Štev. 33.
V Ljubljani, 13. avgusta 1919
Leto LIX.
Glasilo jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.	Učiteljski Tovariš izhaja vsako sredo popoldne. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 20 — K pol leta .... 10-— „ četrt leta ... . 5*— » posamezna številka po 40 vin.		Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 75 vin. . . . dvakrat. . 60 „ , . , trikrat . . 45 . za nadaljnja uvrščenja od petit-vrste po 30 vin. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna.		Naročnino, reklamacije, to Je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Mestni trg štev. 17/111. Poštna hranilnica št 11.197. Reklamacije so proste poštnine,
	Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 60 vin. za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 45 K.	Telefon uredništva štev. 312.		Članstvo Zaveze jugoslovanskega učiteljstva ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati.	
Po starih časih hrepene.
Glede preziranja krajnih šol. svetov od strani vlade se sklene resolucija: J. K. Zv poživlja višji šolski svet v Ljubljani, da upošteva pravice krajnih šolskih svetov. Kmetje hočemo imeti pravice pri imenovanju defin. nadučiteljev in učiteljev potom krajnih šolskih svetov. Prezi-ranje krajnih šolskih svetov je preziranje kmetov - davkoplačevalcev. J. K. Z. zastopa pravo demokracijo, nasprotuje pa absolutizmu.«
To resolucijo je sklenila »Kmetska zveza« 27. pr. m. tako poroča nje glasilo »Domoljub«. S tem sklepom je pokazala »Kmetska zveza«, da si želi starih časov iz pretekle dobe, žalostnega spomina Lampe-Šusteršičeve ere, tedaj časov zatiranja, preganjanja in zapostavljanja vsega narodno mislečega, za šolo, nje napredek in dobrobit slovenskega ljudskega šolstva vnetega uciteljstva.
Učiteljstvu so ti časi v predobrem spominu. Starejše učiteljstvo, težko da bi jih moglo kdaj pozabiti. Še sedaj, ko vendar dihamo nekaj prosteje, se z gnevom, škripaje z zobmi, marsikateri tova-riš-učitelj domisli s kletlijo na jeziku, na povzročitelje zatiranja in na povzročene krivice, v gmotnem Ln moralno-duševnem oziru.
Pa kakor so bile velike gmotne skrbi učiteljstva v tej žalostni dobi, za Slovence bivše Kranjske pečat kulturne sramote pred celim svetom, je bila še večja muka za zavednega učitelja-učite-ljico, njega ponižanje pred svetom v pravega sužnja, brez vsakih pravic, pač pa s kopo dolžnosti, da sam ni vedel, kam iin kako, da mu razni krvniki od krajnega do dež. šolskega sveta ne zadrgnejo vrvi okrog vratu.
Pa ne samo to! Četudi se je učiteljstvo pri vseh teh razmerah trudilo čez svoje telesne in duševne sile narod povzdigniti na kolikor mogoče visoko stopnjo izobrazbe v njega dobrobit, in ponos, se tega ni hotelo pripoznati. Nasprotno! Ravno kraj. šol. sveti so bili, lah ko rečemo v 90%, posebno na deželi, ki s o b i 1 i v t e m oziru, mesto opora, c o k 1 j a vsemu na-
predku. Kraj. šol. sveti smatrajo v prvi vrsti za svojo nalogo, da učitelja zadržujejo pri vestnem izpolnjevanju njegovih stanovskih dolžnost i. P o n j i h o v e m mnenju je prva in največja naloga, učitelja nadzorovati, tedaj nekaka policijska služba.
In če se danes ponašamo Slovenci s tako visoko kulturo v naši novi državi Jugoslaviji, je to zasluga učiteljstva samega v prvi vrsti, manj drugih faktorjev, še najmanj pa kraj. šol. svetov. Da je prišlo do take resolucije v »Kmetski zvezi,« je najbrže vzrok ta, da se je imenovanje na tej ali oni šoli nadučitelja ali učitelja-učiteljice zadnji čas izvršilo popolnoma pravilno, nepristransko, vpošte-vajoč službeno dobo, starost i<n sposobnost ter druge, res v poštev prihajajoče okolnosti. Najbrže se ni ugodilo nekaterim, v domišljiji prejšnjih časov še vedno živečih mogočnežev. In tem mogočnežem povemo na vsa usta, da so ti časi za vedno prešli!
Učiteljska organizacija, sicer ni ni-kako politično društvo, a pravice učiteljstva bo branila do skrajnosti, tako sama, kakor vsak posamezni učitelj. V nobenem stanu tega ni bilo in ni. da bi o sposobnostih celote, kakor posameznikov, sodili in odločevali ljudje, ki o stvari niti pojma nimajo.
Tudi kmet imej besedo, kako in v čem se naj na kmetih največ uči, katere stroke je pred vsem gojiti, kateri predmeti so za njega važnejši in na katere je polagati večjo vrednost in pomen.
A ne glede učiteljstva! Sploh pa, vsak poklic, vsak stan, ki ima le preveč gospodarjev, ne uspeva tako, kakor bi moral in je želeti.
Zato proč z vsem nepotrebnim! Kmetska zveza pravi v resoluciji: »Preziranje kraj. šol. svetov je preziranje kmetov, davkoplačevalcev.« Tedaj, ker ste tako vneti za pravice kmeta, kar je sicer vse lepo in prav, a pozabiti ne smete še na druge pravice, ki bi šle kmetu še v veliko večji meri ko pri na-
stavljanju učiteljstva. Župnike in kaplane tudi na deželi vzdržujejo večinoma kmetje. Tedaj bi imel pri njih nastavljanju ravnotako odločevati kmet, oziroma župljani ali cerkveni odbor. No, pa tega ni, kar je popolnoma prav in pravično, ker vendar ne gre, da bi o duhovnikih odločevali ljudje-lajiki, o njih sposobnostih in zmožnostih, kdo je za to in ono župnijo primeren, ln taka je pri učiteljstvu in njega nameščanju.
Izgovor, da duhovnike plačuje država v prvi vrsti, drži veliko manj, ko pri učiteljstvu, katere vendar država v novejšem času, t. j. v naši novi državi, plačuje.
Seveda, kmetje in drugi državljani naj pri šolstvu tudi sodelujejo in odločajo po svojih zastopnikih v šolskih svetih. Tega jim ne odreka tudi učiteljska organizacija, ki daje v svojem novem načrtu vsem stanovom priliko, da sodelujejo pri organizaciji in vodstvu šolstva, da se izrekajo pri skupnih skupščinah za svoje zahteve v dobrobit in napredek šolstva.
Do skrajnosti pa se mora organizirano učiteljstvo boriti proti temu, da bi se npeljala stara korupcija zopet pri osebnih imenovanjih učiteljstva, katere povzročitelji so bili v največji meri krajni šolski sveti, na podlagi inicijative od bivših korurnpiranih. voditeljev slovenskega naroda. Ta nečastna doba mora popolnoma izginiti!
Z enako pravico bi imeli potem tudi drugi stanovi pravico se vmešavati v imenovanja vseh političnin in drugih državnih uradnikov.
Tudi mi smo odločni zagovorniki prave demokracije, zato smo v našem načrtu se postavili na najdemokratičnejše stališče in dali vsem slojem pri vodstvu šolstva najširše pravice in šolsko avtonomijo: toda svoj stan hočemo imeti popolnoma enakopraven med drugimi stanovi!
Postavljati pa en stan nad druge stanove ne odgovarja načelu prave demokracije, in je hujskanje stanu zoper drug stan — podtaknjena demogogija.
ALBIN LAJOVIC:
Novi poljski zakon o nameščanju in plačah učiteljev ljudskih šol.
Učitelji na ljudskih šolah so stalni in začasni. Stalni učitelji so oni, ki imajo predpisano naobrazbo in ki so prebili dve leti nepretrgano na kaki ljudski šoli ali privatni s pravico javnosti. Učitelja, ki je zadostil tem pogojem, namesti stalno okr. šolski nadzornik. Cas začasnega službovanja se všteje v pokojnino. K službenim letom se prav tako prišteva ves čas, ki ga je kdo, bodisi kjerkoli, prebil v kakršnikoli šoli.
Stalno nameščeni učitelji se uvrste v X razred državnih uradnikov in so popolnoma jednakopravni z njimi. Po 12 letih napredujejo v IX., iz tega zopet po 12 v VIII. čin. razred. Poleg tega dobivajo ekonomsko doklado, kot državni uradniki v istih krajih. Ta se ravna po številu prebivalstva.
Učitelji, ki so nastavjeni na ljudskih šolah in imajo poleg predpisanih izpitov še kak strokovni izpit, dobivajo za dve kategoriji višjo plačo.
Voditelji šol imajo prosto stanovanje, ali pa stanarino v denarju, pravtako tudi stalni učitelji. Občina je dolžna vsem preskrbeti stanovanje, stanarino pa izplačuje drzova, toda na račun občine. Stanarina se ravna po prebivalstvu in po številu rodbine. (Glej tabelo!)
Voditelji, in vsak stalni učitelj, imajo pravico užitka z dveh jutrov polja, ki mora biti pri šoli ali hiši, kjer stanujejo. Kier to ni mogoče, tam da občina voditelj t pogodbenim potom, odškodnino v naravi, če ne pa v denarju, kakor je v tabeli, ostalim učiteljem pa plača denarno odškodnino država, če ni na razpolago zemljišča za nje.
Učitelji, ki so se posebno odlikovali na polju šolstva in narodne prosvete, lahko izjemoma napredujejo po 27 letih službe v VII. čin. razred. Predlog za napredovanje stavi okrajni šolski svet, po-trd; pa ministrstvo za bogočastje in narodno prosveto.
LISTEK.
Iz Korotana,
Iz obmejnih krajev smo čitali v raznih časopisih mnogokrat poročila o jako neprijetnem položaju tega ali onega, posebno pa učiteljskega stanu. Vedno in vedno so nosili naši renegati zvonec, obdržali so svoj pogubonosni vpliv vkljub vsem odredbam. Na opozoritve glede ne-dostatkov se je reklo k večjemu: »E, kaj eden, saj ne more nič, se bo že ugnal; sicer je pa ta kraj vendar čisto slovenski, in tak ostane.«
Zagrizenemu renegatu so odvzeli sicer županstvo, odstavilo se ga je kot šolskega ogleda, ker je hotel delati učiteljstvu krivico, zaslišalo se ga je pri sodniji, ker je prevzel še kot „Regieruungskom-misar" ob razsulu od vojaštva par cenih volov, ki jih je prodajal za drag denar na drobno; odvedlo se ga je celo z vojaško Patruljo, a še isti dan izpustilo, zato da je liujskal proti napravam mlade države, hvalil vojaške obvezajnee, ki so se vojaškim patruljam poskrili ter se veselil brezmejno onega časa, ko pride .Faustrecht'. Takrat bo »luštno«, takrat bomo gospo-
de za noge vlekli, da bodo glave po stop-njicah tolkle itd. Sodnijsko je bilo tudi že zaslišanih par njegovih privržencev.
Narodno zavedno učiteljstvo, ti pa pazi, da se ne bo zgodilo kaj protidržav-nega, protinarodnega, ti si edino v kraju, ki to razumeš, ker se na vse zadnje mora priznati, da je v marsikateri občini ljudstvo res narodno nezavedno.
Učiteljstvo je pomagalo pri izberi gerenta in občinskega sosveta. Bogme, ne lahko delo; a tudi gerent, do katerega se je gojilo največ upanja, da postane naroden, je postal izdajalec učiteljstva.
Dogodilo se je to v nekem kraju na Koroškem, v dneh osvobojenja . . .
Ko bi se bilo zgoraj omenjenega moža, ki je bil daleč poznan kot strasten „Siid-markovec", ki je kot načelnik krajnega šolskega sveta pred kakimi 20 leti, po običajnem blagoslovljenju nove šole, pozval iz Maribora protestantovskega pastorja blagoslavljat posebej šolo, obdržalo kot talca, bi to imelo zelo ugoden vpliv na celo občino. Saj je bilo dobro znano, da je svoje otroke vzgojil v fanatičnem nemškem duhu, katerih eden je dezertiral čez inejo, a se po njemu znanih skrivnih potih vračal izzivat narodno učiteljstvo.
Ta mož je posestnik in trgovec, ko-jemu sta bila posebno poslednji čas vdana
njegov brat, gostilničar in posestnik, ki je le malo govoril nemški in še to s težave, a je dal vzgajati svoje otroke v strupeno nemškem duhu. Njegov 18 letni sin je svoji bivši učiteljici zabrusil v obraz: „Wenn Sie diese windische Bagage verteidigen, müssen Sie sich wohl schämen." — Tretji je nemščine sploh nezmožen, on je veleposestnik.
O prednikih teh treh piše že nekako pred 25 leti učitelj v spominski knjigi, „da je doslej še vsak učitelj Boga prosil s po-vzdignjenimi rokami, da bi se mogel od-križati teh ljudi."
Vsled naše občeznane dobrodušnosti in popustljivosti merodajnih oblasti, se je moralo torej zgoditi naslednje:
V X. so sicer vedno krožile najnever-jetnejše vesti, zato tudi 6. maja zvečer nismo verjeli novici, da so v bližnjem Dravogradu že Nemci in Lahi, četudi smo slišali onstran Drave sumljivo drdranje po okrajni cesti.
7. maja potrdi te vesti ob 10. uri v šolo prišedši katehet. Kmalu se sliši z vasi krik in „Heil"-vpitje. Nadučiteljevega sina, abiturijenta, ki je šel gledat, kaj se godi, potrese omenjeni trgovec za rame ter mu med drugim reče: »Zdaj bomo pa z Jugoslovani obračunali. Danes Vas boni splačal.«
Učiteljstvo se je vsled te grožnje pripravilo na kolikor možno neopažen beg.
Takoj popoldne odideti učiteljica in nadučiteljeva soproga na pot. Nista še bili : oddaljeni 200 korakov, že vpije s klanca pri šoli za njima trgovčeva hči: „Heil" ter i kriči in kaže za njima z rokami, na kar jo ubereta dva njena spremljevalca navzdol. Dober kilometer oddaljeni, so jih zajeli. Med tem se zbere na klancu že več vaščanov.
To se je dalo opazovati iz šole. Nad-učitelj in sin se takoj odpravita za njima, v nadi, da rešita napadeni. —
Učiteljico je ustavil gostilničarjev sin s povelji: »Frl. Lehrerin, halt! Zurück! Sie und der Oberlehrer werden von der deutschen Patrouille abgeholt.« Prijel jo je ter posadil na tla. Odvzel ji je nahrbtnik in zavitek. Proti šoli obrnjen je vpil: »Kij pa zdaj?« Oni mu s klanca odgovore: »Nazaj jo peljite! Le gor, Srbe!« —
Med tem sta hitela nadučitelj ini njegov sin. Druhal je vpila na nju in metala kamenje.
Kmalu jima priženejo učiteljico nasproti. Takoj obkolijo oba trije fantje. Potem se vržejo na nadučiteljevega sina, ki se jim na očetov poziv iztrga, pustivši
Šolska obveznost znaša 30 tedenskih ur. Vsaka nadura (ki znaša nad mesec), se nagradi po 90 Mk na leto. Isto nagrado dobivajo učitelji neobveznih predmetov, za vsako tedensko uro.
Opravilna doklada za eno in dvoraz-rednico znaša 120 Mk, nfrazrednico — 2-tO Mk, štiri. — 360 Mk, pet. — 480 Mk, šest. — 600 ME; sedem. — 720 Mk in za vsak nadaljni razred 60 Mk. — Po treh letih lahko postane stalen učitelj-voditelj.
Prejemke dobivajo učitelji vsakega pivega vnaprej, nagrade za nadure pa dvakrat na leto. Občine, mestne in vaške, naj dado še poleg teh uzakonjenih prejemkov iz lastne inicijative še posebne nagi ade za uspešno delovanje.
Otroci učiteljev so na državnih uči-liščili prosti vsakršne šolnine ter imajo prednost pri vsprejemu v državne zavode m rozneie tudi pri službah.
V učiteljsko siužbo se sprejmejo ab-silventi učiteljišč in poljskih pedago<gič-nih kurzov, urejenih po načrtu, učiteljišč, katere pripozna ministrstvo za bogočastje in narodno prosveto za enakovredne z učiteljišči. Učitelji, katerih naobrazba ne odgovarja tem., določbam, morajo do 31. julija 1925. položiti zahtevane izpite. Dc tedaj dobivajo letno nagrado 1800 Mk in ekonomsko doklado po tabeli; po pre-stanem izpitu pa jih uvrsti ministrstvo v • odgovarjajoči razred in stopnjo.
Začasni učitelji dobivajo letno 1800 mark in pripadajočo ekonomsko doklado.
Razred	Službma leta	Temelj, plača	PoviSek po	Ekonomska doklada		
			služb, let h	1.	II. III.	IV. Mk
		Mk	Mk	Mk	Mk 720	
X.	1-3 4-6 7-9 10-12	2700	300 600 900	900		510
IX.	18—15 16-18 19-21 22-24	3600	300 600 900	1200	960	720
VIII. VII.	55 — 27 28-30 31-33 34—35	4500	600 1200 1800	1500	1200	90 j
	28-31 32 35	6300	600	1800	1500	1200
Stanarina - poljnina.
Kat.	Prebivalstvo	Samec ali vdovec	Oženjen brez otrok	Oženje» ali vdovec z olroci	Poljnina
1	+ 75 000	6' 0 Mk	900 Mk	1200 M k	9'iO Mk
11.	+50.000	420 ,	600 „	750 „	600 „
III.	+20.000	300 „	450 „	000 „	450 „
IV.	— 20.0C0	240 „	36 ) „	540 ,	360 „
Primerjajmo ja zakon z našim in češkim! Kar se tiče plač in gmotne strani, je ta na prvi pogled najboljši. Učitelj ima temeljno plačo, potem ekonomsko doklado, mnogo večjo kot po naši ureditvi. Vodstvene doklade so naravnost visoke in kavalirske, ravnotako je krasna določba o prostem stanovanju, odnosno postavili stanarini. Nekaj posebnega pa je.< da ima vsak nadučitelj in stalen učitelj pravico do 2 juter polja, ali pa do postavno določene poljnine, kakor kaže tabela. Toliko o prejemkih.
Manj jasne in silno elastične so pa določbe glede izobrazbe učiteljev. Iz teh določb in pa iz nove ureditve plač povzamemo dejstvo, da je na Poljskem silno pomanjkanje učiteljev, zato'skušajo z vsemi mogočimi udobnostmi privabiti kar največ naraščaja. Nekaj podobnega je se- ! veda tudi pri nas. Zakonu, kakor ga imam I
pred seboj, se vidi na prvi pogled, da je bil izgotovljen v naglici. Posamezne določbe so tako splošne. Temeljita izvršilna naredba je nujno potrebna. Povdariti moram pa iznova to, kar sem že pri češkem zakonu povedal, da so tudi poljski tovariši dosegli popolno enakost v nazivu in plačah z državnimi uradniki in to ne XI. -VIII. čin. raz., temveč X.—VII.; torej za cel razred več kot Čehi in mi, ki so nam nekje naprtili tiste nesrečne razrede V.—I.
LJUD. POTOČNIK:
K vprašanju šolskega obiska.
Ker je vojna višek barbarizma, je umevno, da tam, kjer vlada ta, trpi vsled nje največ njena tekmovalka in njena največja nasprotnica — kultura. Ognjišče in sredotočje vse kulture pa je šola; in tako je naravno, da je v prežalostni dobi svetovne podivjanosti največ trpela šola. Vojna je na njo udarjala s tako vehemen-co in ji zadala tako globoke rane, da bo-deta šola in kultura trpeli na njih še Bog zna kako dolgo dobo; posebno, ako sedanji čas ne izkaže doveij izkušenih, modrih požrtvovalnih zdravnikov.
Ako govorimo o ranah, na katerih trpi šolstvo vsled vojne, mislimo pi?ed vsem na njega vzgojno stran.
Strašni veletok vojne neinorainosti je s svojim pogubonosniin valovjem čim dalje, tim huje in nevarneje pluskal ob svetišče šole, ogrožajoč mu, onemogočiti izvrševanje vzvišenega poklica. Ljudstvo, videče, kako si vojna nemoralnost vedno bolj utrjuje svoj prestol, je izgubilo vero do vsega dobrega in do samega sebe. Pomanjkanje delavcev, pomanjkanje hrane, obleke in obuvala, zloraba šolske mladine in učitelj-stva v razne vojne svrhe ter še mnogo drugega socijalne-g a zla, so učinila, da so se šolske klopi vedno bolj praznile in obisk je postajal od dne do dne slabši. S tem vzporedno sta pešala vzgoja in pouk. Pri nadaljnem poteku teh razmer, je posebno kmečko ljudstvo, glede svojih kulturnih potreb, postalo jlo malega popolnoma i n d i f č"r e n t n o ter je zanemarjalo kulturne dolžnosti do svojih otrok, četudi ni imelo za to opravičljivega vzroka. Ko je prišel preobrat, so se razmere vsled znanih posledic istega ne le ne zboljšale, ampak še celo poslabšale.
Take razmere trpeti še nadalje na šolskem polju, bi se reklo, narod pustiti potapljanju in devati obstoj države na tehtnico.
Dolžnost in ljubezen do naroda nam pa velevata, da z vsemi pravimi sredstvi poskrbimo za to, da se šolstvo iznebi more, ki ga duši, in se narod dvigne iz svoje moralne mizerije na niveau človeka — nositelja podobe božje.
Pred našimi očmi trpi in boleha naše vse — naš narod, in v preveliki meri smo baš mi učitelji poklicani, biti njega zdravnik in odrešen i k.
Ako hoče zdravnik bolezni priti do živega, mora vedeti njene vzroke in mora izslediti okolno-sti, v k o j i h črpajo korenine-bolezni hrano. Zdravnikovo stremljenje gre potem v poglavitnem za odstranitvijo onih pogojev in
vzrokov, ki so bolezen s p o č e 1 i in ki jo še nadalje vzdržujejo; ob jed-nem pa skuša s primernimi sredstvi dvigniti tudi bolnikovo naravno odporno silo. Vsak lajik spozna, da je tako zdravnikovo postopo-nje edino prvo zdravljenje; in ta pot mora tudi nam biti mero-d a j n a.
Belezen, na kateri hira posebno šolstvo po deželi in z njim narod, se imenuje: kulturna brezobzirnost; — nevarna zajedalka človeške duše, na kateri bi lahko izbirala vsa etična in tudi formalna izobrazba duha, ker nrav človeka že sama nagiblje k slabemu! Je to i z r o -dek vojne in njenih posledic: smrtne tragedije v rodbinah, pomanjkanje hrane, obleke; rekviriranje živil in drugih potrebščin; večni strah pred prihodnjostjo; vseobča korupcija, krivičnostiin druge ne moralnosti so potapljale ljudsko dušo vedno globoke-<e v obup, da je ista otopela rn zbolela na kulturni brezbrižnosti.
In zdaj leči m o, kot modri zdravniki !
Ne vplivajmo s surovo silo direktno na rano samo, da ne povzročimo še hujšega vnetja, ampak odvajajmo od rane strupene sokove, rano pa prepustimo v poglavitnem času, najboljšemu ranocelni-ku; bolnika — narodovo dušo — pa oja-čimo v njegovem jedru, s primerno dušno hrano. Državna oblast in vsi skrbimo, da zadušimo vse one pogubne ovire, iz kojih se je zlilo morje obupa, da isto vsahne in se potapljajoča ljudska duša dvigne na površje.
V ta namen pišem naslednje lečilo:
1.	Država naj poskrbi potrebne zaloge, da bo staršem m ožn o za zimo" otroke preskrbeti s potrebno obleko in z obuvalom, ako prav samo s c o k 1 j a m i — toda trpežnimi! — d a s e odvzame opravičljivost tozadevnim izgovorom.
Največ uspeha se doseže v šoli pozimi; zato je treba gledati na redni šolski obisk posebno v zimskem času, ki bi bil pa nemogoč, ako bi staršem ne bilo možno otroke za zimo zadostno obleči in obuti. Sicer ni drugega sredstva nego take o-troke šele na poletje siliti v šolo! A par takih otrok pokvari disciplino vsega razreda, ali pa so, v najboljšem slučaju, strašna coklja vsemu napredovanju, kar itak sami izpoznajo in vržejo puško v koruzo. Prisilni poletni obisk za take otroke bi imel le smisla, ako bi se za take siromake ustanovili posebni razredi. Torej še enkrat »Videant konsules!«
2.	Vsaki korupciji in k r i -vičnosti, posebno pa nemoralnemu bogatenju raznih trgovcev« ter navijanju cen, naj stopi država z vso odločnostjo na prste, da zadobi ljudstvo zaupanje v pravičnost i n dobro voljo obstoječe javne oprave.
3.	Ustanovi naj se čim preje pri Viš. šol.svetu odelek za potovalne učitelje, ki naj bi s svojimi predavanji siste-m atično in po načrtu — torej
nahrbtnik, ogrtač in palico ter odbeži za i materjo, ki je niso ustavili.
Od zadaj prihitevši gostilničar je napadel nadučitelja takoj s pestmi ter ga s par udarci omamil tako, da ni bil zmožen braniti se. S pestmi so ga pobijali na tla ' s tako silo, da je učiteljica od groze in j strahu, da ga ubijejo, zaprla oči, da ne ! vidi grozodejstva. Sam se vsled preobilili i udarcev po glavi spominja le toliko, da dalj časa, vkljub grožnjam, ni mogel z mesta.
Le organistova žena je imela pogum se zavzeti za učiteljico, naj jo izpuste, ter je pripomnila: „Saj vidite, da ne more nikamor!"
Učiteljico in nadučitelja, vsega mokrega, blatnega in okrvavljenega so gnali proti vasi s suvanjem in vpitjem: »Zdaj imamo te Srbe! Zdaj naj vpijejo ,Živio'!' Zdaj poj ,Lepa domovina'!" . . .
V	klancu se zasliši zopet nanovo hu-ronsko vpitje: „Tu imate vašega Srba. Le glejte, nasproti vam je prišel. Ta bo vas odrešil. Le glejte, Aleksander že orehe stresa!«... Podoba regenta Aleksandra, iz šole, je visela na mladem orehu. Na napadene se je pljuvalo in metalo kamenje.
V	vasi ju ustavijo pred gostilno. Zbrana je bila večina vaškega prebivalstva. Šolska mladina je bila priča vsemu dogodku. Kakor zver napade trgovec bivši šolski ogleda, nadučitelja s pestmi: »Tu imaš
prokleto Jugoslavijo!"... Pomaga mu še brat, gostilničar.
Ko je bilo trgovčevi ženi- tega bitja preveč, opozori svojega moža na učiteljico, na katero plane s psovkami, ter jo s prvim udarcem onesvesti.
Nadučitelja, tresočega od mraza in pobitosti, obloženega z lastnim in sinovim nahrbtnikom, puste stati na blatni cesti, v dežju kake pol ure, med vednim zmerjanjem. Po daljšem posvetovanju ga odženo čez Dravo, vedno mu grozeč.
Prišedši onkraj Drave h gostilni, zahtevajo klet, da ga zapro v njo, do prihoda nemških patrulj, z opazko: „Za tega je svinjak tudi dober."
Puste ga na verandi. Čez kake četrt ure se vrne eden na stopnjice, rekoč: „Ich gib Sie frei. Sie können gehen, wohin Sie wollen."
V strahu, da ga v vasi zopet ne napadejo, se pelje čez Dravo nazaj in pride nemoten za vasjo do šole. Od tu pa isti večer, težko obložen, do P., drugi dan pa z or.dotnim tovarišem po strminah do M., kjer sta našla prvo slovensko posadko in si oddahnila.
Blizu šole je pustil nadučitelj tova-rišico.
Pozneje je obrazložila nadaljnje svoje dogodljaje. Zbudivša se iz omedlevice, potajila se je v strahu pred še hujšim trpinčenjem. Mirno je pretrpela suvanje z
nogami, bitje s pestjo v lice, pričakujoč smrtnega udarca. Ležala je v blatu na cesti poleg studenca na trgovčevem posestvu, kamor je učiteljstvo prisiljeno hoditi po vodo.
Na najsurovejši način so jo skušali zdramiti in jo vlačili celo za lase. Trgovčev hlapček ji je z vso silo vpil na uho, prinesel kopriv, ter jo ž njimi bil po licih, s pripombo: „Bomo videli, če še živi?"
Potem je trgovčev sin razlagal, da je bila šola že celo noč zastražena. Trem nemškutarjem, ubeglim iz Dravograda, ki so se pri njih skrivali, je naročeno, pripeljati nemške straže.
Med tem so ubogo učiteljico v šolski lopi vrgli na kamenit tlak, kjer jo je še eden udaril v lice.
Šolska postrežnica in dve dekleti ste jo spravile na to v posteljo ter ji stregle.
Ko so se nekaj časa po nadučitelje-vem odhodu slišali streli krog šole, pomagale so ji skriti se; a dognalo se je, da so streljali le trgovčevi fantje. V temi so ji še pomagale v bližnji gozd.
Blodila je celo noč okrog ter dospela 8. maja zgodaj v P., kjer si je odpočila pri dobrih ljndeh. V Slovenjgradec ni smela.
Ta dogodek naj služi zgodovini, kot spomin na trpljenje narodnega učitelj-stva na Koroškem.
organizirano — dvigali moralo i j u d s t v a : zaupanje v samega sebe; pravo ljubezen do otrok in mladine sploh; vrednost vzgoje in pouka; dolžnosti staršev do otrok; potrebo rednega šolskega obiska in njega splošni dobiček; itd. itd. Široko, široko, sicer zapuščeno', pa prehvaležno polje. Ta oddelek v višjem' šolskem letu naj bi tudi izdajal vzgojni list za starše, za katerega razširjenje bi skrbelo učiteljstvo sploh, posebno pa še potovalni učitelji; ali pa naj bi tak list izdajala, s subvencijo vlade UJU.
Dočim bi prvi dve točki lečenja merili na odstranitev vzrokov in pogojev bolezni, bi naj bila zadnja točka istega, bolnikova dušna hrana, s katero bi se dvigni, la njegova naravna odporna sila.
Ko bo vse to opravljeno, in bo bolnik rekonvalescent, se mu bo lahko dalo še novih, dobrih navodil. In ko bo zadobii svoje popolno zdravje, bo izginila iz na-starše siliti k temu,* da poši-sega narodnega života nad vse nenormalna prikazen, da je treba Ijajo otroke v sole. Narod bo našei šolo in šola njega! Da pa ta narod po taksni svojem vstajenju ne pade zopet »rjove-čemu levu« v žrelo mu bomo z nasvetom in z dejanji čuječi stali na strani. Vsestranski napredek in procvit naroda bo naše največje zadoščenje.
Duha kvišku!
..................m ii-gimnt^mrmrr^rMfiirMiiiri^-niTiiimTna
JOSIP GORIŠEK:
Nove šolske knjige — solski list.
\ kljub največji želji in potrebi vsled razmn okoiiiosu, ne moremo se letos domu novin soisKiii knjig.
Morda jin niti s sol. ietom 1920/21 ne bomo imeti, ivaj nam je torej storiti.''
Dosedanje knjige uporaoljajiuo l Kur je v rijin neprimernega, to izpustimo, oz. Kratkomaio lztrgajmo iz njiu. i o snov moramo izpopolniti oz. nadomestiti z a r u g o i n to nam naj ua — šolski ust.
Solski iist je brezdvomno izmed naj-važnejsili vzgojnih pripomočkov najboljšo sredstvo, m v e n a a r — koliko časa bomo se c a K a i i nanj?
¿e nekaj let pouuarjajo naši možje važnost takega lista — a naišei je pui solski list le cio Koroskni šol. »^opoinri.« upravičeno graja tako napravo, Ki naj siuži le nekaterim soiain, namesto vsem. iNe zamujajmo priložnosti; zato vam kličemo: »Dajte nam šolski iist!«
Po mojem mnenju naj bi bil ta lisi tednik in državna last; brezplačen za vse učence, ki so zmožni citanja.
5	pomočjo takega lista bi brezdvomno dosegli najlepše vzgojne uspehe.
Seveda, ne smemo prezreti, da etično vzgojna snov rabi vec časa, kakor realna. Brez vaje se pojmi izgube in kadar bi jih rabili — jin v spominu ni najti.
Naše šolstvo je urejeno tako, ua smo prisiljeni često, s krvavečim srcem, etični moment, vzgoje, ki je za vzgojo vendar važnejši od realističnega — takorekoč na nitro odpraviti in preiti.
Zakaj to?
Dosedanja uredba šole je taka, da so nadzorovaine oblasti zahtevale premnogo znanja v realijah, da smo morali delati pravzaprav le za nadzornike.
Naša izobrazba je bila zato bolj ma-terijalna, ker nam vsakdanja skušnja kaže, da je ljudem bolj všeč realna, nego etična resnica.
Skrb za etično resnico-vzgojo mora biti večja nego vzgoja realne resnice.
Najbolj izobražen človek je lahko l etičnega stališča največja propalica.
Svetna in verska oblast tu ne smeta priznati nikakih privilegijev, da ne zaidemo na nemoralno avstrijsko pot Šu-šteršičijanstva.
Ne oče, ne brat, ne papež, ne vladar — ampak brez ozira na stan, je pravi človek le — kdor je pošten. Poštenje več velja — kakor kup zlata.
6	+ 1 = 7.
To je neovrgljiva matematična resnica. Z etičnega stališča pa je to lahko največja laž. Evo dokaza:
V vasi B. so novi obč. odborniki volili župana. Šušteršičijanci so hoteli imeti pos. B., a kazalo je, da nima večine, ampak more on dobiti s svojim glasom k večjemu V2 (6 glasov). Ožja volitev bi ga lahko upropastila.
* Opomba: Denarna globa je P° mojem mnenju za povzdigo obiska čisto zadnje sredstvo in na mestu le tam kjer bi ves pouk in vsaka lepa beseda ostala brez uspeha, kar se pa pri starših, ki -s0 o vrednosti šole in o svojih dolžnostih do otrok doveij poučeni, ne dogaja.
Kaj naj se zgodi?
Odbornika analfabeta R. je župnik poklical k sebi ter ga vprašal, koga bo volil. Povedal je, da ne pos. B., temveč T. Župnik mu zatrdi, da mu' je napisal ime pos. T.; a v resnici inu je pos. B., ki jc na ta način — prišel na županski sto-iee — saj 6+1 = 7.
Če je bila poštena 7, je drugo vprašanje. Vzgoja ne pozna namena posameznikov brez ozira na celoto, zato je vsaka vzgoja posameznosti, kot samostojen namen, laž in krivica nad človeštvom.
Na Sv. Gori je župnik Lovšin (sedaj v Planini) klical šol. otroke na odgovor v župnišče, če so le govorili z mojimi otroci.
Kaki naj bodo ljudje s tako vzgojo?
Take vzgojitelje je podpirala avstrijska oblast. Ob priliki sem mu omenil, Kako je žalostno, da se. mi (Slovenci) med seboj prepiramo, a Nemci imajo od tega dobiček.
»Pomagajte, če si morete!« je bil ošaben odgovor.
In vendaf ne bi smeli vzgojitelji in voditelji našega naroda nikdar pozabiti, da je
ena mati nas rodila, ena mati nas redi.
Če bi živel Rousseau v naših časih, bi brezdvomno najmanj trikrat podčrtal svoje besede, češ, da je treba za-braniti, da bi kdo mladino vzgojeval.
Da pridejo etične resnice čimbolj do veljave, nam mora biti dan na razpolago primeren čas, da se v njih vadimo in se natančno zavedamo, kdaj je realna resnica tudi etična resnica in da se moramo držati etičnih resnic.
Vsak predmet ima svojo realno in etično stran.
Naše šolstvo — po večini vsaj — ne more vsled pomanjkanja časa (premalo ur za vsak predmet) — upoštevati obeli strani v potrebni meri. Da bi se to doseglo, treba vse šole razširiti.
Vsak posamezen predmet bi moral imeti določenih toliko ur, da bi se,etična stran lahko obravnavala, ne v kvar realni.
Dogodke v neposredni okolici je potreba premotrivati — izcimi se važen nauk. Za tako vzgojno delo mora biti preskrbljeno tudi na urniku. Učenci dobe iz šolarske knjižnice knjige. Nikakor ni pravilno, da nimamo časa, uveriti se, kako on snov prebavijo.
Pri preustrojitvi šolstva — bi bilo upoštevati tudi to. Če hočemo otrokom pokazati s pomočio računskih nalog materialno škodo vsled rednega uživanja alkohola — ne moremo tega storiti le v računski uri.
Računstvu ni odmerjenih toliko ur. da bi mi opazovali- etično stran posameznih nalog. Tu gre le za to, da se učencem pri posamezni nalogi pojasni nejasni položaj. V ostalem pa je čas računstva namenjen vaji in čim hitrejšemu reševanju nalog.
Šolski list naj bi, poleg druge vsebine, vseboval razne rač. naloge iz domačega življenja v sedanjosti. Če bi ra-čunice bile sestavljene sedaj, bi bile v par letih brezdvomno nerabne. Denar še ni izmerjen, cene skačejo in padajo — itd.
ALBIN SPRE1TZ:
Še neka; misli o zgodovinskem pouku v osnovni šoli.
Zadnje čase se je že mnogo pisalo v Tovarišu« in tudi v »Popotniku« o poučevanju tega velevažnega šolskega predmeta. Razpredelila se je že tudi snov in sestavil okvir za zgodovinski pouk v osnovni šoli. — Lahko se popolnoma^ ali tudi ne strinjamo s snovjo. Mislim, da je to manj važno, pač pa je bistveno, formalna stran tega pouka.
Če je res zgodovina vzgojiteljica in učiteljica narodov, potem je posvečati veliko jiozornost temu predmetu v osnovni šoli. Predvsem, da ugotovimo pravila, po katerih se naj poučuje zgodovina.
Prvo in glavno načelo je: podati učno snov tako, da bo zgodovinska ura >ura-doživetja« za učence in učitelja!
Nikjer se toliko ne greši, kakor ravno Pri zgodovinskem pouku. Ne-le, da se prednaša zgodovina lahko v najbolj subjektivnem smislu, nanizajo in razpredejo se še povrh dejstva in podrobnosti, ki so le balast in utež za duh.
Kakor je končni smoter prirodoslov-nega in prirodopisnega pouka uvajanje v kavzalno mišljenje, do zavesti, da ima vsak pojav svoje vzroke in so ti vzroki tudi že pojavi prejšnjih vzrokov itd., torej kavzalni luksus, tako analogen mora biti tudi smoter zgodovinskega pouka.
Na višji stopnji osnovne šole se morajo izkristalizovati po induktivni metodi
obči zakoni, po katerih se vrši zgodovina človeštva.
V nastopnem hočem opremiti te misli z nekaterimi primeri, ki sem jih deloma vzel iz svetovnoslavne Le Bonove knjige »Psihologični zakoni razvoja narodov « ) (.Slovenski prevod A. Ogrisa).
—	Narodi so kakor organizmi: rasejo, dosežejo višek, propadajo. — Zgodovina vsakega naroda izvira vedno iz njegove duševne konštitucije. — veliki napredki vsake civilizacije so bili izvršeni vedno ud male elite višjevrstnh duhov. — Um osredotočujejo vse težnje enega plemena.
—	Fanatiki m haiuciniranci delajo zgodovino. — Narod potrebuje vedno jako mnogo časa, da se povspne na visoko stopnjo civilizacije, in včasih zet kratek čas, ua pade. Večina zgodovinskih dogodkov ka-kor političnih in socijalnih naprav, izvira iz verskih idej. — Z novo versko idejo se porodi veono nova civilizacija. — Reformacija, z vsemi posledicami, je bila povzročena po tolmačenju iste verske besede, po različni uusevni konstituciji narodov. — Ldinole razpad značaja je bil in bo pogin kuitiviranih narodov. — vpliv tujih činiteljev spremeni takoj dušo plemena in vsled tega njegovo civilizacijo. — Iznajdbe so le krona prejšnjih dolgih raziskavami, lakih občih zakonov ui lahko še našteli nebroj. Mislimo, da zadostuje za podnet.
JAK. KOVACIC:
Katalog in razrednica.
Ivan Zohiir jc v štev. 30 toplo priporočal ¿osebno poio« namesto imenika, čredno navedem razioge, Ki govore proti »osebni poli«, hočem opisati uraone knjige, ki jin rabijo drugje, uinejii se bom na opisovanje uradne knjige, ki je v rabi na Koroškem.
Katalog in razrednica sta združeni v eni knjigi. Kot tiskovina je v rabi veliki iormat, kar je praktično in pregledno. Vrva (tevaj stran obsega 24 stolpcev, nje sirokost meri od leve proti desni v navpičnih črtah 29/ mm. Stolpci nosijo te-le nadpise: i^rvi stoipec (10 mm): tekoča Številka; drugi (02 mm): ime, starost, rojstni kraj, bivališče učenčevo; tretji (43 mm): line, poklic in bivališče starsev aii njih namestnikov, sluzbodajaicev; četrti (10 mm): Veroizpovedanje; peti (10 nun): V sprejem v ta oddelek ali razred. Nadaljnji stolpci 0—24 so določeni za štirikratno redovanje. Desna stran tiskovine ima še 12 stolpcev in sicer stolpec 25 (154 mm) z mrežo za označbo vsakdanjih zamud za vse mesece. V ta namen je mreža gostejša nego je v znani razrednici, kajti dvajset kvadratkov meri počez ie 90 mm. Stolpci 26., 27. in 28. (po 10 mm) služijo za število opravičenih in skupnih poldnevruh zamud. V stolpec 29 (24 mm) se zabeležijo vzroki zamud, n. pr. glavobol, mrzlica, paša, poljsko delo. Trideseti stolpec (9 mrn) izkazuje datum začetka šolskega obiska. Za priseljene otroke se tu vpiše ime prejšnje ali prve šole. Stolpec 31 (9 mm) kaže morebitni datum vstopa otrokovega v t o šolo. Stoipec 32 (9 mm) je namenjen datumu izstopa iz šole pri odpuščenih. Stolpec 63 (9 mm) služi označbi za zrelost ah nezrelost za višji oddelek. V stolpec 34 (9 mm) se zapiše datum cepljenja koz. Stolpec 35 (9 mm) je namenjen karakteristiki učenčevi n. pr. kratkoviden, slabega sluha, bolehen; beležijo se lahko tudi dobre ali slabe duševne lastnosti, seveda previdno in preudarno, pri normalnih otrocih pa karakteristika lahko odpade. Stolpec 36 (14 mm) je za razne opombe, n. pr.:' dne 24. 3. se preselil v Pliberk. Tudi se beležijo eventuelni opomini, kazni in drugo.
Pri zamudah odpade poseben stolpec za četrtletno število zamujenih poldni, na podlagi česar si, če treba vsak učitelj ali lajik hitro in lahko sešteje četrtletno vsoto, kajti prednja ali glavna stran kataloga izkazuje datum začetka in zaključka vsakega četrletja. Prednja stran ima poleg tega tudi sledečo statistiko: Število repetentov in na novo vstopivših učencev in učenk. Število sposobnih in nesposobnih. Število otrok, ki zavoljo bolezni niso bili klasificiranj. Število med šolskim letom priseljenih in izsejenih (od-išlih). Število z izpričevalom odpuščenih. Nadalje še statistika po narodnosti in veri (religiji) učencev. Omeniti moram, da obsega vsaka dvojna stran šest predalov (po 72 mm visokih) za šestero otrok. Ako šteje oddelek 34 otrok, vzamem tri vlož-ne in eno glavno polo, kar mi da 3 X 12 f 1 X 6 predalov, ostane jih torej še osem praznih za priseljene med letom.
Kdor ima ie četrt leta gori opisano uradno knjigo »Katalog in razrednico« v
*) Knjigo se lahko naroči v »Učiteljski tiskarni«.
rabi, se mu prikupi. Prepisovalne pričet-
kom leta ne povzroča toliko jeze in težav, kolikor jih vidi tov. Žolnir. Povrhu pa imam nekaj čednega, na novo spisanega, nekaj za se originalnega. Napak pri prepisovanju gotovo tudi ne bo »mrgplelo«, četudi bi imel 80 učencev, predpogojno seveda, da tudi star katalog ne vsebuje napak. Krstni podatki so najenostavneji, »rojen dne ____ v Mlinčah«, menda zadostuje, le če je otrok od daljnega kraja, se naj rojstni kraj natančneje označi. Aii naj morda pri vsakem otroku posebej zapišem župnijo, občino, okraj 111 deželo? Mislim, kar je pri vsakem ali gotovo pri pretežni večini enako, naj se izpusti, l udi ne razumem, čemu se nahajata v slovenskih tiskovinah dva stolpca za ime starsev in za druge reditelje posebej. Večina otrok biva pri svojih starsiii, ako ni pri njih, se zapiše ime dotičnili rediteljev. Ce želim zvedeti tudi starše rejencev, se čisto enostavno obrnem do otroka z vprašanjem: »Ti, Micka, kje pa so Tvoja mama.« »V Kapli.« »So li oče tudi tam?« »Ne, atej so mi že davno umrli.« »Imajo-li Tvoja mati kako hišo?« »Ne, je nimajo. Mama le služijo v Kapli.« lake in enake napovedbe si zapomnim, a zapisoval jih ne boni. Ako bomo pedantni in hoteli imeti vse zapisano v »Katalogu«, bomo morali zapisovati morda še deoa in babico, potem najmanj še krstne in birmanske botre!
Pri prepisovanju »Katalogov« se razredi zadnjega četrtletja ne prenašajo. Pa tudi čemu to delo? Li nima, recimo nov učitelj, dolžnost, spoznati sam duševne lastnosti in obseg učenčevega znanja? Li nam ni znano, da dobijo mnogi otroci tekom šolskega obiska o raznih predmetih, najrazličnejše rede? Koliko je otrok, ki se pri tem učitelju dobro, pri drugem neprimerno slabše uče. Li naj služijo nam prejšnji, morda redi iz prvega šolskega ieta za postelj lenuhov«, da nam ne bi bilo več treba mnogo preiskovati učenčeve vsebine? Nikakor ne, vesten in samostojen učitelj bo take reči odklanjal. Nekaj drugega pa želim, da toplo priporočam, da se prepisuje. To so skupne zamude vseh let. V roko dobim odpustnice z enakimi redi. Toda Tinejeva izkazuje 360 poi-dnevnih zamud, Tonejeva pa samo 50. Iz tega bom sklepal, da je Tinej, ker je zamudil več pouka, nadarjenejsi nego slednji. Označbo skupnih zamud pa nam tuui pomaga pri presojevanju kaznjivosti ali nekaznjivosti zamud kakega gotovega meseca, V šestem šolskem letu sta Branko in Mirko meseca julija neopravičeno zamudila 10 poldni. A medtem, ko ima prvi le 36 skupnih, neopravičeno zamujenih poldni, izkazuje mi katalog pri Mirku 210 poldnevnih zamud! Kakšna naj bo kazen? Tam milejša, tu strožja!
Sploh skupne zamude povedo mnogo in je zato opravičena zahteva, da se prepisujejo od leta do leta, osobito, ker je to prepisovanje izvršeno že z dvema številoma za enkrat na leto!
Le-to, kar je najpotrebnejše vedeti o otroku, se naj zabeleži v katalog, vse drugo, moramo mi, kot nasprotniki birokra-cizma, odločno odklanjati! Katalog naj bo priprost in pregleden, in zato mu je treba dati veliki iormat. Tiskovine se naj na-roče pred začetkom šolskega ieta. Katalog zašije lahko vsak učitelj sam, zato ni treba posebne spretnosti in le 2 minuti zadostujeta v to. Da se knjiga ne zamaže, se vtakne katalog (tudi 2 izvoda, za dva oddelka) v platnice (mapo), ki se več let da rabiti.
Zdaj pa še nekoliko o osebni poli, priporočeni od tov. Zolnirja. Spisal jo bo učitelj prvega razreda, za dobo celih osem let. Kdo bo vse pisal vanjo v tej dobi? Ta čedno in skrbno, drugi površni in z okretno roko, seve je površnih le malo, Kar rečem v čast stanu. Pola bo morala biti precej obširna ali velika, za cel razred jih bo dobela kopica, katero bo moral učitelj vsak dan najmanj enkrat prelistati, ko bo zabeleževal zamude. Ta kopica osebnih pol tudi ne bo pregledna; ako bo kake podatke iskal, bo rabil več časa, nego v katalogu, kjer hitro pregleda na eni sami poli* kar 12 imen učencev. Dalje se take pole tudi lahko zamešajo, če niso sešite, in potem jih bo treba večkrat med letom po abecedi uvrstiti. Morda bodo tudi, številkovane? No, potem bo zopet treba vsaTvO leto število predrugačiti. Ker se bodo pole toliko stokrat prelistale, kako neki bodo tedaj izgledale v osmem šolskem letu? Mislim, da ne bodo več odgovarjale higijeničnim zahtevam.
Ko bi teh in še nekaterih drugih hib ne imele, bi bile osebne pole res nekaj idealnega. Imeli bi vedno pred seboj razvoj učencev med vso šolsko dobo. Vprašam pa, kdo se bo brigal za vse te osebne pole, ko so enkrat dovršene in k aktom spravljene. Kvečjemu sodnija v prav redkih slučajih. Toda sodnik ne bo sodil zlo-
činca po razvoju v šolski dobi, nego na podlagi izvestnih okolnosti, ki jih lahko izve tudi od neučiteljev.
Osebnih pol gotovo še v nobeni državi nimajo vpeljanih, zato nam ni treba ravno z njimi prednjačiti. Združimo raje katalog in razrednico v eno knjigo, potem nam za mnogo let ne bo več potreba izgubljati besedi in črniia, za najboljši uradni pornoček!
DRAGOT1N MUMEK:
Izpit za mesčanske šole iz tretje skupine.
v eselo dejstvo je, da se zanimanje za mesčansko šolo v poslednjem času med narodom in pri inerodajimi krogih boijinooij dviga, izvestm ljudje so se pred nedavnim časom meščansko šolo prezirali, nje pomen omalovaževali ali, ne vem iz katenn razlogov, zanikali. Narodova osamosvojitev nam je tuui v tem pogiedu prinesla novih nazorov m novega življenja. rrejšnje število naših meščanskih sol se bo v najkrajšem času vec Kot po-uesetorho. Nižjim in srednjim slojem našega naroda bo pa z meščansko šolo dana možnost, v dosego one višine obče izobrazbe, ki si jo je že pred desetletji oas radi velikanskega števila meščanskih soi priboril bratski češki narod.
Smo torej na pravi poti. Le eno zlo nam v teh trenotkih greni veselje in ogroža cim hitrejši razmah slovenskih me-scanskih sol. Stojimo namreč pred para-doKsnini dejstvom, da imamo vrsto novih meščanskih šol, ki so pa brez sposobnega učiteljstva. Vedno bolj seka-zejo grehi prejšnjega z i s t e -m a , k i in u j e b i 1 a »s u p r e m a 1 e x«, zatirati, gmotno i «n duševno uuijati učiteljstvo. Kuo je inislii prej na izpit za meščanske šole, in čemu Di ga oil delal? Ali so dali takemu učitelju kak pnboljšek za nadarjenost, pridnost in požrtvovalnost? Ali je imel do-tičnik, ki je vendar napravil izpit, kaj upanja, da se pred smrtjo doseže mesto na mescanski soli? Imeli smo le dve meščanski šoli m še ti sta bili trn v peli marsikomu, ki je imel nalogo, da dvigne ijudstvo iz duševnin mrakov.
A kaj bi spomini! Danes je drugače, in nevredni bi bili potokov krvi in trpljenja, ki nam je pridobil svobodo, če bi ne postalo drugače in če bi ne imeli kreme-nite volje, da nikdar več ne zagazimo nazaj.
Sedaj je čas dela! Učiteljstvo ni bilo nikdar zadnje med delavci. Naj bi se tudi v teh, za nas tako usodnih trenotkih, z vso silo poprijelo naše najnovejše naloge: organizacije meščanskih šol. Mizerija je kolikortoliko pregnana. Spomnimo se, da učitelj tudi v najhujših časih ni zakopal idealizma. Na dan vsi, ki čutite v sebi žarko ljubezen do našega malega naroda! Zdramite se, ki vam je dal Bog darov, ne da bi jih zakopali ali jih uporabljali v brezplodnem politikovanju!
Vzemite v roke knjigo, oklenite se umstvenega dela, posečajte tečaje, zahtevajte jih z vso energijo! In potem, Bog in sreča junaška in — izpit! V dveh, treh letih morajo imeti naše meščanske šole navdušeno, delavno in — zmožno učiteljstvo.
Doslej imamo bore malo za meščanske šole izprašanega učiteljstva. A med tremi skupinami, v katere je opredeljena snov za meščanske šole, je tretja ali tako-zvana matematično - tehnična skupina, najbolj zanemarjena. Bogsigavedi kaj je temu vzrok? Res, da matematika ni predmet za učenje na izust. Tudi je treba za risanje naravnega daru. Nihče mi ,>a ne more dokazati, da ni med slovenskim učiteljstvom dosti takih, ki jih ob imenu logarjem in trigonometrija ne izpreieli ;;una, in ki bi se s pridnostjo in nadarje-nesijo ne mogli povspeti do onih višin '■azumevanja umetnosti in udejstvovanja v imetniški vzgoji, katero je pred njimi doseglo stoinsto čeških, nemških, ogrskih in ne vem kakšnih še tovarišev. Torej!
Ne navajam k lahkomiselnosti in površnosti ČUvck si mora izpit predsta/ ljati težji kot je v resnici, potem se uči in kaj zna. Omalovaževanje gotovo ni na mestu. V tem pogledu sem doživel letos prav poučno dogodbico. Pride k meni učitelj, gostih besedi in samozavest- n, da sem se čutil čisto majhnega. Pripoveduje, da gre v majniku k izpitu. Živeli! Kaj ste pa študirali?« »Knjige za učiteljišče, pa lointo.« »Mm, ali poznate to knjigo in ono?« Ali je poznal, ne vem. Bil je pa prepričan, da je vsa stvar popolnoma lahka in enostavna. Med drugim sem ga vprašal, če pozna novo Reisnerjevo fiziko. Ne. V prošnji za pripust k izpitu je pa med drugimi viri, ki jih je »študiral,« navedel tudi: »Reisner: Lehrbuch der Physik itd.« Torej ne samo, da knjige niti
ni videl, celo tega ni vedel, da prof. Reis-ner navzlic imenu ni Nemec, in da je njegova fizika med najboljšimi slovenskimi učnimi knjigami. Komisija, ki na srečo ni sestavljena iz tako neresnih, domišljavih in brbljavih ljudi, je prošnjo odbila. V koliko pa take aventure služijo ugledu uči-teljstva, je drugo vprašanje.
Zato je potreba, da se poprimemo dela z vso resnostjo, z vztrajnostjo, ki ne pozna utrujenosti in z jekleno voljo, ki ne kloni pred vsakim prelazom. Kdor nima prilike, da bi posečal tečaj, se mora vsaj pri dotičnih profesorjih seznaniti s snovjo, ki jo zahtevajo pri izpraševanju. Obseg snovi, ki ga navaja zakonita določba, navidez sicer ni velik, vendar pa stvar ni tako enostavna, kakor se vidi v tistih vrsticah. Najbolje nam služi dobra knjiga, iz katere lahko izločimo ono, o čemer smo prepričani, da ni potrebno. Samo ob sebi je pa umljivo, da je bolje, če se naučimo preveč nego premalo.
Pedagogika je sicer predmet vseh treh skupin, a ker je o njej že izčrpno govoril tovariš Magerl, hočem omeniti najpotrebnejše o ostalih predmetih tretje skupine, posebno z ozirom na knjige, ki se mi zde primerne za razširjenje in poglobitev znanja. Poleg pedagogike obsega tretja skupina matematiko, prostoročno risanje in lepopisje kot glavne predmete, poleg tega prirodoslovje ali geometrijsko risanje kot dopolnilni predmet. Že v postavnih določilih je omenjeno, da si dopolnilnega predmeta ne smemo misliti kot manjvrednega. Le zamenjamo ga lahko s kakim drugim predmetom in sicer tako, da si izvoli oni, ki dela izpit iz tretje skupine, dopolni predmet iz druge (ne pa iz prve) skupine in narobe. Že tu poudarjam, da je za tretjo skupino najprikladneiši dopolnilni predmet geometrijsko risanje, ki ga mora, že radi učencev, poučevati oni, ki poučuje tudi prostoročno risanje.
Matematika je najznamenitejši predmet tretje skupine, ki ga ne moremo zamenjati s kakim drugim, kakor se to lahko napravi v drugi skupini. Strokovni učitelj Karel I.udvvig je izdal za one, ki hočejo napraviti izpit iz matematike, knjigo »Prii-fungsaufgaben aus der allgemeineti Ma-thematik« — zal. I. Kiistner, Bohm. Leipa, ki obsega 142 lepih nalog, pod zaglavji: Algebra, logaritmi, enačbe, konstrukcije, postopice, obrestnoobrestni in rentni račun, planimetrično in trigonometrično računanje daljic in ploskev, rotacijska telesa, planimetrično in trigonometrično računanje teles. S tem je prilično označen obseg matematike, ki mora pa obsegati seveda tudi vse za razumevanje in dokazovanje potrebe izreke-in pravila. Ko smo ponovili vso matematično snov iz učiteljišča, vzemimo v roko knjigo: Matek-Mazi »Geometrija za višje razrede gimnazij« (oziroma za 4. in 5 razred). Omenim-, da je v V. oddelku te knjige obravnavana prvotna snov poševne in pravokotne projekcije, kar nam izvrstno služi kot uvod v spisno geometrijo, ki zanjo žal še nimamo večjega slovenskega dela. Za natančnejše proučevanje aritmetike in geometrije se lotimo zatem knjig: Matek-Zupan-čič »Aritmetika za višje realke.« in istih pisateljev »Geometrija za višje realke«. Umevno je, da iz aritmetične knjige laliko marsikaj izpustimo, iz geometrije pa na vsak način analitiko. Dotoo pa je, da se v tem pogledu natančno informiramo pri do-tičnem profesorju, izpraševalcu. V metodičnem oziru nimamo veliko izbire. Dobra je še vedno knjiga: Močnik »Das Rechnen in der Volkssehule« — Praga, Dunaj Tempsky.
(Konec prih.)
Govor srbskega kmeta v narodni skupščini za našo šolo in učiteljstvo.
O pomenu šolskega zakona za naš troimeni narod, je imel v narodni skupščini Milutin Dragovič, predstavitelj mišljenja srbskega kmetskega ljudstva o pomenu šolstva in učiteljstva za narodno kulturo, sledeči zanimiv govor:
»Gospodo narodni predstavnici, vlada kraljestva Srba, Hrvata i Slovenaca pod-nela nam je na reševanje predlog zakona o narodnim školama. Dopustite mi, da i ja pogovorim nekoliko reči o tome predlogu.
Znam, da če se mnogi od vas zapitatr, zašto ja kao seljak uzimam reč da govorim o ovom zakonskem predlogu, kad nišam ni profesor ni učitelj. Jest, gospodo, ja neču da govorim o tome predlogu kao specijalista, kao što bi govorili pro-fesori i učitelji. Ja neču, da govorim o procentu naše školovane dece, o brojnom snanju učitelja i drugim sličnim pitanjima, vehču da govorim onako kako ovečam i kako mislim, kao čovek iz naroda koji živi stalno u narodu.
Grozničavo stanje i spremanje naše otacbine za ove nastupajuče dogadjaje nije
dalo mogučnosti prošlim vladama kraljevine Srbije, da ovaj zakonski projekat podnesu Narodnoj Skupštini ranijoj, i ako se uvidjalo, i ako se osečalo, da je prešna potreba, da se reguliše stanje naših narodnih učitelja. 1 tako, na taj način, a to je bila jedna grana činovničke klasa naše bivše kraljevine a sada novog kraljestva brba, Hrvata i Siovenaca, koja je živela sa starim platama, koja je živela tako reči sa mizernim platama i dodatcima, koja je grcala i mičila se u materijalnoj bedi i nesreči, tako materjalno stanje naših učitelja dovodilo je do toga što i ako je povdavno donešen kod nas zakon — o stalnosti Prosvete da su podnošene molbe za premeštaj iz jednoga mesta u drugo i da su ti premeštaji bili češči i u večem broju nego što su bili za vreme prošlog režima i ranijih vlada, kada su učitelji gonjeni po šefu ministara i poiitičara poje-dinih, iz kraja na kraj naše države, onda u ono vreme kad toga zakona o njegovoj stalnosti nije bilo. Njihova stalnost nije mogla biti osigurana onako kako je za-konodavac hteo, jer su bili sami primorani da se seljakaju iz mesta u mesto zbog uzroka njihovoga nesredjenoga materijal-noga stanja i njihovom bednom i otezanom životu i stanju u zabačenim krajevima naše države. To njihovo nesredjeno mate-riajalno stanje uzrok je u tome što se moglo primetiti i videti da večina njih morala su da se koriste prijateljstvom i srodstvom sa pojedinim ministrima na rodnim poslanicima i dugim vidjenim ljudima, tesuih prebodili iz učiteljske struke u drugu i tako su na taj način dobijali bolju platu . drugim strukama i granama našeg či-novničkog društva, jer su bili primorani da traže u drugim strukama spasa sebi i svojoj porodici, a onaj zadatak, za koji su pozvati zašta su se i spremali, oni s u napustili i narod je ostao bez učitelja i vaspitača za njiho-vu decu — po selima i drugim mestima deca su i dalje ostajala bez nauke i bez vaspita-n ja učiteljsko g.*)
U poslednje vreme pojavilo se kod naroda više volje za školovanje svoje dece i narod je od svoga znoja i zarade od-vajao za škole podižuči ih o svome trošku i mestu da mu vlada i vladajuci režimi pošlju učitelje, njegove škole na žalost zvrje prazne i njegova deca ostaju bez ikakve škole i nauke.
G. ministar Prosvete podneo je predlog zakona o školama ovde pred nama na rešenje, iz koga se može videti, da ne govori niti odredjenje platu i dodatke uči-teljma, ali se može na zadovoljstvo videti, kolko je narodno predstavništvo svesno zadatka i položaja našili narodnih učitelja: koliko cenimo njihov položaj vidi se po tome, što, i ako iniinistar prosvete nije predvidjao plate učiteljima, to je učinio odbor, koji je za ovaj predlog zakonski izabran od narodnog predstavništva — kao izraz volje naroda, — bio je voljan da pruži narodnim učiteljima plate i sredstva od kojih če moči živeti i otpravljati službu onako kakvo treba, na korist naroda društva i države. I ranije su, gospodo narodni poslanci, učitelji itnali veliki zadatak da zvedu, ali mislim sada posle ovih patova i patuja, posle obog krvopro-liča na bojnim poljima u kome je naš narod sa voljom i ponosom ustao i dao sve sve za oslobodjenje i ujedinjenje našeg troimenog naroda, danas gospodo narodni poslanici, kad nema kuče u kraljevini Srbiji, koja nije dala po jednu, dve i tri žrtve za oslobodjenje i ujedinjenje našeg plemena i naroda, danas imaju još veči zadatak.
Učitelji, koji stalno žive u narodu, imaju da rade na tome, da narod pomognu, da našu decu prikupe oko sebe i da ih upuste pravcen, kojim treba da idu, te da
*) O p o m b a ureda : Tudi pri nas je opažati, da učiteljstvo, posebno možko, vkljub regulaciji plač, še v velikem številu zapušča učiteljski stan in se posveča drugim stanovom, oziroma, da vstopajo v drž. službo, kot uradniki. Vzrok je sigurno v preteklih razmerah v šolstvu in politiški gonji in preganjanju učiteljstva po bivših šol. oblastih in predstojnikih. S tem postopanjem so ubili pri učteljstvu veselje do stanu in potreba bo mnogo truda in previdnega postopanja, da se pridobi zopet ono zanimanje pri učiteljstvu, ki je potrebno za uspešen razvoj šole. Prvi pogoj pa je, da se brezobzirno odstranijo vsi oni či-nitelji, ki so bili povzročitelji in nositelji bivšega narodu skrajno škodljivega sistema. Dokler vidi učiteljstvo še te može na svojih ali drugih vplivnih mestih, je zaupanje v oblasti s strani učiteljstva — nemogoče. Postopanje pa, da učiteljstvo zapušča učiteljski stan-in šolo ter se posveča delu v pisamicah, je v sedanjem kritičnem času za narod velika izguba.
od tog podmlatka roditelji društvo i držav imaju koristi a ne muke i nevolje. Istina dužnost je sviju nas da ce staramo
0	tim porodnicama i o toj deci, ali najviše su mugučni i močni učitelji i svštenci, koji žive neposredno u narodu i koji su sa narodom svakog časa.
Ja mislim, gospodo narodni poslanici, da treba da zaboravimo ono vreme, kad su se pojedine stranke utrkivale i otimale, koja če što više dati pojedinim činovnici-ma nagrade i obečavanja samo da ih do-bije za sebe i da ne treba da z a z i -remo i da se bojimo toga da li čenam narod i naši birači odobriti ili ne odobriti naš rad na obakvim delima jer što je potrebno i mogučno treba dati svakome koliko ko zaslužuje i što mu treba, da živi on i njegava porodnica, te kako bi mo-gao da vrši svoju dužnost onako kako treba i zašto se i odredjuje i postavlja na dati mu pošao, jer sam uveren i dobro znam da tako i narod misli, da državu i narod nikada neče upropastiti davanje potrebnih plata činovnicima a od njih da se traži red i rad i da je mnogo koristnije
1	po narod i po državi dati platu činov-niku da može od nje da živi, a da se bude strog i neumitni sudija naspram svakog činovnika koji neče da adi i koji je navi-kao ili je voljan da zaruče ruku u seljački ili trgovački cen radi mita ili bakšiša.
Ja mislim, gospodo poslanici, da je krajnje vreme da bacimo nastran partizanstvo izveštačene teorije pa da iskreno pružimo ruku jedan drugom i da uradimo i radi-mo onako, kao treba i kako interesi naroda i države n a -lažu i zahtevaj u. Bilo je zaista pod ranijim režimom i vladama u našoj državi gde su pojedini činovnici rdjavo postupa-li sa narodom koji su smatrali da je narod stoka prezirali su ga .nazivali gegulom, dronjom itd., itd. Ali od nekoliko godina pa na ovamo gotovo reči od 1903. • Od kako je ustavno stanje u našoj državi i l ariamentarne vhde u i ziogome se pro menio i ponašanje izmedju naroda i činov-ništva jer su svi činovnici koji su nepaž-ljivo i nemarno postupali i ponašali se u narodu i s narodom uklonjeni i kažnjavani nova generacija činovničkog kadra počela se naglo popravljati i utkrivati ko če lepše i bolje poštovati narod i njegova prava. Ima još nekih izuzetaka ali če se to sve popraviti kada se rešimo da popravljamo i uredjujemo. Seljak je naš svetan i do-zreo da ceni i nagradjuje što je dobro i valjano i zato danas možete čuti od selja-ka u svima krajevima gde kaže podaj svakome onoliko koliko mu je potrebno za život, i pošten rad a od svakoga traži rada i reda u svako doba.
Gospodo narodni predstavnici, ja sam za ovih 11 godina ot kako sam narodni poslanik zapamtio da jedna vlada ili jedan ministar odpušča činovnika zbog deficita ili njegovog nevaljanoga vladanja i na žalost, mesto da ga izbacimo iz naših dru-štava paštenih dešava se da ga pojedini ljudi, njegovi politički prijatelji primajii u zagrljaj politiškiin mučenikom i čeka-juč zgodnu priliku dovode opet na položaj veči i bolji nego što je ranije imao. Tako da se kod onih dobrih činovnika, koji nemaju protekcije i preporuke dolnja rdjava volja i neznaju šta se rade, jer ne mogu da teku karijeru pomoču njiho-vog rada, ako nemaju protekcije.
1. marta 1919. godine sastalo se ovo narodno predstavništvo u Beogradu, i da vam kažem pravo, gospodo narodni predstavnici, narod je željno sa velikim ne-strpljenjem uputio poglede k nama i če-kao neko popravljenje onoga, što treba da se popravi kao i pravilan rad. Medju-tim, ja to ne mogu da vidim, nego vidim to, da smo mi počeli staru pesmu na novi glas, da potpomažemo partizane i poli-tičke grupe ,a nismo još zavirali po svima kancelarijama da vidimo šta se radi, da li je koji od činovnika sposoban za rad i da li treba da se istera iz društva kao i da pomognemo i priteknemo u pomoč onima, kojima je potrebno i da nagradimo one, koji su zaslužili svojim radom i ponašanjem i mesto tega mi smo se dali na partijske grupe i utkujemo se ko če više pridobiti koga uza sebe bez pogleda kakav je i ko je.
Meni, gospodo narodni predstavnici, nalaže dužnost, kao čoveku, koji živi u narodu kao borcu koji sam se borio na frontu i svagda bio gotov žrtvovati svoj život za oslobodjenje i ujedinjenje našega troimenoga naroda, da ovde pred vama odamjavnu zahvalnost u č i t e 1 j s k o j struci, jer mogu kazati da nijedna grana naše činovničke klasenijedalaviše žrtava, nego što je dala učiteljska grana i stalno bila rame u z rame, sa našim seljakom
i borcima u zagrljaju i borbama za dovršenje ovog dela narodnog ujedinja.
(Odobravanje.)
Gospodo poslanici, ja vas mogu uve-riti, da sam na solunskom frontu čuo od vojnika, da su nazivali jedan puk u Šu-madijskoj diviziji učiteljskim pukom, zato što nije bilo ni jednog vodnika niti pak komandira, koji su bili iz drugih stnika, nego sve sami učitelji.
Učitelji narodni u Kraljevini Srbiji oni su narod zadužili, oni su sa narodom delili i dobro i zlo, oni su neposredni va-spitači kako naše omladine tako i celoga naroda. Služba je učiteljska takva, da je on uvek sa narodom i ovde i na svakom mestu, u cerkvi, u školi, na zboru, u borbi i svuda i na svakom mestu. (Burno odobravanje.)
Narod se naš neče buniti kad damo tim zaslužnim ljudima ono, što su zaslužili. (Cuje se: Tako je!)
Oni su učestvovali rame uz rame sa srpskim seljakom i u borbi za oslobodjenje i ustavna prava, i u unutrašnjem i ;i pai lamentarnom životu, i ja verujem, gospodo narodni poslanici, da su učitelji zadužili narod, i narodno predstavništvo treba, da omoguči tim ljudima da mogu da odgovore svome pozivu onako, kako treba — le da svaki ostane u svojoj struci a ne da zbog njihovog nesretnog materi-altiog stanja moraju da iz učiteljske službe begaju. (Odziv: Tako je!)
Ja u ime svoje i svojih birača smatram za dužnost da izjavim, da se samo na ovaj način možemo odužiti narodnim učiteljima za njihov dosadanji i buduči rad i smatram sebe za sretnog što mi je palo u deo da glasam za ovaj predlog, kakvoga je odbor Narodne Skupštine predložio Narodnom Predstavništvu.«
(Opšte odobravanje i pljeskanje.)
is naše
Društvene vesti.
+ Ustanovitev okrajnega učiteljskega društva v Borovljah na Koroškem. Na povabilo okr. šol. nadzornika tovariša Aichholzerja se je zbralo učiteljstvo boroveljskega šolskega okraja dne 7. t. m. v prostorih meščanske šole v Borovljah k ustanovitvi okr. učit. društva za boroveljski šolski okraj.
Ustanovnega občnega zbora se je udeležilo 38 tovarišev in tovarišic ter so tudi vsi takoj priglasili svoj pristop. To dejstvo jasno priča o pravi stanovski zavednosti našega učiteljstva.
Zborovanje je otvoril tovariš Aichholzer in je v kratkih besedah pojasnil namen in pomen ustanovitve.
Tovariš Mahkota je poročal o že obstoječih učiteljskih organizacijah, opisal smer našega društva in razpravljal o društvenih pravilih, ki so bila sprejeta z malimi — nebistvenimi — izpre-membami.
Nato se je vršilo vpisovanje članov.
Po vpisovanju se je vršila volitev odbora 7. vzklikom.
Za predsednika je bil izvoljen tov. Mahkota, nadtičitelj v Borovljah.
Podpredsednik je tovariš Zdravko Kovač, nadučitelj v Kotmari vasi.
Tajnik je tovariš France Pavletič, namestnik Minka Medič, oba v Borovljah.
Blagajnik je tov. Joško Reichrnann, učitelj v Hodišah, namestnica tov. Mikuluš Mara, učiteljica v Št. Jakobu.
Odborniki: tov. Aichholzer Franc, okr. šol. nadzornik v Borovljah, Birsa Jakob, nadučitelj v Hodišah, in Mayer Julij, nadučitelj v Št. Janžu.
Pregledovalca računov: Roblek Vinko, nadučitelj v Št. Marjeti, Lipovec Ivana, učiteljica v Podljubelju.
Nato je podal tovariš-nadzornik obširna navodila o delovanju v šoli in zunaj nje med našim narodom.
Učiteljstvo je z zanimanjem sledilo njegovim izvajanjem, za katere mu je iz srca hvaležno.
S posebnim spoštovanjem in hvaležnostjo pa se je spomnilo učiteljstvo na svojem prvem ofi-cijelnem sestanku narodnega prvoboritelja generala Maistra in mu na predlog tov. Kovača poslalo pozdravno brzojavko.
Tovariš Kovač je predlagal sledeče resolucije. ki so bile soglasno sprejete:
I. Učiteljstvoboroveljskegaokra-ja izreka iskreno zahvalo vsem i z v e n k or o šk i m rodoljubom za gostoljubje in dejansko pomoč, izkazano koroškim učiteljem begun-c e m.
Ii. Izjavlja, da se v zgodovinskem trenotku zaveda svoje velike odgovornosti napram narodu in hoče posvetiti vse svoje sile narodnemu delu. Odklanja v teh odločilnih časih vsako strankarstvo in ogorčeno protestira proti vsakemu sumničenju v tem oziru.
III.	Z vsem poudarkom protestira proti na-činu, kako so se izvršila nameščenja učiteljstva na Koroškem, kjer ni imelo učiteljstvo P" svoji h zaupnikih nobene odločilne besede. Zato zahtevamo svojega poročevalca v višjem šol. svetu.
IV.	Odločno zahtevamo in hočemo pri tej svoji zahtevi brezpogojno vztrajati, da se okr. šol. komi-sarijat nadomesti z okrajnim šolskim svetom, sestavljenim na podlagi koroškega šolskega zakona. Dokler se to ne zgodi, izvršuj okr. šol. komisarijat pravice in dolžnosti okr. šol. sveta. Izrekamo sedanjim šolskim nadzornik om svoie popolno zaupanje.
V.	Ker je v svrho strokovne i z' obrazbe učiteljstva nujno potrebno, da se čim preje ustanovi o kr-učiteljska knjižnica v Borovljah-poživljamo višji šolski svet, da >z"
posluje pri vladi v ta namen Izdatno subvencijo.
Po končanem dnevnem redu se tov. predsednik zahvali za obilno udeležbo in zaključi zborovanje.
+ Zveza slov. učiteljev in učiteljic na bivšem
Štajerskem je v svoji, dne 13. julija vršeči se od-borovi seji, sklenila sledeče:
1.	Vodstvo zveze se obrača do vseh okrajnih učiteljskih društev, naj ista uplivajo na šole, da uvedejo Widrovo „Moje prvo beril o".
2.	Ministerijalni odlok, ki prepoveduje sprejem učiteljev gažistov v aktivno vojaško službo, utesnjuje učiteljstvo v njega osebni svobodi. Ta odlok je v navskrižju z zahtevo, da morajo biti javne službe vsem državljanom v jednaki meri dostopne, in sili na eni strani prizadete v stan, katerega more uspešno izvršiti le, kdor čuti za to poklic; na drugi strani pa jim zabranjuje dostop v stan, v katerem bi se lahko z velikim uspehom uveljavili, medtem, ko bi bili šolstvu le balast. Izvedba te min. naredbe bi tedaj pomenila velik udarec za šolstvo in istotako po zasebni sreči in zadovoljnosti prizadetih.
Učiteljstvo zahteva v interesu človečnosti, da vlada omenjeno odredbo prekliče in se tako ustreže načelu, da morajo biti vse javne službe vsakemu državljanu v jednaki meri dostopne.
3.	Zveza izjavlja, da z ozirom na narodno vzgojo ne simpatizira s sklepom vi š. šol. sveta, da bi se nadalje rabile v naših narodnih šolah z avstrijskim duhom prežete šolske knjige, ter pozivlje vi š. šol. svet, da naj deluje-z vsemi sredstvi na to, da se to zlo kolikor mogoče kmalu odpravi in se izda v najkrajšem času nove čitanke. Z ozirom na navedeno, naj vi š. šolski svet podrejenih šol ne sili rabiti omenjene knjige iz c. kr. zaloge.
4.	Zveza predlaga iz praktičnih razlogov, da se državna gimnazija v Celju že s prihodnjim šolskim letom preustroji v realno gimnazijo. Princi-pijalno pa stojimo, iz pedagoških razlogov, na zahtevi po enotni nižji srednji šoli.
5.	Za poročevalca v ministrstvu prosvete v Beogradu je bil določen tovariš Fran Voglar, učitelj v Celju.
+ Gornjegrajsko učiteljsko društvo je zborovalo dne 20. julija t. 1. na Rečici. Udeležba ni bila, kakor bi mogla i morala biti. Tovariši, več stanovske zavednosti! Tudi tovariš Bizjak, naš prejšnji predsednik (uradno prestavljen v Celje kot vodja mestne petrazredne deške ljudske šole) je prihitel v našo sredo, prinašajoč pozdrave učiteljskega društva.
V svojem nagovoru se spominja t. č. podpredsednik, tov. Terčak, pokrovitelja šolstva, našega kralja Petra, kateremu navzoči navdušeno zakličejo trikratni „živio'! (Pri tej priliki se je odposlala tudi udanostna brzojavka na kabinetno pisarno v Beograd.) Pozdravi tudi novopristo-pivša uda: tovarišico Matekovo in tovariša Do-linarja.
Tovariš Klemenčič je nato prav stvarno predaval o preustroju šolstva, katero predavanje je moralo pri zadnjem zborovanju v Gornjem gradu zaradi pomanjkanja časa izostati. Zel je zato tudi zasluženo pohvalo; istotako tov. Bizjakova, dosedanja tajnica, za svoje večletno, prav vestno taj-nikovanje. (Tov. Bizjakova je namreč uradno prestavljena v Celje.) Za začasnega tajnika je bil izvoljen tov. Strmecki. Kot delegat za Zavezino zborovanje je bila izvoljena tovarišica Čeme, za namestnico pa tov. Matekova.
Razpravljalo se je nato, kaj je ukreniti, ker novoizvoljeni udje krajnega šolskega sveta še niso potrjeni. Konštatira se, da ostane stari krajni šolski svet tako dolgo, dokler se razmere ne »rede. Sploh, naj se o zadevi poroča na okr. šol. svet. Tov. Burdian opozarja na slab šolski obisk, omenja, da se predlagane šolske kazni ne izvedejo, marveč celo zamude se vračajo nerešene nazaj. Tov. Bizjak nasvetuje, naj se odpošlje izjava celokupnega učiteljstva na okr. šol. svet. Naj isti v tem oziru Kaj ukrene, da bo vsaj o novem šolskem letu že več reda. Podpredsednik se zahvali dosedanjemu društvenemu predsedniku tov. Bizjaku za njegov vzoren red pri predsedovanju. Tovariš Pulko nasvetuje, da se tovariša Bizjaka izvoli za častnega člana društva, čemur navzoči navdušeno pritrdijo.
Ko se podpredsednik zahvali vsem udeležencem za zanimanje in veliko agilnost pri zborovanju, zaključi isto, želeč prihodnjič obilnejše udeležbe.
+ Savinjsko učiteljsko društvo je zborovalo dne 24. julija v Gomilskem. Tokrat ob udeležbi vseh članov, mnogih gostov.
Predsednik je radostno pozdravil vse dru-štvenike i zaklical prisrčno dobrodošlico našemu velespoštovanemu nadzorniku Černeju. Savinjsko učiteljstvo je z radostjo i zadoščenjem sprejelo imenovanje svojega narodnega voditelja-nadzor-nika, katerega smo tokrat z odkritim veseljem pozdravili med nami!
Vsikdar so nam gosti dragi! Ta dan so bili med nami: Tov. Levstikova, Voršičeva, Omladi-čeva i pa naša domača prijatelja, tov. Pečar in Šmid, ter pravnik Stanko Virant.
Po odobrenju zapisnika je bilo rešenih par zadev stanovske organizacije.
Sledilo je predavanje tov. Zotterja: „Kaj je upoštevati pri jezikovnem pouku materinščine na ljudski šoli, da se doseže povoljen uspeh." Tovariš Zotter, ki ima že lepo vrsto službenih izkušenj, je podal svoja stvarna razmotrivanja, proučena po lastnem delu, po zahtevah modernih učnih načel, i z izrazom ljubezni do materinščine. Vodilna misel celotne obravnave je bila ta: „Pismen izraz misli je zrcalo jezikovni usposobljenosti." K temu navaja predavatelj praktična navodila. — Z odobravanjem smo sprejeli obljubo, da nas tov. Zotter o priliki povabi v svoj razred, k uri jezikovnega pouka.
Zanimivo je bilo danes naše zborovanje! Prvi predavatelj nas je zainteresiral o učilnici, tam, kjer smo doma; drug je vezal naše misli i jih od-vedel v politično ozračje naše Jugoslavije.
Gospod pravnik Stanko Virant, ki sodeluje v Zagrebu kot časnikar, nas je seznanjal z razmerami strank na hrvatskih tleh. Podal nam je jasno sliko današnjega političnega razvoja i razmerja strank v Sloveniji i na Hrvatskem, i o razpoloženju ljudstva napram strankarskemu razvoju. Snov ie bila podana brez iluzij i predavatelj je zaključil: »Politično ozdravljenje pride, priti mora, ko bo razširjena civilizacija i ubita k o r u p c i j a!" Obema predavateljema je bila izrečena zahvala.
Med predlogi je bil sprejet predlog tov. Pe-traka, ki slove:
Naša organizacija n a j i z p. o s 1 u j e, d a bodo tudi potrebni učitelji deležni olajšav, oziroma podpor, ki
so dovoljene drugim stanovom, v svrho zdravljenja v kopališčih.
Tovariš Urek je ponovno objavil vprašanje o obravnavi šolskih zamud.
V	razgovor je posegel navzoči okr. nadzornik. Slab šolski obisk šteje i on med glavno oviro uspešnega dela. Naglaša, da hoče storiti vse, da odpravi to zlo iz narodnih šol, v korist naroda! Obljubi, da bo tozadevno posredoval pri „Višjem šol. svetu'".
Društvo je sprejelo predlog i prosilo višjo šol. oblast za tozadevno odredbo, po kateri se bodo šol. zamude obravnavale strogo, hitro idosledno.
Z odobravanjem se je vzelo na znanje, daje naša Zaveza posredovala o zadevi odredbe učiteljskih stanovanj i stanarine.
Slovesna točka dnevnega reda je bila prisega. Zaprisegel nas je naš narodni nadzornik Černej. Naglašal je, da je slovenski učitelj izpolnjeval svojo dolžnost že v bivši, tuji nam državi, ker bilo mu je jasno, da dela za narod.
V	svobodni domovini pa bo vršil jugoslovanski učitelj svojo dolžnost z veseljem i tem večjim uspehom.
Danes prisega jugoslovanski učitelj svojemu narodnemu kralju in ujedinjeni domovini.
Slovesna vnanjost je to, kajti srca naša, duše naše so že v dnevih suženstva prisegle svobodni, jugoslovanski domovini.
Izpolnjena je prisega sveta! V ujedinjeni lepi naši domovini odmevajo gromki glasi himne: „Bože pravde".
+ Šaleško učiteljsko društvo je zborovalo dne
3.	avg. v Velenju. Društveni podpredsednik pozdravi zborovalce, predvsem tovariša Cučeka, ki je pristopil k našemu društvu. Tovariš Trobej prečita pismo našega nekdanjega predsednika tovariša Ivana Koropeca (sedaj nadzornika za ljutomerski okraj), ki se prisrčno zahvaljuje za častno odlikovanje od strani učiteljstva; šaleško učiteljsko društvo ga je imenovalo v znak hvaležnosti za neumorno vodstvo tega društva v dobi petnajstih let za častnega predsednika. Nato preide na dnevni red: 1. Dopisov ni. 2. Novo izvoljeni predsednik tov. Stopar, šolski vodja v Velenju, prevzame, na splošno željo zborovalcev, to častno mesto. 3. Zborovanja slovenjgraškega učiteljskega društva v Mislinju se udeleži tudi naše društvo.
4.	Članarina se sklene pobirati takoj. 5. Med slučajnosti izrazi predsednik željo, naj se kateri izmed tovarišev ali tovarišic pripravi za prihodnje zborovanje za kako predavanje. Ker drugih predlogov ni, zaključi predsednik zborovanje.
+ Učiteljsko društvo za mariborsko okolico zboruje v četrtek, dne 21. avgusta t. 1. točno od 10. uri dopoldne v inali dvorani Narodnega doma v Mariboru. Radi obilice stanovskih vprašanj bomo določili dnevni red pri zborovanju. Gostje in prijatelji narodne šole dobro došli. Za odbor: Avg. Po-žegar, t. č. načelnik.
+ Učiteljsko društvo za radovljiški okraj ima, na zahtevo večine svojih članov in odbora, izvan-redni občni zbor v soboto, t. j.16. avgusta ob 11. uri dopoldne v šolskem poslopju v Radovljici. Dnevni red; Volitev odbora. Predsednik Fr. Jaklič.
Poziv
vodstvom in ravnateljstvom ljudskih in meščanskih šol, nadalje upokojenim učiteljem, ter vdovam učiteljev v Sloveniji.
Da se morejo čimpreje odmeriti in nakazati aktivnim učiteljem in učiteljicam javnih in meščanskih šol v Sloveniji dra-ginjske doklade, po naredbi ministrskega sveta kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev z dne 18. julija 1919, štev. 575, Ur. 1., se pozivajo šolska vodstva in ravnateljstva, da nemudoma vpošljejo deželnemu knjigovodstvu v Ljubljani izkaze za vsakega učitelja na šoli, tako da bodo vpisani podatki natančno v sledečem redu:
a) ime in priimek učitelja; b) šolski kraj; c) ime soproge; č) če je učitelj vdovec; d) če je učitelj ločen od svoje žene in če je dolžan skrbeti za njeno vzdrževanje; e) je-li žena učiteljeva tudi učiteljica ali državna uradnica, kje je nameščena in v kakšni lastnosti; f) je-li učitelj oženjen z upokojeno učiteljico ali državno upokojenko; g) imena otrok (tudi nezakonskih), dan in leto rojstva, za vsakega otroka, je li preskrbljen (glede otrok, ki so v državni službi, je treba navesti, ker se jih v smislu 3. člena navedene naredbe, ne more upoštevati pri odmeri dra-ginjske doklade); k) imena pastorkov in adoptivnih otrok; dan in leto rojstva, nadalje, če so preskrbljeni, kakor pod g) glede zakonskih otrok; i) glede neože-njenih učiteljev in neoženjenih učiteljic, ki žive v skupnem gospodinjstvu s starim očetom, ali s staro materjo, ali s starši, je treba navesti, ali zaradi pravne in moralne obveznosti dejansko pokrivajo največji del izdatkov za vzdrževanje teh sorodnikov, zaradi njih uboštva. (Opozarja se torej na to, da torej po novi naredbi samski učitelji, ki žive v skupnem gospodinjstvu z ubogimi brati in sestrami, iz tega naslova ne bodo več dobivali višje draginjske doklade. Zato bratov in sester ni treba navajati.)
Podatki pod črkami g), h) in i) morajo biti potrjeni od občinskega urada.
Izkaze je izpolniti po stanju od 1. julija 1919, torej se morajo vpoštevati tudi namestni in začasni učitelji, ki so nameščeni samo do konca šolskega leta 1918-1919. Namestni in začasni učitelji, ki pred koncem šolskega leta niso bili nameščeni in vsled tega niso dobivali službenih prejemkov, se ne vpoštevajo, pač pa ie treba izpolniti izkaze za one namestne in začasne učitelje, ki so bili (v koroških in štajerskih šolskih okrajih) nastavljeni šele po 1. juliju 1919. Ti učitelji bodo pre-
jemali draginjsko doklado izza 1. dne onega meseca, ki sledi dnevu nastopa siužbe. Pri takih učiteljih naj se v izkazu pripomni, kdaj so nastopili službo.
Upokojenim učiteljem in učiteljskim vdovam bo višji šolski svet poslal golice za prijavo z navodilom, kako jih morajo izpolniti.. Ce bi jih kdo po pomoti ne prejel, kadar jih drugi dobe, naj reklamira pri višjem šolskem svetu.
Predsednik: Vadnjal, 1. r.
Draginjske doklade.
Šolska vodstva naj sestavijo na podlagi poziva od strani višjega šolskega sveta, ki so ga že prejeti, oziroma ga prejmejo v kratkem razkaznice sani i in naj ne Čakajo golic, ki jih dobe samo upokojenci. Tako sestavljene razkaznice naj pošljejo šolska vodstva naravnost na deželno knjigovodstvo v Ljubljani, ki bo takoj likvidiralo draginjske doklade, čim prejme razkaznice.
Poziv. Abiturijenti ljubljanskega učiteljišča iz 1. 1889, obliajajo letos dlliet-nico svojega prosvetnega dela. Ti so: Albreht Luka, učitelj v Cerkljah, Armič Josip, učitelj v Velenjem; cerar Ivan, nadučitelj na Črnučah; Uorjup Pavel, mestni učitelj v Ljubljani; riorvat Kudoii, nadučitelj v lino vem pri ilirski Bistrici; Megušar Riharu, nadučitelj v Podzemlju; Novak Josip, ravnatelj, okraj. sol. nadzornik v Kočevju; fiiiak llugo, nadučitelj na Sladki gori; badar Vendelm, mestni učitelj v Ljubljani; bič Aioert, proiesor na liceju v Ljubljani; btritar Josip, naduci-te-ij v St. Vidu (Orobelno); bchechel Al., nadučitelj v blovenjem (Jradcu; vohinc Ldvaid, naduciteij v Mengšu; vole tiuii, učitelj Trbovlje-V ode. — 5 tovarišev je umrlo: Laik, Kainbič, Pretnar, VVider, Zupan. — Program slavja: L»ne 18. avg. zvečer sestanek pri »Bergantu« v Trnovem. Dne 19. avg. ob 8. uri maša zaduš-nica za umrle tovariše v Trnovem. Ob pol 12. uri skupni obed »Pri panju« v Vegovi ulici. — Ob 2. uri 9 minut s kamniškim vlakom izlet na Črnuče, ali ob lepem vremenu tudi peš. Zdravo! Ivan Cerar, (Črnuče.)
Po slovanskem svetu.
Iz čehoslovaške republike.
Učiteljske zbornice. Milan Silha, učitelj v Brnu, se zavzema v 21. številki čase pisa »Komeusky« za ustanovitev učiteljskih zbornic na Češkem, po vzorcu trgovskih in obrtniških zbornic, ki se po-vsodi sijajno obnašajo v dobrobit trgovini in obrti. Učiteljska zbornica se bi delila na okrožno in državno. Prva bi odgovarjala prejšnjemu deželnemu šolskemu svetu in bi obsegala nad 100U učiteljev. Obravnavala bi nastavitve začasnih učiteljev, o koedukaciji učencev in učenk, disciplinirala bi v prvi instanci, vodila klasifikacijo, nakazovala plače itd. Državna učiteljska zbornica bi bila druga in zadnja instanca, kateri pripadajo vsi drugi pravni posli in pa prizivi in pritožbe proti ukrepom okrožne učiteljske zbornice.
Dekliške, strokovne šole so se začele na Češkem in Moravskem ustanavljati pod znano naklonjenostjo rajnke Avstrije šele po 1. 1890. Eliška Krasnohorska je ustanovila prvo žensko gimnazijo Minervo v Pragi. Razna društva so imela edino nalogo ustanavljati ženske strokovne šole. Ob polomu Avstrije so imeli Cehi na Moravskem 12 ženskih obrtnih šol, Nemci pa — 3, gospodinjskih 7, Nemci 5, a na Češkem in Moravskem v celem 33 obrtnih in 17 gospodinjskih šol, Nemci pa 9 obrtnih in 11 gospodinjskih. Od vseli čeških strokovnih šol ni rajnka Avstrija vzdrževala niti jedne, pač pa vse nemška. Številke govore dovolj jasno, odkod gromen napredek pri bratih Cehih.
Pozdrav republiki in prezidentu čeških tovarišev: ¿>Ne udanostne brzojavke, nit; ne »dajati se na razpolago«, temveč izkazovati se z delom in z dobrimi, plodnimi čini, to bodi naš vzor! Vsakdo ima svoje mesto, kamor ga je postavila usoda, tam vršimo radi svoje začrtane dolžnosti. in med seboj: Bodimo strogi in pravični varuhi svojih dolžnosti!« Tako Cehi!
Poziv v pokoj. Češko stanovsko glasilo piše: Tovariši, ki dokončajo letos poslednje leto službe, nam gotovo oproste, če so dobili dopis, ki naj jih spomni, da izvrše svojo dolžnost nasproti mlajšim tovarišem. V današnji dobi se mora soci-jalizem, ki smo ga priznavali dosedaj v besedah, izpremenili v dejanja. Tovariši! Dolgo ste orali celino na šolskem polju, dosegli ste cilj popolne samostojnosti,
svojo dolžnost ste dovršili! Napravite mesta potrebnejšim, da se Vaše delo ne izgubi v Vaši lastni nedoslednosti! Čast njim, ki poslušajo glas vesti!
Tako češke učiteljske organizacije pozovejo vsakogar, ki je dopolnil službeno dobo, da stopi takoj v pokoj.
Bodoča vzgoja na Češkem se ravna po geslu: »Vsak Ceh bodi popoln človek!«
Zaobljuba češkega učiteljstva se glasi sledeče: »Obljubljam, da bom vršil svoje dolžnosti kot vzgojitelj natančno tako, kakor mi veleva glas vesti, da bom navajal izročeno mi mladino-k dobremu, k resnici in lepoti, da bo moja prva na-ioga dobrobit šolstva, da se bom ravnal po veljavnih zakonih in predpisih in da Dom delal z vsemi močmi za povzdigo in veljavo čehosiovaške republike.«
Draginjske doklade za učitelje v bratski čehoslovaški republiki v 1. 1919. znašajo v celoti 108.000.000 K.
Učitelji — ministerijalni tajniki. Tovariši Buzek, Černy in Turna so dodeljeni kot ministerijalni tajniki v naučno ministrstvo v Pragi. Učiteljske organizacije povdarjajo sedaj, da dvema gospodoma ne morejo služiti, torej se morajo odreči morebitnim iunKcijam v učiteljskih društvih, al pa mestu v ministrstvu.
Masafyk in telovadba šolske lnia-dine. Pismo predsednika Masaryka na-učneinu ministru Habermanu: »Ni Vam potreba razkladati, da naj nauono ministrstvo naroda Komenskega išče vsemogoče napredke moderne didatktike in pedagogike. noče se mi samo povdariti potrebo učinkujoče in razumne telesne vzgoje; s posebno dobro telovadbo se doseže lhojsterske spietnosti. Naša šola pripravljaj našo inladež za našo narodno armado, naša armada bodi nadaljevalna šola doraščajočega moštva. Naša naioga ne zapadaj enostranskemu iutelektualizmu; ne pozabljajmo, da poleg pouka in vzgoje opiemenjuje gojenje lepe literature in oorazujočih umetnosti, ne samo srce, temveč da krepča in veča dar pozorovanja in mišljenja. Nameravana ločitev cerkve od države provedi se v šolstvu s potrebnim taktom, ta ločitev ne bode vzgoji na kvar; prepričan sem, da se posveti tem problemom v ministrstvu, ki mu načeijujete Vi, potrebna pozornost.«	L.
Češke visoke šole. Zakonitim potom bodo prihodnje šolsko leto otvorjene nastopne visoke šole na Cehoslovaškein: Na Masarykovem vseučilišču v Brnu, prvi in tretji letnik juridične fakultete ter prvi in drugi letnik medicinske fakultete; dalje vsi štirje letniki veterinarske visoke šole v Brnu, tretji, četrti in peti letnik medicinske fakultete čehoslovaškega državnega vseučilišča v Bratislavi in evan-gelska teološka fakulteta v Pragi, i udi se bo ukrenilo vse potrebno za ustanovitev trgovske visoke šole v Pragi in poljedelske visoke šole v Brnu, kakor hitro bo sklep narodne skupščine dobil pravomoč-nost.
>at za učiteljice odpravljen. V
zadn„. ..eji pred počitnicami (24. m. m.) je bila v čehoslovaškem parlamentu soglasno in brez debate, v prvem in drugem branju, sprejeta zakonska osnova glede odprave celibata učiteljic. Poročevalec, češki narodni socijalist Konečny, je utemeljeval predlog zelo stvarno. Izvajal je m. dr.: »Za odpravo celibata govori veliko okolščin, med njimi posebno ta, da se jemlje s celibatom učiteljicam možnost popolnega razvitja ženske individualitete. Celibat učiteljic je v svobodni republiki i popolnoma nemogoča inštitucija. Ce so učiteljice prisiljene, da se po poroki odpovedo svojemu poklicu, izgubi s tem država celo vrsto izkušenih in kvalificiranih : sil. Ako pa ostanejo učiteljice pri svojem : poklicu in se ne omožijo, izgubi s tem na-i rod celo vrsto inteligentnih mater in celo vrsto dobro vzgojenih in pametnih otrok, i ¡Rodbinsko življenje bo stvorilo učiteljici i zadovoljne in vesele misli, ki netijo gorlji-vejše in radostnejše delo in ki bodo ustvarile novo, boljše, ljubeznivejše in prijaznejše razmerje med šolo in rodbino samo. Danes moramo trditi, da je celibat učiteljic šolstvu le škodoval, ker je izganjal «izdatne sveže moči iz učiteljskega stanu," in škodoval je tudi financam posameznih dežel, ker so te morale izplačevati mladim in zdravim učiteljicam pokojnine. Ker govori vse proti celibatu, zato prosim v imenu kulturnega odseka »Narodne skupščine«, da se predlog sprejme.
Iz Jugoslavije.
— Stare krivice se morajo poravnati.
Kam je dovedla prejšnja vlada šolstvo v Sloveniji, vidimo sedaj, ko se prikazujejo posledice tega režima v vsej nagoti. Stanje našega šolstva je tako, da bo potreba
mnogo časa, predno ga zopet dovedemo v normalne razmere in izbrišemo stare grehe. Glavna podlaga temu delu je pa zadovoljstvo učiteljstva in zaupanje v sedanje šolske oblasti. Mnogo učiteljstva je trpelo krivico, prizadeto od prejšnjih šolskih oblasti in težko je, da se kar čez noč izbrišejo temu učiteljstvu utisi, ki so vzbudili nezaupanje do šolskih oblasti. Krivica je krivica in izbrišeš jo le, če prizadetemu priznaš, da se mu je godila krivica, in mu jo temeljito popraviš. Daj mu zadoščenje, če hočeš, da mu dvigneš zopet zavest zaupanja. Dokler pa tega ni, vidi vsakdo, •ki je prizadet, še stari režim, z novimi o-sebami na čelu. Če se trpi, da se možje, ki so vršili vestno in točno svojo dolžnost in so bili prezrti vsled starega režima, trpe sedaj še nadalje krivico starega režima in oni, ki so bili krivično postavljeni na nekatera mesta uživajo še sedaj nadalje svoje krivično pridobljeno mesto — se s tem, molče prizna, staremu režimu veljavo. Ni pa tako postopanje v korist šolstva, ker naj bodo šolske oblasti uverjene, da ono učiteljstvo, — ki danes še upa, da se mu storjene krivice poravnajo in da zmaga sedaj pravica, —s tistim trenotkom, ko spozna, da šolske o-biasti nimajo smisla za kako poravnavo, por usti «svoje agilno delovanje na šolsken polju in se uda resignaciji — kar bo na vehko kvar šolstva. Sklicevati se na vest, tu ni na mestu, ker je notranji psihološki moment večji od vnanjih predpisov, in konečno, če se ne najde vesti pri predstojnikih, naj se ne sklicuje na-njo pri pod-ložnikih! Še nedokončano poglavje za nas je: očiščenje tudi v učiteljskih vrstah! O-čiščenje sledov krivičnega postopanja s strani avstrijske uprave z ozirom na na-rodno-germanizujoče tendence in očiščenje sledov korumpiranega krivičnega postopanja s strani domačih šolskih oblasti s strankarsko politiškimi tendencami!
—	Vsi oni, ki so prizadeti v smislu gori navedene notice naj opišejo svoj slučaj ¡ti naj pošljejo dopis na »strokovno tajništvo »Zaveze«. Opozarjamo, naj bo opis kratek, stvaren in podprt z vsemi dokazi. dati in odloki. Kar ni podprto z dokazi, naj nihče ne navaja in zgolj doumne-vanja in namigavanja naj tudi, v interesu stvari, izostanejo. Za resničnost podatkov je vsakdo osebno odgovoren. Strokovno tajništvo bo uporabljalo te podatke za informacijo našim zastopnikom v šolskih korporacijah, da po potrebi intervenirajo ali pa podprejo svoje stališče ob raznih prilikah z navedbo posameznih slučajev. Opozarjamo tudi, da se za vsak slučaj ne bo takoj interveniralo, temveč moramo to prepustiti razsodnosti našim voditeljem.
—	Na naslov višjega šolskega sveta v I jubljani. Učiteljstvo, ki prihaja na svoja službena mesta na Koroškem najde premalo zaslombe pri političnih oblastvih. Najtežje je glede stanovanj in hrane. Od nemškega in nemškutarskega uči elistvn, ki je odpuščeno, so ljudje že toliko nahuj-skani, da prihajajoče učiteljstvo ne dobi nikjer stanovanja. Odstranjeni nemški kolegi se ne marajo umakniti s svc mest, posebno voditelji ne iz stanova. ripo-ročamo Viš. šol. svetu, naj tozadevno kaj ukrene in stopi v stik s tamošnjo vrhovno našo oblastjo, kar je nujno potrebno v interesu naše narodne stvari na Koroškem.
—	V interesu naše narodne stvari na Koroškem vprašamo jasno: Zakaj se trpi, da odstavljeno nemškutarsko učiteljstvo na Koroškem ostaja še vedno na svojih mestih, nekateri celo dalje poučujejo, drugi pa se ne izselijo, temveč ostajajo v krajih dosedanjega svojega službovanja, da agitiiujc za Nemško Avstrijo, četudi s-» Go-rještajerski rojaki. Od kje dobiva to učiteljstvo plačo, to si lahko vsakdo sam razlaga. Izvedeli smo celo, da ie gotovim ljudem vedno pot odprta v Celovec. Po kaj hodijo, si ludi lahko misli vsakdo, kdor je vpeljan v tajnosti narodne propagande. Ti učitelji uničujejo čez noč vse delo, kar ga napravi naše učiteljstvo čez dan na Koroškem. Obziri v takih slučajih, v sedanjih kritičnih dneh za našo narodno stvar na Koroškem, niso na mestu.
—	Nezdrav pojav za šolo. Na Viču pri Ljubljani so v zadnjem času odšli kar trije učitelji hkrati na Koroško. Pa ne, da bi jim ne ugajal kraj, temveč so glavni vzrok notranje razmere na šoli s strani voditelja. Radi ene osebe mora trpeti vsa šola. Dvomimo, da bo sploh kdo od moških kompetiral na Vič, dokler bo vladal sedanji režim na tej šoli, ker so te razmere preveč razupite med učiteljstvom. Kaj bodo porekli k temu starši, si lahko mislimo. Kako bo pa šolska oblast zagovarjala te razmere in ta pojav napram staršem, to je pa težko vprašanje. Naše mnenje je, da bi se s strani voditelja lahko napravile vzdržne razmere na tej šoli, a je prevladovala vedno le strast, vsled nepojmova-nja novih razmer in položaja. Nekateri
ljudje se niso ničesar naučili od sedanjega prevrata, ampak mislijo, da bodo uganjali I svoje orgije nadalje, kakor so jih za časa Avstro-Sušteršičeve dobe.
—	Za pravice upokojenih učiteljic ročnih del. Dragi nam »Učit. Tovariš«, ti neumoren borilec za naše pravice, sprejmi /te vrstice v pojasnilo bednega položaja pozabljenih trpinov, nas upoko jenih učiteljev in učiteljic.
Da, trpinov, v vsakem oziru! Kdor je učitelj z dušo in telesom, ve dobro, kako grenko je biti v pokoju, brez šole, brez naše ljubljene dece.
Kako rad bi deloval še mnogi izmed nas v šoli, sredi ljubih otročičev, kako bi jim vcepljal ljubezen do mile majke Slave; toda žal. bolezen, morda tudi starost nam je nemilo zapahnila vrata v šolsko sobo. Ze ta grenka usoda nas dela nesrečne, a temu se pridružuje še naš obupni gmotni položaj.
Mojzes je smel pred svojo smrtjo še gledati v obljubljeno deželo; mi, učiteljski upokojenci, pa se razlikujemo oa njega močno v tem, da smo prišli sicer vanjo, v našo rajskomilo Jugoslavijo, a v njej ginjamo vsled pomanjkanja. Medtem, ko se je aktivnemu učiteljstvu odrezal pošteno zasluženi kos kruha v obliki zvišanih plač in draginjskih doklad, dalo se je nam komaj nekaj drobtinic. Dejstvo je, da nihče od nas ni šel mlad in zdrav v pokoj, vsakogar nas tare bolezen ali pa starost, ali pa — oboje. Treba je večkrat zdravniške pomoči, zdravil, bolniške hrane, treba je imeti postrežnico, ki pa tudi zahteva lepo plačo in hrano, povrh pa nam je še skrbeti za stanovanje in obleko. A odkod naj vzame upokojenec toliko denarja, ko ima n. pr. pri 20 službenih letih mesečno komaj 166 K 66 vin pokojnine in bornih 60 K draginjske doklade.
Gotovo bi si vsakdo rad poiskal postranskega zaslužka, toda — bolan je, slabotne in njegove moči izčrpane. Prihraniti si pa pri znanih skromnih dohodkih tudi ni bilo mogoče ničesar.
Človek v tako bednem, gmotnem položaju mora izgubiti veselje do življenja sploh.
Kaj srno Vendar zakrivili mi, ki smo vendar precejšen del našega življenja posvetili izključno le delu za naš narod, mi, ki smo že v polni meri dovršili svojo dolžnost, da se nas pri odmeri višjih prejemkov tako mačehovsko zapostavlja. In kaj naj rečejo upokojene učiteljice ženskih ročnih del? Te so bile pri zvišanju plač in pokojnin popolnoma prezrte. N a r e d b a o p r e j e m k i h z dne 14. f e b r. 1919 namreč nikjer ne omenja upokojenih učiteljic ženskih ročnih del, ko je so bile upokojene pred 1. jan. 1919. One torej dobivajo še vedno samo isto pokojnino in isto bor n o drag. do klado kot v bivši Avstriji, niti vinarja več. Poznam tako revo, koja ima pri svojih 18 službenih letih samo 75 K pokojnine in draginjske doklade.
Vsakdo bo priznal, da je nemogoče taki revi se pošteno preživljati. Dolžnost naše vlade, Višjega šolskega sveta in sploh merodajati oblasti je, pomagati tem, da bodo vsaj zadnje in najtežje dneve življenja mogli preživeti brez gmotnih skrči, v svobodni državi SHS.
Krivica, ki se je v naredbi napravila, naj se popravi, in naj se naredba v tem smislu popravil
—	Storite povsod tako. Neko učiteljsko društvo na Štajerskem je stavilo na zborovanju sledeči, nad vse pravični predlog: Učitelju, ki se ga predčasno upokoji,in ki sijevsluž-b i nakopal bolezen, naj se mu v šteje cela pen zija. — Komu niso znane razmere v naši Sloveniji? Učitelj deluje kakor stroj. V šoli ga najdeš kot vnetega pedagoga, kojemu je blagor mladine glavni smoter, njegovo vse. Zaman iščeš društva brez delovanja učitelja. Najdeš ga pri pevskih društvih, izobraževalnih, telovadnih društvih, požarnih hrambah. Deluje kot organist, kot tajnik; deluje pri kmetijskih družbah, kjer z vso požrtvovalnostjo podpira razne kmetijske panoge, oskrbuje naročila, vodi velike drevesnice, trtnice itd. Kratko, kjer se pokaže kaj dela za blagor ljudstva, povsod je učitelj na mestu. Ali je potem čudo, če omaga pod bremenom? Ali je pošteno, da se učitelja, ki ga je z 20—25 službenimi leti zadela nesrečna bolezen, kratkomalo hladno odslovi, točno po tem, kar mu gre. da se mu ja kaj ne priboljša. Ali ne zasluži cele penzije? Ali niso zlasti učitelji-očetje v tem oziru vredni usmiljenja? — Prosimo merodajne tovariše, upoštevajte te vrstice in storite tudi za te nesrečne reveže kaj njim v prid. — Prizadeti.
—	Za pravo upokojenih učiteljev-voditeljev. (Dopis.) K pojasnilu dveh tovarišev v tej zadevi še sledeče: Učitelj -voditelj je vedno navezan na dom in biti mora mnogokrat jako previden. Dočim je podrejen učitelj v prostem času
| svoboden, gre lahko kamor hoče, mora šolski vodja ostati doma; zlasti ob nedeljah, na deželi, da posluje z načelnikom kr. šol. sveta v šolskih zadevah. V mestih in trgih je sporazum liiter in lahek, a težji je na deželi, posebno v gorah, kjer krajni šolski sveti oziroma njihovi načelniki, nimajo mnogo smisla za napredek šole. Zato mora šolski vodja s takimi osebami jako prevdamo in razumno postopati; največ težav, poleg poslov za šolo, ima z opomini glede šolskih zamud! — Ravno vsled tega pride med njima najlažje do nesoglasja, kar napravi slej tudi višjim šolskim oblastem neprilike in sitnosti, ki jim niso ljube. V onih občinah, kjer šolskega poslopja ni bilo, in se je v neprimernih privatnih sobah poučevalo, je moral tudi šolski voditelj biti zadovoljen z vsakim še tako slabim stanovanjem; zadovoljevati se in trpeti je moral mnogo, predno je dosegel, da je prišlo do zidanja nove šolske stavbe.
Naj naveden en zgled. Nekje v konjiškem okraju je bilo potreba zidati novo šolo. Denarja ni bilo! Krajni šolski svet si ni znal pomagati, okrajni šolski svet se ni hotel za to brigati in posojilnica ni hotela v to svrho posoditi denarja. Prevzel je vso zadevo marljivi učitelj-voditelj, ki je iskal tako dolgo po raznih posojilnicah posojila, da ga je konečno dobil, lzposloval je 12.000 K (6000 gld. takrat), kot amortizacijsko posojilo. Sedaj se je šele pričelo z delom in stavba se je v resnici tudi dozidala. Šolski vodja je prevzel med delom tudi vso skrb in pisarske posle na svoje rame. Bode li prejel ta marljivi učitelj-voditelj-upokojenec tudi sedaj kako priznanje oz. povišek od nove šolske oblasti, za delo, ki ga je vršil iz ljubezni do šole in naroda? Se bode li sedaj poravnala krivica vsem upokojencem za oranje ledine na šolskem polju, ki jim je bila storjena v preteklosti, ko so morali delati in živeti ob sramotno nizki plači? Dan svobode naj bo dan plačila in priznanja vsem narodnim delavcem v preteklosti.
A ni videti, da se je obrnilo na bolje: Minilo je že štiri do pet mesecev, marca it: aprila sem, kar so vložili upokojeni učitelji svoje prošnje z dekreti na višji šolski svet, a mnogi od teh še do danes niso prejeli nakaznic ne denarja in tudi ne odgovora ali pojasnila, zakaj da se ne rešijo njihove prošnje. Obljube in vedno obljube, nam vedno dajejo, od katerih pa ne moremo živeti. No, sedaj so zopet zahtevali poročila o stanju družine posameznih učiteljev. Ko bi se vendar sedaj izpolnile vse obljube in bi prišli do svojih pravic, predno nam rojenica prestriže nit življenja.
Opomba: Na našo žalost, vladajo glede izplačevanja in nakazovanja še precej avstrijske razmere. Tako je prvega avg. prejelo že večina drž. uradnikov in profesorjev nove draginjske doklade in tudi razliko od 1. jul. za nazaj. Čemu so ravno za učiteljstvo vnovič potrebni o-sebni podatki o družinskem stanju, nam ni jasno. Je pa še v našem uradništvu tudi mnogo avstrijskega duha v tem oziru, da še vedno konkurirajo v tem, kdo bo kaj pristrigel temu ali onemu pri dohodkih, in mu otežkočil, da si pribori svoje pravice šele po dolgih potih.
—	Učiteljske draginjske doklade. Po listih je bilo ponovno razglašeno, da so učiteljstvu dovoljene draginjske doklade kakor državnim uradnikom. Da pride zadeva bolj v svet, se je pred dnevi istim potom uradno naznanilo, da dobi učiteljsko osobje nekake vprašalne pole, da se morejo nakazati draginjske doklade. — Pa glej, šmenta! Vse to je le na papirju. Za učiteljstvo je likvidacija zaspala. — Čemu begati ljudi, če ni resne volje, da bi se izplačalo? Ljudstvo živi v trdni veri, da dobivamo »velikanske« doklade, pa nam zaračunava življenjske potrebščine tem dražje. Zakaj se je razglasilo, če oblast nima namena izplačati o pravem času? Če so se uradništvu mogle razposlati vprašalne pole precej, ko se je zvedelo, bi bila šolska oblast tudi za učiteljstvo mogla to storiti. Votla tolažba, da razpošljejo vprašanja, je bila popolnoma nepotrebna. Če ima ob-lst dobro voljo, naj razglasi vprašanja, pa bo v par dneh imela vse odgovore. Gospodje, ki odločujete o usodi učiteljstva, pomislite, da si učitelj v počitnicah lahko nabavi drva in marsikaj drugega, ka ker leži draginjska doklada deponirana, bo plačeval vse tem dražje, ker po sedanjem ravnanju pridejo doklade šele po nekaj tednih (mesecih?) na vrsto.
Verski ljudje pravijo: »Delavcem zaslužek zadrževati, je vnebovpijoč greh.« —
Nejevolja, ker se je drugim državnim uradnikom in profesorjem že izplačalo s 1. avgustom nove draginjske doklade in razlike za nazaj, je velika in upravičena.
—	Pridite na Koroško, vsaj za čas plebiscita! Gnala me je zgolj radovednost, da si ogledam sedanji položaj po Koroškem. V marsičem se je opazila razlika — napredek od prej. Povsod hodijo zavedni narodni Korošci z zavestjo, da so rešeni nemškega jarma. Povsod sem opazil narodno zavednost, to celo pri ljudeh, ki so bili še pred kratkim mlačni politični polmišarji. Čudom pa sem se čudil, ko sem se prepričal, da je do pred par dnevi poučeval v Zihpoljah še vedno tamošnji nadučitelj — Nemčur! Kako je on vzgajal našo slovensko mladež, naj si vsak sam vstvari sodbo iz sledečega slučaja. Prišla je v Zihpolje mlada učiteljica in kot sem pozneje izvedel, je ž njo občeval izključno nemški, dasi ga je rodila slovenska mati. Rekel ji je celo: Cemu ste prišli? Saj še niso Zihpolje prisojene Jugoslaviji! Sploh pa sem dobil zelo žalosten vtis v tem kraju. Menda je ta nemška nesramnost kar pred očmi orožništva na tihem rovala in delovala proti nam. Zakaj trpe naše oblasti, da sedi na takem mestu oseba, ki je odločno proti nam in je celo poučevala? Se li niso gotovi gospodje še spametovali ter spoznali koroškega nemčurja? Ali so že pozabljeni žalostni dnevi švabske brezobzirnosti in nasilja? Kje pa so nadučitelji, ki so baje nameščeni po naših vaseh? (Obetajo nam jih že dolgo.) Pomnite gospodje: ne kar mora, kar more, to mož je storiti dolžan! Malo jih je bilo izvoljenih — a še teh ni. — Pa ne mislite, da je drugod bolje. V Svetni vasi, Kaplji ob Dravi, Bistrici, Kotmari vasi, Bilčovsu enako težko pričakujejo rešitve kot na Zihpoljah. Na noge torej, tovariši, komur mar narodno delo! Trenutek je dovolj resen!
—	Zadnji čas se je pojavilo na Koroškem precejšnje število učiteljic. To je tem bolj razveseljivo, ker so se one pogumno spravile na ogromno delo čiščenja stare — nemškutarije. Kličemo jim krepak »Na zdar« ter želimo obilo uspeha na tem trnjevem potu. Žalostno pa gledamo na še vedno prazna nadučiteljska mesta. Kje ste učitelji voditelji, ki vas sedaj kliče domovina na Koroško, da nas vodite ter pomagate mlajšim močem? Ne slišite li klica našega naroda, osvobojenega nem-čurskega biča, ki vas kliče: pridite skoro, da nam pomagate otresti se težke more, ki nas še vedno tlači? Hočete nas h pustiti na cedilu, da poginemo pod neznosno propagando, ki se bo skoro pričela radi bližnjega glasovanja? Kličemo vas v zavesti, da nam pridete na pomoč! Zadnji čas je, hitite!
—	Z ozirom na razna vprašanja glede novih draginjskih doklad opozarjamo na današnji poziv višjega šolskega sveta. V interesu učiteljstva je, da šolska vodstva čimprej odgovore na vsa vprašanja. Kako se bo reševalo, nam ni znano. Prepričani pa smo skoro, da bo šolska oblast reševala pole sproti in ne bo zadrževala izplačila iz vzroka, da še niso vsa vodstva poslala poročil. Toliko v vednost skupno, ker ni mogoče odgovarjati vsem posameznikom. Šolska vodstva naj odgovore kar na vprašanja, ki jih navajamo v tozadevnem pozivu v današnjem listu, ker uradnih pozivov na vodstvo ne prejmejo — kakor smo poučeni. — U r e d n.
—	Tvornica šolskih zvezkov ima sedaj vse liniamente za odpošiljanje v zalogi in jih je veliko množino že odposlala. Naročila prihajajo neprenehoma, vsled česar bi bilo onim šolskim vodstvom, ki naročila še niso doposlala, priporočati, da zvezke nemudoma naroče, oziroma trgovce opozore na pravočasne naročbe,
Tvornica opozarja, da letos z risankami, radi p:manjkanja risalnega papuja žal ne more postreči, pač pa se za risanje in prostoročne vaje lahko porabijo zvezki L-6 in L-12, ki so nečrtani. Pod-kladki obojestransko črtani s štev. 1 in 3 so izstotako na razpolago in se na zahtevo po zmernih cenah oddajajo.
—	Državni uslužbenci za svoje pravice. Društvo državnih uslužbencev kraljestva S. H. S. na slovenskem ozemlju v Ljubljani, je sklenilo 31. p. m. pri delegaciji zastopnikov vseh slovenskih strokovnih in avtonomnih nastavljencev, v imenu 5700 članov nastopno resolucijo:
1. Slovenski državni in avtonomni nastavljene! ugotavljajo, da postaja sri-stem draginjskih doklad usodepolen ne samo zanje, marveč tudi za državo; draginjske doklade izgube svoj pomen in iz* greše svoj namen v tistem trenutku, ko vlada noče imeti ali nima dovolj moči,. da bi nevzdržno rastočo draginjo vseh življenjskih potrebščin z energično roko zaustavila.

Stran 7.
II.	Draginjske doklade se stekajo iz državnih blagajen skozi roke javnih nameščencev naravnost v kapitalistične malhe trgovcev in verižnikov, od koder ni več izhoda. One prizadevajo državi ogromno breme, slabe nje finančno silo in tako polagoma upropaščajo državni ustroj.
III.	Ker slovenski državni in avtonomni nastavijenci nočemo biti niti posredno niti neposredno grobokopi jedva združene troimene domovine, poživljamo vlado:
1.	da reši v najkrajšem času valutno vprašanje brez škoue za javne nameščence. Sredstva za izravnavo valute naj se vzame od ondot, kamor se neovirano stekajo, od vojnih dobičkarjev;
2.	da dovoli razpecavanje vseh za življenje potrebnih predmetov samo legalnim trgovcem, producentom živil pa prodajo le njim lastnin proizvodov. Upo-trebiti je vsa sredstva, da se ti produ-centje pod plaščem iastmii proizvodov ne bodo mogli Daviti z uničujočim prekupčevanjem ter se unajo v to svrho opremiti s potrdili politicniii obiastev, da prodajajo resnično samo lastne proizvode;
3.	da se uveljavijo najradikalnejša sredstva proti tihotapcem, prekupčevalcem, zakotnim prouajaicein, venzmkom, prikrivalcem in zbiralcem blaga, navijai-cein cen in izvoznikom, ki umetno draže bigao in se na zvijačen način odtresajo davčni dolžnosti in splošni produktivni delavnosti. Vse take elemente je z vso brezobzirnostjo privesti zopet do njih predvojnega poklica in vsako prekupčevanje ter draženje, pa bouisi v katerikoli obliKi, najodločneje zatreti.
4.	Cene imajo biti pri vsem blagu glede na vrsto in količino vidno označene.
Vsak, kdor zahteva, daje ali ponuja več, kakor dovoljujejo določene dnevne tržne cene in krajevne tržne razmere, naj zapade najstrožji kazni.
5.	V ta namen je urediti tržna sodišča, ki naj sodijo naglo in kaznujejo vs.e prestopke in neprilike takoj, čim se ugo-tove. Nastaviti je ne samo tržne stražnike, ki so po večini samo za odjemalce gluhi, marveč tudi nadzornike in poverjenike, ki imajo oblast, da krivcu takoj prisodijo zasluženo kazen in na ta način izpodbijejo tla prevejanosti in oderuštvu prodajadcem in kupcem.
6.	Dovoli naj se uvoz, zabrani izvoz vseh onih predmetov, ki jih naše solidno prebivalstvo potrebuje. Izkušnje vojnih let so zadostno dokazale, kako kvarno vplivata pomanjkljivi uToz in preobilni izvoz na trg in prodajalne prilike.
7.	Osnujejo naj se javna skladišča in tržnice z najizdatnejšo subvencijo države in občine, prva za rezervo neskvarljivih živil, drugo za dnevno potrebo prebivalstva.
8.	Vzpostaviti je po možnosti takoj zopet redni in neprikrajšani promet, na vsak način pa odgovornost pošte, želez niče in drugih prometnih podjetij za prevzete pošiljke in tovore. Zaostajanje pošiljk in tovorov ogroža trgovino in draži blago. Zato je treba preprečiti posledice z najuspešnejšimi naredbami in osebno odgovornostjo onih, ki jim je odprava blaga poverjena.
IV.	Protestiramo proti zgrešeni carinski politiki, ki ne le sama po sebi omejuje uvoz prebivalstvu neobhodno potrebnih predmetov, temveč tudi cene tem psedmetom nerazmerno visoko dviga.
Žrtev sedanje carinske politike torej ni trgovec, temveč odjemalec, pred vsemi drugimi javni nameščenec.
V.	Izenačenje službenih prejemkov državnih nastavljencev celokupne kralje-vine je v interesu države nujno potrebno.
Separatizem povzroča predsodke, nezadovoljnost, nezaupnost, slabo vero v prihodnjost in delomržnost, ustvarja slabe in nezanesljive državljane ter goji boljševizem.
VI.	Pokazalo se ie, da so se izvršila v zadnjem času imenovanja, vsled katerih so gotove osebe brez zadostnih pred-študij dosegle neprimerno visoke čine in veliko oškodovale druge, ki so imeli do teh mest vsestransko kvalificirano pravico. Vsa taka imenovanja, ki bi se pod '"oko morda še namerjala, je nemudoma ukiniti in vsa, kakršnakoli vakantna, ali nanovo sistemizirana mesta za javno konkurenco vedno razpisati. Imenovanje po-Siimeznih resortov in strok, v kolikor še niso izvršena, je nemudoma izvesti.
VII.	Apeliramo na celokupno Narodno predstavništvo, da napram najbednej-šim izmed bednih, o katerih ne sme pozabiti, da tvorijo lastno voljo in hrbtenico države, vrši v polni meri svojo dolžnost. Opozori naj, ne glede na desno in' levo, vlado, da politike, ki bi tirala ujedinjeno
domovino na rob prepada, ni voljno dalje podpirati.
—	Visokošolcein. Sestanek, ki je bil napovedan 12. t. m. v salonu pri Mraku, bo šele v ponedeljek, 18. t. m. ob 6ih zvečer, ker moramo počakati vrnitve viso-košolcev iz Beograda. — Fran Schiffrer.
—	Analfabetski tečaji. Po inicijativi viiiškega občinskega upravitelja, legiona-ša in učitelja Bribana se je učiteljstvo vrliške okolice odločilo, da bo v dobi šolskih počitnic vodilo analfabetske tečaje, v katerih hočejo ljudstvu pojasnjevati svetovne dogodke. Občina bo učiteljstvo zato dobro nagradila. Upati je, da se bodo tudi druge občine in učiteljstvo v drugih krajih oprijeli te hv^eyredne misli.
—	Nagrade srbske učiteljske zveze. Učiteljska zveza je poslala denarne nagrade osobju pisarne Narodne skupščine in delavcem državne tiskarne, in sicer vsakemu po 125 dinarjev. Ta znesek je delom kot nagrada, da se zakon o narodnih šolah natisne čimpreje.
—	Novi učni načrt za srednje šole v kraljevini SHS, naj bi se po želji prosvetnega ministra uveljavil že z začetkom -šolskega leta 1919/20. Njega bistvo je tole : srednja šola bo obsegala osem let (tudi realka!) Razredi L—III. naj so po ce;i kraljevini enotni, in sicer se v i. uči samo materinščina (5 ur), verouk (.2), zemljepis (3), prirodopis (2), matematika (4 ure), vsega skupaj 16 ur na teden, lote j nobenega tujega jezika ne, niti latinščine niti ne modernega. V 11. razredu se začne s francoščino (3 ure), a vseh ur bo le 17 na teden. V 111. razreou se prične tudi z zgodovino (predvsem jugoslovansko), po 3 tedenske ure. Do tu so vsi srednješolci čisto enako uče in vzgajajo. V IV. razredu (ko bodo starši že nekoliko presodili, za kaj ima učenec več smisla), se bodo ločili: eni bodo privzeii k dosedanjim predmetom latinščine po 3 tedenske ure, drugi bodo privzeli angleščino (eventualno nemščino po 3 tedenske ure, realci). Oboji tudi kemijo (po 2 uri na teden). Načrt računa s tem, da bodo po IV. razredu mnogi ostavili srednjo šolo. S IV. razredom neha tudi pouk v veronauku (ako ne bosta država in cerkev v poedinih slučajih drugače določili). V V. razredu se bodo gimnazijci spet ločili: eni bodo začeli z grščino (humanisti, po 4 ure),, drugi pa z angleščino, oz. nemščino po 3 ure, realna gimnazija).
— V Velikovcu se otvori letošnjo jeseni 1. razred gimnazije (z opisnim risanjem) in 1. letnik učiteljišča.
—	Nova slovenska šola na meji. lik
pred Cmurekom na desnem bregu Mure, na Sladkem Vrhu se začne v kratkem slovenska šola. Prejšnja šulferajnska šola je ponemčila od 1, 1886. naprej v tamoš-nji okolici skoro ves slovenski zarod. Za nadučitelja na tej sedaj slovenski šoli, je imenovan tov. I. Bregant, dosedaj nad-učitelj na Keblju pri Konjicah.
—	Kočevska nemška nižja državna gimnazija se preosnuje v slovensko nižjo realno gimnazijo. V začetku šolskega leta 1919/20. se otvori prvi razred s slovenskim učnim jezikom, drugi, tretji, četrti razred še ostanejo z nemškim učnim jezikom, pa se leto za letom opusti. Šolsko leto se prične 19. septembra. Vpisovanje učencev v 1. razred bo 15., 16. in 17. septembra od 9. do 12. ure. — Kdor želi vstopiti v L razred, se mora zglasiti v spremstvu staršev ali njih namestnikov pri ravnateljstvu. Predloži naj rojstni in krstni list ter obisk ovalno izpričevalo ljudske šole; v tem morajo biti ugodni redi iz verouka, slovenščine in računstva. Učenci morajo imeti dopolnjeno deseto leto ali naj to starost doseči vsaj do konca leta 1919. Vplačati je 7 K 70 vin.; ako učenec ne napravi vsprejemnega izpita, se mu ta denar vrne. — Vsprejemni izpiti se prič-no v čeif+ek 18. septembra ob 9. uri. Vpis učenca pa se lahko izvrši letos izjemoma tudi pismenim potom; do 17. septembra naj vpošljejo starši omenjene listine, denar pa bodo vplačali, ko pridejo 18. septembra k sprejemnemu izpitu. Vpisovanje učencev v II., III. in IV. razred bo 17. septembra od 9. do 12. ure. Ti učenci nai prineso seboj zadnje letno izpričevalo ter vplačajo 3 K 50 vin.
—	Še dve novi vseučilišči v naši državi. Vlada namerava otvoriti vseučilišče v Skoplju in Sarajevu s tehniško, pravniško in modroslovsko fakulteto.
—	Vsi tovariši in tovarišice iz 1. 1908., se snidemo, kakor sem se dogovoril z nekaterimi tov. dne 6. sept. ti. Podroben spored sestanka objavim v prihodnji številki.
Albin Lajovic.
—	Visoka veterinarska šola v Zagrebu. Poročajo, da je podpisan ukaz o ustroju visoke šole za veterinarstvo v Zagrebu.
—	Poverjeništvo za uk in bogočastje
je absolviranega pravnika Ivana K o c h a ] posrodboma prevzelo v državno službo. |
—	Nameščeni so: na državni gimnaziji v Mariboru za stalnega učitelja Janko i.eskovšek, učitelj na državni gimnaziji v Mariboru; na državnem učiteljišču v Ljubljani za stalnega glavnega učitelja Ludovik Azzaz, glavni učitelj na učiteljišču v Gorici, prideljen državni realki v Ljubljani; na državnem moškem učiteljišču v Mariboru za stalnega glavnega učitelja Ivan Vesenjak, začasni glavni učitelj na državnem učiteljišču v Ljubljani; za stalnega učitelja risanja Anton Gvajz, profesor risanja na ženskem učiteljišču v Gorici, sedaj na nemški vzporednici gimnazije v Mariboru; za stalnega uciteija telovadbe Adolf Scliaup, učitelj telovadbe na moškem učiteljišču v Gorici, sedaj na državni gimnaziji v Mariboru. Imenovan je namestni učitelj na državni gimnaziji v Celju Mirko Kmet za pravega učitelja v IX. činovnem razredu. Glavni učitelj na državnem učiteljišču v Ljubljani dr. Ivan Orel je z ženskega učiteljišča premeščen na moško učiteljišče v Ljubljani. Začasno učno mesto na državnem ženskem učiteljišču v Ljubljani za zemlje-pisje in zgodovino je bilo provizomo podeljeno Adeli Zajčevi.
—	Imenovanje. Josip Bergant, učitelj-voditelj na Turjaku, je imenovan za stalnega nadučitelja v Grosupljem.
—	Sprejeti niso v javno službo. Janez Andrae, nadučitelj v Ribnici ob Vrbskem jezeru; Filip Harrich, nadučitelj v Kot-mari vasi; Aleksander Staudacher, »nadučitelj v Hodišah; Florijan Velikogna, nadučitelj v Škofičah. — istotako ni sprejeta v javno šolsko službo Antonija Guggen-berger, učiteljica v Kotmari vasi.
—	Osebne vesti: Učiteljica Marija Einspieler, ki jo je koroški deželni šolski svet odpustil, je upostavljena na prejšnje službeno mesto v Pokrčah. Karel llriber-nik, nadučitelj v Blačah pri Zilji, je začasno dodeljen na trirazrednico v Rožeku.
—	Začasno sta premeščeni: Valentina Vrhovec-Vidic, stalna učiteljica v Hinjah, na šolo v Logu in Emilija Kaligar, stalna učiteljica v Logu, na šolo na Viču.
—	Imenovani so: Vinko Moderndor-fer, bivši nadomestni učitelj, za začasnega učitelja v Malem Št. Vidu pri Trušnjah; Jelica Božič, bivša začasna učiteljica v Moščciiiški Dragi (Istra), za začasno učiteljico v Št. Primožu v Podjuni; Simon Dobernik, učiteljski kandidat, za začasnega učitelja v Šmarjeti v Rožu; učiteljski kandidat, za začasnega učitelja v Pod-gorjah v Rožu; Rudolf Prosenec, učiteljski kandidat, za začasnega učitelja v Šmarjeti v Rožu; učiteljski kandidat Jakob Wutte, zdaj poročnik pri dravski diviziji, za začasnega učitelja v Žitari vasi.
Naš® nemila dents.
are-
Kaj bo s šolstvom na našem zasedenem ozemlju?
Pričetek šolskega leta se sicer šele polagoma približuje, toda že danes je za nas pereče vprašanje, kaj bo z našim šolstvom na Goriškem in v zasedenem ozemlju sploh. Lansko šolsko leto je preteklo precej neplodovito. Ljudske šole so bile po veliki večini jako neredne v svojem poslovanju. Poučevalo se je le bolj redko in tudi jako malo ur na dan. Skoro po vseh šolah se je poučevala že italijanščina. Srednje šole pa sploh niso bile odprte, razen realke v Idriji, ki pa tudi že izgublja svoje slovensko lice. Ravnatelj je že več časa Italijan, in ves duh postaja našemu ljudstvu tuj. V Tolminu je bila moška in ženska pripravnica za učiteljišča. Poučevali sta dve učni osebi iz Italije in en domač učitelj.
Zasebne šole »Domov« v Gorici.
Kje so naši znani »Domi« v Gorici? Kje je vsa tista nebrojna mladina, ki je tam srkala vase pristni slovenski dpli in pravo slovensko izobrazbo. Ne poslujejo več ne »Šolski Dom«, ne »Mali Dom«, in ne »Novi Dom«. Toliko tisoč naših otrok je tam našlo varno zavetje, tam so jih učili v narodnem jeziku ljubiti svoj narod. Kje bi bila zavednost naše goriške slovenske mladine, ako bi ne bilo naših prijaznih »Domov«. Teh za nas ni več. Tujec gospodari v deželi in nam odmerja sedaj tam doli kulturo in omiko.
Upeljava italijanščine in protislovanskega duha v šole.
Kakor sem že rekel, silijo po vseh šolali laščino. In sicer navadno nastavijo za učitelja kakega učitelja-vojaka, ki potem poučuje deco že od prvega dne edino v italijanščini. Učiti se morajo otroci razne historije o Italiji, o junaštvu italijanske armade. Garibaldijevo himno in take stvari. V neki šoli so se učili tudi razne kratke stavke politične vsebine kot na primer-
»Mi se bomo borili proti Jugoslaviji.« Seveda vse to v italijanskem jeziku, ker učitelj drugega jezika ne razume. Neka mati se je zaradi teh komedij pritožila in rekla, da bo vzela otroke iz italijanske ure. Učitelj ji je odgovoril, da naj bo le tiho, kajti v bodočem šolskem letu bo itak ves pouk italijanski.
Obdarovanje — sredstvo za pridobivanje zaupanja in propagande.
Da otroci rajše prihajajo, jim kuhajo popoldne riž, in vsak otrok dobi, ko gre iz šole, lonček riža in pa košček kruha. Tako upajo počasi pridobiti zase deco in starše, /a Božič so priredili skoro povsoui božicnice in razdelili razne malenkosti, ki pa niso bile ravno posebne vrednosti, kot so ljudje pripovedovali. Vendar je bilo po vseh italijanskih iistiii citati, kako so nasitili in oblekli slovenske lačne in raztrgane otroke, koliko darov so razdelili, kako so otroci peli Garibaldijevo himno itd.
italijanski tečaji za naše učiteljstvo.
Za slovenske učitelje so priredili Italijani tekom sedanjih pocitnic posebne jezikovne kurze v Fiorenci. Vsak učitelj ali učiteljica, ki se je oglasil za ta kurz, je dobii prosto vožnjo tja in nazaj, potem \ riorenci prosto hrano in še menda 10 lir na dan za razne potrebe. Na ta način upajo doseči tudi pri učiteijstvu en korak naprej in to vporabiti potem v prihodnjem sclskem letu.
»V 10 letih mora dobiti zasedeno ozemlje italijansko lice.«
Kaj bo z našimi šolami v prihodnjem solskem letu? Kot je zadnje šol. leto pokazalo, je pričakovati jako tnalo ali pa nič. Ako se bodo še dalje držah principa, da v desetih letih mora dobiti vse zaseuenu ozemlje italijansko lice, potem si lahko vsak misii, kaj bo z našimi šolami na Goriškem. Besed imajo sicer Italijani navad-jako dosti, a zgodi se le malo. Obetajo ze dolgo mesecev slovensko gimnazijo, toda zgodilo se ni se nič. Ljudsko šolstvo trpi na vsiljevanju italijanščine, nadzorniki so že skoro vsi pristni ali pa narejeni Lahi, torej ni pričakovati nič dobrega v iem oziru. Tako se bo naša mladina na Goriškem in drugod v zasedenem ozemlju seveda vedno bolj potujčevaia in ako oo šlo po italijanskem načrtu, bomo kmalu imeli iste razmere kot so bile v Beneški bloveniji. Najvažnejši faktor pri mladini .¡e gotovo šola. Ako bo šola našo deco sistematično potujčevaia, tedaj bo mladina tekom let izgubila narodno zavest.
Slabi nameni z našim šolstvom.
Da niniajo Lahi z našimi šolami po zasednem ozemlju dobrega namena, se vidi iz italijanskih listov, ki so bili naravnost divji, ko so zvedeli, da je bila na Opčini pri Trstu slovenska šola. To dejstvo so označili kot škandal in sramoto za laško kulturo, da se poučuje tik pred tržaškimi vrati tak barbarski jezik kot je slovenščina. Takoj so dobili neko italijansko učiteljico, ki je privatno zbirala po-tujčene otroke okrog sebe in jih učila peti Garibaldijevo himno, kakor je z velikim veseljem poročal isti list.
Pogled v bodočnost.
Pogled v bodočnost torej ne kaže tam doli nič dobrega v tem oziru, pritisk bo bržkone še večji kot je bil lani.
Po »Slovencu«.
Potrebno je smotreno podrobno delo.
Ako si torej hočemo ohraniti svoj jezik na okupiranem ozemlju in jezikovno posestno stanje, se moramo pripraviti za vstrajno in smotreno delo. Pripravljeni moramo biti doprinesti vse žrtve v ta namen. V tem oziru je pa nujna in neobhodno potrebna reorganizacija in revizija programov ter druge izpremembe pri naših narodno- obrambnih društvih in skupnega nastopa vseh strank v ta namen, drugače ni mogoče misliti na uspešnost
našega vnanjega delovanja.
*
§ Napad italijanske drhali na Ciril-Metodovo šolo v Trstu. Dne 3. t. m. je
slavila tržaška italijanska drhal zopet svoje poulične orgije in pogrome na Slovence. Napravili so mnogo škode v »Narodnem domu«, v tiskarni »Edinost« in naskočili tudi Ciril Metodovo šolo na Aciiuedottu. Kakor nam pripovedujejo došieci iz Trsta, so napravili Italijani znatno škodo v šoli. Uničili so učila obeli šol, dekliške in deške, ki ste nastanjeni v tem poslopju, razbili opravo, kar jim je prišlo pod roke, pometali skozi okna na ulico vse uradne spise in kataloge in knjižnico »Učiceljskega društva«, ki se je nahajala tudi v šoli. Komentirati bi bilo ta čin odveč!
L
§ Šolske manifestacije, v službi ita- i lijanske propagande. Nedosegljivi so pa 1 Italijani v pompoznih manifestacijah. Ni ga bilo čedna od okupacije našega neod-rešenega ozemlja, da bi ne bilo domoljubne prireditve po naših šolah v ital. smislu. Z vsemi mogočimi sredstvi so podpirali vojaki in italijanske oblasti take prireditve, kjer jim je bilo mogoče, ali potom učiteljstva a.L" potom vojakov, jih prirediti. Onokom so nakupili igrač in so vse, ki so be prireditve udeležili, obdarovali, da so jih s tem privabili v Svoj krog. Obdarovali pa so vsakega otroka tudi z italijansko zastavico s savojskim križem, ki jo je v>,ak otrok nesei potem na svoj dom. Ponavadi je bila vsaki manifestaciji pridružena tudi kaka prireditev in igra, v kateri so nastopali italijanski vojaki z njim lastnim komedijantstvom, Otroke so pripustili k prireditvi in zabavi — brezplačno. Tako So si pridobivali mladino za se in zastrupljevali njih mlada srca s protislo-vanskim duh cm. Kmalu so jih naučili klicati: »Viva Italija!« Ni je bilo italijanske manifestacije, da niso k njej pritegnili tudi šolsko mladino. — Položaj je resnejši, nego se ra tu — zavedamo!
§ Kaj bo z učitelji, ki niso rojeni v »Julijski Benečiji«? Po italijanskih zakonih ima vsakdo domovinsko pravico (pristojnost) tam, kjer je rojen. Ostali bi tam tudi vsi oni, ki so si pridobili pravove-Ijavno domovinsko pravico na tem ozemlju. Po sklepu delegacije na mirovni konferenci pa nimajo domovinske pravice tam oni, ki so pridobili domovinsko pravico šele po 24. maju 1915 ali pa kot uradniki. Večina domovinske pravice za učiteljstvo bazira na starem avstrijskem zakonu, da so pristojni tja, kjer službujejo. Po zgoraj omenjeni odredbi izgubi minogo slovenskih učiteljev državljansko pravico na okupiranem ozemlju, če ostane to ozemlje v italijanski posesti. Posledica fega bo, d« se bo mnogo slovenskih učiteljev moralo izseliti s tega ozemlja. Pomanjkanje učiteljstva bo postalo zelo občutno. Naše šole bodo ostale brez slovenskega učiteljstva. Na njihovo mesto bo italijanska oblast nastavljala narodno mlačno učiteljstvo ali pa celo Italijane, ki le za silo znajo kak slovanski jezik. Najljubše jim pa bo, če jim zaradi pomanjkanja učiteljstva in s tega vzroka, sploh ne bo treba vzdrževati slovenskih in hrvatskih šol. Širil se bo analfabetizem med našim narodom onstran meje. Nujna potreba je, da vzdrže vsaj oni učitelji tam, ki so tamošnji rojaki — v interesu narodne stvari — dolžnost našega naroda pa je, da jim pomaga vzdržaiti in doprinese vse žrtve, ki so potrebne za to. Pa ne tako, kakor se dela dosedaj, temveč drugače!
§ Priznanje, za vzgojo naše mladine iz okupiranega ozemlja. V »Jugoslaviji« je izšla sledeča zahvala: »Ravnatelju državnega učiteljišča v Ljubljani. Podpisani se tem potom kar najsrčneje zahvaljujejo gospodu ravnatelju državnega učiteljišča v Ljubljani za njegov pravični ki možati nastop v prilog nas ubogih primorskih beguncev, dijakov in dijakinj III. zaposlo-valnega tečaja goriških učiteljišč v Jugoslaviji z dne 19. t. m. Da, gospod ravnatelj, Vi ste bili oni mož, ki ste se, ne boječ truda in skrbi človekoljubno očetovsko zavzeli za nas uboge pregnance dijake in dijakinje goriških učiteljišč ter nam omogočili nadaljevanje naših študij, ki bi bile brez Vaše blagonaklonjenosti morale prenehati. In zopet ste Vi oni neustrašen naš dobrotnik, ki se zavzame za naše pravice, koje se nam od gotove strani odrekajo. Zato pa bodite zagotovljeni, gospod ravnatelj, da Vam naša hvaležnost ostane trajna, pa naj se bomo nahajali kjerkoli. Res je, da smo vsled vojne, katera je bila za nas pregnance najbolj kruta, nekaj zamudili v naših študijah. gotovo pa ne bi v poučevainju zaostajali za absolventi gimnazij in realk, katere se nam predujači. Kajti mi smo oni naraščaj, ki je v najtežjih časih z največjimi žrtvami in šikanami od vseh strani gojil veselje do učiteljstva in ne morda kot se bo danes izjavil marsikdo, le ker so naši predniki in stanovski tovariši s tri dom in največjim naporom prišli do svojih delnih pravic. Ravnotako moramo povdariti Vaše besede, gospod ravnatelj, da ako kdo zasluži ovaževanja, smo to gotovo v prvi vrsti mi pregnanci glede zaslužka, kakor je to že pred časom navajal naš zaslužni primorski poslanec gospod dr. Dinko Puc. Proseč Vas, gospod ravnatelj, Vaše nadaljne blagona-klonjenosti, se Vam še enkrat kar najsrčneje zahvaljujemo: tretjeletniki goriškega zaposlovalnega tečaja.« — Morda se danes niti ne zavedamo, kako veliko delo za bodočnost vršimo, če s posebno skrbnostjo in posebno človekoljubnostjo vzgajamo in podpiramo našo narodno mladino iz okupiranega ozemlja. Zavedati se moramo pri tem, da s tem vzgajamo naše
prve in najboljše bojevnike za naše bodoče delo — za ujedinjenje. Zato gore-njemu priznanju — tudi naše stanovsko priznanje. Našim najmlajšim tovarišem in tovarišicam pa kličemo: pogumno naprej !
§ Pomanjkanje učiteljstva na zasedenem Krasu. Generalno tajništvo za civilne stvari je izdalo naslednji odlok, naslovljen na civilne komisarijate v Tolminu, Sežani, Gradišču, Logatcu, Postojni in Kopru: »Da se odpomore pomanjkanju slovenskih učiteljev in da se omogoči učiteljskim kandidatom odpustni izpit, je generalno tejništvo odredilo, da se bodo vršili zrelostni izpiti najbrž v prvi polovici meseca septembra. Civilni komisarijati se naprošajo, da obvestijo o teh izpitih učiteljske kandidate in kandidatinje, ki prebivajo v njihovem področju. Kandidati in kandidatinje naj pošljejo svoje prošnje za pripustitev k izpitom, opremljene s krstnim listom in zadnjim učiteljskim izpriče-valom, šolskemu oddelku civilnega koini-sarijata za goriški politični okraj.
= Za slovansko bogoslužje in moderniziranje cerkve. V zadnjem času se vrši med duhovščino velepomembno gibanje, ki bo imelo tudi na naše narodno življenje velik vpliv, ako se proizvede in če prodre narodna duhovščiha s svojimi idejami, nasproti konservativni duhovščini.
Posebno se je razširilo to gibanje v državah, ki so nastale iz bivše Avstro-Ogrske.
Dosedaj tlačena nižja duhovščina se upira nadvladi višje duhovščine in zahteva enakopravnost tudi zase.
Zahteve so sledeče:
1.	Demokratizacija cerkvene uprave, kjer naj soodločuje tudi lajični element.
2.	Škofe naj voli duhovščina in verniki; istotako župnike.
3.	Duhovniške plače se morajo uredit. potom tozadevne službene pragma-tike.
4.	Odpraviti se morajo ogromne razlike v dohodkih nižje in višje duhovščine.
5.	Patriarhalno razmerje v duhovniški organizaciji mora prenehati. Zahteva se službeno razmerje kot med državnim ur; dništvom.
6.	Duhovniki hočejo biti svobodni državljani.
7.	Odprava celibata. Hočejo se tudi ženiti.
8.	Nastopi naj v njihovem delokrogu zistem delitve dela.
Jugoslovansko gibanje med duhovščino je zavzelo sledeče stališče in vidno pridobiva na obsegu:
1.	Jugoslovanska narodna cerkev. Treba je ustvariti cerkveno edinstvo med pravoslavnimi in katoličani v Jugoslaviji. Mora se izpeljati akcija, da se obe veroizpovedi zedinita. Po volji naroda naj se vpelje živ narodni jezik pri službi božji. Podoben pokret se vrši po vsem svetu. Vsak narod naj ima svoje pravice, svojo ceikev, svoje bogoslužje.
2.	Popolna demokratizacija cerkve. Škcfe in druge duhovnike nastavlja in od-stavlja narod sam. Samovoljni režim cer-k- enih mogotcev mora popolnoma pasti. V zmislu velike Demokracije mora enkrat za vselej prenehati duhovna strahovlada. Ceikveno premoženje pripada narodu, oziroma državi.
3.	Duhovniki so svobodni državljani, z istimi pravicami in dolžnostmi kakor vs drugi. Svobodno se lahko ženijo in pečajo s katerimkoli delom. Smejo živeti in delati kakor vsak drug človek. Nosijo naj civilno obleko, kakor drugi ljudje.
4.	Nazivljejo pa se ti duhovniki narodni, da se ločijo od oficijelnih rimskih duhovnikov. Za narodnega svečenika smatra ta struja dotičnika, ki se posveti
z dušo in telesom delu za ljudstvo.
*
To je najradikalnejše krilo med refor-mistično hrvatsko duhovščino. Svoj delokrog so prenesli izven cerkve. Hodijo med ljudstvo. Pridigajo pod milim nebom, ker jim je pot v cerkev zaprta. Zbirajo se okrog »Splistkega Naroda«. Ljudstvo jih sluša in jim sledi kakor prorokom.
— Prekmurje definitivno priznano Jugoslaviji. Fracosko poslaništvo je obvestilo kraljevsko vlado SHS. da je mirovna konferenca v Parizu definitivno priznala našemu kraljestvu ozemlje Prek-murja in da je pristalo na to, da to ozemlje takoj zasedejo naše čete. — S tem so za Slovenijo nastale zopet nove naloge, ker pripade šolstvo na tem ozemlju v področje Višjega šolskega sveta za Šlovenijo. Potreba bo zopet novih učnih oseb za to ozemlje in, ustanavljanje novih šol na tem ozemlju. Pridobili smo s tem lepo število našega nadarjenega naroda in lep kos
rodovitne zemlje, naše organizacije pa hvaležno polje za razširjenje in stanovsko delovanje.
Zborovanje jugoslovanskih katelie-tov. Prva konferenca jugoslovanskih ka-tehetov v Zagiebu je dovršila svoja posvetovanja 6. t. m. opoldne. Krona posvetovanju je bila reso.ucija, v kateri vzbuja pozornost točka o bratstvu in medsebojni 1.; u b e 7 r. i katoliškega in pra^c: slavnega duhovni-štva ter o modernem učnem načrtu za verski pouk v srednjih šolah.
Književnost in umetnost.
Izšel je »Naš Glas«, glasilo »Central-nog Saveza javnih nainještenika u kraljestvu Srba, Hrvata i Slovenaca.« Izhaja v vseh treh narečjih, za sedaj v .latinici. Začasno bo izhajal polmesečno na osmero straneh in se čimpreje izpremeni v tednik ter sčasoma v dnevnik. Zagovarjal bo interese državnih nameščencev. Izšel je sedaj v 28.000 izvodih in smo prepričani, da •^e v kratkem naklada znatno dvigne ker je namenjen državnim uslužbencem vsega kraljestva.
Tudi učitelji smo v zadnjem času postali državni uradniki, zato imamo svoje interese do novega lista in tudi do splošne organizacije državnega uradništva. Zavzeti bo treba v tem oziru svoje stališče. Za enkrat mora biti naše stremljenje osredotočeno v snujočo se skupno organizacijo vsega učiteljstva v krajevini, V UJU in skupno z vsem organiziranim učiteljstvom v UJU. bomo potem sklepali o pogojih, na podlagi katerih naj potem organizirani deli naše organizacije ali pa celota pristopi v »C. S. j. n. u. k. SHS.«
List priporočamo! Stane do konca leta 7 K, na mesec 1 K 40 vin. in se naroča v Ljubljani, Rimska cesta štev. 20/11., kjer je tudi uredništvo.
»Zvonček« j<v mladinski list s podobami, ki izhaja pod spretnim uredništvom višjega šclskega nadzornika Engelberta Gangla, odličnega našega mladinskega pisatelja. Smelo trdimo, da tako dobrega ¡n lepega lista tudi drugi večji narodi nimajo. L. Gangl. je i i-al zbrati okoli sebe število spretnih mladinskih pisateljev, ki mu pomagajo lis: zalagati z najtečnejšo dušno hrano za našo nežno mladino. Le škoda, da v teli abnormalnih časih list ne izhaja redno: no, ta r.edostatek odpade, čim nastanejo boljše razmere. List zasluži vsega priporočila in podpore. Zal, da mu te ne naklanjajo celo ljudje, ki bi to morali storiti v blaginjo naše mladine. Tako n. pr. je še mnogo šol tudi na Kranjskem, ki niso naročnice na ta izborni list. Temu so krivi največ naši krajni šolski sveti, pred vsem njih predsedniki, ki so večinoma naši — župniki. Ti listu niso prijazni že zaradi narodno-naprednega urednika; zato pri šolskih preliminarni črtajo »Zvonček « ter vsiljujejo Vlite« z »Angelčkom«, ki sta lis-a pod duhovskim protektoratom in vodstvom. I 'pamc pa, da bode bolje v najkrajšem času; kajti bliža se konec krajnim šolskim svetom in duhovski komandi v šoli! Vi pa, cenj. čitatelji »Domovine«, ki imate šologodno mladino: naročite »Zvonček«. Boljšega lista si ne moremo želeti za vaše otroke! Naročuje se pod naslovom IJpravništvo ».Zvončka«, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6. »Zvonček« je mesečnik, ki stane 15 K za leto. — Tako piše zadnja številka * Domovine« o našem mladinskem listu. Tovariši, zavedajmo se tudi sami svoj'h listov, za katere nas tovariši drugih naročnikov za\:d;jo in razširimo jih v svojih vrstah in med ljudstvom!
Polemika. ^
= »Za pravo upokojenega učiteljstva.« (Prejeli smo in priobčujemo.) Članek pod tem naslovom v »Uč. Tov.« mi sili pero v roko, da skušani ovreči nekatere nestvarne razloge, s katerimi zagovarja nek tovariš-upokojenec, sicer svojo upravičeno zahtevo po drag. dokladi, v isti izmeri, kot jih uživa akt. učiteljstvo. Da, jednakopravnost dosledno, to zahtevamo; nikakor pa se ne strinjam s tem, da bi učitelj, ki je vpokojen užival večjo doklado, to bi bila zopet nepravičnost. Utemljevati to zahtevo s sličnimi razlogi, da rabi učitelj upokojenec, ki je v mestu boljšo obleko, pa ni samo nestvarno, temveč naravnost smešno, da ne rabim drugega izraza. Kje pa je zapisano, da mora upokojenec v mesto? Ce gre sploh kak učitelj samostojno v mesto, on že ve, zakaj gre, in je tudi sam odgovoren za even-tuelne tozadevne posledice. Tudi ne uvi-dim, zakaj je treba učit. meščanu drugačne obleke kot učitelju vaščanu. Mari smo učitelji zato, da podpiramo modo? Slične trditve dajo. doumnevati, da zado-
stujejo učitelju vaščanu eventuelno hrvaške bize in robača brez suknje. Hvala Bogu, da vlada tudi glede tega že jednakopravnost!	Fr. Šegula.
= Še enkrat šolske knjige. Prišel bode mogoče še kdo, ki bo kratkomalo trdil, da hočem po vsej sili spraviti stare avstrijske knjige v našo šolo in da se mogoče celo ogrevani za ponatis čitank iz bivše dvorne zaloge na Dunaju. Ne, tega nisem mislil nikdar!
Naj bo prepričan tudi tov. Lovšin, da prav tako željno pričakujem novih knjig, kakor on sam. Do natiska novih knj;g je še daleč, in do tega časa naj se uporabijo vse uporabne knjige, ker sicer bomo ostali brez knjig. Tovariš Hren je napisal tudi več lepih mislih o knjigah, ki zavračajo Lovšinov strah pred starimi knj;-gaini. V Novem Mestu smo tudi razpravljali o šolskih knjigah in prišli do zaključka, da se naj uporabi, kar je porah-nega .Da bo pa naša vlada izdala za pro-budp naroda tisoče — o tem jako dvomim in bodočnost bo pokazala, da ne gre vse tako hitro, kakor nekateri mislijo. Bomo videli, če sem imel prav!
R a č i č Božo.
Iz pisarne strokovnega
tajništva.
Oprostitve učiteljev-vojakov.
V zadevi tovarišev-vojakov, ki so vpoklicani na dvamesečne orožne vaje, smo intervenirali glede oprostitve pri poveljstvu dravske divizije, naj se tovariše oprosti orožnih vaj. Dobili smo sledeče obvestilo:
»S prihodnjim našim poveljem bomo sledečo odredbo objavili:
Vsi učitelji-vojaki, ki so pritegnjeni k orožni vaji, naj se 10 dni pred početkom šole odpuste od vojakov.
Vsak tak posameznik se mora za pravočasen odpust od vojakov pri svoji četi izkazati, da je kot učitelj na kakršnikoli šoli ali zavodu stalno nameščen (bodisi tudi kot Drovizoričen učitelj) in kedaj mora pričeti s poukom v šoli.«
To smo prejeli in objavljamo prizadetim tovarišem v obvestilo. —
Poziv na Koroško!
Prosimo nujno tovariše, dobre narodne delavce, da se javijo za službovanje na Koroško, vsaj za dobo plebiscita. Stalnim učiteljem ostane dosedanje mesto rezervirano in se zasede samo s suplentsko učno osebo. Ker je stvar eminentne narodne važnosti, zato mino poživljamo tovariše. da se javijo in si-;er najbolje naravnost na V š j i šol. svet. Moralna dolžnost je, da odide potem nemudoma na odkazano službeno mesto, čini prejme» dekret in vztraja tam vsaj do izvedbe plebiscita. Tovariši, na noge! Stvar je velevažna! V interesu stvari je, da se javljajo tovariši z več službenimi leti in že primerno verziranostjo v narodnem propagandnem delu. — Poleg rednih svojih prejemkov dobivajo primerne dnevnice od 16 K naprej. Strokovni tajnik.
Razpis služb.
1. Mestni urad v Ptuju odda 2 začasni službi učiteljic na mestni gospodinjski šoli v „Mladiki", in sicer eno za kuhanje in gospodinjstvo, drugo za šivanje in krojenje. Rok, do 20. t. m. „Uradni list", 8. avgusta, ti. štev. 130.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Fran M a r o 11. Last in založba „Zaveze jugoslovanskega učiteljstva".
Tiska ,Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Non scholae, sed vitae discimurl Kdor se zanima za šolsko reformo,
:: naj ne zamudi citati izvajanja ~ higijenika in šolskega prijatelja 3 ® dr. Živka Lapajne-ja v brošuri: p
- Jim pota Jplavjii'. §
:: ........- Cena 2 K.........- °
Glavna zaloga pri L. Schwentner-ju v Ljubljani.
Naš denarni zavod-
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica „Učiteljskega konvikfa" v LJubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom-
Promet do 31. julija 1919 K 208.445-23.
Uradne ure: Vsak četrtek in vsako soboto 0 '/25. do "26. ure popoldne.