134. Sfiev. PavtaHil liranko v dr lavi SHS. V Uublianl, v nsdelio 13. lunlla 1990. feT Po>amexna Rev. 1 krone. Leto IV. bita J a razen pondel£ka l> dneva po prašniku vsak dan opoldan. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/L, Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: ProBtor 1 mm X 55 mm po K 1'20. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 1*60. Pri večjem naročilu popust. BBgBHgS HHHEjHj Plii^ IBS psi y| mm ll||j vBHBu ■ A h : • m h f i m m H i Glasilo JusosEov. socUalno - demokratične stranke, Telefonska št. 312. Naročnina : Po pošti ali I dostavljanjem na dom za ceio ;eto K 240,' za pol letu K 120, za četrt eta K 60, za mesec K 20, Za Nemčijo celo leto K 312, la ostalo tujino in Ameriko K 360. Reklamacije za lisi so poštnine prosta, Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna. Pred strankarskim zborom čeho-slovaske socijalne demokracije. Položaj, ki je nastal za čehoslo-Vaško socijalno demokracijo po zadnjih volitvah, iz katerih so izšli naši •odrugi kot prvi in zmagovalci, je predpisal stranki sklicanje izrednega zbora. Ha tem zboru se naj odloči daljša taktika. Zadnja seja strankirie-Ka najširšega zastopstva se je izrekla to, da gredo strankini zastopniki v ministrstvo. Vsled tega je prevzel *odr. Tušar zopet mesto predsednika ministrskega sveta, sodr. Johanis (po Poklicu čevljar) ministrstvo za prehrano, sodr. dr. Meissner (advokat) ministrstvo pravosodja, sodr. dr. Winter (advokat) ministrstvo za so-cijalno politiko in slovaški sodrug dr. Dčrer mesto ministra za Slovaško. Predsednik ministr. sveta V. Tušar (po poklicu trgovski pomočnik) Je Prevzel za se še portfel vojnega ministra. Te mandate naj seve imajo sodrugi do odločitve strankinega zbora, ,, Za strankin zbor se vrše v strank, velike priprave. Razume se, da sta i levica i desnica i cent rum na pridnem delu. Zanimalo bo sodruge v domovini več določb, ki (bodo za ta zbor veljavne, kajti vodstvo stranke stoji na stališču, da ne gre kar tebi meni nič stvarjati pomembnih odločitev. Prvič: osebe, ki naj bodo delegati na zboru stranke, naj določajo okra;-oiganizacije; en delegat bo zastopal najmanj pet lokalnih organizacij. Razume se, da vsaka struja v okraju določi svojega kandidata O pripust-»osti odloča okrajni odbor. Drugič: Delegata morejo voliti samo oni, ki so plačali že tri mesece Praga, 4. junija. svoje prispevke stranki, predno se je strankin zbor sklical. Tietjič: za delegata more biti izvoljen oni sodrug ali sodružica, ki ie že najmanj tri leta reden član stranke: le na Slovaškem in v mladinskjli organizacijah morejo biti izvoljeni oni, ki so že eno leto strankini zaup-niki. Četrtič: Redni člani strankinega vodstva, člani kontrolne komisije, odgovorni uredniki strankinih listov imajo pravico in dolžnost biti na strankinem zboru, ali imajo na njem le posvetovalno, ne pa glasovalne pravice. Kaj ne, zanimive določbe! in reči moramo: potrebne. V socijalisti čnih strankah opažamo v vseh deželah, da hočejo tisti, ki so od »včeraj« sodrugi, največ govoriti in hočejo s svojim radikalizmom vse premagat! in biti najradikalnejši. Zgoraj omenje' ne odločbe pa bodo takim elementom preprečile njih naklepe in namene O samem zboru bom poročal ob1 širneje, kadar bo. Dan, kedaj bo, Še ni določen. Govor sodr. SkalSka v zbornici poslancev predvčerajšnjem |e bil že nekak prikaz, kakšni so levičarji in za čem stremijo- Upanje je, da ne pride do razkola v stranki. Bilo bi to žalostno, saj veselo že to ni, da imamo v republiki tri soc. demoki. stranke, to ie češko, nemško in madžarsko, ki vsaka «re po svojih potih. Ako zmaga razum, potem ne bo razkola Upajmo najboljše. Kai je s povozaimi in autodelavnicami? Pod tem naslovom smo že sredi aprila opozorili deželno vlado za Slovenijo, da naj napravi red !n reši velikansko imetje, ki se danes ena sama oseba gospodari z njim. Včeraj se je tudi »Slovenec« oso-kolil in prinesel članek, t. j. nedolžni Člančič, kakor da bi tu Šlo za kakih pet »šajtrg«. Ker pat tukaj ne gre za pet samokolnic, temveč za stotine milionov narodnega imetja, ki se krade in uničuje, je potreba, da enkrat o tem resno besedo izpregovorimo, In sicer v prvi vrsti mi kovinski de-lavci, ki imamo dvojni interes na temu. p^ič kovinarji kot taki. ki nam za to. da bomo zaposleni in dru-^ j- ker nam ni vse eno, če se tu za-raAli je res,« se je izpraševala, »da bom skoro pisala v sprejemnici, spala v spalnici in obedovala za pogrnjeno mizo?« Odleglo Ji Je pri srcu in nič več se ni srdila na umetnika. _ ,. »Barve in klste puščam tebi, Rjabuša,1 le rekla. »Kar ostane, mi prineseš. A oazi, da se medtem, ko ne bo mene tu, ne boš ndajal brez- ^ T' !i m0' “o1'1 ... k desetih jo je Rjabovskij v slovo poljubil, zato, kakor Je mislila ona, da bi jo Jiubljal na parniku spričo umetnikov, in mil do pristana. Kmalu je priplul parni je odpeljal. ne po-sp reki jo C Čez dva In pol dni Je dospela domov. V klobuku in dežnem plašču, težko dihajoč od vznemirjenja, ie šla v sprejemnico, a odtod v obednico. Dimov ie brez suknje in v razpetem telovniku sedel za mizo m brusil nož ob vilice, pred ni;m na mizi je stala jerebica. Ko ie Olga Ivanovna stopila v svoje stanovanje, je bila prepričana, da mora možu na vsak način vse utajiti in da ima za to dovolj razuma in sile, sedaj pa, ko je zagledala njegov široki, kratki, srečni nasmeh in bleščeče, radostne oči, je čutila, da bi bilo temu človeku kai prikrivati, prav tako podlo, zoperno in nemožno, kakor obrekovali, krasti ali ubijati, in Isti trenotek je sklenila, razodeti mu vse, kar se Je zgod'lo. Ko se niu ie dala poljubiti in objeti, se ie zgrudila predem na kolena in skrila obraz v dlani. »Kaj je, kai? draga moja?« Jo je nežno vprašal. Dvignila Je obličje, zardelo od sramu hi se v svesti si krivde vzrla vanj s prosečim pogledom, toda strah in sram sta ji omrtvili Jezik, du ni mogla povedati resnice. »Nič.. „« Je odvrnila. »To Je kar tako...» »Sediva,« U Je dejal, dvignil in posadil za mizo. »Tako! Pokusi prepelico! Lačna %\, ubo žicaU Zeljno Je stpla vase domači zrak in jedla jerebico, on. pa jo Je ves ginjen opazoval in se radostno smehljal. VI. Sredi zime se le Dimovu očlvidno posvetilo, da ie varan. Več ni mogel gledati ženi naravnost v oči, kakor da nima čiste vesti, ni se smehljal,ko Jo ie srečaval m je, da bi bil Čim manj sam v družbi z ženo. vabil k obedu svo-. človeštva in ugotovil historično dej' stvo razrednega boja. Od tega časa obsega socijalistična tevrija doktrino o razrednem boju. In od tega časa pojo in piskajo in godrnjajo in kriče beli in rumeni in črni nasprotniki socijalizma umsono: Ho-oo1 Huuu! Haaa! Socijalisti hočejo razredni boj , . .! Viasi le v kakšni glavi preveč megle. »Kjer je boj, je sovraštvo. Bojujejo se sovražniki. Socijalisti hočejo razredno sovraštvo. Socijalisti ščujejo razred zoper razred.« . . Modrost dela skoke, pa si domišlja, da hodi po ravni poti. \ Včasi le kakšna glava za gotove reči zelo jasna. »Boj? -- Bojev ie mnogo: očitati komu le boj. zaleže malo. Postavimo na mesto boia »sovraštvo«; naši poslušalci ne bodo opazili eskamotaže, svol namen pa dosežemo desetkrat lože . .« Tako je nastala pravljica o razrednem sovraštvu, ki ga baje propa« gira in hoče socijalizem, in kakor, bajka o svetopisemskem ustvarjenju sveta od znanosti s tisočerimi dokazi ovržena, se vzdržuje tudi ona kljub dejstvom, kljub argumentom, kljub i i' kušnjam. Razredni boi je zgodovinsko dejstvo, nujno nasraio iz gospodarskih in socijalnih razmer, kakor ic bilo sploh vse, kar ie nastalo, nujno, h-ogniti se mu ne moremo, dokler ob* stajajo razmere, ki ga izzivajo. V; njem smo. Če hočemo, ali če nočemo, Kskšen dobiček ima torej človeštvo ali kateri koli razred, katera kol’ bo-* jujoča stranka od popačenja tega, kar ie in česar ne odpravimo z nobenim zatajevanjem? Komu more koristit!* če se boj, ki ga imamo po višjem za* kanu. še strupi? Poglejmo vsak trenotek hladnokrvno na stvar, pa moramo priznati sami sebi, da ne more biti od tega dobička na nobeni strani. Saj se n»; odloči ta boj v eni sami bitki: zmaga, pridobljena s triki. Je brezpomembna, ni sploh nikakršna zmaga, zakaj jutri se bo boj nadaljeval, če se prepode, bojevniki z enega polja, sc bodo našli na drugem, Če sc jim vzame eno orožje, si skujejo drugo; če se potrgajo njih prave zastave, se bodo borili pod drugimi. Če se obdajo njilt cilli e lažmi, če se falsificirajo njili gesla, če se oblatijo njih ideje, na utihne zaradi tega boj, pač pa prida vanj strast sovraštva, ki je nepotrebna. In vsi bodo imeli škodo; da« nes nemara tisti, ki je podlegel pod težo obrekovanja Jutri ali pojutrš' njem pa druga stran, ki je izzoala maščevalnost... Blagoslovljen je boi — tudi razredni boj, katerega zmagi sledi konce, vseh razredov in konstitucija enot* neg.: človeštva, največii napredek v jega tovariša Korosteljeva, malega človeka, ostrižene glave in breziziaznega obličja, ki ie, kadar Je govoril z Olgo Ivanovno, v zadregi odpenjal gumbe svojega povišnika in JiJi nato zo* pe* zapenjal, potem pa Jel sukati z desno roku levi konec svojih brk. Pri obedu sta oba zdrav* nika govorila o tem, da ie visoko stanje tre' bušne prepone včasih združeno s srčno napako, ali da se zadnje čase često opaža vnetje ledvic, ali da le Dimov včeraj, ko je raztelesi! truplo * diagnozo »pogubna anemija« ugotovil raka trebušne žleze. Zdelo se Je, tla govorita o medicini le zato, da bi pripravila Olge Ivanovno k mol* ku, to se pravi, da bi ne lagala. Po obedu ie Ku« rosteljev sedel za klavir, a Dimov ie vzdihnil in mu rekel: »El, brat! Daj, zaigraj kal žalostnega!« Dimov Je dvignil rame, razprl prste, vjel nekaj akordov in nato začel peti v tenorjin »Pokaži mi dom, kjer bi ruski mužik ne stokal,« a Dimov le zopet vzdihnil, podprl glavo s pestm' in se zamislil. Poslednji čas se Je vedla Olga Ivanovna skrajno neprevidno. Vsako jutro Je vstajala V, najneznosnejšem razpoloženju Iti z mislijo, da Riabovskega več ne ljubi m da je, hvala bogu, že vse končano. Pri kavi pa si je predstavljala,-da Ji Je Rjabovskij ugrabil moža In da je sedaj brez moža in brez RJabovskega. (Dalje prih) <*£&* Stev. 134. - razvoju človeške družbe, ki sl ga tnoremo domisliti po dosedanji višini svoje kulture in svojih sredstev. Blagoslovljen boj, ki odpravi samega sebe, da se umakne sicer novim, ali neskončno plemenitejšim bojem. Kaj se ni moralo napredno človeštvo v vseh dobah boriti za vsako pridobi tev? Kaj ni moralo vedno premagovati reakcijonarne težnje, ki so vsako novotarijo smatrale za zlo? Kaj se ni naš razum, ta najpomembnejši vseh naših aparatov, ppostril le v bojih? Toda kje ostaja sedaj ta slavni razum, ta ponos človeškega plemena, ki ga »homo sapiens« imenujejo božansko iskro, ko bi si z njim lahko prihranil tisoč udaroev ta bridkosti in izgub in nesreč? Kje ostaja ta čudoviti svetovalec, ki bi nas lahko poučil, da bo boj tem krajši in da na-gromadi tem manj žrtev, čim manj zanašamo vanj hudobnosti in neresničnosti ?... Zaman vprašujemo. Krasna reč je človeški razum in nedvomno je njegova bodočnost neskončno krasnej-ša in sijajnejša od njegove preteklosti. Ali danes je njegova moč in njegov vpliv še tisočkrat manjši, kot se sanja -dealistom. Voskovodje v sedanjih bojih dajejo interesi, a niih moči so pomanjkljive. Tesno je njih obzorje ta njih sklepi, kadar se izvajajo brez pogleda v bodočnost in z enostranskim vpoštevanjem dejstev, so zmote in samoprevare. Le današ-na zmaga Urn le pred očmi, le ona Je v njih računih; zanjo napenjajo svoje sile, pogoji jutrišnjega dneva jim pa ostajajo v megli. In boj postaja tak, kakršen Je, ne pa tak, kakršen bf lahko bil. Kaj pomaga? Boju se vendar ne izognemo. Zakon, močnejši od nas, ga je zapisal v svojo knjigo in slediti mu moramo. Tudi delavski razred mu mora slediti, a če ni ta boj vedno tako lep, kakor bi želeli njegovi najboljši člani in bojevniki, se mora tolažiti z zavestjo, da ni to njegova krivda, zakaj o načinu boja ne odloča le ena stran, ampak nasprotnik prav tako, v časi še v večji meri, kakor prijatelj. Za bole med narodi, ki so večinoma le boji med potentati, med vladami, med maloštevilnimi interesenti, so določili zakone in jih krstili za »mednarodno pravo*. Dejali so, da ne morejo odpraviti vojne, ali če jo morajo sprejeti kot neizogibno zlo, hočejo vsaj preprečiti nepotrebne bru-talnosti in atavizme divjaštva. V razrednem boju se niso mogli povspeti do takega prava; kdor se čuti dovolj močnega, rabi svole sile, kakor misli, da Je najbolje zanj in nič ni njemu prepovedano. Na tem polju opeša vsa kultura. Po nasprotniku se udari, a tudi ženam in otrokom se ne prizanaša. Včasi vstane kdo izmed mogočnih — bela vrana — in Izpregovori z glasom razuma, ki le glas človečnosti. In glas vpijočega v puščavi je. Boj se nadaljuie ta njega šum zaglu-šule klice razuma. Lahko bi bilodru-gače, če ... Toda kaj zaleže vsak »če«, dokler ni tako. kakor bi bilo, če...? Boj se nadaljuje m se mora nadaljevati, ne da bi nas Zakon vprašal. ali nam ie piav ali ne. Nadaljuje se, ali v zakonu Je obljuba, da ga bo enkrat konec, in tedaj pride glas človečnosti do veljave. Tedaj postane človeško pravo resnično pravo ir. razum bo lahko odločal, kjer mora sedaj molčati; kadar minejo interesi, ki ga danes ne morejo poslušati, kadar nastanejo skupnosti, kjer so danes nasprotja, kadar bo en velik cill, kjer je danes tisoč majhnih ta malenkostnih, bo razum mogočni svetovalec, čigar beseda bo zalegla m veljala povsod. Za ta cilj se je vredno bojevati. A ne glede na to vprašanje se moramo bojevati, ker ne odloča o boju naša volja, temveč moč, ki ie porodila bol in nas postavila na bojišče. Storimo svojo dolžnost. Čim bolje jo izvrši-m. tem prej se konča boj in tem prej izgine vse, kar ie do dna duše zoper-no živemu, stremečemu, po hiči in lepoti koprnečemu duhu človeštva. »Proletarec«, vičem, Jovanov.čem in drugimi n« eni in med Topalovicem, kojerou po* magajo Zagrebčani na drugi strani. Nasprotja so tako ostro izražena, da se ta nenaravna kompromisna stranka razl ije, kot z naj večjo verjetnostjo. Pri vsem tem ie pač naravno, da so belgrajski komunisti tudi vsakp sodelovanje z oašo stranka odklonih. Mislimo, da ne na kvar zdravemu razvoju. Na to stran so nasprotja pre-aktualna, da bi se jih dalo premostiti. Slovensko delavstvo naj računfc sedaj brez sentimentalnosti z dejanskim položajem, kakor je. Nihče ne more več na dveh stolih sedeti. Pride nal naravna delitev, ki more biti le sledeča: tu masa organiziranega delavstva, tam kader zarotnikov. Ce bi prišlo drugače, — bi morah komunisti svcjotaktiko spremeniti če Igleda trenotno drugače. — je to radi zmed, načelne nejasnosti in kompromisov v S. R. P. (K.) V resnici tudi jugoslovansko delavstvo že danes po ogromni večini ni komunistično. Ujedinjenje, ki bi združevalo nemogoče kompromise je razbito, naj živi ujedinjenje socialističnega proletariata I _______ vV Nemčiji imamo tri delavske stranke. Večinske sodjaliste (socijal-no demokratsko stranko), neodvisne socialiste in pa komuniste. Te tri struje je opažati med socijalističnimi strankami vseh dežel Tudi jugoslovanski proletarijat se deli po svoji taktični smeri na te tri skupine. Vkljub temu se pri nas proletarijat politično ne deH tako. Vzrok zato je Iskati v tem, da je Jugoslovansko delavstvo številno slabo. Vsled tega Je pri nas težnja, da se premosti manj važna nasprotja potom kompromisa, večja in bolj opravičena, kot kje drugje. Na drugi strani so pri stranki, ki f odkazuje že njena šibkost opozicljo-naino vlogo, kompromisi tudi lažji. 7a našo polit, orijentacijo bo zelo Koristno, ako se najprej vprašamo, po Čem se zgoraj omenjene tri smeri po svoji taktiki razlikujejo. i Obe socijalistični stranki na nni, — in komunistična na drugi se razlikujejo takole. Prvi dve struji deiata na podlagi obstoječih zakonov in predvidevajo nepostaven revolucionaren boj le v Izrednih, kritičnih političnih Situacijah, računajoč z njim kot z dejstvom bodočnosti. Druga pa se postavlja na Izrazito protiposjavno stališče in polaga posebno važnost na to, da se navaja mase trajno na protlpo-stavna sredstva in na revolucijona-ren boj, i Vsakomur mora biti na podlagi tega lasno, v čem je močna stran ene In druge skupine. Komunistična organizacija v normalnih časih ne more računati na mase, ako ostaja svojemu programu zvesta. Ob času prevratov pa igra lahko veliko vlogo, ker razpolaga * dobro organiziranim ta izurjenim kadrom. Delati v mirnih Sasih na podlagi komunistične taktike, — pa bi se rekla, odrekati se masam In goniti delavstvo v tabor žol-ah organizacij. V Čem se razlikujeta obe socijalistični skupini? Neodvisni socijalistl so tipični predstavniki socijalistične taktike izza časa pred svetovno vojna Bistvena točka njih programa js njihov prottoilnisterijaHzem — stališče. ki odklanja vsako kooperacijo z meščanskimi strankami. Večinski so-ciialisti pa so ministerijalisti in ne odklanjajo koalicije v vladi. Jugoslovanska socijalno demokratična stranka za Slovenijo Je združevala dolgo vse tri smeri. To ie bilo tako dolgo mogoče, dokler so se komunisti vsakih akcfl vzdržavall. Čim bolj pa so postali dosledni in agresivni, tem nevarneje Je postajalo, da bo škodovalo niihovo i FUlp Urataikt Smeri v Jugoslovanski delavski politiki. postopanje celi stranki in v njej združenemu delavstvu. Zato je vodilo to do notranjih trenj, ki so vodila končno do razkola. Pri tem razkolu je šel s komunisti marsikdo, ki ni za komunistično taktiko, — samo zato, ker ni bil za soudeležbo v vladi S tem je stranka na svojem kongresu v Mariboru računala. Tam sprejete resolucije se postavljajo v praksi na stališče predvojnega soci-fahzina. Zdi se nam, da se da doseči na tej podlagi pri nas v Jugoslaviji popolnoma zdrav kompromis med vsemi socijalističnimi skupinami. Zakaj mi ne živimo v Nemčiji, Avstriji ali Čehoslovaškh kjer je vprašanj© soudeležbe v koalicijski vladi zelo težko, ker je lam brez socijaHstov vsaka vlada nemogoča. Mi smo majhna stranka, ki ima samo na eno stran veliko odgovornost, na to. da strankinih organizacij ne stavlja pred. pretežke preis-kušnje... Socijalno - demokratska stranka Jugoslavije na Hrvatskem, v Banatu in Bosni je izrazito desničarska v smislu večinskih socijalistov v Nemčiji Dna je načelno enotna ta vse-skoz dosledna. Socialistična delavska stranka Jugoslavije (komunistov) pa ie tudi kompromisna stranka. Ona združuje socijaliste s predvojno taktiko (Lap-čevič, Topakmč, Radeče vič. brata Jakšiča na eni strani — ta komunisti dr. Sima Markovič, Živko Jovanovič, Filipovič itd. na drugi Strani.) Ta stranka je nastala na kongresu Uje-dinjenja o Veliki noči 1919 na čuden način. Socijalisti so vstvarili za ta kongres programa tjčno podlago. Zato se ie postavila .cela stranka na stališče erfurtskega programa. Ker pa so Imeli na kongresu komunisti večino, se Jim Je dalo veliko koncesij, tako v imenu, kakor zlasti v pristopu k tret# internacijonali. Mi smo v Mariboru odločno odklonili komunizem. Ker pa smo vedeli, da ta kompromisna stranka ni po programu komunistična, smo bili pripravljeni »topiti ž njo v pogajanj« v svrho vpostavitye enotne socijalistične fronte na podlagi predvojne »ociJaHstične taktike. S tem poskusom nismo vspefl. Za to je tudi globin vzrok. Komunistično Krilo v rgtra? omcntenl stranki 'd?la z v»*nA silami na ta da se po«ta'’i stranka *tor?lhV< in praktično na komunistično sUi!5če. V RaJničklli nevinah se bije. 1 priprava za Vukovarski kogr.es Mi boi m-d Marko? Politični pregled. -f Vprašanja glede sestave pokrajinskih vlad si zastopniki meščanskih strank v vladi kar ne upalo načeti. Boje se, da bi se pri tem vsled nesoglasij, ki bi nastala v tein pog-edu, ne razbila morda cek) s tolikimi bolečinami rojena koncentracijska vlada. Meščanske stranke in njih zastopnik; so v velikih stiskah in ne vedo iz te soteske izhoda, njihovi kapitalistični pristaši pa jih vedno in vedno drezajo, da naj se to vprašanje vendar že .reši, ker že težko čakajo, da dobe svoje zastopnike tudi v vseh pokrajinskih vladah, s čimer so njihovi interesi tudi v važni zvezi. Ubogi »ljudski« zastopniki + Volilni red za državnozborsko volitve. Parlamentarni odbor za določitev volilnega reda za državnozborske volitve je izdelal svoj načrt za volilni red. Početkom tega tednu bo predložen parlamentu. Volilni red se je izpremenil v teku zadnjih dniv marsikaterih točkah. Na vsakih 35000 prebivalcev pride en poslanec. Za podlago določitve števila prebival-oev se vzame štetje iz L 1910, s čimer bodo pokrajine, kjer je od L 1910 do danes prebivalstvo narasla oškodovane glede mandatov, posebno na Hrvatskem, pa tudi pri nas v Sloveniji. Krivično je tudi to, da bi bila volilna okrožja na zapadu ta severu držav večja, na jugu, v Cmi gori Srbiji pa manjša in vse bale vsled po vojni zmanjšanega števila prebivalstva na lugu! Stem bi se srbske stranke bogatile na mandatih, mi pea naj bi gledali vso to mahinacijo mirna Celih 14 madatov bi potemtakem dobila Srbija s Črno goro več, kakor pa tako! Zenske po tem osnutku ne dobe volilne pravice. (Naši klerikalk k temu v »vo]em časopisju kar molčijo. bodo napravili, ko bo volilni red predložen parlamentu, pa še ne v®1™5* upamo pa, da se bodo najmanj tako sveto zavzeli za žensko volilno pravica Parlament boJmel poleg navadnih tkzv. kvalificirane Poslance, t. j. poslance, ki morajo imeti vlsJesolsKo izobrazbo. Na 140.000 prebivalcev pride en tak »kvalificiran« poslanec (od vsakih 4 mandatov eden). Novoizvoljeni parlament nad M trajal kot ustavotvorna skupščina dve teti, nakar H se razpisale zopet volrtve za redni parlament. - Ves načrt volilnega reda je skrpucalo, ki b« v j>arta-mentu zadelo na hude odpore tded* posameznih točk. Modernega ne bo v njem ničesar, če obvelja kot tat?. + Obtožnica zoper Stepana Ra diča. Voditelj hrvatske pučke seljač- ke stranke, Stjepan ta J®2en. od državnega pravdništva zaradi zlo činstva zoper državo ta vladarja ta še mnogo drugIh p^ti^1J Prest^ kov. Obtoženec, ki je bil dolgo časa zaprt, zapet izpuščen ta z°PeLi*n{ že skoro cel čas od že dobil v roke svojo obtožbo ^ bodo obravnave začele_d l ^ ^ Radič ni obtožen zve z z kor se ie večkrat v ^n Zakon, po katerem bo Radi, sojen, določa kazen od pet do,“ese; (Radič le propagiral ta «hteval po polnoma samostojno hrvatsko repu bhk+ Občinsko volitve v Cetinju »e bodo vršite po sklepu ministrskega svata po bivši črnogorski ustavi. 4- Vatikan, Italija In Jugoslavija. Papež ie dne 23. maia t l. izdal na vsa škofovstva vsega sveta ko (pastirski list) o »krščanskem ati ra in medsebojnem nomirjenju« V tel encikliki opozarja na nevarno*«. ki pretijo »vetu, če bi Se nadalje obstojalo med državami in narodi neodkrito sovraštvo ta poziva katoliško časopisje, da ne piše pretirano ta preostro. Predvsem pa govori o razmerah papeštva do oficijelne Italije med katerima ie od Pila IX. dalje bila pretrgana vsaka prijateljska vez. Katoliški vladarH niso smeli na kvi-rinal ta papež se je zaprl v Vatikan. Sedal pa odpravlja papež ta zadržek in dopušča, da se sestajalo medsebojno vladarji, češ da je to za pomir-ienje med narodi ta državami potrebno. Italijansko časopisje komentira to papeževo encikliko ta pravi, da je to znak, da se bo Vatikan spravil z uradno Italijo.sKvirinalom. ter da je to kapitulacija papeštva pred modernim časom.Papeževa diplomacija stopa zopet v široko javnost, najbrže že vsled tega, ker je klerikalna stranka v Italiji sedal zadobila mnogo političnga vpliva. Ko se torej pa-peštvo sprijaznjuje z oficilelno Italijo ta ta Italija danes napram Jugosla-vili kaže toliko nacijonalistično-impe-rijalističnega nasilstva in sta Vatikan in njegova Italijanska ljudska stranka pokazala, da londonski pakt (prim.: odcepitevReke od senjske žkofije!) in zahtevo, da se tudi vsa Dalmacija priključi Italiji, da se Crno goro pro-klamira za nezavisno ta se Macedo-niji prizna avtonomija, je iasno, da se Vatikan uprav sovražno obnaša napram celokupnemu jugoslovanskemu narodu. Da je temu res taka kažejo vsa klerikalna zborovanja zadnjih dn: v Rimu, kjer nacijomalisti skjipno z vatikanskimi krogi delujejo zoper sporazum z Jugoslavijo. + Avstrijski krščanski socijalci proti socializaciji, proti oddafl premoženja. protj socijalizmu sploh. Na občnem zbofu avstrijske državne zveze krščanskosocialnih uradni-cov, učiteljev ta nastavljencev ie izvajal poslanec Kunschak v svojem govoru o avstrijski gospodarski poli-iki. da ie vezano gospodarstvo, ka-ror se sedaj izvršuje, samomor gospodarskega razvoja. Avstrija po-rebuje kredita v inozemstvu in da se ta ne zvišuje, leži glavni vzrok v sedanjem vladnem gospodarskem sistemu, ki Ima v svojem programu še vedno socializacijo* Avstrija Je odvisna od kapitalistično orientiranega in po kapitalizmu vladanega inozemstva. Socijalizem naravnost izpolko-puje avstrijski kredit in onemogoča življenje narodno gospodarskega organizma. Kunschak se ie izjavil tudi proti oddaji premoženja, za katero ie vse avstrijsko delavstvo. Razlog;, ki lih navaja v boju proti socializaciji in oddaji premoženja, so brez podlage. Da tudi naši krščanski soci-ialci niso boljši le jasno. Ti ljudje socijalizem samo izrabljajo, da slepe proletarijat. Zatorej delavstvo, izpre- Javit da se pogaja, vendar pa pod pogojem, da se Rušila ne dotakne an« gleških interesov na vzhodu in da vrne vse angleške vojne ujetnike. Ka je Krasinu očital vpad boijševikov v. Perzijo, je Krasta vprašal: Kaj pa vi s Poljsko? — Stvar pogajanj je taka, da se morajo, predno pride res do kakih veljavnih gospodarskih pogodb med Anglijo in Rusijo, vršiti prej pogajanja povsem politične narave, ker sicer bi bila hiša zidana n» pesek. Kako se bodo pogajanja iztekla, se še ne more reči, vpoštevati pa je treba, da je Anglija danes k temu Ie prisiljena in da za taka pogajanja ni pokazala nobenih naklonjenosti. še manj pa odkritosti. (Op.; Krasta fe zastopnik zveze ruskih sovjetskih gospodarskih zadrug). Nobenih pojasnil ne dajo. Nedavno smo omenjali, da je » prodajo lesa v Auerspergovih gozdih na Kočevskem naibrže v zvezi tudi prodaja Dolenjskih Toplic. Vsa ta kočevska stvar tako nekam čudno vonja: Auersperg, pogodba o proda# lesa, x milijonsko darila kočevarska »republika«, Kajfeževi vojaki, prodaja Dolenjskih Topile itd. Cela vrsta dogodkov ie sledilo drug drugemu tako naglo, da res ne vemo, v kakšni zvezi so med seboi ZcM se nam pa v prvi vrsti smefc* no in neverjetno, da bi bil knez Auersperg res tako nerazumen gospodar, ki bi bil prodal Dolenjske Toplice za pol milijona, ko so vredne več milijonov. Kakor že v mnogih drugih vprašanjih. nam »Slovenec« še ni dal odgovora, ker ga ne mara dati. Prepričani smo, da bi vsa ta afera afer potrebovala temeljitega pojasnila. Za? kal ni dež. vlada kupila Dolenjskih Toplic, da priredi tam svoie zdravilišče ali pa ga odda kakemu zavodu ali poverjeništvu za socijalno skrb, da ea uredi za delavske socijalno zavarovalne ali zdravilne zavode. S prodalo Dolenjskih Toplic jt zapravila dežela lepo priliko, vrhu* tega pa tudi vrgla del narodnega imetja v žrelo kapitalistom, dočim bi bila, če bi bila za to bagatelo kupila Toplloe, sama prihranila milijonska stroške sebi ta občinam. Kako Je torej z vsemi temi stvarmi? V javnem interesu M bito. da W to pojasni. -f Rusko-poljska vojna se nadaljuje. Rdeče čete se omejujejo zadnj’ čas na ofenzivo v manjšem štilu, Poljaki pa ofenzive zaenkrat niso zmožni. morda da se pripravljalo na novo. Zanimiva ie vest, da snujeta baje dya voditelja ruske kadetske stranke. Rodičev in Savinkov, rusko vlado, sestoječo iz liberalnih elementov. Ta vlada naj bi potem organizirala rusko protiboUšviško armado iz ruskih beguncev in ruskih vojnih ujetnikov, ki se nahajajo po raznih državah (v Nemčiji ta Franciji največ). Ta armada bi baje štela okrog pol milijona mož. Ta vest se pa ne zdi dosti verjetna, ker se je vodja kadetov, Miljukov, ki je sedaj v Londonu, sam ostro izrekel zoper napade Poljske na Rusija f Anglija in Rusija. Povsem umevno Je, da se Rusija pi i vseh državah. posebno pa v Angliji ta A le-rlki trudi, da pride med njimi do političnega ta gospodarskega miru, če pomislimo, da ie danes od ostalega sveta izolirani dr*flvi te živeti In celo 5e RusiH. J* s surovinami in z vsem svojim bogr, stvom in ii manjka zadostne industrije; amevpo dalie vsled tega. ker si Rusija želi miru in zopet miru, da se začne do dolgem, že toliko tet iraja-jočent krvolitju, gospodarsko razvijati. Da Je Rusija vsled svoie slabosti, kakor pravi buržoaziia, pred par meseci ponudila vsemu svetu mir. ta trditev ne drži; saj so nam brezuspe {ne vojne ta bojkoti zoper sovjetsko Rusijo to jasno pokazali. In sedal »e mudi s osmimi drugimi sovjetskimi odposlanci, delegat sovjetske vlade, Krasiu, v Londonu, da sklene gospodarske pogodbe * Anglijo. Pogaja se * njim Uovd Georga ki pa ne kaže ca ta pogajanja nobenega odkritega veselja ta bi menda najrajše vsa pogajanja opustil, kar bi tudi Franclji bito zelo t»o volji. Ah Krasta preti t vpadom boijševikov v Perzijo in Mezopotamijo ta Anglija ie vsled tega v silnih stiskah. Lloyd George je že iz- Dnevne vesti. Ružena Kristanova Včeraj, v petek dopoldne Je v Le-onišču po dolgotrajni bolezni umrl« soproga sodruga Antona Kristana — sodružica RuženaKristanova. Zopet je izgubila naša delavski stranka zvestega člana, marljivo so* delavko ta vneto sodružice. Pred IT, leti Je prišla iz Češke v Slovenija kmalu se je naučila do dobra našega jezika ta začela delovativ delavske« gibanju. V Idriji ie vodila od leta 1905. do 1908. tamošnjo »Prvo idrijsko čipkarsko zadntgo, r. z. z o. z « ter bila ves čas svojega bivanja V Idriji odbornica ženskega društva »Veda«. Več let ie poučevala idrij* ske sodruge petja ter ustvarila prvi delavski moški in mešani zbor ta-mošnjhn našim organizacijam. Tudi v Ljubljani sodelovala v nažta ganlzacijah. — Bila le *£entčin» ,- '««, in »Napreta* I»r^la v č * j . v vc ^uvesti ta n^tnI tudi od?m itfnn Nr-kni Sasa ie bu* mul Odgovorna urednica idrijskega »Naprejaj — podrtb pokojne sodružice se vrš! v soboto, dne 12, t. m. iz Leonišča ob 6. uri na tukajšnje evangelsko pokopališče. « Strankarsko izkoriščanje železni* ce. Kakor smo ie poročali, bodo dobili udeležnlki klerikalnega orlovskega tabora koncem julija v Ma’ 'boru polovično vožnjo po želesznicah. D« Je to strankarsko Izkoriščanje železnic od strani železniškega ministra Korošca, je Jasna Naravnost smešno Da se sliši v »napredni« ta »moderni« Jugoslaviji, da bodo za udeležnike tega kongresa na razpolago celo po-sebnl vlaki! Kaka droga stranka z« svoje prireditve gotovo ne bi doblui polovične vožnje fn posebnih vlakov. Je pač klerikalna korupcija vsepovsod 1 Na državni realni srfmnazH! v Novem mesta bo vpisovanje učencev m učenk v I. razred dne 29. tanila od 1 (I. dp 12. ure, sprejemni Izpiti pa dne 10. tanila s pričetkom ob 9. uri. Koroška mladina v Uubtian! Ko-roški malčki, 523 učencev In učenki oO-VČetal ob pofctllk dPcoRfetedospe- U s posebnim, zelenjem okrašenim vlakom iz Borovelj v Ljubljano. Nad 7000 šolske mladice ljubljanskih šol ie pozdravljalo z otročjo iskrenostjo in vesoljem došlece. Po končanih sprejemnih pozdravih na glavnem kolodvoru, ki je bil z zelenjem okrašen, so koroški šoiarčki vkorakali v vzorni povorki z gpdbo Salezijancev v mesto. V Mladiki so bili pogoščeni. Popoldne so si učenci in učenke v skupinah ogledovali mesto in njega zamenitosti. Učenci boroveljske meščanske šole so zvečer zapeli pred Prešernovim spomenikom več koroških narodnih pesmi. Učenci in učenke ljudskih, šol iz Št. Janža. Podgorja, Sveč, Bilčovsa, Podljubelja in Bistrice so se zvečec vrnili z vlakom domov. Ljubljanska mladina jim !e priredila iskreno sljjvo. Občni zbor »Slovenske Matice* se bo vršil v nedeljo^ dne 13. t. m ob 10. uri dopoldne v magistratni dvorani. L^ored: 1. Nagovor predsednika; 2. poročilo tajnika: 3. poročilo blagajnika; 4. poročilo preglednikov računov; 5 sprememba pravil; 6. slučajnosti. Sprejemanje bolnih otrok t otroško bolnico na Znnsketra cesti se vr ši od 15. junija 1.1. dalje vsak dan od 10. do 11. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne v ambulanci otroške bolnice. Izven določenih ur se sprejema samo izjemoma v najnujnejših slučajih potom sprejemnega urada splošne bolnice na Zaloški cesti v Liubljani. — Ravnateljstvo dobrodelnih zavodov v Ljubljani V Rajhgnburgu ob Savi in okolici so se pojavili smrtni slučaji črnih koz. Rajhenburg je kontumaciran. Število dijaških štipendijev. Ministrstvo prosvete je objavilo v »Službenih novinah« seznam ek dijakov, ki V inozemstvu dobivajo od vlade štipendije po 250 frankov. Takih štipendistov je 769. Aretacija v porotni dvorani. V porotni dvorani med senzacijonalnim Procesom proti Jpžetu Gorjancu je bil včeraj ob 6. zvečer brez vsakega hrupa po detektivih aretiran 18 letni Blaž Jugovec Iz Škofje Loke. V nedeljo ponoči je smrtno nevarno zaklal svojega nasprotnika Jožeta Ravniharja. Na to je pobegnil ter se skrival oikrog. Prišel je v Ljubljano poslušat porotne razprave. Vlom. V stanovanje bančnega Llnkiča Benjamina na Aleksan-diovi cegti je bil včeraj dopoldne lx-vršen vlom. Linkič ima škode na pokradeni obleki in perilu okoli 5000 K. Popravki. V včerajšnjem pismu iz Prage naj se prične v peti vrstici drugega odstavka govora sodr. Ska-laka drugi stavek sledeče: Ako imajo delavci svoja podjetja... ne pa »ako nlmaio«, kajti sicer je pokvarjen ves stavkov smiseL — Tudi v druge članke so se vrinile večje ali manjše napake. Del teh popravljamo tu: članek »Proti politiki v cerkvi« prvi odstavek: Pečičev predlog (ne PeSi-cev), socijalna demokracija (ne de-kracija!) In druga notica v »Novicah«: radi svojih simpatij s proletarsko ... (ne vedenja!). Kultura. »Veleja.« V soboto dne 12. t. m. m bo vršila v dramskem gledališču pr»-piijera Anton Novačanove drame >Veleja«. Avtor je slovenskemu občinstvu znan po zbirki novel »Naša vas«. Celje. Mestno gledališče priredi v Četrtek, dne 17. t m. ob 8. uri zvečer delavsko oredsiavo »Hlapci«- Ker je tera zek> lepa, kakor sploh vsa Can* ®fva,'dela. prosimo tem potom V3e nase prijatelje in znance, ia predstavo posetijo v najobilnejšem številu ™ predstavo bo pesnik Albrecht, ,rc«i° lK)P?rnen ,Kre' tako da jo bo ,ahko razumel. — te v Konsumni prodajam*, v strokovnem tainlštvu ter pri zaupnikih. Ker zelo veliko, priporočamo vsem so-drugom in sodružicam, da si preskrbijo vstopnice pravočasno, sicer se Hm lahko pripeti, da bi ne moRil vsled razprodaje dobiti prostorov. »Ljubljanskega zvona« 4. številka prinaša med drugim poučen članek R. Krivica o Masaryku kot estetiku in literarnem kriti&u, nadalje so zastopani pesniki Igo Gruden, Rado Peterlin-Petruška, Miran Jarc, Janko Oloser, Fr. Oolar, Iyo Šorli, Ivan Zorec, Marija Kmetova in Ivan Al breht. Fr. Veber nadaljuje raapravfl o Bergsonovi teorij smešnega. HSt< Iz stranke. Klerikalci so ustanovili posebno štvo za Urjenje svojih »katoliških tov — »Katoliško Hgo«. Delajo sil- no intenzivno 1 Kaj pa vi, sodrugi? Kiti je napravil kdo izmed vas za naše liste in zlasti za »Narrej« ? (6) PEVCI, POZOR! Pevski odsek »Svobode«, Ljub Hana vabi vse sodnice pevce danes ob 16. uri (4. uri popoldne) k vaji v društvenem lokalu. Prosi se polnoštevilna udeležba, ker se vrši ob pol 6. uri posrreb žene sodruea Anton* Kristana Iz mrtvašnice Leonišča« na evamie-lsko pokopališče. POZIV. Ranjeni in vdove po žrtvah z dne 24. aprila 1920 naj se, v kolikor to §z niso storili z vlogami za podelitev podpore iz nabranega denarja, zgla-se v tajništvu strokovne komisija. Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 6, nalkasneje do konca meseca junija tega ieta. _________ Avstrijska vlada demi-sijonirala. Klerikalci in krščanski socljaiel povsod enaki. V nobeni državi se socijalna za kononaja ni tako rapidno razvijala kakor v avstrijski republiki. To se je vršilo pod vodstvom socijalno demokratične stranke. Avstrija je pa bila že od nekdaj gnezdo reakcije, ki je vedno spletkarila proti napredku. Jedro reakcije so tvorili klerikalci, krščanski socijalisti ter aristokracija in plutokracija. Tudi sedaj hoče ta družba pod firmo krščanskega soc • jalizma preprečili vse, kar bi polnilo socijalni napredek. Khka je da^ nes proti vezani trgovini, proti agrarni reformi in proti odpisu imetja, ki bi se imelo izvesti v Avstriji Je’ v prav majhnem obsegu Zado voljni tudi niso z ustavno predlogo. Vse kaže, da so klerikalcem zrast: rogovi ter da bo imelo socijalno demokratično delavstvo precej posla, preden jim dokaže, da so minili časi in da. če misl:jo na beli teror m mon-arhizem po ogrskem sistemu, se motijo. Klerikalci tudi ščujejo podeželsko prebivalstvo proti mestnemu in industrijskemu ljudstvu z ozirom na prehrano. Krščanstvo 1 To je enaka metoda kakor pri nas. LDU Dunaj. 11. junija. Ob trinajstih je državni kanceiar dr. Ren-ner posetil predsednika Seitza in mu podal demisljo celokupnega kabine-ta. Predsednik je sprejel ostavko in vprašal kancelarja, ali Je odstopivša vlada pripravljena voditi državne posle pod predsedstvom dosedanjega kancelarja še nadalje. Dr. Renner je izjavil, da je k temu pripravljen. Vsled tega je poveril predsednik na podlagi točke 3. zakona od 4. marca 1919 odstopivši vladi pod predsedstvom dosedanjega državnega kancelarja dr. Rennerja, da zaenkrat vodi državne posle dalje. . Vzroki socialističnega odstopa. LDU. Dunaj, 10. junija. Socialnodemokratska korespondenca priobčuje nastopni komunike: Pogajanja med koalicijskimi strankami glede oddaje premoženja še niso dovedla do nikakih zaključkov. Tudi pri pogajanjih o ustavni reformi pod okriljem vlade doslej ni bilo možno, premostiti ostra nasprotja. Organiziranje oborožene ljudske brarnbe po voditeljih krščansko-socijalne stranke na Tirolskem in Salzburškem je na-sprolttva še poostrile. Razen tega obkladajo voditelli krščanskosocijai-ne stranke vlado, v kateri sede sami, dan na dan z najtežjimi in najbolj nestvarnimi očitki. Po teh vzrokih povzročena kriza koalicije se Je vsled dogodkov v včerajšnji seji narodne skupščine bistveno poostrila. Krščansko socijalna velenemška koalicija Je nastopila proti državnemu tajniku z armado in mu stavila nesprejemljl vo zahtevo, da se ukine naredba glede vojaških zaupnikov. Voditelj kr-ščanskosocljalne stranke Kunschak državnega tajnika za armado ni le sirovo razžalil, nego Je tudi lavno za$rro*tt, da odstopi od koalicije. Radi trti okoliščin so državni kanceiar ii eT?fr’ *ra^for tudi socljalno-de-mmcratskl državni tajniki ki državni podtajniki zvezo socijalno-demokrat-sklh poslancev saproslH za dovolje-] nle. da odstopilo Zveza Je to namero vzela na znanje. SOCIJALNI DEMOKRATI IZSTOPIL! TUDI IZ ŠTAJERSKE DE *ELNE VLADE. LDU Gradec, 11. junija. Zastopniki socljalnodemokratične sh-anke v deželni vladi, v deželnem svetu in v občinskem svetu, med irihni namestnik deželne*« glavarja Pongratz In lupan Muchltsch, so odložili svoja mesta. Ta sklep, ki ga Je »astopstve stranke vzelo na znanje, je bil povzročen zaradi zadnjih pondeliskih dogodkov v Gradcu. Eden izmed vzrokov za to je tudi dejstvo, da je postajal prehranjevalni položaj na Štajerskem .posebno v Gradcu vedno težavnejši. Ker krščanskosocialna stranka ni vplivala na kmetsko prebivalstvo, kakor je bilo pričakovati, n!ma koalicija nobene vrednosl več. ITALIJANSKE NAKANE. Pariz, 10. Iz krogov, ki so navadno dobro informirani o italijanskih razmerah, le izvedel naš izvestitelj, da bodo italijanski delegati v slučaju, da bi bil plebiscit na Koroškem neugoden za nas, zahtevali zase poleg drugega še ves gorenjski trikot z Bohinjem, Bledom, Jesenicami in Bohinjsko železnico. (Vesti LDU.) »MIR IN REP« SE DELA. Belgrad, 10. V vsej južni Srbiji so oblasti pričele z energičnim preganjanjem razbojnikov. V preganjanju so se že prve dni pokazali nekateri uspehi. V okraju Me’ohija s« usmrtili 8 razbojnikov. V večih okrajih je došlo do bojev med razbojniki in orožniki ter je bilo več razbojnikov ubitih. VALONA OGROŽENA PO ALBANCIH. Pariz, 11. Brzojavka »Tempsa« iz Valone poroča, da je položaj v Valo-ni stacionaren. Vstaši so mesto obkolili in se mu približali do 2 km ter zasedli vse postojanke, ki so jih zapustile italijanske čete. Italijanski poveljnik je dal brambno črto izprazniti. Patrolne ladje in rušilci varujejo mesto. Pričakuje se prihod križark. »Temps« poroča dalje, da je med RssadpaSo In beigrajsko vlado prišlo do sporazuma, po katerem bo Es* sad paša ves svoj vpliv v Albaniji zastavil za Jugoslavijo, katera bo varovala neodvisnost Albanije in priznala Essad pašo za guvernerja. VLADNA KRIZA V ITALIJL Rim, 11. Agenzia Stefani poroča: O ministrski krizj piše »Oiornale d* Italia«, da prevladuje mnenje, da bo Giolitti poverjen s sestavo kabineta, in da ga bo sestavil na podlagi široke demokratske koalicije. VELIKA RUDNIŠKA EKSPLOZIJA. Temesvar. 10. V rovu »Muneari« rudnika Aninskegra se ]e dogodila velika nesreča. Zaloga dinamita se fe iz neznanega vzroka razletela prav tedaj, ko so delavci hoteli zapustiti rov. DosedaJ so odnesli 173 mrličev. 36 rudarjev kaže znake hudega zastrupljenja; prenesli so Jih ▼ boh niščnlco. 20 rudariev še pogrešajo. Uvedena je preiskava. POGAJANJA ZA SESTAVO NOVE NEMŠKE VLADE. Berlin, 11. Neodvisna socialnodemokratska stranka je odklonila vstop v vlado in to utemeljila v daljši izjavi, v kateri med drugim pravi, da je dosedaj nepitna koalicija dokazala, da ni svobodna izvesti socialistična načela. K- illirije«. š. K. »Svoboda« na* stopn danes v Ljubljani prvič javna, Motociklisti se .vabijo, da se za-* nesljivo udeleže sestanka dirkačev, v soboto zvečer pri Novem svetu za nedeljsko dirko na Bled. V slučaju pomanjkanja bencina in olja. iim '•& isti pri klubovem reditelju g. Ogrinu na razpolago proti znižani ceni. Vrtni koncert danes in vsako nedeljo pri Travnu na Gllncah pri sla« bem vremenu v notranjih prostorih« Začetek ob 4. uri popoldne* Vstopnina 2 K, otroci n osti. Točilo se bode tudi brezalkoholne pijače. Poslano. Slovenski javnosti. V kritiki o 17. umetnostni razsta« vi, priobčeni v zadnjih številkah »JuguslaviJe«, povspel se je gospod jitfis doktor Dobida do trditve, da st? naročila za umetnika strup, prekletstvo in mu v pohujšanje. S tem izrekom je gospod di ktvi razkril le absolutno nepozeanje stroke, v katero se v zadnjih čavf’ vrinla. Ce ne gospodu »kritiku«, je pa vsakemu srednješolcu znano, da so omogočila skoro izključno le velika in bogata naročila v vseh umetnostnih poljih obstoj in razvoj upo« dabljajoče umetnosti vobče in posa* meznih umetnikov posebe. (Seve da pa razumemo pod naročili le ta« ka. ki prepuščajo umetniku popolno svobodo koncepcije in tehnične izvršitve). Spominjamo ie na Parthe-non in Phidlja, na katedrale in njitf graditelje, na Giotta in Lionarda? Michelangela in vse velike renesančne mojstre do Tintoretta in Tiepola, na Rembradta in Velasque-za, Govo, Delacroix, Daumler-ja i* vse velike moderne in najmodernejše umetnike t redkima izjemoma Cezanna in Van Gogha — do današnjega dne. Verujemo, da delamržnežu naročila ne diše ta ko bi ne gledal gospod doktor samo le z u š e s i, bi morda le izpregledal preko »zgoščenih me« gla« in zaznal, da se skriva za kroniko apostolstva »resnice, duševnosti, božanstvenostl in patentirana pristne umetnosti« le prav preiriga* ny, špekulacija na državni žep, Spekulacija. kako *i »priboriti« brez truda in znoja, zato pa tem večjo rekla*! mo, če ne že dosmrtne častne rente, pa vsaj bogatih štipendij. Kajti s podporami za brezposelne se geniji na zadovolje. Podpisani smatramo za svoja dolžnost, da Javno in kategorično odklonimo nazore Jn v ničemur utemeljene trditve g. dr. Dobide. ki le bft’ gajo nepoučeno javnost, sejejo sovraštvo. izpodkopavajo zaupnje oh'* činstva do umetnikov, in rušijo s trn« dom postavljene temelje s i o v e u * skl upodabljajoč! umetnosti. Ferdo Vesel, M. Sternen. J. Vavpotič, M. Gašparl, Fr. Dollner. J. Fran' ke. Fr. Berneker. Izdajatelj: Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: Jak. Vehovcc, Tisk »Učit. tiskarne« v Ljubljani. RUSKO-POLJSKO BOJIŠČE, Moskva, 11. Frontno poročilo: Pri Reviku smo vrgli sovražnika na desni breg Dnjepra. V odseku reke Pripjat smo po ljutih bojih zlomili sovražni odpor in zasedli Carnopyl. Pri Taražči se sovražnik umika. KANCELPARAGRAF. Zdrav razvoj moremo pričakovati od človeške družbe le tedaj, če se razvija svobod « V tem oziru si je Cerkev pri nas pridobila predpravice, to je ona ima pravico napadati in blatiti svojega ^isprotnika v cerkvi, dočim mu ti ne smeš odgovarjati. Ce bi služila cerkev samo veri, bi bila ta stvar vprašanje duše in kulture srca, ker pa je Cerkev danes orodje določenega gospodarskega sistema, in sicer kapitalističnega, je le v interesu človeštva, da v vprašanjih. ki se tičejo tega gospodarskega sistema, zavlada popolna svoboda polemike ali pa izključitev politike iz cerkve. Kako pride izkoriščani narod do tega. da podpira kapitalistični red duhovništvo, ki uči enakost ljudi?! Iz Slovenije. TRŽIŠKA BALADA. V aprilu devetnajstpdvajset trije v Tržiču so možje, ko alkohol je bil preklican v Sloveniji za moške in žene, tam pili žganje prav veseli, ker frakeljčak pr^iv dobro d«. Potrebovali so korajže, ker punt v Trži^y je pretil, zato junaki so se zbrali hoteč pognati čez Predli zavedne delavce in trezne, da strah v Tržiču bi miniL Pa Koia šurnjek — Žagan ca in naš Štefan, ki živel kaj rad je na račune drugih ter Kajtanov France vesel če v kupico ves ginjen gleda, ta trojček v protokol je del: V Tržiču, groza, anarhisti in komunisti nam groze, imajo črno vest, zločinci! Dovelj nam fakta govorel Čez mejo občine poženite te zlobe, dokažemo jim vsel Pa pride protokol, da fakta možje oblasti povedo, tedaj obmolkne ta trojica, se skriva v gozdu, da ne tfo resnica čista se odkrila, resnica bode pač v oko. In tretji dan je že hotela nesreča: Franceta zasledi orožnik in lepo ga vpraša, je-li resnica, kar. stoji tam v protokolu navedeno? Tedaj France plašno molči. OblHe ga rdečica v licih, prizna, da vse Je grda hA ki so sklenili !o pri žganju, kar prvič zlobno Je v rovaš sodrugov naših bU. govoril. ŠPORT IN TURISTIH A. Nogometna tekma med S. K »Svoboda« (Ljubljana) ter Š. K, »Šparta« se bo vršila danes, dne 12 t. m. ob pol 7. uri zvečer na Igrišču Ružena Kristan. Globoko užaloščeni naznanjamo, da nam Je danes dopoldne umrla ljuba mamica, oziroma soproga Pogreb bo v soboto, dne 18. Junija, ob 6* uri popoldne & Leonišča na Evangeljsko pokopališče ▼ Ljubljani. i^nbljana, dn» M junija 1020, Anton Kristan, Cvetko, Boris, Dušan, soprog. sinovi \ Stran 4? ff A PREJ. 8tev. 188. r Zenske zdraviliške toplice DOBRNA pri Celju ■■■ poprej NEUHAUS bel Cilll Akrotefma.370 C Izredno bogata na radiju in ogljikovi kislini. Na iomestuje v polnem obsegu Franzensbad. Jzvanredni uspehi pri ženskih in živčnih boleznih, bolezni srca, ledvic, slabokrvnosti, revmatizmu, protinu in vseh pojavih oslabelosti. Termalne naravne ogljikove kopeli, termalna pitna voda, železnati vrelec, masaža, električne, solnčne in zračne kopeli, ter kopeli v vročem zraku. Krasen park, smrekovi gozdovi, Divni izleti. Nikdar megleno! Vojaška zdraviliška gcdba, Eesiia ritai-ok&olser. — Prospekti zastonj pri upravi kopališča. , BALKAN4. mm Trgov, špedfcijska in komisijska del. družba. — ■■ ; Brzojavni naslov: „BALKANSPED.“ . = LJUBLJANA - MARIBOR - ZAGREB - BEOGRAD-TRST -WIEN. Špedicija vseh vrst. — Sprejemanje blaga v skladišča. — Zacarinanja. — Mednarodni prevozi. — Selitve s patentiranimi vozovi na vse strani. — Skladišče, spojeno s tirom juž. žel. — 1. ljubljansko javno skladišče. % srednje veliko posestvo rodovitne zemlje tri četrt ure oddaljeno od trga M. Brlnovčar, Žurkov dol 16, Sevnica ob Savi. listni Irntnl za centralno kurjavo je narti! Ml lUlloi prodaj Ogleda in vpraša se lahko vsaki dan v hotelu Ljubljana. „Slon* 576 za obleko ali dve bluzi se ceno proda. Naslov v upravi ,Napreja‘. ŠPEDICIJA. — IMF OP, T. — EKSPORT. — KOMISIJA. KUJ® DELEC, slatar in draguljar Ljubljana Hilžirjeva»L* priporoča svojo lIMe Ib Manto Minita za nova dela in popravila vsake vrste, kakor tudi za po zlato-vanje in posrebrovanje. V zalogi ima zlatnine in srebrnine, poročne prstane po vseh uzorcih in merah, uhane i. t. d. K upu je tudi zlato in srebro ter plačuje po najvišjih cenah, ali pa izmenjava za novo blago. Kajni taiili! Hi pustil 3E Mm ielkino op * Jelo - Ekstrakt drogerijam, zdravljiščam itd. Ur,!;.,*! Mb (anccus) prozorno čist, na drobno in debelo onim, RIOIIIIUV ■UH ki razpolagajo z sladkorjem. Sadno m in immmJXs^UmStr Srečko Potnik* Ljubljana, S emikama ultca 27. 209 slamnate torbice (cekarje) predpražnike; vse različne slamnate izdelke, priporoča 1 gospodom trgovcem in ce- j njenemu občinstvu v obilno i naročbo 314i FRANJO CERAR, | kran slinilin i Slttu, i. bulili ni Ljubljani. Gr Slikarsko in pleskarsko delo sprejema po najnižjih cenah Anton Stlplošek, Ljubljana, Rožna ul. tl. Sprejema naročila tudi na deželo. IM! Pohištvo, Cenikizastoml! ■ mrsamtamm Spalne, jedilne in gospodske sobe, kuhinjska oprava, podložiti modroci, otomane, spalni in dekoracijski divani, postelje, omare, mize in stoli iz mehkega in trdega lesa, železne postelje in umivalniki ter vse vrste lesenega, železnega in tapeciranega pohištva v vsakem slogu od proste do najfinejše izvršitve po - - - jako nizkih cenah pri tvrdki za pohištvo - - - Karol Preis, Maribor, Stolni trg 6, Kava, čaj Čokolada Kakao Bonbone Kavni pridatek Konjak Rum Likerje j j Šampanjec ? Namizna vina Mandelne Rozine Paradižnik Riž Slive Dišave razpošilja po celem kralj. JOSIP lil. Liljana, PreSernova ulica 34. »I Ci Je razen ponedeljka vsaki dan otf 8. ure zjutraj do 3. ure popoldne odprta. 575 flrojnlk za kamnolom, kateri bi istočasno moral podjetje nadzorovati, in potrebna kovaška dela preskrbljevati se sprejeme. Ponudbe na: J. Jeschounig, Arjavas, pošta Petrovče pri Celju. Kosti, rogove, Angleško sukno suho in mokro kakor vse usnjate odpatke kupuje vsako količino Tovarna za Itlej v UsMjani. Poštni čekovni račun št. 10.532, elegantni vzorci za gospode; kakor za modne, športne, žaketne in smoking obleke. Odpuščeni vojaki, invalidi, vrnivši se vjetniki (Slovenci), delavci in železničarji znaten popust Prva kranjska razpošiljalna Schwab & Bizjak Dvorni trg 3 LJUBLJANA Dvorni trg 3 lastni modni atelje! fk 9 W ■ H 0 \n sprejema v svojem hranilnem oddelku aVec udanev hranl|ne v|oge dobijo takoj dobro in stalno nameščenje. Ponudbe pod ,S. 1000“ na upravo „Napreja“. sprejme Kranjska stavbna družba v Ljubljani, Levstikova ulica it. 19. varstvena znamka IB lififil lil! TAGA in jih obrestuje po čistih 4° pred ponaredbo se svari izdeluje najnovejši in uajboljši strešnik. Abadie, Samum, Golub, Club, Ottoman, vsakovrstne stročnice, pečatni vosek in konceptni,' papir priporoča na d e bel o:! Kakovost zajamčena. Naročila pod TAGA, Rožna dolina pri. r Mestni trg it. 11 Cementne cevi cevi za vodnjake 1 m svetlobe, grobnje oklepe, stebre za vrtne ograje, stopnice iz umetnega kamna L t. d. nudi po najnižjih cenah. F. Banda & drug Karlovška cesta 8. Ljubljana. 397 Ljubljani. Lastnika: Galč kosnp. Tabor. rezan, tesan, okrogel, kupuje m »SEVER** Mo tesali: littilaltev dravske doline ■I. teleta ušla št. 43. Proti sladkorni bolezni, bolezni jeter in ledic, oteklini želodca in čreves, kroničnemu katarju želodca in čreves, želodčnemu ka-menu, hemeroidom in bolezni mehurja, putiki in debelosti, je najboljše sredstvo naravna zdravilna ■u!..a-aa mineralna voda rcgsška Flsliha, Rogaška slatina največje in najmodernejše Zdravilišče v Jugoslaviji, hidroterapija, elektroterapija, inhaiatorij, gimnastika za zdravljenje, kopeli * ogljikovo kislino, Bolne, smrečne, parne, zračne, solnčne kopeli in kopeli z vročim zrakom. Vojaška godba (42 mož, med njimi absolvirani konservatoristi. Za vsakovrstne zabave je preskrbljeno kakor v največjih svetovnih zdraviliščih. (Umetniški koncerti, tombole, plesni venčki, gledališke predstave, kino, izleti itd.) Sexija od 1. maja do IS. oktobra 1920. RAVNATELJSTVO. L V Spodnji Šiški v Ljubljani. 2. Na Glincah pri Ljubljani. 8. V Ljubljani, Bohoričeva uL 4. V Ljubljani, Sodna ulica. 5. V Ljubljani, Krakovski nasip 6. Rožna dolina (obč. Vič). 7. V Tržiču na Gorenjskem. 8. Na Savi (obč. Jesenice) na Gorenjskem. 9. Na Jesenicah (pri Ferjanu). 10. Koroška Bela-Javornik. 11. Borovnica. 12. Radovljica. J3. Kranjska Gora. 14. Mojstrana. 16. Celje. 16. Šoštanj. 17. Guštanj, Koroško. 18. Prevalje, » 19. Mežica, , 20. Črna p, . 81. Cina II., 22. Maribor. 24. St. Lovrenc na Pohorju. 25. Kamnik. 26. Pragersko. 27. Križe pri Tržiču. 28. Sv. Ana pri 'Tržiču. 29. Gorje pri Bledu. 80. Store pri Celju. 81. Fala nad Mariborom. 82. Rače nad Mariborom. 83. Pliberk, Koroško. 34. Rogaška Slatina. 85. Radeče-Zidanmost. Večje hranilne vloge (nad tisoč kron), katerih vlagatelji se obvežejo, da dvignejo zneske iz te vloge šele po polletni odpovedni dobi, obrestuje po čistih 11 01 Za varnost hranilnih vlog fairil blagovna zaloga, ki znaša J*£.^ letni bilanci okrog 10 milijonov kron, društvena posestva, ki rePr«!f«n}n i vrednost nad 2 milijona kron, kakor tudi skladi, rezervni, <*eie r' Vloge sprejemajo in izplačujejo vse podružnice Konsumnega društva za LjobU«110 ln okolico, ki so. ** v- S A O A b (0 iv i« C M © »N Telefon interurban št. 178. [0 za 4 23. Litija. Se podrobnejša pojasnila podajajo zaupniki v navedenih podružnicah ali pa osrednja pisarna Konsumnega društva za Ljubljano in okolico, ki je V Ljub" IJani, Sp. Slika, Kolodvorska cesta 208. Pisma naj se pošilja pod naslovom: Ljubljana, poštni predal 13. Društvo ima na razpolago poštne poiCŽrJee s katerimi zamorejo vložniki denarne pošlljatve pošiljati tudi naravnost v osrednjo blagajno. Sodrugi! Zadružniki! Vlagajte svoje prihranke v lastno hranilnico!