Iaaoad dally HeUldays. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradalikl la oprevnllkl prostori: 1617 a. Lawadala Am Off lea of PublkaÜoa: MIT South Lawadala Ave. Telephone, RookwaD 4904 Predsednik delavska federacije svari senatorje Politikami v Washingtonu pravi-jo, da je Hoover s imenovanjem Parkerja ¿lanom vrhovnega sodišča pokazal, da ** razume sedanje industrijafce dobe Washington, D. C. — (F. P.) — Industrijsko suženjstvo je fundamentals vprašanje, ki bo priftlo pred senatorje, ko ae otvo-ri v senatu diskuzija o Hoover-jevem imenovanju Parkerja članom zveznega vrhovnega sodišča, je dejal William Green, predsednik Ameriške delavske federacije v končnem apelu na senatorje, naj odklonijo potrditev. "Yellow dog" pogodba, ki jo je Parker potrdil v zadevi rudarjev in Red Jacket Coal & Coke Co., je zasužnjila na tisoč« rudarjev v West Virgin! j i, j« dejal Green. Nad tristo premogovnih kompanij je na podlagi precedents ki ga je ustvaril Parker, zahtevajo na sodiščih injuakci-je, ki so prepovedovale članom rudarske unije agitacijo med neorganiziranimi rudarji za pristop v unijo. Radi silnega pritiska, ki so ga premogovne družbe izvajale na rudarje, so bili slednji prisiljeni na podpis "yellow dog" pogodbe, ako so hoteli dobiti delo v premogovnikih. In-junkcija je celo prepovedovala u-niji nabiranje prispevkov, ki so bili namenjeni za pokritje stanarine bornih stanovanj, v katerih so rudarji živeli. "Delavstvo se bori, da osvobodi te rudarje iz ekonomske auž- škemu delavstvu, ako bo dejansko pokazal, da . ne more nobena oseba postati član najvišjega tri-bunala Združenih držav, ki ima za seboj tak ' protidelavski rekord kot ga ima sodnik Parker". Green je nadalje podal optimistično izjavo, da je opozicija v senatu tako velika, da bo zlahka preprečila potrditev Parkerja. Administracija bo najbrž izvajala pritisk na senatorje, da odo-bre imenovanje. Green je nadalje pokazal na dejstvo, da zve*-ni justični department ni izrekel niti besede, katero bi se lahko smatralo kot obrambo za izdajanje injunkclje, katero je Parker potrdil. Politikaši v Washingtonu, ki ko blizu administracije, niso prav nič navdušeni za Parkerja, ker jih je preplašila opozicija od Htrani delavskih unij in vidijo v ilooverjevi izberi slab političen manever. Sedaj izjavljajo odprto, da je Hoover z imenovanjem pokazal, da ne razume dobe, v kateri živimo. Conzara zameglil* dogodki v rabaiai ladiF Policija streljala na rudarje in ranila dvajaet domačinov; obredno stanje v Pešaverju Homhaj, Indija, 25. apr. — In dij*ka vlada je uvedla obsedno * tanje v Pešavarju ln severno-zapadnam delu province Punjab •n vaa poročila o tamošnjem položaju so pod cenzuro. Po vsem severozapadu ob meji Afghanistana je zavrelo. h ne toliko civilna nepokorščina kolikor teroristična dejanja. Kritično stanje je tudi v pro-vinci Bengal. V Citagongu so bi-li včeraj novi izgredi in en do-mačin je bil ubit. Trupla deee-tih vstašev, ki so bili ubiti prej-sni i «lan. je vojaštvo sežgalo na veliki grmadi. Izgredi so bili tudi v Miaorl. kjer stavkajo rudarji is zlatega rudnika Kolar. Domača policija je streljala na rudarje In dvaj-"t je bilo ranjenih. V večjih mestih je bil včeraj nur. , Walker je podal resignacijo Lewlaa čaka obračun na konvenciji Ameriške . delavske federacij« Chicago. — (F. P.) — Akcija John Walkerja, ki je resignlral kot predsednik Illinoiake delavske federacije, je začasno izvlekla iz zadrege predsednika Gree-na od Ameriške delavske federacije. Walker je tajnik reorganizirane rudarske unije, ki ima svoj sedež v Springfieldu, 111. Ta unija se smatra med člani ekse-kutivnega odbora Ameriške delavske federacije za neregularno, akoprav šteje med svoje člane veČino rudarjev na polju mehkega premoga. Da je Green bolj naklonjen stari rudarski uniji kot novi, je pokazal s svojim nastopom, ko j« nagovoril delegate na Lewisovl konvenciji v In-dianapolisu. Lewis je ob tisti priliki odprto zahteval od Gree-na, da prisilili Walkerja, Lewi-aovega sovražnika, na resigna-cijo. Green ni upal odprto zahtevati od Walkerja, da resignira kot predsednik državne delavske federacije, ker se je bal zamere. Walkerjeva resignacija pomeni le odločitev dneva, ko pride o-bračun z Lewisom, kajti Walker bo delegat reorganizirane rudarske unije na konvenciji Ameriške delavske federacije, ki se bo vršila prihodnjo jesen v Bosto-nu, Mass. Ob tej priliki t*o moral poverllni odbor in delegatje odločiti, katera je prava rudar perators asociacija je izdala od redbo na svoje člane, naj zadr že članske prispevke rudarjev, ki so se a 1,700 glasovi proti 40 izjavili za reorganizirano unijo. Prispevki bodo najbrž poslani Lewisu oziroma njegovim provi-zoričnim uradnikom rudarske u-nije v Kansasu, da bo potem Lewis lahko vodil boj proti reorganizirani rpdarski uniji. SODNUgKI PROCES STAVKARJEM HAaburžan v ameriški ječi kot Ut New York. — Nadvojvoda Leopold Hababurg lz Avatri-je, sorodnik bivšega avstrijskega cesarja, «e nahaja v policijski ječi v New Yorku. Obtožen je tatvine v zvezi a prodajo dragega diamanta iz habsburške zapuščine. , Kamen, ki ne apada njemu In ki ae ceni približno na pol milijona dolarjev, je prodal nekemu newyorškemu trgovcu za $60,000. Nadvojvoda, ki je etar S3 let, je vpiaan v policij-ski kjyjigi kot Leo Hababurg brez doma ... Veliki ekonomska krizi ss Poljskem Gospodarstvo poljske republike je na psu Varšava, 25. apr. — Poljaka stoji pred največjo gospodarsko krizo v svoji zgodovini, kar je postala neodvisna po vojni. Trgovina je docela skrahirala in na desettlaoče delavcev je brez dela in sredstev sa življenje. Vlada skuša brezposelne delavce odpraviti v inozemstvo in na tiao-če jih je odšlo v Francijo, toda drugam nimajo kam iti. Kake razmere vladajo na Poljskem, lahko pove eno samo dej-atvo, ki je, da je vlada dovolila v zadnjih treh mesecih uvoz tujega blaga v vrednosti tristo milijonov dolarjev — in Polj. slca prav nič ne potrebuje tega blaga, ker ga lahko doma proizvaja. Poleg tega je šlo mili- ska unija. i°ne ü luksus, na primer ato j&uïhwest ' îhteritàtè Catflfc IfíIlíJwB^otorJ NIJ8K >ROtI Dietriktni državni pravdnik odklonil prosekucljo nogavičar-Jav _ Eaaton, Pa. — (F. P.) — Di-striktni državni pravdnik Russell E. Mauch je odklonil prosekucljo štirih stavkarjev, ki so bili obtoženi nespodobnega obnašanja, ker so piketirali tovarno Nazareth Hosiery Co. Obravnava proti tridesetim stavkarjem, ki so bili obtoženi e-nakega prestopka, je bila preložena do meseca junija. Med temi je tudi šest nogavičarskih delavcev, ki so prišli v Nazareth iz Philadelphije in so prepevali pesmi, ko so se vračali z zborovanja stavkarjev. Pred enim tednom sta bili na sodišču oproščeni Josephine Kaz-cor, organizatorka nogavičarske unije, ln Louiae Gahen, tajnica 2enske strokovne lige. Obe sta bili obtoženi izzivanja na izgre-de. V prejšnjih slučajih so bili stavkarjl, ki so bili aretirani radi piketiranja. sicer oproščeni na sodišču, toda prisiljeni so bili plačati stroške sodnijskega procesa. Publlciteta. ki jo je vodila Ho-slery Workers unija, je dosegla dober rezultat kot se vidi s postopanja distriktnega pravdnika. ki je ustavil prosekucljo. Aest sovjetskih «radalkov jenih na smrt Žitomir. 1J88R. 25. apr.-Aeet aovjetaklh upraviteljev državnega le a nega trusta v Ukrajini je bilo te dni obeojenih na smrt radi korupcije. Obtoženih je bi-lo vsega skupaj 127 uradnikov in samo šaat je bilo oproščenih. Vsi drugi ao dobili zaporno ka lev za vina, gumijaste izdelke in perfurn iz Francije. Svile in drugih tkanin je bilo importiranih za $90,000,-000, dočim tekstilne tovarne v Lodzu obratujejo le par dni v tednu. , Tako dobro gospodarijo na Poljakem, da Je deficit v trgovski bilanci v zadnjih treh letih dosegel vsoto 160 milijonov dolarjev. Vladni krogi pa mečejo krivdo na — ruske boljševike. Sovjeti poplavljajo Poljsko s svojim blagom, ki ga dajejo tako poceni, da je vsaka konkurenca s poljske strani absolutno nemogoča. Dabovaa s katoliško ž* F ao oprtUaaprl razpravi Velasco je dobil le ukor, ker je užalil škofa • Lexington, Ky. — Julius A. Velasco, episkopalskl Župnik, ki se je dva dni zagovarjal pred sodnim zborom svoje cerkve radi tega. ker se je oženil s katoličanko in ni hotel pustiti duhovniške službe, dasi je to obljubil, Je bil v četrtek zvečer oproščen dveh prestopkov in spoznan krivim tretjega prestopka. ki se glasi, da je Velasco ponižal avojega škofa. Za ta preetopek je bil kaznovan z u-korom in škofa mora prositi odpuščanja. Cerkveno sodišče je priznalo, da Velasco ni kršil kanonov svoje cerkve f tem, da se je poročil s katoličanko po katoliškšem obredu. Cela afera se Je na koncu spremenila v farso. Velasco obdrži svojo župnijo In po kon-čsnl "obravnavi" se Je zmago-slavno vrnil s svojo mlado ženo domov. Velasco Je med razpravo obdolžil avoje sodnike, ds niso tožili nJega, temveč katoliško cerkev. Sodišče je bilo sestav. Ijeno iz petih duhovnov episko-pslske škofije v Kentucky ju. KORUPCIJA « PURITANSKEM BOSTONU Policija v zvezi z butlegarji in podzemskimi karakterji Boston, Mass. — (F. P.) — Coolidgevi policaji, ki so bili instalirani na avoja mesta po neu-apešnem policijakem Štrajku 1. 1919 in so postali znani po vsej Ameriki kot cenzorji knjig in varuhi "morale" ter so vneto preganjali radikalne delavce, stoje zdaj razkrinkani kot graf-tarji in podpornik! korupcije. O-ficielna preiskava je prinesla na dan dokaze o zvezi bostonske policije z butlegarji in podzemski* mi karakterji. ' Sedaj ae pričakuje splošno čiš-čenje v boetonakem policijskem departmentu, pričenši prav na vrhu s Herbert A. Wilaonom, policijskim komisarjem, nakar bo sledila draatična reorganizacija departmenta, ki grozi s prosekucljo in zaporno kaznijo graf-tarjem. Preiskava je dognala, da je policijski kapitan Oliver B. Garrett prejel nad dvfsto tisoč dolarjev za protekcijb butlegar-jev in lastnikov javnih hiš. Mnogo drugih policajev je obdolže-nih sličnih prestopkov. Preiskavo je vodil generalni državni pravdnik Joseph E. Warner s pomočjo promlnentne-ga bostonskega odvetnika Da-mon E. Halla. Povod za preiskavo policijska korupcije je dal članek "Baudy Boston", ki je bil priobčen .v reviji "Plain Talk". Članek je spiaal Walter W. Lig-gett, znan liberalni časnikar, ki Ji. pred leti vodil Idtko sa oprostitev Sacca in Vanzeltija, ki sta bila potem umorjena na električnem atolu. Razkritje korupcije v puritan-skem Bostonu je nov dokaz za tiditev, dp mora biti nekaj gnilega v mestu, ki se ponaša s svojo moralo In Jo skuša u*ili£i drugim ljudem. PROTI ELEKTKAR- SKEMU TRU8TU Trust je razpredel svoje mreže tudi v latinski Ameriki Washington. D. C. — (F. P.) — Samuel Meiaels, računski izvedenec kvezne obrtne komisije, ki Je pregledoval knjige K-lectric Bond it Share Co., je na zaslišanju pred Člani omenjene komisije izpovedal, da je ta dru-žba napravila nad dveeto milijonov dolarjev profits v prejšnjem letu. Trust elektrike steza roke po vsem svetu In lastuje Javne naprave na Kitajskem In v latinski Ameriki. Njegov vpliv ae poseb-no širi v Južni Ameriki, kjer ao vlade nezmožne ln prešibke, da bi se ustavljsle navalu ameriških kapitalistov, ki kontrolirajo trust elektrike. Klektrarske korporaclje računajo visoke ce-ne odjemalcem električne sile. ker Jih pri tem ne ovirajo zakoni za reguliranje cen. Stara gledališka Igralka ubila prijatelji«» In eebe Chicago. — Miae Adele III. tehle, bivša gledališke igralka. Je v četrtek ustrelila avojo prijateljico In razfioročenko mra. Itoris Murray Palmer iz Wau-k ni a na, pri kateri Je atanovala v laguna Beach u, nato je še sebi pognala kroglo v glavo ¿lisa Ritchie je bila atara 55 let. njena žrtev pe 32. Vzrok umora in samomora še ni pojasnjen. Samomor, ker ni bilo denarja za cerkveno poroko Ixm Angele«, ( al.—Michsel Flore*. star 35 let, ae je 84. t. m. ustrelil. Svoji mladi fte-nl, s katero Je bil poročen tri tedne, je pustil pismo, v katerem pravi, da ae zaman trudi, da bi dobil denar za cerkveno poroko, ki ae je imela vršiti v nedeljo. Floree je bil poročen civilno, toda njegovi sorodniki ao ga peovall, češ, da taka poroka nI vredna nič In da ae mora poročiti cerkveno. Evropski imigrioiji znižana skoro ni pol Samo 80,000 v letu jih sme priti, Če ostane pri aklepu navrgei amonumeni sena-, 7tranke zed- .«"Maniklh meaecih kot kdaj po- Norbecka, ki .odprava J IpreJ. Stare krajevne unije, ki so narodnostnega Izvora kot • rnhli$ v 4traJk|h ^ Washington. D. C. — Senat, ki pridno bije žogo z naselni-Iklm zakonom, je v četrtek sprejel z 41 proti SI glasovom a-mendment, ki določa, da sa število naseljencev lz Evrope znt->.a na 80,000 letno. Sedanji zakon dovoljuje okrog 150,000 Imi-grantov iz Evrope. Obenem Je senat zavrgel amendment senatorja ♦očko bazo za kvote. Kvotnl sistetu na temelju narodnosti, kolikor Jih je bilo v Združenih državah leta 1890, ostane za navedeno znižano število. Dr. Maiak is dragi Hrvatje pred eodliftem TrllndvaJeet je obtoženih vele- Izdaje radi bombnih aneat • Belgrad. 25. apr. — Pred tukajšnjim višjim sodiščem je bi-la včeraj otvorjena sodna obrav» nava proti drju. Vladimirju Mačku in 22 drugim hrvaškim voditeljem bivše Radičeve kmet-ske atranke. Obtoženi ao, da so financirali oboroženo gibanje mladih hrvaških teroriatov 1 namenom, da se Hrvaška odcepi od Jugoslavije. Proces bo morda trajal tri twine. Me dobtoženci Je dvajset dijakov In komljev, ki so obtože. ni, da so |>olagali bombe v Zagrebu in okolici in da ao ae za-rotili zoper življenje zagrebške-ga policijskega načelnika Kale. dins. Dalje sta na zatožni klopi dva bivša poslanca Radfttevc stranke: Jakob Jelačič in polkovnik Viljko Berglč. Obtožence zagovarja trldeaet odvetnikov. Glavni zagovornik je dr. Sekula Drljevlč, toda državni pravdnik mu ne da besi« de, ker je sam obtožen nekih prestopkov. Drugi odvetnik, dr. Mllovsn Zanič, ki Je pravkar prišel iz šestmesečnega za|K>ra, Je dobil besedo. Sodišču predseduje sodnik Dušan Subotič. Socialna zakonodaja državi New York Republikanci v državni legisla-turi ao bili prisiljeni glssovatl za predloge, katere ao zagovarjale delavske unij« I New York. — (F. P.) — U-rudniki državne delavske federacije se vesele nad dejstvom, ko je legislature sprejela 17 delavskih predlog v tekočem zasedanju in zavrgla skoro vse pro-tidelavake mere. Politična aitua-clja v državi je igrala v roke u-nijaklm voditeljem, da so lahko izvajali pritisk na zakonodajce. Republikanci, ker so uvideli, da so demokratje dobili v volilnih bojih podporo delavskih linij, se niso drznili voditi opozicijo proti socialni zakonodaji. Odločili so se za liberalne smernice v zakonodaji, kar Jim edino daje priliko, da zdrobe politični vpliv demokratov, ki ga imajo poaebno v mestu New York. Demokratje so lahko Izvolili pristaša svoje etranke za governerja v državi, ki je pretežno republikanska. To Je v glavnem zasluga bivšega governerja Smltha in sedanjega Roosevelta, ki sta na Tekštilna unija v kampanji Njen cilj j« šest tisoč novih čla-nov do msaeca julija New York. — (F. P.) — National Textile unija je poslala nad petdeaet organizatorjev v tekstilna meeta Južnih držav, da bodo agitirali med delavci za pri-stop v unijo. To isjavo Je podal njen tajnik Clarenoe Miller, ki je bil obsojen na sedemnajst let zapora na obtožbo, da j« sodeloval pri umoru policijskega načelnika Aderholta, ko je četa pijanih policajev navalila na šoto-rlšče stavkarjev bllsu Gaatonlje, N. C, Unija bo skušala dobiti najmanj Š«st tisoč članov v prihodnjih dveh meaecih. Unija bo pričela Isdajatt nov list sa tekstilne'delavce v Južnih državah, da tako vzbudi med njimi zanimanje za organizacijo. Organizatorji so bili poslani v vse tekstilne dlstrlkte, v katerih J« opažati več življenja v epo* Glasilo želeocalšklh strojnikov o o brezposelnosti Cleveland. O. — "Nobena o-ael>a, ki pozna trpljenje in bedo delavskih družin v času brezpo aelnosii in industrljsk« depresije, ae ne bo zoperstavljala socialni zakonodaji, to Je, staroatni pokojnini In zavarovanju zoper Tako Je sledilo, da so morali republikanski člani državne legislature glasovati sa predlogo o staroatni pokojnini, sa omejitev oblaati sodnikov pri izdajanju ln junlfcij v industrijskih sporih in sa razne druge socialne predloge. Republikanci se že sedaj ripravljajo na volilno bitko pri-odnjo Jesen in bodo kazali na svoj« rekord« pri uiakonitv! de-lavakih postav. Voditelji newyorSkih delavskih unij so poslali ŠUvllne zahvale governerju Rooeeveltu radi njegovih zaslug, ker Je urgi-ral poslance na aprejetje socialne zakonodaje. Predsednik državne delavske federacije John L. Sullivan pripisuje zasluge aktivnemu unijskemu gibanju, ki Je jasno izreklo svoje zahteve In tako prisililo zakonodajce, da ao morali sprejeti zakone za varstvo In zaščito delavcev. Voditelji soc. stranke v New Yorku ae niao pridružili delavskim unijam v alavoapevlh, temveč ao odprto kritizirali poslance, ker niso skušali rešiti problema brezposelnosti niti se niso zavzeli za odpravo slumskih di-striktov v mestu New York, pri čemur bi lahko dobilo delo več tisoč delavcev ln bi se Uko brez-imselnoat nekoliko omilila. SODIftCE PROTI DELAVCEM Goverser K oh 1er pred modIščeen Rheboygsn, Wis. — Tu Je v teku aodns rszprsvs proti Ko-h 1er ju. governerju države Wia-con »in In tukajšnjemu fabri-kantu. ki je obtožen, ds je bil Izvoljen a pomočjo korupcije. Vsaaikl rmsgsll Plttsburgh, Pa. — Scott Bros. Trsnafer Co. je akušsls m««d 'svojimi vozniki uatanoviti kom-•psnljako unijo, nakar m ae vozniki uprli In puatili delo. Ko je družbe uvidela, da ne more u-rraniriti avojejfa nsmens, Je po-puatila in vozniki ao ae po tridnevni etsvki vrnili ns delo. % "Yellow dog" pogodbe ao obvezne za delsvce Boston, Mass. — (F. P.) — Poakua delava k! I» unij, ki ao pri. tianile na poelance državne legi-»lat ure, da je bila predložena predloga, čije namen Je bil napraviti "yellow dog" |>ogodbe nezakonite, se Je Izjalovil, Vrhovno Modšče države Maaaachuaetta Je izjavilo, da bi bilo sprejetje take predloga v naaprotju a kon-«t it urijo države. Vrhovni aodišče Je citiralo Izrek zveznega vrhovnega sodišča, brezposelno*!", pravi urednik viki Je odobrilo pravico deioda-glaailu železniških atrojnikov U|<.A| da lahko prialll avoje de-'I/«omot I ve F/tigineera Journal", lavre na podpla "yellow dog" po-Kdino aocialna zakonodaja more K,M||M. |n ki Je zanje obvezna kot rešiti deželo pred hudimi poale-|v»aka druga legalna pogodba, dicami, ki Uh prinaša brespoa« ! ■ n<"{' __Zgradba krlšark v vladnih ladje- Ameriška naselbina brea otrok delnlrsh Kast Liverpool, O.-Ka^lbl- ^Mhlagton. I^V vW-1» „ ' Jn ladjedelnici v PhiladrlphiJI ao Dunirannon. ki ae nahaja j , ^^ |fd" Zdruirne dižave zgradile deart križsrk, Dunirannon. je bil presenečen, kj|kof ¿oUb |lofl|d|#g( ki |>(ta ko je nsšel tamkaj le odrsščr.M- nkWn)t.nê v |/0ndosu. Ostalih ljudi In ataree (n nobenega o- krlUrk „ bo »gradilo v t roka Naaelblna šteje 28 l»r«" vladnih ladjedelnicah v Bremer- bivsicev. tonu in Brooklynu. ao aa ivojani aioita Protest članov fakultete proti odalovUvt učinkovit Pittsburgh, Pa, — Regenti Pltteburške univerz«, ki so namignili, da bodo odslovili profesorja ekonomije W. Blllaon Chal-maraa, znanega liberalca, so ae premislili, ko so ee ostali člani fakultete iztegnil sa Chalmer-. V samovoljnem rivnanju regentov ao videli kršitev akade-mlčne svobode In. radi tega so protestirali. Chslmersu je bilo rečeno, da se ga ne bo (Hitrebovalo prihodnjo leto, "ker tako sahteva dobro Ime univerze" vsi!« dejstvu, de mu ne more aWo nlč«aar o-čltati z ozirom na njegovo poštenost, karakter ln epoetifcnosL Chalmers je tajnik krajevne postojanke Unije za ameriške civilne svobodščlne In se v splošnem zanima sa delavske probleme. Ko ao vozniki taksijev za-atavkall, Je bil Chahnera eden prvih Intelektualcev, ki ae Je potegnil za njihove pravice. Znan Je med Jeklaraklmi delavci, pred katerimi Je že večkrat govoril ln Jih pozival za vatop v uoljo. To Je že drug poakus regentov univerze v avrho, da ae imebe liberalnih profesorjev, Pred letom dni je bil sumarlčno odslovljen profesor Frederick K. Woltman, ker se boril za odpravo premo, govne In železarske policije. , V načelstvu univerze ao za-atopniki induatrlje In razume ae. da ne trpe liberalcev med člani fakultete. V teku enega leta Je zapuatllo iz enega ali drugega vzroka svojo službo dvanajst II* beralnih profaaorjev, Tajnik aor. at rank« aa delu za opr<»(ltev Mooaeyja San Kranciaro, Cal.—Clarence Senior, tajnik aoc. stranke, govori na shodih v raznih kalifor-nijakih meatih v interesu ksm-psnje zs oprostitev Mooneyjs in Billingaa. ki ae nahajata že več let v dnevni Jetnišnicl. Gover-ner Young, ki ne atori nobenega koraka na apel rsznlh organizacij, da izpuatijetniks iz Jsče, Je ponovni kandidat as governerja. PROSVETA THE EN Mi. M TEN M EN T bLAtfll.O IN LASTNINA slo\eksks nasodnk roi>Hon- sr. j rt »notic Or»M •( Mto pmkUM h, (to hbNH NaltoMl RnWll ItortHr Naročnina: u IdmUn- d rta »a (Urra Cfclra«al to Kana-4o M M o« M M «a PMi Ula. fl -M aa Mirt M* i M ( hira««, ia C Uriv 97.M ta »M«. M 71 h M M; m ii» aaara MM. " • Kub*rri|HuM< rnUa; Ur Uw UaltaS SlaUa <«««|K CUca«*) and Canada «M par y*ar,-*V."B«u and Ctoaro »7 b# par >•«, iurr.ni cuunlrtM M-M P*t » «r. Caaa uctoMiv p« 4a®u»ur j kofcopis m M vrateto- AdvrrtUla» mita on a»r <—«*<—M—arrtpU will not to Muriai Naator u ,M. kar Ua« aUk ■ liaUMai PROHVKTA 2157-t» Hoatk UatltU Ara.. CfcUa«a, lllkMi«. M h MIIK M O K Tli t I EOKRATKO PEK** «a, r afclapaja. na primm (FM. hMM aa naalavu pwaail, da »a» to • u» dnawm poUkto ruTntna. I'om/.IU )a »ravalaaao. da aa «aa, Uat aa nata»L Bodoči svet lU V Evropi in Ameriki pridno razpravljajo o Združenih državah evropskih. Najnovejši članek o tej stvari je prispeval Frank Bohn v majski številki "Foruma". Zanimiv članek. Bohn se zaveda glavnih dejstev, ki jih drugi radi prezrejo. Bohn pravi, da je organizacija Združenih d rta v Evrope prihodnji potrebni korak. Zn-padna Evropa se mora organizirati, ako noče propasti. Trije faktorji so, ki porode novo Evropo.. Prvi faktor je osem novih slabotnih držav, ki jih je ustvarila versaljska mirovna pogodba. Sest od teh je malih, popolnoma nesposobnih zs obstanek in bft*z koristi in vrednosti za splošno ekonomijo in politiko Evrope. Razumen človek naj pogleda Litvanijo, Latvljo in Estonijo In naj se zjoče. Te deželice so izrezane iz telesa Rusije in žive umetno življenje ob tujem kapitalu. Republika Avstrija je druga žalost. Avstrija spada v Nemčijo, živi pa zase vsled bedaste bojazni Francije in Italije. Albanija je za smeh. Nekaj takega je kot indijanska rezervacija na dalj njem ameriškem zapadu! Tako je predvojno prokletstvo Evrope dobilo po vojni osem novih armad,' osem novih carinskih plotov in osem novih patriotizmov — ki čebljajo in brbljajo kmečko mentali-teto proti vstajanju novega socialnega reda in civilizacije. Vsa ta osmerica nima nobenih IKigojev za samostojno ekonomsko eksistenco; ne more se upirati modernim ekonomskim razmeram. Kakor hitro ¿spozna svoj položaj, bo sama Iskala zveze s drugimi narodi. Drugi faktor je mednarodni industriall-zem, ki ne pozna političnih mej in ki polagoma, toda sigurno organizira Evropo v celoto. V Evropi rastejo mednarodni trusti, ki Izprt-minjajo staro evropsko mentaliteto tako temeljito kskor je veliki moderni aeroplan, ki ropoče iz Berlina v Moskvo In iz Pariza v Rim, izpremenil brzino nekdanjih poštnih vosov. Novi mir ob Renl je Industrijski mir, ki so ga podpisali francoski, nemški in belgijski — industrijski magnatje, ki danes kontrolirajo produkcijo jekla. Prej, ko še nI bilo trusta, so Francozi produclrali manj kot milijon ton Jekla letno; lani so pa producirall deset milijonov ton! Francija dohiteva Anglijo v Jeklu, In če se Anglija ne pot ur i v trust, ostane v ozadju. Tretji faktor je nova evropska "duša", ki vstsija iz onienjenegs mednarodnega industri-aliama. Ta "duša" se Izraža v dejstvu: V združenju je liogastvo in moč! (Olej gori: deset milijonov ton!) Druga plat nove "du-ie" je no\a, izenačena kultura, ki JI gnojita film in radio. Bohn podaja dve aliki stare in nove Evro-|k>. Prvo Je naslikal pokojni nemški držav-nik Streseman. 811 ka je sledeča: Kuhar v mednarodnem vlaku, ki vosi iz Varšave v Madrid. kupi zjutraj poljski krompir za poljski denar. Popoldne kapi nemške klobase za nemški densr. Drugo Jutro nabavi belgijnke ril* za belgijski denar in kmslu |»otem francosko vino za francoski denar. Dva dni po tistem, ko je zapUKtii Vsršavo, bi rjid kupil špansko groadje za španski denar, toda nima več nobenega denarja, ker Je preostanek zapravil za izmenjavo! in končno, namesto da bi nasitil potnike, mora iti v norišnico. .. Druga slika: Velik» evropski trust svile in rajona ima tovarne po vsej Evropi, v Ameriki in os Jsponskam. Na Španskem Je tovarna tega trusts. Tam ho u posle ns španska ikklet* jn njihov delovmljs Je nemški kemik. Tovarno upravlja Franc.« in mesde delavcev in delavk «o določen« v New YorkuI To »o faktorji, ki v bližnji »>odočnostl »poje evropske narode v Združenih državah Evrope. Prihodnje dežele bodo dežele konti* nentov. Bohn vidi jiet in k višjemu «edem takih kontinentalnih unij: Združene države Severne Amerike. Združene države latinske Amerike. Združene države zspsdnc Evrope. Združene države vzh«tne K v rop- in za« pud ne Azije. Združene države Kitajske. Združene britanske države Sanje? Kskor kdo mUli Preti dvajsetimi je bilo mnogo "blaznih sanj", ki so dane« vsskdsaji i aKt. Glasovi iz naselbin Več razsodnosti in stvarnosti Herminie. Pa. — Kljub dejstvu, ds je v koloni Ljudsk? glas precej nestvarnih dopisov od nekaterih člsnov, ki tako radi napadajo napredno stvar pri jed-noti, se vseeno strinjam s tistimi, ki pišejo, da je ta kolona potrebna. Da, prav je, da imamo vsi svobodno besedo v Ljudskem glasu v mejah dostojnosti. Pro-svets je last vsega članstva in člani sami bi morali najbolj i>a-ziti, da ne pišejo stvari, ki so neresnične in da ne b< napadali ostalih sobratov ali skupin, ki se z njimi ne strinjsjo. Nekateri se ne strinjajo z izobraževalnim delom, ki ga vršijo soe. klubi potom Izob. akcije. Saj je na milijone takih v delavskih vrstah, zato pa imamo danes take razmere, da delajo z delavcem kot se jim poljubi. Soc. klubi so že veliko dobrega storili za naše priseljence, In ravno I-zobraževalna akcija Je tista u-stanova, ki danes zalaga naše ljudi z raznimi knjigami, igrami ter z drugim poučljlvlm materialom. - Delavec očlvidno še ni spoznal kako velikega pomena so. zanj narodne in lokalne volitve. Zato pa mora kloniti hrbet pred vsemogočim delodajalcem, ki mu narekuje kdaj sme delati in kdaj ne, a kom sme govoriti in s kom ne, h kateremu klubu sme pripadati in h kateremu ne itd. Stalno je pod kontrolo vohunov, u-radnih in neuradnih, plačanih in neplačanih. Slovensko delavstvo v Ameriki je veliko pridobilo na znanju in zavednosti potom našega naprednega časopisja. Le nezavedni člani SNPJ se danes prstivljo vzgojevalnemu delu, ki ga vrši SNPJ, ker so jih pridobili v svoje kremplje iz sebičnih namenov pretkani ljudje. Socialistična stranka ima program, katerega se oklene lahko vsak pošten človek. Seveda, zavistnim ljudem, ki So vse samo zavedni delavci ne, je taka stvar nerazumljiva, ker se hočejo o-koristlti na račun delavstva. Mar naj se naše delavatvo udinja starima strankama, ki uta korum-pirani do kosti, kar je bilo že večkrat dokazano? Slovenski delavec stori edino prav, da sledi naukom, ki Jih uči soc. stranka. Koliko našega delavstva bi še danes tavalo v temi, če bi ne bilo soc. klubov med nami v naših naselbinah. Koliko naših ljudi bi še bilo sužnjev papeža, da niso spoznsll potom našega naprednega čssopisja pravo in resnično stran današnjega življenja. Zato pa je koristno, da vsak po svoji moči podpira dobro stvar, mesto da jo še ovira ter napada. Kolona Ljudski glas ni bila u-stanuvljena zato, da se bodo v njej napadale razne osebe, ki so slučajno različnega mnenja. Ce se jaz ne strinjam z eno stvarjo, zato ne bom napadal njenih pod-plrateljev, temveč jih bom skušal na lep način pridobiti za stvar, ki jim bo koristila. V nobeni drugi slovenski podporni organizaciji ni toliko svobode kakor jo je ravno v SNPJ. Vsak lahko izrazi v njenem glasilu svoje mnenje. Razume se pa sa-moobsebl, da to fte ne )>omeni, da vsak zdražbar lahko raztresa v njenih kolonah svoje neslanosti. Vsaka stvar ima svoje meje, pa če je tako dobra In če Ima še tako obširno svobodo. V mejah dostojnosti se lahko veliko pove in se veliko več na ta način tudi doseže. Zavedamo se dejstva, da napadati zna vsak pobeliti. To je lahko, nI pa možato in ne dostojno. Vsak svojega nasprotnika krsti s raznimi neljubimi imeni. Toda tako blatenje vendar reflektira slab odrev na dotlčncga samega, ki sejM>«lužuj* takih imen na pram svojemu nasprotniku. Stvarno razpravljanje, brti za vijanj dela v javnosti člana, ki dostojno piše, moža in ga poka že v luči dobrnmlalečegs ter odkritega človeka. V Ameriki Je delavsvto slabo ali nič zastopano v raznih legi. slstursh. Vsa polltlčns mašlne-rijs je v rokah raznih spletkarjev in zskulisnlkov. ki žive ns rsčun nezsvednef* delavstva. A-ko bi se delavstvo zavedalo t«*ffa dejstva, bi ns dan volitev obrs-run slo s tsklmi ljudmi, ps bi piv slavilo svoje delavske zastopnike na (slgov orna mests. ki b! zastopali delav»ke Interese. Tega dsnes ni, ker delsvstvo se še ne zav(«ds svoje moči, ki Jo ims V glasovnici. Zato |»s je neobhod- no potrebno, da ima delavstvo svoje časopise, ki ga navajajo k pravemu spoznanju, da se usposobi za delo v javnosti, za katerega mora sedaj le plačevati visoke davke, od katerih se rede zviti politikaši starih strank. Program soc. stranke je tako jasen in tako pošten, da ga lahko podpiše vsak zaveden delavec. ki količkaj misli s svojimi možgani. To je pribito. Prosveta in Proletarec sta časopisa, ki u-Člta naše ljudi v pravi lučf resnice. Razume se, da imata vprav zato nasprotnike v ljudeh, ki bi se radi okoristili na račun nezavedne mase, pa se ne morejo, ker dva lista odpirata ljudstvu oči.. Proletarska armada se veča. Delavstvo spoznava sicer počasi, a vendar spoznava. Delo, ki ga med nami vrAi Izobraževalna akcija JSZ je velike vrednosti za naš živelj; kdor mu meče polena pod noge je ali toliko podčl, aH pa neveden, da ne ve kaj dela. Demagogi krlče, da je pri jednoti diktatura. Te pri SNPJ gotovo ni, radi pa bi jo nekateri upeljali, zato pa tako besne, jeze, ker se jim ta nakana ne more posrečiti. Nekateri se jeze, češ, da jim urednik besede spreminja. Saj jih mora! Ako bi mi vsi bili žur-nalisti, tedaj jih gotovo ne bi. Tako pa moramo biti hvaležni, da nam spravi dopise v soglasje, da nI protislovij in konttadik-cij, ki tako rade nastanejo, ako piše dopise delavčeva roka, ki ni vešča tega poklica/Urednik menda bolje ve, katera beseda naj se rabi v tem aH onem stavku. Nekateri dopisniki si domišljajo, kar je popolnoma zmotno, da mora v list beseda za besedo kakor so oni napisali. Ne zavedajo se pa dejstva, dtf bi tak dopis, če bi bil dobesedno priob-čen, bil v zasmeh dotičnemu samemu. To se je lahko ie vjdelo v par slučajih, ko je dopisnik zahteval, da mora njegov "umotvor" dobesedno v list. In kaj smo videli? No, saj veste. Bodimo rassodni, stvarni in dostojni, opustimo nestrpnost in mržnjo ter sovraštvo. Zavedaj* mo se gesla, da sloga jačl,- nesloga tlači,.*—Tone Zorntk. likalni pogovor . Willard, Wis. — Nisem mislil več pisati, ker pa stari pregovor pravi, da več psov volka vjame, sem si torej mislil, da bodo gotovo čitatelji Prosvete mogoče mislili, da me ni več med živimi. V 14. št. Glasila KSKJ jo priobčil dopis predsednik Trunkel. Laž. laž, la*! Njemu je vse laž zato, ker sodi po sebi. Jaz sem pisal, da je do-tični star bečlar, kar tudi je že 19 let, če je bilo pa pomotdma zapisano samec, pa prosim predsednika predragega odpuščanja. Predsednik Trunkel tudi piše, da pobija laž. Ja, dragi predsednik, potrjujem ti, da si dober za pobijanje: enkrat udrihaš po katoliški strani, potem pa zopet po nasprotni Itd., kakor veter potegne. Zato (m zaslužiš pohvalo. Tudi bratsko usmiljenje ti rad potrdim, dragi predsednik. Praviš, da si član že 24 let. Ja, na ta način sem jaz Že let v več jednotah. Pišeš, da si laž dokazal; ne, dragi predsednik Trunkel, nisi ne. do danes še ne in je tudi ne boš meni. Da sem bil pri tebi v hiši v spremstvu dveh mož. je reeni-cs. ker so tu bile priče in .nem ti osebno dokazal, da nisem lagal kot ti pišeš. Rad ti tudi verjamem. da Je advokat rekel priti če« eno leto dni; |m če je rekel dragi predsednik, je to rekel tebi. Meni ni.—A. Zupančič. Is vzhodnega Oh ¡m Bridgeport. O. — V zadnjem in predzadnjem tednu so \sdite-IJl reorganiziriine l'M\V A ob» drža vali večje Število shodov v okrožju Hocking Valleyja. Shodi. na katerih so govorili Bender in John Walker iz I*»re Ci-tyja. O., ter Ed. Michael, pred-sednik poddistrikts št. 6. m» bili nsdvse pričakovsnje uepešni. Ustanovljenih je bilo večje število krajevnih organised] In v prove*u reorganizacij* jih je še več. V vseh naselbinah je ras vid-no, da imajo rudarji vse zaupanje v reorganising» unijo a Howatom na čelu. Shodi po 21. aprilu so aranžirani v Tilton-vinu. Shady aid u, Neffsu ia Baysvillu. 4. maja se bo vnšil pa velik shod v Bridgeportu na stop 28, Barton line. Kot sem v prejšnjem dopisa poročal, bosta govorila na tem shodu Adolph Germer, tajnik UMWA, in Oscar Ameringer, urednik "Illinois Minerja." Oba sta dobra govornika in posebno Ameringer se v tej stroki odlikuje, o čemur se boste lahko prepričali osebno na tem shodu. Sliši se, da bo to eden največjih shodov v tej dolini. Vsi na delo, da prej dose^ Žemo cilj, za katerim stoji reorganizirana rudarska unija s Howatom na čelu.—Joseph Snoy. O kozaškem koncertu Milwaukee, Wis.—V nedeljo 20. aprila mi je bilo čast slišati v Chicagu krasno petje kot ga še nisem slišala v mojem Življenju; upam in imam željo te pevce ruskega kozaškega zbora zopet slišati. Se nikoli se nisem vračala z nobenega koncerta tako zadovoljna in vesela kakor ravno s tega koncerta ruskega kozaškega zbora, kateri je bil na žalost pa prav slabo obiskan. ICaj je temu vzrok drugega kot malomarnost In nezanimanje. Bolelo me je, ko so se ti navdušeni pevci ozirali po prazni dvorani. Vendar so peli s takim navdušenjem, da ftmo aplavdirali celo med petjem. Vsakemu sme biti žal, kdor se ni udeležil. Tega koncerta se bom spominjala kot enega najlepših doživljajev v svojem življenju. Pauline Vogrich. Prvomajska proslava Clsveland, Ohio. — Socialistična stranka v Clevelandu priredi v Slovenskem narodnem domu na St. Clair cesti prvomajsko proslavo, ki se bo vršila z bogatim jprogramom zvečer 1. maja. Pričetek ob 7:30. Glavni govornik tega večera, oziroma slavnosti bo Norman Thomas, ki ima mnogo pristašev in oboževalcev tudi izven socialističnega gibanja in je poznan delavski bojevnik širom dežele. Govorila bosta tudi so-druga H. N. JJadin in Joseph Martinek. • Pevske točke bodo proizvajali: pevski zbor Jewish Workmen's Circle School, ki sestoji iz okrog sto mladeničev in mladenk; naš pevski zbor "Zarja" in ieški zbor "Vojan," ki je odsek Delavske telovadne jednote. Ako se med tem časom priglasi Še kak drug zbor, bo tudi imel priliko nastopiti. Program je torej izredno bogat, brez vstopnine In nikogar naj ne manjka na tej delavski proslavi. Naj bo Prvi maj naš praznik v polnem pomenu besede. Pripravljalni odbor. ' ' Rojak izvoljen županom ' Royalton, III.—O delu ne bom poročal, ker ga nI. Premogorov je zaprt za nedoločen Čas. Sporočati pa želim o mestnih volitvah, k) smo jih imeli dne 15. aprila In pri katerih je bil izvoljen županom Mike Schlbert. On je bil rojen na Štajerskem pri Zidanem mostu. Tukaj smo samo štirje Slovenci, do njegove izvolitve pa so pripomogli volilci vseh narodnosti. Cenjeni rojaki naj se tudi drugod pobrigajo sllčno, ker so jako lepo slHH, ako imamo slovenskega župana. _ Naročnik. Smrt rojaka HheHoygan. Wls.-~Dne 11. a-prlla je tukaj umrl Louis Kobal na zastrupljenju krvi. Star je bil okrog 32 let. Doma je bil iz ipavske doline, od koder je prišel v Ameriko po svetovni vojni. Pripadal je k Samostojnemu slov. mlad. podp. društvu "Nada." katerega je bil tudi predsednik do zadnjega. Društvo mu Je /priredilo lep pogreb. Tukaj zapušča žalujočega brata. Frank Hajc. Vabilo na veselico 8tsndsrdville. I tah. — Tukajšnje društvo Studenčna dolina št. 422 SNPJ priredi dne 3. maja ob 7. zvečer v Miners' dvorani veselico, na katero vabi vas sosednja društvs in posamezne rojske. ds se udeleže v obilnem številu. Cisti dobiček je neme-njen bolnim sobrstom Ulj ud no vabimo vse cenjeno občinstvo, da se udeleži te veselice. Zabs-ve in veselja bo za vse dovolj. Clevslssdske «pizke Beleži Tona Podgoričsn Katastrofalni požar v državni jetnišnici v Columbusu, Ohio, je zahteval preko tristo človeških življenj, 319 kaznjencev se je speklo ali podušilo v svojih celicah, iz katerih se nišo mogli rešiti, ker železne rešetke so bile zaklenjene. Zdaj je v teku preiskava, ki naj dožene, kdo je zakrivil požar in kdo je odgovoren za smrt 319 mož, katerih večina je bila v svojih najlepših, mnogo še v mladeniških letih. Kdo je zanetil požar, bo najbrž ostala uganka; mogoče je, da ga je zanetil kak obupanec, kdo ve? Odgovornost za smrt 319 kaznjencev pa pade na ramena državne oblasti, ki se ni pobrigala za to, da bi se poslopja kaznilnice (v kateri je prostora za 2000, pa je stlačenih v njej 4300 mož!) napravila ognja varnim (fireproof) in oskrbela z zadostnimi varnostnimi napravami. Ce bi se bila oblast pobrigala za to pravočasno, bi ne bilo treba toliko mladim možem umreti tako strašne smrti. (Tudi sanitarne razmere v ohijski kaznilnici so pod vsako kritiko, kar dokazuje preiskava!) Pa se niso brigali. Zdaj, ko je prepozno, jam-rajo in obenem iščejo krivca— tam, kjer ga ni. Upajmo, da bo ta katastrofa, ki nima primere v zgodovini ameriških kaznilnic, predramila ljudstvo, da bo očistilo državno administracijo njene smrdeče gnilobe. Cas bi že bil, da se začne s temeljitim čiščenjem — in to ne samo v Ohiu. • Gospodična Amanda Thomas, hči wardena kaznilnice v Columbusu, je izjavila, da je katastrofa "božje delo" (God's act). In mislim, da gdč. Thomas ni edina, ki je zinila tako bedastočo. An act of God! Zares, čudnega boga ste si ustvarili kristjani (bi rekel, recimo, kak "pagan"): tako dober in usmiljen je, obenem pa tako krviželjen in krut! V eni uri speče in poduši 319 ljudi, najbrž sebi v zabavo! In vi ga še nam ponujate. Hvala lepa za takšnega "boga." — Človeška neumnost je res brezmejna! • V neki v cerkvi v Rumuniji je zgorelo preko sto ljudi, seveda, kristjanov. Tudi "an act of God?" V očeh praznovernih o-mejencev — gotovo! Je že zlo-mek, da se ljudem nikak&r noče posvetiti v glavi. In vendar nI tako prijetno živeti v tako gosti in dušeči megli! * V uredniški koloni Am. Domovine št. 87 beremo: "Časopisje poroča, da so zapori v Columbusu, Ohio, prenapolnjeni po kaznjencih. NIČ ne dene. Kdor je pošteno živel, mu nI bilo treba hoditi v Columbus v zapore!" Tako: nič ne de, če so zapori — bilo to v Columbusu ali kje drugje — prenatrpani! Pošteni bi bili, pa bi ne bilo treba ždeti v ječi, niti se speči pri živem telesu ! Pošteni kot so pošteni razni zakoniti in nezakoniti zločinci na debelo! Kajti — male tatove obešajo . . . Ampak mi ne moremo zameriti A. D. radi te njene izjave. Saj jo poznamo. Beseda — izgovorjena ali zapisana — zadostuje. Zakaj: jezik prenaša človeške misli. 0/ A. D. tudi meni, da je zdrav človeški razum največja redkost na tem svetu. Hm. Izgleda, da se gospodje udajajo varljivim nadam, da je zdrav razum taka redkost na "tem" svetu, kot je v — uradu Am. Domovine. • ■ Colllnwoodski fajmošter Hribar je pred nedavnim pridigoval za "prijatclie In sovražnike krščanstva." Pridiga je dokazala, da g. fajmošter Hribar boleha na isti bolezni kot g. Hehe Piaa-nopoljec. Otrobovezanje. ki učinkuje kot "Bbižev žegen." "prijateljem** nič ne koristi (škodovati jim tako ne more več), "sovražnikom" i mi nič ne škoduje.) It was just a lot of bunk. G. Heheheju je žal. da je klical na pomot "fathra'* Omana in A. D. Tudi meni bi bilo žal a-ko hi koga klical na pomoč, ps bi i se nihče ne odzval. We under stand that . . • Vino, kava in čaj Dežele proizvodnice kave so sicer omejene na en pas naše zemlje, »o pa kaj šte\ ¡Iyil" Abesinija je vobče prvotna domovina kave pridelek Arabije je tako imenovana mokka! Dalje je pridelsjo ns otoku Sanzibarju v vzhodni Afriki, na sundskih otokih, predvsem na Javi, pa v deželah Srednje Amerike (Mehika, Guatemala, Salvador) in na otokih Haiti in Portorico, v Južni Ameriki pa v Kolumbiji Venezueli, a posebno v Braziliji. Brazilija pi j! dela na leto 847,000, Costarica 120,000, Antilli 92,000, Java 70,000, Mehika 50,000, tjuatemalu 38,000, a ostale dežele 153,000 ton kaVe. Velika tržišča kave so London, Rotterdam, Harn-bürg In Bremen. Sama Brazilija je pridelala pred 20 leti še po 64 odstotkov vse kavine žetve sveta. Zdaj znaša sie^r n^en delež le 66 odstotkov, drži pa vendar š4 mesto prvega proizvodnika. Svojo proizvodnjo, ki ji je bila prinašala toliko dobička, je bila prisiljena skrčiti, ker ji je začela pretiti nadprodukcija in s tem obči gospodarski polom. Potrošnja kave se je namreč v zadnjem stoletju toliko razrastla, da se je Brazilija brez pomisleka posvetila zgolj gojitvi kave; saj hna tudi kavinemu grmu najprimernejša bazaltska tla kakoK nobena druga dežela. Prvotno sijajen gospodarski uspeh pa je segel preko vrhunca, tako da so cene kavi začele naglo padati in bo trajalo še dolgo, vrsto let, preden bo prišla kava do svoje nekdanje vrednosti. * Ca j. — Tudi čaj je cenjen zaradi svojega duha in vplivov na živce. Potroši pa ,se ga ne-primerno več kakor kave. Saj pomeni vsakdanjo pijačo, ki nadomešča slabo svežo vodo vsemu Daljnemu vzhodu, ki je vobče njegova domovina, in prostranim ruskim in anglosaškim deželam. Vrhutega se pije v zadnjih 50 letnih vedno več tudi po ostalih delih Evrope in Amerike. Dežele, ki se bavijo z gojitvijo čajevega zrna so Kitajska, Japonska, otoki Formoza, Java in Celjon pa Indija. Letni pridelek vsega čaja znaša danes na Kitajskem 400,000, v Indiji 164,000, na Celjonu 95,000, na sundskih otokih 4 tisoč, na Japonskem 38,000, a v ostalih deželah 69,000 ton. Poprej je Kitajska krila potrebe čaja vsega sveta. Ona tudi danes pridela čaja ve«! kakor vse ostale dežele skupaj, ga pa tudi potroši tolike množine, da je njen izvoz že znatno manjši od indijskega ali celjonskega. Kitajski in cejlonskl čaj ugajata po svojem okusu bolj Rtisom kakor Anglosaksom d oči m okus ostalih dežel ni povsod isti. Izvažanje čaja v Evropo se vrši po dveh potih, skozi Sue&ki prekop po morju, a preko Sibirije in Rusije po suhem. Najvažnejši trgi čaja so London,. Hamburg, Trst in Moskva. Amerika prejema čaj po posredovanju Anglije ali preko Tihega oceana. _(KONEC» Utrjenje života Skušnja nam pravi, da je utrjenje važen činitelj v zdravstvu. Pomotno je mnenje, da je utrjenje po zimi odveč ter da poletno utrjenje zadostuje za zmago nad nevarnostmi mrzlega letnega časa. Pač pa nam preti pozimi nevarnost, da prekoračimo meje dopustnega In da gremo predaleč. S premrzlo vodo na primer se je že marsikaj pokvarilo, in neprestano mrzlo umivanje v nezakurjenih sobrih bo gotovo pospeševalo revmatizem in kataro ali pa jih bo celo povzročilo. Ce se hočeš privaditi mrzlemu umivanju in otiranju, moraš pričeti z mlačno vodo in znižaš temperaturo vode polagoma, morda zs eno stopinjo na dan. A po mrzlem umivanju se moraš zmeraj dobro otirati. Prav tako važno aH pa še bolj važno kot utrjenje telesa z vodo je utrjenje z zrakom. Zrak je pa naravni medij, v katerem živimi». Porabimo po zimi vsako možno priliko, da gr»-mo na zrak. Tisti, ki zmeraj doma čepijo, se laže prehladijo. Tudi premočno kurjenja, k»-kor je običajno v mnogih stanovanjih in posebno še v uradih, pripomore le k pomehkuže-nju kože. Temperatura v sobah naj se giblje vobče med 17 in 19 stopinjami Celzija. Te meje nikar ne prekorači; če je pa tempatura Višja, skrbi z zračenjem za to, da se zniža na omenjeno povprečno toploto. Sicer Je pa rav-v no zračenje sob z odpiranjem okem tudi po zimi izborno sredstvo, da zmanjšaš nagibanje k prehlajenju. Spalnica nI treba, da bi bila tako topla kot so drugi prostori; popolnoma nekur-jena spalnica pa tudi nI dobra, In za stare ljudi še prav posebno ne; lahko nas namreč zaj*" lje, da se preveč odenemo. Na ta način ^ razvije premočno potenje in se s tem poveča nevarnost prevelikega ohlajenja kože. Vedi pa tudi Še prav posebno to, če se m? ' nisi nikdar utrjeval, da začneš z utrjevanj m v poletju ter da nadaljuješ z njim po zimi. u-poštevajoč pač spremenjene razmere. Ce t'4 vseeno hočeš po zimi pričeti z utrjevanon. moraš biti skrajno previden, se mora* ogib*" enostranskega vodnega fanatizma in mora* porabiti kot utrjevalno sredstvo večinoma zrak, na j prvo topli sobni zrak. nato stopnjen • zrak v nezakurjeni sobi In slednjič sobni ir*< pri odprtih oknih. (Zdrs v je I ■ ■ ■ i ■ 1 r '» o življenje 125. ZavarovaJ se ni proti krsvi ... Hanford. Cal. — Wiillam F. Liffvtt mar. je bil zavarovsn proti udsrru kom proti rogovom bika. Zadnji teden Je umr ga Je sunila krava v trebuh. Proti udarcu ve ni bil uv arovan . • • SOBOTA, 26. APRILA. PK08VETX Vestí iz Jugoslavije j (Poročevalski biro Proavete v Jugoslaviji.) "Svoboda* v aprila Izšla je nova Številka glasila delavskih kulturnih organizacij v Sloveniji "Svoboda". Na 24 straneh prinaša: nadaljevanje razprave Heinricha Cunova "Izvor vere" in sicer odlomek o u-»tvaritvi sveta (tolmačenja raznih narodov in religij), sledi konec diskuzije o socijalizmu, ki sta jo imela pod predsedstvom angleškega pisatelja Belloca angleški socijalistični pisatelj Bernard Shaw in krščansko socijalni pisatelj Chestčrston. Peter Panter, znani nemški pisatelj, ki, se skriva pod kopico psevdonimov, prinaša satiro "Zaupno vam povem....". Kdor je Čital v zadnji številki "Svobode" njegovo "O-pozicijo" si lahko predstavlja duhovitost tudi te satire. Angelo cerkvenik obširno poroča o motivih, okolici, ozračju dobe in današnjem ozračju, iz katere je izšel roman Bratka Krefta "Človek mrtvaških lobanj", ki zanj ni le dokument dobe, nego čista umetnina. Mi bi o tem dvomili. Ko ga dobimo v oceno, se bomo ž njim obširneje pobavili. Slede pregledi: Društveno življenje poroča o delovanju podružnic "Svobode" v Mariboru, Zagorju bo Savi, Litiji, Javorniku in Tržiču ter o esperantskem tečaju strokovno organiziranih delavcev s sliko udeležencev o Prijateljih prirode in njihovem izletu na Mrzlico, o predavanjih dr. Finkove za žene ter o Kabaretnem večeru "Zarje. V "Delavskem športu" čitamo o delavskih nogometnih prireditvah v Jugoslaviji, o občnem zboru mariborske ŠK Svobode, o delu mariborskega Osrednjega društva kolesarjev ter prinaša še 16 beležk iz mednarodnega delavskega športa. Številka je zaključena s pregledom po svetu, kjer se komentira kot dokument časa pesem, ki je bila priobčena v 34. štev. Pro-svete pod nazvom "Pesem osve-te", ki izraža v današnjih miroljubnih časih pač izjemo. Njen neznani avtor se lahko javi Ha-kenkreuzlerjero in .gotovo ne bo obsojen kot izdajalec domovine. Dalje radiopropaganda v Belgiji itd. Število slušateljev zagrebške ti-niverze Zagreb, 30. marca 1930. Sedaj se je končalo upisova-nje v letni semester zagrebške u- niverze, in število vpisanih znaša 3814 slušateljev. Od teh jih je upisanih: na teološki fakulteti 102, na filozofski 1110, na ju-ridični 1150, na medicinski 406, na gozdarski 230, na tehnični 5 IG, na veterinarski 261/ Kaprol—veteran Murska Sobota, 29. marca. Veliko pozornost zbuja med bolniki v tukajšnji bolnici ne ki 881etni starec Jožef Kuplen iz Proseške vasi. Občudujejo ga že radi tega, ker je kljub svoji starosti sam prišel v bolnico, da-si je moral prehoditi lepo število kilometrov po hribovitem terenu. ftc večje občudovanje vzbu- drl čoln, hoteli so se rešiti s plavanjem, toda v razburkanem jezeru jih je enajst izmed družbe utonilo. Med njimi komandant mesta Ohrida general Protič, grški konzul iz Korče z ženo, o-krajni načelnik Kališanin, nadalje češkoslovaški konzul, grški zdravnik Dr. Palanas s svojo zaročenko in žena konzularnega tajnika Krstiča. Tragična nesreča je vzbudila med vsem prebivalstvom veliko žalost. Neumestna šala Gornja Radgona, 30. marca. Negovski župnik je prejel te dni pismo iz Amerike v slovenskem in angleškem jeziku, da je lani umrl v Ameriki neki bankir, rodom iz njegove župnije. Ta bankir, da je zapustil ogromno premoženje, od katerega da bi naj po oporoki odpadlo na Ne-govsko cerkev 40,000 dolarjev, sorodniki pa naj bi si razdelili o-gromno vsoto 300,000 dolarjev. V pismu je nadalje stalo, da mora župnik priti v Ljubljano v neko banko, kjer da bo 1. aprila ob 10 uri lahko denar prejel. Vest o ogromni dedščini se je bliskoma raznesla, trumoma so se začeli oglašati številni dediči. Župnik pa je le bil tako previden, da se je preje telefonično informiral pri dotičnem zavodu, ki pa o celo stvari ni prav nič vedel. Peščena afera v Beogradu Beograd ima zopet novo afero. V Beogradu obstoja takozva*-ni kartel peska, to je kartel prodajalcev seskom, kateremu na-čeljuje Prometna banka, katere glavni šef je beogradski župan g. Savčič. V znani razpravi beograjske občine proti Dr. Kosti Juvanoviču so zagovorniki slednjega mnogo razpravljali s postopanjem tega kartela, ki dobavlja pesek za tlakovanje be-ogradskih ulic. Sedaj pa je finančna urava obsodila ta peščeni kartel na Din 2,80&167 kazni, ker nf hotel plačati davkov in drugih taks. Beograjčani pa vprašujejo sedaj, da li bo radi tega povišan mestni proračun, to se pravi mestne doklade, kajti cena peska se bo sedaj nedvomno dvignila.... Okoli osebe beograjskega župana se vedno več nabira.... Afera za afçro. Ciganski primai Aleksander Balaš v Odžacih pri Somboru je pregledoval svoje gosli ter našel v njih napis Antonius Stradivarius Cremononensis faelebat an-no 17^6. Tedaj, kakor izgleda, so njegove gosli dragocen izdelek Stradivarija, ki imajo'sedaj o-gromno vrednost. Zadružna banka v Ljubljani je začela z izplačevanjem dividende in sicer 6%, to je za delnico Din 6. Kdor še ni poslal, naj takoj pošlje v Ljubljano, Miklošičeva cesta 13 odrezane kupone, da dobi izplačano dividendo. Banka je dala našim rojakom na razpolago iz svojega večinskega sindikata Še nekaj delnic, ki jih lahko naročajo interesenti «i iajo njegove zgodbe, ki jih Pri-¡bankinem zastopniku za Zedi-povedujejo o zlatih starih ča- njene države L. J. B. Mentonu, sih. ko je še bil kaprol. Bojeval j15824 Normandy Ave., Detroit, je v Dalmaciji in Bosni. Pra- Mich ajj pa direktno v Ljublja- 1 • i. 1______1 _ 1. " I v A. I , . . . da «o bile "stare vojske" bolj človeške, kakor pa sedaj. Takrat je šlo bolj po domače. — Stari Kuplen je še kljub svoji visoki starosti korenjak ter ima gotovo še nekaj let pred seboj. Boj m riK.-Bl Semaka Mitrotfca, 30. mares. V Sremsko Mitrnvico je v to- ni na gornji naslov. Prva radnička pekarna v Zagrebu je ena naših največjih zadružnih peksren. 25. maja tekočega leta bo imela občni zbor, na katerem bo proslavila svojo desetletnico in izdala v ta namen i udi slavnostni spis, zs kstere-ga je naprosila za sotrudnKtvo tisnil kakor smo ie večkrat poročali strog paragraf. Po Štiri dnevni razpravi, ki ae je pričela v pondeljek 31. marca so bili vsi obtoženci v procesu proti izdan ju "Knjige drugova", kakor se je imenovala ta zbirka, v katero je Mile prispeval poleg 30 jugoslovanskih pesnikov, so bili vsi obtoženci oproščeni. So to u-rednika Jovan Popovič iz Vel. Kikinde in Simič iz Zagreba, Hu-sein iz Sarajeva in trije Slovenci: Grahor, Kožar in Klop-čič. Obtoženi so bili komunistične propagande, razburjanja 'Masnih' razlika in dela na nasilni izpremembi obstoječega političnega in socijalnega reda v državi. Vendar državni pravnik je bil na strani obtožencev in bili ao vsi po velikih ovacijah izpuščeni. "Domači prijatelj" in "Na* obzor rej dragoceno orožje za človeka. Izšla je nova številka tega na- Toda namesto da bi Človek to o- liTk |M»noči prišla večja tolpa ci- najbolj znane slovenske dela v-1 varmv s namenom, da nakradejo *ke zadrugarje. Konje. To je pa policija pravoča ■■ no zvedela in poslala je močno tresla vse naše delavsk«* atruljo v ciganski tabor. Tig»- garje. Brsdeško je bil v Andreja ISradeška *mri je pre-■ /ariru-raznih šega lepega lista. "Domači prijatelj" prinaša sledečo vsebino: František Langer: Slepci, Vys-kočil-^everjanov: Velikonočna povest. Mažuranič: Vrabec, Mile Klopčič: Bežna je pomlad nevest, Ksaver Meško: Obrekova-na, Ivo Peruzzi: Zorko Prelovec, Isti: dr. Karlin Ivan, Ferdo De-lak: Slavko Osterc in Matija BravniČar, Sesti čut, Astrološki koledar za moške, Miran Jarc: Ob Kreftovi knjigi: Človek mrtvaških lobanj, Pogovor o novih knjigah, Tragikomična zgodbica, Kramljanje in Mažuranič: Gitana. Kakor vedno, je Številka bogato ilustrirana in prinaša nadaljevanje Mauzensovega romana: Živa blagajna, Meh za smeh in Praktične nasvete. — "Naš obzor" pa vsebuje: dr. Ivan Lahov: Odhod, Dumont-Strniševo pesem: Pri vodnjaku, Jack Lon-donovo Črtico: Na snežni gazi, V ledenem objemu, Nekaj novosti iz tehnike. Oton Katz: Iz dokumentov polarne tragedije, Športne silhuete, Pisno pero v Človeški zgodovini, Novi gigantski spomenik na Suezu, Zaplenjena slika, Kako izdelujemo senčrti-ke, Sah, Za kratek čas, Obrat-nice in Meh za smeh. Obadva lista se naročata v Ljubljani, Na Prulah 11 in staneta letno 2 .dolarja. Plačilo za 45 letno zvestobo M. Sobota, 3. aprila 1980. Splošno sočutje vzbuja žalostna usoda starega zakonskega para Leopolda in Elizabete Scheld. Ravno 1. aprila Je minulo 45 let, odkar sta v službi na tukajšnji pristavi L. Sapary-a. Ves čas službovanja sta bila vzor zvestobe, poštenosti in pridnosti, tako da sta bila zelo priljubljena. Zlati časi pa so minuli. Kajti mož je pri 81 letu obolel in še sedaj ne more zapustiti bolniške postelje. Njegova • žena pa ima vsled visoke starosti 74 let zelo slabe noge, tako da ni sposobna za nobeno delo. Ako se ne bi našli dobri ljudje, da bi jim pomagali bi morala že od gladu u-mreti, toda svojo bol prenašata z veliko potrpežljivostjo. Vlom v Ljutomeru Ljutomer, 4. aprila 1930. V noči 2. na 3. aprila so neznanci na najbolj prometni cesti vlomili v trgovino Angele Ceh-Lisanj v Ljutomeru, ter odnesli precej raznega blaga, pa tudi na tobak in ročno blagajnico niso pozabili. Domneva se. da se je že čez dan negdo skril v trgovino ponoči pa je skrivaj odklenil vrata, da so prišli lahko še njegovi pomagači. Lastnica ceni škodo na 60,000 Din. ki pa je bi-la krita z zavarovalnino. Usoden prepir Osijek, 4. aprila 1930. Iz 2u|»anije pri J)renovcu blizu Osijeka poročajo: Te dni se je prepiral oroftniški narednik Tomo Kmetec s tukajšnjim občinskim blagajnikom Martinom Dr. I. P.: Stari laok v novi dobi Za svoje zdravje skrbi človek najlaže pri samem sebi, na svojem lastnem telesu in to tako, da svojega telesa ne zanemarja, ampak ga neguje in utrjuje. Mnogo vzrokov bolezni je v zanemarjenem, neoskrbovanem te-leau, mnogo se jih pojavi radi nepravilnega ravnanja s telesom, to je napačnega življenja, zato je nega telesa pravzaprav začetek higijene. Zdravo človeško telo ima naravne obrambne sile mehaničnega, kemičnega in fiziološkega značaja, ki jih mobilizira ob napadu na telo In napad odbije. Ne odbija samo napada mikrobov, marveč tudi vse druge škodljive vplive. Te obrambne sile so to- M o ie" pa začeli braniti z «rož- iadrugah 20 let in bil prepričan Kraljevem• Orožnlški narednik «r |'H nnu ram» * t . • .,„ , „,iiwiril K„n 'je med prepirom udaril Kralje-i'm. Nastala je pravcata bitka, zadrugar. Bil je v odboru Kon-,' » ..... ' je pravi___ Pri tem le bila ustr?IJ«na neka /umnega društva za KlovnIJo, •"»N'tna ciganka Policija je po Produktivne zadruge ljubljan aretirala 5 ciganov rož je hranil in ga vzdrževal, se zanj ne briga In ga zanemarja, izgublja z zanemarjanjem svojega telesa tudi svoje obrambne sile in z njimi svojo odpornost in svoje telo takorekoč sam izpostavlja oškodovanju. "Človek sam sebe uničuje." Mala izguba telesnih obrambnih sil se da popraviti in nadomestiti s pravočasnimi ukrepi. Večina ljudi potrebuje danes takih ukrepov za jačanje obrambnih sil. Te ukrepe imenujemo u-trjevanje. Naše telo utrjujemo na razne načine n. pr. tako, du negujemo telesna gibala, dihala in žilje zlasti z bivanjem v prosti naravi, z izleti, turistiko, športom vseh vrst in telovadbo in končno, du skrbimo za nego Še ostalih telesnih organov recimo s pravilno hrano, s pravilno ureditvijo življenja in podobno. Najlažja, najenostavnejša in najcenejša je nega kože. Koža je mnogo važnejši organ telesa, nego sploh mislimo. Ona ni samo močno obrambno sredstvo in skladišče mikroboT, nego je tudi pomožni dihalni orgu/i. V koži so "pore", skozi katere človek diha in oddaja izločila in vodo — znoj. Pri Človeku, ki se mnogo giblje ali dela, so ta izločila tekoča, dočim lepijo Jia koži onega Človeka, ki ivočlno življenja presadi. Cc se pore zamašijo, trpi kožno dihanje in izločanje. V koži so tudi nežni konci živcev, tam so drobne krvne cevčice, ki so o-škodovane po maščobni skorji strnjenih izločil na koti. Kola postane medla in cunjasta, namesto da Jt^i .bila napeta in elastična. tHh Nikakor ni zadosti, da skrbi Človek le za lično zunanjost, marveč mpra še itosebno paziti na Čistoto kože, ksr doseže z vsakdanjim umivanjem in pogostim Jtopanjem. Umivanje nam pomeni naše vsakdanje jutranje umivanje, u-mivanje glave, umivanje nog in umivanje rok ob raznih prilikah. Vsakdanje Jutranje umivanje nima samo namena človeka očistiti izločil preteklih 24, ur, marveč ga tudi osvežiti, umijemo si obraz, to je lice, oči, nos in ušesa, glavo, vrat, oprsje nad boki, lakti in roki. Umivanje i-ma namen nesnago na koži raztopiti In odplaviti, zato J« najprimernejša mehka in topla voda. Mehka voda nima apnenčevih soli in boljše topi alkalije ko trda. Topla voda tudi bolje topi nesnago, kajti mrzla voda se ne prime mastne kože in v kapljicah odteče. Topla voda pri kratkotrajnem umivanju ne pomeh-kužl človeka. Te se hočemo osvežiti, se po očiščenju oblljemo z mrzlo vodo. Raba tople vode pri umivanju Je priporočljiva tudi vaditi na temeljito jutranje čiš čenje s toplo neg«) z mrzlo vodo; topla voda ga ne odbija tako kot mrzla. Od drugih priprave za ju tranje umivanje je potrebna še umivalna rokavica ali običajna krpa, ki jo namakamo v vodo in kolo odrgnemo. Samo omočenje kože ali drgnjenje z rokami ne zadostuje. Brez škode za kožo u porabljamo običajno milo, ki je čistejše ko dišeča mila. Rabili bomo pač tisto, ki smo ga preskusili, ki nam prija in ne dela izpuščajev na koži. Ni |>a milo potrebno vsak dan, ako nismo močno umazani, pač pa potrebujemo vsak dan brisačo. Od vaeh je najboljša frotirna, ker si s njo hitro osušimo |foto in jo tudi frotiramo, kar ugodno vpliva na oskrbovanje kože s krvjo. Ce nimamo tople vode je najenostavnejše umivanje ob tekoči vodi (vodovodu, potoku, reki), kjer se umazana voda aproti odteka. Posebno pazljivi moramo biti pri jutranjem umivanju na čiščenje rok. Ostrižemo si nohte in odpravimo izza nohtov nesnago, nato pa roke z ročno krtačico o-drgnemo, zlasti med prsti in na koncu prstov. Mnogo je nerazumljivih bolezni, ki nastajajo Hidi umazanih rok. Koliko nesnažnih in okuženih stvari gre v 24 urah skozi človekove roke in koliko mikrobov ostane tam! Zato bi moral vsakdo izpolnjevati pravilo: Umivaj si roke pred jedjol Kjer je tekoča voda v stanovanju ali blizu, tam je izpolnjevanje tega pravila malenkost. Drugo, prav tako važno pravilo je: Umivaj si roke, ko prideš s stranišča! Mnogo manj Črevesnih bolezni bi bilo, če bi se vsi ravnali po tem pravilu. SIcer f>a si je treba umivati roke vsakokrat po delu ali po kakršnemkoli onesnaženju rok. Človek se mora navaditi na umivanje rok tako kakor na druga za življenje važna o-pravila. Kopanje v vodi jo potrebno dopolnilo k umivanju In se običajno nanaša na vse telo. Kopljemo se, da sl očistimo celo telo ali da se osvežimo in okrepimo. Čistilno kopel sl napravimo vsak teden enkrat v vsakem letnem času, da očistimo kožo in ko*ne pore. Za njo porabljamo toplo vodo, frotimo rokavico ali krpico, eventualno milo in frotir-i*) brisačo. Osvežilna kopel nam osvefti telo, zato naj traja malo čssa, ds se lahko ponovi vsak dan. Za osvežilno kopel ra-bimo torej ssmo hladno vodo in eventuelno f rotimo brisačo, da se osušimo. Osvežilna kopel ugodno vpliva na prehranitev kože in tudi dobro učinkuje na vse telo, zlasti na živčevje in duha. (Konec prihodnji!.) Tunelaki delavci »e organizirajo San Francisco, Cal. — Delavci, ki so u|H>sleni v tunelih, katere grade pri konstrukciji vodnih naprav v Hetchyju, so se pri« čeli orgsniziratl. To delo vodi unija iz.San Frsnclaca. Podjetniki, ki Irrtajo v rokah konatrukei« jo, se |K»služuJejo znanih metod, da preprečijo unijonlzlranje, Na zborovsnjs pošiljsjo svoje iplo-ne, ki potem poročajo o delavcih, ki so sktlvni v organIzatorič-nem gibanju. Vzllr velikim zaprekam, ki se Jim stavijo na p*»*, voditelji unije pričakujejo, ds bo ksmpanja uspešna In ds bodo vsi tunelski delavci organizirani v prihodnjih par tednih. __ llankrotl bank v državi Ne* York New York. — Število bankrotov bančnih podjetij v drftsvl ________ . ■ New York Je bilo v prvem četrt- Iz vzgojnega momenta, kajti Člo»||#tju tekočega leta najvišje od I. veka, zlasti otroka, je lažje na- 19Ü2. Slovenski Narodna Podporni Jadnota^ UsUmetJem 9. aprtta 1S04 Inborn. 17. JunSa t »07 vdrlevt UUnoia Tel. Rockford 4M4 8S&7-&9 So. Uwndele Ave., Chicago, III. GLAVNI ODBOR S.N.P.J. UPRAVNI ODSEK: VINCENT CA IN KAR. predsednik.....U057 S. Uwndsle Ave., Chlea«o, III rREO A. VIDER, il. tajnik.........2887 8. Lswndale Ave., Chicago, III. BLAS NOVAK, tajnik bol. oddelka... .2087 8. Le wn da la Avs., Ohleege, III. JOHN VOORICH, gL blafsjalk.......Jí»ia7 S, Uwndele Ave. Chicavo, III PIUP GODINA, upravitelj (laeils... .1887 S. Uwndele Ave., Chicago, III. JOHN MOLEK, urednik glasila......2867 S. Uwndsle Ave., t'Mengo, III ODBORNIKI ANDREW VID RICH, prvi podprediednlk, 880 Russell Ave., Johnstown, Pa. DONALD J. LOTRICH, drugI podpreda., li»37 8. Trumbull Ave., Chicago, III JOHN J. ZAVRRTNIK, gl. sdravnik........3714 W. 88th St., Chicago, III GOSPODARHKl ODflKK: PRANK AI.ESII, predsednik..........2124 8. Crswford Ave., Chlcsgo, III JOHN OUP............,T.................8884 W. 87th St., Chicago, III JOSEPH 81SKOVICH.............1009 E. 74th 8treet, Cleveland, Ohl* POROTNIOOHKKt JOHN GORSEK, predsednik..............414 W. Hey St., Springfield. Ill ANTON ft t J LAR...................................Roí 27, Arms, Kana. JOHN TRl EU..................................Box 887, Strsbsne, Pa. FRANK PODBOJ................................Box 8!, Park Hill, Pa. FRANCES KAKOVftEK.................1018 Adama St, Ne. Chicago, m OKROŽNI ZASTOPNIK 11 GEORGE SMREK AR, prvo okroije.......Iti Main Ave., W. Allqulpps, Pa. JOHN LOKAR JR., drugo okroije........OBI B. 102nd St., Clevelsnd, Ohio. FRANK LEKftA, tretje okroije............P. 0. Box 884, Mulberry. Ksns. FRANK K LUN. «strto okroije...............i.Box 888, Chiaholm, Minn. FRANK RLOPclC, peto okroije......................P. O. Dlnea, Wya NADZORNI ODSEKt RANK ZAITZ, predsednik..................8880 W. SOth St., Chicago. I1L LBERT HRAST..........i...........888 B. Pierce St., Mllwsukee, Wis. MICHAEL PLESHE..............610 Msdison Ave., N. S., Pittsburgh, !> roxoai- SataJ* f at. an*«, aa «vit laàabi • lUvatNil «SUraltl. klM VSA PISMA, ki M naaalaja aa smU rI. »rwtMâiniM. naj m »••!•»• m »rMkwSalltv« vsa MNASNS eeiajal*« |N «vari kl M ll»a|a et. eeaa»•»•«• «Saate ta Mesta f+H aaj m eeiltjaja na et. «ajatftlta. Vaa sa*««. ukaMa as kelatftka Mhn, aaj sa eaitUaJe aa kal. lajalllva. x Vsa saSavs, v svaal a Maesjailfciatf ssslt. nal sa settljeio aa hla*aJaMt*a. vsa rtlTOlsa a usa »aalsieaje t et. aeraras* eSkara aaj ss ee*iUaJa freak Ssis« VSI PSISIVI m al. Sarami aSssli ss aaj »sllllaja M Jake «erlka. et*4aa4a»a sera* eaea aSs*ka. VSI DOPISI la Sreet »»«al. aaaeaalla, •«»•.!. aaretelsa la setek «aa, kar |a v etS ■ ciaallaai JaSeata. n»j m mttl|. m "f sos v sto." uit ». LaarMst« a*an «m.«., kil NOTti Carrssesalse— wak Ika 8aer*e» Ofru. .h«*m U sSdraasMl ss IsSs««« CaemaeiMttSM lae Hm iipoa« eraaMaal akaaM ke aliriiu« la hlai. Ali r»adttaaaaa al ■»•»•» aaS ke*a«aa M«**ralai Isiesa aa4 aisaikar* alfcsr Uta« «US kaaaftl iImiM ks aMraaaaS la lit« «amiarr'a «IIIm. MsMars al st«S Wa«Tll ik*aM k« aMraaaa* la tka aaalataai ssarslar». riaaaatol aiatlsrs M*«« tka lariaStoUaa al t k« trsaaersr • allMe skaaM ka lekae ae Hlk Um. Oaaielalala mm ».mina tka «ark aI Ika iimUm kaerS akeeli ka Ealla. «kalraiaa a« tk« SaarS al Saesrvtssn. Ckareaa, aaaselalaU aaS asesela skaaM ka «Nmiii le Jaka Oeilak, sltslraiaa, JeSMal mMimmI la Praafc AriirlM I«« takilaaUea, irrmmwnU, aSvfrllasaiaMla, aekaar«|rtl«a* smI all «iS«« kea. lam pcrtalalae la Ika aftlrlal «r*aa akavM ka aSSraaaaS le T S OS V STA." Prank Lukaneleh: v ZA NASE FARMARJE Kadar se izvalijo piščanci, kar sl je zelo lahko zapomniti, posebno če podlagamo jajca pod koklje, moramo takoj po Uvali-tvl pritrditi, seveda ne pretasno, golobji obroček na noge piščata s številkami. (Lahko tudi preluknjamo z zato pripravljenimi kleičemi mreno ns nogi med prsti, ksr ps je precej težko o-pisati brez slike.) Poleg številk moramo tudi zapisati, od katere kure ao piščanci. Abeoerio naj rabimo pa za starost let, na primer: A prvo, H drugo, C tretje leto itd. Torej plščančnl obročki naj b! se glasili No. A-l-ft, to pomeni: mati Je mila kokoš No. 5, oče No. 1 in Izleženo je bilo v letu 1080, O lak lopni h gnezdih je seznamek, Heznamek Je voditi: "Prvo," "drugo" In če je potrebno tudi "tretje Mo", kolikor časa rabimo kokoš zs pleme. Drtigo leto lahko Izberemo Mamó dvajset kokoši o! • jiI h petdesetih, katere so se nsm Izkszale kot najboljše jaj-čarice in jih plodimo x dvema >d onih petelinov, katri so se prejšnje leto i/.ka/.all za najboljše. Na ta način si vzgojimo svojo najboljšo perutnino in najboljše jajca rice, To je najbolj enostavni način. H«daj st« mnogo čltali o več vejevažiijh stvareh. Vem, da Je med nami še mnogo rejcev, ki sploh niso še HlišaJi o takih velevatnih točkah. Iz tega lahko vsaki rejec •klepu, kakšne važnosti je na* bsva pUonenske |>erotiiine. Vestni rejci vse to delajo, kar dokasuju, da Js tudi v perotnln-slvti treba «nanjs in truda, A* več kakor bi si kateri rontišlje. val, ako hoče rejec pravilno izvrševati svoj posel in pričakovati dobički. , Ni tdtko delo, je pa vztrajno. Knoatavno je, da kupimo peteline od vestlh In pravih rejcev ter jih družimo s odbranimi najboljšimi kokošmi; V vsaki skupini Je nekaj dobrih — Iti IHisebno dobrih kokoll ali piščancev — recimo & ali 10 J« Igvanrednih JaJčarlc, Te razdelimo posamezno v skupine po 10 zu pleme. Piščance zaznamujemo in od tod dobimo potrebne plemenske peteline za drugo leto u|M»rabe. Ako pa ao v sorodstvu, jih zelo lahko zamenjamo z vestnim rejcem, ako imamo dobro perotnlno. Ako pa hočemo zamenjati, takrat a| pa lahko nabavimo zopet novo i>e-rotnino od vestnega rejca. () presojevanju perotnlno se lahko poslužujemo nekako sledečega načina v tej deželi: Zaznamovanje jajčje produkcije: Prelakulnje državnih kolegijev, JaJČJe tekme, privatne tekme, državne JaJčJo tekme, privatni rekordi napravljenih pri kokoš-jerejclh, člstokrvnost, rekordi, plemenjakl In plemenke, sestr« in hčere, a|H>sobnost, moč, oblika In standarlzarlja l(d. Pozneje v drugih spisih — bom priporočal najboljši |M*rot-ninski list, kjer l»ost« našli vso podatke. (Konec.) orbi In »boj tri viča |x> glavi. To je |* blagajni-_ ka tako raskačllo, da je udaril 101akih"rnlzarjevfkJerle zadnje ča-¡»r*'^« • tako silo s palico po¡ se ftidl delal, fttan in doma. s ka- ! glavi, da je ta obležal mrtev na •ta »e je pa glasila le na 4 ko- njafovi koloniji ob Tržaški cesti »e. Izgleda, da je pa tudi ta li- v Ljubljani tudi čedno hišico. l>va namoumors V Nlnčičevu je te _ „ - dni povzro- kjer je hotel na »tara leta tive-f^y HJirnomor Klize 1'olltzer vdo-dika nesreča na Ohridske« je-¡ti In Spl«»*ne zavarovalne zadru- Vi, ^ tfmtku Dr Teodoru Pa-„rii Ige. Slava njegovemu spominu! «tz^ru veliko smza,*■. Mit- Klopílí Do.p.1 *•<•[• »'"" » *** ■ •una Sv. Nniim« Ko .o vr.-',r I, pr.l.knv.lnr«. upor. » "m,imi" -»Jbrl. .!•■ ei, m ii« b DcpriOUivvao« u- Vtlikl Kikindi, Un»f (• j« po- «» «0,V,IK r"ro*re' « * l ^^ • " i «á ' jMk Jm? * ^ ■k TI ) * 4 V âfchJL> v « ladOsil mmUm Me*sa|s pe«4l AsfMM eeasst bile« past«» restárteme e le«. 4m ae aege fssàde^Je, y tUji pr* e»le«, S Mi a pástele alee be H* lele»m*er|e. « resrti »s s «*e|li ki m ae «Srveli Gandfclte. •I I (»pil eaieslS aite »led- Muéli la tu**» kl m .itfe*»I t« Im4«S«I ta hméf. »tait mmI, ,hm-m ».fi*m»w In v M.4 ta Oxlt, ie>Sii 4,m*»*p nMm| «S a4x'M, aM In* nIlt*éam hê mmi«» SivttaeMi .asa ém .»Hm immii Pilati ta «4< êmmm Slu n«»wwi I« ltM>t a a ItWi ma#a.t>«. . W»Sl Mw le» iSlil.1« . ait mm», rtya—»i«. la« mí* Sa aata*~ « .lai-« m. mim«. i 4.....I i t«M» I") >nlM* nauta» aria» — mHthu m»%«S*»mS» MHwi lu H- »»a» «*••> .....ii «a ,M>a t«<^>a. N^^Tm* m |ftr«S • il • *4«a.M. /U. .al 1er».. »*»« us* «ataet, rw». m, aai M««* MrWI m art aJa«M*«ea e«*-turtwik. All sle že naročIH Proaveto ali Mtaálnekl lie! a va lea»« pri jale-I j« all wmidnikii v domovin«? T« je edini dar I ra i««* «rvdnoett, I kl ga sa mal denar laMio f*««4l je-11« «vojceai v dv«i«»la K PKOSVETÄ P P * * t * ik ! (Is knjige "DU BcM-iAenan") —Poslovenil To-sr. llann* lleinc Éwcn: % Poslednja volja Stanislave d9 Asp Sli so skozi park okoli tihega ribnika. Solnce je odsevajo od črnih ikriljev na kapeli, igralo se na belih, kimajočih brezah in je metali migljajoče sence njihovih vej na gladke poti. Stopili so skozi odprta vrata, grof je vzel par kapljic blagoslovljene vode in se je prekriža). Oni trije so vzdignili težko kamnito ploščo potem so stopili doli v grobnico. Tu so stala v vrsti in po redu na obeh straneh velike, rdeče žare z grbi grofov d*Ault-O ni val. Visoke krone ho jih zapirale in vse so nosile na verigah okoli vratu težke bakrene plošče z imeni in datumi umrlih. Vzadaj je *ta)o nekaj praznih žar. Molče je pokazal grof na eno, oni trije so jo vzdignili in so jo nesli iz grobnice. ftli so iz kapele, stopali ao med grobovi pod brezami. Ducat mogočnih kamenitih ploič je ležalo tu, z napisi zvestih služabnikov gro-fovskega rodu, ki so jim počitek tudi v smrti »tratili od vseh utrani. Toda na grofičinem grobu ni bilo nobenega kamna; tu je cvetelo v razkošni krasoti mr stotine temnordečih rož. Previdno so se lotili vrtnarji dela. Z globokimi zarezami so ločili cele kose površine, skrbno so jih vzdignili z vsemi ukoreninjenimi rožami in so jih položili na stran, poleg žare. Vlamcu je bilo, kakor da bi grobu posneli živo kožo, kakor kapljica krvi Je padla tu pa tam kaka odlomljena roža na zemljo. Sedaj je ležala črna zemlja tu in ljudje ho kopali. Jan Olienlagers Je prijel grofa pod roko: "Pojdi, hodiva medtem gor in dol." Ali grof je odmajal z glavo, niti za trenutek ni hotel zapustiti groba. Odžel je sam. Počasi je taval okoli ribnika, zdaj pa zdaj Je stopil nazaj pod breze. Zdelo se mu je, kakor da kopljejo vrtnarji strašno počasi, minute so lezle. Sel je v sadovnjak, trgal Je groz-dičje; iskal je tudi na gredeh zakasnele rdeče jagode. Ko se je vrnil, je videl dva izmed njih do ram stati v grobu; sedaj je šlo hitreje. Videl je med njimi kruto, z rokami so Jemali z nje zadnje ostanke vlažne zemlje. Bila je črna krsta, težko okovana s srebrom, todu srebro je postalo že zdavnaj Črno, in les prepercl in lepljiv, močno načet od tople vlužnostl tal. Grof je vzel iz žepa velik svilen prt in ga dal staremu vrtnarju; sem notri naj bi zbral kosti. Ostala dva sta obračala vijake; ostudno je zaškripalo, č« j* zdrsnilo orodje. Večina so že (»opustili dovolj v zgnilem lesu, s prsti bi jih lahko potegnil ven. Potem so nekoliko prizdignili pokrov, porinili vrvi pod njega in jih močno zavozljuli. Eden je skočil iz jame in je pomagal drugemu vleči pokrov. Na grofov migljaj je odgrnil drugi beli prt, ki je pokrival truplo, In še drugi manjši prt, ki je zakrivalo glavo. Tu je ležala Stanislava d'Asp — in tako je ležala tu — kakor je ležala na mrtvaški postelji. Dolga čipkasta srajca, ki je ovijalo celo telo, se je zdela vlažna In na nji so bili črni in rjastordeči madeži. Toda kakor iz voska upodobljene so počivalo roke na prsih, te»no so držale slonokoščenega krucifiksa. In tako malo kakor te je bil tudi obraz spremenjen. Ni ležala tu kakor živa, kakor spavajoča — in vendar ni bilo nlkakega mrtvaškega izrazu. Zdela se je kakor voščena punčka od u-mrtniške roke upodobljena. Te ustnice niso dihale, toda smehljale ao se. In na njih je bila lahka rdeča barva kakor na licih, kakor ušesih, od katerih sta visela kakor kaplji dva velika bisera. Toda biseri so umrli. Grof se je oprijemal za brezino deblo, potem se je težko sesedel na visoki kup izmeta-ne zemlje. Ali Jan Olieslagers je bil 7. enim skokom v grobu. Nizko se je sklonil in je narahlo poti pa I z nohti mrličeve lice. Dalo je prav fin, rahel glas, kakor da bi potipal star ševre. "Pridi ven," je dejal grof, "kaj iščeš Um?" "Konštatiral sem, da je praška porcelanasta glasura tvoje grofice prav imenitna reč; vsaki koketi naj bi se priporočila, ki hoče še z osemdesetimi predstavljati Ninon!" Njegov glaa je zvenel grobo, skoraj ostudno. Grof je skočil pokonci in je stopil čisto kraj grobovega roba. "Prepovedujem ti tako govoriti! — Pri vseh svetnikih, ali ne vidiš, da je delala ta žena to zame? — In zate tudi — za naju oba! — Videla naj bi jo lepo kakor je — še v smrti!" Vlamec je stisnil zobe. Premišljaval je, ali požrl je svoje besede. Potem je suho dejal: "Dobro je; videla sva jo. — Položite nazaj pokrov, ljudje, in zakopljite jamo.". Toda grof ga je presekal: "SI li nor? Pozabljaš, da jo morava prenesti?" "Ta žena ne zasluži, da bi počivala v kar peli grofov d'Ault-Onival." Govoril je mirno, ali izivajoče, vsako besedo povdarjajoč. Grof je bil iz sebe: "To, to praviš ti — ob grobu te žene? Tej ženi, katere ljubezen je segala preko groba —" "Njena ljubezen? — Njeno sovraštvo!" "Njena ljubezen, pravim jaz! Bila je svetnica Tedaj mu je Vlamec glasno zavpll v obraz: "Ona je bila najnesramnejša vlačuga v celi Franciji!" Grof je zatulil, pograbljal je lopato in jo zavihtel v zrak, Toda predno se je mogel vreči na prijatelja, »o ga zgrabili vrtnarji. "Spustite!" je tulil. "Spustite!" Vlamec se ni razburil. "Počakaj samo trenutek," je rekel, "potem me lahko ubiješ, če me hočeš." Sklonil se je, odpel gumb na vratu In Je široko razgalil srajco z mrllčevega telesa. "Tu, Vlncenc, poglej sem!" Očaran je pogledal grof. Nage so ležale vitke roke pred njim, vil se ta neskončno lepi tilnik, so počivale tu bele, majhne otroške prsi. In ustnice so se smehljale, so se smehljale vedno, kakor da bi ga vabile k še enkratnemu ženitovanjemu veselju-- Pokleknil je kraj groba, stisnil roke k molitvi in zaprl oči. "Sveti Bog v nebesih, zahva-Ijen, da si ml še enkrat pustil pogledati to podobo." Jan Olieslagers je zopet pokril mrliča. Skočil je z ¡groba in je položil roke prijatelju na rame. "Pojdi, Vincenc, greva v grad." Grof je odmajal z glavo. "Pojdi ti, če hočeš. — Jaz jo moram preložiti.". Sedaj je stisnil Vlamec z vso silo njegovo roko. "Prebudi se že enkrat, Vlncenc! Ali še vedno ne pojmi* ? — Kako hočeš napraviti to — Jo preložiti?" • Grof je topo strmel v njega, In pa je nadaljeval: Tu stoji tvoja Žara — In njen vrat je precej osek. In tam leži grofica--" Grof je prebledel. "Jaz jo moram preložiti," je mrmral brez glasu. "Ali ti Jo ne moreš prebiti." "Jaz sem prisegel." Cisto votlo so donele besede: "Prisegel sem to. Jaz moram to, kar je od nje še oatalo, danes, pred solnčnim zatonom, v žari prenesti v kapelo. Na krucifiksa sem to prisegel." (Konse prihodnji*.) te J. W. Ilarth: Osvela živega mrtveca Ko se je velika vojna nadiv-jala do kraja in je bila cena člo-\<*Ak«»ga življenja še globoko pod ničlo. Me je ihmImI bivši poročnik Prosper po dvanajstih bitkah, tri in dvajsetih spopadih in štirih letih službe na fronti v nove puatolovščine. Ritem pehote *» žganjem, ročnimi granatami in bobnečim ognjem še ni ugaknil v njegovi krvi, zato ni bilo nil čudnega, da se mu je videla do movina v stiski in potrebi ter meščanski utesnjenosti premajhna. Vsenaokrog pa ao liaatal«* nove države, ki ao v vrtincu avo jega »poletja nudile tvegajoči mladini lM»gato polje ltdejntvo vanja. Najviharnejše je bilo na vzhodu. Prevrat je sledil pre\ra tu. Politične in druge roitarske tftll* so vsak dan popnuljal« meje, se »puščale v manjše in ve* Je vojhe, |>oittavljale vlade in jih odstavljale. Dobivale *<» za ta (mdjetja |x»l>udo in denar od različnih držav, ki so limit« od tega svoje 1 >o*ebne koristi. V neki takšni meddržami or ganizjsriji na vzhodu je d<»bil tudi Pmaper službo. Ker je 1x1 vedno d*re-čilo. da se je tudi tu uveljavil ter napredoval, dokler ni*' v Ind-Ite čete poklale njegove »kupi. ne. Njegova zvezda pa ni zatem nela, zakaj v spopadu Je rešil zdravo kožo in tudi policiji, ki ga je iskala kakor iglo, se je znal izogniti. Svojim dobrim zvezam se je imel zahvaliti, da je užival nepomembno civilno življenje, kar je trajalo tako dolgo, dokler ni pošel denar. Končno je spremenil način življenja In postal tajni agent neke velike sile. Prosper je dobil novo, lepo l> me, potrebne dokumente in tudi nekaj denarja. Z novim navdu-AeAnjem se je lotil novih nalog. V očeh meščanov je bil zaatop-nik neke petrolejske tvrdkc. Živel Je. kakor se spodobi in Je raste! v spoštovanju in prejemkih. Tajna služba na nasprotni strani ga dozdevno še ni zapihala v črni seznam. Tako se je čutil sigurnega, preveč sigurne-' ga. V tem položaju je napravil prvo neumnost v svojem življenju. ko »e človek smrtno salju-bi v letih, ko vidi v ženski božanstvo. Hrepenel je po veliki j ljuberni, kakor se hrepeni le po domovini, v vsej praznoti svoje-duše, po letih brez trohice doživetja in brezupne samote. Ilila je lepa ženska. Ime ji je bilo Marija in mladi Prosper JI , je ugajal. Privlačevala ga je k ei*n. S tem bi bila zgodba končana. če ne bi imela usoda včasl svojih muh. Zarožljali ao zapahi, in polkovnik, poveljnik trdnjave. Je »topil v celico. V svojem dol. zlo- gočasju je hotel počastiti činca z nagovorom: Poznam tvojo zgodbo in sera pričakoval takoj po prevratu. Ženska zadeva kaj ? Ti ai največji bedak, kar jih je stalo tu doli pred zidom in vsaka krogla, te bo jutri preluknjala liki rešeto, bo storila dobro delo. Naklonili so ti čast vojaške smrti namesto da bi te obesili, ker si se tedaj s tovariši bil kakor cel vojak. Skoda, da niate bili vojaki poštene vojske. Zri in pij to noč, kar hočeš, če boš pa jutri zarana Um spodaj še Uko tulil n klical svojo mater kakor druge mlade svinje, bom dal tvojo celico razkužiti z lizolom, da ne pogine naslednji na tvoji sramoti!" Prosper je osupel motril sta-rega oficirja. V njegovem spominu se je zjasnilo. Ali ni bil pred leti na bojišču njegov pol-lovni poveljnik? Pri spopadu je bil obležal se»tHeljen med sovražnima črUma in ponoči je napadel praporščak Prosper na lastno pest s patruljo prednje poljske straže sovražnika, da bi rešil težko ranjenega poveljnika. Stvar se je posrečila. Praporščak je dobil ukor od polkovne-ga poveljstva, dlvizijonar pa mu je podelil svetinjo za hrabrost. Poveljnik je hotel baš oditi, ko ga je Prosper nagovoril: Vaš trebuh posUja nevaren, spoštovani predstojnik, vi jest« preveč ..." Polkovnik se je za vrUl in namršil brke kakor razdraženi maček . . . "ali pa se premalo gibljete, sUri stric Fric!" To je bfl njegov vzdevek, ko je bil še pri sUrem polku. Pol-covnik je buljil vanj, potem pa se je tudi njemu posvetilo, In Či ne bi bilo straž pred vrati, bi se bila objela: kandidat smrti in poveljnik trdnjave. "SUri dobri Bog ne ve več kaj hoče,* je dejal polkovnik in v njegovih očeh se je zalesketa-a vlaga*. Strašno je zaklel in od ropoUl iz celice. Prosper je vedel, da je njegova usoda šla sUremu polkovniku srce, ne da bi je mogel spremeniti.,. Bridko je čakati ure, ko pelje jo človeka pa morišče kakor ži val, ki se ne more braniti. Ure so minevale in Prosper se je zatopil v svojo usodo. Pokopal je vse nade, drugo za drugo, vse Ideale In slednjič še svojo prvo In zadnjo ljubezen.- Potem je pokopal še misel na domovino Mati bo dol£o čakala, matere so potrpežljive in čakajo vedno. Tako se je poslovil od vseh strasti. OsUlo mu je le sovraštvo in od njega je pričakoval re šitve. Pravijo, da je ljubezen močnejša od smrti — zakaj ne bilo tudi sovraštvo? Prinesli so mu jzborno večer jo, najboljše vino iz polkovniko-ve kleti in najfinejše cigarete. SUri narednik je pregleda celico. Preden je odšel, je deja Proaperju: "Kadar bo počila sal va, se morate zgruditi. Jaz sam poskrbim za milostni strel," pristavil in odšel. Zdaj se je še bolj stemnilo Prosperjevl zmedeni duši. Upanje in radost sta ga skoro pre magula. Morda pa je bila po kovnikova poslanica samo pobožna laž, da mu olajša smrt Ure so minevale v dvomu smrtnem strahu. Potem zdanilo. ftopet so zarožljali zapahi Prišel je duhovnik. Pred vrat je stal oficir z belimi rokavica mi in vojaki z naaajenimi boda li. Nekdo je opomnil, da je na počila ura. Odvedli so ga skoz dolge hodnike, po stopnicah ns majhno dvorišče. Oddelek voja kov s puško ob nogah je sUl pod poveljstvom sUrega narednika. Poleg njega dva oficirja, komisar v civilu, nekaj Ječar* jev in duhovnik. SUli ao naspro-ti zidu, na katerem ao bili temni madeži. Drgetaje Je prešinil četo. Poveljnik je stopil na dvorišče. "V imenu države!" Oficir je T>rečiUl razsodbo. Polkovnik je potegnil sabljo, oficirji so pozdravili. Komisar se je odkril. Nad zidom trdnjave se je pojavila Jutranja zar. Js. "Pozor r Bobnar je zabobnal, duhovnik je začel glasno moliti. "Ogenj r je zarjovel narednik. in se Je Kakor od strele zadet, se je rosper zgrudil na zemljo. Vojaki so se poaUvili v pozor, podoficir je oddal milostni strel in je pokril zločinca z ode-0. Tako se je začel dan v trdnjavi Boris. Pozneje so odnesli truplo, zavito v odejo, pred trdnjavo in ga vrgli v že pripravljen grob. SUri narednik je dajal pove-ja in ko je bilo vse končano, je sedel na rob groba ter začel kaj svojevrsten - razgovor z mrličem: Zakaj si mrtev, zakaj če bi ae le zganil, bi ti moral poslati še eno kroglo v glavo: Dobro ežiš Um spodaj in kadar bodo zasuli jamo, ne bo nikomur več prišlo na misel, da bi pogledal, (aj je pod odejo. Polkovik te e mogel imeti zelo rad. Ponoči me je zbudil in strašno preklinjal. Takoj sem vedel, da se e moralo riekaj zgoditi. Povedal je, da bo zjutraj justifika-cija, in jaz sem se tega prestrašil, saj je justifikacijtf pri nas kakor cigareU pred zajtrkom. Jutri zarana — mi je rekel dobesedno — bodo ustrelili nekega sUrega zločinca in tvojega polkovnika. Ker ga nisem razumel, mi je pojasnil: "Velik opov je U, ki bo jutri posUv-jen k zidu, toda eden najzve-stejših in najboljših vojakov, d sem jih srečal v življenju. Rešil mi je nek^č Življenje, ne da bi mu bfion»r lastnega. Služba je sliftba in dolžnost je sveU. Zato! bom osebno poveljeval justifhcaciji, toda ramo ob rami z zločincem ob zidu in gorje onemu/ ki me ne zadene do smrti! ^Polkovnik pa je tudi kos mojega življenja in ve, da grem zanj v ogenj. Tudi Ima pravico, da živi svoje življenje do kraja. Slednjič je odšel in preložil breme na moje rame. Tako sem sam nabasal puške, In če ne bi bilo davi kaj narobe, potem bi bila dva mrtve* ca več. Tu imaš denarnico za tvoje veliko potovanje!" Muzajoč se je sUri narednik odkorakal proti trdnjavi. Ko sg je znočilo, se je opotekal mrtvec novemu življenju naproti. Minula so leU, živci zveU so se jeli pomirjati. Prosper je bil tedaj srečno dospel domov in je začel redno življenje. Pozneje se je napotil po svetu. Izdajstva svoje prve ljubezni pa ni mogel pozabiti. Edina strast, ki je osUla v njem, je bilo sovraštvo do ženske, ki ga je tako bridko prevarala. Od časa do časa je povprašal po u-sodi te ženske. Zvedel je, da je kmalu po izdaji dala slovo taj-nemu vohunstvu in se omožila. Mogoče je bila podzavestna lju bosumnost, ki je podžigala njegovo sovraštvo. Ko je izvedel to novico, je imelo njegovo življenje samo en smoter: osveto! Da to stori^ je bil pripravljen dati svoje "Življenje. Potrpežljivo je čakal velike ure. Marija je po razgibani mladosti stopila v zakon z možem, ki sicer ni bil njen ideal, vendar jI je v svoji tolsti dobrodušnosti nudil mir domačega življena. Ljubil jo je kakor božanstvo in ji je lahko izpolnil sleherno željo. Ko je rodila o-troka, se je minulost polagoma' pogreznila v pozabi jen je. Nekega poletnega večera, ko so se na nebu zbirali težki obla- Marija s svojim mizi. Igrala sta SOBOTA. 26. APRILA. ki, je sedela možem pri d«mo". Služkinja je najavila poznega obiskovalca v neki zapuščinski zadevi. Človek, ki pride v tak, šnem poslu, ima pristop povsod in ob vsaki uri. Sporočili so mu, naj vstopi. Bil je Prosper. Imel je roženinaste naočnike, lasje na sencih so mu posiveli. Tudi je teh sedem let popisalo njegov obraz s svojimi znaki. Pozdravili so se in sedli na mizo. Marija je ugibala poteze tujega gosU. Iz vseh kotov ao se bližali strahovi., Težko so se trgale besede od ust. "Za dedščino gre," je dejal tujec. Nekje je potrkalo. "Za dedščino nekega Prosperja." "Nekdo trka!" je kriknila Marija. "Kje in kdo trka?" je vprašal mož. ". . . nekega Prosperja, ki je bil 22. septembra 1919 ustreljen v trdnjavi Boris," je nadaljeval Prosper. "Nekdo trka!" Je ponovila Marij*. - Možu je ledenela kri v žilah. "To je tvoje nezvesto srce, ki J£lje zadnje udarce," je (¿jaj Proaper mirno. "SveU Marija Barbanska mrtvec je tu!" je vzkliknila Ma-rija. Zmeden je pogledoval moi zdaj ženo, zdaj tujca. "Ne, smrt je tu!" je dejal Pro-sper in segel počasi v žep. Potrkalo je. Potrkalo je. Potem so se odprla vrata, v sobo je stopil angel. Majceno dekletce, golo in rož-nato, oblečeno samo v kratko srajčico, s kodrčkj okrog ličje, je capljalo v solzah k materi. Z otroškim instinktom je začutilo, da je mati v nevarnosti. Mati je sedela na stolu kakor odreveni-la. Dekletce je splezalo k njej in ji ovik) roke krog vratu. Tako se je zgodilo, da je Prosper potegnil iz žepa prazno roko in brez besede nameril korake proti vratom. Pred zrcalom spodaj v veži «i je popravil ovratnico. In ko je mehanično dvignil oči, je videl nad ovratnikom nekaj izredne-ga: smehljajoč se pomlajen obraz. V tisti noči se je zastrupila Marija. NAZNANILO O SMRTI > aprila 1930 ob 9. uri dopoldan ■ Žalostna novica je zadela dne IS. in pretresla celo naselbino o smrti JOSIPA VALENTA Pokojni Josip Je bil bolan IS dni ta pljučnico in neiiprosna usoda nam ga je izetrgsls is nsše srede vse prezgodaj, soprog» in očets, kateri je skrbel zs svojo družino, Čigsr skozi več let njego-vegs življenje jo bilo neprestano trpljenje ob trdem delu, ksterega Jo vršil ranjki, vee čas bivanja v tej deželi in »i e tem nskopal prezgodnji grob. \ Pokojni Joeip Je Ml doma is Volke Dobrave pri Zatični na Do-lenjekem. Star Je bil 44 let in • meeeeov. Tukaj zapošča žalujočo soprogo, 2 hčeri v starosti M let in eas 14 let in epega »m» Josipa, kateri Je 11 let star. Pokojni zspnščs ta v Ameriki dva brata, Lojs Valant v Kenmore, Ohio In Tony Valant v Pittsburg, Ps. in enegs brsta In eno eestro v starem kraja. Bil je zvest člen celo vrsto let odlične S. tf. P. Jednotc pri društvu Pomočnik it S3S v Kenmore, Ohio, čigar člsaatvo Jo zgubilo zveartege člana iz svoje srede. Bil Je tudi zvest člen našega S. N. Kluba v Kenmore, Ohio, kateri ga bomo težko pogrešali, ker Jo bil med prvimi pri ustanovitvi kluba. Pokojni Joeip Jo pripadal k društvu Sv. Alojzije št. 127 J. S. K. Jednote v Kenmore. Ohio ia bil tudi član Eagle» št. 551 v Akron. Ohio. . Da Je bil pokojni spoštovan ki priljubljen pričajo mnogoštevilni venci in cvetlice, ki so krsslli njegov mrtvsikt oder la obilns udeležba pri pogrebu ns njegovi zi^aji poti. Pogreb »e Je vrül po cerkvenem obredu 21. agriia pod vodstvom pogrebnegs zavod» A. J. Kucko n» pokopališče Holy Croe» ob veliki udeležbi prljsteljev in znsncev ter člsnov društva. Družini Vslentovt izrekamo ns tem mestu globoko eošalje in nslegs Josipa ai bomo ohrsnili v trajen*spomin. Članstvo društvo Pomočnik št. 535. Kenmore, Ohio, 24. sprils IMS. Da olajšaš bolest člena —otrplost mišice Topa, griseča bolečin», ki odjeailj» " človeku vsako živahno«! Ni nič hud»g», ne, »li čemu bi jo človek prenaial? Lahko takoj pcvnthaA trpeti radi bolestnih milic in členov— Le nema« bolečo toOo s Sloan'i I immaiuotn. Ponavljaj veake uro. St**n'» ogre}* lefe hskor *oinln» «vrtfeša. Odganja bolečin». Kupi »velo eteklenico i» dane«. )*c. SLOAN'S Liniment A4 Na. Ml—Slava«« IZLET V JUGOSLAVIJO na 9. maja tega leta s ekspresnim par-nikom OLYMPIC z izvrstnim voditeljem. Originalne cene brez kakih zaračunavanj. Najboljša mesta v vseh razredih so le sedaj zajamčena za vas. Onim, ki mislijo potovati v staro domovino v juniju, priporočamo nas drugi izlet s pamikom MAJESTIC * največjim parnikom na svetu, kateri bo zapustil New ^ ork dne 6. junija in je na vodi samo pet in pol dni. Vse prijave t* to kakor tudi za vse druge izlete v juniju in juliju sprejema KJUPU MEtKAl STATE BASK PUCim JUe lMfMe* >kMY