LETO LIX
V Ljubljani, v
ŠTEV, 74
aprila 10*51
foStnlna plačana v uotrrlnt
Ček. račun: Ljub-Ijuna it lO.hMi in IU.54'< za inserate; Sara levo Siv 7563, Zagreb štv 34.011 Praua-Dunaj 24.74;
Naročnina mesečno 25 Din. /a inozemstvo 4(1 Din — ne-rlel jslin izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din
Uprava: kopitar' jeva h. telelon -"M.
Uredništvo je v Kopitar jevi ul. b/lll
Meloni uredništvdtdDevna služba 2050. — nočna 2<)«# in 2050
Izhaja vsak dan zpnraj. razen pondel |ka in dneva i>o prazniku
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Ura<lh($hi zakon Odpisan
Belgrari, dljtuarai. A A. Nj. Vel. kralj je podpisal 31, mi? i zakon o uradnikih.
Govor nemškegaa ninarjega ministra pomeni ttmsk — Društvo narodov
bo odfocifo o avstro-nemšhi zaroti
Berlin, 31. marca. A A. Danes opoldne je |	Načrt ima edinole namen ojačiti gospodar-
neniški /uimnji minister ( urtius na soji zve/- i	sko sodelovanje dveh držav v soglasju z obsto-
nega sveta rekel, da se Nemčija ne bo protivila. '	rečiini pogodbami v gos|xxlarsko korist celokup-
d<i Svet Društva naro<lov prouči pravno stran !	ne tvrope.c
lteniSko-n vstrijskeg« e-anilskega spora/iiina.	Odm&vi V COSOp S U
( mtius |e govoril prvi ure. Njegova izvaja- j
nja s<> napravila v političnih krogih velik mis.	,lprli"- :u- maTC:l- Berlinski levičarski listi Dejal je. da Nemčija nima razloga zal. ranil i ' ";iino krntko komentiralo odgovor zunanjega mini-
pravno proučitev nem^ko-avstrijskeira dogovora, j	->"• dr- ('urliusa v nemškem drž svetu Rriandov go-
ker l.o 1.1 Oi.ravičevala stališče Nemčije in <lo- :	vor v senatu, ker je bil njegov govor končan Sele eno
kazala, da Avstrija in Nemčija imaia pravico i	<"o pred zaključkom listov. Vladni listi odobravajo
sklepati take dogovore, ne da l.i se |K.sveto-	ministrova izvajanja, dočim smatrajo desničarski
vali o tem z drugimi državami.	llsl1 kl-iub temu- da 8ovorl1 pritrjujejo, da je bil
.... .. .	odgovor dr. Curtiusa preveč previden in mlačen. iMinister je govoru zelo mirno m stvarno
in so je skrbno ogibal ostrih i/ra.zov. l/javil	« • ,< je s pou-da ikoni. da je ta pogodba popolnoma	rrulCOSHI M5II gos-|>odarskega značaja in v popolnem soglasju	Pariz. 31 marca. Itk. -Intransigeant - piše, da z obstoječimi pogodbami. Nnglasil je-dalje, da	je bil dr Curtius v svojem govoru vljuden v svoji je i<leja rogijoiuilnili paktov \ l.vropi /elo na-	obliki. Pokazal se je manj spretnega, kakor je bil predovula in dti so nekatere države že sklenile	njegov predhodnik Streseinann. ker ni znal prikri-3lične pogodbe, ki nK> nikjer naletele na odpor.	vati pravi globlji cilj politike, ki jo je zasledovala Curtius je nato odklonil očitke češkoslovaškega	vlada z dunajsko pogodbo. Moral je tudi pristali na in fi\inco.skega /ii-nanjega ministra, da sta Nem-	to, du lin koutlikt prišel na razpravo v Ženevi. Vpra-čija in Avstrija ]>ostopali nelojalno. O/načil je	Sanje je samo, ali bo hotela in mogla mala antanta te očitke z a neopravičene in dejal, da namera-	čakati še do maja. da stori gotove obrambne kovana [K.godbu ne krši mirovnih dogovorov.	rake, ki se ji zdijo potrebni. Zato je mogoče, da \vstrija in Nemčija sta. čim so pogajanja v no-	bodo prihodnje ilni sledile še nove protestne de-! katerih točkah do/orela. obvestili druge drža-	marše na Dunaju in v Berlinu. Tempa - izjavlja, ve o tem dogodku. Hoteli sta tako preprečiti	da ni bilo nobene sile, ki bi bila tako velika, da očitke. i!a sta postavili druge države pred go-	bi opravičila metodo in obliko pogajanj, kakor so lovu dejstvo Nato je Curtius energično za ni-	se vršila na Dunaju. Dr. Curtiusovi argumenti niso kal trditev, da bo nemško- avstrijski sporazum	prepričevalni, ker jo zaupanje v lojalnost Nemčije ogra/al evropsko ravnovesje in škodil ideji so-	Je preveč omajano, da bi se kdo mogel še zanesti delovanja. .Nadaljeval je. da bo ta sporazum	j na enostavna zatrjevanja. Ostane pri toni, da sta koristil sodelovanju in konsolidaciji rope.	1 Berlin in Dunaj poskušala prehiteti evropsko tede-ker je izključno gos.podars.kega značaja.	racijo, da izvedeta izrazit avstrijsko nem ! i načrt.
Pogodim temelji na gos|>odarsikili načelih	>Matin< zahteva, da najj Nemčija brez oklevanju llriandovega osnutka evropske /veze. v katero	respektira neodvisnost onih držav, s katerimi -e Avstrija iu Nemčija odkritosrčno verujeta.	| hoče zvezali s prednostnim režimom ali carinsko •/( lini |M>j>raviti.« je nadaljeval Curtius,	j unijo. Ravno zato, ker Nemčija priganja na to. da u's|«ni]/.uinl jen |e, ki je nastalo /a rad i sklenitve	pride do revizije mirovnih pogodb, izdaja nevarne .<■_: i' >•_, vi..-1 i ia/'.i :lti i;e/ .i:p "i je, ki s" je	namene z dunajsko carinsko pogodbo. f> n» h« IMtjavilo. Ponavljam, kar je že kaueelar pouda-	• Nemčija nedvomno zaiamčila nedotakljivst Avstrije, ril. da v osnutku ni ničesar tajnega ali |ki dvo-	I ki jo vabi v svojo gospodarsko kombinacijo, bo neti iniu-ga.	I zaupnost Francije ponehala.
Kaj dela princ Sihst v BeFgrarfu?
Belgrad, 31. marca. m. Z ->Junkersovim« letalom je prispel iz Pariza v Belgrad princ Sikst s jjo soprogo, ki bo kratko gost princa Pavla. Princ je odletcl zjutraj v Budimpešto in v poldrugi uri prispel na zemun^ki aerodrom. Ob prihodu so ga sprejeli adiutant Nj. Vel. kraljice Marije, zastopniki raznih korporacij in t ka. Prane je časnikarjem izjavil, da bo en dan gost princa Pavla in da jutri zjutrai odpotuje v Italijo. Z letalom zelo rad potuje. S svojo soprogo se je z dvornim avtom odpeljal na dvor.
Trg. poga<'an'a z Avstrijo
Dunaj, 31. marca. kk. Avstrija se sedaj pogaja z Jugoslavijo v Rimu o obnovi trgovinske pogodbe, in sicer na slični podlagi, kakor ima pogodbo z Madjarsko. Pri tem gre za to, da se obojestranski izvoz poceni z državnimi eksporlnimi krediti, kar je praktično isto kakor preferenčni sistemu. Avstrijcem gre predvsim za to, da se agrarne carine zvišajo. Avstrijska vlada je to poskušala že pred enim letom, vendar ni mogla vršili na Jugoslavijo nobenega pritiska, k«r se more sedaj veljavna trgovinska pogodba odpovedali na tri mesece najprej 1. aprila 1031. Smatrati je, da bo Avstrija sedaj na ta način postopala, da si vsekakor zagotovi termin I. julija 1031. Upanje pa je, da bo trimesečni rok zadostoval, da se prepreči brez-pogedbeno stanje.
StavansU* gospodarski b'o'*
Varšava, 31. marca. kk. V Varšavi se splošno zanimajo za češkoslovaški predlog, da se ustanovi slovanski gospodarski blok kol odgovor na nem-ško-avstrijsko carinsko pogodbo, ki naj bi obsegal Poljsko, Češkoslovaško in Jugoslavijo. Predvsem pa se zahteva, da se sklene sprejemljivo gospodar-skopolitirno združenje med Češkoslovaško in Poljsko. Neki desničarski va^avski 1'st r^o predb-ea, naj Poljska ugodi celo vabilu M-ni ije in Avstrije na pristop k njenrmu načrtu, da ta neinški na:rl razbije od znotraj.
EkattO s
Pnročilo
sodišča
bruhnil šele poti m, ko je zadel zrakoplov ob Ha. Poročilo pravi, da je sodišče definitivno odklonilo mnenje, da se je zrakoplov zaradi slab« konstrukcije prelomil že v zraku. Prav talo ni utemeljena trditev, da krmilo ui funkcioniralo. Sodišče je prišlo do zaključka. da ni bilo vreme edini vzrok ka-tnslrcfc. Častniki in pesadkn so bili v>i na nit slu. Ker je bilo shbo vreme, ti so moali spravi i zrakoplova v raviintezi ■. Strokovnjaki pravijo, da je katastrofo zakrivilo uhajanje plina. Pri leni pa na-laja vprvnnje. ali je plin ubijal po v«-j dolžini ladje, ali samo i/. pn-ilnjega dela. Po proučitvi mnenja strokovnjakov glede uhaauja plina, je jn-1 išče pr'š!o do ljt:č!-.". da so bile pri pr-drti zrakoplovu tri fazr>: v ziičetkn se ;.> zrakoplov nainil /. neseni in pad-il /.elo j - r .\no pol niiiilite, preilen so ga i:tvi|i - pomočjo elevatorja v h< rieonlalno leiid. \ drugi lazi -t vidrž.al ni kaj ijis-i v lent poh-ž i. dasi ni nit c i dvigniti iiiv.i \' tretji fa/.i |.ii se je ponovno nagi il in padel na zemljo. Poročilo la* Ijfčiiie. da ni m«i/.r,e končnoveliavno d -gnati. '«:•'• i je zra' op!ov | ričel izgubljati t lin. Vi 'zH.ii!'"-' no. dn je irbaj-mj • piinn ]•	.- .len vi-
har, 1 i ie |'|-f tr. — t obod zrakrpleva. Plinski r> zer-vonrji "-i -o bil' ni'!t-'-' ''e i-.vl- ' lova-nl. Ker ji' bilo plina pn»ni"hi, ie v ■ ■ t< i /-al.o-dov z v«-o silo ob Ha, nato pa je ek-| Ualiral in /.gorel.
I 'iihIOII 11
sin ie najve s-- i - pon. s Franciji. Od je ri I'o ?-.ii zgorel. Per< pedaja inne na stališču.
nema
luce v svo.e zasebne «vr"e m . ier so Ivan-.-o Šolske potrebščine. Centuiio 1'abris ie dal lakoj aretirati 20 fantov Dva sta ha e nriznala. da sta se udeležila požiga, ki ;e polil.čncj,a značaia. — I ako poroča fašistični tisk.
RazfS'as bans' & ttnrave
l.juldiann, 31 marca. AA. Dodatno k razglasu z dne liti. marca lflill razglaša kr. bnnska uprava, da znaša banov inska trošarina na umetne tirfzal-kohollie pijače Din ('.10 od vsakega decililra vsebine, ne pa Din 1 — od vsnke -! klenice pod I litrom vsebine, pri večjih stekliiuicaii pa Din 1.-- od vsakega začetega litra vsebine
Zagrebška vremenska rapoved. Stalno, po večini iasno. nekoliko oblačno, postopoma tooleie
[urnska napoved. Nobene bistvene uijega vremena.
Dunajska vre 'Dremenihe dosed,
Stev. 74.
»SLOVENFX>. dne 1. aprila 1931.
Stran 3
Naši pomorci
Sptmtnt s krova ff Kraljice Marije
Gotovo marsikom1 bilo prav, da sem se v svojih pismih s potovfl« na »Kraljici Mariji« tako malo pečal z ladjo Vzrok temu je mogoče ta, da imam tiho pa me'« antipatijo do modernega broda-orjaka, do lukM>ega pa še posebiČ, čeprav me njegove dimenjM tehnična dovršenost in notranja uredba silij/kf^čudovaiiju Ljubim le vitko jadrnico, ki od el/ek< v borbi z morjem, najbolj jakiin in zahrbtniji >-f nentom obenem, zahteva, da napne in razvije^Refc oje sile do zadnje možnosti; na liateri je pi/aor® res z vsem svojim bitjem pomorščak, kolega Ži 'jenje je v rokah čisto ne-preračunljive/ čiiuMja. ki mu hrabrost nič ne imponira, a/l>ak se samo prizadeva, da človeka pogubi. Bnr/i /. trnjem je nekaj posebnega, kar
človeku da'' Sisto « ki daje čpeku in i pa naiav/i sila v ti
»jstven pečat, in le na brodu, »rju možnost, da se razumna višjem naponu meri z drugo, ki ni sfno čisto el mentarna, ampak tudi tako neusmi/'na, brezobfina in lokava pa naravnost cinična ko nobena cruga. se vzgoji pravi pomorščak - ljubljenec voh onih, ki veličastveno preprosti in nepreracmljivost življenja pa njegovo večrV zagonetnost stavljajo nad tehniko, ki želi natifo urazumiti, o ejevati in urediti do popolne^ zasužnjenja. Moderna dvajsettisoč in več ton-slv mašina, ki se taruik imenuje, pa je seveda i/az takega zmagolavja razuma nad elementom rarave, da človeku postaja žal... Pa pustimo to, /tiorje je še vedno nočnejše in se slejkoprej roga človekovemu izumu Tudi na takem velikanu kakor je »Kraljica Marij« se človekov pogum, hladnokrvnost in pozorio t preizkuša če treba, do skrajnega.
»Kraljica Manja« je torej ladja, ki se ji njenih 25 let, ki jih j' preživela pod angleško zastavo. Se prav nič ne po na. 17 000 ton je tudi danes še impozantna veliko! in v Kaleronu, kjer sta bili poleg nas usidram na visokem mor ju Nemka Oce-;mia< in neka angeška luksuzna ladja od Cunard-linije, smo se moj; i ob neposredni primerjavi prepričati, da spada Kraljica Marija k največjim ladjam, k> ploven I10 Sredozemskem morju. Ob primerni preuredtvi. izvršeni pod vodstvom gospoda Majcena, u-1 reza vsem potrebam in zahtevam modernega Irksuznega potniškega parobroda, ki so, kakor znan' zelo visoke. Treba je reči, da je imel gospod diliktor Ranac od Jugoslovanskega Lloyda pri nabrtt lega broda zelo srečno roko.
Hrod oduše<l.!i> njegova posadka, posadki pa vtisneta svojo vci o kapitan in prvi častnik, ki je njegova desna r-l, i. |>ravi farlotuin na ladji, človek, ki z ladjo i«i tako rekoč eno življenje častnike sem že oitunil in karakteriziral • mislim, da boljših ne bi nat'1 na nobeni ladji, kar jih plove po oceanih. VsA ljubeznivi, vsi vestni, toda vzor vestnosti, resnobfc in natančnosti pa je poleg kapitana p^vi častniliki je ko ura. Ko sem se od vseh pet, v Splitu	i) "e ni srni • poveda'.i. In mi
neko, čudno čusivit ganoija ni dalo govoriti To je zlatolsree naših uirnarjev, ki je več vredno ko vse razkošje, ki je »Ivarilo razpoloženje domačnosti, neprisiljenosti in zaupanja na krovu, ki je ladjo potnikom že v pr em hipu priljubilo, lako da je gotovo nikoli ne: wdo pozabili. Naša država sme biti na svoje ponorščako ponosna — od častnika do najmlajšega v tnalroškein jopiču na krovu!
Da, tudi na r.oScvo! Poznam angleškega, ameriškega, nemSkega italijanskega innrinerjn.........
vsak narod in ninum proti nobenemu na svetu najmanjšega predsodka, toda naš pomorščak ni samo enakovreden na | imer angleškemu po svoji strokovni usposobljerosti, ampak vsem prednjači po svoji visoki motal ni kvalifikaciji. Naš pomorščak je trezen, ub>glji\ in zanesljiv in tako kapitan kakor naš dragi »iostromo< ali tbootsman«, gospod Niko Vlaho, bosta potrdila, da so mornarji na > Kraljici Mnriji« ko pavu deea pod njihovo roko. Ves čas sem videl na praiucu, kjer pomorščaki stanujejo in kjer sera z njimi preživel najbolj intere-santne ure na brulu, same vesele obraze; nikoli nisem slišal grde besede; nikdar nobenega vpitja — služba se vrši mirno in točno, proste ure pa prežive v veselen tovariškem razpoloženju brez nebrzdane razposajenosti; naš mornar ostane vedno ponosen in se zni zdrževati kakor nobena druga »plava jopa« na ivetu. Ob krasni disciplini, ki jo vzdržujeta med akim prvovrstnim materijalom brez vsake osornisti ali hude besede kapitan in prvi častnik, ni čula, da ves čas nisem opazil, dasi »em se veliko kreni med fanti in jih vseskozi opa-toval, niti sence kikšnega ekscesa niti med plovbo niti ob pristankih In vendar to ni vojašnica kakor pri Nemcih, ampa. prava družina, ki se vlada očetovsko z ljubezni«) in pravičnostjo pa brez vsake lervoznosti.
Zato pa je Sl vek tem bolj opravičen, da mero-d.ijne činitelje sDimni na to. da pravni in socialni položaj naših pohorščakov še vedno čaka uzakonitve Veseli me, di morem ugotoviti, da je položaj ponorščakov bal na Jugoslovanskem Llovdu relativno najboljši in la la družba za svoje pomorščake od v*ch najbolj {skrbi: to so možje hvaležno pri-inali. Toda absoluno vzeto je položaj pomorščakov težak, čisto nesigiren in v starosti popolnoma ne-tavarovatt; službe.e stalnosti pa ta stan sploh ne uživa, fuflno je tuli, da je tako važen in težak ter neobhoden poklic ako slabo organiziran. Država bo za dvig naše pom>rske plovbe, ki je velik vir našega blagostanja ij bo igrala čedalje večjo vlogo v našem bodočem gospodarskem razvoju, storila največ, če bo čim pit položa j našega pomorščaka zakonito uredila in W tako zagotovila dostojen standard življenja.
U
Tisti, ki dajo kaj na dobro jed in pijačo, me bodo gotovo vprašali, kako srno se v tem oziru na »Kraljici Mariji« imeli. Reči moram, da je gospod komisar JakšiČ, ki za to plat življenja na naši ladji skrbi, pravi čudodelec, zakaj ugoditi želodcem 12 narodov, ki so bili v našem jedilnem salonu zastopani, je gotovo velika umetnost. Torej jedli smo naravnost lukulsko, dalmatinski »plavac« pa je bil tudi prve kvalitete in se je pil ko olje. Če koga zanima naš jedilni list, evo enega od 20. marca:
D 6 j e u n e r Hors d'oeuvres Varies; Salami, Mousse de foie gras, Mayonaise de Saunion, Oeufs poehes en Aspic, Salade Lentilles, Salade Choux-fleurs, Salade A la Jokey Cloub
Artichauts S la Boulangftre
Poulet saut£
Chanpignons Croquettes au riz
Roulade & la Tonime F r u i t s
Ce pa kdo misli, da se na pramcu pri podčastnikih in matrozih ali pa pri tehnikih in kurjačih je kaj slabše, se zelo moti. Clornji jedilni list je za visoko gospodo, navadnemu želodcu pa bo hrana moštva morda še boljše teknila. Jedilni list:
Prvovrstna ko zlato rumena, sočna juha z rižem in pomidorom Fino kuhano meso Fižol v omaki, kakor nisem bolj okusnega še nikoli jedel
Kos telečje pečenke s praženim krompirjem Poštena mera »plavca .
—e—
Požar uničil 9 poslopij
Črnomelj, HO. marca.
V soboto popoldne ob pol 5, ko so bili skoraj vsi ljudje iz vasi Tušev dol zaposleni v vinogradih, se je prikazal nenadoma dim na strehi Agničevega poda in takoj za njim plamen ognja, ki ga je hitro
i.izpdial	močan veter in prenesel na sosednjo strehe. Oglasil se je žalostui glas zvona iu klical gospodarje, naj hitro pridejo rešit, kar se še da. Preplašeni m obupani so tekli dol iz vinogradov, čez škarpe in ograje, in se je že pri tem marsikdo ranil. Toda ogenj, podpihovati od močnega vetra, je v eni uri upepelil trem posestnikom devet poslopij.
Pogoreli so Aiinit Janez, Muc Katarina in M n-lerit Anion. Agničevo posestvo je bilo precej visoko zavarovano. Muc Katarina je bila zavaro\ana samo za 5(500 Din. Najhuje pa je prizadet Malerič Anton, ki ni bil zavarovan, in sicer zaradi tega ne, ker na
ii.\~iv(o	z:. In;,- leto ni plača! zavarovalnine Zažgali -o najbiž" otroci, kajli neka ženska je videla tri dečke, kako so bežali izpod Agničevega poda.
Proti prenosu
nalezljivih bolezni po o in ustne dupline upotre-bljavajte okusne
Dobe se v vseh lekarnah. Cena malega zavitka Din S'—, velikega zavitka Din 15'—.
Pavličevi vlomi
Ljubljana, 81. marca.
Že večkrat smo poročali o drznili vlomih in tatvinah aretiranega tatu Pavlica. Ko je policija izsledila in zaplenila dve košari, ki jih je imel Pavlič spravljeni v Mali vasi pri Ježici, je skušala s tem, da bi ugotovila, odkod .->o ti predmeti, pojasniti še neznane Pavličeve vlome in tatvine. Policiji se je na ta način posrečilo dokazati Pavlicu celo vrsto novih vlomov.
V noči od 20. na 21. januarja je Pavlič vlomil v vilo odvetnika dr. Sabotyja v Kranju Pavlič je tedaj odnesel več živil, porcelana, kuhinjskega srebra, eno budilko, dvoje zastav, razne prte, slike, zavese in en ročni kovček. '/. dvorišča pa je odpeljal mali štirikolesni voziček z lestvicami, ki je bil last t> letnega sinčka dr. Sabol.vja. Del teh stvari je policija našla še v Mali vasi. Iz svilenih zastorov pa si je Pavlič dal napraviti svilene srajce
Drugi vlom, ki mu ga je policija sedaj dokazala, je Pavlič izvršil v klet tvrdke Terezije No-votny na Oosposvetski cesti. Od lam je odnesel 15 do 20 steklenih raznih likerjev, ki jih je razpečaval naprej po deželi.
Dalje je Pavlič vlomil v Lasanovo gostilno v Kersnikovi ulici Od tam je odnesel več klobas, sardin, šunke in 2 kg sira. Kos tega sira je Pavlič spravil tudi v Mali vasi
Dne 25. januarja je Pavlič vlomil v stanovanje krojača Ivana Jerina v Rožni ulici. Temu je odnesel gramofon s 17 ploščami, nekaj obleke, nekaj krojev za obleke, ter aktovko s krojaškimi potrebščinami. Gramofon je Pavlič prodal v okolici Domžal, ni pa Še ugotovljeno kje in komu ga je prodal.
Pavlič in njegovi tovariši so osumljeni Se mnogih drugih vlomov v Ljubljani in na deželi. Policija skuša tudi le vlome razjasniti Obenem pa ape lira policija na vse podeželske prebivalce, naj izroče orožništvu vse predmete, ki jih je kupilo od Pavličeve tolpe, tako da se izognejo kazenskim posledicam.
Lepa^ dežela Jugoslavija •..
n<lT __
'SP
SARGOV
s svojimi veličastnimi samostani ... s svojimi krasnimi portali... in bisernimi zobmi svojih prebivalcev!
Vedno znova uč'*kujejo krasote te posebne dežele s svojimi vabljivimi čari, in vedno znova občudujejo vsi blesteče bele zobč njenih prebivalcev. Stotisoče Jugoslovanov neguje zobe s Sargovim Kalodon-tom. Sveža in bujna pena te zobne kreme daje zobem biserni sijaj, a ustam zdravje in čistolo.
ohranjuje zdravje in lepoto zob. Prešeren med univerzo
Ljubljana, 1. aprila.
Ker bodo še ta teden začeli graditi ob Prešernovem spomeniku tudi drugi most za pešce čez Ljubljanico in potrebujejo prostor za gradbeni ma-terijal, so čez noč prestavili Prešernov spomenik pred univerzo. Transport tako težkega spomenika čez dan, ko je po Marijinem trgu in ozki Wolfovi ulici tako ogromen, naravnost velemesten promet, ne bi bil mogoč. Saj bi bil na Marijinem trgu in v Wolfovi tilici promet ustavljen najmanj za par ur. Zato so okrog polnoči Dukičevi delavci z močnimi dvigalnimi napravami dvignili spomenik, podložili močne hlode in pod te položili debele lesene valje. In začela se je podobna ekspedicija, kakršno smo videli Ljubljančani že lansko leto, ko se je selil cvetlični paviljon Korsika- z Aleksandrove ulice na Miklošičevo cesto. Ekspedicija spomenika se je izvršila letos s tehnično mnogo bolj popolnimi sredstvi in je šla kaj hitro izpod rok. Ker je spomenik razmeroma zelo težak, niso vpregli predenj konj, pač pa celo kolono težkih avtomobilov, ki so bili drug na drugega privezani z močno dvojno verigo. Na čelu avtomobilske kolone je vozil občinski tovorni avto, ki služi za čiščenje kanalov, nato oba težka škronilna avtomobila in nato še trije triton-ski tovorni avtomobili. Ko so avtomobili potegnili spomenik po Marijinem trgu, bi se bila zgodila kmalu nesreča; nesrečna muza bi kmalu raztrgala
tramvajsko žico, ki je visela nekoliko prenizko Z dolgim drogom so dvignili žico, nakar je še> z vso naglico skozi Wolfovo ulico do univerze. Vse je šlo tako urno izpod rok, da so delavci komaj sproti polagali valje, po katerih se je peljal Prešeren. Ob 1 je bila ekspedicija že pred univerzo, ob pol 2 pa je že stal! — Na vsak način je danes Prešeren našel primerno zatišje kakor nam dokazuje naša slika.
Slomškova družba
Običajno velikonočno zborovanje Slomškove družbe se ne more vršili veliki teden radi liu»l-skega štetja in pedagoškega tečaja, vrSilo pa »e bo dne 11. aprila. Na dnevnem redu bodo zanimiva predavanja:
1.	I>r. Sušnik: Šolstvo v Švici.
2.	K. Hafner: Katoliško ueiteljstvo ob prelo mu evropske kulture.
S. Prosi razgovor: Kaj novega so nam prinesli neuiški pedagogi?
4. Popoldne ob pol 3 pa bo misijonsko predavanje.
dostopna
ZADRUZ^A
KLiET Kongresni trg 2
toči za praznike na dom vsa vina 2 Din pri 1 ceneje
'll"imm|i •IMMI' i||'
Najfinejšo kapljico dobite v naši kleti in sicer: cviček gadova peč, ljutomerski muškat-silvanec burgundec in silvanec-rizling, pa tudi druge cenejše vrste so na razpolago, — samo brezhibno blago. — Izborna in cenena kuhinja.
Stran &
»SLOVENEC«, dne t. aprila 1981.
Stev. 74.
Katoliška Poljska
Dr. Vactav Kneblewshi v L ub jani
del gospodarski, drtiyi pa kulturni jugoslovansko-poljski sporazum. Kongresa naj bi se udeležile vse organizacije, ki delajo na zbližanju Poljske in Jugoslavije, tako znanstveni zavodi, univerze, propagandni instituti, turistična in športna društva, pevske in akademske zveze, slavistična društva, radio in tisk in zatem gospodarske organizacije, ki skrbe za izvoz in splo;no izmenjavo gospodarskih dobrin med Poljsko in Jugoslavijo. Prav lepo so povabljeni seveda tudi posamezniki, ki se kongresa lahko udeleže kot izletniki. Do poljske meje je vožnja polovična z legitimacijo za velesejem v Poznanju, na meji pa bodo sprejeli udeležence naši delegati. Stroški za osemdnevni izlet v Poljsko so proračunani za Jugoslovane približno na 2500 do 3000 Din. Udeleženci kongresa bodo imeli priliko, ogledati si lep del Poljske, spoznati naše življenje in naš kulturni in gospodarski živeli.
Doslej sein bil v Belgradu, Skoplju, Novem Sadu in Zagrebu. Iz Ljubljane pa potujem še v Ala-ribor, da zainteresiram še onuotne Slovence za ta velevažni kongres. Kongres bo brez dvoma doprinesel mnogo k medsebojnemu zbližanju, zlasti še zato, ker so se tudi pri nas že dobro pripravili. Naša liga ima društva v Waršavi, Lvovu, Katovi-cah in Krakovu. Osnovala se bodo še v Vilni in Odinju. Sedaj pripravljamo knjižnico prevodov najvažnejših jugoslovanskih pisateljev v poljskem prevodu. Urednik te zbirke je profesor Lam, izdaja pa se bo vršila pod protektoratom jugoslovanskega poslanika v Varšavi g. Lazareviča. Pod mojim uredniMvom bo v kratkem izšel prvi poljsko-jugo-slovanski almanah v krasni izdaji in z obitn mi ilustracijami iz Jugoslavije. Tu bo v poljskem jeziku obdelana Jugoslavija s posebnim poudarkom na turizem. Pri almanahu bodo sodelovali znameniti poljski književniki Osendovvski, Sofija Nal-kovvska, Antonij Boguslavvski, Emil Zegadlovvicz in J.igoslovan profesor Benešič. Veliko smo storili za zbližanje s številnimi akademijami, zlasti z ono, ki je bila prireiena na čast rojstnemu dnevu Nj. V. kralja Aleksandra v Poznanju, ki se je vršila ob navzočnosti nad tisoč akademikov, program pa se je z radiom prenašal po vsej Poljski. V zadnjem času iščejo naša gledališča jugoslovanske drame in zlasti dobre komedije. V kratkem bo doživela iremiro Krležina drama »Gospoda Olembajevi«. zšel bo tudi srbohrvatski-poliski slovar, ki ga je pripravila g. dr. Sofija Kavecka. Na kongresu bo osebna seja vseh slovanskih literatov. Jugoslavijo o zastonal g. Benešič, Ceškoslova:ko pa profesor Vydra. Doslej se je prijavilo tudi iz Jugoslavije že več referatov za kongres, tako o literaturi, o kulturnem sporazumu, o turizmu itd. Prijavljenih je 50 službenih delegatov, privatniki se pa še ves čas prijavljajo.
Ljubljana, 31 marca.
Danes se je pripeljal z brzovlakom iz Zagre-fra dr. Vaclav Kneblevvski, urednik in predseunik Lige poljsko-jugoslovanskih društev v Varšavi, ki potuje sedaj po Jugoslaviji, da pripravi veliki kongres poljskih in jugoslovanskih društev na Poljskem.
Naš poročevalec je obiskal dr. Kncblewskega na njegovem stanovanju v hotelu 'Union«, ki mu je povedal o svoji misiji sledeče:
• Namen mojega potovanja v Jugoslavijo je bil deloma ta, da v imenu posebnega komiteja, Ki se je osnoval takoj potem, ko smo zvedeli za potresno katastrofo v Povardarju, izrazim osebno kot delegat komiteja so/alje Nj. Vel. kralju in prizadetim v ju/ni Srbiji. Komite v Varšavi, v čigar odboru so bili najvišji predstavniki vlade, kulturnih in znanstvenih institucij, predsednik pa varbavski župan Slominski, je začel takoj zbirati darove za prizadete. Nabrali smo že obilo podpor in koristnih potrebščin, ko je prišel k seji komiteja vaš jugoslovanski poslanik v Varšavi g. Lazarevič in se nain zahvalil za dobro voljo, pač pa podporo odklonil, ker je vlada odklonila podporo celo iz domačih krajev. Zato sem odšel kot delegat v Jugoslavijo. V Belgradu me je sprejel Nj. V. kralj v avdienci. Bil je izredno informiran o nameravanem kongresu. Obiskal setu Povardarje in si ogledal prizadete kraje.
Drugi del moje naloge obstoji v tem. da pripravim prvi kongres jugoslovanskih in poljskih organizacij, ki se bo vršil na Poliskem od 2b. aprila do 3. maja. Kongres se bo začel hkrati z otvoritvijo velesejina v Poznanju, nakar bodo zborovalci potovali v Gdinjo in Gdansko in od tod v Varšavo in Krakov. Kongres ima dva odseka: prvi, ki bo izve-
V Ljubljani sem sedaj že petič in moram priznati, da mi je izredno všeč. Prav tako tudi vsa Slovenija. Saj me Slovenci z vsem svojim življenjem spominjajo na domovino, tako da sem m?d niimi naravnost doma. Danes bom predaval v ljub'jan-skem radiu o kongresu in upam. da bom imel hvaležne poslušalce, saj je g. profesor Tine Debel ak, ki ga osebno po/nam še iz Poljske, s svo,im poljskim jezikovnim tečajem v radiu gotovo vzbudil veliko zanimanje za nas. U^am. da se borno koncem meseca zopet videli na kongresu.«
Katoliška akcija na Poljskem
Var itn v«, marca.
Poljaka je tako zapletena v razna medua-rodno-|k>litična vprašanja, tla sc skoroda nikdar ne govori o njej v kakšni drugi zvezi. Lukr.it stopi pred evropsko javnost v konfliktu z Litvo, drugič je zopet v ospredju vsled kokš-negu spora z Nemčijo, zopet drugič jo najdemo pomešano v ri-sne težave z narodnimi manjšinami. Tudi notranja |>olitika daje vedno dosti zanimivega gradiva za senzacij žejno mednarodno publiko, /zli sc mi po. do sc le preveč pozabi nn dejstvo, da je Poljska velika katoliška država, d« je katolicizem na Poljskem zelo aktiven na vseh poljih, da so katoliški Poljaki danes morebiti edina rosna opora proti brczlx>štvu. ki prihaja Iz sovjetske Rusije in ki najde toliko rodovitnega terena ravno v Nemčiji.
Poljsko je mod drugim edino država v Evropi. katera je papeževa navodila glede katoliške akcije vzelo v resen pretres. Po odredbi poljskih škofov «e je ustanovil v Poznanju pravi Institut za katoliško akcijo, ki upravlja neposredno njemu podrejene inštitute |h> posameznih škofijah. Delo je centralizirano in orga-nizatoričuo tako raz p let eno, do |Kw<eže v najbolj oddaljene kotičke Poljske. Organizacijo je lepa, toda tudi delavnost katoliške akcije je naravnat občudovanja vredno, ker se je katoliško lajištvo poprijelo papeževe zamisli z veliko požrtvovalno vnemo, 7<ato ni čud«, če se je pod pritiskom katoliške akcije izgradilo tudi sijaj-na organizacija tiska, ki je v rokah katoliške akcije najbolj važno in najln>lj potrebno orodje. Po vsej Poljski je komo j ? odstotkov tistaa, ki je mi sproten katoliški cerkvi. To so socialistični in liberalni časopisi. Velika večino tiska jo v roki!h katoličanov. Spričo neizjinerne važnosti tiska za vzgojo javnega mnenja je poljski episkopat na predlog katoliške akcije ustanovil j»osebno katoliško informacijsko agencijo »Kap«, ki izdaja dnevna poročila o katoliškem pokretu na Poljskem in drugod ter razpravlja tudi o političnih in socialnih vprašanjih s katoliškega vidika. Mesečno izdaja centralno časopisna agencija vestnike v francoskem, italijanskem. angleškem in nemškem jivikn. Su-mo tej centralizirani časnikarski službi se ima Poljska zahvaliti, da je tako sijajno odbila naval raznih ameriških verskih sekt, ki so se nedavno navalile no Poljsko ter hotele z denarjem loviti pripadnikov med socialno bednimi sloji. Ravno sedaj vodi »Kap« pod smernicami katoliške akcije strnjen boj za svetost zakona, katerega napadajo nekateri svoIkmIo-mfoelni krogi celo že v državnem zboru. Pri tem bodi omenjeno, da je |>oljska časnikarska agencija sploh prva te vrste, ki je izrazito katoliška in je s svojim delom dokazila, do bi se katoliško časopisje prav lahko osvobodilo nionoiMjIa. katerega imajo ravno na polju tiska gotovi brezverski in protiverski kro^i in katerega sc morajo na žalosl posluževali tudi katoliški časniki, če hočejo svoje bralce informirati.
Ravnotako plodottosno vrši svoje drlo katoliška akcija tudi v l>oju proti nenioroLnosti, ki
hoče preplaviti državo v obliki pornogrnfičnili časopisov. re\ij tli knjig, ničvrednih in umazanih filmov in očito nemoralnih takoimeno-va.nih umetnin. Koncem februarja je katoliška akcija sklicala velikanski državni kongres v Krakovu, kjer -<o odlični lajiki iz vse države pokazali na ui-varmvst, ki zalezuje poljski narod na tem polju. Učenj ki kakor Je Irzejev-ski iz Plocka, Turovicz iz Varšave in Itosuvo-rovski so zaporedoma nastopili in predložili konkretne predloge, kako naj kato*'ko laji-šitvo pod vodstvom katoliške akcijo sodeluje za očiščenje javnega življenja in za razokuženje, ki je pred|x»goj za vsak krepostni napredek naroda. V tem (»ogledu so se storili zanimivi sklepi za razširjenje dobrega tiska, za prostovoljno kolportažo katoliških časopisov in knjig polom akademskih krožkov v univerzitetnih mestih, potom posebnih ollnitov v najbolj ogroženih industrijskih mestih. Poziv Uostvvo-rovvskejfa. naj katoliške družine sor,>oiliagajo v Inijii proti raz-porokam in civilnemu Zakonu s tem. da ne IkuIo sprejemale razporočencev in civilno poročenih v svojo sredo in ne IhmIo ž njimi občevale, in to brezkompromisno in brez. o'ira na neko laži-moderno družabnost, bi se lahko slišalo tudi drugod in mislim, da bi celo v Jugoslaviji lahko našel avditorij, ki bi ga z. zonMiianjem poslušaj in u|kiiii tudi s prepričanjem ul»ogal,
V tej zvezi moram imenovati tudi zelo intenziven pokret. ki se vrši na Poljskem za zbližanje in zedinjeme cerkva Ne davno je bil posvečen za unijatskoga škofa dr. Czartiecki. kar je povzročilo i nepotrebno vznemirjenje pri treh milijonih pravo-! slavcev, ki živijo v nie'ah poljske republike. Novi škof ie po rodu Ukrajinec, in njegovi verniki so { izkliučno Rusi. ki živijo deloma v Volhiniji in v Podlaškem. .tezuitje so ustanovili v Albertinu. prav na meji sovjetske Rusije, velik zavod namenjen za : vzgojo duhovnikov vzhodnega obreda, katerih je dosedaj tako pomanjkovalo. da je večina unijatskih župnij bila brez dušnega pastirja. Ker se je tudi v ukrajinski pokret v vzhodni Galiciji pomešalo nekaj elementov, ki so cerkvi sovražni ali pa hočejo cerkev izrabiti samo v politične namene, kar je v mnogih ozirih otežki čilo vprašanje sporazuma med Ukraiinci in Poljsko, so uuiiatski škofje, na čelu Ivovski metropoli! knez Sceptieki, kateremu stoji ob strani možati škof Chomyszin iz Stanislavova, sklonili zanesti idejo katoliške akcije tudi med katolike vzhodnega obreda. V to svrho je grško katoliški episkopat ustanovil katoliško ligo s številnim pododbori, ki nosijo ime katoliških društev, Sirom vse škofi ie. Tako je na Poljskem katoliška akcija sredi najlepšega dela za narodni preporod in za učvrstitev obrambne fronte proti brezboštvu i t sovjetske Rusije.
Mali optasi
Tržaški škof -
nadšhoiu Sedeju
„Kdor Tebe blagoslavlja, naj bo blaftos'ovljen"
Trst, 31. marca. Glasilo tržaških katoličanov »Vita Nuovac je priobčilo v svoji zadnji številki pismo, ki ga je tržaški nadškof naslovil na goriškega metropolita Frančiška Sedeja oh priliki 25 letnice njegovega škofovanja. Pismo se glasi:
»Minilo je Že 25 let od dneva Vašega j>osve-čenja za škofa; 25 let je preteklo, odkar je duhovščina savne goriške nadSkofije dobila v Vaši visokosti vzor duhovniških kreposti, ljudstvo .sigurnega vodi'.»tja, učitelja In zastavonošo vere in ljubozi!., blagtg;, in praričnega nadpastirja, rimska cerkev pa odločnega branitelja. Skozi čase silno važnih političnih dogodkov in strasti, nidi-kalnili izprenipmb od davnine vkorevivenih u.»t",-no<v ste Vi, Visokost, šli neomadeževa«, spoštovan in ljubljen od vsoli onih, ki so razumeli Vaše svete namene; ohranili ste dostojan.vveni mir, krepostno modrost in evangeljsko razborilost. Iz Vaših odličnih lastnosti in tako lepih vzorov so se porajali dobrodelni učinki na Vašo duhovšiuiu in na Vaše ljudstvo, posebno radi prepričanja, da ostane cerkev vedno katoliška (vesoljna) tudi tedaj, kadar vzgaja za domovino versko zavedue državljane. Zgodovina preteklosti je pokazala, Kako veliko škodo prizadeva veri in domovini pretirani naciona'izem, presajen v cerkev; zgodovina bodočnosti ho potomcem pričala, kako velike koristi je za cerkev in I alijn Vaše strogo katoliško zadržanje. Večni Pastir, ki je rekel: »Učite vse narode«, »dajte cesarju, kar je cesarjevega«, »ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe«, Vas je nagradil z uresničenjem Vaše žive želje, ki ste jo
tolikokrat izrazili, da bi \|deli združene v enem srcu, v eni sami duiši, v jubezni do vere la v krščanski službi za domoino, Vašo duhovščino in Vaš narod; blageslovil ji Vaše nepopisne napore ter uslifial molitve in ulitke, ki žarijo za Vašo Visokost iskreno iz dna|?i-a tisočih in tisočih ovčic Vaše črede.
Dobrodošle naj Vam Ikkg hidi čestitke onega, ki Vam je bil pekdaj kil Vaš osebni tajnik prav blizu, Vas spoztnal do luše, Vas občudoval in je iz Vaših posvečenih ro; prejel milost škofov stva.
Frančišek Borja, nadškof, metropdit in knez, dvigni svojo glavo, pojdi dane« v duhu skozi 25 let mojega Potovanja in poglej, kako je posejana z. zaslugami ,a Tvoja slavna priekloet. I *va in cir-cuiitu oculos tuos et vide. v'eeli se je, uživaj v njej danes, ko se vsega tega spominjaš, vse to nadoveauješ z mističnim slavjem svojega jubileja, ki ga s teboj praznuje Tvoja jubljena čreda, fci-stost in pobožno^ le krasita s *vojim sijajen;, škofovsko dostojanstvo te obdaja z lavorjem v,mag. Ti ponižen, a ne uklon jen, najden, a ne premagan. si velikan, ki z božjo ponjtfjo nosiš slavo katoliškega e.piskopata. »Kdor Tole blagoslavlja, naj ho blagoslovljen, kdor Tebe prclinja, naj bo pio-klott, jc donelo iz ust cerkve n dan Tvojega škofovskega posvečenja. Kdor Teb- blagoslavlja, naj ho blagoslovljen, ponavlja i ero in ljubeznijo navdana duhovščina in ljudstvo vse katoliške ter kveae province.«
AvsSnja odpovedala trg. pogodbo
Dunaj, 31. marca. kk. Avstrijska vlnda je dnnrs iveier izvršil" ie dolgo nn povedano odpoved trgovinskih pogodb z M/idjnrsko in Jugoslavijo. S tem je porabila prvo moinost odpovedi, da bo mogla dne 1. julija uveljavili lansko leto sviiane agrarne carine. Moino jc, da se bo kljub temu Avstrija izognila brezpogodbenega stanja, ker se te več tednov pogaja z Madjar^ko in lugoslavijo za novo trgovinsko pogodbo. Obe novi pogodbi pa bosta zgrajeni na znani novi podlagi, namreč na temelju oboje-
stranskih cenejših eksportnih kfditov, ki bi omogočili neko vrsto obojestranske oreference. Pozornost vzbuja korak avstrijske chi" samo zalo, da je odpovedala ne samo tarifno poi'>dbo, temveč tudi pogodbo o največjih ugodnostih.Pri tem je morda igral vainost namen, bolj prilisn'i na oba sopogod-benika. Posebno Madjarom bi Ho brezpogodbenn stanje zelo mučno, ker se ie uhajajo v carinski vojni 3 Češkoslovaško.
„Nad$kof Jeglič - gad4
Ogabno ?asramovan,e naše dunovščine
Rim. 3'. marca. Fašistični tisk obširno poroča o obredu pred tržaško katedralo sv. J usta, kjer so bile na novo |>osvečene mestne zas-tnve primorskih občin. Najizrazitejši je komentar lista »Tcvere«. T« meni. da je bila manifestu-c.ija v Trstu opomin »kršilcem miru, kršilcem relativnega miru, v katerem živi Kvropac. To, kar se je te dni zgodilo v slavni trodelni kraljevini, prekaša vsako fantazijo. Tista duhovščina, ki se do Izrabljati v politične namene, tista duhovščina, ki se imenuje katoliška, pa nima na sebi nič vesoljnega kakor nesramnost, s katero skuša zanetiti nevaren ogenj, tisto duhovščina iz nekatoliške kraljevine sc postavlja proti katoliški državi, »če so italijanska oblastva ustavila na meji in izgnala v božjem imenu, to sc pravi v imenu njegovega Boga, Bogu proti-italijanskega sovraštva, jugoslovanskega škofa, ki ni našel niti besedice, da bi ukrotil svoje nore ovce, je to najmanj, kar morejo stol-iti. Nobeno načelo, ne pravimo diplouintično. temveč niti načelo krščanske iismiljcnosti ne zahteva gostoljubnosti za gadu. ki je že enkrat uporabil svoje zobe. V tej presenetljivi in bolestni epizodi ni Italija tista, ki bi morala skriti več. ampak najvišja moralna avtoriteta, ki ne more nevtralno prisostvovati tej klcrikoma-liiji (žtibji bilki duhovnikov) ob meji.c
Agencija »T^i Corris>|x>n<!e-ti:a« ugotavlja, da je bila tržaška inanifestacij. svečan protest proti obrekovanju jugoslovan <ih škofovi in da je z. njo primorsko prebival®ncr- potrdilo svojo zvestobo Italiji. Vsa Italija j bila ta diut po-koneu proti tistim (duhovnilAm), ki mi piitvar-jali resnico, vzpodbujali k so raštvu in duhovno pripravljali pokol je, mest« da bi po svojem poslanstvu delali ra mir in Iratstvo. Nato popisuje poročilo, kako se jc v I rstu obred vršil res v okviru cerkvenih predp *iv. ne da bi mu bilo sledilo poulično razgruj nje. Kako pa jc bilo v Jugoslaviji!* Tam je bile sklicano ljudstvo različnih plemen, različnih in nasprotujočih si čuvstev ter separatističnih teienj, da bi ga še bolj naščuvali k sovraštvu, g i naučili nezdravega maščevanja in prlprnvllj na atentate in pokolje. To ljudstvo naj bi /li > svoj gnjev proti drugemu narodu, zavit v hcz.ijo krščanske molitve.
* * *
Mi ne bomo napisali k Mm nikakega komentarja. Za nami, za našimi škofi in cerkvijo v Pritnorju je ves katoliški »et. To se je pokadilo |X) objavi okrožnice i bili škofov in to nam zadostuje. Takšni izbirni pač niso znak moči. Le tako naprej, pa Iv kmalu ves svet izpregledal.
Novi zakoni
V najem se da stojišče na Prešernovem spomeniku kakemu narodnemu zaslužnemu delavni, ki I bi hil voljan vsaj toliko časa vztrajati na spomeniku, dokler ne dnrasie kak večji posnik. ki bi mu 58 let po njegovi smrti postavili na dosedanji podstavek 1 primeren kipce. Muza čakal
Belgrad, 31. marca. A A. Nj. Vel. kralj je na predlog linaiKiuga ministra in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih zadev generala Petra Zivkoviča predpisal in proglasil zakon o izprtm« nibah in dopolnitvah zakona o skupnem davku na poslovni promet.
§ 1. V točki 4 § 4 zakona o skupnem davku na poslovni promet se črta beseda -desetkratno* in na mestu nie pride beseda »petkratno'.
§ 2. V točki 2 b) § 9 zakona o skunnem davku na poslovni promet se številka 360.000 in pride na mesto nie številka 500 000.
§ 3. Prvi odstavek § 10 zakona o skurmeni davku na poslovni promet se izpremeni in se glasi: Davčni obvezanci in po njih pooblaščeni nameščenci so dol/ni na zahtevo državne davčne oblasti predlo"iti knjigo izvršenega pronrta in v poslovni dobi dovoliti vpogled in pregled kniig glede izvršenega prometa in lastnih poslovnih knjig, beležk in dokumentov. Na podlagi tega smeio pooblaščeni organi davčne oblasti zahtevati poiasnila od vsakega nameščenca podjetja. To velja tudi za osebe, katerih poslovne kn'ige in dokum°nti veljajo za temelj davka in povračilo skupnega davka na poslovni promet
§ 4. Za blatrovni promet od 1. januarja 1031 do 31. marca 1031 bodo plačale davek na poslovni promet one osebe, ki so po dosedanjih davčnih predpisih izvršile promet, ostale osebe eno četrtino davka na poslovni promet, odmerjenega za leto 1031, osebe, katerih davčna obveznost na ie nastopila v teku 1031, bodo plačale skupen davek na poslovni promet za dobo od začetka dela na do 31. marca 1031. če niso dolžne voditi knjigo izvršenega prometa po ofeni davčnega odbora.
§ 5. Osebe, ki po uredbi o skupnem davku na poslovni prom"t niso predvidene kot plačevale! tega davka, so dol>ne za b'apo. ki se pri n!ih nahaja v skladišču dne 15. aprila 1011, predložiti davčno pri;avo s popisom in vrednostio teua blaca. Ta popis in vrednost blaga ie treba sestaviti za dan I. iaminria 1031. dalie tudi popIr in vredno«! bltga, sPreietPsra 1. iantmrin 1031 do 31. marca 1031, itt ponis in vrednost hlnora. d.in^cra v «romet v tem času ter l/pn^no vt-e'lnnc( tjflofpv za blnpo h prejšnjih in tega leta. Prijavo pristojni davčni upravi
treba predložiti v oceno davčnemu odboru najkasneje do konca maja 1 yJ1. Osebe, ki volijo'
je treba pre
Kasneje do
trgovske knjige, in one, ki so oove/ane voditi knjigo izvršenega prometa, so dol/ie obenem s pri'av{> predlo/iti overovljen izvod tel trgovskih knjic o vrednosti omenjenega blaga. Osebe, ki so z uredbo in tarifo o skupnem davku na jKislovui promet predvidene kot plačevalci tega dav<a, predlože v \/o-gled samo vrednost blaga, dsnega na kredit/31, marca 1031, in popis, in na podlagi ocene davč/t ga odbora bo davčna uprava odn.erda davek na poslovni promet z 1 nu vrednosti blaga in terja/ v z dne 31. marca 1931. Glede prit';, b in ostaleg/ ravnanja veljaio odredbe prejšnjih zakonov. M
§ 6. Davek na poslovni promet, odmsjfjer, na podlagi § 4 in 5 tega zakona, e bo moral1 plačati v mesečnih obrokih do 30. sepleinbra 1031/
§ 7. Ta zakon stooi v ve javo, kadaj/ se razglasi v »Službenih novinah-, i.-vajal pa <<e bo od 1. aprila 1031.
Daviti, od ha'crih so o"(/oščet. c osebe z 9 ntre- j
P.elgrad. 31. marca. AA. Po ohj^'ilu davčnega oddelka finančnega ministrstva, kf so ga dobili vse finančne direkcije, so osebe« z !) ali v^č otrnH oproščenp plačevanja ne samoj n eposrednih davkov in samoupravnih doklad ter jt »včnlh dajatev, odmerjenih po zakonu o llfpo« dnih davkih, nego tudi vseh na podlagi izvršen/', odmere po tem zakonu predpisanih doklad, torej tudi vojnice. Davek na poslovni promet pa so poslbej dolžne plačevali, ker lega davka ni moti smatrati kot neposredni davek, prav toko pa tudi kultju, ker to ni davek, nego dajatev posebne vrste. .7
Belgrad, 31. marca. A A. kralja so na predlog ministra •/. zakona o ustanovah imenovali
/, ukazom Nj. Vel.
prneveto na osnovi Slani sveta za usta-
nove. Za predsednika je imenc nn Gjorgje Vajtert, industrijalec, za člane pa Miha
predsednik drž. sveta. Božidar sacijskega sodišča, Mlijutln Pet sodišča, Pera Popovič. arbitri rentnik in Mihajlo fStojancovif je v pokoju.
o Ra livoievič. pod-Prokič, sodnik kn-rovlč, sodnik okrož. t, Cavra Trpkovič, , ravnatelj gininazi-
Štev. 74.
3 SLOVENEC«:, dne 1. aprila 1881.
Stran 5.
Dnevna kronika
KoteJ"'
Sreda. 1. aprila: Hi«™, Skof, Venancij, škof. Dan se prčne opolnoči i" neha opolnoči. Dan je danes dolg 12 metrov " 48 centimetrov ter se ta mesec še podaljša r.a 1 meter in 39 centimetrov. — Herschel napoveduje za dane« aprilsko vreme.
JVo,"» groboui
+ V Ljubljani je umrla ga. Ljudmila Zobec roj. Pleš. Pogrebv četrtek ob 2 popoldne iz Stare poti 2. Prekalim naše sožalje! Naj počiva v miru!
Osebne veslt
—	Razrešen. G. ban dr. Marušič jo razrešil poslov banskega šolskega nadzornika g. l''ortunata L u ž a r j a In mu podelil referat za knjižnice pri banski upravi. Lužarjeve posle je prevzel vršilec dolžnosti banskega šolskega nadzornika g. Andrej H apel
Ostale vesti
—	Nevarno je obolel g. Anton Jamnik, župnik v pokoju v Stari Loki. Priporoča se sobratom v momento.
—	Župnim uradom je razposlala Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani nove sšmarnice za leto 1031.C, ki jih je pod naslovom »Pozdravljena Kraljica: času primerno priredil prof. dr. Josip Jrrše. Obširno oceno teh res aktualnih Šmarnic prinašamo na 6. strani našega lista.
—	Izstop iz našega državljanstva se odobri na temelju rešenia ministrstvu za notranje posle Ani Ohrovnik z Dunaja, rojeni v Kumenu 25. julija 188fi. leta. državljanki kraljevine Jugoslavije in pristojni v občino Činžat, okraj mariborski (desni) radi sprejema avstrijskega državljanstva.
—	Razpis ustanov. Podpisana uprava razpisuje za studijsko leto 1931/32 dve ustanovni m<sti dr. Pavel Turnerjeve ustanove vsako v višini 42 tisoč Din. namenjeni za enega jurista in enega filozofa .-tovenske narodnosti, ki sta položila državne (dip\(-mske) izpite ter dobila doktorat na ljubljanski univerzi. ''stanove imajo namen, da se omogoči najvrednejšim prosilcem enoletno bivanje v inozemskih kulturnih in znanstvenih žariščih (Pariz, London, Oxford, Cambridge itd.) v svrho. da nadaljujejo strokovne študije in da si obenem pridobe one splošne in družabne izobrazbe, ki je znak omikanega in kulturnega človeka. Prošnje s potrebnimi dokazili o izpitih, doktoratu ter o jezikovnem znanju so vložiti na rektoratu najkasneje do dne 15. maja 1931. Podrobnejše določbe ustanovne listine so razvidne iz razpisa na deskah rektorata ter filozofske m juridične fakultete. — Univerzitet-
na uprava v Ljubljani, dne 11. marca 1931. Rektor: dr. A. Serko, m. p.
— Razpisnim služba cestarja. Banska utirava razpisuje v območju okr. cestnega odl>or« v Celju službeno mesto banovinskepa cestarja in sicer: za cestno progo na banovinski cesti Rečitia—Noviklošter od km ().<X> do km 4.3<N>. Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje i.z čl. 2 odredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. lastnoročno pisane in s kolkom za 5 Din kolkovame prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kol kovanimi prilogami je vložiti najkasneje do 20. aprila 1931 pri srozkem cestnem odl>oru v Celju.
—	Pokret zidanja ««mofnstn:h domov in l>rex-obrestna posojilu. Pokret zidanja samolastnih domov potom kolektivnega varč vnnja se je začel najproje na Angleškem (najstarejša gradbena zadruga slavi 150 letnico obsloia). Pokret je bil pozneje premeščen v Ameriko, kjer obstoja že preko 100 let. Vsled velike stanovaniske bede se je ta pokret v povojnih letih razširil tudi v Nemčiji in Avstriji. Delovanje vseh teh zadrug je bilo ustaljeno na obrestni podlagi. Ker je bilo plačevanje obresti vsled brezposelnosti in manišpga zaslužka vedno težje, so ustanovili pred 6 leti v Nemčiji zadrugo. ki je dajala svojim članom brezobrestna posojila. Dasiravno v začetku prez.irana, se je zadru-
?;a hitro razširila po vsej Nemčiji in je do danes zplačala že preko 2500 milijonov dinarjev. V oktobru 1. 1928. so ustanovili enako zadrugo tudi v Avstriji, ki je danes največja in ki ie izplačala v tem kratkem času že preko 32 mitiionov dinarjev brezobrestnega posojila. Ta posojila pa se ne dajejo samo za zidavo hiš, ampak tudi za nakup hiš in posestev, za prevzem obrestnih hipotek na hišah in posestvih ter za prevzem zapuščinskih bremen. Te dolgoletne i7kušnje si je prisvojila v decembru 1. 1930. ustanovljena zadruga »Jugrad«', jugoslovanska gradbena in kreditna zadruga, r. z. z o. z. v Ljubljani, Kolodvorska ulica 35/1., ki daje svojim članom brezobrestna posoiila. Kako velikanske koristi bo zadruga za splošno gospodarstvo, lahko vsak sam presodi.
—	Za šoferje in avtnmobiliste. Šofer in samo-| vozač, spisal ing. Ivan fitolfa. Založila Jugostov. j knjigama v LjubHnnl. Knjiga je zelo obširna, jas-! na. bogato ilustrirana, lepo opremljena in lahko , umljiva. Kdor hoče napraviti šoferski izpit, se mo-I ra poslužiti te knjige, ker izprašuje izpraševalna
komisiia le iz te knjige. Cena 140 Din.
—	Nova vel "važna knjiga zn trgovce, obrtnike, denarne zavode in pridobitne kro»p sp!oh. Slovenci nimamo še knjige, ki bi pojasnili našim pridobitnim krogom bistvo in dplokrog bnnk in borz. Da se izpolni ta vrzel, je spi»al po najboljših virih in na podlagi lastne dolgoletne prakse g. Rudolf Šega praktično knjigo »B s n k a in borza*, ki izide v kratkem času. Knjiga bo obsegala približno 16 tiskanih pol in bo veljala br^z poštnine 50 Din. Ker se bo knl;ga tiska'a spričo velikih ti-sknrniških stroškov le v določ^n^m številu, naj jo vsi listi, ki si nameravajo nabaviti knjigo naroče že zdaj. Kupnine ni treba nakazati ker s° bo knjiga razpošiljala po povzetju. Naročila naj se pošiljajo na na«'ov: Rudolf Sega, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 12.
—	Proti zaprtju in hemeroidom, motenju v želodcu in črevili. oteklini jeter in vranice, bolečinam v hrbtu in križu, je krasno sredstvo naravna »Frnnz-Josef« grenčica, večkrat
| na dan zavžita. Zdraviliške preiskušnje pri I oliolenjih spodnjih delov telesa so dognale, da j učinkuje »Franz-Josef« voda zanesljivo razkrajajoče in vselej milo odvajalno. »Franz-JoseT« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah iji špecerijskih trgovinah.
HUMANIK
NUDIMO ZA POMLAD
MODNI ČEVlJIZADAMf
D.
OTROŠKI ČEVLJI. LAK ALI RJAVI OD D. 75.-MOŠKI POLCEVLJI. ČRNI ALI RJAVI OD D. 165.-,J NOGAVICE V VSEH MODNIH BARVAH^,
uUi d"d Dunnjska c. la, Ceiie, Aleksandrova c. 1, Mar LOr, Gosposka ul. 17
Reklama m aranzerstvo
Zaključek tečaja in razstava izložb
Užitek In zdravja?
Pi te ie
kofeina prosto zrnato Kavo
Maribor
□	Koncert na klasični gimnaziji. Včeraj popoldne je priredilo Glasbeno društvo na tukajšnji klasični gimnaziji koncert, ki je pokazal s koliko resnostjo in idealizmom se naša mladina posveča glasbeni umetnosti. Za lep uspeh koncerta gre zasluga delavnemu vodstvu koncerta in sicer osrao-iolcu Kolencu in šesto-olcu Miheliču, ki vodita pevska zbora ter sedmošolcu Haasu, vodji orkestra. Uvodoma je orkester podal Boleldieujevega >Bagdadskega kalifa«, nakar so sledili nastopi moškega zbora (Novak, P.anula zora; Ipavec, Bodi zdrava: Aljaž, Dneva nam piipelji žar in Na bregu; Venček narodnih pesmi in Gospodu Boguj, mešanega zbora (Sattner, Pod trto bivam; Rihar-To-nan, Savica), nadalje pevsKega kvarteta (Venček »-eških narodnih) ter orkestra (Opeietna revija in Zrcalo časa). Kakor so pevski zbori in orkester v tvojem poslu odlično izvežbani tako je treba še pohvalno in priznalno omeniti nastop klavirskega kvarteta (Slrauss, Netopir), nadarjenih violinistov Broscheja in Haasa (Galkine. Serenada) ter nadebudnega sopranskega solista petošolca Kukovca. Ob zaključku je zaigral orkester iNovačekovo koračnico Kaslaldo. Ob takšnem koncertu gimnazijski mladini naše najprisrčnejše čestitke.
— Smrtna kosa. Preminuli sta: Flora Jiittner, rdova po vojaškem oficialu, stara 72 let, Tatten-bachova 21; pogreb bo jutri ob pol 16 iz mestne mrtvašnice na pobreškem pokopališču. — Marija Tomažič, vdo'a po gozdarskem uradniku, stara 66 let, Korošči-va 29. Pogreb bo jutri ob 15 iz mestne mrtvašnice na Pobrcžju. Blagima pokojni-cama trajen spomin, žalujočim naše globoko sožalje!
□	Avto v pomenih. V ponedeljek zvečer se je lastniku Fordovega avta iz Hrastnika vnel na Kralja Petra trgu bencin. Posrečilo se je avto še pravočasno rešiti, di ni čisto zgorel. Le sod vina je pri reševalnem delu zgrmel na tla, tako da «e je vse vino lazlilo po trgu in da je udarjal pasan-ton še včeraj nasproti duh po dobri vinski kapljici.
□	Onemogla |e v Tattenbachovi ulici starejša ženska in sc radi srčnega krča zgrudila v nezavesti na mrzlem tlaku. Identitete niso mogli ugotoviti.
□	V Prosvetni knjiž- lcl na Aleksandrovi cesti 6 lahko oddate male oglase in inserate za »Slovenca« in »Slovenski List«. Istofam se lahko vplačuje tudi naročnina.
O Akademska ko^gregacija ima drevi ob običajni uri svoj redni mesečni sestanek. Za sodale udeležba obvezna.
□	Maribo.ski ribiči. V odboru mariborskega Ribarskega društva — o občnem zboru je prinesel poročilo že »Slov. List« — so: prof. Cotič, predsednik; dr. Derrovšek, podp edsednik; polkovnik Jugovič, tajnik; trgovec Greiner blagajnik; piof. dr. Fludernik, aihivar in biMiotekar; prof Rojšek, gospodar vališča; Mareš, ravnatelj; Slorch, Jeres in Drozg, odborniki; I.avienčič in Košan. revizo.ja.
□	Za vepkonočre piaz ike prosijo tri b.d e družine, ki nimajo hranitelja, za pomoč in podporo. Darila se sprejemajo v denarju in blagu v upravi na Koroški 1 in v podružnici na Aleksandrvi 6. Usmiljena srca ...
□	Tudi takšne gospode ... Tako so šuš'jale včeraj kmetice na trgu, ko jo je mahal preko trga v stražnikovem spremstvu eleganten gospod. Potem pa se je razvedelo, da gre za nevarnega goljufa 1. K., ki ima na vesti mnogotere grehe tostran in onstran meje.
_ □ Maril o skt brezposelni se organizirajo. V akciji je poseben pi pravl;a ni ndbor, ki name ava izvesti organizacij brezposelnih Pravila so že potrjena in se bo občni zbor vršil v kratkem.
□	Ošlag se zagovaija. V spominu ie še Mariborčanom težka nesreča, ki se je zgodila dne 16. julija t. 1. na državni cesti pri Wildonu. katere žrtev te postal mariborski gostilničar Josip Celcer. Mariborski trgovec Ošlag sc je obtožil, da je radi ne-
i previdnosti in prehitre vožnje zavozil v tovorni avto, ki ga je šofiral Robert Šriselnik, da se je motorno kolo s prikolico popoboma zdrobilo. Celcer ie obležal na mestu mrtev, Ošlag pa odnesel nevarne poškodbe na nogah in rokah. Obtoženec j« bil obsojen na tri mesece zapora. Pogojno na dve leti.
□	Za velikonočne praznike se priporoča specijnlna trgovino za živila Jas in Lesjnk — Maribor. Prvovrstno blago po najnižjih dnevnih cenah. — Postrežba točna
Rečica ob Savinji
Preselitev finančne kontrole. Finančna kontrola se je preselila iz Rečice v Mozirje. Svoj sedež je imela pri nas že nad dvajset let. Ker pa se
seda; nahaja glavna zaloga tobaka za gorn^egrajski okraj v Moziriu. zato ie bila baje preselitev potrebna.
V četrtek 2. aprila t. 1. ob 20 zvečer se zaključi večerni tečaj za reklamo in dekoracijo izleib, ki se je vršil od 25. januarja t. 1. pod okriljem ! Zavoda za pospeševanje obrti Zbornice T0I v mali | dvorani Narodne galerije v Ljubljani. Obenem z j zaključkom tečaja se otvori razstava petnajstih de-I koriranih izložb in vzorne;ših del udeležencev te-I čaja. ki naj pokažejo, kake uspehe je dosegel ta j tečaj, kl je bil dosedaj edini te vrste v Ljubljani.
Prireditev je bila namenjena samostojnim trgovcem in trgovskemu pomožnemu osob;u. Spored je vseboval teoretičen pouk o reklami in dekoraciji, o svetlobni reklami, nauk o barvni harmoniji, pouk o raznih slogih, vežbanje v reklamni pisavi, izdelovanje osnutkov za izložbene dekoraciie različnih tigovskih strok in končno praktične vežbe v izdelavi izložb po izvršenih osnutkih. Za praktično vež-barije so dale na razpolago potrebno blago, vzorce in reklamni material različne domače in inozemske tvidke deloma brezplačno, deloma pa jih je nakupil Zavod PO Zbornice za T0I.
Udeležencev tečaja je bilo v začetku 46, vzdržalo pa je do konca še okrog 30, ki pa so s svojim marljivim in vztrainim delom pokazali, da bo iz njihovih vrst izšel materi »al, ki bo v praklično-umetniški dekoraciji izložb in reklami nudil nn-| šemu Irgovstvu marsikaj, kar bo znatno presegalo ono, kar se nam danes nudi na tem polju.
Pravilna reklama, pravilna izložba, ki na eni strani ustreza umetniškemu okusu, na druei strani pa ima — kar je glavno — praktičen uspeh, t. j.
•»Ljudska posojilnica v Celjn< je imela dne 23. marca t. 1. svoj XXIV. redni občni zbor Zavod se je tudi v minulem letu prav lepo razvijal. Promet je znašal nad 667 000.000 Din. zadružnikov je bilo koncem leta 5294, torej za 072 več, kakor koivem prejšnjega leta. Hranilne vloge so narastle : na 99.476.277 Din 27 par in so se torej povišale za 10 997.742 Din 83 par. Stanje posojil v tekočem računu, na hipoteke in menice je znašalo koncem leta 78903.799 Din 13 par. Nalo/eneca denarja je bilo 16 685.914 Din 71 par in v bilanci izkazanih I rezerv 1 456.988 Din 13 par.
Davek na poslovni promet od nohtnih poSUik. Zadnji »Trgovski list« prinaša med drugim o pobiranju skupnega davka na poslovni promet od poštnih pošiljk tudi tole: Pri določanju vrednosti blaga bi se moralo vse blago tretirati na isti način. Različnost v načinu odpreme kakor tudi različnost uprav, ki prevzemajo pošiljke za prevoz, ne morejo biti merodajne. posebno ker ure v obeh primerih za državne institucije, katerih poslovanje je zakonito urejeno. Če je bil za uvedbo določanja j vrednosti pri poštnih paketih po carini za finančno upravo merodaien administrativno - tehnični moment poenostavitve postopanja in olajšanja kon'ro-le, ta argument ne drži. Sedania obremenHev poštnega prometa z davkom na prs ovni promet bo brez dvoma kvarno vplivala na fiskalni donos pošte. Obenem bo tudi še bolj otežila že itak kritični položaj trgovine. Pri probibitlvnl obremenitvi poštnega prometa je naši veletrgovini, ki zasluži od blaga dospelega po pošti od prometa povprečno 1% do 2%, v bodoče nemogoče dobavMatl blago po pošti, ker samo skupni davk absorbira celotni zashižek. Ker je pobiranje skupnega davka na bazi petkratne carine pri poštnih pošiljkah v praksi nevzdržno, je Zbornica za TOl v Ljubljani finančnemu ministrstvu predlagala, da se tudi za poštni promet porpblja isti način odmete oziroma baze za odmero davka, kakor velja za pošiljke v železniškem prometu.
Premos;ovn!ki v AIcksinru. Rrčunski zaključek za 1929/80 (bilanca se zakliuči s F0 sept.i |7ka-zuje pri donosu 2 6 f4.1) mitii. frankov 0.8 (1 t) milij. čisteča dobička za divtdrpHo. Pri crlnvnH 6 milij. frankov zn«iajo upniki 1.2 (1.3) milij., rezerve pa 17.6 milij.
Borm
Dne 31. marca 1931.
Dpnar
V današnjem deviznem prometu so ostali tečaji v glavnem neizpremenjnii. Promet je bil prav znaten v skoro vseh devi'ah, razen Trsta, kicr je bilo zaključeno privatno blago, je vse zaključene devize izdala Narodna banka
I jubliana. Amsterdam 2280 50—22°6 f2°83V Berlin 1355 50 1358.50 (1357). Bruselj 79184 bi., Budimpešta 992.61 bl„ Curih 1004.10—1097.10 (1095.60), Dunaj 799.16 802.16 ( 800 66). London 276.28—277 08 (276.68), Nevvvork 56.74 — 56 94 (56.84). Pariz 222.77 bi., Praga 168.33—169 13 (168.73), Slockbolm 1522.04 — 1526.64 (1524.64), Trst 297.10—299.10 (298 10).
Zagreb Amster lam 2283.50 bi., Dunai 799 16 do 802.16. Brrlin 1355 50 1358.50, Brus. li 791 84 bi.. Budimpešta 992.61—995 61, London 276.28 do 277.0a Milan 297.143—299.143. Ne\vvork ček 50.74 do 56.94 Pariz 222 77 bi., Praga 168.33-169.13, Curih 1094 10-1097 10.
Skupni promet brez kompenzacij 2.5 milj. Din.
Celje
0 V Belgradii je umrla dne 29. marca Adel-hajda Landa, s<iproga kapetana Soteko-nairtlftnega oddelka rečne plovidbe in hčerka uglednega celjskega kovaškega mojstra g. Gregla na Ljubljanski o< »ti. Truplo pokojnice so včeraj prepeljali v Celje in »e je ob 5 popoldne vržil s kolodvora na celjsko mestno pokopališče pogreb. Naj počiva v mirul
13 V dvorani mestneea gledališča se že nekaj dni naahaja razstava pristnih bosanskih preprog, ki jih izdeluje banovinska tovarna preprog r Sarajevu. Rasstava zasluži, da «i jo Celjani pogledamo.
a Brata šumer, ki sta likvidirala ivojo trgovino na glavnem Irgu, kamor pride po potrebnih adaptacijah fiodrtržnio-a Bate, sta prevzela trgovino ' Vauič v PreAernovi »»lici.
da opozori kupca na blago in ga privabi, je za modernega trgovca neobhodno potrebna stvar, ako hoče uspevati v konkurenčnem boju Varali bi se in sami bi si škodili, če bi smatrali to. kar danes vidimo po večini naših trgovskih izložb, za zadovoljivo in času primerno. O kakem res sposobnem poklicnem trgovskem aranžerstvu moremo pač komaj govoriti. Širokoustnosti in domišljavosti ne gre zamenjavali za sposobnost in resnost. Tu nain' je treba še veliko vzgoje in trdega dela.
Da se je pri nas mogel priiediti reklamni in aranžerski tečaj, ki stane ogromno truda, priprav in stroškov, se je zahvaliti le agilnosti in požrtvovalnosti našega zborničnega obrlno-pospcševalnega zavoda. Da si bomo vzgojili sčasoma potrebno število v reklami in izložbeni dekoraciji izvežbanih trgovcev, trgovskih sotrudnikov in morebiti tudi nekaj dobrih poklicnih aranžerjev, pa nam jamči marljivost in sposobnost onega četudi še malega števila absolventov aranžerskega tečaja, ki so kljub trdemu delu vztrajali v tečaju do konca.
Vabimo našo trgovsko javnost, da obišče razstavo dekoriranih izložb aranžerskega tečaja, ki bo odprta v tetrtek in petek (2. in 3. aprila) vaakokra' od 20 dn 21 v mnli dvorani Narodne galerije, prvo nadutropje (vhod pri stranskih vratih). S svojim čim številne šim obiskom naj pokaže, da ima smisel za to važno trgovsko stvar ter s tem da prirediteljem in udeležencem pobudo in veselje, da bodr šli na tem polju še dalje.
Turih. Belgrad	Pariz 20.3325. London
25.25375, New>orl< 519.80, Bruselj 72.275, Milan 27.2225, Madrid 56.75, Amsterdam 208.35, Berlin 123.81. Dunaj 73.095, Storkholm 139.20, Oslo 139.10, Kopenhagen 18905, Sofija 3.765, Praga 15.40. Varšava 58 25, Budimpešta 90 015, Atene 6.73, Carigrad 2.465, Bukarešta 3 0925, Helsingfors 18.06.
Vrednostni papirji
Državni papirji so danes bili čvrsti, vojna škoda pa je ostala neizpremenjena. Promet je bil srednji. Bančni papirji beležijo manj prometa, nadalje je čvrsta Jugobanka, dočim je ostala neizpremenjena Uuionbanka. Industrijski papirji beležijo zaključke v delnicah osješke Sečerane jio 290 in Trboveljske, ki je nekoliko čvrstejša, po 305. Mer* ptirojilovnimi družbami je bila zaključena Dubr< vačka po 365 in 360.
L ubljana. 8% Bler. pos. 93.50 bl„ 7% Bler pos. 83.50 bi., Celjska pos. 150 den., Ljublj. kred 128 den., Praštediona 900 den.. Kred zavod 160— 170. Vevče 128 den.. Stavbna 40 den., Kranj. ind. zaklj. 340. Ruše 220 den.
Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 88.75—89 (89), ngrarji 51—52, vojna škoda ar. 425 425.50 (425.50), kasa 425—425.50, 4. 425—425.50, 5. 6. 7. 424.50—425.50. 12. 425—425..'0 ( 425, 424.75, 425. 425.50), 8% Bler. pos. 92 93.50, 7?i Bler. pos. 82.625—82 75 ( 83, 82 75), 7% pos. Drž. hip. bank. 82.75—83.50. 6% begi. obv. 68 75—69.50 (69), Pos. mesta Zagreba 72 bi., Tobač. srečke 25 bi., Srečke Rdeč. križa 48 bi. — Bančne delnice: Ruvna gora 80 den.. Hrvatska 50 den., Poljo 52 den., Kreditna 125—129, Union 190 102 (190), Jugo 81-82 (81, 82), Lj. kred. 128 den., Medjunarodna 66.50 den.. Obrtna 36 d.. Praštediona 910—915. Srbska 195.50 den., Zemaljska 140—144. — Industrijske delnice: Nar. šum. 25 den., Guttmann 182—184. Slaveks 40 den., Slavonija 200 den., Danica 96 bi.. Drava 249 den.. Stčerana Osj« k 287.50 300 (290), Nar. nit. 20 den. Osj. ljev. 220 den., Brod. vag. 62 den., Union 60 den., Vevče 128 den., Isis 43—45. Ra-gus< a 355—370 (865, 300), Oceania 203—210, Jadr. plov. 525—550, Trboveljska 305-310 (305).
Bclgrad. 7% inv. pos 88.50 - 89. agrarji 51—52, vojna škoda promptna 423.75—424 50, 7. 424.50 do 425.50, 6% begi. obv 68.75—69.50, 7% Bler. pos. 82.75- 83. T/' pos. Drž hip. banke 83.25—83.5<>.
Notacije drz. papirjev v inozemstvu: J^ondon: 7% Bler. pos. 81 E0 82 50. Newvork: 8% Bler. pos. 92—93, 7% Bler. pos. 82.25—83, 7% pos. DHB 81.50—83.
Dunaj. Don. sav. jadr. 88.85, Wiener Bankvc-rein 16.15. Creditanstalt 46, Ksnompleges. 159, Union 23.25. Alpine 18.81. Trboveljska 37.75. Leykam 3.20, Rima Muraiiy 55.10.
Čilni fre
Naš žitni trg je danes ostal skoraj popolnoma neizpremt njen. Prav tako tudi cene.
Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Promet: pšenica 10 vagonov, koruza 15 vagonov, moka 2 vagona, olrobi 2 vagona Tendenca: neizpremenjena.
■Somi or. Koruza: bč. april, maj 87J4 — 92 S, bč. Donava šlep 85—90. Vse ostalo neizpremenjeno. Tendanca: neizpremenjena. Promet: 161 vagonov.
Budimpešta. Tendenca: negotova. Promet: stalen. — Pšenica: maj 16 10—16.32. zaklj 16.18 16.19. — Rž: maj 12 08 12.50, zaklj. 12.20—12.22. — Koruza: maj 12.46—12.58, zaklj. 12.46—12.48. julij 12 66—12.80, zaklj. 12 66 12.68. Transit maj 9.75-9.80, zaklj. 9.75—9.80.
Živi
na
Mariborski žlrin<kl sejem, dne 31. marca. Prignanih je bilo 9 konj, 12 bikov, 106 volov. 171) krav, 20 telet. Skupno 317 komadov. Cene: Debeli voli 1 kg žive teže 7.50 do 8 Din poldebeli 6 do 6.50 Din, plemenski 4.50 do 5.50 Din. biki za klanje 4—5 Din. klavne krave debele 4.25—6.50 Din, krave za klobasarje 2—3 Din, mlada živina 6 do 7.50 Din, teleta 9—11 Din. Prodanih je bilo 152 komadov. Od teh za b.voz v Avstrijo 14. Mesne cene: voiovsko meso I. 18—20 Din. II 14—16 Din. meso bikov, krav in telic 10 12 Din. telečje meso L 22—35 Din, II. 12—20 Din, svinjsko sveže 14 do 25 Din.
Dunajski prašičji sejem. (Poročilo tvrdke Edv. Saborski in Co., Dunaj.) Na trg je bilo pripeljanih 12.761 pršularjev iu 1841 špeharjev. Iz Jugoslavije vsega skupaj 1607 prašičev. Cene: za špeharje I. 1.52—1.57, za kmečke prašiče 1.38—1.50. za stare prašiče 1.30—1.35. za pršutarje 1.20 1.50. Cena za lahke pršutarje je bila do 1.75. Promet je bil iclo iivahen. Cene so se podražile za 5 irrošev
Stran 4.
>SLOVENEO, dno 1. nprila 1931.
Štev. 74.

naznanja cenj. damam, da so za nedoločen čas odložena napovedana posvetovanja, ker je nenadoma obolela njena asislenhnja.
Dva tat nsha Stanka
Ljubljana, 31. marca.
Te dni je policija aretirala v Podutiku 19 tetnega kleparskega p močnika Stanka K., o katerem je policija že vež let vedela, d« je nevaren tujemu imetju ter se je moral zaradi tatvin že večkrat zagovarjati pred SKliščem. Sedaj je policija vnovič ugotovila, da ima Stanko na vesli kar 7 vlomov, ki ih je izvršil leta 19:0. Te vlome je izviševal Stanko K. v družbi 2t letnega Stanka P. iz Nevelj. Ta se zaradi teli in drugih tatvin že pokori v sodnijskih zaporih.
Oba Slanka sta lani v januarju vlomila v barako Frančiške Koščakove na Vodnikovem trgu in od tam odnesla vrč slaščic v vrednosti več sto dinnrjev. Enak vlom sta izvršila m tja me-seca 1930, v barako Marije Kranjčeve na Puna:ski cesti, kjer sta Indi pokradla za približno 200 "in slaSčic. To pa jima je bilo še vedno premalo in sta vlomila tudi v barako Marije Gerkmanove na Dolenjski cesti, kjer sta odnesla več slaščic in suhih klobas v vrednosti okoli 300 Din. Zatem sta ponovno vlomila v barako KotSčakove na Vodnikovem trgu. kjer sta pač računala, da je Koščakova vnovič založila 6vojo barako. Njun račun je bil pra-vilen, zakaj odnesla sla raznega blaga v vrednosti nad 800 DLn. Meseca junija sta vlomila v banko Ivane Starčeve na Vrnziovem trgu in odnesla za približno 100 Din raznih jfstvin. Ž? pri-hodnjo noč pa sta izvršila enak, toda večji vlom. Vlomila sla v barako Marije Dei-.kove in Smar-tinski cesti. Barako sta delno trdi dronolirala. Nabrala sta si že za več tisoč Din razuin jestvin. — V baraki je bilo n-mreč jestvin ;u drug«ga bla«ra za približno 4<XX) Din — led.aj oa so mimo prišli trije mniki, ki so ju zasačili v baraki, ter okušali prijeti Oba tatova pa sta se postavila ' bran ter napadla trojico s svojim v'omilim orodjem, nato pa pob gnila v temo. Zaradi te smole >a se nista prav nič ustrašila in 'ta nekaj dni za em ponovno obiskala barako Angele Sinokov eve na Oosp'svnt<'-i cesti. Odnesla sta za prib''žno 200 Din jeotvin in si šč'c. Oba tatova pa se ne bi dala miru bankam, če se ne bi lotila tatvin koles. Pri tem pa sta jo skupila. Tedaj sta morala od-f*-de<ti 8 mesecem v (e£i. Sedaj so prišli na dan še njuni vlomi in policija je že pes'-la kžak in obtežen spis o njunih erehih na deželno sodišče, kjer se bosta zagovarjala.
Ljabijmio
Znatno znižanje cen v Ljubljani
K
Krvav obračan
Borovnica 30. marca.
V nekaterih ljudeh ni težko ugeniti vzrok njihove brezobzirne maščevalnosti in načina odgovora, ki obstoji le iz batin in brc. Koliko je takih ož^nje-nih ki jim niso ne žena. ne otroci prav popolnoma ni{ inar, ves svoj borni zaslužek porabijo za izpla-kovanie svouh suhih grl.
Prošli četrtek ie Š. imel opraviti na sodščtl radi tožbe svo;e mačehe, s katero je radi svojega živlienia vedno v sporih. Obsojen na plačilo večie odškodnine je iz'avil. da nima n čf^ar. kar bi mu lahko vzeli. Pa ie šele prihodnii dan. t. j. v petek, prišel v Borovnico in naHalie popival po gostilnah.
V	eni izmed teh se je sešel z družbo in nekdo prisotnih ea je oštel in gra'al radi nesreče, v k"'ero je pahnil svo!o ženo in otroke, ne da bi se količkaj zanie pobrigal. In vsi navzoči, med temi tudi Franc, so slednjim besedam glasno pritrdili. Grešniku je bilo to iznraSevanfe le prehudo, in sklenil ie teme-liito maščevati se. Prveea ie dobil pod roke Fre"ca.
V	prvih večernih urah t?a ie na bližnjici, veleči iz vasi v Brezovico, tam. ko pride pot med polje, dohitel in udaril od zada i tako. da je Franc nezavesten padel in obležal Obdeloval "a ie še fdtaj ča=a s pestmi in čevlii, ga zadel otčutno v o?i in uho. da je odtod močno krvavel ter mu hudo poškodoval desno roko. da ie za dal;e časa za delo nespo=eb»n. Vrh te<*a mu ie pa pobral še ci"arete in nekai de-naria. Ko se je nesrečnež po nekai urah prebudil, vstal in pozno v noči taval nrnti domu. ora je no par sto metri zopet zagrabila težka roka. ga mikasfa In davila Pa še ni bilo maščevalnosti zadoščeno. Še »nkrat je S svoio žrtev počakal in enak proces se Je pon.ivil Sele proti iutru ie Franc prišel do Honia. Radi doblien'h poškodb mu 'e prizade<ana občutna škoda, da v času na 'obilne :5e"a dela ne bo moiel delati. Krutega maščevalca bodo pa gotovo poslali na post.
Interesantia a&rabtfev
muslimanskega dehtela
Mostar, 28. marca.
Tri muslimanih v naših krajih je običaj, da v slučaju, če kdo prosi za roko hčerke, starši za ni-kako ceno ne dovolijo poroke, če imajo v hiši še starejše dekle, ki je član družine in godno za možitev. Torej se mlajša hčerka nikakor ne sme poročiti pred starejšo. Ta običaj izpolnjujejo v potni ineri in so zelo redki slučaji, da se poroči mlajša hčerka pred stare šo. Kako strikluo se držijo tega običaia muslimanske družine, najbolj dokazuje sledeči dogodek:
Mlada, lepa muslimnnka. 1«letna Aiiša Na-metak se je zagledala v Mohameda Sabiča, 22 letnega mladeniča iz Sarajeva. Ajiša je imela stare šo sestro Fatimo. Njen dragi ji je predlagal, da se poročita, nakar je Ajiša po kratkem obolavlianju pristala. Sporazumela sta se. da bo Ajiša ob 10 ponoči utekla z doma, nakar bosta takoj odhitela na postajo in se z vlakom, ki odpel;e ob 10.30 iz Mo-starja, odpeljala v Sarajevo, kier se bosta poročila. Ajiša je res ob 10 ušla na skrivaj z doma in se sestala s svoiim dragim. Par minut pozneje pa so že njeni starši opazili, da je ni doma, in so jo takoj pričeli iskati. Ujeli so ju na poti na kolodvor in Ajišo pozvali, da se vrne domov. Toda njen dragi je odločno izjavil, da je ne da za nobeno ceno, četudi bi ga to stalo življenje. Ravno tedaj je prihitela tudi starejša Ajišina sestra Fatima, ki je bila najbolj prizadeta od sestrinega koraka, ker bi bila s tem njena sreča zapečatena. Pričela je obsointi postopanje svoje sestre in jo končno s plakajočim glasom zaprosila, da se vrne.
Prošnii in ioku svoje sestre se Aiiša ni mo"1a ustavljati. Pričeln jo Je peči vest Aiiša je izjavila, da ae vrue. Ko je njen dragi sliial to izjavo, je
Ljubljana, 1. aprila.
Danes se je vršila v dvorani Zveze industrij-cev va/na anketa prodajalcev in kupovalcev življenjskih potrebščin. Predmet ankete je bil, kako izvesti znižanje cen v Ljubljani in po vsej deželi. Proti pričakovanju sc je posrečilo vodstvu ankete doseči popolno soglasje vseh zborovalcev, tako, da so bili sprejeti vsi sklepi v najlepšem soglasju.
Kupovalci so najprej zahtevali znižanje cen kruhu za 1 Din pri kilogramu, tako, da bi inesto 4 Din, veljal 1 kg le 3 Din. To je bilo sprejeto s pristavkom, da bodo odslej štruce tehtale mesto enega kilograma le 75 dek. V istem razmeriu se znižajo tudi cene manjšim štrucam in hlebom. Zemlje bodo od danes naprei veliale mesto 0.50 Din kos le 0 25 Din, zato pa bodo polovico manjše. Gotovo bi se cene kruhu še boli znižale, toda peki so onozarjali na to. da je voda v Ljubljani zelo draga, po 4 Din en kub. meter. Zato nimajo, kakor menijo, pri kruhu prav nobenega dobička.
Mesarji so pristali na to da se cene m»su znižajo za nolovico, vendar na bo od danes na"rej na mesarskih tehtnicah imel en kilogram le 50 dek. Da ie prišlo do tako globokeea znižania cen. je vzrok predvsem v tem, ker je tudi cena živini znatno padla.
Na anketi so tovarnarii kvasa dokazovali, da imaio že 10 let otrromne izgube s kvasom Te izgube gredo v miliione Proti tpmu stanju na ni zaenkrat pomoči, ker zakon določa, da se do I. 1036. ne sme v državi ustanoviti nobena nova to" a m a kvasu in bodo morali tovarnarji še nadaliniih pet let izgubljati težke denarje. Zborovalci so opozarjali tovarnarje kvasa na velikodušnost rekov in me-sariev, vendar tovarnarji niso hoteli pristati tudi na tako znižanie cen. kakor je bilo doseženo nri kruhu in mpsu Preds»''nik ankete pa ie nava!al v prilog tovarnar'ev n;ihovo t»žko ma»eri'elno stanje, nakar so zborovalci o^n»hali od =vo;'b zaHev. Kvas je edino živilo, pri katerem ni bila dosežena
Drugi dan uč-te^she^a tečaja
Včeraj se je nadaljeval tečaj o moderni šoli, na katerem predavajo, kakor sinu včeraj poročali, nemški strokovnjaki. Prvi strokovnjak, mimisrlerski svetnik g. H y I I a je že v ponedeljek odpotoval. Včeraj je predaval šols>ki nadzornik Schmidt. Girvoril je o domoznanskem in kulturoznanskem pouku v ljudski šoli kot posVdnje.ni predmetu. Ta pouk je o|jora vsemu drugemu in okoli njega naj se grupira drug pouk. Povdaril je, da je treba v cjtroku vzgojiti ne samo domovinsko ljubezen, temveč predvsem domovinsko zavest. Otroci naj bodo z duhom vkoreninjeni v las no zemljo. Prav to velja tudi za učitelja, ki mora pozi ati domačo BemJjo, sploh mora biti gru«loroden.Nesre<a je, nkn je uči olj premeščen iz eneca koma domovine v druaeea. ker s leni pretrga stik z zem'jo. Ko je predavatelj izrekel to svojo m:®el, je pris- tno poslušalstvo pričelo viharno p'o*katj in odobravati. Visoja in pouk naj strem.ta za tem, da človek 7/ade s svojo rodno srudo. Taka vzgoja je najboljša obramba prerti narodnemu šovinizmu. Dvorana je bila prav tako polna, kakor prvi dan tečaja. Dr. Lončar se je po kencu predavanja zahvalil predavatelju in izvajal, da med staro in novo šolo ni velikega prepadi. Tu ti v stari želi so bili učitelji, ki so pri pouku uveljavljali te ideje, kakor jih za' teva mod .rna šola. Univ. prof. dr, Osvald je pozdravil predavatelje, ki so govorili z rezervo o stremljenju nove šole in so odk'anjali ekstre-mizme. Stvaril je pred velikimi nadimi, ki se ne smejo staviti v novo šo'o. Prejko«lej bo rdločevala nadarjenost otroka, ki stav'ja učnim us;v kom svoje meje. Pri naddjnji debat.i je predivalelj Schmidt repliciral na izvajanja uiito. prof. dr, Osvald,i, Mnogi fteluštvlci pa so stavili na p-edavatelja razna vprafianja. na katera je pred ivatelj odgovarjal. Po zaključku predavanja je predavatelj odpotoval v svojo domovino. Jutri v sredo predava na tečaju g. rektor Biinger.
Popo n (un ii mrk
Popoln lunin mrk bo v četrtek. 2. anrila. Ta dan je polna luna (ščiTi) o!> 21.(16 (ob devetih in šest minut zvečer). Takrait stoji zemlja med solncem in mesecem in meče proti luni do!<ro stožtasito senco, popolno senco (uiliubro). Okolu ie popolne sence je pa polusenca (naenumbra) v prostoru, kamor prodirajo žarki samo oil manjšega ali večega dela solnenega kiora.
(ve gledamo proti luni. se ta pomika na levo proti Zemljini senci, oziroma se ji na levi približuje Zemljina senca. Ob 18.27 zadene rob lune skupaj z Zemljino polusenco, kar se pa ne Ik> <l«lo opaziti, prodira dalje po pohirencl in prestopi v |x>lno senco <ib 19.2"^ s točko svojega roba. ki je HO k robovih »tonilij na levo od njenegfl severnega tečaju. Začetek popolnega mrka bo ob 20 22 in konec ob 21.51. Ob 22.52 bo stopila luna |>oiK>'noiiin iz p<»|>olne Zemljine sence pri tisti toeki svojega kr<i^n. ki je 73 stoi>inj n« desni od njemega severnega tečaja. Severni tečaj lune dobimo, če zvežemo središč-e lune z najkrajšim lokom z zre/do Po-larnico (Severnico). Ob 23.48 se loči luna od Zemljine polusence.
Ker je zemlja obrlnna z ozračjem, se solnč-ni žarki, ki prodirajo na zemljo, lomijo v ozrač ju in prodirajo tako tudi v Zemljino senco. Zato ost-ne luna navadno vidna tudi ob popolnem mrku. Največkrat se nam kaže v temnorudeč-kasti barvi, ki jo povzročajo vodne pare. ki so v ozračju. Le nekaj slučajev nam omenja zgodovina zvezdo/nanstva. ko je luna ob popolnem mrku postala docela nevidna. Znnmi so on tudi slučaji, ko je bila luno ob popolnem mrku tako svetla, da se je mrk komaj poznaj.
sprememba v ceni.
Trnovski zeljarji se niso udeležili ankete. Predsednik je sporočil, da je prišlo med tržnim nadzorstvom in zeljarji do popolnega sporazuma. Po veliki noči bodo zeljarji iz lastne volje znižali cene zelju tako globoko, da si ga bodo lahko privoščili tudi bogataši. Tržno nadzorstvo pa je v proti-uslugo dovolilo zeljarski zadrugi, da smejo njeni člani imeti uniformirano godbo.
Gostilničarji so brez pomislekov izjavili, da bodo cene vinu znižali za eno četrtino, vendar pod pogojem, da smejo v sode priliti toliko vode, kakor vina Konzumenti na to niso hoteli pristati in so opozarjali na veliko nevarnost, ki grozi zdravju prebivalstva, če bodo pili vodo. Končno je bil dosežen sporazum, da bodo gostilničarji točili (vsaj obljubili so) samo čisto vino, vendar pa bo imel en liter odsedaj naprej tri četrtinke.
Jajca se bodo prodajala odsedaj dalje le v ducatih in sicer po 6 Din ducat. Ducat bo štel 6 kosov, mesto 12, kakor dosedaj. To pomeni tudi znižanje cen za 50%.
Najbolj dalekosežno so znižali cene živilom specerijski trgovci. Predložili so že 'zdelano tabelo, po kateri bodo znižali cene vsem živilom. Kar je veljalo prej Štiri krone, bo sedaj en sam dinar, kar 20 kron, celo samo pet dinarjev. Pri velikih vsotah bo ta velika razlika še občutnejša.
Predsednik se je ob koncu ankete, ki je pokazala čudovito soglasje vseh slojev našega prebivalstva, zahvalil zlasti mestnemu magistratu. Ta je izjavil po svojem zastopniku, da je pripravljen znižati trošarino na šamnaniec in drage likerje, pod pogojem, ako se izkaže, da na to reflektirajo prebivalci kolonij na Rakovi jelši, v gramozni jami, v Žuljavi vasi. zlasti pa stanovalci kanala na Vil-harjevi cesti. Pomembna izjava zastopnika mestnega magistrata je bila sprejeta z burn;m odobravanjem, ker ;e bil podan dokaz, da tudi javne oblasti niso nenaklonjene znižanju cen.
Fomladne novosti
kakor plašče, bluze, obleke, moško in dam.sko perilo. Veliko izbiro nogavic-priporoča po zelo nizkih cenah
KLOBUKE
Igu hrg\f Ljubljana Sv. Petra ce ta 3 in 11
samo zadnje pomladanske novosti v bar-vali in oblikah ter razne Športne klobuke in čopiče nudi bogaio za>ožena
spoiijalna trgiyina klobukov Mirko Bogataj, Ljubl,ana, Sturi trg št. 14
Cene zmerne	•	Solidna postrežb*
Sprejenajo popiaviiu
Ijišč ob železniški progi sv nujno in v lastnem interesu opozarjajo na to/adf.-en razglas, ki je nabit na občinski dc siti. Novi zakin o železnicah javnega prometa določa, v kateri ta^lalji in kakšne zgradbe so dopustne v obližju i 1'Vniških tirov. Kjer iu kadar je nevarno, da se |>rei^se ogenj z železni-
kadar je nevarno, da se freu-se ogenj z železniškega nasipa na sosedna km«ijska posestva, jih morajo lastniki sami zavatovutf s pasom izoranih zd v širini najmanj 5 ii. v o Žepur ukradel delavca; V ponedeljek cvcčer je bila izvršena v čuk*Iuic-j g>l«vueg» kolodvoru velika žepna tttviiui. Neki približno "D letni moški, ki ie hoioril hrwitsko, je iz-uiknil delavcu Mirku .\ioiMrju iz. Obrežja
zagrabil za revolver, obenem pa je tudi že A'išin bral Muhamed izvlekel nož in navalil na Šabiča. Sabič ie izstrelil par krogeij. ki pa ni nobena zadela. Medtem pa je imel nož hirše posledice, ker je Ajišin brat v skoku vbodel £ab'ča v roko in mu tako onemogfčil streljanje. Ves ta prizor je trajal samo par sekund, tako da se hi mogel nihče vmešati. Na licu mesta se je zbrala ogromna množica, I ki je gledala ta prizor. Ko je Sahiču padel revolver iz rok, je pohitel k AiiSi, jo objel s krvavimi rokami in zaklical: sUmrl botn, toda dekleta ne dam k
Za trenutek je nastala panika, dokler ni prihitela policija in preprečila sigurno nesrečo, ki bi čisto gotovo nastala v takem položani. Policija ie oba fanta aretirala, deklico pa napotila domov, četudi so Sabiča komaj ločili od nje. Policija ie končno poslala prijavo pristojnim oblastem. Ker pa te stvari spadaio pod Seriiatsko — muslimansko duhovno — sodišče, bo sedaj to razpravljalo o tej stvari, ki je zbudila v Mostarju veliko senzacijo.
Prof. Stro^schncider zopet v L tibljani
Ljubljana, 1. aprila.
Ljubljenec Ljubljančanov, znameniti profesorski akrobat in plesalec na vrvi g. Strohschneider bo obiskal zopet Ljubljano. Po brzojavki, s katero si je naročil sobe v hotelu »Union« za se in za svojo družino, je prispel v Ljubljano snoči s tržaškim brzovlakom. Vrata se namreč iz turneje po ju/ni Italiji. Sneg in mrzlo podnebje v severni in srednji Evropi sta onemogoeila njegove umetniške produkcije v severnih krajih, zato je raje prebil zimo v Italiji, kjer so sprejemali njegove produkcije povsod z velikanskim navdušenjem.
Ni še dolgo, ko je nastopal pri nas, a mu je vendar Ljubljana in nien kršteni cviCek tako ugajala. da se bo pomudil zonet par dni v Ljubljani. Ze davi so začeli napenjati vrvi s strehe divavne realke do strehe Glasbene matice, in če bo šlo vse po sreči, se bo prva predstava vršila že drevi ob 8 ob razsvetljavi električnih reflektorjev. Ce bo obisk občinstva zadovoljiv, bo podaljšal svoje nastope še v nedeljo.
V teku zime se je navadil nekaj novih, naravnost senzacionelnih akrobacij, ki bodo brez dvoma zadivile vse Ljublianeane. Tako se bo peljal v najhujšem diru s »Puchovim' motornim kolesom po žici naprej in nazaj, na hrbtu pa bo imel v onrtncm košu sinčka. Za naše zimske športnike pa je pripravil prav posebno senzacijo Opremljen s smučmi bo stonal no žici. Po njegovi lastni izjavi ie ta akrobacija doslej najtežja, kar jih je kjerkoli doslej pokazal To pa zato, ker mora radi dolsrih smučk delati sila dolge korake, kar ga pri lovljeniu ravnotežja nadvse ovira.
Pri svo>ih produkcijah ne bo pobiral nikake vstopnine, pač pa bo pobiral prostovoline nrisnev-ke, katerih del bo naklonil »Udruženju liub1;anskih mo'arskih šerrta i majstora«. Unamo. da se s°daj ne bo prinetil niti enkrat oni žalostni slučaj, ko so ljudje metali v nabiralnike srumbe. Gre za kulturno zadevo in čast Ljubljane! Zato ne dajte za kulturo nobenega knofa!
Ka' bo danes
Drama: »Pri belem konjičku.t Za vs» abonmaje. Naslovno vlogo poje kot gost sopranist g. Danilo. Ob 25.	i
Opera: »Mascolta.-t Nas'ovno vIoto igra kot , gost g. Janez Osir, dirigira pa gttvpa Polonca Juvanova. Točno ob 25.
Union, glavna dvorana: Koncert pianista g. Ivana Noča. Spremlja rad;o-orkest?r.
Nočno službo imajo danes vse ljubljanske gostilne in kavarne.
0 Zaključek zadružnega tečaja. Danes s 1. aprilom se je zaključil v Ljubljani petmesečni zadružni tečaj, katerega se je sprva udeleževalo 38, pozneje pa in do konca R3 fantov z dežele. 24 udeležencev je podpirala Zadružna zveza, nekaj pa Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani. V tečaju so poučevali gg.: ravnatelj Gogola, tajnik Kralj, prof. Modic, prof. Koblar ler prof. dr. Ilermastia. Zanimivo je. da se je za tečaj priglasilo silno mnogo fantov, dasi se tečaj pred začetkom niti ni ohjavil v časopisih kakor prejšnja lela. Veliko fantov so morali odkloniti, ker ni bilo več prostora. Tečaj pa ima slejkoprej namen, izobraževati in vzgajati predvsem zadružni naraščaj, fante z dežele torej, ! ki ostanejo na posestvu. Iz tako pripravljenih bodočih fiosestnikov bodo naše zadruge mOcle dobili dobrih zadružnih delavcev, načelstvenih članov. Ni pa ta zadružni tečaj nobena posredovalnica za službe, kakor kdo napačno sodi.
0 Nevarnost potarov na poljskih in gozdnih parcelah vy|«il isker iz lokomotiv. Posestniki zem-
2V< kc
50 letni nioš mat
nico, v kateri je bilo 2.000 Din goi^vine."M,,'.ar je namreč tako trdno s|K|l na kloiV da nt čutil, kako mu je žepar sejpt'1 v žx!p. Policija je obvestilu o tatvini obltisii iu Zidanem mostu in v Zagrebu, kanio se je ta« najbrže |x>Uil.
0 Dve mali tatvini. 1'udi v mestni ogre-valnici se dogodi seiniertjj kaka mala tatvina. Delavcu Francu Cimžarjl je ne<kdo ukradel 70 Din gotovine, kar je za tega delavca precejšen znesek, ker je revež. V ogrevalnici j« <»koli 60 moških in zato policiju tatu ne nioie izslediti. — Te cl 11 i je bilo leiUvvcu Martinu Lu-kežu v Rožni dolini okrtideno več |>oiio(eiie obleke in en par čevljev v skupni vrednosti 450 Din. Tatvino je izvrši neki po«to|>ač iz Kamnik«
© Dve nezgodi voznikov. V ponedeljek sta
se dvema voznikoma pripetii precejšnji nezgodi. Posestnik Matija Žagtir u Dob run j je z na-tovorjeniin vo/oin za vozil v telefonski drog <J> Villuirjfvi cesti, ter g« podrl, tuko da so se žice potrgale. Žagar je vozil p'se>k iz grumozove jame in »ta se mu splašila konja. Škodo trpi IHjštna uprava in jo bo mora. Žagar povrniti. — Druga ne/eoda se je pripetila v |x>nede!je>k poj>old'iie hlapcu Antonu Kozaku na Kodelje-vem. Njemu sta padla vprelena konja v globoko strugo Ljubljanice. Konja |>a sta k sreči mogla preplavati Ljubljanico in se rešiti z vozom vred na drugi breg Ljubljanice. Konja sta last prevoznika Leo|>olda Ko*o v Mostah.
0 Za nocojšnji koncert v Filharmoniji vlada veliko zanimanje. Uprava giuhoneiiinice jo za svoje gojence rezervirala že 3(X) sedežev. Da pa pri tem ne bi bili slepci piikrajšani, jim je bilo obljuibljeno. da si I vodo mogli ogledati prvo umetniško ra.zstavo, ki jo priredi danes v Jakopičevem paviljonu »Peta generacija«.
© Občili zbor hišnih posestnikov. Snoči so v mestni ogrevalnici zborovali ljubljanski hišni posestniku Sklenjeno je bilo soglasno, da hišni posestniki svojim najemnitkoii) znižajo najemnine vsaj na zlato pariteto. Za 'iredsednika liilš-nili posestnikov je bil z velik.in navdušenjem izvoljen Krtavčkov Gustl.
© Glas iz občinstva. Čez Ijubljan-^ce električne ure je bilo slišati že mnogo pritožb Danes je moralo občinstvo z obžalovanjem ugotoviti, cla je šla električna ura na Frančiškanskem mostu zo;>et preknsno in sitv« --»e samo z« pet, deset minut ali eno uro. temveč za celili ?.4 ur. Mestni magistrat naj Spravi svoje ure v re«!
0 Drevi ob 20. uri bo v I'illuirmonični dvorani klavirski koncert pianista Ivana Noč«. Izbran program, umetniško fltuvršeno izvajanje in dober sloves, ki go uživa med našo koncertno publiko pianist Ivan Noč. vse to nam jamči, da Ikiiiio imeli danes v Filhnrinomič-ni dvorani lep večer. Na programu so skladbe Bacha, Ra-meau. Chooina. Marxa. Tajčrviea in Allieniza. Prav posebno opozarjamo na «klemio tooko sporeda, to je na Maehov orgelski koncert, ki ga je priredil za klavir g. Noč sani in ga nocoj prvič javno izvaja. Začetek točno ob 20. uri, vstopnice v Matični knjienrni.
(7) Koncert Pavle Lovšetove, ki ga je imela začetkom mnren t. I. je v vsakem pogledu naj-sijajnejše uspel. Umetniško podnvnnje je bilo na višku, obisk pa tak kakor ga že več let nismo mogli zaibeležiti nn nobenem so-lis-tičnem koncertu. Dvorana ie bila polna do z,»dnjega kotička, mnozo ljudi je odšlo, ker ni bilo več vstoonic. Da moremo vsem te«i in tudi drusim, ki bi radi lc enkrat slišni! izvrstni koncert, ustreči, se~ koncert z vsem programom ponovi v sredo, dne S. t. m., ob 20 uri v Fi I harmonični dvorani. Vstopnice po znižani ceni v Matični knjiga mi.
0 Srajce, športne in morlne, kravate in nogavice, v krasni izbiri iu najceneje pri $terk nasl. KarniEnik, Stari trg 18.
0 Dnmsko pe ilo, moderre bluze. torHce, flor. notfavire in rokavi-e naio idnejše cene pri Šteik nasl. KarniCnik, Stari trj> 18.
Piui
Čefkoslovafk' ko-zul hvali lepoto Ptujskega polja. V nedeljo popoldne se je z brzov'akom iz Maribora pripeljal v Ptuj čeSkosl. konzul iz Ljubljane g. inž. Sevčik. V Mariboru kakor v Ptuju je visoki gost pokazal s svoj m obiskom, kako pazlj/-vo zasleduje pokret iugoslov.-češkoslov. lig, ki naj delujejo za čim popol-ejše zbližanje na raznih poljih med obema bratskima slovanskima narodoma. Na ptujski postaji so snrejeli tf konzula odborniki mestne ,IČL, okr. načelnik g. dr Vavpotie. in okr. podnačelnik g. dr. Bratina. Sredi popoldneva so se odpeljali z avtom na znamenito Ptujsko goro. Mala je, pa vendar krasnega rar.gleda po klijočem Dravskem polju mestnemu očesu nikdar n: preveč. G. konzul se je zlasti zanimal za notranjost visoke cerkve z enim spomenikom, ki jo je zgodovina že razPčno oblikovala. Spustili so se v bližnji Maj-Jperg. Nad tovarno strojil tu je gost izrazil zelo laskavo. Ravnatelj g Huhricht je vse povabil na malo čaianko. ki je potekla prav prisrčno. — Zvečer pa je bil v čast gostu v ptu skem Narodnem domu prirejen prav intimen družabni večer, ki so se ga v lepem številu udeležili prijatelji napredne Češkoslovaške. Konzula je poz.dravil predsednik ptujske JČL g. dr. Alojzij Visenjak. Po pozdravu je govoril g. konzul, ki je na mnogih svojih potovanjih spoznal tesno sorodstvo med s'ovanskimi narodi. In k zbližani pa pr morejo znatno ravno taka društva po deželi, ki jim bo češkoslovaška vlada vedno Sla na roko in jih podplrtda. Po županovem pozdravu je markantno podal eris slovanske zgodovine g. prof. Alič. Bela gora in Kosovo sta isto! Po padcu je obema zasijala svoboda. Svatopolkova oporoka naj bdi vedno nad nami. V ponedeljek dopoldne je gosp. konzul obiskal okr. načelnika, mestnega župana g. M. Brenčiča in g mn. ravnatelja g. dr. Komljanca. Občudoval je prav posebno ptujski muzej, ki je res pravi muzej v muzeju.
Stev. 74.
»SLOVENEC«, dne 1. aprila 1981.
Jesenice
Smrt ivonaija. V nedeljo popoldne to na Je-inicah pokopali Snajcovega očela, na|staie|-Lga zvonarja jeseniške iupne cerkve. Nad pet-jeset let je ob vsaki slovesnosti vodil pritrkavanje vse s* j« vršilo na njego*o komando Dasi pre-lej naglušen, je tudi Se v itarih dneh prav drobno Jtrobil na srednji zvon in ni zamudil nobene prilike, da ne bi pokazal, kaj znajo jeseniški pritrko-<alci. Zanimivo je. da si ie kot zadnjo željo na imrtni postelji izgovori', da mu pri pogrebu pritr-kavajor
Smučarji. Ker je v spodnjih legah okoli Ljubljane snega že zmanjkalo, pri nas ga je pa po Rov-tih Se obilo, so smučarji izrabili to priliko ter v obilnem Številu prirti v ne.leljo na Jesenice iz vseh krajev ter smučali po strmih bregovih pod Golico in Roščico, da je bl'o veselje. V večernih urah so se reseli vračali proti domu. A tudi tega športa bo, kakor vse kaže v par dneh konec.
Trbovlje
Občlnslta klavnica je dogotovljena in stavljena v obrat » 1. aprilom. Po pravilniku, ki ga je izdalo župinstvo, se mora vsa živina klati v novi klavnici pjd nadzorstvom živinozdravnika. Pristojbina za klavnico in hladilnico znaša 90 par od kg od zaklade uvožene živine pa 75 par od kg. Gotovo je klavitca velikega gospodarskega pomena, menda že bolj važna pa iz zdravstveno-higienskih ozirov. Vsekakor so pa previsoke pristojbine. Svojčas ko te je klavnica pričela graditi, se je preračunalo, da b»do bolj ko polovico manjše pristojbine zadostovale — sedanje visoke posebno ob sedanji gospodarski krizi težko zadenejo — dasi je klavnica su>na na sebi dobra in jo je treba pozdravljati.
Otroško zavetišče. Na vlogo Vincencijevc konference je sklicala banska uprava sestanek, ki »e je na zadnji ponedeljek popoldne na občini vršil in ga je vodil šel oddelka za soc:alno pottiko dr. Karlin, zastopani so bili še občina, TPD, Del. zbor. društvo za varstvo otrok, šole in centrala Vinc. konferenca po g. priorju Učaku. Načrt in proračun sed. načrta znaša blizu 5 milijonov — kar je po izjavah merodajnih gospodov v sedanjih gospodarskih razmerah neizvedljivo — zato se je naročilo Vinc. konferenci, naj preskrbi nov načrt in proračun, ki bi vsaj v majhni meri zadostoval in bi se za začetek in za poskušnjo postavilo manj-že otroško zavetišče, ki bi se ob boljših razmerah pa lahko povečalo. Dobro stvar so vsi povabljeni pozdravljali in obljubili kar največ pomagati k ures-• ičitvi.
Radio
Programi Kadio-Ljubljana i
Sreda, 1. aprila: 12.15 Plošče (solo instrument)
—	12.45 Dnevne vesti — 13.00 Cas, plošče, (orkestralna glasba) — 18.00 Radio orkester — 19.00 Ur A. Campa: fcnotna zakonodaja — 19.30 Dr. N. lJre-obrazenskij: Ruščina — 20.00 Prenos iz Prage: Koncert češke Filharmonije — 22.00 Časovna napoved in poročila.
Četrtek, 2. apiila: 12.15 Religiozna glasba na ploščah. — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Cas, plošče, Dorza. — 17.30 Otroška ura, gospa Gabrijelčičeva.
_ 18 Radio-orkester (religiozna glasba). — 18.30
Drago Ulaga: Gimnastične vaje. — 19 Dr. Reja: Vremenoslovje. — 19.30 Pero Horn: Duševna vzgoja otroka. — 20 Gornik Anton: Baselski koncil in oglejski patriarhi ob SCO letnici koncila. — 20.30 Večer na Golgoti, poje pevski zbor »Ljubljana«. Vmesne samospeve poje g. Gostič, operni tenorist.
—	21.30 Haydn: Sedem besed Zveličarjevih na kri-iu, izvaja kvartet na lok (gg. prof. Jeraj, Bravničar, Ivančič, Feršnik). — 22 časovna napoved in poročila.
Drugi programi i
Četrtek, 2. aprila.
Belgrad: 12.45 Radio-oikester. — 18 Popoldanski koncert. — 20.30 Ljubljana. — 22.50 Kaoio-orkester. — Zagreb; 12.30 Plošče. — Popoldanski spored odpade. — 20.30 Ljubljana. — bu.apesl: 12.05 Koncert. — 17.45 Koncert ciganskega orke-ttra. — 19.30 Prenos iz opere: »Božji somrak« \fragner in »Requiem« Verdi. — Dunaj: 12 Opoldanski koncert. — 16 Komorna glasba. — 16.30 Nemške velikonočne pesmi. — 18 Velika noč na kmetih. — 19.55 Kristus na križu govori... — 20..0 »Requiem« Verdi (plošče'). — JV.iian: 17 Plošče. — 199.30 Pestra glasba. — 22.55 Opera. — Praga: 20.40 »Kristus na Oljski gori«, Beethoven. — 2<s,20 Orgle. — Langenbeig: 20 Resna glasba. — 20.30 »Vožnja sv. Jakoba«, legenda z glasbo. — Rim: 17 Vokalni in orkestralni koncert. — 20.30 Instrumentalni koncert. — Berlin; 20 30 »Pasijon«, igra.
—	22.30 »Parsival«, III. dej., Vragner. — Katovice: 17.45 »Samson«, oratorij, Haendel. — 20.15 Nabožna glasba. — London: 18.40 Koncert. — 21 Otke-itralni koncert. — 22.30 Plesna glasba. — Miih-lacker: 21.45 Orgle. — 22.40 Berlin. — Mor. Ostra-va: 19.05 Koncert. — 20.30 Praga. — Le.pzig: 19.30 Harfa, — 20 Igra. — 21.10 Koncert.
KRAPINSKE TOPLICE
pri Zagrebu, 42" C naravno topla radioaktivna termalna voda in blato zdravi revmo, išias, ženske bolezni itd. V pred- in posezoni znatno znižane cene kakor tudi specialna 20 dnevna pavšalna zdravljenja za 1280 Din (soba, oskrba, kopel) in pristojbina). Redni promet z avtobusi na vse strani. Uborna oskrba. Začetek sezone 16. aprila. Zahte-»»jte prospekte od uprave kopališča ali pri potovalnih pisarnah.
Vab to na redni občni zbor
1. slovenske tovarne mineralnih vodd, soda-vice in brezalkoholnih pijač, registr. zadr. z o. por. v Ljubljani,
ki se bo vršil v četrtek, dne 9. aprila 1931 v gostilniških prostorih g. Frana Kavčiča, Privoz št. 4.
Dnevni red:
1. Citanje zapisnika, 2. Poročilo o poslovanju. J. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka in razdelitev čistega dobička. 5. Volitev načelstva, odbora, namestnikov, nadzorstva in raz-»odišča. 6. Čitanje revizijskega poročila. 7. Raznoterosti.
K obilni udeležbi vabi
ODBOR.
Opomba: DrugI odstavek § 23 zadružnih pravil <e glasi: Ako jih ni ob določeni uri toliko navzočih, je vrši pol ure pozneje drug občni zbor, kateri' sklepa brez ozira na Število udeležencev. Računski zaključek je, na vpogled v zadružni pisarni mud uradnimi urami.
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica 1'50 Din aU vaaka besedo SO par. Najmanjši oglat • A Din. Oglasi nad devet vrsti« se računajo vise Za odgovor znamko I — Na vprašanja brea znamke ne odgovarjamo.
'Hfftraiffiflijl
Mesarski pomočnik
dobro izurjen, vojaščine prost želi nastopiti mesto Naslov v upravi lista pod it. 3307.
Dainske
nogavicc flor v temnili ino.l uih i arvuii purod I)i't 8'— nni.ro .
mslcp , oiriivlcr no v vseh •i i .« moilnth bnrvnli
Alrhs 9 ,,ar o,i ,)in l3'-
u " "	naprei.
Kart F>r;
•in« i MU
Sprejmem
12 dobrih delavcev za napravo bukovih drv za žganje oglja. Dela je za par let. Oglasiti se je takoj na upravo lista pod št. 3464.
Sedlarskega pomočnika in vajenca
sprejme takoj
Florjan Jamša
sedlar, mojster, Sv. Jurij ob J. 2.
Zaslužek
Ne verjemite nikomur
Zahtevajte od nas prospekte o dobičkanosnem in lahkem hišnem obrtu in naslove onih, ki se z njim že bavijo in se prepričajte sami o stanju
Izurjen ključavničar
mlad, dobro izvežban v ! stvari in možnosti za-popravilih vag, se išče za takoj. Ponudbe pod «Wagenschlosser« na oglasno agencijo Pichler, Ptuj.
Kuharico
kmečko, inteligentno, vajeno vseh gospodinjskih del, pridno in pošteno, išče večja trgovska hiša v mestu na deželi. Nastop 15. aprila. Ponudbe nasloviti na Peter Setina. Ra-deče-Zidani most.
kitajte in širile »Šlotenra«!
služka. Ponudbi je treba priložiti znamko za odgovor. Zadruga jugoslov. pletilcev, Osijek.
Čez štiri dni
lahko tudi Vi začnete delati, ako hočete, ker Vas | mi zaposlimo v Vašem bi-i vališču za mesečni pavšal Din 2.000 in provizijo. Kolekcija vzorcev 28 Din. I -— Pogodbo pošljemo na ; željo takoj. Ponudbi je treba priložiti znamko za odgovor. — Commercia, Osijek.
ZAHVALA. Ob težki izgubi naše ljube hčerke gospodične
Nežthe Marovt
gojenke IV. razreda učiteljišča £2. šolskih sester v Mariboru,
smo prejeli toliko izrazov sočutja, da se tem potom vsem naj-iskrene|e zahvalimo. Posebno zahvalo izrekamo gosp. dekanu Medvedu za vodstvo pogreba, g. profesorju J. Mlakarju in ostalim čč. gospodom za spremstvo, čč. šolskim sestram in tovarišicam iz Maribora. Krajevnemu šol. svetu in učiteljstvu iz Orle 'si. Marijin1 družbi :-> pevskemu društvu za petje, govore in ve . r Zahvala tudi vsem, ki so našo ljubo hčerko spremili v tako obilnem številu na zadnji poti. Braslovče-Topovlje, 30. marca 1931.
Starši, bratje in sestre.

V globoki žalosti fn tugi naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša predobra mama, stara mama, sestra, tašča, svakinja in teta, gospa
Ljudmilo Zobec roi. Fleš
vdova po železniškem uradniku
po dolgi in mučni bolezni, previdena s svetimi zakramenti, danes ob 16 Bogu vdana izdihnila svojo blago dušo.
Pogreb drage pokojnice bo v četrtek ob 14 iz mrtvašnice Stara pot št. 2.
Ljubljana, Zagreb, Nevesinje, 31. marca 1931.
Žalujoči rodbini Zobec in Kobenter ter ostalo sorodstvo.
v	i mm			■
				
Zc hvala
Ob prebridki izgubi našega predobrega in nadvse ljubljenega očeta, starega očeta, brata, strica in tasta, gospoda
Josipa Achteitneria
pekovskega mojstra in hišnega posestnika
se najiskreneje zahvaljujemo za mnogobrojne izraze sočutja, in vsem, ki so s tako mnogobrojno udeležbo pripomogli do tako veličastnega pogreba. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, pekovskemu društvu za darovani venec in železničarski godbi, ter vsem, ki so spremili pokojnika na njegovi poslednji poti. Se enkrat vsem skupaj: Bog plačajl Celje, dne 31. marca 1931.
Žalujoči ostali.
8
Razpis
Krajevni šolski odbor mestne občine ljubljanske razpisuje izvršitev vrtne ograje pri šolskem po-■'opju v Šiški in sicer zidarska, ključavničarska in pleskarska dela. — Pismene ponudbe je vložiti pri mestnem Gradbenem uradu, dne 8. aprila 1931 do 11 dop. Tam se tudi dobe potrebni razpis, pripomočki. Ljubljana, 30. marca 193t. Krajevni šolski odbor mestne občine ljubljanske: Predsednik.
I
Čamernikova
šolerska šola Lfubljana. Dunajska c. 36 fJueo-avio) Prva oblast koncesuonirana Prospekt zasloni Pišite ooml
Oblastv. koncesijonlrana
šoferska šola
I. Gaberščik
bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Dunajska cesta 31, nedaleč od kolodvorov. Vhod tudi iz Bleivveisova e. Prihodnji redni tečaj se prične s 1. aprilom.
Soba
s posebnim vhodom, me-blirana se takoj odda gospodu v bližini cerkve Sv. Petra. — Naslov se poizve v upravi pod št. 3472.
I
Pljuča!
Dom dr. Pečnika za pljučne rekonvalescente (Pri-vat - Lungenheilanstalt). Sečovo, pošta Rogaška Slatina. Prospekte 3 Din.
Jn sera t i
v -Slovencu
imajo največji uspeh
Zahvala
Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega preljubega soproga, oziroma očeta, starega očeta, tasta, brala in strica, gospoda
Karla Robausa
Izrekamo tem potom vsem našo najprisrčneišo zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo gospodu stolnemu župniku msgr. Umeku za tolažilne besede ob odprtem grobu, istotako se zahvaljujemo gospodu mestnemu načelniku dr. A. Juvanu in gg. občinskim svetnikom.
Nadalje se zahvaljujemo gospodom gasilske zveze z gosp. Pfeiferjem na čelu. mariborski požarni brambi in njenemu kapetanu gosp. I. Volleriu, kakor požarnim brambam iz Radvanja, Razvanja, Pekr, Studenc, Pobrežja, Kamnice, Ruš, Sv. Miklavža, Hoč, Rač in požarni brambi dclavnice drž. železnice. Sočasno se Zahvaljujemo zastopnikom požar-
nin Krn m K i t I « I ■ i in PI Mil I/ »I. ,>r	_ ____I. J	. . 1 . .'t. t ___l_
nih bramb iz Celja in Ptuja, kakor zastopnikom vseh drugih požarnih bramb.
Nadalje se zahvaljujemo gg. članom moto- in avtoklu\>a, kakor številnim poklicnim tovarišem
Posebno se zahvaljujemo pevskemu društvu pekov, kakor tudi godbama požarne brambe iz Pekr in Omladine za žalostinke.
Končno se zahvaljujemo vsem darovalcem prekrasnega cvetja in vencev, sploh pa vsem, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. V Mariboru, dne 31. marca 1931.
^ ^	Žalujoči ostali
ZAHVALA vsem. ki to nas tolažili ob nesrečni izgubi natega srčka
Olmarja Petek
in ga spremili na njegovi zadnji zemeljski poti in se ga kakorkoli spomnili.
Maribor, dne 31. marca 1931.
žalujoči ostalL
Posestva
Stavbišče
4 stavbeni prostori m* po Din 8, 25 minut od Maribora prodamo. Vprašati: Mandl, gostilna Rjdvanje pri Mariboru.
Prodamo
mecesnov portal s šipami in rolo. Tvrdka A. & E. Skaberne, Ljubljana.
Pozor!
Do 10. aprila prodam lepo ležeče posestvo (hiša, gospodarsko poslopje, vinograd, polje in šume ta Din 75000 Radi odhoda v Ameriko, dam po nizki ceni. — Pepca 2nideršič, Reber 28 pri Žužemberku, Dolenjsko.
Proda se
lahki konjiček z vozičkom in vso opremo. — Naslov se poizve v upravi pod št. jt-10.
Srebrne krone
staro zlato in srebro ku-puie RAFINERIJA DRA-GIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36 vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina^
Srečke, delnice, uoligacije kupuje Uprava »Merkur«. Ljubljana - Selenburgova ulica 6 II nadstr
Rabljeno:
primož (Schraubstock), Schneidzeug '/»—'/», nakovalo, ročni vrtalni stroj fBohrmaschine) kupim. -Feliks Tavčar, Vodice nad Ljubljano.
Potrebujemo
večjo količino tesanega lesa in deske 18 in 24 mm III. razr. (bauvare). Prosimo specificirane ponudbe pro Zagreb pod »Les« na naslov Ignac Kolenc, Savska cesta 89, Zagreb.
Prodamo
Drva
?dr>adkl od Darketov oddata v vsaki količini parna žafia lavrenčič & Ko Liubliana Vošmakova ul 16, za tforenuktro kolodvorom.
Gostilničarji,
hotelirji, pozor!
Vsled likvidacije razprodajam celotno vinsko zalogo in siceri Izborno štajersko belo vino po Din 4 in sladki prošek
po Din 16 liter. Gjuro Valjak, Maribor.
Puhasto perje
čisto čohano po 48 Din kg druiia vrsta do 18 Din kg čisto belo gosie do UO Din kg in čisti puh oo 2S0 Din kg Razpoši liam po poštnem oov/i-liu L BROZOV1C - Zagreb. Ilica 82 Kemična čistil nirft pena
Gramofone
in plošče prodata Se po stari nizki ceni Radoslat Dolinar Jesenice.
Philipsov jubilejni pianino
s 5 letno garancijo ie naj-ceneiši kvalitetni izdelek Minka Modic Ljubljana, Coizova cesta 9.
Godbene
instrumente dobro ohranjene in muzikalije prodam. — Petrovič, Tezno dom 4.
masa
Ure za birmo
nudi najceneje — Ivan Pakiž, Ljubljana, Pred Škofijo 15.
Moške srajce
v minti' li'lflln vab o,I Din 2V naprej.
Mar bor k
.-»m vezn re ko
fillv 19 """ 7-
Oakland limusino
ugodno prodam ker nameravam kupiti odprt voz. Naslov v upravi pod št. 3471.
Vrtnice spenjalke
(plezalke) so najlepši okras hišnih sten, plotov, vrtnih utic itd. 10 kom. istih v različnih novih sortah stane franco Vaša postaia samo Din 60. — Plačljivo mesec dni po prejemu. Drevesnice bratov DolIMek, Kamnica-Maribor.
Za moderniziranje
klobukov po najnovejših modelih, se priporoča J. Stemberger—Reš, Dunajska cesta 9.
M riDor
Otroiike
nogavic*
črne, rn nve. siv« in bele, iiar
Din 4'iO iintire
Mo^ki tokni
fllEhS. 19 vvseb harv«!, p„r
Din 4
Iforiuo m hriim
oddata naieenele ♦elurumn« lita <b
A. VOLK. LJUBLJANA
Rr*lte»n retl« M
Stalna razsl»v»
umetniških sl>k In valika izbira okvirjev. prt'v««. me vsa re/.bnrska In > o-zlatarska dela
A. Kos
L ubljan«, mostni Irg J5
(nasproti magistraiu).
Krušno
moko
in vse mtevske izdelke vedno »veže dobite pri
A k M. ZORMAN I tubliana Stari trg št 32
nodrecc
vrhne iz ta atrija močno bln*o Din 240 — otomani Din 550'— mreže - posle, ne udeie • žimo • cvilh naieenele kupite pri Rudoll Sevet L ubl ana Mariiin trg 2
TeleKon 205»
K
Tremoji suha drva
PogatnifctBohorltevn
unča 5
Okrasite
svoj vrt
z desetimi vrstami nizkih vrtnic v krasnih barvah za 60 Din. — Razpošilja vrtnarstvo Ivan Jemec • Maribor.
£ SOKLie
Maribor ■■■■■■■■■■■■
Berite »
;Slovenca•
m oglašujte v njem!
Za ,lnuohlovun>ko tiskarno « Llubliani: Karel C o 6.
Udaiuleli. Ivan Uaku«««L
Urednik. Fran« Kremiar,
Stev. 74.
Stran 6.__>SLOVENECc, dne 1. aprila 1931.
Priča bojev z Indijanci
V Sfwrno frmfriSkein mostu Alexaindria je pred kratkim umrla švedska naseljenka Kaisa K n i;, ki se je i?ie dobro spominjala krvavih bojev med belimi naseljenci in Indijanci na divjem ameriškem zapadli. Bila je, namreč ko je umrla, slani 104 leta. Leta 18*27 je bila rojena v provinci ller-jedalen na Švedskem. Ko je bila Se mlada, so se njeni ljudje z. njo vred preselili v Ameriko, kakor na tisoče drugih Švedov v listih čaeLh. Engova družina se je naselila v samotah minesotskih gozdov, zgradila tam malo leseno hišo, trebila zemljo in ustanovila farmo. Tedaj so še Indijanci po teh krajih ropali in morili belokožee.
Kakor vsi Švedi, se je tudi Engova družina do Indijancev obnašala prijazno in gostoljubno. Kmalu potem, ko so se naselili, je pridrla na farmo tolpa Indijancev s svojimi otroci. Z rokami so dopovedovali, da bi radi mleka za otroke. Čeprav
Danski amater, ki ima sam svojo mailo radio oddajno postajo, kar je po nekaterih državah dovoljeno, je priobčil naslednjo resnično zgodbo:
Ing T. v Kodanju si je za majhen denar napravil oddajno postajo na kratke valove, ki oddaja z energijo 50 \V. S tem malim oddajalcem je imel lepe uspehe. Občeval je takorekoč z vsem Bvetom. Vsak večer se je pogovarjal z amaterji tja notri do Nove Zelandije. Njegov aparat je bil zgrajen tako, da je lalvko tudi telefoniral.
Nekega večera je inžener zaslišal v si usadu Šibke signale na pomoč: »Vsem! na pomočit Planil je kvišku. Neznani italijanski amater kliče na pomoč. »SOS — recite naše dušcc. Ta signal oddajajo mornarji na visokem morju, kadar so v smrtni nevarnosti in prosijo pomoči! Takega signala se je poslužil italijanski amater na suhi temi ji. Stvar je morala biti resna. Danec je svoj aparat naravnal na valovno dolžino italijanskega tovariša. »Halo, halo. Tu oddajna postaja amaterja P. Kaj se je zgodilo. S čim naj pomagam?
Ive slabo je zaslišal odgovor. »Tu amater X. v vasi, tri ure vzhodno od Rima. Naša vas M-o. gori. Telefon je pretrgan. Skušal sem priklicati Rim, pa se ne oglasi Pomagajte namU Inžener je bil ves razburjen. Kako naj pomaga? Sredi Italije, tri ure od Rima gori vas, kako naj prebivalcem pomaga on z Danskega? S svojo radio
Kulturni obzornik
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
T solioto zvečer smo ol> čisto zasedenem gledališču imeli krstno predstavo R. Reharje-vega »Učlovečenja«, misterija v 16. slitkah in treh dejanjih. Uprizoritev je povsem uspela. O delu samem smo glede vsebine in karakte-rizacije že prinesli izčrpen prikaz. Literarno kritično poročilo bi spadalo v revijalno časopisje. Vendar lahko že sedaj ugotovimo, da bo potrebno nekatere odlomke prepiliti in predelati. V kakšni smeri bi se morala takšna predelava izvršiti, je mogla seveda pokazati šele uprizoritev. Prav prijetno je presenetila na izvrstnih samoniklostnih elementih sloneča režija, ki je bilo ob njej moči »poznati visoko ustvarjalno silo mladega in nadarjenega rež.i-»erja II. Tomašiča. Tomašič je z. izredno finim občutjem in uprav skrupnlo7.no izvedeno doslednostjo prodrl v Reharjevo delo in doslutil na njegovem dnu avtorjeve misli. V takšnem .tvojem zajetju misterija je |>ostavil celotno u pri zorite \ nn pod-stavo stllizirane in simboli-zujoče tehnike, uskladene z ekspresionistično lulurističniin obeležjem dela samega ti r izpeljane s sistematično izgradnjo v govoru, barvi, glasbi in celotni uprizarja]ni liniji. Prav posebej je treba |>odčrtnti kot zelo močne scene ob Knjižnici«, Mrtvašnici«. Raizpotju« in »Ječi«. O režijski strani bi bilo [votrebno spregovoriti še več. |wi smo že v petkovi številki iz lazgovora z režiserjem nakazali glavne in vodilne smeri njegove zamisli. Kakor je režiser moral tipati, d« ubere pravilno in odgovarjajočo režijsko smer, tako se je igralcem mimo ogromnega truda pri memoriranju težkega teksta — šlo je brez šepetaike — nudila prav posebna preizkušnja pri podajanju misterijsko ter nadrealno zamišljenost in doslutenih Bikov. Kraljeva (Ona) in Skrbinšek (On) sta z eksa.kt-nostjo v vsem. kar zadeva igralca v predstavljanju in utelešenju teli in takšnih oderskih prikazni, zlitostjo in mojstrskim dopojmova-njem svoje naloge, izklesala uprav kabinetni oderski tvorbi. Pa tudi ljubezni in neke sveže topline je bilo veliko, kar velja tudi za Stur-
so Švedi imeli tedaj v svojem hlevu le eno kravico, so jim dali polovico mleka za indijanske otroke. Ko je pozneje eden od Indijancev prosil kruha, ga je tudi dobil. V plačilo so mrlo Indijanci nosili Kugo v im divjačino, kadarkoli jim je bila sreča na lovu mila.
Več let i>otem so se Indijanci uprli proti belo-koicem na vseli koncih in krajih in neusmiljeno pobijali belokožce. Skoraj vsi belokožci so preplašeni zbežali v bližnje mesto. Engova družina pa je ostala v svoji leseni i koči, ker ni imela konja za prevoz in pa ker iri hotela zapustiti svoje farme. Nekega dne je pridrlo šest Indijancev v kočo. Bili so v polni bojni opremi in strašno poslikani po obrazu. Zahtevali so mleka. Dobili so ga. Ko so odhajali, so v Špranjo zunanje stene lesene koče vtaknili belo pero v znamenje, da naj vsi Indijanci to hišo varujejo pred pogubo. Mnogo indijanskih
postajo! Sluišal je poklicati Rim. Vse je i>oskušal in obračal, niti enkrat se, mu ni odzval Rim, pač pa je večkrat vines slišal šibki glas >Pwnagajle!< Vnovič je ing. 1'. poskusil sam poklicati na pomoč: 'Rim, čuj me!< Namesto odgovora je aparat le presketal. Zdelo se mu je, kakor da bi to preske-'anje izviralo od podiranja gorečih hiš.
Minilo je pet minut, deset minut, se vedno je klical. S tresočimi se prsti je tipkal. Tu se je dogodilo tehniško čudo. Kar se ni posrečilo italijanskemu amaterju tri ure o<! Runa, to se je končno posrečilo inženerju v Kodanju. Vjel je Rim. Izprva je zaslišal čisto potihein, nato pa vedno bolj naglas: »Tu amaterska radiooddajna postaja N. I. v Rimu. Klicali ste v«
?,Da, tu ing. P. v Kodanju. Pravkar sem ujel vest. Vas M. O. pri Rimu gori. Pomagajte. Hitite! Rimski amater je ponovil.
Vasica M. O. je ležala daleč stran od prometnih cest, vendar je pomoč prišla pravočasno. Rešili so pol vasi. Vaščaui so izvedeli, da jih je rešil radio - amater v Skandinaviji iz daljave 1300 km.
A!S sie že po ravnali naročnino?
čevo (Ženska) iti Blaža (Moški). Iz ozadja so z ritmično ubranostjo in turobnim veličastjem doneli zvoki nevidnega zboru, ki je ojačeval odmevne vtise v smislu nekakega skamliranja oblikovane govorice nastopajočili.
Občinstvo je z živahnim aplavzom priklicalo avtorja pred /astor in ga toplo pozdravljalo. Tudi je avtor prejel več vencev in šopkov. Nu večeru, na katerem so se /brali avtorjevi prijatelji ter zastopniki ljubljanske in zagrebške kritike .so spregovorili prof. Kopri-vec, dr. Vatovec, V Žele/nikar. I. Mesaric in Tomašič iz Zagreba, L. Mrzel, dr. Rapotcc, V. Skrbinšek ter škoberne v imenu celjskega Dramatičnega društva. Prav posebno je nagla-siti, da niso bile spregovorjene besede v običajnem in suhoparnem banketskem stilu, ampak je preveval vsak govor izvrsten literarno ter nacionalno kulturno piogrnmatičon smisel. Pokazalo pa se je znova ob tej krstni predstavi z nepobitno jasnostjo: niso mariborska tla jalova in od vsega sveto zavržena in podcenjevana kakor se splošno domneva in skuša dopovedovati.
V nedeljo zvečer jva je maril>orsk i gledališka publika imela priliko slišati odlična gosta in sicer belgrajsko primadono Zaludovo in 7x1. Knittln. Nastopila sta v »Prodani nevesti« kot Marinka oz. Janko. Žaludova je nnio publiko s svojim petjem tako prijetno presenetila. da je le obžalovati, da je po teatru zevala iz nerazumljivih razlogov občutna praznina. Zvok njenega glasti je topel, čist, razločen in prijeten. Njeno petje spremlja do podrobnosti pravilno doumljena in p red naša na dramatika. Z neko neverjetno lahkoto kakor je nismo v Mariboru vajeni videti, dosezn nn jkočl jivejše in za premnoge večkrat problematične višine. Tudi Knittl je na našem jugoslovanskem odru znann oseba. Njegov tenor ima neko svežino in prijetno odmevnost, vendar pevsko in igral sko ni mogel držati skozi vsa tri dejanja ravnotežja z Čaludovo. Oba gosta je občinstvo zelo hvaležno pozdravljalo.	—e.
NOVE ŠMARNICE.
I)r. Josip Jerše: »Pozdravljena, Kraljica!« /uložiln Jugoslovanska knjigarna. Ljubljana 1911. 291 strani. Tisk Jugoslovanske tiskarne. Cena vezani kniiei 43 Din.
tolp je na svojem bojnem |>ohodu porcneje Se prihajalo mimo švedske hišice, toda vsi so spofttovali belo pero, znamenje miru. Tako je Engova družina ušla nasilnosti, ki so jih drugače morali prestajati drugi beli naseljenci.
To dobro razmerje Švedskih naseljencev z Indijanci je tudi dokumentarično podprto. Znanstvena pre.iskavanja o kolonizaciji na ozemlju Indijancev Delavare, ugotavlja, da so -Švedi zemljo, ki bo jo začeli obdelovati, ixl Indijancev vedno pravilno kupili in jo pošteno plačali. Nikdar se je niso polastili z orožjem v roki, kakor so to navadno delali drugi naseljenci. Dotične kupne pogodbe s podpisi tedanjih indijanskih poglavarjev so še ohranjene. Tudi ]>o sklenjeni kupčiji so Švedi živeli z indijanskimi poglavarji v trajni prijaznosti in v živahnih trgovskih odnošajih.
Smrt vohunite
Pred nekaj dnevi je umrla v Bruslju Angležinja Scott Jammes, ki je že 50 let bivala v Belgiji. Belgijsko časopisje je o njeni smrti le na kratko poročalo. Bila je znana angleška vo-hunka med vojno.
Posrečilo se ji je, da se je obvarovala vseli zalezovanj nemške špijonaže s |x)močjo mnogih in -divnili zvez, ki jih je imela tudi med Nem- Ob začetku vojske je živela v Bruslju. Ko Nemci zasedli Belgijo, so vodili skozi Belgijo iz Francije številne transporte angleških ujetnikov. Mod temi ujetniki je bil tudi njen zaupnik, ki ji je sporočil, dn se je v nekem ske<hiju \ tem in tem kraju skril cel oddelek angleških vojakov, ki so pobegnili od ujeti!'škili transportov ter hočejo skozi IloUmdijo priti zopet domov. Angležinja je sedaj organizirala tajno službo in spravljala Angleže, preoblečene v civilno obleko, čez mejo na Holandsko. Ilo-landska meja je bila 'edaj zavarovana z žično ograjo, j>o kateri se je pretakal električni tok visoke napetosti. Pogumna žena je oblekla rokavice iz kavčuka in sama odstranila nevarne žive, da so njeni rojaki mogli brez nevarnosti splezati čez mejo na Holandsko ter odnašati seilioj važne vesti.
Belgijci so kmalu izvedeli, da se angleška gospa peča s teiini opravki. Zato so sami vodili k njej številne angleške vejake in civiliste, ki so hoteli iz Belgije pobegniti domov. Tako je delovala ves čas vojske. Niti ena ekspedicija se ji ni ponesrečila. Samo enkrat «o nemške straže enega njenih angleških varovancev ustrelile. Po aojsI je b:,.o c žpi jonasi v lelgij: mnego pisano. Tudi nje se spominjajo ti spisi, toda vedno pod njenim špijonskim imenom, da ne bi Nemci razkrili tistih svojih državljanov, ki so tudi pomagali angleški špijonki škodovati nem-šk armadi.
Veliki mojster malteškega reda knez Galeazzo, ki je te dni umrl v Rimu, star 81 let.
Dnevi svetega misijona. ki so v Ljubljani prinesli tisočem in tisočem duhovno pomlad, so za nami. Zveličavne besede, ki smo jih poslušali, so kakor solnčni žarki ogrele naše duše, pregnale iz njih mraz in snegove, raztopile led in na talili gredah našega duhovnega vrta je vzklilo, vzbrstelo in zacvetelo novo življenje. Veseli smo klitja, brstenja in cvetja in bojimo se slane, ki bi utegnila pasti v nočeh življenja, zamoriti lepi cvet, da ne bi obrodil sadov. Ne bojmo se, zaupajmo vrtnoriei na šili duš!« Marija je po svojem božjem Sinu prinesla človeškemu rodu novo življenje, življenje milosti in resnice. Pri meni je vsa milost življenja in resnice, pri meni je vse upanje življenja in čednosti. (Sir. 24. 25.) O j kako se poživi ob toplih žarkih Marijinih milosti krščansko življenje. kako se poživlja vera. krepča u|>anjc in vnema v srcih nova ljubezen in gorečnost!« (šmarnice, str. f>.)
Tako nam kliče Marija, tako nam kliče letošnji šmarničar, ki je natrgal ob prelepi anti-foni Pozdravljena. Kraljica!...« enoinirideset lepili belih šmarnic itn jih povil v oživljajoč šopek premišljevanj, lioteč nas v mesecu maju izpred Marijinega altarja v dobrem in nas voditi k Jezusu, ki je Pot, Resnica in Življenje.
Pozdravl jena, Kraljica!...« Kdo je. ki se še ni s to prelepo molitvijo zaupno obračal do nebeški* Matere, kdo je, ki se ni ob tej molitvi zamislil v svoje življenje in ni spoznal, da bi bil v dolini solz ves beden in nesrečen, če bi ne bilo Nje. dobroti jive, milostljive in sladke, ki nas ljubi in pokaže vsem. kateri se zatekajo k Njej, nekoč blagoslovljeni s<u| svojega telesa — Jezusa in nas z njim na veke osreči.
Posameznika, družino in družbo bi rad šmarničar pripeljal k Mariji in p« njej k Jezusu, <1 n bi za kraljeval vsem srcem in bi rnstla v Njegovi milosti in ljubezni. Nemirno je naše srce in bo nemirno, dokler se ne spočije v Gospodu,« moremo iu moramo zato drugega želeti. nego »naj bi Marija ukoreninila v naših srcih, naj bi globoke korenine |>ogna!o Marijino češčenje, da postanemo njeno izvoljeno ljudstvo.« (šmarnice, str. t«).) Kam naj se obrnemo v zmedi časov, kje naj iščemo pomoči, tolažbe in zdravja, če ne pri Njej, ki je Mati usmiljenja. življenje, sladkost in upanje naše? Miij-niški zvon nas bo vabil,, ko bo oel, kakor bi
klobuki povsod z hte-vana znamka.
klobuki v vseh modnih barvah in oblikah.
iSlovo mesto
Cerkveni obredi veliki teden: Kapiteljska cerkev: v sredo, četrtek in petek ob 4 popoldne pete jutranjice. — V četitek: prva sv. maša ob 6. Ob 8 slovesna sv. maša, med njo obhajanje. Po gloriji velike maše neha po cerkvah zvonenje. Sv. Reš-nje telo se po veliki maši prenese na stranski oltar, na kar sledi razkrivanje oltarjev. Zvečer ob 19 molitvena ura. — V petek: Začetek duhovnega opravila ob 7 zjutraj. Poje se popis trpljenja Gospodovega, opravijo se molitve za vse ljudi, na kar sledi odkritje in počeščenje križa. Mašne molitve velikega petka, nato pa se sv. R. T. prenese v božji grob. Zvečer ob pol 8 postna pridiga, sv. R. T. pa se že preje, ob 19 shrani. — V soboto: Sv. opravilo se začne zopet ob 7 zjutraj; blagoslov ognja, od katerega se prižgo tudi luči v cerkvi, blagoslov velikonočne sveče, branje prerokb starega zakona, blagoslov krstne vode in nato slovesna sv.-'rtlaša, med katero zopet zapojo zvonovi. Zvečer ob 18 slovesne jutranjice, nato vstajenje in procesila; » sv. Rešnjim Telesom.	'
Koniice
Flnžgarjevo Sestdesetletnico proslavi na slovesen način katol. izobraževalno društvo na vel. ponedeljek. Ta dan se vprizori v Društvenem domu ljudska igra »Divji lovec«. Pred predstavo bo slavnostni govor o pisatelju in njegovem slovstvenem delu. Za prijetno razvedrilo jamčijo režiser in igralci. Pridite od blizu in daleč, da se poklonimo uredniku Mohorjevih knjig. Vstopnice se dobe v predprodaji v Valenčakovi trgovini. Bog živil
Nekdo ima posebno veselje s tem, da trga z zidov in drugod lepake katol. izobraževalnega društva. No, nam ta onemogla jeza ne bo škodovala. Pač pa bodo Konjičani obsodili to početje na ta način, da bodo v znak protesta še bolj napolnili Katol. društveni dom.
Napravite že enkrat red! Naša elektrika še vedno podnevi »zmrzuje«. Kar na lepem je zmanjka in je do večera ni. Zdaj pa likaj in kuhaj, če moreš. Čas je že, da se po štirinajstih dneh to enkrat uredi in motnje prenehajo.
oznanjal Marijine besede: Kakor trta sem sladak in dišeč sad rodila. Pridite k meni vsi, ki me želite in nasitite se mojega sadu. Zakaj moj duh je slajši kakor med in moja dcležnina je čez med in satovje. (Sir. 24—29.)
Misijonski zvon je utihnil v Ljubljani, majniišiki l>o zapel, ne samo v Ljubljani, široin naše domovine se bo oglasil in glasil dan za dnevom in vabil in klical h Kraljici naši in Materi Nupolnile se bodo naše cerkve in cerkvice in Marijino ljudstvo l>o poslušalo šmar-ničarja, ki mu bo ob »Pozdravljeni Kraljici« kazal nebeško Muter in Njenega Sina, premišljujoč besede iz svetega pisma in cerkvenih očetov in zajemajoč iz življenja v dolini sob zglede, ki pričajo, kako Marija v vseh časili iJ tudi v naših dneh ljubeče skrbi za svoje otroke in jim |>oinaga v bridkih težavah in nadlogah, ko odpove sleherna pomoč in tolažba. Bese/la našega šmnrniearju je topla, prisrčna, kot bi bila sladek odmev Materine ljubeče misli, - katero objema ves svet in vse ljudi vseh si f nov in vseli starosti v vseh položajih na pot: sko/i dolino solz. Srce, ki ljubi, bo postalo ob teh šmarnicah bolj goreče, srce, ki je inrzM> se bo ogrelo, srce, ki dvomi, bo zaživelo t solnčni svetlobi vere, žalostni se bodo vz veselil i in v potrte duše se vrne nova moč in jih dvigne. Vse to |k> Mariji, ki je milosti jivn, dobrotljiva in sladka in jo mati usmiljenja, življenje in upanje naše!
Minil bo mujnik, utihnil '/< "von, ki je vabil k šmarnicam, izzvenela Ij. vinorničarjeva govorjena beseda, sveče na oviasenem Marijinem altarju ne bodo več gori/e vsako jutro in vsak večer, v naših dušah mora plaineneti ljubezen do naše nebeške G<rpe in Matere. Da bo luč naše ljubezni gorela, da ne umre, ji je treba prilivati olja -■• oljn vernega premišljevanju. Letošnje šmarnice dr. J. Jeršeta »Pozdravljena, Kraljica!« so knjiga premišljevanj, ki bi jo morala imeti vsaj vsaka slovenska družina, tla bi jo poživljala v veri, upanju in ljubezni in bi njeni člani rastli v duhovnem zdravju In moči v dobro našemu narodu iz r<><l;i v rod zares kot pravi Marijini otroci.
Zato. kdorkoli si. vzemi, beri, premišljuj i u ravnili po besedah šmarničar jevih. ki te vodi k Mariji!
Slika priča o strahoti: Tekmovanje posadke ponesrečene ladje »Viking« s smrtjo. Blizu obale Nove Fundlandije je bil po eksploziji porušen parnik »Viking«, ki je vozil filmsko ekspedicijo neke ameriške tvrdke. Okrog 60 ljudi, ki so se rešili na plavajoči led in ki ga je morje odnašalo vedno bolj daleč od obale, je po večurnem boju z ledom, viharjem, skakajoč z ene ledene plošče na drugo,
doseglo obalo.
Pomoč iz daljave 1500 hm
>