p	——^
Uredništvo in nprav-ništvo Glasila je v Chi-cagi, 111., 2821 S. Crawford Ave., kamor je pošiljati vse rokopise, denarne pošiljatve, sploh vse. kar ima stik z listom.
*
Celoletna naročnina na Zdr. Države in Cana-do je $1.00, za inozemstvo $1.50.
-4
SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE.
Entered as second-class matter January 28,1910, at the post office at Chicago, 111., under the Act of Congress of March 3, 1879.
V združenju je moč!
(r .......
“Glasilo" izjaha vsaki teden v petek.— Cirkulacija je dosegla nad deset tisoč natisov. List je razširjen po Zdr. Državah, Canadi i stari domovini.
J*
Cene za oglas po pogodbi. Enostopna 10 point vrsta 8 centov.
J»
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo.
^------ ^
LETO-YEAR VI.
Chicago, 111., S. decembra (December) 1913.
ŠTEV.—NUMBER 49.
Tajnike (ice) krajevnih društev zopet opominjamo, ako umre član (ica), da se naj smrt člana (ice) takoj sporoči gl. tajniku. Izdelati je treba mrtvaški list in predložiti notarsko zaprisežene pogrebne troske. Glavnemu uradu se ima poslati polica pokojnega, natančne naslove dedičev in njih starost. Ako so dediči mladoletni, je treba določiti, ako se njih posmrtnina naloži v posebni fond ali se jim postavi jeroba. Jedno-ta takoj izplača vse posmrtnine, kakor hitro so predložene vse listine, če ni nobenih posebnih zadržkov. Največ težav delajo naslovi dedičev, za katere moramo večkrat čakati mesece, in ko jih dobimo, so pomankljivi.
Želeti je nadalje, da uradniki vsaj enkrat na leto, to je, tekoči mesec pošljejo svoje asesmente pravočasno do 31. decembra glavnemu uradu jednote.
V sredo dne 31. decembra bodo knjige za leto 1913 zaključene, in društvo, katero ne pošlje do tega dne svojih prispevkov, ne bo imelo čistega preglada o izdatkih in dohodkih za tekoče leto.
John Terderbar.
Štrajk v michiganskem bakrenem okrožju.
KAKO SE GODI SKEBOM?
Po enajst dnevnem delu za barone bakra v Michiganu sta dospela v Chicago dva bivša skeba in sta izpovedala kako kruto ravnajo z delavci, ki so	iger.
tih dali zapeljati, da so šli delat za barone bakra.
Prvi se piše Joe Stanley, ki je s sabo prinesel plačilno kuverto, ki izkazuje in dokaže, da mu je najbolj bogata družba izplačala za enajstdnevno delo 61 centov; reci in piši eden in šestdeset centov amer. veljave.
Stanleyjia ie v Chicagi ujel neki Jack Merili, ki je lokalni zastopnik Wadell Mahonovih profesionalnih pretepačev. V Chicagi so mu rekli, da v Michiganu ni štrajka, da je vse mirno in da bo dobil $2.50 dnevne mezde.
Ko je prišel v Michigan, je kmalu spoznal, da ga je agent v Chicagi prav pošteno nalimal in potegnil za nos. V celem okraju je delavstvo stavkalo in lastniki rudnikov so se borili, da so s peščico ljudi navidezno obratovali rudnike. Stanley je spoznal, d«, ga je Merili nalagal in najel kot stavkokaza.
Protestiral je, ali protest je bil le bob ob steno. Zapovedali so mu, da mora na delo v rudnik. Stanley je delal preje v penn-sylvanskih rudnikih in je bil navajen trdega dela. Ali delo v "rudnikih gornjega Michigana je bilo tako trdo, da je bil v enajstih dneh navadna podrtina.
Ko je delal, je bilo le 120 ske-bov v rudniku.Drugi so pobegnili. Teh 120 skebov so priganjali priganjači kakor svoječasno grajski valpti tlačanske kmete. Opravljati so morali vsa dela v rudniku.
Stanley je delal po noči. On pravi, da je moral naložiti svoj voz in riniti ga 10.000 jardov daleč po slabem potu. Za skebi so vedno oborožene straže, ki jih priganjajo k delu.
Skebje žive kakor jetniki. Po noči jih zapro v bajte, katere stražijo oboroženi pretepači, da nihče ne ubeži. Skebov je čim dalje manj v okraju, ker so u-bežniki obvestili svoje prijatelje, kako se ravna z njimi.
Takoj prve dni je Stanley pričel nagajati, ker je upal, da ga bodo odslovili. Ali zmotil se je. Superintendent je vedel, da je vsako izgubo nadomestiti težko.
Še le po enajstnevnem prizadevanju se mu je posrečilo, da so ga odslovili in mu rekli, da naj gre V pisarno, kjer bo dobil denar.
Imel je dobiti $27.50. Ali ko je pričela računiti družba, je izraču-nila, da ji je Stanley dolžan $26,-89 in da mu gre le še 61 centov.
Račun se glasi:
Prodajalna $2; zdravnik $1; dobrodelni klub 50c; prodajalna $1.30; stanovanje in hrana $9.33; vožnja $12.76.
Ko so Stanleya najeli, so mu rekli, da ho imel hrano in stanovanje, seveda so pozabili povedati pod kakšnimi pogoji.
Pravi misterij pa obdaja identiteto delavca, ki se je vrnil s Stanley jem. Piše se Pred Miles in čuje se, da je rejenec Charles Milesa iz Bostona, ki je lastnik rudnikov.
Milesa so najeli v Grand Rapid-su kot strojnika in mu obljubili $4 dnevne mezde. Povedali so mu, da ne bo opravljal stavkokaškega dela. Ko je dqspel v Tri Mountain, so mu ukazali, da mora v rudnik in opravljati stavkokaško delo. Dan kasneje je Miles proti takemu ravnanju tako očitno protestiral, da so ga vzeli iz rudnika in mu odkazali le popravljalno delo pri samovlečki iz verige.
Ko je Miles dospel na svojo mesto, so ga prisilili, da je kupil svoje orodje, katerega so mu za-raeunili dvojno v prodajalni družbe'. Ves čas so ga oborožene barabe gledale grdo in ga klele. Zahteval je, da se ga odslovi, kar pa niso hoteli slišati. Končno so pričeli sumiti, da je ogleduh za linijske delavce in postavili so ga na cesto, ne da bi mu plačali en cent za njegovo delo.
Miles je nadalje izpovedal, da so najeli v Grand Rapidsu nekega 161etnega fanta.. Obljubili so mu, da se bo učil za strojnika. Ko so ga imeli v Michiganu, so ga pognali v rudnik, kjer mora delati kakor odrašeen človek.
Stanley in Miles izjavljata, da je družba vsa obupana, ker ne more dobiti zadostnega števila skebov. V rudniku Tri Mountain dela le 80 ljudi.
Tako izgleda v stavkovnem o-kraju. To je resnična slika dveh nesrečnih delavcev, katere so a-gentje družbe s peklenskimi obljubami vjeli, da sta šla delat v stavkovni okraj. Vzlic temu bodo pa od baronov bakra podkupljeni časniki še nadalje lagali, da rudniki obratujejo in da je čimdalje več skebov.
Inozemstvo.
— Mehika. Vstaši so gospodarji v severni Mehiki. Svojo moč raztezajo preko držav Somora, Chihuahua, Coahuilav Nuevo Leon in Tamanpilas. Čete vstašev se zbirajo pri Guadakajari, odkoder bodo prodirale proti glavnemu mestu. To je bojni načrt generala Ville. Najprvo hoče osvojiti glavno mesto države Chihualme. Vstaški general Carranza se bo še le kasneje pridružil glavni armadi vstašev.
V	odločilni bitki bo stlalo 14,500 mož 'vladnih čet nasproti 20,300 vstašem. Predstraša vstašev, ki maršira proti Chihuahui šteje 3,500 mož in ima 16 strojnih pušk.
Mehikanski minister zunanjih del Querido Mohena je prišel v Vera Cruz, da bi pričel na novo pogajanja s specijalnim ameriškim poslanikom Johnom Lin-dom.
V	oficielnili washingtonskih krogih se čaje, da zahteva zvezna vlada kot glavni pogoj, da se Huerta odpove vsem javnim zadevam v Mehiki, predno se prične pogajati znova.
Pri El Saladu so vstaši pognali vlak z dinamitom v zrak, na katerem je 'bilo 150 vladnih vojakov. Poročilo ne navaja podrobnosti.
Po zadnjih poročilih so vsta-
ši na potu proti San Luis Poto-siju, ki tvori ključ zla železnice. Na svojem pohodu so zapalili novo kolodvorsko poslopje v Aju-nu, ki je stalo $40.000.
— Nemčija. V Berlinu so tekom prvih osem mesecev t. 1. zaklali 8.763 konj in meso porabili za hrano.
Dr. Joseph Ilerzfeld, socialist, je v državnem zboru interpeliral vlado radi angloameriškoga tru-stu za tabak. Vprašal je v kakšnem razmerju je tobačni trust z industrijo za smotke v Nemčiji. Dr. Richter, podtajnik v ministrstvu za zunanja dela, je odgovoril, da se bo izvolila komisija izmed državnozborskih poslancev, ki bo zadevo preiskala. Seje komisije bodo javne in udeležil se jih bo lahko vsak državnozborski poslanec.
Bavarski ministrski predsednik baron pl. Hertling je pri razpravi o novem brambnem zakonu rekel:	“V oboroževanju
mora nastopiti presledek; nemško ljudstvo ni več v takem položaju, da bi nosilo še več takih bremen. Državna vlada hoče zopet zahtevati več vojakov in ladij.”
To se popolnoma drugače glasi, kakor slavospev nemškega poslanika grofa Berstorffa v Ameriki. Militarizem in mlarinizem sta menškemu ljudstvu izpila že vso življensko moč. Država si pri-lastuje že premoženje podanikov in deli z njimi, ker ne more na drug način dobiti vojnega davka. Lepa slika, kam pride narod, a-ko se mu neprestano nakladajo nova vojna bremena.
irancija. Kapitalistično časopisje zahteva energično, da naj se v Mehiki posreduje z o-rožjem in napravi mir. Pariški listi povdarjajo, ko bodo vstaši pregnali Huerto, bo nastala revolucija zopet proti njim. Na ta način ne bo nikdar miru v deželi. Francoski kapitalisti imajo mnogo denarja naloženega v Mehiki. Zategadelj tudi zahtevajo energično, da se naj napravi red z železno pestjo. Vendar se pa ni ponudil še noben francoski kapitalist, da bi zadel puško na ramo in šel v Mehiko delat red in mir.
V francoski zbornici je pričela razprava o posojilu v znesku $180,000.000 za splošne namene in $9,000.000 za operacije v Maroku.
Socialist Jaures je predlagal, da naj se predlog odloži, dokler se vlada ne zaveže, da bo vojaške operacije v Maroku ustavila in sedanjo armado nadomestila z narodno milico. Predlog je prodadel, ker so proti njemu glasovali vsi hlapci kapitalistične vlade.
— Anglija. Mejtem ko je profesor Richard Kerr predaval 600 kaznencem v londonski ječi, so tatovi oplenili njegovo stanovanje.
Neki Američan je v Londonu iznašel top za aeroplane. Top so poizkusili angleški častniki. Neki častnik je ustrelil 14krat in zadel llkrat. Top napravi 800 strelov v minuti.
V Londonu zahtevajo vplivni Angleži, da naj vlada nastopi z vso strogostjo proti sužnodrštvu v kolonijah, kakor tudi proti svojim državljianom v južnoameriških republikah, v katerih se pri-dova gumij v pragozdih.
Japonsko. Na otoku Formoza so zaprli veliko število domačinov. Obtoženi so, da so zvršili zarotniško zvezo, da hi se otresli japonskega jarma in na otoku proglasili republiko. Med zaprtimi je mnogo učiteljev in državnih uradnikov. Japonska vlada izjavlja, da kitajski agitatorji oznanjujejo punt proti japonskim osvojiteljem.
Ameriške vesti.
— Vodja radikalnega demokratičnega krila v kongresu, kongresnik Robert L. Henry iz Texasa, hoče uložiti v najkrajši dobi proti trust j ansk o zakonsko predlogo, po kateri bodo osebno odgovorni ravnatelji trustov. Izjeme tvorijo le delavske organizacije in zveze farmarjev za povzdigo poljedelstva in živinoreje.
Zakonska; predloga preti vsakemu z ječo, ki je monopoliziral, ali bo skušal monopolizirati meddržavno ali inozemsko trgovino. Kdor bo grešil proti zakonu, ga zadene kazen 'od dveh do deset let ječe. Henry je zastopnik živinorejskega okraja v državi Texas.
— V Carlislu, Pa., so se zavezale in obljubile gospodinje, da ne bodo za mesec dni rabile jajec in sirovega masla. Jajca so 45c tiicat, sirovo maslo pa po 38c funt.
— Iz Strantona, Pa., poročajo, da so se vršili poizkusi za brezžični brzojav med vlaki, tukajšno postajo in postajo Binghampton, N. Y. Poizkusi so se prav dobro obnesli, dasiravno vozijo vlaki preko goratega terena. Brzojavke so pošiljali brzovlaku, ko je drvil z uajveejo hitrico in z vlaka so jib zopet pošiljali obema postajama.
— William Riddle, župan v Atlantic Cityju, N. Y. ni izdal običajne proklamaeije za Zahvalni dan. Ko so ga, vprašali, zakaj je opustil proklamacijo, je rekel :
“Mnogo ljudi živi v mestu, ki se nimajo za kaj zahvaliti. Mnogo delavcev je brez dela, denar je redek in bila bi navadna hinav ščina zahvaliti se za blagoslov. Mnogo ljudi nima najmanjšega vzroka, da bi se komu zahvalili in radi tega nisem izdal običajne proklamaeije.”
— V Milwaukee, Wis. je soproga Jakoba Pavlača odsekala glavo svoji štiriletni hčerki, potem je pa, poskusila izvršiti samomor. Ko so jo vprašali, zakaj je izvršila zločin, je odgovorila, da ni mogla prenašati otročjega joka. Ako ozdravi, jo pošljejo v norišnico.
— V Cubi, 111, je Frank Me Adams ustrelil svojo ženo. Po storjenem zločinu je seveda zbežal. Za petami mu je bila kmalu četica pomožnih šerifov, ki ga je objela kroginkrog kot železen obroč, da ni mogel ubežati. Uvi-devši, da ne more ubežati svojim zasledovalcem, je po kratkem boju obrnil orožje proti sebi in se ustrelil.
— V Rochestru, N. Y. sta dva
tolovaja skušala z dinamitom raz streliti blagajno v prodajalni za tobak in smotke, Pri delu ju je zasačila policija in sedaj obujata ke.s za omreženimi okpi.
— V Pittsburghu, Pa. so obdr-žavali bankirji svoj banket. Med njimi so bili tudi bankirji in njih žene iz okrajev, v katerih je prepovedano točiti opojne pijače. Bankirji in žene iz teh “suhih” okrajev so dokazali na ta način, da so prijatelji čiste studenčnice, da so pilj šampanjca in druga vina; prve vrste.
— Ako pojde tako naprej, bo čikaški župan Ilarrison postal še trapist na stara leta. Prepovedal ie plesati v kavarnah in povedal ie, da je nasprotnik prostega prigrizka v krčmah in “trkanja”. Na stara leta hoče očistiti moderni Babilon — Chicago — vseh 1 grehov in pregrešnih navad.
V Schenectadyju, N. Y. je bilo 32 štrajkujočih delavcev imenovanih specielnim mestnim
stražnikom. Imenoval jih je Cole, komisar za javno varnost. Stražniki imajo nalog, da z mirno besedo vplivajo na štra.jkujoče delavce, ki stavkajo pri “General Electric Co.” Ta nairedba se je obnesla. Stavkovne straže le z besedo vplivajo na take delavce, ki hočejo iti delati. Do danes ni niti enega skeba in tudi ni prišlo do najmanjšega izgreda.
To dejstvo pa tudi dokazuje, da pride le tam do izgredov, ako se delodajalcem dovoli najeti profesionelne pretepače in barabe kot privatne stražnike.
—	The Homestake Mining Co.
v Leadu, S. Dakota, nad katero earuje ga. Phoebe Hearstova, mati izdajatelja in lastnika žojtega časopisja v Ameriki, bo dala svojim rudarjem 7 odstotkov od mezde kot božično darilo.
To je mesto, iz katerega je družba, spodila katoliškega škofa, ker je rudarjem svetoval, da naj gredo v nedelljo v cerkev mesto na delo.
Rudarji, ki sprejemajo od svojih delodajalcev božična darila, mesto pravice do organizacije, morajo pobrati oglodano kost, ki jim jo vrže delodajalec.
—	V New Yorku so colninski uradniki na, parniku “Seminole” zaplenili večjo množino pušk in streliva. Parnik je imel odpluti v Haiti, na otok San Domingo. Prepovedano blago je bilo ukr-cano v raznih skladiščih parnika.
—	Predsednik Wilson je sprejel deputaeijo sufražetk, ki je hotela izvedeti mnenje predsednika o ženski volilni pravici. Gospa Jessie Stublsova, voditeljica, de-putacije je rekla: “Me hočemo slišati definitiven odgovor, ako lahko računimo na pomoč sedanje uprave.” Poročilo molči o predsednikovem odgovoru.
—	William M. Schuwerk, sodnik v okraju Randolpb, je razsodil, da imajo ženske v državi Illinois pravico voliti take uradnike, za katere ni merodajen državni statut, in odločati o vseh lokalnih vprašanjih. S to odločitvijo je ženska volilna pravica, tudi na sodišču priznana za ustavno.
— Vsa znamenja kažejo, da hočejo kapitalisti uresničiti svoje grožnje in vprizoriti paniko. Štiri borzianske delniške družbe v New Yorku so se razpustile. Več druzih se bo razpustilo ob novem letu. To je seveda delo velekapitalistov, ki hočejo na vsak način vprizoriti finančno paniko.
— Shank, župan v Inudianapo-lisu, je podal svojo ostavko vsled štrajka voznikov in homatij, ki so nastale v mestu. Njegov postavni namestnik je mestni ključar Wallace. Shank ni hotel v zadnjem štrajku uslužbencev u-lične železnice podpirati cestno-železniško družbo s policajsko silo. Veletrgovci in druga sodrga, ki' živi o delavskih žuljih, je zagrozila, da bo proti Shanku ulo-žila tožbo radi zanemarjenja dolžnosti. To je baje vplivalo na Siianka, da se je odpovedal županski časti.
MogdČe je pia, tudi politični manever in misli Shank vprihod-njie zopet kandidirati za župana.
— Admiral Blue povdarja v svojem letnem poročilu, da ameriška mornarica nima toliko izkušenih pomorščakov, da bi v slučaju vojne bilo mogoče s potrebnim moštvom oskrbeti vse bojne ladje. Vsled tega je podal navodila, na kakšen način n'a,j se abiturijente iz srednjih šol sprejme kot pomorske kadete.
— V zadnjem letu so uvozili v Združene države za 57 miljonov dolarjev diamantov., Vladno za-kladništvo ceni, da so diamanti v Združenih državah vredni eno miljardo dolarjev. Koliko diamantov imaš ti rudar ali delavec v »plavžu, ki si s svojim trdim delom pripomogel, da so jih kupili drugi?
— Jadrnica “Marie Sachs” je
prinesla v Nome, Ala. vest, da je led razdrobil kanadsko ladjo “Viltjalmer Stefanson”, ki je odplula na razkritje proti severnemu tečaju. Tragedija se je za vršila ob arktični obali Ala-ske.
— Pred zaključkom lista je
došla vest, da je stavka pri “General Eletrie Co.” v Shenectady,
N.	Y. končala s popolno zmago delavstva. Družba bo sprejela delavca zopet v delo, katera je odpustila krivično in radi katerih je zastavkalo 15.000 delavcev. Tekom stavke ni bil aretiran noben delavec. Tako končajo stavke v mestu, v katerem je župan socialist.
— Parnik “Zinal” je pripeljal iz Buenos Aires/a 1000 ton argentinskega mesa v New York.
Od narave bogato obdarjene Združene države so vsled kapitalističnega gospodarstva tako daleč, da ne producirajo več dosti najvažnejšega, živeža — mesa, marveč ga morajo uvažati od drugod. To je pač žalostno spričevalo za kapitalizem.
— Governer Ammons v Colo-radu je stavil predlog, da bi se obdržavala skupna konferenca med premogovniškimi baroni in zastopniki štrajkujočih rudarjev. Obe stranki sta sprejeli ponudbo.
Lastniki premogovnikov so takoj v začetku zahtevali, da se smejo udeležiti kot zastopniki rudarjev le rudarji, ki so delali v premogovnikih v Ooloradu. Glavni odborniki rudarske organizacije, med njimi podpredsednik Hayes, so izjavili, da so zadovoljni s predlogom, ker jim ne gre za osebno čast in slavo.
V Colorado je prišel tudi delavski minister Wilson, da se udeleži konference.
Na konferenci se bo razpravljalo o mezdi in priznanju unije.
Štrajkujoči rudarji bodo poslali svoje najboljše bojevnike na konferenco. Danes se še ne more izreči, kako bo končala konferenca. Vendar je pa že danes gotovo, da bodo morali odnehati kapitalisti, ako hočejo, da se bodo rudarji vrnili na delo.
— Namestnik župana Shanka v Indianapolisu Harry R. Wallace je dal policajem nalog, da naj
pri najmanjšem nemiru v sedanji stavki voznikov streljajo ostro.
Oborožilo se je tudi kakih 500. “ prominentnib” meščanov z mo-rilnim orožjem in dobili so znamenja pomožnih biričev. V posredovalnicah za delo, v katerih nabirajo skebe, imajo kar cele arzenale pušk, da lahko z njimi oborože barabe in jih spuste kakor divje zveri na neoboroženo ljudstvo.
Tako se godi delavcem v mestih, v katerih so izvolili golo orodje kapitalistov v javne službe in postavodajne zbore. Seveda bodo končno taki nastopi podivjanih in profitaiačnih kapitalistov spametovali delavce, da bodo vedeli, kako merrajo voliti, da ne bodo padali po njih glavah policajski krepeljei in jih pozdravljali s svinčekami, kader bodo zase in za svojce zahtevali malo večji kos kruha .
DOPISI.
K
Herminie, Pa.
Položaj michiganskih štrajkar-jev pretresa živce vsakemu zavednemu delavcu. Njih boj za osvoboditev iz sužnosti baronov bakra je občudovanja vreden. Njih gorje in bedo občuti vsak zaveden de lavec v duhu, ki se je kedaj pograbil s kapitalisti na gospodar-kem polju. Da se opomore ubogim trpinom, sta, se združili her-minjski društvi “Prostomisleci”, štev. 87 S. N. P. J. in dništvo štev. 80 S. S. P. Z. in priredili veselico, katere čisti prebitek je bil namenjen štrajkujočim rudarjem v Michiganu. Izkazanega prebitka je bilo do sedaj $87.25, od katerega se je poslalo $5,8.25 br. J. Verderbarju in $29 pa J. Cotiču v Baltic, Mich. Ne smemo pa misliti, da je s tem n'aše delo končano. Kolikor dlje časa bo trajal štrajk, tolikor več podpore bodo potrebovali štrajkarji v Michiganu. Michiganski Slovenci so se spominjali nas ob času westmore-landskega štrajka, zato je naša dolžnost, da jim vrnemo posojilo.
Pne 12. septembra je bil usode-poin dan za našo naselbino. Izgubili smo zvestega društvenega brata Franka Gradišeka, n'a katerega je padla plast premoga in škrlovine, ki mu je zdrobila nogo. Poslali smo ga takoj v bolnico Mercy v Pittsburgh. Ali bilo je vseeno prepozno.. Siromak je izgubil preveč krvi in zaspal je za večno.
Pokojnik je bil vseskozi napreden in značajen mož. Sijajna udeležba s strani občinstva pri njegovem pogrebu je dokazala, da je bil splošno priljubljen. K zadnje mu počitku ga je spremilo društvo štev. 87. S. N. P. J. in društvo 80. S. S. P. Z., katerih je bil član pokojnik. Pevsko društvo “Sokol” mu je zapelo ob odprtem gro bu od srca segajoči nagrobnici. Tukaj zapušča žalujočo soprogo in tri nepreskrbljene otročiče, katerim izrekam v imenu društva “Prostomisleci” globoko sožalje. Pokojniku pa bodi lahka tuja gruda.
Žalosten dogodek dokazuje ponovno, kako potrebna je podpor na organizacija. Pokojni brat je bil zavarovan pri dveh društvih, in tako bo družina dobila posmrtnino, da bo malo laglje pretrpela izgubo svojega družinskega ope-ta in bo ložje materi skrbeti za osirotele otroke, dokler ne odra, stejo.
Kaj pa ti — rojak, ki se ne bri gaš za nobeno organizacijo? Ali čitaš v listih redne prošnje za po nesrečence, ki niso bili pri podporni organizaciji, ali so jo pa zane marjali? Ali čitaš, kako trkajo na človekoljubna srca za milodare, da se prežive? Rojak, postani za veden in pridruži se “Slovenski narodni podporni jednoti”, ki bo skrbela zate, oko te bolezen po loži na posteljo, ali če te zadene katera druga nezgoda. Ne odlašaj in ne premišljuj, odloči se še danes in pridruži se !
Brat urednik ! Dopis je postal obširen, ali končati ne morem, ne da bi se dotaknil političnih razmer v gnili Pennsylvaniji.
Dne 4. novembra smo imeli vo lit ve v okraju Westmoreland. V Herminie se je agitiralo za republikansko stranko, da je pravi škandal. Preiskali so vsak kotiček za'moškimi — in državljan ali ne-
državljan----------da si le volil
za republikance, pa je bilo “ali right”. Agitatorji so delali prijazne obraze in obljubili vse, kar je kdo hotel. In če bi jih kateri volilcev vprašal, ako si upajo sneti luno v neskončnem vsemirju, rekli bi, d'à jo drugi dan prinesejo za zajtrk.
Ko je bilo delo končano, so se republikanski agitatorji zbrali v nekem kleti podobnem prostoru, kjer je čakalo nanje dva voza pi-ve. Potem je pričela orgija, da so se povsod poznali sledovi preobi-lega žretja.
Vidiš delavec! Ob času volitve te vsakdo pozna, od najmanjšega bosa pa do superintendenta. Ko so volitve končane, ti kažejo vsi figo in lahko zopet opazuješ svoj prazen žep in žuljavo roko.
Kedaj si bodo delavci to zapomnili?
J. B. B.
redila dne 15. novembra skupno veselico, katere čisti dobiček je namenjen štrajkujočim rudarjem v Michiganu. Pri veselici so sodelovala naslednja društva: Društvo “Prcmogar”, štev. 16. S. S. P. Z., društvo “Skala”, štev 50 S. N. P. J. in društvo “Balkan, štev. 68 S. D. P. Z. Vsa društva so agitirala, da se veselice udeleže vsi tukajšni okoličanski Slovenci in Slovenke, da se tako pomaga vbogim trpinom, ki se bojujejo za boljši kos kruha in delavske pravice.
Vsem, ki so se udeležili veselice, izrekam zahvalo, posebno pa ženskemu društvu, ki se je polnoštevilno udeležilo veselice. Hvala tudi rojaku Joe Romu, ki je posebej še prispeval en dolar.
Čistega prebitka je bilo $39,80. Pet rojakov je še darovalo po 10 c, tako je bil skupni prebitek $41,-30. Društva so sklenila, da se vsoto razdeli med sedem društev v Michiganu. Gl. tajniku S. N. P. J. se je poslalo $28.50 in Petru Špeharju pa $12.50.
Victor Zupančič, tajnik.
ali članica 50 c v društveno blagajno, ki se te seje ne udeleži in opraviči s tehtnim vzrokom. Za opravičljiv vzrok velja le bolezen. Na tej seji bomo volili društveni odbor za prihodnje leto. Na sejo naj pripelje vsiak član (ica) vsaj po enega novega člana, da se bo število članov našega društva pomnožilo še v starem letu.
Veselica, ki jo je priredilo društvo “Krim”, in je bila združena z razvitjem zastave, se je prav dobro obnesla. Dvorana je bila polna in tudi odborniki so točno vršili svojo dolžnost. Želim, da bi tudi naše društvo priredilo tako veselico z razvitjem zastave v naj krajši dobi.
Židane volje smo bili vsi tudi na svatbi, ko se je oženil neki rojak. Želim novoporočenemu paru obilo sreče v zakonskem stanu! Matilda Grubelnik, predsednica.
Johnstown, Pa.
Uljudno vabim vse. člane društva “Adrija”, štev. 3, da se naj prihodnje seje dne 14. decembra udeleže v polnem številu, ker bomo volili društveni odbor zfa leto 1914. Bratje in sestre, ne izostanite od te velevažne seje! Pridite na sejo vsi, da izvolimo odbor, ki bo deloval v korist društvu in jednoti. S člani, ki se ne bodo udeležili te seje, se bo ravnalo v smislu društvenega zaključka. Za oprostljiv vzrok velja le bolezen.
Člani, ki dolgujejo na asesmen-tu ali drugih prispevkih, naj poravnajo svoj dolg na prihodnji seji, da bodo pri sklepanju letnega računa knjige v redu.
Delavski Doložaj je tukaj takšen kakor drugod. Obeta se nam mnogo počitnic. Kapitalistom je lahko, ako so tovarne zaprte, Ko imajo denarja, da lahko udobno prežive tudi slabe čase. Naobrat-no pa ostanejo delavcu za slabe čase žuljave roke in prazni žepi. Kapitalist tovarno zapre in se ne briga, kaj bo jedel delavec s svojci.
Take razmere bodo v človeški družbi, dokler se delavci ne bodo organizirali tudi politično, da zakonitim potom preurede razmere v človeški družbi tako, da se jim ne bo treba bati gospodarske krize.
Kapitalisti so organizirani tudi politično. Zavedajo se, da tisti, ki dela postave, ima tudi moč, da odloči, kako bo v državi. Ako bi se delavci tako zavedali svoje po litične moči, potem bi kmalu odklenkalo kapitalističnemu gospo darstvu in delavec bi vžival, kar je proizvedel s svojimi pridnimi rokami in bistrim umom.
Zato pa delavci v politično organizacijo, da se čim preje otresemo sedanje sužnosti in da ne bo v bodočnosti vedno pred našimi očmi vstajala in se dvigala pošast — gospodarska krizia.
John Hribar.
Clinton, Ind._
V naši naselbini so se združila vsa slovenska društva m so pri-
Lowell, Ariz.
Tukaj so zelo čudne delavske razmere. Dela se s polno paro, a vseeno je mnogo in mnogo brezposelnih delavcev. Danes smo mogoče že tako daleč, da imamo veliko brezposelno armado tudi takrat, ko se dela s polno paro in bi jo imeti ne smeli. Velika brezposelna armada pa koristi kapitalistom, ker pritiska na delavce, ki delajo, da nosijo potrpežljivo svoje težko breme; tvori nekakšni protoutež, da se delavci ne organizirajo.
Društvo “Arizona”, štev. 212, bo imelo svojo glavno sejo dne
14.	decembra ob eni popoldne. Na dnevnem redu je več važnih točk, med katerimi so tudi volitve društvenega odbora za leto 1914. Člani, ki se ne udeleže glavne seje plačajo 25 c v društveno blagajno. Zato priporočam vsem članom, da se naj zanesljivo udeleže glavne seje. Opraviči se lahko le tisti član, ki dela, ali je pa bolan.
Anton Krall, tajnik.
Kenosha, Wis.
Društvo “Ilirija”, štev. 38, naznanja jugoslovanskemu občinstvu v Kenoshi in okolici, da priredi dne 31. decembra t. 1. zabavni večer, na katerega vabi uljudno vse prijatelje dobre in zdrave zabave. Zabava bo prirejena kot banket. Na sporedu so govori, deklamacije in vprizorila se bode šaljiva enodejanka “Mutasti muzikant”. V Kenoshi so gledališke predstave zelo redka prikazen. Zato upamo, da ne bo noben Slovenec (ka) ostal doma.
Na zabavo vabimo uljudno tudi brate in sestre iz sosednih naselbin Razina in Waukegana. Zabava ima izobraževalen in družaben namen. Vstopnina je sledeča: Za samce 75 e, dame 25 c, družine pa $1.00. Večerja, pijača in smotke prosto. Tisti, ki bivajo izven Ke-noshe in se hočejo udeležiti veselice, naj mi naznanijo svojo udeležbo do 20. decembra, da bo odbor vedel, koliko naročiti. Veselica se vrši v dvorani “Columbia” na Milwaukee Ave. Začetek točno ob osmih zvečer.
Zadnjič sem poročal o slabih delavskih razmerah v Kenoshi. Čakali smo, da se bo obrnilo na boljše. Seveda zastonj! Obrnilo se je še na slabše. Ena sama tvrdka “The Simmons Co.” je odpustila do 2000 delavcev zta nedoločen čas. Čuje se, da bodo praznovali do sredi januarja p. 1. V drugih tovarnah, kar jih je v tem malem gnezdu, ni nič boljše. Povsod mečejo delavce na cesto kot nerabno orodje. V kapitalistični družbi je že tako, da mora delavec poleti garati 10 do 13 ur dnevno, po zimi pa: marš, ven iz tovarne! Nevedna delavska masa molči in trpi. Ali prišel bo čas, ko bodo delavci vstali in rekli izkoriščevalcem: Do tukaj in ne dalje!
Delavec zbudi se, vstani in zahtevaj svoje, ker tvoj je ves svet!
Frank Žerovec,
22 Havland Ave.
Bessemer, Pa.
Seja, ki se je vršila dne 9. novembra, ni bila obiskana v tistem številu, kot to zahteva interes društva. Upam pa, da se bodo člani in članice udeležili seje, ki se bo vršila dne 14. decembra v polnem številu. Na zadnji seji smo sklenili, da plača vsak član
Milwaukee, Wis.
Delavske razmere so se obrnile na slabo. Velike trume delavcev pohajajo od tovarne do tovarne in iščejo dela, pa ga ne morejo dobiti. V tovarni “Pfister & Vogel Leather Co.” je zaposlenih precejšno število Slovencev, ki pa sedaj prav slabo obratuje. Družba ima napolnjena skladišča z izdelanim blagom in izmislila si je nov način, kako bi se iznebila izmučenih in izsesanih delavcev. V ta namen je družba uvedla strogo zdravniško preiskavo, kateri se je moral podvreči vsak delavec ne glede na starost in spol. Vsak delavec je moral stopiti v Adamovi obleki pred zdravnika, da ga je natančno preiskal, če ima še kaj moči v sebi, da mu je družba lahko potem popolnoma izpreša. Katerega je zdravnik spoznal nesposobnim za delo, ki je že vse svoje delavne moči pustil v tovarni, ga je družba enostavno odslovila, ne brigajoča se, kam se bo siromak obVnil sredi zime. Ako je kateri delavcev imel kilo in krčne žile nfa nogah, je moral takoj v bolnišnico, da so ga tam operirali na njegove stroške. Delavca, ki se ni pokoril “fermanu” družbe, ga je družba postavila na cesto, ne glede na to, koliko let je garal za njo. Poznam delavca, ki je delal nad 30 let za družbo in se ni hotel podvreči nevarni operaciji. Družba ga je takoj odslovila.
Iz tega dejstva se lahko vsak delavec prepriča, kaj ga čaka, ko mu je kapitalizem izsesal vso njegovo delavno moč.
Na gospodarskem polju sedaj
prav dobro napredujemo. Pred dobrimi par leti se je ustanovila v Milwaukee delniška družba “Ilirija”, katere namen je bil, da si tukajšni Slovenci postavijo svoj dom. V ta namen je “Ilirija” kupila sredi slovenske naselbine na First Ave in So. Pierce St. pripravno zemljišče s štirimi poslopji za okroglo vsoto 14.000 dolarjev. Radi slabih finančnih razmer in novega zakona, ki ne dovoli, da bi se v novopostavljenih poslopjih izvrševala gostilniška obrt, je “Ilirija” opustila prvotno misel in pričelo se je razmišljati, da bi se koristilo na kateri drug način slovenski naselbini v Milwaukee. Pričelo se je agitirati med tukajšnimi rojaki za ža-družno prodajalno in konsum. A-gitacija je imela kmalu zaželjeni vspeh. Družba “Ilirija” je dala prenoviti eno poslopje izmed štirih, ki je bilo najbolj pripravno za trgovino. Treba je bilo še nekaj prizidati, da je bilo poslopje pripravno za trgovino. Sedaj je poslopje dovršeno prav v modernem slogu. Spodaj je pripraven prostor za trgovino, čitalnico in druga izobraževalna društva. Med prodajalno ’e dvorana za društvene seje, katero smo tukajšni Slovenci potrebovali kakor slepec vida v svojih očeh.
Zadružna prodajalna je pričela poslovati z dnem 17. novembra. Rojaki, sedaj je odvisno od vas ali hočemo napredovati z drugimi narodi, ali pa ostati tam, kjer smo bili do sedaj. Pokažimo drugim narodom, da v Milwaukee živi še en narod, in ta narod je slovenski.
Vse člane društva “Sloga”, štev. 16, opominjam, da se bo vršila prihodnja seja dne 7. decembra v novi dvorani nad zadružno prodajalno na First Ave. Na dnev nem redu imamo volitev društvenega odbora za prihodnje leto. Dolžnost vsakega člana je, da pride na sejo in po lastnem prepričanju odda svoj glas bratom, katere smatra za najbolj zmožne, da se jih voli v odbor,
Frank Limoni, predsednik.
Willock, Pa.
Članom društva “Zveza”, štev. 36, se naznanja, da se bo vršila glavna seja dne štirinajstega decembra v “Slovenski dvorani”. Na dnevnem redu ie volitev društvenega odbora za prihodnje leto. Opozarja se člane našega društva, seveda tudi oddaljene, da se naj zanesljivo udeleže glavne seje, ker je potreba, da vsiaj enkrat v letu vsi zborujemo. Vsakdo naj voli po svojem prepričanju odbornike, ki bodo delali v korist društvu in organizaciji.
Priporoča se tudi članom, da naj vpoštevajo društveni sklep oktoberske seje, ki se glasi, da sme tajnik pobirati mesečne prispevke od članov, ki bivajo v društvenem okrožju, le na seji. Vsakdo naj pride na sejo in stori svojo dolžnost. Kdor ne bo tega vpošte-val, bo sam zakrivil, ako se bo z njim ravnalo po pravilih. Člani, ki se ne morejo udeležiti sej, naj pa denar in pisma pošiljajo direktno tajniku, ker je le na ta način mogoče točno in redno poslovati. Nepravilno ravna dotični, ki pošilja mesečne prispevke po prijateljih. Dogodilo se je že, da je bil član dva meseca suspendiran, predno je tajnik dobil denar. Ako bi bil član v tejn času1 zbolel, bi gotovo tako ravnanje rodilo zianj zle posledice. Denar pošiljajte po poštni nakaznici ali pa v registriranem pismu. Nekaj članov stanuje tudi bliže drugega društva. Ti člani naj vzamejo prestopne liste, ker se pravila naše jed-note glase, da mora biti vsakdo član najbližnjega društva. Zvrši-te to, ker drugače niste deležni bolniške podpore, ki se lahko izplačuje le v soglasju s pravili. Dogodi se tudi. da je bolnik, ki je slučajno že precej okreval, pogledal pregloboko v čašo in je mislil, saj mi bodo vseeno nakazali bolniško podporo za vse dni, ker imajo toliko tisočakov na Kaspar-jevi banki tiam v Ohicagi. Vsak tak bolnik se moti. Vzame se mu podporo in bolnik pravi, da ni društvo nič prida. Seveda, tak bolnik sebe nje vidi in noče priznati, da se mu je vzela podpora, ker se ni ravnal po pravilih.
Končno apeliram n)a vse brate in sestre, da se naj ob določeni uri vsi zbero v dvorani, da ne bodo prihajali drug za drugim in kasno. Na seje hodimo, da razpravljamo o vsem, kar koristi društvu in jednoti, posebno sedaj,
ko so razne države sprejele zelo stroge zakone glede bratskih organizacij. Kdor prihaja pozno, moti zborovalce in neve, o čim se je razpravljalo. Prihajajte točno ob določenem času. posezite v razpravo in dobili bomo vedno kot rezultat razprave dober zaključek.
Lavreneij Dolenc, tajnik.
Pittsburgh, Pa.
Z delom se ne morem pohvaliti, ker tovarne slabo obratujejo. Zategadelj ne svetujem rojakom, da bi sem hodili za delom.
Člane društva “Slovenski Sokol”, štev. 118, opozarjam, da se bo naša glavna seja vršila dne štirinajstega decembra dopoldne v K. S. domu na 57 ulici, člani, ki bodo izostali od te važne seje, bodo plačali po 50 c v društveno bto gajno.
Na tej seji bomo volili društveni odbor za prihodnje leto. Članom priporočam, da naj dobro premislijo, komu bodo oddali svoje glasove. Lansko leto smo izvolili par odbornikov, katerih ni bilo skozi celo leto videti na seji. Ako bomo še letos tako volili, potem pojde društvo rakovo pot. Treba bo izvoliti najmanj 9 odbornikov, ki bodo na prvi januarski seji v prihodnjem letu zavzeli svoja mesta. Priporočam še enkrat: Pridite na sejo vsi! Delajmo z združenimi močmi za društvo in jednoto! Le v združenem delu nam je zagotovljen napredek in procvit društva.
John Malesich, tajnik.
Chisholm, Minn.
Novica se glasi: Šerif išče 39 družinskih očetov, ki so v okraju Houghton, Mich. zapustili svoje družine. — Nekateri trdijo, da je ta beg povzročil štrajk. — Šerif trdi nasprotno in pravi, da je premalo čiste in resnične ljubezni pri sklepanju zakonov . . . Kdo ima torej prav!
Prav nič posebnega ni, ako družinski oče izgubi veselje do svoje družine, ko vidi, da bo suženj vse svoje žive dni in da njegovi otroci ne morejo za njim druzega podedovati kot sužnost.
Več držav je sprejelo zakon, ki prepoveduje pticam razdirati gnezda . . . Kedaj se bodo vendar postavodajne zbornice zavzele za družinske očete, ki nimajo doma? V resnici je velika kazen za človeka, ako ima družino, pa nima svojega doma.
Šerif je pozabil povedati, ako je bil tudi on izvoljen od polovičarske politične stranke v Michiganu . . . Upati je, da bodo pri prihodnjih volitvah v michiganskem bakrenem okrožju imeli delavci celo stranko.
Šerif ne vidi, da primanjkuje dela v bakrenem okrožju. On misli, da je boljše podleči in ukloniti'se, kakor pustiti svojo družino stradati. Veliko delavcev je že podleglo in se uklonilo, a vseeno so ostali brez domov.
Ah, nekaj novega! Neka konvencija je priznala socialiste za take ljudi kakor so drugi . . . Saj so bili vedno taki, le možgane so rabili na drug način.
Anton Mahne.
•	Manor, Pa,
Sporočil sem že, da sem izgubil svojo soprogo in da se nahajam v stiski s svojimi sedmimi otroci. Kakor je znano, da se dobi list S. N. P. J. skoraj v vsaki slovenski hiši in tako tudi ni zgrešil br. Johna Intiharja v Clear Creeku, Utah. Kot star prijatelj je nabral pri tamkajšnih bratih in sestrah, rojakih in rojakinjah vsoto 25 dolarjev, katero je poslal meni s pripombo, da naj otrokom kupim toplo obleko za zimo. Vsem darovalcem izrekam najprisrčnej-šo zahvalo, posebno pa obitelji Intihar. Naše društvo ni zaostalo na redni novemberski seji. Na pripombo br. Johna Božiča, društvenega predsednika, so bratje zložili $10.25. Druzega jim ne morem storiti, kot izreči zahvalo, in želeti vsem. da žive v boljših razmerah kakor jaz s sedmimi otroci brez matere.
L.	Bonach.
Nokomis, Dl.
Odkar sem priobčil zadnji dopis, so se tukajšne razmere močno spremenile. Število Slovencev se je pomnožilo za polovico. Naše društvo dobro napreduje in veselica, ki smo jo priredili, se je prav dobro obnesla. Hvala gre I našim članom, ki so vzdržavali
vzoren red in bratom iz Witta in Paname, ki so se v lepem številu udeležili naše prve veselice.
Pred kratkem smo ustanovili slovenski soc. klub, ki je velikega pomena z)a našo naselbino. Na sestankih in sejah lahko razpravljamo o socializmu, ki edini jamči delavcu polno vrednost njegovega produkta.
Delavcu danes ne zadostuje, ako dela skoraj v največjem premogovniku v državi Illinois. Delavec potrebuje zdrave duševne hrane, izobrazbe, seznaniti se mu je treba z nauki, ki ga učijo, kako se mu je treba bojevati, da se otrese današnje mezdne sužnosti. Delavec si mora sam sekati 'in delati pot iz današnje sužnosti v svobodno človeško družbo, v kateri ne bo gospodarjev in sužnjev.
Nobena kapitalistična delniška družba ne bo nič storila za osvoboditev delavca ali omiljenje njegovega tužnega položaja. Vsaka družba naiame delavce, da jih izžema, izpreša iz njih, kolikor mogoče profita. Ako bi družba imela le trohico ljubezni do delavcev, bi skrbela vsaj za tiste delavce, ki so ponesrečili, ko so garali zlanjo. Nesreča se je pripetila leta 1910 in med ponesre-činimi sta bila tudi dva Slovenca, ko je vspenjača padla 600 čevljev v globočino. Eden je bil toliko “srečen”, da si je zlomil le nogo in ni zadobil še drugih nevarnih poškodb. Seveda ima spomin zia vse žive dni. Drugemu so pa nogo že večkrat odrezali in siromak je v takom stanju, da ni sposoben za nobeno delo. Mesto, da bi družba skrbela za nju, morata pa skrbeti za njiju družini.
Dokler je delavec zdrav, je
družbi vedno dobrodošel, ako potrebuje delavce. Kadar pa delavca zadene nesreča, ga pa prepusti samemu sebi.
Za nas je tudi zadnji čas, d)a se zbudimo iz duševnega spanja in se pridružimo veliki zavedni armadi delavstva, ki bije osvobodilni boj po širnem svetu, kjer se je nastanil kapitalizem.
Slovenci v Nokomisu! Tudi nam se sedfaj nudi lepa prilika, da se pridružimo zavedni delavski armadi,.ko smo ustanovili slov. soc. klub, ki bo zboroval dvakrat v mesecu: drugo in četrto nedeljo ob dveh popoldne v prostorih g. Plahutnika. Vsakdo je dobrodošel. Možje, pripeljite k sejam svoje družine, sodrugi pa svoje prijatelje. Vsako zborovanje nfam bo gotovo več koristilo kakor pa sodček pive, kadar ga i-mamo že vsi preveč pod kapo.
Vabim člane in članiee društva ‘Edinost Nokomoških Slovencev’, da se udeleže prihodnje redne seje dne sedmega decembra. Na tej seji se bo vršila volitev odbora za leto 1914. Seja prične točno ob dveh popoldne v navadnih prostorih. Vsem jednotam in zvezam pa želim, da se čim preje združijo v eni podporni organizaciji, ker v večini je zmaga, v slogi pa moč!
Frank Zimerman, predsednik.
Cleveland, O.
članom društva “Balkan”, štev. 133, naznanjam, da se vrši društvena seja dne 14. decembra. Na tej seji bomo volili društveni odbor za prihodnje leto. Članom, ki kaj dolgujejo pri društvu, pa priporočam, da to poravnajo v mesecu decembru, da mi bo možno napraviti čiste knjige.
Tem potom tudi vam naznanjam, da smo izgubili člana Ant. Zrnata, doma iz Ročinja na Primorskem; umrl je v mestni bolnišnici dne 27. novembra za pljučnico. Zopet vzgled onim, ki mislijo, da ne potrebujejo društev. Rajni je bil tukaj v Ameriki komaj štiri mesece. Pogreb se je vršil dne 29. novembra na pokopališču Calvary v Newburgu, kamor so ga člani spremili k zadnjemu počitku.
A. S. Pozarelli, tajnik.
Collinsbnrg, Pa.
Ako bi rekel, da so razmere slabe ali dobre, gotovo bi ne bilo nikomur prav, kdorkoli se živi z delom svojih rok v naši naselbini, ker je nekako vse v srednjem stanu.
Na društvenem polju pa smo zaspani, kajti razun, da se pridobi nekaj novih članov od časa do časa, in veselic, kjer ni druzega vžitka kot pivo, kruh, meso in ples, ni prav nikakoršnega druzega gibanja. Soc. klub dremlje ter
niti mesečnih sej nima; pevsko društvo je z vajami prenehalo, ker so nekateri pevci hoteli kazati bratstvo s kozarcem in pestmi, kar seveda ne spada k p(jtju. Sko-ro lahko rečem, da z ozirom na napredek nazadujemo.
Bratu Pavliču je 25. m. m. kamenje zlomilo nogo in ga tudi na boku precej poškodovalo.
Ker se nekateri rojaki zadnje čase jako zaletavajo v me, moram pri tej priliki tudi stvar pojasniti, da ne bo kdo krivično sodil o moji osebi: Jaz nisem nikdar rekel, da so člani društva S. N. P. J. svinje, ampak sem le rekel, da se nekateri člani obnašajo nasproti meni na sejah kot svinje, in sicer ker ne pijem tam in ker sem zoper pijančevanje med sejo, kar je po jednotinih kot državnih postavah prepovedano. Jednako se tudi nisem nikdar izrazil, da so člani zveze osli razun Otona Te-kavca, ampak sem v pogovoru rekel, da je omenjeni brat na.jzmož-nejši za vodstvo društva, kar je gotovo pokazal pri jednotinem društvu. Tisti rojak, ki me blati okrog, naj naje sebe očisti in pove kaj je s tistim, kar ljudje govore: da je imel skeba pod svojo streho, kateri se v pravi slovenski hiši nikdar ne dobi. Gotovo bo več ljudi zadovoljnih, ako se jim pojasni, koliko je resnice na tem.
Rudolf Kireč.
Ely, Minm
Cenjeno uredništvo!
Ni dolgo, kar sem se oglasil in videe, da se nobeden jz naše naselbine ne oglasi v našem “Glasilu”, sem se odločil napisati par vrstic o našem delovanju in napredku t
Z vremenom se ne morem preveč pohvaliti — ker kakor pravi pratika, — je nestanovitno ; mislim pa, da sedaj smo dobri za 5 ali 6 mesecev, kakor po navadi.
Letos mislim, da je lov prihranil nekaj konjskih podkov našim mesarjem, in to, ker se naši tukaj-šni rojaki zelo zanimajo za lov, katerega ne manjka v tej okolici. Seveda prvi je “mus” — potem — srna, — če ptei druzega ni, so pa tudi zajci dobri. Do sedaj so skoraj vsi naši “jagri” imeli dober uspeh, ne glede na to, je bil vojak ali ne, ker če ga drugače ne dobi (to je zajca), mu se. pa past nastavi in potem je gotovo “kaput”.
Naše jezero je tudi parkrat letos zamrznilo, pač pa ne hudo in pri tem se je tudi pripetila nesreča. Nekega dne je neki Finec prav korajžno mislil prehoditi po ledu jezero iz enega kraja na druzega ; med potjo se je led vdrl, in revež je utonil. Po težavnem delu so dobili truplo še le drugi dan. Pokopali so ga tretji dan in prizor je bil tako žalosten, da ga je popolnoma težko opisati.
Pogreb istega se je vršil popolnoma na tihem. Par konj je vleklo rakev na prav slabem vozu, drugi par je vozil ženo in še nedorastle otroke, kateri so jokali z materjo vred za očetom, kateri je bil edina pomoč in tolažba pri hiši.
Mož ni bil pri nobenem društvu. Pomislimo sedaj na ubogo ženo in uboge otroke, ki nimajo nikjer pomoči in še svojega očeta niso poznali. Ali se bodo otroci spomin jali svojega očeta?
Torej dragi bratje, delajmo na to, da če pozna kateri izmed nas enega ali druzega naših rojakov, če ravno ga nismo še nikdar prej videli, nagovorimo ga, da naj pristopi k podpornemu društvu saj je po celi Ameriki razvita naša organizacija — S. N. P. J. Tako bomo dokazali, koliko so vredna podporna društva v slučaju bolezni ali smrti.
Nadajoč se, da v prihodnjem letu — 1914 — bode pristopilo k na ši slavni jednoti veliko število novih članov, kličem vsem: Na agitatorično delo vsi, da podvojimo članstvo naše jednote!
Zauber France.
Murray, Utah.
Dne 10. novembra smo izgubili iz svoje srede društvenega brata Franka Hoffmana, lastnika mes-uice v Murrayju in naselbini To-vele City. Pokojnik je bil splošno priljubljen in znan po vseh tukajšnjih slovenskih naselbinah. Preminul je v najlepši moški dobi, star 43 let. Spadal je k društvu “Edinost”, štev. 12. S. N. P. J. in v “Hrvtatsko Zajednieo”, pod odsjek na Tooele, Utah. Pogreba se je udeležilo sedem društev s zastavami in sicer: društvo
“Edinost”, štev. 12 S. N. P. J., društvo “Sv. Petra in Pavla”, štev. 51 J. S. K. J., društvo “Maj-ke Božje Škapulira” N. H. Z. s sedežem v Muray, Utah, društvo N. H. Z. iz Tooele City, Utah, društvo “Zapadni vojaki” Z. S. Z., srbsko društvo in društvo Sv. Jožefa, K. S. K. J. s sedežem na Midvale, Utah. Šest zastav je žalostno plapolalo na poti k zadnjemu počitku z godbo na čelu. Tako sijajnega in lepega slovenskega pogreba sploh ni še bilo v tukajšnjem glavnem mestu države Utah. Pokopali smo ga na pokopališču Calvary v Salt Lake City-ju. Na vse pretresujoč je bil prizor pri odprtem grobu pri pogledu na žalujočo družino, sorodnike, znance in prijatelje. Marsikateri se je trdovratno branil, koneč po se mu je pa nehote orosilo oko.
Na tem mestu izrekamo bratje društva “Eflinost” svoje sožalje žalujoči ženi, očetu, materi in bratom, tebi pokojni Frank pa. večni mir in lahka naj ti bode tuja zemljica.
V imenu celega društva “Edinost”, štev. 12 izrekam najtoplejšo zahvalo vsem društvom, ki so se udeležili pogreba.
Pokojni je bil doma iz Cirknice, okraj Logatec, kjer zapušča očeta, mater in dva brata. Tukaj zapušča ženo in pet nedoraslih otrok in tri brate.
Math Laurich, zapisnikar.
So. Chicago, HI.
Društvo “Delavec”, štev. 8. je priredilo dne 27. novembra veselico v korist štrajkujočim bratom v Michiganu. Društvo se v imenu štrajkujočih rudarjev zahvaljuje vsem, ki so pripomogli do vspeha. Posebno se zahvaljuje slovenskim fantom, ki so se skaztali kot možje, ki poznajo klic sirot v sili. S tem so pa naši mladeniči dokazali, da bodo tega mišljenja tudi kot možje, ko si nalože zakonsko breme: možati in zavedni!
Društvo “Delavec” bo obdrža-Valo svojo glavno sejo dne 21. decembra, na kateri se bo volil društveni odbor za prihodnje leto. Priporoča se vsem bratom in sestram, da se te seje polnoštevilno udeleže.
John Zalokar, tajnik.
La Salle, 111.
Na redni mesečni seji dne 9. novembra je društvo “Sokol”, štev. 98. zaključilo, da se morajo vsi člani in članice našega društva udeležiti prihodnje seje v polnem številu, ki se vrši dne 14. decembra, t. 1. Kdor se ne udeleži prihodnje seje in se ne opraviči s tehtnim vzrokom, bo prispeval en dolar v društveno blagajno. Apelira se na vse članstvo zgoraj i-menovanega društva, da se de-cemberske seje polnoštevilno udeleži, da bomo vsaj enkrat v letu vsi skupaj na seji in da vsak član pripelje s seboj enega novega kandidata. Vsakemu je znano, da bo; na tej seji volitev društvenega odbora za leto 1914, in pa ukrepalo še bo tudi o vsem potrebnem glede veselice, ki se vrši na starega leta dan, povodom petletnega obstanka našega društva.
Cenjeni bratje in sestre slovenskih društev v La Salle, 111! Znano vam je, da so vsa slovenska društva v La Salle, razven društva “sv. Družine’,, štev. 5 K. S. K. J. stopile v zvezo potom resolucije, katera so sprejela na svojih rednih mesečnih sejah v oktobru in novembru, v katerih smo se zavezali delati kot bratje in sestre rzaun enega društva, delati sporazumno med seboj v vseh točkah, da nam bode napredek bolj zagotovljen. Zatorej vas uljudno opozarjam na točke v resoluciji, tičo-če se prireditve veselic.
Naše društvo je slovenski javnosti javilo že pred 3 meseci, da bomo praznovali 5 letnieo obstanka našega društva dne 31. decembra zvečer, ki bo združena z veselico. Vzlic temu je pa društvo “sv. Družine” sklenilo prirediti veselico ravno isti čas in še v neposredni bližini naših prostorov, kar ne znači bratstva ali naklonjenosti. O vsem ostalem naj pa slovenska javnost sama sodi.
Opozarjam vse tiste člane našega društva, ki dolgujejo kaj na mesečnem asesmentu, da poravnajo vse do prihodnje seje, da se napravi celoletni račun in bodo m prihodnje leto čiste knjige. Tistim članom, ki so suspendirani, povem, naj si vsak sebi pripiše suspendacijo, ker je krivda vsakega člana samega, ne pa tajnika.
Neumno je torej jeziti se nad tajnikom in ga na seji obdelavati z grdimi priimki, kar se je zgodilo na zadnji seji.
Ignatz Volk, tajnik.
East Palestine, O.
Prošnja.
Ker mi je glavni odbor dovolil prositi v “Glasilu” za pomoč, se obračam do vseh bratov in sester da mi pomagajo po svojilrmočeh.
Moj položaj je zelo slab. Bolan sem že dve leti za revmatizmom, poleg pa imam štiri nedorasle o-troke, od katerih ni niti eden sposoben za delo. Vsak si lahko pre-doči, kako tužen in brezupen je moj položaj.
Vem, da gre vsakemu delavcu trda za denar. Ali do katerega se naj delavec v sili obme za pomoč kot do svojega brata delavca. Kapitalisti ne poznajo milosti. Oni nas izrabijo, dokler imajo dobiček od nas. Ko postanemo nezmožni za delo in nimajo od naše delovne moči nobene koristi, se tudi ne brigajo za nas.
Vsak še tako majhen dar bom hvaležno sprejel. Vsak cent bo pomagal znižati mojo gorje in o-militi bedo moje družine. Vse darove bom izkazal v “Glasilu”, obenem pa obljubim, če se mi ke-daj vrne zdravje in bom zopet zmožen delati, da ne bom nikdar pozabil, kaj so storili bratje in sestre zame v stiski, in bom vedno pripravljen priskočiti na pomoč vsakemu članu naše jednote, ki bo prišel v stisko in revščino. Darovi naj se pošiljajo tajniku: Frank Miklavčič, 436 Bx. East Palestine, O. Bratski pozdrav vsem bratom in sestram S. N. P. J.
Ivan Servaiski.
Razprava o jednoti.
Chicago, 111.
Nekoč se je pojavilo pred nami vprašanje združenja jednot in zvez. Kedor je pazno zasledovai vso razpravo in sodi nepristransko, bo rekel, da smo bili vsi za združitev. To vprašanje se je rešilo povoljno. Priglasilo se je več jednot in zvez, ki so pripravljene združiti se z nami.
Bratje pod okriljem S.N.P.J.! Danes imamo pred seboj mnogo večje vprašanje. Vprašanje se glasi: Kako naj se združimo? O tem vprašanju je tudi razpravljalo društvo C Slavi ja”, štev. 1. na svoji zadnji seji. Razprava je dokazala, da so bratje različnega mnenja. Skoraj bi rekel, da jim ni po volji, ko trka že čas na vrata, da sprejmemo zastopnike bratskih organizacij. Ali smo tako slabo pripravljeni? Zadnja konvencija je pooblastila glavni odbor, da vse pripravi za sprejem jednot in zvez. Ali vrši glavni odbor svojo nalogo? Kakor se čuje, da še ni storil mnogo. Ali upati je, da je bo zvršil svojo nalogo.
Preje ?em omenil, da je pred nami vprašanje, kako se naj združimo. Moje fnnenje je, da bi se še enkrat oživela razprava o združitvi, katere se naj udeleži vsak brat in sestra, vsakdo, ki je zmožen sukati pero. Kolikor večja bo udeležba pri razpravi, tolikor preje bomo prišli do združitve. Pri razpravi naj vsakdo razpravlja o glavnih točkah: o starosti članov, finančnem stanju jednot in zvez. Ako bomo te točke rešili povoljno, potem ne vidim drugih zaprek.
Vsak glavni tajnik naj izdela seznam, koliko je članov, ki so prestopili 45. leto; koliko znaša njih zavarovalnina in v kakšnem stanju je blagajna. Potem naj se napravi proračun po starosti in premoženju. Jednote ali zveza, ki je v najboljšem položaju z ozirom na starost članov in premoženje, naj bi služila za merilo pri združitvi. Jednote in zveze, ki so v najnegodnejšem položaju,naj bi izjednačile diferenco s posebnim asesementom. To gotovo ne bo po volji nekaterim članom, ker bi morali zavoljo združitve prispevati poseben asesment. Ali če hočemo biti pravični napram samim sebi, bomo morali to storiti, da smo zavarovani sigurno za slučaj nesreče ali smrti.
Na tej podlagi, na kateri so danes naše podporne organizacije, ne moremo več dalje. Zelo smo glasni. Ali če vprašamo, kako trdno je naše finančno stanje, smo primorani priznati, da ni precej trdno, da ni treba mnogo nesreč, pa zaidemo v težkoče, iz katerih bo težko najti izhod.
Mi potrebujemo združitev, da uredimo asesmente, ki bodo odgovarjali potrebam, kar nam je nemogoče pri sedanji konkurenci. Prepričam sem, ako se ne združimo, in drvimo naprej po sedanji poti, da bomo nekoč zelo obžalovali svojo nepremišljenost.
Kakšni naj bodo razredi glede bolniške podpore? Moj nasvet je, da naj se bolniška podpora deli v tri razrede: 7 dolarjev, 14 in 21 na teden. Nikomur naj še ne dovoli, da bi se zavaroval za več kakor $21 bolniške podpore na teden. Kedor bi bil zavarovan za $21, ne bi smel biti zavarovan pri nobeni drugi organizaciji za bolniško podporo. Bolniška podpora naj bi se ne izplačala za manj kot 15 dni bolezni. Danes izplačujemo bolniško podporo takim, ki je niso potrebni. Bolniška podpora naj bi se izplačevala skozi celo leto.
Posmrtnina naj se deli v tri razrede: $200, $1000 in $2000. S tem bi bilo vstreženo prijateljem visoke posmrtnine.
Upeljal naj bi se podškodbinski sklad, ki naj bi se ločil popolnoma od druzih skladov. S penzijskim skladom naj se zvrši ravnotako. Samoposebi se razume, da bi se morali vsi razredi ločiti drug od druzega. Ako bi bil v enem skladu primanjklaj, naj se razpiše a-sesment le na člane dotičnega sklada.
V upravniški sklad naj bi prispevali člani po zavarovalnini in sicer tako, da ne bi plačeval tisti, ki je zavarovan za $21 tedenske bolniške podpore in $2000 posmrtnine enako, kakor tisti, ki je zavarovan za $7 tedenske bolniške podpore in $200 posmrtnine.
Kako naj člani pristopijo v višje razrede? članom, ki so že zavarovani pri treh organizacijah, da znaša njih boln. podpora $21 na teden in njih posmrtnina $2,-000, ne bi bilo treba prestati ponovne zdravniške preiskave in prispevati pristopnine. Člani, ki bi hoteli prestopiti v višji razred, naj bi se še enkrat podvrgli zdravniški preiskavi in prispevali pristopnino, kot bi bila določena.
“Glasilo” naj postane dnevnik in zastopa isto smer kakor sedaj. Krajevna društva naj bi se spojila od vseh organizacij v eno, ako jih ie le toliko, da lahko zborujejo. Združene zveze in jednote naj bi oddale vse urade in premoženje novi skupni organizaciji in njenim uradnikom, ki naj bi se volili vsaka tri leta potom splošnega glasovanja. Upeljalo naj bi se tudi plačevanje po letih, kar zahteva takozvani Mobile zakon, ker je to tudi pravično. Ime naj se določi potom splošnega glasovanja.
Bratje in sestre! Navedel sem le nekaj nasvetov in upam, da pridete na dan z boljšimi. Potrudite se in pomagajte zvršiti veliko delo.
Frank Aleš
Naznanila in vabila.
Cleveland, O.
članom društva Brooklyn, štev. 135 se naznanja, da bomo na prihodnji seji volili odbor za leto 1914. Prosim vse člane, da -naj se udeleže prihodnje seje polnoštevilno, da ne bo kasneje kikanja.
Fr. Demšar, tajnik.
Franklin, Pa.
Članicam društva “Zorislava”, štev. 148. naznanjam, da se vrši glavna letna seja na drugo nedeljo v decembru točno ob dveh popoldne. Vsaka članica, katera se ne udeleži prihodnje seje, plača 50 c v društveno blagajno, izvzete so le bolne ali zelo oddaljene članice. Na seji bomo volile novi odbor za leto 1914'., in ukrenile vse potrebno za prihodnjo društveno veslico, katera se bode vršila na Silvestrov večer.
France» Vidrich, tajnica.
V or k Run, Pa.
Društvo ‘ ‘ Slovenci in Hrvati ’ ’, štev 144!
Opozarjam vse člane, da se naj zanesljivo udeleže društvene seje, ki se bo vršila sedmega decembra v navadnih prostorih točno ob dveh popoldne. Na tej seji je treba rešiti več važnih točk in voliti nov odbor za leto 1914. Vsi na sejo ! Kdor se ne udeleži te seje, plača v društveno blaga jno 50 c, izvzeti so le bolniki.
Posebno pa opozarjam na to sejo tiste člane, ki so že izostali od več sej, da pridejo na sejo in po-
ravnajo svoj dolg še v starem letu.
Frank Steklačič, tajnik.
Brereton, 111.
Tem potom naznanjam vsem članom društva “Svoboda”, štev. 80, da se je na redni mesečni seji sklenilo, da se bo seja začela dne
7.	decembra točno ob pol devetih dopoldan. Sklenilo se je tudi, kedor se te velevažne seje ne udeleži, plača 50 c v društvno blagajno. Da ne bode treba, nobenemu plačevati tega prispevka, poživljam vse brate, da se gotovo seje udeleže, ker je glavna in najbolj važna seja v letu. Na dnevnem redu imamo volitev odbora, zato naj pride vsak, da bo vsak po svoji previdnosti volil odbor za bodoče leto. Vsakega brata je sveta dolžnost, da dela za procvit društva.
Thom Feltz, tajnik.
Chicago, 111,
Tem potom naznanjam članicam društva; “Nada”, štev. 102, da se naj zanesljivo udeleže seje 14. decembra, ker bomo volile društveni odbor za leto 1914. Opozarjam članice, ki niso vrnile ti-ketov, da naj jih prinesejo k prihodnji seji.
Planice, ki se niso udeležile društvene veselice, naj v smislu društvenega sklepa plačajo en dolar v društveno blagajno.
F. Ručigaj, tajnica.
Colorado City, Colo.
Tem potom naznanjam vsem članom društva “Triglav”, štev. 94, stanujočim v Colorado City in okolici, da se naj zanesljivo udeleže seje, ki se vrši 13. decembra ob pol osmih zvečer. Volil se bode odbor za leto 1914. Društvo je sklenilo ha novemberski seji, da vsaki član, ki se ne.udeleži seje dne 13. decembra, plača v društveno blagajno 50 c. Za opravičljiv vzrok velja le delo in bolezen. Torej pozor!
Frank Klun, tajnik.
St. Louis, Mo.
Tem potom se naznanja vsem članom in članicam društva “Planinski Raj”, štev. 107, da se naj brez izjeme vsi udeleže seje dne 7. decembra, točno ob dveh popoldne v navadnih prostorih. Vsakemu je znano, da imamo na dnevnem redu volitev društvenih odbornikov za leto 1914 in še mnogo drugih važnih točk. Noben član in članica ne sme izostati od
seje dne 7. decembra.
*
Društveni odbor.
Cleveland, O.
Članom in članicam društva “Tabor”, štev. 139, se priporoča, da se naj udeleže v polnem številu seje dne štirinajstega decembra, ker bomo volili odbor za leto 1914. Kdor se ne bo udeležil seje in ne opravičil s tehtnim vzrokom, bo plačal 25 c v društveno blagajno. Udeležite se seje vsi, da ne bo nepotrebnega kikanja.
Jacob Fabjančič, tajnik.
Granville, 111.
Naznanjam članom in članicam društva “Jugoslovani”, štev. 186, da če ne bodo bolj redno hodili k društvenim sejam, da plačajo 25 c v društveno blagajno za vsako sejo v Granvillu, tisti, ki stanujejo izven mesta, pa za vsako trimesečno sejo. Pazite, da vam ne bo treba plačevati teh izvan-rednih prispevkov v društveno blagajno in prihajajte redno k sejam.
John Lapuh, predsednik.
Math Zupančič, tajnik.
Chicago, 111.
članom (icam) društva “Slovenski Dom”, štev. 86. se naznanja, da. bode vsakdo, ki se ne udeleži prihodnje seje dne 14'. decembra v mesecu januarju suspendiran. Oproščeni so le tisti, kateri morajo delati in pa bolniki.
Prosim vas cenjeni bratje in sestre, da upoštevate ta sklep zadnje seje in pridete gotovo na sejo. Nat dnevnem redu imamo volitve za novi odbor prihodnjega leta in poleg tudi mnogo zelo važnih točk. pri katerih rešitvi je nujno potrebno, da ste vsi navzoči. Opozarjam vas tudi, da v tem krasnem vremenu greste pridno na lov —----novih članov.
H tem storite dobro delo, v blagor narodu in S. N. P. J. Mnogo sreče želeč vam. kličem: Nevstra-šeno naprej!
J os. Goričan, tajnik.
Ely, Minn.
Tem potom se naznanja vsem članom društva “Sokol”, štev. 20, da se vrši Drihodnja seja dne 14. decembra t. 1. v navadnih prosjo-hih, ob pol devetih dopoldne. Na tej seji imamo rešiti mnogo važnih zadev med katerimi je tudi volitev dništvenega odbora za leto 1914.
S tem opozarjam vse člane gori imenovanega društva, da se naj polnoštevilno udeleže te seje, ker je bilo na zadnji seji sklenjeno, da vsakdo, ki bode izostal od seje, plača $1.000 v društveno blagajno. Nadajoč se, da ne bode treba nobenemu plačati dolarja v društveno blagajno, kličem:	Na
svic^nje dne 14. decembra na glavni seji!
Fr. M. Delatch, tajnik.
McKinley, Minn.
Društvo “McKinley’,, štev. 175, bo imelo svojo glavno sejo dne 21. novembra v mestni dvorani. Vsak član se mora udeležiti seje; izvzeti so le 5 milj oddaljeni člani in bolniki, član, ki ne pride točno ob dveh popoldne na sejo ali zapusti dvorano pred zaključ-, kom seje, plača en dolar v društveno blagajno ali se pa za en mesec suspendira. Na dnevnem redu je volitev novih uradnikov za leto 1914. Vsak član naj dobro prebere pravila, predno pride na sejo. Ob zaključku seje se spomnimo naših bratov štrajkarjev v Michiganu. Pomagajmo jim plačati asesmente. Mogoče bomo tudi mi nekega lepega dne na enakem stališču in bomo rekli: Bratje, pomagajmo drug drugemu!
John Cvar, tajnik.
Franklin, Kans.
Uljudno se vabi vse člane društva “Rožna Dolina”, štev. 92., da se brez izjeme udeleže vsi do zadnjega društvene seje dne 14. decembra točno ob devetih dopoldne. Samo bolni člani sp izvzeti. Omenjena seja je takorekoč glavna seja;; na dnevnem redu je volitev društvenih odbornikov za leto 1914. Vsi bodete imeli priliko izvoliti si odbornike po svojem najboljšem prepričanju. Dolžnost veže vse člane, da se seje udeleže.
Franc Wegel, tajnik.
*	Conemaugh, Pa.
Na redni seji dne 23. novembra je društvo “Sinovi Slave”, štev. 168 sklenilo, da se člani omenjenega društva prihodnje seje polnoštevilno udeleže, ki bo dne 28. decembra ob dveh popoldne. Član, ki se ne udeleži prihodnje seje, plača 50 c v društveno blagajno.
člani, udeležite se polnoštevilno prihodnje seje, da bomo vsaj enkrat v letu vsi skupaj. Na tej seji se bo volilo nove uradnike za leto 1914. — Toliko v prijazno pojasnilo vsem članom omenjenega društva.
I. Zupančič, tajnik.
La Salle, HI.
člane in članice društva “Triglav”, štev. 2, opozarjam na letno sejo, ki se vrši dne 7. decembra t. 1. v navadnih prostorih. Na dnevnem redu je volitev odbora za bodoče leto. Dolžnost vsakega člana in članice je, da se te seje udeleži. Prosim tudi člane in članice naj v mesecu decembru poravnajo .društveni asesment, da bo ob novem letu vse v redu.
Lav. Zevnik, tajnik.
Chicago, 111,
Cenjeni bratje in sestre! Zaključek zadnje redne mesečne seje društva “Narodni Vitezi”, štev 39. se glasi: Udeležite se prihodnje seje, ki se vrši v soboto dne 6. decembra, t. 1. ker je isti dan najvažnejša seja v celem letu. Pridite vsi brez izjeme. Na glavni seji se marsikatero stvar popravi in voli se društveni odbor za leto 1914. Cenjeni bratje, glavno je, da ste na seji vsi navzoči do zadnjega. Kakeršen odbor bodete volili, takega bodete tudi imeli. Na svidenje v soboto dne 6. decembra v navadnem prostoru, točno ob osmih zvečer na glavni seji!
John Koren, zapisnikar.
Marianna, Pa.
Obveščam vse člane in članice društva “Slovenski Prijatelj,” štev. 171, da se naj udeleže seje prvo nedeljo v decembru.
Za vedno je zaspal br. Fr. Glinšek, dne 20. m. m. Bodi mu lahka tujia gruda!
M.	Čebašek, tajnik.
------GLASILO-----------t
J SiovciM« Narodne j rodnorne Jednoie |
Izhaja tedensko.
LASTNINA SLOVENSKlUxARODNE PODPORNE JEDNOTE.
Uredništvo in upravništvo: 2821 SOUTH CRAWFORD AVE.
Chicago, 111.
Velja za vse leto $1.00.
ORGAN
of the
SL9VENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY
Issued weekly.
OWNED BY THE”SLOVENIC~KA TIONAL BENEFIT SOCIETY.
OFFICE:	5
2821 SOUTH CRAWFORD AVE.
Chicago, 111.
Telephone Lanwdale 6139. Subscription, $1.00 per year.
iNinNVi
Radovedni kapitalisti.
Ameriški delodajalci, ki imajo dobro rejene denarne mošnjičke, so organizirani v “Civic Federation”. Ta zveza ima namen pridigati delavstvu o harmoniji med delom in kapitalom in pobijati socializem. Namen te zveze bi se lahko označil tudi bolj na kratko:
n.	pr. namen zveze je podaljšati življenje kapitalizmu.
Do sedaj so imeli gospodje pri pobijanju socializma ravnotoliko sreče, kakor “Nemška državna zveza” v Nemčiji, ali pa klerikalci in drugi politični sorodniki v Avstriji. Ali zveza ni imela le enako srečo, kakor jo imajo enake zveze v Evropi, marveč je pobijala tudi socializem z enakimi sredstvi, kot njih sesterske organizacije v Evropi. Tudi “Civic Federation” se je v boju proti socializmu najrajše posluževala obrekovanja, ravnajoč se po starem in znanem reku: ‘ ‘ Obrekuj in la-gaj, obmeči vse z blatom, nekaj bo že obviselo.” Vzlictemu je bil rezultat vedno enak: število organiziranih socialistov se je vedno množilo in seveda naraščalo je tudi število socialističnih glasov.
Ameriški kapitalist je pa izklesan iz drugega kamna kakor njegov brat v Evropi. Ako ameriški kapitalist podpira stvar, potem hoče tudi videti vspehe. In taao se samoposebi razume, da je ameriškim velekapitalistom, ki so dajali potrebno strelivo za uničenje socializma, končno postala stvar smešna. Res so naši kapitalisti vedno pripravljeni poseči globoko v-žep in podpirati vsako “dobro stvar”, ako upajo, da bodo imeli dobiček od nje. Ali pred vsem hočejo imeti rezultate, videti hočejo vspehe, prepričati se hočejo, da hi bil denar slabo naložen ali celo vržen v vodo. Ameriški kapitalist je praktičen človek: praktičen je v svojem podjetju, praktičen v politiki, praktičen v veri in prak-tičenje tudi v pobijanju socializma.
Z veliko radovednostjo in' napetostjo so naši kapitalisti pričakovali vspehov od organiziranega pobijanja socializma.. Žrtvovali so mnogo denarja, mnogo lepih ameriških bankovcev, da se socializem položi na smrtno postelj in mu zapoje mrtvaški zvon. Ali čakali so zastonj, vspehi so izostali in kapitalisti so spoznali, da je bil ves denar, ki so ga do sedaj dali za pobijanje socializma, slabo naložen, ali takbrekoč vržen v vodo. Ko so spoznali to dejstvo, so se kot praktični ljudje odločili, da se hočejo prepričati, kateri vzroki povzročajo, da socialistično gibanje tako silna narašča. Preiskati hočejo v vseh držav. Unije, kakšne so gospodarske in socialne razmere, kje so se zboljšale, kje poslabšale, kje so vzroki za zboljšanje in kje za poslabšanje.
V poročilu kapitalistične organizacije “Civic Federation” se glasi doslovno:	“Pri zadnjih
predsedniških volitvah je bilo oddanih skoraj en miljon glasov za program stranke, ki zagovarja revolucionarno izpremembo obstoječega družabnega reda. Stranka, ki je izdala ta program, težko obtožuje obstoječo družbo in zahteva, da se zruši obstoječi mezdni in privatno lastninski sistem, in da se ga nadomesti z državnim obratom vseh proizvajalnih sredstev. kakor tudi zemljišč.”
Ko so gospodje še malo nižje oklestili “Svetovno delavsko zvezo” (1. W. W.), vprašajo prav na-
ivno, ako kateri teh programov kaže pot k pravemu napredku. Seveda pravijo kapitalisti, da ne. Od njih se vendar ne more pričakovati, da bi zahtevali, da naj se strmoglavi kapitalizem in uvede socializem. Ali zanimiv je konec teh razmotrivanj, ker pravijo, da je potreba, da naj se uvede nepristranska preiskava o vseh socialnih in industrijalnih vprašan pih in kakšen vpliv imajo politične stranke na> te razmere. t
Socialisti v Ameriki, bi gotovo pozdravili to nepristransko, vseh predsodkov prosto preiskavo, ako bi ne vedeli kakšno nepristranost zahtevajo kapitalisti pri preiskavi. Vsakemu pametnemu delavcu je jasno, da se kapitalistični organizaciji “Civic Federation” ne gre za drugo, kakor doseči svoj cilj drugim potom: kako bi bolj uspešno vspavali delavce z laž-njivo pesmico o harmoniji med delavci in kapitalisti. Gotovo jim ni do tega, da bi dokazali resnico, na imajo delavci_in kapitalisti take skupne interese, kakor jih imata jagnje in volk.
Med člani te kapitalistične organizacije najdemo tudi imena starokopitnih delavskih voditeljev n. pr. Samuel Gompersa, ki sodijo s svojimi nazori o delavskem gibanju v srednji vek. Ime Samuel Gompersa sc nam dozdeva v tem slučaju kot zasmeh. Ali je res potreba, da se predsednik strokovno organiziranega delavstva še le poduči potom “nepristranske in predsodkov svobodne preiskave” o socialnih in industrijalnih razmerah v Združenih državah, katero bodo financirali velekapitalisti, največji nasprotniki delavstva? Ali ne vidi vprav on, da se razredni boj z vsakim dnem bolj poostruje in dobiva bolj določne oblike! Ali ni mogel vpričo tega dejstva podučiti svojih prijateijev-miljonarjev o socialnih in industrijalnih razmerah v Uniji?
To je pač žalostno znamenje časa, da se kapitalisti ogrevajo za “nepristransko in (predsodkov svobodno preiskavo” o socialnih in industrijalnih razmerah V Zdru Ženih državah, ko živimo sredi naljuteješega boja. Kje so pa gospodje bili vsa leta ? Ali so mogoče igrali le “golf” ali pa spali noč in dan, da ne vedo, kaj se godi krog njih ?
Mazaštvo.
Prišli smo zopet popolnoma “novi resnici” na sled. Tako'kriči sedaj kapitalistično časopisje. Pronašli so, da v mestu Chicagi in drugih velikih mestih žive ma-zači-zdravniki. ki nesrečo — bolezen drugih spreminjajo zase v rumeno zlato. Seveda ni tega pro-našla policija, pred nosom katere so mazači imeli odprte svoje delavnice. Tega škandala ni odkrila mogoče zveza zdravnikov ali celo državni izpraševalci za zdravnike. Vse to je odkril navadni časnikar kapitalističnega časnika. Vse skupaj je pa velik bluf.
Slovence sta že pred leti opozorila “Glasilo” in “Proletarec”, da žive v Chicagi in drugih aine riških mestih mazači-zdravniki, ki zdravijo bolnike na distanco. Bolnik opiše dozdevno ali resnično bolezen in pošlje list zdravni-ku-maziaču. Mazač mu pošlje nekoliko pobarvane vode, ki ne ško-li in ne koristi, poleg pa masten račun. Vse to se je v delavskih listih raznih narodov že povedalo najmanj stokrat in svarilo delavce, naj ne nosijo težko prislu-ženega denarja zdravniškim sleparjem, ki o zdravniški vedi toliko razumejo, kakor osel o citran-ju.
Navadno ti mazači zdravijo tajne bolezni. V kapitalističnih listih imajo velike in kričaške oglase, v katerih pripovedujejo, da ozdravijo vse. Tisti kapitalistični listi, ki se danes zgražajo v uredniškem delu lista nad temi mazači, prinašajo v upravniškem delu velike oglase mazačev in tako skrbe, da se ne znižajo dohodki mazačem.
Da mazaštvo cvete so krive tudi vse velikomestne občine, ker do danes še niso ustanovile javnih zavodov, v katerih bi zdravili tajne bolezni. V mestu imamo danes bolnice za nalezljive bolezni koze, kolero itd. Nimamo pa bolnic za sifilis, ki je najnevarnejša kuga in povzroča zopet druge bolezni: Daresis, locomot.er, ataca, strditev žil in nekatere1' srčne bolezni.
Mazaštvo so podpirali tudi last-
niki javnih lokalov, ki so dovolili, da so prilepili reklamne lepake na mestih, kamor človek navadno zahaja peš, da jih je lahko videl vsakdo.
Ako so danes kapitalistični listi polni ogorčenja radi mazaštva, je to hinavščina, združena s senzacij onalno reklamo za svoj list. Sedaj je mnogo vpitja, potem bo malo preiskave, zatem bodo pa mazači odprli svoje delavnice in odirali tiste, ki nočejo poslušati pametnih nasvetov, kakor so jih skubili do sedaj.
Mi priporočamo vsem bolnikom še enkrat. Ne iščite zdravniške po moči piri zdravnikih, ki zdravijo bolnike, ne da bi jih videli. Že zdrav razum pove vsakemu človeku, da zdravnik ne more zdraviti bolnika, ako ga ni skrbno preiskal in na podlagi skrbne preiskave dognal, kakšno bolezen ima. Kdor je bolan, naj išče zdravniško pomoč pri zdravniku, ki ga pozna in je na dobrem glasu. To velja tudi za tajne bolezni. Kdor se zdravi pri zdravnikih, ki zdravijo na distanco, meče denar proč po nepotrebnem. Zdravila, ki mu jih bo poslal mazač, mu ne bodo prav nič koristila.
Čas je že, da med našim narodom izgine zaupanje v mazače in “kunštne” konjedrke, in da bolniki iščejo zdravniške pomoči pri vestnih in izkušenih zdravnikih.
Najdražji zaklad vsakega delavca je vendar zdravje. Dokler je zdirav, lahko dela in vsaj skromno- preživi svojo družino. Marsikdo, ki je imel ozdravljivo bolezen in je hodil zdravit se k mazačem, je zapravil svoje zdravje,, postal hrom ali nesposoben za delo za vse svoje žive dni. Postal je nadležen sam sebi in svojcem in končno jev obupu izvršil samomor.
Slovenski delavci pazite na svoje zdravje in ne iščite zdravniške pomoči pri mazačih, to je zdravnikih, ki imajo velike oglase v listih, vam pošiljajo “zdravniške knjige zastonj” in trdijo, da vas ozdravijo, ne da bi vas videli kedaj v svojem življenju!
Zadružno gibanje.
V naslednjem hočemo podati nekoliko mednarodne konsumne statistike. Sicčr še ne obstoji v vseh deželah sistematična statistika, kar zelo otežkoča primerjalni pregled. Statistika je vzeta izza leta 1909 in posamezni podatki nam vendar omogočijo tak. pregled. Mednarodno zadružniško poročilo nam nudi zanimiv pregled čez sedem dežel. Največ kon-sumnih društev ima Francoska (2630). Tej sledi Nemčija z 2270 društvi, potem Velika Britanija s 1450 društvi. Ne mnogo manj e šteje mala Danska (1300). Švica in Švedska imata približno enako številko (550 in 530). Belgija šteje 391 društev. Ako si pa o-gledamo zadružniške organizacije po številu članov, tedaj stoji na prvem mestu Velika Britanija z 2.47 milijoni članov. Nemčija ima‘ kljub ogromni množici konsu-mentov samo polovico števila članov konsumentov tv Veliki Britaniji (1.3 milijonov), pri čemer se moramo seveda ozirati na dejstvo, da vemo samo za število dveh tretjin nemških konsumnih društev, Vendar pa so vsai tista konsumna društva, ki niso zastopana. v statistiki, najbrže manjše obsežnosti. Francoska ima samo polovico tistega števila- kakor ga ima Nemčija namreč 700.000, čeprav so vsa društva poslala svoje podatke. Belgija ima 250.000 članov in prekaša s tem številom Švico, Dansko in Švedsko.
Kar se tiče pronleta, načeluje Anglija s 1406 milijoni mark. Angleška konsumna društva imajo približno štirikrat toliko prometa kakor nemška in sedemkrat toliko 'kakor francoska. Med štirimi malimi deželami pa zavzema Švica z ozirom na promet prvo mesto, Švedska pa zadnje.
Mednarodno zadružno poročilo podaja tudi zanimive povprečne številke. Tz teh številk je razvidno. da imajo v Veliki Britaniji (Angleška) konsumna društva povprečno na j več je število članov namreč 1726. Potem sledi Nemčija z 950 člani, nato Švica, Belgija, Francoska. Švedska in Danska. Tudi z ozirom na promet zavzemal Velika Britanija prvo mesto ; njena konsumna društva i-majo povprečno po en milijon mark prometa. Potem slede nem-
ška in švicarska konsumna društva s povprečno en četrt milijona prometa. Belgija sledi s povprečnim prometom 150.000 mark na eno društvo, medtem ko ostanejo Francoska, Švedska in Danska pod povprečnim številom
100.000	mark. Celo švedska društva prekašajo Francosko, najmanjši promet pa imajo danska konsumna društva. Z ozirom na povprečni konsum enega člana stoji zopet Anglija na prvem mestu s 569.70 mark. Švedska sledi s 460.30 mark in Danska- s 404.20 mark. Vendar pa podatki iz Švedske in Danske niso povsem zanesljivi. Vendar pa je značilno, da Švedska in Danska- prekašata Švico, kjer pride na člana povprečnega konsuma 347.80 mara. V Franciji in Nemčiji je povprečni konsum enega člana enako velik '(267 mark), kjer pa- je treba zopet upoštevati, da igra na Francoskem prodajanje nečlanom veliko vlogo, kar je na Nemškem že po postavi zabranjeno. Najmanjši povprečni konsum pa kažejo belgijska konsumna društva.
Zadružno gibanje je šele v povojih, zlasti v Ameriki. Vendar p-a proletarijat bolj in bolj spoznava veliko važnost samopomoči tudi na tem polju. Kaejti dobro ido-ča konsumna društva lahko močno podpirajo gospodarske boje, strokovno in politično gibanje in sploh lahko marsikje pomagajo proletarskemu gibanju. Zategadelj je čisto prav, da so mora delati za osvobojenje delavskega razreda v treh smereh: strokovni, politični in zadružniški.
Odlomki iz zgodovine Zdr. držav.
General Bouquet je dobil nalog, da odrine s pet sto možmi v forto Ligonier. Četa je sestala večinoma iz škotskih planincev. Ko je Bouquet dospel v forto, je spoznal, da je zveza s Pittsburghom pretrg-ana. Odločil se je prodirati počasi proti Pittsburghu, da se prepriča, ako je forta še v angleških rokah. Na potu so ga od vseh strani napadali Indijanci, ki so opustili obleganje Pittsburgha. Zgubil je mnogo mož, -končno je pa srečno dospel v forto.
Indijanci so se po njegovem prihodu razkropili na vse strani. Naselniki so se pričeli zopet vračati na opustošene naselbine in rodovi, ki so se udeležili zarote Pontiaka, so izgubili vse upanje, da bi se mogli ubraniti Angležev. Prosili so za mir in pustili so Pontiaka na cedilu. Pontiak, uvi-devši, da so ga zapustili njegovi zavezniki in celo njegov rod, je odšel v Illinois, da bi oddaljene rodove pridobil za vojno proti Angležem. Lord Amherst je razpisal nagrado za njegovo glavo in dosegel je vspeh. Pontiak je postal žrtev zavratnega morilca.
Vojna je bila končana, ki je požrla $16.000.000. Od te vsote je angleška vlada vrnila le $5.-000.000. Dolg raznih naselbin se jo vsledthg-a pomnožil. Vojna je zahtevala 30.000 človeških žrtev. Nekateri so padli v bitkah, drugi so podlegli ranam in raznim boleznim.
Od vojne so imeli dobiček le dobavatelji za armado in vojne potrebščine, mejtem ko je nasel-nikom prinesla le revščino in gorje. Amerikanci so se v tej vojni naučili spoštovati sebe in med nji mi- je Izginila vera v neprema-glijvost angleške armade.. Tudi kraljevi governerji se niso upali po končani vojni tako kruto ravnati z naselniki in dovolili so mar sikaj, čemur bi se Tuli pred vojno uprli z vso silo.
XXI.	Vzroki ameriške revolucije.
Po pariškem miru je Anglija gospodovala v severni Ameriki vzhodno od Mississippi ja. Angleška vlada je smatrala, da si je s tem pridobila pravico, da sme naselnike poljubno šikanirati in se ji ni treba ozirati na ljudske zahteve in svobodo. Že v prej-šnem smo omenili dejanja angleške vlade, ki so povzročila splošno nezadovoljnost med naselniki. Treba nam je' še omeniti dejanja, ki so direktno povzročila revolucijo.
Z navigacijskim zakonom od leta 1660 do 1663 so hoteli omejiti trgovino v naselbinah in spraviti naselbine v popolno odvisnost od Anglije. Navigacijski zakon je prepovedal, da ne sme nobena tuja ladja tržiti z britskimi naselbi-
nami in na Angleško uvažati dru-zih produktov kakor svojega domačega izdelk-a. Tako so bili ameriški naselniki primorani tržiti le z Anglijo in njih ladje so morale razkladati blago le v brit-ski-h pristanih, nadaljno razpečavanje blaga so pa morali prepustiti angleškim trgovcem. Ker so v Anglijo uvažali le surovine, so morali od nje -kupovati tovarniške izdelke. N-a ta način je nastal trgovski monopol v korist Angliji in v škodo naselbinam, ki je še toliko bolj obremenil naselnike, ker je bilo naselbinam prepovedano tržiti svobodno med seboj in je bilo treba odračuniti posebno naklado, ako so se produkti izvažali kam drugam, mesto na britske otoke. Ta politika Anglije je imela namen, obogateti svoje lastne trgovce, mejtem ko je naselni-ke ogoljufala za sadove njih dela. Anglija je smatrala Amerikance za odvisne podložnike, ki so se naselili v oddaljenih krajih, da pospešujejo nje-, no trgovino. Naravne pravice, da imajo vsi ljudje enake pravice s pomočjo industrije obogateti, so odrekali Amerikancem. Pravico so imeli le delati, da bi tem bolj obogateli angleški trgovci. Vse industrije v Ameriki, izvzemši'poljedelstva, so bile visoko obdače-ne, da so poginile že ob porodu. Obdačenta ni bila le sramotna trgovina s sužnji, dasiravno so proti nji protestirale skoraj vse naselbine in jo je njim Anglija ta-korekoč vsilila. Celo drevje, ki je rastlo v pragozdih in je bilo sposobno za jiadernike, je kralj smatral za svojo osebno lastnino. Nastavljen je bil višji logar, ki je imel v službi krdelo pomočnikov, ki so tako drevje zaznamovali kot lastnino kralja.
Kljub tem. nezdravim in sramot nim razmeram so naselniki stre-mili za tem, da zgrade svoje tovarne in ožive svojo industrijo in trgovino. Že v letu 1643 so v državi Massachusetts zgradili prvi plavž. Leta 1721 so imeli v novo-augleških državah 6 plavžev in 19 talilnic za baker. V Pennsyl-vaniji je bilo plavžarstvo še bolj razvito in je uvažala kovine še v druge naselbine. Leta 1756 je bilo v Marylandu osem plavžev in devet talilnic v obratu. V letu 1721 so lastniki plavžev na Angleškem skušali vstaviti produkcijo železa v naselbinah. Njih trud je bil zastonj. V letu 1750 so imeli večji vspeh. V tem letu so prepovedali uvoz surovega železa iz Amerike na Angleško, v Ameriki so pa prepovedali proizvajanje kovnega železa in jekla za domačo vporabo. Proglasili so vse plavže v naselbinah zaprtim. Kdor se ni podvrgel zakonu, je bil kaznovan.
Nekatere naselbine so pričele proizvajati izdelke iz volne in klobuke. Leta 1732 je angleški parlament prepovedal izvažati izdelke iz volne iz ene naselbine v drugo. Iste določbe so veljale tudi za trgovino s klobuki. Anglija ni bila pri volji, da bi dovolila naselbinam izdelovanje enega samega tovarniškega izdelka, ki ga je lahko sama proizvedla. Da je Anglija še bolj omejila industrijo in trgovino, je parlament sklenil, da ne 'sme noben tovarnar imeti več kot dva učenca. Leta 1733 ie bil sprejet znameniti zakon, ki je določal carino za sladkor, sirup in rum, ako jih niso uvažali iz Anglije. Namen tega zakona je bil pomagati britskim naselbinam v zapadni Indiji in prisiliti severne naselbine, da bi z njimi stopile v tesnejšo trgovsko zvezo.
Anglija je imela v Ameriki veliko število carinskih uradnikov, ki so imeli nalogo, da strogo pazijo na to, da se določbe teh zakonov izvedejo do pičice. Uradniki so imeli veliko moč. Vsak teh uradnikov ali šerif je imel pravico, da je zahteval pri na-selniški sodniji ukaz za hišno preiskavo, ako je sumil, da je v hiši blago, ki je podvrženo carini. Prve take ukaze so skušali izdati leta 1761 v Massachusettsu ki so med ljudstvom povzročili splošno ogorčenost. Ljudstvo je spoznalo, da se hoče njegove pravice poteptati. Jiames Otis, državni pravdnik v Bostonu, je rajše pustil svojo službo, kakor da bi zagovarjal take ukaze. Njegov govor je napravil v vseh naselbinah velik učinek, ki je povzročil, da so se naselniki odločili zoperstaviti tudi odločbam parlamenta.
Duh vpornosti se je razširil po
vseh novoanglšekih naselbinah. Tovarne, trgovina, industrija in ribištvo je bilo uničeno in ljudstvu ni preostajalo druzega, da se postavi v bran proti takemu nasilju. V naselbinah so se ustanovile družbe, katerih člani so se zavezali, da ne bodo nič kupili od angleških tovarnarjev. Izvzeti so bili le proizvodi, ki so bili za življenje neobhodno potrebni. V družinah so pričeli presti: izdelavah so platno in sukno in redili ovce radi volne. Pravi Amerikanci so odslej nosili obleko, ki je bila tkana in napravljena doma; tuje sukno je popolnoma izginilo s trga. Sklenili so na vsak način dvigniti domačo industrijo in u-stianovili so društva v ta namen. Ta samoobramba je bila zelo popularna in posnemali so jo kmalu v vseh naselbinah.
Anglija je bila popolnoma slepa za te dogodke. Angleška vlada se je odločila, da bo naselnike še bolj izžela in jim naložila direktni davek. Leta 1763 je predlagal minister, da naj naselniki pomagajo potom davkov plačati dolgove, ki so nastali in narastli vsled vojne z Francijo.
Naselniki so se med tem posvetovali o namenih Anglije in so odrekali Angliji pravico naložiti jim davke, ako jim ne dovolijo zastopstva, pri vladi. . Zahtevali so en glas pri določbah o svojem i-metku in smatrali so naklepe parlamenta kot nov dokaz, da je Anglija sovražna naselbinam. Kljub vsem udarcem, ki so jih prejeli Amerikanci od angleške »vlade, so bili vseeno zelo zvesti Angliji. Ako bi bila angleška vlada pametna, bi bila gledala na to, da bi se vezi med Amerikanci in Anglijo še bolj utrdile. Angleška vlada ni bila le proti pravicam naselnikov, marveč ni vedela prav nič o Ameriki. Koliko so poznali na Angleškem Ameriko, dokazuje dejstvo, da je vojvoda iz. Newcastla rekel kralju, da je rt Breton otok. Tako znanje o Ameriki so imeli tudi člani kabineta in parlamenta. Vedeli so, da so naselbine zelo razprostrte in da „jih loči od Anglije širni ocean. Znano je bilo njim, da naselniki marsikaj izdelujejo, kar žele na Angleškem; da se angleški vojaki bijejo s francoskimi v gozdu. Ali ni jim pa šlo v glavo, da so naselbine ustanovili možje, ki so ljubili svobodo, da so se naselili v daljni tujini, da ustanove svojim otrokom domovino, v kateri je lahko molil vsakdo. Boga po svojem verskem prepričanju. Amerikance, ki so obiskali Anglijo, so smatrali za tujce in podložnike, ki ne zaslužijo nobenega spoštovanja. Njih ljubezen do domovine svojih očetov so zasmehovali in imenovali so jih barbare.
Povsod so se naselnikom godile krivice. Zmage, ki so jih izvo-jevale naselniške čete z velikimi žrtvami v kolonijalni vojni, so jim odrekali in jih pripisavali angleškim. regularnim četam. Mogoče ni bilo enega ameriškega prostovoljca, ki se je udeležil koloni-jalne vojne, da ni pretrpel razna ponižanja, s strani regularnih vojakov. Ako so se Amerikanci ozrli na svojo zgodovino, tedaj niso našli niti ene dobe, v kateri bi jim Anglija ne bila delala krivice. Z>a ustanovitev kolonij niso bili Angliji dolžni prav nič; to je bilo» delo njih prednikov, katere so pri silili, da so morali ostaviti svojo domovino in odpotovati v daljni in tuji svet, da so se izognili preganjanju na domačih tleh. Pustili so jih brez pomoči in izvojevati so morali boje brez tuje pomoči. Dokler niso naselniki postali premožni, da je iz njih premoženja Anglija lahko črpala zase dobiček, se sploh na Angleškem niso brigali zanje. Anglija je vodila vedno krivično politiko naprarn svojim podanikom v Ameriki. Naselniki se niso imeli za nobeno stvar zahvaliti Angliji; odločili so se, da bodo svojo svobodo branili napram Angliji. Nekateri možje v voditeljskih krogih so videli, da bo Amerika v prihodnjosti postala mogočna in velika, da je naj boljše, 'ako se Amerika loči od Anglije. (Dalje prihodnjič)
Slovenski delavci pozor!
Proč od države Colorado in Michigan! V Coloradu štrajkajo premogarji, v Michiganu pa rudarji v bakrenih rudnikih. Noben pošten slovenski delavec ne sprejme dela kot stavkokaz!
t
iw f n rinn rirtrurirtriPB n r»i pg f n Fir i r»sL¥"ajru trn ire 31Ii13m1SII1jI UI JI U I JI K Ji l3!!IJi^3rVIIV70ni!J$ CT31STI«? OSXíJXíulT^ vjna k^l
i Nerednosti prebave. i
Za ohranitev dobrega zdravja ne smemo pustiti nbbenih nerednosti prebave, ker te so posledice kake bolezni, vsekako celega.‘ži-t, vola ali posameznih delov telesa. Brez prave hrane in dobre prebave ne moremo živeti. Zato je važno, da imamo vedno pri rokah kakšno zdravilo, katero v slučaju nereda prebavnosti, zamore takoj odpo-V takih slučajih se zamore priporočati vsakemu, dobro znano, staro, pravilno delajoče
moči
To visoko cenjeno zdravilo, bode očistilo prebavni sistem, brez vsake bolečine ali druge zapreke; poveča vašo slast, daje boljše moči' notranjim delom telesa in odpravi zaprtnipo, .kot vse .druge neredno-sti tikajoče se teh. Moralo bi se rabiti za vsako neppili^o prebave.
Imejte vedno to zdravilo v svojem pohištvu1 in rabite za
Zaprtnico
Bolečine v črevji	;
Glavobol
Slabosti
Nervoznost
Slabo prebavo	•"* ■"i:‘
Zgubo slasti	”	•'1 •
Ujed	,	1m>. v
Nerednost po jedih.	1	•	■
Ne odlašajte stem misleč, da proidesamo, Akq,se ne.zdravi pra vilno in ob pravem času, tedaj vedno oslabi živce. Najboljše zdravilo vseh takih slučajih je
TRINERJEVO GRENKO VINO.
Ne jemljite druzih.
TRINERS
fitter-wine
TRI NEROVO
HORKE VÍN0
«d h/ JOSEPH TRlNlR 616-622 S.Ashland Av*-CHiCArn ILL ^
V lekarnah.
UVAŽALEC IN IZVAŽALEC.
1333.39 So. Ashland Ave., Chicago, lil
Slovenska Narodna
Podporna üednota
Ustanovljena 8. aprila 1904
Inkorp. 17. junija 1907 v drž. Illinois.
GLAVNI STAN: CHICAGO, ILL.
UPRAVNI ODSEK:
Predsednik: .lakob Miklaučič, Lock Box 3, Willock, Pa.
1. Podpredsednik: Martin Štefančič, R. R. 2, Pittsburg, Kans. n. Podpredsednik: Louis Skubic, 2727 S. Tripp Av. Chicago, UL Tajnik: John Verderbar, 2708 S. Lawudale, ave., Chicago, 111. Tel. Lawndale 4635.
Blagajnik: Martin Potokar, 1625 S. Racine ave., Chicago, 111. Zapisnikar: Jožef Kuhelj, 9476 Ewing ave., So. Chicago, M. NADZORNI ODSEK:
Anton J. Terbovec, Box 25, Denver, Colo.
Dragotin Pogorelec, 508 Moffat St., Pueblo, Colo.
Thomas Golob, Cor. 8th & Wright St., La Salle, 111.
POROTNI ODSEK:
Anton Hrast, P. O. New Duluth, Minn.
Martin Železnikar, Box 276, Barberton, O.
John Šare, Box 131, Evergreen, Alta., Canada.
UREDNIK “GLASILA”:
Jože Zavertnik, 2821 So. Crawford ave., Chicago, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK-
M. A. Weisskopf, M. D. 1801 So. Ashland ave., Chicago, 111. Vse denarne zadeve in stvari, ki se tičejo glavnega urada, se Imajo pošiljati na gl. tajnika.
Pritožbe glede nerednega poslovanja,, na predsednika nadzornega odseka A. J. Terbovcu.
Zadeve prepirljive vsebine predsedniku porotnega odseka, A. Hrastu.
Vse druge stvari, ki imajo stik z “Glasilom”, izvzemši spremembe naslovov uradnikov krajevnih društev pa Glasilu 2821 So. Crawford Ave., Chicago, 111.
Marco Visconti.
Sgodovinski roman. Italijanski napisal Tommaso Grossi.
“Kje pa je? v kakšni nevarnosti, in kaj morem jaz storiti zanj ?’ ’
“O, prašate preveč hkratu. Draga moja, so neke stvari, katerih se ne more povedati, in po katerih popraševati ni prav. Sedaj vam morem le to povedati, da, če boste pametna, Ottorino ne umrje, in to vam obljubljam jaz v svoji lastnosti kristijanskega viteza. Glejte, ta moja roka, katero si polagam na srce v znamenje, da govorim resnico, naj mi postane gobova, če vas mislim varati. Če hočete vi, on ne umrje; lahko pojde v Palestino, kakor je ravnokar dejal oskrbnik tu. In prav za prav ga morate vi pregovoriti k temu, kar bo sedaj pač še najbolje zanj.”
“Torej povejte, kaj zahtevate od mene? Kako ga morem rešiti? Mari s svojo krvjo, s vojim življenjem? ...”
“Ne, ne, revica! Pomirite se vendar. Zakaj me gledate tako prestrašeno? Pojte sem, vsedite se in odpočite se. Ni se vam treba bati niti mene, niti nobenega tu, kjer vas vsi spoštujejo kakor kraljico. Vi ste tu gospodinja, in to je vaš dom.”
“Kaj res? Ali sem torej res v gradu Castelletto? Ali sem res v hiši svojega soproga?”
“Že zopet s tem soprogom! Ottorino ni vaš soprog.”
Biee je vzdignila roke proti nebu, in kakor okamenela gledala v obraz tistega okrutneža, ne da bi mogla kaj odgovoriti. A on je nadaljeval
“Tisto, kar st# si vidva tam-doli v Milanu umislila, je bilo le neka igrača, ki nima nikake veljave. Vi ste samska, in morete poročiti, 'kogar hočete, li nočete vedeti, č-egav je ta grad tukaj — Nekega imenitnega barona je, nekega slavnega in mogočnega gospoda, kateremu se spoštljivo klanjajo celo knezi, >a on se ne klanja nobenemu, klanja se le — krasoti vašega obraza”.
Lauretto je obšla groza, in ker je videla, da gospodinja nič ne ■reče, je vprašala pa ona s slabim in tresočim se glasom:	“O,
moj Bog! Ali je toren res, da smo ...?”
“V Rosa tu”, je posegel uni vmes, “ v gradu Marka Visconti j a”.
Zaslišavši te besede, je Ottori-nova soproga padla kakor mrtva v deklino naročje. Ta je, glasno jokaje, vlekla onesveščeno gospodinjo do postelje, in tam jo je dvignila in položila nanjo, odbi-jaje z obupno jezo oba malopridneža, ki sta ji hotela pomagati pri njenem žalostnem delu.
V tem, ko se je to godilo v Ro-satu, se je bil Lupo, utrujen od celodnevne ježe, ustavil v neki krčmi. Ko je spravil konja v hlev in mu podal sam potrebne piče. je šel v kuhinjo ter tam naročil večerjo tudi za se. Koj je
bila pripravljena:	Lupo se je
vsedel k mizi in se okrepčal s tem, kar je dobil. Na to je prosil krčmarja, da bi mu odkazal posteljo, kakoršnosibodi, da bi le mogel ležati.
Vam dam jedno v čumnati tu zraven”, je rekel Krčmar, ter vzemši v roko svetilnico, ga je peljal tja. A komaj sta prišla iz kuhinje, sta videla vstopiti dva oborožena moža. Jeden izmed njiju je pogledal Lupa, a na to potolkljal na ramo krčmarja, s katerim je bil videti jako dobro znan, in mu rekel:
“Jasapotto, sva dva moža, vsak s svojim konjem, in pojde-va dalje še le, kadar bo dan”.
Krčmar je odložil svetilnico, in obrnjen proti Lupu, mu je rekel: “Pridem koj”. Na to je prijel za roko prišleca in ga povedel k ognjišču. Tam se je sklonil, odkril kotlič, v katerem se je kuhal kos bravine, in dejal tovarišu: “Vonjaj, kako to dobro diši.” Nagovorjeni se je tudi sklonil, kakor da bi hotel pogledali v kotel, in stiskaje gla vo b krčmarju, mu je pošepetal nekaj na uho. A ta je tedaj re kel glasno: “Sedaj pogleda še v hlev. Tani je že jeden konj tega le tujca ; za tri bo skoro premalo prostora, vendar jih bomo skušali stisniti tako, kakor bo mo goče”.
Ko je rekel to, sta odšla oba, in za, njima je šel še uni obroženi mož, ki ni bil dotedaj še besedice spregovoril. Lupo si je takoj msilil, da morajo imeti neke skrivnosti. Vendar ni dal tega spoznati, in kakor da bi ga to nič ne zanimalo, je stopal nemarno do vrat, skozi katera se je prihajalo v majhno dvorišče, iz katerega se je šlo naprej v hlev. S teh vrat je videl, da se je krčmar v nekem kotu dvorišča živo pogovarjal s možema. Ko so pa ti njega zagledali, so se razkropili jeden na jedno stran, drugi na drugo, in so posamezno odšli skozi vrata, da so se nadalje pogovarjali na cesti, kakor je potem zopet opazil.
Kaj imajo ti med seboj?” je za se Limontin, nekoliko ¡vznemirjen. “Če bi morda meni nastavljali kako past! Na vsak način bo treba, paziti se” Pogledal je svoj meč, svoje bodalo, in ponovil:, “Na vsak način bo treba, paziti se”.
Ne dolgo potem se je krčmar vrnil 'k jnemu. S pretvezo, da ga hoče bolje po-služiti, mu je rekel da ga popleje v neko drugo sobo, torej ne več v tisto, katero je bil omenil prej. V tisti drugi da bo mirneje počival, ker tam ni toliko šuma, da bo imel tudi boljo posteljo, in polno drugih lepih pra vljic. Lupo ni 'kar nič verjel tej krčmarjevi 'skrbljivosti, temveč vedno bolj se mu je vtrjal sum da se kaj namerava proti njemu Zato si je tudi on nekaj domislil Rekel je, da, ker sta v hlevu še dva konja pri njegovem, on ne more svojega rujavca -kar tako pustiti, ker je jako divji, sicer bi se znalo Bog ve kaj pripetiti
j dejal
On da hoče torej v hlevu spati — in pri tem je ostal, ter se m pustil na noben način pregovoriti od 'krčmarjta, ki mu je odsvetoval tov ,
Šel je torej v hlev, položil roko na hrbet svojega rujavca, in ko se je ta obrnil ter ga po svoji navadi s kratkim zamolklim rezgetanjem pozdi'-avil, je dejal sam pri sebi: “Najbolje bi bilo takoj odriniti”. Toda brž je pa pomislil: “Uboga žival je trudna, in kako bi tudi ne bila? Petdeset milj brez prestanba ! In jutri bo ti-eba zopet toliko, in potem še ne bo miru!” V teh mislih je gladil in tolkljal svojega tekalca, ki je kaj zadovoljno jedel. “In pa Bog ve, kan bi zašel sedaj po noči po teh neznanih poteh! Počakam, da napoči zarja. Mej tem bom^bdel, saj so sedaj noči kratke. Že prestanem na kak način te štiri ali pet ur. Se pa splačam jutri, speč nekoliko na konju; sedaj naj spi žival, potem čez dan bom pa jaz”. Na to se je stegnil po kupu slame s trdnim sklepom, da ne bo spal.
Tedaj je začel premišljevati o tisti skrbi, katera se je bila ma-homiai polastila krčmarja, da bi ga spravil v zloznejšo sobo njega, ki je bil krčmarju popolnoma neznan, in pač ni bil videti kak imeniten gospod. In pa to, da mu ni hotel pustiti svetilnice, katera, naj bi gorela po noči, češ, da bi bila nevarnost, da se vžge hiša. Taiko premišljuje to in uno, se je pojmlnoma uveril, da se tukaj namerava proti njemu.
Ko je tako neprenehoma mislil o tistih treh zopernih obrazih, ter si jih predstavljal, kako so se zamišljeno pogovarjali, mu je zlasti to- šlo po glavi, kako se je nekam čudno nasmehoval jeden izmed dveh oboroženih mož.
Dozdevalo se mu je, da mu tisti nasmeh ni popolnoma neznan. Premišljuje z večjim naporom je prišel do tega, da ga je moral že nekdaj videti. Prevdarjal je tuhtal in lomil si glavo. Včasih se mu je dozdevalo, kakor da se je nekaj zasvetilo v njegovem spo minu, a hitro se zopet stemnilo. Zajedno- mu je neki nejasni čut pravil, da je morala; ta podoba prav zadnji čas priti v njegovo glavo.
Tedaj je začel misliti z nova in lepo po redu na vsako osebo, kar jih je videl od tistega hipa, ko je bil s Treinacoldovo pomočjo ušel iz zapora. V mislih je zopet poto val iz Rescalinde v Milan. Pred stavil si je zopet obraz vsakega človeka, katerega je srečal na po ti. Na nobenem ni bilo sledu tistega zopernega nasmeha . .
Torej naprej! . . . Videl je potem svoje domače ljudi, grofa, grofico .posle — še več! ... In potem? . . . Potem se je zopet vsedel na konja, je šel skozi vrata “O, glej ga' tu!” je dejal sam pri sebi, ‘ ‘ vendar sem ga našel! ’ ’ Našel je bil res tisti ostudni nasmeh na obrazu jednega oprode Lodri-sijevega, katerega je bil srečal ko je šel iz hiše grofa Del Balzo. — “Pretvoril si se ves, lopov, toda poznam te! O, tisti je, tisti, stavil bi jedno oko!”
Tedaj je začel misliti, da bi znialo biti sedanje zalezovanje v zvezi z vsem, kar se je bilo že poprej dogodilo ž njim, z njegovim gospodom, z Biče in Lauretto. In ker je videl zjutraj lopova z vražjim nasmehom v Lodrisijevem spremstvu, se je sedaj k odurnim gobcem treh malopridnežev, ki so mu toliko časa plesali v domišljiji, pridružil še zvijiačni obraz večjega in bolj prekanjenega hudobca, namreč Lodrisijev.
Tako prehajaje iz jedne misli v drugo, mu je nenadoma to prišlo v glavo: “Kako more tak vražji Človek biti tolik prijatelj Markov?”
Ali bi verjeli, da je tedaj misel na tega moža jela počasi poditi vse druge, ki so ga toliko vznemirjale, in da jih je polagoma celo razpršila?
Res, da je sedaj pa sedaj zopet pretresla neka skrb, in neki notranji glais mu je velel, naj bi se pazil. Tedaj se je šiloma zopet vračal k prejšnjim podobam, kar je še nekoliko časa šlo. Toda utrujenost vsled celodnevne ježe, potem ko je že prej bil več dnij in nočij ves vznemirjen v zaporu, in isti napor, s katerim si je prizadeval vzdrževati v glavi zavest o sedanji opasnosti, sta polagoma premagal njegove moči. Počasi, počasi je revež začel zapirati oči,
zgubljati se v lehek san, in že ni vedel več, kje je. Še se je včasih zopet kaj zavedel, a ta zavest je bila vedno slabejša in je čimdalje hitreje ginevala. Tisti nejasni občutek skrbljivosti, ki mu je še ostajal v glasi, se je topil in zgubljal vedno bolj, podobe njegove domišljije ®o se jele mešati in raz-kajevati. Skratka, niazadnje je popolnoma zaspal.
Osemindvajseto poglavje.
Začelo se mu je sanjiati. Dozdevalo se mu je, da je v Lucci, v bogato opravljeni dvorani pred Markom Viscontijem. Toda tisti Marko je imel neumni obraz z dvema' steklenima očesoma. Lupo ga je ugovarjal, a on ni odgovarjal. Podajal mu je Ermelindino pismo, a on ni stegnil roke, da, bi ga^ prijel. Zdelo se mu je, kakor da, bi hotel prijeti Marka za roko, ker jo je želel poljubiti. Nič ni bilo videti, da bi jo Marko umikal, vendar roke ni bilo več tam, kjer jo je ravnokar videl in je ni mogel prijeti na nikak način. Kako bi moglo, biti to? . . . Zdelo se mu je, kakor da bi se oziral naokoli, ali bi nemara ne zagledal koga, katerega bi poprašal, kako je to. d’oda glej! Zlati okraski v sobi in zastori so izginili, zidovi pia, ki so bili ostali goli, si jeli črneti, po-postajali so raskavi in se ožili. Pozlačeni strop se je spremenil v nizki in temni obok. Pod se je pretvoril v umazano smetišče. V nekem kotu je bil kup slame, in na njem je ležal Marko Visconti.... Kaj Marko? — A, ne, ni bil Marko .... Ko je bolje pogledal, je videl, da je Ottorino. Ta ga je pnašal s slabim in boječim glasom: “Ali si ti, Lupo?”
“Da, jaz sem”.
“Pa nisi hotel iti v Lueco?”
“Da”.
! 1 In zakaj nisi šel naravnost naprej? Rako si prišel tu sem? O, pobegni! pobegni! sicer gorje tebi! gorje!”
Tedaj je spečemu zadonel v ušesih neki zmedeni, čudni šum človeških glasov. Njegove oči, dasi zia,prte, so začutile nenadoma svetlobo. In kakor se godi v sanjah, da se vnanji vtisi združujejo s podobami, ki so nastale v domišljiji, se mu je dozdevalo, kakor da bi Ottorino, ves prestrašen vsled tistih glasov in tiste svetlobe,-nadaljeval: “Glej jih. tu so. prišli so te ubivat. Pobegni, reši se!” In on je 'hotel bežati, kričati, seči do bodalu. Toda naj se je še toliko moeeval, ni mogel zganiti nog, oglasiti se, premakniti roke.
(Dalje prihodnjič.)
IŠČEM sorodnike po imenu Laude. Tukaj je umrl rojak po imenu John Laude, doma iz Konjic na Štajerskem, star približno 60 let. Zapustil je tukaj farmo obsegajočo 160 akrov. Ako kateri njegovih sorodnikov živi, naj se hitro naznani meni:
Math Žagar„
P. O. box 35. Hayden, Utah.
(2x)
Skoraj zdravi.
Vi prav gotovo poznate veliko ljudi, ki zgledajo popolnoma zdravi, dasiravno so le na videz zdravi. Oni se ne počutijo, kakor se bi morali in kakor so se enkrat počutili. Nimajo tistega apetita kakor so ga enkrat imeli,- se'hitro utrudijo in niso več tako veseli kakor so bili nekdaj. Vses-kar rabijo, je to, da izčistijo svoje’ telo, ne da bi ga oslabili. Takoj-bi morali rabiti Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ki bo napravilo prebavne organe čiste in močne. Za bolezni v želodcu, jetrih in drobju, kjer je zguba apetita in zaprtniea glavni pojav, ima to zdravilo jako dober učinek. V lekarnah Jos. Triner, 1333 —1339 S. Ashland Ave., Chicago,
111.	Otrpli členi in mišice rabijo drgnjenja s Trineirjevim Linimen-tom. Vaš lekarnar ga bo za Vas naročil.
(Advertisement.)
RADA BI IZVEDELA, ako se
mogoče dobi v Ameriki starokraj-sko kilogramsko vago. Slučajno, da kdo ve, kje se jo lahko dobi, ali jo ima sam in jo želi prodati, naj piše 1 uredništvu “Glasila”, 2821 So,- Crawford Ave., Chicago, 111.
POZOR KROJAŠKI OBRTNIKI.
Popolnomii izvežbani krojač želi dobiti stalilo delb pri Slovenci! ali Hrvatu, zna krojiti po najnO‘
vejši afrferikariski modi, moške-in ženske obleke,' kakor tudi izdelovati vsa v to stroko spadajoča det la. 1 Govori slovensko, nemško'in nekoliko tudi angleški jezik. Ponudbe riaj se pošlje Uredništvu “Glasila”, 2821 So. Crawford av: Chicago, 111.'-	3x—t
Importif&ne slovenske grafd' fonske plošče; Columbia grafofo-ne,'ure, verižice iti sploh vseh vrst zlatnino in srebrnino dobite pri nas. Pišite po cenik' A. J. Ter bol vec & Co., P. O.' Box 25, Denver, Colo.	(Adver.)
Pozor Slovenci!
Sveže Amerikam pivo, domače vino in dobre smodke, . se dobi vedno pri Tony Qualiza, 731. N. Warmam Ave.. Indianapolis, índ.
Dobite zvezek Severovega Almanaha za Slovence od vašega. lekarnarja, ali ga pa naročite od W. F. Severa, Cedar-Rapids, Iowa.:
Zoper kašelj,
prehlad, hripavost, oslovski, ; Ji ajselj,. -vnetje sapnika, davico in razne druge pljučne neprilike priporočamo ...	....	,
Severov Balzam
za pljuča
(Severa’s
Balsam for Lungs) ;
katero se že rabi od leta 1881, in ki se: . je med tem časom izkazalo kot zelo,: uspešno zdravilo zoper kašelj. — Cena 25 in 50 centov.	...
Naprodaj v vseli lekarnah. Zahtevajte S.ev,e-. rova zdravila in ne vzemite drugih. Ako jih nima lekarnar v zalogi, naročite jih od nas.
■m
J
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA
Tedenske beležke.
— Kapitalisti razpravljajo o industrijalnih razmerah. (Wall Street Journal). “Skoraj v vsaki industriji občutijo reakcijo. Jeklarska industrija je najboljše merilo za razmere v industriji. Znamenj», da v jeklarski industriji izgleda slabo, so se prikazala pred meseci, ko so druge industrije že obratovale mlačno .Prerokovali so, da bodo vseeno mnogo porabili bakra, dasiravno bo nastala depresija v jeklarski industriji. Ali dogodilo se je nasprotno. V velikih tovarnah, v katerih so porabili največ bakra, se obratuje s 60 odstotki, ali rav-notako kakor v jeklarskih obratih.
Družbe, ki izdelujejo potrebščine za električni obna.t, so opazile, da prihaja, vedno manj naročil. Poslopij se gradi vedno manj in dozdeva se, da se bo prav malo naročilo stavbinskega jekla. Družbe so skrčile delovni čas in družbe, ki proizvajajo izdelke iz medu (mesinga), so znižale produkcijo za 25 do 50 odstotkov.
Koliko časa bo ta depresija obstala. To je vprašanje, ki se vsiljuje proizvajalcem in na katerega skušajo odgovoriti. Nekateri pravijo, da bo leto 1914 zelo slabo in da se bo le počasi obra-v Šalo na boljše. Drugi zopet trdijo, da se bo spomladi obrnilo na boljše. Zadnji trdijo, da so zaloge konzumentov nizke in da ne bo trajalo dolgo, ko bodo pričeli zopet kupovati. Ako bi meddržavna komisija dovolila pametne vozne cene (na železnicah), tedaj bi se oživelo kupovanje, ali raz-važalci pravijo, da se ne more doseči prave odločitve do prihodnjega poletja. Mejtem časom bodo pa železnice previdne v naročili Vi.
Neki proizvajalec, razpravljajoč o situaciji, je rekel: “Denarja je mnogo, ali korporacije^ ga oe morejo dobiti, »ko ne plačajo visokih obresti. Mnogo več denarja bo kasneje, ali vlade, mestne uprave in korporacije zahtevale bodo toliko posojila, da bo pošla kmalu rezerva bank. Sedaj ne morejo kapitalisti naložiti tudi enega centa v novih podjetjih. To je odvisno od kapitalistov, ki upravljajo denarne interese. Ti pa Čakajo, da bo si tu racij a čista. Kedaj se bo to izvršilo, nevem. “Biznis” potrebuje poguma iz Washington®., ali predloženi zakoni kongresu niso taki, da hi dajali pogum. Ako bo depresija trajala še nekaj časa, potem bo treba znova urediti delavske mezde. Proizvajalec se edino čuti varnim, ako zapre svoje podjetje. Ako bo tisoče delavcev brez dela, potem mislim, da se ne bo ugovarjalo znižanju delavske mezde.”
Tako je pisal plačani kapitalistični pisač v interesu 168 plutokratov, ki lastujejo banke, železnice, jeklarne, rudokope itd. Ako bi bila situvacija res taka, potem bi bila to izjava, da jc kapitalistična djružba popolnoma bankrot. članek v listu ameriških oderuhov pa. nima druzega namena, kakor vDlivati na vlado in meddržavno trgovsko komisijo. Vlada naj bi umaknila bančno presnovo v kongresu, meddržavna trgovska komisija pa dovolila, da smejo železniške družbe povijati vozne cene. Zato se gre in nič druzega! Kapitalisti groze! Ali bo vlada imela pogum nastopiti proti tem oderuh o*m, ki že sedaj vzlic grozni draginji groze s paniko, da bi se znižale delavske mezde?
Da tovarne, ki izdelujejo izdelke za električne obrate, ne obratujejo s polno paro, je pa nekaj samoposebi umevnega, Vsled dolgotrajnega štrajka je pošla zaloga bakra in obenem se .je podražil baker. Proizvajalci čakajo, da bo stavka končana, in da bo baker zopet imel svojo normalno «eno.
Ako kapitalisti izvrše svojo grožnjo, potem je dolžnost vlade, da v interesu ameriškega, ljudstva konfiscira njih premoženje. Ali bo sedanja vlada imela pogum izvršiti to prepotrebno operacijo na kapitalistih? Najbrže ne! Toliko bolje! Bo vsaj ameriško ljudstvo toliko preje prišlo k pameti in se bo samo zakonitim potom otreslo svojih pijavk!
— Tajnik Mc Adoo je podal izjavo, v kateri pravi, da so banke na napačnem potu, ki so omejile ..kredit radi tega, da bi zadostile finančni reformi. Naznanil je, da so rezerve državnega zaklada bankam na razpolago, da bodo lahko poslovale po določbah zakona, ko stopi v veljavo.
Že dvakrat so poskusili vele-oderuhi umetnim potom vprizo-riti finančno paniko, češ, dia ni denarja in dvakrat se je oglasila vlada, da so rezerve državnega zaklada na razpolago bankam, ako polože dobre vrednostne papirje. To dejstvo pa dokazuje, da velefinančniki lažejo, ako trdijo, da ni denarja v deželi. Velefinančniki bi radi nia. vsak način preprečili bančna reformo, ker so po obstoječih zakonih absolutni gospodarji na denarnem trgu in lahko oplenijo druge potom finančne panike, kadar jih je volja.
— Abram J. Pothier, govern er majhne državice Rhode Island, je zelo klepetav človek. Na zborovanju “Tekstilnega kluba južne Nove Anglije”, ki se je obdrža-valo v hotelu Narrangansett, je gostobesedni governer rekel, d® bodo kmalu znižali delavske mezde v tekstilni industriji. Povedal je, da bo porabil vso državno ma-šinerijo proti ljudem, ki bi skušali ustaviti industrijalni sistem, in da ne trpi industrijalne vojne v državi.
Možu ni zameriti, da je govoitl itako ošabno. Governer je blagajnik “Alsace Worsted Co.”, “Mount Rose Woolen Go.”, ’’Guerin Spining Co.” in “Roosevelt Dyeing Co.”, vse v Woonsocke-tu, R. T. Governer ni le obložen z državnimi posli, marveč je še blagajnik raznih, izkoriščevalnih družb, in ima torej interes, da do bivajo delavci nizke mezde. Vzlic temu so ga delavci izvolili pri zadnjih volitvah governerjem.
To je prav tako, kakor če hi ovce izvolile volka za pastirja, da bi jih varoval pred grabežljivo zverino. Nastop governerja Pot-hierja bo mnogo pripomogel, da bodo delavci pričeli misliti in orišli eimpreje do spoznanja, da: bodo mezdni sužnji, dokler bodo volili kapitaliste in njih golo o-rodje v postavodajne zastope in javnim uradnikom.
Naznanila.
Heaton, N. Mex.
Poživljeni člane društva “Gorenjec’, štev. 120, da se naj seje dne štirinajstega decembra udeler že v polnem številu. Seja prične ob dveh popoldne in želi se, da je vsak član ob tem času v dvorani. Na dnevnem redu imamo volitev društvenega odbora in druge važne. točke. Kdor se ne udeleži seje, plača 50 c v društveno blagajno; izvzeti so le bolniki in člani, ki so preveč oddaljeni.
Prank Grošelj, tajnik.
Oglesby, 111.
Opozarjam člane društva “Lilija”, štev. 95, da se glavna seja vrši dne štirinajstega decembra. Začetek točno ob devetih dopoldne. N® dnevnem redu je poleg dragih važnih točk tudi volitev odbora za bodoče leto. Kdor izostane od te seje in se ne opraviči s tehtnim vzrokom plača 50 e v društveno blagajno.
Anton Weber, tajnik.
Robbins, Pa.
Društvo “Boginja Svobode”, štev. 193, je sklenilo na noveni-berski seji, da plača vsak član, ki se ne udeleži trimesečne seje, 25 c v društveno blagajno. Torej pozor!
Jernej Rupnik, tajnik.
Cleveland, O.
Člane društva “Jadranska Vila”, štev. 178 opozorjam, da se naj udeleže prihodnje mesečne seje 21. decembra ob dveh popoldne s. e. Na tej seji se bode volil novi odbor za leto 1914.
Kdor ne pride, plača 50c v društveno blagajno, ako se ne opraviči s posebnim vzrokom.
F. K. Banzon, tajnik.
Claridge, Pa.
V smislu društvenega zaključka se imajo vsi člani društva “Bra toljub” udeležiti glavne seje prvo nedeljo v mesecu decembru. Sej® prične ob osmih dopoldan
in se vrši v dvorani “Nemške zveze”.
Poleg drugih važnih točk je na dnevnem redu tudi volitev odbornikov za prihodnje leto. Član, ki se ne udeleži seje, plača 50 e v društveno blagajno. Bratje vsi na sejo, da ne bo pozneje nepotrebnega oporekanja. John Mlakar.
Lloydell, Pa.
Članom društva “Simon Gregorčič”, štev. 60, se naznaja, da se naj polnoštevilno udeleže prihodnje seje, ki se vrši dne 14. decembra. Na tej seji bo treba voliti nov odbor za prihodnje leto. Vsi člani, ki niso oddaljeni več kot tri milje, plačajo 5c v društveno blagajno, ako se neudeleže seje brez posebnega vzroka.
Jacob Kovsca, tajnik.
Cleveland, O.
Poživljeni vse brate in sestre društva “Lipa”, štev. 129, da se naj v polnem številu udeleže glavne seje dne štirinajstega decembra ob navadnem času. Ta seja je najvažnejša v letu, ker se mora voliti odbor za leto 1914. Dolžnost vsakega elana je, da pride k seji in voli v odbor brate, katere pozna in za katere ve, da bodo delali za napredek društva in jed-note, kar gotovo koristi vsakemu posameznemu članu.
Članom priporočam, da naj poravnajo asesment za mesec december, kakor tudi zaostale prispevke, ker v zadnjem mesecu v letu se ne bo zalagalo za nobenega iz društvene blagajne, ker morajo biti ob novem letu knjige v redu. Kdor ne bo plačal, bo zakrivil sam, ako bo suspendovan.
Ch. Penko.
Collinwood, Ohio.
Člane društva “U Boj” št. 53 opozarjam, da se naj polnoštevilno udeleže prihodnje redne seje dne 14. decembra dopoldan točno ob devetih stalni čas. Na dnevnem redu je volitev novega odbora za leto 1914. Na to sejo vsi člani, nobenega nesmemo pogrešati! Prosi se tudi, da vsak elan, ki hoče biti dober član društva in Jednote, vse zaostalo poravna, da se more ob letu predložiti pravilni račun.
Vpoštevajte to naznanilo, in gotovo se udeležite seje.
D. Blumel.
Waukegan, 111.
Vse članice društva “Moška Jednakopra vnost”, štev. 119, o-pozarjam, da se naj udeleže redne mesečne seje, ki se bo vršila dne 14. decembra. Voliti se ima nov društven odbor za leto 1914. Pridite vse zanesljivo, da vkre-iiemo kaj koristnega za društvo. Letos smo slabo napredovale. Kaj je temu vzrok? Sestre se premalo zanimajo za društvo. Ne bodite vendair tako mrtve pri vsaki priliki! Vpoštevajmo, da je naša dolžnost delati za napredek društva in proevit naše dično S. N. P, Jednote.
Anna Mahnich, tajnica.
Indianapolis, Ind.
Vsem članom društva “Studenček”, štev. 105, naznanjam tem potom, da je društvo sklenilo na svoji redni seji dne 16 novembra, da se morajo vsi člani udeležiti seje. ki se bo vršila dne 21. decembra točno ob dveh popoldne v navadnih prostorih. Zaključek zadnje, seje se glasi. Kedor se brez posebnega vzroka ne udeleži seje, plača; en dolar v društveno blagajno. Člani, naj upoštevajo ta zaključek in naj pridejo vsi na sejo, da ne bo potem kakšnih ne-prilik in pritožb. Za rešiti imamo mnogo važnih točk in voliti nov odbor za leto 1914.
And. Drešček, tajnik.
Aurora, Minn.
Na redni mesečni seji dne 9. novembra je društvo “Zvezda”, štev. 111. sklenilo, da se naj vse članice udeleže seje dne 14. decembra točno ob dveh popoldne, ker bo volitev odbora za prihodnje leto 1914. Članica, ki se ne udeleži seje, plača $1.000 v društveno blagajno.
Marija Kovach, tajnica.
Radley, Kans.
Tem potom naznanjam vsem članom in članicam društva “Spo znanje”, štev. 72, da se naj v polnem številu udeleže društvene seje, ki se vrši dne 14. decembra t. 1,. Društvena seja dne 9. novembra je zaključila, da je v in-
teresu vsakega člana (ice), da se udeleži te važne seje in volitve društvenih uradnikov za prihodnje leto, ker se tako izognemo nepotrebnemu pregovarjanju v prihodnjem letu. Kdor se ne bo udeležil te seje bo plačal v društveno blagajno 25 c; izvzeti so le bolniki, ki so se prijavili bolnim.
Člani društva štev. 72, vzemite sklep zadnje seje na znanje.
Tajnik štev. 72.
Cleveland, O.
Vsem članom društva “Primož Trubar”, štev. 126, naznanje. Na zadnji seji smo zaključili, da se mora vsak član brez izjeme udeležiti prihodnje društvene seje, ki se bo vršila dne 21. decembra ob pol devetih dopoldne v navadnih prostorih. Na dnevnem redu imamo več važnih točk in Volitev društvenega odbora za leto 1914. Kdor se ne bo udeležil te seje, bo plačal 50 c v društveno blagajno. Najboljše je, da se vsak elan. seje udeleži in da izrazi svoje mišljenje in voli brate v odbor, ki so mu po volji, da ne bo potem nepotrebnega kikanja.
John Bnžek, tajnik.
La Salle, 111.
Tem potom se naznanja vsem članicam društva “Jutranja Zora”, štev. 103. da se naj v polnem številu udeleže celoletne seje dne 14. decembra. Društvo je na zadnji redni seji sklenilo, da vsaka članica plača lOc vsaki mesec v blagajno.
Vsaka članica, ki se omenjene seje ne udeleži, plača eh dolar v društveno blagajno. Na dnevnem redu imamo volitev novih društvenih odbornic za leto 1914.
Torej vse na sejo!
Fani Novlan.
Milwaukee, Wis.
Poživljeni vse elane in članice društva “Slogu”, štev. 16, da se zagotovo udeleže glavne društvene seje, ki se vrši 7. decembra t. 1. v prostorih družbe “Ilirija”, 310 — 1st Ave. Začetek ob pol devetih dopoldan. Na dnevnem redu bode volitev novega odbora za leto 1914.
Fr. Perko, tajnik.
Zapeka pri otrocih
je zelo navadna neprilika. Otročja čreva bi se morala izprazniti vsaj dvakrat na dan, ako se ne, bi se jim moralo dati kako odvajalo. Nekateri otroci nimajo radi tekoče odvajalo, toda radi vzamejo sladkorno. Severove mo-ijax so sladko odvajalo, katero ima prijeten okus. Učinkujejo zelo uspešno. So popolnoma varne tudi za najmlajše otroke in enako uspešno za odrasle, kakor za otroke. Priporočajo se zoper zapeko, zoprn dih, slab okus v ustih, nečisti jezik, žolčnieo, želodčne nepri-like pri otrocih, napihovanje in druge želodčne in jetrne neprili-ke. Cena 10 in 25 centov v vseh lekarnah. Zagotovite se, da dobite j Severovih Tab-Lax. Ne vzemite | nadomestitve. Ako jih lekarna« J nima, naročite pri nas. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, low®.
(Ad v eri ti semen t.)
DEČKI IN DEKLICE
dobijo 3 leta jamčen pozlačen prstan ali pa krasno punčko 15% palcev visoko popolnoma zastonj, ako prodajo 25 zavitkov krasnih božičnih in novoletnih razglednic, po 10 e zavitek, 12 komadov v vsakem zavitku. Kadar prodate vseli 25 zavitkov, nam pošljite $2.50 in mi vam takoj pošljemo lep prstan ali krasno punčiko.
Pišite ponje: Joe Leskovar,
640 High Street,
(i’x)	Aurora, Til.
NOVA SLOVENSKA NASELBINA
v Wisconsinu, prvi poljedelski državi ameriške Unije.
Med vsemi državami prostrane republike zavzema Wisconsin najodličnejše mesto, kar se tiče poljedelstva, živinoreje m sadjere-je. V nobeni drugi državi ne živi farmar v tako ugodnih razmerah, kot ravno v tej napredni državi, katera tudi iv marsičem drugem nadkriljuje ostale svoje sosestre. Wisconsin je država, katera po svojem zdravem podnebju, po svojih čistih, hladnih vodah, po svojih krasnih jezerih, po svojih bogatih loviščih itd., najbolj prija našim ljudem. Zato pa je tudi v državi Wisconsin toliko slovenski!^ farmarskih naselbin, kot v nobeni drugi državi Unije. Ljudje se trumoma naseljujejo na farme, ker vedo, da je le na farmah njih bodočnost in ker jih razuntega k temu takorekoč silijo že skoro neznosne delavske razmere po mestih (splošna draginja, vedna nevarnost brezposelnosti, slabe plače, naporno in nezdravo delo po smrdljivih tovarnah itd.).
Kar je bilo dobre farmarske zemlje, dostopne doslej Slovencem, se je vsled kričeče judovske reklame od strani raznih slovenskih zemljiških agentov večinoma že ivsa razprodala, tako da je sedaj to, kar še ponujajo zemlja le bolj dvomljive kakovosti in manjše vrednosti.
Wisconsin pa je obsežna dežela in še daleč ne tako obljudena in naseljena, kakor bi po svojih naravnih prednostih pred drugimi državami lahko bila. V Wisconsinu se še dobi dobra zemlja; vendar Slovencem doslej ni bila na ponudbo, pač pa drugim Slovanom, v prvi vrsti podjetnim Cehom, ki so priznano najboljši poljedelci med vsemi Slovani. Kjer se naseli razboriti Ceh, je to že samoobsebi zadosten dokaz, da zemlja tam ni slaba! —
Podpisani naselbinski družbi se je po dolgem prizadevanju posrečilo, da je dobila edino zastopništvo v svrho razprodaje te izvrstne farmarske zemlje med Slovence.
Ne bomo hvalili naše zemlje, kakor hvalijo svojo na vse prete-ge razni slovenski špekulantni a-gentje: — kajti stojimo na stališču, da se vsaka dobra stvar sama hvali, —r pač pa Vam priporočamo le, da nam pišete še danes po natančen slovenski, bogato ilu-
strovani popis zemlje z dotienim zemljevidom, ki ga na zahtevo pošljemo vsakemu brezplačno. V tem Dopisu najdete vse, kar želite zvedeti o zemlji, ki jo hočete kupiti.
Ta farmarska zemlja se bo po 31. decembru takoj podražila.
Pišite nam še danes in mi Vam drage volje damo vsa potrebna pojasnila o tej novi slovenski naselbini. ,
Slovenska Naselbinska Družba,
198 First Ave., Milwaukee, Wis.
KAČU. (Cachoo)
Prašek, ki prisili vsakega kihati že iz daljave. Samo en ščip praška vržete v zrak in takoj bodo morali vsi kihati; kihali bodo, pa ne bodo vedeli, odkod to prihaja. Stem napravite v družbi veliko smeha in zabave in ne da bi opazili, kdo je to napravil. Popolnoma neškodljivo. Pošiljamo n® vse strani 3 za 25 c. ali pa 12 zavitkov za en dolar ($1.00)
Pišite ponje:
Joe Leskovar,
640 High St.
4x	Aurora, 111.
Vsem rojakom na znanje.
Vedno na razpolago sveže pivo. domače vino in izvrstne smodke pri Louis Fon, 739 N. Warman Ave., Indianapolis, Ind.
ZA VSEBINO oglasov je uredništvo le toliko odgovorno, kolikor zahteva zakon.
KOLEDAR
“GLAS NARODA” za leto 1914
je izšel; oskrbljen je z lepimi slikami in dobrimi spisi ter za je-dno tiskano polo obširnejši. Velja s pošto vred 30 c. Dobiti je pri: SLOVENIC PUBLISHING CO„ 82 Oorlandt St., New York City ali v podružnici FRANK SAKSER,
6104 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Havana smodke
z znakom S. N. P. J. Vsi kateri kadite smodke, najboljši izdelek, čisto izbranega tobaka, nad vse dobre, je dobiti po 10 e ena — 3 za 25 c. Narejene pri tvrdki,:
Louis Tillmans,
Aurora,	Minn.
Delavci na prostem,
iz postavljeni mrazu in vlagi, se lahko izognejo dolgotrajnim bolečinam vsled reumatizma in nevralije, ako rabijo dr. Richter-jey “PAIN-EXPELLER”, kakor hitro počutijo prve znake bolečine.
To sredstvo ima za seboj 431et.no zgodovino.
Uporablja se ga po celem sveta ter ga je dobiti v vseh lekarnah Združenih držav, za 25 in 50 centov steklenica.
Rabite ga tudi, ako si izvinete mišice, sklepe, kadar čutite bolečine v bokih in v prsih, zobobol j, v ušesih in za krč v želodcu.
Bodite pazlivi ter izogibajte se ponaredb.
Pravi Pain-Expeller je dobiti le v zavojih kot je naslikan tukaj. Izdelan pri	v
F. Ad. Richter,
78-80 Washington Street, New York.
Potovanje v staro domovino potom Kašparjeve Državne Banke je najceneje in naj-bolj varno.-----------
Naša parobrodna poslovnica je največja na Zapadu in ima vse najboljše oceanske črte (linije). Vozni listki, (šifkarte) po kompanljskih cenah. Menjalnica starokrajskega denarja. Kupujemo denar vseh držav sveta pozmemih cenah Kašpar Državna Banka izplača za 5K - $1 bres odbitka. Pošiljamo denar v vse dele sveta po jako nizkih cenah; ravnotako Izdajamo dralte. Stojimo v zvezi z najbogatejšimi slovanskimi bankami v stari domovini, In pri nas ni še nobeden, kar ta banka obstoji, (23 let), zgubil še centa. Pišite po cene v slovenskem jeziku. Kašpar Državna Banka sprejema denar na hranilne vloge in Plačuje 3% od vsega vloženega denarja. Banka ima $5,318,821 premoženja. Slov. Narod. Podp. Jednota vrši svoj denarni promet s Kašpar Državno Banko. -:-
Kašpar State Bank
1D00 Blue Island Ave., Chicago, lil
Vesti iz domovine.
LJUBLJANA IN KRANJSKO.
— Hud vihar so imeli minoli mesec v Ljubljani. Že vse zadnje dni je bilo vreme povsem nenormalno. Jug je pripihal zoprno toplo temperaturo, vse nebo je bilo zatlačeno z gostimi sivimi in črnimi oblaki, izdatnega dežja pa le ni bilo. Nenadoma se je začelo bliskati in hipoma je zdivjal vi-' har, da je padala na vseh kodein in krajih opeka s streh, lomilo veje, pobijalo šipe in tulilo kakor za sodni dan. Po mestu je napravil vihar izredno veliko škode. Nekatere ulice so kar "posute z o-peko, na frančiškanski cerkvi je angel na zvoniku upognjen, mnogo drevja je polomljenega, skoraj vse velike plakatne deske so porušene, v Dalmatinovi ulici pri Verovšku se je podrl celo zid. Na ljubljanskem polju, proti Toma-čevemu, je podrl vihar 13 kozolcev in en dvojni kozolec. Mnogim hišam je odnesel vihar strehe.
— Pazite na otroke! Pred nekaj dnevi je položila 141etna pestunja Jožefa Kuharjeva, usluž-bena pri posestniku Florjanu Klemencu v Šmartnem pri Cerkljah, šest mesecev staro dete na zid kotla, kjer se je kuhalo za prašiče. Otrok je padel v kotel in se tako močno opekel, da je prihodnji dan umrl.
— Obesil se je 631etni posestnik Jože Gorišek iz Mačjega dola, občina Velik® Loka. Našli so ga obešenega na podu. Najbrže je storil dejanje v hipni blaznosti.
—	Aretirana žepna tatica. V
prodajalno “Pri solncu” na Pogačarjevem trgu je prišla 561etna vdova Marija Neuholdova iz Velikega vrha, okraj Litija. V trgovini se je pririnila do neke ku-povalke in jej izmaknila iz žepa v krilu denarnico z 18 K 66 vin. in voznim listkom do Dobrepolj. Ko jo je stražnik aretiral, je hotela zagnati Neuholdova denarnico za neki zaboj. Neuholdova je zelo nevarna tatica in je že mnogo presedela po zaporih, nekoč celo šest let skupaj. Izročili so je deželnemu sodišču.
—	Zopet nesreča pri streljanju s topiči. 201etni Franc Šiler, zidarski delavec v Trsteniku pri Kranju, je streljal povodom cerkvenega proščenja s topiči. Pri tem pa mu je strel puhnil v o-braz in ga popolnoma osmodil. Vid bo bržkone popolnoma izgubil. Strel mu je tudi razmesaril desno roko. Prepeljali so ga v ljubljansko deželno bolnišnico.
— Poštni voz okraden. Ko je
postiljon Matija Urh vozil pošto iz Vidma v Krško je neki deček zapazil, da so vrata pri tresorju poštnega voza odprt®. Povedal je to takoj postiljonu. Ko je postiljon pregledal tresor, je zapazil, da je izginila vreča, v kateri je bilo denarno pismo s 1250 K, štiri rekomandirana pisma in navadne poštne stvari. Postiljon je šel takoj iskat vrečo, a je ni našel. Trdi, da je bil tresor zaklenjen, ko ie odšel iz Vidma. Zato ni izključeno, da je med vožnjo kdo odprl tresor in izmaknil vrečo.
— Konj je odgriznil desno uho
601etnemu delavcu Jakobu Trška-nu v Zeleni jami, piri Ljubljani, ko ga je okomatoval.	_
— Sirov soprog in oče. V Za-
pužah, občina Zg. Šiška, sta se prepirala zakonska Janez in Marija Šuštaršič. Prepir je postajal vedno ostrejši, mož je hotel ženo pretepati in jej grozil, da jo ubije. 181etni Ludvik je posredoval med očetom. Ženi se je posrečilo, da je zbežala. To je pa Janeza Šuštaršiča tako razjezilo, da je pograbil gnojne vile in udairil sina tako močno po glavi, da se je fant zgrudil. Rana je zelo nevarna. Očeta so aretirali, fanta so prepeljali v deželno bolnišnico.
— Uboj na cesti. Okoli ob 10. zvečer je napadel neznanec 29-letnega posestnikovega sina Franca Jakopina iz Studena pri Ložu na cesti proti domu. Udaril ga .je s kolom po glavi. Jakopin je '¡tadel nezavesten, napadalec pa je pobegnil. Ko se je ranjenec zopiet zavedel, se je splazil do prve hiše. odkjer so ga peljali do-
mu. Jakobin ima prebito lobanjo in bo le težko okreval. Kot osumljenca so aretirali nekega 241etnega fanta, ki je isti večer j. Jakopinom skupaj popival.
—	Krava ukradena. Izpred gostilne pri Češnovarju je bila u-kradena pri belem dnevu belo sivkasta krava. Mogoče je tudi, da se je žival odtrgala ter šla kam svojo pot na barje, med tem ko je imel njen gospodar opravka v gostilni.
ŠTAJERSKO.
—	12.000 K je defravdirai poštar pri sv. Petru v brežiškem o-kraju. Iz kraja je izginil in ga doslej še niso našli. Blagajno so revidirali in dognali da manjka
12.000	K. Revizija se še nadaljuje in ni izključeno, da je poneverjena vsota še večja. Poštar Mihael Tonšek je prišel pred tremi leti v Šentpeter, prej je bil poštni oficijant v Celju.
— Smrtna nezgoda železničarja. V Ptuju je premikač Franc Breznik, star 31 let, pri delu tako nesrečno padel, ker mu je iz-podletelo, da je prišel med odbi-jače in pod voz. Padel je tako, da so ležale noge čez tračnice, telo pa med tirom. Kolesa so mu šla čez noge in mu zmečkala popolnoma in skoraj odrezala stegna. Prenesli so ga takoj v bolnišnico, kjer je pa kmalu umrl. Zapušča vdovo in dva nedorasla o-tiroka.
— Požigajo, de se rešijo gladu.
Iz Slovenske Bistrice poročajo: 3. novembra je pogorela hiša Andreju Špesu. Škoda znaša 4000
K.	Zažgal je slaboumni Jernej Godec. Orožnikom je izjavil, da je zažgal zato, dia bo zaprt in da ne bo stradal. — Orožništvo je a-retiralo 601etnega Valentina Ozimica, ki je vpričo orožnikov dejal, da bo zažgal Zgornjo Bistrico na štirih krajih, ker ne dobiva nobene podpore od občine. — Zia slaboumne in starčke nima avstrijska vlada ne vinarja in jih tako goni v zločine.
— Požar. Nakrat je začel goreti hlev gosp. Hladnika. Vsled silnega vetra se je ogenj razširil na poslopje vranske pošte. Le požrtvovalnemu delu domače in sosednih požarnih biramb se je zahvaliti, da so ogenj omejili. Zanetili so baje otroci v bližini nakopičen gnoj, odkjer je veter zanesel iskre na poslopje.
— Vlom v gostilno. Neznani vlomilci so vdrli v gostilno g. Vodenika v Petrovčah. Imeli so pa smolo. Ko so odpirali okno, so se ranili teko, da je bilo še okno drugi dan popolnoma okrvavljeno. V gostilni pa tudi niso dobili veliko, morali so popihati z malo vsoto drobiža. Za vlomilci ni nobenega sledu.
TRST.
— Umor, Na cesti med Trstom in Senožečami je bil umorjen voznik Škerjanc, star 50 let. Njegov gospodar, trgovec Čehovin v Senožečah, ga je poslah v Trst, kamor naj bi peljal voz sem. Škerjanc je pripeljal seno v Trst, dobil pri kupcu denar in se vrnil domu. Zvečer so pa prišli v Senožeče le konji z vozom. Gospodar je takoj slutil nesrečo in ko so šli voznika iskat, so ga res našli v cestnem jarku z rano na glavi. Škerjanca so prepeljali v Senožeče. Kljub takojšnji zdravniški pomoči je umrl, ne da bi mogel pirej povedati, kdo da ga je ranil. Preiskava je tudi dognala, da je neznani morilec oropal voznika. Vse dosedanje poizvedbe po roparskem morilcu so bile brezuspešne. Pokojnega voznika Škerjanca sta napadla bržkone dva roparja. Mož je skoraj gotovo spal na vozu, ko ga je e-den roparjev udaril z nekim težkim orodjem po glavi. Nato sta ga odnesla morilca v skrit jareji, kjer sta ga oropala. Denarja pri njem nista dob.ila veliko , ker je izročil Škerjanc izkupilo za seno še v Trstu sinu svojega gospodarja, ki se je odpeljal z drugim vozom domu. O roparskih morilcih nimajo dosedaj še nobene sledi. Gotovo pa ie, da sta morala vedeti, da ima Škerjanc denar, bodisi da sta to izvedela v Senožečah in sta ga na cesti počakala, ali pa sta ga videla v Trstu in sta mu sledila.
KOROŠKO.
—	Smrtna nesreča. V beljiaški okolici je padla sestra posestnika vulgo Unterbirta pod voz, ki je bil obložen z repo. Nesrečo je povzročil konj, ki se je splašil. Dekle je dobilo take poškodbe, da je drugi dan umrlo.
—	Pohotnež. Pri Št. Pavlu so aretirali hlapca posestnika Šaver-ja, Ivana Weisehbacherja, ker je posilil in okužil v hlevu neko šo-larico.
—	Ponesrečena Zagorčanka. V
Leši se je ponesrečila pri delu Jlletn^. delavka Josipina Bervar, doma iz Zagorja ob Savi. Pri razlaganju voz jo ie pritisnil en Voz k steni, piti čemer je dobila težke poškod,be. Odpeljali so jo v brezupnem stanju v bolnišnico.
—	Samomor topničarja. V
topničarski voiašnici v Celovcu si je prerezal z britvijo žile na levi roki topničar 4. bat. Ivan Krišan, doma na Štajerskem. Težko ranjenega so odpeljali v bolnišnico. Mož bo bržkone ranam podlegel. Kot vzrok samomora navajajo nekateri domotožje, drugi pa mržnjo do vojaštva.
Razne vesti.
— Strahotna železniška nesreča na Francoskem — kapitalistični zločin. Iz Pariza poročajo:	Na-
tančno število človeških žrtev grozne železniške nezgode pri Me Innu še ni dognano. Doslej so dobili izpod razvalin 40 poštnih u-radnikov in potnikov. Kakor vedno, tako iščejo tudi sedaj oblasti krivca strahotne nesreče med železniškimi uslužbenci. Vso krivdo so zvalili na strojevodjo brzo-vlaka. Vedno jasneje se pa kaže, da je povzročil nesrečo kapitalistični pohlep. Socialist Jean Colly, bivši železničar, je vložil v zbornici interpelacijo, v kateri dokazuje, da so strojevodji ponov no opozarjali na pomankljivost tračnic in vse kolodvorske naprave v Melunu. Še le v januarju letošnjega leta je Colly sam opozoril železniškega ministra na me-lunski kolodvor, ko se je odvrnila velika nesreča le vsled izredne pažnje čuvaja. Tudi poštni uradniki zatrjujejo, da so že od nekdaj poznali nevarnosti na tem kolodvoru. Vse reforme pa so zadrževali, ker so hoteli hraniti. Železniška direkcija se je šele po tej zadnji strahotni nesreči odločila za najpotrebnejše reforme. Med ponesrečinimi poštnimi uradniki so tudi trije zelo delavni socialisti in francosko socialistično stranko zadene njhova izguba prav občutno. — Našli so med razvalinami tudi otroško truplo, tako da znaša sedaj število vseh človeških žrtev 41.
— Uniforma in nacionalizem.
Iz Zadra poročajo, da so tamkaj se vršile tri dni konference vseh dalmatinskih srednješolskih ravnateljev pod predsedstvom deželnega predsednika. Konference se udeležuje tudi referent deželnega šolskega sveta dvorni svetnik Zavladal. Konferenco je naročilo naučno ministrstvo. Naloga konference je, najti pota, kako da bi se ustavilo radikalno nacionalistič no gibanje med dalmatinskim srednješolskim dijaštvom. In konferenca je našla imenitno sredstvo, da odvrne mladino od tega nevarnega gibanja in jo privede na pat.riotična pota. To sredstvo so uniforme za srednješolsko di-jaštvo, ki bodo obligatorične kakor v Galiciji, in ustanovitov državnih konviktov ter sodelovanje profesorjev pri nadziranju mladine izven šole. — Z ostudnimi policijskimi sredstvi hoče torej naučno ministrstvo vtepati dijakom patriotizem. Doseglo bo najbrže nasprotno.
— Nenavadno darilo ogrskega mešta delavstvu. V aprilu letošnjega lete je prosilo organizirano delavstvo v Košicah ta-mošnji občinski odbor, naj mu občina prepusti hišo ob glavni cesti, last mestne občine, za delavski dom. Občinski odbor je izrekel na to, da je prošnja upoštevanja vredna in je izvolil o-semčlansko komisijo, ki je imela nalog, da se pogaja z organiziranim delavstvom o ustanovitvi delavskega doma. Komisija je sklenila. da priporoča občinskemu od-
boru prepustitev hiše št. 106 ob glavni cesti in 517 štirjaških sežnjev obsegajoče zemljišče za ustanovitev delavskega doma. O zadevi je odločevala občinska seja dne 29. oktobra. Nekateri mestni očetje so seveda nasprotovali, ali referent, magistratni svetnik dr. Ludvik Kormendy, je tako prepričevalno kazal na dolžnost vsakega kulturnega mesta, ugoditi upravičenim zahtevam delavskega razreda, da je občinski svet z vsemi proti štirimi glasovi prepustil organiziranemu delavstvu hišo in zemljišče.
PRITLIKAVCI NA NOVI GUINEJI.
Ekspedicija, katero je odposlala “Britska ornitologiška družba, da preišče živalstvo na Novi Guine-ji, je obelodanila poročilo o svojem triletnem delu. Posebno važno v tem poročilu je odkritje novega pritlikavega naroda, ki živi v notranjem Nove Guiñe j e. Po večkratnih brezvspešnih poizkusih se je članom ekspedicije posrečilo priti na nedostopne gore, ki ovirajo pot v notranje otoka. Ko je ekspedicija ob reki Kapare prodirala v notranje, je naletela na dva domačina izvanredno pritlikave postave. Ekspediciji se je posrečilo vjeti oba. Ker so lepo ravnali z njima, so pridobili njiju zaupanje. S pomočjo obeh so stopili v zvezo z drugimi pritlikavci in so storili velevažna odkritja z ozirom na to še ne odkrito pritlikavo pleme. Imenujejo se Tapiroti in znali so se prikriti vsem prejšnim evropejskim ekspedicijam. Rod, s katerim so se seznanili odkrivatelji, šteje približno 60 mož. katerih povprečno velikost so dognali z merjenjem. Visoki so 1.42% m., torej malo višji kakor Negriti v Kongu. Žene in otroci so zbežali v pragozd in vsa prijateljska znamenja niso izdala nič, da bi jim pokazali žene in otroke. Tapiroti žive 600 do 800 metrov nad morjem. Njih telo je lepo, krepko in žilavo. Barve so temno rjave, laseh imajo rdeče odseve. Vsem odraščenim možem raste gosta brada, katero starčki barvajo živordeče. Obleke ne poznajo. Predpasnik okoli ledja nadomešča podolgovata buča, ki je privezana k pasu okoli ledja. Svoje roke in vrat ¡kinčajo s pasovi, ki so napravljeni iz pečk, kosti in živalskih zob.
Že prejšnja opazovanja so dognala, da v notranjem Nove Guiñe j e žive pritlikavci. Ali sedaj se je prvič posrečilo dognati, kako ti pritlikavci žive v nedostopnem gorovju in pragozdu.
Vse dopise, važna naznanila j« treba poslati uredništva najka-snejše do torka zjutraj. List je dosegel sedaj naklado 10.000. Zato mora že v sredo v tiskarski stroj. Na dopise in naznanila, ki bodo došla kasneje, pojdejo v list še 1« drugi teden.
VAŽNO NAZNANILO.
Ker sem se namenil dati med ljudstvo nove vrste izdelane cigare z znakom S. N. P. J., želim ob tej priliki pojasniti nekoliko kakovost tega izdelka. Izdelane so iz najboljšega in izbranega tobaka: slastno hladni havanski tobak je primešan tobaku Sumatra. To je najboljša primes. Izdelujejo jih najbolj izurjeni delavci v tej stroki. Notranj* in zunanje delo je prve vrste. Mojai trgovina se vedno širi in danes izdelujem desetkrat toliko, kot sem proizvajal, ko
sem zašel. To dokazuje, da pazno in lepo izbrani tobak nudi kadilcem najboljši užitek za primerno nizko ceno.
Izdelujem “Bell of the Range”, “Varus”, “Ibykus” in preje o-menjene smotke z znakom S. N. S. J. •
Naročila po pošti (inail otrders) se točno sprejepia.jo in postrežba je točna in solidna.
Cenjenim odjemalcem se priporočam v obilno naročbo.
Louis Tillmans,
Aurora, Minn.
VABILO NA VELIKO PLESNO VESELIGO
--- katero priredijo -
DRUŠTVA ŠTEV, 1, 19, 47, 100 IN 104 S. S, P, Z,
V CHICAGI IN OKOLICI
V SOBOTO DNE 6. DECEMBRA 1913
v Stancikovi Dvorani, na 205 E. 115 cesti, Pullman, IH.
Začetek ob pol 8 uri zvečer. Vstopnina 25c: dame v spremstvu gospodov proste.
N. B.: Pri White City vzemite “W. Pullman” poulično karo in se peljite do 115. ceste. Tam iztopite in hodite dva bloka proti jugu do dvorane.

æ
s
æ
tfi
ÖR
S
£
H
K
I
i
£
£
bfi
æ
BR
S
£
£
k
æ
k
£
£
æ
s
BR
S
K
Najboljši izdelek iz Pacifika.
Naravna kalifomiska in naj-zdravejša dobra vina, te toplo priporoča našim rojakom.
Pravi šempanec izdelan po francoskem sistemu. Pridelek naših lastnih vinogradov v Sonorna,
Ca.
Ravno tako imamo žganje, sli-vovic, brinjevec in droge sladke likerje v našej zalogi.
SPECIALNI KORBELOV ŽELODČNI GRENČEC
je danes najboljše sredstvo za one, ki trpe bolečine v želodcu.
Vprašajte v vseh gostilnah za Korbelove izdelke, ako jih nimajo, tedaj recite naj si jih naroče pri
F. Korbel Bros.
ittkorporlraui v Chlcagi, 111.
1621-1623 W. 12th St., Chicago, lil.
korbel sec
Crand 6c¡f icVlnMS*5
f-KORBEL&BROS.IMe-«6 *******
Telefon Canal 110.


SÏ
S
John J. Fučih, manager.
Pišite v slovenskem.
æ
ü¡
w
ssRRiBnR!^^
o
ZA BOŽIC IN
NOVO LETO
se kaj radi spominjajo Slovenci svojcev v stari domovini in jim pošiljajo darove; seveda iz te dežele večinoma le GOTOVE DENARJE; v tem oziru je najboljše, da se obrnejo v materinem jeziku na podpisanega, kateri
I
: : : : : vse hitro in točno odredi. : : : : :
Frank Sakser
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
6104 ST. CLAIR AVENUE, N. E, CLEVELAND, O.
amt
JAVNI NOTAR
Posojila na zemljišča in zavarovalnica
u Varnostne shrambe za denar in dragulje.
F^	Najemnina $2.50 na ieto ali 5c na teden.
1443 West 18th St. blizo Laflin ulice.
f\ _	^ Zastopnik sledečih stavbin-
skih in posojilnih društev.
Krajnsko, Češko Hrvatsko ntavbinsko in posojilno društvo.
Prvo Hrvatsko stavbinnko in posojilno društvo.
Benatky-uvo stavbinsko in posojilno druš.
Hrad Rabi stavbinsko "	”	”
Unijsko stavbinsko ”	”	”
Zemljišča in hiše na prodaj v vseh krajih mesta.
Denarna posojila proti niškim obrestim.
Zavarovanje proti ogmju pri najboljših družbah.
DAJVEČJS SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE
Narodna Tiskarna
Ustanovljene leta 1900
2/46.50 Blue Island Jive., Chicago, III,
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, «J« Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša «♦. posebnost so tiskovine za društva in trgovce. “GLASILO” in “PROLETAREC” se tiskata v naši tiskarni ::	::	::	^
Pravo češko pivo iz žateckega hmelja.
Naročite si en zaboj pri nas.
Gotovi smo, da Vam bode ugajal.
Tel. Canal 991.	JAMES A. SHALEK, ravnatelj.
EDINA SLOVENSKA TVRDKA.
Zastave, regalije, znake, kape, pečate, iti vse potrebščine za društva in jednote.
DELO PRVE VRSTE.
CENE NIZKE.
Slovenske cenike pošiljamo zastonj.
F. Kerže Co., 2711 So. Millarnd An., Chicago, III.
Frank Stonich,
brat zlatarjev Jacoba in Johna Stonicha, se priporoča cenjenim rojakom iirom Amerike.
Kadar potrebujete ali kupujete zlatnino n. pr. ure, verižice, prstane, broške itd., se obrnite uame. ker bodete dobili blago prve vrste.
VSE GARANTIRANO!
V zalogi imam znake, prstane, priveske, broške raznih jednot. in svei
frank STONICH,
7 W. Madison St., Saving Bank Bldg., Room 605, CHICAGO, tt.t.
Znaki jednote
¿'-č*x~x~x**x'*x**x~x~x
Za moške po----50c
Za ženske po 75c
se dobe pri
Glavnem tajniku S. N. P. J.
2708 So. Lawndale Avenue, Chicago, 111.
k ZnaieJ* naročila jednota in gre čisti |	dobiček vsem članom jednote.
Ameriška Državna Banka
1825-1827 Bine Island A vernic vogal Loomis ulice
Chicago.
VLOŽENA GLAVNICA $1,850,000.00
FtOJTAKI \I CHICAGO
- obiščite -
Bernardovo Vinarno
POŠILJA PO POŠTI NA ZAHTEVO.
J’EMIL BACHMAN, 1719 So. Racine A ve., Chicago.
5 Največja slovanska tvorni«» za ZA-5 STAVE, REGALIJE, ZNAKE, KAPE,
K PEČATE itd. v Ameriki.
4 Isdalnj« zlate znake aa vsa sloven-4 ska, hrvatska, češka, slovaika in srb-
4	ska društva v Ameriki.
»■. Pišite po na* veliki cenik ki je ti-
5	.kan v vseh slovanskih jezikih in ka-5 'teremu so priložena zahvalna pisma od
0.», P». .!»•«;«
,4 in hrvatski in jo član 8. N. P. J., odkar p se je ustanovila.	^*“iA**"*
m TEBO c™ CIGARETTES
10 «* 5c
najboljše iz med vseh
Pristne - fine Zadovoljve
ivaredno kajenje s posebno naslado.
Pozor slovenski gostilničarji!
Moja tvrdka je prva in edina slovenska samostojna v Ameriki, ki importira žganje naravnost iz Kranjskega. Poskusite en zaboj 12 steklenic, od vsacega 3 steklenice brinjevca, slivovca, tropinjevca in grenko vino. Zagotovim Vam, da boste zado-volni. Dokaz je, da v osmih letih nisem nobenega odjemalca izgubil na tej pijači.
Prodajam nekoliko ceneje kot katera druga tvrdka, ker ne plačujem drazih agentov.
Prodajam samo na debelo.
A. HORVAT, Joliet, 111.
Ako živite izven Chicage, pišite po naš cenik za dobre vino in žganje, na:
JOS. BERNARD,
1903 BLUE ISLAND AVENUE, (DEPT. Z.) CHICAGO, ILLINOIS.
æfihîssffifi
i FRANK J. PETRU
ahi
s
I
tfi
$
Ifi
s
as
HR
ifi
tf?
SR HS üï ifi «■£
1913 — SVETOVALEC — 1913!
Vse, kar morate vedeti o paketni pošti, poštnih hranilnicah! — Kako postanem državljan. —
Najnovejša slovenska izdaja (1913) z novimi zakonitimi odredbami. Vse v eni lični priročni knjižici. Koristno za vsakogar Unijski tisk. Cena samo 25c. — Naroči se samo pri Bert. P. Lak ner, 1595 3rd ave., New York, N. Y.	(Adv.)
DR. ADOLF MACH
ZOBOZDRAVNIK
Uradne ure: 9 do 12 dop.
1 do 6 pop. 7.30 do 9 zvečer. Ob nedeljah po dogo-—	— voru. —	—
2691 S. Lawndale Av. vogal 26th St.
CHICAGO. ILLINOIS.
WEBBERS PRIVATE
HOSPITAL.
V slučaju nesreče ali bolezni se priporoča slovenskemu občinstvu privatna bolnišnica. Dobra postrežba.
E. E. Webber, M. D. First National Bank Bldg. Chisholm, Minnesota.
linijske smodke najfinejše ka-
kovosti z znakom S, N. P, tj.
dvoje vrst po 5 in lOc — izdeluje po primerno nizki ceni
1.9# od stržene vsote gre v rezervri fond S. N. P. J. ! Pismena naročila se zvišujejo točno po C. O. D. Noroča se ne manj kot 1000 smodk po 5c ali 600 po lOc.
Podpirajte domače in bratsko podjetje! Vprašajte za cene!
John Breskvar,
3526 Sl. Glair Ave., D. E Cleveland, 0.
J. S. JABL0NSK1
Slovenski fotograf
izdeluje v, a v toiografično strok«, spadajoča deta dob o in poceni
6122 St. Ciair Avenue.
CLEVELAND OHIO
FRANCOZKA LINIJA
Samo 6 dni preko morja!
'mi vse samo brze parnike:
Odidejo vsako sredo ob 10 uri zjn -trij iz pristanišča.
Naše podjetje je pod nazorstvom “Cleariog Housa ” čikaškhi bank, forej je denar popolnoma sigurno naložen. Ta banka prevzema tudi ulove poštne hranilnice Zdr. držav. Zvršuje tudi denarni promet 8. N. P J Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:30 popoldne; v soboto ja banka odprta do 9 ure zvečer; v nedeljo od 9 ure dopoldne do 12 ure odpoldne Denar vložen v našo banko nosi tri procente. Bodite uvjereni, da ’« pri nas denar naložen varno ln dobičkauosno.
--r KRASNI -
GRAMOFON
za 5*10.00
takoj in $2 mesečno.
$75 “Columbia” stroj za $38 z 12 pesmi prosto.
$40 Gramofon za....$28
In zraven plošče prosto.
Pišite še danes po krasen katalog.
TRANSATLANTIC CO.
76 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y.
THAT’S THE BEER”
FARMA NA PRODAJ.
Na prodaj je 80 akrov obsegajoča farma; na farmi je lepa hiša, hlev in druge mala poslopja, vse še novo. Zraven je lep sadni vrt, dva lepa konja, enajst krav ih kokoši. Farma leži ob glavni cesti samo pet minut do železniške postaje, poleg mesta, v mestu so dve prodajalne in tovarna za konzerviranje “kumare” (Picles Factory) in mlekarna. Dobi se v zimskem času do $40.00, poletu pa od $50.00 do $60.00 na mesec samo za mleko. Ta farma stane $5.500.00 in $2.500 je takoj za plačati pri nakupu, a drugo se počaka. Ako ^¡e seda j hitro kupi — se dobi še ¡dosti mnogo krme.
; Kdor želi še bolj natančne podatke, naj se izglasi pri Anton Hauptman, R. No. 1. Box 15.
West Olive, Michigan.
I Veliki Slovensko-Angleški Tolmač, obsega slov.-angl. slovnico, razgovore, pisma in navodilo kako postati državljan poleg naj-večjega slov.-angl. in angl. slov. Slovarja. Knjiga je nujno potrebno vsim onim, ki se res želijo naučiti angleščine. Cena v platnu trdo vezana (420 strani) je $2. ,er se dobi pri V. J. Kubelka, 538 W. 145. St., New York, N. Y. (Advertisement.'1
IŠČEM SLOVENKO, katero veseli hišno delo. Plača spočetka $4.00 na teden, stanovanje in hrano; potem, ako- je pridna, ji plačo povišam na $5.00 tedensko in več. Želi se žensko v starosti , od 28 do 38 let, katero veseli naj se zglasi pismeno ali pa naj pride naravnost sem.	’	_	>
\ Naslov je: Mrs. Mary Šebenik, ;	1219 — 8th Street,
'3x	Racine. Wis.
Direktna črta med Mew Yorkom in Avstro-
Ogrsko.
Nizke cene.
Dobra postrežba, električna svit-ljava, dobra kuhinja, yino brezplačno, kabine 3. razreda na paro-brodih Kaiser Franz Josef I. in Martha Washington.
. Na ladijah se govore vsi avstrijski jeziki. :;:
Družbni parobrodi na dva vijaka : Kaiser Franz Josef I., Martha Washington, Laura, Alice, Argentina, Oceania, Polonia, Canada. Novi parobrodi se grade.
Za vsa nadaljna pojasnila se o-• brni na glavne zastopnike:
Phelps Bros. & Co.
'2 Washington St, New York, N. Y
•ali na njih pooblaščene zastopni ke v Zjed državah in Kanadi
S. S. FRANCE S. S. LA PRO VENCI (novi ua štiri vijake)
S.S. LA LORAINE in 8.S. LA SAVOIi
So tudi, drugi in tretji razred moder ni novi parobrodi, odidejo tudi vsako soboto ob 3 uri popoldan.
S. S. ROCHAMBEAU S. S. CHICAGO (novi na štiri vijake)
S. S. NIAGARA S. S. LA TOTJRATNF
MAURICE W. KOZMINSKI
Glavni zapadni zastopnik 139 N. Dearborn St., Chicago, m.
FAN KAREL,
PREDSEDNIK.
J. F. ŠTEPINA,
BLAGAJNIK.
VVažno uprašanje!
207 Hanover St.