LETNIK VI. DECEMBER 1926 ŠTEV. 12. ^ C?> lOOOOOOOOOOOOOOOOl Ali si storil vse, da nabereš čim več udov za GORIŠKO MOHORJEVO DRUŽBO ? Kako boš v prihodnje več storil ? «OCXXXXXX>OOOOOOOCX3CX)OOOOOOaOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO(y RESTAVRACIJA PRI TREH KRONAH v Gorici, Gosposka ulica. Točna postrežba. J- ■ ■ LUDVIK ZOTTER Brivski in damski salon TRAVNIK 17 L = =J Dr. L. MERMOLJA zobozdravnik-specijalist za ustne in zobne bolezni Gorica, Travnik 5-II —Od 9-12 in 3-5 Anton Breščak Gorica — Gosposka ulica štev. 14 Največja zaloga pohištva v deželi. V Lastna delavnica. Točna potrežba. S i®! )*- '5 1 I k Andrej Fiegel Restavracija in gostilna s prenočiščem. 3t- | I | TRAVNIK TRAVNIK | <4! w ^ ¥ W¥ W ¥¥¥¥ ¥¥ W ¥¥¥ 9nton Koren nasi. - Enrica S najstarejša goriška tvrdka specijalizirana s • češkim porcelanom - šipami - emajlom in i stekleno posodo. •••••••••••••••M JOSIPIM PODGORNIK RESTAVRACIJA (CENTRAL) v BORICI, CORSO VERDI 32 Se priporoča p. t. rojakom.-— 2 č £3 rt > jSž' 11 o** LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA Podružnica v Gorici, Corso Verdi - Trgovski dom Brzojavni naslov: Ljubljanska banka. Vrši vse bančne posle najkulantneje in najbolj točno! Uradne ure od 8.15 do 12 in od 3 do 5 X S er O n *3 ap 3 N-p ut «2.3 T JOSIP CULOT Gorica - Raštelj 2 Velika zaloga igrač, cerkvenih predmetov, galanterije ter športnih predmetov. Andrej Golja, Gorica Travnik 22 trgovina hišnih kuhinjskih potrebščin. ZBORNIK Letnik VI. 1. decembra 1926. Št. 12. Ascetično zrno. /. C.: Svečenici naknaditelji. Evo pravila! Sodalitium Saccrdotum Reparatorum sub patrocinio Sancti Joannis Mariac Vianney in dioecesi Parentino * Polensi. Finis. Mundus hodiernus tam longe a špiritu Christi rccessit, ut modo paganorum vitam agat. Haec aura pestilens etiam sacerdotem Christi circum* dat eique illecebrarum laqueos intcndit. Est nerm pe vita cjus interior in periculo ut langucat et decidat. Imo dari potest casus ut aliquis sacra et profana miscere, Christum cum Bclial conciliare perperam conetur. Ex bisce conatis inanibus quam dolentes lapsus, quam lacrimabiles de» fectiones evencrunt! Inde sacerdos fidelis fiere debet, quia opprobrium etiam in eum cadit, et sibimetipsi cavere. Itaque contra hunc spiritum erroris et tene» brarum opponendus est spiritus veritatis et lucis. Hic autem ìnvenitur hauriturque in meditatione, quae pluries in magno neglectu est. Proinde fi» nis Sodalitii est repararc et expiare infidclitates Confratrum et defectus proprios resarcire, ut Ecclesiae minister a laqueis inimicorum incur» rendis servetur. Conditiones. Sodales possunt esse ii solum, qui iam sunt adoratorcs. Debent: 1. dare proprium nomen in catalogum Modera» toris dioecesani referendum et, accepta pagella, emittere actum consecrationis; 2. peragere quotidie mane meditationem per tcrtiam vel saltem quartam partem horae. Si im» pediti, compensare post meridiem vel etiam in itinere. Puncta praeparanda sunt vespere pridie. Materia autem meditationis desumatur e vita Christi, Sanctorum, novissimis, liturgia, proprio statu. Magni aestimetur rerum coelestium com» mentatio, quia nunquam fuit tam necessaria si» cut hodie; 3. quotidie post missam offerre Sacratissimo Cordi Jesu omnes labores et dolores illius diei in expiationem peccatorum suorum atque Con» fratrum ; 4. Quotannis die 29. iunii, festo gloriosi mar» tyrii primi Sacerdotis Magni, Vicarii Jesu Christi, et 25. decembris, festo summae humiliationis Sa» eerdotis Aeterni, mittere actum consecrationis, subscriptum, Moderatori dioecesano. Actus consecrationis. Ego N., Sacerdos Reparator, per intercessio» nem Sancti .Joannis Mariae, oro Dominum meum Jesum Christum Crucifixum, ut remittat peccata mea atque misereatur Confratrum meorum pe» riclitantium. Ardenter desidero et intendo repa» rare omnia delieta nostra. Et ideo firmiter prò» pono me aufugiturum esse noctem infidelitatis et ambulaturum in lumine ignito meditationis matutinae. O Domine adiuva me, quia ego sum scrvus tuus et filius ancillae tuae. Amen. Commendationes. 1. Recitare saepius infrascriptam orationem in honorem Sancti Joannis Mariae Vianney. 2. Renovare prima feria sexta cuiusque mensis actum consecrationis ante altare Sanctissimé Directio. Sodalitio praeest Moderator dioecesanus nomi» natus ab Ordinario ad triennium. Officium directionis. Moderator dioecesanus accipit a sodalibus actus consecrationis, quos in adoratione unius horae coram Sanctissimo Deo offert. Ipsius est dirigere et ducere sodales, et si oportet, eos adhortando et confirmando ad z?lum accendere. Indulgentiae. E Brevi Benedicti Pp.. XIV. dd. 16. dee. 1746 indulg. plen. concessa est, applicabilis defunctis, sub consuetis conditionibus lucranda iis qui per mensem ad dimidium vel saltem quadrantem ho» lae orationi mentali vacaverint. Oratio. in honorem Sancti Joannis Mariae Vianney. Antiph. Suscitabo mihi socerdotem fidelem, qui iuxta cor meum et animam faciet, et aedi» ficabo ei domum fidelem. V. Amavit eum Dominus et ornavit eum, R, Štolam gloriae induit eum. Oremus. Omnipotens et misericors Deus, qui beatum Joannem Mariam pastorali studio et iugi ora= tionis ac poenitentiae ardore mirabilem effecisti: da quaesumus, ut eius exemplo et intercessione, animas fratrum luerari Christo, et cum eis aeter* nam gloriam consequi valeamus. Per eumdem Dominum ... Haec statuta recognovimus et probavimus. (L. S.) Parentii, die 3. martii 1925. f Tryphon, Episcopus. Dr. Jakob Ukmar: Historia docet. (Razmišljanja iz cerkv. zgodovine.) Dalje. Cerkev sredi herezij. Usoda herezij in razkolov je zelo po* učna in nam priča, da omnis plantatio, quam non plantavit Pater meus coeles* tis, eradicabitur (Mt 15, 13). Kar se od* cepi od mističnega Kristusovega telesa, ki ima vidno glavo v Rimu, nima obstan* ka, samo zase ne more ostati ne v prvot* ni celoti ne v doslednosti nauka; ali sploh preneha, ali se še dalje razcepi, ali po* stane samo privesek političnih mogotcev, se nacionalizira in odreveni. Apolinaristi so izginili že v 5. stoletju, nekaj se jih je vrnilo v katoliško Cerkev, nekaj jih je pa utonilo v monofizitizmu. Tudi Donatovi pristaši in adopcianisti so trajali le malo časa. Monoteleti so se držali v malem številki v Siriji in na Cipru tja do 15. stoletja, ko so se zdru* žili s katoliško Cerkvijo. Posebna in zaslužena kazen božja, ki navadno zadeva krivoverstva in razkole, je nadaljna cepitev brez konca in kraja. Per quae peccat quis, per haec et tor* quetur (Sap 11, 17). Že gnostični mozaik je dovolj pisan: kolikor mojstrov, toliko šol in eoni kar rastejo pred našimi očmi kot gobe po dežju. Zgodovina arijaniz* ma po zgodnji Arijevi smrti je zgodo* vina vednega cepljenja. Tu imaš radi* kalne anomejce in zmerne semiarijance, in sicer v raznih variantah: eni pravijo, da Sin ni Očetu niti sličen, drugi, da mu je sličnobiten ali sličen po bitnosti. tretji, da je sličen, četrti, da je sličen povsem, peti, da je sličen v smislu pisem. Skli* cuje se koncil proti koncilu, postavlja formula proti formuli. Človek ima ne* prijeten spomin na tiste dni, ko si je mo* ral vse tiste sirmijske formule v glavo vtepati. Monofiziti so se razkrojili v mnogoštevilne, vedno bolj nespametne sekte. Nekaj so nam jih stari zgodovi* nar ji ohranili: theopashitae, phthartola* trae, aphthartodoketae, ktistolatrae, ak* tistetae, agnoetae, tritheitae i. dr. S po* močjo dobrega grškega slovarja najdeš, kaj vse te kolobocije pomenijo. Husiti niso vsi enega kova, eni so kalikstini, drugi taboriti; pa tudi taboriti niso vsi v enem taboru, eni so strogi taboriti, drugi pa pupilli, potem pa še horebiti in češki bratje. Kar je pa tako zvana re* formacija producirala sekt, je že od sile. Poleg Luthra sta stala kmalu dva druga reformatorja; nemožno je bilo združiti vse na augsburško veroizpoved, moralo je kmalu priti tudi do helvetske; na An* gleškem je pa šla reformacija itak svojo pot. Pa to še ni zadostovalo, oglašali so se, deloma že za časa Luthra, deloma pozneje, vedno novi apostoli in ustvar* jall nove sekte. Tako so nastali anabap5 tisti, menoniti, arminiani, sociniani, kvekerji, metodisti i. dr. Pa tudi ti so se še dalje cepili in se cepijo v raznolične podsekte ali denominacije, kojih, poseb* no metodističnih, je na primer v sever* noameriških Združenih državah na tu* cate. Pa še nekaj nas uči vprav zgodovina reformacije, da namreč ni možno ostati v herezijah na pol pota; načelo hairesis, t. j. prostega izbora, sili in tira dalje v vedno bolj drzno rušenje prvotnega nau* ka. Daši se nam zdi Luther na prvi po* gled precej pogumen, vendar je v mar* sičem še nekam bolj boječ, konservati* ven, sentimentalen in zato nedosleden. Zwingli in Kalvin sta dala novi veri bolj panteistično * racionalističen kolorit: Kristus je vzor človeka, predestinacija je absolutna, zakramenti so simboli ve* re, tudi Evharistija je le spomin na Zve* 171 ličarja, oziroma po Kalvinu njegova moč, na mesto hierarhije naj stopi demokra* tični režim. Sociniani so še bolj radikah ni racionalisti, ki taje tudi sv. Trojico in so jim zakramenti samo še cererno* nije. V dobi splošne prosvete, malo pred francosko revolucijo in v naslednjih desetletjih, se pa oglaša v protestantiz* mu smer, ki mora oropati krščanstvo vsega nadnaravnega. To smer lahko imes nujemo kot »jesusfreundlich und chris* tusfeindlich«1), ker hoče pripomoči člo= veku Jezusu zopet do njegovih pravic napram božanskemu Kristusu, ki da mu ga je poznejše krščanstvo natvezilo pro* ti njegovemu namenu. Umevno, da so se v dobi, ko so proklamirali splošna človeška prava, zanimali tudi za človeška prava Jezusova in da so se v dobi revos lucije zanimali tudi za reformatorja in revolucionarja iz Nazareta, ki se mu je sicer politični puč ponesrečil, a so njego; ve ideje znali njegovi pristaši spretno zasukati na religiozno polje. To heros* tratovo delo je počel hamburški prof. Reimarus, ki je njegove »Fragmente« iz= dal Lessing; v tej smeri se je nadaljevala kritika čudežev, namišljenih evangeljskih protislovij ter študij o Jezusovem biva« nju in osebnosti tako radikalno, da je velikemu protestantskemu bogoslovcu Schleiermacherju verstvo samo še »An« schauen des Universums, Sinn und Ge« schmack fiirs Unendliche«.2) In biblija, ta sveta knjiga, katero so evangeljski kri« stjani še v 18. stoletju zagovarjali na« pram katoličanom kot inspirirano ne le v posameznih besedah, ampak tudi v pikah in vejicah, je danes merodajnim bihlicis« tom v protestantskem taboru zgolj člo« veški literaren proizvod, sicer zelo duho« vit, vendar pa še zelo potreben kritične« ga obdelovanja, da se izlušči iz njega vse legendarno in se popravijo vsi po« greški proti zgodovini in naravoslovnim vedam. Na prste lahko sešteješ v pro« ') Tako Dr. Ign. Rohr, der Vcrnichtungskampf gegen das biblische Christusbild. Miinster in West« phalen 1912, 1 (Bibl. Zeitfr. 1. Folge, Heft 3). 2) Cfr. Rohr 1. c. 39. testantskem taboru pozitivne teologe, ki bi videli v krščanstvu sploh še kaj nad« naravnega. Kako bi se neki počutil Lu« ther s svojim katekizmom med temi mo® dernimi dogmatiki! In vendar so vsi nje« govi, in sicer čim bolj oddaljeni od njega, tem bolj njegovi, ker se bolj dosledno drže njegovega načela: hairesis, freie Forschung. Katoliška Cerkev, ki dobiva neprene« homa svežo moč od nevidnega poglavarja Kristusa in ki jo edino vodi sv. Duh, ima prav odtod zadosten razlog za svoj ob« stanek, ne da bi potrebovala pomoči od svetnih sil. Značilno za herezije in raz« kole je, da se morajo nekam nasloniti, sicer jim prav kmalu zmanjkajo tla pod nogami. Morajo se postaviti pod kurate« lo kakega kneza, morajo se podržaviti, nacionalizirati in še pri vsem tem jih čaka ali razsulo, ali pa neka odrevenelost. Arijanci niso trajali dolgo, vendar še to« liko bi ne bili, če bi ne bil sprejel Arijeve dedščine cesar Konstancij sam, ki ni ne« hal mešetariti z arijanci proti katolikom do svoje smrti; potem se je vsa nevihta koj polegla. Monofizitizem je nastopil koj v začetku z mohamedansko nasil« nostjo. Na razbojniški sinodi v Efezu so padale kar pesti in palice po katoliških škofih, aleksandrijski škof Dioskur se je izkazal kot prvovrsten pretepač, on in njegovi pristaši so ubili carigrajskega pravovernega škofa Flaviana. Pa kaj, ali se niso bali tepsti in pobijati nedolžnih ljudi? Česa bi se bili bali ti pobijalci, saj so bili zavarovani na zgoraj, cesar Teo« dozij II., ki so ga hereziarhi pridobili zase, je inspiriral in odobril to pobalin« stvo. Nihil sub sole novum (Eccl 1, 10) bi dejal še enkrat Salomon. Prav tako so monofiziti (Akacij) malo pozneje zvlekli na svojo stran cesarja Zenona, da je iz« dal dogmatični dekret, ki je bil sicer ne« kako proti nestorijancem in monofizi« tom, čigar glavna ost je pa le bila obr« njena proti kalcedonskemu cerkvenemu zboru. Enako so izrabljali monoteleti ce« sarja Heraklija in Konstanca II., ki sta s prepovedjo nadaljne disputacije brani« la herezijo in katoliškim škofom mašila usta. Prvi mahljaji proti papeževemu pri« matu za casa fraticelov in konciliarista Marsilija Padovanskega so se vršili pod zaščito Ludovika IV. Bavarskega. Luther pa je kmalu izprevidel, da je izgubljen on in njegova stvar brez nemških kne* zov, zato mu ni kazalo drugače, nego iz= ročiti vajeti v njih roke. Anglikanizem je bil že iz prvega početka notranja dr= žavna zadeva, vzhodne razkolne cerkve si pa sploh ne moremo misliti drugače kot nacionalne, razcepljene po državah, njih poglavarje pa take po milosti dotičnih svetnih mogotcev. Odtod njih onemo* glost in okostenelost. Mora priti do herezij, da se izkažejo zanesljivi (1 Gor 11, 19). Če se v 20. sto* letju ozremo nazaj na razburkano zgo* devino katoliške Cerkve, moramo priz« nati, da se je v bojih s herezijami izs kazala zanesljiva. Previdnost božja je navadno vse ure= dila tako, da je ob času krivoverske ne* varnosti vstal na katoliški strani prime« ren mož, živ izraz ortodoksije napram dotični zmoti. Večkrat se je ves furor haereticus zaganjal v dotičnega prvobo« jevnika, v katerem je bil koncentriran katoliški odpor. Prizor Goliat in David se često ponavlja: Gnostiki in Irenej, afriški separatisti in Ciprijan, arijanci in Atanazij, pelagijanci in Avguštin, ne« štorijanci in Ciril Aleksandrijski, meno« fiziti in Leon L, monoteleti in Martin L s Sofronijem in Maksimom, ikonoklasti in Janez Damaščan, novotarji 16. stolet« ja in Ignacij Lojolski s svojim redom, modernizem in Pij X. To so slavni mu« čeniki in spoznavalci za sveto stvar. Cerkev se je v boju s herezijami na splošno držala pravila: occidite errores, parcite errantibus! Seveda je bil včasi, da se verniki obvarjejo večjega zla, po« treben energičen nastop proti kateremu hereziarhu. Morda bi bil še hitrejši in odločnejši nastop rešil katerega izmed zabredlih. Pavlu se je zelo mudilo napra« viti v Korintu red: Ego quidem absens corpore, praesens autem špiritu, lam iu« dicavi ut praesens eum, qui sic operatus est. . . tradere huiusmodi satanae in in« teritum carnis, ut spiritus salvus sit (1 Cor 5, 3—5). Več kot 20 let je Focij vodil Rim za nos in Luther je dosegel ko j v začetku veliko moralno zmago, ko se pozvan v Rim ni pokoril, temveč je za« hteval in dosegel, da pride papežev legat kardinal Kajetan v Augsburg na dispu« tacijo, in ko je potem pod protekcijo Friderika Saksonskega apeliral ad pa,« pam melius informandum. To se pravi cerkveni oblasti osle kazati. Kljub temu so sledile deputacije in disputaci j e. Res velika čast za odpadlega redovnika. Ne« koliko moramo zamudo opravičiti, če pomislimo, da ni imel papež vedno za« nesljivih ljudi pri rokah, njegovi legati so se dali v Carigradu podkupiti, provin« cial avguštincev na Nemškem je pa sploh stal na Luthrovi strani. Na vsak način bomo rekli: Pij X. bi bil bolj na kratko in ostro odrezal, kakor je to sto« ril n. pr. z modernisti. Počasi torej je nastopala Cerkev, zelo počasi. Tudi ji ne bomo mogli lahko oči« tati meča in ognja. Narodi, vzgojeni v globoki vernosti in vdanosti do katoliške Cerkve, so videli v hereziji velik zločin. Odpadnik od vere se je upravičeno srna« trai za nevarnega javnemu redu. Tega prepričanja je bil še manj skrupulozni Friderik II. In tako je tu in tam padla sekira po heretikih3) in zagorela marsL katera grmada. Nekateri krivoverci so pa tudi res bili pravi anarhisti, in če ho« čemo biti strogo dosledni, moramo priz« nati, da tiči v krivoverstvu mnogokrat kal velikih prekucij in neizmernega zla. Ena grmada v začetku reformacije bi bila pač manjše zlo kot 30«letna vojna, ki je opustošila velik del Evrope. No, sedanji svet sodi o takih stvareh povsem dru« gače. V svoji toleranci se zgraža nad in« toleranco prejšnjih temnih stoletij; o ka« toliških dogmah lahko misliš, govoriš in pišeš, kar hočeš, v svetovnem nazoru si prost, edino, kar je ponekod še pod cen« zuro, je kritika ... Če se vsled odpada od krščanstva in vsled modroslovnih za« blod materializma in panteizma narodi spoprimejo in jih par milijonov obleži, se pros vitij eni vek za take malenkosti ne 3) Prvikrat po priscilianistih v Trieru 1. 385. zmeni, ampak se občuduje v svoji lastni apoteozi: manus nostra excelsa, et non Dominus, fecit haec. Mesto ognja in meča ima Cerkev svo* je duhovno, nadsvetno orožje. Non enim militaribus armis confidimus, ncque fui? vo et conspieuo praesidio, sed oppositis sanctis et divinitus inspiratis Scripturis Nestorio respondebimus. Nostra enim arma carnalia non sunt ncque terrena, sed spiritualia et caelestia.4) Ne kanoni, ampak canones branijo kraljestvo božje na zemlji. Pozitivna volja Kristusova in vodstvo sv. Duha je ohranilo katoliško Cerkev sredi toliko zmot na pravem potu. In kako težaven in, po človeško rečeno, skrajno nevaren je bil ta pot. Kakor med Scilo in Karibdo je šla katoliška Cerkev mimo Nestorija in Evtiha ter se zasidra« la v Efezu in Kalcedonu. V drugih stva* reh obzirljiva, v dogmatičnih definicijah neizprosna naprarn vsakomur. V tretjem carigrajskem zboru zadene s svojim ana« temom ne samo monotelete, ampak tudi papeža Honorija, ki je 50 let prej svojo apostolsko dolžnost napram hereziar« hom zanemaril. Čudovite so formulacije verskih resnic, ne le one, ki datirajo iz zadnjih stoletij višje splošne kulture hierarhov, ampak nič manj one iz prvih časov krščanstva. V Niceji ločita here« zijo od razodete resnice samo dve črki: homoio« mesto homo«usios in glasom kalcedonskega kanona moramo znati, da je Kristus en diio phiisesin, ne pa ek duo phuseon.5) Kot dijaki smo se morda čudili, da je trajal tridentinski zbor, se« veda s presledki, tako dolgo vrsto let. Vzemi in beri samo capita et canones šeste seje in se koj prepričaš, da je že sama formulacija verskih resnic o na« činu opravičbe nasproti Luthrovim zmo« tam sekularno, nadčloveško delo, ki ga zgolj človeška modrost nikdar ne zmore. In kar je določil vatikanski zbor v pol letu, prebereš lahko v pol uri, a vsak 4) Cir. Aleks. hom. 11. 5) Denzinger — Bannwart, Enchiridion 1922, n. 148. stavek, vsaka beseda tehta in bo aere perennius do konca vekov. V istem tonu se je končno oglasil Pij X. takrat, ko so ga modernisti že hoteli povabiti, da bla« goslovi njih novo zgradbo. Pa odgovoril je kakor nekoč Elija (4 Reg 1, 10) Oho« zijevim služabnikom in prišel je ogenj z nebes v obliki okrožnice »Pascendi« in jih požgal. Aportet et haereses esse, ut qui probati sunt, manifesti fiant (1 Cor 11, 19). Ve« ličasten načrt božji! Cerkev se je med herezijami res izkazala kot columna et firmamentum veritatis (1 Tim 3, 15). Prezgodaj je koval Dioklecijan spomin« ske novce »deleto nomine christiano«, prezgodaj se raduje brezverstvo naših dni, da je stara dogmatika premagana. Prezgodaj, kajti iz sleherne dogmatične definicije zveni: Coelum et terra transi« bunt, verba autem mea non praeteribunt (Mt 24. 35). Prizor, ki ga je nedavno nu« dila katoliška Cerkev na evharističnem kongresu v Čikagu — sredi nebroja kri« voverskih ločink, v državi najvišje mo« derne materialistične kulture, govori celo b.'blioteko. Torej zaupanje in pa necmaj« na zvestoba! Licet nos aut angelus de coelo evangelizet vobis praeterquam quod evangelizavimus vobis, anathema sit. (Gal 1, 8.) Pastoralni pomenki. Ivan Kovačič: Duhovnik v boju proti nedostojni noši. Kako bojevati ta boj? — Ker je to boj za resno stvar, boj za veljavo 6. božje zapovedi, boj za odvrnitev nepreglednih hudih posledic, ki nuj« no izvirajo iz prelamljanja te zapovedi; zato se razteza bojna črta skozi vse delovanje duhov« nikovo: na prižnici, v spovednici, v šoli, v listih, v društvih in bratovščinah, v družinah, v delav« nicah in uradih, v župnišču in celo — na cesti, fhm dosledneje in odločneje se ta boj na vsej tej črti bije, tem lepši in gotovejši je uspeh. 1. — Nikdo naj ne misli, da je treba v tej za« devi milo, strpno in obzirno nastopati ter več« krat vsaj eno oko zatisniti s posebnim ozirom na to, da večina današnjih ljudi ne pozna več krščanskega duha zatajevanja in samopremago* vanja. — Prav nasprotno: brez zatiskanja oči in brez kompromisov treba delati, drugače se vse prizadevanje razblini v nič. Ker gre tu za božjo zapoved, ne more in ne sme dušni pastir molče trpeti, da se prelamlja, ter se morda tolažiti s tem, da gre le za eno točko moralke. Dà, le za eno točko gre! Kaj pa, če bi bila ta točka za ženske najvažnejša? Saj je v njej večkrat osredotočena in se nemoteno po= javlja in razvija vsa ženska strast, ki razjeda in uničuje vse dobro v duši. Boj proti nekrščanski modi je boj proti nečistosti sploh; zato je vsak opomin žepskam, naj skrivajo svoje telesne mi» ke, ob enem posredno tudi opomin moškim, naj ne gledajo z radovoljnim dopadenjem ženskih telesnih mikov, je slednjič skupen opomin žen» skam in moškim, naj se varujejo sploh vseh ne» varnih reči in priložnosti, ki jih je v novodobnem življenju brez števila. Nespodobna noša otopi v človeku čut dostojnosti in sramežljivosti — in zlasti ženska postane tako mnogo bolj dostopna za vsakovrstno zapeljevanje. Dušni »pastir se dalje ne sme tolažiti s tem, da je ženska obleka in noša le nekaj zunanjega. Res je le nekaj zunanjega, a to zunanje je odsev no» tranjosti in glavna priča, da tam ni vse v redu. Tudi sc ne sme dušni pastir zanašati na to, da nosilke moderne noše pri tem nič slabega ne mi» slijo, da so torej — v dobri veri. Recimo, da bi bilo to tudi v nekaterih slučajih res, vendar bi duhovnik radi tega še ne bil upravičen, te noše molče trpeti. Nesramna noša vpilva prav gotovo pogubno na okolico in na notranjost človeka in tudi nesramno oblečena nedolžnost je večkrat povod h grehu. Duhovnik, ki sploh ne nastopa proti nesramni noši, ali' ki nastopa le neresno in plaho, je kriv, da začnejo kolebati in omahovati še tiste ženske, ki imajo sicer dobro voljo. Ali se vam tudi zdi prav, da se brigamo za vse duše, ki se nahajajo v nevarnosti, da pa za žene in dekleta, ki vsajajo s svojo prosto nošo moškim v srca kali skušnjav in tudi dejanskih grehov in ki obenem tudi same sebe nravstveno upropaščajo, skoro nič ne sto» rimo? — Na ta način smo mi krivi, ako mislijo take ženske, da je pri njih in na njih vse v redu in se radi tega tudi nikdar ne poboljšajo. Nji» hovo krščanstvo ne korenini v srcu, ampak ostane le nekaj zunanjega kljub temu, da te morda po» zdravljajo na cesti s krščanskim pozdravom. V resnici jim je strast in moda vse: vera, Bog, duša in večnost. Le tako si moremo razložiti slučaj, ki se je zgodil pred kratkim v Veroni: ustrelila se je namreč petnajstletna deklica edino le zato, ker ji je mati kupila par nogavic, ki se-njih barva m ujemala z barvo njene obleke. Izkušnja uči, da se ženske, ki so globoko padle, radi svojega očitnega strašnega padca mnogo rajše in prej vrnejo na pravo pot ter: se pobolj» šajo kot modne norice. Zdi se, da je Kristus to mislil, ko je rekel: »Vlačuge pojdejo poprej v ne» beško kraljestvo nego ve!« — Je li torej prav, da duhovnik o modi previdno molči ali le plaho proti njej nastopa, kakor da ne bi vedel, kaj in kako, ter nikdar ženskam odločno in resno ne pove, kam moderna pesjanska noša taco moli? 2. — Dragi sobratje: ne obupati! Sicer pravi nemški pregovor: »Gegcn die Dummheit kàmpfen sogar die Gotter umsonst«, a ne smemo misliti, da so vse naše ženske že nore. Ne, večinoma so le zbegane in bolne; bodimo torej usmiljeni Sa» marijani in pomagajmo, da se zbrihtajo in ozdra» vijo vsaj tiste, katerim ni še modni bacil duše in telesa popolnoma zastrupil! Povem vam odkrito iz lastne večletne izkušnje: boj je hud, zoprn, si» ten, nehvaležen in nepopularen! A pomislimo, da je največji in najvzornejši dušni pastir, Kristus, za svoje ideje preklinjan in zasmehovan od zaslepljenega ljudstva, zapuščen od lastnih učen» cev — umrl na križu! Ženska, Veronika, pa je bila, ki mu je na križevem potu potrudila potni prt, ženske so razumele njegovo žrtev in daritev ter sočutno vztrajale do njegovega zadnjega diha pod križem, ženska ga je mrtvega vzela v na» ročjo. ženske so ga spremile na zadnji poti do groba .. . Imejmo torej več vere in zaupanja v dobro vo» Ijo naših žensk! Morebiti vendar še ni kljub prosti obleki pri mnogih tako otopela sramežlji» vost in otrpnila vest, da bi jih resni, odločni, jasni in vedno se ponavljajoči nauki in opomini nič ne prepričali in ganili. Morebiti se bodo mno» ge, ko bodo premagale prvotne težkoče in pred» sodke, vendarle začele zavedati, kako jih ne» sramna noša ponižuje. Ne manjka tudi takih, katerim je ta noša sicer zoprna, a same nimajo toliko poguma, da bi se ji s spodobno obleko uprle, ker bi jih druge potem razvpilè za poseb» — 175 - niče in čudakinje. So pa slednjič tudi ženske in moški, ki bi imeli pogum, upreti se, a drugi jih takoj zavrnejo z razlogom: »Kaj boste vi in ve, dokler poklicani čuvaji morale, duhovniki, molče in nimajo nič proti temu!« Nekaj žensk bo seveda kljub našemu najres* nejšemu prizadevanju ostalo trdovratnih in ne» poboljšljivih. Te bodo duhovniku hudo zamerile, da je nastopil proti modi, ter mu bodo na vse načine nagajale, nasprotovale, delale težave in rajši kakor bi ubogale, morda celo izostale od službe božje in prejemanja zakramentov. Toda takih bo malo! — Večina se bo vdala in izpame» tovala. Molčanje duhovnikovo bi bilo pa res ne» kaka nezaupnica ženskam, češ, da so že prenizko padle. In četudi bi bilo res in bi se že vnaprej vedelo, da ho vsaka borba brezuspešna, bi moral duhovnik vendar izpregovoriti in opominjati, da ne bi bil soki v grešne razvade in obenem ne» uspeha drugih sobratov v sosedstvu. K našemu delu nas ne sme toliko podžigati uspeh, ampak v prvi vrsti sveta dolžnost! Proti posvetnemu duhu ne smemo biti popust» Ijivi, ker ,ic pridemo na ta način nikdar do kon» ca. Tudi ae bomo s tem koristili ne stvari sami ne sebi Ni ki nevomašnik piše: »Bil sem star ko» maj osemnajst let, ko so me poklicali iz šolskih klopi na gimnaziji v vojake na bojno črto... Skrivajoč pod vojaško in častniško suknjo svoj duhovski poklic, sem se oziral povsod, kamorkoli sem prišel, posebno na zastopnike tistega stanu, ki sem si ga izbral za vzor, na duhovnike. Kot mlad vojak in pozneje kot častnik sem slišal mar» sikaj, česar nisem slišal nikdar poprej, videl ljudi, in tudi prav mlade vojake, v grehih, nad katerimi sem se zgražal, slišal govorjenje proti veri in zlasti proti njenim oznanjevalcem, du» hovnikom, češ, da sami ne verujejo, kar uče, in da je vse le f .... a krama. Imel sem priliko spo» znati, kako misli svet o duhovniku, kako se ti» stemu, ki je popustljiv, v obraz dobrika, za hrbtom se mu pa iz srca roga in posmehuje. Vi» del sem, da imponirajo svetu le tisti duhovniki, ki so vselej in povsod celi duhovniki, prešinjeni od popolnega verskega prepričanja, možje mo» litve, možje božji., .k1) *) Korresp. det Assoc, Persever. Wien 1923 ,str. 124. Prosvetno delo. Nadbiskup dr. Ivan Šarič: Za Katoličku Akciiu. (Nadaljevanje.) 5. Hrvatska Katolička Akcija. Več je u godinama naš Hrvatski Ka» telički Pokret. Premili su se pred kojih dvadesetak godina i katolici po hrvat? skim krajevima, kad su vidjeli, kako su ozbiljna vremena, u kojima živimo mi Hrvati. Bezvjerci su stali prodirati iz grada i u naša sela. Počeli su širiti štam» pu, ko j a intelektualno i moralno kvari naš dobri narod. Uzeli su osnivati razna udruženja sa protuvjerskom tendenci jom. Neprijatelji vjere i Crkve sa svo» jim razornim radom pojavili se na sve strane i na svim poljima: i na prosvjet» nom i na privrednom i na političkom polju. I Hrvatski je Katolički Pokret stao bržebolje da osniva Marijine Kongrega» cije, Treče Redove, omladinska, djevo» jačka, prosvjetna društva. Pristupilo se brzo i političkoj katoličkoj stranci. I bilo je dosta katoličkog rada i oduševlje» nja na sve strane za preporod hrvatskog naroda u pravom krščanskem duhu. Ali je bilanca toga dvadesetgodišnjeg rada i nastojanja, to velimo svi, ispala prilično slabo. Ne možemo da budemo potpuno zadovoljni. I navedimo za to ove i one razloge. Osobito se ističe to, da je velika večina katolička susretala ovaj organizovani Hrvatski Katolički Po» kret kao nepotreban, nesavremen i su» višan. Večina nije pravo shvačala potre» bu koncentracije katoličkih sila. I nijčsu se cijenile žrtve i zasluge katoličkih jav» nih radnika, koji su napokon bili upučeni sarmi na sebe. Mnogi su dapače iz te ve» čine, svijesno ili nesvijesno, vukli jaram sa protivnicima, i tako pozitivno i nega» tivno spreca vali uspješniji rad katoličkih organizacija. Nažalost, sve je ovo, što se iznosi, samo jedna živa istina. Ali se opet uzda» mo u dobroga Boga, da če hrvatski ka» tolici, u večini svoj oj, ipak pregledati. U tome uzdanju ne smije Hrvatski Kato» lički Pokret pregledati ni svojih dosada» njih pogrješaka i skokova. Treba da on, i to strogom autokritikom svojega rada, u sebi i na sebi puno šta popravi, puno šta sastavi, puno šta dot j era i usavrši. Jer, ako cemo pravo, moramo priznati, da se je u Hrvatskom Katoličkom Po* kretu radilo bržebolje, bez zgodne i te* meljite priprave, bez Katoličke Akcije, u kojoj se postiže ta priprava. I nije se radilo sustavno i po redu. I bilo je dosta u nas mladenačkog stila, što voli sve kri« tikovati. Tako je bilo i po drugim ka« toličkim zemljama. Pa nikakvo onda čudo, ako smo i mi, u brzini, pcčinili ovu i onu pogrješku, ovu i onu naglost, ovaj i onaj propust i skok. Pogrješka je bila nekih i u Talijanskoj Kataličkoj Akciji, kad su svakako htjeli da čisto vjerska društva, kao Marijine Kongregacije, Treči Red, bratovštine, apostolat molitve itd., podvrgnu organi« zaciji Katoličke Akcije. Da ih uzmu kao eksponente Katoličke Akcije. Proti to« mu odmah je opravdano ristala: »Civiltà Cattolica« u Rimu, jer da Katolička Ak« cija ne srni j e iči za krnjenjem i rušenjem vjerskih društava, nego dapače ima da se utemelji i utvrdi na njima snažnima i samostalnima. Bez njih bi Katolička Akcija bila »quasi cadavere senza vita« — kao jedna mrtva lešina. I opet je pogrješka bila nekih u Ta« lijanskoj Katoličkoj Akciji kad su oni gledali da svakako unesu stranačku poli« tiku u Katoličku Akciju, Ovima je na« pokon sàm Papa Pijo XI. bistro i jasno poručio ovo: »Katolička se Akcija ne treba i ne može miješati u stranačku po: litiku. Katolička Akcija, i ako sama ne djeluje politički, poučavat če katolike, kako če se politikom najbolje poslužiti: što su dužni činiti dobri gradani uopče, a posebice katolici, jer več ispovijedanje katoličke v j ere traži od njih, da budu najbolj i gradani.« Tako Sveti Otac Pijo XI. u svojem govoru talijanskim katolič« kim sveučilištarcima od 8. rujna 1924. U slične pogrješke upadao je i naš Hrvatski Katolički Pokret. I treba da priznamo, da su i ove naše pogrješke pu« no skrivile slabiju bilancu našega Kato« ličkog Pokreta u ovo 20 godina. Hrvatski Katolički Pokret ne smijemo poistovjetovati sa našim vjerskim društ« vima ni sa Katoličkom Akcijom, a ni sa katoličkom stranačkom politikom. Kato« lički je Pokret jedno čitavo stablo, a njegovi su cgranci vjerska društva, Ka« telička Akcija i katolička politika. I ako ovu važnu distinkciju uvažimo ozbiljno i savjesno u teoriji i u praksi, onda če i odmah nestati svih nesuglasica, što da« nas, nažalost, več izbijaju u našoj jav« nosti. Nestat če nesuglasica i nezadovolj« stva zbog »nastalih izvjesnih tendenca« u katoličkom pokretu, zbog našega »izvan« stranaštva« i zbog naše »depolitizacije«. Nestat če suvišne ljutnje na »neke te« oretičare« i na »neke sakristijske katolb ke«, koji da prosuduju naš život »samo po gotovim tudim shemama«. Autorità« tivne riječi i disciplinarne izjave Sveto« ga Oca nijesu ipak nikakve tude sheme. One su, sigurno, najbolja smjernica Ka« toličkog Pokreta. I puno če još toga po« nestati u našoj ideologiji, kulturnoj, nat oionalnoj i soci j alno j, kad se disciplino« vani stavimo u pravi red i sustav katolič« ki. A pravi je red i sustav po svemu ka« toličkom svijetu, pa i u nas, ovaj: Katolički Pokret sastoji 1. od crkvenih (vjerskih) udruženja, 2. od Katoličke Akcije i 3. od katoličke političke stram ke. Ovo se troje ne smije poistovjetovati i pomiješati. »Malo više vježbanja u di« stingviranju«, rekao bi naš Sveti Otac Pijo XI. I treba vjerska udruženja uzeti kao temelj Katoličkoj Akciji. I treba Ka« toličku Akciju uzeti kao temelj katolič« koj politici. Bez katoličkog društva ne može biti prave, uspješne i trajne kato« ličke politike. A katoličko se društvo, kako smo vidjeli prije, stvara u Katolič« koj Akciji. Katolička Akcija stvara eli« tu, apostole i prave vode katoličke sa pravim i ravnim pogledom u budučnost. Stvara ljude željezne energije, koji rado ne ulaze u kompromise. Ovi apostoli i vode katoličke neče si« gurno nikada izači pred svijet sa jednom izjavom, kakva je ovih dana izašla u jed« nom slovenskem katoličkom listu. U toj se uistinu brzoj i nepromišljenoj izjavi govori u sav glas, da bi se moglo u Slo* venskoj Ljudskoj Stranci povuči jaram i sa inovjercima i nevjernicima. Jer šta bi drugo značile n. pr. ove riječi: »Ljud* ska Stranka, ki bi v sebi združila vse na* rode pa sčasom tudi vse konfesije«? Pa dalje još ove riječi: »Na podlagi teh načel (to je: demokracije i paritete) je jasno, da bi se naj stranka (t. j. Ljudska Stranka) baš na podlagi svojega odločno verskega programa skušala razprostreti na vse veroizpovedi in narode v državi, ali z drugimi besedami, ona naj bi ne iz* ključevala nobene veroizpovedi.« I onda se poimence kaže: »Pa bodisi tudi izra= elit ali musliman.« Je li to naše toliko danas žudeno slo* vensko i hrvatsko katoličko jedinstvo? To je nešto više, nego samo materijalna kooperacija, koju, od vremena do vre* mena, mogla bi opravdati neizbježiva kakva potreba. Ne vrijedi pozivati se na njemački Centrum, jer nije, napokon, bilo sve suho zlato, što je njemački Cen* trum uradio. Njemački se je Cen* trum puno puta i pokajao. Bilo bi bolje, kad bismo se mi katolici pozivali, recimo, na jednoga Pija X., koji je baš u tom pi* tanju imao veliku riječ, i to ne samo, kad se radilo o politici, u koju, i još kako, ulazi vjera i kultura, več i kad se radilo 0 čisto stručnim organizacijama. Uosta* lom, gornji slovenski prijedlog jedva če se moči kada ostvariti. Etički je neprak* tičan. A i kad bi se, kojom nesrečom, ostvario, samo bi se time katolički pro* gram Ljudske Stranke razvodnic, i stran* ka bi se brzo prorijedila, a za koju go* dinu dana otišla bi niz vodu i utopila se u bar ama potpunoga vjerskog indiferen* tizma. Jer samo ovaj mogao bi se snači, kad bi se n. pr. radilo u parlamentu o rastavi braka. Nemojte tako, makar i pojedinci, ka* tolici Slovenci! Mi katolici Hrvati vični sino bili dosada primati od vas samo naj* Ijepši katolički primjer. Mi smo rado iz* govarali: Slovenia docet. Pa držite nam 1 odsada visoko luč naše svete vjere ka* toličke! I nemojte tražiti nekakve razli* ke izmedu katolicizma i katoličke Cr* kve! Mi smo slušali na vašim katoličkim kongresima malo drukčije riječi o našoj svetoj katoličko j Crkvi. Tako ste nam, cduševljeni za Crkvu, na V. katoličkom kongresu u Ljubljani ovako govorili o katoličkoj Crkvi: »Kdor ni z njo. je proti njej. Kdor z njo ne zida, podira. Kdor ne prizna njene edinosti, odleti od nje kakor plevel od zlatega zrnja.« Sa protestantskim povjesničarom slavnim Macauiay*om, i ovu ste nam proročansku rekli ponosno o katoličkoj Crkvi: »Videla je začetek vseh vlad in vseh cerkvenih naprav, ki so zdaj na svetu, in ne bi hotel trditi, da ni tudi odločeno, da bo videla vseh teh konec.« To je veličanstvo kato* ličke Crkve. Ne trebamo se dakle mi bojati za nju nigdje, pa ni u beograd* skom parlamentu. Nepredob.va je naša sveta katolička Crkva. I mi poradi nje ne trebamo zvati u pomoč ni »izraelita ni muslimana«. Ovu bratsku poruku nekim zabrinu* tim slovenskim socijalnim misliocima ša* Ije ponos naše KatoLčke Akcije, koja je baš za katoličku Sloveniju kao stvorena. I tako smo mi pitanje o Katoličkoj Akciji iznijeli na čistimi. Mi smo posve na čistu sa Katoličkom Akcijom i sa duž* nostima katolika. Ove su dužnosti dvo* jake: katolici moraju ponajprije potpo* magati Crkvu u širenju Kraljevstva Bož* j ega na zemlji, a zatim vršiti svoje gra* danske dužnosti. Danas je jedno od naj* bolj ih pomagala Crkvi Katolička Akcija. Ona je, kako vidjesmo, sudjelovanje svjetovnjakà u uzvišenom poslanstvu Crkve. U Katoličku Akciju spadaju Mladi Junači, društva orlovska i omla* dinska, društva akademskih studenata, muževa, djevojaka, majki i druga slična društva. Ovu Katoličku Akciju treba lu* čiti i razlikovati od političke stranke. Obje su potrebne, ali obje su razni ogran* ci Katoličkog Pokreta, pa svaka ima svoj posebni djelokrug. Belgijska je omladina nedavno u svakom smjeru provela Ka* toličku Akciju. U Italiji sàm je Sveti Otac uzeo u svoje ruke reorganizaciji! Katoličke Akcije. I Papine su smjernice nama najbolja norma judicandi tutoque agendi. I sigurno blagoslov Božji u punoj mjeri prati d j eia onih vjernih sinova katoličke Crkve, ko ji se poslušno rav* naju po smjernicama Svete Stolice. Jer Sveta Stolica promatra sve sa jednog uz* višenog gledišta; gleda čitav život naš u svijetlu vječnosti, sub specie aeternb tatis, i uz pomoč Duha Svetoga mudro upravlja Crkvom Božjom i vodi nas k istinama, koje vječno ostaju. Na kraju da spomenemo još i naš ako Bog da Katolički Dnevnik, za kojim svi danas upravo uzdišemo. Katolički Dnev* nik ima da pokrene Hrvatska Katolička Akcija. Jer zadatak Katoličkoga Dnevni; ka isti je kao i Katoličke Akcije. »Utvr? divati, širiti, primjenjivati i braniti ka; tolička načela u životu pojedinaca, poro; dica i ljudskega društva; pa poučavati katolike, kako da se najbolje posluže i politikom: što su naime dužni činiti do; bri gradani uopče, a posebice katolici, jer več samo ispovijedanje katoličke vjere traži od njih, da budu najbolji gradani.« To je, po riječima Pape Pija XI., zadatak Katoličkoj Akciji; a to ima da bude i zadatak Katoličkom Dnevniku. Kakav stranački danas katolički dnevnik u nas odsuden bi bio odmah u početku na pro; past, i materijalnu i moralnu. Imamo u tom več dosta iskustva. I ne bi bilo pa; metno kušati dalje. To bi i opet bio samo jedan skok, a ne postepen, pro; mišljen i pripravljen rad. I mi smo duboko uvjereni, da bismo, uz Katolički Dnevnik, što bi ga pokre; nula Hrvatska Katolička Akcija, imali mi katolici Hrvati iza desetak godina posve drugu bilancu. Bilancu, koja bi nas i još kako zadovoljila na svakom polju. A tempus est faciendi . . . Vrijeme je baš skrajno, da na to najozbiljnije pomi; slimo. Našemu vjerskom i narodnem ju; bileju bio bi naš Katolički Dnevnik naj; Ijepši spomenik. Budemo li još i dalje odgadali sa Katoličkim Dnevnikom, bo; jimo se, da onda ne bude prekasno. Tre; ba kovati gvožde, dok je usijano. Kad ohladi temperatura, kad zavlada s jedne strane apatija i resignacija, a s druge strane zaraza bezvjerstva, onda nam ne pomogoše svi milijuni, na koje danas sjedečke čekamo. Odlučnost, radinost, požrtvovnost, sloga, mir, zanos, željez* na disciplina, pa snažna apostolska ini; cijativa onih, koji su u Katoličkoj Akciji prvi pozvani, pokreču Katolički Dnevnik, a ne milijuni. Mi tako možemo govoriti, jer za to imamo dosta iskustva. Naš Zagreb morao bi se več jedamput od; lučiti. Ankete, što se izazivlju, samo stvar otežu, i bacaju sramotu na Zagreb, koji je srce i duša našemu Katoličanstvu i Hrvatstvu. Ali je zato na Zagrebu i či; tava odgovornost. Da završimo! Hrvatska Katolička Ak; cija, osobito u današnje vrijeme, kad ustaju iz grobova Neroni i Volteri, puno iziskuje brige, napora i žrtve od sviju nas. Osobito od svečenika dušobrižnika. Ali nam sva ta apostolska ž.rtva mora da bude, napokon, i mila i draga, jer je za Dobroga Našega Isusa i za besmrtne duše. To je od svih poslova najdivniji posao. Opus clivinorum divinissimum. Pa poradimo u Ime Božje svim silama kao ljudi Katoličke Akcije! I molimo se svim žarom kao apostoli Katoličke Ak; cije! I Bog če dragi izliti s nebesa svoj obilati blagoslov na Hrvatsku Katoličku Akciju. I mi čemo onda vedro i zado; voljno živjeti u milosti Božjoj, u Miru Kristovu. Radimo, molimo, živimo za devizu Katoličke Akcije — za Mir Kristov u Kraljevstvu Kr'siovu! Iz Zbora. Sestanek duhovnikov. Dne 18. XI. t. 1. se je vršil sestanek duhovnikov, na katerem smo govorili o raznih zelo važnih vprašanjih. Razprave so se vršile stvarno, z lju; beznijo in dostojno. Zato upa Zbor, da bo to zborovanje blažilno vplivalo tudi na drugo stran, ker Zbor želi, da bi vsi delavci skupno delovali. Glede kršč. nauka v 4. razredu je prišla neka modifikacija, ki določa, da sme duhovnik, ki ni popolnoma zmožen italijanščine, poučevati v slo; venščini kršč. nauk. G. M. družba se je s svojimi publikacijami pri; bližala ljudstvu ter je na tem, da kmalu uredi tudi svoje gospodarstvo. Našemu prosvetnemu gibanju se obeta nov vir novega življenja: verska poglobitev po duhovnih — 179 — vajah. Želeti bi bilo, da bi imela vsa društva svoje duhovne vaje, pa žalibog je delavcev premalo. Zavzeti se moramo tudi za »čolnič«, to naše edb no verskosprosvetno glasilo! Težave so pri podpisovanju Alojzijevega živ* Ijenjskega pravila. Več posameznih duhovnij je zavrnilo »Pravilo«, med temi tudi ena cela deka» nija. Sobratje, storite, kar morete! Rok za pod» pisovanje se podaljša. K. T. D. razvija s titansko silo svoje delovanje. Do sedaj je vrglo na trg črez 72.000 molitvenikov in na stotine tisočev drugega zdravega čtiva ter tako poglablja versko misel in širi ljudsko pro» sveto. T ajnistvo. Za beatifikacijo škofa A. M, Slomška. Zanjo se mora zavzeti tudi naša duhovščina. Ta sklep je napravil Zbor pri svoji zadnji seji dne 11. novembra t. 1. Naši primorski listi so ob raznih prilikah, zlasti ob njegovi smrti in raznih, obletnicah pisali o Slomšku. Mnogo tega gradiva je raztresenega po zasebnih knjižnicah, po ured» ništvih naših listov in po javnih knjižnicah. Mo» ralna dolžnost primorskih duhovnikov je, da to gradivo zberejo in o tem obveste uredništvo »Zbornika«, ki odstopi vse gradivo v to napro» šenemu sobratu, ki ga bo nato uredil in poslal postulatorju v Maribor, prelatu dr. Iv. Toma» žiču. Sobratje, prosimo vas, da zbirate gradivo in tako pospešite beatifikacijo. Ker bo proces stal tudi mnogo denarja, vas prosimo, da tudi de» narno pripomorete do končnega uspeha. Denar se pošilja »Zborovemu« blagajniku z opombo: za beatif. Zbor. Cerkveno - upravne zadeve Afsgr. Ant. Berlot: Mano morta — Mrtva roka. S 1. januarjem 1927 stopijo v veljavo določbe zakona z dne 30. 12. 1923 št. 3271 gledč pristojbine mrtve roke namesto dosedanjega ekvivalenta. Razlika je ta: pri ekvivalentu se je plačevalo od vrednosti objekta, ne glede na dohodek, pri mrtvi roki sc pa plačuje od čistega dohodka, ne gledč na vrednost objekta. Mrtvi roki so podvrženi: čisti dohodek vsega imetja, ki ga posedujejo: občine, dežele, dobro» delni zavodi, cerkve, beneficiji, prebende, verske hiše, samoftani, bratovščine, cerkv, zavodi, dru» štva i. dr. Pristojbina znaša 7.20 L od čistih 100 L. Dobrodelni, šolski in vzgojevalni zavodi plačuje» jo le 90 stotink od vsakih 100 L. Prosti so: trgovska, obrtna, kreditna in zava» rovalna društva, otroški vrtci, cerkveni benefi» ciji in vsi oni, kateri nimajo letnih 1000 L čistih dohodkov. Dalje: poslopja za dobrodelne, vzgo» jevalne in šolske namene, škof. stanovanja in uradi, župnišča Tfd. Za podlago pristojbine služi čisti dohodek vsega premoženja. Izpolni se sledeče: 1. Umazani povprečni 5»letni dohodek v najem danih objektov. Odbijejo se davki, stroški za ob» delovanje in razne poprave. (Izkaz na posebni listini, glej vzorec.) 2. Letni dohodek nekmečkih poslopij. 3. Letni dohodek glavnic (hranilnih knjižic). » 4. Zemljiški dohodek zemljišča v lastni režiji (kdor obdeluje sam). 5. Dohodki vrednostnih papirjev (obligacij). 6. Stalni dohodki premičnin (bira v naravi, če je pisana v fasiji). Vsako postavko v napovedi je treba pod» preti s potrdilnimi listinami, kakor je razvidno iz obrazca, kolkovanega s 50 stot. Za v najem dane nepremičnine je treba priložiti napovedi ne» kolkovan prepis najemne pogodbe, ali še bolje izjavo podpisano od najemodajalca in najemoje» malca. Za priznanje odbitka davkov je treba priložiti potrdilo davkarije. — Obrazec napovedi s prilo» gami prilagamo kot navodilo za sestavo napovedi. Se priporoča previdnost in natančnost, ker na» poved velja za dobo 1927—1930, torej za štiri leta. Napoved je treba predložiti tudi, če je ono bitje prosto pristojbin, kakor n. pr. ona, ki nimajo 1000 L čistih dohodkov, t. j. župnišča, cerkveni beneficiji itd. Treba je pa 'omeniti, da so pri» stojbine prosta. NAZNANILO. Gazzetta Ufficiale od 30. 9. 1926, št. 227 je ob» javila dekret, kakor je objavila dekret»zakon z dne 16. 9. 1926, št. 1627: Zastanki ekvivalenta, odmerjenega po avstrij» skih zakonih, se popuste za 50'Vo do zastanka do 200 L. Od zastankov, ki presegajo 200 L se po» pusti 25°/o. Popust velja tudi za obresti in globe. Izvzete so olajšave za zastanke občinskih in de» želnih pristojbin, torej občinske in deželne pri» stojbine se morajo plačati. Ta popust velja le, če stranka plača zastanek do 30. junija 1927, Art. 6 del Regolamento approvato con R. Decreto 25 settembre 1874, n. 2129 Bollo 50 cent. (I. Stran) Stamp. mod. 24 (teste) — (Demanio e Tasse) Amministrazione del Demanio e delle Tasse Ufficio del Registro di-Gorizia - di Cormons N........ d’ordine Art............ del campione U) DENUNCIA DELLE RENDITE Spettanti alla (2) Chiesa vicariale di Medana. 11 sottoscritto (d) Toros Francesco fu Antonio da Medana (1) Numeri di richiamo delle precedenti o delle successive denunzie a complemento. (2) Denominazione particolare del corpo o stabilimento. (3) Nome, cognome, paternità e residenza del denunciante. (4) Qualità del denunciante, cioè se amministratore, usufruttuario o procuratore, ed in quest’ ultimo caso la data ed il rogito della procura. (5) Firma del denunciante. nella qualità di (4) amministratore e curato della (2) suddetta Chiesa dichiara e consegna che la detta (2) Chiesa trovasi provvista delle rendite entro descritte. A Medana li 17 novembre 1926. (L. s.) 11 denunciante (5) Francese Toros Ricevuta la presente denunzia questo dì 19 e registrata contemporaneamente al N. Volume Il Ricevitore (II. Stran) Numero pro- gressivo Designazione degli oggetti dai quali deriva la rendita Per l’ordine della designazione si descriveranno: 1. Beni rurali; 2. i fabbricati non ammessi ai beni rurali e agli altri edifizi; 3. i Capitali; 4. le Rendite fondiarie, censi, annualità diverse; 5. Rendite sui Debito pubblico; 6. Mobili. CAPITALE dei crediti e censi i Beni rurali sub A) : Come risulta dall’ allegata dichiarazione firmata dal denunciante e dai locatari i beni ruiali consistenti di terreni e case coloniche, vedi catasto foglio di possesso N. 351 di Medana. Deduzioni: a) certificato dell’imposta; b) fattura 2 I fabbricati non annessi ai beni rurali e agli altri edifizi: Abitazione del maestro di scuola in Medana, a) Dichiarazione 3 Capitali: Mutuo-cambiale 6 %• Deduzioni: a) Certificato ad 1) 3000 — 4 Rendite fondiarie, censi annualità diverse: Prestazioni in generi valore . . - ..; annuo—'. 5 Rendite sul debito pubblico: Numero della cartella 33875 — fondazioni S.S. Messe ■ 6 Mobili: Non danno rendita alcuna 3000 — 181 (IV. Stran) Dichiarazione di consenso o di dissenso del Ricevitore (1) Il Ricevitore dichiarerà se consenta alla fatta denunzia, in questo caso procederà alla liquidazione della relativa tassa in caso di dissenso colla medesima indicherà 1’ opportuno riferimento alla liquidazione supplettiva. Il sottoscritto dichiara (1) A addì Il Ricevitore (2) Misura della tassa applicata. (3) Indicazione sommaria dei motivi della pena pecuniaria riferendosi alla liquidazione suppletoria. Proposta definitiva di liquidazione della tassa per le denunzie dissentite Il Ricevitore sottoscritto, vista la liquidazione supplettiva N. che venne notificata alle parti, come dalla medesima risulta, propone in via definitiva la seguente liquidazione di tassa e di pena pecuniaria nel modo apparente dalla motivata sua proposizione unita alla detta liquidazione supplettiva la quale risulterebbe come segue: Il reddito indicato nella detta liquidazione supplettiva ascende a lire .............................., per le quali essendo dovuta la tassa del (2)................. fa ascendere questa alla complessiva somma di lire..................... La pena pecuniaria per (3) Somma totale proposta per la tassa e la pena pecuniaria L. A il Il Ricevitore (III. Stran) Rendita reale D E D U Z I C N I Totale Rendita Rendita o presunta per ciascun oggetto per contribuzioni dirette per riparazioni delle deduzioni tassabile per ciascun oggetto tassabile per ogni categoria ANNOTAZIONI 1360 130 30 160 1200 360 180 45 7 45 360 135 — < Gode 1’ esenzione delle -] imposte sui fabbricati i per anni 5. 36 — 36 — 350 — 350 — NB. Titoli di esenzione sono da menzionare. 2286 — 175 — 30 — 205 — 2081 — Ad 1) e 2) A DICHIARAZIONE della Chiesa vicariale in Medana e dai locatari dalla quale apparisce l’oggetto della locazione e l’ammontare dell'affitto. Cognome e nome del locatario Foglio di possesso N.o 351 N.o particella di fondo e case Medana Annuo fitto L 1 c. Firma (|:n jj; ; \ ■ : 1) Antonio Bizaj, Medana 3334 prato j _r 3334 arativo AT 365 bosco 424 pascolo 120 casa colonica ■ 360 - Antonio Bizaj 2) Michele Sirk, Medana 325 vigna 465 arativo 466 prato 485 orto 33 casa colonica > 400 Michele Sirk 3) Bartolomeo Zorzut Medana 320 vigna 268 t 348 f aratÌV0 565 ) 666 casa colonica 600 -! Bortolomeo Zorzut 4) Cirillo Vales, maestro Medana Casa N. 35 360 Cirillo Vales Amministrazione della Chiesa Vicariale in Medana Medana, 29-XI-1926. (L. S.) Il Curato: Toroš Francesco. Ad 1 a) e 3 a) USO TASSA DI MANOMORTA. Certificato del R. Ufficio distrettuale delle Imposte Dirette in Gradisca, con cui si conferma che la Chiesa vicariale di Medana è iscritta nel ruolo del Co: mune di Medana per le seguenti imposte: Ruolo Art. 33 imposte sui terreni prò 1926 ■ L 130. Ruolo Art. 45 imposte sui redditi di R. M. prò 1926 L 45. Gradisca, li 11 11 1926 Totale L 175. R. Ufficio Distrettuale dell’Imposte in Gradisca Ad 1 b) DROGHERIA USSAI FATTURA Alla spett. Amministrazione della Chiesa vi: cariale in Medana Per la fornitura di verderame per le viti nell’ anno 1926 L 30. Saldato Ussai m. p. Iv. Mercina: V obrambo naših cerkvenih zvonov. Mnoge naše cerkve imajo med predmeti svoje oprave največjo denarno vrednost v svojih zvo» novih. Človek bi torej mislil, da uživajo cerkv. zvonovi posebno pozornost in varstvo. K temu moramo uvaževati še verski moment, da imajo le škofje oblast zvonove posvečevati ter jih maziliti. Vse te prednosti pa zvonovom nič ne koristijo. Ni v cerkvi reči, ki bi bila bolj zanemarjena, kakor so v zvoniku zvonovi. Če se pri cerkveni klopi kaj polomi, takoj naznani to cerkovnik g. župnh ku za popravilo, če je pa pri zvonovih mnogo več polomljenega, se o tem molči; kajti prihod cerkovnika do zvonov je zelo redek dogodek in še ta brez učinka. Umevno: poškodbo v cerkvi vidijo verniki, v zvoniku ne vidi nihče. Je pač resničen izrek: Daleč od oči, daleč od srca. Kako majhen je zmisel za varnost zvonov, kas že dovolj dejstvo, da so zvoniki s svojim posebs nim vhodom (zunaj cerkve) marsikje odprti dan in noč in da ima prost dohod do zvonov, kdor hoče in kadar hoče. K sreči imajo tudi zvonovi svojega »angela varuha«, in ta je njih glasnost, vslcd katere se takoj oglasijo, čim se jih kdo le dotakne. Ta promptna oglasnost in slišnost med prebivalstvom je obvarovala zvonove že mnogih nesreč. Vendar pa to ni navadna ali glavna nevarnost; tej izpostavljajo zvonove nevešči in nasilni, prh trkovavci. Ta nevednost, to nasilje sega že v neverjetnost. Naravno in priprostemu razumu umevno je, da mora poznati bistvo glasbila, kdor ga hoče rabiti. Le pri zvonovih se dela izjema. Izvrševavei zvonske glasbe, pritrkovavci, si ustvarjajo v svojem nepoznanju bistva zvonov o nastanku njih glasu povsem napačne pojme. Bil sem povabljen v neko vas, v katere zvo* niku je ostal še en zvon. glo je za to, ali ta zvon ostane ali se prelije skupno z novima dvema. Med iiavzočnimi v zvoniku je bil tudi mladenič, naj= bolj vnet pritrkovavec v vasi. Ko smo ugotovili, da je zvon že napočen, da ima jako tenko raz» poklinico zgoraj pod avbo, ter sem jaz izjavil, da se to ni zgodilo vsled zvonjenja ali pritrko» vanj a s kembljem — kajti v tem slučaju se zvon razpoči na krilu — ampak vsled udarjanja s ka» kim drugim predmetom po vratu, pod avbo zvo» na, kar je absolutno nedopustno, se je mladenič /ačudil, da saj ima zvon nad krilom še več gla* sov in zakaj bi se ne smeli ti glasovi porabljati za pritrkovanje, ko ni drugih dveh zvonov. Ti napačni nazori so žal razširjeni med našimi pritrkovavci in zato sc mi vidi potrebno, da jim po čč. gg. cerkv. upraviteljih pojasnim to zmoto. Najprej je treba vedeti, da sc po zvonu ne sme udarjati koder si bodi. To nam kaže že zvon sam s svojim kembljem, s katerim je možno tolči le po krilu, in sicer po njegovi najdebelejši plasti. Dalje je treba vedeti, da ni zvon po nadkrilju tako debel kot na krilu. Razdelimo poševno vi» sino zvona (od roba krila do roba avbe) na 12 delov in vzemimo prvih pet dvanajstin! Do tu se zvon vedno bolj tanjša, s šesto dvanajstino doseže tretjino debelosti na krilu in to ohrani do vrha. Pri gori omenjenem zvonu meri debelost krila 7.2 cm, tretjina znaša 2.4 cm. In po tako tan» kem nadkrilju razbijajo sedaj naši pritrkovavci ter se čudijo, da se to šibko nadkriljc tako hitro razkolje! Pritrkovavcem, ki se izgovarjajo z rahlimi udar» ci po nadkrilju — temu izgovoru jc težko verjeti — bodi tole povedano: glasovi, ki sc izvabljajo zvonu z udarjanjem nad krilom, so grdi, pokve» čeni; njih naloga ni, oglašati se posamno, in to oglašanje se ne sme povzročati z udarci. To pa zato, ker je način njih tresljanja drugačen kot tresljaj, na krilu. Glas na krilu nastane tako, da potisne udarec s kembljem bližnjo plast krila v notranjost proti plasti zunanje površine, nato sc obe plasti razširite in zopet stisnete itd. kot plasti žoge. Tako nastane v notranjosti krila trenje kovinskih delcev, s čimer se vzbudi nelep kovinski glas, tako imenovani udarni glas. Ta glas utihne hitro kot odsekan. Te nelepote pa naše uho ne zaznava, ker jo hitro pokrijejo isto» časno uglašeni lepi postranski glasovi. S prvim udarcem kemblja na krilo se namreč razširi tresljanjc po nadkrilju zvona, kar povzroči ogla» sanje postranskih’ glasov. Iz tega sledi torej, da tresljanje postranskih glasov ni prvotno tresljanje, ampak nekako so» tresljanje. nekako podaljšanje tresljajev iz krila. To daje neizpodbiten dokaz, da postranski gla» sovi niso v naši oblasti in da nimamo nobene pravice, izvabljati jih s svojimi udarci. Oni so odvisni le od tresljajev v krilu, ne pa od člove» kovih udarcev. Zato je tudi znak postranskih glasov drugačen kot znak udarnega glasu; oni so nežni, tihotni, podobni glasu flavte, kajti vzbuja jih le iz krila podaljšano tresljanje v zraku brez vsakega udarca. V »Straži« sem objavil 1. 1921. deset člankov, naslovljenih »Preizkušnja novih zvonov«. V še» stem sem napisal te»le vrstice: »Okrilje zvone» čega zvona je vse zrahljano od korerrike do spodnjega roba, ves zvon je razdeljen v množico oživljenih razdelkov, vse se giblje, ziblje in trese, le črte vozlovke in poldnevniki držijo skupaj to množico spuntanih bitij kakor okostje živo telo. Vse to je pa odtegnjeno vsakemu človeškemu vplivu, celo zvonarjevemu. Nevarno je posegati v to evolucijo, jo motiti in zadrževati.« V »Straži« sem svaril le pred dotikanjem zvo» nečega zvona, kaj naj rečem šele o udarcih po najtanjših mestih nadkrilja, ki ima najmanj od» porne moči proti motenju, zadrževanju in zau» stavljenju svojega naravnega tresljanja! Tu gre za udarjanje, za vzbujanje novega tresljanja na razdelkih zvona, ki ravno izvršujejo svoje naravno tresljanje, izvirajoče in podaljšano iz tresljajočega krila. Tako morajo ti razdelki nadkrilja izvrševati kar dvojno tresljanje: prvo prihajajoče iz krila, drugo izvirajoče izpod pritrkovavčevih udarcev. In ker sta si smeri tega dvojnega tresljanja na» sprotni, nastane med bronastimi molekuli silovito suvanje n križanje, da ni noben čudež, če moč — 184 — njih strukture pod tem nasiljem obnemore, da se molekuli, najbližji udarcem, razcepijo in razkro* jijo. V zvonu nastane razpoklina, od začetka ko* maj vidna, polagoma pa vslcd tresenja med zvo* njenjem vedno širja. Zvon je ubit. Osebne vesti. Goriška nadškofija. Preč. g. dr. Ludovik Čikovic, bivši profesor in ravnatelj na idrijski realki, je imenovan za pro* fesorja na notranji gimnaziji goriškega malega semenišča. — Preč. g. Ivan Semič, župnik v Če» povanu, sprejme oskrbovanje župnije na Lokvah. — Č. g. Edvard Ferjančič, bivši tolminski kaplan, je šel za župn. upravitelja na Bukovo, odkoder bo ekskurendo upravljal še vikariat na Graho» vem. — Č. g. Franc Premrl, novomašnik, je ime» novan za I. kaplana v Tolminu. — Dne 6. novem» bra je umrl preč. g. Franc Šmid, kurat v Branici; izpraznjeno kuracijo upravlja ekskurendo preč. g. Janko Kos, kurat v Štanjelu. Rajnemu sobratu naj Bog da večni mir! — Č. g. Natal Zufferli, du» hovnik videmske nadškofije, je imenovan za ku» rata v Mirniku. Književnost. Sveti Stanislav Kostka. Življenjepis. Za 200»Ietnico kanonizacije (31. XII. 1926) spisal Martin Štular, vzgojni vodja v zavodu sv. Stanislava. Str. 176. S šestimi slikami. V tej knjigi smo dobili temeljit življenjepis toli priljubljenega mladinskega vzornika. To je prvi životopis sv. Stanislava v slovenskem jeziku, obe» nem pa spisan po najboljših virih; obširnejšega niti Poljaki sami nimajo. — Očetje Družbe Je* zusove, pisatelj, tiskarna v Kranju, vsi so se po» steno potrudili, da so nam podarili tako lepo knjigo. Naj bi jo vsi vzgojitelji oskrbeli svojim učen» cem in vsi starši svojim otrokom. Nam duhov* nikom bo pa še posebno prav prišla za govore o sv. Stanislavu v cerkvi in društvih. Knjiga se dobi pri Upravi »Glasnika«, Ljub» Ijana, Zrinjskega 9, za nizko ceno: broširan iz* vod 20 Din (s pošto 21.50 Din), v poLplatno ve* zan 25 Din (s pošto 27 Din), v celo platno 30 Din (s pošto 32 Din). Vzhodni slavospev v čast Srcu Jezusovemu. Tako se imenuje ura molitve za cerkveno zedi» njenje, ki jo je letos izdalo »Apostolstvo sv. Ci» rila in Metoda pod zavetjem Device Marije«. Naj bi se ta krasna ura prav pogostoma mo» lila po naših cerkvah. Izvod stane 1 Din. Naročite jo v Katoliški knjigarni v Gorici. Nove knjige. Moje molitvice. Pod tem naslovom je Katoliška knjigarna v Gorici izdala lično brošurico, ki obsega dolgo vrsto najbolj navadnih molitev. Da se bodo otroci priučili pravilni izgovarjavi, so na vseh dvomljivih mestih dodani naglasi. Cena za izvod 50 stotink. Ura češčenja. Pravkar je knjigarna izdala drugo uro češčenja (presv. Rešnje Telo) v posebnem ponatisu. Prav potrebna publikacija, ko je cela knjiga »Večna molitev« tako draga, da v naših razmerah sploh ni več kupna. Lična brošurica stane 50 stotink. V nekaj dneh izideta v ponatisu še uri češčenja presv. Srca Jezusovega in Matere božje. Pravilni in nepravilni glagoli v italijanščini. Priredila učiteljica Pavla Makuc. Izdala Kato» liška knjigarna v Gorici. Čedna knjižica obsega spreganje pravilnih in vseh nepravilnih glagolov v italijanščini. Knjižica bo dobrodošla za vse Slovence, ki imajo težavo z laškim glagolom. — Cena 2 L. Poljske rože. Vinko Vodopivec je uglasbil 4 mešane zbore (Poljske rože, Kmečka pesem, Žagar, Ena ptica priletela). Zbori so lahki in zelo lepi. Izdala jih je Katoliška knjigarna v Gorici pod naslovom Poljske rože. Oblika čedna, tisk prav dober. — Cena 4 L. Urednikova listnica. Voščilo. Uredništvo želi vsem dragim sobra» tom obilo svetega adventnega hrepene» nja, božičnega miru in tolažbe, za novo leto pa dosti vztrajne vere, upanja in ljubezni. Imejmo samo to željo, naj Kri» stus pride, zmaga in vlada, in dobro bo nam in našemu delu! 185 - Pismo uredniku. Sai ne boste jezni, da Vam zopet pišem? Pravite, da ne. Dobro! Torej naj pišem! Meni se zdi, da je važno. Ce ste Vi istega mnenja, priobčite, morda bodo tudi drugi pritrdili. Listal sem oni dan po našem (soriškem) Fol. Feci. Ne iz dolgega časa, ampak iz potrebe. V listu je toliko stvari, da ena ali druga ne ostane v spominu. Pa moraš poiskati, kadar potrebuješ. Ko sem listal, pridem doi 52. str. v 1. 1912. Tam je poročilo o III. shodu Sac. Ad., ki je bil 18. apr. 1912. Takrat je bila sprejeta tale resolucija: quoad con-gressum dioecesanum eucharisticum iterandum omni secundo anno in utraque parte Archidioece-seos et uno communi, habendo omni sexennio Goritiae. Kako smo ta sklep držali? Imeli smo pač — Bog bodi za to zahvaljen! — pred par leti okoli po deželi več okrožnih evharističnih shodov, katerih se je ljudstvo udeležilo z veliko vnemo. Mi seveda tudi. Toda ta resolucija govori le o nas duhovnikih. Takega shoda pa od 1. 1912. ni več bilo. In to je slabo. Potreben je in odlašati ne smemo. Sniti se moramo zopet sami duhovniki, užgati v naših srcih nov evharistični ogenj in potem se vrniti k ljudstvu nekako kakor Mojzes z gore Sinaj. Menim, da bi bili omenjeni evharistični shodi po deželi rodili trajnejših sadov, če bi bili pred njimi imeli mi duhovniki sami evharistični shod. Pri tem evharističnem shodu bi se bilo naše srce tako razplamtelo v ljubezni do Sv. Evharistije, da bi lahko vnemali srca vernikov, ko so se jela po tistih veličastnih manifestacijah ohlajati. Brez onega plamena, užganega v skupni duhovski ado-raciji, so se pa še naša srca — ali ne? — preveč ohladila. Treba vnovič užgati! Treba zopet evharističnega shoda za duhovnike. Po mojih mislih naj bi napravili kar skupni shod v Gorici. Ne bi bilo treba preveč govoriti, ampak več adorirati. Morda eno uro vsi, nekaj ur pa razdeljeni na manjše skupine. V tej adoraciji bi v luči Sv. Evharistije pregledali svoje delovanje, kje in zakaj je pomanjkljivo. Temu delovanju bi prosili blagoslova, na kar — moderni človek je tak — morda preveč pozabljamo. Itd. Na tistem duhovskem evharističnem shodu smo v slovenski sekciji sprejeli sklep, da bomo širili bratovščino Sv. R. T. in ljudstvo zanjo vnemali. Ako bi bili ta sklep trdneje in skupneje držali, bi bilo marsikaj drugače. Pomanjkanje duhovnikov ima tukaj glavni vir. In druge pomanjkljivosti tudi. Premalo evharističnega duha! Tečaj za cerkovnike smo sklenili, ali prav za prav tečaje. Je bil kateri? Moj slabi spomin mi pravi, da menda v Vipavi, drugje menda ne. Šel bi gledat v »Zbornik«, pa sem vse tiste številke, kjer so poročila o evh. shodih, nekomu posodil s pogojem, da mi jih prav gotovo vrne. Zato mi jih ni vrnil. Tečaj za cerkovnike, da bi okoli Najsvetejšega vredneje služili, kje bo prvi tak tečaj in kedaj? Koliko drugih tečajev je bilo pri nas v zadnjih letih, kako so se obnesli? Da bi pripravili evh. shod za slovenske duhov-n ke, so bili 18. apr. 1912 izvoljeni p. t: Lukežič, Pavletič, Srebernič. Prva dva sta umrla, tretji je odšel. Mislim, da bi naš »Zbor« poiskal novih zastopnikov in za skupni evh. shod stopil v dogovor z italijanskimi gospodi. Nadpaistir bo gotovo zadovoljen. Vaš Naturza. Še eno pismo. Odkar sem Vam zadnjič pisal, sem šel »po* gladat« v Brda. Najprej sem jo udaril v Medano. Vse v rožah, farovž predelan, v cerkvi vse praz* nično, v zakristiji sem videl še celo ceremonijer» sko palico: prejšnjo nedeljo so imeli slovesno celodnevno češčenje. Gospod mi je navdušeno pripovedoval, kako lepo se je vse obneslo. Mahnil sem jo naprej ali prav za prav nazaj. Čudna ta Brda! Nikamor ne moreš naprej. Če hodiš po cesti, ne prešteješ ovinkov; Brici jih tudi niso prešteli, zato pravijo na kratko, da jih je cajhcn. Če hočeš na bližnico, moraš po kozjih stezah v potok nizdol in po klancu navzgor. Meni se je na neki taki bližniei tako natapalo, da je bila le daljšnica. Čez narasli potok (brvi so Bris eem zoprne) nisem mogel, pa je bilo treba nazaj in po ovinkih naprej, kamor sem hotel. Odško* dovalo me je to, kar sem videl v farovžu, kamor sem sedaj prišel. Gospod je bil pri brevirju, na mizi je imel odprto Jegličevo razlago psalmov in blizu nje — 7. knjigo Bogoslovne akademije (t. j. Evangelije in Apostolska dela). Rad bi vedel, koliko sobratov ti knjigi 1. ima, 2. bere. V drug farovž sem prišel po bližniei, ampak kakšen! iz briške opoke se dela čudno mastno blato! V obraz pa ves potan! Njega dni so se iz Bricev norčevali, da sc iz šmartinskega farovža da z brlizgom poklicati 7 duhovnih sosedov. Ker nisem poznal Brd, sem blagroval gospode, da so — 186 — tako blizu vkup. Nisem pomislil, da se gospodje nunci ne morejo ogniti ovinkov kot žvižg. Poleti jih vrhutega pritiska vročina, pozimi goni burja, pomladi in jeseni lepi blato. Vsak kraj svoj križ! En briški križ je tudi — rebula. (In tega križa sem si nekaj oskrbel!) Ko sem zopet po klancu prisopel v nov farovž, mi je gospod prinesel kos zareč tega križa še lanske letine. Srebnem: dobro je. Ko potegnem zopet, mi začne ta križasta re» bula in ta rebulasti križ tiščati v oči in obrvi. Ko mi je gospod hotel doliti, sem se seveda bra» nji, da bi mi ne zlezlo še v lase. Najbrž je mislil, da se mi vino ne zdi dobro, pa je prinesel kožar» ček pikolita. K sreči sem se še pravi čas spomnil zgodbe tistega Brica, ki je na vrh rebule izpil kozarček pikolita in potem izpovedal (Brici so odkritosrčni), da ga je »ta mala žaba komplila«. Vidite, čeprav je sveto leto, mi je rebula obu» dila take nesvete misli. Zato pa nazaj v domače zakotje, pa šalico mleka na mizo! Sveto leto! Ali kaj slišite, kako ga obhajajo? Pred 25 leti je izšla za sveto leto posebna knji» žica, letos menda ne. Ali so razni jubileji sveto leto nekam zakrili? No, če bomo te cerkvene ju» bileje v pravem duhu obhajali, bo že dosežen glavni namen svetega leta, da bi se — ali smem izreči? .. da bi se ... posvetili. Kateri se morda bodo prav zelo, n. pr. naši mladeniči, ki podpi» sujejo alojzijansko življenjsko pravilo. Seveda bo treba držati in ne samo podpisati. Videl sem ne» ko jutro v malem semenišču v Gorici fante, ki so prišli k drugemu kurzu duhovnih vaj. Kar ostrmel sem, ko sem jih videl tako resne in zbra» ne. Sobrat, ki je te fante lahko vsak dan videl — ker ima štiri oči, jih je lahko natanko pogledal — mi je pozneje pravil, da so tako resni in zbra» ni ostali ves čas. Taki fanti postanejo lahko novi Alojziji in novi Stanislavi. In če bomo srečavali dosti takih fantov, se bo tudi nas kaj prijelo. Sedaj, ko smo po vseh cerkvah oklicali Kristusa za kralja, bo vendar kaj pomagalo. Začeti Mu moramo zvesteje služiti. In ko nam celo leto go» vori sv. Frančišek Asiški o pokori, se bomo ven» dar tudi mi kaj pokorili. Letos se bomo pač pre» pričali, da je Gospod tudi nam govoril, ko je rekel svojim učencem: Če hoče kdo priti za me» noj, naj se odpove samemu sebi (tako prestavlja »abneget semetipsum« tista knjiga, katero sem videl v Brdih; Wolf ima: »Naj zataji sam sebe«) in vzame svoj križ ter hodi za menoj. — Pojdimo torej za njim! Da sveto leto ne bo brez koristi za nas du» hovnike, ste dobro poskrbeli v središču, kjer ste začeli opravljati skupno »recollectio menstrua« vsak prvi petek v mesecu v malem semenišču. Če boste stanovitni, se bo prav gotovo v središču vnel božji ogenj, kateri bo segel tudi okoli po deželi. Kjer pa gori ta božji ogenj, tam je tisto, kar je po besedah Pija X. v Exhortatio ad eie» rum catholicum »praecipua saccrdotis laus — vi» tae sanctimonia«. Ta zadnja svetoletna misel je iz lanskega sve» tega leta, ko je pri duhovnih vajah p. Žužek ne» kako takole rekel: Če premišljujem grozno po» kvarjenost sedanjega časa, sem vedno bolj pre» pričan, da bodo ta nerodni svet spreobrnili in rešili ne »dobri« duhovniki, ampak le »sveti« duhovniki! Zapisal pa sem to misel, ker sem bral v avgustovi številki letošnjega »Vestnika«*) skup» ščine duhovnikov III. reda sv. Frančiška v La» vantinski škofiji na str. 39.: »Zakaj Slovenci in Hrvati nimamo svetnikov? Neki hrvatski list je odgovoril, da zato ne, ker nimamo svetih duhov» nikov in pa dovolj asketičnih spisov. Vprašam dalje: Zakaj pa nimamo svetih duhovnikov? Od» govor bo menda ta: ker ne premišljujemo, ne ži» vimo v božji pričujočnosti, ne obujamo dobrega namena, ne izrabljamo časa, ne iščemo duš z gorečnostjo.« Na str. 33. pa: »Da je Evharistija vir vse svetosti, o tem ne more noben dober du» hovnik dvomiti... Duhovnik, ki je v pravilnem razmerju do presv. Evharistije, raste v krščanski popolnosti in se vedno bolj približuje svetosti. Tako misli in bo mislil tudi Naturza. *)Župnik Dominik Janež je v tej številki na str. 46. sklenil svoje poročilo takole: Moj nasvet je, da postani »Vestnik« glasilo vseh slovenskih in hrvatskih duhovnikov » tretjerednikov in slo» venske »Un. Apost.« — Naturza iz svojega za» kotja ploska temu nasvetu. Seveda bomo držali tudi »Cvetje z vrtov sv. Frančiška«, katero do» bimo za 7 lir iz franč. samostana v Ljubljani. »Vestnik« pa izhaja v Mariboru. Naročnina za tam Din. 16.—, nam treba nekaj doložiti radi dražje poštnine. O »Unio apostolica saecularium saccrdotum« bom kmalu kaj napisal za »Zbor» nik«. Več o njej lahko takoj izveš od župnika D. Janeža v Studenem pri Postojni, kateri ima vodstvo te družbe v goriški nadškofiji. Izdajatelj: Zbor svečenikov sv. Pavla. Tiskarna: Katoliška tiskarna v Gorici. 0 rigoverni urednik: dr. M. Brumat. Kazalo Ascetično zrno. Ne bojte se! .... . 1 Utrinki za majnik . . . . 57 Sodalitium Sacerdotum Reparatorum 57 Za mesec Presvetega Srca 69 Značilna mnenja 0 presv. Evharistiji 70 Pax! 105 Večna molitev duhovnikov . 106 Za god sv. Terezije Deteta Jezusa . 121 Regi regum ...... 137 Oficij in maša in festo D. N. J. Chr. Regis 137 Svečenici naknaditelji . . . . 153, 169 Historia docet (dr. Jakob Ukmar.) Martvrium ..... 1 Zopet martyrium .... 18 Pero proti Kristusu .... 33 Pero za Kristusa ..... 85 Krivoverstva in razkoli .... 121 Zopet krivoverstva in razkoli 138 Raznoličnost herezij .... 153 Cerkev sredi herezij .... 170 Pastoralni pomenki. Problem pomanjkanja duhovnikov . 3 Apostolstvo mož in mladeničev 3' Skrb za izseljence .... 36 Moda ...... 37 Hrvatski obrazec kesanja 58 Dvestoletnica kanonizacije sv. Alojzija . 70 Papeževa okr. 0 sv. Frančišku Asiškem . 71 Za podmladak svečenstva 72 Sv. poslanstva . . . ... 73 O cerkveni cenzuri .... 73 V sveti boj proti nekrščanski noši . 87, 106 Papeževa okrožnica 0 sv. Alojziju . 94 Još 0 hrvatskom obrascu kajanja . 94 Misijonska invokacija .... 95 Beseda moškim 0 moderni ženski noši . 123 Skupna molitev v cerkvi 126 Kristus — Kralj in ženska moda . 140 O hrvatskom obrascu kajanja 155 Vprašanje »Večne molitve« . 156 Duhovnik v boju proti nedostojni noši . 173 Katehetski vestnik. Kateheti in fašistovski šolski sindikati 4 Sto je s katekizmom i biblijom za škole? 4 Vprašanje verske učne knjige 129 Krščanski nauk na ljudskih šolah . 157 Nešto 0 katehetici u sjemeništu 158 Homiletične iskre. Načrt govorov za evh. tridnevnico . 59 Misijonska misel. Misijonski dnevi od 3.-6. jan. 1926 . 5, 20 Občni zbor U. M. Cl. . . . . g Misijonsko zborovanje duhovnikov . 6, 21 Blagajniško poročilo U. M. Cl. itd. . 40 Zbirka misijonskih dni . . .61, 132 O misijonih (A. Poharjev referat) . 74, 110 Papeževa okrožnica »Rerum Ecclesiae« . 142 Misijonski teden ..... 143, 158 O zedinjenju cerkva. Zanimivo Solovievo pismo škofu Stross« maverju 40 Pravoslavni duhovniki za cerkv. edinstvo 42 Voditelj Marijinih družb. Družbeni kontrolni listki ... 6 Naznanila ■ . . . . 22 Marijanska konferenca .... 39 Zaprte duhovne vaje za družbenice . 39 Sestanek voditeljev . . . . 74, 96 Alojzijeva slavnost in mladen. Mar. dr. 129, 143 Shod na Planinski gori .... 144 Prosvetno delo. Goriška Mohorjeva družba . . 7, 24, 44 Naše najvažnije kulturno društvo . . 7 Tiskovno društvo u Pazinu ... 7 Sv. Oče o prosvetnem delu ... 7 Jugoslovanski škofje in prosvetno delo . 7 Prosvetni sestanek duhovnikov . . 8 Prijateljem naraščaja . . . . 24, 47 Misli o verski poglobitvi našega dela med mladino ...... 46 Za dobri tisk ..... 47 Važno zborovanje . . . . ]g0 Za Katoličku Akciju (nadb. dr. I. Šarič). Katolička Akcija na dnevnom redu . 145 U svijetlu katoličkog imena . . . 146 Za čisto katoličko opredjeljivanje . . 147 Što je zapravo Katolička Akcija? . . 160 Hrvatska Katolička Akcija . . 175 Dobrodelnost. Ali bomo začeli? ..... 22 Nova pota ...... 23 L’ opera nazionale ecc. .... 23 Važno zborovanje . , .42 Naše zajednice. Šempeterska zajednica . 4; 63, 95, 128 Idrijska zajednica 38 Črniška zajednica 39 Volitev podpredsednika . 95 Postojna, Trnovo, Jelšane . ■ 128 Iz Zbora. Obrambni odsek 38 Tajniško poročilo . 38, 63 Sobratom .... 63 Skupščina .... . 73, 110, 126 Sestanek duhovnikov . 178 Za beatifikacijo škofa A. M. Slomška . 179 Cerkveno s upravne zadeve. Cerkvena vojna odškodnina . . 8, 97, 165 O urejevanju knjižnic . . . . 9, 24 Načrt nove cerkvene zakonodaje v Italiji 24. O orglah . . . . . . 48, 65 Iznajdljiv sobrat . . . . 49 Za cerkveno umetnost .... 49 Zakaj pišem o zvonovih . . 66, 77, 113 Stranski oltarji ..... 76 Zvonovi.......................... 98, 132, 149 Članicam zadruge po vojni oškodovanih cerkva v Gorici . . . .98, Nove orgle v Grgarju .... Naše vojnosodškodn. vprašanje v Trevižu Pristojbina mrtve roke . . 150, 179- V obrambo naših cerkvenih zvonov 132 132 148 -182 182 Temporalia nostra. Kongrua . . . , Društvo sv. Jožefa za duhovnike . Naš gmotni položaj Prošnja zastran kongruvske fasije . Naše zdravilišče v Gradežu . 10 49 77 99 100 Cerkvena glasba. Kaj bo z našim cerkvenim petjem? Šestnajst evharističnih pesmi 1' Anton Foerster Nove skladbe .... Nekaj pojasnil k »Pritrkovavcu« . Slovenska cerkvenosglasbena literatura 44 64 65 164 164 76 Osebne vesti 10, 26, 50, 67, 78, 100, 114, 133, 150, 166. 184. Književnost. Molitvenik «Oče, budi volja Tvoja« . 14 Stiri knjige o Mariji .... 14 Sonce in Senca . . . . . 15 Pl )van Sime Križmanič iz Ježnja . . 15 Molitve za Markovo in križev teden . 54 Jezusova oporoka .... 54 Misijonska prireditev .... 54 Voditelj voditeljem Marijinih družb 54 Azione Mariana ..... 54 Italia antiblasfema .... 54 Naši molitveniki . . . . 117 Sveti Alojzij Gonzaga . . . . 118 San Luigi . . . . . . 119 Slovenski pritrkovavec . . .119, 135, 151 Novosti iz Kat. knjigarne v Gorici . 166 Misijonski koledar za 1. 1927. . . 166 Sv. Stanislav Kostka . . .■ . 184 Vzhodni slavospev . . . . 184 Razno. K smrti Nj. Vel. kraljice zedinj. Italije . 17 Reška škofija ..... 10 Papež o gospodarskem in soc. problemu 13 Smotrno, načelno delo vodi do uspehov v politiki ...... 13 Na okup! . .... 28 Paberki iz nasprotnih listov . . . 28 Silva rerum .... 31 Vesoljni zbor pravoslavne cerkve, Po pet* desetletnici smrti Garcia Morene, Mo* zesove »table« najdene. Protestantski romarji v Rimu, Za naravni preporod, Naša slika ..... 32 Romanje v Lurd, Verske razmere na Ruskem, Usodna plesna dvorana. Proti darvinizmu ..... 54—55 Pismo z Videmskega . . . . 56 Iz Istre ...... 64 Drzni napadi na našo duhovščino v Istri 83 Politika in katoličani .... 103 Shod na Premu, Tirolia docet, Jezik v li* turgiji. Kipar .... 166—167 Urednikova listnica. 15, 56, 83, 104, 119, 135, 168, 184. Upraviteljeva listnica. 16, 152. Razgled po svetu (priobčuje msgr. dr. Josip Ličan). 136. Blagajnikova listnica. il 13, 26—28, 51—53, 67—68, 79—81, 100103, Dopisni kotiček Zborovega tajnika. 114—117, 133—134, 152, KATOLIŠKA TISKARNA |e natisnila tablico „ CE-ŠČENJE PRESV. REŠNJEGA TELESA,“ da se obesi v cerkvi. Tablica je v bistvu takale: se moli ura » » n n ff n n n » » n » V kolonah na levi strani se napiše dan, kdaj se bo ura molila, na primer, 1. nedelja v mesecu, 2. nedelja, na praznik Brezmadežne itd. Med besedami „se moli" ter „ura“ se napiše številka. Tablice so na prodaj v «Katoliški knjigarni" v Gorici, Via Carducci 2 Sama tablica stane 30 cent., v ličnem okvirju pa 5 do 10 lir. 1 Brata Abuja - Gorica l ^ ulica sv. Antona 4 ^ 4 Zaloga vipavskih, briških ^ 4 in istrskih vin. y —--l« 'linill T-’"TT" ■■ IM IM -M Urarnica in zlatarnica L. BRAUNIZER Gorica, Travnik 24. - Galanterije. v J ■ Zdravnik Dr. France Jakončič Gorica - Gosposka ulica št. 6 sprejema za notranje bolezni od 9- 11, 3-4 k A - -k I 8 Andrej Mavrič j Gorica, Gosposka ulica št. 3 \ Bogata izbira domačega in inozem- c skega sukna. — Velika izbira kažuhovin. i Lastna krojačnica moških in šenskih - - f OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCXXXXJOOOOOCXXJOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Dobro znana gostilna • j „P RI MAKS U“f Izborno vino! Terezijo Petrovčič. " »•••••••••< ‘•5 ••• L’ U n i o n Kaša zavarovalnica se nahaja v Gorici ulica Barzellini 2. A. RAVNIK. « | Katoliška knjigarna ! in devocionalnica - « v Gorici - Gosposka ulica št. 2. lil TEOD. HRIBAR Največja izbera najfinejšega in priprostega blaga za obleke. - lil !◄ Ivan Temil - Gorica f Via Carducci 6 (prej Gosposka ul.) Odlikovana brusilnica na električni pogon. Nožarski predmeti, dišave itd. Podružnica: Corso G. Verdi m* št. 40. T — —r--._ • ^ a. ^ ^ Moderna tvrdka A in skladišče cerkvenih predmetov FRANC LEBAN GORICA - VIA DUOMO št. 7 Priporoča preč. duhovščini že izdelane cerkvene predmete, kakor: svečnike, svetiljke, kelihe, moštrance, srebrne in kovinaste itd. ♦♦♦♦♦♦♦♦ Popravljajo seže rabljeni predmeti s poziačevanjem in posrebrovanjem v ognju. Delo solidno. Cene brez honkurence. * ♦ Katoliška tiskarna Gorica - Vrh PlacuteGS Ali vršite zanjo propagando? S«Sa9