Štev. 37.
Poštnina platana v gotovini.
V Ljubljani, v četrtek, dne 11. septembra 1924.
Leto III,
^'ja vsak četrtek popoldne. V slučaju praznika dan poprej. Posamezna številka
stane Din. !•—. Uredništvo: Ljubljana, Stari trg 2/1.
A: za en mesec Din. 4‘—, za četrt leta Din. 12*—, za pol leta Din. 24-
*
Inserati, reklamacije in naročnina na upravo .Jugoslovanska tiskarna*, Kolportafni ===== oddelek, vhod s Poljanskega nasipa 2. Rokopisi se ne vračajo.
Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Inserati se zaračunajo po dogovora
Ofenziva ameriškega velekapitala.
S sprejetjem in. uveljavljenjem Dawesovega načrta ^napočila delavnim ljudstvom Evrope, zlasti pa nem-skemu, doba posrednega izkoriščanja s strani amerišikef jja velekapitaloma. Nemških reparacij, kakor vse kaže,
,e bo plačevaila v prvi vrsti težka industrija, marveč i':°vno ljudstvo, ki vojno ni zakrivilo in ki Je v svetnem metežu moralo doprinesti največje žrtve na ol-jjr — kapitalizma. Po evropskem časopisju gre sicer jps> da je z londonskim dogovorom rešeno eno izmed aJtežjih vprašanj povojne Evrope, ali jasno je, da se je °srečila taka »rešitev« skoro iziključno na račun deloiv->.ffa ljudstva. Nemška veleindustrija — njej na čelu veji koncerni Stinnes, Krupp, Tyssen, A. E. G. in druge podpisnice tzv. Micum^pogodlb — je v zadnjih latih •talno izpodjedala socialne pridobitve nemškega delovna ljudstva, predvsem1 pa je skušala odpraviti osem-srrii delavnik. To se ji ni posrečilo' vse dotlej, dokler si svojo sebično, a vseskozi porazno taktiko ni nakopala ysaj z dogledno dobo — kontrole in vpliva ameriškega ^^kapitalizma. Delovno ljudstvo je z uspehom bramlilo °Je Pozicije. Sedaj pa pričenja doba trdih bojev za herno mrvico. Nemška buržuazija se je začela — z I ^rom na njene obveznosti — otresati osemurnega de-‘lvnika. V montanski, kovinarski lin tekstilni industriji J0 že uvedli, ne oziraje se na zakonska določila, devet P deseturno delo na dan. Socialisti so se omejili na parate proteste, komunisti so uprizarjali lokalne satvke, ^pasled pa jg vendar obveljalo tako, toakor si je zamis-Vel	buržuazija. Položaj je jasen: ameriški
jekapitalizem se ni maral vtikat v zadeve na kopnem, ^Kler mU evropska kapitaistična buržuazija ne prizna rravice direktnega vpliva na ekonomsko življenje Ev-g* Ker je nemški odpor »dobrohotno zlomljen«, so od~ v} am e riški bankirji svoje blagajne, da se ozdravi tista te uta, ki jo je nemški kapitalizem v svojem hipnem in-jjesu sam uničil, misleč, da se bo na ta način ognil svo-obveznostim, oziroma jih prevalil na pleča delovne-^ .ljudstva. Posledia je itak znana: srednji sloji so se ^ ‘odanie zrušili in proletarijat je bil potisnjen v obranih
j Z Dawesovim načrtom je bil izpramenjen načiln pla-J|e a^a reparacij. Obenem je fiksirana svota, ki jo amia >Hcia v določenem številu let odhlačati', ne da bi se (j4 tem preko mere obremenilo njeno narodno gospo-nJ+^O- V dejstvu ,pa, da Je maksimum daijatvenih mož- j ^ izčrpan, je zapopadena tragika nemškega delovne- j 'lev 3- Kakor rdeča nit, tako' se vlečejo vsa prizai-^ ania nemških kapitalistov skozi nemško politiko sa-v eno smer: zvaliti težino bremen na proletarijat* sv Ameriški velekapitailizem je zadovoljen in si mane trjf. r°^e- Sad je dozorel, treba ga je bilo samo — od-
WOŽai ^ vsak moment izigrava v korist svoljega Wba^'nega gospodstva. Preko Evrope se bo usmerliJa S' 'ari t^rr ab° ni vs’eerll0,’ in fcalko misli o< tej1 načelni Po w krščansko-socialni proletarijat v Evropi. vdarjamo, da je Dawesov načrt s težavami naj-
l]()H Z veletokom' dolarskih kreditov za evropsko »oil>-Rre paralelno .najintimnejša interesna skupnost li^tiv1^allstreet (njujorška borzijanskta cesta) in kaptta-ie njmi centri Evrope. Skolebana evropska buržuazija ^la trdno oporo in naskok na socialne tekovtoe ni
. <fnugega, nego naravna posledica »obnovitvene ak-
^a'kor si jo je pred dobrim letom zamislil g. Hugo star.
finančna diktatura Zedinjenih držav bo spočetka iti 0 tem zaenkrat ne more biti dvoma — rodila obilen Itt^Videzno zdravi sad. Tfgal ga vselkaikor ne bo pro-e^at: ne francoski, ne belgijski, ne laški, ne srbski, dej ^ si je po izidu svetovne vojne zaslužil vsaj malli
% r^rin, s katerimi se bo razdelila celokupna eivroip-
St*
ržuazija, ne oziraje se na »zmagovalce« in, »pne-
Tako je ustvarjena skupina kapitalistična Težišče socialne borbe je prenešeno v evropsko n^j^^sko področje, kjer se bo v doglednem času razvil tej„Jreišl spopad med ameriškim velekapitalizmom in tn0) -111! socialno revolucijonarnega vzhoda. Tako vidi-Sr^j5a ie »»evropska obnova« ameriškim bankirjem zgolj ^a dosego cilja. Udeležiti se eksploatacije ev-DreiHal viro,v se ^ finančnim' mogotcem v Wallstreet stv0 n° ’ niih pogledi So obrnjeni v silno naravno bogia-^naT6, v RusW°' pa 'ne v-odi preko' Velikeiga ^ ega 'ne dopušča Japomstka, ki ljubosum
ljubosumno motri
dena formula, kako ustaliti i,n medsebojno povezati interese svetovnega velekaipitalizma. Izginila je »psihoza nestalnosti v nasprotnem taboru. Ojačen v moralnem in materijalnem pogledlu, se pripraivlja kapitalizem na splošno ofenzivo', ki bi limela pomesti z »nepotrebno navlako vseh sociaistionih doktrin«. Kapitalizem hoče dokazati, da še ima dovolj moči vplivati proti volji proletarskih mas na njemu neljubi socialni razvoj. V Londonu je bili, žal, proglašen tzv. »Mehrwert« kot izključni! monopol mednarodnega velekaipitalizma. Delovno ljudstvo se mo^ ra tega zavedati in odgovoriti z vztrajno protiofenzivo v obliki temefljite poglobitve svojih organizacij, kar velja še v posebnem oziru tudi za krščansko usmerjeno delav-.stvo v Jugoslaviji,	F.	G.
Politični pregled.
Pri nas.
Notranjepolitični položaj vlade g. Daviidoviča se je proti pričakovanju njegovih nasprotnikoiv zelo učvrstila. Vedino so računali s politično »nepoiznanbo«, v tem slučaju s kako nepremišljenostjo HRSS in nje voditelja Stje-pana Radiča. Te želje se Pa niso uresničile; nasprotno' se je poglobilo, razmerje med obema vladnima sfcupinama in sicer v tem smislu, da bo1 ožji vladni blolk izpolnil vse utemeljene želje HRSS. Iz omenjenega je razvidno, da vlada narodnega sporazuma ni ostala zgolj P'rii danih obljubah, temveč da se s kar najboljšo voljo ustvarjajo predpogoji in ozadje za resničen sporazum. Opozicija jle zelo umerjena, v kolikor zadeva radikale, ki i!z taktičnih razlogov nočejo dvigati nepotrebnega prahu. Divjajo le samostojni demokrati pod vodlstvom' Svetozarja PribSče-viča, 'ker jih je izguba oblasti .najbolj zadela v živo. Vstop HRSS v vladO' ni bil pogoj, ko se je postavljal de-lovinii .prognam, kakor je pa razvidno iz izjav, ki so jih podali vodilni' možje te stranke, tudi ta možnost ni izključena, zlasti če se izkaže potreba. Vladne stranlke hočejo na ta način dokumentirati! svojo trdno voljo, da se zapo-četi politični pravec nikakor ne spremeni. Eno1 je goitovo': da spričo epohalnega preobrata v Franciji in Angliji pri nas ni pričakovati ponovnega pohoda reakcije.
Drugod.
V Italiji je nastala nekaka čudna tišina. Mussolini se lovi za poslednjo' slamico svojega nekdaj tako> nedotakljivega guvemementalizma. Sedaj se šele vidi, da je zločin nad Mattieothijemi do tal pretresel stavbo laškega fašizma. Nasilja še ni konec, ali celo v nacionalističnem taboru se 'pojavUjajO’ gtlasovi, ki hočejo samodlrštvo iztrebiti; tako n. pr. zbira pesnik m poslanec Sem Benelli nezadovoljne fašiste, zmerne liberalce in slične dirobce velikih frakcij v okvirju »Italijanske lige«, kli naj prerodi laško ljudstvo v smislu prvotnih tendenc fašizma. Razkroj — čeprav še navidezen — se pojavlja na vsej črtil. Preprečila- ga ne bo več nobena sila in laški narod' se bo slej. ali prej otresel najSiramotnejšega režima v Evropi«
Francija. Odkar se je uspešno zaključila londonska konferenca se je tudi', Herriiotovo stališče zelo1 utrdilo* Tako -v parlamentu kakor v s.enatu ima močno večino1. Pod Herriotoivim vodstvom je začela Francija hoditi nova ,pota v evropski politiki. Medtem ko 'je Poincare ob vsaki priliki rožljal s sabljo, uvaja Herriot vsepovsod^ duh miroljubnostS. Francoski listi vedo celo povedati, da bo prišel francoski ministrski predsedlnik najbrže koncem: t. m. v Beograd, da se informira na licu mesta o razmerah v Jugoslaviji'.
Francosko delovno ljudstvo se najbolj! pritožuje nad vedno raztočo draginjo. Dokler je franlk padal, je bil porast cen razumljiv, ker mora Francija kot industrijska država uvažati mnogo živil. Todla: odkar se jie frank popravil cene kijub temu niso padle. V Franciji ni brezposelnih. Delo' se zlasti lahko dobi v poljedelstvu, kjer naravnost primanjkuje delavcev.
Kdaj bosta kmet in delavec rešena oderuštva in kapitalističnega zatiranja?
Do zdaj smo, se lahko prepričali, da delavec in kmet tvorita vsak zase svoj poseben stan, ki sta pa po svojih gospodarskih in eksistenčnih prilikah tako drug na drugega navezana, da se socialno vprašanje samo enega teh dveh stanov sploh ne da rešiti, — ker bi prev past samo enega teh dveh stanov vsled naravnih gospo-
darski hrazmer nujno pogubila tudi drugega. Jasno' nann je tedaj, da sta kmet in delavec po svojem naravnem poklicu res dva različna stanova, ki sta pa z ozirom na socialno in svojo eksistenčno vprašanje kakor nekaka absolutno nedeljiva enota. Rekli smo, da se mora tega ztvedati vsak kmet in vsak delavec. Edino od te zavesti je odvisno istočasno in vsporedno prizadevanje in uspešno napredovanje v boju p roti sedanji kapitalistični nemorali, ki tako neusmiljeno tlači in mori celokupno delovno ljudstvo.
Spoznali smo tudi, da je treba tako delavstvu kakor kmetu vsestranske, posebno pa še strokovne izobrazbe, da se delavstvo vsposobi voditi tovarne in ve-leobrate samostojno, kmetje pa tekmovati s kapitalističnimi mogotci na svetovnem trgu. Istotako nam je tudi jasno, da se delavska in kmetska gospodarska osamo-svoijtev da doseči le z zadružništvom. Nesmiselno bi bilo namreč sploh misliti na kako drugo pot, ker nas naravne potrebe in umsko napredovanje sili, da se v produkciji kakor tudi pri porazdelitvi življenskih potrebščin poslužujemo tehničnega napreka v veleobratih in modernem prometu. To pa je mogoče izvesti le z združenimi močmi.
Vse to nam je tedaj jasno. Vprašanje je samo še, kdaj se bosta delavec in kmet tako usposobila, da bosta mogla vse to tudi izvesti?
Ljudje bolj kratke' uvidevnosti pravijo, da do takega stanja v družbi sploh ne bo' nikdar prišlo. Ti ljudje pravijo, da delavec in, kmet se do tolike sposobnosti in izobrazbe sploh ne moreta dokopati deloma radi premajhne predizobrazbe, naljveč pa zaradi gospodarskih težkoč in ovir, ki prehudo ogrožajo obstoj delavca in kmeta.
Drugi pa pravijo, da z zadružništvom ne bomo nikdar doživeli boljših časov, ker zadružništvo ne kaže ni-kakih tako zadovoljivih uspehov, kakor bi bilo od njega pričakovati. Pri tem se sklicujejo na dosedanje izkušnje, ki žal le preočitno opravičujejo take sodbe.
Mi pa pravimo, da nimaijo prav niti prvi, niti drugi. Le poglejmo!
Res je, da do tolike izobrazbe ne bomo' najbrž nikdar pršli, da bi bili vsi deilavci kot taki tako izobraženi, da bi razumeli talko voditi tovarne in veloobrate, kakor sedanji podjetniki, ker za tako sposobnost je treba te-meljiteda znanja, katerega si ne more zlepa osvojiti še tako nadarjen in vztrajen, delavec. Zato je treba, da. se posamezniki šolajo že iz prve mladosti ter se posvetijo izključno le temu študiju. Istotako je pri kmetih. Tudi za kmetsko zadružništvo je treba temeljitega in smotre-nega znanja, ki ga komaj obvlada šele tisti, ki se ukvarja izključno samo s tem.
Tako' vidimo: Če bi se hoteli tako delavci kakor kmetje vsposoibiti za tekmovanje v 'produkciji in trgovini proti kapi t al is toim- š pek ul an tom, bi si morali vzgojiti cel stan sposobnih ljudi. To bi bilo delavsko in kmetsko zadružno gospodarsko uradništvo, ki bi vodilo tako tovarne in veleobraite v industriji, kakor zadružno trgovino s kmetijskimi pridelki in surovinami na svetovnem trgu. Edino na ta način bi bilo mogoče, da bi se delavski in kmetski stan vsposobil za uspešen boj proti kapitalističnemu izkoriščanju.
Kaj pa, če bi se ti delavski in 'kmetski izobraženci svoji nalogi izneverili? Kaj, če bi izobraženi in sposobni delavski vodniki in upravitelji toviaren in veileobratov začeli delati — zase? Kaj, če bi voditelji kmetskih zadrug začeli sklepati kupčije in delati dobičke — zase? Ali bi ne ostalo v tem, slučaju vse pri starem kakor je danes? Razlika bi bila lie v tem, dia bi namesto sedanjih kapitalistov izrabljali delavca in kmeta lastni tovariši in voditelji.
Ali mordlai ne vidimo', da se že vse to med nami dogaja? Ali niso po ogromni večini (če izvzamemo Jude) uradniki in ravnatelji tovaren, rudokopov ter najrazličnejših podjetij, in bank, tja do najmogočnejših tru-stov, koncernov in borz — delavski in kmetski sinovi? Ali je morda, treba 'komu, ki ima le količkaj razsodnosti, še povdarjati, da kapitalist, tudi če je še tolikokratni mi-ljarder, ni danes nič ter da je njegov bančni ali tovarniški ravnatelj s svojimi uradniki vse?
Ali je morda treba še komu dokazovati: Če bi to današnje kapitalistično uradništvo hotelo tako zvesto služiti za Isto plačo delavstvu in kmetu kakor služi brezsrčnim kapitalistom, da bi bilo socialno vprašanje lahko naenkrat in brez vsakih škodljivih posledic rešeno?
Menda ni treba staviti več nikaMh nadaljnih vprašanj in tudi ni treba bogve kako globoke učenosti in široke uvidevnosti, da vsakdio 'lahko spozna, kako daleč
se je v socialnem vprašanju spozabil- in zagrešil tisti stan, kateremu pravimo — zasebno uredništvo. Ta stan ■— zasebno uradništvo — ‘ki z ozirom na svoje znanje ip sposobnost spadla medi tako-zvano »inteligenco«, nima, kakor nam življenje korektno kaže, prav nikakega pravilnega socialnega pojmovanja in čuta. V borbi za kruh in v prevelikem, in nesmiselnem strahu za svoj obstoj služi te stan prav s pasjo ponižnostjo in zvestobo molohu — kapitalizmu v najlvečjo- pogubo sebi in celotni družbi. Kakor nam vse dosedanje izkušnje v življenju kažejo, nima naše u-radhištv-o- z prav malimi izjemami §e prav nikakega smila in volje za socialno’ vprašanje ter se prav nič ne zaveda, da ta stan, osobito še zasebno uradništvo, -pi po svojem zvanjiu prav nič drugega kakpr važen in bistven sestavni del tiste absolutno nedeljive enote, katero tvorita kmet in delavec.
Zato pa je treba, da delavec in kmet povesta enkrat odkrito besedo tudi tistimi, ki se tako s ponosom in samozavestjo- nazivljejo — cvet naroda, diai je v veliki in brez dNo-m-a- najivečji meri od njih odvisna čhm prejšnja rešitev socialnega vprašanja, kajti brez inteligence, to je, breiz zato sposobnih ljudi, se socialno -vpira-šiarnje ne ,bo nikdar moglo »o-voljno rešiti.
Gre naim tedaj samo ža to: ali spozna današnje iz-obraženstvo, da je po svojem zvaniju v- družbi le važen in neobhodno potreben činitelj v nedeljivi enoti knieta in delavca in se temu spoznanju dosledno’ tudi udinja za . blagor in rešitev zatiranih, ali pa si bo moral kmet in delavec poleg sedanjega, kapitalizmu vsužnje-nega iz-obraženstva vzgojiti nov naraščaj inteligence, ki se bo čutila s delavcem in kmetom nedeljiva enota ter delala v tej zavesti iskreno- iin pošteno- m o-svoboditev zatiranih izpod kapitalističnega jarma. Naša krščanska inteligenca naj blagovoli o tem razmišljati in se odločiti!
Prihodnjič bomo pa obravnavali o načinu, kako pride delavec in kmetski stan v najkrajšem času lahko do zadostnega števila sposobnih ljudi, ikj bi bili zmožni in voljni voditi zadružno- produkcijo- in trgovino- pošteno1 in -iskreno v korist delavca in kmeta.
Praznjk dela vevških papir-ničarjev.
Vevče, 7. septembra 1924-
Naše delavstvo je praznovalo- danes praznik dela* Na predlog »Zveze papirniškega delavstva«, ki je bil pred meseči podan nla mnistrstvo za trgovino- in industrijo, je krallj odlikoval z zlato-, odnosn-o. s srebrno medaljo- dva člana in tri članice za 50-letno nepretrgano delo v tovarnj. Lep praznik, redko- slavje!
Slovesnost saima se je izvršila takole:
Ob desetih dopoldine se jie zbralo- vevško delavstvo pred društvenim domom s -papirniško godbo in z delavsko -požarno hrambo- na čelu. Zastopana je bila. pojisk-a in dobrunjska občina. Niaito sta se pripeljala iz Ljubljane Franc Smodej, glavni urednik »Slovenca« in član načelstva J. S. Z. ter glavni tajnik J. S. Z. France Žužek. Takoj po njihovem prihodu je predsednik »Zveze- papirniškega delavstva« otvoril zbor, čestitajoč jubitaintoin. Za njim je dobil besedlo- Fr. Žuželk, ki je v kratkih besedah povdaril sledeče misli:
Današnja slovesnost je praznik dela! Če jubilantjfe pogledajo za pol stoletja nazaj, -bodo- priznali, da je bil -položaj delavstva svojčais veliko hujši ko- danes. Sproti se uspehi strokovnega -dela sicer me vidijo-, ip-a-k pa gre položaj delavstva s-talUo- navzgor. Tudi danes tu zahtevamo priznanje delu, delu -slavo, dlelu čast! Zato- zahte ■ varno za svoje delo primemo- plačilo, tako da bo delavec
s svojo- družino- lahko živel. V tem boju orno- vztrajali vsak dan, iz leta v leto. In prepričani smo-, da bo vevška papirnica, predno poteče novih 50 let, v rokah delavstva. Ta tovarna je naša, ker je vevško delavstvo sestaven del papirne industrije. Zato korakoma vanjo z go-dlbo na čelu -kakor v svoj dom.
Nato se je razvil- sprevod, spredaj je igrala godba-Za -godbo- so- -se v dveh kočijah peljali slavljenci. Za njimi je korakala požarna bramiba, za njo pa ostalo delavstvo-.
Dvorišče tovarne je -bilo- ok-usn-o okrašeno. Pred tovarniško- pisarno je stal na lepo ovenčanem -odru kraljev kip. Pred oder je stopila peterica -jubilantov, požarna bramiba z -delavstvom pa je -napravila špalir.
S p-osebrim avtom -so se pripeljali iz Ljubljane okrajni glavar dr. Ferjančič, ing. Š-uklje od »Zveze in-du-stri-jcev«, predsednik up-ra-vnega sveta »Združenih papirnic« dr. Karl Triller in tajnik dr. Pavlin. Ko je godlb-a zaigrala par komadov, je povzel besedo g. dr. Ferjančič, povda-rjaj-oč, da je napredek industrije- najbolj za-visen odi stalnega zvestega delavstva, čemur so- Ju-bi-lantje -sijajen zgled. Po govoru je g. ekrani glavar pripel jubilantom! odlikovanje, godba pa je zaigrala »Lepo našo- domovSUo-«.
Nato je nagovoril jubilantom g. dr. Karol Triller, na-glašujoč, da s-o- vz-or delavnso-ti in zvestobe, za kar jim je družba hvaležna in česar se bo tudi vslilkdar zavedala. Delavnost im zvestobo- je družba vedbo cenila in ni tega nikdar pozabljala. Jubilantom naj Bog da sre-' čo-, zdravje i-n veselo življenje!
G. ing. Šuklje je v svojem gov-o-ra naglasil, da je delavstvo na ta jubilej- -in ta odlikovanja lahko pon-o-sno. Delo iz srca je največ vredlno, za-to naj -jubil-amtje večerna leta uživajo, v božjem veselju!
V imenu »Jugoslovanske strokovne zveze« je govoril g. Franc Smodej:
»Dane sobhajaimo veliko- slavje. M-orda to ni toliko razvidno na zunaj1. Tem pomembnejše pa- je na znotraj. Današnja odlikovanja so priznanje zaslužnega dela. Delo -je, ki vzdržuje delavstvo-, industrijo-, človeštvo- in ne v zadnji meri držav-o-. Zato- pa gre delu tudi pošteno plačilo. Ti ijubSilantje so- dolgo- dobro delali. Po- zn-ačaj!u posla težko delali. Zato- me vesele besede g. dr. Trillerja, da je družba zvestega dela bila -vedno vesela, vsled česar upravičeno pričakujemo- danes- od nje hvaležnosti in da bp to družba udi izpolnila. Jubilantom naj jesenska doba teče mirn-o in lepše kako-r j-e bilo njihovo do-seid-anie s-knbipolino življenje.«
Z godbo na čelu je delavstvo- spremilo nato jubilante v restavracijo, kjer je bil, zanje pripravljen -okusen obed. Tam- so- se izmenjale še prisrčne napitnice, jubilantj-e pa so- prejeli o-d družbe denarne -nagrade.
K temu poročilu bi pripomnil; že tele misli:
Združene papirnice razpolagajo morda z najprid-nejšim to z najzvestejšim delavstvom cele Slovenije. Zato naj blagovolijo odgovorni člniteiji misliti nekoliko na -to, da gre delu priznanje ne te v -besednih, marveč predvsem v- dejanju, če je g. ing. Šuklje naglasil, dia je -največ vredno delo iz srca, moramo mi naglasiti, da srečavamo delo iz srca le tam, kjer je delavstvo zadovoljno. Zadovoljno pa je delavstvo tam, kjer je za svoje delo dobro plačano.
Današnje mezde papirniškega dallaivsva p-a nimajo na siebi- prav nič takega-, da bi to prepotrebno- zadovoljnost pospeševalo!
Mislimo-, da je -treba pov-edaiti i- to-!
Angleško in ameriško časopisje.
Nabirajte za tiskov, sklad »Pravice!«
Zagrebški »Obzor« je pred nekaij- dnevi (29. pret. m.) priobčil obširen članek o angleškem in ameriškem časopisju. Članek je izredno zanimiv in, poučen. Da spoznajo naši čitateiji značilne lastnosti prvih sveto-vnih li-r stov, ponatiskujemo nekatere zanimivosti iz omenjenega članka.
Amerikanci cenijo- nad vse dvoje časnikarskih lastnosti, namreč izboren »nos«, ki.zna, vsako po-vost takoj najti in P‘a umetnos-t, nov-ost tudi napeto opisati.
Stefan Leacock piše v svojem delu »Odkritje Anglije« naslednje: Mi, Amerikanci, stremimo za tete. da najdemo- no-vico- in da ž njo postrežemo čitateiljefli v kar najbolj mogoče kričeči -obliki, dočim- v Angliji ni tako; tam gre le za to, da s-e čitate-ljstvu postreže z udobnim čtivom. Vse to ima svoj vzrok v tem. ker se angk" ški časopis čita pri kosilu a|i pri večerji, dofi| č)ta Amerik-anec časopis-e v drvečem in nabasanem V$, zemske-m tramvaju, ali med britjem, ali pa v čak-alf* pri zobozdravniku.
To dejstvo je ime^o to^posledico, da so amerika:' ski časopisi uvideli'P^trLbo, da objavljajo senzaciiomaJi1* naslove in podnaslove, -ki v par besedah povedo vsebin* sledečega članka. Dovolj je, da se prečita s-am-o nasMI in čitatelj dobi takoj! poj-m, -kaj -se v članku obravnav® V tem tiči prva razlika med- amerikanskim in angleški!11 časopisom. Am-eriška javnost zahteva poileg tega raznovrstnejšo vsebino-, razen tega p-a mora biti čaisoi pis še obširen. »New York, Times« ima na primer redt* 48 strani, nekatere njegove nedeljske izdaje pa obsegaj® celo do 160 strani.
Zaradi ogromne razprositrano-sti severo-ameriŠKi združenih držav časopisje glavnega mesta ne pri* dre do vseh skrajnih delov državnih meja, marveč j2; bajaj-o poleg tega š-e številni podeželski listi. V Amer® je vs-eh dnevnikov 2036, -od teh 426 jutranjih in 1610 v® čeirnih. V Angliji p-a jih je samo- 153. Ameirkanski listixV bajajo z dnevno naklado 31,450.000 izvodov, kar iz-piri' čuje, da 28 odstotkov prebivalcev kupuje dnevno svd časopis. Odtod pa tudi izhaja, da ima vsaka ame-riŠ^ družina svoj dnevnik. V Angliji je dnevna, naklaidh splošnem manjša, kljub temu p-a- znaša, še vedno 15 ri' lijonov izvodov, kar -po-m-eni, da jih od 47 milijlono-v Pre' bivalcev 31 odstotkov čita dnevnik.
V Angliji je veliko čitarteljev, a malo časopisov; raditega pa je tudi časopisna naklada večja, kot v Arij riki. Tako je n. -p-r. »Daily Mail« presegel niakla«1? 1,800.000 izvodov dnevno. Za njim -pride še pet dnevnikov z dnevno- naklado od! 800.000 do 1,300.000 vodov.
Svetovni rekord ima v tem oziru »Le Petit Pa^ sfen«, ki je Imel' koncem leta 1918 dnevne n-aklav 3,92.460 izvodov, danes ima normalno okrog 2 mtl-ij^ izvodov. V Ameriki ni niti enega dnevnika s toliko- ^ klado. Veliki newyorški ih chica-ški dnevniki imajo ^ tisoč do 700 tisoč dnevne naklade. Zgodi se sicer, doseže kakšno nedeljo »New York American« nad milijon izvodov nedeljske naklade.
Povdariti p-a je treba, d-a obstoji med ameriško angleško- nedeljsko izdajo velika razlika. V Ameriki ^ ha-ja časopis v nedeljo- pod istim uredništvom in P0; istim naslovom kot v delavnik, toda. v znatno pov0^’ nem obsegu. V Angliji pa je- nedeljska izdaja po-polnori drug ča-sopis, ki i-ma pogosto samo- istega izdajaj To je pravzaprav tednik. Navadno ima tudi- drug nas« drugo uredništvo, druge čitateljsike kroge. Tudi ti$‘
o-b
da
k
ki
ta;
S
*
5!«
!*
kje
sv,
V metežu.
Dolfe se je vračal ogorčen nazaj k delu. Tud-i on je bil med naštetimi, ki morajo zapustiti službo. Tovariši so ga tolažili, da še ni nč gotovega, naj se zaradi tega nikakor ne razburja.
Spomnil se je doma, ko je -pomislil, kam bi šel. Dolgo te ni bil s svojimi misli doma, pozabil je na ono hrepeneje ljubeče matere, ki skrbi dan na dan, še v sanjah in njene sanje so ena sama velika skrb za otroka. Začutil je krivdo na sebi, začutil, kako je grdo onečastil one spomine lepih večerov, ko sta sed-ela doma s Cilko pri mizi, -mama pa je šivala in bile so radostne in jasne njihove misli takrat ... To ga je grizlo še bolj.
Ko se je bližal strojem, je zagledal svojega preddelavca, ki je hotel zopet spraviti kolesje v tek in je privijal vijake. Dolfe je pohitel k njemu in ga odrinil.
»Ne boš!«
Ta se je prestrašil in umaknil. Ko je zagledal pred sabo- jezen obraz in- bliskajoče -oči je stopil za velik za-mašnjak, ob katerem je -bilo pritrjeno veliko kolo s štirimi železnimi ročaji za navijanje žice. Dolfe je v prvi jezi stopil za njim. Tedaj se je nategnil jermen, kolo se je zavrtelo in ročaj kolesa je sunil Dolfeta v prsi.
Zakril se je z rokami, -nato se je- zagrabil za prsi. Stemnilo se tpu je -pred očmi,skrčil se je od silne bolesti, nato pa je omahnil.
Priskočili so tovariši, odpeli so mu jopič'. Na -prsih se je poznal velik udarec, podpjut s -krvjo. Dvignili so ga na rahlo, eden je od nekod prinesel vode. Dolfe se je polagoma zavedel. Prosil je za v-o-do. Nato se je vse-del na bližnjo klop in rekel: »Saj bo kmalu dobro, kar pustite me.«
oni porogljivi glas in zloben smeh tovariša, ki mu je bil vedno zoprn. Obstal je, a čull ni ničesar več, le težke korake po stopnicah in v naslednjem trenutku je že šel mimo njega tovariš Pirnik. Ni se zmenil zanj.
Ko se je vsedel v sobi na skrinjo, mu je postalo težko, da bi zajokal. V prsih ga je težilo, težko je kašljal. Ni mislil več na Milko, s svojimi mislimi je bil zopet doma pri materi, čutil je krivico-, kak-o -ga teži in bolj ga jie bolela kot udarec na prsih. Spoznanje se mu je, budilo, vstal je pred njim sklep: vrnem se!
,VI.
Mrak je bil v veži, ko- je Dolfe prišel domov. Na stopnicah je začul šepet, spoznal1 jie Milko, takoj nato pa
Mesec’ je lil skozi okno svojo bledo luč, da je odsevala na tleh v velikem svetlozelenkastem pravokotniku. Z mrakom je bila preprečena soba, vsa tiha, le ve-, liko, svetlo okno je sijalo od mesečine.
Dolfe je sedel na stolu ob oknu. Zrl je doli na polje, ha domače njive, ki so skrivnostno sanjale v pokoju. Dolge, temne sence so ležale po vrtu, listje je narahlo šumelo, a Še to šumenje je komaj motilo tišino-. Ob koncu polja so se dvigate temne sence, ležalo je mesto na polju. Sredi -polja -pa se je belilo znamenje še bolj kot oni dan, vse belo je stalo med .dvema sencama.
Užival je to krasoto, tako pogrešano; šele sedaj se je zavedel, da jo je pogrešal v onih težkih dneh na tujem. Kako težko je občutil življenje vseh onih trpinov, ki jim je bridka skrb ugrabila pravo ljubezen do doma, ki jim je dom postal mačeha. Zamazani, črni so vstajali pred njim, v rokah so še držali težka kladiva, njih glas je kričal glasno do neba: Pravice otrokov bi radi na našem do-rnu, za katerega delamo noč in dan, ne tujcev, brezdomovincev; o čujte nas trpeče brate!
V sobo je stopila mati s svetilko v rokah. Postavila jo je na mizo.
»Da ne boš v temi!«
»Saj- bi ne bilo -treba.«
»Čaja ti bom prinesla, gorkega boš moral piti. ti bo odleglo.«
Dolfe e zrl na vrata, ki so se zaprla za njo.
je na njenih liciH vso skrb zanj, ki se je vsesala v tir
4
oči, odkar je ni več videl. Težko mu je bilo, ko je vij kako- mu hoče brati vsako željo na očeh, da le ne bi L pet odšel, da bi ga pridržala doma. Ni vedela, da s‘ J želi več nikamor drugam; kakor utone zarja za gort" so m-u prešlje želje živeti še kje drugje kot doma. Okh-je to življenje, včasih tako polno trpkosti.
Cilka mu je prinesla čaj. Sedla- je k mizi, -nj-ernh sproti.
»Kako slab si, DOlfe.«
»O, ti si še ostala blaga, a jaz . . . koliko seri spremenil od takrat, ko sem bil zadnjič doma, ko s' prav tukaj sedel. Nisem povedal tega mami, a tebi f vem, ker vem, da me ne boš obsojala . . 4 Pozabil n. na mamo, po gostilnah sem posedal, grde kvante sb^j prijele mojih ustnic, še več ... a ti mi boš odpustila-si tak-o dobra.«
»Ne govori vendar tako!«
iP
%
»Zdaj se zopet vračam, vračam domov
misli še včasih zaidejo v one težke kraje in so boln® ^
spomnim se včasih onih lepih večerov, ko e bilo ' še tako lepo, morda bo še kedaj, morda zopet zasij0 zvezda f . .«
»Pridem takoj nazaj.«
Ni še prišla do vrat, ko se je izvil Dolfeth
h
mučen krik. Začutil je težo, takoj na to, kakor bi- rijj
teža padja z dvojno silo na prsi. Ob ustnicah se j -pokazala rdeča slina, nato pa se mu je vlil? kri izvra# nosa. Omahnii je na stol. Cilka je prebledela o-b v le njen krik: »Zakaj nisi ostal . . .« obnemel je me nami.	,
H
r<k
Presegajo, kar se tiče' naklade, Angleži Amerik ance. Nedeljska izdaja »New oi the World« ima nad 3 milijone Svodov naklade, »Sunday Pictorial« nad 2 milijonia, ‘«nip.ire News« v Manchestru poldrugi milijion.
Newyorški dnevniki imajo več dnevnih izdaj, kar “ffričujje, da računajo tudi z ulico. Kakor hitro- se zgodi N novega, izpreniene na prvi strani nekoliko člankov, aa njihoivo mesto’ postavijo no.ve-, prve po prestavili na h s^rani *n nova izdaja je gotova. Te vrste izdaje ® označene z zvezdico-. Jutranji dnevniki prično z izdajam zjutraj ob 5., ob 11. dopoldan izide že nova iizda-“• Večerni listi začno izhajaiti ob 4. popoldan, naslednje i^aie slede ob zaključku borze in ob koncu športnih ekem tistega dne. Za Amerikanca je izid tekme važnej-i kat vesti iz Evrope.
Iz vsega tega — »Obzor« navaja še mnogo drugih ^im iv os ti — lahko razvidimo, kako močno je razvito . ^gleških in ameriških pokrajinah časopisje in koliik-n®‘&o brezdvom-no njegove posledice. Dejstvo je na-mi-’ da čaisopisje, oziroma tisti posamezniiki in družbe, 'stoje za to velikansko maso papirja, obvladajo po
Volji vso angleško in ameriško ter s tem posredno _J%tio javnost, j
klavsko - kmetskemu listu.
slav,
»Delavsko-kmetski list« se imenuje nov tednik ^ Vriskih komunistov, ljubiteljev in propaigatorjev tret-. Moskovske internacionale. Iz naslov o-je razvidno, da radi tudi kmeta privabili k .spoznavanju boljševiškega angelija, ki od prve do zadnje vrste oznanja nebesa, ^zemlji. Glavni boj tega lista pa je naperjen na vse,
H
ie krščanskega in pravičnega. Že v prvi številki
5e ,va iz topa največjega kalibra strup in znane bollj-* J“ke fraze, s katerimi upalo boljševiški bogovi vzeti jS&niu delavcu in kmetu vero v B-ogia, poštenje in pra-v ■ Komunisti dobro vedo-, da je treba vzeti človeku r° in poštenje, da je treba proletarijat medisebojno , ovražiti, ga privesti v skrajno nezadovoljnost, šele ai se oglasi v komunistovski organizaciji.
^ Krščanstvo' jim je glavna ovira za dosego njihovih Hit!TnolV' '■ Zato, ker krščanstvo nikdar ne bi db-3jj 1^1°, da bi komu prste prešami, pa naj1 so že orjunci komunisti. Krščanstvo je danes tako močno, da bo
Vs*k
s nasilni poizkus1 že vnaprej zadušilo. Mi krščanski laMsti dobro vernoi, dia bi komunisti, če bi mogli do dJ^ti, ravno tako-, če ne hujše, postopali, kakor so ne-0' orjUncii. Mi' dobro vemo, da bi prvi morali v pre-f0vna^ duhovniki in potem vsi drugj, ki ne bi hoteli ve-a*i’ njihovim naukom n služiti zlatemu teletu.
V 3. štev. »Delavsko-kmetskega lista« je nekdo Dišal članek: Krščanski socializem, iz katerega je raz-C^O', da jim jfe laž in prevara tisto- sredstvo-, s katerilm cejo- preslepiti ter oglušiti vse tiste, ki slišijo in vidijo <Sht v krščanskega soca-lizmia na eni in propadanje ma1-^isticncgra -komunizma na drugi strani, delavstvo danes ni več tako- za luno-, da bi slepo • raznim strupenim listom-. Tudi frazam noče na-več, ampak se nagiblje na tisto stran, kjer ni fraz, jvr govore dejstva. »Del-avsk-o-kmefcki list« n-af bluje strup naprej, krščanski socialisti pa bomo vedimo ^frJevali svoje vrste. Vmes bomo- pa peti: Doktor I krščanski v nas biva-, (boljševizma nima itd.
^	Delavec.
Tedenske vesti.
^ Naši rudaril v Ameriki. Od leta 1916 do 1922 jfe
Ph -—ilo v pensilvanskih rudnikih toliko jugoslovan-
jev, da so- zapustili 4055 otrok-sirot. Njihova tote>re^'na staws,t i,e znašala 6 let iln 8 mesecev. Te si-1 dobivajo odškodnino- do 16 leta, ki redko- presega ‘aria ma teden. To dejstvo- najbolj dokazuje, kako
« se godi našim rudarjem in družinam v Ame-
fittatlv ^re^man*e Pr*Pravn**tPv v finančno kontrolo. V
kontrofli v Sloveniji je :popolniti večje število * 2^iŠkih miest. Pogoji za sprejem' -so določeni: v čl.. ftev ° MKnizaeiji finančne kontrole. Uradni list ' 109 in leta 1922. Podrobne informacije prejmejo . pri oddelkih finančne kontrole. — Oblastni in-rat finančne kontrole v Ljubljani.
Delavska zveza.
pri 9TO0ŽW- Gotovo ste si g. urednik
■> «aR,]i |e. z jiaTO1> da se 2ie ^05 j<asa ne oglasimo ■•Kjr --im dopisom1 v »Pravici«. Je že pač tako, kadar s trL^vek zapustiti dom in iti po- svetu po- mlaivi ali sigj^nom- za kruhom, kakor se v resnici pravi, Vsiled vremena se je v vinogradi^ in senožetih delo ^vlačevak)-. Delo v organizaciji je zato malo za-‘ "sak sii je le delal načrte sam pri sebi. s„ nedeljo, dne 31. avgusta -po rani s,v. -maši soi se 2^ali vsi odborniki strokovne in delavske zveze k seji, ki je imela obširen dnevni red-. P-o-
itc'
h- Mvv zas^°Pniki o izidu občinskih volitev iz občin T|iia -V^’ ^ier snK)	* odbornika, v občina!)
2, Brebrovnik 2, Mi-halovci 1 in Veličane 1 Jasno- se vidi, da mais, viničarje oziroma našo M Vs 0 zvezio« vendar le upoštevajo, ker simo do-fp ^ teliko odbornikov in to brez volivnega boto. k J>a ^a^dib sporazumno- z »Kmetsko zviezo«. Ce za 1 ^ nastopili s svojo kandidatno listo-, bi bili r^ill_ J** nunogo- ‘boljši . V prihodnje bomo tudi nalogi so še vedno- prepričanja, dia naj odločuje
-premoženje, ne pa ljudska volja, dia naj; bo voljen boga»-tin, katerega si viničar mora samo izvoliti^ natoi pa molčati. Tako-je seveda dosedaj -bilo. Z ustanovitvijo- »Strokovne« in »Delavske zveze« pa je zapihal pri nas drug veter. Pravimo-, da smo naredili le poskus, v prihodnje pa veljaj geslo-: Vsak uspeh, ki ga kdo- hoče imeti, naj sii pribo-ri vsak sam! Tako tudi; mi viničarji, da se -nam ne bo morda očitalo, da smoi po milosti magniar tov zlezli v odbore.
To si naj magnatje kar izbijejo iz glave, češ: Mi smo- veliki davkoplačevalki, zato' nam1 gredo občin-s-ki odbori. Viničarji: smo še večji davkoplačevalci, ker vam celo leto delamo skoraj zastonj!
Je trda res v današnjih časih za kmeta in vinoigrad1-nika, ali tako- nikdar me kakor je trdo življenje ubogega viničarja. Kmetje so stiskani od1 zgoraj z davki, sami pa pritisk,ajo navzdol na revnega delavca, ki nima nikogar, da bi ga ščitil. Resničen je stari rek: »G-ospoda lupi kmeta, kmet lupi siromaka viničarja, ta pa lupi cel krompir, če ga ima.«
Ne mislimo pa s tem napad:ati kmetskega stanu, le resnico hočemo povedati, boreč se za svoje pravice.
Na seji se je sklenilo, razpresti »Delavsko- zviezo« pa vse naše kraje in vrhove ter postaviti krajevne delavske organizacije. V ta namen smo- razposlali v kraje1, kjer še tega nii, boljšim, zavedtnejširn viničarjem' vabilna pisma, da naj pridejo na zaupniški sestanek, ki se vrši d!n-e 14. sept. 1924 po rani sv. maši- v društveni dvorani pri Sv. Miklavžu. Naglašal-o se je pred: vsem, da se bo pobrala zaostala članarina. Tako- upamo-, da. bomo- storili svojo- dolžnost v svojo korist in v korist celokupnega slovenskega delovnega ljudstva.
i	„v , i ------------------    ;
Strokovna zveza.
Tovarniški (delavci.
Jesenice. Kriza v naši tovarni brezobzirno raste. Pripovedujejo, da jih bo. spet tristo tako nesrečnih, da bodo morali pobrati šila in kopita-, zapustiti domovino in i-ti iskat kruha v Francijo, če jim -bodo oblasti t-o-liko naklonjene, da jim bodo dale potrebne potne liste.
Namiguje pa se, da bodo- odpuščeno delavstvo zadrževali doma, d)a bo več brezposelnih delavcev na razpolago-. Nič ni gospodom mar, če lakote mrjejo! Samo da jih bo- kapital lahko poklical v ugodnem trenutku, da še boilj izrabi njihovo nesrečo- v svoje umazane špekulativne namene.
Kiaj hoče narediti družinski oče, ki je komaj čakal, da je spravil -sina v delo? pelal je eno ali dve leti; družba pa ga je vrgla na ciesto. Doina ne dobi) dela, v Francijo ne sme, ker pravijo, ch se pojdemo še vojsko in -tako prejme -oče dva udarca na enkrat.
Gospodje se izgovarjajo, da''So -bile krize tudi drugod in da je pri nas neizbež-na. Miii pa vprašamo, kaka je naša brezposelna podpora1 -im klaka v dhlgih modemih državah? Na to bi želeli odgovora. Ce se že krize umetno ustvarjajo, bi zahtevali, da imamo mi tudi pra-vjpo do življenja.
Delavstvo naj izsprevidi, kjie je njegovo mesto! Organizira naj se politično- in stroko-vno, ker druge rešitve ni. Kdor pravi, da organizacije nič ne delajo, ta kaže sam na sebe, da ne mara pomagat delati, kajti organizacija smoi mi! vsi skupaj! Če ne zahajamo na shode in sestanke, kažemo, da -nam ničesar ne manjka. Čudežev pa ne zahtevajmo, ker so nemogoča po- ljudeh.
Naše načelo' naji bo : Pomagaj si sam’ in, Bog ti bo pomagal! Kritteirtaj pa tam, kjer bo tvoja kritika kaj zalegla! Na organizacijskih shodih in sestankih naj se pa le kritizira, seveda stvarno in pametno.
V tovarni mila na GHncah pri Ljubljani so delavci prostovoljno začeli delati 10 ur dnevno brez zakonitega 50% poviška čezum-ega dela. Na to- so nekateri delavci Pristali samo zato^ ke rso- nevoščljivi, da bi še kak brezposelni družinski oče kaj zaslužil. Gospoda naivnatelja vprašamo, če1 je še pomanjkanje dela v tovarni in ga sipomin-jamo na žrtev, ki Jo inia v glavnem on na vesti.
Kleparji. Seja odbora skupine kleparjev in inštalaterjev se vrši 16. t. m-, ob 6. uri v .pisarni' S. Z. T. D., Start trg 2/III. Ker je dnevni red Važen, je prisotnost vseh odboruiikov obvezna.	Predsednik.
Rudaril.
Prevalje. — Žalostne raranere delavcev, uslužbe-nih pri premogovniku Leše, zaposlenih pri nakladanju premoga na kolodvoru. Nia(ve4eni delavci, k) so primorani vztrajati pri odkazanem jim težkem delu na prostem ob vsakem vremenu za nezadostno plačo', so- poleg teh nadlog še posebno zatirani od strani premogovnega obnaitovodja. NajnovejSa odredba od1 strani podjetja na gmotno- oškodovanje delavcev Je pritrgo-vanje zaslužka na ta način, da ipodiietje že nekaj časa enkrat tedlensko' ne zaposluje nekaterih svojih delavcev. Ne zadostuje, da se je vsem delavcem- le&kega premogovnika ustavilo1 izplačevanje nabavnih prispevkov, marveč je podjetje začelo- nekaj svojih delavcev in delavk zatirati s item, da jih v nekaterih delavnih dneh ne zaposli, čeravno- bi se temu moglo pomagati.
Obratovodljla g. Gruden je pnepovedaJl pazniku delavcev pri nalaganju premoga na kolodvoru, pisati delavcem nadure,. čeravno je večkrat potreba preko delovnega časa delati, zahtevajoč, dia morajo rudiarji za navadno plačo storiti vse, tnagauri da je potreba naložiti do 90 ton premoga! ‘In tb samo pet delavcev!
To- je brez dvoma pretirana zahteva! Petorica delavcev ne zmore tega dela v 8. urnah, zlasti ker tudi vo-
zovi niso- vedno pripravljeni za nalkladanjle. Ako sie kateri izmed teh delavcev kdaj vznevolji nad vednimi ši-kanami g. obrafovodja in paznika, mu groze s kaznijo in z odpustom iz službe. Navedene pritožbe prizadetih je odbor S. Z. T. D. skupine Prevalje vzel na znanje in se je vložila tozadevna resolucija na premogovno ravnateljstvo.
Opozori »Pravica« še ti merodajne osebe na bedne razmere prizadetih delavcev! Zahtevamo, da se nekateri delavcei pri premogovni pralnici ter pri nalaganju železniških vozov na kolodvoru, ako se iz kako-ršnetga-k-o-ll vzroka res ne morejo zaposliti vsaki delavni dan z dotični-m delom, dia jih podjetje z ozirom na njih bedni položaj zaposli -v deloprekinjenih dneh s kakšnim drugim delom. Dolžnost podjetja bi tildi bila, d& skrbi v zdraevtvsnem oziru za d'elavce pri nalaganju premoga na prostem tako-, da jim nabavi -dežne plašče, da v slučaju slabega vremena ne bodo- do- kože mokri- in, da si pri -delu -ne 'bodlo izpodkopavali svojega zdravja. Dosti je zapostavljanja, izboljšati se mora njihov položaj!
Prometna zveza.
	 .	r	.. I >. f	V
Tistim, ki se jih tiče. Železniški delavci so bili oblagodarjeni s 1. septembrom- t. 1. z odtegljajem 2% državnega davkia, in to še od 1. aprila t. 1. Vsled tega so bili splošno vsi delavci tak-o- občutno' udiarjeni, da so premnogi dobili na dan plače samo- po par dinarjev. Da ima tako'postopanje z delavci, ki pošteno- iln vestno delajo ter v- svoji skromnosti in neizmerni potrpežljivosti tudi -nravn-o- zelo-, zelo- visoko nadkriljujejo naše moderne takozvane boljše sloje, tudi v nravnem oziru nedogl^dtie slabe posledice, je -menda vsakemu jasno. Kaljti tudi če sto še tako verna mož in žena in prepričana o božji previdnosti, ki vse prav vodi in vlada-, omahneta jahko za trenutek v času, ko mož ne prinese konec meseca ko se (j-e pošteno in vestno ‘trudil, niti toliko domov, da bi bilo za najnujnejše potrebe.
Prepiri, obupj, Jok žen in otrok, strah pred- izgonom iz stianoV'an|Ja ter pred’ sodnim postopanjem trgovca in obrtnika, ki je kreditiral skromne svo-te, katerih revež ne more pri najboljši volji izplačati, četudi živi skromno-, velikokrat naravnost puščavniško življenje, je posledica prepičlih prijemkov. Zato naj se delo pošteno plača, sicer bodo prišle nad delodajalce in vse tiste, ki so poleg delodajalcev liliji sokrivi, posledice Vnebovpij-očih grehov.
Menda je iz navedenega dovolj jasno razvidno, da je socialno vprašanje v najtesnejši zvezi tudi i tnorailo in Versko-nravnim življenjem ter da je dolžan marsikdo, ki -se še danes tega ne zaveda, se pridružiti delovanju za zboljšanje delavskih razmer.
Upamo, da nas bodo razumeli tisti, ki se jih tiče, ne 4la bi -nam bilo treba jih točheje označiti.
Združeni odbor vseh železničarskih organizacij je imel v četrtek, dne '4. t. m. sejo, na kateii je poročal tudi Zastopnik O. N. 2. J: Iž Zagreba, tov. Balkas, ki je Prinesel tudi predloge železničarjev zagrebške direkcije. Ugotovilo se je, da se predlogi skoraj popolnoma ujemajo z onimi, ki so jih sestavile organizacije ljubljanske direkcije. Sklenilo se Je, da se takoj prične z delom, da se sestavi enoten sporazumen predlog za revizijo zakona o prometnem osobju. 1 n ‘
Da se delo čimprej izvrši, se je določil ožji odbor 5 članov, h kateremu se je privzel še tov. Baikas kot %a-stpnik zagrebških železničarjev. Ta odbor je pričel takoj v petek 5. t. rp. ob 8. -uri zjutraj z delom ter deluje neprekinjeno naprej, dokler ne dbivr^i vsegži'dfeiai. Nato se bodo železničarji oby!0sti|i o celotnem načrtu, da se izjavijo ter dodajo še mordbitne predloge, nikar se bo celoten predlog predložil ministrstvu £a promet.
Pov-darjamo ponovno, da vlada med vsemi organi-Zftciiiami popolma slo^
naravnost tekhuijejo v iskrenem in požrtvovalnem delio za dobrobit celokupnega železničaristva, posebno še za zboljšanje raizmer ddavcenj, ki1 So' ^ine^vsega dsobja še 'najbolj pottlrebni' -niiijne pomoči
Zato pa je, toliko- bolj obsodbe vredpo nabavljanje nekatierih neTgačeiv med nčo-rgainižirarilnit ž^eaničarji, katerim ne rečemo za danes drugega, kakor da so ravno neorganizirani železničarji za sebe im za celokupno- osofe-je največja nesreča.
Celje. V -nedeljo, d>ne 7. t. m. je zboroval sestanek-žeJezničarsikih zaupnikov za progo Celje—Velenje—Dravograd—Meža v prostorih hotela »Beli vol« in je obravnaval o najvažnejših potrebah in zahtevah železničarjev, posebno pa še progovnih delavcev. Sklenilo se ie, delati na to, da se čilmiprej odpravijo krivice, ki se godle delavstvu in so ponekod naravnois-t nezaslišne.
Sestanki zaupnikov. Istotafcp' so zborovali sestanki zaupnikov, delavcev in nižjih uslužbencev v Poljčanah, na Pragerskem in v Mariboru. Povsod je poročal strokovni tajnik P. Z. tov. Beltram. Nadalje smo dobili še poročila o sestankih in ožjih razgovorih med delavci in nižjimi uslužbenci posebno z dolenjske proge, kjer progovni delavci z veilikim strahom1 in obupom pričakujejo zimo in neplačanih dopustov. Beda med; delavstvom in vsem nenastavlje-nim osobjlem je tolika tn krivice po premnogih brezvestnih in strankarsko zagrizenih predstojniki!^ tako vnebopijoče, da smo prisiljeni, apelirati na g. ministra za promet, da se teh največj-iih revežev vendar usmili ter jilji reši naravnost neznosnih razmer.
To, kar morajo prenašati postajni, posebno pa 6e Progovni delavci, ie že dlo- srajnos-ti nečloveško. govni sekciji v Celju se je dogodil ta mesec tale preža-lostni slučaj:
Progovni delavec, ki ima žemo in čeku kopo otrok, je prinesel domov od plače s/aimo par dinarjev, ker miti je bil odtegnjen 2 % davek na mezdo od 1. apr. 1924 dalje.
Pripominjamo, da <ta delavec še dlo danes ni dobil plačanega narodnega praznika, Vidovega dne, čeprav bi se mu po zakonu moral izplačati.
Zato opozarjamo z vso resnostjo g. ministra za promet, da se nemudoma zavzame za vse železniško delavstvo', prav posebno pa še za progovne delavce, da se jim čimiprej in nemuidoma odpomore.
Vsem članom Prometne zveze. Doznali smo, da je med neorganiziranimi železničarji tudi veliko število naših somišljenikov. Stališče »Prometne zveze« je, da mora biti vsak železničar, bodisi nastavljen ali delavec, organiziran.
Povdanjamo še posebej in ponovno, da stojimo na stališču, da naj bo vsak organiziran, kjer sam hoče. Tonej tudi, če je naš somišljenik, mu je popolnoma na prosto dano, da se pridruži v tisto organizacijo, kamor sam hoče.
Toda, kot krščansko misleči železničarji iin somišljeniki SLS, nočemo absolutno nobenega trpeti med sabo, ako ni organiziran, ker vsi žeezničarji trpimo ter srno preganjami in zapostavljeni samo za to, ker nismo vsi edini in složni.
Mi vemo, da so ravno med neorganiziranimi vse izdajice, vsi denunciianti- vsi neznačaineži in brezvestni Sebičneži, ki izdajajo, če treba, tudi vse svoje soto/variše, samo da sebi koristijo. To so tiste prodane duše, ki čez vse organizacije zabavljajo, da nič ne delajo, sami zato pa druzega ne znajo in tudi ne storijo, kakor da se z d;e-mmcijanstvom svojim predstojnikom prilizujejo'. Zaradi hudobije in brezznačajnositi teh ljiudi trpimo vsi. Zaradi teh ljudi nas je še vsaka vlada in žel. uprava dozdaji tako neusmiljeno 'tepla >iin nam delalla krivice.
Zato bo »Prometna zveza« proti neorganiziranim vodila odkrit iin neizprosen boo. Seveda na druge, ki niso naši somišljeniki, ne moremo* imeti! nobenega vpliva. Pač pa bomo napravili red v tem oziru v maši SLS in sicer tako, da bomo vsakega železničarja, ki je naš somišljenik, pa ni organiziran, z imenom objavili, da ga bodo vsi pošteni ljudje lahko .spoznali koit človekia, ki nima čuta1 in smisla za solidarnost in složnost. Biti neorganiziran in somišljenik SLS, to ne gre skupaj in znači, da tak človek nima nikaketga socialnega čuta.
Vsem skupinam in zaupnikom P. Z. sporočamoi, da morajo najmanj 8—10 dni poprej sporočiti, ikdaij in kje nameravajo prirediti kak sestanek, ker sice me moremo pravočasno poslati zahtevanih poročevalcev na sestanke«
Posebno ipa moramo opozarjati, da nobena Skupina in noben zaupnik ne sklicuje n tkalcih sestankov ali shodov brez sporazuma z osrednjim' odborom. Povsod, kjer želijo člani kak sestanek, je treiba o tem namuodma sporočiti osrednjemu odboru v Ljubljano', ker nikakor ne gre, da bi posamezne skupine ali zaupniki sklicevali sestanke ali kakorkoli nastopali brez vednosti centrale.
Tajništvo P. Z.
Dopisi.
Iz Grosupljega smo' objavili že več dopisov, radi katerih so se nekateri naši 'Občinarji, posebno še stari odborniki SLS in gostilničarji precej razburjali. Vendiar smo se mogli prepričati, da ti gospodje in naši somišljeniki mislijo, da je s tem, če se enkrat v »Pravco« kaj piše, že tudi vse končano. Oni misilijo1, da to kar pišemo, je morda sama nagajivost ter si domišljiujejo, da so naši revni kmetije, ki še davkov ne morejo plačevati in
delavci, ki niti toliko ne zaslužijo, da bi se mogli vsaj za silo po človeško preživeti, še vedno tako neumni, da bi si pustili gospodariti v občinskem odboru od! takiili mož, ki so1 jim mar le koristi gostilničarjev in vaških oderuhov. Toda to ni tako.
To, -kar mi dopisujemo v »Pravico«, je naš občinski gospodarski program, ki se mora do pičice uresničiti. Če mi pravimo, da se morajo alkoholne pijače tako visoko obdavčiti, kakor v Ljubljani, ker se prt nas nič ceneje in nič boljše pijače ne prodajajo' in velikokrat še celo dražje in slabše, kar lahko dokažemo, ne sme to ostati pri sami besedi, temveč se mora to izvršiti. S tem denarjem se mora takoj pričeti z zidavo nove šole, ki je v Grosupljem prav izredno nujno- potrebna.
Skrbeti se mora, da se bo čimprej dobilo v občinsko blagajno' potrebnega denarja, ki se bo dajal kot brezobrestno posojilo- ubogim deavcem, da si sezidalfo primerne hišice, da jim bo mogoče si ustanoviti lastno družino, ker je naravnost nečloveško, da mladi, pošteni in pridni delavci in delavke se ne morejo- poročiti samo zato, ker nimajo kje dobiti strehe za skromno stano-v atije.
Istotako se mora nehati in končno v eljjavno preprečiti protizakonito- in brezvestno postopanje nekaterih občinskih odbornikov in županstva v zadevi vodovoda.
Prav posebno pa povdarjamo-, da to ni še izčrpen program »Avtonomistične delavsko-kmetske stranke«, ki tvori skupino tistih somišljenikov SLS, ki hočejo dosledno in- z vso- -odločnostjo unesti v naše občinsko gospodarstvo katoliška verska nravna načela, temveč le skromen po-četelk, katerega nam narekujejo in nas celo k temu silijo- občinske -dejanske potrebe in razmere.
Zato upamo-, da naj bi odložili še tisti trije nasi somišljeniki, -stari odborniki SLS, svojo 'nedoslednost in osebno m rž n jo ter naj bi ne delali še nadalje sramoto sebi in vsem somišljenikom- v neizmerno- škodo Občinarjev ter v korist tistih, ki strastno sovražijo ne samo našo stranko, temlveč tudi katoliška verska načela.
Iz Zagorja ob Savi. Preteklo1 nedeljo- je imela »Narodno soc. stranka« shod v kavarni -gospe Miiller. Približno štiridesetim zborovalcem vseh mogočih strank je govoril Juvan iz Ljubljane. Na vso- sapo je sicer udrihal po prejšnji vladi, a se obregal tudi ob sedanjo-, ker so klerikalci v nji. Čudno- se mu zdi, da more biti železniški minister Sušnik, ki vendar te stvari nič me raz um e. Govornik si najbrž želi za ministra g. Deržiča. Napačno se je tudi zdelo- govorniku, da poskuša g. -prosvetni minister nap-ralviti v svojem področju red’. Čudni pojmi. Če se da učiteljstvu, ki je pod- prejšnjim- režimom- trpelo-, zadoščenje s tem-, da se mu ublažijo in omilijo- krivice, ni nobena napaka. Če pa- g. narodnim socialistom to ne ugaja, ni pomoči. Dalje se je govornik srdito zaletavali v Orjuno, pač -pa je poveličeval Sokolstvo-. Žal, d-ai so pri nas Sokoli-Orjunaši. Zato so- bile njegove besede -proti Orjunii- neiskrene. Pri izpadih na klerikalizem je omenil, da on ne čuti potrebe hoditi v cerkev. To- ni sicer nič novega, saj vemo, da je pri njih katolištvo v kot postavljeno. Bodi pa povedano-, da tudi Zagorjani ne čutijo potrebe se preveč seznaniti z nacionalizmom. Pre-! napetost, nacija, trboveljske žrtve, skladnost! Popol-j noimia pametno bo, če torej g. Juvan ne čuti več te- po-j trebe, da -bi govoril o potrebi udejstvovanja svojega s-o-I cializma v Zagorju. Primere, ki se jih je posluževal, so bile neresne. Ko je bi zaključen shod- s željo, da bo- na-! rodni socializem v Zagorju tista gonilna sila, ki bo pro-dlirall in pridobivati, so štirje prikimali. Popolen fiasko!
Skupina rudarjev v Zagorju je na svojem zadnjem sestanku izvolila svojim tajnikom poslovodja konsuma Stanko Pečnika. Člane opozarjamo, da se v vseh zadevah obračajo nanj. Centralo v Trbovljah in v Ljubljani pa prosimo, da naslavlja svoje dopise nanj. •
Iz Boh. Bistrice. Ata iz naših lepili Bitenj so sej1 dni razjezili. Ko so podili koze in kokoši na; gmajno, # bogvedi od kje pride pred -o-či- »Pravica«. Pravica pa beseda, ki se je naš »obče priljubljeni« ata; silno bolj posebno če velja nižjim slojem. Prebrali s-o- do-pis v $ števlilki, pridušili se nad kajžarskimi kokoši in prihu® čili se še enkrat nad, beraškimi kozami, potem' pa haj< na kolo in proti hotelu. Pravijo, da a-ta, odkar so- zaP^ stili SLS in šli k samostojnežem, navadlnih bohinisk oštarij nič kaj ne Obrajtajo. Saj imajo tudi prav: prist gosposkih kmetov res ne spada v dtužlbo preprostih P° Ijede-lcev. Najprej so se ustavili v farovžu in se odipo^ dali ključarstvu; ata so menda nekje -slišali, da nainie ravajo komunisti in nadstrankarji cerkev podreti, za so -se pravočasno rešili odgovornosti. Potem s-o- jo n® nili v šolo-, ki je že več let krasen zgled samosM gospodarskih talentov za obči blagor. Skrbno so P1* gledali vse, posebin-o šolska drva in so se na svojo'*' lost prepričali, da še n-iiso- vsa zgorela v voditeljivi W in da otroci letos ne bodo zmrzovali kot so večin0®; vsako leto, odkar nimajo atovi politični tovariši beif flri šoli. V hotelu so jim napravili kilometerskiii dopt** kmetijski list. Atu je bil zelo všeč, zato so' zapaliHj žiniko' in naročili četrt vina; tako- jim n-i-hče ne bo nw očitati, da tudi -oni ne prispevajo k — -divem tretjin^ občinskih doklad'. Prediio so se odpeljali proti so napo-lmili vse male in velike žepe z preostalimi lirni letaki in zelenimi -plakati v trdnem preprčanju, še nikdar v življenju niso izvršili važnejšega gosipo^ skegai dela v korist kmetskega stanu in da jim 0 pristoja kot najsposobnejši osebi v Bohinju vsaj s t rst v o -k oz je pri vr ed-e «.
(t
Za	pouk in zabavo.	i
Kolinske dogodbe.
z«
27.	ft
21
V dobri veri kaj narediti se pravi, da se krivdej zavedamo,	da ne	vemo, da delamo	napačno. Latin5!	y
se to	pravi	bona fide. Kolinčan je bil	zatožen, da	je	r’	j,
lovil, pa jih ne bi bil smel. Sodnik ga zasliši in ga J18, vpraša: »Torej, Vi pravite, da ste v bona fide lovil'1 »Ne v bona fide, ampak v Renu.«
»Ne tako, jaz mislim, če ste v dobri veri lovil*
»O, gotovo, gospod sodnik, v rimsko-katoliŠki-1
Ci
I
I
Zlate jagode za življenje.
37. Kdor mnogo želi, je veči siromak, nego tisti, ki ^ ima. — 38. Dosti je boljše nego preveč. — 39. Ne v5 se šesterovprežno, če imaš krme za dva konja. -Sosedova koklja znese vselej več jajc. — 41. Sose^J koza ima vselej več mleka. — 42. Jutranje juhe ne b preveč, da imaš za zvečer še kaj. — 43. Bolje -brez ', *n čerje spat hoditi, ko z dolgovi ustajati. — 44. Bolje ^ ki me nosi, kakor konj, ki me vrže. — 45. Bolje rePa • a svoji mizi, nego meso na tuji. — 46. Slabi tesarji, ki ^ »j pravljajo mnogo trsk. — 47. Kdor se ne meni za Ji v podkvi, more še konja zgubiti. — 48. Kadar ** otroci na sejem, imajo trgovci dober dan. — 49. “ hranjeni denar je tako dober, kakor podedovani-' 1,1 50. Kar žena privarčuje, je tako dobro, kakor kar ^ zasluži. — 51. Varčevati je tako dobro, kakor zasl4! jjj vati. — 52. Kar se v praznik naprede, ono ne drŽi-j S I 53. Moliti in zgodaj ustajati, miloščino -deliti in v cer11 hoditi, to so štiri stvari, ki uboštvo iz hiše -pode.
Nabral V. Maja1;
(Zahtevajte »PRAVICO" po vseh gostilnah in javnih lokalih po-■ sebno še v industrijskih krajih I
V loteriji zadenejo le nekateri, — v I. delavskem konsumnem društvu pa dobe vsi člani 3°|» od zakupička, ki ga napravijo pri zadrugi«
w Višina je torej odvisna od {lanov samih.
- .	■,	-V	''i( ■■ *
Vsak naš somišljenik naj bo obenem zaveden zadrugar, ker je to njemu v korist, pa tudi v korist organizacije.
»ee<
ieeei
PODRUŽNICE: Djakovo, Maribor, Sarajevo, : Sombor, Split, Šibenik. :
TELEFON št. 57 in 470.
Pooblaščen prodajalec srečk Državne razredne loterije.
ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA
LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA C. 10
(v lastni palači vis-š-vis hotela Union).
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter oskrbuje vse bančne in borzne transakcije
pod najugodnejšimi pogoji.
Kapital in rezerve skupno nad 15,000.000 Din., - vloge nad 100,000.000 Din,
EKSPOZITURA: Bled.
Interesna skupnost: Gospodarska banka d. d. Novisad-
Račun poštno-ček. urada: za Slovenijo št. 11.945, v Zagrebu št. 39.080.
Pooblaščen prodajalec sre& Državne razredne loteriji
Izdaja konzorcij.
Tisk Zadružne tiskarne v Ljubljani.
Odgovorni urednik Dr. Andrej