PA$I.II1M T gotovini Leto XI., St. 293 a Ljubljana, petek 19* decembra 1930 Cena 2 Din IJprava ištvo: Ljubljana, knafljeva ulica 5. - Telefon št. 3122. 3123. 3124 J125 3126 Inseram- oddelek: Ljubljana, Selen« burgova ol — Tel 3492 in 2492. Podružnica Maribor; Aleksandrova cesta 5t 13 - Telefon št 2455. Podružnica Celje. Kocenova ulica St 2 - Telefon št 190. Račun' pri pošt ček zavodih: Ljub« Ijana št II842. Praha čislo |Sf> st 105 241 Naročnina znaša mesečno 25.— Din. za inozemstvo 40.— Dm \ Uredništvo: Ljubljana: Knatlteva ulica 5 Telefon št 3122. 3123 3124 3125 m 312t>. Maribor: Aleksandrova cesta 13 "le» lelon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul 3 Telefon št 190 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tardu Položaj v Španiji Po uradnih vesteh je revolucijonarno gibanje ustavljeno — Lokalni nemiri in neredi se še nadaljujejo Madrid, 18. dec. g. Položaj v Španiji se Je tekom današnjega dneva očividno izboljšal. V vladnih krogih so prepričani, da so težki napadi proti kraljestvu in ustavi zaenkrat odbiti. V Madridu in drugih večjih španskih mestih danes nI prišlo do omembe vrednih incidentov. Kraljevska palača Je bila kljub temu strogo zastražena. Policija In vojaštvo sta še vedno v strogi pripravljenosti. Berlin, 18. dec. g. Po brezžični brzojavki »Lokalanzeigerja« iz Madrida se je pokaral kralj Alfonz danes po daljšem presledku zopet v javnosti. Velika množica ljudi mu je prirejala po cestah navdušene ovaci-fe. Kralj je odšel iz kraljevskega dvorca v pol milje oddaljeno cerkev San Francisoo le grande. kjer se je udeležil cerkvene slo resnosti ob stoletnici špansko-južno meri-ške?:a natriota Bolive. Ministri so z ozirom na možnost atentata svetovali kralju, ni) se ne udeleži javne svečanosti. Kralj je kljub temu vztrajal pri svojem sklepu, kjr se noče, kakor je sam izjavil, umikati poklicni nevarnosti. Kralj se je vozil popolnoma počasi v svoji kočiji do cerkve. Spremljala ga je samo častna straža. Madrid, 18. dec. s. Oficiozna nota zatrjuje, da se ie položaj v Španiji izboljšal. V številnih mest;h prnvi«rp Muro-"-, na so se kljub temti ponovili nemiri. Naibolj nemirna so mesta Jumilla, Yec!a. Elcia, Elda Moneva in AHcante. Stavkujoči delavci so pretrjrali železniške in brzojavne zveze. Pariz, 18. dec. č. Promet med Francijo in Španijo je zopet vzpostavljen. O neredno-stih v Španiji priča samo izredno stroga kontrola potnikov na mejL V Španijo še vedno ne smejo uvažati francoskih novin. Francoske novine javljajo, da je prišlo včeraj v Alicantinu do velikih neredov. Zaradi sabotaže stavkujočih sta trčila na kolodvoru dva tovorna vlaka ter so zatrpali polomljeni vagoni ves kolodvor. V Barceloni sta bila ubita dva stražnika, v Saragosi pa enajst. »Petit Journal« poroča, da je prišlo med begom kolovodje vstanka do težkih "-azračunavanj med voditelji upora. Major Franco je namreč hotel brez nadaljnjega bombardirati vojašnice in kraljevi dvorec. General De Lalo se je odločno uprl temu poskusu ker je bil odziv naroda na poziv republikancev 'malenkosten. Listi iz Bordeauxa javljajo, da so imeli revolucijo-narci že pripravljeno novo vlado Predsednik je imel biti Zamora. minister notranjih joslov Mauro. zunanji minister Aranca ter •ninister financ Aldornos. Madrid. 18. dec. AA. Bivši ministri kon-Nervativne stranke Sanchez Guera. Bar-men. Burco, Maso in bivši liberal Miguel Vilanuero ter bivši predsednik zbornice M Alvares so imeli včeraj skupen sestanek, na katerem so se dogovorili in sporazumeli da bi bilo glede na današnjo situacjo na španskem brezpogojno treba sklicati kon-tr>pru nride iznremi-ijevalni predlog ponovno pred spodnjo zbornico, ki ga lahko spreime ali pa odkloni. V zadnjem primeru, kar se pa najbrže ne bo zgodilo, bi propadi* ceh vrsta zakonskih načrtov, med drugim! zakonski načrt glede znižanja najemnin, zakonski na-*rt o brezžičnem brrniavu ter zakonski načrt o minimalnih olačah v premogovnikih Konflikt po sodbi političnih krogov ne bo ostal brez političnih posledic. Macdonald o indijski nstavi Pomemben govor Macdonalda na proslavi alvarskega maharadže Ustava mora odgovarjati potrebam in idealom naroda London, 18. decembra AA. Na banketu, ki ga je priredil maharadža iz Alvarja v proslavo svojega 27 letnega vladanja, ie ime! angleški ministrski predsednik Macdonald važen govor o indijski konferenci Macdonald je poudaril, da se angleški par-Iament in angleška vlada popolnoma zavedata. kaj Indija zahteva in sta trdno odk> čena priznati Indiji vse, kar potrebuje. Indijci morajo čutiti, da so sami gospodarji svoje usode, kar bo eno najslavnejših poglavij v indijski zgodovini. »Vi lahko pišete In govorite o vašib formulah in zahtevate kar hočete«. Je nadalje- val Macdonald, »dokler pa ne bo vladna ob« lika odgovarjala geniju in potrebam ljudstva, ne bodo te formule nikoli orlmerne za Indijo. Ustav ne delajo filozofi. Ustave ustvarja miselnost. Izkustvo In zgodovina naroda. MI bomo IndHI radi pomagali, da zgradi svojo ustavno arlrtekturo, ki bo odgovarjala Idealom in potrebam indijskega naroda.« Maharadža iz Alvarja Je v svoiem odgovoru naglasil, da Indijci žele samovlado, ki naj v sestrski ljubezni deluje z Anglijo v skupno korist. Sestanek med Curtiusom in Grandiiem na Dunaju? Rim. 18 dec d Po poročilu »Popolo di Romat pride prihodnjo soboto nemški zw nanji minister dr Curtius na Dunaj, ka' mor prispe istočasno tudi italijanski mi' nister zunanjih poslov Grandi Neke nem' ške baje avtentične informacije pa trdijo, da ta vest rimskega lista ne odgovarja res' niči. ... . «i Udržal o reviziii mirovnih popodb Praga, 18. dec d Ministrski predsednik Udržal je v svojem razgovoru s praškimi novinarji omenil med drugim tudi vpraša« nje revizije mirovnih pogodb V tem oziru je izjavil: Napori za spremembo težko do« sežene mirovne pogodbe pomenijo vedno večio ali manjšo nevarnost vojne sicer pa n' nikaka huda nesreča, dokler nam grozi samo nevarnost, kajti s tem se vzgajamo V d;sciplini. Revi>Iiicna v Hiiatemali Newyork. 18. dec. AA Po privatnih ve« Steh iz Guatemale se ie tam sestavila za« časna vlada pod predsedstvom generala Manuela Orlana Pri včeraišnjih bojih je bilo S7 mrtvih in ranjenih. Newyork 18 decembra 8. Pri pouličnih boiih v Gnatemali ie bilo ubitih RO Mudi Prolivnniu krvi ?p nanravila konep intervencija diplomatskega zbora Novi predsednik se ie danes takni službeno zahvalil diplo-mafskernn zhnm za to intervencijo Prek! sod ni bil nroglašen, ker vsa država odobrava novi režim. Anglesko-francoska solidarnost garancija miru Pariz. 18. decembra, r. Angleški veleposlanik v Parizu lord Tirel je imel na nekem banketu govor, v katerem je med drugim izjavil, da ga navdaje z zadovoljstvom dejstvo, da so ostali mednarodni odnošaji kljub hudi gospodarski krizi nespremenjeni. Čvrsta stena francosko angleškega pri jateljstra. prekaljenega na bojnih poljanah in krščenega s krvjo skupnih žrtev, je in ho garancija stalnega miru. Anglija ne bo nikdar pozabila žrtev, ki jih je dala za skupno stvar Francija v svetovni vojni in ki ob vsaki priliki z dejanji dokumentira svojo lojalnost in zavezništvo. Polemika o italijanskih zmagah Gorica, 18. decembra. 5. »Glornale dl Frl-uli« Javlja iz Rima, da je napisa! francoski pisatelj Lucian le Mand knjigo o borbah na italijanski fronti ter da piše na 50 strani te knjige: »Brez francoske ln angleške pomoči. ki je prišla neposredno kakor nevihta. bi prišli Nemci v štirih dneh ▼ Rim ter v šestih dneh v Palermo.« List prinaša to vest pod naslovom »Kdo je rešil Italijo na Plavi« ter sramoti pisca predbacivajoč mu frazerstvo in ugotavlja, da bl bili brez pomoč' Italije prišli Nemci v kratkem času v Paria List končuje: »Pisatelj Id vsi njegov' tovariši ki mislijo kakor on. naj bo do prepričani, -la bo znala Italija iruglč. ko se pokaže prilika, drugače uporabiti orožje.« SEDEM GLASOV VEČINE ZA NOVO FRANCOSKO VLADO Nove demisi je članov kabineta — Vladina deklaracija v parlamentu in senatu — Dramatično glasovanje o zaupnici Pariz, 18. decembra, p. Danes dopoldne se je vršila seja nove vlade. Na seji bi morala vlada definitivno odobriti deklaracijo s katero se je danes popoldne predstavila parlamentu in senatu. V ministrskem svetu pa ni prišlo do soglasja o deklaraciji, marveč so se nasprotstva celo tako poostrila, da je minister za pokojnine Thoumyre podal ostavko. Njegovemu vzgledu sta se takoj po seji ministrskega sveta pridružila tudi državni Dodtajnik v notranjem ministrstvu Coty in državni podtajnik poljedelskega ministrstva Cautry S tem se je že itak od vsega ?očetka Šibki položaj Steegove vlade tako poslabšal, da se je sprva sploh dvomilo, ali se bo vlada mogla že danes predstaviti parlamentu Med ministrskim predsednikom in odstopivšim ministrom ter obema podtajnlkoma. ki pripadajo republikanski levici, so se vse dopoldne do poznih popoldanskih ur vršila pogajanja. ki pa so ostala brezuspešna. Vsi trije vztrajajo na svoji demsiiji Kljub temu se ie Steeg odločil, da stopi s svojo vlado pred obe zbornici, čeprav je vlada okrnjena. Vladna deklaracija, ki jo je ministrski predsednik Steeg prečital v parlamentu in senatu, izraža najprej željo, da pride do pomirjenja med vsemi strankami in do složnega dela v prid domovine. Deklaracija nato Doudarja. da hoče Steegova vlada nadaljevati oolitiko bivše Tardieujeve vlade ter zlasti podčrtava, da bo tudi nova vlada posvečala vso skrb izgradnji narodne obrambe v okviru dosedanje mirovne politike. Da hoče to mirovno politiko vlada verno nadaljevati. priča že samo dejstvo, da na-čeljuje zunanjemu ministrstvu zopet Aristide Briand. vnet pobormk zbliža-nja in sodelovanja med narodi. Vlada pa smatra, da je pogoj za nepremenje-no nadaljevanje te politike ohranitev mirovnih pogodb, ki edine nudijo garancijo za nevarnost in razorožitev. Glede notranje situacije poudarja deklaracija potrebo velikega gospodarskega načrta, ki bi prožil možnost uspešne borbe zoper naraščajočo gospodarsko krizo in brezposelnost. Za ta načr. namerava Steegova vlada uporabiti že od prejšnje vlade določeno vsoto 5 milijard frankov. Pariz, 18. decembra, g. Ob 5. popoldne sta se sestala k sejam parlament in senat V poslanski zbornici je prečital vladno deklaracijo ministrski predsednik Steeg sam. v senatu pa justični minister Cheron. Pariz, 18. decembra g. Vladna deklaracija je bila sprejeta v parlamentu mirno, skoro hladno Ko jo je Steeg prečital. se je takoj začela debata. Prvi je govoril komunistični voditelj Ca-chin, ki je seveda nastopil proti vsem točkam deklaracije ter izjavil, da bodo ostali brez uspeha tudi ukrepi, ki jih ie vlada napovedala za pobijanje brezposelnosti. Poslanec Loucheurjeve frakcije Bascou je želel od vlade, naj precizneje pojasni svoje stališče do social- nih demokratov. Od tega pojasnila bo odvisno tudi stališče njegove frakcije do nove vlade. Govorilo je nato še par poslancev, nakar se je dvignil ministrski predsednik Steeg ter pobijal nekatera izvajanja opozicionalnih govornikov. Ob tej priliki je ponovno poudaril, da hoče njegova vlada voditi mirovno politiko na zu-na! in znotraj. Ko je ponovil svoj apel k notranje-političnemu premirju, se je začela skoro vsa zbornica smejati, le na levici so sprejeli njegove besede s skromnim odobravanjem. Debata se nadaljuje. Ob 9. zvečer je situacija še docela nepojasnjena. Mo-mentano je zelo malo upanja, da bi dobil Steeg zaupnico. Vse zavisi od strank tako zvanega centruma. ki morejo vlado rešiti, ako se odtegnejo glasovanju. Pariz, 18. decembra g. Debata o vladni deklaraciji je bila ves čas izredno napeta in mestoma bnrna. Po kratkem zaključnem govoru ministrskega predsednika ie prešla zbornica k glasovanju o zaupnici vladi. Glasovanje je poteklo naravnost dramatično napeto, ker do zadniega hipa ni bilo jasno, kako bo izpadlo. Za vlado je glasovalo 291, proti njej pa 284 poslancev, tako da je dobil novi kabinet pičlo večino 7 glasov. Rešili so ga res poslanci centruma, ki so se v večjem številu vzdržali glasovanja. Kakor se kasno zvečer zatrjuje, bo Steegova vlada kljub tej pičli zaupnici ostala na svojem mestu. Lepe proslave kraljevega rojstnega dne med našimi izseljenci v tujini Kraljev rojstni dan je bU tudi za našt izseljence manifestacija jugoslovenske solidarnosti Beograd, 18. decembra, r Kakor v vsej Jugoslaviji, so tudi naši rojaki v inozem» stvu svečano proslavili kraljev rojstni dan Poročila, ki prihajajo iz inozemstva o pro« slavah v jugoslovenskih kolonijah, priča* jo, da je tudi med našimi rojaki v tujini zavladal duh 6. januarja, duh sloge, ki dru« ži in spaja, kar je bilo poprej vsled poli« tično=strankarskih sporov doma, že skoraj popolnoma razkrojeno tudi v tujini. S'.oga med bivšimi političnimi nasprotniki med našimi izseljenci se najboj zrcali v krasnih skupnik manifestacijah ob priliki držav« nih praznikov, ki so bili prejšnje čase le povod novih razprtij Tud v tem se opa« žajo sledovi notranje konsolidacije in ja« canje jugoslovenske zavesti. Tujci, ki opa« zujejo ta preporod med našimi izseljenci, se ne morejo dovolj načuditi temu morda nikdar pričakovanemu preokretu, ki pa ie ugled naših ljudi v tujin' dvignil na stop« njo drugih kulturnih narodov, dočim jih poprej sploh niso nikjer upoštevali Ne samo tam. kjer je. kakor v večjih mestih, zbrana inteligenca, marveč še prav posebno v delavskih koloniiah. ki so zal. zelo številne, se kaže nov duh. duh jugo« slovenske skupnosti Posebno razveseljiva so poročila iz rudarskih revirjev v Fran. ciji, Nemčiji, Belgiji in na Holandskem. kjer je zaposlenih na tisoče naših ljudi, do nedavna prepuščenih samim sebi, a sedaj združenih v nacionalno usmerjenih organi« zacijah. V vseh teb revirjih so se vršile proslave kraljevega rojstnega dne z izred« no svečanostjo. Povsod so se naši rojaki po službi božji zbrali v svojih društvenih ali drugih javnih lokalih ter manifestirali svo« je jugoslovensko prepričanje in svojo zve. stobo do velikega kralja Uedinitelja._ Na mnogih teh proslav so bili navzoči nasi otj« cijelni zastopniki, kojih navzočnost je še bolj podčrtala mamifestanten značaj pro. slav. V Parizu se je vršila svečana proslava na Sorbonni ter se je tudi pri tej priliki ma. nifestiralc francosko.jugoslovensko pnja« teljstvo. Proslavi so prisostvovali odlični predstavniki francoske javnosti in vsi člani jugoslovenske kolonije. Slične svečanosti so se vršile tudi v vseh drugih večjih cen. trih, kakor Berlinu. Dunaiu. Rimu itd Po« sebno prisrčne so bile tudi proslave na Ce. škoslovaškem, kjer se je v polni meri po« kazala češkoslovaško«jugslovenska vzajem« nost. Dvorni maršalat je prejel tekom vče« rajšnjega dne nešteto brzoiavk s čestitka, mi iz vseh delov sveta Oglasili so se nasi izseljenci, čestitali pa so našemu vladarju tudi skoro vsi tuji suvereni. Grški zunanji minister Mihalakopulos o balkanskih problemih Poset dr. Marinkoviča je razbBnil vse dvome in sumničenja - Balkanska unija je mogoča samo na osnovi prijateljskih paktov Atene, 18. decembra, r Grški zunanji mi« nister Mihalakopulos je včeraj kakor obi« čajno sprejel novinarje in jim podal dalj. šo izjavo o vseh aktualnih grških in med. narodnih problemih . Govoreč o nedavnem posetu jugosloven. skega zunanjega ministra dr Marinkoviča je poudarjal, da je ta obisk razblinil mnoge dvome in sumničenja ter na novo učvrstil prijateljstvo med grškim in jugosloven« skim narodom O balkanski uniji ie "zjavil. da more biti govora samo o sporazumu med balkanskimi narodi na osnovi pnja* feljskih paktov nikakor pa ne o balkanski konfederaciji, ki ie neizvedljiva že zaradi tega ker vse balkanske države niso čisto balkanske, zaradi česar je nemogoče spra« viti v sklad vse njihove interese, ki niso usmerjeni samo na Balkan, marveč tudi na razne druge strani. Tak primer je Jugosla. vija ki je obenem balkanska in sredmje. evropska država. Slično je tudi z Grčijo, ki je balkanska in sredozemska država. Končno Je g. Mihalakopulos kategorično demantiral vse vesti o nameravanem po. setu ministrskega predsednika Venizelosa v Sofiji Tak obisk zahteva, da se poprej rešijo vsa sporna vprašanja, kar pa se do« slej z Bolgarijo še ni zgodilo Končno je najavil, da bo obenem z ministrskim pred« sednikom Venizelosom posetil Beograd, Varšavo in Dunai. na povratku pa se bosta ustavila tudi v Rimu Prvotno za decem. ber nameravani poset na Dunaju ie bil iz raznih razlogov odgnd<*p za mesec ianuar Atene, 18. dec p. Predsednik grške vla« ... x de Venizelos se je končnoveljavno odločil mu je pripetila nesreča. da odpotuje v Varšavo 27. t m. Za časa svojega bivanja v Beogradu bo sprejet v avdijenci pri Nj. Vel. kralju m predsedni« ku ministrskega sveta g. Peri Živkoviču ter ministru zunanjih poslov dr. Marinkovidu. Iz Varšave odpotuje 2. januarja na Dunaj, kjer ostane tri dni, nato pa se napoti v Rim. Grof Karoly o bodoči zunanii politiki Madžarske Budimpešta. 18. decembra AA. MTI poroča: Snoči je vladna stranka pozdravila novega madžarskega ministra zunanjih zadev KaroIyja. Grof KaroIy je Imel pri tej priliki govor o zunanjem političnem položaju in poudaril, da bo Madžarska svojo zunanjo politiko vodila po dosedanjih smernicah z željo, da se popravijo krivice, ki so ji bile storjene Glede nesoglasij, ki obstoje med raznimi državami ln ki zbulajo nezadovoljstvo med milijoni lindi. 1e minister pesimist, vendar bo zastavil vse sile, da se na miren način uresničijo težnje vsega madžarskega naroda Zagonetna nesreča v Novem Sadu Novi Sad. 18. decembra č. Preteklo noč okrog pol 12. so našli na cesti moža. ki je imel zlomljeni obe nogi. Prepeljali so sra v bolnico. Ugotoviti so mogH samo toliko da se imenuje Jo2e Be2ar ln ničesar drugega. Mož sam ne ve, ne kje ne kako se Nj. Vel. kraljica na umetniški razstavi Beograd, 18. decembra, p. Nj. Vel. kraljica je danes v spremstvu rumun-ske kraljice matere Marije, princese Ileane, kneginje Olge in kneza Pavla posetila razstavo sodobne umetnosti v umetniškem paviljonu. Ostala je na razstavi eno uro in se je zanimala zlasti za dela sodobnih jugoslovenskih slikarjev in kiparjev. Povečanje ljubljanskega kolodvora Beograd, 18. dec. AA. Glede na zahteve gospodarskih organizacij je ministrstvo za promet sklenilo izvršiti program popravil železniških uredb. Tako se bodo znatno razširile postaje v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Skoplju in Nišu. Vrhu tega hoa če ministrstvo na vseh večjih postajah zgraditi posebne tovorne kolodvore. Sodniška imenovanja Beograd, 18. decembra, p. »Služoene Novine« objavljajo ukaz, s katerim je postavljen za starešino okrajnega sodišča v Ribnici sodnik okrajnega sodišča v Kočevju Anton šavelj. Premeščen je k okrajnemu sodišču v Kočevju sodnik okrajnega sodišča v Črnomlju dr. Fran Cešarek. Upokojen je kanclist deželnega sodišča v Ljubljani Stanko Rozman. Pomilostitev Beograd, 18. dec r. Nj. Vel. kralj je po« milostil in odpustil nadaljnjo kazen dr Ar« senu Tatarčeviču, ki je b 1 po zakonu o za« ščiti javne varnosti in reda v državi leta 1928. obsojen na šest let robije. Dr. Tatar« čevič, ki je bil zaprt v niški kaznilnici, je bil včeraj izpuščen na svobodo. Dr. Aljehin v Splitu Split, 18. decembra, n. Davi se je pripeljal z zagrebškim brzovlakom v Split svetovni šahovski mojster dr. Aljehin. Na kolodvoru so ga pozdravili splitski šahisti in ruska kolonija. Nastanil se je v hotelu »Central« in igra nocoj simultanko s 35 splitskimi in šibeniškimi igrači. Danes si je dr. Aljehin ogledal splitske znamenitosti. Konferenca gospodarskih zbornic o reformi socialnega zavarovanja Beograd, 18. decembra AA. Na fnicija-tivo ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje bo 20. t. m. v Beogradu konferenca gospodarskih zbornic, na kateri pride v debato novi načrt zakona o zavarovanju delavcev, ki ga je izdelalo ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje. Naš častni konzul v Haarlemu Beograd, 18. decembra AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je imenovan za našega častnega konzula v Haarlemu Josef Hubert Dupont. Volilna reforma v Angliji London, 18. decembra. AA Narodni^ izvršni odbor delavske stranke se je včeraj izrekel za uvedbo alternativnih volitev v prihodnji volilni reformi. Delavska stranka zahteva. naj se zmanjšajo volilni stroški, orenove uporaba motornih vozil v volilne svrhe razen za bolnike, odpravi pluralni volilni sistem ter znižajo stroški za volilno rekurze. črne nakane izdajalcev Takozvana hrvatska emigracija kuje v družbi osti-llh znanih nepriiateljev nove načrte proti naši državi Dunaj, 18. decembra M. V znani ne-prijateljski akciji proti Jugoslaviji pričenja ponovno sodelovati tako zva-na hrvatska emigracija. Italija je silno pozorna na nedavno konferenco za razorožitev v Ženevi, na kateri je Jugoslavija v sporazumu s svojimi zavezniki doživeta velik uspeh Ta uspeLi ho('e sedaj Italija kompromitirati ter je pričela po zaključeni konferenci vlagati na Društvo narodov in razne druge mednarodne korporacije množice peticij in meraorandov Vse te vloge bodisi hrvatske, albanske, madžarske, makedonske, bolgarske ali nemške so v glavnem iste vsebine ter izdelane v poslaništvih neke države v Ženevi in na Dunaju. Predstavnik »hrvatskega naroda« dr. Juraj Krnjevič je ustno obrazložil to vlogo v Žeuevi. Dejal je med drugim, da zahteva samo svobodno Hrvatsko v okviru današnje kraljevine Jugoslavije Nedavno se je vršil v Chiassu, malem mestecu na italijansko-švicarski meji sestanek sila pisane družbe, v kateri je bil kot zastopnik hrvatskega naroda dr. Juraj Krnjevič ter bivši komunist novinar Slavko Cihlaf. Makedonce, oziroma VMRO sta zastopala znane« iz Skoplja Šalef in Tlijev, katerima se je pridružil še odposlanec Agencije Štefani. Na tem sestanku se je ugotovilo, da zahtevajo prilike ponovno intenzivno akcijo zoper Jugo- slavijo po načrtu zastopnika italijanske agencije. Neprestano je treba vlagati peticije in memorande vseh vrst na Diuštvo narodov, treba je doseči, da se izzovejo v Jugoslaviji neredi ter nezadovoljstva naroda zlasti Hrvatov ter prebivalstva v Južni Srbiji, ki naj pokažejo nezadovoljstvo naroda z obstoječim režimom Potrebna je skupna akcija vseh narodnih manjšin Jugoslavije! da se pokaže zunanjemu svetu, kako je najhujši za narodne manjšine baš sedanji režim v Jugoslaviji. V to svrho je treba zbrati znatnih denarnih sredstev, po katere bo odšel poseben odposlanec v Južno Ameriko, da pridobi jugoslovenske izseljence, zlasti Hrvate. Na sestanku v Chiassu so dobili tudi tako zvani hrvatski predstavniki ponovno finančno podporo za svo-io akcijo proti Jugoslaviji. Vse te razne vloge zoper našo državo so sestavljene v redakciji »Croatie« v Ženevi, ki ima skupne prostore s proslulo >L-a Macedonie« Druge podrobnosti s sestanka v Chiassu se niso znane. Ve se le toliko, da sta bila dr. Juraj Krnjevič in Cihla* zadnje čase pred tem sestankom v hudih denarnih stiskah, ker ju zaradi njunih neuspehov ni hotela več podpirati italijanska diplomacija. Sedaj pa zopet kaže. da jima je za nekaj časa zagotovljena eksistenca za nadaljevanje njunega izdajalskega posla. Nadaljevanje gospodarske bitke v Italiji Komisije za nadzorovanje trgovcev - Začasno zapiranje trgovin - Znižanje podpor konfinirancem Trst, 18. decembra, r. Že pet tednov traja kampanja, ki jo je započel fašistični režim zaradi teko zvanega gospodarskega ravnovesja. 4 : 1. to ie bilo geslo, ki ga je vrgel režim med mase Panašnie cene življenskih potrebščin ie treba znižati toliko, da bodo kvečjemu štirikrat višje ko pred vojno. A kampania bi monla biti po vsem moralnega značaja. Dan za dnem so to pribiiali fašistični listi. Trgovce je bilo treba z besedo in dobrim vzgledom prepričati. da je zaradi splošne koristi zm-žanie cen nuino potrebno. L.iudie so se sicer čudili, ko so začeli povsod ustanavljati nadzorstvene komisije, ki so nadzorovale trgovine, odvzemale trgovcem obrtnice in jih mestoma celo spraviiale v zapore, toda pri prebivalstvu ie naletelo to na dober odmev, tembolj, ker je imelo pri kampanji tudi samo upoštevano besedo. V Trstu samem je bilo doslej kaznovanih 23 trgovcev Zaprli so rim trgovine za tri. za pet m tudi za 10 dni Listi so o tem poročali v kratkih beležkah. Predvčerajšnjim so kaznovali zopet štiri, včeraj tri trgovce iz Barko-velj, od Sv. Jakoba in drugod. Tudi v Postojni so včeraj zaprli dve trgovmi. Trgovcema Siegi, ki je prodajal zelenjavo, in Piclu. ki ima prodajalno živil, so odvzeli obrtnico za teden dm Trst, 18. decembra, r. Slovanski m drugi politični interniranci in konfiniran-ci so dobivali po deset lir na dan za svoje preživljanje. Sedaj so v zvezi z drugimi redukcijami prejemkov znižali na polovico tudi fe dnevnice. Ker interniranci in konfiniranci s petimi lirami dnevno ne morejo živeti, so mnogi protestirali pri svojih policijskih komisarjih. Mnogi so bili zaradi tega aretirani in bodo zarad>' upornosti postavljeni pred sodišče. Z otoka Porize so pre-peiiali te aretinmce v Napuli. Med njimi sta tudi dr. DekJeva in Roman Pahor. Eksplozija rumunskega petrolejskega tanka v pančevskem pristanišču Zaradi neprevidnosti službujočega mornarja se je vnelo 100.000 fl petroleja - Kapitan je zgorel pri živem telesu Beograd, 18. dec p. V Pančevskem pristanišču se ie v minuli noči pripetila huda katastrofa. Po neprevidnosti nekega mornarja ie eksplodiral petrolejski tank, tako da so bile v nevarnosti vse ladje, ki so tile vsidrane v pristanišču. O katastrofi se izvejo naslednje podrobnosti: Včeraj popoldne okrog 17. je prispel v pančevsko pristanišče rumunski remorker »Stevan«, ki je vodil seboj tri petrolejske tanke. Parnik je bil namenjen s svojim tovorom v Budimpešto in je nameraval v Pančevu prenočiti, da bi danes nadaljeval pot na Madžarsko. Vsidral se je ob ustju prekopa Tamiša. Ponoči je imel med drugimi dežurno službo mornar Teodor Fede-ris. Ko je po službeni dolžnosti kontrolira! parnik in tanke, ]e z lučjo ravnal tako neprevidno, da se ie vnel petrolei v nekem slučajno odprtem sodu. Plamen ie bliskoma zajel ves tank in kmalu nato je sledila prva eksplozija. Obstojala je velika nevarnost, da se ogenj razširi na remorker, ostala dva tanka in druge v luki vsidrane ladje. Eksplozija je prebudila posadko remorkerja, ki je, videč tank v plamenu, napela vse sile, da reši parnik in ostalo zalogo. Kapitan remorkerja Constantinescu je izdal takol potrebna povelja in šel sam na goreči tank, da bi ga odvezah V istem bipa ie nastala druga eksplozija, ki ga ie vrgla v goreč sod petroleja, kjer Je pred očmi svojih mor- narjev zgorel prj živem telesu. Na pomoč la viharja se ie v zadnjih dnevih tako povečala, da ie namiski promet močno ogrožen. Več ladij. ki so bile zasidrane v Odesi, se je odtrgalo t verig ter lih odneslo na odnrto morie. Posebno v skrbeh »o za« rad? usode neAre«* angleške«« in Italijan« ske«a zamika. Tudi dva nnska namika sta b:la hudo poškodovana. Neki grSkl partrk je zavori! na sipino in ga dosedaj oi bilo mogoče rešiti. Akcija banske uprave za znižanje cen kruha Anketa, sklicana od banske uprave, je ugotovila neskladnost med cenami moke in kruha Ljubljana, 18. decembra V ponedeljek, dne 15. decembra t. 1. popoldne se je pri kr. banski upravi v Ljubljani vršila anketa glede znižanja cen kruhu. Anketo je otvoril gospod ban dr. Marušič, prisostvovali pa so ji gospod pomočnik bana, uradniki pristojnih oddelkov kr banske uprave ter zastopniki ljubljanske občine, Zbornice za TOI, Delavske zbornice, Kmetijske družbe in pekovske zadruge v Ljubljani. Ukinitev subotižke železniške direkcije? Zagreb, 18. dec. č. »Novosti* poročajo: Ze večkrat so se pojavile govorice, da bo tukajšnja d'rekcija državnih železnic pre* meščena v Novi Sad. Te dni pa je to vpra* šanje doživelo preokret in sicer v tem smi« slu. da so se baje na primernih mestih za« radi varčevanja odločili subotiško železni« ško direkcijo s 1. aprilom premestiti v Beograd. Zopet športni konflikt z Madžari Novi Sad, 18. dec. n. O priliki raznih nogometnih tekem madžarskih klubov z našimi športniki v Novem Sadu je prišlo ponovno do madžarskih manifestacij, za« radi česa? je bila v poslednjem trenutku prepovedana že najavljena nogometna tek« ma med Sandom in FerenzvaroSem. Zaradi tega je madžarska nogometna zveza prepo« vedala sedaj vsem madžarskim klubom igranje v Jugoslaviji. Zato odpadeta tudi že napovedani tekmi z madžarskimi klu« bi. k? b? se imeli vršiti v Zagrebu io No* vem Sadu. Napredovanja aktivnih in rezervnih oficirjev »Službeni vojni list« od 17. t. m. objav« Iia večji ukaz o napredovanju aktivnih ofi« cirjev. .Med drugimi so napredovali: v čin polkovnika artiljerijski podpolkovnik Ma« golič Bogdan in geodetski podpolkovnik Strel Miroslav; v čin podpolkovnika inten« daotski major Fu.ks Vilko, orožniški ma* jor Iskric Niko, Dekval Franc; v čin fre» gatnega ka.petana: korvetni kapetan Cangl Miha in Stumberger Miroslav; v čin kor« vetnega kapetana: poročnika bojnega bro« da I. razreda Mundorfer Hijacint in Na« glič Vladko; v čin strojnega majorja: ka» petan I. razreda Dobrila Franc: za višjega vojaškega kapelnika III. razreda višji vo« jaški kapelniki dr. Josip Cerin, Ivan Cižek in Ivan Muhvič; za čin kapetana I. razre« da pehotni kapetani II. razreda Vodopivec Vladimir, Rot Alojzij, Dežman Ivan. Du« dac Albert, Vrtovšek Anton, Srern Vilko, Oblak Ivan. Pretnar Avgust, Jaklič Vladi« mir, Hribar Franc, Pfeifer Stanislav, To« mažin Atila, Adamič Vekoslav, artiljerij« ski kapetan Potočnik Janko, inženjerski kapetan II. razreda Gutič Branke zrako« plovna kapetana II. razreda Pirš Franjo in Dudor Adolf, sanitetni kapetan Mavrič Mirko: v čin inten dan tskega kapetana I. razreda kapetan II. razreda Brej šli Veko« slav; v čin strojnega kapetana 1. razreda kapetani II. razreda Sušteršič Bernard, Wolf Franc, čelik Franc, Ribič Anton in Vrjšar Ljudevit; v čin kapetana II. razre« da: poročnika: dr. KoSčak Ivan in Strelec Zdenko; v čin poročnika bojnega broda TT-razreda fregatni poročnik Kure Valter. V čin strokovnega kapetana IL razreda pa poročnik Lovrič Andrej. V čin sanitetnega kapetana TT. stopnje pri mornarici je povišan dr. Josip Kotnik, v čin poročn ka pri pešadiji: Feliks Pre« dan, Anton Metelko, Janko Tajnšek. Ivan Vidic in Josip Majer; pri artiljeriii Feliks Rus, pri mornarici pa v čin poročnika fre« Bors Tomaiič. Nadalje so napredovali naslednji rezerv« ni č-rtniki: V em rezervnega poročnika Vinko Bezrrk, Alojz Bolhar. Štefan Trpš, Franjo Vidic, Franjo Harkman, Karel Arh, Franjo Sip in Slavko Sara bon pri pešadiji, Vlad-mir Senk. Alojz Troha in Ivan Pleš pri artiljeriii. Za rezervnega nižjega voj« nega uradnika III. ston-nje je povišan Lo« vro Guberin in Ivo Maren v ekonomski stroki ter Ivan Star v inženjersko teh nič« ni stroki. V čm rezervnega tnžemerskega poročnika je -m-išan Dušan Sernec, v čin rezervnega poročnika pri pešadiji Leo Ve« ber, za rezervnega višjega vojnega činov« nika IIL Marijan Bahar. za rezervnega po« ročnika korvete Niko Sušteršič, za rezerv« nega poročnika pri nešadiji Ivan Franci z ter pri mženjeriji Gustav Doneč. V čin rezervnega kapetana T. stopnje: Venceslav černigoj pri pešadiji in Gustav Raiznerpri konjenici. V čin rezervnega kapetana II. 9topnje: Evpen Fa;t. Aleksander Pornič, Jože Jenko. Dragu t in Došen, Pavel Majer, Vladimir Klinar hi Marijan Jurjavčič pri infanteriji v čin rezervnega poročnika pa Božidar Gaišek. Jovp Faiseli. Peter Puž. Adolf H rs, Oton Vreč. vsi pri pešadiii. Za rezervnega višjega vojnega uradnika ITT. stoonie Joža Bekš. T van Podlesnik in Peter Mavrič. V čin rezervnega poročnika Stan« ko Petranovič in Aleksander Skaza pri pe* šadiii. v čin rezervnega kaneta na I. $ton« nie Ljudevit Vag^ia TT. *tnrmie pa: dr. Radovan B-enč!č. Marttn S'ibar. Tv«n La« lnjner, .Toško Prazn:k. pri nešadiji ter dr. Fran PavFč pri san Meti. Nadalje so pn. višam! v rezervne kane ta-ne I. Rtonnie: dr. M Man Koron. Dominik Luški. Josip Nano« troi. Robert Olivčič. Josip čiobal. Srečko Božič. Franjo Lederhas. Maks D-kleva. Tvan JanžeVov5?. A"ton Cerčko. Martin Srol. Maks Bn?W. Franc Pečer. Ivan Vo« lavšek, Franjo Tomše, dr. Tvan Mozer in T »udev!t Omerman. vsi nri nešadiii. dalie Matiia Čimer. .Taikob ZnMarič. Leon PoJia« nec. A^ert Z«wdnik. Dra«>o Kovač. Ivan ^fobel Antnn M*ieen fn dr T^ro f>rmer nri wtm<«riif dr. A^drel nri Inten« ri*nhtri Ar Wr» Tavčar, dr. Fr*n Svetin in dr. Rudolf Rosner tw nri santteti V rMservne kM^tan* TI. stotmie- Zden« kn Pe^-naV- nri lekarnišfvit. Tnsin Kune in Ak>jz Manč pri veterini. V čin Anketa se je bavila zlasti e nesoglasjem, ki se opaža v razmerju med cenami moke in ceno kruha. Po obširnem referatu o sedanjem stanju navedenih cen v banovini se je razvila živahna, toda stvarna razprava o vseh tozadevnih vprašanjih. V poteku debate je prevladalo mnenje, da so s strani pristojnega oblastva potrebni takojšnji ukrepi v cilju ublažitve obstoječih nesoglasij med prej označenimi cenami. (AA) poročnika Josip Has. Anton Eger, Matija Kune. pri pešadiji, ter Josip Zupančič pri artiljeriji. Za rezervne nižje vojne uradni« ke I. stopnje: Ivan Svarc. Franc Šetina, III. stopnje pa Martin Cesar. V čin rezerv« nega kapetana I. stopnje: Ignac Vidic pri pešadiji. dr. Josip Montina pri saniteti m Peter Albanec pri lekarništvu. V čin re« zervnega kapetana II. stopnje pa: Avgust Lukf.čič, Josip Princ, Jakob Kovač, jože Vokač, dr. R. Gmajner. Josip Pole, Alojz Hercog. Stanko Ravter, Josip Klemenčič, Janko Kovačec, Josip Zakrajšek, Ivo Lah, Andrej Mikolič. Josip Ceš'č, Stanko Oset, Iva« Mužina, Matija Perger. Joža Pretner, Fran Jelenec, Fran Speng, Mile Trošt, Fran Skušek, Dobromil Uran, Pavel Herbst, Av« gust Gagal, Fran Jerebič, Ivan Marinček, Simen Petrovič, Fran Karhaš, Stanko Vr« hovec, Vladimir Stopič. Štefan Šajn, Val« ter Fišer, Miroslav Zgaga, Alojz Intihar, Franjo Outrata, dr. Ferdo Rapeš, Robert Pacelt, Ernest Ambrož in Viljem Holc, vsi pr pešadiji, dalje Hinko Fuks, Ante Tav« čar in Franjo Vinter pri konjenici, doktor Alojz Kuralt pri sanrteti, Slavko Hočeva* pr- lekarništvu in Pavel kolenc pri veto« rini. V čin rezervnega poročnika: FraD« Pertina, Milan Zupančič. Ernest Roter, Maks Gradt, Janko Varrič, Josip Kautcner, Alojz Čampa, Fran Birka. Martin Majhen, Matija Mihelčič, Ivan Antolovič, Stanko V urnik, Jakob Jesih, Josip Zel j ko, Josip Rupnik, Čedomir Petrič, Dragutin Ficko, Zrltan Večan, Miio ?tru«ar. Melhior Ba» karč-č, vsi pr' pešadiji, dalje Leon Samec, Anton Grčman. Josip lic in Juro Les jat pri artiljeriii. Martin Jakovec pri konjeni« ci in Rutar Stanko ter Ivan Vrbič pri le« talstvu. V čin rezervnega kapetana I. stop« nje Andrej Mihalj in Dragutin Rustja pri pešadiji, v čir. rezervnega kapetana IT. stopnje: Tvan Čadež, Alojzij Ivanetid, Jo« sip Kovič, Rajko Gradnik. Adolf Lunačck, Ivo Kisovec. Milan Florjančič. Karel TIus, Franjo Kobal, Erik Hebling. Karlo Dolinar, Maks Ličen, Edo Ivančič. Karo! Dolenčič in Miroslav Bauman pri pešadiji, Zla^ko Ra ner pri artiljeriii. dr. Janko Hafner pri saniteti, dalje v čin kapetana I. stopi.ie Fran Grafenauer. Emerik Aptesnc. dr. Mar« tin Pavlič. Leopold Kemc nri pešadiji. Pa< ve! Lindtner, Vinko P1e5. Vinko Maidič pri artilieriji, dr. Fran Mar+nič, dr. Franjo Pav« lovič, dr. Robert Blumauer. dr Ivo Rudolf, dr. Ferdo Korun. dr. Josip Krauland, dr. Makso Papst in dr. Mihajlo Straser, pri sa* niteti, v čin rezervnega poročnika so na« dalie povišani: Zdravko Omerra. Milan Riharž, Franc Frangeš. Stanislav Jančigar, Janko Zupane. Karel Ban. Martin Bremec, Josip Rudež. Ivan Dokuš Ludvik Černe, Bogomir Tepli, Ante Albreht in Dušan Divjak pri pešadiji, Josip Kraus, Matija Nastran, Ivan Švarc, Ivan Buban, Anton Tirn m Mirko Kelemen. pri artilieriji. Mi« roslav Kraus, Karlo Ogrizek, Dragan Eger, Leopold Hercog, pri konjenici ter Gvidon Mamsig, Franjo Ogorelec, Stanislav Ob_er« ajgner, Anton Inglič. Milan Sever in Ed» mund Vujčič pri "inženjeriji. Lepa plesna zabava v Ljubljani V proslavo rojstnega dtne Nj. Vel. kralja so priredili oficirji ljubljanske garnizije v sredo zvečer v Sokolskem domu na Ta« boru veliko zabavo s plesom. Njihovemu vabilu se je odzvalo izredno vdrko število ljubljanskega občinstva, med njimi pred* stavniki in zastopniki državnih in samo« upravnih oblastev. univerze, gospodarskih in stanovskih korporacij ter vseh narod« nih organizacij, na čelu jim ban dr. Manx šič, podban e bij k sreči precej prazen, skočil s tira. Zad« nja kolesa so odskočila za dober meter, dočim so prednja kolesa ostala na tračni« cah. Vzrok je menda na novih tračnicah, ki še niso tako uglajene, kakor stare. Morda je prišlo vmes še nekoliko peska. Niti tramvaju, niti vozniku in potnikom se ni ničesar pripeflo. Nezgoda je seveda pri« vabila celo množico radovednežev, ki sn z ljubljansko hudomušnostjo komentirali ljubljanski tramvaj in njegovo smolo. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved r* danrs: Jasnejše, stalnejse, toplejše vreme, jutrania megla. — Situacija včerajšnjega dne: V južni Evropi je poslednja dva dni pritisk znatno narasel in je zato zlasti v zapadnib predelih nastopilo vsesplošno jasno vreme. Prt-tisk je porasel od 11 — 18 mm. temperature so se neenako spreminjale. Na vzhoda so porasle za 1 do 2 stopinji, na zapadu pa nekaj padle. Dunajska vremenska napoved ca petek: Večinoma oblačno, mirno vreme. Zjutraj