GLAS „NARODA % f^jlpj
TELKFOT: CBdm* 1-4CT	v	EfrM -	Qhw MfUr ItpNrtg «1. 1MM. ittfc« Fi* Oflkt t M«w Tagfc. M. T.. aato Ad rf OaagnM rf March 311170__TMUFOJ: CPilni 1-JTO
WO. 204- — ftTEV. 204.	HEW YORK. FRIDAY, AUGUST St 1«4. — P1T1I, 3L AVQU8TA 1934	VOLUME XLEL —LLgTiUAL_XLIL
JUTRI SE BO ZAČEL ŠTRAJK V TEKSTILNI INDUSTRIJI
Macedonsko vstasko gibanje zatrto
RELIEFNI ADMINISTRATOR JE
OBLJUBIL PODPORO VSAKEMU,
KI JE ZARES PODPORE POTREBEN
* . ---- h
Strajk bo izbruhnil jutn opolnoči. — Delodajalci1
se niso hote "i udeležiti pogajanj. — Vsled stavke
tekstilnih delavcev bo prizadetih 1500 tovarn.
Ameriška Delavska Federacija bo z vsem svojim
vplivom podpirala, siavlcar je.
--- 1
Strajk 600.000 telcstilih dela vcev v 1.600 tovarnah bo zato izbruhnil, ker se delavci in delodajalci niso mogli sporazumeti glede naslednjih točk: —
— Delavci naj delajo po 30 ur na teden in naj bodo plačani za 40 ur;
za razne skupine delavcev mora biti natančno določeno, koliko dela jim je treba izvršiti;
vsi delavci, ki so bili odpuščeni zato. ker so pri- l padali uniji, morajo biti sprejeti nazaj; "	|l
delodajalci morajo priznati United Textile Work- 1 ers Union ter najemati le njene člane;
ustanovi naj se posebno razsodišče, v katerem bo- < do zastopniki delavcev in delodajalcev, ki naj resu- 1 je vse spore.
Delodajalci pravijo, da so se stroški pod NRA1, znatno zvišali in da se je cena surovemu bombažu J zvišala za sto odstotkov. Zaradi tega in zaradi višjih f davkov ne morejo plačati višjih mezd in skrajšati delovnih ur.	1
WASHINGTON, D. C., 30. avgusta. — Ker so se vsa posredovanja izjalovila, bo zastavkalo šest ; sto tisoč delavcev v bombažni industriji.	\
Strajk bo izbruhnil jutri opolnoči.	5
V zadnjem hipu je Lloyd K. Garrison, predsednik; narodnega delavskega posredovalnega urada, pred- j lagal, naj se vrši skupna konferenca.
Unijski voditelji so bili zadovoljni, toda tovar- ! narji, ki so zborovali v New Yorku, so tozadevni ' predlog zavrnili. Izjavili so, da so zadostili vsem za- j htevam NRA ter da nimajo o ničemer drugem raz- j pravi jati.	*	!!
Vsled štrajka bo prizadetih I 500 tovarn. Delavska organizacija nima dovolj denarja, da bi vzdrževala štrajkarje.
Reliefni administrator Harry Hopkins je rekel:— Podporo bo dobil vsak, ki je podpore potreben. Nihče ne bo odšel praznih rok samo zato, ker je štraj-kar. Doslej nimam še nobenega dokaza, da je relief kak strajk podaljšal ali dal povod novemu štrajku.
Delavci zahtevajo trideseturni delovni teden in; plačo za štirideset ur ter odpravo takozvanega — "stretchout sistema". Izvajati "stretchout" sistem,! se pravi, nagromaditi delavcu toliko dela, da bo v j krajšem delovnem času bas toliko produciral kakor. v daljšem.
Za št raj kar j i je Ameriška Delavska Federacija.1 Njen predsednik William Green je izjavil: — Delavci po tekstilnih tovarnah so zaslužili po sedem, osem ali devet dolarjev na teden. Včasi še manj, do-čim določa pravilnik najmanj trihajst dolarjev plače na teden.
Zelo značilna je izjava Georgea A. Sloana, predsednika Cotton Textile Instituta in zastopnika delo - j dajalcev: —	j
— Svrha takega štrajka je jasna. Cc se bo štraj-. karjem posrečilo izpremeniti določbe pravilnika in ustrahovati vlado, ne bo štrajkov ne konca ne kraja. Osebno bi se prav rad sestal s člani zveznega delavskega posredovalnega urada, nikakor pa nočem ž njimi oficijelno konferirati.
Frank J. Gorman, načelnik stavkovnega odbora, je odgovoril na to: — Stvar je jasna. Delodajalci se nočejo odzvati vabilu načelnika Garrisona. Delodajalci se menda ne zavedajo, da je NRA postava ter ne razumejo njene vsebine. Prepričan sem pa, da jo bodo kmalu razumeli.
CENA FARMSKIH PRIDELKOV JE ZELO NARASLA
Richberg poroča predsedniku, da je cena sko-ro enaka predvojni ceni. — To je že dolgo cilj vlade.
Washington, D. C., 30. avgusta. — Donald K. Richberg je poročal predsedniku Roo-seveltu da so se cene poljskih pridelkov "predvojnemu sta-ttju'' približale do 5 odstot-! kov, kar je hotela sedanja vlada tudi doseči.
' Vodja predsednikovega iz-vrševalnega sveta zagotavlja v svojem- poročilu, da v njegovih številkah niso zapopadene. prodaje farmerjev po A. A. A.' Richberg tudi povdarja, da je suša pridelkom zelo škodila,' tako da visoke cene pridelkov nikakor ne odgovarjajo po-1 trebnim dohodkom farmerjev.
Richberg tudo i»ovdarja. da je potrebno, ako hoče vlada farmerjem pomagati, da dvigne industrijsko produkcijo in zniža število brezposelnih. V svojem prvem poročilu, ki je 'bilo v nedeljo objavljeno, pra-jvi Richberg. da je industrija i znatno oživela in da je nanovo [zapodila 4,120.000 dleavcev. i Predvojno stanje — pri tem je misliti na prevladujoče cene od 1910 do 1914 — je bilo pogosto značeno kot cilj poljedelskega načrta predsednika Roosevelta.
V poročilu navaja Rieliberg med drugim tudi naslednje točke:
1. Dohodki farmerjev leta 1934 bodo njahrže presegli dohodke leta 1933 za 19 odstotkov. ('etudi je mogoče te dohodke ]H) Richbergovem mnenju označiti za "precejšnje". ,vendar so še mnogo nižji kot [v letih 1923—1929. i 2. Najemnina in izplačila farmerjem med avgustom 1923 I in junijem 1934 so znašala 311 ■ milijonov dolarjev.
3. Skupni farmerski dolio-'dek za 1933—1934 je znašal ] $5.083,000,000 v primeri z dohodki 1922—1933 v znesku $3.881,000,00O.
i 4. Preostanek žit je dosegPl običajno višino, toda suša je pokazala potrebo za večji preostanek. Kontrola nad pridelovanjem žita pa se naj vzdržu-
Ijc še dalje.
5. Vladne urtanove so prevzele skoro 25 odstotkov skup-
(nih poljedelskih dolgov v pri meri z 12 odstotki leta 1930. I Richberg pravi, da je poglavitna naloga AAA., da izenači ceno, ki jo dobi farmer za svoje pridelke, s ceno blaga, katerega mora kupiti.
0DN0ŠAJ1 MED BRAZILIJO IN RUSIJO
Rio de Janeiro, Brazilija, 30
avgusta. — Pogajanja za ob novitev diplomatskih f>diioša-jev med Brazilijo in Rusijo u
: godno napredujejo. •
PRIPRAVE NA POMANJKANJE V NEMČIJI
Propagandni minister o-pozar ja narod na pomanjkanje letošnje zime. — Voljno prenašanje je patriotična krepost.
Berlin, Nemčija, 30. avgusta. Minister za propagando in prosveto Paul Joseph Goebbels je zopet zavrtil svoj veliki pro-' pagandni stroj, da ž njim pripravi nazijsko Nemčijo na bližajoče se pomanjkanje v le- -tošnji zimi.	1
Vsled skrajno slabih gospo-1 darskih razmer je Goebbels po- ! klical na pomoč vso svojo go- ' vorniško silo ter je prevzel nalogo. da prepriča nemški na-; rod, da je zatjevanje velika čast in voljno prenašanje pomanjkanja patriotična krepost. V svojem prvem govoru je stavil Nemcem za zgled stare | Špartance. ki so brez mrmra-1 nja in junaško prenašali vsako trplenje.	I Že Hitler je v svojem govoru v Koblencu opozarjal na veliko pomanjkanje surovin ter je pozival narod, da sprejme to pomanjkanje s plemenitim patriotizmom in z nemško vztrajnostjo. 1 — f'im večje bo stiska, — je rekel Hitlef, — tem večja bo naša vztrajnost in požrtvovalnost.
Ta kampanja hoče dokazati, da sta za to pomanjkanje dva vzroka: napake Hitlerjevih prednikov pri vladi in mednarodno nasprotje proti novi Nemčiji. Posebno zadnji vzrok je povdaril Hitler v Koblencu, ko je rekel:
i — Nekatere mednarodne klike, ki mislijo, da nas bodo potlačile k tlom z gospodarskim nasiljem, bojkotom itd., so za to odgovorne.
Dr. Goebbels je na slični način svaril narod, v bodočnosti pa bo skušal ptrplenje o-veneati s sijajem romantike ter bo posebno kazal na trpljenje velikih nemških junakov zadnjih stoletij in bo širil prepričanje, da je trpljenje, ako ga ljudje prenašajo s patriotizmom, večje vrednosti kot prosperiteta.
MAGDA LUPESCU
NA DUNAJU
Dunaj, Avstrija, 29. avgusta. — Gospa Magda Lupescu, . prijateljica romunskega kralja Karola, je bila v družbi šestih mož in žensk v Budimpešti in na Dunaju. Cela družba »je bila v Budimpešti dva dni, a te dni je dospela na Dunaj. Gospa Lupescu pa je bila samo nekaj ur na Dunaju, nakar je i odpotovala proti zapadu. Naj-brže je šla v Francijo in na Riviero.
■Naročite m OLA8 NARODA,
I največji slovenski dn*?r±k 1 Združenih dršsntfL
VSTOP RUSIJE ZAGOTOVLJEN
-V tem jo podpira Francija. — Vac velesile so zadovoljne. — Franco-ako-ruska zveza.......
Pariz, Francija, 30. avgusta. Francija se zelo zanima za vstop Rusije v Ligo narodov in je pripravljena v septembru biti novi članici "za botro'*. <
Vse velesile so se izjavile, da bodo glasovale za Rusijo, ki je nokeč ostro napadala Li-1 go, in Francije je sovjetskemu, zunanjemu komisarju Maksi- < mu Litvinovu ponovno zagoto-, vila, da bo podpirala kandidaturo Rusije.
Anglija ali Francija bo Rusijo predlagala za članico Lige, druga država pa bo pred- j log takoj podpirala. Francoski vladni krogi so mnenja, da Švica in druge manjše države,' ki so proti vstopu Rusije v Li- j go narodov, ne bodo glasova- ■ le.
Francoski zunanji urad je 'mnenja, da inore Francija vsled večje rusko naklonjenosti do Lijye z Rusijo stopiti v! ožje prijateljske odnošaje. Zla-' sti, odkar je prišel Hitler v Nemčiji na krmilo vlade, sta stari predvojni zaveznici delovali roko v roko. • Vendar pa francoski zunanji urad odločno zavrača trditev, da je Francija sklenila z Rusijo vojaško pogodbo po starem vzorcu. — Ni kakega govora ni o kaki medsebojni zvezi, — pravi zunanji urad. — Po vojni je veljalo vse naše prizadevanje varnostnim pogodbam, ki pa niso proti niko-(mur obrnjene. Na ta način je mogoče odstraniti vsako boja-jzen pred agresivnimi načrti,] kakor jo morejo take pogodbe zbuditi pri kaki tretji državi ali pri kaki skupini držav.
ZA STAVKARJE
NI PODPORE
London, -Anglija, 29. avgusta. — Kdor je zapleten v kak industrijski spor v Angliji, ne bo dobil izplačane zavarovalnine, dokler spor ni poravnan.
Postava ne dela nikake razlike med stavkarji in žrtvami brezposelnosti. Vlada je po vojni zavzela stališče, da vsak stavkar in vsak delavce ki je izgubil delo zaradi delavskega spora, izgubi pravico do izplačila.
Delavci so že pogosto skušali premen it i tozadevno postavo, da bi bili stavkarji ravno tako plačani kot drugi brzpo-selni. Toda vsak tak poskus je bil brezuspešen, ker sedanja generacija davkoplačevalcev tega ne trpi.
Angleške delavske unije izplačujejo stavkar jem iste zneske, katere bi prejeli kot vlad-!no podporo za brezposelnost. | Stavkarjem daje vlada podporo samo tedaj, ako so vsled dolgotrajne borbe popolnoma obubožali. Postava, določa, da ( dobi podporo vsakdo, ki je ' brez sredstev, brez razlike, ako je stavkar ali pa brez dela.
VLADA JE ZAPLENILA K0MITAŠEM OROŽJE IN VSE PREMOŽENJE
SOFIJA, Bolgarska, 30. avgusto. — Bolgarska Macedonija je sedaj srečnejša kot je bila kdaj prejšnja leta, kajti vojaštvo je zatrlo revolucijonarno organizacijo IMRO, ki se je iz dobro disciplinirane sile, ki se je borila za neodvisnost Macedonije, razvila v tolpo roparjev.
Dosedaj je bolgarska vlada I dovoljevala, da je ta organizacija vodila macedonske zade-: ve po svoje ter se je sklicevala na to, da ima pri narodu tako zaslombo, da bi pomenilo državljansko vojno, ako bi jo vlada skušala zatreti.
Tekom zadnjih 18 mesecev pa so različni dogodki tako podkrepili nasprotnike organizacije, da je že prejšnja via-: da postala proti njej manj popustljiva in vlada, ki je prišla na krmilo 19. maja, je takoj iz- j javila, da bo postavila red in mir po celi deželi.
To je vlada tudi dosegla s tem, da je zaplenila orožje in premoženje komitašev, aretirala vse njih voditelje, ki jih je mogla prijeti ter je internirala nad 300 uradnikov po raznih krajih Bolgarske.
Med bolgarskim narodom je ta komitaška organizaelja, ki je prej imela ugled, izgubila vso svojo veljavo. Vsak mace-donski trgovec je moral revolucionarni stranki plačevati od 10 do 15 odstotkov svojega j dobička. Vsaka družina je mo- ] rala biti naročena na revoluci-joraarni list. Od židovskih trgovcev pa so izterjali pri spev-ke.	|
Vsak delavec je moral od organizacije dobiti dovoljenje za; delo in je od svoje plače mo-1 ral prispevati za organizacijo.
Pred dvema tednoma je bil aretiran bivši komitaški go-vemer v Banskem Dinko Vas-silief, ki je priznal, da je njegova oganizacija umorila 13 o-seb ter je tudi povedal, kje se nahajajo grobovi osmih žrtev. Med temi je bil tudi nek mladenič, ki je bil pred enim letom odveden. Komitaši so tudi prejeli od njesocega očeta od-kupuino, pa so ga navzlic temu umorili, ker so se bali, da bi jih izdal.
Ako so vstaši potrebovali denar, so ga zahtevali od kakega bogatega trgovca in ee jim ni dal, so odpeljali v gore. Ko se je vrnil, je prodal svoje posestvo za vsako ceno in je plačal zahtevano vsoto. Ako so hoteli imeti kako ovco, so si jo vzeli. Najnižji uradnik te organizacije je dobival mesečno plačo 3000 levov, voditeji pa so dobivali po 50,000 levov, ali dvakrat toliko kot kak minister.
Vlada je zaplenila komita-šem njihovo premoženje v vednosti 400,000,000 levov in samo v gotovini 47,000,000 levov ($4,100,00), 10,938 pušk, 637 revolverjev, 7767 granat, 47 strojnih pušk in 3 peklenske stroje.
Zaplenjevanje premoženja ,se nadaljuje in vlada je odre-'dila petletno zaporno kazen,
MUSSOLINI NE BO OBISKAL A. HITLERJA
Jeseni je nameraval obiskati ga na njegovem domu na Bavarskem.— Vsled Dollfussovega u-mora je namero zavrgel.
Rim, Italija, 29. avgusta. — Mussolini ne bo obiskal nemškega kanclerja Hitlerja na njegovem domu na Bavarskem. To svojo namero je opustil, ker je bi zelo ogorčen nad tem, da so nazijski uporniki umorili kanclerja Dollfussa.
Ob času sestanka meti HU tlerjem in Mussolinijem 15.. junija v Benetkah je rekel Mussolini, da ima ta sestanek namen pregnati oblake, ki so za-temneli obzorje evropskega življenja.
Tedaj sta se sporazumela, da ostane Avstrija neodvisna in kancler Hitler je odšel domov, medtem ko je Mussolinijeva |vlada naznanila, da se bo ta i1 'osebna zveza", med, voditeljema dveh držav nadaljevala, j Avstrijski naziji so vprizo-' rili vstajo, v kateri je bil kancler Dollfuss umorjen. Potem je Schuschniggova vlada jav-jo obdolžila Nemčijo da je pod !pirala to vstajo, vsled česar je [Mussolini popolnoma opustil .misel, da bi šel v Nemčijo.
Italijansko časopisje se je* 'ostro obrnilo proti Nemčiji, katero je dolžtlo, da je povzročila smrt Mussolinijevega prijatelja. Ostri uredniški članki v nemških časopisih, ki so odločno zavračali to obdolžbo, niso mogli izboljšati napetega položaja.
PRESTOL PRED LJUBEZNIJO
Pariz, Francija, 30. avgusta. Habsburška družina je na svoji seji v Marijinem Celju na (Štajerskem odločila, da mora 21 let stari nadvojvoda Oton, ki je poglavar liabsburške ro-dovine. opustiti vsako misel, da bi se oženil iz ljubezni ter j mora posvetiti vse svoje moči ,v to, da dobi avstrijski prestol.
Otonova mati, bivša avstrijska cesarica Žita, • je bila nasprotna, da bi se Oton poročil is. kako skandinavsko princeso, j ker je njena želja, da se oženi s katoliško princeso in za to je piajbolj primqrna italijanska^ » l„
I
kdor bi prikrival, da je kako 'premoženje last revolucijonar-'ne organizacije. , . . -, :t.i a
/
'«GLA8 If A BO D A"	NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 31, 1934	__THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S A
"Glas Naroda"
" " --------— _ . ■_ ■ > ■ ■
-	_Ow*d and Pnbttahad by
—	=WT1NIC PUBLISHING COUP ANT ___ (▲ Corporation)
gttatk W&am, TntBmI__L. BtPrilt Trema.
Plaei of bHtea of tfea corporation and addresses of above officers: mt- »♦ tU* inil. Brooch	New Ymrk Qty, K. Y.
-GLAS NARODA" ____(Voice mt the People)___
i_ 1—d Brery Daj Except Sundays and Holidays
j- V* —'jt — -T	Za New York ca celo leto......$7.00
Kanado ................... $6j00	Za pol leta .............................$350
|i pat Ista....................$3j00	Za Inosemstvo sa odo leto......$7.00
m Jot* ..................|U>	Za pol leta...................» $3.80
__8abscrlptlop Yearly >6.00_
AdrcrtlsefpeDt on Agreement_
_*CHaa Naroda'* fahiji tooM dan lsrtemH nedelj ln pramikor. _
Dopisi fens podpisa ln osebnosti se ne priobCnJejo. Denar naj se blagovoli pdMJatl po Money Order. Pri spremembi kraj« naroCnUcor, prosimo, da mm —i tndl jfjfcjt Mfjimu nasaanl. A« hitreje wjdmo ynlka.
HLM NAKOPA". tU W. ISUi Strast. Now York. N. I
STBATEGUA FAŠIZMA
* Trefba je »amo pogledati zemljevid Avstrije in njenih sosedov, pa mora vsakemu postati jasna strategičiia važnost Avstrije za ofenzivne cilje italijanske politiko.
In samo zaradi »tega je vrgel italijanski generalni stal) »a prve vesti o nemirih v Avstriji na avstrijsko-italijan ito mejo celo armado rn to še prej, preti no se je vedelo za •nrt dr. Dollfussa.
Za spoznarvanje italijanskih političnih ciljev pa je pri < im važno, da Italijani niso vrgli svojih čet na tirolsko lejo, 'kjer bi Italiji morda grozila kaka nevarnost v pri-.lieru uspeha liitlerjevcev v Avstriji, marveč da je bil večji del italijanskih čet koncentriran na koroški meji od Predikkega sedla pa do TobLaelia-
Italijanski generalni šitaib ni v toliki meri zavaroval Rrennerja, kakor pa pripravil vpad v dolino Drave. Dravska dolina, cpd koder je lahekpohod motorizirane armade v mursko dolino, je bila cilj eventualne ** varnostne ekspedi. cije" Ttalije v Avstrijo-
Razume se, da gibanje italijanske vojske ne bi moglo mnogo pomagati avstrijski vladi, da bi držala pozicije nr. Dunaju, še manje bi moglo preprečiti vpad avstrijske le-j gije, ki «bi ga italijanska armada lažje preprečila, če bi se osredotočila na varovanje Tirolske. Toda za to sploh ni slo, to je italijanski cilj druge vrste.
Naloga italijanskih vojaških zborov je bila, da dobi svoje roke in kontrolo železniške in cestne mreže pri beljaku, nasproti Dravograda in Špilja, da si zasigura . /oboden prehod na Madžarsko, z drirgimi besedami, da j :*eseka najbližjo zvezo meti državami Male antante.
Paralizi raft i vsako aktivno delovanje Male antante v orist neodvisnosti Avstrije, to je bil cilj italijanske vojne ksi>edicije, ci\j nedosegljive dalekosežuosti za vso situa-«i jo v Evropi-
Vsako zlo pa prinaša tudi nekaj dobrega-Tako je tudi v tem velikem manevru italijanske pomike. ki bi bil mogel v zadnjih dneh julija dovesti do ne pričakovanih zaplet^jajev v Srednji Evropi, ena pozitivna stran: fašizem je, morda tudi proti svoji volji, odkril dober del svojih kart-
Odkril je glavne osnove svojih Ktrategičnih načrtov v Srednji Evropi* pokazal, koliko važnost pripisuje dolini l*rave in Mure za vzdrževanje zveze Italije preko Avtftri-,.e z Madžarsko.
Za italijansko strategijo bi v danem primeru igrala Avstrija vlogo, 'ki jo je imela Belgija leta 1914 v nemški ofenzivi- To je najboljši novi argument, kako zelo je potrebno nevtraliziranje Avstrije, kar je osnovna zahteva Male antante-
l JAPONCI BIČAJO RUSE
mmmmm——
* Mtn, Rusija, 30. avgusta. — Baski listi dolže Man-Čukuance in Japonce, da nečloveško postopajo z roškimi ujetniki, da izsilijo iz njih priznanje. Poročila iz Harnbov-ska naznanjajo, da manču-kuanski policisti ruske železniške delavce pretepajo s šibami in palicami, da slednjič priznajo, da so bili udeleženi pri poškodovanju kitajske vzhodne žeteznioe.
Medtem ko so do sedaj zapirali sovjetske železniške n-shrSbence mančuktuuiski policisti, jih sedaj zapirajo tudi japonski orožniki*
Ker so vsled tega nastale zelo napete razmere med Bosi jo in Mančnkno ter Japonsko, bo ■Slo težko pričeti z novimi pogajanji za prodajo kitajske prihodne želesmoe.
IfH zadnjem pogajanju je bi-§0 nied obema strankam razli-v orai bow? fB,-000,000.
PRI IZDELAVI DOBREGA PIVA-
|r	/ r	V
I	rrNobenega nadomestila ni za CAS"
m Vsak sodček Jacob Ruppertovega piya je pošteno izvarjen iz izbranega , «	žita in hmelja. Nato je postavljen na stran v velikih Ruppertovih J?
fM^^gak kleteh. Tam se popolnoma "ulcži" - dan mu je čas za postara- > /^ASmrn .	nje - da pride k vatn slastno, izborno in dobrega okusa.
|I|g|&	* iL^Mftk
>|Ko naročate pivo - ne recite "Pivo" - recite	f^b^^m
JACOB RUPPERT'S BEER
1 ^JSmk	MELLOW WITH AGE	AJjH^
WfiMS/ • Če
ya vam vaš prodajalec ne more preskrbeti, telefonirajte nam— JACOB »UPPBBT BREWERY
.	^	BOTTfJNG DEPARTMENT
L. ..	*	AWater 9-1000	.	• B»
Dopisii
New York, K. Y.
Vsem dragim rojakom in rojakinjam, kakor tudi vsem društvom v Greater New Yor-ku tem potom sparoeamo, da priredimo naš običajni vsakoletni "coffee clatsch" ali čajanko v prid slovenski cerkvi tretjo nedeljo v septembru, to jo 16. septembra, in sicer po blagoslovu. Vabila z natančnejšim programom sir bodo še raz j >osla la.
Župnik in ndhor društva kršč. žena in mater.
Reading, Pa.
Cenjeni urednik, prosim vas, da priobčite la moj dopis.
JVIavske razmere* so tukaj slabe, posebno ssa star«' ljudi, ♦mI 40. leta naprej. Mladina še nekaj dela v text i Inili tovarnah po ."J—4 dni na teden. Plače so različne, ker delo je od kosa. V teh tovarnah ne dobiš dela, «V nimaš High school izozrazl**. Izkazati se moraš z diplomo. |To delavstvo je dobro organizirano. zato tudi dobiva boljše plače.
Heading Akron (-o. slabo o-bratuje. Tukaj dela sploh ne dobiš. Ta kompanija plača po 39c na uro. I>ela se po S ur na dan, in ne več kot 40 ur na teden.
| Reading Car Shop tudi slabo dela, tako da sploh ni vred-jno omeniti. Po Vseh teh tovar-;na imajo upeljan *4 split sy-j steniM. Če le morejo, ti moža I stran vzamejo. Tako kapitalisti spqstujejo NRA in new ,deal. Plavi orel se povsod blešči in na njem je zapisano: We do our part**. Dobro ga 'znajo izrabiti v svojo korist. Zdaj žanjejo in si nikdar pol-ne- bisage polnijo. Po prodajal-jiiah je into tako s plavim orlom. Tam ti pa žej>e izpraznijo, da je joj.
1*1 a če male. draginja veli-k«:. pa živi, če moreš.
Zadnji t«*den s<» je vse |mi-dražiio. Porkčapsi 1 funt ."J0c, steak do 40 centov itd. Kaj, kapitaliste briga NRA! Oni imajo pravi new deal. Njim je še zdaj zajamčeno. Ali je tlela vstvu.' Kaj če! Če gre delavstvo na št raj k in zahteva majhen priboljšek k svoji plači, ali ga dobijo* Šur Majk! Kre-jh'Ic po glavi, bombo in svinec, nassadiije te pa še ozmerjajo za komunista. To ti je priboljšek k tvoji plači.
Najraje bi videli, da vse brezposelne hudič vzame, posebno tiste, ki so na reliefu. Tisti jim glave belijo, da ne morejo spati.
Javnosti je dobro znano, da je Reading, Pa. rdeče grnezdo. Ce prideš v Reading, se precej prepričaš o tem, kor je z rdečo barvo pobarvano.
G. septembra se začne registracija za jesenske volitve. Vsi na da ufi. septembra, in se
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJ^ M0 TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU
V JUGOSLAVIJO	v ITALIJO
Zrn $ 2.80 .......... Din. W Za $ £35 ....................Lir 1M
9 5.35 .......... Din. 200	$18.30 ....................Lir 200
$ 730 .......... Din. 300	$44.60 ....................Lir 503
$12.25 .......... Din. 500	$88.2« ....................Lir 1000
$24.25 .......... Din. 1000	■ $176.— ..............Lir 200»
KKR 8B CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
Za izplačilo tcč Jih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi t dinar J lb all lirah dovoljujemo Se bolje pogoje. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH
Za Izplačilo $ 5.— morale poslali..........% 5.75
$10.— " " ..........$10.85
$15-— " " .........$1«^-
$20-— " " ..........$21.—,
$40.— " " ..........$41.25
$50.— " " ..........$51.50
1'rrjf'mtiJk «lo!>l r stareui kraju izplačilo v dolarjih. Nujna nakazila izvršujemo po Cable Letter za pristojbino $1.—.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "GU» Naroda9*
216 WEST 18IH STREET	NEW YORK. N. V.
registrirajte za socijalistično stranko, staro in mlado. Zdaj J se lie Ikj zahtevalo tax režita. [Jeseni se bo bil boj med socijalistično in "fusion" stranko. Tukaj smo tako daleč na-ipredovali, da smo pnsilili re-'publikansko in demokratsko strako, da sta se združili v eno in se zdaj imenuje 1 fusion*, i Na socijalističnem tiketu kan-Idirata Darlington Hoopes in jLilith Wilson za državnega j legjislatorja iz prvega distrik-ita za ponovno izvolitev. Za ; kongresmana Raymond Hoopes, (zdaj urednik "Ijabor j Advocjit"), za podfjovernerja Bieh Wilson. Vsi iz Reading, Pa., zato jih najtopleje pripo-»ročam volilcem za izvolitev jeseni.
Ti tovariši so iz delavskih vrst. ('e bodo izvoljeni, bodo zastopali delavske interese in se borili v* prid delavstva.
Rocijalistična stranka ima v Reading" dobre govornike, za-j to priporočani rojakom v . Pennsylvaniji, da prirejajo piknike in shode, da povabijo naše govornike, kateri se bodo 'drage volje odzvali, ((tovorniki govore v angleškem jeziku), j Stranka una tudi predava-jnje po radio station WEEYTT, H'M) K, rifil.4 M. vsako nedeljo job 12.15 P. M. Rojaki, kateri I imate radio, obrnite na ta program. Ta postaja doseže ,*?00 milj daljave. Stranka plača za | ta program $18 za 15 minut.
i Društvo "Korak naprej i št. 6<KJ SNP.I. bo proslavljalo 30-letnico SXPJ in v to svrlio priredi piknik v nedeljo 2. sep-itembra ob 1. uri (mpoldan. Prostor si* zove "Taly" Pravijo, tla pivo bo zastonj, ko enkrat plačaš vstopnino.
Vabljeni ste vsi, Zgaga tudi on bo prost vstopnine, če pri j de. Tukaj si bo nabral gradi-jva. za svojo kolono, da bo lali-(
ko pisal meseee samo iz Read-nig-a. Prostor piknika lahko vsak najde. Saj bomo kričali,; in Janez Jaklič bo igral belokranjske poskočil ice.
Toraj liasvidenje 2. septembra. V slučaju dežja se vrši piknik .'i. septembra.	i
Kaj toliko zadostuje, pa še kaj prihodnjič. Pozdrav!
Anton Russ.
Power Point, Ohio.
V prigibu Vam pošiljam tri dolarje kot obnovitev naročnino za Glas Naroda. Prosim, da mi oprostite, ker sem že precej zakasnil in se Vam zahvaljujem za redno pošiljanje. Želim, tla bi vsak naročnik svoj dolg ali naročnino točno poravnal.
S pozdravom!
John Cliuck. _ i
"POČAKAJ ŠE .
Japonsko dušo ml davna preveva globoka ot ozn ost, ki je že nešeto ljudi, mlade in stare, moške in ženske, pognala v prostovoljno smrt v obli-., ki junaškega harakirija. Japonci so vedno visoko cenili jK>gum, da kdo vrže od sebe življenje kot kak bridek sad. Kristjanu je tako mišljenje in čustvovanje tuje.
Samotimori, ki so s«' v zad- | njih letil* kopičili na Japon skem, pa se tudi ne dajo več pojasniti s starim sainurajskim junaškim duhom. Zdi se marveč, da je nekaka samomorilska kuga napadla japonsko mladino in ženstvo, med katerima je' največ samoumo- ; rov.	,
Tn tu je posegla vmes japonska žena: Nebu-Jo. Pet-' najst let se že posveča reševalnemu delu. V Sumi. predmestju Ivobe, je našla posebno ob-
- '-'-
S Peter Zgaga
2ENSKA, KI SEM JI MORAL PRITRDITI.
Pred leti se je pričelo preseljevanje newy or škili Slovencev iz Downtowna v Ridge-wood oziroma v Brooklyn.
Vse je drlo tja, kakor da je tam obljubljena dežela.
Prej je bila slovenska cen-
sežen delokrog. 7M\ se, kakor da bi imela nenavadno lepa pokrajina do utrujenih in smrti željnih posebno privlačno moč. Tudi vladn je zajezila samomorilsko norost in je postavila ne nevirnih mestih straže. Kljub temu je bilo v enem samem letu še 17i> samoumo-
rov.
Gospa Nebu Jo je na svojo roko postavila pet velikih plošč z napisi, ki so ponoči električno razsvetljeni: 44 Počakaj še! Govori z gospo Ne-' !>u-Jo!M Sledi natančen naslov. In prihajali so trumoma, večinoma ženske, ženske brez doma, brez prijateljev, brez vese-|lja: nezakonske matere, izgubljene hčere in bridko nesrečne zakonske že ne. Gospa Nezu-Jo je vedno našla kak izhod. Po njenem prizadevanju so medtem ustanovili <lomove za ljudi, ki jih je življenje globoko razočaralo; tu najdejo zavetje, dokler spet ne najdejo trdne eksistenčne poti pod nogami. Okroglo 10,000 obupanih žena je našlo v teku let pri tej plemeniti ženi svet in pomoč.
V mladih letih gospe Nebu-Jo so še bili časi, ko je igrala ženska na Japonskem skrajno J podrejeno ulogo Novorojeno I hčer je gledal oče postrani "kot gnilo jajce", to je kot vir stroškov iu dolgov. Vse njeno življenje je stalo pod eno samo zapovedjo brezpogojne jtokorščine, in to ne samo nasproti možu. marveč tudi nasproti sinovom. Danes je sicer že precej drugače, japonska ;žena si more služiti kruh v tovarni, trgovini, kot učiteljica v šoli ali kot uradnica. Gospa To, ki je zgodaj postala vdova iu si morala sama služiti svoj kruli, iMizna stisko življenja in i ve svetovati tistim, ki so iz-fgubili pot.
NI PROSTOSTI ZA SW1TZA
Pariz, Francija, 2!). avgusta. ;Prizivno sodišč«- jo zopet zavrnilo prošnjo Roberta Gordon Switza in njegove žene Mar jo-rie, da bi bila proti jamščini izpuš-ena iz zapora, kjer se nahajata zaradi vohunstva že od I decembra lanskega leta.
trala nekje med prvo in trinajsto cesto ter med drugo Avenue in Avenue A. čc si hodil tain okoli in si naglas mislil kakšno stvar, te je ob vsakem koraku poslušalo najmanj četvero ali šestero ušes.
Naenkrat se je pa začelo preseljevanje . preko Ljubljanice (tako pravimo ne\vyorški Slovenci East Riverju), in zdaj jih je v New Yorku le malo, prav malo. Navzlic temu pa še dobiš tu in tam našega človeka, ki so je pojavil sam Bog ve od kod, pa ga je nekakšen mi-turni nagon prignal v sredi-šre slovenske naselbine.
Nekoe. sem iskal sam ne vem v kakšni zadevi rojaka. Imel sem naslov, kjer je stanoval pred nekaj leti, toda tam ga ni bilo več. Povedali so mi, kani približno se je preselil, toda kamorkoli sem prišel, so mi kazali dalje.
Ko potrkam že na deseta ali petnajsta vrata, mi odpre žeu-|ska pri tridesetih letih.
Bila jo visoka, bujna, naravnost zapeljiva. Kar ibstal sem pred nenavadno pojavo, ne ve-doč, če bi vprašal, prosil ali se opravičil.
Pa mi sama priskoči na pomoč in pravi po naše: — ljudje, kkjih iščete, so se že pred tremi tedni izselili.
Na vprašanje, če ve-, kam, mi pravi, da ne ve.
Tako je dala beseda besedo, in par minut kasneje sem že sedel v njeni čedno opremljeni kuhinji.
' Trije otrorički, stari po tri, štiri in i>et let so me prijazno pogledali in me kakor na komando pozdravili: — Hallo uncle!
] Ona je pa medtem stopila v spalnico in se po par trenutkih vrnila skrbneje počesana in rnalee napudrana. zavita v pisano haljo.
' Še danes se mi čudno zdi, k.iko naglo se je bil razpletel pogovor o vseh mogočih stvareh. Tako domačega sem se čutil, kot <U hi bil pri nji že par let na boardu.
' Povedala mi je, da j«' prišla iz Chicaga, kjer ima daljno žlahto, da v slovensko družbo na zahaja, da je z delom izredno slabo in še vee drugih takih reči".
} Naenkrat je vstala izza mizo, segla v omaro in postavila na mizo trobušasto steklenico. Na točila je šilcc rekoč: — Po-kusite. Tri leta je že star. j Pok us i 1 sem enkrat, dvakrat in trikrat, pa tudi ona se ni branila zares dobre žganji-ce.
Tako sva kramljala skoro dve uri o vsem mogočem in kar neprijetno mi je bilo ob misli, »la se bo treba ločiti.
Izza napol zaprt ili trepalnic;
.ji je sijala čudim luč, rože so i jo vzcvetele na melikom licu iu !njene rdeče ustnice so bile slič-ne raze vita jočemu se popku.
—	Skoda, da nimam vina —
se je opravičevala — kajti vino bolj razveseli človeka. Toda, odkar mi je mož umrl, ne delamo več vina.
-— Ali ste vdova f — sem jo začudeno vprašal.
—	I, seveda — se je zasme-jala. — Jeseni bo že deset let, kar mi je umrl mož.
—	Potem ste se pa zopet poročili, kaj ne?
—	Ja. kaj pa še, saj ne norim.
S temi besedami me je postavila pred veliko uganko.
Mož ji je umrl pred desetimi loti. Najstarejši fantiček je pa star komaj pet let.
Opazi^ši moj začuden pogled, se je zvonko za smejala.
—	Oh, to ste moški! Se vam čudno zdi, kaj ne?
—	Hm, seveda jo, malo čudno. Ali so vaši oni trije otro-
v• v« a
cici?
—	Seveda so moji. Čigavi
Nato mi je resno irf dostojanstveno razjasnila zagonet-ko:
—Mož mi je sicer umrl, toda jas setai' se veffno	;
"O LIB NAB O D A"	^	NEW YOBKt PRIDAT, AUGUST 31, 1934	THE LARGEST SLOVENE DAILY ifi U. S. A.
—■—m r----i	; * •	————.	—	--_---------
KRATKA DNEVNA ZGODBA
LEV TOLSTOJ:
Neki ubogi kinet se je od|ie-Ijal na |iolje, da bi oral. Ničesar ni jedel zjutraj, pri sebi pa je imel samo kruh. Ko se je pripeljal ven, je jiostavi! plug na pravo mesto, odvezal svoj pas ter ga }K»ložil pod neki grm. Tudi kruli je položil tja. ('es paz je razprostrl svoj kaftan. Začel je orati.
< Vz yekaj časa se je konj u-trudil in kmet je začutil lakoto. Izpregel je konja in ga pustil, tla bi se paset. Potem je odšel do grma, da bi jedel.
Dvignil j<* kaftan, toda krnim ni bilo ver. Iskal je in i-kal, obrnil obleko, stresal — kruha ni bilo nikjer. Kmet se je čudil "Čudna reč," sj je mislil, "nikogar niseiu videl, pa je vendar moral biti neklo tukaj, ki j«* vzel kruli!"
A bil j«* peklenšček, ki je 11-kradel kruli, med tem ko je kmet oral. I41 sedaj je sedel za grmom in preža I, če se bo kmet razjezil in pri tem poklical njega. peklenščka.
Kmetu je bilo žal za kruli. Toda rekel je: **Xo, temu. ki ira je vzel, je bil že potreben. Da bi mil le teknil!"
hi kmet je odšel k vodnjaku, krepko pil vodo ter se od-IHx'il. Nato je \ijel konja, ga s|H*t zapregel in začel orati.
Peklenšček je osupnil, ker ga ni mogel za)>eljati v greli. Odšel je k višjemu in 11111 vse povedal. Višji pa se je zelo razjezil: 44 Kmet te je preslepil,** je vpil, "ti sam si kriv. ki*r si neumno začel. Se lepše bi bilo. če bi se kmetje navzeli takih navad. Proč s teboj! Tja h kmetu in zasluži si kruli! t 'e ga v treh letih ne uženeš, te bom okopa! v sveti vodi!**
Peklenšček se je ustrašil. Od-hitel je na zemljo in premišljeval, kako bi se rešil. Mislil je in mislil: no, in izmislil jo je. — Spremenil se je v človeka in si pri ubogemu kmetu služil kruh kot hlapec.
Prišlo je vroče poletje, in hlapec je pregovoril kmeta, da je žito sejal na mokro zemljo.
Pri drugih kmetih je solnef vse izžgalo, pri ubojem kmetu pa je žito zrastlo visoko, v polno klasje. Krnet j«' imel zalogo do nove žetve in še ostalo 11111
Prihodnje jiolctje je hlap«** pregovoril kmeta, da je žito sejal na lirilie. Prišlo je deževno poletje. Vsepovsod je ležalo ži to položeno, trohnelo hi iti naredilo zrna. Mogočno pa je u-s|>evalo na hribih. Kmet je na-žel toliko žita, da ni vedel, kaj bi naredil z njim.
In sedaj je hlapec učil kmeta, kako se iz žita žge žganje. Žgal ga je, pil sam in tudi drugim dajal, da so ga pili.
A sedaj je oiišel peklenšček k višjemu ter se hvalil, da si je za-siužil kruh.
Višji pa je odšel, da bi videl sam.
Prišel je do kmeta in videl: Povabil je bogate kmete v goste in jim stregel z žganjem, kmetica ga je {»odajala gostom. Medtem, ko je hodila naokoli, je treščila ob mizo in razlila iz kozarca. Kmet je odskočil m se kregal: "Vražja ženska! ft vedra! Mar so to pomije, da jih zlivaš po tleh?"
Peklenšček je dregnil višje ga. "Le pazi, zdaj ne pravi več: Naj bi ron teku i lo!"
In kmet je sam sebi nalil žganja. Prišel pa je neki ubogi kmet z dela. Pozdravil je, sedel in videl, kako pijejo možje, Sedel je in sedel ter požiral sline. Nihče mu ga ni dal. Kmet pa je nnfeamljfd: "Vnem ven
! .
PEKLENŠČEK
Tudi to je ugajalo višjemu.* I11 mali peklenšček se je hvalil: "Počakaj, pride še bolje!"
Kmetje so pili in pil je gostitelj. Dobri kal i so se drug drugemu ter se medsebojno | hvalili. Njih govorjenje je bilo. kakor maslo. Hoteli so drug drugega ukani ti.
Višjemu je ugajalo: "Oho," je rekel, "kot lisice so, ki mahajo z repi!"
A mali peklenšček je rekel: "Počakaj! Kmalu bodo kakor hudobni volkovi!"
Kmetje so spili drugi kozarec. Njihovo govorjenje je postajalo glasno in razuzdano. Prepirali so se, si skakali v las-se, začel se je tepež, potolkli so si nosove do krvi. Gostitelj s,* j je vmešal, a so tudi njega pre-! tepli.	' __1
"Dobro, zelo dobro!" je rekel višji. A mali: "Počakaj, kmalu bodo kakor prešiči!"
Kmetje so spili tretji koza-, rec. Postali so živahni, vpili in večali. Niso opazili, da drug drugega ni več razumel. Navsezadnje so odšli, posamezno, po dva po trije. Vsi «0 popadali 11a cesto. Gostitej je prišel na cesto, hotel jili je spremiti. Padel je z obrazom v lužo, se vsega zamazal z nesnago, ležal in krulil kakor prešič.
Ne bolj je to ugajalo višjemu. "No," je rekel, "izmislil si si lepo pijačo! Zaslužil si si kruh, Gotovo si lisici vzel kri, od katere je kmet postal zahrbten kot lisica. Potem si dodal še volčje krvi, od katere je postal hudoben kot volk. Nazadnje si jo zbrozgal še s svinjsko'krvjo,
in kmet je postal kakor' prešič!"
"Ne," je Vekel mali, "tako nisem storil. Žjvalska kri je vedno v človeku. Samo ne zgane se, dokler ima le najpotrebnejšega. Šele, ko ima vsega v izobilju, se dvigne. Storil sem, da je kmet živet v izobilju. In potem sem ga naučil kuhati žga nje. In ko je božji dar sežgai v žganje, je v njem vzkipela lisičja, volčja in prešičja kri. Kar pije naj! Potem bo vedno kakor žival" t In višji je pohvalil malega. 1 Rešil je svojo nalogo 111 dose-I n:<'l visoko časti.	_ '
"GLAS NARODA"
zopet pošiljamo ▼ Ak movino. Kdor ga hoče naročiti za svoje »orod-I nlke aH prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj tftane 97.
i V Italijo lista ne poni jamo.
Povesti in Romani:
Agitator (Kersnik) tn-.A. --------------M
Andrrj Hofrr ....................................JSŠ
ItctM-fika v«Jr/fv«lk» —.....................55
Bel grajski Umt _____________________________JS5
Beli mfMMn ...............................—4#
Bde no«, mali Juntk ........................69
Baiteno dara v i ................................JS5
Božja pel na Blrdo ...........................JSQ
Beija pet na Šmarni cerl --------------20
Cankar:
ffreftnik l-rnard. broi................7»
Mfme življenj* --------------------------
Meje iirljenje .......................75
Romantične duSe -----------------.«•
Balkansko-Tursk* vojaka -.............~8t
fkfluiMi v*jaha. s «llk«ml ........-26
ikj in smaea. povest ..................
Blagajna Velikega vojvode ---------S*
Barska vojska ---------------------------
Besi in dnevnik .....................-......-S
Čarovnica ----------------~----------------
Cveti na Borograjska —................45
Čebelica ------------------------------------------—25
Črtice ix življenja na kmetih --------
Drobiž, in razne poveatl —
Spisal ftlJlčlnnkL ...................
Dekle Eliza --------------------------------
< Dalmatinske povesti —...................35
i Dolga roka---------------------------------------
1 Do Obrlda in Bitolja ----------------------
Doli z orožjem ---------------------------------
Dve sliki: — Njiva; Starka
_______(MeSko) -------------------------------------*• j
Drvita Orleanska ..............................-00
Duhovni boj -------------------------------M
Dedek je pravil; Marinka Hi *kra-
teljeki _________.".-------------4t
Elizabeta.....................................U
FaMjola ali eekev v Katakombah____45
Fran Baron Trenk-----------------------J5
Filozofska zgodba --------------------------.«•
Fra I Ha vol« _________________________50
Geiapedarie* sveta------------40
GobUIm t atari IJobljani----------Ji
1 Grika Mitologija ---------1.—
Gavji________________75
Guar v oMaArlfa .................................80
HaW Marat (Tolstoj) .............40
Rektorjev me«_____..------------50
Bedvika __________________1------------40
Hudi iasl. Blage dnio, veoelolgra .751 : Btltia^(Kmetova) ..............—.—f> j
Bamorske, Groteske In Satir« , l	veSono —---------------OS
broil rsm> .....................
: Islet g. Brooflta_________1.80
. (zbrani «U dr. H. DOhmea______€4
Iz tajnost« priredb_____________Si
' Iz nilsiMM sveflfc trdo res. ....1.00
Izbrani spisi dr. Kvnn Menclager:
5 2 ***** . , Igralke, broširano--------------9C
lonftee__________1*
1 Is ako in Mstfca (sa otroke) ..._______.30
1st naj Saaagovai. Med plazsvl ——.50 . Mri (Strne) trdo ves______75
brML....................
*--»H- « t «
enrrare« i spiai.
1 Popolna izdaji vseh 10 svsakov. ; lepo vessnlb	r .It.—
Knjigarna "Glas Naroda"
SLOVENiaPUBLISHING COMPANY 216 We* 16 tk Sfx**. New York
6. zrezek: Dr. Zober — Togosser
broširano --------- ____________.78
loan iMserija (Povesti Iz Kpaoskega
življenja-----------------------—-—50
Kako se sem jaz itkal
(Alt>fiovec) I. zvezek —...........—...00
Kako sem se jaz likal
(Alešovec) II. zv.____________..60
Kako sem se laz likal
(Aleftnvect lil. zvezek _______.60
Korejska brata, povest la misljonov v Koreji ...-------.-------------SO
Krvna osveta ---------------------------30
Kmečki punt (Seno«) _______________________66
Kuhinja pri kraljici gosji nožiel —50
Kaj se jc Markam sanjalo __________25
Kazald _______________________________________66
Križev pot patra Kapljenika --------70
Kaj se je izmislil dr. Oks-----------45
Levstikovi zbrani spisi ________—~~J6
1. zv. Pesmi; Ode in elegije; So-netje; Romance, balade ia
legende; Tolmač (Levstik____76
S. zv. Slika lievstika In njegove kritike in polemike .....................76
ljubljanske slike. >11 Ani lastnik. Trgovec. KupCijski stražnik. Uradnik. JeziCol doktor. Gostilničar. Klepetulje, Na laka res, Duhovnik. Ud.............—i—60
Lucffer ...........................................1.—
Marjetica ___________________L__50
Materina žrtev__________________~5i
Moje življenje __________________________________75
Mali I/ord ____________________________________«0
Miljonar brez denarja____________75
Maron. krščanski deček iz Mba-
Mladih zanikerneiov lastni živo-
topiš ________________________________75
Mlinarjev Janez___________50
Mnsotino..........."_____________________________-4i
Mrtvi Goslač ___________________________^35
Mali Klatež ....'._________________70
Mesija ___________________________________Si
Malenkosti (Iran AlbrecUt) _________.25
Mladhn srcem. Zbirka povesti sa sloveoska mladino .......................25
MOŽjC .................................................................l<5i
Na različnih potih ___________40
Notarjev nos. humoreska ——----—35
Narod, ki izmlra______________40
Naša vas. II. del. i povesti_______M
Nova Erotika, trdo ves ---------------.70
Nate leta. trda vea--------------70
broširana________50
Na Indijskih otokih___M
Naši ljudje_____________________________40
Nekaj Iz rasle« zgodovina------------35
Na krvavih poljanah. Trpljenje In strahote z bojnih pohodov blvSe-ga slovenskega polka________1.50
Ob 50 letnici Dr. Janeza K. Kreka .J85
Odkritje Amerike, trdo veaano .........60
mebko vezana.................^Ji
Praprečanove zgodbo...............85
PasU in zanki______________25
Pater Bajotnn -■,l„,„--„„l„-„„.,-,„-i-—
rimulaihl otok „, i . . ,. v,,„_~_.00
Pravica kladiva_____50
Ptblrkl iz Roia (Albrecht)___25
Pariški zlatar__________________M
Prihajač. p« »vest -------------------------------40
»ožigalec.........................-.....................
Povest i. iM'snil v j»ro»r (Itaudelalre)
trdo vezano .........................—1-—
Po strani klobuk .............................Bi
Plat zvona ----------------------------------—-40
Pri stricu ____________________________________••
Prst božji .......................................
fair i a. povest iz Irske junaSke d'
______________________________________________JS• |
l*o gorah In dolinah ---------------------»86 .
Pol litra vipavca ---------------------------.66 j
Poslednji Mehikanec ----------------------30 (
Pravljice H. Majar -----------------3i j
Predtržani, Prefiern In dragi svet- 1
niki v gramofonu --------------------25 |
Prigodhe čebelice Maje. trda vez L—I
Ptice selivke, trda vez--------------------75 ,
Pred nevihto ...................................—"
Popotniki -----------------------------------——60
Poznava Boga ------------------------------56
Pirhl __________________________________________Sij
Povodenj . -----------------------—--—-30 |
Pra6kl jodek ________________________________-2* j
Prisega Huronskega glavarja --------36
Pravljice in pripovedke (KoAutnik) '
1. zvezek ________ _____________________4«
2. zvezek ............——............- ..46
Prvie med Indijanci-----------------------36
Preganjanje indijanskih arisjonar-jev_____________________________56
Robinzon ___________________________-56
Robinzon Crasoe............................ -O
Revolurlja na Portugalskem ---------M
Bdeča in bela vrtaiea. povest -------SO
Rdeča megla __________________________
Slovenski Aaljivec ----------------------.46
Slovenski Robinzon, trd. vez. ----------.75
Stric Tomova koča---------5i
Sueški invalid_____________________M
Skozi tirno Indijo ------------------»
Sanjska knjigs, mala ----------------66
Sanjska knjiga, velika-----90
Sanjska knjiga. <AraS»ska) -------#1-50
Spomini Jugoslovanskega dobro-
voljra, 1914—1918 -----------------------IM
Sredozimci. trd- vea.----—......-—60
brofi.________________46
Strahoto rajne ________________________M
Štiri smrti, 4. zv.-------------------
Stanley v Afriki------------------.50
Spomin znanega potovalen----1-50
Stritarjeva AntbotocU*. broi .—..Ji Sisto Šesta, povest la Abrucev —SI Sin medvedjega* mren, Potopisni
Student naj bo. V. sv.-------95
Sveta Notburga________________ .M
Spisje, male povesti .........................Ji
Stezosledec —------------------
Šopek Samotarko----------95
Sveta noč __________________96
Svetlobe in sence---------------—1.26
Sliko (Mefiko)---------------60
Spake, humoreska, trda vea.----00
SHAKESPEAREVA DELA:
Maehbet. trdo vez.--------------96
brofiirsno .........................-71
Othelo_______________________________71
»Sen Kresne noči —. __________.71
Slovenski pisatelji II. n.:
Potresna povest, Moravske sH-ke. Vojvoda Pero I Perica, fir-
oeoeeeooeeooeo moosoo*oeoooosoos*eeeooee«eosee*o*«
%
To je žena!
PAMETNA mala zenica. Poskuša gospodinjiti "znanstveno**, ker ve, da ji gre na ta način vse lažje in bolje.
Ona se boče brigati in paziti na moža. ko pride zvečer domov. In običajno se ji posreči. Izpije dnevno najmanj dve časi mleka, vedoč, «hi ima skoro vse znane vrste hrani v s celo kopico vitaminov in kovinskih . snovi.
Če jo popoldne utrujena, izpije čašo mleka in baš zaraditega se boljo počuti. Bolj je pozorna. Bolj pripravljena za težavno nalogo življenja. Pijte več MLEKA—je dobro za vas!
KULTURA IN ČLOVEŠKI OBRAZ
( e k<* spomnimo na prvi ot>-isk solo, ko smo bili otroci, ali tudi na prvi dan v vojašnici, moramo ugotoviti, tla so se mini zdeli vsi obrazi enaki. Še-' le pozn<\je smo se navadili tovarišev in ugotovili, da imajo lastno, bolj ali manj izrazite o-sebne poteze. To jc znan pojav. J Saj razlikuje pastir svoje ov-j oe in dekla »roške ali kokoši, | doeim se zdijo mestnemu izletniku vsi enaki. Zanimvo pa je. da beležijo vsi raziskobalei enoličnost obrazov pri Kitajcih. zamorcih in drugih temnopoltih rodovih. Po dosedanjem mišljenju je izvirala tudi ta enoličnost iz površnosti opazovalca: nevajeno oko ni bilo v stanju ločiti posameznikov v tuji množici. Toda nedavno je izšla v Italiji študija nekoč svctovnoslavue&a Ce-
I	za rja Lombroseja, ki podaja drugačne zaključke. Lombro-!so trdi. da -so izrazite poteze [posledica dedne kulturne viši-|ne. Pre^l«Mlal jo <lesottisoče v j različnih doželali napravijoi^h j fotografskih snimkov broz iz-jbire. Ugotovil je. da so zamor-ici nedvnomo bolj slični dru^ i drugemu kakor belokožei. Ta isličnost je posebno očitna pri [divjakih. Cim ni^ja razvojna stopnja je značilna za narodič, 'tem manj osebnih razlik izkazujejo njegovi člani. "Prirotla nikoli ni bila v stanju do neskončnosti spreminjati človeških obrazov, če ne bi bilo oči. Samo izraz oči podaja obrazu zunanjo osebno barvo. Pri i divjakih ne srečamo tejra. Ima-I jo vsi iste oči kakor tudi isto nosove in usta'\ Lombroso [smatra, tla izkazuje Evropa
!povsod približno enak odstotek osebnih razlik, ki pa ven-,dar za spoznanje narašča pro-iti zapatlu. Tak<» so nemški o-ibrazi baje izrazitejši o<l ruskih in francoski zopet od nemških. . Tsti je opaziti v Angliji v primeri s skandinavskimi dežela-jmi in na Španskem v primeri z Italijo.
Poziv!
i Iidftjanje Usta je t zrizt
t velikimi stroški. Mno
II	---—
go jib je, ki so radi slabih razmer tako priza-deti, da so nas naprosili«
. E
i da jih počakamo, sačo naj pa oni, katerim je
mogoče, poravnajo na-
i . 1
ročnino točne.
Uprava "O. K?*
i
Ko je dospela mijcleška jahta	44 Kndavour" iz Anglijo v Zdr. tlržavo. so Jo v ladodolnici v	Bristolu. I-, temeljito očistili. Prihodnji mesec se bodo	vršile tekme za prvenstvo.
ČIŠČENJE ANGLEŠKE JAHTE
OTOK S POŠASTNIM I PRAŽIVALSTVOM
Znanstveniki iz Cambridjjea pri[>ovedujejo čudeže o afriški dolini Riftu, ki se razprostira med Kenijo, Ugando in Abesi-nijo ter je bila iiredmet njih včemesečnega raziskovanja.
Pod vo<lstvom zooloira I)y-soiia so prehodili raziskovalci velikansko ozemlje, čiirar središče tvori Rudolfovo jezero z sš tisoč štir. kilometrov ]x>vr-šine. Sredi jezera leži vulkanski otok, kamor ni zašla nikoli poprej človeška noira. Tu so srečali raziskovalci pravi "'izgubljen svet", kakor v onem Conan Dovlovem romanu, ki ua ni motil človek, jt* ohranilo svoj prazi^odoviski značaj. ()-tok. ki meri do IS štir. kilometrov, leži 10 km od zapadne »>-bale velikega jezera. Posut je s številnimi, šele pred kratkim ugaslimi ognjeniki. Mi d njih žreli so ohranjene razs«'žne vroče mlake, kjer d remi jejo stotine krokodilov. Ti so na otoku navadili "kakor vrabci", po izrazu vodje raziskovalcev. Izmed družili številnih «lvo-živk so zanimivo velikanske, }m> 2 do :'» m <lo!iro kuščarico, ki so zelo nero<lne in nimajo nobenega strahu pred človekom. I)o!^ rdeč jezik, ki vedno moli iz irobca, jim daje zunanjost pravljičnih zmajev. Te pošasti so vedno sika le na Angleže, počasi plazile za njimi in kazale, da jih hočejo napasti. A v resnici so noilolžne in celo koristne, ker živijo od samih krokodilovih jajc. Mod drugimi prebivalci otoka so velikanske, po več sto kilogramov težke želve, pošastni netopirji, orjaške kobilico in me-
jtulji ter neke ptice z dolgimi I oranžnimi kljuni, ki so daljši [od njihovega života. Zato ni na otoku nobenih sesalcev. Profesor Dyson pripoveduje, da so se počutili raziskovalci "ka-f k«»i- na drugem planetu ali vsaj
v Dantejevem peklu".
_«_
ZNANOST SI HITRO OSVAJA ZNANJE O PIVU.
»Tedva poldrugo leto je minilo, ko je bilo deželi vrnjeno j dobro pivo, toda javnost se je I hitro seznanila s to okusno pi-! jačo.
j Dasi : mlada generacija ni i imela dosti prilike, je kaj lia-jglo pričela razsojati o kako-jvosti piva.
, Zanimivo je, da so nekatere 'posebnosti piva. ki so bile priljubljeno prejšnjim goneraci-jjam, zopet pričele stopati na dan.
4
f Vodilno pivo v New Yorku n a pri mer, je pivo, ki ga izdeluje Jacob Rnppert. Javnost mu je dala v kratkem času vso prednost. Vedno povpraševanje po tem pivu pa ni pravnic začudilo col. Ruperta.
Pivo, ki je dobilo prednost nad svojimi tekmeci, je napravljeno iz najboljših sestavin. Ljudje imajo radi pivo, ki ima takozvani "body" ter to hitro opazijo. Nadalje zahtevajo gotovo zrelost in bogatost, ki jo je mogoče dohiti le potom staranja. Temu posveča Rup-pert vso pozornost. Varjenje dobrega piva je zvezano z velikimi stroški, kar pa ne sme priti vpoštev. Poglavitno je pa, da ima pivovarna velike kletfi. Rnppert jih ima. Posledica tega jc, da da ljudem pivo, ki #a hočejo imeti in ki je dobro za-'nje.
Važno za potovanje.
Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, d,a je poučen v vseh stvareh. Vsled naie dolgoletne skušnje Vam zamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno t* hitro. Zato se zaupno obrnite na nas ea vsa pojasnil*.
' Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potne liste, vizeje in sploh vse, kar je ea potovanje po-trebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, ea najmanjšo stroške.
Nedrzavljani naj ne odlašajo dq zadnjega trenutka, ker predno se dobi iz Washingtona povratno dovoljenji, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec.
Pišite torej takoj za brezplačna navodila «n znaotavljiy mo Vam, da boste poceni in udobno potoval.
SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 West ] 6th Street New York, N. Y.
"GLAS NAROD A."
frEW YORK, FRIDAY, AUGUST 31, 1934
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A.
IZGNANCI
ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: L H.
20
Vsa bleda in z oinahnu joči mi koraki gre Daniela iz sobo. V svoji sobi pade na stol in vije roke. Vse njeno bitje je bila ena edina, iskrena prošnja, da bi pomagalo nebo, da bi uboga mati dobila nazaj podobo svojega sina. Xato pa se vrže na divan, si z rokami zakrije obraz in krčevito joka.
Iz sosednje sobe slisi razburjeno govorjenje svoje gospodinje in njeno obupno stokanje, /žalostni glasovi zvene proti njej in med njimi nežne in tolažilne Natašine besede.
Tako poteče nekaj ur. Daniela se ne upa iti iz svoje sobe. Ne misli niti na jed, niti na pijačo, temveč samo neprestano moli, da bi bil kovčeg zopet najden.
Slednjič vendar enkrat v sosednji sobi nekoliko potihne. In ko se je že zmračilo, nekdo potrka na Danielina vrata. Na njen odziv vstopi Nataša, ki je imela objokane oči in žalostna pogleda na Danielo.
—	Kakšne noviee prinašate, Nataša. — kako gre naši uliogi gospodinji! — vpraša Daniela, ko prime Natašo za roko.
—	Oh, gospodična, Daniela — prinašam vam žalostno novico. MatuŠka vas ne mara več videti — oditi morate — najkasneje jutri zjutraj. Tukaj je ček in izpričevalo. Izpričevalo je zelo dobro. S čekom so pokriti vsi vaši izdatki, potniški stroški, plača in oskrba za pol leta. Matuska noče, da bi imeli kako škodo; pravi eelo, da ve. da vam dela krivico in da je vaša krivda le majhna in obstoji samo v kratki nepazljivosti. ki je odpusti ji va, ker ste se ravno tedaj za njo brigali. Toda nič več vas ne more pogledati. Saj veste gospodič-na Dan i lea. kako zelo j** prizadeta matuška vsled te izgube. Bog naj kaznuje človeka, ki je to storil. Ravno tako kot vam, bi se moglo zgoditi tudi meni. gospodična Daniela. najbrž«' bi v onem trenutku tudi bolj skrbela za matuško, kakor pa za njen zaklad. Svetniki so tako naklonili, da ste vi nosili kovčeg, ne pa jaz.
Daniela zaplaka.
—	Tudi jaz nisem nič manj zaplakana. kot uboga gospa, ker je kovčejr izginil.
Nataša ji l>oža roko.
—	Vem. gospodična Daniela — in tako sem bila prepričana, da boste matuški prinesli srečo. Matuška bo oglasila v časopisih, in obljubila visoko plačilo za njega, ki ji bo zopet prinesel p«»dobo njenega sina. Hotelski ravnatelj je bil prej še enkrat pri matuški in ji je rekel, da misli, da je mogel le zelo spreten tat izmakniti kovee«* ravno v času, ko je strežnik prišel po mene in ko ste vi imeli dovolj dela z njo. V veži hotela bo nabito veliko naznanilo, ki obeta visoko nagrado onemu, ki bi prinesel kovčeg ali saj sinovo sliko
Daniela si potisne lano z objokanejja obraza
—	Z<lo sem nesrečna. Nataša, kajti vem, kako zelo je ta izguba zadela uboga mater. Ako l»i ji mogla podobo zopet dobiti. tedaj mi ne bi bila nobena žrtev prevelika. Zelo si oči-fujem. da sem kovče«r za nekaj trenutkov pustila v nemar in »i tega ne bom nikdar odpustila. Prosim. dra<ra Nataša, povejte gosjm*j Lentikoffovi. kadar bo malo mirnejša, da me do te nepazljivosti ne bi mogla zapeljati nobena stvar, kot samo strah in skrb za njo.
Nataša med vzdihom prikima.
— Vse ji boni povedala — samo s«*daj ne — sedaj z njo m mooroo govorit. Zdravnik, ki jo je prišel pogledat, ji je zapisal pomirjevalni prašek. Ne sluti, da ne bo našla nikakega miru. To veste, gospodična Daniela.
—	Da, to vem. — vem. da je njeno nbo^o sree viselo na tej podobi z vsemi svojimi nitmi. Tudi se nad njo prav nič ne hudujem, da me požene iz službe, četudi sem nedolžna, kajti razumem, da se bo pri pogledu na mene vedno razburjala. Prosim, dra^a Nataša, skušajte pri njej za mene dobiti odpuščanje in mi pišite, ako se vam ho posrečilo. Pred vsem mi takoj sporočite, če je bil kovčeg s podobo vrnjen. Mogoče bodo oglasi imeli uspeh in bo tat mogoče poslal saj sinovo podobo 1 ker zanj nima nikake veljave.	i
—	To je naše edino upanje in te^a upanja se matuska edino oklepa z vso iskrenostjo. Takoj vam bom sporočila, sa ' mo dajte mi naslov.
. . T °<lP°tujem v Vratislavo. Nataša, k mojemu bratu. Tu-
//kaj imate njegov naslov. Tam bom stanovala tudi jaz, ako bo moproče. Vsa poročila me bodo tam našla.
Nataša prikima in spravi naslov.
—	Dobro, gospodična Daniela — potujte z Bo<?om Ne
vem, kako je to mogoče, da ste matuški prinesli nesrečo Vsa
znamenja so kazala, na veliko srečo, katero ste ji imeli prinesti.	1
Daniela zaihti.
—	Kako rada bi to storila! Tako se mi je prikupila in za mene je velika žalost, da sem ji morala napraviti te bolečine.
Vzdihovaje gre Nataša iz so!>e in gre zojiet k svoji gospodinji. ki je bila popolnoma izmučena in ležala na divanu ter s pekočimi očmi sleda to|»o pred se. Nataša ji sočutno streže, toda nesrečna mati se za vse nič ne zmeni.
Nobene moči nima več, da bi dala izraz svojega oburn. V grenki bridkosti samo še govori:
—	Ali me nisi že dovolj tepel, oče v nebesih?
13. poglavje.
V zelo slabem razpoloženju je Daniela pospravila svoje stvari v koče*. Bratu je poslala brzojavko, v kateri mu je naznanila samo, kdaj prjde — dru^ejra nič.
Natančno mu vsega ni mogla razložiti ter mu je hotela sele v Vratislavi povedati, zakaj je morala nenadoma zapustiti Nieo.
Prodno naslednjega jutra od potuje, prosi Natašo, da vpraša svojo gospodinjo, ako se sme pri njej posloviti. Nata-ša se skraja ne upa, toda na Daniolino prošnjo vendar *ro vprašat gospo, ki eelo noč ni zatisnila očesa in je še vedno kot ohromela ležala na divanu.
—	Matuška, gospodična Daniela te prosi, da bi se smela od tebe posloviti. Ali ji dovoliš!
Toda gospa Lentikoff so brez vsake besede obrne vstran ter jezno zamahne z roko. Nikogar ni mogla videti, najmanj
2510 ČEVLJEV POD MORSKO GLOBINO
SLOVENIC PUBLISHING CO.
,	TRAVEL BUREAU
BI« WEST 18th STREET NEW IOKK, N. T.
PLSITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE
H——■
sta se spustila ameriška znanstvenika dr. William Beobe in Otis Barton v pripravi, ki jo vidite na sliki. V silni «jtol>očini sta naletela na črnine ribe, ki izžarevajo svetlobo.
Cena	j
DR. KERNOVEGA BERILA! JE ZNI2ANA
Angleško-slovensko Berilo
KNGLISn SLOVENE READER 8TANE SAMO
$2
pa Danielo. ki je bila nedolžen vzrok njenih bolečin. Tako je morala Daniela odpotovati, ne tla bi bila svojo gospodinjo še enkrat videla. S težkim srcem je nastopila svojo pot.
V zelo potrtem razpoloženju pride v četrtek zvečer v Vratislavo. In ko stopi iz vlaka in gre z drugimi potniki po peronu, nenadoma obstane in z velikimi očmi gleda visoko zraščenega gos]x>«.la, ki je gledala mimo gredoče potnike.
Ob istem času jo tudi sam zagleda in ji hiti nasproti.
—	Daniela!
—	Božo!
Oba si slonita v objemu in Danieli teko solze iz oči
Božo ji pomirjevalno boža roko.
—	Danilela. slutil sem. da te je kaj zelo neprijetnega nenadoma pripeljalo v Vratislavo. Kaj se je zgodilo?
Daniela se komaj ubrani joka.
—	Svojo slu/ho sem izgubila. Bozo, in šo e«'l«» reči moram, da sem kolikor t«»lik<» tudi sama kriva.
(Palj<* prihodnjič.)
Ta GLOBUS
kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo. Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemlje pisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se mladini. S tem globusom vam je pH Tokah svet vzgoje in zabave.
KRASNO BARVAN	TRPEŽNO IZDELAN
V premera meri globus 6 lnčcv. — Visok je 10 lnder.
MODERN VZOREC
KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM
CENA S POŠTNINO VRED
$2.50
ONI. KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA "GLAS NARODAOZIROMA SE NAROČE, GA DOBE ZA —	J 75
"GLAS NARODA"
Ce se ne bojite resnice, naj vam opišem horoskop vašega rojstva
Z^iNldvina 11:1111 pravi. tla je astrologija 11:1 j starejša veda. Z iijciui i tonu«'jo si* za-nit<rt* ilognati marsikaj tlrjstev nlrtle vaši' usotlc. Finančne možnosti 111 druge za-H|»tie zaih-vi* je mogixV |H»jasi«iti polom velike a^troloike viile. kot tudi btalo-(f izgVde za /.:ik«>n. prijateljstva in razne drug«* važne ^»»godli«*.
I»<.volile mi. tla vam |»omaga 111 razumeti prirojene lastnosti in možnosti, ki jili imate, t"V Ihk-Ic to razumeli, se utegne tek va^.-ga življenja predraga-<"iti, utegne vam !»ili |*omagano k ns|»e-lni. »iW-i. n.-i|>redkii ter vas rešiti «.lm-
pa in izgulie. Horoskop vašega rojstva.
ki vas zanima, vam I»• • napravljen na
« I veli ^t r:i neli v i>rej.rosti in razumlji-\i oltliki. SjM»ro«"ite mi tl:m rojstva. ime
in naslov, rriložite en dolar za pisalne in |M>^tiie .-ir<«škf ter naslovite sv«>-je ]listno na : OKIOV ST1IHO. »epi.
(i., Box ;vj:c>, Cleveland. Ohio. (Ailv.I
LJUBEZEN iN DENAR
Naročite ga prt —
KNJIGARNI GLAS NARODA
21 b »VEST 18th STREET VPAV VORK CITY
bo njena hvaležnost razvila v ljubezen — seve, če 11 i ravno podla ali ne ruti tlo lije^a izrazito mrzkosti. Vsekakor bogatemu možu ni tako nujno po treba, tla bi bil mlad in brdek kakor nemauiču.
Kdor je bogat, si more dostikrat kupiti ne samo navidezno, ampak tudi resnično ljubezen. To je sicer krivično, a nič manj resnično — zaključuje Russell.
DUŠEVNO DELO IN KAJA
V dobi romantiko — piši: an-irN'ški družabni kritik prof. Russell — so veliko razpravljali o vprašanju, ali naj se kdo poroči iz ljubezni ali pa zaradi denarja. Previdni starši so sieer izjavljali, da naj se njihove hčere le može po svo-jeyi srou. iz ljubezni, toda ob-fiieiu so tlobro j »azili na to, tla s>» s«» njihovo hčere seznajale siimo z bogatimi možmi njilio-voira stauu.
Danes mislijo ljudje. 110 samo 11a skrivnem, marveč očito povsem trezno — nadaljuje Russell — in vedo, da mora bi-! ti denar vzrok ali pa vsaj so-! vzrok ljubezni. Za to nam daje j zgodovina dovolj zgledov. — j Benjamin Disraeli, kasnejši j lord Boaoonst'iol^, jo bil v mla-j «lost i zelo reven, pa skrajno častihlepen. Poročil je bogato vdovo, ki je bila veliko starejša od njeira in je veljala za preeej omejeno. Njej se je imel zahvaliti, da je žel v življenju I tolike uspelie. Ciniki so seveda menili, tla ljubi bolj denar kakor njo samo, a to nikakor ni bilo res; vos čas zakona ji jo bil iskreno in globoko vdan. Ne verjamem, tla bi jo bil ljubil, če bi bila r*evna, tako pa se je , njegova hvaležnost kmalu iz-; premenila v iskreno nagnenje.
Dol >ršon dol ljubezni temelji na tem, da žena pripomore možu k dosegi njegovih ciljev. Častihlepni možje navadno ljubijo žene, ki jih podpirajo na potu do slave. Bili bi zelo slabi tlušoslovei, 00 bi menili, da taka ljubezn, ki izvira iz sebičnosti, ni pristna. Tudi Mohamet 1 je resnično ljubil bogato, a dosti starejšo vdovo, katere hlapec, je bil prvotno, a se je z njo poročil in tako dobil mož-| nost, tla se je posvetil svojemu 1 poslanstvu.
Pa tudi prileten, a bogat j mož, ki poroči mlado, pa rev-j ■ 110 dekle, more s precejšnjo go-1 j tovostjo računati na to, da sei
Znano je, da večina duševnih delavcev, zlasti pesnikov in pisateljev, ne more delati brez tobaka, eeš. »la jo tobačni
•	lini oni mistični oblak, ki na 11 join plava njihova fantazija v višave. Zato je zanimivo in tudi značilno, kaj so odgovorili ugledni pesniki in pisatelji na vprašanje, zakaj pri delu kade, odnosno ne kade. Svoj čas jo razpisala anketo o tem vprašanju neka pariška revija in dobila je naslednje odgovore:
Kadil som proj 5 do 6 cigaret dnevno." jo odgovoril pisatelj M. Donnav, "odkar sem nehal kaditi, lahko delani, kadar me veseli in kolikor hočem. Šest tednov že ne kadim, ne vem pa, če bom kajo sploh opustil, ker sem jo hotel že pred dvema letoma, pa ni Slo."*'
Znani dramatik Alfred Ca pus se pritožuje:
"Kadim cigarete, toda pri leni nimam nobenega užitka, j Skušam se otresti te grde na-j vade, ker vem, da je tobak slab I pomočnik pri delu. Da bi tobak : blagodejno vplival na mtonziv-1 nost tlela, so mi zdi prazna ilu-1 zija. V začetku človek kadi, da j bi mogel delati, potem pa dela. I da bi mogel kaditi."
Dramatik George Feydeau je baje nehal kaditi zato, ker 11111 je tobak ubijal spomin.
Brata Ttosny, Paul M argue-rit te in komponist Massenet so odgovorili, kratko: "Xe kadimo!"
•	Vendar pa stoji proti nekadilcem mnogo večji kader kadilcev, od katerih pa samo redki odkrito priznavajo, da bi brez nikotina ne mogli živeti.
1. Clcretie je odgovoril: -4'Kadim cigarete, zakaj, ne vem. Morda zato, da bi mogel zavzeti določeno pozo, kakor «lame, ki se ukvarjajo z ročnim delom ali ki se lilade s pahljačo."
Akademik A i rad je odgovoril: "Cigareta mi je prijetna družica pri delu. Cigara in pipa sta tiranija. Ne odložimo ju, če smo ju prižgali. Nasprotno pa, lahko pustimo cigareto ležati in kadimo, ne da bi kadili. Uklonimo se strasti in do-j lnišljujemo si, da smo jo ob-1 vladali,"
I Za Tcajo brez pridržka se iz-I roka Henry Bernstein. "Ka-■ dim samo, kadar delam. Tobak j mi daje čilost, ne vem pa, ali mi koristi."	I
KRETANJE PARNIKOV ZA MESFC SEPTEMBER. 1934
I.	septembra:
Con te di Savoia v Havre
4.	septembra:
Stalnidam v lioulogne »ur Mer
5.	septembra:
Majestic v Cherbourg l.-eu tJU-hlaml v Hamburg
7.	septembra:
P nnlanrl v Havre r^rengai ia v Cherbourg
8.	reptembra: \ .ll'-n(i;im v I5f>u'o(;ne sur M r ll - «le Kra-ice v Havre
II.	septembra:
Fvemen v Bremen 12. septembra: .V|ui!;uiia v CherlKmrg Manhattan v Havre 1! imttiiig v Hamburg 14. septembra:
o .vmpic v '."herbourg 5. septembra: I.ilavette v Ilavre Milwaukee v Hamburg I{ \ v Genoa	#
V-inlam v Boulogne sur Mer
18.	septembra:
1'iris v Havre K j ropa v Bremen
9.	septembra:
Pres. Roosevelt v Havre N	ork v Hamburg
-*0- septembra:
Majciitic v Cherbourg
22. septembra:
Cham]»lain v Havre liert-riRji ria v Cliei bourg SaturnLa v Trsi
25.	septembra:
Statendatn v Moulogne sur Mr •
26.	septembra:
Maurt taiiia v Cherbourg Washington v Havre All« rt Ba!lin v Hamburg US. s<>i>ti-nil>ru : Mremen v Hrt-mt-n
29. septembra:
fniite rfi S;Lvioa v 'Icnoa He rte France v Havre
3. oktobra:
A<iuiutnia v I'lifrlHiiirc l>«'llts<'hlan<] V llamhnrg l-r,-s. Har-liiin V Havre
5.	oktobra:
<»lyin|«i<- v t'h»-rtM.iirii
6.	oktobra:
Car is v Havre Kur..p» v Kremen
St. LouJh V Hamburg
Vulcania v Trst
10.	oktobra:
.Manliatan v Havre
lliimliui-g v HambuTK
HereiigJiria v ("herlxmrg
12.	oktobra:
Majestic \ Cherbourg
13.	oktobra:
Lafayette v Ha vrt Itex v Genoa
Wendam v Boulogne sur M»-r 17. oktobra:
Pres. tConsvvell v Havre
Xew York v Hanil.urp
19.	oktobra:
Statendatn v Botilogne sur .Mer
20.	oktobra: Bremen v Bra men lie .Je Fnuice v Havre
24.	oktobra:
Washington. IlH\rt-
Aquitanta v Ch^rl^'iiri?
25.	oktobra:
Albert Ballin v Hamburg
26.	oktobra:
< »lympie v Cherbourg
27.	oktobra: Kur. ■p.i v V.rcmpn t'luunplan v Havre t*..nte ili Savoia v (Senoa
31. oktobra:
B«*re::garia v CJierbourg
DtuUchliind v Hamburg
Zk ČE STE NAMENJEN
V J U G O S LAV IJ jO
K potujte popolnoma udobno pre-
8	ko Havre na ogromnih French ^ Line ekspresnih parni k i h
\ "Ile de France"
8. SEPTEMBRA
J	29. SEPT. — 20. OKT.
"PARIS"
19. SEPT. — «. OKT. A Hitra voinja. (zborna postrežba.
Krasne kabine v Tretjem raxre-tlu za tlve In fitiri omebe. Svetov-T. neslavna fninctiHka kuhinja. —
Brezplačno vino z obedi. A VAŠA PRTLJAGA POTLJE Z
VAMI 1X1 C1IJ.V 2 Za nadaljnn navodila in karte pidlte na:
slovenic publishing co.
Travel Bureau R 216 \V. 18(h St., New York City
leo zakrajsek
General Travel Service, Inc. 30« E. 72nd St.. New York City
i ^eaeli«QAe
	9___