224. Stev. Pavšalni franke v državi SHS. V Uubllanl, v sredo 29. septembra 1920. Posamesna itev. 1 krone. Leto IV. bhaja rasen ■«(tel| fn prsztslkov vsalt dan efc 'F0. url d&poSročali, da je nastala v radikalni stranki kriza radi stališča napram ukaznemu zakonu. Medtem se iz Krogov radikalne stranke doznava, da o kaki krizi ni govora zlasti, ker le konferenca radikalne stranke, ki sedai zaseda v Belgradu, vzela to stvar v pretres in sprejelo stališče Stojana Protiča. Italijanski kovinarji zapuste tvornice. Rim, 28. V komunikeju agitacijskega komiteja glede na referendum o rimskem dogovoru zaradi kovinske industrije se veli: Komite pozlvlje sekcije, da urede, da delavci zapuste tvornice od ponedeljka dalje. Delavci bodo počakali, da se prične zopet normalno delo, kar bo najkasneje 4. oktobra. Delavski odbori bodo tvornicc zopet oddali industrialcem, s katerimi se bodo dogovorili o normalni vzpostavitvi dela. Kakor poročajo listi, so dclavci zapustili že mnogo tvornic. Rusko-polfski mir v najkrajšem času. Riga, 27. Načelnik poljske mirovne delegacije Dombski je sprejel več inozemskih novinarjev in jim naznanil, da bodo novi ruski mirovni predlogi brez dvojna pripomogli do skorajšnjega sklepa miru. Pred važnimi dogodki na Irskem. , pariz, 27. Po poročilu, ki ga Je prejel „Matln" b Londona, prihajajo U J i* ve zaoodH. Občudovani a vredno ie to'nemško - avstrii-sko delavstvo v svoiem i junaškem boiu nroti ogrski reakciii in intrigam francoskih kapitalistov. Težko ie danes žrvlicnfe tega delavstva, hritka sta brezposelnost in dragi-nfc. Pa vse to ga ne moti. da ne bi ostal zvest do konca, do zmage, svoii socHalno demokratični stranki. Samo res razredno zaveden proletariat more biti kos takšni veliki nata® ... < Tudi ori nas ie reakcija na po-l»odu, In sicer kar v dveh smereh. Na eni strani ie srbska buržuazija. ki p'em in ki smatra »orečanske« kraie kot okupirane, ki nei plačalo odškodnino za &vota »osvoboditev«; Naraščaioča draginia. nove davščine. nove finančne odredbe — to iasno in nedvoumno dokazujeta. Na drugi strani imamo tucii pri nas agente habsburške reakciie. ki prejemalo denar in navodila iz švlce. delGrn preko Dunaia. deloma na oa drugie. Lludie žo s orsti kažeio m tiiimi Naše meščanske stranke se drže dvoumno. Dorna obliubliaio zlasti sedaile pred volitvami 1 — vse mogoče in nemogoče stvari, v Belgradu pa ponižno prikimuieio in molče. Vzemimo le našo kJetikalno stranko. Nieni prvaki sede v Bel-gradn v vladi in nodoisuicio brez ugovora trde protiliudske otlredbe. doma pa klerikalno Časonisie grmi proti tern odredbam. Ali ie to mi resni stranki mogoče? Demokrati mobilizirajo za poooJno nadvlado srbskega nleippna v naši državi m vodiio s sebpl na vrvici naivne »sa-mostoinc kmete«, ki ne vedo ne kod ne kam. P/oletarHat pa begalo deloma zavestno, deloma pa tudi podzavestno takozvani ^komunisti«. Vse nlih telo ie laž. Kierkoli se iim ie doslei slovensko delavstvo zapisalo, ie bilo ogoliufano m spehano na le'nesrečo' so iih pahnili ti ihi-d’C. Komunisti se pri nas zoveio Muti fc. ki morata zgoli ubocati belgrai-ska povelia. Da pri teni niti ne vedo. da so orodic v rokah nastopajoče reakciie. Slovenski proletariat čakuio težki dnc;vj. Dvakrat težki bodo. ako •ielavsfvo nc uvidi., da mora združiti vse svoie defe in ude v eno samo močno telo. iii sicer takšno, da bo moglo ‘vsled svote lastne moči reakciio vreči ob tla. Komunisti so se Izkazali dušici le kot razdiraj delavskih vrs-: % obrekovanjem in z lažmi so delali v nrid in v korist kapitalistov in ooBtlčiie reakciie. Pozivamo slovensko delavstvo, da pust: te še nedavne hUržurske hlapce v miru hrsfrc vrolo zgodovinsko oot. ki ga. ffko bnaJne vzajemnosti. So.yite se težav In truda. tetbveč poidite na dejo v trdnem zauoanu! da vsnehi ne bodo izostri. Proletarci, združite sel šitev države in družbineca reda in rodkooavania državne avtoritete, ie potrebno boriti se z zakonskimi pripomočki prilagodenim novim od-nožaiem in novim načinom borbe onih elementov, ki vstaiaio proti državi. Radi teea ie potrebno izdajati primerne zakonske predoi.se m omogočiti državnim oblastim, da s takimi sredstvi pobiialo nevarnost in rušilno defo.« Zatem govori omc-nieol gosnod o ureditvi vprašania državnih nameščencev. To grenko »zdravilo« te oslaie-no v začetku z boiern proti drasnnii. a na koncu z brigo za državne nameščence. A namenieno ie pravzaprav vsem onim. ki iih smatrajo lntržoaziiski možgani kot zastopnike irušenia države in družabnega reda.« to ie: nroti razrednozaved-nermt proletariiatu 1 Če bo socilali-stični nokret le količkaj ogrožal .interese kapitalistične družbe in bo skušaj odpraviti vse nieno zlo: evo ti primernega zakona oziroma zakonske nar&dbe o »redu In delu«, ki ti onemogoči vsa tvoia upravičena sredstva (odpoved delo. stavko itd.^ v bolu proti kapitalistični požrešnosti ki ie danes brezobzirneiša kot kdal prel! Meščanske stranke'so proti temu »ačrtu le v toliko, v kolikor sei boie. da bi ne dale vladi orožia moli sebi.'' a delavske interese move obvarovati le delavski razred sam. Zato ne moremo ob tel priliki do*. Vpli ožigosati, da so ravno neki Je-■lavskl »zastopniki« — komunisti 8 cVOiim delom napel-iali vodo na mUn vladine reakcifonanvosti.Tn če se zakon nveMavi. bo to miliiova za-* sluga in edini pozitivni uspeh nilho-* vih nkcii ood velikim geslom socl-ialne revolndte ki pospešttk; socl-iatno reakciio buržuazjie proti delavskemu razredu. Oni bodo krivi, če se proletariiat ne bo mogel z rezultatom noreti uovega biriškega zakona, ker so razbili niegovo enotno fi^to? ___________________________ Vladi svobodne roke za reakcijo! l*)d tem naslovom ie prinesla bratska »Stoboda« člaiiek. iz katerega posnemamo naslednje misli: Radikalni minister za konstltu-anto ie izdelal zakonsko osnovo, do kaieri bi imela državna vlada pravico. da izdaia naredbe z zakonsko močio. Na temelni te oblasti bi tudi mogla izdalati zakone, ki bi jih smatrali za potrebne. V niesiih rokah bi bila oblast podobna diktaturi Dar Ifcidi. Imenovana osnova te take narave, da so se ii uprle celo meščanske stranke, tako. da se bo moralo prenaredit«. toda. to le mal-hna toJažba delovnemu ljudstvu, ker ie niena ost naoeriena baš proti nfemu. Zakon obsega samo štiri glene * 1, Pooblašča se ministrski svet. da uredi s pomočio uaredb. ki jih proglasi in podpise kralj, vsa milna in neodložKiva ^urasanj«}. za katera ie drugače odgovorna zakonodajna oblast. Naredbe. izdane na ood-lacri teefa i>ooblast}La. se im^nuicio zakonske naredbe in imata moč zakonov. dokler se zakonoilaintm prioni ne izmenlaio ali ukiu^io. Vpra-šania. o kateTih že obstoiiio ustavni oredoisi. kakor tudi splošna vprašanja o organizaciji države, ne moreta biti predmet tem naredbam. 2. Pooblastilo, ki ga obsega čl. [. daie minisirstvu pravice do sestanka zakonodajne skupščine. To pooblastilo more žc ured tem Časom prestati, če Privr. Nar. Pred- stavništvo to z resokicita zahteva. Istotaiko. more Prlvr. Nar. Predstavništvo z resolucilo ukiniti ali iznremeniti ooedine zakonske naredbe. ali v celoti, ali samo neke njihove odredbe. 3. Naredbe. izdane od ministrskega sveta v času od L lan. 1919 oa do dneva oroelašenla tega zakona fn Dotriepe od kraUa kakor tudi vsi zakoni in začasni ukazi — zakoni’ izdani od min. sveta v tem času. proglašeni s kraljevim . ukazom in oblavllenj v »Služb. Nk>vl-nah*. se s tem zakonom potrdita in zadobe zaikousko moč. 4. Zakonske naredbe na podlagi tega nooblastlla se nroarlasita in ob-iaviio v »Službenih Novinah« kakor ohičatni zakoni. V veliavo stopico z dnevom obiave. če ni v naredili sami določen drug rok. Ta zakon stoni v veliavo. ko ga krali podpiše, a obvcKno sita zadobi. ki> se ob-iavi v »Služb. Nov.« Za niegovo izvršitev se bodo pobrigali predsednik min. sveta, minister za kon-stituamo in odgovoriti ministri. Tak ic*zakouski načrt, toda o nte.gr.vi Dravi vsebini nas poduči pismo s katerim ie .Markovič napotil narodno predstavništvo k veševa-niu. Ko ie povedal par običainlh fraz. med niimi nekatere o’zakonitem boiu proti dragitili. pravi: »Radi vzdrževanja lavnega reda. radi preprečenia vseh detanl. ki so v raznih oblikah pripravljena na rti- Indija se prebuja. To. kar naiveč preseneča v mi« šlienlu dimašniega Indilca. ie prerokuje niecove duševnosti. Množeče se stavke, številna zborovanja uo deželi in rastoče gibanie za združitev jn sodelovanje indijskih ter imr/ehnanskih elemeutov dovdi ia-Sno pričata o izpremembi v mišljenj« naroda. Napredek delavskega gihania ie precejšen, mase niso več tako nesoudeležene in tope kot v. preštjiih časih. Kakor poroča ^Modem Review« jz Kalkute, ie bilo od marca do mala v roku 62 dni. nič mani kot 125 stavk, od teli 85 v Bombavju. Ta delavska gibania so nalvečle važnosti, na samo radi te-^a. ker se množita in zavzemalo vedno večli obseg, ampak, ker pripomorejo zelo mnogo k združenlu iitoletarskih sil m dviganlu medse-botae solidarnosti. Delavstvo se ie združilo v strokovnih organizacijah s oresenetUi-1 vo naglico Negotovost ekonomskega ooložala se rte kaže samo v neprestanih stavkah, ampak tudi v ufjrnščaiočem številu organiziranih zborovanj do deinvskiit skupinah. Najvažnejše med temi zborovanji ie bilo tisto v Madrasu, ki so se trn udeležili odposlanci v&eli dežel, To 7egovo rastočo moč. Stran 2. H A P BIJ. Stev, 224. stvo z obdavčeniem kapitala ne zamori. temveč pospešuje. Angleški odposlanec lord Chalmers le tzvalal. da ie omentev izdatkov le tedai mozga. akn se izvede sdošna razorožitev. Italijanski zastopnik le poudarjal. da mora država v slabem finančnem položaiu. ako ie dohodninski davek premajhen Doseči tudi tx> imovinskem davku, kakor se le to zircdijo v Italiii. Francoski delegat Vvenol ie omenjal, da more finančna konferenca pač daiati solo-šne nasvete, da oa mora biti davčna ’ politika kot taka prepuščena posameznim državam. NAREDBA O UVOZU IN IZVOZU PODPISANA. Bete rad. 27. Regent ie podpisal naredbo glede uvoza in izvoza, ki to ie izdala vlada. S to naredbo se ukinja devizna centrala ter se proglasa dinar za zdravo valuto, tako da se bo odslei vršil nakuo v naši državi edinole v dinarski valuti. Od tuie-zemskih valut bodo deponirane samo one ki so proglašene za zdravo valuto. Finančni minister ima pravico nadzorovania. V naredbi so označeni tudi denarni zavodi v Ju-goslaviii. ki bodo posredovali pri izvozu in uvozu. OBČINSKF VOLITVE V SRBIJI. Belgrad 28- Minister za notranje stvari ie razpisal občinske volitve v onih kraiih iužne Srbite, kjer se radi vpada Albancev niso mogle izvesti. Volitve se bodo vršile 17. oktobra, in sicer v okrožtih Ohrid. Prizren Totovo in Peč. VARSTVENE ODREDBE V BAKRU. Bakar. 28. Z ozirom na dejstvo, da so se na Reki ooiavili 4 primeri kuge. so naše zdravstvene oblasti ukrenile vse potrebne korake opreznosti. Zdray.stveni načelnik dr. Lo-chert le dospel osebno semkai ter odredil potrebno, da vrše zdravniki-bakteritolosfi zdravniško - ooliciisko službo na detnarkaciiski črti proti Reki. V Bakru samem ie ustanov-'Ttena ambulančna bakteriioloska oo-staia. v bližini železniške postale v Bakru na ie določena posebna biša za karantensko postalo. Na ozemliu zdravstvenega odseka za Hrvatško in Slavonijo se dosedai še ni poiavil noben sumlHv skičai Na preblval-stvo te bil izdan poseben proglas, nai posveča posebno pozornost uničevanju podgan in nazi na snago. D’ANNUNZIO BO DOLOČEVAL. Split. 27. Iz Šibenika iavljalo. da ie iziavil dr. Pini na povratku iz Rima svoiim pristašem da so ga na nierodainem mestu uverili. da bodo imela bodoča oovaiania isti značai. kakor ona. id so se vršila v Pallan-zi. Vsekakor bosta imela zadnio besedo Mllio in D’Annunziv. MADŽARSKA NA BRUSELJSKI KONFERENCI. Budimpešta, 28. Posebni poročevalec madžarske brzoiavne aeenciie Javila iz Brusila: Na konferenco odposlana madžarska deleeaoiia ie konferenci izročila pismeno poročilo o finančnem položaiu na Madžarskem. Načelnik deleeaciie dr. Aleksander PoDovics bo danes ali iutri podal obšimeiše oolasnilo. Madžarski delevati so izdelali o gospodarskem položaju obsežno poročilo, ki nudi sliko težkoč. s katerimi se mora Madžarska boriti. ZA USTVARITEV ZVEZE lUZNO-IN VZHODNO-EVROPSKIH DRŽAV. Varšava. 28. V Varšavo so dospeli nastopni ooliskf poslaniki: Pile iz Prage. Sembek iz Budimpešte. Skrzvnski iz Bukarešte in Jodko iz Carigrada. Niih prihod ie v zvezi z načrtom dr. Beneša glede Male antante in z namero Take Jonesca. združiti vse države med Baltskim ln Egejskim morjem v eno zvezo. Razgovori bodo traiali nekan dni. SKLICANJE LITVANSKO-POLJSKE KONFERENCE. Vilna. 28. Kakor poroča litvanska brzoiavna agentura, ie ooslal ooliski minister za zunanie poste litvanskemu zunaniemu ministru noto. do kateri se sklicuje konferenca litvanskih in ooliskib zastopnikov v Suvalki na dan 29. t. m. Litvansko ministrstvo ie izjavilo da bo odposlalo v Suvalki poslanca in ravnatelja oollskega denar tem e ute Behitlja. PROTEST PROTI POLJSKEMU IMPERIJ ALIZMU. Kovno. 28. Po poročilu litvanske brzoiavne agenture ie bilo povodom poslednjega Dollskeea napada tukai veliko zborovanje kier se ie sklenila resobicria. v kateri se veli med drugim: Navzlic vedni pripravljenosti naše vlade za mir in ob bridkem nesootovaniu želia zveze narodov, so Pollaki nenadoma pričeli napadati litvansko ozemlie ter s tem kršili nevtralnost. Danes v Kovnu zbrana večtisočglava množica protestira oroti nečuveneimi zatiranju svobode In neodvisnosti do poljskem Imoeriializmu. Rowna smo zasedli nekatere kraje. Zapustili smo Proskurow. Pri Sta-rokonstantinovu boli s sovražno konjenico. . Nemiri na Irmo. „ondon, 28. V Belfastu de prišlo do novih spopadov med pristaši obeh veroiz-povedanj, pri čemer je bil 1 policist ubit 1 policist in 2 ctvillsta pa ranjeni. Po noči Je kakih 100 oboroženih ljudi napadlo rlavno policijsko barako, pri čemer se Je razvilo srdito streljanje. Pri policijskem patrolira-nju v Dublinu je bil aretiran član slnfai-novskega parlamenta. Govori se, da je bilo policiji iz Belfasta sporočeno, da bo za vsakega ubitega policista usmrčen odličen član sinfajnovcev. WR ANGEL PRODIRA? Kodani. 28. Po brzojavki iz 5e-bastonola ie general Wrangel napadel bollševike severno od Aleksan-drovska. Več boliševiških oddelkov ie kapituliralo. Konienica generala Wrangla ie prekoračila Dnieper in ie zasedla več mest v gubernijah Roltava in Jekaterinoslav. ANTARKTIČNA EKSPEDICIJA. London. 27. Danes ie odpotovala antarkična ekspedicija pod vodstvom Copesa. Potovanje bo trajalo sedem let. SWINEY UMIRA. London. 28. Corški župan Mac Svrinev umira. Danes ga ie obiskal nadškof Mannix in ga deta! v sveto olie. LIUDSKO ŠTETIE NA POLJSKEM. Varšava. 27. Seja ministrskega sveta ki sc ie vršila danes pod predsedstvom Witosa. te obravnavala vnrašanle splošnega Ikidskcga štetia. štetie mora izvesti minister za notranie stvari. RUSKO - POLJSKA VOJNA. LDU Dunai. 27. (DuttKU.) Ukra-iiiiski tiskovni urad ooroča iz Stanislavova z dne 26. t. m.: Novi uspehi generala Polivanova so boliševi-ke med Bugom in Dniestrom prisilili da nadaljujeta svoi umik proti vzhodu. Zavzeh smo mesto Prošku tov. LDU Varšava. 28. (Brezžično.) Frontno poročilo od 27. t. m.: Južno od Prioieta te ooložai neiznre-menien. Severno od PriDieta se vrše za nas uvodni boii. Sovražnik se na vsei fronti umika. Tu Da tam se trdovratno ustavita. Naše čete se bližalo reki Tari. Naši oddelki so prodrli do reke Nienrna. naža konienica oa le orišla pri Lidl sovražniku za hrbet. V ozemliu Suvvalki ie obstreljevala sovražna artilerija naše postojanke. LDU Varšava. 28. Poročilo s poliske fronte: Zavzeli smo Rokit-no in prodrli preko orekooa. ki veže Dnieoer z Bugom. zasedli več mest in uieli 1500 rdečih vojakov. Somišljenikom I Sodruel! Moskva. 28. Frontno poročilo od 27. t. m.: 30 vrst Južnovzhodno od Slonima in vzhodno od Kobrina kralnl boii. Ob Pripeti* Izvidno delovanj 20 vrst severnovzhodno od Naše meščansko časopisje. Naše meščansko časopisje je zopet pričelo lov za frazami, za besedami In za terorizmom, ki naj napravlja med volilci zmešnjavo in nejasnost v pojmovanju o pomenu volitev. Nekateri postavljajo v ospredje monarhijo, to so liberalci, drugi avtonomijo, to so klerikalci. Mi, socijalnl demokrati smo seveda po svojem programu republikanci, tore} tu Je iasna črta, ki 1 o njej pač ni treba razpravljati sedal, ker je to že povsem znana stvar, o katerih ve vsak politični abecedar, kaj pomenja. Če bi hoteli razpravljati o teh stvareh, bi sicer obravnavali s pridom, ker organizacija te nove države, uprave ni tako enostavna stvar, ni beseda, marveč je problem širšega pomena. Toda naše meščanske stranke so mnenja, da zadostuje, če se zažene med volilce geslo, beseda, ki terorizira in hipno tizira množice, da oddajo pri volitvl svoje glasove za stranke, ki so doslej gospodarile in komandirale v Belgradu in v Sloveniji. i Razsodno volilstvo pa s takimi parolami ne more biti zadovoljno. Dejstva, dejanja, gospodarske in socfjalne razmere, politične svoboščine, to so tiste stvari, ki so nas izučila v teh dveh letih svobodne domovine, da po tej poti naša domača politika ne sme iti. Delali so in delali, mi smo protestirali, protestirali so tudi oni (proračun) v Belgradu so se nam pa smejali radikalci, narodni klubovci, naši klerikalci in liberalci in mi pa lezemo še danes v vedno večjo bedo. Življenske razmere, ki jih imamo danes, so neznosne in bodo pod režimom te gospode, ki vidi le sebe, ne pa ljudstvo, le še bolj neznosne, če bi ta gospoda dobila popolno oblast in prevelik vpliv v narodni skupščini. Zaraditega je potrebno, da preide vo- ( iilni boj k stvarnosti. Volilci, ki bodo 28. j novembra oddali svoje glasove, se bodo ! obsodili sami, če ne bodo prav volili. Danes gre za vprašanje: ali smo zadovoljni s sedanjo upravo, s sedanjim državnim gospodarstvom, s sedanjimi razmerami? Ce smo, potem volimo to gospodo, ki vlada doslej, če pa nismo, pa oddajmo pri volitvah v konstituanto svoj glas za socijalno demokracijo, ker le tedaj se bodo Izboljšate razmere. V državi Je namreč treba energične roke, ki odpravi vso dosedanjo korupcijo, ki izžema ves narod. Te energične roke pa v meščanskih vrstah ni, ker se te stranke same rede ob korupciji. Politične vesti. + 8 teboj Igrajo na borzah pripadniki onih strank, ki danes vladajo. Za denar kupijo od tebe, še enkrat dražje predajo. Ne samo za pridelek, tudi za delo te ogoljufajo, zastonj si delal, če vidiš, da gre gospodarstvo v propad, kljub delu. To pa gre v državi, kjer vlada reakcija kot v Jugoslaviji. Mogočniki navzgor, ubogo ljudstvo v bedo, navzdol. Pokažimo, da bo proletari-jat na deželi in v mestu enkrat igral s svojimi glasovi na volilni borzi, da bodo šli kapitalisti navzdol in proletarijat s svojo pomočjo iz bede navzgor, ko bomo volili »rdeče socijaliste«. Pokažimo, da znamo na volilni borzi tudi mi prav dobro igrati! + Agrarno reformo je menda v Jugoslaviji nemogoče izvesti. Kakor da bi sploh tega vprašanja ne bilo treba, tako so danes liberalci in klerikalci o tem molčali. Ko bo šlo za vaše glasove, da jim jih daste, bodo o agrarni reformi govorili, ko bodo vladali, bodo na to pozabili. Zato pa ubogo ljudstvo, voli svoje sotrpine, ki so od nekdaj prelivali kri za tvoje želje, tem zaupaj, te izvoli, da bodo lahko končno, tebe ljudstvo — osvobodili. To bodo zastpniki K m e čkod el a vstce zveze. + So drug Rettner o razmerju Avstrije do Madžarske. Socijalno demokratična stranka v Avstriji prireja sedaj pred-volitvami mnogoštevilne in sijajne shode. Ob priliki nekega takega shoda je sodrug Ren-ner govoril z ozirom na to, da »Arbeiter- | Zeltung« ravno te dne na podlagi nepobit-nlh dokumentov razkrinkuje lntrigantsko monarhistično propagando madžarske vlade potom avstrijskih klerikalcev, tudi o razmerju Avstrije do Madžarske. Izjavil je, da avstrijska država pod nobenim pogojem ne more več trpeti monarhističnih zarot. Avstrija hoče z vsemi nasledstvenimi državami mirne soseščine. Avstrijsko delavstvo se bo do skrajnosti borilo zoper monarhistične nakane in zoper vojno politiko, ki io Horty uganja napram Avstriji in Ceho-slovaški. Avstrija hoče in potrebuje miru. Od Madžarske pa mora Avstrija dobit! še Zapadno Madžarsko, ki je nemška pokrajina in ki poleg tega pripada Avstriji tudi po st. germainski mirovni pogodbi. Srednja' Evropa je danes kakor svoj čas Balkan, kjer zadostuje iskrica, da se vname. Mahinacije madžarskega imperijalizma so za srednjeevropski mir silno nevarne. Podcenjevati nevarnost monarhističe zarote s strani Madžarske bi bilo skrajno nevarno tudi za vse ostale nasledstvene države. + Nov tiskovni zakon v Avstriji. Sodrug Ansterlitz je izdelal pravkar nov tiskovni zakon, ki je od prejšnjega znatno izpopolnjen. + Cehi proti moskovskemu programu. Dne 26. t. m. se je otvoril v Pragi kongres socialistične strankarske levice, na katerega jc došlo 328 delegatov, največ iz Slovaške in karpatskih krajev. Od teh se jc samo mali del izrazil za moskovski program, medtem ko so proti odboru stranke socialni demokrati vztrajali na svojem stališču, da ne odobravajo tega programa in da zahtevalo brez traz, naj se socialisti odrečejo tretji Internacijonali. + Bivši avstroogrskl zunanji minister grof Czemln bo kandidiral v I. dunajskem volilnem okraju. + Kakšen bo rusko - poljski mir. V novlt navodilih, ki jih je prejela ruska mirovna delegacija v Rigi, Izjavlja sovjetska vlada, da mora priznanje neodvisnosti Ukrajine, Litvanske, Bele. Rusije in Vzhodne Galiciji po Poljski in Rusiji tvoriti podlago za bodočo mirovno pogodbo. Zastopstva, ki so si jih izvolile te države, se morajo priznati. Glede Vzhodne Galicije naj odloči ljudsko glasovanje, pri čemer pa prihaja v poštev le ono prebivalstvo, ki res dela. Ako Poljaki ne bi pristali na to, potem predlaga ruska vlada, naj ta vprašanja ostanejo odprta In naj poljska vlada vzame na znanje, da se Rusija odreka zahtevi po znižanju poljske vojske, oddaja orožja Rusiji, postopni odpravi vojne industrije In po prepustitvi železnice Volko- vijsk - Grajevo. Rusija Je še vedno pri« plavljena, skleniti premirje in predhodni mir ter med Poljsko in Rusijo priznati me-. Jo, ki poteka precej vzhodneje kot ona, k! Jo je določil vrhovni svet. Ako bi poljska vlada zavrnila to ponudbo, potem bi po mnenju ruske vlade s tem zjavila, da si želi zimske vojne. V tem. primeru ostanejo ravnokar navedeni mirovni pogoji v veljavi le do 5. oktobra. Dnewne vesti. Sprememba pri našem listu. Te dni vstopi v naše uredništvo kot šefredakter sodrug Etbin Kristan, ki bo lisi podpisoval kot lastnik in izdajatelj. Kol odgovorni urednik napram oblastem bo podpisoval naš list sourednik sodrug Mak* Žagar. Demokrati se pripravljajo! Kakor razberemo iz demokratskih listov, se demokrati pripravljajo na to, da sklenejo s samostojno kmetiško stranko volitveni kompromis v svrho skupnega nastopa pri volitvah. Snubijo v ta namen tudi takozvane narodne »socijaliste«. Kaj bc storila samostojna kmetiška stranka, o tem se še le-ta ni Izjavila. Meščanske stranke se pripravljajo! Pripravi se tudi ti, industrijski in kmetiški proletarijat, da ob volitvah z združenimi močmi nastopiš zopet združene kapitaliste, zoper združene guK-kože! Pekovskim pomočnikom v vednost. Nekaterim pekovskim mojstrom po Sloveniji ne gre v glavo prepoved nočnega dela v pekovski obrti. Posebno v Ljubljani jim gre oblast na roko in jih ne kaznuje, kakor bi bilo potrebno kljub ovadbam, katere dobi z natančnimi podatki, kako in ke-daj delajo v nočnih urah. Obrtno oblast (prva inštanca mestni magistrat ljubljanski) poživljamo, da takoj izvrši in da potrebno lekcijo takim mojstrom ln jim takoj odtegne obrtno pravico. Neki molster celo govori, da če Je tud! vsak teden kaznovan za 100 kron, ne škoduje nič. Zato poživljamo vse delavstvo, da kontrolira vse pekarne ne satno v Ljubljani, temveč tudi v okolici po deželi ter v drugih mestih in trgih Slovenije in vsak slučaj nočnega dela naznanijo okrajnemu glavarstvu, na magistratu pri obrtni oblasti ali pa pri obrtnem nadzorništvn v Ljubljani in Celju. Poživljamo pa poverjeništvo za socialno skrb. da gre trpinom pekovskim pomočnikom na roko in enkrat za vselej radikaino odpravi nočno delo v pekovski obrti. Ako se ie nočno delo odpravilo v Mariboru že pred vojno — brez zakona in naredbe, zakaj bi ga tudi drugod sedaj, ko obstoji naredba, ne vpoštevali. Ako to ne bo pomagalo, bo moralo pekovsko delavstvo vse Slovenije govoriti odločneje. VisstRik S¥@t*©de. Člane in Kaniče »Svobode« obveščamo, da se bo članarina odslej pobirala na domu. Prosimo, torej one, ki so s članarino zaostali, da jo poravnajo. (Ljubljana.) Danes zvečer Je dramatična vaja ob T, uri zvečer. Igralci naj se zanesljivo udeleže. (Ljubljana.) Dramatični odsek rabi za prirejanja predstav razne rekvizite, tako razno posode, kozarce Itd. Prosimo sodhtge, če imajo doma take stvari kar se več ne rabi, da nam darujejo. (Ljubljana.) Svoboda v Celju priredi v soboto, dne 2. oktobra v prostorih hotela Union veliko vinsko trgatev z godbo in plesom. Vstopnina 8 K. Vsak, ki se hoče dobro zabavati in poceni grozdje krasti, naj ne pozabi priti ob 7. url zvečer po vstopnico, ako bt je ne btl vzel že prej v pred»rod«H ffl.rn.1 in pri zaupnikih._____ Ko prečrtate „Naprej“, ga od« dajte Vašim prijateljem! WiH LISTEK. juii sit Francosko spisal Gaston Leroux. (Dalje.) Prvikrat, kot iaz. vidi Friderik Lar san do atentatu v Rumeni sobi. srdčno. Stangersonovo. Kot iaz. te te tudi on poizkušal staviti nesrečnici nekai vprašani. a ni hotela sprejeti ne rdeča ne mene. Njemu kakor tudi meni so vedno enako odgovarjali- Gdč Stamrersonova ie še preslaba. da bi sprejemala. zaslišava-nia preiskovalnega sodnika. k> že tako preveč mučite itd. Gotovo ie tukai manikalo dobre volte, pomagati nama pri na Dnem zasledovanju: meni se ni zdelo to prav nič čudno, temboli ie Da osupnilo Friderika Larsana. Res le. da sva imela o zločinu popolnoma različne nazore .. _ Jokate se... Globoko v moiii duši Da gori le ena misel: Rešiti nfo'... rešiti io. čeorav te sama proti temu! rešiti te in ne Io kom-1 pnomitirati! Rešiti ta. tako da on ne bo govoril! Kdo: on? — On. morilec... Zgrabiti ca. in mu zamašiti usta! A e. Darzac te rekel: da se mu zamašita usta. ca te treba ubiti! Imam pravico ubiti morilca gdčne Stanyersonove? Ne!... Ali. da nai mi le priliko! Vprašanle le. da le doženemo. če ima res kosti in meso! da le vidimo nieeovo mrtvo truola če ura že res ne moremo zgrabiti živega! Ah. Kako bi mogel dopovedati tei ženski ki nas še ne deda ki živi samo svoii grozi in bolečini svojega očeta da sem pripravljen k vsemu, da io te rešim— Da... da ... Začel bom čisto od krala. zgrabil bom svoio pamet na pravem koncu in izvršil bom čuda ... Pred nte stopim... govoriti hočem. prositi hočem nai ima zauoa-nie do mene... s Dar besedami bi ii povedal le midva bi lih razumete ;fc> vem. kako ie prišel morilec iz Rumene sobe. da vem Ze vsa! polovico niene skrivnosti... da te pnmilittem. nio. iz dna svoie duše . A že vzdigne roko v znameme. da nas orosi nai se odstranimo. _ utrujenost kaže. silno poželienie do počitku... O. Stangerson nas prosi, nai se več ne vznentiriamo. nas zahvali. nas odslovi... Pozdraviva s Friderikom Larsanotn ter se vrneva v ealerito. Slišim Friderika Lar-sana. kako mrmra: »Čudno 1 Uud- no!...« Z glavo mi pomigne, nai grem ž niirn v niegovo sm*0-pragu se obrne prati očetu JaKoou. ki ie prišel za nama. Vpraša — Ali ste ga vi dobro videhr — Koga? — No. nieva! . — Ce sem ga videl!... Široko rdečo bradio ie imel. rdeče lase... — Takšen se ie zdel tudi mem. pravim. , . . „ ., .. — Meni tudi. dostavi rridenk Larsan. Z velikim Fredom sva sedai sama v niegovi sobi. da govoriva o teh dogodkih, ze eno uro govoriva o tem. 'prerešetavava in obračava. V očialed vprašanjem, ki mi Jih sta- vi Fred. n levov itn razlagam, ie Jasno. da le 5e vedno prepričan — vkUub molim očem. vkllub svojim očem. vkliub vsem očem — da te | morilec ušel skoz skrit izhod, ki ga ' le on oozna. — Ker grad pozna, md pravi: prav dobro ga pozna .. — Možakar ie preoai vehk, krepko in fino razvit .. — Razvit, kot te... mrmra Fred... — Že razumem, pravim... a kako sl nai razlagamo rdečkasto brado, rdečkaste lase? — Preveč brade, preveč las... Vse umetno, zavrne Friderik Larsan. — To se hitro reče... Vi 5«. vedno mislite samo na Roberta DaTzaca.. Ali se res ne morete ločiti od te misli?... Prepričan sem da le on nedolžen... — Tem boftiel Tudi Jaz to želim ... a v resnici vse g a obtežu-ie ... Ali ste zapazili stoipinie na preprogi? ... Pridite pogledat... •— Videl sem iih .. So elegantne stopinje — To so stooinie Roberta Dar-saca: ali morete zanikati? I Res. tu ni nobeno zmote-«. — Ali ste zapazili, da tu nobenega sledu o stopinjah, ko re odšel?, Ko smo prevarate 1i zločinca, ni zapustil za seboi nikakega sledu... — Neznanec ie ostal v sobi morebiti več ur. Blato na niegovih črevllfh se ie posušilo, in tekel ie pred nami po prstih s tako hi trest te ... bežati smo ga videli... sli-« šali ga oa nismo... V hipu prekinem to za nam nevredno. brezkončno, brezmiselno prerekanih Opozorim Larsana. nai posluša: — Tam spodaii... nekdo zapn a vrata... . Vstanem: Larsan gre za menoi. prideva v graisko oritličie. stopiva ven v noč. Popeliem Larsana do prizidane sobe. ki le ravno pod oknom prečne galerije S prstom Dokažem na ta zaprta vrata, ki so bila še pred kratkim odprta, in ood katerimi se svetlika Inč. Čuvai. pravi Fred. — Poidiva tla. mu šepnem. I (Dalje prihodnjič.) Stev. 224. H A P R E J. Stran S. Dnewna krenlka. Korošci v Ljubljani Včeraj ob poldva-n-distih dopoldne je pripeljal vlak iz Koroške mnogoštevilne izletnike iz Bistrice v Rožu, iz Rožeka, Vetrinj, Žrelca, Ledenic, Sel itd. Mnogo izletnikov je bilo v narodnih nošah. Glavne nlice v mestu so bile okrašene z zastavami. Izletnike, ki so Jih poleg občinstva pozdravili tudi oficijfclnt zastopniki, je spremljala godba. Ljubljanska ljudska šolska mladina ta dan ni imela Sole, ker je v mnogobrojnem številu šla pozdravljat došle izletnike. Popoldne in proti večeru so se vršile prireditve pred Narodnim domom, nakar so med živahnimi ovacijami izletniki odšli zopet na Koroško. Afera mokarjev. Kakor smo že pr,ed mesecem obširno poročali, je ljubljansko okrajno sodišče razpravljalo o senzacionalni aferi ponarejanja živil, zlasti moke, kateri aferi je bil glavni steber znani »rodoljub" veletrgovec z žitom Ivan Knez. V tej aferi je bilo nekaj trgovcev že obsojenih, nekateri, med njimi tudi glavni ponarejevalec Ivan Knez, pa Se čakajo na sodbo. Nekateri trgovci in peki niso bili zadovoljni s sodbo fn so se pritožili. Ljubljansko deželno sodišče je včeraj razpravljalo o treh pritožbah. Potrdilo je sodbo prvega sodnika v zadevi Matka Sokliča na kazen 100 K. Pečku Fridrichu Pauru In trgovcu Hinku Štamcarju pa je znižalo kazen od 300 K na 100 K. Posebno zanimiv .ie bil zagovor peka Fridriha Paura, ki sl je sestavil kratek, jedrnat zagovor, češ, da njega ne zadene nobena krivda, ker je Knezu zaupal in je še le videl, da je moka slaba, ko je bil kruh pečen. Pek Paur In trgovec Stamcar pa sta si prihranila 200 K, ker nista pripeljala seboj dragih zagovornikov. Konec stavke tramvajskih uslužbencev. Včeraj ob 1. uri popoldne so uslužbenci ljubljanske tramvajske železnice zopet nastopili delo. Vodstvo železnice je delno Ugodilo njih zahtevam. Volilni senat pri celjskem okrožnem sodišču je sestavljen sledeče: predsednik dvomi svetnik dr. Jos. Kotnik, člana dež. sod. svetnika dr. Dovgan in dr. Ziher, namestnika dež. sod. svet. dr. Levičnik in dr. Flerin. Popravek. V številki 217. »Napceja« z de 21. t. m. se ie vrinila v članku »Volilni red za konstituanto« stvarni pogrešek. Točka 4, b se mora glasiti: Tisti, ki so bili obsojeni zaradi kakega nepolitičnega hudodelstva na večjo kazen kakor pet let, ako od dneva, ko so kazen prestali, do 25. septembra 1920 še ni- preteklo 10 let. Ako pa je bila kazen za hudodelstvo manjša kakor pet let, mora preteči pet let od pre-stanja kazni do 25. septembra 1920. leta Po svetu. — Ljudska predavanja dunajske univerze. S 1. oktobrom t. 1. prlčno profesorji dunajske univerze po raznih okrajih mesta z ljudskimi predavanji. Predavali bodo o vseh mogočih strokah znanstva. ~(N. pr. o Ženitbenem pravu, o astronomiji, geologiji, cerkvi in državi, novejši francoski politični literaturi itd.) — Na tem polju naj bi se kaj kmalu tudi pri nas začelo delovatll — Protldraglnskl nemiri na Dunaju. * ^majskih trgih je prišlo v soboto radi eksp,S°,tIh cen razn*m živilom do hudih v.» ^azHuČena množica je oplenila oomirm ^ SKtražnlki- ki so hoteli ljudstvo pomiriti, so bil, dejansko napadenL ,. ,. /lsanl Koljuil. Na Dunaju so aurtiraH vec mladih aolitt{ov, * ^ mesto čokolade proda,ali Pesek Kupcn so ^ zali zaboj, v katerem pa sta bili samo dve ■ vrhnl plasti čokolada, spodaj pa Je bil pesek in ilovica. Na ta način so osleparili tnnogo trgovcev in verižnikov. — Madžarska član zveze narodov. »Berliner Tageblatt« javlja iz Bazla: Kakor se por ča iz Londona, je poslanik Zedinjenih držav Davis v svojem razgovoru x zastopnikom lista »Ne\v York Times« izjavil, da bodo Nemčija, Avstrija in Madžarska v kratkem sprejete v Zvezo narodov. ~ K ,,napadu" na Morganovo banko Se sledeče: Sedaj je priznal nadpaznik pri neki bližnji novi stavbi, da se Je zgodila nesreča vsled eksplozije voza z dinamitom. Torej le radi nemarnosti spremljevalcev. S tem odpadejo vse tendencljozne domneve amerikanskih ekscentrikov, ki jim nismo verjeli Ž6 prvi dan ne. . — Stanovanjska boda na Angleškem. Ministrstvo za ljudsko zdravje je javilo, da mu je sporočilo do 27. marca 1553 občinskih oblasti o Stanovanjskem pomanjkanju in stavilo tozadevne predloge. Načrtov za zgradbo novih hiš je bilo 161.837, med temi 79.563 od stavbnih podjetij. Ker pa se je zgradilo do sedaj 52.031 hiš, ostane Se kakih 80.000, tako, da se morejo stanovanjske razmere označiti še vedno kot zelo nepovoljne. —- Palestinski Izseljenci v Nemški republiki. Zijonistične organizacije so dunajski vladi sporočile, da bo zavzel prehod židovskih izseljencev skozi avstrijsko ozemlje v najkrajšem času največji obseg. Vsled tega je vlada zapovedala podrejenim oblastim, naj nikar ne dovolijo, da se ustavijo ali nastanijo Izseljenci v mejah republike, ker je med njimi mnogo takih, zlasti iz severovzhodnih držav, Iti (ne tri leta); ako pa so b*» obsojeni radi pregreška ali prestopka tatvine itd., pa tedaj nimajo volilne pravice, če od dneva prestane kazni do 25. septembra 1920 ’ še niso pretekla tri leta. -------- Popis perperov. Finančni minister je odreda popis perperov v Črni gori ter v obmejnih okrožjih v Hercegovini. Popisovalo se bo najprej pri denarnih zavodih, nato šele pri zasebnikih. Za potovanje v Bosno ln Hercegovino ni zanaprej več potrebno posebno dovoljenje policijske oblasti, temveč veljajo splošno obstoječi predpisi za potovanje v ozemlju SHS. Ministrstvo za prosveto je dovolilo Srbski Matici v Novem Sadu 20.000 K kot fond za ustanavljanje narodnih knjižnic In za prirejanje predavanj z skioptikom. Isto-tako bo Srska Matica v to svrho dobila tudi kinematograf ln zbirko knjig mlnlst-stva prosvete. Matica bo pričela s svojim delovanjem v Bački, Baranji in Banatu. Ministrstvo za agrarno reformo je koloniziralo v Vojvodini 1000 dobrovoljcev, v Macedonlji pa 800. Dan čiščenja na Hrvatskem bo 20. oktobra. Poverjeništvo za javno zdravje je odredilo, da se mora ta dan po vseh mestih, tržiščih, po ulicah ta javnih lokalih, po delavnicah, delavskih stanovanjih, tvoml-cah, Šolah, trgovinah, postajah, kolodvorih itd. po predpisih poverjeništva vse pomesti In pomiti ter desinflclratl (razkužiti). Tiskarski Škrat nam Je seveda zopet pomagal. V našem včerajšnjem listku »Lepa Vida« nam je v 2. koloni, 8. vrsta spodaj, pristrigel besedo, ki se mora glasiti »uveljavila« in ae »obveljala«; dalje v 5. koloni, 13. vrsta spodaj, ie nečuveno bedasto »popravile celo besedo v stranskem stavku, ki je hotel reči »Toliko glasovno kot igralsko« in ne »pevsko«, iz česar sledi, da ne pozna hudoba niti najprimitlvnej-ših pojmov logičnega mišljenja; v rubriki »Po svetu«, pa nam je dodal prav po nepotrebnem v 2. koloni, 3. vrsta spodaj, cela verigo besed od »v Q6tzovi dvorani itd.* naprej, kar Je seveda brezsmiselno. Na drugih mestih naj ga pa naSi potrpežljivi bralci sami udarjo po zločinski roki! Prisilna delavnica v Ljubljani ln stanovanjska beda. Prisilno delavnico bcJdo primerno prenaredili in- Jo baje porabili za umobolnico, ker primanjkuje prostora na Studencu. Zakaj stanovanjski urad ne poseže tu vmes in preskrbi rajši za stanovanja? Umobolnica je lahko izven mesta, mnoge stranke, ki so v vagonih, pa bi dobile na zimo poštenejšo streho, kot jo imajo sedaj po vagonih to drvarnicah! Tu se Izkažite! Jim služi odhod v Palestino le kot Izgovor, da se lahko nemoteno naselijo po drugih državah. ZlvU Izseljenci ne bodo dobival v NetnSki Avstriji, zato sl jih morajo sami s seboj vzeti. _ Židje se selijo v Palestino. Sionistične organizacije so obvestile avstrijsko vlado, da se bodo v teh dneh pričeti mnogoštevilni Židje seliti preko Avstrije v Palestino. Avstrijska vlada je * ozirom na to odredila, da se strogo pazi na to, da se ti žldje pri prehodu skozi Avstrijo ne nasele v Avstriji, živila bodo Židje morali sami Imet! s seboj. Kulturni vestnik. Dramatični odsek »Svobode«. Vprizorl v nedeljo, dne 3. oktobra dramo v treh dejanjih: »Kralj na Betanjevl«, spisal Ivan Cankar. Vstopnice se dobe v prodajalni konzumnega dni Št. na GUncah in v tajništvu »Svobode«. Opozarjamo tudi na to, da mladina pod 14. letom nima dostopa k dramatični predstavi. Za mladino se bodo vršile posebne predstave pozneje ob nedeljah popoldne. „Fann“ na delavskem odru. V nedeljo 26. t jn. Je priredil ljubljanski dramatični odsek „Svofeode“ na Olincah prvo predstavo: Knoblaohovo komedijo „Faun". Vsakdo, k! Je že videl lepoto te Igre ln vso »Jeno kompliciranost v predstavljanju, je mora* reči, da je bila naravnost izborno predvajana. Toliko tehničnih zaprek, kot jih je imel „Svobodhi‘* odsek, more premagati le oni, ki Ima tako voljo kot jo Imajo naši diietantje. Majhen oder, brez potrebnih tehničnih sredstev, nikjer prostora za vaje in niti časa za učenje, pa sorazmerno tako dobro izpeljati, ni nikaka lahkota. All kdor hoče, ta more. — Tudi vloge so bile primerno razdeljene in dasi so bile po nekod pomanjkljivosti, so te posamezni igralci s svojim vživetjem v Igro vse zakrili. Faun se je posebno odlikoval, tudi lord Stonburv in -lady Aleksandra sta bila dobra. Sploh so se Izkazali vsi; nekaterim bo ^ treba le še več rutine, potem pa pojde. — Dvorana je bla nabasano polna; veliko občinstva je morala počakati na prihodnjič. Ali opažali smo, da nekateri obiskovalcev naših prireditev za nj« Se nimajo smisla, sicer bi namreč med Igro ne bilo tako glasnega govorjenja. Očlvldno so pa tudi prišli gotovi ljudje nalašč, da motijo mirne poslušalce; toda prihodnjič se ž njimi pomenimo drugače. Ostalo je bilo dobro. TamburaSkl zbor glinške »Svobode« je‘kot vedno — tudi tokrat svoje izbrane kose iz- vajal precizno. — Svobodi kiičeaao; Le ta- ko naprej po krasno začrtani poti do izobrazbe od vseh popolnoma zapuščenega proletariata! Vse morebitne zapreke premagate z vstrajnostio in volja To imate Zato: na delo! —on— »Trovatore«: Muzika za cele Italijane, predstava pa še za nas ne. — »Glumači«; Zenljalna muzika na duhovito zamišljen 11-bretto. Tudi s predstavo smo lahko zadovoljni. G. Mohorič je priskoči! pa menda V skrajni sili na pomoč. — »Gozdne vile«: Gospa Polakova zasluži pač več zanimanja od strani nekih gledaliških »kompetenc«, škandal, da ji niso preskrbeli boljše scenerije! G. Pohan, od baleta bi pričakovali po dveletnem prakticiranju več, mnogo več! Nismo videli, da bi imela kako plesalka (te-vzemši morda gdč. Chladkovo In druge krati Se kakšno) kaj takozvaaega »spoštovanja do umetnosti«. — »Kraljica lutk«: Boljših baletnih del seveda iz nemarnosti ne izberemo. — »Faust«: Ne muzike, ne teksta — ne predstave; pa smo lani že trlstotlsočkrat povedali, kako bi se dale preprečiti nenadno odpovedane predstave. — »Hoffmannove pripovedke«, »Rlsotetta«, »Mignou«, morda tudi »Ksenijo« itd. še niso dali, zato smemo z veseljem konštatlra-ti, da nam predlanskih novitet ne bo še tako kmalu vrag vzel .. . Repertoira ne moremo priobčiti, ker še nismo dobili (danes v torek!) »Gledališkega lista«. Živio, ntf jadramo! lz gledališke pisarne. Radi smrtnega slučaja v družini nekega igralca, ki Ima-važno vlogo, se repertolr v drami izpreme-nl: četrtek, dne 30. septembra Pygnialion, red C; petek, dne 1. oktobra Pygmallon, red E. Igrala bo ruska dramska družba g. Muratova. Da bo občinstvo predstavi la 11 o selijo, bodo na razpolago obširni izvle i vsebine. Kratka srbska gramatika In čftan *■ Sestavil dr. J. Mencej. Cena 10.80 k.. Dobi se povsod. - Dr. Mencejcva gramatika je slccr reS kratka, ali na 30 t obsega toliko gradiva, da jo p p ' ročamo. Zlasti primeren tanka v latinici in cirilici. Tudi za učen* cirilice je dovolj preskrbljeno: pr °I?i! tografiji dveh pisem v cirilici je , bra misel za hitro priučenje srbomvat skega Jezika bo vsakomur dobro s u -Tudi cena ni za 68 strani previsoka. Gospodarstvo. * — Terjatve pri Avstro ogrski poštni hranilnici »Pravda« piše: V finančnem 'odseku se je razpravljalo o dejstvu, da imajo oni Jugoslovani, ki so preje pripadali Avstro - Ogrski, še sedaj mnogo terjatev pri avstrijski to pri ogrski pottni hranilnici. Terjatve naSih državljanov pri dunajski poštni hranilnici znašajo v čekovnem računu do 15 miljouov kron, na vložkih pa 12 milijonov kron, vsega skupaj torej 27 milijonov kron. V Budimpešti imamo terjatev za 28.000 K. Naloga diplomatične intervencije bo, da se te zahteve in terjatve likvidirajo. _ Vladna pomoč ribičem. Ministrstvo prehrane ln obnove je naročilo v Franciji znatno količino materijala in orodja v vrednosti 25.000 dinarjev. Ministrstvo je to odstopilo našim-ribičem na Jadranu. Ta ™č ne bo veliko koristila ribičem. Za 25 000 dinarjev ni mogoče nabaviti mnogo več od dveh ribiških mrez. — Svetovna žetev pšenice v letu 1920. Poročilo mednarodnega poljedelskega instituta v Rimu poroča: V Severm Ameriki fe računa da znaša žetev 28.9 milijonov L napram 30.9 v L 1919. in 29.3 povpreč-ton, uapra 1918. 2etev v Belgiji, španlj! Italiji, švlci, Kanadi, Indiji, Alžlru, ££ Srn l. T—« » «*»■ ~ 48.9 milijonov ton, * ® • J- Je znašala 49 milijonov, a v letih povprečno 50.1 milijona ton. da nlena žetev znaša 930.000 ton. Iz drugih držav ni natančnih podatkov; žetve se pa xii dobre v Bolgariji, Danski, označujejo ra gU) Nizozemskii Romu. rancij, povoljne pa v Nemčiil, *» tehoslovaškl; z« Škotski, Irski, jetev y AnslljJ !n Wa_ slabo je ozn ^ institut, da je žetev esu Nadalje po cenjena M 2? bombaža v ^ 0(} sto Več kot lansko nov ton, . . jg^orne pese na 8.1 ml-leto, a pridelek ^ yečji kot )anskQ lljona ton, t. J. lct°' gtrljskl predujem. Uradno se po-“r, V8 „„;icka komisija je v svoji zad-roča: Repar - na predlog avstrijske "f jSei Z Izvedbe note, ki se nanaša na Im-n ”*'<*' » “ »lf “*> liberalno- Komi« lih bo *do ‘ , v t,p»oiavnem proglasu zvezni rS ™ v srwinii organizaciji ^sodnik sir Good na SZ? ie P^ava napravila na Sol-Skodo ki Jo le aa dovol]enie darov nograškem, in P m znesek ter naglaša, da » beda 50.000 funtov, da Češkoslovaška lahko Izvaža les v Ameriko Po poročilo češkoslovaškega ml- S™ « “• ““f",- cev je sedania Cena M 1000 St0P 60 dolarjev, medtem ko znašajo stroški fob. Hamburg 48.28 dolarjev, tako da znaša dohodek 11.72 dolarjev. Z vožnjo po jadrnici bi se lahko prihranilo Se trije do 4 dolarji pri 1000 stopinjah desk — Direktni vozovi iz Cehoslovaške v Jugoslavijo. Z ozirom na velike težkoče v izvažanju k Cehoslovaške v Jugoslavijo in Italijo, je odredilo čehoslovaško ministrstvo železnice, da se uvedejo pravilni direktni vlaki iz Budjevice, Breslave in Slovaške preko Maribora, Trbiža ln Brenerja. Isto ministrstvo je odposlalo veliko število uradnikov v Avstrijo, kateri imajo nalog paziti na nemoteni in hitri prevoz čeboslo-vašklh vlakov v Jugoslavijo in Italijo. — Fijasko nemškega monopola na špirit. Nemci so v veliki nadi vpeljali monopol na špirit, misleč, da bo prinaša! državi letno vsaj eno milijardo mark. Sedaj so pa spoznali, da jim ne donaša samo nobenega dohodka, nego zahteva letno 500 milijonov mark. Glavni vzrok je velik in drag uradniški aparat, ki Je posebno otežil proračun, ko so se uradniki, ki so bili v vojsk! vrnili ta so morali biti dotedanji uradniki odpuščeni. Ker pa ima uradnik po zakonu odpravnino, je morala državna blagajna izplačati najnižjemu uradniku 60.000 do 70.000 mark. Teh velikih stroškov niso prejemniki pokrili, ker nemška industrija počiva zaradi pomanjkanja surovin. Mouo-pol mora vsled tega kupovati špirit v inozemstvu. Pri tem ima velike dohodke, ker lcupuje špirit po 12—14 mark v inozemstvu, a prodaja po 60—90, a tudi več mark. A vzlic temn ni mogla pokriti stroškov. — Bruseljska konferenca. Kakor poroča »Petit Journal«, bo bruseljska konferenca svoje delovanje nadaljevala na ta način, da se udeležnikl razdelijo na 5 komisij, ki bodo posebej zborovale in se ie od časa do časa sestale. Kakor dostavlja dopisnik tega lista, pa delovanje komisij nima takega pomena, kakor porazgovorl, ki se vrSijo med delegati raznih držav v kuloarjih. Tako ima avstrijsko odposlanstvo daljša pogajanja z ameriškimi delegati. — »Echo de Pariš« poroča, da bankir Urand iti nekateri nevtralci delegati sodijo, da so edinole krediti za obnovo mednarodno vprašanje in da se morajo obravnavati posebej. — Japonska banka v Hamburgu. V Hamburgu jc ustanovljena podružnica banke Joko Hama Specia Limita. Bančni kapital znaša 100 milijonov jenov, a rezervna glavnica 50 milijonov jenov. — Mezopatlmlja nova dežela za gojenje bombaža. Angleški poljedelski urad je napravil preizkuse z gojenjem bombaža v Mezopotamiji, kojlh Izid Je Jako dober. Angleži računajo, da bodo pridobivali letno za 12—15 milijonov liber bombaža. Prej bodo morali Izvršiti še kanalizacijo za namakanje sveta m nabaviti potrebne gospodarske stroje. Šport. Prijave za (Uatančal marš za civilne športnike se zaključilo v sredo, dne 9. t. m. zvečer. Na poenejSe prijave s« m bo oziralo. Start za clv. tekmovalce je i minuti pred vojaki in dobe Isti vojaško opravo, to Je 20 kg težki nahrbtnik ta puško v nedeljo ob 8. uri na prostoru »lllrtje«. Prvenstvena nogomostna tekma S. K. Maribor : Rote Elf se je vršila v nedeljo. Izid 4 : 1 (0 : 0) v prid Rote Elf. Popisi. Mezdno gibanja v revirjih. Dne 22. t. m. je v Zagorju sklicala Unija slovenskih rudarjev konferenco, ki se je bavila z dosedanjim mezdnim gibanjem. Rudarji v Libojah so pred kratkim končali mezdno gibanje, pri katerem se Je pri obeh podjetjih Sonnenberg in rudniku Schiitz povlSale devne mezde za 50 odstotkov. Obenem Je dovolil prvi rudnik ie 4 krone dnevno draginjske doklade, rudnik Schiitz m doklado v formi premije. Rudarji v Olobo-kem so dosegli zadnji teden znatno povišanje svojih dohodkov. Rudarji v črni, Mežicah imajo že tri tedne po Uniji vložene zahteve, zaradi katerih bo Unija vnovič zahtevala sklicanje obravnave. Rudarji v Velenjah in Zabukovci so predložili pred par dnevi zahteve montanlsti-čnemu odseku. Tudi v Minil se Je za del delavcev že vložila zahteva, za drugi del ta rudarje v Krmelju se po dogovoru s krajevnim odborom stori isto. Za rudnike Trboveljske družbe Kočevje, Rajhenburg, Hudajama, Trbovlje, Hrastnik, Zagorje se vložijo zahteve, ta »leer povišanje plače za 50 odstotkov ta nabavni prispevek, obenem se zahteva, da družba prevzame plačilo dohodarinskega davka. Memorandum bodo predložile podružnice same, zato da v zahteve uvedejo tudi vse lokalne potrebščine. Končno pa so pooblastile Unljsko vodstvo, da jih pri obravnavi zastopa. Zastopniki raznih rudnikov so vsled lažnjive komunistične agitacije, poročail, kako so rudarji razburjeni, nad komunističnimi agitatorji, ki so poprej obetali zlate_gradove, nazadnje pa niti pogodbe niso znali skleniti, tako da so rudarji, odkar je potekla zadnja pogodba, to je približno že 10 dni brez vsake pogodbe, o kakem povišku niti ni govora, pač pa so se komunisti iarazili, da so zadovoljni s sedanjimi dohodki ter so s tem seveda otežkočili sklepanje nove pogodbe Uniji slovenski rudarjev ta tako oškodovali rudarje. Sedaj imajo rudaril jasen dokaz, kal pomeni komunistično razdiranje delavske solidarnosti. Prepričani »mo, kar smo izvedeli lz poročil, da bodo rudarji temeljito obračunali z atznlmi Makuci hi Zor- geti; če so ti gospodje igrali dvojno igro pri železničarjih dalje časa, je pri rudarjih pač ne bodo. Laž in demagogija Ima kratko življenje, ker pa ta komunizem ni ničesar drugega, zato mu v revirjih proti v kratkem konec. Komunistični strokovnjak o rudarstvu. Iž Poljšnika pri Litiji nam pišejo, da so dne 12. t. m. komunisti sklicali na Poljšniku shod. Poleg par mladih fantičkov je prišel na shod tudi ljubljanski nekdanji krojač Ludvik Zadnik, ki so ga pred kakimi 20 leti kovinarji v Štorah in rudarji v Trbovljah parkrat nabunkali, ker jim je poneveril novce, katere so mu izročili. Ta možakar ie na shodu pripovedoval med drugim kmetom tudi približno tole: Kmetje, sedaj bodo rudarji prevzeli rudokope v svoje roke, vsak bo prodajal nakopani premog sam in prodajali ga bodo veliko dražje kakor sedanje podjetje, vsled tega boste tudi Vi imeli od tega dobiček, ičfcr Vam bodo rudarji lahko veliko dražje plačevali krompir in fižol. Zastopnik okrajnega glavarstva se je komaj premagoval, da se ni na glas smejal temu vzornemu strokovnjaku o rudarstvu. Ko pa so kmetje odhajali od shoda, so se pogovarjali, češ, ta še pač ni nikoli videl rudnika, pa menda tudi ne kmeta, ker bi sicer ne pripovedoval take budalosti. Neki kmet pa se je baje odrezal: Ja, če imamo take gospode pri kmetijstvu, pa bomo še dolgo čakali na razdelitev veleposestev. Komunisti so res mojstri, kaj ne? Sodrugl! Ali se nahaja „NAPREJ“ v vseh javnih lokalih, v katere zahajate? Pred volitvami. Volilni \ii za ustavoivomo Mm jkonstituan^K (Dalje.) 18. Kako nostoua sodišče ori reklamacijah? Sodišče mora vse sklepe, ki jih ic občinski urad z ozirom na vložene reklamacHe naDravrl. nrededati in ootrditi alt oa sklen spremeni« in o tem občinski urad takoi obvestiti, Ravnotako mora tudi rešiti pritožbe ki so vložene oroti sklepom občinskega urada in tudi o tem občinski urad obvestiti Občinski tirad mora v smislu teh rešitev popraviti svoi volilni imenik, ravnotako na popravi tudi sodišče svoi izvod volilnega imenika. Proti sklepom sodišča ni nobene cfrifoib* več. 19 Kedtri postanek) volilni imenik) končneveliavnl? Dne 6. novembra 1920 morajo biti vse te poorave volilnih imenikov končane. Občinski urad mora svoi pooravlleni imenik še enkrat poslati sodišču, ki kontrolira, ie-11 ie občinski urad volilni imenik tako popravil, kakor ie treba v smislu sklepov sodišča. Nato potrdi sodišče tako oopravlieni imenik, ki postane s tem končno veliaven. Ta imenik služi potem za oodla-eo elasovania. Kedor ni v volilnem Imeniku, ta ne more pod nobenim ooeroiem elasovati. Somišljenikom! Sodrugi! Do 25. t. m so morale vse občine hiti trotove z volilnimi Imeniki. V kratkem bodo ti volilni imeniki v občinskih pisarnah na voo-eled volilcem. Vsakdo lina pravico se nreoričati o tem. ali ie voisan aU ni. Pomnite, da so te volilne fanenl-fce večinoma sestavllall Vaši nasprotniki Računalte s tem. da so Vas morda nalašč in namenoma Izpustili. Zato »e Vaša dolžnost. «ia se oravočasno nreorlčnte. kako so delali klerikalni in liberalni ž»oanl ter obč »erenti! Kdor ni voisan nai tako! zahteva vnis ter se nreskrbi s potrebnimi listinami (krstni list. domovinski list 1. t. d.). Pazite na vse ohiave \ »Naore-lu« slede reklamaciiskeea postoon-nia. Naš list bo oo možnosti o važ-nfh stvareh pnročal. Centralni volilni Odbor 1. S. D. S. • • Sodrttaom na Kraniskem! Vse dunise In obiave zaradi predstoiečili volitev ie našlo vliati na Volilni odbor za Krantsko v Uub-iiani. Knaflieva ulica št. 4. i lisp sita!! Izdalaiell: Ivan Mlinar. \ Odgovorni urednik: lak. Vehovec. Naročite! | V teku 10. dni prispe večja množina (l@2nSls plaščev v vseh 'Številkah od 44—56 in raznih oblikah za dame in gospode. — [izdelek in kakovost švicarska v ceni od K 900-— do K 1050-— iza komad. — Z a j a m Ženo nepremočljivi! — Naročila • sprejema: Prva kranjska razpošiljal!?a SCHWAB & BIZJAK LJUBLJANA, Dvorni trg štev, 8. Pri poštnih naročilih zadostuje samo navedba številke, l)iw R. Drla*, M Mio 21 Ljiljai jtcscjseztte m?Se po K S2*- ■ froiiko posiaja odpošttjatelja. Mrovet & Kemp LIubilaRS. Pcleg realke. Po zelo jnESsnil eenS nem Sptošna ključavničarska in mehanična delavnica se je otvorila. Sprejema splošna popravila pisalnih in šivalnih strojev, kontrolnih blagajn itd. Fr. Lebar & L. Tišler Jenkova ulica 0. fjTOfce»l©fa plašči, zračnice, Hvalni Stroji in vsakovrstni deli, karbitne jsvetlike, goviJci itd. Sprejmejo se v popravilo dvokolesa in razni stroji. d. d. na Bregu pr« Ptuju ima na prodaj prvovrstne lBBS|sl!g eesfa it. 20 ItoirJiiiifera ilJ prl^crota pneumatiko »a a uto 8i» hoBesa ter vsake vrste guiftifevtta predme« lov, iKollrane žice »a električno napeljavo, elektrotehnični materija! ! Proti Griii 1 Zdravniško priporočeno irno dalmat. vino inozemske provenijence v večjih množinah, po zmernih cenah. Proda se večja mnoilna časopisnega papirlaj m upravi Naprefa. ! v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje 5 dobavlja vse kreditne in privatne informacije v tu- in inozemstva V abonementu ter posamezno cene zmerne. pcrr—rzgzj po naJnlSJIh cenah Telefon St. 470. se dobi edino v gostilni Poziv k subskripdli delnic Ivan Knez predsednik. Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani. btran 4. M A P B B i. Stev. 234