jo pozaaiao v ajcaib djaajih, si lebko ta izrek razjasaiaio; botel je aarnreč apostol reči: kar je Nemceai ia Ogrom agodao, to je Iiberalao. -- Ne belimo si zatoraj več glave, reč je zdaj dognaaa ia jasaa — ee že ai davao bila. Po velikeai hrupa, ki ga je aarcdilo v državnem zbora obravaanje o izjeaiaeiii stanu v Pragi in o brambovski po-lstavi, je zdaj vse aiirao jb tibo v Cislajtaniji. Veliki politični ivoz, aa ktereraleži dovolj vpeijanega ia domačega blaga, 8oizapeljali zadaje dai v"Pešt, karaor vsa težaja avstrijske!lisij je labcralfno ? politike visi ia kjer se ravao te dai vsa politika dela. Naši liberalci nimajo uobeaega jiokoja, delajo aa vse kriplje po aoči in po dae; zdaj se potijo v deželBein, zdaj v državBeai zboru, še Bimajo časa, da bi si oddahaoli, hajd, že iih kličejo delegacije. Ustaviaa aiašiaa drvi neaiudoaia aaprej, — alovaBska opozicija, pa niiiuo veadar pazljivo gleda ia prieakaje, kaj bo iz vsega tega; oaa se ae boji, da bi zaostala v političrieia življeaja, ker stoji aa krepkih Bogah, iaia duševae in aiaterialae aioči dosti v iebi" da"se ohTani za'boljšeIčase> iResea čudae so te razmere, posebao pa to, da liberalci ne vidijo, da tako eaostraasko poatopaaje ia raraaaje z blagoataDJeoi aiaogih Ijudstev ai prava pot k zaželeaenm koacu ali cilju. Da ae taore dolgo tako trpeti, t:> jc čatil že davuo vsak aiisleč človek, pa tudi maaj političniai krogom se zdaj tojprepiičanje že vriva; svedoki tega so vsi časniki. Tako tidovratao preziraaje pravic tolikega aaroda, kakor je slovaaaki, ae niore za Avstrijo dobrcga sadu obroditi. Zravea tega je plažč, pod kterim se skriva aekdaj tako bvalizana liberalnost, že ves lukajast ia se je žc botel večkrat celo pietigati, če bi ga ae bili go«podje spet pokrpali, ae ravao iz bvaležaosti, kcr so se saaii aekdaj pod ajini greli, teraač, ker so ga potrebovali sopet enkrat, kakor v zadnjem državaeai zboru. Dolgo siao ugibali, kaj je aeki aačelo te liberalaosti, ker po obnašaoju jeaih piipadeacev ai bilo aobeaega videti, iu vendar je visoke ceae vredno tako inodrost spozaati. Prvi ia aaj viši apostol te liberalaosti je bil aienda saia, če to aiisliti ai predrzao, dostikrai v zadregi, ko so jegovi ačenci okoli sloje ga obdajali ia prašali, kaj je liberalaost. Veliko mu jib jc gotovo sledilo, ki aiso vedeli, zakaj gre, pa to so ZBali po Bjegovib čudežib, skoraj bi rekel, čadBostib, da je velik prerok. Pri takošai priliki je aieflda bilo, kojeoa veliko besedo aiiiBO izastil ia so poteai jegovi ačeaci ia po njih tudi mi Bevedaeži zvedeli tajao skrivBoat aovega uka: ,,was zw e ckai assi g is t, i a t liberal"— karje agodao, je liberalao — avtog %«, oa saBi (Blagotiašek) je rekel. Pa kakor so vsi preroški izreki teaiBi ia razjaafljeaja potrebai, takotudita; za druge, ki sladkosti tote liberalaosti aiso poskušali, je meada težko, si to razložiti; aii pa Slovaai, ki