali, prav posebno pa še v Sloveniji. Izginjale so države, menjavale so se meje, padale so dinastije in nastajale nove, vojne so pretresale svet, le naše politično mišljenje je ostalo isto. Stari liberalec in klerikalec si stojita še vedno nasproti ter se sovražita, dasi že ne vesta več, zakaj se sovražita in od kdaj se sovražita. Drugje po svetu eo se sicer vršile borbe za načela svetovnega naziranja, načenjala so se kulturna bojna vprašanja, pri nas pa se v take debate nismo spuščali, ker tako daleč nobena stran ni hotela iti, zato smo vodili osebno' politiko, ki je vodila do osebnih napadov in dejanskih obračunavanj. Svoje metode smo zanesli še celo * najvišji forum našega držav- ljanskega davljenja in v narodni skupščini smo Slovenci bili prav navdušeni pristaši take borbe. Pred vo jna borba obeh «svetovno usmerjenih struj», kakor so jo imenovali, je bfla vse prej ko dostojna. Ta način boja smo prenesli potem kot svojo duševno hipoteko v novo državo. Brat je sramotil brala, deuuncijacije so bile in so še na dnevnem redu, obrekovanje i-n laž ie danes najobičajnejše orožje, tako da so se čestokrat celo Srba čudili naši bratski metodli. Danes pa se v vseh vrstah dvigajo osebnosti, ki so mišljenja, tla bi mogli tudi Slovenci na strpen način reševati svoja kulturna, politična in gospodarska vprašanja. Izpremeniti načini dosedanjega političnega boja, pozabiti stara nasprotstva, .pokazati Slovencem pot prave politične tolerance, to zahteva interes nas vseh, interes celokupnega naroda. Višek političnega pojmovanja je zmožnost priznati tudi prednosti političnega nasprotnika. Do tega se Slovenci še nismo mogli povzpeti. Svoje-časno smo tudi v literaturi in drugih umetnostih sodili1 le po politični pripadnosti. Danes je v tem pogledu boljše, v političnem boju pa smo ostali pri sta- rem. Če nasprotna politična sku pina ustvari za narod še tako veliko delo, tega protivniki nikoli ne priznajo. Uničujejo delo nasprotnikovo, a pri tem tudi svoje delo. Tako j® sama po sebi vznikla iz naroda iskrena želja, da se ustvari -enotna fronta pozitivno mislečih in pozitivno ustvarjajočih ljudi. Ne ustvarimo nove stranke, poskusimo ustvariti nov pokret, ki naj bi zajel sve plasti našega naroda. Prerodimo naš narod kulturno, politično in gospodarsko! Gotovo je, da po sedanji poti ne gre več naprej, da tako le uničujemo samega sebe, da razbijamo slovensko skupnost, da razbijamo mlado Jugoslavijo ter dajemo le pobudo zunanjim sovražnikom', kateri nas bodo, če borno dtelali tako še vnaprej, končno popolnoma razbili. Iz tega mišljenja se je rodila misel cSlovenske besede*. Ne kot separatistične organizacije, marveč kot združenja, ki vidi opasnost za Slovenstvo v naših političnih in gospodarskih razmerah, rešitev v reorganizaciji našega javnega življenja v Jugoslaviji, brez katere za Slovence ni -bodočnosti. Brez vsake reklame je pri- pravljalni odbor sklical za nedeljo dne 26. februarja ustanovni občni zbor društva cSlovenska beseda*. Že mnogo prej pred napovedano uro je kazalo prihajanje zborovalcev, da bo velika dvorana pri «Levu» težko zadoščala za vse udeležence ustanovnega občnega zbora. Im res se je kmalu izkazalo, da je dvorana veliko premajhna, ker zborovalci niso mogli dobiti niti skromnega stojišča in so morali zaradi tega oditi. Poleg velikega števila meščanstva je bilo zbranih tudi mnogo delavcev in kmetov iz ljubljanske okolice. Skoraj vsi večji kraji Slovenije so pa bili zastopani po svojih delegatih. Zbor je otvoril član pripravljalnega odbora dr. Milan Korun, živahno pozdlravljen. Po uvodnih formalnostih je pozdravil vse navzoče, ter se jim zahvalil za obilno udeležbo, kakršne si sklicatelji niso nadejali, sicer bi bili zborovanje priredili v večjih prostorih. Posebej je govornik pozdravil delegate iz podeželja, imenoma pa še one iz Štajerske in bivšega župana Lavtižarja iz Kranjske gore. Nato je obrazložil po členih pravila društva. Poudarjal je, da novo društvo ni politično, da pa se sme baviti z aktuelmimi kulturnimi, socijalni-mi ter gospodarskimi vprašanji. Nismo nova politična stranka, temveč pokret. Pravila novega društva so oblastva že potrdila. Na to da pravila na glasovanje, ki jih zbor soglasno sprejme ob viharnem odobravanju vseh prisotnih, nakar preide k vol it vi predsednika novega druJ štva. K besedi se oglasi dr. Dinko Puc, ki ga zborovalci navdušeno pozdravijo. Poudarjal je smernice, ki naj vodijo zborovalce pri izbiri predsednika, zlasti da naj bo novi predsednik neoporečen v vsakem oziru, naj bo agilen, odločen in vztrajen in ker so to predvsem lastnosti mladosti, naj bo tudi mlad. Vse te lastnosti so združene v osebi dr. Janka Kostla, podravnatelja Pok. zavoda v Ljubljani. Zborovalci so ta predlog sprejeli enodušno in z viharnim dolgotrajnim odo-bravanjem* Predsedstvo prevzame nato takoj dr. Kosti, ki stopi na oder burno pozdravljen. Zahvali se iskreno zborovalcem za izkazano zaupanje in poudarja, da je uverjen, da bo naletel pri izvrševanju svoje naloge vsepovsod na razumevanje ter podporo. Mladost in voljo za dosego društvenih ciljev ima, zato stopa pogumno naprej. /bor preide nato na volitev novega odbora. Član pripravljalnega odbora g. Vlahovič V. predlaga listo odbora, ki je sestavljena tako, da so zastopani vsi sloji in zlasti tudi podeželski kraji. V odbor so bili nato izvoljeni soglasno: Dr. Dinko Puc, Korun Milan, Jug Stanko, Vlahovič Vili, Mlejnik Rajko, Marn Josip, Mihelčič Ivan, Fajdiga Hinko, Kovačič Anton, šetina Rajko, Soklič Matko, Vidic Avgust, Vidmar Jakob, Dovžan Ivan, Podpac Rudolf, Jelčič Angelo, Perko Matija, Murn Rudolf, Kušar Jakob, Medved Ivan, Dolenec Karol, Lavtižar Ivan, Globevnik Ivan, Peruci Ladislav, Ček Ivan, Maurič Ivan, Petrič Alojzij, Cedilnik Viktor, Sfiligoj Jože, Knez Stanko, Kobal Pavel, Ražem Andrej, Zevnik Ferdo, Slevec Alojzij, Pelc Slavko, Marolt Jože, Kogovšek Maks, Pristav Andrej, Dejak Drago, Jankovič Ivan, Čampa Ivan, dr. Drnovšek Janko, ing. Jez Jože, Majerle Ivo, Vrhovnik Oroslav. — V nadzorstvo pa so bili izvoljeni: dr. Lukan Miroslav, Zupan Ivan, Smerdu Franjo, Lovša Josip, Primc Rudolf, Ne jedli Franc. Izvolitev so zborovalci sprejeli z velikim navdušenjem in ploskanjem. Dr. Korun nato predlaga, naj bi se pooblastil novi odbor, da določi članarino. Po krajši debati se ta predlog sprejme, pri čemur se določi, da naj članarina pri revnejših članih ne bo večja kot 2 din na mesec. Ker je bil s tem dnevni red izčrpan, zaključi predsednik občni zbor s pozivom vsem navzočim, naj gredo čvrsto in pogumno na delo. Slranlcarslce slrasli - slovenslc venska rana Povojne razmere so v slovenskem političnem življenju zaradi svoje ne ustaljen osti potisnile v ozadje vsa bitna gospodarska in socialna vprašanja. Na politični pozornici sta se v Sloveniji zadnjega polstoletja bojevala za premoč v glavnem le dva nasprotujoča si svetovnonazorna tabora. Dočirn je eden izmed teh dveh taborov, temelječ na etičnih načelih znal v glavnem obvarovati im ohraniti ravnovesje med ljudstvom, se je nasprotni tabor odtujil od njega osoibito zaradi metod, ki so slehernega pristaša odbijale v notranjosti, dasiraviio. je mnogi odi njih obdržal ziijianji videz pripadtništva zgolj zaradi tradicije^ Pa j« temm tako, je očiten, dokaz v tem, da smo se ob zedinjenju znašli Slovenci sicer ob zastopstvu svojih slovenskih zastopnikov v Narodnem veču kot polnopraven in enakovreden suveren del nove državne tvorbe, vendar z najminimalnejšo pripravljenostjo, katera ni vsebovala niti najmanjše prodorne osnove. Kljub temu, da je pomenilo zedinjenje v bistvu svojega namena rojstvo nove jugoslovanske države, se baš zaradi strankarsko političnih strasti in peščice političnih pretvarjalcev, ki so si prilastili v zakup napredno miselnost, se do danes niso izravnale lokalne prilike, ki temelje le na privzgojenih običajih in navadah. Da se po vsemi tem narod iz teh razlogov zaenkrat še upira potrebni dojemljivosti za nekaj, kar nam narekuje čas in situacija, V katero so nas privedli dogodki in v kar nas končno sili tudi previdnost do samoohranitve, je razumljivo. Po teh škodljivih političnih prerivanjih v povojni dobi so se pričeli prilaščati liberalni osvoijevalci nove vsemogoče oblike in nazive svojih pretvarjajočih se političnih strank, misleč tako znova zajeziti prebujajoči duh ljudskih množic, ki naj bi slepo sledile še nadalje njihovim, s frazami opevanim protgram,orni o neki svobodi. Dvajsetletna doba obstoja naše države je v resnici nudila parkrat neovirane možnosti, da bi bile besede njihovega « programa o svobodi» lahko postale živa resnica. Toda vse se je odigravalo v njihovi politični aktivnosti ravno obratno. «Svo-bodo» so pretvorili v moderno suženjstvo in «napredek» v propadanje blagostanja. Vse to uprizorjeno samodska-nje izhodišča povojne liberalne stranke s pomočjo kombiniranih političnih tvorb z vsemogočimi nameni in stremljenji ni moglo ustvariti trajne politične moči in vpliva med naprednim slovenskim narodom, ker je bila njih moralna struktura vse kaj drugega, kakor politično izkristalizirana zamisel in zrelo ideološko usmerjena narodna potreba. Iz prvotnega naslova DS, preko petčrkovnih nazivov in navidezno harmonično pobarvanih kolaboracij se je končno deloma zaradi prevelikih osebnih ambicij in deloma zaradi brezbrižnosti širših plasti naroda izcimila JNS, ki v svoji politični dejavnosti ni storila ničesar drugega, kakor pripravila in odprla .pot politični , demoralizaciji. Iz tega sledi neizbežen logičen zaključek, da niso poklicali v življenje te slednje imenovane politične formacije interesi naroda ali kakor se celo čestokrat prerado zatrjuje Apolitični interesi*, temveč Le brez strankarskih strasti in z izločitvijo protidemokratskih elementov iz javnega političnega življenja, bo mogoče s skupnim političnim delom resnično koristiti lastnemu narodu do oblasti zaradi zgolj nagibi oblasti same. Da je politična stranka v državi, oživotvorjena s takimi nameni, prej ali slej obsojena h klavrnemu poginu — kot ga imamo sedaj najlepšo priliko opažati — je jasno kot beli dan. — Toda kaj sedaj? Zaradi teh bridkih razočaranj je narod spregledal in proučil logično one situacije, ki bodo1 v bodoče odločilne za nadaljnja dogajanja. Živo se moramo zavedati, da tvorne sile ne nastajajo iz teoretičnega razglabljanja in eksploatacijo ljudskega zaupanja, temveč jim dajejo življenje šele prave osnove, katere pa lahko, izidejo kot ideja izključno od take strani, ki ni še bila i»olitično kompromitirana. V tem svojem ambicioznem zaletu so celo vedoma pozabili na bistvene vrednote svojega lastnega narodnega izvora. S polno upravičenostjo lahko mimogrede trdimo, da tisti, ki se povzpne do odločujoče javne funkcije in v tej svoji veljavi pozabi, oziroma zataj i prvenstveno vrednost svojega rodnega izvora in gre preko lepo zvenečih fraz v hiperfanatične in v nasilju ustvarjene imenske iznajdljivosti, ne more ustvariti za narod prav nič prida, ker s takim namernim samozatajevanjem na prvi hip podre vrednost svoje moralne kvalitete. (Mnenja smo, da se ne bomo prav nič pregrešili proti državljanskim načelom, če trdimo, da ima vsakdo v skupni državni zajednici ne- omejeno pravico in končno tudi dolžnost vprašati se, katero izmed bitnih vprašanj prednjači: ali izvor ali pripadništvo? Vsekakor sta ta dva pojma ozko navezana drug na drugega in šele oba ustvarjata pozitiven element. Toda kljub temu smo preplačani, da je še vedno častnej-še poudarjati in zagovarjati izvor kot pa zatajiti in dajati prednost pripadmištvu, katero itak bazira na logičnih zaključkih narodnega stremljenja.) Toda junaki maše politične preteklosti iz propadajočega in osamljenega tabora so se raje vrgli na politično filozofijo in uprizarjali pravcato tekmovanje v iznajdbah novih in modernih političnih nazivov, kot pa reševali propadajoča aktualna gospodarska in socijalna vprašanja lastnega naroda. Zato se je tudi napredno slovensko ljudstvo zateklo v danem trenutku k pasivnemu odporu. Spričo teh neovrgljivih dejstev so bili utelešena nesreča za narod in državo. Šele duhovna reakcija, ki je dobila polno moč v volilni borbi pri nas v Sloveniji, je ustvarila tisto zaželjeno evolucijo; ki je prodrla db obisti vseli prizadetih junakov im likvidirala v osnovi vse tisto, kar se je ustvarilo izključno z nasiljem in nečednimi tendencami. Seveda je to šele prva faza te duhovne reakcije, ki ustvarja v vseh pošteno mislečih naprednih vrstah zaenkrat le eno željo: Popraviti vse tisto, kar se je zagrešilo proti lastnemu narodu! Neopazno smo se tako znašli pred neizbežno ajternativo, katera nam ne dopušča niti oklevati, kaj šele odlašati. Zato lahko podčrtamo samo še eno in edino politično dispozicijo, ki nam, je ostala in na podlagi katere se pred nas postavlja sledeča prognoza: Duh časa in zlasti sedanji položaj, v katerega smo vključeni po svojem narodnem, gospodarskem in socijalnem položaju, nam narekuje vsestransko čuvanje in podpiranje vseh tistih vzročnih in bitnih pozitivnih gibalnih sil slovenskega narodnega življa, ki ustvarjajo življenjski dih in dajejo moč slovenski edinici kot enakovrednemu delu državne celote. V tej medsebojni strpnosti in tolerantnosti do vseh političnih vprašanj in na-ziranj ter verskih načel, vidimo do sedaj še vse neoživotvorjene pozitivne možnosti, katere lahko vzklijejo kot nepremagljive vrednote za blagostanje našega naroda in uspešno okrepitev državne tvornosti. Vsi dosedanji neupoštevani dobronamerni poizkusi in dragocene preizkušnje so že v precejšnji meri absorbirale in izločile iz aktivnega političnega življenja vse tiste maloštevilne politične bolnike, ki so mislili, da se brez strankarske «mačelnosti» sploh ne more in ne sme v vzporedni in ravnopravni politični dejavnosti reševati gospodarskih in socijalnih vprašanj v takem pravcu, kakor to dejansko im resnično narekujejo široki interesi naroda. Baš v tem so v najširšem pomenu zapopadena naša osnovna načela, ki naj bodo jasno vodilo v konstruktivno delo, ki naj doprinese čim več pozitivnih vrednot k reševanju perečih gospodarskih in socijalnih vprašanj predvsem med Slovenci kot enakovrednemu in suverenemu delu naše države. ZL orevanie zaupnikov »kola tov - zkranili našega lisla Referati govornikov in resolucija je bila sprejeta z velikim odobravanjem Isti dan, kot ustanovni občni zbor društva «Slov. Besede», se je vršilo zborovanje zaupnikov našega lista. Zborovanje je otvo-ril g. dr. Janko Kosti, ki je pozdravil zaupnike ter podal potem besedo dr. D. Pucu. Čim je dr. Dinko Puc stopil na oder, so ga zborovalci dolgotrajno in navdbšeno pozdravljali. Po večminutnem ploskanju je začel govoriti svoja izvajanja, iz katerih podajama v sledečem kratek izivleček. Govor dr. Dinka Puca Zunanjepolitični dogodki nas silijo, da izpremenimo način in metode strankarskih bojev. Življenje je boj in vidimo tudi v živalstvu neprestano bojevanje, v katerem skuša močnejši uničiti slabe jšega. Tudi človeštvo je ravno tako. Boj je včasih potreben in potrebne so tudi stranke zaradi medsebojnega tekmovanja in medsebojne kontrole. Toda prehudo strankarstvo ni zdravo. Vidimo pa v živalstvu tudi organizacije, v katerih posameznik izgine ter služi vsako bitje samo celokupnosti. Tudi ta vzgled je sodobno človeštvo skušalo posneti. Ne vidimo', da bi bilo to v popolno srečo člčveštVa, mislimo, da je treba zlbrati med prvim in drugim sistemom srednjo pot. V srednji Evropi so se nove države odločile za popolen strankarski sistem. Prednjačili sta Češkoslovaška in naša država, kakor bi bili imeli zagotovilo, da ni nikjer nobenih zunanjih sovražnikov. V 20 letih je Češko- slovaška, ki je bila močnejša od nas, bolj organizirana in bolj bogata, ošibela zaradi notranjih prepirov, zlasti zaradi sporov med Čehi in Slovaki, tako da je bilo treba v kritičnem trenutku nasprotnikom samo- pokazati pest, pa se je sesula ponosna gradba. Mi se iz tega dogodka nismo ničesar naučili ter živimo ravno tako, kakor smo živeli prej, zanašajoč se na prijateljstvo naših velikih sosedov. Toda kdo nam jamči, da bo to prijateljstvo večno? Če imajo druge velike države potrebo, da se pripravljajo na obrambo ter se organizirajo v to svrho duhovno in materijelno, ali nimamo tudi mi te dolžnosti? Lahko smo podeljeni na stranke, toda zavedati se moramo, da imamo skupne interese povsod tam, kjer imamo skupne sovražnike in kjer nam grozi skupna nevarnost. Tudi pred vojno smo bili ob naših mejah razdeljeni v razne stranke, toda kadar je šlo za skupen nastop proti skupnemu sovražniku, nismo vprašali, kdo je liberalec ali klerikalec. Skupaj smo nastopali ob vsaki taki priliki I (Burno odobravanje.) Ali nimamo danes istih dolžnosti, ko je nevarnost večja kot je bila kdaj poprej? (Tako je!) Tildi notranjepolitični razlogi, zlasti naše gospodarstvo, zahteva isto. A ne samo iz zunanjepolitičnih razlogov je treba urediti naše medstrankarske odnose, pa tudi odnose med Srbi, Hrvati in Slovenci, ki so danes ravno tako neurejeni,. kakor so bili in so še odnosi med Čehi in Slovaki, ampak tudi iz notranjepolitičnih razlogov, predvsem iz razlogov našega gospodarstva. Vsa leta obstanka naše države smo se bahali z njenim bogastvom. Toda izkopati ga nismo znali ter pustili vse boljše vire dohodkov tujcem. Baker, svinec, železo itd., petrolejski promet, zavarovalnice, z eno besedio vse, kav nese, imajo v rokah tujci. Naš narodni dohodek znaša danes komaj 44 do 45 milijard dinarjev. Od tega odpade ,na državne samoupravne in občinske davščine okroglo 15 milijard, tako da ostane 30 milijard za 15 milijonov ljudi, kar da na osebo letno 2000 din ali 165 din na mesec. Na prvi pogled se zdi ta številka neverjetno nizka, toda če pomislimo, da smo še nedavno brali v časopisju, kako se preživljajo v nekaterih krajih naše kmetje s tremi dinarji zaslužka na dan in če se spomnite revščine naših viničarjev, naše Suihe in Bele Krajine, boste videli, da živijo oziroma umirajo ljudje ob mnogo manjšem! zaslužku. Še celo naše zaposleno delavstvo zasluži dnevno glasom najnovejše statistike povprečno na dlan samo 24 din kar znaša pri 25 delavnih dneh 600 din na mesec za moža, ženo in otroke! V južnih krajih naše države so pa življenjske razmere še mnogo slabše. Dvigniti je treba našo produkcijo! Kaj je tedaj naša skupna naloga? Dvigniti produkcijo naše zemlje ter zvišati naš zaslužek! (Dolgotrajno pritrjevanje.) Vzgledi nesmotrenega gospodarstva. Nekaj vzgledov naj navedem o nezdravih pojavih v našem gospodarstvu, Nedavno se je izenačila cena za bencin v vsej državi. Gotovo je to dobra stvar, saj pospešuje avtomobilski promet in motorizacijo sploh. Velikega narodiio-gospodarskega pomena je to, toda če bi imel jaz odločati, bi v naši državi predvsem izenačil cene za žito in koruzo (viharno odobravanje). Slovenija potrebuje na leto okoli 7000 vagonov žitaric, kar pomeni, da-plačamo pri razliki 50 par pri kilogramu, 35 milijonov din na leto, pri razliki enega dinarja pa 70,000.000 dinarjev! Preteklo) leto se je dogodilo; da smo v Sloveniji jedli najdražji kruh< na svetu, dasi smo v državi, kii izvaža žiito v veliki meri. Druga posebnost je gospodarstvo z našim cementom. Cementni kartel prodaja cement povprečno po 48 din, v inozemstvo pa po 18 din. V praksi znači to, da gradijo naši sosedje ob mejah* utrdbe z našim cementom, ki pa je zanje skoraj 3-krat cenejši kakor ga plačujemo mi. Takih in sličnih čudovitosti je v našem gospodarstvu še mnogo. Danes naj navedem samo še en vzgled, kako strankarstvo v gospodarstvu škoduje narodnim interesom. Govornik je nato navajal, da je bila v Ljubljani takrat, ko je bil še on župan, tovarna v slovenskih rokah, ki je zaposlovala okoli 300 delavcev. Bila je pa precej dolžna nekemu denarnemu zavodlu. Takrat so prišli na vrh ravno v času velike gospodarski krize tako imenovani na-cijonalistij ki' so hoteli izrabiti to priliko, da poženejo to tovarno v konkurz, v glavnem zaradi tega, ker lastniki niso pripadali njihovi politični struji. Zaman se je govornik upiral temu načrtu. Tovarna, je morala iti v konkurz, zaradi cesar je denarni zavod izgubil 20 milijonov dinarjev. Nato so ustanovili za upravo te tovarne novo družbo, ki so jo sestavili iz samih nestrokovnjakov. Ti so zapravili še nadaljnjih 5 mili jonov zavodovega denarja. Potem je pa prišel politični preobrat. Nova struja je premeniFa gospodarje v tej družbi in dala druge «strokovmjake». Ti so izgubili še nadaljnjih 5 milijonov, tako da je vsega skupaj bilo izgube nad 30 milijonov, za kar bi se bilo lahko zgradilo 750 lepih delavskih stanovanj. Ko si končno niso znali več pomagati, so tovarno prodali nekemu pro-testantovskemu Nemcu. Tako so pomagali nacijonali-sti, da je slovensko podjetje prešlo v roke Nemca, katoliki pa, da je prišlo v roke protestanta! / zdruzenimi močmi pa so postavili spet velik kamen* v znani most do Adrije! Vidite, take stvari se ne smejo dogajati in zato nam je potreba načrtnega, smotrnega gospodarstva, v katerem strankarski oziri ne smejo igrati nobene vloge, v katerem bodo na eni strani čuvane koristi podjetnika, na drugi stran i pa bo zas ipu ran o delavcu delo proti poštenemu zaslužku, oboji pa bodo v prvi vrsti delali za blagor domovine. šibkost Slovenije. Slovencev nas je nekaj čez en milijon. Jo ni mnogo, toda ta milijon bi lahko pomenil mnogo več, ako bi ne bil med seboj tako razprt, razcepljen in razbit. miiIijon odločnih ,in dobro povezanih ljudi med seboj bi pomenil zelo mnogo tako napram zunanjemu svetu, pa tudi v naši državi sami, kjer se često izigrava ena stranka napram drugi. Zato moramo prenehati s sedanjimi metodami preganjanja in uničevanja svojih lastnih ro-jjakov, kajti vsak Slovenec, ki ga uničimo, pomeni ponovno slabljenje onega, ki ima slučajno moč v rokah. Zavedajmo se, da je Slovenec del našega skupnega slovenskega telesa. Če si bomo v svesti tega, bomo odstranili preganjanje uradništva, odlpu-šeanje delavcev, uničevanje eksistenc samo iz razloga, ker niso vsi popolnoma naših nazorov, pa nekoliko drugače gledajo na javna, poji tična, kulturna ali gospodarska vprašanja. Kaj ustvarjamo s takimi metodami, kakor smo se jih posluževali do sedaj? Iz ponosnih, značajnih osebnosti, ki so imele svoje prepričanje, svoja načela in svoje nazore, nastaja rod sklonjenih glav, ki se boji za tisti borni kruhek, ki ga še imata on in njegova rodbina; hrbtenic ni več, samo še ukrivljeni hrbti generacije ponižanih in poteptanih! In to naj bo ponosna, svobodna Slovenija? Posebej hrvaško vprašanje. Kar velja za Slovenijo posebej, to velja za Jugoslavijo na sploh. Tudi tu je treba drugih metod, ako naj ima naša država srečnejšo ljodočnost. Predvsem pa je potrebno eno: Lahko se borimo Srbi, Hrvati in Slovenci za svoje politične cilje, toda boriti se moramo zanje z argument ti, z uma svitlim mečem, ne pa s tem, da sejemo mržnjo proti tistemu, ki ni našega mišljenja. Naj se bori v božjem imenu eden za centralistično, drugi za federativno ureditev države, eden za monarhijo, drugi za republiko, toda samo z razlogi razuma. Smrten greh pa napravi tifeti, ki seje v mase sovraštvo proti lastnim -bratom, kakor so to delali Slovaki napram Čehom in ki izganjajo danes iz svojega ozemlja Čehe, češ da so isto kakor Židi. Gorje nam, ako bi kdaj prišlo do tega, da bi taka mržnja nastala med Hrvati in Srbi na eni strani in med Hrvati in Slovenci na drugi strani! Da db tega ne pride, zato želimo sporazum s Hrvali, ki naj jim da vse, kar je v skladn z državnimi interesi pa tudi v skladu z našim slovenskim stališčem. Sporazum s Hrvati nas ne sme odrezati od ostale države. Mi ne moremo živeti sami zase, ker imamo premalo zemlje. Gospodarski trg nam mora 1 ost ati odprt, pa tudi višku naše inteligence in delavstva ne sme biti zaprta pot v druge dele naše države! (Dolgotrajno odobravanje.) Bratstvo, enakost, svoboda! To so nekatere smernice, po katerih se bomo ravnali in zato vabimo v svoj krog vse, ki so dobre volje, vse, ki hočejo do-4 bro sebi in svoji domovini. Podpirali bomo drug drugega, ščitili se med seboj, branili vsakega, ki bo z nami. Ne bomo ustvarjali klikarstva in ne bomo pobijali tistega, ki se bo drznil imeti v našem krogu svoje lastno mišljenje in svoje lastne nazore, če bodo ti v skladu z glavnimi našimi smernicami. Ne mo-remo-biti vsi ustvarjeni'po istem kopitu, zato pa moramo imeti potrpljenje drug z drugim. Nismo za to tukaj, da bi koga častili ali m odprta plot na jug. Zato moramo vso svojo skrb posvetiti naši meji. Vsak dan slišimo in beremo obupne klice po delu za našo mejo. In ti klici so — žalostno, ali resnično je ■— zelo utemeljeni. Naši ljudje ob meji niso niti narodno, riiti kulturno dovolj prebujeni, so gospodarsko slabi in socialno nezaščiteni. Ob meji nam manjka šol, kmetu in obrtniku sigurnega gospodarskega temelja, ljudje so siromašni, prepuščeni samemu sebi. Beže iz podeželja v mesto in v tujino, s trebuhom za kruhom,. Tujci iztezajo svoje roke po naših posestvih. Res je, da velja izza zadnjih let omejitev, da ne smejo inozemci brez posebnega dovoljenja kupovati v 50 km coni od meje nepremičnine in da je nekoliko otežkočen tudi zemljiški promet med našimi državljani samimi, toda to ni dovolj, kajti: Kaj naj napravi obmejni’ kmet, ki na svoji grudi ne more živeti in bi jo rad prodal, toda domačega kupca ne najde, a tujcu zemlje ne sme prodati? Ali naj od gladu pogine, ali naj zapusti svojo kmetijo, da propade? Pomagati mu moramo, mi vsi, naša obrambna, kulturna in gospodarska društva, d'ržava, banovina, občine, da bo vzdržal na svoji grudi, podpreti ga moramo gospodarsko, dati mu izobrazbo, narodno zavest, to je sveta dolžnost nas vseh. Nujno obrambno akcijo je treba organizirati, da nas tuje morje ne preplavi! Že iz prejšnjih izvajanj ste videli, da smatramo sodelovanje vseh, Slovencev pri reševanju važnih državnih in slovenskih vprašanj za potrebno. Žalibog tega sodelovanja ni. Vprašanje je, če zattiOre do njega priti. Kar se tiče nas, mi smo za tako sodelovanje. Toda, saj so razmere take, da ni mogoče niti sodelovanje vseh naprednih Slovencev. ŠKaj je temu vzrok? V polpreteklih časih je vodila politiko slovenskih naprednih ljudi 'ena sama stranka na način in po metodah, ki so škodovale ne samo našemu javnemu življenju, ampak tudi razbile napredni slovenski živelj tako, da1 se nahaja danes večina slovenskega naprednega elementa izven njenega strankarskega okvirja in da je razbit na več frakcij. Taka razbitost ni v interesu niti našega naroda, kjei' je treba sodelovanje vseh, če hočemo nastopati kot enota, še manj je seveda v korist naprednih Slovencev, ki so izgubili vsak politični vpliv. Naš pokret je nastal iz potrebe, da poskušamo strniti slovenske napredne vrste in jim priboriti v političnem življenju mesto, ki jim gre, po številu in ostalem udejstvovanju. Mi nismo stranka, nego gibanje, ki 'zbi ra vse tiste napredne Slovence, ki so spoznali škodljivost ofi-cijelne slovenske napredne politike v polpreteklem času in ki žele, da najdemo napredni Slovenci nova pota za svoje politično uveljavljanje. Tako imamo široko in hvaležno polje za agitacijo in organizacijo in tega det la se moramo poprijeti. Zato tudi želimo, da bi tednik katerega ima po svojem številu in svojem ostalem delovanju pravico. Zato hočemo svoje organizacijsko delo še bolj poglobiti in razširiti. Želimo, da bi v okviru možnosti «Slovenska beseda* nadaljevala svoje izhajanje. * 4. Ostajajoč zvesti svojim načelom želimo v slovenskem političnem in kulturnem življenju t pomagati uveljavljati medsebojno strpnost in toleranco, ki naj omogoči skupno dielo pri vseh» važnih vprašanjih, ki se tičejo vseobčih slovenskih in državnih koristi in ki že usodno trkajo na » vrata bodočih dni. Resolucija je bila sprejeta ob > navdušenem pritrjevan jun vseh navzočih soglasno. OPOZARJAMO VSE ONE, ki sc prejeli današnjo , številko «Slovenske besede», da imajo člani in naročniki «Slovenske besede» pravico do brezplačnih pravnih in upravnih nasvetov. Novi poglavar katoliške cerkve Po smrti papeža Pija XI. je zbor kardinalov izvolil po 24-umem zasedanju konklava novega papeža dosedanjega državnega tajnika kardinala Eugenija Pacellija, ki si je nadel ime Pij XII. To je bilo po letih 1621., ko je bil izvoljen papež Gregor XV., najkrajši konklave, kar dokazuje veliko priljubljenost Pija XII. Izvolitev, ki je bila končana s tretjim glasovanjem, je ob 18. uri potrdil beli dim nad Sikstinsko kapelo, nato pa še zvočniki po širnem trgu sv. Petra v Rimu. Po objavi je prišel novi papež na balkon cerkve sv. Petra, odkoder je podelil svoj prvi papeški blagoslov. Množice so izvolitev novega |>o-glavarja katoliške cerkve pozdravile z velikim navdušenjem. Eugenije Pacelli je bil rojen 2. marca 1876 v Rimu v plemiški rodbini. Njegov oče je bil posvetni dekan papeževe konzisto-rijalne advokature, tako, da je prišel mladi Engenijo že v rani mladosti v stik z Vatikanom. Vse študije je dovršil v Rimu. Kmalu je tudi postal papežev nuncij v Berlinu, a leta 1930. je postal že papežev namestnik. Izvolitev Pija XII. za papeža, pomeni nadaljevanje dosedanje politične smeri Vatikana. Novi papež je že dosedaj močno vplival na to smer, to se pravi delovanje v smeri svetovnega miru, človečanskih pravic in duh« strpnosti vsega občestva. Svetovni tisk na splošno toplo pozdravlja to izvolitev. Vodstvo delavskega odseka izvoljeno V nedeljo dne 5. marca t. I. se je ob veliki udeležbi članov v društvenih prostorih «Slovejiske besede? konstituiral naš delavski odsek. Zborovanje je otvoril tov. Ražem Andrej, kateri je obrazložil pomen sestanka in odseka samega. Nato je bil soglas- no izvoljen za načelnika tovariš Vlahovič Vili, za namestnika tovariš Murn Rudolf, a za tajnika tov. Vidic Avgust ter še 26 članov. Zastopane so bile vse delavske stroke. Novi načelnik se je toplo zahvalil za zaupanje in pozval člane k skupnemu delu. Politični odmevi liala d Ljubljani večino teh ljudi med svoje pristaše. V zadnjih letih pa opažamo neke spremembe. Nasprotstoo proti Kazini je med naprednimi Slovenci osak dan večje.* Nato nadaljuje ^Slovenec*: «Na-predni Slovenci so prišli do prepri- *S lov ene c* od dne 26. 11. t. I. piše o našem pokretu med drugim tudi tole: *Ceprav je dober del tistih Slovencev, ki se tradipjjonelno imenujejo napredne, stal p zadnjih desetletjih izven JNS in njenih predhodnic, je vendar štela JNSarska kazinska ti- čanja, da je napravila JNS s svojo politiko državi in Slovencem skoro nepopravljivo škodo. Zato so Kazini obrnili hrbet. Napredni Slovenci so se v zadnjih dveh letih začeli zbirati okrog tednika «Slovenska beseda*. Sedaj ustanavljajo tudi društvo istega imena. Nastaja vprašanje, kaj hočejo, kakšni so njihovi cilji? Iz njihovih ponovnih izjav povzemamo predvsem, da žele sporazumno za Slovence, Hrvate in Srbe zadovoljujočo rešitev naših notranje političnih sporov. To kaže, da obsojajo politiko, ki jo je vodila in vodi v tem vprašanju JNS, kakor jo obsojajo vsi drugi pravi in pošteni Slovenci. V zvezi s tem se zatrjuje, da hočejo naprednjaki okrog «Slovenske besede* tudi v naši politiki kreniti na druga pota. Smatrajo, da je treba že enkrat prenehati z neaktualnim in slovenskim interesom škodljivim bojem proti «klerikalizmom* ter kreniti na pota strpnosti ter dejanskega v pošt e vanja mišljenja večine slovenskega ljudstva. Na ta na-čin bi se mogel slovenski narod v še večji enotnosti boriti za slovenske pravice in koristi države. Tako torej poroča •Slovenec*. Mi samo zagotavljamo, da se ne bomo pustili preplašiti mogoče od kakršne koli strani in se ne bomo prenehali truditi uveljavljali duha strpnosti in politične tolerance vsepovsod. » 8.000-— J* 6.000-— n 5.000*— » 3.000'— 48.086, Priporoča se glavna domača kolektur skupine koncentrirale in tako napredne vrste konsolidirale. Nemogoče, da bi se napredni Slovenci, ki stoje v drugih grupacijah kakor JNS ali ki stoje v ogromnem številu strankarskemu življenju ob strani, podvrgli samovolji in diktatu par političnih ljudi iz ene same stranke.* Zagrebški «0 b z o r» od dne 28. 11. poroča sledeče pod naslovom: «■Priprave za osnovanje nove slovenske stranke: V restavraciji pri Levu se je vršil sestanek prijateljev dr. Puca in dr. Koruna, na katerem je bilo sklenjeno, da se prično priprave za osnovanje nove slovenske stranke. Za predsednika akcijskega odbora je bil izvoljen dr. Kosti. Govorniki so poudarjali, da je treba spremeniti dosedanji sistem državne politike, besede sarajevskega škofu Šariča so tudi naše besede.. Dolžnost katolika je, baviti se s politiko, toda to ne sme delati cerkev kot organizacija. Sklenjeno je bilo, da začne zopet izhajati ustavljeni tednik ,Slovenska beseda’.* Dalje poroča «()bzor* na drugem mestu: «Strankarski spori Slovencev. Ljubljansko Jutro’ ugovarja Slovencu’, da je poročal, da se napredni Slovenci zbirajo okoli tednika ,Slovenska beseda", odnosno okoli bivšega bana dr. Puca. V tej zvezi sklepa, da bodo ti krogi prenehali s svojo protiklerikalno politiko, katera je škodljiva za interese slovenskega naroda. Jutro" smatra namreč grupo dr. Puca kot konkurenčno JNS, odnosno tako zoanih naprednih Slovencev v dravski banovini Nemiri v naprednem taboru. Naša skupina je postala deležna pozornosti od leve in desne. Za «Jutrom* je prišel tSlovenec*. Ne bomo jima odgovarjali, kajti smernice našega gibanja, — ne stranke! so zapiski iz referatov na sestanku naših zaupnikov. Gospoda pa naj ne love informacij za politične vesti ob pivskih mizah, to ni resno! Naenkrat smo postali, tako trde, Sto-jadinovičevi prijatelji, seveda po odhodu g. dr. Korošca iz vlade. «Slovenec* pozablja, da sta tudi po odhodu g. dr. Korošca iz vlade ostala v vladi g. dr. Stojadinoviča še dva ministra iz slovenske JRZ. Naša skupina ni imela in nima z g. dr. Stojadinovičem nikakili vezi, kakor jih ni imela in nima z g. dr. Korošcem. Din 200.000-— 16.154 n 100.000'— 44.519 99 80.000-— 17.292 99 30.000'— 33.759, 77.945 99 20.000-— 51.527, 58.292 99 15.000'- 3.200, 57.324 99 12.000- 12.565, 18.134, 42.519, 49.323, 90.085. 99 10.000-- 2.544, 6.464, 1.6772, 29.337, 32.268, 59.340, 70.772, 91.549, 97.599, 98.557. 99 8.000'- 1.807, 53.213, 55.651, 57.110, 70.186, 70.907, 29.204, 90.984, 57.933, 98.054, 98.204 99 6.000'— 2.623, 3.133, 4.931, 20.993, 22.898, 36.244, 46.776, 48.653, 49.015, 49.771, 52.661, 54.966, 62.661, 71.887, 84.247, 93.324, 97.359 99 5.000-— 1.101, 11.088, 24.415, 26.649, 33.787, 72.632, 80.864, 83.986 99 3.000-— 14.246, 16.889, 31.250, 32.072, 36.565, 44.062, 51.659, 63.443, 80.205, 87.999. 94.770, 95.504, 98.488 *» 1.300'- pa 1.000 a »V R E L E C S R E č E“. Dovžan Ivan dipl. krojačnica za dame in gospode Ljubljana, Sv. Petra c. 81 Izvršuje vsa v stroko spadajoča dela po najnovejši modi in po najsolidnejših cenah Postrežba točna OPTIK J. GOLDSTEIN Ljubljana, pod Trančo 1 priporoča po nizkih cenah prvovrstna očala, daljnoglede, triedre, tlakomere, toplomere i. t. d. imiiiiiiiiiiiti!iniiuiiiiiinitiiiiiiiiiiiiiiiBiiiiiiiiiKB««*«,,niiffl®a» lelčič Angelo LJUBLJANA VII. CELOVŠKA CESTA Št. 65 Telefon št. 38-40 pleskar, ličar, sobo- in črkoslikar za stavbe in pohištvo Izvršuje: Vsa pleskarska in soboslikarska dela po zmernih cenah. / Pojasnila v strokovnih zadevah brezplačno. / Postrežba točna in solidna. Priporočamo to znano tvrdko vsem ! Za koncorcij »Slovenske besedo in odgovorni urednik Vili Vlahovič. Tisk Delniške tiskarne, d. d., predstavnik Franci- Pintar vsi v Ljubljani.