108. številka. Ljubljana« nedeljo 13. maja. X. leto, 1877. SLOVENSKI NAROD. Iihaja VEak dan, izvzeinši ponedeljke in dneve po praznici h, ter velja po poiti preieuaan za avstro-ogerske dežele za celo leto 1»; gld., za pol leta H jrld., cm četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na doni za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in u dijake velja znižan a cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr.. po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrate ti kr., če ae oznanilo enkrat tiska, 6 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — U rod ni 61 v o je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši Št. 3 ^gledališka atolba". O p r a o i š t v o, na katero naj b« blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reći, je v „Narodni tiskarni" t Kolmanovej hiši. Delniško društvo „Narodna tiskarna" ima 2G. t. m. ob 7. url zvečer sejo upravnega odbora, 27. t. m. ob lO. uri clouoludiic pa ima občili z nor sejo, ki ima sledeči ID:n.e-^nI red.: 1. Bilanca delniškega društva „Narodne tiskarne" leta 1876. 2. Predlog, da se pri delnicah odpiše 40°/o. 3. Volitev novega upravnega odbora. 4. Volitev pregledovalnega odbora. 5. Posamezni nasveti. §. 15. pravil društva „Narodne tiskarne" 86 glasi: Vsaka delnica daje lastniku pravico glasu v obenem zboru. Kdor sam ne glasuje, sme pooblastiti druzega delničarja; vendar nobeden delničar ne moro imeti več ko 20 glasov, niti na podlagi svojih delnic, niti kot pooblaščenec drugih delničarjev. Žene smejo glasovati po pooblaščencih, oskrbovanci in jurističue osobe po svojih postavnih, oziroma pravilno postavljenih zastopnikih, če ti tudi sami nijso delničarji. §. IG. Kdor v občnem zboru hote glasovati, mora svojo delnico, oziroma začasni list vsaj pet dni pred občnim zborom v društveno blagajnico uložiti. Ruska himna. Iz Zagreba imajo časopisi od četrtka obzirne telegrame o velikem slavji, s katerim je hrvatski narod sprejel nadvojvoda Albrehta, kakor prvega uda naše cesarjeve hiše in prvega avstrijskega vojaka, pa tudi Listek. Prižigalec. lB oiuan, v angleškem spisala Miss M. Cummins poslovenil J.) iy i- ii i «i e i. Osmo poglavje. (Dalje.) Komaj trenotek jo sedela tako, kar jo je prestrašil tih šum. Zmislila se je na klopotače ter je skočila po konci. Ker pa je slišala nekaj, kot tiho sopeuje, ozrla se je na isto stran; in le par stopinj od sebe je zapazila moža ležati, ki je najbrže spal. Previdno se mu je bližala in preduo ga je videla v lice, kazali bo mu njegovi dolgi sivkasti kodri iti velik slamnik, da je bil gospod Filips. Dremal je, ali vsaj zdelo se jej je, da dremlje: njegova glava je počivala na komolci, oči so bile zaprte in vsa njegova postava je izrazovala po- kakor prijatelja Slovanom in Rusije in osvojenja južnoslovanskih naših bratov. Načelniki vseh oblastnij, ves občinski zbor, vsa društva, vsi stanovi, ves narod jo živio-klical onemu udu naše cesarske rodoviue, kateremu se imamo po občnem mnenji in preverjeni mi avstrijski Slovanje zahvaliti, da nas vse Avstrijce nijso Magjari in nemški ustavoverci potisnili na stran gnjile Turčije in v nesrečen, za nas smrtonosen boj zoper bratovsko in velikodušno Rusijo. Svečanost zagrebška je, po besedah samih hrvatskih časnikov, imela le to misel in zahvalnost hrvatskega naroda izraziti. Kakor to mora veseliti vsacega pravega Avstrijca, tako more zlasti vsacega avstrijskega Slovana. Ne vesele se tega samo pro-tivniki naše monarhije in pa protivnik! pravičnosti do Slovanov. Zlasti pa se ti poslednji jeze na Hrvate zavoljo tega, da so se „drzuili" z rusko himno nadvojvodo pozdraviti. Ti nemškutarji, katerim je vse slovansko, zlasti pa še rusko, da si neznano, vendar hudo zamrzelo, so tako breztaktni in smeli, da si upajo celo tam svojo nepoklicano in dr/no ter nepošteno in sumnjičavo sodbo izrekati, kjer soditi nijso niti sposobni. Nam se zdi neznansko arogantno, če se ti nemškutarji prisiljenci in Magjari izpodti-kajo nad rusko himno, nad pesnijo, s katero slavi velik in nam IG milijonnim avstrijskim Slovanom soroden narod svojega plemenitega carja, ki je prijatelj našemu cesarju in prav poseben prijatelj in odlikovatelj nadvojvode Albrehta. JNemŠkutarjein in Magjarom je, to se ve da, ruska himna samo za to zoperna, ker je slovanska. Ko bi pruska in nemška bila, onda bi se ne izpodtikali ob njo. Ali ravno ta slavni sprejem nadvojvode polni mir. JVrica je mirno stala, ter ga je gledala. Mej tem se je hipoma premeuil njegov obraz. Mirnost se je umaknila onej otož-nosti, ki je bilo s prva i/.budilo njeno sočutje Ustne so se mu gibale in govoril ali tembolj klical je v sanjali: „Ne! ne! ne!" in vsakrat, ko je pouovil to besedo, nagla&al jo je močnejše in Btrastnejše. Totem je nagloma položil roko črez glavo, ter jo je polagoma pustil pasti na tla in ko je ra/.draženost izginila raz njegovega obraza, šeptal je gole besede: „0, ljuba!" prav tako, kot bi to storil truden otrok, kadar položi glavo materi v naročje. Jerica je bila globoko ginjeua. Pozabila je, da je bil tujec, videla je le trpečega. Muha se je vsedla na njegovo lepo jasuo čelo; Jerica se je pripomnila in je zapodila mrčes ; ko pa je to storila, padla je solza na njegovo lice. Mirno so jo prebudil in le zganil ne. Pogledal je devojko, ki se je v zadregi prestra- Albrehta, prijatelja Slovanov in ravnopravnosti v državi našej na Hrvatskem, koder je zadnje dni hodil, govori našim sovražnikom uže denes naprej, da minevajo dnevi, ko seje moglo in smelo prezirati vse kar je slovansko, samo za to, ker je bilo slovansko. Vreme nastopa, ko se bode moralo nehati zaničevanje naše in naših slovanskih bratov narodnosti in pravičnih naturnih terjatev, ki iz nje izvirajo. Neumno blebetanje in babja, perfidna politika je tedaj, če organ naših uemškutarjev »Loib, Tagbl." predsinočnjem piše: die Extase fiir die Sache Kusslands, richtiger f U r deu P an s 1 a v i s ni u s, hat in den Spalten unserer nationalen Bliltter bereits bedenk-liche Formen angenonmien," ter kriči in nas denuncira, da snio uže veleizdaje i, ker nio'iio simpatiziramo za brate svoje Ituse, a ne za Turke, kakor on Ko bi ta nemčurski butelj vprašan bil, kaj si prav za prav misli pod „panslavizmom", gotovo bi se izkazalo, da sam ne ve. Njemu je Slovan biti greh, Nemec biti zasluga in patrijotizem; kdor je Slovan in nij postal renegat, ta je tem patronom panslavist. Mi Slovanje pa bodemo v Avstriji še dokazali, da se more biti pošten avstrijsk patrijot in se vendar poje iz celega srca: „Bože carja hrani" — glej leto 1848, ko je Avstrijo rešil Slovan. Vojska. Rum unija je odkrito začela vojsko s Turčijo, kot zaveznica Rusije. Streljanje Turkov iz Vidina na Kalafat in odgovor rumunskih kanonov je vojno napovedalo, iz katere bode Rumunija izšla kot neodvisna država in najbrž tudi kot — nova kraljevina. V nedeljskem rumunskem uradnem listu šila in hotela oditi, v lice in na komolec oprt jo je prijel za roko, ter jo ustavil. Trenotek jo je gledal, toda spregovoril nij; potem pa je rekel resnobno : „I)ete drago! ali se je ta solza zarad mene vam utrnila?" Odgovorila je le z očmi, ki so se še vedno svetile rose pomilovanja. „Z(ii se mi," rekel je, „in iz celega srca se vam zahvalim za to ! A nikdar več ne objokujte tujca; bridkosti bodete dovelj imeli, kadar bodete toliko stari, kot jaz." „Ko bi uže ne bila trpela bridkosti," rekla je Jerica, „ne vedela bi, kaj se pravi imeti z drugimi usmiljenje, ko bi ne bila uže tolikokrat objokovala sama sebe, ne bi sedaj objokovala vas." „Vi ste vendar srečni ?" „Da." „Nekateri lehko pozabijo rninolost." „Jaz je nijseni pozabila." se razglaša knežev dekret, ki pravi, da knez < stopa na čelo rumunske vojske; dalje »e ogla- • šajo tudi imenovanja poveljnikov raznih od- i delkov, divizij, brigad in udov generalnega ; štaba. Rumuuska vojska bode delovala kot i desno krilo ruske, in jej bode še pridejan i ruski vojni oddelek. Na Donavi in v Aziji so priprave uže | tako daleč prišle, da smemo zdaj vsak dan . ■važnejših sokobov in večjih podvzetij od strani Rusov pričakovati, ki bodo na slavo in korist velike in blage stvari, ki jo vrše slavjanski bratje naši. Poročila so denes po raznih telegramih še sledeča: Z Dunaja 11. maja. „Pol. Corr." poroča iz Bukreša: Včeraj je bil pet ur dolg boj mej rumunsko baterijo pri Oltenici in turško baterijo pri Turtukaji, katero mesto je bilo tako sestreljano in užgano, da je dvakrat belo zastavo pomolilo. Po noči so potem Turki svoje baterije nazaj pomaknili. (Torej uže mi nunska vojska ima bolje kanone in strelce nego turška). Turki, pravi buk reško poročilo dalje, ne nehajo bark jemati iz rut nunski h odprtih luk in zapaljevajo one, ki nečejo same na turški breg voziti. Tako vojujejo le še razbojniki. Z Dunaja 10. maja „Fol. Corr." javlja: 300 kozakov je denes zjutraj iz Brailova prepeljalo se črez Donavo v Ghiacet in trčilo s bašibozuki skupaj; začel se je živahen boj, do poludne nevažen; na obeh straneh mrtvi in ranjeni. Iz Peterburga 9. maja. Rusi so posedli Kagvsman brez boja. Iz T i f 1 isa 9. maja. Na severo-zapadu od Karsa je trčila ruska ogledovalna četa na turško vojsko. Začel se je živ boj. Turki so imeli veliko izgube, Rusi malo. „Ruski Invalid", organ ruskega vojnega mi-nisterstva, piše: Začetek vojske je napotil neke fanatike, da so zanetili upor mej Čečenci. Ko se je izvedelo, da se je naredila vstaška četa, broječa kakih 500 mož, napadel jo je polkovnik Nurid z vojsko, ki jo ima zbrano pri Erzenomu, pri Majartupu jo je razkropil in pobil 99 vstašev, 250 pa je bilo ranjenih. Na našej strani je palo troje mož, jednajst pa je ranjenih. „Praviteljstvenij Vjestnik" pa poroča sledeče telegrame glavnega poveljnika iz Kišinjeva od 7. maja: Vse ide dobro. Vojna se brez ovir premika. Turki ne začenjajo ni- „Bridkosti otročje ne pomenijo dosta, in vi ste komaj starejši od otroka." „Jaz nijsem bila nikdar otrok," rekla je Jerica. „Čudovita devojka!" rekel je tujec sam za-se. „Kaj se nočete - za trenotek vsesti k meni in govoriti z menoj V Jerica se je obotavljala. „Ne odbite mi tega. Star mož sem in jako nedolžen. Vsedite se pod drevo in povejte mi, kaj mislite o razgledu. Jerica se je pri srci smehljala, da je sam tako star mož in da jo je imenoval otroka. A star ali mlad, mikalo je nij, da bi se ga bala ali mu odbila prošnjo. Vsedla se je. Sam se je vsedel poleg nje, a za par trenotkov nij spregovoril niti o razgledu, niti o ničem drugem. Potem pa se je hipoma obrnil k njej rekoč: „Vi tedaj še nijste nikdar bili nesrečni Bvoje žive dni?u 6e*s a. Zdravstveno stanje vojakov je izvrstno, i — 6. maja sem nadzoroval vojsko in dela v i Galaci, Brailovu in Reni. Zelo sem zadovoljen I z vsem. Ko sem bd v Brailovi navzoč, včeraj | 0 petih po polu dne, začelo jepetturških I monitorjev ogenj, pa so ga zopet nehali, ko 15 strelov nij imelo nobenega vspeh a. Z nasprotnega brega, iz vasi Gehit, streljali so nekateri Čerkesi brez vspeha. Izgube nij nobene. Naše baterije niti odgovorile nijso. Iz Tirlisa ae javlja 7. t. m.: Glavne sile aktivnega kora so preiskavale okolico pri K a r s u. Jedno kavalerijsko kolono seje proti Kagis-manu vodilo. Eno oddeljenje iz Ahalčiča se bliža Ardahanu, iz Erivana Diadinu. Vojsko povsod, ne le krščansko, nego i muzelmansko prebivalstvo prijazno sprejema. Vjeti Turki so veseli, da so rešeni iz strašnega položja, v katerem se nahajajo turške vojne čete. Iz Aleksandropola se javlja 7. t. m.: Eden oddelek konjice ruskih glavnih sil je preiskaval Meliken, Tapudjik, Tohakmur. General D e v e 1 je včeraj tik pri Ardahanu re-kognosciral. General Tergukasov se bliža Diadinu. Iz Usurgeta se javlja taisti dan: Čete rijonskega oddelka so šle včeraj po provijant nedaleč od Turuk-Su. Turki so ostali v svojih pozicijah za reko Kintriši in furaže nijso motili. Turški monitorji še vedno ob morskej obali križajo sem ter tja, ter včasi streljajo na - nje. Iz Bukreša se javlja 9. t. m.: Včeraj zvečer nastreljavali so Turki iz Izačke samostan Teraponte, kateri so Rusi leta 1828 sezidali na spomin pri Satunovem. Turki so samostan razdrli, poslopja zažgali. Rusom so eden top demontirali in enega moža ubili. Taistega dne se iz Bukreša javlja, da so Turki iz Vidina, Rumunci pa iz Kalafata začeli hudo streljanje, ki se je stoprav na noč končalo. Kasarno in colno poslopje v Kalafatu so razdrli, cerkev poškodovali. Rumunci so Vidin zapalili. Turki so tudi denes zjutraj streljali, ali Rumuni se zato nijso zmenili. Trgovinski nasledki blokade na spodnjej Donavi so se jeli uže kazati, in to nikakor ne na škodo avstrijske trgovine, če tudi so ob času, ko je nadpoveljnik ruske vojske naznanil, da nobena ladija ne sme po spodnjej Dobavi ne gori ne doli, vpili dunajski „ Nikdar!" vskliknila je Jerica. „0, da; često.4* „A nikdar ne dolgo?" nO da; spominjam se dolgih let, katere mi je bila sreča nekaj, o čemer se mi še sanjalo nij." „A nazadnje je prišla pomoč. Kaj pa vi mislite o onih, katerim ne pride nikdar pomoč?" „Dovolj poznam britkosti, da jih pomilujem in želim, da bi jim mogla pomoči.'1 „Kaj pa morete storiti za te?" „Za nje upati, za nje moliti," rekla je Jerica vsa ginjena. „A če ti ne upajo ničesar več? če molitev ne more nikakor vplivati na nje?" 1 „ Takih ljudij nij na svetu," rekla je Jerica določno. i „Ali vidite," vprašal je gospod Eilips, „to zagrinjalo oblakov, ki sedaj zakriva zemljo? in magjarski časniki, kako velika škod* se godi s tem avstrijske) trgovini. Zatvorenje te vozne ceste je zaprlo angleške j trgovini pot v Rumunijo, in tamošnji trgovci so -^e zopet obrnili v sosednjo Avstrijo. Tako poročajo dunajski časniki, da so nakupili rumunski trgovci veliko železnega blaga pri severno-ogerskih fabrikah, in tla se je Rusija, katera potrebuje za transport pro-vijanta in vojnega orodja obilo voz, spomnila „nekdanjega svojega producenta" in je naročila v Avstriji — pri Ringhoferju v Pragi — več sto tovornih voz. Kar niti draga dunajska razstava leta 1873. leta, niti drugi umetni pripomočki, n. pr. podpora iz državnega zaklada i. t. d. nijso prourročili, da bi namreč zboljšali žalostno stanje avstrijsko-ogerske industrije, (katera nij mogla konkurirati z angleško niti v lastnej domovini, to je v enem hipu izvršila blokada spodnje Donave s tem, da je zaprla pot angleškemu blagu v kraje, katere bi lehko domeno avstrijske industrije imenovali. Navedena naročila so pa le začetek t r aj-nega zboljšanja; ker rumunski I trgovci bodo navezani še na dalje na nas, Rusija bode tudi rajfa naročevala v Avstriji, nego v protivnoj jej Angliji, in tema se mora pridružiti poštena Srbija in druge neodvisne balkanske dežele. Tako je upati, da v našej domovini ne bode več praznovalo toliko delavnih rok, in državi ne bode treba iz svojega žepa rediti tisoče stradajočih delavcev. Da to nijso prazne teoretične sanjarije, temu je porok zgodovina zadnje krimske vojske. V teku te vojske in pozneje so dunajski trgovci svoje blago za dober denar prodajali balkanskim narodom, in tudi ruski vojaki so" radi in obilo kupovali naše izdelke, da, avstrij sko ime je imelo tedaj na Balkanu toliko veljave, da so francoski, osobito pa prebrisani angleški trgovci svoje blago pošiljali na Dunaj in od tod na balkanski poluotok, ali so ga vsaj proglašali za „dunajsko blago". Angležem se je sicer po velikem trudu posrečilo, do cela spodriniti Avstrijo — a zdaj je prišel čas za nas, pridobiti te dežele a v-strijskej trgovini in glavni nalog avstrijske politike je ta, ohraniti te pozicije, in ker je dobro materijalno stanje kupca prvi pogoj razvoju produkcije, z vsemi močmi delati na to, da se zboljša žalostno stanje, v katero je tur- (Dalje v prilogi.) Enako zakriva marsikatero srce taka neprehodna temota." „A solnce se blišči svitlo nad oblaki," rekla je Jerica. „Nad oblaki, da, nad oblaki; a kaj to pomaga onim, ki ga ne vidijo?" „Časih je strma in trudapolna steza, ki pelje na gorski vrhunec; a potniku je obilo povrnjen ves trud, kajti pripelje ga nad oblake," odgovorila je Jerica vsa navdušena. ,,Redki najdejo stezo, ki tako visoko drži," odvrnil jej je klaverni tovariš, „in kateri jo najdejo, ne morejo dolgo živeti v takih višavah. Spustiti se morajo z višave in zopet bivati mej veliko čredo, zopet se boriti z grdo-bijo, zlobo, hudobijo, krvoločnostjo, gostejši oblaki zakrivajo njih glave, in zakopani so v dvakrat večo temoto, ko poprej." „A gledali so krasoto; sedaj vedo, da i solnce gori sveti in upajo, da bode nazadnje * prešinilo temoto. Glejte! glejte!" rekla je in Priloga „Slov. Navoda" k st 108., 13. maja 1S77. ška krutost pripravila te uboge narode, nik- nije sadržaj rečenoga govora iznenadio; pače njegov neizravan ton kao da je donekle htjeo dar pa ovirati naroda, kateri je pripravljm v isti namen prelivati kri svojih sinov. Iz državnega zbora. Z Dunaja 0. maja. [Izv. dop.] Volila se je regnikolarna deputacija, katera se ima z ogersko enako deputacijo pogoditi zarad doneskov obeh držav za skupne stroške. Levica sč starim intrigantom Herbstom na čelu nikakor nij hotela privoliti, da bi v tej deputaciji bila opozicija zastopana po dveh poslancih, enemu izmej Poljakov, enemu pa iz kluba desnega centi a. Vrivati se je hotel namreč tudi „Trinkgelder"-mož Giskra, a tapot je propadel, ker mnogo ustavovernih poslancev iz centra in napredne strani nij hotela za njega glasovati. Sploh pa so bili glasovi zelo razcepljeni in niti jeden priporočenih nij dobil vseh oddanih 221 glasov. Izvoljenih je 8 ustavovercev, mej temi jih je 6 iz češko-moravskih nemških poslancev, potem grof Ho h en wa rt in Groholski, Giskra pa je ostal v manjšini. Izvoljeni so tedaj vsi odbori, ki imajo dogotoviti postave o novoj nagodbi z Ogersko. Ali pa se bode res nagodba užo letos sklenila, še nij gotovo. Najbrže bode dozdaj veljavna nagodba na eno ali dve leti provizorično podaljšana. Po binkostih pridejo vladni predlogi o reformi direktnega davka in uvedenja personalnega prihodninskega davka na posvetovanje, potem še le nagodba z Ogersko. Katoliško-slovanski glasi o papeži Piji IX. in Rusiji. V zadnjem listu smo citirali, kako sodi glavni češki in vladajoče hrvatske stranke organ o zadnjej papeževej alukuciji. Naj denes svojim bralcem podamo brez komentara, kako sodi glavni organ hrvatske narodne opozicije „Primorac" o tem. On piše: „No sve nemože u katoličkom svietu probuditi pozornosti, što ju probudi govor papin, rečen ovih dana nekomu savojskomu poslanstvu. Mi bi taj govor najradje zasutih, no pošto o njem progovoriše jurve nepovoljno nekoji hrvatski listovi, a čovjek opet nemože, kad pukne razpra, zatajiti svoje osvjedočenje, red je, da se i mi na nj osvrnemo. Pošto več od dvie godine dana motrimo u katoličkih li-stovih tu protuslavensku struju, to nas poštedi ti čuvstva tolikih slavenskih katoličkih naroda. Ali je rt toga govora tako naporen proti pravoslavnoj Ruskoj, dočim ni jednom rieči nit pohvaljuju sam pokret, nit osudjuje nečuveno varvarstvo proklete turske vlade. O Ruskoj veli papa, da jo to razkolnička vlast, koja nesmiljeno progoni katolike po Jiuskoj, te se ni danas neokanJ tili nedjela, pa ju upozoruje, da desnica božje pravde tišti nad njom. Značilo bi drva u šumu nositi, da mi stanemo danas nsudjivati ta progonstva, koja toliko krat osudismo in ožigo-vasmo. Poljaci su uz Irce onaj narod, koj misli, da ima najsvitlijih naslova na priznanje katoličke .^lave, pošto su oba ova naroda pro-trpili najviše progona od euglozke i ruske vlasti. No već O' Connel, taj orijaški i zbilja divni patrijot irski, izrekao je jednom načelo, koje će svaki katolik usvojiti, naime kad je rekao: „Iz Rima šaljite nam teologije, koliko hoćete, ali politike ni kakove." U interesu dakle svoga naroda, pa u dobro shvaćenom interesu samo katoličke vjere i crkve tražio je O' Connel, da se njegovo irsko pitanje nebrka s pitanjem katoličke vjere, jer će to objema naškoditi. „Papa će se bit preplašio propagande pravoslavja, on će se bit preplašio ujeinačko-talijansko-ruskoga saveza, toga trojstva rimskoj crkvi protivničkih vlasti, njega će boliti, da je osamljena najstarija kći katoličke crkve Francezka, da su potlačeni toliki vjerni sinci crkve kao Poljaci, Irci itd., te svi ovi motivi djeluju na to, da te papa ne za uz me za oslobodjenje slavenskoga iztoka izpod divljači turske onako gorl|ivo, kako su se zauzimali od vajkada rimsko pape. Zatim ne -valja smetnuti s uma, da poljački i magjarski biskupi oblagaše u ovom pravcu i papu i rimsku kuriju, da magjarska str as t i poslovično lahkoumje poljačko prevariše papu o pravom stanju stvari, te on, no da bi bio za vlast Turske, što bi najludje bilo uztvrditi, nego s oportuni tete i od straha izpred pravoslavne propagande nežoli možda, da se u današnjih okolnostih rešava pitanje i/točnoga kršćanstva. „Iiez da se dotieaino častnoga starino, koga visoko štujemo kao čovjeka, a komu smo odani kao katolici i kao kršćani, moramo ipak svečano prosvjedovati proti onomu zlokobnomu oči so se jej bliščale navdušenosti, s katero je govorila, „ravno sedaj se dele najgostejši oblaki, kmalu bode solnce obsevalo vso dolino l" Govorivši je kazala na širok pretrg, ki se je polagoma razširjal, ker so se dosedaj gosti oblaki na obeh straneh umikuli; obrnila seje k tujcu, da bi videla, ali je zapazil spremembo. A mirni obraz se je smehljal, ter nij opazoval krasnega prizora prirode v daljavi, temveč opazoval je prizor tik sebe. V srce giujeuje zrl v mlado in navdušeno čostiteljieo vsega lepega in resničnega. Ko je opazoval njeno lice in njegovo pomežkovanje, videl se je, kot bi se bil tako popolnem izpozabil samega sebe, da se je Jerica obrnila proč, ter črez malo prenehala govoriti, misleča, da ue posluša njenih besed, ampak je po svojej navadi zopet ves razmišljen in raztresen. Kar je rekel: „Nadaljujte vendar, srečno dete! Učite me, če vam je mogoče, gledati svet v lepi pisani obleki, ki jo nosiv vaših očeh; učite me ljubiti in milovati ubogo stvar, človek imenovano, kot jo ljubite in milujete vi. Povem vam naprej, da bode vaša naloga težavna, a podoba je, da ste polni zaupanja. ,,Kaj vi črtite svet V1' vprašala je Jerica naravnost i u kratko. „Skoro,11 odvrnil je gospod Filipa. „Tuđi jaz sem ga ćrtila nekdaj/' rekla je Jerica vsa zamišljena. „ln ga bodete morebiti zopet črtili." „Ne to bi bilo nemogoče; predober red-uik jo bil svojej zapuščeni siroti; sedaj ga ljubim presrčuo." „Kaj so vam bili dobri V'1 vprašal je nag-loma. „Ali so brezsrčni tujci zaslužili ljubezen katero blezo čutite za ujeV1' „Brezsrčui tujcivskhkuil;«, je Jerica in holze so jej zalile oci. „0, častiti gospodine ! želela bi, da bi bili poznali mojega strijca Trueinaua in Emilijo, blago slepo Emilijo! Zarad njih bi vi boije sodili o svetu/' iDaljo priti.) bajnomu uplivu, koj hoće danas toliko milijuna gorljivih slavenskih katolika isto onako otudjiti rimskoj crkvi, kao što je nekoč bez-razložnost i strast španjolskih i francezkih fanatika i jezu vi ta otudjila možda toliko drugih milijuna, koji su danas izgubljeni za Crkvo katoličku. Poljaci i Magjari, a o tih se poglavito radi, nisu vrela, gdje može rimska kurija crpiti istinu o kršćanskom iztoku o Slav eni h i o Ruskoj. Bog prostio Ruskoj i njezinu zasukanoinu pravoslavju sva ona nedjela, koja je naniela Poljakom i poljskoj katoličkoj crkvi, no uzam redom sve narode i sve vjere, svaka je svoju pobjedu i svoje slavlje okaljala mrzkimi zločini, te u tom pogledu kriva je samo nesavršenost ljudske naravi, koja liepe kršćanske istine nežna, a bog zna, hoće li ikad znati plemenito, kako valja, shvatiti. Ili zar su Poljaki, ta nesreča Slavenstva, postupali nekoč plemenitije s Rusi ? Ljudi ćute samo trenutnu nesreću, zaboravljaju pako vrlo lasno na prošlost, a ipak je prošlost ono zrcalo, u kojem čovjek gleda zr-caleće se strasti i zločine čovječanstva, pa neka Poljaci pogledaju u to zrcalo, zagledati ee puno uzroka svojoj propasti, koju su dobrim dielom sami zakrivili. No patnje Poljaka blieda su samo sjena onim mukam i nevoljam, koje od divljega Turčina podnosi kršćanstvo iztoka. Rus eto sad je na iztok, da izbavi to kršćanstvo i slavenstvo turskoga jarma. S 1 a-veni j eduodušno p ozdrav ljaju tu velikodušnu Rusku, te joj iz dua dušo žele pobjedu i slavlje. Ri niska bi kurija i sveti otac sam imali znati, da i katoličko svećenstvo Hrvatske, Kranjske, pa i ostalih slavenskih zemalja, koliko je god odano Rimu, u tom se slaže s ostalim narodom, da Rusi, iduć kršćane i Slavene o s 1 o b ad j a t jarma, vršo n a j p 1 e m e-nitje djelo, što ga može ikoja na svietu vlast izvršiti. Ali kako će za boga rimska kurija saznati pravo stanje stvari, ako pita Poljake za savjet o Rusih ili Magjara za savjet o Ju-ioslavjauih V Neće li na osuovu tih savjeta izaći onakova politička, Slavenom nepovoljna alokucija, kakovu izreče papa rečenoj savojskoj deputaciji? Nemora li ona uzrujati sve hrvatske patrijote i katolike, koji se bez potrebe a samo s političkog oportuniteta smu-ćuju u pravoj vjeri, uzrujavaju u dno svoje savjesti? Što da u tom slučaju učini onaj gorljivi katolički svećmik, koj do sad postajano branio prava crkve i naroda, načelo krščanstva i načelo vlastite narodnosti? Ovaj će se napokon i pokoriti, al hrvatski s veto vnjak reći će s 0' (Jonueloin: „Teologije iz Rima koliko hoćete, ali politike nikakve, navlastito ne politike, providjene turkolilskuni željami braće Magjara i Poljaka." Nas „Slovenec" pa enako, kakor „Vater-laud/' zagovarja papeža, češ, da tudi nij za Turke. On pravi: „Krivičnoga ravnanja ruske vlade turski Slovani niso zakrivili, sv. oče o teh tudi nič ne govorijo, zatorej nij uzroka misliti, da bi katoliška cerkev nerada gledala osvobodjenje turških Slovanov; toliko inenj uzroka pa je za nas, slovanske katolike, simpatizirati s Turki. Tudi sv. oče ne pravijo, da simpatiziraju s Turki, oni le opomnijo ua krivično ravnanje vlade ruske proti katoličanom in se ravno v tem pokažejo nepristranskega oznanovalca resuice, ki vsakemu odkritosrčno pove, kar mu gre. „Naj se da. Toljakom svoboda nazaj, potem katolicizma Rusom ne bo treba več zatirati. To je vse resnica. Toda v sedanji vojski stoji Rusija na n ravnem in pravične m stališču; za tlačene brate in kristijane suče meč, zato zasluži naše sočutje, s katerim njenim vspehom lahko sledimo, ne da bi postali nezvesti katoliški cerkvi. Ob času revolucije bila je Francozka naj-huša sovražnica katoliške cerkve, in sedaj je njena glavna podpora. Tako se zna tudi zgoditi, da postane Rusija še zaslomba in prijateljica katolikom, in potem se bodo tudi izjave sv. očeta o njej prednjačile; torej se o sovraštvu katoliške cerkve nasproti Slovanom kot takim ne more govoriti. S sedanjo osvoje-valno vojsko dela Rusija lep in požrtvovalen Čin, kateremu želimo p o p o 1 e n vs p eh. „l)a se pa Čutimo Slovane, tega nam vera ne prepoveduje; da simpatiziramo s tlačenimi kristijani, ki zdihujejo pod turškim jarmom, čeravno nijso katoliki, to nam ukazuje ne samo narodni, ampak obče človeški čut, in tega nam tudi sv. oče ne prepovedujejo, ker obračajo se le proti ruski vlasti (sili, vladi,) in ker vlada ni narod, in je narod nedolžen pri vladnih činih v absolutnih državah, torej smemo svoje sočutje imeti tudi z ruskim narodom." Politični razgled. .1'n>*R-atiiJ«» tteAel«*). V Ljubbani 12. maja. Iz i>nin*/4< se piše ,,Pester Llovdu", da misli ministerski predsednik Auersperg kmalu odstopiti od svojega mesta. Potem pa morda pade vse ministerstvo in so utegne zgoditi tudi nekolika premetnba sisteme. Čas bi bil pač. Grof sit»Urtt.9.tf§ je Šel za kake deset dni — na odpust. Vsaka ko budi to k premišljevanju : kako je to, da zdaj ? %' litMiJe «15'ž;sav«*. Grof iJVMi?» ruski poslanik v Londonu denes zapušča to mesto in gre tudi na odpustno potovanje. Mar Rusija in Anglija nemati uže kaj več govoriti, da tudi ta zdaj odhaja? Borza v IV f et*bvtTgit je darovala 00.000 rubljev za rusko vojsko. — Ruski car je ogledoval 10. t. m. vojsko v Peterburgu, bil od množice navdušeno pozdravljen in je zahvalil se, da so vojaki vsi v dobrem stanu. Iz Turčije, poroča „Agence Russe", da se more tem meuj dolgo ustavljati, ker jej manjka denarja in živeža, in to rodi demoralizacijo. Turški vojaki, celo višji oficirji se uda-jejo brez boja in pripovedujejo, da ne dobi vajo nič plače. iti'i'iitioficijozen list „Post" pravi v članku o avstrijskej orijentaluej politiki: Glavni zadržek povoljnoga rešenja orijental-nega vprašanja je Avstriji same nepripravnost in nevolja, vzeti ouo aktivno rolo, ki jej gre. Pruski Nemci Avstriji žele vso zemljo od Adrije do Pontusa. Kako je rekel naš Ribni-čan? Ko je težek zvrnen voz vzdigoval in ga, vse svetnike na pomaganje poklicav.si, na drugo stran zvrnil, rekel jo: polovico svetnikov noj vas odstopi. Tako tudi mi Avstrijci celo preveč juga nečemo. Sum nas ima, da pruski Nemci potem na — Cislejtanijo špekulirajo. Kako močno se M^rancns h /« boji zameriti se Rusiji, in kako vsaka stranka ve ceniti važnost prijateljstva z veliko slovansko rusko državo, to kaže sledeč dogodek: V seji zbornice 8. t. m. bonapartovec Casagnac povedal, da je republikanski časnik „Sentinelle" izhajajoč v Naucv-ji razžalil ruskega carja. Minister Jules Simon je dejal, da oni članek je nesramnost (inlamija), a on, minister protestira, da Casagnac to razžaljenje republikanskoj stranki podtika. Pravosodni minister izjavlja, da je članek grdoben, in da ga je m ogel le slab državljan pisati; Članek žali vladarja velicega naroda, s katerim hoče Francoska najbolj prijateljske razmere imeti. Če bode ruski poslanik terjal, bode se naredila dotičnomu uredniku pravda. Iz /IihcmJu' se poroča, da so ruske ladije, ki so štacijonirane v amerikanskih lu-kah, dobile ukaz, pripravljene biti, precej plavati proti Evropi. Dopisi. JI je Iti «'>.i«' 10. maja [Izv. dop.| Vaš dopis iz „Krškega" v številu 104 „Slov. Naroda" je vse razumnike našega mestica brez razliko političnih nazorov nemilo v srca dirnol, tem bolj, ker je dopisnik sam največjo „brez-taktuost" pokazal s tem, da je med drugimi tudi enega najpoštenejših Brežkih meščanov, ki jo vse svoje imenovanja vredno premoženje pridobil si z golimi rokami in ki jo dozdaj med našimi meščani vedno na narodnej strani stal, z grdimi besedami obsul in razžalil dopisnik naših razmer nikakor ne pozna. Moja naloga nij se dalje razburjati s takimi nepoklicanimi prepirljivei, temuč daljni svet naj izve, da ste si obe politični stranki polagoma vsaj toliko roke podale, da se mejsobno laže občuje, in da tudi pri prihodnjih volitvah, ako ostane prej nam celo protivna stranka „mož", ne bode nobenih prepirov. Iz tega uzroka javljam dopisniku, da naj mirne ljudi pri nas pri miru pusti in če ima „Geselligkeitsklub" kaj z našim ,,Stadtschreiberjem", naj se med štirimi očmi pobotajo, ker so taki prigodki le malo sposobni in celo nemikavni za javni svet. Iz istega vzroka tudi raje molčim o tako zvanom ,,Geselligkeitsklubu gospodu razžaljenemu mesarju pa želim, da take moško klepetulje prezira in ostane tudi za naprej dobrotljiv meščan in zvest narodnjak. (Od denes nadalje tedaj od dotičnoga dopisnika ne sprejmemo nikacih dopisov več. Ur.) Iz IMiiittjii 10. maja. [Izv. dopis.] /namenit prigodek prigodil se je vsled necega papeževega govora proti Rusom o ruskem preganjanju katolikov v Rusiji, mej tem, ko o turških zverstvih v 13 ul g arij i i drugod proti katolikom, pravoslavnim niti z eno besedico nij omenil. Istinito navdušeni Slavjani so vsled tega prigodka razpaljeni. Papež Pij IX. je govoril zoper Ruse v trenotku, ko so ti na izvršitev velikanskega dela podali se; v strašno borbo proti Turčinu sto in stoletnemu tlačite lj u k ris tij anskih Jugoslovanov, razdiralcu in pogubonoscu evropske kulture, požigalcu, skruuitelju, nesiišanemu roparju najlepših evropskih provinc, strahu, ki je nad-vladal sto in stoletja ne le našo državo, temveč daljne krajiue evropskih in druži h držav. V katerem oziru je ta papeževa obsodba velike važnosti? liodeta papeževa izjava proti ruskim pravoslavnim imela kakove politične nasledke? Ali je bilo politično od rimske kurije, baš v tem važnem trenotku izjaviti se proti Rusiji, a priori obsoditi uspehe ruskega orožja? Papež Pij IX. je govoril. Njegovi govori in nazori imajo upliv na katoličane. A njega izjave registrirajo i drugoverci, politikarji veliki in mali; papeži izjave uplivajo prijetno na državnike, kakor jih tudi razpaljujejo iu spravljajo v jad. Koj, ko se je oni papežev nagovor izvedel, prinesli so tukajšnji listi celo uvodne članke o govoru ter tolmačili ga v raznem pomenu Pij IX, je proti Rusom, to- rej za Turke, so sodili. Da je papež navajal o ruskih krutostih proti katoličanom ruskim, a ne omenjal turških zverstev, — stavil je papež Turčijo v kulturi nad Rusijo ; a papež je v svojem govoru kar naravnost proti vspehu ruskega orožja, proti temu, kar se ima prigoditi vsled ruske zmage nad Azijatom. — Praška „Politik" prinesla je energičen članek proti papeže vej izjavi. (Tudi mi smo ga na odločni poziv od strani več naročnikov prenatisnili v zadnjem listu Ur.) Dunajski „Vaterland" od D. t. m. jej le površno odgovarja, zagovarjaje Pija IX.; pri tem pravi da so papeži uže v raznih stoletjih turška zverstva obsojevali, ter molče deducira, da je zdaj bila jedenkrat doba za obsodbo Rusije. Tudi si ne more kaj, da ne bi Čehe razža-ljivo imenoval narodne f a natikarje, ki so slepi v razsodbi itd. Bode-li papeževa obsodba Rusiji škodovala? Mi smo mnenja, da prav čisto nič. Vsi najvikši blagi duhovni so proti Turčiji. Torej direktno ali indirektno za Rusijo. Pač so se uže lansko leto kazali nekoji katoliški posebneži o bosniškem vstanku. So-li imeli upliva, važnosti? Prav nič. Kulturen svet jih je zaničeval. Orožje ustašev imelo je prilično dosti vspeha; Turčija je hitela proti poginu, naj jej je tudi par bosenskih ali kakovih koli katolikov pomagalo. Tudi sedaj zverske Turčije papež ne bode rešil, če prav proti Rusom govori. Razpad Turčije je historičen postulat; zgodovina se maščuje nad narodi brez vsakake moralne podlage, brez naleta h kulturi, vedno v barbarskej obleki. Mnogo bi se še dalo pisati o posledicah papeževega govora proti Rusom. A dovolj jih je! To pak je uže davno konstatirano, da smo Slovenci od prvega do zadnjega za rusko zmago; da Slovenci molijo v cerkvah za rusko orožje, da se bile uže celo procesije za zmago Jugoslavjanov proti Turški. Papežev govor proti Rusiji nam sicer verskega čuta, verskih jjrepričauj ue bode vzel, ali nekoliko dvomov nam je prišlo na um, ka se more v tako eminentno Človckoljubnej vojski, koje konečna zmaga bode sigurno tudi na korist kristijan-stvu, kako se more črez vse vzvišen Pij IX. zoper Ruse navduševati, torej indirektno Turčiji priznavati 1 Tu se vojskuje križ proti po-lumesecu, kultura zoper barbarstvo, Slavjanstvo proti azijatskej zverjadi, ki, kar je seveda sramota v tako kulturnem -stoletji, kot je to naše, zasluži le vržena biti iz — Evrope. P. Domače stvari. — (Ljubljana in nadvojvoda Albreht.) V petek po poludno so šli narodni udje ljubljanskega občinskega odbora gg. P o-točnik, Ilorak, Petričič, dr. K. Blei-weis,Klun, Jurčič, Ilegali, Goršič k ljubljanskemu županu s prošnjo in pozivom, naj bi tudi naše mesto sprejelo slavnega nadvojvodo Albrehta, ki prihodnji teden v Ljubljano pride, tako, kakor so ga hrvatske občine sprejemale, zlasti pa Zagreb. Župan je dejal, da mora z vlado in z druzimi odborniki v zvezo in dogovor stopiti, potem bode odgovoril. Govornik imenovane narodne deputacije, starosta občinski h svetovalcev, g. stavbeni svetovalec Potočnik je na to odgovarjal, da so navzočni udje občinskega zastopa s prepričanjem do župana kransjkega glavnega mesta prišli, da se ni kdo ne bode ustavljal prvega princa vladajoče habsburgske hiše počas- -titi,ne le samo zato, kerr jepri namrilli naše monarhije jako priljubljen, temufc tudi za to, ker je letos njegov GOIetni jubilej in ljubljansko mesto nij prilike imelo dozdaj počastiti ga. Zdi se nam, dejal je, da je to stvar liub Ijanskega meščanstva in prebivalstva. — Do sedaj, ko to v tisk dajemo (popOludne soboto) ne znamo še, kaj bode župan po dogovoru z drugimi na to odgovoril. Vsakako pa bodemo nadvojvodo Albrechta v Ljubljani pozdravili. — („Narodna tiskarna.") Gospodje pregledniki, kateri so dobili od Občnega zbora narodne tiskarne zaupni nalog, pregledati račune za 1. 1876, so sklepe računov, katere je predložil knjigovodja g. Hofman in njih podloge v podrobnosti preiskali, in se prepričali o popolnej pravilnosti 'ter o reelnem trgov dkein vknjiženji aktiv in pasiv, ter so to le poročilo dali: Vsled dotičnega izkaza dohodkov s 31. dec. 187G kažejo se vsi dohodki vkup 22.905 gold. IG kr.; vsi stroški pa 20.123 gld. 50 kr. combinando preostanka torej za 2781 gld. G6 kr. Odpisi po pravilih za 187G znašajo 1805 gld. 51 kr., torej čisti znesek 8 31. dec. 1876 I. 976 gld. 15 kr. — („Slovenski Narod") je bil zopet včeraj konfisciran in sicer zarad dopisa iz Gorice, kateremu mi nikakor nijsmo mogli poznati ni slutiti, da bi g. državnemu pravd-niku ne dopadal. Mi pazimo, kolikor je mogoče, ali — osoda slovanskega časopisja. . . . — (f Viktor Bučar.) Tu obče znani ljubljanski trgovec, Viktor Bučar, vseskozi značajen in reelen mož, vedno zvest patri jot in podpornik Slovenstva, je včeraj nanagloma umrl. Bodi mu zemljica lahka! — (Z Viča.) Na praznik vnebohoda 5. maja je g. Franc Drenik lastnoročno v občinski pisarnici razdelil 150 gld. — kot čisti donesek dobrodejnega sokolskega večera v čitalnici dne 1. maja — mej pogorelco na Viču. Darila je prejelo 11 posestnikov in 4 posli. V imenu teh in v imenu občinskega zastopa izrekam iskreno zahvalo si. društvu Sokolu za sočutje in zdatno podporo. Anton Knez, župan. — (V spomin ranjcega Miroslava Vil ha rja) bo v nedeljo na Kalcu, v rojst-venem gradu pesnika beseda. Sodelovali bodo pri tej besedi mnogi diletantje in diletantinje iz Pivke, pevski del programa pa je prevzel Goriški „Slavec".— Slavnost obeča biti prav lepa in močno obiskana, ker pojdejo tudi gostje lahko s to potjo ogledat slovečo postonjsko jamo. — Natančni program omenjene slav-nosti priobči se še. — (Premeščenja in imenovanja.) Adjunkt g. Vilh. Marti nak je imenovan za sodnika v Logatec; adj. g. Jurij Strucelj za sodnika v Ilirsko Bistrico. — Adj. g. Ferd. S tarč pride iz Kranja v enakej lastnosti k dež. sodniji v Ljubljano. Avskultant g. Fr. Trene jo imenovan za sodnijskega adjunkta v Metliko. — (Tatvine.) G. kanoniku V. je nekdo ukral 100 gold. iz miznice. Tatu je policija kmalu dobila v osobi nekega gimnazijca; tat je imel pri sebi še 40 gold. — V sredo po noči pa je nek človek dal zakleniti se v stolno cerkev in je oropal po noči puščico, v katero se deva milodare. Ko je svoj plen, baje kakih 15 do 20 gld. imel, je odtrgal pri cerkvenih vratih ključavnico in jo je popihal. Tega policija nij še dobila. — (Znamenje časa.) Iz-Gorice se nam piše: Danes je došel sem nadvojvoda VVilhelm inšpicirat artilerijo in vojaštvo. — (Grozovito smrt) je storil minulo soboto 18 letni mladenič, nečak fabrikanta žve-plenk Lepherza v Gorici. Delal je, tako se nam piše — neko kemično poskušinjo s kloro-kislim kalijem, a mešanje se mu vname in ubo-zemu nlladuniru trebuh raznose. V malih tre-notkih zdihnil je dušo. — (Politična pravda.) Krčmar H. Mošet, ki je bil tožen, daje zoper vlado govoril, zagovarjal se je 8. t. m. pred porotniki v Celji in bil z 11 glasi proti 1 nekrivega izpoznan. — (Nesreča.) V Loki je pri nečem usnjarji zgrabilo gnalno vreteno stop za mlenjo čresla, delavca vlovflo in mu vrat zlomilo, da je umrl. — (Star rekrut.) Nek kmetsk fant z Gorenjskega je bil 1. 1848 potrjen, pa je takoj pobegnil. Potem ao ga vjeli in tekel je za kazen štirikrat „po gasi." Ko se je v bolnišnici sezdravil, ušel je kmalu zopet in od istega časa živel po gorenjskih gorah mej Kranjskim in Koroškim do letos, to je, celih 29 let in je zdaj star 53 let. Živil se je od zelišč in nabiral je smolo in druge take reči, za katere je kak novec tu pa tam dobil. Stanoval je v luknjah ali pa si jo z vej kako zavetje naredil. Govoril je le redkokrat, k večjemu s kakim pastirjem ali drvarjem. Sicer ga nij nobena živa duša videla celih 20 let. Vsi njegovi so mislili, da je uže zdavnaj mrtev. Ko se je pa tega življenja le naveličal in si na stare dni želel priti v človeško družbo nazaj, oglasil se je sam kot ubežnik pri voj-nej sodniji v Ljubljani, katera je 53 let starega, vpognenega rekruta se sivo glavo obsodila na 8 mesecev zapora. Pred sodnijo so bili za priče poklicani njegovi sorodniki, ki so ga na zadnje vendar kot pravega izpoznali. 10. maja: a,w-""ob»» Tschitsch iz Dunaja. — Fischer iz Grad ca. — Sleschan Is Dunaja. Pri Slonu Goldener iz Dunaja. — Schvvarz iz Zagorja. — Perz iz Gradca — Geschvvandner iz Gorice Pri W*lfAl: nI. Catineli iz Dunaja. Uujaajttaa oorza 12. maja. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih 58 gld. 0^ kr. Enotni drž. dolg v srebru K3 „ 85 „ Zlata renta....... 70 „ 40 „ 1860 drž. posojilo 106 „ 75 „ Akcije narodne banke 7G8 „ „ Kreditne akcije 134 „80 „ London 129 „ 40 Napol. 10 „ 35 C. k. cekini 6 „ 14 „ Srebro 113 n 30 „ Državne marke .... 63 „60 C« os podičili", (120) katera bo zabava s pisanjem anonimnih listnic, so gorko priporoča za poduk v pravopisjl slovenska slovnica. vf. Mi. in M*. T. «em bolnim moc in zdravje orez leKa in brez stroškov po izvrstni Revalesciere ti Barry 30 let mxe je nij bolezni, ki bi jo ae bila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščonih i »•jrocih brez medicin in stroškov; tdravi vse bolezni / tolodcu, na živcih, dalje prane, i na jetrah; žleze naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepro davljenje, zaprtje, problajenjo, nespanje, slabosti, zlato silo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, Bilonjo krvi v glavi .iimenjo v ušesih, slabosti in blevanie pri nosečih jtožnost, diabet, trganje, Bhuisanje, bledičico in pre Ujenje; posebno se priporoča za dojenee in je bolje Aogo dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spriče »1 zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. VVurzerja, g. F. V. Beneka, pra- •jga profesorja medicine na vseučilišči v Maribora, zdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, jgftr. Campbell*., prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Caatfe-»tnart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenftmh ■•ob, se razpošiljava na posebno zahtevanje SMtotj. Kratki izkaz ii H0.0O0 spričevalov. Spričevalo it. 73.670. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. VVnrzerja, Bonn, 10. jolJl 8«. Revalesciere Du Barry v mnogih slnčaiih nagradi vss zdravila. Posebno koristna je pri drtsti In triži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih a t. d. pri kamnin, pri prisadljivem a bolehnem draženji v »ealni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v ob in tih i.: mehurji, trganje v mehurji L t. d. — Najbolje In I i neprecenljivo sredstvo ne samo prf vratnih in prt-iih boleznih, ampak tudi pri pljnčnici in sušenji v grlu. T* S.) Hud. Wurzer, zdravilni svetovalec in :»••..•• t•••»».i.con v .li-ua in Revalesciere-Chocolatee v prahu 2 las 1 hld. ibO kr., 24 taa 1 gl. I fcr., 48 ffcs i *K.'kr., V prahu za 120 ta* IOa >. ijU, «/*lJ-'l»cia«<-i»*«i 4t. S, U;*kor v /šoti ue.tlih pri dobrih .eiuA.-jdi In s^eoorijitkih trgovcih fcttui razpoiilja iu-tajsiie, hiiu na • v.: V.raje DO .oi.nih *k '.snioab ali povzotjDa. V Vdntiljnnl Ed. I«br J. 8 v ob oda, lskar pri .zlatem orlu", v Rektl pri lekarja J. Prodam n, v Celovca pri lekarju Bi rn oacherj u, v Npljeta pri lekarju A lj i no v i ću, v Trasa pri lekarju Jakobu Serravallo, pri drogeristu P. Eoooi in J. Hirschu, v Zadra pri Androviču. (97) Naznanilo. Usojam bo naznanjati, da sem gostilnico „pri vrtnarji" (zum Giirtner), tik nunBko cerkve prevzel, in da bodera si. občin-Btvu ustrezal z izvrstno Štajersko pivo (Giister Bier aus Loobcn) in z izvrstnim vinom iz krškega okraja (Kaka). -Tudi bo dobi dobri znjntrek, kosilo opolndne in dobra večerja, vso po najnižjej ceni. Na prijaznem, zračnem vrtu gostilnice je tudi k^'^ijlii-o. m SI. občinstvo vabim, da so mnogobrojno udeleži. (1,2-3) A. Gruber. Obznanilo. Kdor bo hoče pečati s pobiranjem čresnjevih pecljev, bezgovim cvetjem, cvetjem rudečega poljskega maka, papeževe Bvoče, lapuha, arnike, dalje s perjem zobnika, volčjo jagode, čimrike, poprove inčte itd., in si hoče pri tein kaj zaslužiti, naj ae obrne na Ivana Schautzerja, v VoruVnibergu na zgornjem Štajerskem. ■D Tudi kokoši eiNtegii liK» ple- iiiinii zgornji kupuje. (113—2) Vsega zdravilstva dr. Josip Dere, dnzdaj asistent in sekund.ir na porodniškem Oddelku ljubljanske bolnice, -si USOJa naznanjati, da stanuje od 10. maja naprej na nv. I»elru cesti hI. «. pri tleh na levo, in da ordinira od S. d« 10. ure zjutraj. lTbogim zastonj; v ženskih boleznih pa od 3. do 4. uro popolndne. (114—2) V Ljubljani, 3. maja 1877. Kdor 20 gld. za elegantno obleko, x 12 „ lepo zgornjo suknjo, X 25 „ „ erno oble&O, (108-4) ♦ 6 „ „ hlade i/, tkanine J hoče plačati, pride naj k S M. Neumann-ii, ♦ v LjuMjuni, v Lukmuiiovej hiši. £ ZZJtiBzT' Zunanja naročila se proti + poštnemu povzetju točno izvrše; nepri- T stujoče zamenja se brez ugovora. ♦ >♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Prodaja hiše. Vfalw v prav dobrem stanu z enim nad- stropjem in majhen i m vrtom je s proste roko na prodaj pod prav ugodnimi pogoji. Stoječa v mestu <>b zelo obiskovanem trgu ž razgledom na-nj je pri-elna za vsako obrtnijo, posebno za kako pekarijo. Natančneje se izve v prodajalnici moke na St. .Takobskjiu trgu, b. št. 14^ stara, nova 9. (101—3) Prememlja stanovanja. Bauka Slavlja" ima sedaj svojo pisarno (io4—4) na cLunajskej cesti štev. 7, v Fre'ihovej hiši, I. nadstropje. Knjiga, fffl - -i:«.-- doživela, vendar ne poki je WW UAUSU V trebujo nikakega priporočanja, to je pač najlepši dokaz, kako je dobra. Za bolnike, ki se hočejo le izvrstnega zdravljenja za pridobljenjo svojega zdravja posluževati, je taka knjiga dvojne vrednoNti in jamči zato, da se ne misli z novimi zdravili na njegovem telesu eksperimentirati, kakor se to večkrat zgodi. — Od imenitne, 500 strani velike knjige: „I>r. Airv's Naturhciliiictlimle'' je izšel uže 60, natis. Tisoč in tiso«- se ima zahvali'i za svoje zdravje načinu zdravljenja, kije v tej knjigi popisan ; o tem pričajo mnogobrojna, zraven tiskana spričevala. Nihče naj dakle ne zamudi, kupiti si to izvrBtno, po|uiiarno-medicinsko delo, ki stane 60 kr. a. v., prav kmalu v bližnji knjigarni, ali pa naj si jo proti vposlanju 12 pism. mark po 0 kr. da poslati od Richter's Verlags-Anstalt in Leipzig, katera poprej, ako se to zahteva, pošlje 100 strani dolg iztisok iz nje franko, v pregled. (330—13) Hvala in priporočilo. Dolžnega so čutim, čestitemu občinstvu z i prijazno obiskovanje Ko-trlerjrve pivarne svojo srčno zahvalo izrekati. Jemljem si ob onem Čast naznanjati, da so bodo, ako bodo vreme lepo, prostori vrtne »•*?-Mtavracije v Leopoldovem v nedeljo 13. maja t. I. odprli. Trudil se bodem, da z dobrimi pijačami, dobro kuhinjo, urno in ceno postrežbo terjatvam svojih spoštovanih gostov ustrezam. (119) Spoštovanjem udani Zdravniško »pričalo o gospoda lekarja Wilhelma antiartritičnem antirevmatičnem cajl V blagor trpečega človečanstva Čutim Be siljenega, izvrstni kri čistilni čaj gospoda lekarja \Vilholma od zdravniške strani prav posebno priporočan. Ta preparat, tako jednostaven, jo edno najizvrstnejših zdravil za notranje bolezni in take zunanje bolezni, ki so izraz slabih sokov. Imel sem priliko, ta Čaj v Ameriki, pri moji razširjonej praksi prav vclikrat rabiti in sem našol, da bo je izvrstnega izkazal pri sledečih boleznih: a) pri boleznih dihalnih organov, posebno katarov v bronhijah, posebno ako so bc zjutraj prav hudo in mučilne kazale, dalje pri naduhi, v zadnjem slučaji je bil vspeh sijajen ; b) pri boleznih v želodci, pri želodčnem krči, želodčnem kataru, pri glavobolji izvirajoČein iz spridenega želodca, pri hipohon-driji, žolodčnih oteklinah, žolodčnom raku in histeričnih težavah; c) pri napenjanji ven, homerojid in Bicer prav posebno, ako jo nabit u valno zapiranje uzrok napenjanja in trganja ven in iz tega izvirajočih krvavljenj j d) pri orguničiiih Krenili hibah, pri hibah zapiralni«-; e) pri sililiili in sililiiuuili bolečinah vsake vrste, posebno takih, kjer so se mazalne kure zastonj rabiie, kjer se je jodkalij več mesecev zastonj rabil. Torej pri zastarelej sili idi prav posebno. Torej je kri čistilni čaj gospoda lekarja NVilhelniu tudi Ameriki obogatenje zdravilnega zaklada. New-York, 16. aept. 1873. Dr. Med. A. <■ rojen, (L. S.) nemški praktični zdravnik v Ne\v-Yorku, št. 74, Sereuth-Street, nekdaj nemški štabni zdravnik. - (395—5) Pred ponarejanjem in prevaranjem se svari. Pravi Vtilhelniov antiartritični antirevmatični kri čistilni čaj se dobiva lo iz prve incjiiuroduo fabrlkacije AVilhelmovega antinrtri-tifinega antirevinntičucga kri čistilnega čaja v Neunkirchnu pri Dunaji ali pa v mojih zalogah, zaznamovanih po časnikih. Kden paket, v S itozuh, po predpisu zdravniku pripravljen, z naukom rabljenja v različnih jezicih 1 gold., posebo za kolek in zavoj 10 kr. V priložnost p. n. občinstva se VVilliehnov uiitiartritični unti-ret m.it i«- ii i kri čistilni čaj tudi dobiva pri mojih gospodih jemalcih v LJubljani. Peter i^ssuih. v Postoj ni: Jos. KupferNchinidt, lekar; v Zagrebu: Sig. Jlittl-bach, lekar; v Celj i: ilaninliuelunu lekarna in Franc KuuKcher; v Koruiinii: Ilerines l'uilolini. lekar; vGorici: A. Frauzoiii, lekar; v Gradci: J. llurgleiliier, lekar; v G u 11 a r i n g u i S. Vutterl; v II e r m a g o r u : Jon. H. Kicliler, lekar; v K a r 1 o v c u : A. K. Kutkič, lekar; v C olovci: Karel k lenieučič ; v K r a ti j i i Karel Šuvuik, lekar; v Mariboru: Alojzi Ki andest; v M e 11 i k i i Alfred Matter, lekar; v M o z i r j i : Ivan Tri buč ; v Ptujem: C. t.umi, lekar; v K u d o 1 f o v e m : Dom. Kizzoli, lekar ; v Samoboru: F. Sckvvurz, lekar; v Trbižu: Alojzi v. 1'reun, lekar; v Trstu: J. Seruvallo, lekar ; v Poljaku: Malh. Fiirst; v V a r a ž d t du s Dr. A. llalter, lekar; v slov. Bistrici; 1 vuu Janos, lekur; v slov. Gradci: Jon. Kuligarič, lekar. Josip Geba, urar v X_ij-Lx"blja.nl, uljudno naznanja, da je svojo štacuno pri poste oilprl, in priporoča svojo Motivu, poleg c. kr. bogato %alog'o rn/iun rslnili \isrrih in zejinlli ur po kar mogočo nizki ceni, tudi izvršuje vsako vrste poprave con6 natančno, proti poroštvu. (118—2) ■■ Zunanja naročila se rešijo včstno in natančno. ■ s t Gostilnica pri Virantu (Sternvvarte). cd * to Cd rd o t/i O CD Zahvala in priporočilo. P. n. občinstvu zahvaljujem se za dosedanjo mnogobrojno obiskovanje, t r ob jednem naznanjam, da Bem denes odprl popolnem novo uredjeui in sedaj senčnati liscem vred. — Točim izvrstno mrzlo v ledenici shranjeno F>I-v-© in okusna ©lolem-jslca. in "tolzeljslcst vina. Tudi vedno skrbim za dobra jedila, za zjutraj, o poludne in na večer. Na dobri in cjni ©Toed. sprejemam vsak dan goste. Z najodliČnejšim spoštovanjem (ii7—-j) Tine GrČar, gostilničar. Gostilnica pri Virantu (Sternvvarte). ittvOtdvOvO^^ P" Obznanilo! Mej narodna razstava blaga na Dunaji prodaja zaradi razpuščenja sledeče blago po jako nizkej ceni 5 gld. 65 kr. av. v. m sicer: 1 izvrstno precizijsko uro s pozlačeno verižico; da prav gre, je garantirano. 2 pravi japonski cvetlični vazi z najfinejšo sliko, kras za vsak salon. 1 krasen album za fotografije, bogato zlatom okinčan 1 par elegantnih orrjent. komodnih čevljev z nepokončljiviini podplati va gospode iu gospe. 1 lep mizni zvonček iz pravega novega zlata. 1 celo jap. kadilno garnituro, obsegu vse, kar je kadilcu treba. L' majheni oljnati sliki, kopijo slavnih mojstrov, v elegantnih okvirih. 1 godbeni instrument, na kateri vsakdo igra leliko najlepšo komade. 1 celo maj h. porcelansko scrviso za ti OBOD, posebno za dar pripravno 2 značajni glavi, čisto nova, originalna šala. 1 eleg. Victoria-promenadna korbica z innogobarvono uinoteljno pletenino. 6 izvrstnih o k. pat. žlic za jed. G* „ „ „ zlic za kavo. d japon. tas, i'.vrstnih, ti kosov dr. Dupontovega zdravilnega mila. 38 komadov. Vseh tukaj navedenih 38 predmetov, solidno izvršenih, stane m Niimo 5 gl«l. •;;> Ur. ■■ Naslov: Internationale Waaren-Ausstellung, \lien. Kur^rmi* 8. Naročbo iz province urno proti povzetju. Nil. Ker se bodo razstava kmalu zaprla, naj se uaročbe iz provincije takoj vpošljojo. (99—3) lzdateij in urednik Josip Jurčič. Lastnina in tisk »Narodne tiskarn«.1