ISSN 0351-6407 IIIHN 9 770351 640019 čez 200 CD ROM K/ Er ljKS programov In Igor RAČUN ALNI KI Lendavska 39b, M. Sobota, tel: 33 002 CREDITANSTALT Banka Creditanstalt d.d., Ljubljana Murska Sobota, 5. decembra 1996, leto XLVIII, st. 49, cena 170 SIT Atriumov hiter korak Niso za šahiranje z velikimi VREME Ob koncu tedna bo spremenljivo do pretežno oblačno z dežjem. Vestnikov koledar 5. december, četrtek, Stojan 6. december, petek, Miklavž 7. december, sobota, Ambrož 8. december, nedelja, Marija 9. december, ponedeljek, Valerija 10. december, torek, Smiljan 11. december, sreda, Daniel Pregovor Če ta mesec grmi, prihodnje leto viharje rodi. -X. Zločin v Nasovi pri Apačah S sekiro nad moža Za našo ženo sme Fotografija: Jurij Zauneker Z Deso Muck blazno resno 0 odraščanju, vzgoji, drogi in še čem Odrasli pogosto igramo vlogo boga Sosedje niso presenečeni nad dogodkom, saj so čutili, da se bo prej ali slej zgodilo kaj hudega Novoletna voščila za mamograf nisi sama in ne edina! Reševanje Nafte za ceno rezervoarjev noti vodijo v V OKVIRU gospodarskega interesnega DAN, oranža juice, 100 % sok, 1/1, Dana združenja SKUPINA OD 9. DO 31 DECEMBRA KAVA LOKA, I00 g, mleta, Loka MAJONEZA THOMY, 630 g, Droga MILKA, mlečna čokolada, 100 g, ABC Napolitanke SUNNY, 400 g, Napredek ROSE (Halozel, 0,75 I, KK Ptuj PENEČA REBULA, 0,751, KZ Gor. Brda SERVIETE 33x33/20, 3-slojni božično-novoletni tisk, Paloma DMO, pralni prašek, 2,4 kg, Vigros Čistilo za posodo KEO PIATISPECIAL, 1500 ml, Preskrba ANANAS, kompot, koluti, 825 g, Tabor KRAŠKI PRŠUT, b. k., kosi, Kras Sežana, kg PREKAJENI VRAT, b. k., vak. pak., MIR, kg SIR za rezanje RIM, Mlekopromet, kg Politične strasti so se predvčerajšnjim z izvolitvijo Janeza Podobnika za predsednika parlamenta umirile. Navsezadnje so državljani in š tem država preresna zadeva, da bi se politiki zaradi svojih pozicij in zaščite svojih bregov lahko predolgo »nategovali«. Vseeno tako kristalno čisto, kot je bilo to videti pri izvolitvi predsednika parlamenta, kljub vsemu ni. Vendarle je šlo za trgovino, ki pa ji ob doseženi stopnji konsenza ni mogoče veliko oporekati. Po tej izvolitvi se je bitka za oblast pravzaprav začela. Vendar se je v te vode v tem trenutku ob slabem poznavanju zakulisja težko spuščati. Gre pa nedvomno za pomemben korak, da pridemo do stabilne oblasti, ne glede na barvo. Kljub pozitivnemu napenjanju dosedanjih do-. sežkov države prihaja na površje vse preveč smeti, ki so jih oblastniki uspešno spravili pod preprogo in je ta nekako vzdržala v svojem žametnem sijaju. Takole mimogrede nas kompetentne stro- jih nujno potrebujejo za svoj razvoj. To seveda navidezno zelo dobro »vpliva« na devizne rezerve, s katerimi se ponašajo vzvodi oblasti, toda žal ne kaže realnega položaja domačega in tudi ne drobnega sektorja. V tej luči je sedanje poudarjanje odrešiteljev s te ali one strani povsem odveč. Na ^ak ali drugačen način bo potrebno smeti pospraviti, zato je tudi kalkuliranje o oblastni opciji povsem odveč. Ne glede na barvo oblasti ali dosežen kompromis bo boj za ohranitev sedanjih regionalnih pozicij, če že ne za izboljšanje njenega trenutnega položaja, težaven. To pa zaradi tega, ker ravno gospodarski sektorji, ki so sedaj pod največjim pritiskom preživetja, zahtevajo ne samo drugačno obravnavo, ampak so tesno povezani s ponovnim definiranjem usmeritve nove politike na makroravni. In ta zahteva določeno redefiniranje nekaterih strateških usmeritev. In navsezadnje ni nepomebno, v katero smer bodo potekale nekate- 119,00 SIT 538,20 SIT 113,40 SIT 228,00 SIT 375,90 SIT 812,60 SIT 123,70 SIT 788,30 SIT 175,20 SIT 179,70 SIT 3.466,90 SIT 1.122,90 SIT 809,10 SIT 145,60 SIT Odrešitelji pridejo u«n, oranža juice, iuu /o au., ■ /., —- MACHO, moška kozmetika (pena 200 ml in vodica 100 ml), Lek 1.175,80 SIT MANDARINE, Era Velenje, kg 148,60 SIT Prodajajo v prodajalnah M. Sobofa in R3 Ljutomer oziroma v okviru 15 trgovskih podjetij, skupina c novega GOSPODARSKEGA INTERESNEGA ZDRUŽENJA kovne inštitucije opozarjajo na rast zunanjetrgovinskega primanjkljaja, delovno intenzivne panoge pa bijejo plat zvona predvsem zaradi tega, ker na domačem trgu ne morejo preživeti, in da pač morajo za preživetje zaposliti vsaj dve ali tri četrtine svojih delavcev pri dodelavnih poslih. Kljub naši ponižnosti pred evropskim diktatom (kot so recimo koncesije za tuje petrolejske magnate) postavljajo pred nas taisti Evropejci dokaj zavite pogoje, pod katerimi bo mogoče v prihodnje pošlo-, vati z njimi (deklaracije o izvoru oziroma poreklu blaga). V isti sapi pa domači gospodarski subjekti ječijo pod pritiski domačih finačnih monopolov, ki jih ožemajo z visokimi obrestmi, in na ta način krepijo svojo posredno oblast na eni in pokrivajo svojo nesposobnost na drugi strani. Zato ne presenečajo predvsem majhni podjetniki, ki se kot dobri gospodarji zatekajo k tujemu kapitalu, bodisi v neposrednih bodisi posrednih arnžmajih, ki re nujne socialne reforme, da ne bi njihovega bremena ponovno amortizirali nerazviti predeli te države. Zato ostanite še naprej pri »Santi Barbari« na Šubičevi v Ljubljani. J. VOTEK Boj za obstanek nekdanje Avtoradgone Lastninjenje z oznako »ekskluziv« 2 vestnik, 5. december 1996 Aktualno okoli nas Beograjsko, pardon oblastnikovo razumevanje volilnih rezultatov Jajčna revolucija Če si na oblasti in »slučajno« izgubiš na volitvah, potem če že ne moreš ponarediti volilnih rezultatov, jih moraš razveljaviti. To je očitno recept, po katerem se ravnajo v Zvezni republiki Jugoslaviji, kjer je vladajoča struja s svojim despotom Miloševičem izgubila na občinskih volitvah. Miloševič je tudi tokrat odreagiral s svojo znano parolo »Ne čujem dobro«, le da je ta namenjena klicem njegovega ljudstva, tistega, ki je ubogljivo sodelovalo v balkanskem morilskem kotlu, ki je prenašalo ekonomsko krizo in mednarodni embargo, tisto, ki je navsezadnje sanjalo o veliki Srbiji. Ko je beograjsko okrožno sodišče razveljavilo lokalne volitve, je Vuk Draškovič začel pozivati k splošni vstaji srbskega naroda, njegovo ženo pa so na beograjskih ulicah ugrabili vladni agenti. Uličnemu bolj ali manj nasilnemu izražanju nezadovoljstva in splošnemu protestu so sledila tudi jajca, ki so letela v srbska državna trobila, kot sta Politika in TV Srbija. Paradoksalno je, da se ravno Draškovič kaže kot »vox populi«, človek, ki mu ideja o veliki Srbiji nikoli ni bila tuja, človek, ki je grozil vsem, ki so kakorkoli dišali po muslimanstvu ali hrvaštvu. Draškovič, predsednik Srbskega gibanja za prenovo (SPO), stranke v opozicijski koaliciji Skupaj, je pozval ljudi na ulico tudi zato, ker so mediji odpovedali, to pomeni, da so se vedli po oblastnikovem diktiranju. K neproblematičnosti srbskih medijev je pripomogla tudi čistka, ki sojo izvedli marca 1991, ko so odpustili več kot tisoč delavcev RTV Srbija. Takrat so demonstracije okronali spopadi s policijo. Rezultat: dva ubita. Na sploh pa Draškovič ni miroljuben politik. Znan je po svojih nacionalističnih izpadih, podkrepljenih z gorečnostjo. Ne nazadnje seje zavzemal tudi za rehabilitacijo Draže Mihailoviča. Pa vendar je nekaj let pred Miloševičem začel govoriti o miru v Bosni, o vključevanju v Evropo, o gospodarskem razvoju itd. Priznati pa mu je treba, da je bil eden od tistih, ki so protestirali proti razdejanemu Vukovarju, za vojno v nekdanji Jugoslaviji pa je obtožil Srbijo.' Na ulice so prišli tudi študentje z razumniki. Torej vsi tisti, ki so ob izbruhu balkanske morije bolj ali manj trdno stali za idejo velike Srbije in za Miloševičem. Nezadovoljni z oblastjo, nezadovoljni z mediji, ob minutah molka mečejo jajca. Revolt, ki se mu bodo v prihodnjih dneh pridružili tudi delavci. Vprašanje je samo, kako dolgo bo Miloševič lahko molčal, kako dolgo se bo delal »Ne čujem dobro« in kako dolgo ne bo uporabil sile. Kajti z uporabo le-te bi najbrž padla tudi njegova glava. Med koalicijo z Miloševičem na čelu in opozicijo se bo bil boj za oblast, boj, v katerem tisti, ki hoče zmagati, ne sme popustiti niti za milimeter. V prednosti je seveda opozicija, ki obvladuje množice na cesti. Mednarodna skupnost pa v svojem stilu samo poziva srbsko oblast, naj spoštuje izide lokalnih volitev. Toda kaj, ko se mora ljudstvo boriti za svoj »za« samo, saj je Miloševič očitno še vedno instanca, na katero se mednarodna skupnost ne zanese ravno, temveč instanca, ki mu mednarodna javnost še vedno daje legitimno pravico »stabilizatorja« razmer na Balkanu. Se bo odnos ZDA in EU do Miloševiča kmalu spremenil ali pa se njegov »Ne ni čujem dobro« glasi po njihovih nasvetih? A. POTOČNIK Haaška institucija deluje! Po tem, ko se je zdelo, da je haahško sodišče samo ena od mednarodnih institucij, ki pač je, ker mora biti, se je po petdesetih letih vendarle zganila. Na simbolični dan, devetindvajsetega novembra, na dan republike v nekdanji Jugoslaviji, je obsodila zaradi zločinov proti človeštvu šestindvajsetletnega Mladena Erdemoviča. Hrvata, ki je sodeloval v jugo-moriji kot pripadnik diverzantskih srbskih enot, so obsodili na deset let zapora zaradi sodelovanja pri pobojih muslimanov v Pilici pri Srebrenici, kjer so v nekaj urah pobili več kot 1700 civilistov. Sam naj bi pobil od 10 do 100 civilistov, sicer pod grožnjo lastne smrti in maščevanja njegovi družini. Sodbo je pojasnil predsednik prvostopenjskega senata, sodnik Claude Jorda, kije povedal, daje bila olajševalna okoliščina predvsem Erde-movičeva samopredaja, najbrž pa tudi njegovo pričanje, na podlagi katerega je mednarodno sodišče odločalo tudi o izdaji mednarodne tiralice zoper bosanskosrbska voditelja Karadiča in Mladiča. Erdemovičev branilec Jovan Babič je že napovedal pritožno obrambe, saj se mu kazen zdi previsoka. Za to potezo ima časa največ trideset dni. Najvišja kazen, ki jo lahko izreče mednarodno haaško sodišče, je dosmrtna ječa. V sodnih zaporih čaka sedem obtožencev. Bodo prišli kdaj do velikih igralcev ali pa bodo obsojene predvsem manjše ribe? A. P. Izdaja Podjetje za informiranje Murska Sobota Časopisni svet: dr. Jože Bedemjak, Štefan Cigut, Zlatko Erlih, tnag. Dalibor Geder, Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar. Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Aleksandra Rituper, Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba) , n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih roko-pisovin fotografij ne vračamo. Naročnina za IV. trimesečje 1996 je 2.100,00 SIT, za pravne osebe in obrtnike 6.500.00 SIT polletno, za naročnike v tujini 100 DEM letno, izvod v kolportaži pa 170,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/1B z dne 30. L 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje pet-odstotni davek od prometa proizvodov. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si. Tiskovna konferenca predsednika vlade dr. Janeza Drnovška Rast industrijske proizvodnje in inflacija v »okvirih« Inflacija pod 9 odstotki - O ceni bencina nova vlada - O bencinskih servisih »rutinsko« - Prva opcija je predsedništvo vlade Po besedah predsednika Vlade Republike Slovenije dr. Janeza Drnovška so gospodarske razmere v Sloveniji na zavidljivi ravni, v zadnjih treh mesecih pa so bili doseženi dobri rezultati. Rast industrijske proizvodnje v oktobru je v primerjavi z lanskim oktobrom narasla za 10 odstotkov, inflacija v novembru je bila višja za 0,4 odstotke, kar v vsem letu pomeni za 8,6 odstotka višjo inflacijo. »Ta številka dokazuje, da ne bomo imeli večje inflacije od predvidene, to pa je od 10 odstotkov,« je dejal predsednik vlade. Premier dr. Janez Drnovšek celo upa, da bo manjša od 9 odstotkov. Vlada po besedah dr. Janeza Drnovška ni umetno zadrževala dviga cen in s tem manjšala inflacije. Z dvigom cen električne energije se bo izboljšal položaj elektrogospodarstva, izboljšal pa se bo tudi zaradi drugih ukrepov, povečanje cen elektrike se približuje napovedanim 7 odstotkom, kakor je bilo zapisano v strategiji racionalne porabe energije. Tudi zadrževanje cen naft- Iretji Trubarjev zbornik Letos je izšla tretja številka Trubarjevega zbornika, ki sta ga izdala Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar in založba Slovenska matica. Trubarjev zbornik je publikacija, ki se pojavlja precej redko. Tako je prva številka Trubarjevega zbornika izšla leta 1908, druga leta 1952 in tretja, pričujoča, leta 1996. V zborniku so objavljeni prispevki z mednarodnega znanstvenega simpozija z naslovom Reformacija na Slovenskem, ki je potekal v Ljubljani od 9. do 13. novembra 1987. Številni prispevki številnih avtorjev so tematsko razdeljeni na tri glavna poglavja, in sicer: I. Razsežnosti reformacije na Slovenskem. II. Okolje in pobude slovenske reformacije in III. Jezik v delu slovenskih protestantov -jezikovne študije. Zbornik obsega širok spekter prispevkov iz skorajda vsakega področja, ki mu rečemo studia humaniora ali humanistične znanosti. Število objavljenih prispevkov je tolikšno, da jih zaradi pomanjkanja prostora ne morelno našteti. Za domače okolje sta zanimivi predvsem študiji Mihaela Kuzmiča z naslovom Reformacija pri ogrskih Slovencih in njena kontinuiteta ter študija Marije Stanonik z naslovom Slovenska reformacija in folklorna tradicija. Sta-nonikova v svoji študiji med drugim obravnava tudi izraza lute-ran in kalvin, kakor sta se ohranila v pogovornem pomenu. Tako nam za izraz luteran pravi: »Res se je v folklorni tradiciji obdržal ta vzdevek kot sramotilni do dandanašnji. Še urednik prvega Trubarjevega zbornika piše, da je »izraz luteran našemu narodu izraz brezbožnosti in grdobe ...«V ljutomerskem narečju je do nedavna pomenilo luteran = nevernik. Stari ljudje so govorili: »Smrdiš kak liitrš vera.« Drugi sinonimni vzdevek za »lutrski« je vzdevek »kalvinski« . Tukaj Stano-nikova citira urednikovo pripombo v I. Trubarjevem zborniku iz leta 1908 in pravi: »Pod Kalvinom (kalavin) si ljudstvo na Murskem polju in v Ljutomerskih goricah še dandanes predstavlja brezvestnega, krutega človeka. Kalavin je v ljutomerskem narečju pač le manj ostra psovka porednim, nagajivim dečakom.« (TZ, str. 187, 188.) V študiji Marije Stanonik je zanimiva tudi opomba št. 57, kjer citira Trubarjevega rojaka Janeza Debeljaka, ki o Trubarju pravi: »Prijaznega spomina na očeta slovenske književnosti v domačem kraju dolgo ni bilo. Niti imena njegovega se niso upali izgovoriti, kot daje v njem prekletstvo. Gotovo je k temu pripomogla cerkvena propaganda o odpadniku. Velikolaški župnik še v prvi polovici 20. stoletja več kot štirideset let ni pustil niti enega otroka krstiti na ime Primož, ker je že sama beseda imela duh po luterancih ...« Zbornik kot celota prijetno preseneča s tehtnostjo in strogo znanstvenostjo objavljenih razprav. Četudi smo še tako pikolovski, pa v pričujočem zborniku dejansko ne najdemo Tako je pred nekaj tedni - sicer ne s temi besedami- zapisal novinar avstrijskega bulvarskega ■ dnevnika »Taglich Al les«. In škandalov željna javnost je vztrepetala kot vampir, mimo katerega se pelje avtobus, poln potencialnih krvodajalcev. Ali ga ima res? Kakšni so že bolezenski simptomi, ki jih je imel Tom Hanks v vlogi homoseksualca v filmu Philadelphija? Nabrekle bezgavke, shujšan pogled, utrujenost in - predvsem to je bilo v filmu pomembno - rjave do črne lise po telesu. Torej? Kaj od vsega tega ima na sebi Klestil? In do katere stopnje je zverinski virus že poteptal predsednikovo telo? Kakor koli že: državljani in državljanke so se zvijali v sadomazohističnem krču novinarske race. Po škandalu izpred dveh let, ko se je pokazala kot resnična novica, da ima Thomas Klestil, sedanji predsednik republike Avstrije in kandidat Ljudske stranke za ta položaj, razmerje z od sebe nekaj let mlajšo šefinjo svojega predvolilnega štaba, bi mu to »kugo božjo« privoščila marsikatera z moralno pravovernostjo poduhovljena avstrijska gospodinja. Ločitev predsednika države od svoje »prve dame« v svetu pač ni ravno pogost pojav in marsikdo od tistih, ki so verjeli v predsednikovo predvolilno priseganje na dom in družinske vrednote, se je po njegovem ■ sicer nadvse pogumnem - priznanju razmerja »z drugo« počutil prevaranega. Vlogi predsednika države pripisujejo nekoč mistični, danes elementarni pomen očeta naroda in veliko je tistih, ki so ločitev v javnosti najbolj izpostavljenega avstrijskega para jemali malone kot ločitev lastnih staršev. Spomnimo se samo, kako dolgo se je v javnosti »pacala« ločitev Charlsa & Diane, in čudno, da krvoločni angleški mediji obiska pri zdravniku Late rega od sedaj srečnih ločencev še niso povezali z boleznijo, ki je do letošnjega leta v svetu pokončala kar šest milijonov in pol ljudi. Kaj naj bi bila resnica okrog sedaj že dolgotrajne in kvečjemu z uporabo medicinskega slovarja prevedljive ter za večino vsebinsko še zmerom nerazumljive predsednikove bolezni? Potem ko je bila 12. septembra avstrijska javnost obveščena o rutinskem pregledu svojega predsednikova, je pristojni zdravnik povedal, da bo Thomas Klestil lahko že čez nekaj dni s svojim podpisom zopet opravljal najvažnejše predsedniške posle. Minilo je »nekaj dni« in zdravniki so mimogrede povedali, da je bila republika Avstrija za konec tedna brez svojega vrhovnega poglavarja, ki je takrat, zaradi neke zelo nim derivatom naj bi bila pametna poteza, kije s proračunskimi prihranki pokrivala izgubo zaradi zvišanja nabavnih cen nafte. Z ekološko takso se bodo povečale cene bencina od 2,2 do 2,9 tolarja za liter, z njimi pa bosta omogočena sanacija in obnova nekaterih podjetji, predvsem in najprej pa Nafte Lendave. O novih cenah nafte pa bo seveda odločala nova vlada v okviru svoje gospodarske strategije. Ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo se bodo znižale carine za nekatere izdelke, zaradi česar bo v proračunu manj denarja, to pa bo potrebno nadomestiti. Do zapleta s podjetji, kot sta Shell in Agip, ki sta v Evropski uniji lobirali proti Sloveniji, ker naj bi naša država zapirala možnost pritoka tujega kapitala, je predsednik Vlade dr. Janez Drnovšek priznal, da je bila to napaka vlade oz. ministrstva za promet in zveze, ki je predlagalo takšen razpis. »O tem smo odločali rutinsko,« je dejal dr. Janez Drnovšek. Medtem je vlada pogoje že spremenila, ob tem pa je upoštevala tudi interes naših podjetij. Dosedanji predsednik vlad® dr. Janez Drnovšek je dejal, da njegovo stranko - Liberalno demokracijo Slovenije - zaenkrat zanima le položaj prvega človeka vlade, ne pa tudi predsedniško mesto v državnem zboru. »M>; slim, da nam kot najmočnejs1 stranki to mesto pripada,« je Pre' pričan Janez Drnovšek, obenem pa »pušča še druge odprte opcije«. Marjan Horvat iil v TRUBAR!® zbornik nobene študije, ki bi glede same strokovnosti »škripala«. Pričujoče razprave dokazujejo, da Coubertinovo načelo »Pomembno je sodelovati, ne pa zmagati« morda res velja, vendar le v športu. V znanosti pa je mo-drejša naslednja alternativa: ali raje ne počneš ničesar, kot pa da bi tisto, kar počneš, počel polovičarsko, ali pa tisto, kar počneš, počneš do skrajnosti, po svojem znanju, po svoji pameti in navsezadnje po svoji vesti. S tega stališča, v okvirih znanstvenga raziskovanja, lahko rečemo, da je tl fifl jim Mm vai.jlUfin a ohranil. S^aprej vjbe je obmnil. Ogapej vjbe )' n' Krona te (travice, katero , T m na vni dan > tu dal. 3\Qikar pakje menhten^^^ teni, kateri njegova; Mosh, ta[e je obla^hil pričujoči zbornik reprezentat' ven. Škoda je le, daje izšel v P^.' senetljivo majhni nakladi, v zgo« štiristo izvodih R. lNHOf Vi tr n h n 0 f Z Dunaja piše------------- Predsednik države ima aids! lil % redke in smrtno nevarne tropske mrzlice, spal P° umetno narkozo. Sedaj se je najprej razburil Prea sednik vlade, ki da - po ustavi predsednikov nan^ stnik ob njegovi odsotnosti ■ o vsem skupaj ni0 pravočasno obveščen, potem pa so se razburili komentatorji v časopisih, ki so nejasnosti okrog 0 lezni ter nenehne optimistične izjave zdravnika'1 začeli primerjati s stanjem, ko v kakšni diktat zboli diktator, torej, cenzura. Vendar Avstrija si°e res naj ne bi bila diktatura, lahko pa si skUPin. kar šestnajstih za bolezen predsednika drzave°M govornih zdravnikov vzame praktično »diktatorsk pristojnosti. Ni torej čudno, da se potem radona' novinarji zgoraj omenjenega časopisa, preoblek v osebje bolnišnice, »infiltrirajo« do predsednik0 bolezenskih podatkov, izvedo vse o sicer rutinsK testu glede okuženosti z virusom HIVpredsedm ve krvi ter, ne da bi se sploh pozanimali rezultatih tega testa, samo »opravijo svojo dolži1 in o tem - kot se za rumeni tisk spodobi ' le( a marsičem izčrpno obvestijo bralce in bralke sv°Je° časopisa. k, To, da je moral lastnik časopisne hiše delček narja (milijon avstrijskih šilingov), ki gaje zasUvj: zaradi povečane naklade v izvensodni nameniti domu za motene otroke nekje na aP dnjem Avstrijskem, predstavlja epilog časop^' . race - o kateri pa še vedno nismo čisto PreP-.jj ali to res je ■ o predsedniku, ki da naj bi imel a ■ Toda epiloga strokovnih ugibanj o predsedn1 bolezni s tem še nikakor ni konec. Po skUPn nastopu predsednikov države in vlade na avs1^. televiziji pred tednom dni so morali zdravnik enkrat miriti avstrijsko javnost; vidna zadihan05 utrujenost predsednika države po samo nekaj SP govorjenih stavkih je tokrat prinesla na dan " bolezensko diagnozo: pljučna embolija. In 10 tem, ko si je predsednik s »švicanjem« v svojem' nes klubu že nekaj dni nabiral moči za redno o« vljanje dela. No ja, sedaj je bilo vrli skupini univerzi^ profesorjev, docentov in drugih vmešanih sit vnjakov vseh »veroizpovedi« medicinskega olj torej kulta, ki mu tudi običajni smrtniki in ne s predsedniki države vse preveč slepo zaupam0 dosti; povabili so še priznanega ameriškega sit vnjaka za tovrstne bolezni ter potem skuPaI tiskovni konferenci ljudstvu še enkrat oznani >. »je predsednik na varnem« - na oddelku za im [ vno nego. Andrej™0 ot so h, «ii r 'O,: ^i Vv ^6 % i vestnik, 5. december 1996 3 Aktualno doma Nedeljski referendum Sedemnajstega aprila sta bili vloženi dve zahtevi za referendum o vo-Wni zakonodaji (zahteva 30 poslancev in zahteva državnega sveta), pet pozneje se je končala tudi akcija zbiranja podpisov v podporo tetjemu referendumskemu predlogu, ki gaje vložila Janševa SDS. Če-Prav nihče ni resno verjel, da bo referendum izpeljan pred letošnjimi državnozborskimi volitvami, je politično osveščeno javnost pogrevala Predvsem opcija, da se lahko referendumsko obdobje vleče kar nekaj let. Kljub zavlačevanju oziroma preložitvi referenduma na povolitveni čas se bomo to nedeljo lahko odločali med tremi ponujenimi opcijami: večinskim dvokrožnim sistemom (zahteva 43.710 volivcev), kombinacijo finskega dvokrožnega in proporcionalnega sistema (državni svet) in Sličici proporcionalnega sistema (zahteva 30 poslancev DZ). . .......... ... Volilni sistemi Volilni sistemi v predstavniški demokraciji so namenjeni razdelili interesov ljudi na določeno steblo interesnih sklopov, ki bodo Predstavljeni v parlamentu. Tako bi dosegla izražanje volje ljudi, ^loga volilnih sistemov pa je, prerasti glasove volivk in volivcev v ?edeže parlamenta, pri čemer naj bi ^oljeni udejanjali interese ljudi, ki So jih volili. Večinski volilni sistem Večinski volilni sistemi pripeljejo praviloma v dvostrankarski si-stem, to pomeni, da politični prodor obvladujeta dva daleč najmoč-"ejša bloka, vse drugo ob njiju pa s° sateliti. V dvostrankarskem siste-je lahko tudi šest strank, vendar veeina volivcev komajda opazi, da ^stajajo poleg glavnih dveh še ake druge grupacije strank. V večinskem volilnem sistemu v°livci vedo, kateri poslanec je bil 'Goljen v njihovem okraju, to po-da bi bil poslanec neposred-odgovoren volivcem. Vendar pa goljeni poslanec ni poslanec vseh iz okraja, temveč samo tistih, ^o ga volili. varianti večinskega Milnega sistema > Večinski volilni sistem je starej-1 oblika in ima dve temeljni va- Sistem relativne večine posa-'na parlamentarne, stolčke zgolj i v ^°Pnike večine ljudi, ki živijo v "‘itnih okrajih. Okrajev je pravi-111 toliko, kolikor je sedežev parla-jjtta. Vsi glasovi volivcev, ki so dan, za kandidate, ki ne uspejo, Vrženi proč, ti volivci v parla-Jttu nimajo svojega predstav-; op Zato se lahko zgodi, da tudi , ali celo več odstotkov volivcev Kega okraja nima nikogar v parla-adtu. Večino, ki dobi oblast, imejmo proizvedena. Elitni sistemi v evropskih državah 43 evropskih državah je kar 26 držav, ki imajo proporcionalni volilni sistem, večinskega lfnaj0 v sedmih državah, kombiniranega pa v desetih. Vendar vsi ti sistemi niso »čisti«, saj ima Francija večinski sistem, ki pa dejansko vsebuje tudi nekaj proporcionalnih elementov. ^Podatkih Interparlamentarne unije v Ženevi imajo PROPORCIONALNI volilni sitem pVstrija, Belgija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Ciper, Danska, češka, Estonija, Finska, Irska, Islandija, Litva, Liechtenstein, Luksemburg, Malta, Nemčija, Nizozemska, ^D-eška, Poljska, Portugalska, Romunija, San Marino, Slovenija, Slovaška, Španija, ^ani (kombinirani) volilni sistem je značilen za Albanijo, Finsko, Gruzijo, Hrvaško, Latvijo, ZR Jugoslavijo, Madžarsko, Rusijo, Švica. ^nski volilni sistem imajo Belorusija, Francija, Makedonija, Moldavija, Monako, Krajina, Velika Britanija. - i Sj ! >Stem relativne večine je znači-| li j Veliko Britanijo. Zmaga tisti, i to največ glasov, ne glede na ?Ose^e petdeset odstotkov ali tem sistemu stranke posku-^'nieti čimveč t. i. varnih se-hg0.’ to Pomeni, da si poskušajo čimveč volilnih okrajev. I Se npr. v Veliki Britaniji na-j °d en°,Ve> kateri volilni okraji so j Vv ne in kateri od druge stranke. . °krajih kandidirajo st-! ^Ijjo l'ste kandidate, za katere I ^joda se z vso 8°tovosy° pre' So p * Parlament. Angleški okraji &0rC' bni nacionalni listi v pro-'°nalnem sistemu. Torej'se iipaPr' njih volijo konkretne osebe, .n°sij° barvo stranke, ki bo v *ečjJU Po vsej verjetnosti dobila ^Vi«0-^ sisternu pa se tudi t. i. ne-^Ije n.IITI Kandidatom ne piše naj-’ SaJ statistika britanskih parla mentarcev kaže, daje bil zadnji neodvisni kandidat izvoljn leta 1974. Druga značilnost takšnega sistema je, da v parlamentu proizvaja večino. To pomeni, da ima vlada v parlamentu večino, četudi na volitvah te ni dobila. Npr. Majorje leta 1992 prevzel vlado z 41,9 odstotki. Koliko poslank omogoča posamezni volilni model? Po deležu žensk v parlamentu (8,7%) se uvrščamo prav na rep evropskih držav, saj je povprečen delež žensk v parlamentih držav članic EU 17,7 odstotka. Manjši delež žensk imata samo še Francija (6,1%) in Grčija (5,7%). Svetovno povprečje je 19 odstotkov poslank. Letos je na volitvah nastopilo 19 odstotkov žensk in 81 odstotkov moških. Izvoljenih je bilo 8 odstotkov moških in 5 odstotki žensk. Večinski volilni sistem je za ženske najmanj ugoden, saj se bo redko katera stranka odločila, da se bo v volilnem okraju, v katerem lahko nastopi samo en njen- kandidat, odločila za žensko. Empirični podatki kažejo, daje v povprečju v državah s takim volilnim sistemom delež žensk v parlamentih najnižji (ZDA 11%, Velika Britanija 9,2%, Francija 6,4%). Kombinirani volilni sistemi različno vplivajo na izvolitev žensk. Najbližje predlaganemu kombiniranemu volilnemu sistemu, ki ga zagovarja državni svet, je sedanji nemški sistem, ki nazorno pokaže, da večinski princip ni naklonjen izvolitvam žensk. Leta 1990je bilo v Bundestag v delu, v katerem so volili po večinskem principu, izvoljenih 12,2 % žensk s strankarskih deželnih list, kjer so se sedeži delili sorazmerno z dobljenimi glasovi pa 28,8 % žensk. Delež žensk je zaradi večinskega principa veliko nižji. Proporcionalni volilni sistem je izvolitvi žensk najbolj naklonjen. Najbolj ugodno vpliva tista varianta proporcionalnega volilnega sistema, po katerem v volilnih enotah z več sedeži nastopajo strankarske liste kandidatov. Tu je mogoče vplivati na sestavo list tako, da jih sestavijo po paritetnem načelu (moški, ženska, moški, ženska...), ali pa tako, da se upošteva najnižji dogovorjeni delež zastopanosti vsakega od spolov. M. G. Antič, Urad za žensko politiko v parlamentu pa je dobil 51,6 odstotka sedežev. V dvokrožnem večinskem sistemu je v prvem krogu izvoljen nekdo samo, če dobi absolutno večino. Če v prvem krogu ni izvoljen nihče, kar je skorajda pravilo, lahko v drugem krogu kandidirata npr. prva dva iz prvega kroga (tak sistem predlaga SDS) ali pa tudi več kandidatov (npr. v Franciji gredo v drugi krog tisti, ki dobijo najmanj 12,5 odstotka glasov vseh volilnih upravičencev). Zmaga tisti, ki dobi'v drugem krogu največ glasov (vsaj relativno večino). Predlog Janševe SDS oziroma 43.710 volivcev: Slovenija naj bi se razdelila na 88 volilnih okrajev s približno enakim številom prebivalcev. V vsakem okraju naj bi bil izvoljen en poslanec, ki bo v svojem volilnem okraju prejel večino glasov. In če v prvem krogu noben od kandidatov ne dobi večine glasov, prideta kandidata z največ glasovi v drugi krog volitev, v katerem bo izvoljen tisti, ki bo imel največ glasov. Proporcionalni sistemi Proporcionalni sistemi omogočajo, da se v parlamentu znajdejo predstavniki več interesnih sklopov. Kako veliki so ti sklopi, pa je odvisno predvsem od podzvrsti sistema sorazmernega predstavništva. Proporcionalni sistem praviloma pripelje do večjega števila strank. Te stranke sestavljajo vlade, ki so praviloma koalicijske, kar ne nazadnje pomeni, da se morajo ves čas usklajevati. Res pa je, daje mogoča tudi večinska vlada ene stranke znotraj proporcionalnega sistema pa tudi koalicijska v večinskem sistemu. V najbolj sorazmernem sistemu za predstavljenost v parlamentu zadošča že kvota, ki je potrebna za to, da je nekdo izvoljen v parlament. Slednjo dobimo, če vse volivce, ki pridejo na volitve, delimo s številom sedežev parlamenta. Kvota je torej potrebno število glasov za izvolitev in hkrati količina moči, ki jo skupina mora imeti, da lahko izvoli svojega predstavnika. Po takšnem sistemu voli npr. Nizozemska. Pri prevajanju glasov volivk in volivcev v sistemih sorazmernega predstavništva naj bi šlo v izgubo kar najmanj glasov. Država v sistemu sorazmernega predstavništva je manj razdeljena, spekter strank pa je bogatejši. Ob skrajni desnici običajno obstaja še zmerna desnica, na sredini sta običajno dve opciji in tudi na levi ni zgolj ena opcija. Oba sistema omogočata, da volivci glasujejo tako, da ob tem vedo, da oddajajo glas posameznemu kandidatu ali kandidatki. Pri sistemu sorazmernega predstavništva je zato potrebno omogočiti preferenčni glas. V tem primeru volivci ob krožijo ime konkretne osebe na kandidatni listi. Predlog 30 poslancev DZ: število poslanskih mandatov (88), kijih bodo dobile posamezne liste kandidatov, naj bi bilo sorazmerno deležu glasov, oddanih za njihove kandidate. Celotna Slovenija naj bi bila ena sama volilna enota, v kateri bodo volivci oddali svoj glas kateremukoli poslancu. Izvoljeni po vrstnem redu naj bi bili kandidati oziroma kandidatke s posamezne kandidatne liste, ki bodo dobili največje število glasov. Državni svet - nemški model Predlog državnega sveta je pripravil Slovenski razvojni svet. Model se zgleduje po nemškem sistemu, ki ga pri nas zaradi z ustavo določenega števila poslancev ni mogoče dosledno uvesti. Slovenski razvojni svet predlaga, naj bi 44 sedežev parlamenta volili v 44 okrajih, preostalih 44 pa bi imeli za proporcionalno korekcijo. Ta sistem v svojem večinskem delu stranke sili v povezovanje, praviloma v dva bloka. Na dolgi rok lahko pripelje do dveh velikih grupacij strank ali blokov. Nadalje, stranke si poskušajo pridobiti čimveč t. i. »neodvisnih kandidatov«. Takšnih neodvisnih kandidatov stranke formalno sicer ne podprejo, jih pa podprejo, kot so podpirale nekatere »neodvisne« kandidate za župane. To pa zato, ker mandati, ki jih neodvisni kandidati pridobijo v 44 volilnih okrajih, posežejo v normalno delitev kvote 40 proporcionalnih sedežev. Če te mandate pridobi stranka, se ji v proporcionalnem delu odštejejo, »neodvisnemu kandidatu« pa njegov sedež ostane. Nemčija ima s sistemom, ki ima tudi ustavno možnost za svoje delovanje, zaradi elementa večinskosti v sicer proporcionalnem sistemu, dve veliki stranki (koalicijo CDU-CSU in SPD), druge so samo jeziček na tehtnici. To je tipično dvostrankarski sistem. Predlog državnega sveta: volilni sistem naj bi se torej spremenil tako, da bi imel volivec dva glasova. S prvim glasom bi po večinskem dvokrožnem sistemu izvolil poslanca svojega volilnega okraja (44), z drugim pa po proporcionalnem sistemu izvolil poslanca s strankarske ali nestrankarske liste, pri čemer je drugi glas hkrati odločilen za proporcionalno delitev vseh 88 mandatov. Kako se bo glasovalo v nedeljo? Pred vsakim izmed treh vprašanj bosta besedi »za« in »proti«, ki ju lahko obkrožite pred posameznim referendumskim vprašanjem. Besedo »za« lahko obkrožite samo pred enim vprašanjem. Besedo »proti« pa pred vsemi, če niste pred nobenim obkrožili »za«. Glasovnica bo neveljavna, če se volivec ne bo opredelil do nobenega od referendumskih vprašanj ali če bo obkrožil besedo »za« pri več vprašanjih ali če bo obkrožil tako »za« kot »proti« pri enem vprašanju. Glasovnica bo neveljavna tudi v drugih primerih, če iz nje ne bo niogoče ugotoviti volje volivcev. Izglasovan pa bo predlog, za katerega je glasovala večina volivcev, ki so glasovali. Toda, kaj bo z referendumsko zmago? Ali je državni zbor dolžan uzakoniti referendumsko odločitev? Ne. Državni zbor je, skladno z zakonom o referendumu in ljudski iniciativi, zavezan, da leto dni ne sme sprejeti zakona, ki bi bil v nasprotju z na referendumu sprejeto odločitvijo. To pa pomeni, da bomo imeli stari volilni sistem vse do takrat, ko se za njegovo spremembo ne bosta odločili dve tretjini poslancev DZ. A. POTOČNIK Tretja arhitekturno-urbanistična delavnica v Gornji Radgoni Ignorirajo predloge Jim bo končno uspelo ustaviti rast mesta navzven, spremeniti nepravilno uporabo mestnih površin in vplivati na izdelavo nujnega mestnega urbanističnega načrta? Konec novembra je v Gornji Radgoni potekala tretja arhitektumo-urbani-stična delavnica v organizaciji A. S. Ostana in skupine Odprti krog ter ob podpori Občine Gornja Radgona in Ministrstva za okolje in prostor. Ponovno so se zbrali strokovnjaki z različnih področjih, da bi z interdisciplinarnim delom arhitektov, urbanistov, krajinskih arhitektov, kulturnikov, umetnostnih zgodovinarjev in drugih v sodelovanju s prebivalci poiskali dolgoročno prostorsko-časovno vizijo kraja. Ta je bila že nakazana na prvih dveh podobnih delavnicah, in tudi takrat so opozarjali na najbolj pereče probleme, toda žal brez uspeha. Gradi se tam, kjer se ne bi smelo, prodajajo se ze-meljišča zasebnim interesentom, čeprav naj bi se ohranila za potrebe mesta, najbolj moteča proizvodnja pa se še vedno ni preselila iz mesta. Ob koncu letošnje delavnice je najprej spregovorila Živa Deu z Ministrstva za okolje in prostor. S pomočjo diapozitivov je zelo nazorno predstavila sonravani način gradnje nekdaj in napačno »umetno« gradnjo danes. Do 2. svetovne vojne je stavbarstvo spoštovalo sonaravni način gradnje, kakršen je sedaj spet zapisan v Agendi 21; graditelji so vedeli, da morajo pri gradnji neke stanovanjske hiše upoštevati naravne danosti - torej tudi materiale, ki so na območju gradnje, različnost vremenskih vplivov -, hiše so bile praviloma obrnjene proti jugu, severni del zgradbe pa je bil dodatno zaščiten s sekundarnimi prostori, stavbarje moral vedeti, od kod piha veter, kakšni so nalivi ali snežni meteži; v starih hišah je bilo največ svetlobe tam, kjer so se ljudje največ zadrževali, drugod niso delali energijsko potratnih odprtin; vsekakor so bile stavbe vezane na zunanji prostor, prilagojene krajini in merilom človeka, tudi od daleč je morala vladati simetrija npr. vzdolžne in čelne fasade ter pravilno razmerje med odprtimi in zaprtimi ploskvami. In zakaj danes ne znamo več okrasiti ali vsaj lepo izdelati okenskih in vratnih odprtin? So zidarji slabši kot v preteklosti? Naslednji predavatelj, udeleženec delavnice, je predstavil način uporabe mestnih površin v Gornji Radgoni; centralni mestni prostor bi bilo potrebno zgostiti, najprej pa odstraniti iz mesta vse, kar ne spada v središče - torej vso neprimerno industrijo; mesto nima nobene javne zelene površine, zato bi morali grajski hrib urediti kot mestni park; tudi drugod po mestu bi se morale ohraniti zelene površine, predvsem pa začeti z organizirano individualno in stanovanjsko gradnjo - idealna možnost za oblikovanje novega primestnega naselja je v bližini opuščenega biotopa nekdanje opekarne. Vzdolžnost mesta in dominanto Partizanske ulice bi morali razbiti v gradbenem in prometnem smislu s črko Y: Partizanska bi se razbremenila, tako da bi bolj oživili Panonsko (to bi morali nujno povezati v ravni liniji z Mladinsko in ustvariti »sejemsko promenado«) in Lackovo; Vrtna ulica je prav- Med najzanimivejšimi in najbolj uresničljivimi je bil prav gotovo predlog udeleženca delavnice iz Nemčije, ki je predlagal funkcionalno povezavo mesta s kolesarskimi potmi - od Jurkovičeve in Kerenčičeve mimo cerkve in po Simoničevem bregu mimo pokopališča, šole, do zdravstvenega doma (kjer manjka čez potok lesen mostiček, tudi za peščse bi bila to koristna povezava) in naprej proti Vidmu in Radencem. Mora res priti nekdo od daleč, da odpre oči odgovornim ... in prebivalcem morebiti poti. zaprav edina obstoječa povezava med glavno Partizansko ulico in reko Muro, mesto bi se moralo povezati z Avstrijo z brodom ali lesenim mostom; ob Muri je najkakovostnejše bivalno območje in najlepši del mesta, vendar ga zaseda neprimerna industrija. Vsaj nekaj bi morali premakniti, če ne drugega, ob reki urediti sprehajalne poti, klopi in zasaditi vrbe. Aleksander Sašo Ostan je povedal, da udeležence delavnice kljub entu-ziazmu preveva rahlo razočaranje: »Ob tem precej entuziastičnem delovanju v zadnjih dveh letih, s katerim smo poskušali mestu nekaj ponuditi, se mu odpreti, skupaj s prebivalci najti rešitve, je tok dogajanja v resničnosti potekal po svoji poti, žal tudi mimo teh izhodišč, ki smo jih začrtali na začetku. Nekatere posledice v prostoru so zaradi tega tudi vidne in žal tudi nepopravljive. V osnovi še vedno upamo in zaupamo v Radgono, ker ima enkratne potenciale; čutimo z mestom. Kljub temu pa smo skoraj pred nerazrešenim problemom (ne)sodelovanja med stroko in tistimi, ki bi to strokovno vedenje morali prenašati v resničnost. Letošnje rešitve niso zgolj arhitekturne, urbanistične in prostorske, ampak tudi interdisciplinarne, saj smo s strani različnih strok pogledali na probleme prostora. Pregledne karte predstavljajo potencialne površine znotraj mesta, kajti iskali smo možnosti za ustavitev rasti mesta navzven ter iskali nezazidane luknje in vsebine, ki ne spadajo prav v mesto. Zato je letos predstavljenih že veliko natančnih analiz. Namen delavnice je stik s prebivalstvom, z občino, z vsemi, ki tu živite. Bolj harmoničen je kraj bivanja, raje smo v njem, bolj se počutimo doma. Študije so resno enotedensko delo, toda vzemite jih z rezervo, kljub temu ne morejo nadomestiti resnih dolgoročnih študij (načrtov). So pa dobra osnova, da se na mesto pogleda kot na celoto, kajti Gornja Radgona ni samo v realnem prostoru, temveč tudi v načrtih raztrgana, sestavljena iz zelo različnih kosov, segmentov, vsebin, ki se medsebojno zelo težko srečujejo in dopolnjujejo. Ti rezi v prostoru so zelo boleči. Prvi vtis tistega, ki prvič pride v mesto, je, da se zelo težko znajde, ne more ugotoviti, kje je center. V starih mestih so se razne funkcije med sabo harmonično prepletale, v novih pa napačno delijo mesto na spalni del, funkcionalni del, industrijske cone, rekreacijske cone ipd. Mesto je razslojeno!« BERNARDA B. PEČEK 4 vestnik, 5. december 1996 ospodarstvo PTZ pred letno skupščino Problemi z (ne)financiranjem Naj večji problemi so z občino Radenci, ki živi od turizma, vendar ne za turizem Atriumov hiter korak Niso za šahiranje z velikimi Družinsko podjetje Atrium je pred dnevi v Noršincih pri Ljutomeru odprlo nove trgovske in poslovne prostore. Tretji salon pohištva v Pomurju in lastna pohištvena proizvodnja, hitro razvijajoče se podjetje ter odprtost direktorja podjetja Boža Knehtla do javnosti so razlogi za nastali Minuli četrtek (28. novembra) seje v Murski Soboti sestal izvršni odbor Pomurske turistične zveze, da bi se dokončno pripravili na najpomembnejše srečanje pomurskih turističnih delavcev, na Skupščino Pomurske turistične zveze, ki bo 19. decembra v hotelu Radin v Radencih. Člani izvršnega odbora so se najprej seznanili z magistrskim delom Franca Peterke z naslovom Model marketinškega informacijskega sistema v zdraviliškem turizmu. Nato so spregovorili o pripravah na skupščino in tradicionalno 5. srečanje turističnih delavcev, o zbiranju prijav za podelitev priznanj ter o največjem problemu: finančnih problemih Pomurske turistične zveze. Zaradi nerednega plačevanja ali sploh ignoriranja obveznosti do te regionalne turistične organizacije je morala PTZ letos opustiti sodelovanje na sicer uspešnih sejmih, kot je na primer Narava zdravje v Ljubljani, niso si pa mogli kupiti niti nujno potrebnega fotokopirnega stroja in službenega avtomobila. Problemi pomurske zveze so seveda povezani s problemi celotne Turistične zveze Slovenije, ki še vedno nima matičnega ministrstva; kakor smo slišali, bi bilo najbolj ustrezno, če bi prišli pod resor Ministrstva za gospodarsko dejavnost, kar pa očitno ni pogodu sedanjemu sekretaiju za turizem Petru Vesenjaku, ki načrtuje ustanovitev »svoje« turistične mreže. Neumestno je negirati zveze, ki vključujejo tako veliko število društev, kakor je to v primeru Pomurske turistične zveze. Če je problem le v imenovanju, se bo pač morala »zveza« preimovati v »interesno združenje«, samo da bo uspela priti v novo načrtovan mrežo. Seveda ni še nič dokončnega, vendar je neprimerno čakati zgolj na odločitve na vrhu - Prleki in Prekmurci bi morali vztrajati pri ohranitvi svoje močne regijske organizacije in jo morebiti le organizacijsko, kadrovsko in funkcionalno izboljšati. Glede na člane (turistična društva, občine, športna društva, podjetja, obrtniki) je PTZ tačas najmočnejša in najbolj množična regijska organizacija. Člani skupščine so tako z levega kot z desnega brega reke Mure. Turistična društva, ki bodo na skupščino lahko poslala po enega člana, so: Beltinci, Bogojina, Dobrovnik, Gančani, Gornja Radgona, Grad, Ižakovci, Lendava, Lipovci, Ljutomer, Moravske Toplice, Murska Sobota, Radenci, Veržej, Polana, Sv. Jurj, Železne Dveri, Banovci, Dokležovje, Mak Pristava, Rogašovci, Apače, Klopotec Kapela, Turnišče, Negova, Vrtnica Bezno-vci, Ilovci, Šalamenci, Cankova - Tišina in Moščanci. Po enega člana bodo poslale tudi občine Murska Sobota, Puconci, Lendava, Cankova - Tišina, Beltinci, Šalovci - Hodoš, Moravske Toplice, Gornja Radgona, Sv.Jurij in Kobilje, nato še Srednja šola za gostinstvo in turizem, Radenska ima tri člane, Zdravilišče Moravske Toplice dva, zasebni gostinci dva, turistične kmetije tri in po enega turistične agencije, GZS Pomurje, Obrtna zbornica M. Sobota in Lendava, Zavarovalnica Triglav, Pomurska banka, Pomurski sejem, MIR G. Radgona, Mlinopek, Pošta, ZEU, Cestno podjetje, Trgovina, Podjetje NEGOJ in ABC Pomurka. Dva člana prihajata iz kulture in šest iz športnih dejavnosti. Čeprav je torej to najštevilčnejša regionalna organizacja, ima velike težave pri delovanju zaradi nerednega financiranja predvsem tistih občin, ki imajo kar precejšnje prihodne iz turistične takse. Svoje obveznosti so poravnale občine Moravske Toplice (manj kot polovico od določenih 2,5 milijona), Murska Sobota (550 tisoč od določenih 600 tisoč), Lendava (500 tisoč), Gornja Radgona 150 tisoč, Beltinci (120 tisoč), Cankova -Tišina, Puconci in Turnišče po 80 tisoč in po 30 tisoč občine Sv. Jurij, Kobilje in Hodoš - Šalovci. Sodelovanje v Pomurski turistični zvezi negira Občina Ljutomer, kar v osnovi ni prav, saj so vsa turistična društva z njenega območja včlanjena v zvezo. Obveznosti še niso poravnale občine Odranci, Gornji Petrovci, Kuzma -Grad, Črenšovci, Rogašovci in - največji dolžnik - občina Radenci. Zneski, ki jih Radenska občina pridobi s turistično takso, niso majhni, zato ji plačilo 1,2 milijona za delovanje PTZ ne bi smelo biti problem. Kakor je dejal predstavnik turističnega društva iz Ra-denec, pa je glavni problem v nepripravljenosti občine, sodelovati pri turističnem razvoju kraja. Sprejeli so odlok, s katerim so določili, da 60-od-stotkov sredstev, pridobljenih s turistično takso, ostane na voljo občini, 40-odstotkov pa se deli med dve društvi v Radencih in na Kepeli. Občinarji so menda zahtevali, da naj od teh 40 odstotkov sredstev društva financirajo še delovanje svoje zveze. Kakor je dejal predsenik PTZ Štefan Dravec, bi bil to edinstveni primer v Sloveniji, da bi društvo morala financirati zvezo. Na žalost pa to ni edini primer nepripravljenosti Občine Radenci za sodelovanje pri razvoju turizma. BBP Napovedana stavka delavk v GG Tur Trinajst delavk v družbeni prehrani, ki pripravlja tople malice tudi za delavce v Nafti, sicer zaposlenih v podjetju GG Tur Lendava ali v enem od Sakačevih družinskih podjetji, je za četrtek, 5. decembra, napovedalo stavko, če delodajalec ne izpolni stavkovnih zahtev. Te pa so izplačilo plače in regresa v skladu s kolektivno pogodbo do 3. decembra ter do tega dne tudi ureditev vseh teijatev na banki zaradi nepravočasnega nakazovanja anuitet za potrošniška posojila, ki so bile delavkam pri plačah že odtegnjene. Zaposlene so 2. decembra prejele plačo za oktober, ne pa tudi regresa in zagotovila, daje izpolnjena tudi njihova tretja stavkovna zahteva. O tem, ali napovedana stavka bo, se bo po pretehtanju razmer odločil sindikat. Prizadete delavke so namreč še vedno članice sindikata Nafte. Nafta Lendava je lani februarja podpisala pogodbo z nekaterimi zasebnimi podjetji in javnim zdravstvenim zavodom o prenosu nekaterih dejavnosti, s tem pa tudi petdeset zaposlenih k drugemu delodajalcu. Pogodbe so bile podpisane za dobo petih let, delavcem pa je bilo zagotovljeno, da bodo pri novem delo-dajalkcu obdržali enak obseg pravic, kot sojih imeli v Nafti, ob razveljavitvi pogodbe pa bi prišli delavci nazaj v Nafto. Direktor INGGRE je takrat takšno pogodbo podpisal tudi za prevzem obrata družbene prehrane, vendar je bila dajavnost s tem pa tudi zaposlene delavke julija prenesena na podjetje GG Tur. MH pogovor. - Investicija, ki ste jo izpeljali, ni majhna, ob tem da je izposojen denar zelo drag - visoke bančne obresti in draga jamstva za najetje posojila. Kako ste oziroma kako jo boste zmogli odplačati? Finančna konstrukcija za to investicijo je pokrita s posojili Zveze bank v Celovcu prek Slovenske investicijske banke, ki je dala jamstvo, mi pa seveda njej. Kredite bomo odplačali s povečano proizvodnjo. Takšen je naš načrt, v katerem pa nismo dosti stavili na prodajo na drobno, ampak nameravamo povečati proizvodni program ter tržni delež v Sloveniji, saj delamo za slovenski trg. Proizvodnjo želimo povečati količinsko in z novimi programi. - Podjetniki in vodstva v nekaterih podjetjih po prešernovsko trdijo, da je neumen, kdor se s proizvodnjo ukvarja. Donosnejše je ukvarjanje z uvozom, trgovino, inženiringom. Vi pa prav stavite na proizvodnjo, na to, da boste s povečano proizvodnjo odplačali to investicijo. Niso neumni tisti, ki so rekli, da je neumen, kdor se ukvarja s proizvodnjo. Toda razmišljam dolgoročno. Za nas je pot in rešitev v kombinaciji trgovine in proizvodnje. V trgovini hočemo delati kakovostno, s'primernimi cenami in z dobro propagando, vendar vemo, koliko je prebivalcev in kakšna je kupna moč. Proizvodnja pohištva je dosti bolj kompleksna. Zaradi prilagodljivosti in manjših serij moramo velik delež proizvodnje prodati v lastni prodajalni na drobno. Trideset do štirideset odstotkov naše proizvodnje prodamo doma, brez trasportnih stroškov in večjih trgovskih marž ter posrednikov. Sama proizvodnja ne bi uspela, ampak kombinacija obojega, trgovine in proizvodnje. - Kljub visokemu deležu prodaje lastnih izdelkov v lastnih trgovinah večino proizvedenega prodate na drugem trgu. Na trgu, ki je prežet s finančno nedisciplino, ko se vse bolj zapletajo kompenzacijske verige. Kje ste vi v tem? Dokler je v tej branži takšen način plačevanja, da imajo vse firme umeten popust za plačila vnaprej, ki je recimo 20-odstotni, smo izluščili resne kupce, saj blaga ne izročimo, preden ni plačano. Resda po izredno nizki ceni, je pa vendar plačano. Večji kupci na ta način ne želijo delati, vendar nam zaradi majhne proizvodnje ni treba sodelovati z vsakim. Sodelujemo s tistimi, ki so takšne pogoje pripravljeni sprejeti. enakih materialov, kot ga izdelujemo mi, na trgu ogromno, čeprav delamo konstrukcijsko izredno trdno pohištva in smo v zgornjem do srednjem kakovostnem razredu ploskovnega pohištva pri nas. - Se ozirate tudi po tujih trgih? V naši proizvodnji kooperacijsko sodelujemo z različnimi partnerji, še posebno s tovarno Brežice, saj imamo moderen obdelovalni center, s katerim režemo različne krivine in opravljamo zahtevne opreacije. Nismo izvozniki, vendar gredo deli, narejeni pri nas, v mnoge države. Pripravljamo se na hrvaški trg in pridobivamo posebne A-teste za ta trg, stike pa navezujemo tudi z Makedonijo. Naše pohištvo, takšno kot ga delamo sedaj, je lahko samo za ta trg, saj ni primerno za zahodno Evropo. Ne zaradi slabe kakovosti materiala, amapak ker je konkurenca na zahodu ta- bolj normalno, da bi bila višja plača in da si dopust zagotovi vsak, kakor si želi, saj tudi ta denar za regres ni nič drugega kot zaslužek, tudi denar za prevoz ni nič drugega kot zaslužek. Z vsakim delavcem se o njegovi plači pogovorimo na začetku, ko pride k nam. Delavec se rangi-ra, ampak sam. Nikoli še nikomur nisem rekel, ko sem ga 5P' rejel na delo, ti boš pa imel plačo od tu do tu. Ko boš pokazal, kaj znaš in kakšno voljo do dela imaš, potem bomo videli, kakšna bo tvoja plača. - So plače zaposlenih po ko- Atrium je zasebna družba, ki pa ima registrirane tri dejavnosti, proizvodnjo, trgovino in storitve. Sedež družbe je v Noršincih pri Ljutomeru, kjer je tudi proizvodna dejavnost, prostori za skladiščenje in salon pohištva, skupno tisoč šeststo kvadratnih metrov površine. V družbi Atrium je zaposlenih petnajst ljudi. Tako delajo vse naše pohištvene tovarne. Nekaterim kupcem damo tudi na plačilo z odlogom, saj gradimo na zaupanju, toda takih podjetnikov, s katerimi lahko tako sodelujemo, je za dva do tri odstotke. - S povečano proizvodnjo načrtujete odplačati investicijo. Ali boste potem še vedno dovolj majhni, da boste.koristili prednosti, ki izhajajo iz tega, na primer da si lahko izbirate tudi trgovce? Povečali smo trgovsko površino in dali večji poudarek lastni prodaji. Ob fizičnem povečanju proizvodnje bomo razširili proizvodni program in tako razširili sodelovanje s sedanjimi trgovci. Najtežje pa bo najti nove trgovce, saj je ploskovnega pohištva iz istega kakovostnega ranga in ko močna. Tam je ta proizvodnja ne le sodobno opremljena, ampak robotizirana, stroji pa delajo štiriindvajset ur na dan, v petek in svetek. Na drugi strani je to zelo velik trg, za katerega nismo sposobni delati velikih količin. - Torej niste za šahiranje z velikimi. Ne, ampak za poslovno sodelovanje z majhnimi in več majhnimi, počasi in z drobnimi stvarmi. Naš interes je iskati tržne niše. - V zadnjem času je aktualno vprašanje stroška delovne sile. Delodajalci predlagajo kolektivno pogodbo z izčrtanimi določenimi pravicami delavcem. Kakšen je vaš komentar? Z veseljem dam svojim delavcem regres za dopust. Mogoče je res malo previsok, saj bi bilo lektivni pogodbi? So po kolektivni pogodbi, ki jo celo presegamo, a s plačami nikoli nismo prišli na minimum-Nimamo visokih plač, toda te so po kolektivni pogodbi. Saj če Je organizacija dobra in so ljudi6 pravi, plače ni problem zaslužiti-Ampak treba jo je zaslužiti. - Kako nastopate kot podjetnik, ste individualist ali Pa se združujete v združenja, sekcije, regijske grupacije gospodarskih subjektov? Zdi se mi, da vsa ta združevanja, ki jih organizira druga os6; ba, tisti, ki ni pravi podjetnik, po funkciji koordinira med p® djetniki, padajo v vodo. Se®11 združevanje samo po tisti delovr11 plati med podjetniki, ki se bode sami našli in se sami organizira ter se pogovarjali o realnih Pr. mih v isti stroki. To so stvari, K jim na svojem delovnem urnik dam prednost. Sploh pa ta primitivizem vanja Prlekije in Prekmurja- u spodarstvo trpi zaradi izgube gov nekdanje Jugoslavije, sedal pa še tu na domačem dvori5 napravimo plot. Če je za ko? tako ločevanje primerno, naj delajo mimo gospodarstva. 10 v gospodarstvu ne sme niti s čajno čutiti. Če politikom to treza, naj to napravijo zase, bodo zadovoljni, v gospodar5 pa bognedaj. Kako bi bilo, du naše salone nazadnje imeli v d državah. majdaHORVA1 Reševanje Nafte za ceno rezervoarjev? Takrat, ko sta Nafti Lendava ob svojem obisku dr. Janez Drnovšek in Metod Dragonja obljubila pomoč pri sanaciji in posodobitvi družbe, smo v komentarju zapisali, da Nafti ne bo nič podarjeno. Vladaje resda pripravila niz ukrepov v korist naftnih družb in Nafte Lendava - cene naftnih derivatov se postopoma povišujejo, za sanacijo ter tehnološko in ekološko posodobitev Nafte pa se pripravlja protokol o ureditvi odnosov v naftnem gospodarstvu -, toda vse to se je začelo šele potem, ko je vlada v Nafti uvidela državni interes. Vlada ima torej z Nafto načrt. Za kašen načrt pa gre? del naše pokrajine spremenili v kot. Kot za skladišče, ki bo za državo strateško pomemben, 7 fo P® kaj pa za nas, ki smo tu- (0. je že vprašanje, ki preše? varniško ograjo. Ponovno zapišimo stavek iz Naftinega sporočila za medije šestega novembra: »V načrtovano ureditev razmer se aktivno vključujejo tudi načrti Blagovnih rezerv republike Slovenije o širitvi rezervoarskega prostora v Lendavi.« In pred nekaj dnevi smo v časopisju lahko prebrali nacionalni energijski program za naložbe v naftno gospodarstvo od leta 1997 do 2006. V državni načrt investicij je vključena tudi Nafta Lendava, vendar v povezavi z nujnostjo postavitve skladiščnih rezervoarjev za državne rezerve motornih bencinov in srednjih destilatov. Slovenija namreč teh skladišč nima, po vzoru Evropske unije in držav članic OECD-ja pa so obvezne 90-dnevne državne rezerve (distributerji morajo imeti rezerv za 30 dni). Zato naj bi bilo v prihodnjih letih zgrajenih več skladišč s prostornino rezervoarjev 780 tisoč kubičnih metrov, kar naj bi po predvidevanjih stalo skoraj 48 milijard tolarjev. Država se torej zaradi približevanja Evropski uniji ter obveznosti zagotavljanja državnih rezerv pripravlja na gradnjo skladiščnih prostorov oziroma rezervoarjev in predvidevamo lahko (to tudi strateško ne bi bilo najbolj pametno), da prav vsi ne bodo v lendavskem koncu. Pa vendar, če bo na tem našem koncu le tretjina skladiščnih zmogljivosti, bo to 52 rezervoarjev. Spomnimo se vesti, ki smo jo sredi leta objavili tudi v našem tedniku. Takrat je namreč Nafta postavila dva rezervoarja za skladiščenje naftnih derivatov, v vsakem pa je mogoče shraniti po 5 tisoč kubičnih metrov bencina. Njun premer je 25 metrov, vsak od njiju pa je težak 162 ton. Če Slovenija namerava imeti v rezervi 780 tisoč ton motornega bencina in srednjih destilatov, bo morala postaviti 156 takih rezevoarjev, kot ju je to poletje postavila Nafta. In če bo na lendavski konec prišlo le 52 rezervoarjev, bodo ti, četudi morda za tovarniško ograjo, Integral Lendava Z novim (starim) začasnim direktoijem Nadzorni svet lendavskega podjetja Integral Promet m lavnice, kjer je zaposlenih 124 delavcev, je prejšnji te razrešil dosedanjega direktorja Roberta Ščapa. Vzrok po besedah predsednice nadzornega sveta Cecilije Samu. . । ne bi bilo nepravilno ali slabo delo direktorja, ampak s medsebojni odnosi, h katerim da je odločilno prispeval P direktor. Slednji pa je za dnevni časopis izjavil, da je ra -šnica posledica njegovega postopnega urejanja razmet sanacije v podjetju, tudi z odpravo privilegijev za posam« delavce. Vodenje podjetja je po imenovanju na seji na^°roO-ga sveta začasno kot v. d. prevzel Štefan Kiraly, ki djetju že direktoroval pred Robertom Ščapom. Ob izS*a? njli ni razrešnici dosedanjemu direktorju so se z dela un,aK>.a. tudi trije od štirih delavcev s posebnimi pooblastili. P° terih informacijah naj bi bili na bolniškem dopustu. Seveda bodo o vsem rekli zadnjo besedo lastniki dr11^ na skupščini. Toda, kot je povedala predsednica nadzor'1 sveta Cecilija Šamu, izredne seje skupščine zaradi najverjetneje ne bodo sklicevali, ampak bodo o razrešn® imenovanju novega direktorja spregovorili na redni skupščine. Ta pa bo šele takrat, ko bo za obravnavo P™^ vljeno tudi poročila o poslovanju družbe v letu 1996. so se odločili po posvetu z zunanjimi lastniki podjetja, k se pred časom tudi zamenjali. ijjl vestnik, 5. december 1996 Boj za obstanek nekdanje Avtoradgone Lastninjenje z oznako »ekskluziv« Za zamudo naj bi bila kriva preveč zapletena preteklost in šolski primer nove vrste lastninjenja, nad katerim so se čudili zunanji strokovni sodelavci, v Agenciji za lastninjenje, pa tudi pri Skladu za razvoj Za razvoj in končali lastninjenje. Pravzaprav ni bilo nič narobe. ARCONT in AR AVTO (oziroma nju-na »mati« in 100-odstotni lastnik HOLDING) sta oddala program lastninjena med prvimi v severovzhodni Sloveniji, junija 1994. Prvo so-glasje so prejeli šele maja letos, drugo 31. oktobra in do pravnomočnega dokončanja lastninjenja jim manjka še nekaj formalnosti - med drugim •udi uradno priznanje lastniškega deleža Pomurske banke in Zavarovalnice Triglav. Za zamudo niso bili krivi nikakršna denacionalizacijska zahteva, začetek likvidacijskega postopka, predlog stečaja ali neurejena kmetijska zemljišča (to so namreč napogostejši razlogi za zamudo pri Pridobivanju prvega soglasja) niti otežen sklic organa upravljanja ali ntcžen stik s Skladom za razvoj - kar so razlogi za zamudo pri pridobi-Vanju drugega soglasja. Vsi, ki so se ukvarjali z njihovim programom, so Se najprej na vso moč čudili, kako je sploh mogoče v tako kratkem času narediti take spremembe, nato pa so hoteli vso dokumentacijo še enkrat Preveriti. Marjana Žnidarič in Branko Kurbus sta tokrat vseeno 99-od-slotno prepričana, da bodo po 5. decembru pridobili tudi soglasje Sklada tudi za vsa podjetja v stečajih. Marca 1995 so imeli narejene tudi te izračune, toda potem jim je »padla« cenitev. Pa ne po njihovi krivdi, trdijo, kajti kljub re Po Avtoradgoni so AR-i kar odmirali Avtoradgona je med tistimi Podjetji, kije doživela krizo pred Vsemi drugimi. Nekaj zaradi police, notranjih zdrah in nefun-"tionalnih tozdov pa tudi zaradi Konkurence. »Mojstrovina« je Potekala predvsem konec osem-“esetih let in 1990. 100-odstotni astnik AR AVTA in ARCONTA •ustanovljena sta bila januarja I"1) je HOLDING, toda za Pr°gram lastninjenja to ni bilo । volj; to otvoritveno bilanco so predstavili kot povsem či-s’o le tako, da so naredili natanč-ne bilance tudi vseh petih »hče-ta* ter predstavili sistem ustana-^ania in ukinjanja podjetij. AR “uS je šel prvi v stečaj, nastal je ’novi« BUS, nato sta propadla AR TRANS in SERVISI in na-je novo podjetje AR ŠPED, Cez nekaj časa pa se je ta združil 2 AR TRGO v AR AVTO. Nato AR BUS postal last TAM pS-a Maribor iri v okviru Hol-'Uga sta ostala le AR CONT in AR AVTO. Prvič seje zavleklo na njihovo ahtevo; po prvem ustnem so-°‘asJu decembra 1994 so želeli ^čakati na dokončno pojasnilo Možnostih vključevanja zneska , anj prejetih plač v notranji od-Up ~ na zahtevo sindikata so । °rali upoštevati 100-odstotkov ne le 80 odstotkov manj pre-vet'h plač. Razlika sicer ni bila ? 'ka, toda vseeno je bilo po-ebno narediti nove izračune viziji njihovemu uradnemu cenilcu dr. Rupniku niso mogli doka Hajdeja Baštič z Agencije za prestrukturiranje in privatizacijo nam je na naše povpraševanje o poteku lastninjenja poslala kratko pisno informacijo: Podjetji Arkont in Ar avto iz Gornje Radgone se lastninita po metodi notranjega odkupa, interne razdelitve in dokapitalizacije. Dokapitalizirala jih bo (postopek poteka) Pomurska banka, tako da bo imela v podjetju Arkont 10,98-odstotni lastniški delež, v podjetju Ar avto pa 12,53-odstotni lastniški delež. zati nobenih nepravilnosti. Pravzaprav so bila zemljišča takrat ocenjena mnogo previsoko, tako da morajo sedaj pristajati na prodajo s knjigovodsko izgubo: zadnji primer je prodaja parkirišča Servisu skupnih služb, saj je bilo uradno ocenjeno na 200 milijonov tolarjev, državi pa so ga prodali za 120 milijonov. Zaradi revizije je lastninjenje zastalo od marca do oktobra 95. Od delavca do delavca in 36 odstotkov » Vsak postopek, ki so ga opravi li, je vzel po dva ali tri mesece časa; tam so mladi ekonomisti, ki verjetno le na hitro pogledajo zadevo in kaj zapišejo, toliko da ulovijo rok. Ko smo jim prvič poslali izračune za plače, so nam jih čez mesec poslali nazaj, češ da naj za deset pošljemo natačne izračune; ko smo to naredili, so čez mesec ugotovili, da delavci iz nekdanjih YU-republik nimajo EMŠO-številk, nato čez čas spet, da je potrebno izločiti umrle ...« Tako sta pripovedovala direktor in odgovorna za postopek lastninjenja, zaradi takšnega birokratskega nenamernega zavlačevanja pa so imeli kar precejšnje stroške, saj so morali nenehno podaljševati objavo v časopisu. Preverjali so jim tudi izračune premalo izplačanih plač - menda je to normalen postopek Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj -, revizijo pa je opravilo ptujsko podjetje Prelog & Simam. Maja letos so potem končno prejeli prvo soglasje Agencije R Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo, tako da so po juniju lahko začeli z zbiranjem certifikatov. Delavci so lahko vložili certifikat v ARCONT ali AR AVTO. Po grobem izračunu so ugotovili, da je zbranih preveč nakaznic, tako da bodo od vsakega upoštevali le 90 odstotkov vrednosti certifikata, drugo pa naj bi (na priporočilo podjetja) delavci vložili v Pomursko investicijsko družbo Pomurske banke. To naj bi potekalo preko SDK-ja in MEOR-a. Sklad za razvoj se čudi dokapitalizaciji Podpis pogodbe s Skladom RS za razvoj začne veljati šele po tem, ko Agencija pridobi dokumentacijo za drugo soglasje. Če je Agencija tolmačila, daje takšen način dokapitaliziranja, kakršnega, so izvedli v AR-CONT-u in AR AVT-u konec novembra 1992, mogoč (čeprav pogodbe niso utegnili vpisati v sodni register), saj je bil Zakon o lastninskem preoblikovanju sprejet šele mesec dni kasneje in so zato to lastništvo upoštevali pri programu lastninjenja, pa je Sklad drugačnega mnenja. Pogodba z banko in zavarovalnico bo pravnomočna šele po lastninskem preoblikovanju; resda so do sedaj to dopuščali, vendar se je v zadnjem času »tolmačenje« te možnosti spremenilo: če je lastništvo večje od 10 odstotkov, mora biti objavljen razpis, na katerega se mora prijaviti več ponudnikov. Lastništvo Pomurske banke naj bi bilo 10,98-odstotno in predpisi so predpisi. Sestavili so komisijo, do 5. decembra zbirajo ponudbe večjih poslovnih partnerjev ... čeprav gre za znane lastnike, morajo izpeljati ves postopek korektno. Tudi pri Skladu za razvoj so se čudili lastninskemu programu in dokapitalizaciji; malo je manjkalo, pa bi jih doletela ponovna revizija. Pa vseeno je bilo menda takšno »lastninjenje« Pomurske banke v začetku devetdesetih let pogosto, saj so ga menda izvedli tudi v Pomgradu, Varstroju, Tehnostroju, Pan Agri ... Vse kaže, da jim bo sedaj vendarle uspelo in bodo 530 in 310 milijonov vredni družbi vendarle olastninili - kar je preveč, je preveč, pravijo v ARCONTU in AR AVTU in še, da so najbolj tepeni delavci, ki imajo zaradi nedokončanih postopkov zamrznjene plače. Razmerje je nadvse zanimivo in morebiti je to eden od razlogov raznih zapletov: kar 53 odstotkov lastnine bo pripadlo skladom, od tega največ 26 odstotkov Pokojninskemu skladu. Delavci bodo postali lastniki 36 odstotkov lastnine, banka pa skoraj 11 odstotkov. BERNARDA B. PEČEK Zadnja seja vlade Elektrika že dražja, z novim letom pa še bencin Tudi tuja podjetja bodo lahko kandidirala za bencinske servise ob avtocestah -Nove cene električnega toka bodo na inflacijo vplivale v višini 0,15-indeksne točke - Od takse za obremenjevanje okolja naj bi največ dobila Nafta Lendava Na svoji zadnji seji se je sestala tudi slovenska vlada, ki bo odslej lahko opravljala le tekoče zadeve, medtem pa se bo (morala) sestaviti nova vlada. Kaj so to tekoče zadeve, se ne ve natančno, ker o tem v poslovniku ni natančnih določil, ve pa se, da zakonov prav gotovo ne bo smela predlagati. Vladaje sprejela nove cene električne energije; te so višje za 3,5 odstotka, veljale pa bodo od 5. decembra. Podražitev električnega toka bo vplivala na inflacijo v višini 0,15-indeksne točke. Vlada seje odločila, da bo spremenila 3. člen uredbe o postopkih in pogojih za oddajo površin ob avtocestah za bencinske, gostinske in druge spremljajoče dejavnosti; s tem bo omogočila, da bodo tudi tuja po-detja lahko konkurirala za zemljišče. Vse to je posledica pritožbe Shella na Evropsko unijo. Po stari odločbi bi moralo imeti vsako podjetje, ki kandidira za zakup zemljišča ob avtocesti, v lasti pri nas že tri bencinske črpalke in imeti skladišče za vsaj enomesečno delovanje bencinskega objekta. Slednjo odločbo so spremenili tako, da bo skladišče potrebno v treh letih po odprtju servisa. Vendar pa ti pogoji ne bodo mogli veljati za nazaj, temveč le za nove razpise, ki bodo kmalu objavljeni. V njem bo ob naših novih avtocestah ponujenih osem mest. Vladaje sprejela tudi poročilo o izvajanju projekta pomoči podjetjem za kadrovsko prenovo. V projekt je vključenih 12 podjetij, ki imajo 16 tisoč zaposlenih, 76 odstotkov njihovih delovnih mest pa je ogroženih (med njimi je tudi v Tamu, Litostroju ...). Predvidevajo, da bodo s pomočjo projekta v prvi fazi obdržali 10 tisoč delovnih mest, v drugi pa še več. Za uspeh projekta bo potrebna poldruga milijarda tolarjev. Takse zaradi obremenjevanja okolja Vlada je sprejela tudi Uredbo o taksi za obremenjevanje zraka z ogljikovim dioksidom, ministrstvo za okolje in prostor pa je sprejelo še pet podzakonskih aktov, od katerih dva urejata posamezna vprašanja o presoji vplivov na okolje, trije pa se nanašajo na izvajanje prvih meritev. S to Uredbo vlada nadaljuje uresničevanje okoljske politike, ki naj bi skladno s svetovnimi trendi in ratificiranimi mednarodnimi pogodbami vplivala na zmanjšanje porabe neobnovljivih nafavnih virov in zmanjšanje emisije plinov, ki povzročajo učinke tople grede. Na podlagi te uredbe bo za uporabo tekočih, plinastih in trdnih goriv, ki se uporabljajo za pridobivanje toplote in za pogon motorjev ter turbin, treba plačati takso, njena višina pa bo odvisna od vsebnosti ogljikovega dioksida. Takse ne bo potrebno plačati za les, ki se uporablja za kurjavo, lesne ostanke, za kurjenje v kurilnih napravah, za plinasta, tekoča in trdna goriva, ki se pridobivajo iz biomase, in za uporabo bioplina. Zaradi te takse bodo od 1. januarja 1997 dražja tekoča, plinasta in trda goriva. Taksa za premog, ki se rabi v elektroenergetiki, se bo začela plačevati šele leta 2004, ko bo končana načrtovana obnova in ekološka sanacija večjih slovenskih termoelektrarn. Ta odlok pa seveda ne bo veljal za premog v splošni porabi. Liter bencina se bo podražil januarja za 2,2 tolarja, diselsko in kurilno olje za 2,6 tolarja, težja kurilna olja za 3,1 tolarja, utekočinjeni naftni plin za 2,9 tolarja in zemeljski plin za 1,3 tolarja kubični meter. Marjan Horvat Posodabljanje Slovenskih železnic Zakaj se ne vozimo radi z vlaki? kopenskem prometu Slovenije odpade $0 % prometa na osebna vozila, 18 na* ^tobusni orevoz in le 2 % na železnico A" bi se usedli na vlak, če bi vedeli, da boste z njim prispeli v Ljubija..«> v H Urah’ Seveda sai bi kreoko privarčevali čas, predvsem pa živce, lore-S bo to mogoče že v prihodnjih dveh letih, sajb?do S|ov^ tr* garniture vlakov z nagibno tehniko, kattnb 1 številom s *b0 do 200 km/h z največjim bočnim pospeškom do , / temelii ^ev od 180 do 230 Pogoj, da lahko takšen vlak sploh vozi, paje temelji-1 »^ova infrastrukture, torej posodobitev železniških tirov Zai Pomurje .Ja takšna možnost zaenkrat le teoretično, kajti se ve no i proge od Pragerskega do Murske Sobote - najprej bomo moral, ure burmalne vozne razmere za novo elektrificirano o om 0 pa vlak z nagibno tehniko vo-Se?4 Maribor-Ljubljana, kjer je, °kazano vozi največ potnikov v $1 Eniškem potniškem prometu. |c ,Venske železnice so lani prepelja-|e $A3 milijona potnikov in opravi-k $8 milijonov potniških kilome-uV' samo na progi Maribor-Lju-! ruj,3?13 Pa se je prepeljalo kar 5,5 iAipJ°na Potnikov in realiziralo 250 Je d\°noy potniških kilometrov, to z odstotkov celotnega obsega železniškega potniškega prometa v Sloveniji. Če vozi na tej realciji danes direktni vlak dve uri in 11 minut, bo vlak z nagibno tehniko potreboval od Maribora do Ljubljane le uro in 34 minut, cilj pa je doseči čas uro in 20 minut. Slovenske železnice so lani prepeljale le 2 odstotka vseh potnikov v kopenskem prometu Slovenije, kar 80 odstotkov prometa odpade na osebna vozila in 18 odstotkov na avtobusni prevoz. V Evropi so dnevni potniki, migranti v večja mestna središča, največji uporabniki železniških storitev, delež železnic v vlake z nagibno tehniko, ki omogočajo povečanje hitrosti za 30 do 35 % na obstoječi infrastrukturi. S tem je bilo mogoče doseči konku- prometu pa se giblje od 6 do 13 odstotkov. Tudi v Evropi je pred desetletjem število potnikov v železniškem prometu močno upadlo v korist uporabe osebnih avtomobilov. Države pa so se odločile za načrtno pospeševanje železniškega prometa in začele uvajati hitre in udobne renčne čase in druge prednosti v primerjavi s cestnim (stresnim) prometom. Vlaki z nagibno tehniko so namreč najsodobnejše izvedbe, najsi gre za italijanski pendolino podjetja Fiat Ferroviarie ali nemški nagibni vlak ICT podjetja Siemens (na raz pis so Slovenske železnice prejele ti dve ponudbi). Opremljeni so s sistemom za diagnosticiranje napak in s sistemom klimatskih naprav, s telefonom, telefaksom in priključki za računalnike. Oba ponudnika, italijanski in nemški, se lahko pohvalita z ustrezno tehniko, toda pri izbiri bo odločujoč dejavnik zagotavljanje vsaj 60 odstotkov udeležbe slovenske industrije v neposredni in posredni obliki. Uvajanje vlakov z nagibno tehniko - najprej na progi Lju-bljana-Maribor - bo omogočalo bistveno skrajšanje voznih časov, saj se bo vsekakor bolj splačalo v slabi uri in pol prepeljati kar naporno razdaljo med obema največjima mestoma z vlakom; hkrati se bodo Slovenske železnice vključile v prometni sistem evropskih železnic. Ali torej lahko upamo, da se bomo čez nekaj let, ko bo zgrajena železniška povezava z Madžarsko, lahko iz Murske Sobote v poldrugi uri pripeljali do Budimpešte, pa nato naprej do Slovaške, Češke in Poljske? Morebiti. Še prej bo morala država Slovenija marsikaj postoriti: predvsem bo morala dati prednost železniškemu pred cestnim prometom, javnim prevozom pred osebnimi avtomobili. Vozni park Slovenskih železnic je v povprečju star več kot dvajset let in je tehnično in tehnološko zastarel. Knjigovodska odpisanost voznih sredstev v pot niškem prometu je 90-odstotna. V voznem parku imajo 30 poljskih elektromotornih garnitur vrste 311/ 315, ki so v povprečju stare več kot 25 let in s katerimi danes opravijo več kot 40 odstotkov vseh prevozov v notranjem potniškem prometu. V prihodnjih petih letih naj bi po investicijskem programu kupili 30 novih garnitur (s pomočjo posojil pri dobaviteljih in tujih bančnih inštitucijah). Z uvajanjem vlakov z nagibno tehniko se bo število klasičnih potniških vlakov zmanjševalo. V naslednjem obdobju naj bi obnovili 20 vagonov novejšega tipa Y, glede na razvoj mednarodnega potniškega prometa pa bodo kupili tudi sodobne potniške vagone s klimatskimi napravami in velikim oddelkom. Za Pomurje pa je pomembna informacija, da se bo poleg gradnje drugega tira Koper-Divača elektrificirala tudi proga Pragersko-Murska Sobota. Ali bo vlakov več ali manj, pa je odvisno tudi od števila potnikov -torej od nas samih, ali raje potujemo v Ljubljano vsak zase v osebnem avtmobilu ali pa družno z vlakom. Kaj pomeni vožnja z avtomobilom? Prestiž, razkazovanje? Za Pomurje je zaenkrat to še vedno najhitrejša varianta, kajti železniške povezave so zaradi neurejene proge do Pragerskega zelo slabe. BBP 6 vestnik, 5. december 1996 ► ociala, šolstvo, zdravstvo Novoletna voščila za mamograf -nisi sama in ne edina! Klub za iskanje zaposlitve Za našo ženo »Podatki iz zadnjih statističnih obdelav za Slovenijo kažejo, da se povsod tam, kjer imajo organizirane centre za bolezni dojk, na primer v mariborski, ptujski, ljubljanski, novogoriški in drugih regijah, število karcinomov dojke sicer ne zmanjšuje, ampak se zaradi zgodnjega odkrivanja preživetje pacientk bistveno, bistveno povišuje. To je tisti smisel in cilj preventivnega pregledovanja dojk, zaradi katerega je potrebno takšen center ustanoviti tudi pri nas, «je povedal specialist ginekologije dr. Boris Kos, ki dela za to in upa, da bo center kmalu začel z delom tudi v naši bolnišnici. Centra za odkrivanje bolezni dojk torej pri nas še ni, čeprav si zdravniki ginekologi pa tudi člani pomurskega društva za boj proti raku že vrsto let prizadevajo zanj. Vedno znova so se postavljale določene ovire, povezane seveda z denarjem ali plačevanjem dela te ambulante, ki naj bi bila po nekaterih tolmačenjih zdravstvenega ministrstva celo širitev dejavnosti v naši bolnišnici. Za širitve programov v zdravstvu pa naša država ne namerava več dajati denarja. Prepričevanja, dopovedovanja, prošnje so bile zaman, medtem pa so naše žene leta in leta bdhajale na preglede v Maribor, Ptuj ali drugam. Čakalna doba v teh večjih centrih pa je tudi po nekaj mesecev. »Dosedanje prevetivno delo se je opravljalo v specialističnih ginekoloških ambulantah v obliki svetovanj, opozarjanj na pomen samokontrole ter kontrolnim pregledom zdravnika ob rednem ginekološkem pregledu. To pa še zdaleč ne zadošča, kajti delo je treba zastaviti bolj strokovno. S preventivnimi pregledi je potrebno zajeti določeno rizično skupino žena in jo spremljati z modernimi diagnostičnimi metodami,« je povedal sogovornik. Toda za strokovno in sodobno diagnostično delo v ambulanti za odkrivanje bolezni dojk je potrebna tudi sodobna medicinska oprema. Center za odkrivanje bolezni dojk namreč ne more delovati brez aparata za rentgensko pregledovanje dojk, imenovanega mamograf. A država denarja zanj nima. Toda na Zvezi društev za boj proti raku Slovenije je bila sprejta odločitev, da skupaj s Pomurskim društvom za boj proti raku pripravi vseslovensko akcija zbiranja denarja za mamograf, aparat, ki je osnova za začetek delovanja centra. Po toliko letih prizadevanj se je vendarle našla pot, kako do denarja. V prednovoletnem'času, času izrečenih stoterih želja in voščilnic, bodo slovenska društva za boj proti raku vabila k dobrodelnosti ter nakupu društvenih novoletnih voščilnic, denar pa bo seveda namenjen za prepotrebni aparat. »Društvo se je že tudi pogovarjalo o nakupu z določenim dobaviteljem medicinske opreme. Aparat naj bi po predračunu stal 13 milijonov tolarjev ali 140 tisoč mark. Društvo bi s svojo akcijo zbralo okrog 9 milijonov tolarjev, razliko pa bo treba zbrati v Pomurju, saj delamo za naše pomurske žene. Pričakujem in prepričan sem, da se bodo župani pomurskih občin odzvali našemu povabilu ter se aktivno vključili v projekt, in če se le da, ga tudi finančno podprli,« je v upanju na uspelo skupno akcijo zbiranja denarja za medicinski aparat povabil dr. Boris Kos. Center za odkrovanje bolezni dojk bo torej deloval v murskosoboški bolnišnici v okviru ginekološkega oddelka. Kljub ugovorom zdravstvenega ministrstva, ki pa sedaj vendar sprejema to, da bo center začel z delom tudi na našem koncu, se je na čas odprtja vrat centra pripravljala že tudi bolnišnica. Našli so primeren prostor pa tudi ljudi, tim zdravstvenih delavcev. V njem bodo zdravnik ginekolog, medicinska sestra, rentgenski tehnik in zdravnik rentgenolog ter specialist citopatologije. Mamograf, ki je rentgenski aparat, bo na rentgenološkem oddelku, blizu pa naj bi bili tudi ambulantni prostori. »Ne gre za samoplačniško ambulanto, ampak bomo sprejemali žene z napotnicami. Naše delo bomo poskušali Organizirati tako, da sč bomo prilagodili potrebam žena, torej v popoldanskem času. Tako bodo lahko opravile preventivni pregled, ne da bi jim bilo treba na bolniški dopust. Takrat, kadar si ženska sama otipa spremembo v dojki, se da resda še marsikaj napraviti, ampak vsi vemo, kaj to pomeni. Mi pa sedaj ponujamo možnost rednih preventivnih kontrol žena iz rizičnih skupin. Ta dejavnost sodi v sklop dela ginekologa,« je povedal sogovornik, odgovoren za organizacijo centra dr. Boris Kos. Ambulanta naj bi delala dvakrat na teden, v njej pa bodo letno pregledali več kot dva tisoč žena, opravili do tisoč sedemsto pregledov z mamografom in okoli dvesto petdeset punkcij. Delo v centru je zamišljeno tako, da bi žena ob enkratnem obisku prevetivne ambulante opravila pogovor in pregled, v primerih, ko bodo ugotavljali bolezenski proces v dojkah, pa bodo s pozivnico vabili žene na ponovne preglede z diagnostičnimi metodami druge stopnje ter se dogovarjali za zdravljenje v sodelovanju z vodilnimi centri za zdravljenje bolezni dojk v Mariboru ter na onkološkem inštitutu v Ljubljani. »Če bomo uspeli, seveda od podpori javnosti, bi že marca lahko začeli delati. To je moje optimistično gledanje, to je tudi moja želja. Delovanje centra torej ni odvisno samo od nas in vseh, ki se trudimo ta center postaviti, ampak tudi od naših ljudi, koliko bodo prispevali, da se ta center res ustanovi,« je še povedal sogovornik, član velike skupine ljudi, ki delajo za projekt. Brez zavzetosti in dela društva za boj proti raku, podpore vodstvenih in zdravstvenih delavcev v bolnišnici, centra za odkrivanje bolezni dojk ne bi dobili, kakor ga ne bo, če ga ne podpre javnost. MAJDA HORVAT Vaše prispevke lahko nakažete: Številka žiroračuna Splošne bolnišnice Murska Sobota: 51900-609-90030, s pripisom »za mamograf«. Številka žiroračuna Društva za boj proti raku Murska Sobota: 51900-678-48545 Iščeš in najdeš sam Dobro leto je minilo od takrat, ko so tudi pri murskosoboški enoti Zavoda za zaposlovanje začeli z delom kuba za iskanje zaposlitve. Kaj klubi za iskanje zaposlitve sploh so? Sama beseda klub v našem prostoru resda zveni nekoliko neustrezno glede na vsebino dela, saj so klubi skupinska oblika dela z brezposelnimi z namenom čim prejšnje iskalčeve zaposlitve. Sodelujoči v klubu si delo aktivno iščejo sami, naučijo pa se, kako napisati prošnjo, opraviti pogovor z delodajalcem in kako sploh začeti iskati delo. Skupinsko ali klubsko delo ni naša iznajdba, ampak so z njim začeli že v osemdesetih letih v Ameriki, nato pa so se klubi širili v druge, predvsem zahodnoevropske države. Postali so stalna oblika dela služb za zaposlovanje in povzeli smo jih tudi pri nas. Novembra pred dvema letoma sta poskusno začela delovati kluba pri mariborski in ljubljanski enoti Zavoda za zaposlovanje, dobro leto dela pa ima za sabo že tudi murskosoboški klub. Polovica sodelujočih si je našla delo Od novembra lanskega leta pa do konca oktobra je domači klub obiskovalo 120 iskalcev zaposlitve, ki so v povprečju čakali na delo leto in pol ali posamično od dveh let pa do leta in mesec. Povprečna starost obiskovalcev je bila 31 let, torej so klub obiskovali predvsem mladi brezposelni, vendar pa se je v tem letu spretnosti iskanja dela učilo tudi 15 iskalcev, starih od štiridest do petdeset let ter štirje stari petdeset in več let. V klubu praviloma lahko sodelujejo iskalci dela, ki imajo peto in višjo stopnjo izobrazbe, toda, kot ugotavljajo na murskosoboški enoti zaposlitvenega zavoda, kot zelo uspešno se je izkazalo tudi to, da so v klub sprejeli tudi iskalce s končano poklicno šolo. In kakšna je bila uspešnost delovanja kluba v minulem letu? Program učenja in iskanja zaposlitev je končalo 109 iskalcev dela in skoraj polovica se jih je tudi zaposlila. Že po dvanajstih tednih sodelovanja v klubu je delo dobilo 43 iskalcev ali 52 po iskanju, ki je trajalo dobre štiri mesece. Ne da bi si našli delo, je klub zapustila manj kot polovica obiskovalcev, ki pa so pridobili veščine za iskanje dela. Visok delež tako zaposlenih v strokovnih službah murskosoboškega Zavoda za zaposlovanje ocenjujejo kot velik uspeh. Za- dar so ti, ki so si delo uspeli najti, z njim tudi nadaljevali za daljši čas. Le redki so se namreč spet vrnili kot iskalci dela. Delodajalci o nadležnosti in papagajstvu iskalcev Tako statistika, a delodajalci, katere iskalci dela tako vneto oblegajo s ponudbami za zaposlitev, nad njihovo vztrajnostjo niso nič kaj navdušeni. Označujejo jih za nadležneže, njihovo naučeno komunikacijo z delodajalcem po istem vzorcu, brez razlike, pa imenujejo papa-gajstvo. Slednje je za iskalca zaposlitve prej ovira kot ugod- Ponavljajoči vzorec komuniciranja pa je posledica tega, ker je to prenesen model, ki ga ne bi smeli spreminjati. To je seveda tehtna pripomba, vendar nimamo možnosti, da bi delali drugače.« Tudi iskanje dela v ožjem, domačem okolju je tisto, ki pri; speva k pogostosti klicev, saj delo zunaj regije pogosto iščejo le iskalci zaposlitve z višjo m visokošolsko izobrazbo. Ti ga drugje tudi hitro najdejo ter zapustijo regijo, kar je seveda osebni uspeh za iskalca dela, a izguba za regijo. Sodelovanja nezaposlenih v klubu ima veC pozitivnih kot negativnih učinkov, skupinsko delo in sodelovanje daje namreč človeku tudi nekaj pozitivnega, kar pa se5 številkami težko izmeri. Do službe brez zvez in poznanstev »Iskalcem zaposlitve se povrne samozavest, spet začno Mojca: »Stara sem dvaindvajset let in leto dni brez zaposlitve, imam pa že dve leti delovnih izkušenj. V klubu sem spoznala ljudi, ki imajo še večje težave, kot jih imam sama, saj že imajo družine, pa so brez dela. V klubu sem si ponovno pridobila samozavest, kajti pred tem sem bila neodločna, čustvena razvalina. Delo v klubu je pestro in zanimivo, vlada družinsko razpoloženje in prav tu sem dokončno oblikovala svojo dolgoletno željo, da bi se samozaposlila. Tukaj sem se imela o tem možnost posvetovati s strokovnim vodstvom. In kakšen je naš dan? Začnemo zjutraj ob osmih, ugotovimo navzočnost in pregledamo evidenco dela prejšnjega dne. Vsak dan namreč moramo opraviti od pet do deset aktivnosti za iskanje dela. Prvi dve uri pregledujemo časopise in imenike, iz katerih si izpisujemo telefonske številke in naslove. Nato kličemo po telefonu in pišemo prošnje. Nekaterim delodajalcem je naše oglašanje odveč, drugim pa se prav vztrajni iskalec zazdi primeren in ga povabijo na pogovor. Dostikrat pa tudi kar odvržejo slušalko in nočejo niti slišati kaj več o tem, kdo si in zakaj kličeš. Res je malo takšnih, ki so pripravljeni poslušati do konca ter potem vljudno odgovoriti.« Martina: »Vklubo sem že štiri mesece in pol in aktivno iščem službo. Po poklicu sem prodajalka, članstvo pa so mi podaljšali prav zaradi aktivnega iskanja zaposlitve. Nekaj možnosti sem že imela, vendar poizkusno za en mesec ali za nadomeščanje med dopusti, vendar so mi to delo odsvetovali. Delodajalci so po telefonu večkrat tudi nesramni, saj nas dosti iskalcev kliče njihovo številko. Grdo nas odslovijo ali celo zahtevajo, da k njim ne sme klicati nihče več. Napisala sem že okoli sto prošenj, toda zaenkrat nisem dobila še nobenega pozitivnega odgovora. Vendar še vedno upam, da bo. Tri prošnje sem tudi že poslala v Koper, ravno sedaj pa pišem eno še v Sežano, delo pa sem že tudi iskala v Mariboru. Strah pred telefonom je bil zelo velik, vendar je šlo po prvem koraku že veliko laže. Pridobila sem si več samozaupanja in povrnilo se mi je upanje, kajti če je nekdo že našel delo, potem ga bom tudi jaz. Kadar kdo od nas uspe najti zaposlitev, mu običajno vsi skupaj zaploskamo in mu zaželimo veliko sreče.« poslitve so bile večinoma sklenjene za določen čas, a ven- »Glede na to, da poznam in spremljam nekatere zavodove aktivnosti, moram reči, da je to najbolj dodelan program, ki tudi najdlje traja. Namenjen je resnim iskalcem zaposlitve, ki imajo končano vsaj poklicno šolo, prednost vključitve pa imajo tisti, ki imajo daljšo dobo čakanja na zavodu. Vključenost v klub je popolnoma prostovoljna, vendar pa podpišemo partnerski dogovor s sodelujočimi, da bodo prihajali, mi pa, da jim omogočimo možnosti za izvajanje programa,« je povedal Milorad Vidovič, vodja kluba ter izvajalec programa za murskosoboško enoto zaposlitvenega zavoda. »Mi tudi ugotavljamo zelo veliko izkoriščanje stisk nezaposlenih ljudi, kajti delodajalci, ko sprejmejo delavca, z njim ne podpišejo pogodbe, ga ne prijavijo, izmišljujejo si preizkusno delo, pa zopet preizkusno delo z drugim, plačujejo jih neredno ali nižje kot določa kolektivna pogodba. Z našo vednostjo tega ne dovolimo oziroma udeležencem kluba takšno delo odsvetujemo.« nost. Strokovna delavka pri murskosoboški enoti Zavoda za zaposlovanje Cvetka Sreš o navedenih pripombah pravi: »To je povezano s tem, ker je pri nas malo razpisov za zaposlitev in zelo malo delodajalcev. V primerjavi z drugimi regijami imamo malo možnosti za zaposlitev, brezposelnost pa je toliko večja. Zato je mogoče dvakrat več klicanja naših podjetij, kot je to na primer v Mariboru, Ljubljani ali drugod. O tem problemu so mi pripovedovali že tudi sodelujoči v klubu, toda ne vem, kako se temu izogniti. Iskalcev pač ne moremo omejevati in jim določati, kam naj se kateri obrne, saj vsak upa in želi izkoristiti možnost. pozitivno razmišljati, zelo P® tiven pa je tudi učinek skup1 ’ saj so vsi v istem položaj® vidijo, da nimajo samo on' likih problemov. Pomagaj®' . svetujejo drug drugemu, . tolažijo. Modela jamranja, vse je zaman ali službo la dobiš samo po vezah, v ki ne želimo sprejemati, a^P , se poskuša poudarjati P°z'saj na naravnanost. So krize. če je nekdo tri mesece v k in je napisal že sto prošeni' vse zaman, ni lahko. zgodi se, da napiše sto Pel seto in ravno takrat dobi slitev,« je o učinkih kluba P dala Cvetka Sreš. MAJDA HORVAT V otroških vrtcih pestri programi za »veseli december« V Križevcih niso pozabili tudi na »zunanje« otroke Upamo si trditi, da so tako rekoč v vsakem vrtcu na našem koncu pripravili marsikaj zanimivega, kar je bolj ali manj povezano s prihajajočimi decembrskimi otroškimi prazniki (miklavževanje, dedek Mraz, božič, novo leto). Zadnji mesec v letu so poimenovali kar veseli december. rali »žrtvovati« vzgojiteljsko Z j nico ali kabinet, da so lahko ■ uredili še eno igralnico, kaj11 jj gače bi morali odkloniti če otrok. Že prej pa jim je dvaP® j6 ra odstopila osnovna šola. Jj namreč vrtčeva mala šola- & opremo bo potrebno sčasom menjati, kajti večina sedanje! ra čez 20 let. Kljub vsernU-Jtij°-seljem delajo in se dobro P°cu Aj JOŽE Prvi, ki so se nam oglasili z vese-lodecembrsko ponudbo za najmlajše, so bili tokrat v Križevcih pri Ljutomeru. In s čim nameravajo izpolniti otroška pričakovanja? Že jutri (6. decembra) si bodo lahko vsi - tisti, ki obiskujejo vrtec, in tisti, ki so v varstvu staršev ali babic in dedkov - ogledali predstavo lutkovnega krožka iz Dokležovja z naslovom Mesto cvetja. Za »notranje« otroke (152 jih je) bodo sledile skupne delavnice otrok in staršev (okraševanje prostorov, izdelovanje čestitk idr.), obisk babic, ki bodo pripovedovale o decembrskih praznikih, predstava vzgojiteljic, igrica staršev otrok v mali šoli, obisk dedka Mraza in še kaj. Tako kot lani pa se bodo letos spet odpravili na obisk v vaško pekarno, kjer bodo skupaj s pekom pekli parklje. »Zunanje« otroke (okrog 100 jih je, ki ne obiskujejo vrtca) pa bodo poleg na že omenjeno predstavo povabili še na uro telovadbe skupaj s starši (11. decembra), dan odprtih vrat vrtca (12. decembra), ko se bodo lahko igrali v igralnih kotičkih, izdelovali okraske, prisluhnili pravljični uri in risali, ter na srečanje z dedkom Mrazom (19. decembra). In kako je v križevskem vrtcu? Jelka Vinkovič, ki je septembra prevzela vodenje enote, si najbolj želi, da bi dogradili prostore, saj so sedaj zelo na tesnem. Jeseni so mo- Malošolce v Križevcih pri Ljutomeru smo obiskali za kratek ča no med njihovimi najljubšimi opravili - risanjem, barvanjem -snetek : J. G.) 1 I l I t I 8 t 2 0 S 2 S c tl Š: il b o 8 <1 bčine Seja kuzemskega občinskega sveta V Vidoncih dom starejših občanov? Zamisel ni slaba, ampak kam z begunci? Svetniki so po pregledu zapisnika predzadnje seje nadaljevali obravnavo predloga odloka o javnem redu in miru na območju Občine Kuzma ter ga po krajši razpravi sprejeli. Veljati bo začel 15 dni po objavi v Uradnem list R Slovenije. Ta hip še ni znano, kdaj ga bodo objavili. Dotlej pa veljajo določila zakona o javnem redu in miru R Slovenije oziroma odlok prejšnje Občine Murska Sobota. Mlada Občina Kuzma pa hoče narediti red tudi pri plakati-fanju. Pripravili so osnutek odloka o plakatiranju in ga tokrat Uradno obravnavali. Na seji so sPrejeli predlog, da bodo vsa društva v občini, ki se financirajo iz občinskega proračuna, oproščena plačila stroškov zaradi namestitve plakatov na za to določena mesta. Divje plakatiranje pa seveda ni nikjer za-Zeljeno, nasprotno: praviloma Ju prepovedano. Odlok bodo še »pilili«. Potem ko so si nove občine (raz)delile premoženje nekdanje velike Občine Murska Sobota, je Občina Kuzma dobila (®ed drugim) objekte v Vidon-c‘h, kjer je nekaj zadnjih let lzPostava Urada za priselje-\unje in begunce R Slovenije, čeprav je v Bosni in Hercego-v'ni v glavnem mir, se mnogi Ubežniki še niso vrnili ali pa ni- Svetniki odranske občine soglasno sprejeli rebalans občinskega proračuna za letos Če bo tako tudi v prihodnje... Odrancih so prav gotovo zadovoljni z dosedanjo samostojno «j ?P°’ saj so lahko samo letos namenili za naložbe (»odhodke inve-cljskega značaja«) nekaj manj kot 104 milijone tolarjev. Pri obra-av< rebalansa proračuna minuli četrtek ni bilo nobene bistvene pri-bJbe, zato so ga soglasno sprejeli. Medtem so v glavnem poenote-, tudi stališča v zvezi z aktom o ustanovitvi vzgojno-izobra-v31nega zavoda v Občini Odranci. kje več in katere n31ožbe? , ^začetku leta so predvideli, a bodo znašali skupni prihodki Č593.OOO tolarjev. Nekateri Se bali, da ta številka ne bo ^ežena, zdaj pa vse kaže, da 0 celo večja za nekaj čez 23 ^'Ujonov tolarjev. Najbolj sojih ^reseneteli« z nakazili iz dr-aVnega proračuna, saj so dobili a namen namesto 25 milijo- 5. seja Občinskega sveta Občine Gornji Petrovci " - Šlihthuber je svetnike podrob- M jim vseeno, kako bo s hrano, vodo, odpadki p azačetku tokratne seje petrovskega občinskega sveta je bil govor o |et rdltvi re8resiranja proizvodnje hrane za drugo polletje letošnjega Up0’ obravnavali pa so tudi odločbo inšpekcijske službe o prepovedi vCj • be skupinskega vodovoda za potrebe Osnovne šole Gornji Petro-Ijo "1 oko,iških prebivalcev. Ker gre očitno za nujno zadevo, v zvezi z Itj Ze Pripravljajo dokumentacijo, na osnovi katere bo izdelan projekt, , bodo Poslali na ustrezno ministrstvo. Na ta način bi namreč ob no 0,ni pomoči iz republiških virov lahko dolgoročno zagotovili nemote-°skrbo ljudi z zdravo pitno vodo. zbi On.ovno so razpravljali o OflJ^nju in odvažanju kosovnih s0 Kov v občini. Ugotovili da je bila druga akcija odvo-so jo pripravili ob °Vanju podjeta Sauberma-te r’Komunala iz Murske Sobo-šnj?e|° usPešna- v obeh ,et0‘ ijaj. , akcijah so namreč odpe-i|] 1 čez 200 ton raznih kosovn-bjj^dpadkov, med katerimi je 0koi tUd’ Precej škodljivih za S| Je- Govor je bil tudi o dopisu da /enskih železnic glede želje, 1 °b gradnji nove železniške majo kam iti, zato je tudi v zatočišču v Vidoncih še vedno več kot 100 nesrečnikov. Občina Kuzma si prizadeva za sklenitev pogodbe z omenjenim Uradom do sredine leta, dopušča tudi možnost podaljšanja, vendar bi o tem sklenili dodatek k osnovni pogodbi, a ta hip še ni znano, kdaj in kako se bo zadeva uredila. Tako svetniki tudi niso mogli ugoditi prošnji Marjana Horvata iz Rakičana, ki bi dom najel za obšolske dejavnosti za srednješolsko mladino. Kaj pa vidonski dom kot dom za starejše občane, dom počitka ali samo kot dom? Zamisel o domu, kot jih imajo v Rakičanu in Lendavi.ter drugod po Sloveniji, ni nova. Občina Kuzma je celo že pred časom poslala vlogo Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve R Slovenije in prejela od Kar precej domačij še ni poravnalo obrokov za kanalizacijo, zato je Občinski svet sklenil, da bo po novem letu 15-odstotna podražitev. Določili so tudi ceno za kanalščino, in sicer bo znašala le-ta 30 tolarjev (z davkom) za kubični meter porabljene vode. Lastnikom krav in svinj bodo odšteli po 40 litrov dnevno za kravo oz. bika in po 5 litrov dnevno za svinjo. Odpadnih vod iz hlevov in stal namreč ne smejo spuščati v kanalizacijo. povezave Puconci-Hodoš-dr-žavna meja zaposlili več ljudi z njihovega območja. Že prej so namreč s pomočjo vodstev posameznih krajevnih skupnosti in vaških kurirjev v vsa gospodinjstva razposlali anketne lističe. Pokazal se je velik interes za zasedbo delovnih mest na prihodnjih železniških postajah ob omenjeni trasi proge. Na seji so obravnavali tudi informacijo o rekonstrukciji republiške ceste R-355 v naselju Gornji Petrovci. Župan Franc govor: izdelati je treba ustrezno študijo in elaborat o upravičenosti takega doma na Goričkem. Domači poznavalci razmer pa že zdaj vedo povedati, da oskrbovancev v domu, ki bi bil čim bliže Goričancem, ne bi manjkalo. No, dokler so še ljudje, ki sploh nimajo ognjišča (begunci), pa je prav in moralno, da jim ne vzamejo strehe. Je pa menda tudi res, da Vidon-ci med begunci niso ravno priljubljeni. Le-ti so rajši na prometnejših točkah, v Ljubljani denimo. Svetniki Občine Kuzma so na predlog župana obravnavali dopis Ministrstva za šolstvo in šport Republike Slovenije, katerega sektor za šport pripravlja javni razpis za sofinanciranje naložb v športno infrastrukturo, pred tem pa hoče vedeti, kakšne so želje na terenu. Odzvali se bodo tudi v občini Kuzma, to pomeni, da bodo zbrali podatke o predvidenih naložbah na področju športa in jih zapisali v obrazec ter poslali v Ljubljano. Seveda se bodo potegovali tudi za denar. Svetniki pa niso obravnavali predlogov statutov KS Kuzma in Grad, kajti tega niso hoteli narediti nov za financiranje lokalnih javnih služb kar 37,3 milijona tolarjev. Nekaj več kot 7 milijonov tolarjev so »pridobili« na račun finančne izravnave, drugi transferji iz državnega proračuna pa so višji od načrtovanih za neje seznanil s problemi, ki so nastali pri teh delih. Ne glede na določene težave so soglašali, da je treba z začetimi deli nadaljevati, o čemer so se uspeli dogovoriti tako z Direkcijo za ceste RS kot ustreznimi republiškimi organi ter Upravno enoto Murska Sobota. Pri vsem tem pa je pomembno tudi to, da so se na sestanku s svetom zavoda Osnovne šole Gornji Petrovci prav tako zavzeli za čimprejšnje dokončanje del na omenjeni republiški cesti. Upoštevali so zlasti, daje ureditev te ceste tesno povezana z varnostjo šolarjev in drugih udeležencev v prometu. Računajo, da bodo ob ugodnih vremenskih razmerah z obnovo ceste, postavitvijo robnikov in asfaltiranjem lahko končali še pred zimo. Člani občinskega sveta so namreč menili, da bi bili z zamujanjem del prikrajšani pri dodelitvi republiških sredstev, vprašljiva pa bi bila tudi nadaljnja obnova te ceste. MILAN JERŠE »po hitrem postopku«, ampak so menili, da je statut najpomembnejši pravni akt KS, saj določa temeljna načela za organizacijo in delovanje, organe KS, pristojnosti itd., ne nazadnje gaje treba tudi uskladitvi z občinskim statutom, zato bodo o statutih KS razpravljali in jih morda celo sprejeli na prihodnji seji. Je že tako, da svetniki velikokrat rešujejo tudi prošnje za denarne pomoči. Prošnjama, ki sta ju (vsak posebej) naslovila Slavistično društvo Pomurja in Klub prekmurskih študentov, niso ugodili, so pa našli razumevanje za sofinanciranje društvenih prostorov in bruto osebnega dohodka zaposlene delavke Društva gluhih in naglušnih Murska Sobota, saj so odobrili 200.000 tolarjev pomoči. Glede predloga o izplačilu enkratnih zimskih pomoči socialno ogroženim (predlog je posredoval Center za socialno delo Murska Sobota) se je občinski svet Občine Kuzma strinjal z idejo, vendar: « ...izplačilo zimskih pomoči za družine in občane se zmanjša na 10.000 tolarjev; socialnopeda-goška pomoč se zviša na 5.000 tolarjev; s seznama se črtajo nekateri občani in se dodajo novi občani, ki so potrebni pomoči.« Če je letošnja prireditev Miklavž ’96 pri Gradu uspela, se gre zahvaliti tudi kuzemskemu občinskemu svetu, kajti organizatorju (Klub mladih Gračka pomlad) je odobril 100.000 tolarjev pomoči, vendar v breme KS Grad. Š. SOBOČAN 11,3 milijone tolarjev. Ni kaj, sami dobri podatki! Da bi le bilo tako naprej, so si zaželeli! Tako so lahko »razporedili« za naložbe skoraj 104 milijone tolarjev. Polovico tega zneska so namenili za zgraditev kanalizacije in čistilne naprave, 28 milijonov tolarjev so porabili za asfaltiranje nekaterih cestnih odsekov in odvodnjavanje, 20 milijonov tolarjev (tu so všteti tudi prispevki občanov) so primaknili za gradnjo mrliške veže, Seostalo pa so namenili za kul-ro, zdravstvo in komunalo. Vrtec naj bi priključili šoli Sprva so nameravali, da bi odranski otroški vrtec še naprej ostal v okviru Vzgojno-varstve-nega zavoda Lendava, vendar v Lendavi niso bili za to. Tako so morali v Odrancih poiskati drugačno rešitev. Medtem so se v glavnem vse »prizadete« strani poenotile, da bo najbolje, če otroški vrtec priključijo k osnovni šoli v Odrancih. V osnutku akta o ustanovitvi javnega vz-gojno-izobraževalnega zavoda je med drugim tudi predvideno, da se bo vrtec imenoval Mavrica. Zavod pa bo moral predložiti ustanovitelju poleg skupnega programa ter poročila o njegovi realizaciji vsako leto tudi ločene podatke o poslovanju in finančnem planu za šolo in vrtec. Tako bodo lahko med drugim laže sprejemali odločitve o ekonomski ceni v vrtcu. Od 1. septembra dalje je le-ta 45.281 tolarjev za otroke v oddelku od 1 do 3 let oz. 31.171 tolarjev za otroke od 3 do 7 let (preračunano na 10 mesecev). Starši bodo plačevali od 15 do 85 odstotkov te cene (odvisno, v kateri razred se bodo uvrstili glede na mesečne dohodke), razliko pa bodo pokrili iz občinskega proračuna. J. G. Seja občinskega sveta na Kobilju Bodo Kobiljančani zaprli cesto? Ne takoj, ampak če ne bodo ugodili njihovim zahtevam in če jih ne bodo uspeli prepričati o potrebnosti prekategorizacije. Občina Kobilje je namreč zaprosila, da bi se dve cesti, ki sta povezani s Kobiljem, prekategorizirali v lokalni cesti. Predlagana cesta se veže na regionalno cesto in na lokalno cesto. Povezuje pa občino Kobilje z Dobrovnikom, Motvarjevci in novim mejnim prehodom med Slovenijo in Madžarsko (Kobilje - Nemsnep). Ministrstvo za promet in zveze jim je to le delno odobrilo, in sicer naj nova cesta prevzame funkcijo lokalne ceste, obstoječa lokalna cesta v spodnjem delu Kobilja pa naj se v začetku prekategorizira v javno pot. To pa se jim ne zdi sprejemljivo, saj bo v prihodnje, morda že prihodnje leto, tu mejni prehod. Po tej cesti pa se vozijo zaposleni iz te in drugih občin, tu vozijo avtobusi, poteka pa tudi oskrba gostiln, trgovin, tovarne, kmetijske zadruge in drugega, zato bi bila velika potreba po prekategorizaciji te ceste v lokalno v skupni dolžini 3150 metrov. Razpravljali so tudi o ustanovitvi vzgojno-izobraže-valnega zavoda, katerega bodo priključili osnovni šoli. Na Kobilju imajo v vrtcu dva oddelka in dve vzgojiteljici. Predstavnica vzgojiteljic je izrazila nezadovoljstvo z novim zakonom, saj se boji, kako bo v prihodnje in kako bodo našli nadomestilo, če katera od vzgojteljic izostane. Ena od možnosti, kot smo lahko slišali, pa je, da se bodo povezovali z bližnjimi VVZ-ji in se dogovarjali za nadomeščanje. Pogovarjali so se tudi o sofinanciranju elektrodistributer-skih objektov, vendar imajo določnene težave. Začrtali so pot, kje naj bi potekali, nekateri občani pa ne pustijo, da bi bili drogovi na njihovi njivi, kljub plačilu ne. Občani, ki nasprotujejo, pravijo, da proti elektriki nimajo nič, samo ne dovolijo, da stojijo drogovi na njihovi zemlji. Sklenili pa so, da se bodo poskušali z njimi še enkrat dogovoriti. Poleg tega so sprejeli še sklep, da bo občina pri gradnji teh objektov sodelovala z 20-odstotno udeležbo. Občina Kobilje se je odločila, da bo od Cerkve odkupila 25 arov zemlje, na kateri nameravajo v prihodnje zgraditi poslovno-stanovanjsko zgradbo. Od katoliške župnije v Mariboru so dobili dopis, v katerem pišejo, da jim bodo zemljo prodali za 2,9 milijona tolarjev. Za občino je to za slab milijon več, kot so bili sprva pripravljeni plačati. Vendar so se vseeno odločili, da bodo ta znesek nakazali. Cerkev pa naj v zameno za to sofinancira prenovo strehe na kobi-Ijanski cerkvi oziroma naj ne pobira denarja od občanov. Urejena pa so tudi občinska stanovanja, v katera se bodo še letos naselile štiri družine, eno pa bo namenjeno potrebam tovarne. Obravnavali so tudi osnutek o gospodarskih javnih obveznih in neobveznih službah v Kobilju. Župan Pavel Nemeth je povedal, da si vseh prav gotovo ne bodo mogli privoščiti, razmišljati pa bodo morali začeti o tistih, katere potrebujejo. O tem pa bodo razpravljali na eni prihodnjih sej. Aleksandra Nana Rituper O preimenovanju ulic v Lendavi Kranjec ne, Godina da Na lendavski seji se je razvila precej zanimiva razprava o preimenovanju ulic, ki že nekaj časa vznemirja Lendavčane. Uvodoma smo lahko slišali, da odlok o poimenovanju ulic v Lendavi v bistvu nikoli ni bil objavljen, sploh pa ne vedo, po kom natančno so nekatere ulice poimenovali. Zato bodo to uredili z novim odlokom. V Lendavi imajo namreč trenutno dvajset ulic, pred preimenovanjem pa mora geodetska uprava še določiti, do kje sega katera ulica. Nov odlok pa predvideva še en trg okoli novonastajajče-ga kulturnega doma, imenoval se bo Trg Gydrgya Zale. Najbolj sporna so imena ulic, predvsem tista, ki se navezujejo na NOB, in zanje so prejeli največ predlogov za preimenovanje. Pet možnosti je prišlo za preimenovanje Kidričeve ulice, zamejali bi jo z: Ulico Gydrgya Kultsarja, Ulico pod hribom, Cvetno ulico, Slomškovo ulico ali Ulico Ferda Godine. Partizansko ulico bi spremenili v Glavno ulico. Kovačevo ulico v Banffyjevo ali v Grajsko ulico, Ulico heroja Mohorja v Ulico Ludvika Pandurja, Riharjevo naselje v naselje Mihalya Hadika, Ulico Vladimirja Nazorja v Ulico Kalmana Patakyja, Naselje prekmurskih brigad v Panonsko naselje, Tomšičevo ulico v Potočno ali v Ledavsko ulico. Ulico Moše Pijade v Vrtno ulico ali v Pod goricami. Sporna se jim zdi tudi Kranjčeva ulica, ki bi jo preimenovali v Ulico Gy6rgya Kultsarja. V besedilu smo omenili samo slovensko verzijo, odlok pa seveda predvideva tudi madžarsko. Kar nekaj vprašanj se je odprlo glede prejšnjih poimenovanj ulic, in sicer svetniki niso natančno vedeli, po kom so dobili ulice in trgi ime. Na primer za Trg Ljudske pravice - eni so bili mnenja, da po tiskarni, drugi pa so bili prepričani, da po komunističnem časopisu, kije izhajal v 30. letih. Župana je motilo ime Ulice Prekmurskih brigad, ker naj bi bila v Prekmurju samo ena brigada. Mneja pa so bila deljena tudi pri Kovačevi ulici, nekateri so menili, da ima ime po Štefanu Kovaču, drugi pa, da so nekoč v tej ulici živeli kovači. Žanimivo pa je tudi, da želijo preimenovati Kranjčevo ulico, eno od ulic pa bi radi preimenovali v Godinovo. Oglasil se je tudi svetnik Šetinc, ki je poudaril, da nas ne bi bilo treba biti sram partizankega gibanja na Slovenskem. Glede na to, da se zgodovina spreminja, s tem pa tudi vrednotenje nekaterih ljudi in zgodovinskih obdobij, smo lahko slišali tudi predlog, da bi bilo najbolje ulice poimenovati kar po pojmih, na primer Cvetlična ulica, Pod hribom, Grajska ulica in podobno. Na seji so sklenili, naj odbor za varstvo okolja in urejanje prostora ter gospodarsko infrastrukturo da za vsako ulico po dve možnosti, med tema pa se bodo potem odločali. Aleksandra Nana Rituper 8 vestnik, 5. december 1996 'as ve ti Poreklo blaga in Evropa »Evropa bo dobila vojno s carino!« Evropsko trženje po 1. januarju brez sosed Madžarske in Hrvaške, Albanije in nekdanjih jugoslovanskih republik -Nova pravila o poreklu blaga prvič javno predstavljena V ponedeljek, 2. decembra, je bila Jakijeva dvorana Zavarovalnice Triglav nabito polna; podjetniki, špediterji in carinski delavci so imeli prvič priložnost izvedeti iz prve roke pojasnila o novih predpisih glede porekla blaga, saj se je celotna zadeva doslej pripravljala v strogi tajnosti - vlade in ministrstva 29 evropskih držav doslej niso smela javno publicirati priprav na nove predpise v trgovanju Evropske skupnosti, tako da sta med podjetniki in uradnimi osebami popolno neznanje in zmeda. Pravzaprav je šele prejšnji teden v 67. številki Uradnega lista RS objavljeno dokočno besedilo novih pravil o poreklu blaga, ponedeljkova predstavitev, ki sta jo sklicala Območna gospodarska zbornica za Pomurje GZS in Carinarnica Murska Sobota, pa je bila šele prva javna predstavitev pogojev poslovanja z Evropsko skupnostjo po 1. januarju 1997. Brez oprostitve ali vračila carine za blago iz tretjih držav '»Evropa bo vojno dobila s carino oziroma s 15. členom, v katerem je določeno pravilo »No draw back«, in ne z orožjem,« je med drugim povedal predavatelj Marjan Sterle s Carinske uprave Republike Slovenije (član slovenske misije v Bruslju), ki je bil tudi eden uradnih slovenskih pogajalcev v Bruslju. Mnogi strokovnjaki so sicer izračunali, da bo imela Slovenija od pridruženega članstva Evropski uniji in podpisanih sporazumov več koristi kot škode, toda kljub temu za nekatere po 1. januarju 1997, ko bo začel veljati trgovinski del sporazuma, ne bo tako enostavno - omenjata se tekstilna in mesnopredelovalna industrija. Vaša in naša eksistenca, obstoj slovenskega gospodarstva, je odvisna od tega, kako se boste držali reda, je opozoril predavatelj. Nadzor bo zelo strog, Bi si kupili nov avto? Se preselili v večje stanovanje? Ustanovili lastno agencijo? Kakršnekoli že so vaše sanje, pomagali vam jih bomo uresničiti. Dovolite nam, da oplemenitimo vaš denar. Smo uspešna mednarodna banka, ki je dejavna v Sloveniji od leta 1992. Pokličite nas na telefonsko številko: 061 132 11 74. Banka uspešnih. G! CREDITANSTALT PoMO«™ Bari« Oeaianaa« <14, >000 tabora. S. M M 1®« m. XV 132 „?«.«»»• MV O? K ®. 08» 132 52 » 5000 »«W 3». Ul. laki. 085/28 468 2001» »na«. 28rt.2««» L««!4»SkS H. tal/ 069/22 802. 06912» >80. <»«: 0® 33 023. kazni obračunane v milijonih mark, tako da bodo podjetja, ki jih bodo zalotili pri ponarejanju dokazil o porekla blaga, lahko kar zaprla vrata. Prve napovedi za začetek veljavnosti trgovinskega dela asociacijskega sporazuma z Evropsko skupnostjo so veljale za 1. julij letošnjega leta; toda vsa zadeva je kljub gospodarskemu predznaku na vso moč politična: začetek veljavnosti so preložili na 1. januar 1997 zato, ker je bil sredi leta Jelcin zelo bolan, Clinton pa še ni bil ponovno izvoljen. Kaj je pravzaprav napovedana skupnost, pa najsi bo »panevropsko združenje« ali »združene države Evrope«? Gre za zaščito gospodarstva razvitih evropskih držav pred vse večjo konkurenco Japonske, Male Azije in Amerike. Je za slovensko gospodarstvo to dobro ali slabo? Nekateri trdijo, da niso bili narejeni natančni izračuni, res pa je tudi, da ni bilo časa premišljevati niti ni bilo v minulih letih kakšnih dru gih možnosti. Najbolj hudo je to, da smo dokončno ločeni od republik nekdanje Jugoslavije, saj so poleg Madžarske (ker predstavnice Madžarske 13. novembra niso hotele podpisati novih pravil o prepovedi povračila in oprostitve carine, so jih začasno črtali s seznama, do 1.7. 1997) izvisele tudi Hrvaška (menda si je zaprla vrata v ES takrat, ko je poslušala Američane in napadla Knin), Makedonija, Albanija in republike nekdanje YU. Drugim privoščijo le fizično delo, trošenje energije in ekološko sporno industrijo Marjan Sterle je spomnil: Vojna za slovenijo se je začela, ko nismo hoteli več plačevati carin v Beograd. Vojna za Evropo poteka s predpisi o poreklu blaga in s carino kot podaljškom politike. Cilj Evrope prihodnosti je prosto trgovanje znotraj 29 držav in močna bariera pred drugimi državami. Ob uvozu ali izvozu mora biti carina obvezno plačana. Podpis sporazuma »No draw back« (13. novembra) je najmočnejše orožje v rokah carinikov. Že 2. januarja bodo zahtevali točno dokumentacijo o izvoru blaga in dokazila, da je bila plačana carina za uvoz blaga iz tretjih držav. Osnovna ideja razvitih evropskih držav je, zaščititi domače gospodarstvo. Mu bo Slovenija kos? Ali pa bomo sledili Evropi le pri omejevanjih in prepovedih, Kakšno bo »posredovanje« Bruslja pri slovenski gospodarski politiki, si lahko pogledamo na primeru Shella: nobenega omejevanja dostopa na svoj trg evropskim podjetjem in zaščite domačega gospodarstva si Slovenija ne bo več smela privoščiti, kajti to jo bo »oviralo« pri vstopu v EU. Britansko-nizozemska naftna družba Shell ima svoje podružnice že v vseh državah pridruženih članic, zato so začeli obtoževati Slovenijo, da ščiti monopolista. Čeprav ima Slovenija že črpalke Petrola in OMVja, bodo v prihodnje zrasle še Shelove in verjetno Agipove črpalke. Ali jih zanima le avtocesta ali tudi gradnja na »podeželju«, pa je drugo vprašanje. ne pa tudi pri upoštevanju drugih predpisov, npr. ekoloških. Evropa bo dovoljevala le uvoz tistih izdekov, za izdelavo katerih je potrebno veliko vloženega fizičnega dela, veliko električne energije ali pa je proizvodnja ekološko občutljiva. Vse priprave na nova pravila o poreklu blaga so bile zaupne narave, zato lahko tudi sedaj o njih informira le gospodarska zbornica kot nevladna organizacija. Čeprav bodo predpisi začeli veljati že 1. januarja, pa še vedno ne vedo vsega. Mnoga pomurska podjetja bodo v neugodnem položaju zaradi izbrisa Madžarske - ker tam niso pristali na obvezno plačilo, saj so pred leti prav z obljubo olajšav pridobili mnoge tuje investitorje (npr. Suzuki), so začasno v rangu tretjih držav. Vse, kar se bo uvozilo, bo kot »tuje«. »Januarja lahko pride kdo v klavnico in preveri, kaj koljete!« Podjeta, ki prodajajo na evropski trg, se bodo morala navaditi upoštevati pravila o poreklu blaga in zahtevati ustrezna potrdila. Kdor je že sedaj posloval z državami EU, ve, za kaj gre. Potrdila bodo izdajali cariniki ali izvozniki, pomembno bo, da jih imajo, čeprav se ob vsakem izvozu ne bodo preverjala. Če bo kdorkoli v državi ali Evropi posumil, da je nekaj »narobe« z njihovimi dokazili, bo lahko poslal v podjetje inšpekcijo. In če bo ta ugotovila kršitev pravil, jim ne bo mogel nihče pomagati. Kazni so lahko visoke tudi po nekaj milijonov mark, tako da bodo nekatera podjetja morala kar zapreti vrata in odpustiti delavce. Tisti, ki mislite poslovati resno, brez špekulacij, čim prej zagrizite v kislo jabolko, čeprav vas bo v začetku kar precej Dogajanje na ljubljanski borzi Kmalu se bo moralo pokazati, ali obstaja korelacija med državo in kapitalskim trgom. Obe strani sta ostali brez vlečnega konja (država brez vlade, trg pa brez denarja), vendar se dogaja ta hip precej več na državni kot borzni sceni. Vmes med ta dva subjekta pa se je že oz. se še bo vmešala tudi monetarna oblast. Borzno »žalovanje« za tujim kapitalom se vleče že skoraj dva meseca, a se tudi ta teden ni končalo. Nikakor in nikakor ne more priti do oživitve trgovanja, pa četudi so v tej smeri poskusi usmerjeni skoraj vsak dan. V tej zelo mirni sferi, ko v glavnem prevladuje ponudbena stran (k prodaji so prisiljeni majhni investitorji, ki potrebujejo likvidna sredstva), pa to s pridom izkoristijo nekateri pravi portfeljski investitorji, ki pravzaprav nevidno polnijo svoj portfelj. Čeprav kupijo vsak dan zelo majhne količine, pa se čez čas količine pošteno nakopičijo. Takega nevidnega kupovanja skoraj nihče ne opazi, povsem drugače pa je, ko mora borzna hiša zaradi razmer na trgu naenkrat kupiti veliko količino. Borzni trg Borznim posrednikom je temperatura prav gotovo naraščala proti koncu prejšnjega tedna, kajti v petek je bila dolgo pričakovana skupščina Poslovnega sistema Dadas, na kateri se je odločalo o nekaj pomembnih zadevah, in sicer o pripojitvi družbe Primofin k Dadasu, o razmerju menjave delnic in o razdelitvi dobička Poslovnega sistema. Zaradi zelo pomembnih odločitev je borza trgovanje ustavila zaradi zaščite investitorjev oz. preprečitve trgovanja z notranijimi informacijami. Trgovanje je bilo ponovno sproščeno v torek, kajti v ponedeljek so stalo. Ne pozabite zahtevati od svojih dobaviteljev EUR1, trgujte le z blagom z znanim poreklom. Za mesnopredelovalno industrijo bo zelo »zanimivo« dokazovanje porekla blaga pri živini. Klanje živine v državi je premalo, da bi dokazali »slovenski izvor«, vsaj tri mesece jo bo potre SHEMA - POTEK UGOTAVI JANJA POREKLA BLAGA PO NOVIH EVROPSKIH rHAVIUl! Z DIAGONALNO KtMVLACUO nima porekla in zanj ne izdamo potrdila o poreklu. KOLIČINO in KAKOVO^ sposobno narediti neko podi . Ali je prihodnost slovens gospodarstva res pod stroe.^ nadzorom Evropskega sve Evropske unije, je zdaj skor bo po uvozu rediti tukaj, da bo zadoščeno zahtevam, torej če želimo uveljavljati slovensko blago in ne polniti npr. slovaško kvoto. G. Sterle je opozoril vse, ki so že sedaj vedeli za predpise glede uvoza živine, vendar so na veliko izigravali državo in bili sklepi skupščine objavljeni tudi v javnosti. Družba Primofin se bo priključila Poslovnemu sistemu Dadas, družba Dadas pa bo izplačala dividendo v znesku 2.000 SIT na delnico. Po sprostitvi trgovanaja v torek je tečaj pri obeh delnicah ob zanemarljivem prometu poskočil za 10 %, to pomeni, daje dosegel maksimalno zgornjo mejo. Nekaj veselja je prinesel imetnikom delnic Blagovno-trgovinske-ga centra sam izdajatelj, saj seje na podlagi dobrih polletnih rezultatov odločil za izplačilo vmesne dividende, in sicer v znesku 200 tolaijev za delnico. Zaninimivo pri tem pa je. predpise EU, naj se v prihodnje pazijo - kaj lahko se zgodi, da bodo že januarja dobili in-špekcijo iz Bruslja, ki jih bo lahko za tri leta nazaj »držala za vrat«. Po njegovih napovedih bo v resnih škripcih tudi velika tekstilna tovarna s tega območja, saj bo potrebno dokazati poreklo za vsak gumbek in sukanec! Verjamemo lahko, da imajo organi »Združenih držav Evro-pe« že sedaj dobro organiziral službe, ki zbirajo prav vse pod* tke - tudi o poslovanju naših firm -, tako da ne kaže dvorni11’ da zelo natančno vedo, kakšno prepozno premišljevati! BERNARDA B. da informacija ni povzročila ka ga večjega zanimanja za naK Tečaj se skoraj ni spremen^t(r nekaj časa se giblje okrog 9-0 larjev. Kar precejšnje nihanje tec je opazno pri delnici Kolinske- , vna likvidnost sicer še zda 1^.^ dosega njenega povprečja. temu pa se cena giblje v raZP med 1.850 in 1.950 tolarjev- Zunajborzni trg ,^j Zelo negativno se je spej^jšKe tečaj delnice borznoposreO’ hiše Intara. Cena se je v tore a vila pri 1.803 tolarjih, kar je6 14 % manj kot dan prej. . Jo Ta trg je bil kot že velike* sedaj tudi tokrat pretežno v^9 menju delnice Poslovnega Mercator in delnice Heliosa- J Mercatorja je že nekaj časa 4.000 SIT, za enkrat pa n& kakšne večje »rehabilitacij®4 gor. Ceno nekako zavira tu minski trg, ki trenutno prizna niči decembrsko ceno okrog SIT. Terminska cena je sicer SJ liko višja, vendar so do zapa še slabi trije tedni, zato j® Sb (l)di varnostna razlika skoraj napojit zaradi likvidnosti terminskih db. Slavko ROGAN, ^P1' vestnik. 5. december 1996 metijska panorama Kako do več mleka? Pri krmljenju govedi, posebno krav molznic, moramo biti pozorni, da bo imel krmni obrok potrebne količine vseh snovi, to je beljakovin, ener-g'je ter makro in mikro elementov. S takim obrokom dosežemo najvišjo izrabo krme, živali pa lahko dosežejo maksimalno mlečnost in plodnost. Prva pot k boljši in cenejši mlečnosti je krmljenje glede na Proizvodnjo, kravi damo toliko hranilnih snovi, kolikor jih potrebuje za vzdrževanje in mleko. Če dobi krava preveč hranilnih snovi. ravna z njimi neracionalno in se ji nalagajo v obliki loja. Kadar je določenih hranilnih snovi v krmi premalo, so spremembe v mleku lahko zmanjšanje mlečne tolšče, mlečnih beljakovin ali se zmanjša količina mleka. Za vse te spremembe je najčešče kriva nepravilna prehrana. Kako krmiti, da teh težav ne bo? Krma, ki jo dobivajo krave molznice pozimi, običajno nima vseh hranilnih snovi, potrebnih Za mleko. V večini primerov dobivajo krave preveč energije, manjkajo pa beljakovine in vitamin-sko-rudninske snovi. Zadi tega se rejci pogosto srečujejo z manj nrleka po prvem mesecu laktacije m težavami s plodnostjo. Večina rejcev v Pomurju pozi-jni krmi živino s koruzno silažo. *a je zelo kakovostna, vendar je nevarnost zaradi preveč energije, ki jo dobijo živali, a je ne izkori-stijo zaradi nizke mlečnosti -Jzrok je lahko nizka mlečnost konec laktacije ali pa gre za neu-mvnovešen obrok beljakovine : Modnost zemlje . Zemlja je godna, ko so izpol-nleni naslednji pogoji: 1- dobra struktura, zračnost in sP°sobnost zadrževanja vlage, Z dovolj velika biološka aktiv-P°st tal (živi svet v tleh), . 2. možnosti za delovanje bakte-riJ, 4. dovolj humusa, kalcija, fosforja, dobra prekoreninjenost tal, ne preveč kisla reakcija tal, 2- pester kolobar. Rodovitna tla so godna in bio-°sko aktivna. Nosilci godnosti tal 0 Živi organizmi, predvsem bak-ki povezujejo koloide tal v s ^kturne agregate ali mrvice. Tla stabilno mrvičasto strukturo so °bro prepustna, zadržujejo vlago J? toPloto, so rahla in se lahko Vdelujejo. Biološko aktivnost tal in s tem odnost in rodovitnost povečamo energija. Ta presežek energije se nalaga pri živalih v obliki telesnih rezerv (loja). Iz prakse vemo, kako težki so porodi pri debelih kravah, težave nastanejo v metabolizmu takoj po telitvi (ke-toze) in v tekoči laktaciji je manj mleka, skoraj zagotovo se pojavljajo težave s plodnostjo. Koruzna silaža Kakovost koruznih silaž glede na energijo in vsebnost organskih kislin je v povprečju pri nas v Pomurju prav na vrhu. O izboljšanju njene hranilne vrednosti skoraj ni več mogoče govoriti, saj dosegamo pri tej vrsti krme 190-240 g ŠE na kg sveže koruzne silaže. Vseeno pa moramo upoštevati, daje hranilna vrednost koruzne silaže predvsem odvisna od stopnje zrelosti koruzne rastline ob siliranju (problematična je koruza, ki jo sejemo po ječmenu). Koruza je edina krmna rastlina, pri kateri se z dozorevanjem povečuje hranilna vrednost. To pa zaradi večjega deleža storža, ki je v deležu cele rastline. Največja napaka je, če koruzo prezgodaj siliramo! V zadnjih letih je tega zelo malo, se pa najdejo kmetje (vedno isti), ki iz leta v leto prezgodaj silirajo koruzno rastlino. Raziskave so po Rumeni posevki ozimnih žit tako, da: - pravilno obdelujemo zemljo -ne premokro, ne presuho, ne preveč, ne premalo; - pravilno gnojimo - imamo gnojilni načrt na podlagi kemične analize tal; - zaoravamo organsko maso -rastlinske ostanke, hlevski gnoj, gnojevko, rastline za podor; - godilke sejemo v kolobarju -stročnice, travno-deteljne mešanice; - močno kislo zemljo apnimo; - zoranih površin ne puščamo golih, ampak jih zasejemo (vedno zelene površine) ali zastiramo, tako preprečimo izhlapevanje vode iz tal, škodljivo delovanje sončnega sevanja, zaskorjenost tal zaradi nalivov, odnašanje zemlje -erozijo z vodo in vetrom. Osnovna skrb obdelovalca zemlje mora biti ohranjanje, obnavljanje in povečanje rodovitnosti tal. Tečaji za kmetovalce , Zimsko obdobje kmetijci izkoristijo predvsem za izo-raževanje, kmetijska svetovalna služba pa pripravlja tudi za ta " as številna predavanja za kmete. Med prvimi bodo prišli na rsto govedorejci, saj bodo začeli že ta ponedeljek (9. decem-ra) v Beltincih s tridnevnim izobraževanjem, na katerem bodo aH največ poudarka prehrani govedi. 12. in 13. bo podoben pCcaJ na Cankovi, 16., 17. in 18. decembra pa še v Ljutomeru, ^davali bodo strokovnjaki kmetijske svetovalne službe pri V2Ju za Pomurje. L. K. kazale, da vsebuje koruza v mlečni zrelosti 30 % manj sušine oz. hranilnih snovi kot v trdi voščeni zrelosti. Temu primerno se tudi spreminja škrobna vrednost koruzne silaže. Kot je bilo v tem članku omenjeno, je koruzna silaža energijsko najbolj bogata osnovna krma, zato je najprimernejša za pitanje goveje živine, manj primerna pa kot večinska osnovna krma za krmljenje krav molznic, suhih krav in plemenskih telic. Za rejo krav molznic potrebujemo razmerje beljakovine : energija 1: 4,6, za vzdrževanje krav molznic 1 : 10, tako je potrebno za 20 1 mleka razmerje 1 : 5,7. Koruzna silaža pa ima razmerje 1 : 14 do 1 : 15. Krav molznic ne moremo krmiti samo s koruzno silažo, ker ima močno porušeno razmerje med beljakovinami in energijo, zato moramo pri krmljenju obvezno dodajati beljakovinske koncentrate: sojine tropine, bučne pogače, sončnične tropine, repične tropine ali pa obroku dodamo dobro travno silažo. Na kaj vse moramo biti pozorni pri izračunu krmnih obrokov? Ko izračunavamo krme obroke za krave molznice, najprej predvidimo konzumacijo suhe snovi, te bi naj krave požrle iz osnovne krme 11-13 kg, in to brez koncentratov. Drugo, na kar moramo biti pozorni, je struktura surove vlaknine v obroku, te naj bi bilo 20-25 %. Naslednja naloga je, da v obroku uravnamo be- Od vseh ozimnih žit je vsako jesen najbolj rumen ječmen. To jesen je bilo takih posevkov zelo veliko, rumena je bila ponekod tudi pšenica. Vzrokov za tako stanje je lahko več: glivične bolezni, virusi, kijih prenašajo uši ali bolezni, ki se prenašajo z rastlinskimi ostanki v ozkem kolobarju (setev žit na isto površino vsako drugo leto). V kmetijski svetovalni službi smo vzeli nekaj tipično rumenih vzorcev rastlin širom po Pomurju in jih poslali v analizo na Kmetijski inštitut Slovenije. Rezultatov testiranja še nimamo, vendar jih bomo takoj, ko jih dobimo, tudi objavili. Vzroke rumenenja žit pa lahko iščemo tudi pri drugih dejavnikih, ki vplivajo na rastišče in niso nič manj zanemarljivi. Rumenenje, etiolirahje in propadanje rastlinic lahko povzročijo tudi ostanki herbicidov v tleh, če smo uporabili čezmerne odmerke za predhodno ljakovine in energijo, ki morajo pokrivati potrebe po vzdrževalni krmi ter željeni količini mleka. Za vzdrževanje 600 kg krave potrebujemo 3.168 g škrobnih enot ter 320 g prebavljivih beljakovin, to je razmerje beljakovine : škrobne enote 1 : 10. Za proizvodnjo 4 % tol. pa 60 g PB in 275 g ŠE, to pa je razmerje 1: 4,6. Ta ko mora krmni obrok pokrivati pravo razmerje po beljakovinah in energiji, za 10 1 mleka 1: 6,5, za 15 I 1: 6 in za 20 1 mleka 1: 5,7. Ravno tako moramo skrbeti za pravilne količine rudninskih snovi, predvsem Ca in P. Večkrat se zgodi, da je katerega od teh elementov v obroku preveč ali premalo. V poletnem obroku se dogaja, da je presežek Ca, ko je večinska krma lucerna ali črna detelja, pozimi pa je v obroku preveč fostorja, ko krmimo kravam bučne pogače, sončnične tropine, repične tropine ali pa večje količine otrobov ali krmilne moke. Za rejo krav molznic mora biti razmerje med P : Ca 1 1,6-1,8. Če to razmerje ni pravilno, bomo imeli težave s plodnostjo. Skoraj vedno je v krmnem obroku premalo natrija, ki ga dodajamo v obliki soli, bodisi morske ali kamene. Krava molznica potrebuje za vzdrževanje 10 g Na in za 1 1 mleka 1 g Na. Natrij mora biti v razmerju s kalijem 1: 6-7. Če se to razmerje poruši, so spet težave s plodnostjo. Te se pogosto pojavljajo, saj je osnovna krma prebogata s kalijem, manjka pa natrija. (Se nadaljuje) Jože Puhan, dipl. kmet. inž. KSS za Pomurje poljščino. Posebno ječmen je občutliv za kislost tal, zato smo priporočali, da na kislih tleh raje posejemo rž ali tritikalo ali pa zemljo prej apnimo. Vzrok za rumenenje vseh vrst žit je lahko tudi zastajanje vode na njivi, če voda zastaja 3-4 dni, so posevki že rumeni, po tednu dni pa začnejo propadati in zaradi tega smo opozarjali, da ozimin ne sejemo na površine, kjer rada zastaja voda. Najverjetnejši vzrok za rumenenje posevkov pa je lahko zbitost tal, rumeni pasovi so dobro vidni na veliko parcelah prav tam, kjer se vidi sled kolesnic od traktorja, in na koncih njive. V zbitih, ne-strukturnih, nezračnih tleh mlade razvijajoče se rastlinice ne morejo priti do zraka, vode in hranil, težko prodirajo v zbita tla in v takih tleh ne tečejo procesi izmenjave hranil in zraka. Zaradi nevšečnosti z rumenenjem ni odveč opozorilo, da moramo paziti, ohranjati in obnavlajati godnost in strukturo tal. Žita Flisar Novak, dipl. inž. agr. Ustanovili društvo vinogradnikov Na ustanovni občni zbor so prišli vinogradniki iz Beltinec, Lipe, Gančan, Lipovec, Dokležovja, Melinec, Ižakovec in Bratonec, skratka iz vseh krajev, ki sestavljajo občino Beltinci. Rečeno je bilo, daje namen društva združevanje ljubiteljev dobre vinske kapljice, strokovno izobraževanje, razvoj vinarstva, približati ljudem vinsko stroko in promovirati občino. Sprejeli so zaščitni znak društva: staro vinsko klet z grozdom ter listom trte. V društvo se je že včlanilo 28 vinogradnikov oziroma kletarjev. Čez čas nameravajo urediti vinoteko v beltinskem krajskem poslopju. Za predsednika društva so izvolili Avgusta Farkaša, blagajnik je Jože Balažič, tajnik pa Dušan Balažič. Izkušnje s sortami vinske trte v letu 1996 Na našem malem slovenskem vinogradniškem prostoru (statistika navaja 21.676 ha vinogradov) uradno raste 38 različnih sort, kar kaže na pestrost naših pedoklimatskih razmer, zato je res prava umetnost, izbrati za svoj vinograd pravo sorto. Tržni pridelovalci se moramo ravnati po Pravilniku o rajonizaciji vinogradniškega območja SR Slovenije in o sortah vinske trte, ki se smejo saditi na območjih za kakovostna vina (Uradni list SRS, štev. 48/87). Ta pravilnik določa za vsak okoliš priporočene in dovoljene sorte. Poglejmo si letošnje izkušnje z najbolj razširjenimi sortami v Pomurju. Laški rizling kot najbolj razširjena pozna sorta je letos količinsko bogato obrodil, tudi pridelki, 5-6 kg na trs, niso bili redkost, zato pa je sladkorna stopnja v večini primerov razočarala, saj se je gibala od 54-84 stopinj Oe, nekaj vinogradnikov pa s to sorto še čaka na trgatev. Kot ugotavljamo že nekaj let, je to ena občutljivejših sort za peronosporo, in sicer v fazi cvetenja in razvoja jagod, to se je letos pokazalo kot »sušenje« delov kabmikov in grozdov, pojavlja pa se tudi črna pegavost na šparonih in rez-nikih. Po takšnem obilnem letu lahko pričakujemo naslednje leto slabši nastavek, zato je pomembno, da bomo pri rezi izbrali šparone z lepše razvitimi zimskimi očesi, ki so lahko na letošnjih šparonih. Gniloba pri laškem rizlingu ni bila tako izrazita, zato tudi nižje sladkorne stopnje. Na najboljših legah in pri poznejših trgatvah pa se je grozdje zaradi jugozahodnega vetra lepo rumeno obarvalo in nastopila je tudi žlahtna gniloba. Velja, da sadimo laški rizling na najboljših legah in na srednje težkih tleh. Šipon je sorta, ki je v večini primerov letos srednje obrodila, občutila pa je tudi prvo okužbo peronospore, zato so bile posamezne jagode v grozdu modre in izsušene. Tudi zgodnja gniloba šipona letos ni obšla, zato se je dalo na večjih površinah šipona nabrati tudi kaj boljšega, vendar v povprečju lahko govorimo o sladkornih stopnjah 60-80 stopinj Oe pri izrazitih kislinah, ki pa so se med vrenjem in po njem nekako omilile. Šipon sadimo res na najboljših višjih legah in lahkih do srednje težkih tleh. Renski rizling je kralj med belimi vini. Sorta je v zadnjih letih postala modna muha in se jo sadi na vseh mogočih legah, ne da bi pomislili, da kralji ne živijo v barakah. Klonska selekcija renskega rizlinga obrodi zelo dobro, celo »preveč, kar se potem pokaže v sušenju pecljevine in odpadanju grozdja, ki lahko nastopi že v septembru. Letos je zgodaj nastopila tudi gniloba, v fazi cvetenja in kasneje v septembru. Za peronosporo je manj občutljiva sorta. Rok trgatve za renski rizling je med vsemi sortami najpoznejši (letos 16. oktobra), a tega vinogradniki večinoma ne upoštevajo. Letošnji renski rizlingi so po cvetici zelo različni od sortno karakterističnih do nesortnih, v glavnem s poudarjeno pikatno kislino in v večini primerov presladkani. Sladkorne stopnje so se ob trgatvah gibale od 66 do 84 stopinj Oe. Pozne trgatve in višje posebne kakovosti bodo letos zelo redke. Renski rizling sadimo na najboljše lege na lahka do srednje težka tla, lege so lahko z ene strani tudi zaprte, saj želi sorta v fazi dozorevanja večjo relativno vlažnost zraka. Svetujemo več klonov v istem vinogradu, da dosežemo boljšo kakovost vina. O drugih sortah pa v eni naslednjih številk Vestnika. Ernest Novak, dipl. inž. agr. KSS za Pomurje Varno zbiranje pesticidov in embalaže Intenzivnega kmetovanja si tako rekoč ni mogoče zamisliti brez uporabe fitofarmacevtskih sredstev. Z uvajanjem naravi prijaznejšega kmetovanja postaja njihova uporaba sicer smotrnejša, vendar si visokih in kakovostnih pridelkov brez njihove uporabe ni mogoče zamisliti. Bolj kot poraba kemičnih sredstev pa je nemalokrat problematično shranjevanje in uničevanje njihovih ostankov. To področje urejata Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin in Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati gospodarske družbe, zadruge in samostojni podjetniki za proizvodnjo oz. trgovanje s fitofarmacevtskimi sredstvi. V skladu s temi predpisi morajo vsi tisti, ki ta sredstva prodajajo, zagotoviti tudi neškodljivo zbiranje njihovih ostankov in embalaže. V Kmetijski zadrugi Panonka so se dogovorili s firmo Saubermacher - Komunala, da bo zbirala tovrstne odpadke, stroške za to pa naj bi pokrili iz proračunov posameznih občin. Tako lahko uporabniki kemičnih sredstev že od sredine letošnjega leta prazno embalažo in ostanke zaščitnih sredstev odvržejo v posebne posode (zabojnike, ki so podobni posodam za zbiranje drugih odpadkov) rumene barve, ki so ob trgovinah, kjer prodajajo tovrstna sredstva. V Panonki so prepričani, da mora biti zbiranje in uničevanje ostankov pesticidov in njihove embalaže širša akcija s poudarkom na varovanju okolja, ker sredstva za to zagotavljajo posamezne občine, pa je ostanke mogoče oddati na katerem koli zbirnem mestu, ne glede na kraj nakupa teh sredstev. Novost je prav gotovo dobrodošla za vse uporabnike, saj so se s tem rešili težav s spravilom prazne embalaže in ostankov kemičnih sredstev, akcija pa bo gotovo ugodno vplivala tudi na varovanje okolja. L. KOVAČ Turnišče - cene pujskov Na četrtkovem sejmu pujskov v Turnišču sb rejci ponujali 48 pujskov, starih od 8 do 10 tednov in težkih od 15 do 25 kilogramov. Za par je bilo potrebno odšteti od 11.500 do 13 tisoč tolarjev, prodali pa so 39 živali. j g vestnik, 5. december 1996 intervju Samo informacije od vrstnikov V svojih knjigah se ukvarjate s tabu temami v naši družbi - s seksom, drogo, aidsom, prvo ljubeznijo, predvsem temami, s katerimi se začnemo ukvarjati, ko začnemo odraščati. Ste se tudi sami srečevali s podobni vprašanji, ko ste odraščali? »Predvidevam, da smo se vsi. Vsekakor pa se teh tem ne bi lotila, če mi ne bi bile zanimive. Ko sem odraščala, je bilo dejansko veliko pomanjkanje knjig, ki bi se ukvarjale s tovrstnimi problematikami. Edine informacije, ki si jih lahko dobil o spolnosti ali odraščanju, so bile od vrstnikov, ki pa so bile seveda zelo vprašljive.« Ali lahko v teh knjigah najdemo vaše osebne izkušnje? »Lahko bi rekla, da so to več ali manj situacije, kjer sem se znašla sama ali ljudje mojega okolja. Verodostojno knjigo lahko napišeš samo na podlagi svojih doživetij, ali da ti je stvar vsaj tako blizu, da se lahko čustveno identificiraš in vživiš vanjo. Zame ni pisanje samo nizanje besed, ampak doživljaje. Stvari se najprej v meni zgodijo, če si jih lahko predstavljam, jih lahko dam na papir. Knjigo narediš iz materiala, ki ga nosiš v sebi.« Blazno resno o... Tako je nastal sklop knjig Blazno resno o seksu, drogah, bontonu ... O drogah ste spregovorili v knjigi Blazno resno zadeti. »S knjigo bi rada opozorila na Moramo jim dovoliti, da delajo napake, s tem da smo vedno v bližini, da jim obrišemo nos in poflikamo kolena. dvojno moralo, da se po eni strani blazno dramatizira in mistifici-ra ter prikazuje kot javnega sovražnika številka ena, v bistvu pa se ne naredi veliko. Pri nas se samo vpije čez mladino, da kadi, pije, medtem ko je to odraslim popolnoma dovoljeno. Potrebno je razmisliti, kaj mladim ponuditi, da bi se jim življenje olajšalo, kajti življenje ni enostavna zadeva, katero smeje se preskakljaš od rojstva do smrti, ampak je velikokrat naporno in tragično. Otrokom moramo pomagati, da življenja po drugi strani ne razumejo kot pretečo nevarnost, česar ne bodo zmogli.« Ste se sami srečali z drogami? »Jaz osebo priznam, da sem zasvojena - s hrano, in ne potrebujem drugih drog.« Nova knjiga pa je Blazno- resno slavni... »Taje večinoma napisna? Sedaj bo izšla Lažniva Suzi. To je knjiga, ki je šla za korak dlje kot Hči Lune, ki je romantična knjiga in opisuje najstniško zaljubljenost, najstniške ljubezenske sanjarije. Nova se loteva izgube nedolžnosti kot določenega fenomen v naši kulturi. Govori o tem, kdaj sme dekle nedolžnost izgubiti in kdaj ne, in če jo slučajno izgubi, ali je poštena ... Tudi ta tabu načenam s to knjigo. Tudi ta knjiga se konča tako, kot vse moje knjige, ki so brez srečnega konca. Kajti jaz v srečne konce ne verjamem. Življenje je takšno, da ti enkrat gre boljše, drugič sla Kako kruto je življenje pri štirinajstih! Lučka je v Krištofa, Krištof je v Diano, Bine se Lučki zdi bedak, Erika pa... Iz knjige Dese Muck: Hči Lune bše, ampak vedno moramo vedeti, da bo kljub vsemu šlo bolje.« 5 kakšno novo problematiko, tabuji se boste ukvarjali v prihodnje? »Sedaj bi se rada nekoliko oddahnila. Pišem tudi Blazno resno o šoli, potem pa bi si rada vzela kakšno leto dopusta pri pisanju, Z Deso Muck blazno resno o odraščanju, vzgoji, drogi in še čem Odrasli pogosto igramo vlogo boga Deso Muck poznamo kot igralko, nastopala je v različnih filmih, reklamah, oddajah, povsod, kjer so potrebovali paradno žensko. Trenutno kot povprečna gospodinja, ki lahko pove vse, kar ji leži na jeziku in duši, sodeluje v oddaji Zoom. Nekoč je delala kot negovalka duševo prizadetih otrok, danes pa je poročena in mati treh otrok. Vendar to ni njena celotna osebna izkaznica. Desa Muck je tudi pisateljica, ki s svojo pronicljivostjo in ironičnosto jadra po temah, ki najstnikom ne omogočajo mirnega spanca. S svojim pisanjem in temami je vzbudila veliko pozornosti pri mladih, starših in tudi varuhih moralnih vrednot. Mladim pomaga, da ob njenih knjigah na zanimiv in napet način nekoliko laže prenašajo tegobe odraščanja, starše pa opominja, da njihove težave vendarle obstajajo. Glede na to, da so njene knjige v knjižnicah neprestano v obtoku, platnice in listi pa dobro obdelani, torej lahko rečemo, da so teme, o katerih piše, zadele v polno. da se napolnijo baterije.« Zaljubljen kot še nikoli Ob vaših knjigah lahko človek večkrat pravi: Ej, ta situaciija mi je pa znana, prav to se je zgodilo meni... »Odraščanju in dozorevanju se nihče ne more izgonih, tudi ga moreš ustaviti. Dobro pa je, da čim več veš, da ti je potem laže. Kajti,vsakdo se enkrat prvič zaljubi, vsaka deklica dobi prvo menstruacijo ... In vsi na to podobno čustveno reagiramo. S tem ne mislim povedati, da je odraščanje stereotipno. Ampak čustveni tokovi, ki te pretresejo, iskanja sebe, odnosi do drugih, strah, kako te bodo sprejeli... to ni nobenemu prihranjeno. Tudi tistim otrokom ne, ki odraščajo v zelo razumevajočem okolju.« Sedaj lahko ugotavljamo, da smo se v bistvu vsi srečevali s podobnimi težavami, kljub temu pa takrat mislimo, da smo sami in edini. »Normalo. Ampak takrat misliš. da se to, kar se ti dogaja, ne more zgoditi nikomur. Tako kot če si zaljubljen. Lahko si stokrat zaljubljen, pa boš vedno mislil, da še nikoli nisi bil tako zaljubljen, ali pa celo, da nobeden ne more biti tako zaljubljen, kot si ti. Ali pa nobeden ne more tako trpeti kot lahko ti in podobno.« Do tega spoznanja pride tudi Vlasta v knjigi Pod milim nebom, ko je prepričana, da ima največje težave. Zgodba pa se razplete tako, da Vlasta ugotovi, da imajo drugi še večje težave in so doživeli ob vrnitvi domov še hladnejši sprejem. »Ja, to ste zelo dobro razumeli. Velikokrat je v družinah, kjer si sploh ne mislimo, doma alkohol, nasilje, nerazumevanje, da se starši ločujejo in še hujše stvari. Hotela sem opozoriti, da niste sami.« Črno-belih situacij ni In o teh temah razpravljate brez moraliziranja, brez patetičnosti, vse vaše knjige se ne končajo s srečnim koncem kot v pravljici. Življenje ni vedno pravljica s srečnim koncem. »Jaz ne moraliziram, to prepuščam drugim, ki se tega z navdušenjem lotijo. Moraliziranja ni tudi zato, ker v življenju črno-be-lih situacij sploh ni. Jaz osebno bi na primer očetu, ki pretepa otroke in z njimi grdo ravna, najraje potrgala ušesa. Zavedam pa se, da je za tem ozadje, in vprašanje je, kakšno je bilo njegovo otroštvo. To ne opravičuje dejstva, pomaga pa razumeti. Mogoče, če bi otrok, ki odrašča v nasilju, to razumel, bi sebe kot starša lažje obvladoval in ne bi počenjal enako.« Prav gotovo pa se starši na na pakah svojih staršev učijo, kako vzgajati svoje otroke. »To si domišljamo. Vsak mlad človek, preden ima svoje lastne otroke, si zelo rad domišlja, da on ne bo delal napak, ki jih delajo njegovi starši. Domišljamo si, da naši otroci ne bodo nikoli sitni, ker bomo mi znali tako fino delati z njimi, ker jih bom razumeli in bomo dovolili tisto, česar nam niso. Potem pa življenje in družba, v kateri živimo, ne dopouščata takih eksperimentov. Idealna družina bi bila takšna, če starši ne bi bili v službi, ves čas bi lahko bili s svojimi otroki, jih spodbujali, vzgajali, si vzeli čas. Vendar življenje ni takšno. Način življenja, ki ga živimo, je ena kruta borba za pre živetje. Tekma s časom. Težko je priti po osmih urah iz službe, kjer so ti vsi sedeli na glavi, kjer si moral početi stvari, ki so ti zoprne, mogoče celo ponižujoče, in biti odprt in razumevajoč za težave svojega otroka ter njegov čustvni svet in stiske.« Tako bo, ker jaz tako pravim Kakšno pa je vaše mnenje o soap operah, predvsem ameriških, ki nekoliko izkrivljeno obravnavajo družinsko življenje. Izrazita je Cosby show, kjer delujejo kot urejena družina. Oče in mati se vedno razumeta, pripravljena sta pomagati, otroke vzgajati, imata vedno prav. Ali to konec koncev ne vpliva negativno, v smislu, zakaj so oni lahko srečni, pri nas pa je venomer kaj narobe? »Nemogoče je, da bi obstajali nadljudje, ki bi bili uspešni v službi, da bi matere imele doma vse »pošlihtano«, vedno bi bile urejene, sfrizirane, naličene, na-smejne, zmeraj pripavljene pomagati otrokom, jih vedno znale potolažiti, razumeti... Jaz osebno takšne družine še nisem vedela. So dnevi, ko ti to uspe, so pa dnevi, kot ti ne. Otrokom bi bilo potrebno povedati, naj se včasih poskusijo vživeti v svet odraslih. Vendar smo tudi odrasli krivi, da igramo vlogo boga. In v vlogi boga večkrat rečeš, to bo tako zato, ker sem Jaz tako rekel in konec. Kaznuješ ga, ker želiš, da bi bilo po tvoje. Za lep način pogovora porabiš veliko več časa, časa pa ni maš. Tako otroku zapremo pot do sebe, ker si poenostavimo, da smo vsemogočni in imamo vedno prav. Včasih bi se morali tudi ponižati pred otrokom in se opa-vičiti. Mu povedati, da smo utrujeni, da smo slabe volje, zakaj smo slabe volje, da se ne znajdemo, mu povedati tudi kakšne zoprne izkušnje.« Ali odrasli prehitro pozabimo, da smo bili tudi mi nekoč otroci, ki smo imeli težave? Pa kakršne koli so to takrat bile. Bile so. »Odrasli pozabljajo ... pozabljamo ... da. To pa zlasti pozabljajo starši, ki so bili sami kot otroci zatirani, nerazumljeni. Človek dobi občutek, da taki komaj čakajo, da pridejo na vrsto, da lahko potem oni zatirajo. Ven- V otroških parlamentih so mladi odkrito spregovorili o svojih pravicah in tudi na dolžnosti niso pozabili Mnogo pravic le kot želje Na pobudo Zveze prijateljev mladine Slovenije potekajo vsako leto ob tem času v osnovnih šolah otroški parlamenti. Letošnja tema je bila Imam pravico, imaš pravico. Če bi uspeli zabeležiti vse izrečene misli mladih o tem, bi lahko izdali zelo bogato knjigo, ki bi bila dragocene vrednosti. In čeprav se sliši morda nenavadno, je pravzaprav otroštvo samo osnovna pravica otrok. Nekateri ga žal nimajo, ker se ne morejo v miru igrati, so lačni ... in umirajo, ne da bi okusili otroške radosti. Minulo sredo smo se pridružili zasedanju medobčinskega otroškega parlamenta na OŠ Beltinci, kjer so se zbrale delegacije osnovnih šol prejšnje skupne Občine Murska Sobota, kot gostje pa so prišli še učenci z OŠ Črenšovci. In tudi župan beltinske občine Jože Kavaš jim je prisluhnil ter namenil nekaj besed. Učenci so v svojih ocenah, razmi-šljanih in predlogih povezovali pravice in želje. Večina jih je opozarjala na porast nasilja, ki ga izvajajo starejši oz. močnejši nad slabotnejšimi učenci, vsi pa imajo pravico živeti brez nasilja. Po mnenju več razpra-vljalcev imajo tudi pravico, da se pouk začne šele ob 8. uri, da lahko poslušajo med odmori prijetno glasbo, da jim učitelji ne dajejo preveč nalog in napovedo spraševanje za ocene. Njihove pravice - lahko bi jim rekli tudi želje - so prav tako, da bi imeli dovolj in primerne prostore v šolah, več interesnih dejavnosti, izletov, ekskurzij idr. Kje je brezplačna šola? Zakaj je vse manj štipendij iz združenih sredstev? Kdaj farma v Nemščaku ne bo več onasneževala okolja? Ta in še dar ljudje moramo pozabiti na boleče stvari svojega življenja, zato da lahko živimo naprej. Imamo odrasle, ki do smrti vlečejo za sabo krivice in zamere iz otroštva, trpijo in so kritični do okolja. Takšni imajo vedno občutek, da se jim godijo krivice. Zato ker niso sposobni odpuščati. Taki starši tudi do svojih otrok ne morejo biti sproščeni in tudi otroke doživljajo kot krivico, ki se jim je zgodila, kot nekaj, kar ve- In v vlogi boga večkrat rečeš, to bo zato tako, ker sem Jaz tako rekel in konec. Kaznuješ ga, ker želiš, da bi bilo po tvoje. Ker za lep način pogovora porabiš veliko več časa, časa pa nimaš. liko stane, za kar je potrebno veliko časa ... zato bi se ljudje morali naučiti odpuščasti svojim starše, svojim otrokom in konec koncev samemu sebi.« Starši kljub vsemu vzgajajo v smislu, jaz ti želim samo najboljše. »Seveda. Samo velikokrat se ne zavedajo, da način, izbran samo zato, da olajšajo vlogo sebi, ne otrokom. Vprašanje je, ali je tisto, kar mi mislimo, da je najboljše, tudi v resnici najboljše. Velikokrat zahtevamo preveč ali premalo ali pa jih želimo vreči v svet že kot gotove izdelke po naših merah in okusu. Otroku moramo omogočiti, da se sam odloča. Otroci velikokrat potre O prvem pijanskem mačku: »Nikar piva!« sem neslišno zavpila in obrnila glavo ter zagledala Tajo, ki je ležala poleg mene in iz zelenkasto belega obraza so zrle vame krvavo rdeče oči, polne bolečine. »Umiram,« je dahnila. Iz knige Dese Muck: Pod milim nebom bujejo tudi negativne izkušnje, da se kaj naučijo. Pred življenjem, pred izgubami, pred mučnimi spoznanji jih ne moremo zaščititi. Moramo jim dovoliti, da delajo napake, s tem da smo vedno v bližini, da jim obrišemo nos in poflikamo kolena.« druga vprašanja so postavili učenci OŠ Beltinci. Učenci OŠ Fokovci so med drugim opozorili, da imajo pravico živeti v okolju brez cigaretnega dima in do ustreznejšega voznega reda avtobusov, s katerimi se vozijo v šolo in domov. Delegacija OŠ Bakovci je izrazila željo, da učencem ne bi dajali žaljivih vzdevkov in da bi bili temi naslednjega otroškega parlamenta Krutost ne pozna meja oz. Nasilje med učenci. Predstavnika OŠ I M. Sobota sta menila, da bi morali namesto orožja priskrbeti hrano vsem ljudi na svetu. Zelo pomembni pravici otrok sta po mnenju učencev OŠ II pravica do izobraževanja in zasebnosti; delegacija OŠ III M. Sobota pa je med drugim sporočila, da ima vsak pravico, biti takšen, kot je, da bi potrebovali dvigalo na šoli, da bi učitelji pokazali več razumevanja za težave učencev idr. Po mnenju učencev OŠ Tišina bi morali priznati (za točkovanje) tudi druge dosežke, ne pa le pri matematiki in slovenskem jeziku, ter dobiti več informacij o izobraževanju na srednjih šolah. Učenci OŠ Gornji Petrovci si želijo glasbeno in plesno Najdi si prijatelja Knjige so prvotno namenjene in pisane za otroke, mislim p«> da nič ne škodi, če jo vzamejo v roke tudi starši, ki imajo odraščajoče otroke. Spoznajo, kako razmišljajo njihovi otroci. »Mislim, da jih veliko berejo tudi odrasli, ampak vprašanje je, ali jih berejo tisti, ki bi jih morali. Ponavadi jih berejo tisti, ki sami tako mislijo. Tisti, ki mislijo drugače, jih ne berejo. Po moje se tistim zdi neumno, da bi si vzeli v roke tako knjigo.« K Življenju ste zelo sramežljiv' in zaprti. To je popoloma dru gače, kot o vas mislijo gledalci, ker delujete zelo samozavestno- »Da, resje. Na televiziji pa Je samo vloga, ki jo igram, in nima z mano nič skupnega. Je parodija na povprečno gospo-dinjo. Dovoljuje mi povedati več kot bi sicer lahko, čeprav se s to vlogo ne morem identific1' rati. Kar se pa pisanja tiče, se človek mora razgaliti, če želt daje knjiga pošteno napisna-Tako zasebno pa sem, seveda, vedno mi je zelo nerodno, če me opazujejo, zelo nerada od-govarjam na osebna vprašanja, tudi se nimam za posebno bi' stro.« Kot izkušeni pa morda lahko zaupate ali svetujete mladiW' kakšna je formula za naje"0 slavnejše odraščanje? »Kakor koli že, odrašati n1 lahko. Formule za to ni. C®/ bodo našli pravega prijatelj2, jim bo to veliko veliko laže-« Aleksandra Nana RituP Fotografija: Tadeja šolo, nagrajevanje ob pomembni dosežkih. Delegacija OŠ Gradi6 mnenja, da imajo tudi oni PraVIifl do računalniškega, čebelarske?2 foto krožka. Potrebno je biti bo|J pen do beguncev, so poudarili U.. ci OŠ Puconci. Na Cankovi si š° , med drugim želijo prodajo br« koholnih pijač na šoli. V Š310* goli učenci mnenja, da bi morali na 0 uvesti dežurstvo in onemog® udeležbo na sklepni ekskurzij stim, ki delajo težave med šoIs letom. Učencem je potrebno Pf je sem pomagati s pravilno vzg^0^ menila delegacija OŠ BogojM* bre stje iz Črenšovec pa so navedli d . in slabe strani, kijih opažajo na Med drugim se jim zdi, da bi i11® imeti boljši urnik, koristno bi j izbiranje najboljših učencev na (pri pouku in športu) in navseza« si želijo, da bi vsi učitelji raZl,niI)i-njihove težave. Pa še zanim so se ohranili različni deli petega pisma. Iz 1180. leta je /“deks, v katerem je več staroza-Vežnih knjig, in ta naj bi bil naj-^rejsa iluminirana (poslikana) ,, lija, nastala na slovenskih tleh. Gutembergova iznajdba tiska ..455. leta) je omogočila hitro ■ rjtev biblije. Prvo, kar je tiskal, ,e bilo prav sveto pismo. To zgo-/>vinsko dejanje se je zgodilo v । ,ainzu v letih 1454-1455. Pot-eJ »knjiga vseh knjig« ni (bila) , taka dragocenost kot dotlej, i° so jo širili s prepisovanjem, ohanes Gutemburg je za prvi 'sk biblije uporabil 290 tipo-?rafskih znakov in vsaka knjiga Je “tlela 1.282 strani. Dalmatinova Biblija s, ^a razstavi Biblije na Sloven-(.kem sicer ni prve biblije, pač pa .^a8nienti (ohranjeni ostanki) la-^nske Biblije iz 1458. leta. Pa še drugih prvotiskov je, na pri- । er: latinski Bibliji iz 1477. in ।’^8. leta, nemška Biblija iz leta 4^3 ... r V že omenjenem drugem delu azstave so biblije, natisnjene v 16. stoletju. V tistem času je prišlo do »izbruha« prevodov svetega pisma v narodne jezike. Velik zasuk je povzročil tudi (ali predvsem) Lutrov prevod. Zanj likovna umetnost (sicer spremljevalka veliko dotedanjih prepisov in poznejših tiskov) ni pomenila enega od temeljev vere. Znano je, daje slikam odrekal sakralno umetnost in jih vrednotil le kot uporabno sredstvo za pojasnjevanje svetopisemske besede. Na ljubljanski razstavi je iz tistega obdobja »najmlajše« razstavljeno delo: Psalter v heb«j-skem, grškem, arabskem, kal-dejskem in latinskem jeziku (leto 1516). Nekaj drugih: grška Biblija (1518), italijanska Biblija (1511), Lutrova Biblija, izdana v Wittembergu 1555. leta, slovanska Biblija iz leta 1581 ... Kdaj pa smo Slovenci dobili prvi prevod svetega pisma? Obnovite znanje: slovenski protestantski pisatelj Jurij Dalmatin je 1584. leta izdal (slovenski) prevod celotne biblije. Bil je to 15. prevod v svetovnem merilu. Potem so celotno ali dele svetega pisma začeli prevajati v slovenščino še drugi. Tako je leta 1804. izšel (rimskokatoliški prevod, ki ga je oskrbela skupina ljubljanskih duhovnikov z Jurijem Japlom na čelu. V nasednjih 150 letih so sveto pismo ali posamezne dele (tudi zaveze oziroma testamente) še večkrat prevajali. 1220 LOPERT JANEZ. UUCA ŠTEFANA KOVAČA 6 . . . 7152» TELEFAKS.-72339 C KNJIGARNA IN PAPIRNICA 1 ► MURSKA SOBOTA POMURSKA ZALOŽBA KNJIGARNA -DOBRA KNJIGA SLOVENSKA UUCA 34........ 2I4M 27» ► BELTINCI KNJIGARNA KLEPEC IN ČISTILNICA PERKJČ, MLADINSKA UUCA 10...................42 OH ► KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU HORN VERA ČEBEUCA.KJUŽEVC PRI LJUTOMERU 46A.. 8749» Leta 1771 je Prekmurec Štefan Kuzmič izdal prevod nove zaveze v domačem narečju: Nouvi Zakon ali testamentom goszpod-na našega Jezusa Krisztusa zdaj oprvics z grcskoga na sztari szlo-venski jezik obrnjeni. Primerek tega dela je seveda na ljubljanski razstavi na zelo vidnem mestu, na kar je lahko obiskovalec iz Prekmurja ponosen. 1996: Sveto pismo -standardni prevod Pa še nekaj drugih (ne vseh) slovenskih izdaj! V letih 1856-1859 je izšlo Wolfovo Sveto pismo. 1894: Zgodbe Svetega pisarna (Celovec), 1918: Novi Zakon (Maribor), 1939: Sveto pismo Stare zaveze (Celje), 1961: Sveto pismo (Maribor), 1967: Malo revija Pavliha, ki že dolgo ne izhaja več, pošalila na račun kinologije, ko jo to vedo pripisala vedi o kinotekah. Po več kot desetih letih si je podobno »finto« dovolil novi telefonski imenik Slovenije. V rumenem tisku so pri omrežni skupini Murska Sobota pod rubriko kinologija navedli telefonsko številko Kino parka. Mi pa se lahko vprašamo, ali so se v Murski Soboti pojavili določeni krogi, ki so prepričani, daje kinologija veda o kinih, torej inštitucijah, kjer vrtijo filme, ali pa morda želijo uvesti nov termin. Kajti v drugih slovenskih mestih raje uporabljajo naziv kinematografi. V poduk-poznavalcem »kinologije«; Kinologija je veda o psih ter njihovi vzreji. Ali pa kdo misli drugače? Ali pa se morda kino park ukvarja z dodatno dejavnostjo. Na primer svetovanjem o psih: kako peljati psa skozi park brez vrvice, da te nihče ne opazi? ANR Sveto pismo (Ljubljana), 1968: Kratko Sveto pismo s slikami (Ljubljana), 1974: Sveto pismo Stare in Nove zaveze (Ljubljana), 1995: Knjiga modrosti (Koper). V septembru letošnjega (1996.) leta pa je izšel slovenski tako imenovani standardni prevod Svetega pisma. Je rezultat več kot desetletnega interdisciplinarnega dela več kot 50 biblici-stov -prevajalcev, slavistov, računalnikarjev in drugih strokovnih delavcev. Vodil jih je dr. Jože Kraševec. »Nov prevod je bil zamišljen kot skupinski in ekumenski oziroma medkonfesionalni projekt, kar tudi je,« je zapisal Geza Filo v Evangeličanskem listu. Pripravil: ŠTEFAN SOBOČAN Ljutomerska jesenska premiera Stric iz Amerike Flisarjevo delo v režiji Staneta Kralja in scenarista Bojana Čebulja je na premiero in reprizo privabilo veliko gledalcev. Nastopili so: Branko Hrga (Janez), Vanda Novak (Alenka), Ivo Žnidarič (oče), Vera Zadravec (mati), Lilijana Zorec (sestra), Jože Laba (njen mož), Andrej Munda/Jožko Zadravec (Tomažek), Bojan Lešer (Marko), Žalika Kodba (soseda), Robi Semenič (Tonko), Franc Gorza (inšpektor). Repriza je bila minuli petek ob 19. uri. Stric iz Amerike je figura, pred katero klecajo sorodniki. V glavah sorodnikov je sinonim za bogastvo, za »Ameriko«, in če bi mu v socialističnih predstavah hoteli najti ekvivalent, bi bila to najbrž milka (čokolada). In kaj se lahko zgodi s statusnim simbolom drugega, kot da nekega dne klecne? Pomembno je, kateri od sorodnikov bo dobil to ali ono bogastvo, kdo bo koga »zaribal«. Gledalec je presežno informiran, zato delujejo »štosi« na odru kot »vici«, ki so ironični, sarkastični, opolzki ali pa tudi poceni. Da pa je lahko takšno tudi vsakdanje življenje - karikatura odnosov, vezi in navez -, dokazuje predvsem krohot v dvorani, ki gaje izzval Za zeleni jezik (97) S pregledom skladenjske ravnine v »neodvisnem lokalnem časopisu občin g. Radgona, radenci, sv. Jurij in Ijutomer« bomo tokrat sklenili jezikovno »nanizanko prepih«. Tudi tokrat bomo opozorili na tiste skladenjske (sintaktične) napake iz prepiha, ki so splošnejše narave in jih pogosteje delajo tudi drugi pišoči. 4. Skladenjska ravnina Na tej jezikovni ravnini so najpogostejše napake v zaporedju prvin v stavku oz. Povedi in pa v skladenjski rabi ločil. O slednji smo bili več zapisali že v 93. Zapisu, tokrat pa nekaj več o. zaporedju prvin. 4.1. Zaporedje prvin v stavku urejajo načela o zaporedju prvin v besednih zvezah, členitev po aktualnosti in načela dobrega jezikovnega sloga. 4.1.1. Glagolska besedna zveza je npr. Odvisna od 1.1. Notranje oblike glagola, ki ob njem predvideva točno določene prvine. Tako npr. Nekateri glagoli predvidevajo v stavčni zgradbi vršilca dejanja ali nosilca stanja (iti, delati), drugi pa ne (deževati, mračiti se). Spet drugi ob vršilcu dejanja ali nosilcu stanja predvidevajo še predmet v tožilniku (gledati film) ali dva predmeta (dati prijatelju knjigo). In tako so tudi glagoli, ki predvidevajo 1.1. Predložno rabo. Prav neupoštevanje tega je pogosta napaka pišočih, ki v druge jezikovne zvrsti prodira iz uradovalnega jezika (oz. Njegovega birokratiziranega dela). Takšen je primer s 14. Strani prepiha: »/.../Kjer je slovenska carinska smetana razglabljala številne probleme/.../« Takšni glagoli zahtevajo na svoji desni najprej predlog in nato določilo v ustreznem sklonu, torej: kjer je slovenska carinska smetana razglabljala o številnih problemih. Enako velja tudi za izglagolske samostalniške besedne zveze (samostalniške besedne zveze, razvite iz glagolskih). Zato je napačno: »prav je, da ob pisanju tovrstne problematike pogledamo nekoliko nazaj/.../«(str. 16). Pravilno: ob pisanju o tovrstni problematiki. 4.1.2. Členitev po aktualnosti pomeni, da si v slogovno nezaznamovanem (ko ničesar posebej ne poudarjamo) prostem stavku besede sledijo tako, da najprej povemo to, o čemer je v stavku govor, nato pa tisto, kar se o tem (novega) pove. Prvo imenujemo izhodišče (v primerih zapisano poševno), drugo jedro (v primerih zapisano krepko). Med njima je lahko 1.1. Prehod (v primerih zapisan pokončno): naši sosedje so odšli na morje. V strnjenem besedilu je seveda ista beseda ali besedna zveza enkrat izhodišče, drugič jedro: tam so srečali prijatelje iz ribnice. Dandanes pogosta j ezikovno-slogo-vna slabost je dobesedno »pretvarjanje« jedra v izhodišče ali celo dobesedno ponavljanje izhodišča: naši sosedje so odšli na morje. > na morju so srečali prijatelje iz ribnice. > na morju so naši sosedje srečali prijatelje iz ribnice. Za izogibanje tej neprijetnosti ima jezik na voljo zelo priročno sredstvo: zaimke. 4.1.3. Znotraj izhodišča, prehoda in jedra pa zaporedja besed ne urejajo načela členitve po aktualnosti, ampak »običaj danega jezika« (jože toporišič). Tako npr. V običajni, slogovno nezaznamovani rabi pridevniški prilastek v samostalniški besedni zvezi stoji pred samostalniškim jedrom (naši sosedje, ne pa sosedje naši), predlog pa pred besedo, ki ji določa sklon (prijatelji iz ribnice, ne. prijatelji ribnice iz). Običaj slovenskega jezika tudi točno določa zaporedje naslonk v 1.1. Naslonskem nizu. Naslonski nižje skupek naslonk, to je besed, ki nimajo lastnega naglasa in se v besedilu »naslanjajo« na besede pred sabo ali za sabo. Ker prav pri tem pišoči delajo nemalo napak, navedimo zaporedje naslonk v naslonskem nizu (povzeto po: jože toporišič, slovenska slovnica, zo maribor 1976): 1. Veznik, 2. Naklonski členek naj, 3. Na-slonske oblike pomožnega glagola biti, če se začenjajo s 5- (npr. Sem - si itn.) Ali če gre za bi, 4. Povratne oblike se - si -se, 5. Nepovratne dajalniške oblike zaimkov (npr. Mi - ti - mu/ji - nam - nama itn.), 6. Tožilniške oblike osebnih zaimkov (npr. Me - te - ga/jo - nas ■ naju itn.), 7. Rodilniške oblike osebnih zaimkov (isto kot prej), 8. Glagolske naslonke s korenom bo (npr. Bom ■ boš - bo itn.) Ter naslonka je, 9. Nikalni ali drugi členek. Seveda naslonski nizi v konkretnih besedilih niso 100-odstotono uresničeni, vendar zaporedje naslonk ostaja isto. Nekaj primerov, razvrščenih v tabelami prikaz: Če si s tega zornega kota ogledamo primera iz prepiha »pogreb bi naj bil v četrtek ali petek na radgonskem pokopališču /.../« (str. 2) in »kot so načrtovali, bi se naj pohodniki odpravili na negovo /.../«(str. 18), lahko tudi s pomočjo številk določimo, kje je prišlo do napačne razporeditve naslonk: v prvem primeru je razporeditev naslonk 3 2, v drugem pa 3 4 2. Razvrstimo številke in pripadajoče jim naslonke po vrsti, pa bomo dobili pravilno razporeditev: v prvem primeru pogreb naj bi bil v četrtek ali petek, v drugem primeru kot so načrtovali, naj bi se pohodniki odpravili na negovo. Na tej točki končujemo prikaz jezikovnih slabosti v prepihu. Srčno upamo, da bo teh pet zapisov spodbudilo urednika ne le k žaljivim izlivom jeze (primer »tudi v prepihu bi radi ‘zeleni jezik’, a ga zaenkrat ne zmoremo«, prepih 49, 15. 11. 1996, str. 2), ampak tudi h konstruktivnejšemu samokritičnemu premisleku jezikovnega položaja v časopisu, predvsem pa k ustreznemu jezikovnemu načrtovanju. Le ustrezna jezikovna politika, katere najbistvenejši del je jezikovno izobraževanje (za začetek pa tudi jezikovna pomoč zunanjih strokovnih sodelavcev), je edini način, da se čez kakšno leto ali dve ne bo treba ukvarjati z osnovn(ošolsk)imi jezikovnimi napakami prepihovcev (ne vseh, tudi med njimi so razlike v jezikovnem znanju), ampak s slogovnimi, besediloslovnimi in žanrskimi vprašanji, k čemur stremi vsak časopis, ki da kaj nase, pa naj je odvisen ali neodvisen (sic!), Lokalen ali vseslovenski. Franci Just preveč podoživljajoči gledalec, ki je vzkliknil eno od jugokletvic, toda tako prepričljivo, da smo lahko razumeli »Joj, grozno«. Tako je igra držala gledalce nekje med smehom in moraliziranjem. Toda moralizatorski gledalec je na koncu puščen v praznem, kajti na koncu pade kot moralno neoporečna figura tudi stric. Smo torej gledali nekaj, kar je bilo med malomeščanskostjo in kapitalizmom, kjer ostaja samo forma? So vse tekstualne oblike res namerne ali pa tu in tam razvlečene in prehajajoče iz smešnosti in obscenosti v dolgčas in neverjetnost? Tak kot besedilo so tudi slikarije, ki so lahko samo kičaste, ker nimajo podlage, ker so poskusi uradnice, da bi bila to, kar nekaj velja, kar ima, kot pravi »imidž«, to je slikarka. Manjka ji samo talent. Pa, kaj! Dok- ler ima svojega Janeza, strica, zgubo, ki igra to, kar hočejo drugi od njega, predvsem pa dokler doseže zadovoljitev svojih gonov, »blefira«. »Blefirajo« tudi vsi drugi, dokler menijo, da bodo, imeli korist. In ambient, predstavljen na odru, je ustrezal in poudarjal svet po malomeščanski meri, ki mu tudi prelevitev in nastanitev v gradu ne prineseta vsebine, temveč samo novo formo. Igralci zavijajo gledalce v svoj svet »la verite« tudi z uporabo prleškega narečja. »Kak te ne bi bilo vse to mogoče, če pa tak po naše gučijo?« Prepričujejo tudi s svojim igranjem, v katerem so brisali sledi »naučenega izgovarjanja besed« in po mnenju nekaterih gledalcev reševali besedilo. Skratka, če se hočete zabavati ali celo doživeti »deja vu«, je ljutomerska gledališka stvaritev kot nalašč za vas. A. POTOČNIK vestnik, 5. december 1996 glasbeni sceni Jazz & Blues O/ Pogovor z Oliverjem Dragojevičem Naj govori pesem »Mislim, da mesečno vsaj enkrat nastopim v Sloveniji.« Kevin Eubanks - live at bradley\ Kevin Eubanks je eden največjih kitarskih umetnikov današnjega časa, čeprav je pri nas relativno neznan. Čisto drugače je v Ameriki, kjer ob svojem delu še vodi skupino Late Tonight Show in z njo nastopa v istoimenski zelo popularni televizijski oddaji. Statusa kitarske zvezde pa si vsekakor ni pridobil s sodelovanjem v tej skupini, ampak zgolj s svojimi umetninami, ki jih izvaja na kitari. Rodil se je pred osemintridesetimi leti v mestu Philly. Glasba ga je spremljala že od malega, saj je bila mama doktorica glasbenih znanosti, njegov stric pa je bil znani pianist Rav Bryant, kije dolga leta sodeloval z pevkama Betty Carter in Carmen McCrea. Pri desetih letih si je prvič kupil kitaro ter začel igrati rock in funk glasbo. Kmalu je spoznal jazz in se vpisal na Berklee College of Musič, kjer je študiral štiri leta. Leta 1979 se je preselil v New York in se pridružil legendarnemu Art Blakeyu ter njegovemu big bandu za evropsko turnejo. Obenem je začel resno nastopati v triu formatu (klavir, kitara, bas) najprej v klubu Spring Sreet, nato pa v legendarnem klubu Bradley’s. Leta 1983 se Kevin Eubanks predstavi s svojim debitantskim albumom Guitarist (Elektra), na katerem predstavlja moderno različico jazza, t. i. mainstream jazz. Takoj so ga postavili na mesto, kjer naj bi nadaljeval delo legendarnega Wesa Montgomerya. Vse je presenetil, ko je leta 1984 podpisal pogo- Oliver spada med tiste glasbenike, ki jih pozna zelo širok spekter poslušalcev in jim tudi z veseljem prisluhnejo. V svojih glasbeni karieri, ki se je začela v šestdesetih letih, je izdal petiindvajset plošč in posnel okoli tristo skladb in nekaj ducatov hitov. Zanimivo je, da njegove skladbe, tudi izpred dvajset let in več, poznajo tudi najmiajši poslušalci. Torej glasbenik z neomejenim rokom trajanja, bi lahko rekli. O tem smo se lahko prepričali tudi na koncertu v Radencih. Ko smo se kasneje pogovarjali z Oliverjem Dragojevičem, smo ugotovili, da je precej redkobeseden, o sebi pa je povedal, da je preprost, enostaven in nič posebnega. Tipičen Dalmatinec? Zato pa je toliko zgovornejši s svojo glasbo in skladbami. Včasih ste nastopali s slovensko skupino Faraoni, sedaj nastopate z Delfini? »Skupina Delfini je iz Splita. Poznamo se že zelo zelo dolgo, fantje so zelo dobri glasbeniki, in ker niso imeli ravno dela, sem jih povabil k sodelovanju.« Sodelujete pa tudi z mlajšimi glasbeniki, kot so Gibonni... dbo z založbo GRP, ki je znana po tem, da propagira lahko poslušljivi jazz. V tem obdobju je Kevin Eubanks igral predvsem jazz/fusion glasbo, ki jo je prestavljal na albumih Opening Night, Face To Face, Shadow Prophets, The Searcher in The Promise Of Tomorrovv. V tem obdobju je bil Kevin Eubanks sposoben prodati ogromne količine svojih albumov in marsikdo mu je očital, da se je prodal. Vendar pa je Kevin Eubanks poskrbel še za eno presenečenje. Preselil se je v Pennsylvanio in poskrbel za nekatere spremembe v svojem življenju. Rezultat tega je bil podpis pogodbe z založbo Blue Note leta 1990. Fenomenalni trije albumi Turning Point, Špirit Talk I in Špirit Talk II so pokazali, daje Kevin dejansko eden največjih kitaristov, kar je pa še važnejše, dozorel je tudi kot izreden avtor. V obdobju od leta 1989 do leta 1992 je predvsem nastopal z majhnimi zasedbami z basistom Davom Hollandom, svojim bratom pozavnistom Robinom in bobnarjem Marvinom »Smit-tyjem« Smithom. Pred leti se je predstavil tudi slovenskemu občinstvu z odličnim nastopom s kolegoma basistom Davom Hollandom in tolkalistom Minom Cineliom, ki so se takrat zbrali pod imenom The World Trio. V zadnjem času pa se je Kevin Eubanks ponovno posvetil nastopanju v zasedbi s pianistom in basistom. Tako sta z njim sodelovala pianist James Williams in basist Robert Hurst. Plod nekajkratnega nastopanja v klubu Bradley’s pa je najnovejša plošča Kevina Eubanksa z naslovom Live At Bradley’s, ki je ponovno posneta za založbo Blue Note, Kevin pa na njej zopet dokazuje, da je resnično e'den največjih kitaristov današnjega Ste iz Dalmacije, prav zaradi tega pa so vaše skladbe še posebno povezane z morjem, hkrati pa so tudi izrazito ljubezenske? »Ti, ki meni pišejo skladbe, so vsi iz primorja ali so kakorkoli povezani z morjem, in zato so tudi romantični. Redkokateri moji avtorji so s celine. V glavnem pa so vsi moji sodelavci ljudje, ki ljubijo morje, sonce ... Dalmatinci so romantični, malo so leni, to moram priznati.« Rekli ste, da so vaši avtorji iz primorja, Dalamcije, kako vplivata dalmatinski melos in Dalmacija na ustvarjanje? »To je težko reči. Lahko pa vam povem takole ... tisti trenutek, ko se Dalmatinec prebudi in pogleda morje, sonce, mu je tako lepo v duši, da enostavno morajo nastati lepe skladbe. Razumete?« Tudi v Sloveniji so vaše skladbe morda ravno zaradi tega dalmatinskega melosa lepo sprejete. Ali so tiste starejše bližje našim poslušalcem? »O tem nisem ravno prepričan, kajti Cesarica na primer je novejša skladba. Ampak vsi jo imajo radi. Na splošno pa lahko rečem, da me imajo v Sloveniji zelo radi. Lahko povem, da poslušalci vse skladbe zelo lepo sprejmejo. Kajti Slovenci pogosto letujejo v Dalmaciji in morda prav zaradi tega radi poslušajo moje skladbe. Spominjajo jih na poletje, ko nimajo veliko obveznosti, na čas, ko se sproščajo, na lepe trenutke. In tudi jaz imam rad Slovence, rad nastopam tukaj.« Saj tudi veliko nastopate po Sloveniji? Da, poleg njega pa tudi s Tonijem Cetinskim, z Neno Bela-nom, Vanno, Petrom Grašom in drugimi, veliko jih je. Jaz delam z vsemi, ki imajo dobre skladbe. od jazza, funka, samo moje glasbe ne.« Kaj pa žena? »Tudi žena ne posluša ravno najraje moje glasbe. Moja kariera ji ni ravno po godu. Predvsem ne zaradi tega, ker me ni veliko doma. Če bi bilo po njenem, bi moral biti več doma, jaz pa zelo rad pojem in nastopam. Nekoliko seji skušam oddolžiti, zato sem ji P°' svetil skladbo Ključ života.« Prej smo lahko slišali, da poleti ne nastopate? »Poleti počivam, nič ne delam in svoj čas posvetim svoji veliki družini. Imam ženo, tri sinove in enega psa - koker španjela. Najstarejši sin je star 21 let, a še nisem dedek, žal. Takrat se kopamo, dobro jemo, pijemo, uživamo ... Tiste tri mesece mi je dovolj, da si napolnim baterije in lahko jeseni znova začnem. Ko pa je sneg, blato in dež, takrat raje potujem in nastopam, takrat na morju ni tako zanimivo.« Kako dolgo pa ste na glasbeni sceni? »Začel sem igrati pri dveh letih, vendar nisem od takrat na glasbeni sceni. Prvič pa sem zapel na festivalu Split leta ’67, torej pred 30 leti.« Vaš prvi večji hit je bil NadaHn^ »Ne, Čopa Cabana. Res pa je> da je bil to prvi hit v Sloveni]1-Nastal je nekje 80. leta.« Kakšen je občutek, ko človek vidi, da njegove skladbe poznajo otroci od treh let naprej. »Slišali so Cesarico, potem Pa jih zanima, kaj sem delal prej-111 ob pomoči staršev se potem vrnejo nazaj. Občutek, da vsa dvorana poje z mano, je čudovit. Tudi s tem si polnim baterije.« Načrti za naprej? »Kaj bo vnaprej, še ne vem, PF ed kratkim sem zbral deset novi skladb in naredil bom novo P 0 ščo. Izšla bo nekje po novenlJo tu.« Besedilo in fotografija: AN AUDIO - VIDEO - cD Glasbena uganka Pri prejšnjem Vestniku je pršlo do pomote, in sicer smo pomotoma še enkrat objavili enako glasbeno vprašanje. Pravilno se glasi: Ali je skupina Keily Farnih že nastopila v Sloveniji? Odgovor: Odgovore pošljite do 10. decembra na naš naslov: Podjetje za informiranje, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. MURSKO-MORSKA LESTVICA 1. Jasmin Stavros in Alka Vujiča: Zrak, zemlja, zrak 2. Davor Radolfi in Ritmo Loco: Nočas oko tri 3. Oliver Dragojevoč: Kreni 4. Fiordaliso: H mare piu'grande che c'e 5. Mietta & Amedio Minghi: Vattena amore Predlog - Psihomodo pop - Ja volim sabo sebe GLASUJEM ZA:_______________________________ Novice od tu... Pri Helidonu so izšle štiri nove kasete. Med njimi je tudi prleškega glasbenika Darka Kegla z naslovom Zvezda moje sreče, Marjan Zgonc je izdal kaseto Če je ljubezen iskrena. Smrkci so izdali kaseto Smrkci v gozdu in tudi Monika je izdala svojo prvo ploščo. V kavami hotela Diana bodo v petek, 6. decembra, nastopili Magnifico, The Pissmakersi, Loša in Katice. Zabavo bodo odprle Penelope, lepotice z zadnje strani Pena. Začetek ob 21. 30. Pri nas se bodo oziroma so se že začeli različni izbori za naj... slovenske glabenike v različnih kategorijah. Prav zanimivo je po izborih poslušati rezultate, kam se vrti ta naša scena. Znano bo tudi, s kakšno hitrostjo. ... in tam Že zelo dolgo nismo slišali o britanskemu pop zvezdniku, ki sije nekoč služil denar z nogometom. Govorimo o fantu hrapavega glasu - Rodu Stewardu. Odločil se je, da bo kmalu izdal album, na katerem bodo zbrane stare ljubezenske skladbe. Imenoval se bo You’re In My Heart: Rod Steward Love Song. Največ nagrad MTV-ja sta prejela skupina Oasis in George Michael. Skupina Oasis je dobila priznanje za najboljšo skupino leta in najbojšo pesem, G. M. pa je postal najboljši pevec. Zanimivo nagrado je med drugim prejela skupina The Prodigy, in sicer za najboljši plesni nastop. Ste napisali tudi kaj svojih skladb? Sem, vendar jih še nihče ni slišal, te pojem sam sebi v kopalnici.« IMshof Ali doma kdaj poslušate svoje plošče in kasete? »Nikoli! Nihče jih ne posluša, čeprav moja družina posluša vse, 69000 Murska Sobota, Slomškova 43 TELEFON, TELEFAKS: (069) 37 333 NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: NSTSNMV 1. DINNER WITH DELORES - Symbol 2. THIS IS A LIE - The Cure 3. THE NEW POLLUTION - Beck 4. IN TOO DEEP - Belinda Carlisle 5. THE GOT DANG SONG - Curtis Mayfield 6. DANCE INTO THE LIGHT - Phil Collins 7. DONT CRY FOR ME ARGENTINA - Madonna PREDLOGI: WHY SHOULD I ČARE - Toni Braxton ANVTHING - 3T BEVOND THE INVISIBLE - Enigma LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. MENTOL BOMBON - Zoran Predin in Šukar 2. VRISKANJE IN JOK - Vlado Kreslin 3. LEPO JE V NAŠI DOMOVINI BITI MLAD - Avtomobili 4. SAJ TE PRIME, PATE MINE - Adi Smolar 5. ZVEZDA MOJE SREČE - Darko Kegl 6. NOČ NOVEGA POD MESECEM - Jani Kovačič 7. OSTANI TAKŠEN, KOT Sl - Tatjana Dremelj PREDLOGI: NAJ GOVORE TELESA - Aleksander Mežek SRCE NA DLANI - Simona Weiss ŠTAJERSKA LADY - Alenka Pinterič Narodnozabavna uganka V prihodnjih številkah Vestnika bomo v rubriki Na glasbeni sceni uvedli dodatno glasbeno uganko, ki se bo navezovala na narodnozabavno glasbo, podarili pa bomo kasete z narodnozabavno glasbo. Naše prvo vprašanje se glasi: Kakšen je naslov zadnje plošče in kasete, ki sta jo izdala Joži Kališnik in Miha Dovžan? Odgovor: ____________________________________ Naj vam za prvič nekoliko prišepnemo, da lahko odgovor najdete v eni prejšnjih številk Vestnika. Odgovore pošljite do petka, 13. decembra, na naš naslov Podjetje za informiranje, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. S pripisom »za narodnozabavno glasbeno uganko«. q 5. LJUBEZEN IN GORE - Zupan 6. TA POLKA ŠMENTANA - Gašperji 7. NAŠE PLANINE - Ans. Franca Miheliča PREDLOGI: MUZIKANTOVA ŽENA - Ans. Francija Falanta VOŠČILO STARŠEMA - Štirje kovači POROČNA - Stoparji Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 12. decembra 1996, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice Kupon št. 1 LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: S KRŠČAKON, CEKRON PA Z MAREL°F 1. OB ABRAHAMU - Ans. Braneta Klavžarja 2. SPOMIN NA PRLEKIJO - Štrk 3. DOMOTOŽJE - Henček 4. HEJ PRIJATELJI - Alfi Nipič in njegovi muzikanti Kupon št. 49 ^>| Glasujem za skladbo: E| ‘tuja:------------------ ag ‘domača:---------------- p- ‘narodnozabavna:-------- C Ime in priimek ter naslov:_ vestnik, 5. december 1996 13 'dsevi mladosti Jaz pa mislim... (o decembrskih možicih) Kis je tudi domače zdravilo December je mesec, ki ga večina otrok težko pričakuje. Kaj tudi ne bi, ko pa jih obiščejo tudi dobri možici, kot so Miklavž, dedek Mraz in božiček! Seveda jih čakajo tudi novoletne počitnice in mogoče jim teta Zima pošlje sneg, ki je za mlade pravo veselje. In kaj pravzaprav mislijo o decembrskih možicih današnji anketiranci? LUKA ŽNIDARIČ, vrtec v Križevcih pri Ljutomeru: »Lani je tudi pri nas pozvonil Miklavž. Z njim so bili tudi parklji, ki so rožljali z verigami. Teta Vida jih ni spustila noter, čeprav se jih jaz nisem bal. Zjutraj so mi povedali. da mi je Miklavž prinesel liziko in palico. Mislim, da je bila to nagrada, ker sem bil vse leto priden. Poredni pa dobijo namesto lizike repo. V šoli smo pri spoznavanju družbe obravnavali vinogradništvo in sadjarstvo. To je bilo projektno delo. Obiskali smo Slovenske gorice, Ljutomersko klet in kisamo Jesko v Radomerju. V kisarni nas je sprejel prijazen gospod Andrej. V prostoru je dišalo po kisu. Gostitetlj nas je peljal tudi v prostor, v katerem je bil velik macesnov sod. Povedal nam je, da jabolčni kis nastane z ocetnokislinskim vrenjem jabolč- Šola je pošast nika. Za to so potrebne glivice, temperatura 25 stopinj Celzija in dostop zraka. Po vrenju kis očistijo in ga natočijo v steklenice. Gospod Andrej, učiteljica v šoli in doma so mi povedali, da je jabolčni kis zelo zdravilen. Pri njih smo ga lahko tudi kupili. Včasih ni bilo gospodinjstva brez domačega kisa, potem pa je bil nekaj časa skoraj pozabljen. Danes ga spet vedno bolj cenijo. Kis lahko uporabljamo za solate, zdravilo, čistilo ... Njegova zdravilna vrednost je v tem, ker vsebuje rudninske snovi in kalij. Za dober spanec in za dobro po- čutje si pripravimo zjutraj in zvečer napitek iz medu, vode in kisa. Pri vnetju grla grgramo raztopino kisa in vode. Za boljše počutje lahko vlijemo nekaj kisa tudi v vodo za kopanje. Tudi za lase je dobro, če si jih splaknemo v »raztopini« vode in kisa. To pomaga tudi za boleče noge. Moja mama pa uporablja mešanico vode in kisa za čiščenje oken. In še bi lahko naštevala, kje vse je kis koristen. Iz kisarne sem odhajala zelo zadovoljna, ker zdaj vem, da kisa ne uporabljamo samo za solate, ampak je tudi domače naravno zdravilo. TAMARA KOLOŠA, 4. b OŠ III M. Sobota Tudi dedek Mraz me je obdaril, ko nas je obiskal v vrtcu. Mislim, da mi bo letos prinesel kocke lego, ker sanke in smuči že imam.« MONIKA JEREBIC, vrtec v Dokležovju: »Mene je lani obiskal samo parklin. Najprej sem se ga bala, ko Pa mi je dal darilo, ker sem molila in sem bila pridna, sem bila vesela. Miklavža Pa sem videla zunaj, kako je šel s parklini Po cesti. Mislim, da bom letos spet dobila darilo. Zelo se veselim tudi dedka Mraza b Jezuščka. Želim si, da bi mi prinesla kotalke, barbike pa voziček in hišico za barbike. Mislim tudi, da bi bilo lepše, če bi Miklavži obiskovali otroke brez ParklinovA MARKO BAGARI, vrtec v Rakičanu: »Miklavža še nisem videl čisto od blizu, bil pa je pri nas, ker mi je v čevlje pred vrati nastavil darilo. Z njim so bili tudi parklji, ker se je slišalo, kako so rožljali z lanci. Mislim, da z njimi lovijo otroke, ki niso pridni, jih dajo v košaro in nekam odnesejo. Jaz se jih ne bojim, ker sem priden. Dedek Mraz pa je prišel lani k nam v vrtec. Imel je rdečo obleko, belo brado in kučmo. Mislim, da mi bo letos prinesel uhan, telefon, igrače, bombone in čokolado.« MATEJ SENČAR, 6. raz. OŠ Cezanjevci: »Ko sem tudi jaz še obiskoval otroški vrtec, sem mislil, da se dedek Mraz pripelje od nekod daleč in da izpolni vsako željo tistim otrokom, ki so bili med letom pridni. Tako sem mu tudi jaz pisal, naj mi prinese avto na daljinsko upravljanje. Žal tega darila nisem dobil. Zdaj seveda vem, kdo je v resfiici dedek Mraz ali tudi božiček. Vseeno se veselim teh praznikov.« J. G. Šola je kot pošast, ki ima stroge oči in velike roke. Kdor dovolj se ne nauči, ga naprej ne spusti. Če učitelj brez naloge te dobi, pa po šoli te zadrži. PATRICIJA KAVAŠ, 3. raz. OŠ Odranci Neprevidni Peter Sonja in Peter gresta po pločniku. Prideta do križišča. Peter zagleda otroke, ki se žogajo. Steče k njim in se tudi on žoga. Potem gre domov. Teče po sredini ceste. Povozi ga avto. Pripelje rešilec in ga odpelje v bolnišnico. Peter obljubi, da se to nikoli več ne bo zgodilo. LUKA ŠKRJLEC, 1. b OŠ Radenci Živeli smo v naravi Bili smo zelo veseli, ko smo zvedeli, da bomo šli v Fieso. Težko smo čakali dan odhoda. Z velikimi potovalkami in polni pričakovanj smo se končno podali na pot. Najprej smo se z avtobusom odpeljali na železniško postajo v M. Soboto, tam smo vstopili na vlak proti Kopru, v Fieso pa nas je spet peljal avtobus. Lepo so nas sprejeli, in ko smo se namestili po sobah, smo dobili navodila za naše delo in se razdelili v skupine od A do J. Vsak dan smo hodili na dolge sprehode. V sredo smo se peljali z ladjo Laho. Med vožnjo smo videli rt Madona, Portorož, policijski čoln in še marsikaj zanimivega. V šoli v naravi smo se tudi učili, kako postaviti šotor, kako ob gozdu ali na travniku zakurimo ogenj in kako se orientiramo v naravi; spoznali smo različne kamne in še mnogo zanimivih stvari. Imeli smo tudi ples v disku. Bilo je zelo lepo. Plesale smo večinoma deklice. Samo dva fanta sta se nazadnje opogumila in se nam pridružila. Ta šola v naravi nam bo stala v lepem spominu. TAMARA LAZAR, 6. a,OŠ Kapela Kaj veš o aidsu? P. S.: Prosim, da na koncu vsakega prispevka, ki ga pošljete na naš naslov z željo, da bi ga objavili na tej strani, pripišite ime in priimek, razred in šolo, ki jo obiskujete. Ni namreč vseeno, ali na primer opisuje svojega psa prvošolec ali osmošolec. Razlika bi morala biti očitna, in to naj bo razvidno tudi pri navajanju avtorstva. Sicer pa je trenutno v mapi gradiva dovolj za nekaj naslednjih številk, zato brez selekcije ne gre, četudi bi si skoraj vsi zaslužili objavo. Imejte, prosim, razumevanje! besa Muck na naši šoli Kot že veste, je bilo v Murski ^°boti srečanje slovenskih književnikov. Nekateri med njimi s° obiskali tudi nekaj šol. Naša ^°stja je bila Desa Muck. Priznam, da nas je večina poz-nala Deso kot medijsko oseb-n°st, starejši pa smo že tudi po-Segali p0 njenih knjigah. Njen J^od smo vsi nestrpno pričako- Čeprav se nas je v knjižnici ^iskalo 70 srečnežev med učen-tri učiteljice in ravnatelj, seje sPlačaIo čakati. In začelo se je. Desa je o ^°jem življenju bolj malo poveva, in sicer da se ukvarja z marini, daje bila negovalka duševno Prizadetih otrok, voditeljica tr°ških in mladinskih oddaj, 'Mvsem pa da ima nadvse rada vojo družino, sprehode, naravo, ’\ali in knjige. Prebrala nam je odlomkov iz svojih knjig. Pri-.°vedovala je zanimivo, na njen v*rni humoristični način. Spoz-.a'i smo nastanek pustolovskega e'a Pod milin nebom in Ijube-enskega romana Hči lune; na-^jali smo se ob knjigah z na-°v°m Blazno resno o seksu in Blazno popolni; pozorno smo prisluhnili resni problemtiki v delu Blazno zadeti; z največjim veseljem pa je predstavljala svojo najljubšo knjigo Kremplin. Z veseljem je odgovarjala tudi na naša vprašanja. O delu na televiziji je povedala, da se ga hoče čimprej otresti. Pripovedovali smo ji tudi o našem šolskem parlamentu. Z zanimanjem nas je poslušala. Rekla je, da imamo najstniki res svoje težave, da pa imamo tudi srečo, saj imamo nekoga, na katerega se lahko obrnemo v stiski in se z njim pogovorimo. Sicer pa je pisateljica bolj vase zaprta, kot smo vsi pričakovali. Kljub temu je bilo druženje z njo res prijetno. Ura je minila kot bi trenil. Zvedeli smo veliko novega in se do solz nasmejali. Če bi bilo več takšnih srečaffj, bi bila šola res prijaznejša, za priljubljenost slovenskega jezika in branja pa se vam, odraslim, ne bi bilo treba bati. Desa, piši še naprej! SAMO FRIŠKIČ, 6. c OŠ II M. Sobota Ali veste? (Pokrovitelj nagradnega kviza je Knjigarna in papirnica °OBRA KNJIGA M. Sobota) Neverjetno! Vsi (okrog 50) ste odgovorili, da se pravilno Piše četrtina, in ne četrtjina! Največ sreče pri žrebanju pa je lrr|el DARJAN GAŠPAR iz Adrijanec 32. Nagrado mu bomo Poslali po pošti. KUPON št. 12- ALI VESTE? Mi veste, katero besedo smo izpustili iz pregovora Brez .... ni ••loke? Odgovore bomo žrebali 11. decembra. Strah ima velike oči Nekoč sem bila sama doma. Očka in mamica bi se morala že zdavnaj vrniti. Postalo me je strah. V hiši je bilo vse tiho. Naenkrat pa zaslišim škripanje vrat. Prestrašim se in se skrijem pod posteljo. Čakam, kaj se bo zgodilo. Tedaj zaslišim korake. Kmalu ugotovim, da sta se vrnila očka in mamica. Zlezem izpod postelje, onadva pa sta se mi smejala. METKA SMODIŠ, 2. a OŠ Bakovci Kdor varčuje, si srečo kuje Zdi se mi, da veliko ljudi varčuje. Odrasli varčujejo tako, da vlagajo denar v banko. S prihranki si lahko kupijo, na primer, avto. Od staršev sem večkrat slišala, da tudi mi varčujemo. Tako smo lahko kupili parcelo za novo hišo. Varčujejo lahko tudi otroci. Čeprav obiskujem šele četrti razred osnovne šole, bom tudi jaz začela varčevati v banki. Ker sem še majhna, bosta vlagala denar na mojo knjižnico starša. Mogoče bom dobila kaj denarja od staršev, babice, dedka in tete. Ko ga bo malo več, si bom kupila kaj koristnega. Nekateri pa denar, ki ga dobijo, porabijo raje za sladkarije in podobno. Bolje bi bilo, če bi si kupili, na primer, smuči, drsalke in podobno. Ljudje, ki varčujejo, sebi srečo kujejo. Lahko gredo na dopust in si kupijo marsikaj lepega. JANJA JERŠE, 4. c OŠ III M. Sobota Veverica Veverica živi v gozdu. Ima dolg košat rep, ostre zobe in hitre tačke. Najraje je na drevesih, kjer si išče hrano. Veverica je zelo plašna žival. Opazujemo jo lahko le od daleč. V parkih pa lahko vidimo tudi udomačene veverice. Veverica ima najraje orehe, lešnike in žir. Prezimi v drevesni luknji, v katero si jeseni nanosi hrano, ali pa se zakoplje v zemljo. Lahko jim naredimo tudi hišice, ne smemo pa jih zapirati v kletke, ker od žalosti poginejo. CVETKA BELEC, 2. b OŠ Videm ob Ščavnici - AIDS lahko dobiš, če se »drogiraš«. (Manuel Šinko) - To je bolezen, ki vodi v smrt. (Boštjan Horvat) - Če se okužimo z virusom aidsa, tega ne vemo takoj. Moramo pa biti pozorni do svarilnih znamenj. (Leon Berden) - Povzroči ga virus HIV. Za aidsom je umrl tudi moj idol, pe- vec skupine QEEN. - To je bolezen 20. stoletja. Največkrat se prenaša z iglami narkomanov. (Dejan Kučan) - O aidsu bi se morali v šolah več pogovarjati. Tudi doma se o tem premalo pogovarjamo. (Lea Kuzmič) Učenci 7. b-razreda OŠ Bogojina Naša družina V naši družini smo štirje: mama, oče, sestra Jasmina in jaz. Imamo še enega kužka in dve muci. Imam jih rada. Pri nas je lepo. Vsi se imamo radi. BORIS FICKO, L b OŠ Tišina Jesen Listje odpada, veter pihlja... Dosti dežuje, mokra so tla. Kmetje orjejo, branajo, sejejo... Toplo sonce odhaja, megla z dežjem prihaja in zima nas ohlaja. SUZANA GUNGL, 5. raz. OŠ Stogovci Jesenski sprehod V soboto sem šel na obisk k svoji sestrični Nini. Bil je lep jesenski dan, zato sem se odpravil po daljši poti. Opazoval sem, kaj počnejo ljudje. Videl sem, da jih je dosti na vrtovih in v sadovnjakih. Z vrtov so pospravljali korenje, petršilj', solato, zelje in peso. Nekateri so jih prekopavali, nekateri pa so sadili tulipane. Na okenskih policah ni bilo več rož, ker so jih pospravili pred mra- zom. Sadje je bilo že obrano z dreves in pospravljeno v kleti. Listje na drevesih je bilo živopisno obarvano in je začelo odpadati. Ko sem prišel k Nini, sem videl, daje tudi ona zaposlena. Gra-bljala je listje, ki ji ga je veter vedno znova raznašal. Zelo se je jezila. Malo sem ji tudi jaz pomagal. Jesen je lep letni čas. MIRO ŠAVEL, 5. c OŠ III M. Sobota 14_______________________________________________________________________________________________________________________________________________________vestnik, 5. december 1996 Krajevna skupnost Benedikt Dobro se slišijo Telefon pri (skoraj) vsaki hiši, na dveh tretjinah cest še makadam Benedikt, Drvanja, Ihova, Locki Vrh, Negovski Vrh, Obrat, Spodnja Backova, Spodnja Ročica, Stara Gora, Sv. Trije Kralji, Štajn-grova, Trotkova, Trstenik in Ženjak so kraji, ki sestavljajo krajevno skupnost Benedikt v Slovenskih goricah. ZLATOPOROČENCA KAVAŠ IZ ODRANEC - Ivan se je rodil 1922. leta, Ana pa leta 1925. Poročila sta se 10. oktobra 1946, torej pred 50 leti. Rodili sta se jima dve hčerki: Micka in Veronika. Imata štiri vnukinje in dva vnuka. Pred kratkim sta se Kavaševa vnovič »poročila« v novi poročni dvorani Občine Odranci. Potem pa je bila seveda »gostija« in tudi priložnost za obuditev spominov. Ivan je kot mladenič delal v Franciji, okusil pa je tudi grozote druge svetovne vojne. Po osvodobitvi je delal na družbenopoltičnem področju, poklicno pa je bil nakupovalec živine in kontrolor oddaje mleke. Ana pa izhaja od Škafarjevih, znane gostinske družine v Odrancih, kjer je v mladosti, dokler se ni poročila, tudi sama delala. - Fotografija: J. Ž. Krajevna skupnost je torej iz 14 naselij. Vseh gospodinjstev je 520 in v njih živi 2.000 prebivalcev. S tega območja je zaposlenih od 400 do 500 ljudi. Če bo huje zaškripalo v obratu Peka v Benediktu (na obisku sem bil, ko je bila proizvodnja prekinjena), bo število zaposle- izrabili priložnost. Resnici na ljubo pa je treba tudi zapisati, da so pri uresničevanju projekta dobili tudi nekaj denarja iz državnega »budžeta« (sklad za demografsko ogrožena območja). Slabše pa je s krajevnimi in lokalnimi cestami. Čeprav ima marca 2001. leta. To pa je že prvo leto novega tisočletja! Obremenitve niso majhne: zaposleni plačujejo 2,3 odstotka od osebnega dohodka, kmetje pa 7,3 odstotka od katastrskega dohodka. Na prvo mesto referendumskega programa so dali asfaltiranje, krajevnih cest. Samoprispevek bodo (po)rabili še za dograditev prizidka k mrliški vežici, nakup in postavitev avtobusnih čakalnic ob magistralni cesti, obnovitev slatinskega vrelca v Benediktu, gradnjo povezovalnega kolektorja za kanalizacijo itd. Z denarjem iz drugih virov pa je krajevni skupnosti uspelo (z)graditi dom krajevne skupnosti - poslopje z ustreznimi prostori za delovanje KS. Četrtina od občine Območje krajevne skupnosti je žejen, bo verjetno Zajel vodo iz »starinskega« studenca in se odžejal. Tudi noge si bo odpočil, še posebno, če ga bo pot vodila iz nižinskega Benedikta k cerkvi Sv. treh kraljev, kije na pobočju. Naletel bo namreč tako na vodnjak kot tudi na nekaj klopi ob njem. Krajevna skupnost Benedikt je letos dobila iz lenarškega občinskega proračuna 13.000.000 tolarjev, kar je le nekaj več kot četrtina proračunskega denarja KS Benedikt. Le-ta znaša 50.000.000 tolarjev. Razlika (37.000.000 tolarjev) so drugi viri, predvsem krajevni samoprispevek in lastna sredstva KS (najemnina od teniškega igrišča, gospodarjenje s komunalnimi in energijskimi napravami itd.) Novi grb Lendave Pisali smo že, daje lendavska občina razpisala natečaj za izdelavo osnutka novega grba Lendave oziroma znamenja občine. Na natečaj so dobili 11 osnutkov, izmed katerih so za najboljšega izbrali osnutek Katjuše Kranjc. Čeprav je izbira povzročila veliko nasprotovanj, pa na poziv občine, da naj pripombe pošljejo na občinski svet, ni prispela nobena pripomba. Tako je svet občine dokončno sprejel osnutek. Kmalu je pričakovati, da bo občiona dobila svoj grb in druga znamenja, ki jo bodo predstavljala doma in zunaj občine. J. D. ■ BOGOJINA - Čez dve leti bodo v Bogojini praznovali 790. obletnico prvega zapisa imena kraja. Gre za enega prvih krajev na našem območju, zapisanega v listinah že davnega leta 1208. Sicer pa je bila Bogojina že nekdaj pomembno krajevno središče, kar velja tudi za Martjance in Prosenjakovce. Zanimivo je, da so bile druge bližnje vasi omenjene veliko kasneje kot Bogojina. M. J. ■ BREZOVCI - Z vodstvom Občine Puconci so se dogovorili o obnovi zapuščene in propadajoče zgradbe nekdanje podružnične osnovne šole v Brezovcih. Ta objekt naj bi obnovili do začetka naslednjega šolskega leta, ko bodo v njem odprli oddelek puconskega otroškega vrtca. Brezovski vrtec bodo obiskovali tudi otroci iz sosednjih vasi Predanovci, Lemerje, Strukovci in Puževci. M. J. ■ LIPA - Referenduma za podaljšanje krajevnega samoprispevka v naslednih petih letih se je udeležilo 83 odstotkov volilnih upravičencev. Tako bodo do konca leta 2002 - veljati začne od 1. januarja 1997 - zbrali okrog 15 milijonov tolarjev. Predvidevajo gradnjo kanalizacije, vodovoda, ureditev dvorane vaškega doma in njegovo vzdrževanje, preplastitev vaških ulic, ureditev pokopališča in mrliške vežice, kabelskega TV-sistema in sofinanciranje društev. M. J. ■ DOKLEŽOVJE - Vodstvo krajevne skupnosti zahteva, da se zaradi nemotenega vzdrževanja in upravljanja vaško-gasi-Iskega doma v Dokležovju ta objekt vknjiži pri Okrajnem sodišču Murska Sobota kot njena lastnina. Na ta način bi Krajevna skupnost Dokležovje postala dejanski lastnik ter uporabnik dvorišča in vaškega doma. S t^m soglaša tudi Občinski svet Občine Beltinci. M. J. nih kaj hitro za nekaj deset ljudi manjše. Zdomcev pa je vse manj, saj tačas redno dela na tujem le še kakih 30 ljudi. Veliko več pa jih hodi občasno na delo čez mejo. Tako imenovanih čistih kmetij pa je menda le 80. Veliko več, pravzaprav prevladujejo, pa je polkmetov. Dobro pa je, ker se širita obrt in (zasebno) podjetništvo. Tako naj bi bilo že 50 obrtnikov oziroma zasebnih podjetnikov. In ker praviloma le-ti ne morejo vsega sami postoriti, zaposlujejo v povprečju še po enega delavca. Pa dejavnosti? Proizvodne menda ni, pač pa le storitvene: oljarstvo, cvetličarstvo, pekarstvo, avtok-leparstvo, avtoprevozništvo, kovaštvo, mizarstvo, stavbno kleparstvo, zidarstvo, trgovina, gostinstvo ... Kako so V okviru programa celotnega razvoja podeželja in vasi so na območju KS Benedikt uredili štiri vodnjake. Eden od njih je tale. Mimo njega vodi cesta od Benedikta k cerkvi Sv. treh kraljev. - Fotografija: Š. S. Kar 510 telefonov V vseh krajih je izredno dobro razširjena telefonija, saj imajo kar 510 telefonskih priključkov. Pred leti, ko so napeljevali omrežje, so ljudje pač RADENCI - V srednji šo-_____ li za gostinstvo in turizem, ki deluje v Radencih od 1962. leta, se v tem šolskem letu izobražuje 543 dijakov, kar je največ doslej. Pouk imajo v dveh izmenah in celo v internatu šole. Letošnje šolsko leto imajo tudi dva razreda dijakov štiriletnega šolskega izobraževanja. Vse to kaže, da je v Pomurju veliko zanimanje za poklice gostinskih in turističnih delavcev. (F. KI.) tujec, ki zaide v omenjene kraje, občutek, da je »vse asfaltirano«, je le nekoliko drugače. Tajnik krajevne skupnosti (sicer pa predsednik lenarškega občinskega sveta) Milan Gumzar je povedal, daje od 93 kilometrov cest asfaltiranih le 35 kilometrov in da so zato »največji problem ceste«. Res pa je, da gre predvsem za veliko krajših makadamskih cestnih odsekov in ne toliko za »dolge ceste«. Sčasoma pa jih bodo najbrž le posodobili. Letos, denimo, so z asfaltom prevlekli šest odsekov v skupni dolžini 3.600 metrov. Benedikt zajema 24 kvadratnih kilometrov. Vključili so se v projekt celostnega razvoja podeželja in vasi in lani so na be-nediškem območju obnovili štiri vodnjake, ne za to, ker bi jih potrebovali zaradi oskrbe z vodo (490 gospodinjstev je priključenih na mariborski vodovod), ampak skrbijo za ohranjanje kulturne dediščine. Če pa je človek že pri vodnjaku in Čmo-bela preteklost V novo tisočletje V Krajevni skupnosti Benedikt ne morejo brez krajevnega samoprispevka. Na novo so ga uvedli prvega aprila letošnjega leta, obdobje plačevanja samoprispevka pa se bo izteklo 31. organizirani? Letos so imeli v KS Benedikt volitve novih članov sveta krajevne skupnosti-Območje krajevne skupnosti so (za volitve) razdelil' na tri volilne enote in v vsa- ki so (izmed 35 kandidat-ov) izvolili po tri člane. Svet krajevne skupnosti tako šteje devet članov, predseduje pa mu Janez Zorko. Organi krajevne skupnosti so še (poleg sveta) nadzorni odbor, krajevna volilna komisija ter odbori in komisije- * benediški krajevni skupn°' sti pa nimajo vaških odborov, kakršne sicer poznajo v krajevnih skupnostih v Prekmurju, seveda tam, kjef je KS sestavljena iz več vasi-Svet KS Benedikt je pristojen za odločanje za celot’ območje štirinajstih vasi-- -711- no Svet pa ima (v soglasju z panom občine) pristojnost if' enovanja tajnika KS za iZ^?' janje administrativno-tehnic' nih del in za izvajanje skleP°v' Seveda pa v KS Benedikt PoZ' najo tudi neposredne oblik® odločanja občanov o lokaln1*1 zadevah: zbore občanov, re‘e' rendum in ljudsko iniciativ0^ Sprejemi za ostarele V Dolgi vasi so se začeli letošnji sprejemi za ostarele v lendavski občini. December je čas, ko krajevne skopnosti in vaški odbori pripravljajo sprejeme za ostarele občane, na katerih jih seznanijo z razvojem vasi in jih po možnosti obdarijo. Že nekaj let se v te spre- Kanalizacija tudi v Kobilju CESTE ZBLIŽUJEJO. Na našem posnetku, ki je bil narejen leta 1969 v Sombotelu na Madžarskem, je del dobro ohranjene rimske ceste. Ogledali so si jo člani soboškega mešanega pevskega zbora Štefana Kovača. Takrat je zbor deloval komaj drugo leto in veliko pripomogel k utrjevanju sožitja na tromeji. Zbor je že takrat nastopal na Madžarskem in v Avstriji in tamkajšnji pevski zbori so mu obiske vračali. S Ptuja je nekoč vodila rimska cesta do Sombotela, ki se je takrat imenoval Savaria. F, Štefanec Po elektrifikaciji, asfaltiranju cest in gradnji vodovoda se v Kobilju pripravljajo na uresničitev še ene pomembne naloge. Urediti želijo kanalizacijo. Nekaj denarja bodo zagotovili s krajevneim samoprispevkom, nekaj bo primaknil občinski proračun, nekaj pa ga bodo dobili od republike. Življenje v tej najmanjši občini postaja čedalje pestrejše, saj si želijo zagotoviti kar najboljše razmere. Graditi nameravajo otroški vrtec in telovadnico, oba objekta naj bi bila končana v prihodnjem letu. Gradnja kanalizacije naj bi stala okoli 20 milijonov tolarjev, medtem ko bi za vrtec in telovadnico potrebovali 34 milijonov tolarjev. Poskrbeli bodo tudi za redno odvažanje smeti in drugih odpadkov na osrednje smetišče v Dolgi vasi, tako da bo vas čista in okolje prijazno vsem, ki bodo vanjo prišli. Pričakujejo, da bo v prihodnjem letu zaživel tudi meddržavni mejni prehod, v uredi- tev katerega so vložili že veliko dela in denarja. Jani jeme vključuje tudi Karitas-Dolgi vasi so ostarelim v va kem domu pripravili pester k" turni program, na katerem nastopili vaški šolarčki in 01 ■ čki iz vrtca, pevski zbor in c trarji. Organizatorji teh sPr jemov trdijo, da so koristni, . se v današnjem svetu ljudje b° odtujujejo kot srečujejo, še P{ sebno pa to velja za ostat® občane. To je možnost, da med seboj srečajo in občuW ’ da niso sami. Takšna srečaj bodo potekala vse do božic3 bodo v sleherni krajevni skW nosti lendavske občine, d- i I i I I 1 1 ( ! ( I S f S 8 Gasilskega doma v Zbigovcih ne uporabljajo le za potrebe gaS'. ampak imajo v njem tudi razne negasilske (kulturne in druge) Pr'^j{ tve, v delu objekta pa sta trgovina in zbiralnica mleka. V veliko mladih. Ti so pred kratkim zamenjali letve na ostrešju i° ju na novo prekrili. Tri dni po deset ur je delalo 18 mladih gas^L-gasilk. Pridne mlade člane je z moštom »častil« sam predsednik štva Branko Križan. - Fotografija: L. Kr. vestnik, 5. december 1996 15 z naših krajev Človek in njegov konjiček Zaljubljen v starine Kovinostrugar ima rad tudi - les Ste bili letos na »kmečki paradi« na kmetijsko-živilskem sejmu v pornji Radgoni? Če ste bili na mimohodu starih traktorjev, potem vam je prav gotovo vzbudil veliko pozornost nemški traktor Ross, ki se vziga s »čikom«, izdelali pa so ga v lopi in na podstrešju Lastnik tega traktorja je 45-letni Feliks Rajh iz Brengove pri Cerkvenjaku. Pa ne samo tega delovnega stroja, ampak tudi niza drugih (stabilnih) motorjev na nafto in bencin. V lopi na dvorišču sem imel priložnost opazovati še več drugih strojev 'n delovnih pripomočkov, zlasti Za kmetijstvo. Naj jih nekaj na-štejem! Vprežni: kosa, obračalnik in grablje ter plug. Dalje: ko-vaški meh, naprava za čiščenje Zrnja z zrakom (po domače ^0, orodje za slamokrovce, kmečki leseni voz, kočija ... Feliks me je povabil na pod-strešje stanovanjske hiše. Tudi tarn je mnogo starin. Spet naj Jlb nekaj nanizam: stari likalniki na oglje, glasbeni inštrumenti, orodje za peč na drva, gramofon na vzmet, stenske dre, slike (na primer na temo štirih letnih časov), nabožbne ^azstava ptic v Odrancih Nekaj maj kot dvesto ptic Društvo za varstvo in vzgojo ptic Slavček iz Beltinec je pripravilo v ^kem domu v Odrancih v razstavo ptic. Na njej je bilo razstavljenih 195 !c> 132 pa so jih ocenili ter podelili štiri naslove šampionov. Nekaj manj acso ocenili zato, ker ocenjujejo samo enoletne ptice. Šampioni so postali barvasti ka-arček rumeni lipokrom. kanarček g °ster konsort, pri eksotih gauldo-arnadima ter pri papigah pojoča JrPiga. Šestintrideset najlepših pa-s te razstave se bo udeležilo re-™b|iškega tekmovanja, ki se bo celo še konec tega meseca v Zalo-?\Na razstavi so sodelovali člani ^štva Slavček, razstavili pa so de-, c Vrst kanarčkov, pet vrst srednjih ninife, pojoče papige) in velikih 5 p'g (rozele, žako) ter razne vrste P^ard papig (modri normal, albi-Poleg tega so razstavljali še ek-te gauldova amadina, japonske lebčke, avstralske zebrice in dru-' Razstavljeni pa so bili tudi 1940. leta v Nemčiji. podobe in kipci, stare knjige, stare fotografije ... »Že dolgo zbirate starine?« sem postal radoveden še z vprašanjem. Dotlej, dokler nisem »zinil«, sem le opazoval, se navduševal in - naj mi bo oproščeno - dajala me celo zavist. Tudi sam se navdušujem za stare predmete, vendar sem se na zbirateljstvo spomnil daleč prepozno: starin ne najdeš več kjerkoli, saj jih ljudje vse bolj cenijo. Zbiratelji, kot je Feliks Rajh, pa še posebno, sicer ne bi zbral toliko (kdo ve, koliko?) predmetov. »Starine sem začel zbirati, ko sem bil še osnovnošolec. Kar veliko drobnih predmetov sem nabral, pozneje pa sem jim dodal še večje predmete, med njimi tudi star traktor in druge motorje,« je povedal konjičkar. Muzej na sejmu? V'nadaljevanju pogovora je menil, daje napočil čas, kp bo Izbrali so štiri šampione. treba odločiti, kako naprej. Je v veliki dilemi: ali naj uredi lastni muzej starih predmetov na domačem dvorišču, ali pa kje drugje, recimo v neki tuji hiši v sosednji vasi, ki bi bila (glede na svojo arhitekturo) še kako primerna, a bilo bi jo treba kupiti; stane pa toliko in toliko (menda 100.000) mark. Teh pa Feliks nima, saj je veliko denarja že porabil za gradnjo stanovanjske hiše in pozneje še sodobne in velike strojnostrugar-ske delavnice ter njeno opremljanje s stružnicami in drugimi stroji. Razmišlja tudi o povezavi s kmetijsko-živilskim sejmom v Gornji Radgoni, kjer bi morda uredili stalno razstavo starih kmetijskih strojev, orodij in pripomočkov. Delež starin, ki bi jih prispeval, bi bil velik. Tako je, ko se človek posveti kakemu konjičku oziroma delu, ki ga najraje opravlja in ima zaradi tega (pa naj se bere še tako nelogično) »same izdatke«. Tako kot mnogi drugi zbiralci, je tudi Feliks nekaj starin kupil za »keš«, druge je moral odplačati s protiuslugo v svoji strojno-strugarski delavnici, v kateri sicer izdeluje strojne dele za industrijo, ne odkloni pa tudi st- križanci in nekaj zunanjih ptic. Največ pozornosti je vzbudila papiga žako, ki je nekoliko večja, zelo redka in se tudi po obnašanju precej, razlikuje od drugih papig. V Pomurju obstajata dve društvi za varstvo in vzgojo ptic, tako poleg Slavčka iz Beltinec deluje še eno v Murski Soboti. Slavček ima precej članov, od tega dvanajst gojiteljev ptic. Posamezniki pa imajo od šestdeset do sto ptic. Besedilo in foto:ANR NAJSTAREJŠA BISTRI-CANKA - Te dni je stopila v 95. leto svojega življenja Terezija Kolarič iz Dolnje Bistrice. Imela je kar dvanajst otrok. Devet jih še živi in med njimi je tudi Jože, kije bil svojčas predsednik Občine Lendava, direktor turniške Planike ... Skoraj ves čas doslej je delala na kmetiji. Zdaj v glavnem poseda v kuhinji ali v svoji sobi, zanjo pa posebno skrbi 73-letna hčerka Marija (desno na posnetku, da ne bo pomote!). Zdravje ji v minulih letih ni bilo najbolj naklonjeno, sedaj pa se še kar dobro počuti, četudi ne jemlje več nobenih zdravil. Zelo rada se tudi pošali in tako je tudi ob našem obisku malo za šalo malo zares dejala: »Jožko (mislila je svojega moža, ki je umrl že pred 26 leti) je bil v Ameriki, pa si tam ni mogel najti žene, ampak je prišel domov po mene.« In ko smo se poslavljali, se je strinjala, da jo lahko spet obiščemo in fotografiramo, ko bo praznovala 100. rojstni dan. Da bi le! (Besedilo in fotografija: J. Graj) rojnih storitev za kmetijstvo. No, nekaj pa je dobil tudi »gra-tis«. Se pa dobro zaveda, da so predmeti »nametani«, neurejeni in nepopisani. Torej ga čaka še precej dela, preden bo muzejska zbirka urejena, morda tudi »očiščena« nekaterih predmetov. Mercedes, Chevrolet... Ste bili kdaj v prodajalni Ka-stner & Ohler v Mariboru. Če ste šli tja, potem ste tam videli mercedes, letnik 1948. Preden so ga uporabili v reklamne namene, je bilo treba avto obnoviti. In uredil ga je Feliks Rajh. Pa ne samo tistega! Tudi svoj Chevrolet, letnik 1974, dolg skoraj šest metrov. To je prava ameriška »ladja«, s katero se tu in tam kam zapelje in vzbudi veliko pozornost. Kaj pa opel olimpia, izdelan 1950. leta? Dokaj načeta tvarina je v delavnici v Brengovi in zaščitena s temeljno protirjavno barvo in tako do neke mere »konzervirana«. Pravo delo pa se šele začenja. Tudi ta oldtimer bo čez čas spet vozil po cesti, četudi le na kakem avtorallyu veteranov. In morda se bosta v njem peljala obnovitelj Feliks in njegova družica Vera? Š. SOBOČAN ■ČERNELAVCI - V Černelavci gradijo pločnik v Gorički ulici, ki ga financira krajevna skupnost z denarjem, zbranim s krajevnim samoprispevkom. Če bo vreme primerno, bodo pločnik uredili še v tem letu in bo prispevek k večji prometni varnosti. Uredili bodo tudi avtobusno postajališče. (L. B.) ■ PUCONCI - V vseh petih krajevnih skupnostih občine Puconci je 763 občanov, starejših od 70 let. Pred kratkim so imeli srečanja in pogostitve v Puconcih, Dankovcih, Zenkovcih, Puževcih in Lemerju. Posebej zanimivo je bilo srečanje v Lemerju, kjer je državni prvak v letenju s toplozračnimi baloni Štefan Bertalanič uresničil željo najstarejšemu udeležencu Francu Prši iz Brezovec in ga z balonom popeljal v višave. Sploh je v starejših ljudeh veliko optimizma. Tako je 94-letni Aleksander Beznec iz Mačkovec izjavil: »Vse se mi zdi lepo, le žal mi je, da se nisem rodil 70 let pozneje!« (J. K.) ■ BREZOVICA - Vaščanom Brezovice v KS Velika Polana ni treba več po nakupih v druge kraje, kajti zasebni podjetnik iz Murske Sobote je v tamkajšnjem vaško-gasil-skem domu odprl samopostrežno trgovinico z osnovnimi gospodinjskimi in življenjskimi potrebščinami. (L. B.) ZLATOPOROČENCA HORVAT - V družinskem krogu sta pred kratkim praznovala 50 let skupnega življenja Ana in Štefan Horvat iz Velike Polane. Ona se je rodila 1922. leta, on pa leta 1919. Pretežni čas zakonske skupnosti sta delala na kmetiji, Štefan pa se je ukvarjal tudi malo s politiko, saj je bil nekaj časa delegat v nekdanji skupščini Občine Lendava. Zaslužen je tudi za gradnjo vodovoda v Veliki Polani. V zakonu sta se jima rodila dva otroka: sin Mi- lan, ki živi v Murski Soboti, in hčerka Rozina, ki ju na jesen življenja »neguje« v domačem kraju. Rada imata svoje štiri vnuke in eno prav- nukinjo. Zahvalno mašo za srečnih 50 let zakona je daroval velikopolanski župnik Franc Kodi-la. - Fotografija: J. Žerdin Beltinci Denar za orgle bo! Iz sporočil župnije sv. Ladislava v Beltincih o prispevkih za sofinanciranje nakupa orgel, ki so jih medtem že predali namenu, naslovljenih na beltinsko občinsko upravo, je razvidno, da so do začetka letošnjega novembra zbrali 196.350 nemških mark. Od tega so največ zbrali po domovih, in sicer 70.000 DEM v prvem in 54.000 DEM v drugem primeru. Poleg tega je Občina Beltinci prispevala 30.000 DEM, od darov za orgle pri pogrebih pa so dobili 26.850 nemških mark. Od podjetij, kot so LB Pomurska banka, Pomgrad Nizkogradnje in KG Rakičan z enotama v Beltincih in Nemščaku, ter od neimenovanih posameznikov so prejeli 8.500 DEM, za klopi v cerkvi pa 7.000 nemških mark. Primanjkuje še okrog 100.000 DEM. Tako sije moral župnijski urad pri posameznikih sposoditi že 68.650 DEM, da so lahko plačali obveznosti. Kot glavni razlog navajajo premajhen odziv podjetij in podjetnikov na prošnje, ki jih je bilo poslanih 70, odzvali pa so se le trije. Zato bodo z akcijo zbiranja denarja za nakup-orgel v župnijski cerkvi sv. Ladislava v Beltincih nadaljevali. Pri tem se kaže tudi velika pripravljenost Občine Beltinci, da z dodatnimi 30.000 nemškimi markami prispeva k čim prejšnjemu nakupu omenjenih orgel. V ta namen bo občinska uprava župnijski urad zaprosila za mnenje in podrobnejše poročilo. Dobro pa se zavedajo, da gre v tem primeru za veliko prosvetno in kulturno pridobitev celotne občine. M. JERŠE Obnovili in razširili bodo most Lesen most čez Bukovnico na regionalni cesti Lendava-M. Sobota pri Dobrovniku je bil v prometu vedno ozko grlo, tudi takrat, ko še ni bilo tako velikega prometa kot danes. Delavci Cestnega podjetja so se lotili prenove pred nekaj dnevi in, kot kaže, bodo most popravili in razširili do prvega snega. Omejitev za vozila, težja od osem ton, je upošteval le ŠČUKA, DA TE KAP! - Vojko Tepuš, Goran Škaper in Jože Osojnik z Vaneče so ujeli v Kraščih (natančnejše točke seveda nočejo izdati) ščuko, ki je bila dolga 102 centimetra, tehtala pa je 9,40 kilograma. V spomin na veliko skupno trofejo so se fotografirali. - Fotografija: E. Škerlak Beltinci Beltinski občinski Svetniki so sprejeli sklep, po katerem bodo najpozneje do 15. decembra sklicali posebno sejo občinskega sveta, namenjeno obravnavi in sprejemu dolgoročnega in srednjeročnega razvojnega programa Občine Beltinci. Gre za okrog 170 strani dolgo gra malokdo, zato je bil skoraj vsako leto obnovljen, sicer bi promet po tej pomembni cesti zamrl. Dobrovnik se te dni pripravlja na referendum o uvedbi krajevnega samoprispevka in o ustanovitvi nove občine. V prihodnjem letu bo torej uradno ustanovljena nova občina, v katero se bosta vključili še vasi Strehovci in Žitkovci. Jani divo, ki terja temeljito proučitev. Obenem so ugodili prošnji KS Dokležovje za podelitev koncesije za gradnjo plinovodnega omrežaja v Dokležovju in vlogi Zdravstvenega doma Murska Sobota za predhodno soglasje k najemni pogodbi za izdajo ordinacije v Zdravstveni postaji Beltinci, kjer bi opravljali občasne zdravniške preglede za očala. M. J. 16 vestnik, 5. december 199J 4 eportaža Prvo sejo državnega zbora vodil argentinski Slovenec Prva seja novoizvoljenega parlamenta se je začela in končala s prekinitvijo. 90 odstotkov časa je bilo namenjenega odmorom. Po tem ko so okrog 11. ure izvolili mandatno-imunitetno komisijo -pred tem so seveda odpeli Zdravljico, poslušali nagovor predsednika republike in se kot novi poslanski orkester fotografirali - je ta razpravljala in razpravljala. Njena naloga je bila namreč ugotoviti, ali sta pritožbi zoper izvolitev kandidatov z nacionalne liste slovenskih krščanskih demokra- tov sporni. Sporna imena naj bi bila: Izidor Rejc, Miroslav Mozetič, Marijan Schiffrer (kot najstarejši med poslanci je imel čast voditi prvo zasedanje parlamenta). Ko je v popoldanskih urah mandatno-imunitetna komisija ugotovila, da njihovi mandati niso sporni, so njihova poslanska mesta potrdili tudi novi poslanci, in sicer s 45 glasovi »za« in 42 »proti«, ob tem da kandidat, za katerega se je glasovno, ni glasoval in ob tem, da je bilo navzočih od 87 do 89 poslancev. Izid je na- Dr. Janez Drnovšek (LDS) in Marjan Podobnik (SLS); Le eden od naju bo lahko glavni, zato bi bilo prav najti takšno rešitev, da bova oba še naprej v središču pozornosti. vsezadnje dokaz, da pomladne stranke znajo nastopati kot koalicija, ko ne tekmujejo ravno med sabo. Vendar pa se je pri izvolitvi predsednika državnega zbora na ponedeljkovi seji pokazalo, da pomladna koalicija ne zagotavlja parlamentarne večine, torej 46 proti 44 glasov, kot so zadnje dni napovedovali v javnosti, temveč postaja slovenski politični prostor fifty : fifty. Očitno je postalo, da v politiki ob vsej kombinatoriki ne moreš staviti na permutacije. In kaj so poslanci pa seveda številni obiskovalci in novinarji počeli v četrtkovem, skorajda celodnevnem odmoru? Stikali so glave, se družili vsak s svojim in čakali (predvsem novinarji), da se iz kakšnega kota prikotali pomemben lider ali pa kak prestrašeni novopečeni poslanec, ki ga je bilo mogoče spoznati po njegovi drži, predvsem pa po obrazu, na katerem je pisalo: »Joj, nerodno mi je!« Medtem ko so se nekateri prejšnji in zdajšnji poslanci vedli pokroviteljstvo, tudi do pisarjev iz svojega konca, se je poslanka naredila, kot da ne bi še nikoli videla niti slišala za ljudi s svojega konca. No. ja, njeni res nismo bili tam. Najbolj družabno razpoloženje je bilo seveda v jedilnici, kjer ste si lahko za 450 tolarjev privoščili kosilo, torej za ceno, ki ustreza nizkim plačam poslancev (!), ali pa popili nekaj sokov za dvesto tolarjev. In kaj je bilo pri vsem tem najbolj prijetno? Da so kadilci prišli na svoj račun. Lahko so kadili po hodnikih, v prostoru pred veliko dvorano, razen v delu jedilnice. Pa naj se še kdo pritožuje, da mu je bil cel čakajoč dan na delo drugih težak? A. POTOČNIK Marija Pozsonec (madž. narodn.): Ne čujem dobro in tudi videti ne Želim vsega. Se bom že sproti odločala tako, kot bo zame najbolje. Ciril Pucko (SKD): Je že res,'1 nez, da smo pomladne strani vendarne pozabimo, da je pred mi zdaj zima ... Andrej Gerenčer (LDS): Daje me domotožje in najraje hi se kar vrnil med svoje volilce... Jože Špindler (LDS): Jaz sem tukaj došel, vendar na limanice se ne dam bnega stranskarskega prvaka. Geza Džuban (LDS) in Zmago Jelinčič (SNS): Midva sva tukaj že stara znanca in priznati morava, da ni slabo. Brata Janez in Marjan Podobnik (SLS): Kakšna škoda, da nimava še treh bratov. Zdaj bi si lahko razdelili vse ključne pozicije v državi. Fotozapisi: L. KOVAČ N. JUHNOV Jožef Školjč (LDS), dosedanji^ dsednik DZ: Saj so tudi ti sedež poslanskih klopeh kar udobl1’ pravega pregleda čez dogaja® dvorani nimaš in vedno ti je hrbtom. vestnik, 5. december 1996 eportaža 17 Od hišnega reda do ajdove kaše Usposabljanje lastnikov turističnih kmetij po novem učnem Programu - Vključeno tudi poznavanje primerne arhitekture, domače polnovredne prehrane in pisanje seminarske naloge Minuli teden, ko je prvi sneg pobelil pokrajino, seje majhna skupina boških in žensk potila na pečarovskem hribu. Pa ne zaradi poledice ali suega na cesti, potili so se pri gnetenju testa, mešanju, peki in kuhanju Za štedilniki na vzorni turistični kmetiji Zelko v Pečarovcih. Ob našem obisku so namreč spoznavali premalo promovirane domače prekmurske in prleške jedi, najsi bodo to solate iz ajdove kaše, bibe, sadni kruh ali Pestra izbira zelenjavnih jedi iz doma pridelane zelenjave. Pa vseeno to ni bil navaden kuharski tečaj in udeleženci niso kili začetniki, nevešči kuhanja. Udeleženci dvotedenskega usposabljanja so bili lastniki turistič-uih kmetij, ki so si zaradi novega Zakona o gostinstvu morali pridobiti potrdilo o ustrezni usposo-Mjenosti. Na srečo je Kmetijski Svetovalni službi Pomurja, ki se od začetka ukvarja z dopolnijo dejavnostjo na kmetijah, us-Pelo pridobiti tovrstno usposa- Sak je imel kakšno delo, vsak je izvedel kaj novega. vp3nje po programu, ki je pripra-J®P v sodelovanju Ministrstva kmetjstvo, Ministrstva za go-£^arske dejavnosti in s potrdi-Ministrstva za šolstvo. Naj- prej so poslali obvestila vsem, ki že obratujejo, pa nimajo ustrezne izobrazbe - kdor se je vse življenje ukvarjal s kmetijstvom, se sedaj ne bo vpisoval v gostinsko šolo. Marsikje so končali ustrezno srednjo šolo otroci. Tokrat so se srečali lastniki turističnih kmetij (praktičnega dela sta se udeležila gospodar in gospodinja) Grabar iz Sela, Erniša s Suhega Vrha, Šonaja iz Veržeja, Kuzmič iz Vidonec, Benko iz Sp. Ščavni ce, Ozmec iz Slamnjaka, Roškar iz Lastomerec, Rožman iz Dole vasi, Cuk iz Banute, Jureš iz Ljutomera, Puhan iz Černelavec, Sever iz Polane, Marko iz Naso- ve, Pasero iz Tešanovec, Vugrinec iz Kobilja in Kis iz Doline. Kar pestra struktura udeležencev iz zares različnih krajev severovzhodne Slovenije. Kljub temu je veliko zanimanje tudi za naslednje podobno usposabljanje, še bolj pa sedaj, ko seje razvedelo, daje tokratno Olga Godina je vešča »poučevanja«, saj je dolga leta učila na Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Radencih. izobraževanje res konkretno, s praktičnimi in koristnimi nasveti o vsem, kar spada k ponudbi in delovanju turistične kmetije. Veliko je pripomoglo tudi to, da sta svetovalka za turizem pri Ministrstvu za gospodarsko dejavnost Sonja Kreslin in Ivanka Donko, ki v Kmetijski svetovalni službi skrbi skupaj s svetovalkami za Na minulem gostinsko-turističnem zboru na Bledu so se zelo dobro odrezale tudi pomurske kmečke gospodinje. V svoji kategoriji sta tekmovali tudi Kristina Vargazon s Cvena in Klara Gregorec iz Slaptinec: Za izdelavo rezančnega testa in pripravo polnovrednega narezka sta prejeli zlato medaljo. Čestitamo! razvoj kmečkih gospodinjstev, . uspeli pridobiti številne dobre predavatelje. Poleg obeh omenjenih so predavali tudi Tadeja Lazanski, Milena Kulovec, Vlado Goldinsky, Olga Godina, Niko Brus, Ernest Novak, Štefan Vrečič in Slavica Mučič. 70-urni tečaj je trajal od 18. do 29. novembra, do 9. decembra morajo pripraviti seminarsko nalogo z obsegom od 8 do 25 strani z naslovom Ponudba na moji turistični kmetiji, to morajo potem še ustno zagovarjati, 16. decembra pa Največji mojster »gnetenja« in »vlačenja« bib bodo podelili potrdila o opravljenem usposabljanju. Stroške usposabljanja si morajo seveda plačati sami, na srečo pa so se občine zelo pozitivno odzvale na prošnjo svetovalne Sicer prostorna in sodobno opremljena kuhinja Zelkove turistične kmetije je bila skorajda pretesna za vse udeležence prvega usposobljanja. službe za sofinanciranje, tako da tečajnikom plačajo 50 ali pa tudi 100-odstotkov stroškov. BERNARDA B. PEČEK FOTOGRAFIJE: JURE ZAUNEKER ■ CERNELAVCI - V KS Černelavci živi 150 občanov, starejših od 70 let. Tradicionalnega ^nja in pogostitve seje udeležilo 90 starostnikov. Pfiietno razpoloženje so skrbeli člani tamburaške-žtvoHj^^^la, ki deluje v okviru upokojenskega dru-ILj. ste> Pa zaradi bolezni ali onemoglosti niso d0 j’ so predstavniki vaških odborov obiskali na ^Ovih in jih primerno obdarili. (L. B.) ■ GORNJA RADGONA - Upokojena katehi-prG st’nja Marija Cimerman iz Gornje Radgone je Hj^^tkim (ob 40-letnici delovanja katehistinj v dr orski škofiji) prejela iz rok mariborskega škofa la a ranca Krambergerja odlikovanje - medaljo ško-ntona Martina Slomška - za zvesto služenje Ce- ^'jaki murskosoboške gim-Pazije ter srednje strojne in tekstilne šole so ob svetov-beni dnevu boja proti AlD-v ponedeljek postavili s*ojnico, delili kondome, Propagandni material ter Pentlje, ki so jih naredili sami. Ne bodi ga len, speli s° jih poldrugi tisočak, Prav tako pa so popisali in Prelepili šolske stene in j^ata z grafiti, plakati in *astnimi stihi. Podpis tam na koncu mize pa je name-Pjen za postavitev kondo-J?ata. Dr. Zorica Levačič -|Prk je bila mladim pripra-, jena odgovarjati na vpra-SaPja, postavljena javno Pred publiko ali diskret-nejša z listka. Dr. Branislava Belovič pa je na pogovor povabila še njihove Profesorje. MH, foto: JZ rkvi. Gre za najvišje priznanje, ki ga podeljujejo ne-duhovnikom. (F. KI.) ■ PUCONCI - No OŠ Puconci je okoli 90 odstotkov učencev vozačev, ki so vezani na prevoz s petimi šolskimi avtobusi. Tudi ob slabem vremenu morajo čakati na avtobus skoraj pod milim nebom. Želja po pokritem postajališčuje bila že vrsto let velika, a jo šele zdaj uresničujejo: blizu šole gradijo objekt, ki bo stal 5.500.000 tolarjev, v njem pa bodo poleg pokritega postajališča še garaža za kombinirano vozilo, ki ga bo šola kupila spomladi, prostor za shranjevanje orodja in večnamenski prostor, ki ga bodo uporabljali tudi za interesne dejavnosti. (J. K.) Prekmurska bukev za papeža To je navadna bukev (Fagus sylvatica), namenjena za papežev vrt v Vatikanu. Vsako leto da ena država nekaj rastlin za ta vrt. Letos je za to izbrana Slovenija. Bukev je bila izbrana v naši drevesnici zaradi tega, ker nikjer v Sloveniji niso našli primerne dovolj velike rastline. Problem je predvsem pri presajevanju večjih rastlin. V naši drevesnici je ta bukev rastla že sedem do deset let, vendar smo jo vsako leto šolali. To pomeni, da smo vzdrževali koreninski sistem na taki ravni, da se jo lahko pri tej velikosti uspešno izkoplje.in presadi. Na ta dogodek smo ponosni, ker je to dokaz, da imamo v naši drevesnici uspešno pridelavo rastlin, ki so gojene na domačih tleh. Bukev lahko doseže starost tristo, štiristo pa tudi tisoč let. Upamo, da bo tudi ta bukev dočakala eno od teh starosti. Vrtnarji VRTNARSTVA, Murska Sobota 18 vestnik, 5. december 1996 'odlistki OD ABRAHAMA DO PRVEGA PAPEŽA -POPOTOVANJE PO IZRAELU, SVETI DEŽELI Gospod je rekel Abrahamu: »Pojdi iz svoje dežele in od svoje rodovine in iz hiše svojega očeta v deželo, ki ti jo pokažem! Naredil bom iz tebe velik narod in te blagoslovil. Poveličal bom tvoje ime, da bo v blagoslov. Blagoslovil bom tiste, ki bodo tebe blagoslavljali, in preklel tiste, ki bodo tebe preklinjali, in v tebi bodo blagoslovljeni vsi rodovi na zemlji.« Pripravila: Marinka JERIČ 14. del Praznovanje (Svetkovanje) - oblika sonaravnega bivanja in razumevanja sveta Tukaj so frančiškanski patri spet bili ambasadorji, saj so ob samostojnosti Slovenije poskrbeli, da so napis Jugoslavija spremenili v Slovenija. Menora s parlamentom Spet smo v avtobusu in naš spretni šofer Elija, ki mu moramo priznati, da je vožnja ves čas potovanja potekala brezhibno, brez kakšnih zastojev, da ne govorim o parkiranju na še tako majnem prostoru, kjer je znal izkoristiti vsak centimeter. Ustavili smo se ob Menori, to je templju na hribu nad parlamentom. Podarili so jim ga Angleži leta 1956, ko je začel delovati izraelski parlament. Angleži so jim ga poklonili v spomin kot zadnji upravljalci dežele. Če se spet povrnemo v zgodovino, je že Mojzesova postava opisovala podoben tempelj, vendar je bil tisti iz petintridesetih kilogramov zlata. Kam je izginil, se še do danes ne ve. To izginotje Judje še danes proučujejo in si želijo, da se postav; prav takšen zlati tempelj, ter v ta namen zbirajo dobrodelna sredstva. Nasproti je poslopje parlamenta, kjer se kuje današnja politika Izraela. Objekt je precej varovan, enkrat na teden pa so vrata odprta tudi za obiskovalce. V bližini smo videli tudi izraelski Muzej knjige, ki sem ga omenila pri Qumranu, kjer so bili najdeni najstarejši zapisi, ki so shranjeni v tem muzeju. Črna tabla in bela Zid žalovanja v Jeruzalemu kupola - sinovi teme in sinovi svetlobe. Žal ni bilo časa, da bi se toliko približala, da bi ga lahko fotografirala. Spet bogat dan z ogromno ogledi in podatki. Občutek imam, da sem na poti že ves mesec, toliko vsega smo videli, slišali in doživeli. Spet nam je zmanjkalo dneva in nismo imeli nič prostega časa. Kalvarija, zid žalovanja in tempeljska ploščad Dan smo začeli zgodaj, že pred zajtrkom še v temi smo stopali po stopinjah križanega, da nas ne bi toliko motil hrup ulice. S križevim potem smo podoživljali Kristusovo trpljenje. Tukaj v Jeruzalemu govori vsak kamen. Obisk Kalvarije z božjim grobom. Tukaj besede niso potrebne, tu se ti ni bilo potrebno sramovati solz, tukaj se počutiš tako nizkega, tako majhnega. Vsi smo popadali na koleni in podrsavali do božjega groba. Vsak s svojo bolečino, trpljenjem, boleznijo, prošnjo, željo in zahvalo. Hodimo po Jeruzalemskih ulicah, polnih prodajalcev raznovrstnega blaga z vsega sveta. Ker je velika gneča, so domačini, predvsem vozniki, do tujcev zelo pozorni in uvidevni in ustavijo tudi zunaj prehoda za pešce, da lahko prečkaš cesto. Kot smo lahko videli, so na splošno vozniki zelo disciplinirani, saj so kazni za prekrške zelo visoke. Tudi vso plačo je potrebno dati npr. za prekršek, če prevoziš rdečo luč. (nadaljevanje prihodnjič) Pozimi jih hranijo v vlažnih globokih kleteh (pevnicah), narezane na krhlje (šklojce) obilno zadržijo vitamine. Sicer pa živila konzervirajo s kvašenjem, sušenjem v lesah, repo, krompir, korenje zakopavajo v zemljo, za moko in zrnje pa služijo pleteni zračni koši. Nadvse skrivnostna je skrinja moje babice z dvema magičnima elementoma: polaganjem subtan-cialnega bogastva vanjo in aktom odpiranja velikega pokrova - kar je enako razodetju. ' Arhaično ljudstvo pridno nabira zdravilna zelišča, simbol vsega, kar zdravi, poživlja, vrača zdravje, moškost in plodnost. Lipove cvetove za čaj, ki ga pijejo jeseni in pozimi, akacijevo in bezgovo (zobovcovo) cvetje. Sušijo trnine, jedo lešnike in orehe, ki obnavljajo telo, otroci nabirajo gozdne jagode, kupine (kaplišni-ce), od trav kislico (ščavnjek), jo grizejo med zobmi, da niso žejni, ter regrat (mleč) za solato. Starodavna kulinarika redko uporablja belo moko. Sicer ne pozna ugotovitev sodobnih prehranjevalnih alternativ, ki v beli moki prepoznavajo obilo škroba. Ta se ob presnavljanju v našem telesu veže na vitamine in minerale ter povzroči ogromne izgube in ne-presnovljive presežke odlaga na določena mesta, kar povzroči odvečno težo in blokade v telesu. Ruralno ljudstvo melje svoje zrnje v plavajočih murskih mlinih, na kamen, torej cela zrna, da ostajajo vse sestavine združene v moki. Ko pa sodobnik deli moko na belo in črno, je kot tisti, ki je enkrat za roko, drugič za glavo, tretjič za trebuh. Mar ni to najdenje skritega zaklada v podzemlju, ki mu no voveški subjekt posmehljivo pravi obubožani svet davnine? Zdaj vemo, da se na dnu brezna, v tradicionalnih profanih ljudstvih in njihovi kulinariki nahaja rešitev za sodobno družbo in da sodobna znanost še zdaleč ni tako presežna, da bi zlahka pometla s preteklostjo. Pač pa - odtrganje od oznanjanega sveta in vrnitev v duhovno preprostost, se imenuje naš boj. Reka je sinonim za ribji svet. Njena darežljivost pomeni poceni način sestavljanja polnovrednega jedilnika za pokrajino okrog Mure. Je zastonj - kot puščavska mana izvoljenemu ljudstvu. Ali prošnja Hou Qiju, ki ga stari Kitajci imenujejo vladarja žetve -za pšenico in ječmen, obilo fosforja, magnezija, kalcija, vitamina A. Za proso, ki je edina jed s kremenčevo kislino, potrebna za rast kože, las in delovanje ščitnice. Tudi za ajdo, ki nam podarja oglikove hidrate, 'beljakovine, rastlinska olja in od mineralov kalcij, fosfor, natrij, železo. Za vzpodbujanje delovanja jeter, prebavil in znižanje krvnega pritiska. Tudi za setev in žetev ječmena z največ vitamini, ki zmanjšujejo holesterol v krvi, da nas varuje pred revmo, išijasom, pred staranjem. Še slama je zdravilna in bogata z minerali. In ržena polja, na katerih se vijejo elegantni dolgi rženi snopi s povešenimi klasi, ki tvorijo zemeljsko skladnost za utelešenje Božjega. Tudi v koruzi, konjskem zobu, ki ga gojimo na poljih, dišijo rastlinske beljakovine, E-vitamin in nam daje dietno olje. Zato arhaični človek melje koruzo na kamen, iz nje speče polento, da ga varuje pred ledvičnimi kamni, uravnava krvni pritisk in mu varuje srčno mišico. Po stvariteljski legendi se unese šele tretji človek, postane nas oče, narejen pa je iz koruze. Zivl z naravo, nabira koprive - to zanikrno rastlino, jo pridno suši za zdravilni čaj. Je v naravnem krogotoku in izključni odvisnosti od Počela. Ali povedano drugačna naraven način preseči človeško in doseči Božjo usodo. Ranjena reka Genesis. Izgrebeš si strugo’ malo odporne peščene in glinene kamenine. Vanjo vtočiš svoje vodno telo, simbol univerzalne možnosti M teka, potekanja oblik, plodnosti' smeri in obnove. Gre za reko od 2^, raj navzdol, Božjo milost in nebess1 vpliv. Reka je živ organizem. Mura, nestabilna nižinska reka-Široko ravan pridno zasipavaš’ peskom in prodom,-Skozi stoletJ spreminjaš strugo, prelagaš kod to, se cepiš na rokave, vijuga5; spodkopavaš brežino in zakrv^15' Odvzameš prst in jo kot rezul naravne somernosti odložiš drug je. Kri, pomešana s prstjo, daje P keltskem izročilu živim b^J6 življenje. Je torej načelo spočetju rojstva. Venomer siliš proti jug11 puščaš sledi, kar pomeni iška11! resnice. Delaš mrtvice pa tudi dnate otoke, kjer se sončil0 , gnezdijo vodne ptice kot slih razmerja med nebom in zemljo-menti ljubezni in združitve. Tod je svet logov, naravnih5 tišč in mokrih travnikov. Star ški človek pravilno posega va ' krči jelšo, kjer slabo raste; ke podtalnica nekoliko nižja, zat^. zemlja primernejša za njtv° travnik. 4 (nadaljevanje prihodi »Z besedami .zdrava punčka’ ste verjetno zajeli tudi roln kako sta kramljala. Stičnih točk ni zmanjkalo zlasti ne, ker je Feri umel vse svoje resnične in izmišljene doživljaje obarvati s humorjem. Borisu se je zdela očetova mladost po živahni in olepšani pripovedi prava pravljica: stikanje za gnezdi, skakanje z drevesa v vodo in plavanje pod gladino, jahanje bika na paši, ki se ga je bala vsa vas, in podobno. Naravnost sumljivo pa so se odvijale vragolije v šoli: mazanje table z mastjo, da je kreda drsela v prazno, rezljanje učiteljeve palice, ki se je ob prvem blagem udarcu razletela na koščke, vlivanje vode v učiteljevo torbo. Vseh zgodb ni smel natresti otroku prve večere, čeprav se mu iztrošenosti svojih pripovednih zmogljivosti ni bilo treba bati. Če je znal naplahtati odrasle, da so mu z odprtimi usti sledili, mu bo uspelo tudi pri Borisu, zlasti, ko bo buril njegovo domišljijo z bojnimi dogodivščinami. Njegova premetenost in prirojeni čut za zmožnost človekovega dojemanja sta mu pripomogla, daje precenil tudi mero sprejemanja. Za vojne padce in podvige otrok še res ni bil dorasel. In to mora ostati v njem za pozneje, kajti že se je nakazovalo, da bo Boris njegov zaveznik vsaj toliko časa, dokler bo Silva v plenicah in ga ne bo priznavala za očeta. To pa je zanj še daleč ... •k k k Letos je poletje izpodrinilo zimo. Vse do maja se je lovil veter med skednji in hišami in prinašal s seboj hlad in dež. Brez prave pomladi se je prezgodaj vsililo poletje. Sonce je grelo, kot bi stalo ves dan v zenitu. Ljudje so se komaj ujeli s temi skokovitimi spremembami, ki so vplivale tudi na počutje kot utrujenost, lahko tudi čisto navadna lenoba. Kljub temu je bila krma že pod streho in za setev je bilo še prezgodaj. Prijetno počivanje v opoldanski senci je obnovilo moči za večerna opravila. Vmes pa tisti prazni čas, ko so besede brez teže in vrednosti. Pač! V vozičku pod jablano je sicer z blazinami še podprta sedela Silva. Glavica je bila res še takšna, da bi jo zajetna pest lahko s-prsti v celoti objela. Temni, dolgi in redki lasje so ji obkrožali bledi obraz, oplemeniten s parom živahnih oči v barvi jasnega neba. Usta so se znala ljubko smejati in nenehno brbljati, tako da se je počasi, se pravi vsak dan bolj, vraščala tudi v Ferijevo zavest. Ko je deklica mahala z ročicami in se je voziček gugal na starih vzmeteh, jo je oče vzel v naročje. In tedaj se je znal čisto po otroško pogovarjati, ljubkovati, vendar še vedno oprezno, zlasti sosedom in znan cem te svoje šibke točke ni smel odkriti. Med pr&vimi kmečkimi možakarji bi zdrknil njegov ugled, češ Feri seje čisto pobabil. Z Borisom je bilo drugače: fantu se ni bilo treba spakovati in dobrikati. Z njim si se pomenkoval o šoli, o vpregi, žrebičku in vedno ostajal v mejah normalnih pogovorov. Tako se črne napovedi sovaščanov, kako bo Silva izpodrinila Borisa, niso uresničile. Mati Eva se je res pretežno ukvarjala s hčerko, ker je bila pač majhna in nebogljena in bi se bila prav tako, če bi bil Boris njen pravi sin. Oma, oče in mama, kakor je po Silvinem rojstvu začel nazivati vse domače, so mu zagotovili mladost, kakršne gotovo še zdaleč niso poznali njegovi vrstniki. Kdove, ali se v tem domačem krogu ni na skrivaj potrdila včasih napoved vaščanov: ravno prava razlika je med otrokoma, da bosta nekoč skupaj prevzela domačijo Boris in Silva. Benkičeva hiša vendar ni bila čisto nepomembna. In prav zato so se domačini kaj radi vtikali v njihove vsakdanje zadeve. Spremljali so vzpone in padce tega doma, simpatije ali antipatije pa so bile med njimi nekako razpolovljene. Ugleda, kot ga je užival v vaški sredi pokojni Benkič, mali župan, seveda ni mogla obdržati. Mlademu gospodarju take sodbe niso bile tuje. Že vnaprej je bilo nekako predvidljivo, da si s svojim še tako zglednim vedenjem avtoritete ne bi priboril, zato se niti ni trudil zanjo. Zelo obzirno mu je tašča včasih oponesla: »Veš, naša hiša je bila ... se pravi, pokojni bi...« Brezobzirno jo je prekinil: »Ljudje smo različni. Niti malo nisem podoben pokojnemu in vesel sem le, da še nisem pri njem. Ko se bom preselil na tisto njivo, bom tudi jaz veljal za najboljšega po vaških ocenah. Požvižgam se nanje!« Vendar se je pod navidezno neprebojno lupino ravnodušnosti skrivalo nezadovoljstvo. Samo za zunanji svet je ohranjal in čuval svojo veselost, igrivost in vodilno vlogo v osvajanju žensk. V nočeh, ko je Boris zaspal in je utegnil pošteno iti vase, si je bil svest: vse to površinsko uživaško veselje je bilo ničevo, prazno. In ker ni hotel v življenju nikoli biti samo siva miška, je tako lahko potrjeval svojo drugačnost, izjemnost; bil je skratka nekdo, da se o njem govori, četudi ne dobro. V resnici pa je hrepenel po topli človeški roki, ki bi nežno segla na njegovo posteljo, pogladila obraz in ustnice bi šepnile: Feri, rada te imam. Kdaj je kdo njemu namenil te tri čisto kratke in skromne besede? Bog, to je zmogla samo babica, pri njej je preživel pretežni del življenja, če bi tisto skromnost sploh lahko skrčil v to zajetno besedo. Kljub vsemu pa je bil pozneje v mestu, pri materi, ki ga je nasilno iztrgala iz vaške srenje, čisto zgubljen. Njegova čedna mati se je takrat, že nekoliko uvela, sicer poročila z očetom, pravega družinskega ozračja pa jima ni uspelo pričarati. Njega, Franca, sta poslala v šolo, najprej v strojno smer, kjer je že v prvem letniku pogorel. In ker se je pač moral šolati, sta zanj izbrala lažjo, kmetijsko. Tu seje uspešno pretolkel skozi prvi letnik in prelezel tudi polovico drugega. Takrat pa se je njegova kariera nasilno prelomila. Oče in mati, ki sta to bila več ali manj samo na papirju, sta vse večere čečkala po zemljevidu in nekaj risala in črtala. Ko se je tistega februarskega popoldneva vrnil iz šole, je naletel na mrzlo in prazno stanovanje. Na mizi je ležal z okorno roko napisan in preganjen listič: »Ko prideva na cilj, boš prišel za nama. Odpotovala sva zelo daleč. Vrni se k babici. Vzemi ta denar! Mama in ata.« Zgubljeno je zrl skozi okno, kjer so se v nasprotju z njegovim razpoloženjem veselo lovile snežinke. Sam ni zdržal v tem hladnem, njemu tudi prej neljubem stanovanju. Tisti trenutek se je svet zanj še temneje obarval: knjige, zvezki, ocene in misel na jutri, vse se je izgubilo v nepomembnosti, majhnosti. Edino živo upanje, ki ga je naravnost priganjalo od tod, je bila babica v svoji mali hiši na robu naselja. Vrnil se je na deželo. S seboj je prinesel malo mestnih razvad, ki jih tam sploh ni užival, pač pa so oživele doma. Tu se je postavljal z njimi; pripovedoval vsebine filmov, zlasti opolzke, erotične scene, ob katerih so vrstniki zardevali in sam tudi. In tako si je med fanti in sodelavci pri močnem podjetju, ki je živelo od mineralne vode, brusil jezik in z njim pridobil prednost. Nakladanje težkih zabojev, ki jih je vlak vozil v vse smeri, ga ni toliko izčrpalo, da na vožnji proti domu ne bi bil povedal še kake zabavne, izmišljene zgodbe. Babica je skrbela zanj kot dobra vila. Delovni dan se je z vrnitvijo na domače dvorišče zanj iztekel. Zvečer je nakosil le krmo za kravo, in če je bil poseb- ho dobre volje, jo je celo napasel. Krog prijateljev se je širil in kazalo je. da se v C nikdar ne bo sklenil. Čisto nepričakovano gaje s° vec Jani povabil na svojo poroko. Gotovo zar $|ev morja in otipljivih domislic, ki so se mu obliko glavi iskrivo in naglo, glede na človeka in s' .Jfil Feri se je zavedal, da si v mestu nikdar ne bi Pr' prednostnega položaja, tudi tako priljubljen n® saj je med sošolci komaj kdaj našel ustrezno be5|p Tu. v tem okolju, kjer so mladi zelo redko 6° oddaljeni kino in jim je bila edina zabava gasilska (J lica, je nenadoma začel štrleti iz povprečnosti- s gostija je zakovala njegovo življenjsko pot- N svojo gosposko postavo in predvsem z odličnim ez nim plesnim korakom, gaje navdušila. Ni je eliatoje drugimi dekleti, iskal je drugačnost v njej. In PraVojjp. hitro odkril:, umirjeno, fino in nevsiljivo ga je oSZ,fv? Mogoče seje tudi zaljubil vanjo, za kratek čas, 3| no pa je bilo spoznanje, da bi z njo mogel in živeti. jgli' Pozneje, kaj kmalu po odločitvi, se je njegoV^-v0va' ca pokazala neuspešna. Njeno še vedno neizob .jj. no, skoraj dekliško telo se ni hotelo ali ni mogl0^ goditi skominam in željam, ki so se porodile tam z ob Črnem morju... Eva, hladna, tenka in pusta,s’ je, ob svoji hčerki, je sobo zanj zapečatila. Tako moškega, zrelega in zdravega, pehala v druga na sj Nepotešen in sam tudi nesrečen, je lezel spočil na marsikaterem bujnem oprsju in se vračal, v sobo k Borisu. Poletje se je iztekalo. Boris si je zopet oprta -6in co in tokrat že za četrti razred. Silva je stala 00 tl)ji in si radovedno ogledovala barvice in svinčnike i že pogumno čečkala. Zjutraj, ko se je deček 0 vljal, je deklica pogumno vzkliknila: »Jaz grem s tabo ... v šolo.« . j »Take smrkljice pa res ne morejo v šolo. Se fjs» počakaj, da te bodo tam mučili!« je namesto odvrnil oče. (nadaljevanje pnn vestnik, 5. december 1996 19 »atira Kujski val, najbolj vsakdanja zgodba Petdeset let so nam obljubljali. Pod prisilo smo se prostovoljno odrekali. Nekoč nam bo bolje. Raj na zemlji je bil vse bliže. Danes smo vse to dobili. Vsaj v Ljutomeru. Imamo najboljši avto v Pomurju in še daleč naokoli. Ljudje yzklikajmo hvalnice našim vladarjem, zakaj njih je božje kraljestvo na zemlji, naša pa čast in slava. Ponosni smo, da nam gre toliko bolje kot siromašnim Sobočanom, Radgončanom, Lenda-včanom, da »tegl« občin sploh ne omenjamo. Naj se cvrejo v nevoščljivosti, ko se mi vozimo v prekrasnem vozilu. Vrli občani, zmeraj imejte v žepu košček mehke jelenove krpe. Če boste videli na našem avtu prah ali kapljico, ga nežno obrišite. Zašepetajte mu še kakšno prijazno besedo, nič vas ne bo stalo. Naj bo naš avto še dolgo lep in bleščeč! Kujski val, neverjetno Takšne gradbene malomarnosti na tem planetu zlepa ne boste našli. V Ljutomeru jo najde-te- Cela zgradba, v kateri so ljutomerski hotel, avtobusna postaja, PGP, Komunala, Mera in IPO, se je nagnila. Najbrž sploh ne bi opazili, Pa je na srečo ostal nedotaknjen časopisni kio-sk, ki edini še stoji navpično. Stopite čez cesto do trgovine As, od koder se jasno vidi, da kiosk stoji ravno, stavba za njim pa je nagnjena. Mo-rebiti je poševna tudi cesta, kar je tako na oko težko presoditi. Iz bogate zaloge naših gradbincev: Zmerite vašo dnevno sobo, ob enem in ob drugem zidu, v trgovini naročite, naj vam urežejo po teh me-rah pravokotnik tapisona. Ko bo položen v vaši dnevni sobi, ga bo na eni strani zanesljivo ttanjkalo vsaj petnajst centimetrov. Starejši pivci se še gotovo spomnite poševne-ga sanka v Cezanjevcih. Zdaj ga. tega najbolj demokratičnega šanka na svetu, žal ni več. Tako 'nočno je visel na eno stran, da ste morali na sPricer ves čas paziti, ker se vam je drugače °dpeljaL To ni nikogar preveč motilo. Sicer je ?a špricer najbolje spiti in ga ne puščati na ®anku. Tja so radi zahajali različno veliki ljudje. je stal ob spodnjem koncu, višji pa na dru-®e,n in sta bila oba enakopravno z laktom na-sl°njena nanj. Kujski val, mediji - Odkar je Kanal A izboljšal svojo ponudbo in podobo, je ljubljanska kanalizacija njegov pritok, prej je bilo obratno. Naročniki lahko kanalščino plačajo v gotovini ali s položnico. - Catv Ljutomer obvešča cenjene naročnike, da lahko pravopisne napake prijavijo najbližji postaji ljudske milice. Napake bodo pregnali v najkrajšem možnem času. - Telekom v Prlekijo prenaša pogovore po vodovodnih ceveh. V telefonih prijetno šumi, brbota in klokota, Internet ne dela. Kujski val, brezplačni nasveti - Da se bo vaš konj lepo svetil, vzemite črno kremo za čevlje. Dobro ga namažite in ga »glan-cajte« tako dolgo, da bo jemalo vid. - So tudi na vašem vrtu polži strašna nadloga? Nič več ne bo tako. Čez zimo zberite čim več jajčnih lupin. Ko se bodo spomladi pojavili prvi polži, lupine grobo zdrobite in posujte po vrtu. Prilepile se bodo na polže, ki bodo nato v velikih mukah pocrkali. Naj potolažimo vašo vest. Če bi jih zastrupili s kupljenimi strupi, bi umirali na še bolj grozovit način. - Lep in zanesljivo najlažji adventni venček naredite, če stiropor ovijete s toaletnim papirjem in vanj zataknete gosje perje. Kujski val, znamenja letnih časov v Prlekiji Jesen se začne, ko se pari ljubijo pod klopotci. Zima se začne, ko se ljubijo med sodi. Pomlad se začne, ko se v gnezdih ljubijo štorklje. Poletje se začne, ko se pari ljubijo vsepovsod. Kujski val, izjava meseca Življenje je konjska dirka. ^Goričko mariško je bilo lepše %^elJ«- Ura je 18.43 in spet se v'2 našega konca Slovenije zač-ptef.na železniški postaji v M poboti !?ati na vlak proti Ljubljano. t^erjetno, kolikšna gneča je zme-* }tj!e imaš srečo, dobiš prost sedež mirni srednješolki ali sre-Pa moraš vse do Pra-poslušati cmokanje kakšne-^r^a' b kateremu s' prisedel, in 4^ edden strmiš skozi okno v temo, 'e ne bi česa preveč naučil. krOja’ morda pa je to boljše kot ko moraš sedeti poleg kakšne ali dedka. Eden ali drugi razkrije vse svoje bolezni in ^teh r°ke pred USta‘ ko zaka^ja ab \a: Po Pa še ni vse! Med pripove-le suva v rebra ali pa prija-io; ° lreplja po stegnu: dedek še raje Grozno! Toda uro in po! li »zdržati do prestopanja. k a Pragerskem je spet na vrsti lov za prosto mesto na vlaku. Običajno jih mora polovica stati ali sedeti na hodnikih, kjer te meče na na vse strani, da se začneš spraševati, ali niso to morda posledice popivanja ob koncu tedna. In zakaj plačaš za takšno vožnjo 811 sit s popustom? Če pa vendarle najdeš prost sedež v vagonu, in to recimo pri dveh Japoncih, imaš velikansko srečo. Ni ti treba dosti govoriti, razen kaj malega v polomljeni angleščini, na koncu pa ti Japonca ponudita njihovo vino (25-alkoholna stopnja) v tetrapaku in kekse iz Tokia. Vlak ima petnajst minut zamude, vendar se Japonca orientirata po točno določenem voznem redu. Tako sta namreč navajena v svoji domovini. Začneta se pakirati iz kupeja, čeprav bi lahko še precej časa mirno sedela, ti pa jima skušaš dopovedati, da še ni Ljubljana. No, tudi sam začneš nemirno odštevati čas in kmalu te Japonec Mikloševfiičkec ^‘klošje znovič primerketa, po polki je potrketa. Te pa sojemi pje Hlš^ d'k,inike milodore: tista luštna z Riicmanc pa ova še bole Čep 3, Martinuzi 2 in Slavi 2. (P. Juteršnik) Judo - Na drugem P°zl nem turnirju v judu za delu ce v Celju so v kategoriji 0 , 36 kg sodelovale tri Sob° čanke. Najboljša med nji® je bila Tadeja Rojko, kij zasedla prvo mesto, MaJ Uršič je bila tretja, Katar® Borošak pa peta. (T. Kos) Šah - V Lendavi je ®® medobčinsko tekmoval osnovnih šol v šahu. Sod6 valo je 56 šahistov in ša stk. Zmagovalci v nih starostnih kategorijah, bilt*- dečki: Aleš Lutar, ALi Lazar, Tomaž Prša in Lu Nerad; deklice: NedaT° pa, Veronika Bukovec, Jas Antolin in Mateja Zver-1 Bobovec) .. Košarka - V Zalaegers^ gu na Madžarskem je b» dicionalni mednarodni šarkarski turnir veteran Rezultati: Radenska: Len va 78 : 60, Lendava:? gykanizsa 66 : 54 in Z j Radenska 82 : 59. ^rS 1 red: 1. ZTE, 2. Radenska-' lendava in 4. Nagykan> (Z. M.) p Mali nogomet - Nog® $ taši Interiera MF iz K1JU^C rovec so v tekmovanju P slovenske lige v maletn gometu presenetljivo Pr® gali Elektro Rogič v Lju®l ni s 4 : 2 (Slana 2, Nemec) NŠ. |j. Namizni tenis - Na * . fikacijskem turnirju za no mladinsko državn0 L venstvo v Murski Sob° jC ekipa Moravskih ToP^ (Kocuvan, Solar, K°s jn Šbiil) zasedla prvo mes se uvrstila v finale- D’ ekipa je na turniju v Za zasedla četrto mesto. ( . POKLIČITE O9O 4215 PREROKOVAUJE z vedeževolko. Plavanje - V Mariboru je bilo tekmovanje slepih in nih v plavanju. Med 35 tekmovalci sta sodelovala Soboc^ Boštjan Vogrinčič in Drago Potočnik. V disciplini 50 m m e, no je bil Vogrinčič v kategoriji do 30 let peti, Potočnik v goriji nad 30 let pa četrti. Prsno pa sta zasedla četrti m (TK) . Šah - V Budimpešti je bilo evropsko klubsko prvenstva šahu, ki sta ga na povabilo organizatorja spremljala tud’। murska šahista Jože Gerenčer iz Lendave in Boris Kova Dokležovja. Ob tej priliki seje Jože Gerenčer, kije tudi Prednik ŠD Rokada iz Lendave, dogovoril, da bo madžarski mojster Zoltan Ribli, š katerim igrata skupaj pri madžafS* prvoligašu Nagykanizsi, pristopil k lendavskemu prvoh® Rokadi, kar je nedvomno velika okrepitev. (F. BobovecO/ i^nik, 5. december 1 996 ' Stanko Kerčmar - predsednik Športne zveze Murska Sobota M ___—r-w MVMVia Razumevanje za športno dejavnost Na nedavni skupščini Športne iveze Murska Sobota je bil za pre-^dnika zopet izvoljen Stanko krčmar. Z njim smo se pogo-’arjali o organiziranosti, stanju in ^meritvah športne dejavnosti po Stanku novih občin. 'kako je organizirana soboška tortna zveza po nastanku novih ^in in kakšno je stanje? *Z nastankom novih občin so razmere sprememnile tudi v tortu. Od 160 klubov, društev ^zvez prejšnje soboške občine lev Mestni občini Murska Sobo-,a sedaj 90 nosilcev športne deja-inosti v 24 športnih panogah. V 'Hne in občasne oblike športne javnosti je vključenih okrog '■000 občanov. Ponosni smo na 10 Množičnost, iz katere izhaja kakovost v športni rekrea-ttp’ šolskem športu ter tekmoval- in vrhunskem športu. V naši °bčini imamo kar 70 kategorizi-'anih športnikov. Za športno Javnost v občini letos namenja-1,0 skupaj s sredstvi države po ^novejših podatkih okrog 140 Rajonov SIT, od tega 78 milijo-Ov za naložbe, kar je največ do- slej. Moram povedati, da je v naši občini veliko posluha za športno dejavnost, saj smo na drugem mestu v Sloveniji po na- menjenih sredstvih za to dejavnost na prebivalca. Zato gre vsekakor zahvala županu Andreju Gerenčerju in članom mestnega sveta. Kot kaže, v občini znamo ceniti dosežke naših športnikov in športnic, ki so uspešni na vseh področjih, pa tudi delo trenerjev in mentorjev, ki vlagajo velike napore in čas«. - V zadnjem času je šlo precej denarja tudi za naložbe? »Resje. V zadnjih letih smo v naši občini na novo pridobili ali uredili nekaj pomembnih športnih objektov. Naj omenim samo najpomembnejše. V Krogu je bila zgrajena nova telovadnica. Zgrajena sta bila nov atletski stadion v Murski Soboti, ki smo ga pred nedavnim predali namenu, in sodobno strelišče v Rakičanu. Urejena sta bila športna centra Nemčavcih in Černelavcih. Poleg tega je bilo nekaj sredstev vloženih tudi v urejanje drugih športnih objektov v naši občini. Trenutno pa gradimo novo telovadnico v Murski Soboti«. - Kakšne pa so usmeritve športne zveze za delo v prihodnje? »Športna zveza, ki skrbi za povezovanje nosilcev športne dejavnosti v občini, bo tudi v prihodnje strokovno in sicer pomagala društvam in klubom. Skrbeli bomo za načrtno vzgojo in izpopolnjevanje strokovnih kadrov. Sodelovali bomo pri sestavljanju strokovnih programov ter kandidirali na razpis sredstev za sofinanciranje športne dejavnosti Košarka Visoka poraza Pomurja Skinyja V enajstem kolu prvenstva v prvi državni ženski košarkarski ligi je Mibex Ilirija v Ljubljani prepričljivo premagala Pomurje Ski-ny z 88 : 53 (34 : 32). Sobočanke so bile v prvem polčasu enakovredne gostiteljicam, vendar so v nadaljevanju popustile. Na tekmi se je težje poškodovala Kazminova, ki so jo odpeljali v Klinični center. Strelke: Kazminova 17, Dro-žinova 12, Horvatova 8, Puše-njakova 5, Svetinova 4, Jocičeva 4, Glišičeva 2 in Orijeva 1. V dvanajstem kolu prvenstva pa je ekipa Ingrada iz Celja v Murski Soboti premagala oslabljeno ekipo Pomurja Skiny z 78 : 51 (37 : 25). Sobočanke so nastopile brez Cerove, Brezičeve, Kazminove in Glišičeve. Strelke: Orijeva 16, Drožinova 11, Jocičeva 10, Horvatova 8, Svetinova 6. Priznanje soboškim atletskim sodnikom Z ustanovitvijo Atletskega kluba Pomurje v Murski Soboti leta 1965 so bili v klub vključeni tudi vsi nekdanji atleti pa tudi športni delavci in drugi, ki so želeli pomagati pri organizaciji atletskih tekmovanj. Atletika kot športna panoga se deli na več skupin: teke, skoke, mete in mnogoboje. Te skupine pa imajo številne discipline - vseh skupaj (moški in ženske) je 72, s katerimi se srečujemo na tekmovanjih. Tako kot za druge športe, tudi za atletiko veljajo mednarodna pravila, ki so napisana na 170 straneh (knjižica malega formata). V Murski Soboti so atletski sodniki vrsto let delovali v okviru AK Pomurje. V zadnjem letu pa so se osamosvojili in so včlanjeni v Zbor atletskih sodnikov Slovenije, ki deluje pri Atletski zvezi Slovenije. Ker na atletskih prireditvah običajno poteka tekmovanje v več disciplinah. je potrebnih tudi več izprašanih sodnikov. Zbor atletskih sodnikov v Murski Soboti trenutno šteje 30 članov. Med temi je eden mednarodni, 11 republiških in 18 sodnikov začetnikov. Slednjim bo kmalu omogočen preskus znanja za naziv republiškega sodnika. Zbor atletskih sodnikov pa si tudi prizadeva, da bi v svoje vrste pritegnil tudi nove kandidate, zato je organiziral pretekli teden v Murski Soboti seminar za atletske sodnike. Zbor atletskih sodnikov je za svoje dolgoletno delo dobil priznanje Atletske zveze Slovenije in organizacijskega odbora mladinskega evropskega atletskega prvenstva, ki bo prihodnje leto v Ljubljani. Na tekmovanju bodo promovirani tudi štirje pomurski atletski sodniki. Mirko Šeruga za delo zveze, športne rekreacije v rpnrPTPnf OTIPI in šolskega športa. Skrbeli bomo ' * vpi vAVllldlld Kolesarstvo ---------------------------------------- V Beltincih zopet kolesarski klub Prekmurje Te dni so se v Beltincih zbrali ljubitelji kolesarstva in se “govorili o ponovni oživitvi kolesarskega kluba. Beltinski lesarski klub, ki bo prihodnje leto praznoval 50-letnico usta-°vjtve, je namreč leta 1994, ko je umrl predsednik in dolgo-neutrudni kolesarski delavec Janez Sreš, prenehal delova-■ Dogovorili so se, da se bo klub zopet imenoval Kolesarski ub Prekmurje Beltinci ter da bodo zopet začeli z organizira-'Ri delom mladih kolesarjev. Organizirali bodo šolsko prven-v° za dečke in deklice ter sodelovali pri organizaciji spomin-tua^*r^e za umrbmi kolesarji in pri Dirki po Sloveniji, ki bo “j letos potekala skozi Beltince. Ponovno naj bi oživili tudi i planje kolesarjev s sosednjo Avstrijo in kolesarsko dirko Po ’ Pmurju. Za predsednika kluba so izbrali Jožeta Kavaša, za P°dpredsednika Aleksandra Šmidlehnerja in Martina Žižka, za ' Wa pa Jožefa Ciguta. Zbor ljubiteljev kolesarstva v Beltin-aje pokazal, da jim volje do dela ne manjka. Zato lahko Okujemo, da bodo sprejeti dogovor tudi uresničili. F. M. za založniško dejavnost v športu. V okviru občine bomo tudi organizirali številne množične in druge akcije ter tekmovanja. O teh se bomo tudi dogovarjali z drugimi občinami, ki nimajo športnih zvez«. - Katere pa so trenutno najaktualnejše naloge zveze? »Po sprejetju pravil športne zveze in uskladitvijo z novim Zakonom o društvih bomo skupaj z klubi in društvi usklajevali njihova pravila z novim zakonom, saj je postavljen rok do oktobra prihodnjega leta. Dokončno bomo tudi uredili pristopne izjave društev in klubov v naši zvezi. Sicer pa bomo opravljali sprotne naloge, ki nas čakajo, zlasti za športnorekreacijsko dejavnost in šolski šport.« Feri Maučec V Mariboru so bile priprave državne košarkarske reprezentance kadetinj. Na njih so bile tri predstavnice KK Pomurje Skiny iz Murske Sobote: Marina Glišič, Daliborka Jocič in Mira Svetina. Prav tako je bil v Mariboru pregledni treninig za deklice (82 in 83), ki so se ga udeležile kar štiri predstavnice KK Pomurje Skiny: Urška Luk, Irena Kolman, Natalija Kerec in Sara Pušenjak. Udeležba Sobočank na pripravah državnih reprezentanc kaže, da v klubu načrtno skrbijo za razvoj mladih košarkaric. (Z. T.) PKL - moški Rezultati - 2. kolo Miarte : Lindau 83 : 77 Sebeborci: Sobota vet. 57 : 81 Brod : Radgona vet. 58 : 81 Claudia shop prosta I Rokoborba Dve zmagi Sobočanov Na zadnjem turnirju moštvenega državnega prvenstva v rokoborbi, ki je bil v Ljutomeru, so soboški rokoborci premagali oba tekmeca in prepričljivo zasedli prvo mesto. Keor iz Razvanja je bil boljši od Mlekoprometa iz Ljutomera, ki ni imel nobenih možnosti za uvrstitev v sklepni del tekmovanja. V superfmalu se bosta tako pomerila Murska Sobota in Keor iz Razvanja. Prvo srečanje bo v Razvanju, drugo in morda še tretje pa v Murski Soboti. Mleko-promet Ljutomer : Keor Razvanje 10 : 31 (48 kg: Možina 4 : 0 b. b., 52 kg: Nanut 0 : 4 b. b., 57 kg: Žnidarič : Medved 0 : 4, 62 kg: Lukašev : Hazl 1 : 3, 68 kg: Cma- Radgona vet. 2 ^izni tenis °^embni zmagi Arconta in Sobote ' Draj . . . _ . j,’Predzadnjem kolu jesenske-.a Prvenstva v prvi državni (^Zn°teniški ligi sta pomurski ^'dosegli polovičen uspeh. Radgona je brez težav gagala zadnji Melamnin, Čehi Je nastopila brez najboljše-^■°ralca Štefana Kovača. So-iijj °m ni uspelo preseneče-C.na katerega so na tihem b' premagali Krko iz mesta, za katero igra U.jši igralec slovenske lige L^m reprezentant Komac. I^1 Partiji je Unger premagal Vendar je v drugi partiji nepričakovano izgubil z Ihanom Hribarjem. Lepo pri-VSt Za Presenečenje je imel dvoboju s Komcem, saj SrVern n'zu v°di' z 20 ; 16, v Pa z 20 : 18, vendar ni in oba seta izgubil »na w0*- Bila pa je to najlepša Hj] ■ Ža Kocuvana in Solarja nastop le nabiranje izku- je v Novem mestu po hudem boju premagal vodečo Krko, in to kljub trem zmagam Komca. Pri Arcontu je bil odličen Rihtarič, ki je premagal Hribarja in Rentlja. Izkazal seje tudi Benko z zmago nad Hribarjem. Moravske Toplice Sobota so prav tako v dramatični igri premagale tekmeca za peto mesto Vesno v Zalogu. Tokrat seje prebudil Horvat, ki je dosegel dve zmagi, zlasti je pomembna zmaga nad Šemrovom. Unger, kije nepričakovano izgubil s Šemrovom, je spodrsljaj popravil z zmago nad Pavičem. Tako so Radgončani po prvem delu tekmovanja tretji, Sobočani pa peti. Krka : Arcont Radgona 3 : 4 (Komac : Benko 21 : 13, 21 : 16, Retelj : Kovač 27 : 25, 1 1 : 21, 10 : 21, Hribar : Rihtarič 19 : 21, 8 : 21, Komac - Hribar : Kovač - Benko 21 : 19, 21 : 18, Komac : Kovač 22 : 20, 21 : 13, Hribar : Benko 19:21, 14:21, Retelj : Rihtarič 19 : 21, 13 : 21). Vesna : Moravske Toplice Sobota 3 : 4 (Pavič : Solar 21 : 14, 21 : 12, Šemrov : Unger 21 : 14, 21 : 17, Rupar : Horvat 21 : 23, 9 : 21, Šemrov - Rupar : Unger-Horvat 16 : 21, 22 : 20, 8 : 21, Pavič : Unger 16 : 21, 21 : 17, 12: 21, Rupar : Solar 21 : 18, 21 : 13, Šemrov : Horvat 21 : 11, 16 : 21, 20 : 21). M. U. Sobota vet. Claudia shop Miarte Lindau Brod Sebeborci 2 1 1 2 2 2 2 2 1 1 0 0 0 0 0 0 0 2 2 2 168:103 151:120 99:66 83:77 140:153 124:180 102:168 4 4 2 2 2 2 2 K. Glažar Rokoborba - v Czokdiy na Madžarskem je bil mednarodni rokoborski turnir za dečke. Med okrog 100 tekmovalci so sodelovali tudi rokoborci Mlekopro-meta iz Ljutomera in dosegli dobre uvrstitve. Ml. dečki: 1. Hazl (45 kg), 2. Horvat (28 kg), 3. Hladen (31 kg) in Slavič (35 kg); st. dečki: 2. Germin (50 kg), 3. Mlinarič (31 kg). (E. Vogrinec). ger : Horvat 0 : 4, 74 kg : Hasani 0 : 4 b. b„ 82 kg: Horvat 0 : 4 b. Rokomet --------------- Zmagal le Polet V šestem kolu prvenstva v drugi državni moški rokometni ligi je Polet v pomurskem derbiju v Gornji Radgoni premagal Radgono z 41 : 21 (21 : 9). Strelci: Smolko 6, Klun 5, Strah 3, Kepe 3, Vučak 2 in Rauš 2 za Radgono Predstavljamo vam ...... b., 90 kg : Pihlar : Žižek 1 : 4, 100 kg: Horvat: Raner 4:0, 130 kg: Žabota : Jagarinec 0 : 4); Murska Sobota : Keor Razvanje 26 : 13 (48 kg: Nanut 0 : 4 b. b., 52 kg: Miholič 4 : 0 b. b., 57 kg: Go-dvajs : Hazl 3 : 1, 62 kg : Horvat: Horvat 0 : 4, 68 kg :: Hasani 4 : 0, 74 kg: Bačič : Hermet 3 : 0, 82 kg: Zec 4 : 0 b. b., 90 kg: Vukan : Žižek 4:0, 100 kg: Kardoš: Jagarinec 4:0, 130 kg: Raner 0 : 4 b. b.); Mlekopromet Ljutomer : Murska Sobota 18 : 24 (48 kg: Možina 4 : 0 b. b., 52 kg: Miholič 0 : 4 b. b., 57 kg: Žnidarič : Horvat 0 : 4, 62 kg: Lukašev : Nase-vski 4 : 0, 68 kg: Cmager : Baranja 1 : 4, 74 kg: Bačič 4 : 0 b. b., 82 kg: Zec 0 : 4 b. b., 90 kg: Pihlar : Vukan 1 : 4, 100 kg: Horvat: Kardoš 4:0, 130 kg: Žabota 4 : 0 b. b.). Končni vrstni ted: 1. Murska Sobota 21,2. Keor Razvanje 16, 3. Mlekopromet Ljutomer 5 točk. (N. Šoštarič) ter Lovenjak 14, Merica 8, Murgelj 7, Žugelj 4, Fefer 3, Slatnar 3, Ferbežar in Maitz po enega za Polet. Ormož pa je v Murski Soboti premagal Krog s 23 : 20 (13 : 13). Strelci za Krog: A. Sa-pač 6, Kovačič 4, L. Sapač 3, Meolic 3, A. Kolmanko 2 ter D. Kolmanko in Hegeduš po enega. Ra(*gona : Melamin 7 : Ig®*0 : Novak 21 : 6, 21 : i:i nkovič : Vidmar 21 : 11, 1: Rihtarič : Mlakar 21 : 9, Rihtarič - Benkovič : ^ Vidmar 21 : 0, 21 : 9, ihta .\Vldmar 21 : 11, 21 : 11, 'c • Novak 21:11,21: I5?k°vič : Mlakar 21 : 11, Rrv Oravske Toplice Sobo-: [j a 2 : 5 (Unger : Retelj t g ’ 21 : 16, Kocuvan : Ko-' 21, 17 : 21, Horvat : ty9t • 21, 19:21, Unger-j, Komac - Hribar 17:21, 23’ Unger: Komac 22 : 24, u’Horvat : Retelj 21 : 13, ) ’Solar: Hribar 9: 21, 14 'žad ■ bjjj Qojem kolu tekmovanja v d °°e Pomurski ekipi uspe-roijih. Arcont Radgona Kovač in Fridrih zmagovalca Športna zveza in NTK Arcont Radgona sta pripravila drugi namiznoteniški turnir članov ig,veteranov za memorial Ivana Drozdka - Vanča. Člani: L Kovač (Arcont), 2. Plohl (Maribor) 3. do 4. Rihtarič (Arcont) in Unger (MT Sobota), 5. do 6. Benko (Arcont), in Horvat (MT Sobota), Veterani: L Fridrih (Arcont), 2. Močan (MT Sobota), 3. do 4. Stankovič (Ilirija) in Tešanovič (Velenje), 5. do 6. Ocepek (Arcont) in Litrop (MT Sobota). M. U. Unger in Bakal - priznanji NTZS Na skupščini Namiznoteniške zveze Slovenije v Ljubljani so podelili priznanja zaslužnim namiznoteniškim delavcem. Priznanji sta prejela tudi Mirko Unger starejši iz Moravskih Toplic za uspešno delo v Namiznoteniški zvezi Slovenije, zlasti na funkciji predsednika tehnične komisije, in Oste Bakal iz Gornje Radgone za uspešno poročanje v sredstvih javnega obveščanja o namiznem tenisu. Čestitamo! Namizni tenis - 1. Olimpija Maribor Arcont Krka MT Sobota Vesna Radlje Preserje Križe (-1) Melamin 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 8 8 7 7 5 4. 3 2 1 0 148:15 144:16 247:16 247:16 435:28 531:32 625:38 725:38 813:50 90:63 liga 16 16 14 14 10 8 6 4 1 0 Tomaž Pivec svetovni prvak v ju-jitsu Dvajsetletni policist Tomaž Pivec iz Gornje Radgone je dosegel na nedavnem svetovnem prvenstvu v ju-jitsu v Parizu velik uspeh - v ju-jitsu duo je postal svetovni prvak skupaj z Juretom Pignarjem iz Brun-švika pri Mariboru. Tomaž Pivec se je pred osmimi leti začel ukvarjati s karatejem pri KK Murska Sobota in dosegel vidne rezultate. Med drugim je bil leta 1993 na tekmovanju za svetovni pokal v Miškolcu na Madžarskem in med 200 tekmovalci zasedel deveto mesto. Lani pa je bil član slovenske reprezentance na evropskem prvenstvu v borbah v Bratislavi. Z ju-jitsom se je začel ukvarjati leta 1992 v Tacnu na srednji policijski šoli. Kmalu se je začel uveljavljati tudi na državnem prvenstvu, saj je bil zadnja tri leta državni prvak. Letos je prvič sodeloval na svetovnem prvenstvu v ju-jitsu v Parizu in osvoiil naslov sva. Karate Četrti pokal Tromejnika Braniku Karate klub Tromejnik iz Kuzme je pripravil 4. tradicionalno tekmovanje v katah in borbah za pokal Tromejnik ’96. Sodelovali so 103 tekmovalci in tekmovalke iz 20 slovenskih klubov. Največ uspeha so imeli predstavniki mariborskega Branika, ki so postali ekipni zmagovalec in osvojili pokal Tromejnika. Od pomurskih tekmovalcev in tekmovalk je bila najuspešnejša je zmagala v katah med deklicami. Od preostalih velja omeniti tretja mesta Darka Ornika (65 kg) in Roberta Klobase (75 kg) v borbah, oba iz Radenec, ter Mateja Mariška v katah pri st. dečkih iz Gornje Radgone. Od domačinov je bil najuspešnejši Kristl, ki je v borbah (65 kg) zasedel četrto mesto. Tekmovanje je lepo uspelo, škoda le, da se ga niso udeležili soboški kara- Mojca Tuš (Gornja Radgona), ki teisti in karateistke. Svetovna prvaka v ju-jitsu duo. Stojijo od leve: Tomaže Pivec, Gorazd Toplak (trener) in Jure Pignar. tovnega prvaka v dvojicah. Na tihem je upal na medaljo, vendar takega uspeha ni pričakoval. Zato ga je tembolj vesel, saj mu veliko pomeni, zlasti pa je spodbuda za nadaljnje delo. Za doseženi uspeh je tudi zelo hvaležen trenerju Gorazdu Toplaku, sicer profesorju na Srednji policijski šoli v Tacnu. Vesel je tudi, da bo odšel v službo v Ljubljano, kjer bo lahko ju-jitsu redno treniral. Upa, da tudi v prihodnje uspehi ne bodo izostali. Še naprej pa se bo ukvarjal tudi s karatejem. Feri Maučec 22 vestnik, 5. december 1996 zvezde vam kažejo 'e zgodi se vsak dan OVEN Ona: Postavljena boš pred odločitev, a ti nobena alternativa ne bo povsem ustrezala. Še najbolje bo, da tvegaš, saj lahko v najslabšem primeru ostaneš tam, kjer si sedaj. V najboljšem primeru pa ... On: Tokrat je vrsta na tebi, da dokažeš svoje re- snične sposobnosti in kvalitete. Obdobje lahkomiselnega norčevanje je minilo in pokazati boš moral svojo pravo podobo, saj se ti lahko v nasprotnem primeru zgodi, da jo izgubiš. BIK Ona: Trenuten položaj ti sicer omogoča lenarjenje in zabavo, vendar boš kaj kmalu občutila negativne posledice takšnega ravnanja. Še dobro, da ti bo partner stal ob strani in ti svetoval pravilno odločitev. Poslušaj ga! On: Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade! In ta jama bo kar precej globoka, zato si nikar ne domišljaj, da se boš kaj hitro izkopal iz nastalih težav. Nikar ne krivi drugih, saj si kriv predvsem ti sam. DVOJČKA Ona: Nič ni tako stalnega, da se ne bi moglo porušiti. Zato se nikar ne delaj tako neprizadeto, ampak priznaj napako, ki si jo storila, saj ti bo le na ta način uspelo obdržati tisto, za kar si se dol- go borila. On: V tvoji poslovni karieri bo prišel odločilen trenutek, zato ga kar najbolje izkoristi. Položaj bo sicer še kar ugoden, toda nič ni tako stabilno, da bi se ne uspelo tudi pokvariti. Seveda pa se bo z malce sreče vse dobro izteklo. RAK Ona: Le zakaj se obremenjuješ z nepotrebnimi rečmi, ko pa je vendar toliko koristnih opravil, ki te čakajo? Konec tedna lahko pričakuješ prijetno presenečenje, ki bo dodobra popestrilo tvoje ljubezensko življenje. On: Odkril boš nekaj zelo zanimivega, vendar tega nikar ne poskušaj izrabiti za napačne namene. In predvsem ne pozabi, da je dobra prijateljica veliko boljša kot občasna ljubica. Obeta se ti zanimiv konec tedna. LEV Ona: Sprejela boš zanimivo povabilo, saj si od njega obetaš veliko več, kot se zdi na prvi pogled. Plijateljičina informacija ti bo docela zbistrila trenuten položaj, ki nikakor ni slab. On: Prebroditi boš moral določene težave, ki lahko dodobra spremenijo tvoje poslovne načrte. Poslovni partner ti bo predlagal konkretno ponudbo, ti pa se boš preveč obotavljal. Raje pohiti. DEVICA Ona: Spoznala boš nekoga, ki sploh ne bo tvoj tip idealnega moškega, a bo imel preveč mamljiv nasmeh, da bi se mu uspela upreti. Tako ne boš niti opazila, kdaj se boš ujela v zanko, ki si jo pripravila nekomu povsem drugemu. On: Poslovni uspeh ti bo prekrižal sicer dobre načrte v ljubezni. Je že tako, da ti je pomembna predvsem ekonomska varnost, za drugo pa si mnenja, da boš že še uredil. Pazi, da te ne bo preveč zaneslo. TEHTNICA Ona: Čeprav bo vse skupaj videti kot popolna polomija, boš iz celotne ljubezenske avanture potegnila kar največ, predvsem pa kopico izkušenj za prihodnost. Nikar ne izpusti ugodne priložnosti za lahek zaslužek. On: Resda bo tvoja okolica nad tvojim uspehom docela nezainteresirana, vendar ga bo nekdo le vzel na znanje. Obeta se ti realizacija načrtov, ki ti lahko prinese tako zadoščenje kot tudi dobiček. ŠKORPIJON Ona: Tvoje sedanje razmerje se bo nevarno zamajalo. Če ti je še kaj do tega, bo potrebno napeti vse sile, sicer ti bo trda predla. Vsekakor pa je dejstvo, da ti jeza in ljubosumje lahko le škodita, popravnega izpita pa ne bo. On: Potreboval boš veliko samozavesti in notranjega miru, saj se ti je v zadnjem času nabralo kar precej zapletenih problemov. Toda nikar se ne predaj, saj boš iz kopice dela potegnil tudi nekaj prav prijetnega. STRELEC Ona: Nikar se ne obiraj, temveč izkoristi tisto, kar se ti ponuja. Prijeten znanec ti lahko postane tudi kaj več, potrebno bo le premagati začetno sramežljivost in pot ti bo odprta. Pazi se škodoželjnežev, ki jih nikoli ne manjka. On: Veliko si boš prizadeval zaradi kratkotrajne zaljubljenosti, končalo pa se bo precej komično. Toda tega nikar ne razglašaj naokoli, saj bo edini učinek ta, da se ti bodo smejali tudi drugi. KOZOROG Ona: Počitek, ki si ga načrtovala, bo potrebno še malo preložiti. Vseeno se boš prav prijetno zabavala, saj boš proste trenutke preživela v bližini nekoga, ki ti že dalj časa ne gre iz glave. On: Vse kaže, da se boš iz ene skrajnosti kaj hitro spustil v drugo. Mogoče pa je to tudi prav, saj imaš dela in skrbi že čez glavo in ti malce več zabave vsekakor ne bo škodovalo. Toda pazi, da se ne boš prehitro ujel... VODNAR Ona: Avantura se ti bo zdela prijetna le, dokler I ne bo prišla na dan novica, da ti je vse skupaj nekdo enostavno podtaknil. In čeprav si boš na vse kriplje prizadevala izvedeti njegovo ime, ti ne bo uspelo. On: Poslovni partner ti bo omogočil ponovno afirmacijo tam, kjer si jo zaradi svojih nespretnih potez izgubil. Pazi se prehitro izgovorjenih besed, ki te lahko ponovno pripeljejo tja, kjer ti ni bilo prav nič všeč. RIBA Ona: Čustva ti bodo pokvarila načrte za konec tedna, vendar pa bo, gledano dolgoročno, to prav izjemna naložba. Nikar ne dopusti, da se ti vse skupaj izmuzne iz rok. Prijeten večer se bo prelevil v še prijetnejšo noč. On: Prepričan si, da si velikodušen in razumevajoč, toda ali te takšnega vidijo tudi drugi. S preveliko samohvalo se lahko le zagovoriš, zato bodi malo objektivnejši. Nekdo pričakuje od tebe veliko več, kot si pripravljen dati. driijgo biti. liki pločnika j, pa tou nej samo na ednon mesti, ka bi jivi že Denar in infekcije najnovejših bakterioloških ra-. je bilo s škodljivimi, človeku ne- varnimi na na Verjetno se vsi še spominjamo svojih staršev in učiteljev, ki so nam prigovarjali, da si moramo po vsakem stiku z denarjem dobro oprati roke. Rezultat patogenih klic na denarju, je vzel pod drobnogled 102 kovanca in 100 bankovcev, ki jih je dobil pri osebju v javnih toaletnih prostorih, in pri tem ugotovil, da cami Ženih le 3 % ledanih kovancev in več mejstaj. Beleki je najbole v bakanče spadnolo blato pa mlake v Gregorčičovoj ulici v tiston tali, ge nega niti ednoga lampaša ka bi v krnici svejto, pa Soboti je na cesti pa V tej dnevaj, gda so se začnoli kazati prvi znaki zime, je po cejloj državi btiu snejg, pri nas v Soboti pa blato. No, pa tan, ge je njiva pa ograček, nemre falati ulice prometna nesreča jako žalostnin | ge ešče dvej iži na cesti stojita, davno' mogli podrejti, pa ge so kre tej iž mogli za pešce napraviti "obhod" tak, ka so na sredino voznega pasa postavili betonska korita, pa je med koriti Pa med ižami kak te nekši pločnik za pešce. No, pa na ton pločniki je tak lejpo blato, pa tak lejpe mlake so gda je malo bole kilavo vrejme, ka se pešci toga izognejo, pa morejo iti po sredini ceste, po šteroj je močen promet, pa je pred nedavnin bila v ton koncon. Po toj ulici odi par stou dice z blokovskega stanovanjskega naselja kre Lendavske ulice, v osnovno šoulo, tan na drujgon kraji varaša kre Bakovske ulice. V šouli njin jako strogo zapovejo, ka lej ko< odi jo samo po pločniki, pa si lej ko mislite kak vč vijdijo, gda mašejrajo po tiston blati. Pa ka ne bi što mislo, ka je na drujgon kraji te Gregorčičeve ulice kaj boukše, nej, tan je glij tak blato pa vodar kak na ton kraji. Bela je vse tou preodo, pa probo najti edno čedno pout za te mnouge šolare, pa tildi mnouge driljge samouke ob deli, pa je nindri nej najšo mesta, ge bi lej ko normalno pa varno šou po tej ulici. Un je tou vido, ovi pregnjejši, ka bi tou mogli najprle viditi, pa njin je tou nej dano, ker se uni vozijo z nobl autojami, pa se samo čemerijo, ka tej nouri pešci odi jo po cesti, či tan za koritami majo pločnik. Za tistivi dvej iži na cesti je Pa gvilšen, ka čakajo pristojni činiteli, ka se samč fkilp stijnejo, kak se je ova tan v Staroj ulici. Džouži Zadnji frank Nekdanji francoski finančni minister Jacques Rueff velja za »očeta« leta 1959 uvedenega »novega« franka. Podoba leta 1978. umrlega ministra bo na novem kovancu za en frank. In ta bo tudi dokončno zadnji svoje vrste. V Franciji ne bodo več izdajali novih frankov, saj se pripravljajo na uvedbo enotne evropske valute evro. Ta pa že povzroča sive lase sedanjemu ministru Jeanu Ar-thuisu, ki je ponosno predstavil nove kovance. Kitajci nočejo zaostajati ziskav, ki jih je javnosti sporočil ameriški znanstvenik dr. Bruce Pachter, infektolog in nevro-biolog iz priznane N-ew Yor Meth-o d i s t kli-oku- preg- Hostip-al, pa pričajo, da strah pred infekcijo z denarjem nikakor ni povsem utemeljen. Dr. Pachter, ki seje odločil proučiti količino in vrsto bankovcev. S svojo raziskavo je razbil ali vsaj omajal mit o škodljivosti in kužnosti denarja ter skušal prepričati javnost, da je denar v bistvu dokaj čist in neoporečen. Kitajska vojska je, vsaj po svoji številčnosti, zastrašujoje na. A dandanes samo število vojakov ne pomeni veliko, jjj narodni letalski razstavi na Kitajskem so razstavili tudi ve‘1K J? sodobnejših vojaških letal, satelitov in vodenih raket dolg68 sega. Vse za mir, menda pravijo temu. Ali res? m P ut ob ih 00 h Ha N %l vestnik, 5, december 1 996 X*a vsakogar nekaj Prihajajo časi obdarovanja Darila zanjo: bi nenavadne oblike, lonček za kavo z umetniško sliko, zanimiv obeski, kompleti šalov, ličen nožič, usnjena torba z ducat predali za razbremenitev njegovih žepov in še vrsta drugih. Konec alarma za Kuhajte z nami usnjen rokovnik v barvi torbice, moderno oblikovan čajnik zivih barv, komplet šminke in vžigalnik, ura s kompletom pasov v različnih barvah, najboljši šam-naniec, drobni okrasni predmeti, Seveda pa lahko ob prihajajočih praznikih podarite tudi darila, ki ste jih izdelali sami. natrij Pred nekaj leti je sporočilo povzročilo pravo paniko: mineralna voda, ki vsebuje natrij, zvišuje krvni tlak. Danes so stvari jasnejše: šele v povezavi s kloridom nastane kuhinjska sol, ki povzroči povišanje pritiska. Mineralna voda vsebuje natrij v obliki natrijevega karbonata. Zato vsebuje minerale, ki uravnavajo krvni tlak, na primer kalij, kalcij in magnezij. Poleg tega izvira iz pijač le en odstotek soli, ki jo dnevno zaužijemo, štirideset odstotkov pa iz kruha in pekarskih proizvodov. za šminko, majhne steklenke parfuma za njeno zbirko, S|vno pero z njenim najljubšim ®hvom, okrasni predmeti za . lz°, kristalna doza za puder, r°ške, torbica, ročno poslikana ta’ vaza s cvetjem, prstan z j etnim kamnom, nenavadni J^tki za lase, etnični nakit, ,.esek - talisman, duhovit ku-Jski pribor, vrečice z dišavo ... darila zanj: ; Poslovni kovček iz imitacije duh k°že, naramnice z °vitimi motivi, zapestni gum- Nadevana judovska pečenka Za posebne priložnosti lahko pripra- vimo nekoliko drugačno, a izvrstno pečenko. Za njo potrebujemo: 1,5 kg dobrega govejega mesa, 2-3 žlice bešamela, žličko mešanih dišav (poper, mleto kumino, evo), 2 žlici na zelo drobne kockice narezane slanine, sok in sesekljano lupinico pol limone, 2 jajci, 6 dag ma.sti ali olja za preliv surove pečenke, sol po potrebi, 2 hrenovki za nadev. Dobro uležano kakovostno govedino drobno zmeljemo in po potrebi še sesekljamo. Dobro premešamo in ugnete-mo. Če je masa premalo ugnetena, se pečenka pri rezanju drobi. Maso razdelimo na dva dela in oblikujemo dve enaki štručki, ki ju malo raztegnemo. Na prvo položimo dve olupljeni hrenovki, pokrijemo z drugo polovico mesne mase in dobro stisnemo, da se oba kosa stisneta in sprimeta. Po možnosti sedaj nadevano štruco zavijemo v svinjski priželjc. V vsakem primeru pa nadevano štruco v pekaču prelijemo z zelo vročo maščobo, da zakrkne zunanjost mesa. Pečemo počasi, približno eno uro, in jo vmes večkrat polijemo. Pečenke med peko ne obračamo. Režemo, ko se malo ohladi - ne takoj, ko jo vzamemo iz pečice. Pečenko pred serviranjem obložimo s pečenim krompirjem in ponudimo z jajčnim ali kislim hrenom. Cilka Sukič Zelenjava krepi srce Če hočete zmanjšati tveganje srčnega napada, stopite na vrt po zelenjavo. Njena magična moč je v folni kislini. Med raziskavo v Kanadi so opazovali 5000 žensk in mo- ških, starejših od 15 let. Tisti, ki so izkazovali manj folne kisline, so bili pogosteje žrtve srčnih napadov. Ugotovili so, da lahko prepreči srčne bolezni. Folna kislina spodbuja izločanje aminokisline homocyste-in, brez katere bi prišlo do zamašitve arterij. Najboljši viri folne kisline so temno zelena zelenjava, jetra, ledvice, orehi, kruh iz nepresejane moke in žitni kosmiči. Za »mestne Jabolka so posebno koristna bunda atraktivne bar-Ijri °zke hlače oziroma špa-So osnova slogu obla-»jjjv ki so ga stilisti poimeno-£ ar »za mestne smučarje«. s°dij° ozki puliji z naši-nJ'vstavljeni trakovi kontra-Sr’ arv' Pa še u rast in smrt. V trPzotskem smislu predstavlja jn ^a materialno, racionalno živi uh°vno plat človekovega ^Jenja. • Za vse, ki želijo shujšati. Dve jabolki tehtata od 30 do 40 dag, toliko potešita-lakoto, da lahko nadomestita obrok hrane, prineseta pa le od 120 do 150 kalorij. K občutku sitosti pomagajo vlaknine (celuloza), ki v želodcu absorbirajo vodo, nabreknejo in ga »napolnijo«. • Za vse, ki študirajo ali opravljajo umsko dejavnost. Jabolko uspešno pomaga preganjati tipično naveličanost, ki se pojavi sredi popoldneva zaradi padca sla- Ona pozimi V meglenih in mrzlih dneh prija zapeček, zato postanemo utrujeni, brezvoljni in razdražljivi. Količina sadja in zelenjava na naših mizah se manjša, na krožnike si nalagamo mastno in preveč kalorično hrano. Pomlad, ko bomo spet zlezle v Trije cvetovi torej pomenijo večni življenjski krog rojevanja in umiranja, pomenijo izraz večne ljubezni. Število pet predstavlja središče (v sredini prvih devetih števil) in združitev (je vsota prvega sodega in prvega lihega števila). Pet cvetov torej ponazarja združitev, zvezo, skladnost in ravnotežje - lastnosti, ki naj bi jih imeli v mislih, ko ljubljeni osebi poklonimo šopek petih cvetov. dkorja v krvi. Poleg sladkorja pomaga pri tem fosfor, ki je odličen spodbujevalec možganov. • Za vse, ki se ukvarjajo s športom. Utemeljitev je enaka kot v prejšnjem odstavku. • Za vse, ki pojejo veliko mesa. Jabolčna kislina pomaga uravnovesiti preveliko kislost, kije posledica takega načina prehranjevanja. • Za vse, ki imajo visok krvni tlak ali srčno obolenje. Torej v primerih, ko je treba omejiti natrij in tanke majčke, je še tako daleč, se tolažimo. Mislimo nanjo že danes, da ne bo spomladanskega glavobola. Za telo: vsako jutro prha s toplo vodo in nato s hladno - toliko kot prenesemo. Ni boljšega zdravilla proti utrujenosti. Zajtrk: proč z maslom, pečenimi jajci, salamami in belimi žemljami. Zamenjajte jih z mlečnim rižem, suhim sadjem, ovsenimi kosmiči in zeliščnimi čaji. In slednjič: vsak dan pol ure pešačenja. Tudi koža na obrazu se pozimi obnaša prav muhasto. Postane občutljivejša, njena varovalna plast se tanjša, izgublja vlago ... Pozimi je najbolj ogrožena suha koža, zato moramo takrat zamenjati negovalno kremo za bolj mastno, pomaga pa tudi, če si pred ličenjem čez svojo običajno dnevno kremo nanesemo še tanek sloj nočne. Bolj mastna naj bodo tudi druga ličila: predvsefn tekoči puder in šminka za ustnice. uživati več kalija, ki uravnava funkcionalnost srca in mišičevja. • Za vse, ki imajo težave zaradi holesterola. Celuloza vsebuje pektin, ki pomaga vzdrževati nizko raven holesterola v krvi. • Za vse, ki imajo slabo prebavo. • Za vse sladkorne bolnike, jabolko vsebuje pretežno fruktozo, ki jo ti bolniki lahko uživajo. • Za vse, ki imajo težave s krvnim obtokom. Čudeži se očitno še dogajajo. V Italiji so znani mnogi primeri jokajočih kipov, Švicarji pa se pravkar ubadajo s tem, kako naj poimenujejo svoje sadje. Na fotografiji, ki so jo posneli v Hallwilu v kantonu Argau, vidomo jabolko in hruško, ki sta dozorela na istem drevesu! Znanstveniki švicarskega inštituta za kmetijsko tehnologijo se bodo morali zdaj lotiti zapletene naloge in določiti, ali je zadež prava hruška ali morda preveč prizadevno jabolko. (EPA ) Cene sadja in zelenjave Zelenjava Tržnica M.Sob. G. Rada. Llutomer jabolka 60 100 50 pomaranče 150 240 220 banane 157 170 155 hruške 170 - 200 grozdje 252 250 250 limone 260 300 250 orehova jedrca 960 1000 900 paradižnik 310 280 250 paprika 340 280 260 kaki 290 220 240 krompir 28 35 30 solata 160 190 160 korenje 80 200 180 rdeče zeljo 80 103 100 čebula 60 100 80 fižol v zrnju 321 450 300 jajca 20 23 zeleno zelje 30 50 40 česen 420 390 400 kitajsko zelje 80 80 rdeči radie 180 220 280 kivi 197 220 290 cvetača 210 250 290 suhe fige 800 800 680' slive suho 800 490 490 mandarine 125 199 200 hren 320 400 500 kislo zelje 154 200 180 ananas 350 250 320 por 280 250 300 kumare 340 280 280 AVTOR ŠTEFAN HAJDINJAK VRSTA SOCVETJA ODPRTA POŠKODBA DESNI PRITOK DONAVE V BOLGARIJI PRIZORIŠČE ŠPORTNE TEKME UMETNOST HLADNEGA OBLIKOVANJA KOVINE KRAŠKI POJAV PRIPRAVA ZA MERJENJE VODNE GLOBINE JEZUS SREDNJE- DALMATINSK OTOK MESTO NASLOV. OBALI MORSKA RIBA VESTNIK STROKOV. ZA IRANSKI JEZIK HRIBOVITA POKRAJINA NA ŠVEDSKEM S KAND. MOŠKO IME VRSTA VRBE OMEJEN. NEUMEN ČLOVEK LUKANA SEVERU NORVEŠKE OKRASEK NA PREDMETU RAVNA PLOSKEV KRILO RIMSKE KONJENICE NENADNA SMRT MAZILO NATRU MESTO V PORURJU NOGOMETAŠ MARIBORA PREBIVALKA EVROPSKE OTOŠKE DRŽAVE RIMSKA ŠEST1CA NOBELU KRAŠKA PLANOTA V JZ. SLOVENIJI MESTO NA OTOKU HONŠU. JAPONSKA REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Velenje, staniol, antanta, Darijan, INA, Sand, PS, pravilo, Ar, Aral, Ranjina, Ibis, IT, nalepka, Al, tvar. 24 vestnik, 5. december 1996 v televizijski spored od 6. decembra do 12. decembra PETEK 6. DECEMBRA k_______:_ TV SLOVENIJA 1 11.25 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 11.40 Pasje mesto, kanadska nanizanka 12.05 Nenavadni primer svetega Miklavža, ameriški film 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev TV-igrice 15.55 Pinchas zukerman v Ljubljani, 1. del 17.00 TV-dnevnik 17.10 Otroški program, Tok, Tok, kontaktna oddaja za mladostnike 18.00 Po Sloveniji 18.30 Dodojeve dogodivščine 18.35 Risanka 19.00 Podarim - dobim 19.30 TV-dnevnik, 20.00 Rondo kviz 20.25 Planet In 22.00 Forum 22.30 TV-dnevnik 23.00 Umor, je napisala, ameriška nanizanka 23.50 So leta minila, ponovitev angleške nanizanke 0.20 Naj živi ljubezen, hongkonški film TV SLOVENIJA 2 9.00 Euronevvs 11.05 Poslovna borza 11.15 Korenine slovenske lipe, Stara gora - zastrta Marijina podoba 11.35 TV-portret, zvezde slovenskega filma: Miha Baloh 13.10 Parada plesa 14.00 Letni koncert Big banda, RTV Slovenija, 2. del 14.50 Hidden agenda, angleški film 16.35 Umor je napisala, ameriška nanizanka 1 7.2 5 So leta minila, angleška nanizanka 1 7.55 L. Bernstein: koncert za mlade, 10. oddaja 18 .55 Vail: svetovni pokal v alpskem smučanju, smuk (ž.), prenos 20.00 Umor 1. stopnje, ameriška nadaljevanka 20.45 Sarafina, ameriški film 22.20 Videošpon 22.50 Euronevvs POP TV 10.00 Santa Barbara - 11.00 Sedma sila -12.00 POP-kviz, ponovitev - 12.30 M.A.S.H. -13.00 Roseanne - 13.30 Avtodrom - 14.00 Trije veliki obrazi - 15.30 POP-30 - 16.00 Mulci! - 16.30 Santa Barbara, nadaljevanka -17.30 Obalna straža - 18.30 POP-kviz, nanizanka - 19.00 Cosby, nanizanka - 19.30 24 ur - 20.00 Urgenca, nanizanka - 21.00 Dosjeji X, nanizanka - 22.00 Izgubljeni fantje, film - 0.00 Lovec na glave - 1.00 24 ur, ponovitev - 1.30 POP-30, ponovitev TV HRVAŠKA 1 7.45 TV-koledar - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 19.00 Poročila - 19.95 Tiepolov svet -19.39 Pot v Compostello - 11.00 TV-leksikon: Nebesni Jeruzalem - 11.19 Angleški jezik: Look Ahead - 11.39 Program za otroke in mladino -12.00 Dnevnik - 12.29 Ljubezenske zveze, film - 13.95 Santa Barbara, film - 13.55 Hrvaška književnost v evropskem kontekstu - 14.25 TV-leksikon: Nebesni Jeruzalem - 14.35 Angleški jezik: Look Ahead - 14.55 Korenko — 15.29 Mali veliki svet - 15.59 Poročila - 16.00 Dober dan - 17.00 Danes v Saboru - 17.39 Govorimo o zdravju - 18.95 Kolo sreče - 18.35 V obnovi - Hrvaške - 19.95 Male skrivnosti velikih kuhar- skih mojstrov - 19.39 Dnevnik - 29.15 Lepa naša, šov program - 21.39 V iskanju minulega časa: dokumentarna oddaja - 22.00 Pol ure kulture - 22.39 Motrišta - 23.00 Klub, d. d. -23.29 Crusades, dokumentarna oddaja - 00.15 Poročila TV HRVAŠKA 2 12.55 TV-koledar - 13.25 Seinfeld, humoristična oddaja - 13.59 Profit - 14-35 Grozljivka -15.35 V mestu hodi sveti Miklavž - 17.00 The Beatles - antologija - 17.55 Smogovci, oddaja za otroke - 18.35 Hugo, TV-igra - 19.00 Divje srce, film - 19.39 Dnevnik - 29.25 Zakon v L. A., film - 22.59 Glasbeni spot - 22.55 Srca zahoda, humor, oddaja - 23.49 Foxy Brovvn -91.19 laz? - 92.00 Košarka NBA-iiga: Sacra-mento - Phoenix TV AVSTRIJA1 6.00 Otroški program - 8.35 Nazaj v prihodnost - 9.35 Earth - 10.20 Časovni stroj - 12.00 Confetti-TV - 13.05 Z Vilijem 20.000 milj pod morjem - 14.55 Naša mala farma - 15.40 Vesoljska ladja Enterprise - 16.30 Earth 2 -17.15 Vsi pod eno streho - 17.40 Kdo je tukaj šef? - 18.30 Glej, kdo razbija - 19.00 Prijatelji - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Klinika pod palmami - 21.45 Izza odra - 22.00 Fatalna lepota, film - 23.45 Čas v sliki - 23.45 Reporter, film - 1.15 Šport - 2.15 Čas v sliki -3.40 Dobrodošli v Avstriji - 5.30 Kdo je tukaj šef? TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Schiejok vsak dan -10.15 Bogati in lepi - 11.05 Avstrija danes -13.00 Čas v sliki - 13.10 Dovoljeno uživanje -13.40 Kalifornijski klan - 14.25 Vinski škandal - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Stari - 22.10 Čas v sliki - 22.35 Moderni časi - 23.00 Emocije -23.15 Meceni - 2.45 Videonoč RTL 5.30 Poročila - 6.35 Dobri časi, slabi časi -7.00 Točno ob sedmih - 7.30 Poročila - 7.35 Med nami - 8.00 Poročila - 8.05 Springfieldska zgodba - 9.00 Poročila - 9.05 Kalifornijski klan - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Zlata dekleta -11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Glej, kako razbija! - 13.00 Rockford - 14.00 Barbel Schafer - 1 5.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 1 7.00 Jeopardy! - 1 7.30 Med nami -18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Mini playback šov - 21.15 Oslovski brat - 22.15 Sedem dni -sedem glav TV MADŽARSKA! 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila - 9.10 Športna akademija - 9.35 Dopoldne - 11.10 Dallas - 12.00 Poročila -12.05 Posel - 12.25 Julijin program z nedeljskim kuharjem, pon. - 14.10 Narodnostne oddaje - 15.00 Poročila - 15.10 Madžarska danes - 16.00 Poročila - 16.05 Posel -16.25 Skrivnosti peska, serija - 17.00 Za upokojence - 17.30 Teka - 17.40 15 minut -18.00 Okno - 18.55 Pravljica - 19.15 Ažurno - 19.30 Dnevnik, šport - 20.25 Dallas, ponovitev - 21.25 Apropo - 22.15 Magnumoa moč TV MADŽARSKA 2 12.00 Siesta - 14.10 Kamen v žepu, tv-film -15.40 Spomin na K. Patakyja - 16.30 Regionalni dnevniki - 17.00 Madžarska - Poljska, ž. rokomet - 18.30 Vesoljske igre - 19.00 Športna stava - 19.15 Popotnik, serija - 20.05 Claude Chabrol, zbiralec vsemogočega - 21.00 Dnevnik - 21.10 Policijska poročila - 21.15 Tip, hop, kviz - 21.45 Kultura - 22.00 Objektiv -22.25 Vreme - 22.35 Pregled tiska SOBOTA 7. DECEMBRA TV SLOVENIJA 1 9.15 Radovedni taček: lovec 9.30 Jakec in čarobna lučka, risana serija 9.40 O. J. 9.50 Pod klobukom 10.35 Zgodbe iz školjke 11.05 izobraževalna oddaja (tuji jeziki) 11.20 Irena Grafenauer in Maria Graf 12.05 Svet dinozavrov, ponovitev am. poljudnoznanstvene oddaje 12.30 Analitična mehanika 13.00 Poročila 14.05 Policisti s srcem, avstralska nanizanka 14.55 Kinoteka - Billy Wilder, ameriški film 17.00 TV-dnevnik 17.10 Boj za obstanek, angl, poljudnoznanstvena serija 18.00 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 18.30 Ozare 18.35 Hugo, TV-igrica 19.30 TV-dnevnik 19.50 Utrip 20.10 Jesenska Marjanca, 2. del 21.15 Za TV-kamero 21.35 Cousteau ponovno odkriva svet, dokumentarna serija 22.35 TV-dnevnik 23.05 Umor je napisala, ameriška nanizanka 23.55 Večni sanjač, ameriška nanizanka 0.20 Kozorog 1, ameriški film TV SLOVENIJA 2 9.00 Euronevvs 10.00 Planet IN 11.30 Mostovi 12.00 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV 12.30 Euronevvs 14.30 Zgodovinska kitajska mesta, ameriška dokument, serija, ponovitev 15.25 Življenje v računalniški dobi, ameriška dokument, serija 15.50 Rondo kviz, ponovitev 16.10 Izzivalci, francoska nanizanka 16.35 Podarim - dobim, ponovitev 16.55 Polzela: DP v košarki, Kovinotehna Savinjska Polzela - Smelt Olimpija, prenos 18.25 Košarka NBA - Action 18.55 Vail: Svetovni pokal v alpskem smučanju, superveleslalom (ž.) 20.55 Whistler: Svetovni pokal v alpskem smučanju, superveleslalom (m.) 22.00 Alfred Nobel, švedski film 0.00 Sobotna noč POP TV 8.00 Dogodivščine medvedka Ruxpina - 8.30 Junak akcije, mladinska serija - 9.00 Zvezdne steze, risane serija - 9.30 Maska - 10.00 Max glick, risana serija - 10.30 Jama zlate vrtnice, nadaljevanka - 12.30 Lois in Clark, nanizanka - 13.30 Kdo je osvojil divji zahod, film - 15.30 V družinskem krogu - 16.00 Hokej, reportaža -16.30 Svet športa - 17.30 Vesoljski bojevniki, nanizanka - 18.30 Prijatelji, nanizanka - 19.00 Varuška, nanizanka -19.30 24 ur - 20.00 Pelikanovo poročilo, film - 22.00 Teksaški mož postave, nanizanka -23.30 Črno ogrinjalo, film TV HRVAŠKA! 8.45 TV-koledar - 8.55 Poročila - 9.00 Srečni Luka, risani film - 9.25 Divji konji, ameriški film za otroke - 11.00 Prizma - 12.00 Poročila - 12.29 Dokumentarna oddaja -13.95 Risani film - 13.15 Ernestova nora igra, ameriški film - 14.55 Briljanteen -15.49 Filipovi otroci - 14.19 Skupaj v vojni -skupaj v miru - 16.49 Poročila - 19.19 Hrvaški spomini - 19.39 Poročila - 29.29 Za vedno mlad, ameriški film - 22.35 Polnočna premiera: In a Childs Name TV HRVAŠKA 2 14.35 TV-koledar - 14.45 S knjigo v glavo -15.39 Zakon v L. A., serija - 16.15 The Beatles - antologija - 17.15 Mladi Indiana Jones II, serija - 18.39 La force celeste du kris, dokumentarni film - 19.39 Dnevnik - 29.15 Grozljivka - 21.15 Neskončno potovanje, popu-larno-znanstvena serija - 22.29 Dosje X, serija - 23.19 Zlati gong, glasbena oddaja TV AVSTRIJA! 6.00 Confetti-TV - 9.25 Aliče v čudežni deželi - 12.05 Harry in Hendersonovi - 13.10 Življenje in jaz - 13.35 Čudovita leta - 14.00 Blossom - 14.50 Dogodivščine mladega Indiana Jonesa - 17.10 Melrose Plače - 18.00 Šport - 19.00 Čarovnik - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Oče, dragi oče, film - 21.45 Mrtvi instinkti, film - 23.10 Henry in June, film -1.20 Fatalna lepota, film - 3.05 Kalifornijski klic vsili - 4.30 Beverly Hills TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Halo Avstrija, halo Dunaj - 9.30 Klinika pod palmami - 11.05 James Bond - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Privlačne zvezde, film - 14.40 Solni baron - 16.30 Dežela in ljudje - 1 7.00 Čas v sliki - 17.05 Pogled v deželo - 17.35 Kdo me hoče? -17.35 Religije sveta - 18.30 Konflikti - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Advent - 22.00 Čas v sliki - 22.05 Mačji jeziki, film - 0.00 Čas v sliki - 0.05 Nebesa ne poznajo solz, film RTL 5.20 Otroški spored - 8.30 Disneyev team -10.25 Risanke - 10.25 Disneyev klub - 10.45 Gargoly - 11.10 Power Rangers - 11.35 Kje se skriva Carmen Sandiego? - 12.30 Morski lev -14.05 Princ iz Bel-Aira - 14.30 Nanny - 14.55 Grozno prijazna družina - 15.55 Beverly Hills -16.50 Melrose Plače - 18.45 Poročila - 19.10 Eksploziv - 20.15 Playback, šov imenitnežev TV MADŽARSKA! 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 8.00 Otroški program - 10.00 Friderikus - 11.40 Festival Kalaka - 12.00 Poročila - 12.05 Ponovitve - 14.45 Odgovarjamo na telefone -14.55 Biti ali ne biti, ameriški film, č.-b. -16.30 Računalništvo - 16.50 Osamljeni planet - 17.20 Hotel Narobe - 18.00 Millecen-tenarij - 18.05 Za boljši jezik - 18.15 Štorije - 18.30 Kolo sreče - 18.55 Pravljica -19.15 Ažurno - 19.30 Dnevnik, šport -20.20 Deklamacija - 20.35 Filmski program - 22.35 Ekskluzivno - 23.00 Nočni program TV MADŽARSKA 2 7.00 Za kmetovalce - 7.30 Narodnostne oddaje - 10.05 Kdo ve kaj o njih? - 10.55 Animirani film - 11.05 Alfred Nobel, kratki film - 11.55 Pratika - 12.00 Pesmi Bela Racza - 12.25 Zamejski Madžari - 12.55 Prometna varnost -13.00 Teleavto - 13.30 Kratki filmi - 14.55 Vreme - 15.00 Stiki brez meja - 15.25 Trend -15.55 Haydn - 16.00 Kviz - 16.25 Telešportov božič - 16.30 Horizont - 17.00 Šport - 18.30 Koncert Gaborja Presserja -19.00 Farni lija -20.00 Tema - 20.30 Koncert - 22.05 Arpad Kadarkay, portret NEDELJA 8. DECEMBRA TV SLOVENIJA 1 8.50 Živžav 9.40 Skrivnost sedme poti, nizozemska nadaljevanka 10.05 L. Bernstein: koncerti za mlade, ponovitev 4. oddaje 11.05 Podobe narave, kanadska poljudnoznanstvena serija 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Maribor 96: Grand Prix-Brevis, Litva 13.00 Poročila 13.05 Hugo, ponovitev TV-igrice 13.35 Karaoke, razvedrilna oddaja 14.35 Nedeljska reportaža 15.05 Dlan v dlani 1 5.20 Zeljna župa, francoski film 17.00 TV-dnevnik 17.10 Zavrtimo stare kolute 17.40 Po domače 19.15 Loto 19,.30 TV-dnevnik 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Zoom 21.15 Intervju 22.15 TV-dnevnik 22.25 Šport v nedeljo TV SLOVENIJA 2 8.10 Kekčeve ukane, slovenski film 9.25 Videošpon 9.55 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 10.40 4x 4, oddaja o ljudeh in živalih 11.10 Umor je napisala, ameriška nanizanka 12.00 Kinoteka: zunanja zadeva, ameriški film (č.-b.) 13.55 Svetovni pokal v smučarskih skokih, 120 m, posnetek iz Kuusama 1 4.30 Odbojka PPZ (m.), 2. krog, posnetek iz Maribora 1 5.30 Tenis: Evropsko ekipno prvenstvo v . dvorani, posnetek z Otočca 16.30 Svetovni pokal v smučarskih skokih, 120 m, posnetek iz Kuusama 17.30 Košarka NBA: Orlando Magic - Los Angeles Lakers, posnetek 19.30 Izzivalci, francoska nanizanka 20.00 Kraljica, španska nadaljevanka 20.55 Whistler: Svtovni pokal v alpskem smučanju, superveleslalom (m.), prenos 22.00 Ciklus filmov Wima Wendersa: V teku časa, nemški film 0.45 Novice iz sveta razvedrila POP TV 8.00 Pink panter - 8.30 Peter Pan - 9.30 Kim-ba Beli levček - 10.00 Reboot - 10.30 Detektivka in pol - 11.00 Radovedna Nancy - 11.30 Kuharske mojstrovine - 12.00 Argument -12.30 Razprtije, nanizanka - 13.30 Svet športa - 14.00 Ninja želva dva - 16.00 Teksaški mož postave - 17.00 Zoya - 18.00 Spomini -19.30 24 ur - 20.00 Poročen z mafijo - 22.00 Hokej - 0.00 Na sever - 1.00 24 ur, ponovitev TV HRVAŠKA 1 8.49 TV-koledar - 9.00 Akcijski človek, risana serija - 9.39 Skrivnostno vesolje Arthurja C. Clarkea - 19.00 Postanite prvak, serija -19.29 Hvaljen Jezus Kristus, moja stara mama - 19.49 Ekološki kviz - 11.39 Radio Njanja - 12.00 Poročila - 12.29 Sadovi zemlje - 13.19 Zagorski bregovi, dokumentarno-folklorna oddaja - 13.49 Mir in dobro - 14.19 Duhovni klic - 14.15 Opera Box - 14.45 Skrita kamera - 15.19 Oprah Show - 16.00 Nekaj dni v Weasel Creeku, ameriški film -17.35 Poročila - 17.45 Družinski glasbeni kviz - 19.100 Hrvaški spomini - 19.39 Poročila -29.29 Policijska akademija II, ameriški film -22.25 Čudežne milje, ameriški film - 23.55 Vodnik za dober seks, dokumentarna oddaja TV HRVAŠKA 2 19.29 Zlati gong - 11.29 Neskončno potovanje, popularno-znanstvena oddaja - 12.29 Polnočna premiera - 15.49 The Beatles -16.35 Dosjeji X, serija - 17.25 Dubrovniški poletni festival - 18.19 Dokumentarna oddaja - 19.95 Lengenda o otoku s skritim zakladom, risana oddaja - 19.39 Dnevnik- 29.29 Aplavz, prosim - 22.35 Zakonske vode, humoristična oddaja - 23.00 Vidikon, glasbena oddaja TV AVSTRIJA! 6.25 Confetti TiVi - 9.00 Špartak - 12.00 Boks - 12.55 Šport - 13.15 Dogodivščine mladega Indiana Jonesa - 14.00 Pet mladih špionov - 15.30 Superman - 17.30 Mr. Bean - 18.00 Srček - 18.25 Kuharske mojstrovine - 18.30 Šport v nedeljo - 19.30 Čas v sliki -20.15 Stavite, da ... - 22.50 Čas v sliki -22.55 Vizije - 23.00 Mesto brez milosti -0.40 Poti slave, film - 3.05 Enkrat je no-benkrat, film TV AVSTRIJA 2 9.00 čas v sliki - 9.15 Katoliška maša - 10.30 Kulturni teden - 11.00 Tiskovna konferenca -12.00 Visoka hiša - 13.00 čas v sliki -13.30 Domovina, tuja mati - 14.10 Tanja, nekronana princesa, film - 15.40 Čudežna dežela - 1 7.00 Čas v sliki - 1 7.05 Klub za seniorje - 17.55 Lipova ulica - 18.25 Kristus skozi čas - 18.30 Avstrija v sliki - 18.55 Kuharske mojstrovine - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.1 5 Pojoča Avstrija - 21.15 Columbo - 22.30 Šport - 2.10 Kulturni teden RTL 5.35 Otroški spored - 9.35 Klasične risanke -9.50 Disneyev Aladin - 10.50 Alaska - 12.10 Disneyeva filmska parada - 13.30 Ekipa A -1 6.00 Herkules - 17.45 Živali iščejo dom -18.45 Poročila - 19.10 Klic v sili - 20.15 Bo-eingov let, film - 22.55 V navzkrižnem ognju -23.45 Prime Time TV MADŽARSKA! 7.30 Otroški program - 9.00 Nedeljski magazin - 11.00 Lepotno tekmovanje - 12.00 Poročila - 12.05 Minute za srečo - 12.30 Melodije -13.00 Skrivnosti peska, pon. serije - 15.05 Znanstveni poročevalec - 15.35 Verski program - 16.00 Disneyjeve risanke - 17.05 Odprta usta, politični šov - 18.00 Vinska pesem - 18.30 Kolo sreče - 19.00 Teden, vmes Dnevnik - 20.20 Izgubljeni oče, madžarsko-izraelski film - 21.50 Bach: IV. Brandenburški koncert - 22.10 Nemogoče? -22.55 Ljudski učitelj in glasbenik Jeno Adam TV MADŽARSKA 2 7.35 Kje, kaj? - 8.00 Zaščita potrošnika -8.30 Zgodovina književnosti - 9.00 Vesoljske igre - 9.30 Računalništvo - 10.00 Gustav, risanka - 10.30 Šport - 12.05 Miklavževo '96 - 12.35 Vstopnica za evropske univerze -13.00 Ekspedicija Eguator - 12.20 Zgodovina tehnike - 14.00 Družinski magazin - 14.30 Novi reflektor - 15.05 Od mize in postelje, serija - 16.50 Spomin na Istvana Berkovicsa -1 7.05 Gimnazija strtih src - 1 7.50 Vreme -18.00 Moda ‘96 - 18.30 Po poti - 19.00 Nezreli, serija - 19.30 Pravljica - 19.45 Neznana Budimpešta - 20.05 Dandanes -20.25 Življenje J. Haydna - 21.40 Telešportov božič - 21.45 Šport - 23.25 Pregled tiska - 23.30 Pogovori ob koncu tisočletja s Hansom Beltingom PONEDELJEK 9. DECEMBRA TV SLOVENIJA 1 8.55 Fran Levstik: Martin Krpan 9.40 Zagorje '96: Na svidenje, Zagorje 10.10 Ciklus filmov Wima Wendersa: V teku časa, ponovitev nemškega filma 13.00 Poročila 1 3.05 Novice iz sveta razvedrila, ponovitev 13.50 Utrip 14.05 Zrcalo tedna 14.20 Za TV-kamero 14.40 Forum 15.00 Nedeljska reportaža 15.30 Intervju 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 TV-dnevnik 17.10 Radovedni Taček: Igla 17.25 Očividec, angleška dokumentarna serija 18.00 Po Sloveniji 18.30 Umetniki za svet 18.50 Lingo 19.20 Žrebanje 3x3 19.30 TV-dnevnik 20.00 Omizje 21.25 Roka Rocka 2 2.25 TV-dnevnik 23.00 Umor, je napisala, ameriška nanizanka 23.50 Noro zaljubljena, ponovitev ameriške nanizanke TV SLOVENIJA 2 1 2.25 Izobraževalna oddaja: Tuji jeziki 12.40 Reka upanja, francoska nadaljevanka 13.40 Jesenka Marjanca, 2. del 14.40 Sobotna noč 16.40 Šport v nedeljo 17.10 Umor, je napisala, ameriška nanizanka 18.00 Simpsonovi, ameriška nanizanka 18.30 Sedma steza Noro zaljubljena, ameriška nanizanka 19.30 Izzivalci, francoska nanizanka 20.00 Konec velikih počitnic, koprom cijska serija 21.00 Izobraževalna oddaja 21.30 Osmi dan 22.00 Homo Turisticus, oddaja o turizm 22.30 Svet poroča 23.00 Brane Rončel izza odra POP TV 10.00 Santa Barbara, ponovitev - 11.00 prtije, ponovitev - 12.00 POP-kviz, ponovite 12.30 Kuharske mojstrovine, ponovitev 13.00 Veterinarka - 14.00 Zoya - 15.00 * glick - 15.30 POP-30 - 16.00 Mulci, uan zanka - 16.30 Santa Barbara - 17.30 0M straža - 18.30 POP-kviz - 19.00 Cosby, na zanka - 19.30 24 ur - 20.00 Kako po«®, milijonarja, film - 22.00 Športna scena,n zanka - 23.00 Sedma sila - 0.00 Tajna slu - 1.00 24 ur - 1.30 POP-30, ponovitev TV HRVAŠKA! 8.00 Dobro jutro, Hrvaška - 19.19 Sončnic^ - 19.49 Razredni pouk - 11.00 Iskr® . 11.15 Angleški jezik - 12.00 Dnevnik -Ljubezenske zveze, serija - 13.95 ®anam, bara, serija - 13.59 Izobraževalni pro9r j 13.55 Sončnica - 14.29 Kajkavski etnogra kviz - 14.39 Ljubitelji otroškega sveta - 1 'g Angleški jezik - 14.55 Neustrašni - 1 Modul 8 - 16.00 Dober dan, Hrvaška-1'. Hrvaška kulturna zgodovina - 17.35 G'a „| movine - 18.19 Kolo sreče - 18.49 stoletja Visovca, dokumentarna oddaja -Hrvaški spomini - 19.39 Dnevnik - 29-dramskega albuma: Pobeg - 21.1 5 Z vz o in razlogom - 22.45 Moč denarja - z3’A|1Co-mska noč s Catherine Deneuve: Divjak, ski film 1 1 1 1 1: 1: 1: 1, 1, 11 K 1; i; n i; K 1E U 1( 2t 21 22 22 22 0 Tl 9, 10 11 13 14 15 ’6 TV HRVAŠKA 2 ,5 13P’ 12.59 Vidikon, glasbena oddaja -Ključevi kraljevstva, ameriški film - 15-1 ... vz, prosim - 16.95 Mestece Peyton, s® pj. 17.55 Smogovci, serija za otroke - 9'2g,ž9 vje srce, serija - 19.39 Dnevnik -Prijatelji, humoristična serija - 22.95 I ' Aleksandra, dokumentarna serija - 23.0 sbena oddaja TV AVSTRIJA 1 6.30 Confetti - 9.15 Vsi pod eno s«^, 12.00 Confetti - 14.55 Naša mala ta 15.45 Vesoljska ladja Enterprise - th 2 - 17.15 Vsi pod eno streho - 1 je tukaj šef? - 18.05 Polna hiša - 10- 20.°° kdo tukaj razbija - 19.30 Čas v sliki - .55 Šport - 20.15 Kaj je z Bobom, film' ' ^e, Zvezda, film - 23.30 Lovci na človeške a gaS film - 1.00 Moj nemški vojak, film -2- ? v sliki TV AVSTRIJA 2 1 9.00 Časvsliki - 10.15 Bogati in lepi ' - Pogledi s strani - 11.35 Milijonsko 12.00 Čas v sliki - 12.35 Tedenski -13.00 Čas v sliki - 13.10 Orienta |epi 13.40 Kalifornijski klan - 15.15 Boga j - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Ca |rjs - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - !9- p a|edis danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 , °gnaU' strani - 20.15 Gozdarska hiša Fa' jO 21.05 Tema - 22.00 Čas v sliki ' tr8ni Večer kulture, prenos - 1.30 Pogled' 35 5.30 Poročila - 5.32 Dobro jutro - 5. ka pl^9 ti in lepi - 6.00 Poročila - 6.05 Sanjs^časi' - 6.30 Poročila - 6.35 Dobri časi, slae^ ? ji 7.00 Točno ob sedmih - 7.30 Porod'la fiel-Med nami - 8.00 Poročila - 8.05 SP i^-dska zgodba - 9.00 Poročila - 9.0 nijski klan - 10.00 Bogati in lepi - 1°' ^1.3" dekleta - 11.00 Vroča nagrada Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski potk - 12.30 Glej, glej, kdo razbija - 13U-0 IIOfl9 ford - 14.00 Barbel Schafer -Christen - 16.00 Hans Meiser - 1 pardy - 17.30 Med nami - 18.00 DOO ' - 18.45 Poročila - 19.10 Eksp'0' 19.40 Dobri časi, slabi časi - 2°2o5^i) pokoj, gospodična Columbo, film - 22^ jj.S" magazin - 23.00 Deset pred enajsto Ekskluzivno: kino - 0.00 Dnevnik - ers TV MADŽARSKA! 9o» 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod ' g.ji Poročila - 9.10 Športna akademija Dopoldne - 11.00 Disneyjeve rif25 nO 12.00 Poročila - 12.05 Posel - 1Z’ pakk - 14.10 Narodnostne oddaje Poročila - 15.10 Repeta, za šolarje Poročila - 17.00 Vklopi! - 17.30P°n ^.1^ 18.00 O veri - 18.10 Begavčki ' Posel - 18.30 Kviz - 19.00 P^O?^ 19.1 5 Ažurno - 19.30 Dnevnik ' ' seje X - 21.10 Deklamacija 21-1S , ma - 21.45 Zvezdniki v operi, gala vOps' Sin sonca, hči lune, serija - 23.1° politična okrogla miza - 24.00 Dne TV MADŽARSKA 2 14.00 Zasedanje parlamenta -je sveta vladar - 17.15 Pustolovščin tje - 17.50 Mozart - 18.00 RegiO«^ niki - 18.15 Znanstveni poročevalec Šport - 20.25 Koncert Gabrorja pr 21.00 Dnevnik - 21.10 Policijska P® 21.15 Telesreča - 21.45 Kultura Objektiv - 22.40 Pregled tiska - z ( kopis - 22.45 Pri klavirju Annie Fis vestnik, 5. december 1996 25 televizijski spored od 6. decembra do 12. decembra torek 10. DECEMBRA 10.35 10.45 11.45 13.00 13.05 12.55 14.20 14.50 '5.50 16.20 17.00 17.10 ]7.35 17.45 '8.00 '8.30 8.50 8.30 20.00 0.25 1.15 2-15 22.40 22.55 0.25 TV SLOVENIJA 1 Zlati prah Bilo nas je pet, češka nadaljevanka Kekčeve ukane, ponovitev slovenskega filma Poročila Lingo Podobe narave, kanadska poljudnoznanstvena serija Obzorja duha Konec velikih počitnic, koprodukcijska serija Izobraževalna oddaja Mostovi Dnevnik Skrivnost sedme poti, nizozemska nadaljevanka 0. J. Jakec in čarobna lučka, angleška risana serija Po Sloveniji Umetniki za svet Kolo sreče, tv-igrica TV-dnevnik V žarišču Dosje Družina, angleška nadaljevanka TV-dnevnik Poslovna borza A Touch of Frost, angleška nanizanka Davov svet, ameriška nanizanka SLOVENIJA 2 9'55 Osmi dan ■‘5 Boj za obstanek, angleška poljud-neznanstvena serija .,’]5 Matija Tomc: Krst pri Savici n45 Zoom •s5 Pustolovščine in odkritja, italijan-ska dokumentarna serija '25 Angel, varuh moj, ameriška nani-zanka '15 Umor, je napisala, ameriška napije zanka I7 , V slogi ji moč, avstralska nanizanka 1r n P^uhnimo Tišini ■°0 Svet dinozavrov, ameriška poljud- I« neznanstvena serija '30 Polzela: Košarka za evropski pokal: Kovinotehna Savinjska Polzela - ASK, prenos Na robu, ameriška nanizanka 2,^5 Studio Citi 22,5 /Ne/znani oder '3® Milan Jesih: Ljubiti, posnetek pre-dstave male drame SNG Ljubljana 's® Studio City, ponovitev Jop TV 0° Santa Barbara, ponovitev - 11.00 Sed-CtdSlla - 12.00 POP-kviz, ponovitev - 12.30 risana serija - 13.00 Kuharske . s’rovine - 13.30 Športna scena, ponovitev Ij,9 Zadeva Beiderbecke, nanizanka -16”° POP-30 - 16.00 Mulci, nanizanka -Ok’i Santa Barbara, nadaljevanka - 17.30 k’na straža - 18.30 POP-kviz - 19.30 Co-nanizanka - 19.30 24 ur - 20.00 Ua,a našega mesta - 21.00 Newyorška po-’ nanizanka - 22.00 M.A.S.H. - 22.30 t,gasila - 23.30 Tajna služba - 0.30 24 T00 POP-30, ponovitev Hrvaškai lj j Uročila - 8.00 Dobro jutro, Hrvaška -E, M°ie telo - 19.45 Velika odkritja nara-• 1 danosti - 11.00 Sedanjost za prihodnost Ij.'39 Palčki ne vedo - 12.00 Dnevnik -l(g 9J-iubezenske veze, serija - 13.95 San-‘wara ■ 13-59 Poročila - 14.19 Velika h o la naravnih znanosti - 14.25 Sedanjost dnost - 14.55 Velika luka - 15.29 - j? ne vedo - 16.00 Dober dan, Hrvaška %'9s Pazi, steklo - 18.49 Sedemnajst Wdve, dokumentarna oddaja - 19.19 Hr-aPomini - 19.39 Dnevnik - 20.19 Du- ^.Sa a oaza življenja - 21.45 Press klub -filmska noč z Catherine Deneuve: ločina, francoski film - 00.29 Poročila JHrvaška2 W ^-koledar - 16.25 Iz dramskega albu-We9 - 1 7.25 Profili: Mao Tze Tung, doku-'9.35 oddaja - 17.55 Serija za otroke -:ia ,Hu90, tv-igra - 19.95 Divje srce, serija '39 Dnevnik - 29.29 Serija - 21.19 Bljl^ 0 v barvah - Noč Beatlesov ali John L ^VSTRIJAl 't.j^onfetti - 12.00 Otroški program -'hc ''asa mala farma - 15-40 Vesoljska la-W’erPrbse - 16.30 Knight Rider - 17.20 'Ig 9 ®no streho - 17.45 Kdo je tukaj šef? h0.19 Polna hiša - 18.35 Krepka družina - Nor nate - 19.30 Čas v sliki - 20.00 N / 20.15 Indiana Jones, film - 22.10 ‘Soa' 23.00 V znamenju device, film -S , as v sliki - 0.35 Drug mož, druga žena, . 3-15 Dobrodošli v Avstriji !o^V8TRIJA2 ^■Ir os v sllki " 9-05 Schiejok vsak dan -3,q0B.°gati in lepi - 11.05 Avstrija danes -V.Cas v S|iki _ 12j0 Tema - 13.00 S L lki ' 13.15 Konflikti - 13.45 Kalifor-Sati- ~ 14-25 Soncu naProti " 1515 P lepi - 16.00 Schiejok vsak dan -Jji 3 Cas v S|jkj - 17.05 Dobrodošli v Av- J$ 00 Avstrija danes - 19.30 čas v % s $.00 Pogledi s strani - 20.15 Univer-21.10 Reportaža - 22.00 Čas v sliki \re° Na kraju dogodka - 23.00 Drobci iz X °bro iutro - 5.35 Bogati in lepi - 6.05 «0 Blaža - 6.35 Dobri časi, slabi časi - °Pho ob sedmih - 7.35 Med nami 8.05 Springfieldska zgodba - 9.05 Kalifornijski klan - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Zlata dekleta - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Glej, glej, kdo tukaj razbija - 13.00 Rockford - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 1 6.00 Hans Meiser - 1 7.00 Jeopardy! - 18.45 Poročila - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.1 5 Dvoja vloga - 22.10 Quincy - 23.10 Miami Vice - 0.00 Dnevnik -0.30 Čheers - 1.00 Sledge Hammer - 1.30 Glej, glej kdo tukaj razbija - 2.00 Barbel Schafer - 2.55 Dnevnik - 3.20 llona Christen - 4.10 Hans Meiser - 5.05 Eksplozivno TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila - 9.10 Športna akademija -9.35 Dopoldne - 11.10 Klinika za živali -12.00 Poročila - 12.05 Posel - 1 2.25 Telepakk - 14.30 Nezreli, serija - 15.00 Poročila -1 5.10 Repeta, za šolarje - 16.00 Poročila -16.30 Skrivnosti peska - 17.00 Vklopi! -17.30 Risanka - 17.55 Katoliška kronika -18.15 Posel - 18.30 Kviz - 19.00 Pravljica - 19.15 Avtomobili - 19.30 Dnevnik, šport - 20.30 Lovci na doto, serija - 21.25 Tiskovna konferenca Gyula Horna - 22.10 Studio ‘96 - 23.00 Rdeče sirkovo polje, kitajski film - 0.30 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 8.30 Zasedanje parlamenta - 16.30 Borilni športi - 17.05 Trije doktorji -17.50 Vreme - 17.55 Pratika - 18.00 Regionalni dnevniki in magazini - 19.00 Telešportov božič -19.10 magnum, kriminalka - 20.00 Koncert, 1-del - 21.05 Kultura - 21.20 Torek 21, kviz - 21.50 Koncert, 2. del - 22.20 Objektiv - 22.45 Vreme - 23.00 Pregled tiska -23.10 Čar športa, športni magazin SREDA 11. DECEMBRA TV SLOVENIJA 1 9.2 5 Karaoke, razvedrilna oddaja 1 0.2 5 Otroški program Otroka gozdne jagode, norveška nadaljevanka 10.50 Roka Rocka 11.40 Cousteau ponovno odkriva svet, francoska dokumentarna serija 12.30 Maribor '96: Brevis 13.00 Poročila 1 3.05 Kolo sreče 1 3.35 Zgodbe iz školjke 1 4.45 Dlan v dlani 15.00 Omizje 16.20 Ljudje in zemlja 1 7.00 Dnevnik 17.10 Male sive celice, kviz 18.00 Po Sloveniji 18.30 Umetniki za svet 19.30 TV-dnevnik 20.25 Film tedna: La Baule Les Pins, francoski film 22.1 0 TV-dnevnik 22.45 Umor, je napisala, ameriška nanizanka 23.35 Caroline v Velemestu, ponovitev ameriške nanizanke TV SLOVENIJA 2 9,10 Prisluhnimo tišini 9.40 Poslovna borza 9.50 V žarišču 10.10 (Ne)znani oder 11.00 Milan Jesin: Ljubiti, posnetek predstave male drame SNG Ljubljana 12.15 Zeljna župa, francoski film 1 3.55 Homo Turisticus, oddaja o turizmu 14.25 Umor 1. stopnje, ameriška nadaljevanka 15.10 Sova: A Touch of Frost, angleška nanizanka 16.40 V slovi je moč, avstralska nani-Q KS 1 7.05 Šolska TV - Henrik Ibsen: Nora, posnetek predstave PG Kranj 1 9.00 Caroline v velemestu, ameriška nanizanka 19.30 Izzivalci, francoska nanizanka 20.00 Ljubljana, košarka, 10. krog v evropski ligi 21.45 Svetovni pokal v nordijski kombinaciji, posnetek iz ZDA 22.15 Aliča, evropski kulturni magazin 22.45 Krpanova kobila, posnetek opere POP TV 1 o 00 Santa Barbara, ponovitev -11.00 Sedma sila - 12.00 POP-kviz - 12.30 M.A.S.H. -13 00 Argument - 13.30 Newyorška policija, ponovitev nanizanke - 14.30 Ograje našega mesta - 15.30 POP-30 - le.OPMulci -16.30 Santa Barbara, nadaljevanka - 17.30 Obalna straža - 18.30 POP-kviz - 19.00 Cosby, nanizanka - 19.30 24 ur - 20.00 Nekaj divjega, film - 22.00 M.A.S.H. - 22.30 Obraz tedna -23 00 Sedma sila - 23.30 Tajna služba - 1.00 24 ur - 1.30 POP-30, ponovitev TV HRVAŠKA 1 8.00 Dobro jutro, Hrvaška - 19.95 Gost -19.19 Portret hrvaških skladateljev. V domu glasbe - 19.49 Antologija sodobne hrvaške drame: Drama Miroslava Krleže - 11.19 Zagrebške zgodbe In predaje: Od krvavega mosta naprej - 11.39 Ljubezen nima pravil - 12.00 Dnevnik - 12.29 Ljubezenske veze serija -13 95 Santa Barbara, serija - 13.55 Orgelske zgodbe iz preteklosti: V cerkvi sv. Servola - 14.25 Antologija sodobne hrvaške drame. Drama Miroslava Krleže - 15.29 Ljubezen nima pravil - 16.00 Dober dan, Hrvaška -1 7 00 Tudi to leto ... - 17.39 Gaudeamus, oddaja o šolstvu - 18.35 Danes v saboru -19 19 Hrvaška spominska knjiga - 19-Ja Dnevnik - 29.15 Poslovni klub - 21.29 Tujci v Evropi, dokumentarna serija - 22.59 Cone somraka, serija TV HRVAŠKA 2 4.95 Črno-belo v barvi, ponovitev - 17.55 Smrkci, serija za otroke - 18.35 Hugo, tv-igra - 19.95 Divje srce, serija - 19.39 Dnevnik -29.15 Reka, ki nas nosi, španski film -22.00 Spomini Sherlocka Holmesa, serija -23.00 Kontakt, glasbena oddaja TV AVSTRIJA 1 6.00 Confetti - 10.40 Indiana Jones - 12.00 Confetti - 1 4.55 Naša mala farma - 1 5.45 Vesoljska ladja Enterprise - 16.30 Earth 2 -17.20 Vsi pod eno streho - 17.45 Kdo je tukaj šef? - 18.10 Polna hiša - 18.30 Krepka družina - 19.00 Roseanne - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Izgubljeni v snežnem metežu, film - 21.50 Primer za ubijalca, film - 23.15 Čas v sliki - 23.30 Faust, film - 0.30 Bastard - 2.00 Schiejok vsak dan - 2.30 Dobrodošli v Avstriji TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Schiejok vsak dan -10.15 Bogati in lepi - 11.05 Avstrija danes -1 2.00 Čas v sliki - 12.10 Univerzum - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Na kraju dogodka -13.40 Kalifornijski klan - 14.25 Soncu naproti - 15.10 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani -20.15 Srečno ločena, film - 22.00 Čas v sliki - 23.20 Posli RTL 5.30 Poročila - 8.05 Springfieldska zgodba -10.00 Bogati in lepi - 10.30 Zlata dekleta -11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Točno opoldne - 12.30 Glej, glej, kdo tukaj razbija - 13.00 Rockford -14.00 Barbel Schafer - 1 5.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeopardy! -17.30 Med nami - 18.00 Dober večer -18.45 Poročila - 19.10 Eksploziv - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 V objemu ljubezni, film - 21.05 TV-nasvet - 22.15 Sternova televizija - 0.00 Poročila - 0.30 Cheers TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod -9.00 Poročila - 9.10 Športna akademija -9.35 Dopoldne - 11.15 Acapulco H.E.A.T., kriminalka - 12.00 Poročila - 12.05 Posel -12.25 Telepakk - 14.10 Narodnostne oddaje - 15.00 Poročila - 15.10 Repeta, za šolarje - 16.00 Poročila - 16.25 Skrivnosti peska - 17.00 Vklopi - 17.30 Pričevalci - 17.55 Nujna pomoč - 18.05 Televideo - 18.15 Posel - 18.30 Kviz - 19.00 Pravljica -19.15 Kviz za mlade zakonce - 19.30 Dnevnik, šport - 20.20 Ko bom odrasel, serija -20.50 Columbo, kriminalka - 22.30 Deklamacija - 22.35 Otroška paraliza, serija -23.25 Danska - Madžarska, ženski rokomet TV MADŽARSKA 2 1 5.00 Zamejski Madžari - 1 5.30 Euroklick - 16.00 Čarobna skrinja, vesela opera -17.20 Pratika - 17.25 Rin-Tin-Tin, serija -17.55 Vreme - 18.00 Regionalni dnevniki -18.1 5 Pogled domov - 19.00 Večna zveza - 19.30 Marcel Čarne, portret - 20.15 Prosta ura, o poeziji - 21.00 Dnevnik -21.10 Policijska poročila - 21.15 Mediamix -21.45 Kultura - 22.00 Objektiv - 22.25 Vreme - 22.40 Pregled tiska - 22.45 Plavolaska, ital, film ČETRTEK 12. DECEMBRA TV SLOVENIJA 1 11.10 Pustolovščine in odkritja, italijanska dokumentarna serija 11.40 Po domače 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev tv-igrice 1 5.30 Dosje 16.20 Aliča, evropski kulturni magazin 1 7.00 TV-dnevnik 17.10 Delfi in prijatelji, španska nanizanka 1 7.35 Divji konj, norveška igrana serija 18.00 Po Sloveniji 18.30 Dodojeve dogodivščine 1 8.50 Kolo sreče 19.30 TV-dnevnik 20.25 Tednik 21.15 Zlata šestdeseta slovenske popevke: Nostalgija z avtorji - 2. oddaja: Vilko Avsenik in skladatelji 2 2.25 TV-dnevnik 22.50 Poslovna borza 23.05 Umor je napisala, ameriška nanizanka 23.55 Ellen Cleghorne, ponovitev ameriške nanizanke TV SLOVENIJA 2 8.00 V žarišču 8.20 Šolska TV - Henrik Ibsen: Nora, posnetek predstave PG Kranj 10.25 Val D' Isere, svetovni pokal v alpskem smučanju, superveleslalom (ž.), prenos 1 1.20 Košarka: 10. krog v evropski ligi, Smelt Olimpija - Croatia 12.45 Sarafina, ameriški film 1 4.20 Kraljica, španska nadaljevanka 15.10 Sova: Umpr, je napisala, ameriška nanizanka 16.10 V slogi je moč, avstralska nanizanka 16.25 Ljubljana: Evropska liga v košarki, ž. 18.00 Svetovni pokal v alpskem smučanju, superveleslalom, ž., posnetek iz Val D’lsera 18.40 Korenine slovenske Lipe 19.10 Ellen Cleghorne, ameriška nanizanka 19.35 Izzivalci, francoska nanizanka 20.00 Angel, varuh moj, ameriška nanizanka 20.45 TV-portret Dušan Povh: Izbor kratkih filmov 21.45 Podoba podobe 22.35 Umetniški večer: V Louvru z mojstri, francoska dokumentarna oddaja POP TV 10.00 Santa Barbara, ponovitev - 11.00 Sedma sila - 12.00 POP-kviz, ponovitev - 12.30 M.A.S.H, - 13.00 Obraz tedna - 13.30 Nekaj divjega - 15.30 POP-30 - 16.00 Mulci, nanizanka - 16.30 Santa Barbara, nadaljevanka -17.30 Obalna straža - 18.30 POP-kviz -19.00 Cosby, nanizanka - 19.30 24 ur -20.00 Družinski hlevček, nadaljevanka -21.00 Gorski zdravnik - 22.00 M.A.S.H -22.30 Argument - 23.00 Sedma sila - 0.00 Tajna služba - 1.00 24 ur - 1.30 POP-30, ponovitev TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro, Hrvaška -19.95 Starokrščansko obdobje v Hrvaški -19.39 Knin, nekdanja hrvaška prestolnica -11.39 Program za otroke in mladino - 12.00 Poročila - 12.29 Ljubezenske zveze, serija -13.95 Santa Barbara - 13.59 Poročila -14.29 Program za otroke in mladino - 14.55 Kje padajo zvezde - 15.29 Hrtič - hitič, malo finale 96 - 15.59 Poročila - 16.00 Dober dan, Hrvaška - 17.95 Besede, besede, besede - 17.35 Lepa naša: Novi začetek Skradi-na, dokumentarna oddaja - 18.49 Danes v saboru - 19.39 Dnevnik - 29.19 Kulturni spomini - 21.15 Željka Ogresta in gostje -22.59 Filmska noč s Catherine Deneuve: Fort Saganne - 1.45 Poročila TV HRVAŠKA 2 14.35 TV-koledar - 14.45 Tujci v Evropi, dokumentarna serija - 15.45 Kotnakt, glasbena oddgja - 16.15 Ledena dama, ameriški film -17.55 Smogovci, serija za otroke - 19.35 Hugo, tv-igra - 19.95 Divje srce, serija -19.39 Dnevnik - 29.15 Profit, serija - 21.95 Zbogom, lepotica, ameriški film - 22.59 Filmska gibanja - 23.39 Seinfeld, humoristična serija TV AVSTRIJA 1 6.00 Confetti - 10.00 Kdo je tukaj šef? -12.00 Confetti - 14.50 Naša mala farma -15.40 Vesoljska ladja Enterprise - 16.25 Earth 2 - 17.10 Vsi pod eno streho - 1 7.35 Kdo je tukaj šef? - 18.00 Polna hiša - 18.25 Krepka družina - 18.50 Kuharske mojstrovine - 19.00 Čudovito ponoreli par - 19.30 Čas v sliki - 20.1 5 Komisar Rex -21.05 Nash Bridges - 22.00 Leteče oko - 23.45 Čas v sliki - 23.55 Nikoli nisem pela očetu, film -1.25 Čas v sliki RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 05.45 Pozdrav in napovednik - 06.10 Vreme, ceste ■ 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Šport - 06.45 Pesem tedna - 06.50 Dnevni časopisi - 7.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treti jezikih - 07.45 Po-rabsko/nemško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.10 Pozdrav in napovednik - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank -10.00 Poročila ■ 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.15 Božično-novoletni maraton - Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu -13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila -13.35 Obvestila ■ 13.40 Za zdravje - 14.00 Božično-novoletni maraton -15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Osrednja poročila na Murskem valu • 17.00 Šport -17.30 S krščakon, cekron pa z marelof - 18.15 Bilo je nekoč ... -19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Moja mala nočna glasba - 24.00 Želimo vam lahko noč. TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 05.45 Pozdrav in napovednik - 06.00 Izbor pesmi tedna -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.45 Pesem tedna - 06.50 Dnevni časopisi -07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Ljubljan sko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.10 Pozdrav in napovednik - 8.30 Mali oglasi ■ 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.05 Vonj po bencinu -oddaja o avtomobilizmu -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik - 11.00 Božično-novoletni maraton -12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.10 Pozdrav in napovednik -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Božično-novoletni maraton - 15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila -16.30 Osrednja poročila na Murskem valu -17.00 Iščemo za vas -17.30 Mali oglasi - 18.00 Na narodni farmi,-19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 DA in NE - 24.00 Želimo vam lahko noč. SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu - 05.45 Pozdrav in napovednik - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Džouži na obisku - 06.45 Pesem tedna ■ 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Zagrebško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.10 Pozdrav in napovednik - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.15 Poslušamo vas -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.15 NSTSNMV-11,00 Božično-novoletni maraton -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.00 Popoldne na Murskem valu -13.10 Pozdrav in napovednik ■ 13.30 Poročila • 13.35 Obvestila -14.00 Božično-novoletni maraton - 15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila -16.30 Osrednja poročila na Murskem valu -17.00 V stiski -17.30 Srebrne niti -18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi -19.00 Dnevnik RaSlo • 19.30 Mursko-morski val -24.00 Želimo vam lahko noč. ČETRTEK: 05.45 Jutro na Murskem valu -05.45 Pozdrav in napovednik - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Mlado jutro - 06.45 Pesem tedna - 06.50 Dnevni časopisi - TV AVSTRIJA 2 9.00 čas v sliki - 9.05 Schiejok vsak dan -12.00 Čas v sliki - 12.10 Reportaža - 13.00 Čas v sliki - 13.40 Kalifornijski klan - 14.25 Regata, nadaljevanka - 15.15 Bogati in lepi -1 6.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki - 18.50 Kuharske mojstrovine - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Skedenj muzikantov - 21.05 Vera - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Schilling - 23.00 Nočna straža - 23.50 Od Orinokov do Andov RTL 5.30 Poročila - 5.32 Dobro jutro - 5.35 Bogati in lepi - 6.00 Poročila - 6.05 Sanjska plaža - 6.30 Poročila - 6.35 Dobri časi, slabi časi - 7.00 Točno ob sedmih - 7.30 Poročila -7.35 Med nami - 8.00 Poročila - 8.05 Springfieldska zgodba - 9.00 Poročila - 9.05 Kalifornijski klan - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Zlata dekleta - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Moja mala Soledad - 12.00 Otroci v stiski -12.30 Glej, glej, kdo tukaj razbija - 13.00 Rockford - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 16.00 Jeopardy! - 17.30 Med nami - 18.00 Dober večer - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Mestna klinika - 21.15 Operacijski blok kliče dr. Brucknerja - 22.15 Straža - 0.10 Dnevnik TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila - 9.10 Športna akademija -9.35 Dopoldne - 11.10 Marienhof, serija 12.00 Poročila - 12.05 Posel - 12.25Wel-come to Hungary - 12.55 Telepakk - 15.00 Poročila - 15.10 Repeta, za šolarje -16.00 Poročila - 16.25 Skrivnosti peska -17.00 Vklopi! - 17.25 Telešportov božič -17.30 Poročilo s seje kabineta - 17.55 Ljudska vernost - 18.15 Posel - 18.30 Kviz -19.00 Pravljica - 19.15 Ažurno - 19.30 Dnevnik, šport - 20.30 Malo mesto, madž. serija - 21.15 Friderikus - 22.20 Kitarski trio - 23.15 Ponujam, poslovni program -0.05 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 14.55 Pokukajmo na štedilnik, praznične jedi - 15.20 Pesnik A. Jozsef - 16.00 Zeleni planet - 16.20 Mentalna higiena - 16.30 Repeta, za šolarje - 17.00 Ekologija -17.30 TOP 40 - 18.00 Regionalni dnevniki in magazini - 19.05 MacGyver, kriminalka -20.00 Špierit - 20.15 Hanuka ‘96 -21.00 Dnevnik - 21.10 Okolje - 21.15 Kriminalistični magazin - 22.00 objektiv - 22.25 Vreme - 22.40 Prometna varnost -22.45 Pregled tiska - 22.50 Neizprosni gorski vrh, koprod. film 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07,40 Kmetijski strokovnjak - 08.00 Dopoldne na Murskem valu -08.00 Poročila - 08,05 Obvestila - 08.10 Pozdrav in napovednik - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.15 Sedem veličastnih -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.15 Božično-novoletni maraton -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu -13.10 Pozdrav in napovednik ■ 13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Božično-novoletni maraton - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila -16.30 Osrednja poročila na Murskem valu -17.30 Mali radio/Mladi val -18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi -19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Geza se zeza - 24.00 Želimo vam lahko noč. PETEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 05.45 Pozdrav in napovednik - 06.10 Vreme, ceste -06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop • 06.45 Pesem tedna ■ 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Mariborsko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.10 Pozdrav in napo-vednik - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.15 Zamurjenci -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.15 Božično-novoletni maraton - 11.30 Od petka do petka -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.00 Popoldne na Murskem valu -13.10 Pozdrav in napovednik -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Božično-novoletni maraton -15.00 Romskih 60 - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila -16.30 Osrednja poročila na Murskem valu -17.00 Kultura in šport ob koncu tedna - 18.00 MV-dur_- 19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Sipli mi -24.00 Želimo vam lahko noč. SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu -05.45 Pozdrav in napovednik - 06.10 Vreme, ceste ■ 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.45 Pesem tedna - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila ■ 08.10 Pozdrav in napovednik.- 08.30 Mali oglasi -09.15 Predstavljamo vam -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami - 11.10 Sobotni gost - 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu -13.10 Pozdrav in napovednik -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Božično-novoletni maraton -15.00 Evropa v enem tednu - 15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila - 16.30 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.00 Kulturni koledar -17.05 Radijski knjižni sejem -17.30 Mali oglasi - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi -19.00 Dnevnik RaSlo ■ 19.30 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč. NEDELJA: 08.00 Začenjamo nov dan - 08.00 Pozdrav in napovednik - 08.05 Horoskop - 08.15 Panonski odmevi - 08.50 Zamurjenci - 09.15 Misel in čas • 09.30 Srečanje na Murskem valu ■ 10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja -12.00 Poročila -12.05 Obvestila ■ 12.30 Minute za kmetovalce -13.00 Popoldne na Murskem valu ■ 13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Dnevnik RaSlo. 26 vestnik, 5. december 1996 ronika Nova akcija MNZ Vama zimska vožnja Prazniki so pred vrati Petarde - lepše je brez njih Kaj pravi pravilo štiri krat štiri? Zasegli pol milijona petard Ministrstvo za notranje zadeve R Slovenije in njegove uprave za notranje zadeve so v tem letu izvedli več akcij, ki naj bi pripomogle k večji varnosti v cestnem prometu. Spomnimo naj na eno eno od njih: Natakar, taksi prosim! Pravkar se je začela akcija Vama zimska vožnja, ki bo trajala do 20. decembra, ko bodo objavili rezultate. V ta namen je Ministrstvo za notranje zadeve R Slovenije izdalo v 80.000 izvodih zloženko, ki jo bodo delili predvsem voznikom osebnih avtomobilov. Morda pa bo tudi to pomagalo, da bomo (če že nismo) dočakali dež, meglo, sneg in poledico pripravljeni. Dodatna previdnost in večja pozornost sta v jesenskih in zimskih razmerah nujni, a za varno vožnjo še vedno nezadostni, kajti tudi naše vozilo mora biti tehnično brezhibno in dobro opremljeno. Svetujejo: Pravočasno preverite * pnevmatike, * zavore. * svetlobne naprave, * zimsko'opremo. Vozilo je dobro opremljeno, če bomo upoštevali tudi pravilo 4 krat 4: * 4 kolesa opremimo z zimskimi pnevmatikami, * 4 milimetre naj bo najmanjša globina profila zimskih pnevmatik, * 4 mesece (najmanj) imejmo na vozilu zimske pnevmatike, * 4 leta je priporočljiva največja starost zimskih pnevmatik. Pnevmatike (gume) Samo zimske pnevmatike na vseh kolesih omogočajo uspešno speljevanje in pospeševanje, učinkovito zaviranje, nespremenjeno smer pri zaviranju in varno vožnjo v ovinkih. Zaradi posebne snovi pa bodo pnevmatike tudi pri temperaturi pod sedem stopinj Celzija dovolj mehke, da bodo zagotovile ustrezen oprijem, tudi na suhi in nezasneženi cesti. Le zadostna globina profilov bo omogočila dobro odstranjevanje vode in brozge izpod kolesa ter stabilnost v snegu in ledu. Kadar je na cesti več snega, pa priporočajo uporabo verig. Ker se guma kot organska snov stara, po štirih letih ne glede na obrabljenost izgubi sposobnost optimalnega oprijemanja cestišča. Pnevmatike so edini stik našega vozila z voziščem, zato skrbimo, da bo vedno dober. Zavore in tekočina Za varno vožnjo je nujno brezhibno delovanje zavor, zato večkrat preverimo gladino zavorne tekočine. Če se je rahlo znižala, je morda vzrok obraba zavornih oblog; če se je naglo znižala, vozilo takoj odpeljimo k mehaniku. Zavorno tekočino zamenjajmo najmanj vsaki dve leti. Vlaga namreč povzroča oksidacijo in korozijo zavornega sistema, ki začne puščati zavorno tekočino. Povzroča tudi uparjanje zavorne tekočine in nastanek tako imenovanega parnega čepa. Z občasnim preverjanjem zavorne tekočine se takim neprijetnostim lahko izognemo. Luči - tudi podnevi Uporaba luči je priporočljiva tudi podnevi, še zlasti ob zmanjšani vidljivosti. Večkrat preverimo, ali na avtomobilu res delujejo vse naprave za osvetljevanje ceste, označevanje vozila in dajanje svetlobnih znakov. Druga zimska oprema V avtomobil, pripravljen za zimsko vožnjo, spadata tudi metlica in strgalo za čiščenje stekel. Preverimo tudi brisalce, morda je guma natrgana ali drugače poškodovana. V posodi s tekočino za čiščenje vetrobranskega stekla naj bo dovolj take tekočine, ki v mrazu ne bo zmrznila. Naprave za odtajevanje in sušenje vetrobranskega stekla ter naprave za ogrevanje in zračenje morajo zagotoviti normalno vidljivost skozi steklo. Pred daljšo vožnjo preverimo, ali imamo v rezervoarju dovolj goriva. Sneg lahko preseneti tudi zimsko službo in zgodi se, da vozilo z nemočnimi potniki obstane na cesti, zato tudi odeja v vozilu ne bo odveč. Priredil Š. S. Morda se bo kdo obregnil, češ da je pisanje o petardah preuranjeno, ko pa je »sezona« tam okrog božiča in novega leta. Odgovor: Ni prezgodaj, saj je skoraj ves december v znamenju takšnih ali drugačnih praz- nikov in zato že zdaj tu in tam poči. Služba za stike z javnostjo Ministrstva za notranje zadeve R Slovenije nam je poslala informacijo, iz katere povzemamo, da so se na zagotavljanje varnih in mirnih praznikov (brez pokanja petard) začeli pripravljati že jeseni. Oktobra so se dogovorili o skupnem sodelovanju z republiškim senatom za prekrške in glavnim tržnim inšpektoratom, ministrstvom za šolstvo in šport ter carinsko službo. Pravilnik o kategorizaciji in preizkusu pirotehničnih izdelkov glede na kakovost in količino eksplozivnega polnjenja prepoveduje uporabo pirotehničnih igrač otrokom in izdelkov za male ognjemete mladoletnikom do 16. leta brez nadzora staršev oziroma skrbnikov; izdelke za srednje in velike ognjemete pa lahko uporabljajo samo strokovno usposobljene osebe ob ustrezni zagotovitvi varnostnih ukrepov. Pokanje petard in izdelkov, katerih glavni učinek je pok, je omejen na čas med 26. decembrom in 2. januarjem. Tudi v tem času pa je prepovedana uporaba pokajočih predmetov (petard in podobno) v strnjenih naseljih, v zgradbah in v vseh zaprtih prostorih, v bližini domov za ostarele, vrtcev, šol, cerkva, kinodvoran, gledališč, na stadionih, v prevoznih sredstvih, namenjenih potniškemu prometu, in na drugih površinah, kjer so športne ali kulturne prireditve, ter na mestih, kjer se je naključno zbralo večje število ljudi. Prav bi bilo, da bi se starši in učitelji pogovorili z otroki o nevarnosti petard in o prepovedi Poostreni nadzor tovornega prometa S tovornjakom nad policijsko postajo? K sreči je ostalo pri grožnji Če ste voznik tovornjaka in so vas v teh dneh policisti ustavili, potem ste najbrž »padli« v akcijo, ki se je začela 3. decembra, gre pa za poo- stren nadzor tovornega prometa. V letošnjih desetih mesecih so bila tovorna motorna vozila na območju Prekmurja in Prlekije udeležena v 260 prometnih nezgodah, od tega je bilo kar 175 njihovih voznikov krivih za nesrečo. Najpogostejši vzroki prometnih nezgod, ki sojih povzročili ti vozniki, so: 61-krat premik vozila, 32-krat nepravilna stran in smer vožnje, 27-krat neprilagojena hitrost, 21-krat neustrezna varnostna razdalja, 9-krat nepravilno prehitevanje, 7-krat neupoštevanje pravil o prednosti itd. Ne čudi, da je v Pomurju toliko nesreč s tovornimi vozili, ko pa je tako gost tovorni promet. Zanj pa niso »krivi« le tujci, ampak tudi domači tovornjakarji, ki jih je na cesti veliko, še zlasti v sezoni odvoza sladkorne pese. Za voznike tovornih vozil je dobro, ker je policija začela s po-strenim nadzorom šele, ko je sezona odvoza sladkorne pese kon- Poroke Tihotapita z naboji Zadnjo soboto je Božena H., državljanka Hrvaške, skušala pretihotapiti čez mejo iz Avstrije 11 lovskih nabojev. Strelivo so seveda zasegli, tiho-tapko pa predlagali v postopek pri sodniku za prekrške. S carine ne poročajo, ali je naboje vnašala za koga drugega ali zase. Dokaj mirno na cestah Ko bi se predzadnjo sredo ne zgodila prometna nesreča, ki je terjala življenje, bi lahko zapisali, da je bilo v prejšnjem tednu na pomurskih cestah dokaj mimo. V ponedeljek so nam namreč z operativno-komunika-cijskega centra UNZ Murska Sobota sporočili, da so policisti obravnavali (poleg ene hude) še pet drugih nesreč, v katerih je bilo sedem oseb lažje telesno poškodovanih. To pa je veliko manj, kot smo sicer vajeni. Hudo predvsem doma Nekoč so se prepirali, tepli... predvsem na javnih mestih: v gostilnah in na veselicah. Danes pa je tam sorazmerno mimo, kar kažejo tudi policijske intervencije. Vse več pa je kršitev javnega reda in miru doma v gospodinjstvih. 26. novembra so policisti posredovali dvakrat na domovih in dvakrat na javnih krajih. 27. novembra so intervenirali enkrat v stanovanjih in enkrat na javnem mestu. V četrtek so policisti, kot poročajo z UNZ, opravili sedem intervencij: šest v zasebnih prostorih in eno na domu razgrajača. 29. novembra sta bila kršena javni red in mir dvakrat na javnem mestu in enkrat v zasebnih prostorih. V nedeljo, na Gospodov dan, pa so intervenirali enkrat na javnem mestu in enkrat na javnem kraju. En storilec je bil še posebno »vroč« in se po prihodu policistov ni umiril, kakor sicer stori večina, ampak je policiste celo napadel. Ti so morali uporabiti tako imenovani strokovni prijem, nakar so ga obvladali in odpeljali v treznilnico. Enkrat prihodnje leto pa se bo zagovarjal pri sodniku za prekrške. V ponedeljek, čeprav se je komajda začel nov teden, so policisti posredovali trikrat: enkrat na javnem mestu, dvakrat pa zaradi krištve javnega reda in miru v zasebnih prostorih. Naprava ga je pregnala Pa naj še kdo reče, da so alarmne naprave tja vržen denar - za ušesa bi ga bilo treba potegniti. Kaj bi bilo, ko ne bi imela ena od mnogih menjalnic denarja v Murski Soboti alarmne naprave? Zdaj bi pisali, koliko denarja je vlomilec odnesel! Zdaj pa se je zgodilo drugače: alarmne naprave so se ob nepovabljenem obisku sprožile in tič je moral izginiti, sicer bi ga prijeli. Š. S. V UPRAVNI ENOTI MURSKA SOBOTA SO SE POROČILI: Stanko Gomboc, kmetovalec, iz Vučje vasi in Brigita Hauptman, vrtnarska tehni-ca, iz Bogojine; Karel Pergar, zidar, iz Domajinec in Mateja Škodnik, tekstilna kon-fekcionarka, iz Vadarec; Boris Budja, elektrotehnik - elektronik, iz Dokležovja in Bernarda Korošec, farmacevtska tehnica, iz Gornje Radgone; Jožef Farič, strojnik, iz Vido-nec in Lidija Košalin, prodajalka, od Šv. Jurija; Anton Ružič, strojni tehnik, iz Murske Sobote in Mateja Seči, inženirka tekstilne tehnologije, iz Gančan; Franc Pen-tek, mizar, iz Dankovec in Andreja Veleberi, konfekcijska tehnica, iz Bogojine; Dušan Režonja, carinik, iz Ljutomera in Mateja Rajnar, farmacevtska tehnica, iz Ljuto- čana, saj so bili zato morda manjkrat obravnavani zaradi morebitne prekoračitve osne (tonske) obremenitve. To pa seveda ne pomeni, da so delali s tovornjakarji »v rokavicah«. Na to, da je policija tudi v tem času opravljala svoje naloge, kažejo tudi nekateri neljubi zgledi. Nekateri vozniki tovornjakov se namreč niso mogli sprijazniti z odredbami policistov, saj niso dopuščali pregleda tehnične neoporočenosti vozila, niso hoteli dovoliti ugotavljanja osne obremenitve in skupne teže. Bili so celo taki, ki niso hoteli pokazati nobenih dokumentov o prevozu niti vozniškega dovoljenja. Celo skupine voznikov so hotele preprečiti zakonite ukrepe policistov, in sicer z grožnjami o zapori cest ali z grožnjo fizičnega obračuna(vanja) s policisti. V Lendavi je menda neki tovornjakar celo zagrozil, da se bo z vozilom zaletel v tamkajšnjo policijsko postajo. Načelnik inšpektorata policije na UNZ Murska Sobota višji svetovalec Milan Horvat je na novinarski konferenci povedal, da so povečali nadzor nad tovornja- karji in ugotavljajo: psihofizično stanje voznikov tovornih motornih vozil; trajanje vožnje motornega vozila; dimenzije, skupno maso in osne obremenitve; tovor na vozilu in razdalje med vozili. In kaj porečemo k temu mi, navadni avtomobilisti? Prav gotovo se strinjate s tistimi, ki menijo, da so tovornjakarji »predrzni« vsaj takrat, ko vozijo drug za drugim (v konvoju) in nam tako onemogočijo prehitevanje. V spominu pa nam ostaja tudi nesreča v Slovenskih goricah, ko je nekemu avtomobilistu le uspelo priti med dva tovornjaka, a je to bilo zanj usodno: »zadnji« tovornjakar je spregledal mali avto in ga (seveda nehote) »zgazil«. Š. S. njihove uporabe. Tako bi mod1 preprečili hude poškodbe. P® cija pa bo seveda tudi letos uto® pala zoper vse kršitelje tako’ notranjosti države kakor na rnejr Lani sicer ni tako pokalo kot’ prejšnjih letih (želimo, da bok tos stanje ugodnejše), kljub te®° pa se je zgodilo veliko nesreč® bilo bi jih še več (vsekakor P1 pokanja), ko med 17. deceffl« rom in 10. januarjem na mejnio prehodih ne bi odvzeli 488.96» kosov pirotehničnih sredstev radi nezakonitega vnosa. Z0^ 248 tihotapcev so podali pr®^ ge za uvedbo postopkov pri s° nikih za prekrške, izrekli so h opozoril in napisali štiri kaze11 ske ovadbe. »Opozarjamo, da za promel! eksplozivnimi snovmi (nakup1" prodaja), kamor sodijo tudi pi^ tehnična sredstva, pravne ose (podjetja, op. pisca) potrebuje) ustrezno dovoljenje, ki ga za uvoz, izvoz in tranzit na UP vi za upravne notranje za® Ministrstva za notranje zad®’e Slovenije v Ljubljani, Beetho^ va 3, za notranji promet naup vnih notranjih enotah. P0®^ pridobitev dovoljenja je re®' cija podjetja za promet z eksp zivnimi snovmi. Fizične ose (posamezniki) takšnega o® Ijenja ne morejo dobiti,« SP ročajo z Ministrstva za nott^ zadeve. # Morda še tole: državljan®.^ rijo pred nakupom pirotehm® sredstev, ki nimajo prilože® navodila v slovenskem j®zlg Takšni izdelki so velikokrat®, tihotapljeni, često nekakov®8 njihova uporaba pa t’®®^ Spomnimo naj še, daje piv® pirotehničnih sredstev na st cah nelegalna. ‘ Murski Črnci Deseto srečanje gasilcev Pogrešali so župane Tradicionalno tokrat že deseto srečanje gasilcev z obnuFl nekdanje Občine Murska Sobota je bilo tokrat v Murskih G cih. Predstavnike gasilskih društev je pozdravil predsednik P” Murski Črnci Štefan Granfola, potem pa je predsednica vaška® odbora KS Marija Ribaš predstavila kraj, katerega korenine S gajo v trinajsto stoletje. Opozorila je tudi na krajevni znaniem sti: murskočrnski beli križ pri pokopališču in drevored ob P0*0. ; Mokošu. Povedala je tudi, da si kraj prizadeva za čimlepšo p®11 bo. Sicer pa je v tem naselju le še osem večjih kmetij, imajo" devet obrtnikov. Domačini so gostom pripravili tudi kulturni P gram. Med drugimi so nastopili mladi harmonikar in Šavl četverčki, ki so igrali na sintetizator. S | Gasilci iz novih občin, nastalih po »razpadu« stare OW Murska Sobota, so si v Murskih Črncih ogledali gasilsko raZs‘“I voza obdobje 1953-1996. Pogrešali pa so občane. Kot pred® . , vnik občine seje prireditve udeležil le svetnik Občine Canko Tišina Viktor Vrečič, ki je povedal, da gasilci in župan do . sodelujejo. Na srečanje je prišel tudi predsednik slovenskih® -Icev Ernest Edry, ki je imel tudi krajši nagovor. F. KUnV' Zgodilo se je mera. ČESTITAMO! Milan Kranjc obsojen Kot smo že poročali, je bil 18. aprila umorjen v lastni trgovini Bogomir Munda iz Ključarovec blizu Ormoža. Vanj je s pištolo streljal neznec, ki je prišel, da bi kupil sendvič. Po nekajurnem iskanju so odkrili domnevnega storilca Milana Kranjca iz Rado-slavec, zoper katerega je bila podana kazenska ovadba na okrožno sodišče na Ptuju. Tam so ga pred nekaj dnevi spoznali za krivega in mu odmerili kazen osem let zapora za umor in tri leta za povzročitev hude telesne poškodbe. Obsojeni je namreč (med prerivanjem) s strelom povzročil Ropar v sanitarijah V ponedeljek okrog 10. ure je nezanec napadel v prostorih sanitarij hotela Diana žensko M. V. Z gazo, namočeno v neznano tekočino, jo je omamil, nato pa vzel L000 tolarjev, saj več ni imela. Potem je izginil nezano kam. Nezavestno so jo našli delavci hotela in dogodek prijavili policiji. Ta seveda poizveduje za storilcem. hudo telesno poškodbo Erni Munda. Obe kazni je sodišče združilo v enotno kazen: deset let in pet mesecev zapora. Sodba še ni pravnomočna, kljub temu pa je obtoženi, na lastno željo, že na prestajanju kazni na Dobu. Ovadba zaper pomgradovca Kriminalistična služba UNZ Murska Sobota je podala na državnem tožilstvu kazensko ovadbo zoper nekdanja delavca Pomgrada B. F. in D. S. iz Murske Sobote. Sumijo, da sta nevestno gospodarila s premoženjem svoje firme na gradbiščih na Primorskem in kolektiv oškodovala za skupaj 94.000.000 tolarjev. V garaži je zagorelo V garaži Danila G. v Benediktu v Slovenskih goricah je gorela peč na petrolej in lastnik, ki je popravljal avto, je zadel ob njo. Petrolej, ki seje razlil po tleh, je zagorel v plamen, ta pa je zajel tudi avto. Danilo je nekako rešil avto, saj ga je potisnil iz garaže, a je vseeno za 500.000 tolarjev m škode, sebe pa ni povsem roval ognjenih zublje''1^ ogenj gaje hudo opekel p® -cjV in obrazu. Zdravijo ga v b° Mariboru. Vlomilec v Ljutomc^jt Prejšnji četrtek okrog j| i nekdo v Ljutomeru v'° •pl«' parkiran osebni avto narnico z dokumenti in 5-larji. Vsaj dokumente naj D toži oškodovanka. Spet odkrili ilegalce Policisti so 26. novembj3 teli zunaj Sela na Goričk štiri Romune, ki so ilega*11^ šli madžarsko-slovensk0 jj! Po formalnem postopk® odpeljali v izpostavo o° tujce v Prosenjakovce. 9,s( V ponedeljek, 2. decei® na mejnem prehodu v skušali ilegalno priti v Sl° trije Romuni, in sicer se skrili med tovor na to’ f vozilu romunskega vozn1^/ tem ko sojih odkrili, soJ^ peljali k sodniku za Pre ^l^ jih je kaznoval z denar” ® nijo. Ker pa niso imeli d«11 J’ plačilo, jim je kazen spr®” J/ sedemdnevni zapor. Ustnik, 5. december 1996 27 estnik kulturni koledar glasba MURSKA SOBOTA: V petek, 6. decembra, bo v okviru Miklavževega sejmu na soboških ulicah koncert slovenskih etnoskupin. Od 10. zjutraj do 16. ure popoldan se bo vsako uro zvrstila ena skupina, povabili so Istrianske muzikante, Kurjo kožo, Tolovaja Mataja. Na večernem koncertu ob 20. uri pa bo bodo v hotelu Zvezda nastopili še Marko banda, Bogdana Herman in Ljoba Jenče. LJUTOMER: V Domu Kulture bo v petek, 6. decembra, ob 19. uri večer opernih arij. Nastopajo Olga Gracelj - sopran, Franc Javornik - bas in Marja Fajdiga - klavir. LJUTOMER: V sredo, 11. novembra, pa bo v Domu kulture prleški večer, na katerem bodo natopili Ljutomerski oktet, Folklorna skupina iz Razkrižja, Frankovi tamburaši, Grnjakovi godci in Gledališka skupina iz Veržeja. KNJIŽNIČNA DEJAVNOST MURSKA SOBOTA: Od 6. do 13. decembra se bodo zvrstile številne kulturne prireditve ob 50-Ietni-ci Pokrajinske in študijske knjižnice. V petek, 6. decembra, bo v grajski dvorani in predprostoru proslava ob 50-letnici delovanja. V soboto, 7. decembra, bodo ob 10. uri v Galeriji Murska Sobota pedstavili zbornik Sodelovanje ob meji. V ponedeljek. 9. decembra, bo v vseh oddelkih knjižnice dan odprtih vrat. V torek, 10. decembra, bodo ob 10. uri v študijskem oddelku ustanovili Klub prijateljev soboške knjižnice. V sredo, 11. decembra, bo v veliki dvorani Galerje ob 17. uri problemska konferenca o Pišk-u kot matični knjižnici in o drugih knjižnicah. PRIREDITVE MURSKA SOBOTA: Kulturno društvo Barati kor iz Murske Sobote pripravlja v ponedeljek, 9. decembra, ob 18. uri v Galeriji prireditev ob 1100-let-nici prihoda Madžarov v Karpatsko kotlino. Sodelujeta tudi kulturni društvi s Hodoša in Dobrovnika. LITERATURA MURSKA SOBOTA: V četrtek, 5. decembra, bo v prostorih Mikka predstavitev biltena Klanfa, ki nastaja v mladinskem klubu. ZA OTROKE MURSKA SOBOTA: V grajski dvorani bo v sredo, 11. decembra, ob 17. uri lutkovna predstava Eveline Umek Capek in Klara, s katero gostuje Lutkovno gledališče Ljubljana. MURSKA SOBOTA: Vsako sredo ob 16.30 lahko otroci v grajski knjižnici prisluhnejo pravljicam, ki jih pripovedujeta Vesna Racman in Metka Sraka. Po pravljici otroci skupaj rišejo ali kako drugače ustvarjajo. LJUTOMER: Vsak ponedeljek se v otroškem oddelku knjižnice ob 16. uri začne pravljična ura, ki jo vodi Branka Jasna Stoman. OTVORITVE MURSKA SOBOTA: V Galeriji bo v četrtek, 5. decembra, ob 14. uri predstavitev likovnih del En-dreja Gonterja mlajšega, Matjaža Stražarja, Simona Svetlika in Marka Zatlerja. Na otvoritvi sodeluje tudi Kavartet klarinetov Akademije za glasbo v Ljubljani. SIMPOZIJ LENDAVA: Zavod za kulturo madžarske narodnosti Lendava in Zavod Galerija-Muzej Lendava organizira spominski dan, posvečen Gybrgyu Zali. Ob 10. uri se začne simpozij o njegovi življenjski poti in ustvarjalnosti, ob 16.30 pa bo otvoritev umetniških del Gyorgya Zale. Praznični nakup od 28.11. do 28.12.'96 Približuje se čas božičnega nemira in radosti, čas novoletne razposajenosti. Prijetne praznike, obilo veselja in sreče v novem letu 1997 vam zeli vas Si Mercator najboljši sosed ®A> KIA MOTORS MODELI: SEPHIASEDAN 1.6 SEPHIA HB 1.5 CLARUS 1.8 KIA PRIDE 1.3 GLXi 19.900 DEM - 1.000 = 20.690 DEM - 1.000 = 29.890 DEM - 2.000 = 14.990 DEM - 500 = NF POZABITE. SPORTAGE od 36.990 DEM | Prejeli smo Še enkrat »O dvomljivih zdrahah pod ljutomerskim Triglavom« Ko smo v naši borčevski organizaciji, ki v ljutomerski občini šteje še borih 300 od povojnih 1.600 preživelih borcev in drugih udeležencev narodnoosvobodilnega boja s povprečno starostjo 73 let, večkrat prebrali članek novinarke VESTNIKA A. Potočnik, smo prišli do prepričanja, da podpisnica članka zaradi svoje mladosti ter nepoznavanja časa in dogodkov v njem pred več kot petdesetimi leti, ni mogla biti edina avtorica članka, zato bi bilo pošteno, če bi pod članek navedla tudi svoje »sodelavce«. V mastnem tisku uvodnika članka je govora o tem, da je spomenik kot »opozorilo in zgodovinski spomin« na totalitarne čase. Sprašujemo se, kakšno zvezo ima s povojnim »totalitarnim« režimom dvesto šestdeset padlih borcev in žrtev fašizma iz območja tedanjega okraja Ljutomer? Ti so svoja življenja žrtvovali v uporu proti najbolj totalitarnemu nacifašističnemu režimu, ki je imel načrte iz tega ozemlja zbrisati slovenski živelj in narediti prostor za svojo arijsko raso. V članku je očitno nastopila »druga« stran, ki skuša na ta način rehabilitirati skupaj z nedolžnimi žrtvami povojnih pobojev tudi nekaj telo tesnih sodelavcev okupatorja, ki skupaj z njim nosijo nerazdelni del krivde, daje bilo število žrtev okupatorja na tem območju tako visoko. Sprašujemo, zakaj v članku zavajanje javnosti, da se je na tiskovni konferenci o spomeniku o žrtvah povojnega nasilja s strani vodstva borčevske organizacije izražalo nizkotno, ko pa smo izrecno poudarili, da so med domnevnimi nedolžnimi žrtvami povojnih pobojev dokazano tudi posamezniki, ki so bili sodelavci okupatorja in izdajali pripadnike in simpatizerje NOB okupatorskim oblastem, naši dokazi vsaj od veh med njimi niso osnovani le na govoricah, kot Je to primer za ugotovitve občinske komisije za raziskavo povojnih pobojev, temveč na pisnih virih, s katerimi smo v letu 1993 seznanili tudi vse delegate takratne občinske skupščine, kije sprejela sklep o spremembi napisna na spomeniku TRIGLAV. Ali nismo dovolj jasno poudarili našega že dolgo poznanega stališča, da v borčevski organizaciji ne nasprotujemo postavitvi primernega obeležja tudi žrtvam povojnih pobojev; odločno pa smo proti protizakonitemu in nasilnemu posegu v spomenik, ki Je že 46 let posvečen spominu padlih borcev in žrtev fašizma. Ali res lahko te žrtve izenačimo na primer s tistimi posamezniki, ki so z izdajstvom pripomogli k njihovi likvidaciji? Ali je res TRIGLAV simbol OF in upora proti okupatorjem na slovenskem lahko tudi simbol za tiste, ki so bili na drugi strani in podpirali okupatorsko politiko likvidacij slovenskega življa? Nadalje sprašujemo zakaj v članku ni povzeto bistvo »dvomljivih zdrah« glede spomenika, saj smo predstavnikom javnega obveščanja razdelili vsaj tri leta stara stališča naše organizacije do spremembe na spomeniku, za katere Je sprejela odločitev na osnovi strankarske pobude SKD skupščina občine Ljutomer 26. 10. 1993 in občinski svet ponovno 29. 5. 1996. Navzočim novinarjem smo posredovali tudi fotokopijo tožbe prof. dr. Stanka Kristla, avtorja spomenika, zoper občino Ljutomer zaradi kršitve moralne avtorske pravice ter začasne odredbe okrožnega sodišča v Ljubljani, s katero se občini Ljutomer do izdanja pravnomočne odločitve prepoveduje vsakršna dela na spomeniku TRI-GLA V v Ljutomeru. Naj še v zvezi z opazko v članku glede spomenika padlim prekomor-cem v parku v Ljutomeru omenimo dejstvo, da je nemški okupator od sredine leta 1942 dalje protipravno prisilno mobiliziral 10.000 Slovenskih mož in fantov v svojo okupatorsko vojsko. Več tisoč teh prisilnih mobilizirancev je na ruski fronti in pozneje ob odprtju druge fronte na zapadu prebegnilo na stran zahodnih zaveznikov in se prostovoljno prijavilo v jugoslovansko partizansko vojsko ter tako vključilo v voje za osvoboditev domovine izpod okupatorjev, iz našega območja se Jih je kar lepo število organiziralo v peto prekomorsko brigado, ki je leta 1944 iz Anglije prišla v sestavo takratne NOB in PO Jugoslavije in se udeležilo bojev v Dalmaciji in Liki. Po vztrajnih zahtevah, da se brigada vključi v takrat samostojno slovensko partizansko vojsko, so fantje bili udeleženi v zaključnih bojih za osvoboditev Slovenije. S tem so pripadniki te brigade še posebej prleški fantje praktično uresničevali zahteve prvega slovenskega tabora v letu 1868 v Ljutomeru po ZEDINJENI SLOVENIJI. Na borbeni poti brigade je v nekaj več kot pol leta padlo 285 borcev te brigade; enajst tudi iz območja naše občine. Ali ti mladi fantje, ki so v cvetu mladosti darovali svoja življenja za domovino Slovenijo in za uresničitev njihovih teženj v slovenskih taborih, res niso vredni spomina v parku prvega slovenskega tabora? Svetovno demokratična javnost visoko pozitivno ocenjuje upor svobodoljubnih sil proti nacifašizmu v drugi svetovni vojni in izkazuje dolžno spoštovanje udeležencem tega upora,- le pri nas si posamezniki prizadevajo ta upor prevrednotili v korist kolaboracije z okupatorji. Sprašujemo se, kdaj se bodo povojne generacije v celovitosti seznanile s pravo resnico o drugi svetovni vojni in uporu malega slovenskega naroda zoper svoje likvidatorje, zaradi česar Slovenija tudi kot samostojna država še vedno uživa simpatije demokratičnega sveta? Komisija za informiranje pri območnem odboru ZZB in udeležencev NOB Ljutomer CENA S POPUSTOM 18.990 DEM 19.690 DEM 27.890 DEM 14.490 DEM KOMBI BESTA že od 20.890 DEM 28 vestnik, 5. december 1996 Vedno si bil naš in vedno boš naš ostal. 7ARNNLN N 17. letu nam je kruta usoda mnogo mnogo prezgodaj vzela našega najdražjega Aleša Špilaka iz Glavne ulice 63 v Dokležovju Z neizmerno bolečino v srcih izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki so ga pospremili na njegov mnogo prerani zadnji dom in njegov poslednji dom zasuli s cvetjem. Lepa hvala vsem tistim, ki so darovali v druge namene, nam pa izrekli besede sožalja in tolažbe. Posebno zahvalo izrekamo njegovi osebni zdravnici Tatjani Horvat, dr. Lipovšku z nevrokirurškega oddelka mariborske bolnišnice ter osebju nevrokirurgije kliničnega centra v Ljubljani za zadnji poskus, da bi ga ohranili pri življenju. Lepa hvala njegovim sošolcem iz osnovne šole in sošolcem 2. c SZŠ iz Maribora za slovo. Iskreno zahvalo izrekamo tudi sindikatu Ženske konfekcije tovarne Mura in sodelavcem 310. brigade. Lepa hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Jurič za organizacijo pogreba. Vsem imenovanim in neimenovanim prisrčna hvala! Žalujoči vsi njegovi neutolažljivi naj dražji Aleš, vse življenje te bomo pogrešali! Bratje Zoran, Matjaž in Niko Ko si živel, si delal, za nas skrbel, ljubezen svojo nam delil, a zdaj, ko te več med nami ni, nas srce boli. Prazen je domek naš, odkar v njem ne odmeva tvoj glas. Saj vse veselo je dokončano. ZAHVALA V 46. letuje po težki bolezni ugasnilo plemenito srce našega dragega moža, očeta, sina, brata in zeta V SPOMIN 2. decembra je minilo eno leto, odkar nas je zapustil naš dragi Mirko Novak s Petanjec Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem preranem grobu, mu prižigate sveče in se ga spominjate. Vsi tvoji 5. decembra minevata dve leti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedi Anton Bokan s Cankove 54 Hvala vsem, ki z dobro mislijo postojite ob njegovem grobu. Žalujoči: Vsi njegovi Kje so tisti lepi časi, ko srečni smo bili, ko tebe smo imeli, a zdaj te od nikoder ni. V SPOMIN 3. decembra minevajo tri žalostna leta, odkar nas je zapustil dragi mož, ata in stari ata Jože Bokan z Jesenic rojen v Rogašovcih Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob in prižigate sveče. Žena Jožica ter hčerki Anica in Majda z družinama Še naprej se vije ta široka cesta, še naprej po njej dirja brezvestni ta voznik, le ti, dragi mož in oče, leto dni v grobu zdaj že spiš. V SPOMIN Tiha bolečina spremlja spomin na 4. december, ko je zaradi nesreče prenehalo biti tvoje srce, dragi mož in oče Štefan Bodanec iz Rankovec Hvala vsem, ki se za trenutek ustavite ob grobu in prižgete svečo. Vsi, ki smo te imeli radi ZAHVALA V 60. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, dedek in svak Franc Taljan iz Dolge vasi Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje in sveče ter za svete maše, nam pa izrekli iskreno sožalje. Posebna hvala sodelavcem Integrala iz Lendave, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za lepo odpete žalostinke in pogrebništvu iz Trnja. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: žena Alojzija ter hčerki Bojana in Milena Z • • družinama Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. Ljubila si svoj dom, a tiho in brez slovesa odšla si v večni dom. ZAHVALA V 82. letu nas je po težki bolezni zapustila naša draga mama in omama Milana Banka iz Murske Sobote Ob boleči izgubi našega dragega se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, vence ter ga pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti. Posebna hvala osebju internega oddelka bolnice v Rakičanu, posebno doktor Kološevi. Hvala Kliničnemu centru - hematološkemu oddelku, primariju dr. Pretnarju in sestram. Iskrena hvala sošolcem in razredniku 2. K5-razreda. Lepa hvala tudi duhovniku g. Novaku in pevcem. Vsem in vsakomur posebej še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: žena Jolanka, sinova Danijel in Dejan, mama Marija, brat in sestra z družinama N SPOMIN Jutri bo minilo 10 let, odkar nas je zapustila naša draga mama, s‘tara mama in sestra Anica Varga iz Murske Sobote Vsem, ki ste jo ohranili v lepem spominu, se ustavite pri njenem poslednjem počivališču, prižgete svečo ali prinesete cvet, prisrčna hvala. Žalujoči sin Jani z družino iz Švice Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči. Tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni. V SPOMIN 22. decembra mineva leto žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi mož in oče Avgust Kerec iz Šalatnenec Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu. Žalujoči vsi njegovi Zaman je bil tvoj boj in upanje, zaman dnevi trpljenja, bolezen je bila prehuda. ZAHVALA V 81. letu nas je zapustila draga mama, stara mama, prababica, sestra in teta Ana Horvat iz Gorice Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala g. duhovniku za lep pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke ter vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku. Žalujoči vsi njeni Marija Temlin roj. Litrop iz Murske Sobote Ob boleči izgubi naše drage mame se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, znancem in sorodnikom. Posebno zahvalo izrekamo zdravstvenemu osebju zdravstvenega doma in bolnišnice Murska Sobota. Iskrena hvala gospodu kaplanu Alojzu Benkoviču za obiske na domu, pogrebni obred in tople besede tolažbe, pevcem za odpete žalostinke in gospodu Merklinu za ganljivo slovo. Žalujoči: hčerka Bernarda ter vnuka Davorin in Tamara ZAHVALA V 76. letu nas je po kratki boleZ111 zapustila naša draga mama, tašča, sestra, babica in prababica Karolina Gorčan roj. Nemčič iz Kupšinec 20 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so na izrazili ustna in pisna sožalja, izrekli tolažilne besede, darovali vence, šopke in sveče ter jo pospremili na njen zadnji poti. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano tišino, hčerkinim sodelavcem OŠ Sveti Jurij in učencem 8. 6' razreda, zetovim sodelavcem iz Mure, zdravnikom osebju bolnišnice v Rakičanu ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat - iskrena hvala! vestnik, 5. december 1996 ta Če bi solza mrtvega zbudila, tebe, dragi oče, ne bi črna zemlja krila. V SPOMIN 8. decembra minevajo tri leta, odkar nas je zapustil naš dragi oče in dedek Ludvik Časar iz Križevec 62 v Prekmurju Hvala vsem, ki mu poklonite cvet, prižigate sveče ali z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu. Vsi tvoji najdražji I Le trenutek usoden tebe je ločil od nas, A v spominu in srcih naših, dragi mož in dedek, ti večno boš ostal pri nas. ZAHVALA V 80. letu nas je zapustil naš dragi mož in oče Ivan Bakan iz Glavne ulice 14 v Dokležovju Prisrčna hvala g. župniku, pevcem, gospe Greti za Poslovilne besede in vsem, ki so darovali za svete maše, za vence in sveče. Vsem iskrena hvala! Žena Lizika in hčerka Vida ter sin Emil z družinama Ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje, nam ostala je praznina in velika bolečina. ZAHVALA 21. novembra nas je po hudi bolezni zapustil naš ljubljeni in nepozabni Tomi Magdič iz Tropovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem. Posebno zahvalo izrekamo dr. Štefanu Horvatu in osebju internega oddelka bolnišnice v Murski Soboti ter dr. Borutu Štabucu in drugemu osebju onkološkega inštituta v - Ljubljani. Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, Jzrekli ustno in pisno sožalje, darovali vence, sveče in za sv. maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Hvala pogrebništvu Banfi. Najlepša hvala govorniku j?. Horvatu za ganljive besede slovesa. Žalujoči vsi njegovi najdražji Nihče ne sliši, kadar jočem, nihče mi solz ne utre, nihče me nežno ne poboža in vse molči, odkar te ni. ZAHVALA V 28. letu nas je nepričakovano in brez slovesa zapustil naš dragi mož, ljubi ati, sin in vnuk Bojan Bedek iz Gradišča 71a * teh dneh neizmerne bolečine in žalosti ne najdemo primernih besed, s katerimi bi se zahvalili vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečene besede sožalja, darovane vence in cvetje. Iskreno zahvalo izrekamo g. duhovniku Novaku za ganljive besede slovesa in pevcem za čutno odpete žalostinke. Lepa hvala sodelavcem PP M. Sobota ter IJNZ M. Sobota za organizacijo in izvedbo pogrebne SVečanosti, godbenikom ter vsem govornikom za zadnje besede slovesa. Prisrčno in posebno zahvalo pa smo dolžni družini Sinkovič, Majdi Čuk ter Romani, Dušanu in Eriki za neizmerno pomoč in oporo v najtežjih trenutkih. Sem imenovanim in neimenovanim prisrčna in iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi neutolažljivi najdražji Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 68. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast, stari oče, praoče in brat Aleksander Kerčmar iz Križevec v Prekmurju Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, darovali v dobrodelne namene, cvetje, sveče ter se v tako velikem številu poslovili od pokojnika. Prisrčna hvala duhovniku g. Balažiču, kolektivu TERM Lendava, Mure, gasilskemu društvu in pogrebništvu Banfi. Vsem in vsakemu za izrečena sožalja - srčna hvala! Žalujoči vsi njegovi najdražji Zdaj ne trpiš več, mama. Zdaj počivaš. Kajne, sedaj te nič več ne boli. A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni. ZAHVALA V 82. letu nas je zapustila draga mama, tašča, babica in prababica Emilija Kerec roj. Kološa iz Murske Sobote Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na zadnji poti. Lepa hvala gospodu duhovniku za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebništvu Banfi za opravljene storitve. Iskreno zahvalo izrekamo osebju pljučnega oddelka soboške bolnišnice. Žalujoči vsi njeni Skrita in huda bolečina v srcu nas spominja na 8. december 1992, ko nas je zapustil dragi sin Miran Filipič iz Borec pri Križevcih Tolažbe naše več srce ne najde, v nebo uprto rosno je oko. Nam žalost grenka, težka bremeni telo in čas bo prišel pravi, saj kmalu k tebi pridemo. Hvala vsem, ki se ga spominjate s svečko in z lepo mislijo postojite ob grobu in s tem počastite spomin nanj. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Kje so tvoje pridne roke? Kje tvoj obraz, nasmeh in dobra volja? Ese še vedno čaka, vendar zaman, tvojega čutiti ni koraka. Usoda je hotela, da to, kar smo ljubili, za vedno smo izgubili. Le srce in duša ve, kako boli, ko te več ni. V SPOMIN Žalostni se spominjamo lanskega 1 L decembra, ko je daleč od nas za vedno prenehalo biti srce, ko nas je zapustil naš dragi mož in skrbni ati Janez Lačen - gradbeni tehnik iz Murske Sobote Hvala vsem, ki se ga s spoštovanjem spominjate in z dobro mislijo postojite ob njegovem grobu. Tvoji najdražji, ki te ne bomo nikoli pozabili motorna vozila CITROEN GS CLUB, letnik 1971, dobro ohranjen, prvi lastnik, registriran do 25. 11. 1997, ugodno prodam. Tel.: 22 07 L m 10621 CIMOS AX 11 TRE, letnik 1988, prvi lastnik, prodam. Antolin, Hotiza 105a, tel.: 76 349.ml0623 ALFA ROMEO 75, 1,6 i, december 1985, ugodno prodam. Tel.: 43 139. ml0628 OPEL REKORD 2,0, model 1986, prodam. Tel.: 45 522. m 10654 VOLVO GLI 2.0, 115 KM, letnik 1986, prodajo. Skakovci 60. ml0665 NISSAN MICRO 1.2, letnik 1992^ prodam. Tel.: 65 597. m 10669 MAZDO 323 F, letnik 1990, servovo-lan, sončna streha, električni pomik stekel, ZASTAVO 101, letnik 1980, moped TOMOS, 4 prestave, motor-PUCH, starejši letnik, in 4-arsko parcelo v Puževcih, prodam. Puževci 50. m 10678 HYUNDAY PONY 1.5 GLS, letnik 1991, prodajo, tel.: 66 137. ml0693 _________________________29 CITROEN ZX 1.6, registriran do maja 1997, letnik 1991, ugodno prodam. Tel.: 21 695. ml0697 ŠKODO FAVORIT 135 L, letnik 1992, prodam. Tel.: 23 351, popoldan. m!0698 KARAMBOLIRANA VOZILA: LADA karavan, letnik 1996, LADA SAMARA, letnik 1994, CITROEN AX 1.1 Caban, letnik 1993, YUGO Skala, letnik 1988, prodam, tel.. 40 251. ml0674 živali TELICO, brejo 7 mesecev, kontrola A, prodam. Tel.. 46 610. m 10632 KRAVO, brejo 6 mesecev, in telico prodam. Dobrovnik 125, tel.: 79 380. ml0650 PERZIJSKE MUCE, stare 2 meseca, prodam. Tel.: 76 590. ml0677 KRAVO, brejo 8 mesecev, prodam. Tel.: 49 273, Vadarci 77. ml0686 KRAVO, brejo 8 mesecev, staro štiri leta, kontrola A, prodam. Tel.: 89 022. ml0703 Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 74. letu nas je za vedno zapustila draga mama, tašča, stara mama in prababica Apolonija Grlec roj. Vohar iz Murske Sobote Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovane vence, cvetje, sveče in svete maše ter izrečena ustna in pisna sožalja. Hvala tudi zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, g. župniku, cerkvenemu pevskemu zboru iz Beltinec ter g. Zdenku in Ljubu za odigrano Tišino. Žalujoči: mož Jože, sin Jože z družino, sin Drago z ženo ter vnuki in pravnukinja Le srce in duša ve, kako boli, ko tebe več med nami ni. ZAHVALA V 86. letu nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, tast in dedek Franc Toplak iz Strehovec 58 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so darovali vence, sveče, za svete maše in vežico, nam pa izrekli besede sožalja. Posebna hvala duhovnikoma za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici za besede slovesa in pogrebništvu Banfi. Hvala vsem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Tiho in brez slovesa nas je v 81. letu zapustila naša draga mama, tašča, stara mama in prababica Irma Franko roj. Temlin iz Markišavec 6 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje, šopke, sveče in druge dobrodelne namene ter nam izrekli ustno in pisno . sožalje. Hvala kolektivu kartonaže in Murska transporta. Prisrčna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za čutno odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi 30_______________________________________________________________________________________________________________________________________________________vestnik, 5. december 1996 PLEMENSKE MERJASCE, breje svinje, prašiče za zakol in traktor LTZ 55 prodam. Frančka Koroša, Veržej, Trg Slavka Osterca 21, tel.: 87 100. ml0704 TRISOBNO PRITLIČNO STANOVANJE v Murski Soboti, centralno ogrevano, telefon, CATV, vrt, oddam ali prodam. Tel.: 46 161. ml0637 posesti DILL- doo POSREDNIŠKO IN AGENCIJSKO PODJETJE KUPUJETE, PRODAJETE, ODDAJETE, NAJEMATE, IŠČETE... SVE VRSTE NEPREMIČNIN NE IZGUBLJAJTE ČASA IN DENARJA! TEL. (069) 32 322 FAX-TEL. (069) 32 322 A. NOVAKA 4 M. SOBOTA ENOSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti najamem. Tel.: 57 349. ml0655 STAREJŠO HIŠO v Kruplivniku na Goričkem, na zelo lepi legi, prodajo. Tel.: 22 232.ml0679 MEŠANI GOZD za sečnjo, 54 arov, v k. o. Šalamenci, prodam. Tel.: 49 034. mlO63O STANOVANJSKO HIŠO na Stavešin-skem Vrhu 45 z nekaj zemlje in vsemi pritiklinami ob asfaltni cesti, vodovod, elektrika, telefon, prodajo. Marija in Ivan Maruško, Ilirska 5, G. Radgona, tel.: 61 172. ml0647 KLETNI PROSTOR, površine 35 m2, v centru M. Sobote - St. Rozmana 6, damo v najem, tel.: 21 832.ml0659 ENOSOBNO STANOVANJE in košarico za dojenčka prodam. Tel.: 32 927. m 10670 NA KUKEČU prodam staro hišo, z delno novogradnjo, in 45 arov sadovnjaka, skupno 45 arov. Tel.. 48 623, zvečer, m 10671 HIŠO z gospodarskim poslopjem na 8,6-arski parceli v Polani pri Murski Soboti ugodno prodam. Tel.: 24 973. m 10679 STANOVANJE v okolici Gornje Radgone nujno vzamem v najem. Naslov v. upravi lista. mlO687 Pokličite in poslali vam bomo brezplačni katalog! B2 d.o.o., podružnica M. Sobota, Slovenska ul.42, S37-160, fax: 37-161. GRADBENA IN INSTALACIJSKA DEJAVNOST, OBRT TER STORITVE LENDAVA Qldos dd LENDAVA SEDEŽ: LENDAVA, PARTIZANSKA 93 Obseg del v naši družbi narašča, zato vabimo medse nove sodelavce, in sicer: 1. DIREKTORJA PE STROJNE INSTALACIJE Pogoji za zasedbo: inženir ali diplomirani inženir strojništva, sposobnost za organiziranje in vodenje, zaželjene so delovne izkušnje. 2. GRADBENEGA DELOVODJO Pogoji za zasedbo: končana V. stopnja gradbene smeri, sposobnost za organiziranje in vodenje gradbišča. 3. ŽERJAVISTA Pogoji za zasedbo: ustrezno potrdilo oz. pooblastilo za upravljanje z vrtljivimi stolpnimi žerjavi, zaželjene so delovne izkušnje. 4. STROJNIKA TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE Pogoji za zasedbo: ustrezno potrdilo oz. pooblastilo za upravljanje s težko gradbeno mehanizacijo, zaželjene so delovne izkušnje. Če imate ustrezno strokovno izobrazbo oz. usposobljenost in delovne izkušnje, ki zagotavljajo uspešno opravljanje del navedenih poklicev, pričakujemo vaše pisne prijave v tajništvu družbe v osmih dneh po objavi oglasa. Za vse dodatne informacije se obrnite na tajništvo družbe po telefonu številka 7.8 410. Kmetijsko gospodarstvo Rakičan, p. o., iz Rakičana objavlja javno dražbo za prodajo 1. enosobnega stanovanja v Rakičanu, v drugem nadstropju stavbe Lendavska 15, površine 41,27 m2, 2. stavbnega zemljišča, vpisanega v zemljiškoknjižnem vložku št. 450, k. o. Petanjci s pare. štev. 1224/5, dvorišče površine 300 m2. Zemljišče je v naravni travnik - ograd. Stanovanje pod tč. 1 je takoj vseljivo, zgrajeno leta 1981. Stavbno zemljišče pod tč. 2 leži na ureditvenem območju naselja Petanjci v kompleksu gospodarskih objektov posestva (hlevi in drugo). Zemljišče je opremljeno z zračnim električnim omrežjem, vaškim vodovodom in asfaltirano vaško cesto. Izklicna cena znaša: pod tč. 1. 4,123.130,00, pod tč. 2 170.400,00 oz. 568,00 SIT/m2. Javna dražba bo 22. decembra ob 10. uri v sejni sobi podjetja KG Rakičan v Rakičanu. Udeleženci morajo pred začetkom dražbe plačati varščino v višini 10 % izklicne cene. Kupci bodo dolžni skleniti kupoprodajno pogodbo v 15 dneh od dražbe in kupnino plačati v nadaljnjih 8 dneh. Vse dajatve in druge stroške prodaje in zemljiškoknjižnega prenosa obeh nepremičnin bosta nosila kupca. Zainteresirani si stanovanje in stavbno zemljišče lahko ogledajo uro pred začetkom javne dražbe ali po predhodni najavi po telefonu št. 23 096. Kmetijsko gospodarstvo Rakičan, p. o. kmetijska mehanizacija TRAKTOR URSUS 360, dobro ohranjen, prodam. Tel.: 062 734 063. ml0620 STROJ ZA POBIRANJE SLADKORNE PESE, NEPTUN 413, enoredni, z rezervnimi deli, ugodno prodam. Raduha, Gaberje 97. m 10640 STROJ ZA POBIRANJE SLADKORNE PESE Neptun in starejšo zastavo 101 prodam. Informacije Kapca 134 ali tel.: 76 785.mlO643 TRAKTOR ZETOR 47-18 prodam. Murski Petrovci 24a. m 10653 OBRAČALNI PLUG LANZBERG, peresast, kverneland, oba tribrazdna, traktor Kristal, Zetor, 120 KS. in drugo malo rabljeno kmetijsko mehanizacijo prodam. Tel.: 0609 642 194 ali 062 790 725. m 10664 TRAKTOR TORPEDO DEUTZ 55 A in sejalnico za sladkorno peso Becker ugodno prodam. Tel.: 49 084. m 10666 KABINO, traktorsko, za ferguson 33, 35. 39, malo rabljeno, prodam. Hozjan, Trnje 101. ml0683 BALIRKE, več kosov, 5- in 7-tonske prikolice, 2- in 2,5-m rotobrane, 5-redni adapter Oroš ter 2- in 3-brazdni obračalni plug prodam. Tel.: (069) 84 280. m 10688 razno BANKA, d. d. LJUBLJANA Preklicujem veljavnost spričevala o zaključnem izpitu gimnazije, izdanega v letu 1995, na ime Vanja Drvarič, Lendavska 19, M.Sobota. m 10619 Preklicujem veljavnost spričevala 3. letnika Šolskega centra za tekstilce, izdanega v šol. 1. 1970/71 na ime Sonja Petrena, Ljutomer, m 10635 PRIKOLICO za prevoz živine, novo, prodam. Milan Kralj, Vučja vas 20, tel.: 87 909. m 10636 KUHINJSKO POHIŠTVO, kombinirani štedilnik in hladilnik prodam najboljšemu ponudniku. Tel.: 27 392. m!0639 Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 1274-0, izdane na ime Ivan Žižek, Drobtinci 26, 9253 Apače. ZASEBNA OTROŠKA AMBULANTA dr. med. SARNYAI ILDIKO spec, pediatrinja DELUJE V NOVIH PROSTORIH Posvetovalnica, zdravljenje, cepljenje, hišni obiski in laboratorijske preiskave. Delovni čas: ob delovnikih od 7.30 do 14.30, ob sredah od 13.00 do 20.00. Murska Sobota, Slovenska 41 tel.: (069) 27 427, faks: 1069) 46 161 ml0658 STE ŽE VLOŽILI CERTIFIKAT? Zanj dobite delnice in nagrado: mlinček, likalnik, radio. Tel.: 062 631 164, po 16. uri. m!0663 HRASTOVE DESKE in voz z gumijastimi kolesi prodam. Tel.: 65 105. m!0675 ODKUPUJEMO HLODOVINO SMREKE, bora, bukve in jelše. Tel.: 063 712480. ml068l KROMPIR, debeli, beli in rdeči, pakiran, v vrečah, prodam. Lipa 44 ali tel.: 42 171.ml0690 MULTIEFEKT ZA KITARO, digitech RP1, nujno in ugodno prodam. Tel.: 31 465, Jože ml. ml0692 . ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine, tudi les kostanja za tanin. Po potrebi organiziramo tudi posek in spravilo. Informacije: PROMLES - Rudi Kerčmar. s. p., tel.: 22 558. m!0694 GOSTINSKE MIZE IN STOLE, aparat za kavo Gagia, dvojni, avtomatski, mlinček za kavo Gagia, televizor Gorenje, 61 cm, glasbeni stolp Univer-sum, terasne stole in mize s prevlekami, peč na olje - pihalnik toplote, 160 m2, in druge kuhinjske aparate prodam na čeke. Tel.: 76 456. m 10702 delo V DELOVNO RAZMERJE sprejmem kuharico, natakarico in sobarico za določen čas, možna tudi zaposlitev za nedoločen čas. Delovna mesta so na turistični kmetiji pozimi in poleti na Krvavcu in na domačiji v Ambrožu pod Krvavcem 7. Pogoji: Ustrezna izobrazba in po možnosti znanje tujega jezika (nemščina, angleščina). Informacije po telefonu 064 422 244, zvečer od 19. do 21. ure ali pisne ponudbe po pošti na naslov: Florijan Slatnar, Ambrož pod Krvavcem 7, 4207 Cerklje na Gorenjskem. ml0525 K SODELOVANJU VABIMO SPOSOBNE OSEBE - Network Marketing. Za vse informacije kličite v soboto do- PROIZVAJALEC UNIVERZALNE »SUPRA« METLE IŠČE ZASTOPNIKE,. s. p., PODJETJA ZA PRODAJO. Tel.: 062 778 518. ZELO UGODNA akcijska prodaja hladilnikov Gorenje! 150-litrski 24.354, 220-Ii-trski 32.522 in 280-litrski 34.452 tolarjev. Po ugodnih cenah tudi drugi izdelki Gorenja. Trgovina ELEKTRON - Donko, Partizanska 68, Lendava, tel.: 7^5 882. VHOCI SEX VZIVO 00.599.281 5 ytgjl!VJE ZGOOBE »'.599 SUPER 00.5991 GEOCOM, d. O. o. Slovenska 41, Murska Sobota KURILNO OLJE TAKOJŠNJA DOBAVA Možnost plačila na obroke! tel.: 27565 Republika Slovenija MINISTRSTVO ZA EKONOMSKE ODNOSE IN RAZVOJ Tržni inšpektorat Republike Slovenije Ljubljana, Parmova 33 razpisuje prosto delovno mesto TRŽNEGA INŠPEKTORJA za območje enote MURSKA SOBOTA Pogoji: - VII. stopnja strokovne izobrazbe pravne smeri, - 5 let delovnih izkušenj. Poleg navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati tudi splošne pogoje, določene z zakonom o delavcih v državnih organih (Ur. 1. RS, št. 5/91, 16/91, 22/91, 2/91-1, 4/93). Delovno razmerje bo kandidat sklenil za nedoločen čas. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Tržni inšpektorat Republike Slovenije, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Kandidate bomo pisno obvestili v 15 dneh po izbiri. KURIVO - PREVOZ, Bojan Jakšič PREMOG Velenje, kosi: 8.700,00, kocka: 8.500,00 Visokokalorični premog: 16.500,00 Možnost plačila na obroke, tel. : 71 106 poldan 65 981. m 10627 S PRIJETNIM DELOM do zaslužka. Dobimo se v soboto, 7. decembra,1996 ob 16. uri v hotelu Zvezda v M. Soboti, m 10641 PONUJAMO SAMOZAPOSLITEV podjetnemu posamezniku (s. p./d. o. o.) v naši trgovini s tekstilom v Murski Soboti na osnovi franšize. Prednost imajo ponudniki, ki prevzamejo zaposlene. Ponudbe po tel.: 066 81 300. ml0642 ŽENSKO za celodnevno oskrbo starejše delno premične gospe iščem. Možnost tudi samo za sobote, nedelje in praznike. Tel.: 22 686. m 10667 DELO na domu ponuja nemško podjetje. Tel.: 064 227 109. mI0676 PONUJAMO DODATNO DELO z odličnim zaslužkom. Tel.: 41 341. mlO685 ŠE IMAMO NA VOLJO DELO NA DOMU. Vsi, ki želite veliko zaslužiti, in to kar doma, na. svojem domu, nam pošljite kuverto in znamko, dobili bo- ste navodila. Stanka AmbriškO’ • Žerovinci 46, 2259 lvanjkovcl’ m 10700 storitve AVTOMEHANIČNA, KLEPARSKA IN LIČARSKA dela opravljam. Lahko tudi prek zavarovalnic. Odkupuj® karambolirana vozila ali vozila z ' ro na motorju. Informacije po tel- ’ 572. m 10657 ANTENE Z MONTAŽO: satelitsk« 33.900, zemeljske 16.800, dogra« POP TV, kanal A. Taf, Trnje 61, 70 021.ml0382 USPEŠNO INŠTRUIRAM NEM§® JEZIK ZA OSNOVNE IN SRED^ ŠOLE ter prevajam. Tel.: 23 04«-m10622 IZDELUJEMO IN MONTIRAM® radiatorje iz marmorja. Naročila U> formacije EL-TERM, Jani Karaš, f šernova 17, Ljutomer, tel.: 83 0 m 10680 SLOVENSKA ZADRUŽNA KMETIJSKA Pred kratkim se je SLOVENSKA ZADRUŽNA KMETIJS^ BANKA, d. d., poslovna enota M. Sobota preselila v nove posl®* prostore, v Sobočanke v Lendavski ulici 20. Z novimi prosto1" banka pridobila boljše delovne razmere, stranke pa bodo hitreje bolje sprejete. Banka je odprta vsak delovnik od 8.00 do 12.00 in 16.00. od 13.0® d® RAZVOJNI CENTER ZA POSPEŠEVANJE MALEGA GOSPODARSTVA MURSKA SOBOTA Trg zmage 4, 9000 Murska Sobota ponovno razpisuje delovno mesto direktorja Kandidat mora poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjeva ti še naslednje: u, I - da ima najmanj visoko izobrazbo ekonomske, pravne, orga zacijske ali druge ustrezne smeri, - da ima najmanj pet let delovnih izkušenj, , - da aktivno obvlada en svetovni jezik (angleški ali nernškO’ - da predloži program razvoja dejavnosti centra ter ukrep6 dosego programskih ciljev. Mandat direktorja traja 4 leta. Funkcija direktorja se opravlja profesionalno. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev je potrebno P0’^ ti na naslov: Mestna občina Murska Sobota, KardošeVa 9000 Murska Sobota, v osmih dneh od dneva objave te razpisa. Nepopolnih vlog upravni odbor Razvojnega ceh ■ Murska Sobota ne bo obravnaval. O izbiri bodo kandi® obveščeni v osmih dneh po izbiri. 7 cestnik, 5. december 1996 31 estnik Kaj bo s Plohlovo grabo? V Ljutomeru bo potrebno črtati še eno lokacijo za deponijo smeti . Pred približno desetimi leti je v ljutomerskih občinskih glavah zrasla >^ja o »tovarni smeti«. Med sedmimi lokacijami, kolikor so jih predvide-1 na začetku, jih je do danes odpadlo pet oziroma šest, saj so minulo netijo krajani Stare Ceste, ki so se zbrali v gasilskem domu v Me-totnjaku, županu in voditeljici ljutomerskega občinskega oddelka za in prostorsko planiranje odločno rekli »ne«. Krajani so v nedeljo zbrali 180 Podpisov, s katerimi so podkrepi-“ svojo odločitev. O tovarni, tipu, Posledicah za okolje, torej tudi za M potrebnem denarju za njeno graditev, morebitnih odškodni-za odvzeto zemljo itd. pa ni do zadovoljivih odgovorov, saj aaJ bi bili načrtovalci na nasle-nJe sposobni odgovoriti šele fe-^arja. Pritisk na Občinarje naj bi Povzročilo predvsem pisanje »v naših medijih«, ki naj bi »dezinfor-®irali« ljudstvo, v ozdaju pa naj 1 stali seveda tisti, ki »nimajo poj-je po svoje razlagal razmere (ashodu krajanov župan L. Bra-Sa- Toda izkazalo se je, da Ijud-v° |e nj Več takg neuko, kot je do nekdaj, in da zveni beseda Baši« mediji iz političnih ust, če .e že cinično, pa vsaj kot v starih as>h, ko si težko potegnil ločnico ,, oblastjo in tem, kar je pisalo VnRnih trobilih. klavni občinski greh >. Krajani so predstavnikoma ob-”ske oblasti očitali predvsem aJnost« občinske procedure pri .opevanju in iskanju ustrezne v acije za deponijo. Tako naj bi tajnosti« potekale geološke l^ntve. Geologi naj bi po naroči-ys°bčine opravljali meritve po eJ občini, vendar lastnikov zem- Moja domača banka /O Pomurska banka d.d. Murska Sobota NOVE STORITVE NA BANČNIH AVTOMATIH LB POMURSKE BANKE, d. d Uporabniki lahko sedaj dobijo tudi informacijo o stanju na svojem tekočem računu Da bi s© zmanjšale vrste pred bančnim okencem, je LB Pomurska banka, d. d., decembra uvedla novo programsko podporo na bančnih avtomatih BA-mreže. Najpomembnejša novost je prav gotovo možnost vpogleda v stanje na svojem tekočem računu. Uporabniki bančnih avtomatov BA-mreže imajo možnost, da poleg izpisa o stanju tekočega računa na zaslonu zahtevajo tudi izpis na listič, na katerem bankomat poleg stanja izpiše tudi datum, uro in Številko bankomata, na katerem je bila opravljena poizvedba. Novost je tudi možnost dviga zneska po izbiri, ki mora biti le zaokrožen na 1.000 SIT. Porabniki pa imajo še vedno možnost uporabljati tudi že vse utečene storitve h.trega dviga gotovine pologa gotovine na tekoči račun in plačila položnic. Praviloma e ostal znesek dnevnega limita dviga gotovine 15.000 SIT, dana pa je tudi možnost individualnega dnevnega limita. Vse podrobnejše informacije o novih storitvah lahko dobite v najbližji enoti LB Pomurske banke, d. d., Murska Sobota. Ije o meritvah niso obvestili. Jame, ki sojih izkopali, so bile res ilovnate in primerne torej tudi za postavitev deponije, vendar je eden od lastnikov zemljišča opozoril, da zemlja na 1,5 hektarja ni povsod enaka in da je ponekod tudi gramozna, kaj pa slednje pomeni, je jasno. Sploh pa, od kdaj lahko opravljajo geodetske meritve, ne da bi obvestili ljudi? Se obnašajo kot vrhovna oblast, ki zemlje sicer ne bo odvzela, kot je to počela nekoč, temveč kot nekdo, ki bo že prepričal to »nevedno« ljudstvo. Na očitke je odgovorila Mlinaričeva, ki je »tajnost« demantirala v stilu, saj smo tukaj in se z vami pogovarjamo, če pa bi hoteli iti mimo vas, bi zadevo »peljali« prek občinskega sveta, v katerem pa nimate svojega krajevnega predstavnika. Sledilo je splošno negodovanje. Financiranje projekta Kdo je zainteresiran za vlaganje? Ali bodo financirali tudi tujci? Bo njihov kapital pomenil tudi nadzor nad tovarno? Se bo v tem primeru sežigalo še kaj drugega kot smeti lokalnih vasi? Vse to so bila vprašanja, ki so jih postavljali krajani županu in Mlinaričevi. Bratuša jim je povedal, da bodo večino sredstev prispevali »sami, saj tudi proizvajamo največ smeti«. Po dvorani je završalo. Nato je pojasnil, da naj bi z Ministrstva za okolje in prostor dobili nepovratna sredstva, iz Ekološkega sklada posojila, iz občinskega proračuna in od ekološke takse, vključene v rubriko »odvoz smeti«, pa dodatna sredstva. Z odgo- vorom ljudje niso bili zadovoljni, saj so prepričani, da že dovolj prispevajo v občinski proračun. Opozorili so, da odločno nasprotujejo že sami ideji tujega vlagatelja. In najbrž imajo prav. Zakaj naj bi tujec vlagal pri nas? Menda ne za to, da si bo ogledoval čisto in lepo okolje pri sosedih? In če ne bo dovolj kapitala, da bi deponijo dogradili po vseh predpisih, se kaj lahko zgodi, da bo dobila uporabno dovoljenje, ne glede na to, ali bo ustrezala vsem predpisom ali pa ne, so menili prizadeti. Kaj bo z vodo? In kaj bo z vodnjaki, ki so si jih uredili ljudje? Pred leti so si morali krajani sami urediti studence s pitno vodo. Teh individualnih studencev občina ni evidentirala, odtod najbrž trditve v stilu »voda tukaj ni pitna«. Ljudem, ki že petdeset let pijejo vodo, ki priteče iz domačega vodnjaka, je ne samo smešno, temveč tudi neumno, govoriti b oporečnosti vode. Z deponijo bi zares izgubili pitno vodo in bi se morali priključiti na krajevni vodovod. Če pa ljudem upaš povedati, da voda iz njihove zemlje ne bo več pitna, potem po logiki stvari zadeva vendarle ni tako nedolžna, kot se sliši na prvi pogled. Lju-dje-se seveda bojijo, da bo vsa pitna voda in voda, ki se bo iz tovarne iztekala, nevarna za ljudi in bo onesnažila območje vse tja do Drave. Daje eno govoriti o čistilni napravi, drugo pa jo postaviti, so podkrepili krajani s primerom Konusa, kjer imajo čistilno napravo, a je Ščavnica še vedno »svinjska«. Toda kako dobiti 20 hektarjev potrebne zemlje? Lastniki, ki naj bi jim odvzeli po 1,5 hektarja, so odločno povedali, da zemlje ne bodo dali, dajo bodo branili, če bo treba, tudi s silo. Kajti 1,5 hektarja zemlje je za nekatere ljudi veliko! Kakšna naj bi bila tovarna? Deponija naj bi bila po Bratu-ševih besedah iz deponije, kjer bi se skladiščile smeti, ki ne bodo primerne za predelavo, nato dela, kjer bi se pripravljala predelava, in industrijske predelave za reciklažo določenih snovi. Seveda bi bilo potrebno zgraditi dodatno infrastrukturo itd. Zakaj jih je bilo težko peljati žejne prek vode Preprosto, med krajani sta bila dva, ki sta že videla, kako delujejo podobne deponije in tovar ne smeti v tujini. O tem, da se ne bi širil smrad, da ne bi bilo glo-dalcev, mrčesa in druge svinjarije, sta se samo smejala. Da se v tovarni, ki naj bi bila namenjena za predelavo zgolj regionalnih odpadkov, kaj hitro lahko zgodi, da se bo v predelavi znašla tudi zunajregijska svinjarija, in p*a tudi, da obstaja možnost, da se bo predelovalo marsikaj drugega, je poudaril človek, ki je delal v frankfurtski deponiji. Vsi vemo, kaj se zgodi, ko je nekaj v interesu države. Zakaj ne v drugi občini? Si predstavljate, da bi imeli deponijo v občini Radenci? Najbrž ne. Ormoški občinski svet naj bi sprejel sklep, po katerem tovarne v svoji občini nočejo imeti. Ostaneta torej še Sveti Jurij in Ljutomer. V Ljutomeru krajani očitno nikjer niso zainteresirani, da bi predelovali svojo in tujo svinjarijo, davek se jim zdi prevelik. Devet od devetih članov KS Stara cesta je glasovalo proti tovarni za predelavo smeti v njihovi krajevni skupnosti. Toda to očitno še vedno ni dovolj dober razlog, da bi občina rekla ne in prenehala z vsemi pripravami, v tem pri- kulturni koledar RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V Galeriji Murska Sobota si lahko ogledate razstavo del slikarske kolonije Prekmurci na Dunaju. Svoja dela razstavljajo Nikolaj Beer, Matjan Gumilar, Zdenko Huzjan in Mirko Rajnar. Na ogled bo do 15. decembra. MURSKA SOBOTA: V Galeriji je na ogled tudi razstava Irene Brunec Mala plastika, slike. MURSKA SOBOTA: V Mladinskem informativnem kulturnem klubu (Kocljeva 7) si lahko ogledate fotografije Mateja Fišerja. MURSKA SOBOTA: V preddverju gledališke dvorane v soboškem gradu si lahko ogledate razstavo literarnih del udeležencev srečanja Oko besede ’96, ki jo je pripravila Pokrajinska in študijska knjižnica. MURSKA SOBOTA: V razstavnih prostorih Zavarovalnice Triglav si lahko ogledate razstavo novoletnih voščilnic, ki so jih naredili otroci osnovnih šol in vrtcev. MURSKA SOBOTA: V soboški enoti LB je na ogled razstava o denarju in varčevanju. Ogledate si lahko stare hranilne knjižice (najstarejša je iz leta 1878), hranilnike, numizmatično zbirko papirnatega in kovanega denarja ter drugo. Razstavo so pripravili člani Zgodovinskega društva iz Gornje Radgone. PUCONCI: V občinski zgradbi si lahko ogledate razstavo akademskega slikarja Jožeta Horvata - Jakija. RADENCI: V galeriji Medikoss v hotelu Radin si lahko ogledate razstavo Irene Polanec. MORAVSKE TOPLICE: V Galeriji Ajda si lahko ogledate razstavo slik Ernesta Bransbergerja. MORAVSKE TOPLICE: V prostorih Občine Moravske Toplice si lahko ogledate dela, ki so nastala na počitniški likovni koloniji Kančevci ’96. ŠALOVCI: V občinskih prostorih Občine Hodoš - Šalovci razstavlja študent likovne pedagogike Jože Livijen. Svoja dela je naslovil Slike z motivi pravljičnih bitij in predmetov iz romskega sveta. meru s trošenjem denarja za izbiro lokacije, izbiro tipa tovarne in deponije ter geološkimi in drugimi potrebnimi raziskavami. Jah, očitno tudi februarja, ko naj bi vse to vedeli, ne bo nič drugače. Saj so si Občinarji že pred leti ogledovali tovarne smeti po Evropi in kot smo lahko neuradno izvedeli, pa ne na tokratnem shodu krajanov, se je nekaterim zdel najprimernejši neki francoski model. In kaj se lahko zgodi, če oblastniki ne bodo upoštevali želja krajanov? Gospod, ki seje postavil v vlogo volilca, je županu zabrusil: »Tako kot so vas ljudje izvolili, tako vas lahko nesejo!« Pri tem pa se je skliceval na demokracijo. Bodo Občinarji nadaljevali s pripravo projekta, čeprav seje ljudstvo stoodstotno odločilo, da deponije v enem od neokrnjenih delov nočejo imeti, tudi zato, ker se mladi, ki so v obdobju realsocializma in ideje delavstva bežali v mesto, ponovno vračajo? Je torej deponija smeti še eden od velikopoteznih projektov ljutomerskih političnih vladarjev? Je pa res, da ljutomersko smetišče, takšno, kot je, ne more več dolgo biti in da se bliža čas, ko ga bo potrebno zapreti. A. POTOČNIK, fotografija: J. ZAUNEKER ---- LADA CENTER JAGODIC 62231 Pernica, Vosek 6d (ob cesti Maribor - Lenart), tel.: 062 640 540 ^JVEČJI PRODAJALEC VOZIL LADA V SLOVENIJI P°soii|a brez pologa do 5 let, tudi za kmetovalce in samostojne podjetnike ugoden leasing AVTOMOBILI V ZALOGI - SISTEM STARO ZA NOVO 16.080DEM NIVA 1700i ^MARA1500/5V 12.630dem Novost v Sloveniji: SAMARA 1500i od 12.970 DEM POOBLAŠČENI PRODAJALEC * rezerni deli VEDEŽEVANJE NUMEROLOGIJA M^gic line 090 4 123 TUDI PISNO p p 34 Liubljonn Črnuče )j6SlT/mm VEDEŽEVANJE-SVETOVANJE 090 44 89 MERCANT-COM, d. o. o. 1 min. 156 sit VEDEŽEVANJE-SVETOVANJE MERCANT-COM, d. o. o. 090 44 90 1 min. 156 sit VEDEŽEVANJE 090 4 1 02 DARKO TRADING, d. o. o. 1 min. 156 sit IN SERVISER 12-LETNA TRADICIJA * avtomehanika * avtokleparstvo * vuikanizerstvo °B NAKUPU PODARIMO 0 Prevleke in preproge ter ^vimo tehnični pregled. VEDEŽEVANJE DARKO TREDING, d. o. o. 090 42 03 1 min. 156 sit NAJ SE VAM NAJLEPŠE ŽELJE UTRNEJO V TERMAH ČATEŽ % Novoletno praznovanje 96/97 v termalnem paradižu 3- in večdnevni paketi * HOTEL TERME * HOTEL TOPLICE * * HOTEL ZDRAVILIŠČE * BUNGALOVI * * APARTMAJI * SILVESTROVANJE: v hotelskih restavracijah, v grajski restavraciji hotel Golf Grad Mokrice, disco silvestrovanje v Ciuhu Termopolis Informacije in rezervacije: telefon 0608 35 000, telefax 0608 62 721, Topliška c. 35, 8250 Brežice V Turnišču jekleni velikan Ena od prvih in najpomembnejših nalog, ki si jih je zadala Občine Turnišče, je dolgoročna Zemljišče, ki so ga izbrali za postavitev vodovodnega stolpa, to je v neposredni bližini črpališča v Turnišču, je precej zamočvirjeno, zato so so bili potrebni nekateri dodatni ukrepi pri betoniranju podstavka za stolp. Če bi ga potegnili iz zemlje, bi bil videti približno takšen, kot narobe obrnjena goba velikanka. Gidosovi delavci so jo »posadili« dva metra globoko. Šele potem so začeli Madžari »sestavljati« jekleni stolp. Dolg oziroma visok je 37,5 metra, cev pa ima dva metra premera. rešitev oskrbe z zdravo pitno vodo. Obstoječa črpališča so namreč postala nezanesljiva. Ko so tehtali, kaj storiti, je prevladalo mnenje, da bodo postavili vodovodni stolp, in to takšnega. kakršne že dolgo poznajo na Madžarskem, v Sloveniji pa je le eden v Novi Gorici. Pri uresniči- Minulo soboto je bilo torej vse nared za dviganje jeklenega velikana, ki tehta okrog 35 ton. Ko smo prišli na gradbišče, je bilo tamkaj le šeset delavcev iz Madžarske, ki so dan prej pripravili vse potrebno za veliko »operacijo«. Potem ko sta se pripeljala tja turniški župan Jože Kocet in nadzorni gradbišča Anton Kolarič, so se razporedili vsak na svoje mesto in kmalu nato se je začel stolp počasi dvigati. tvi te zamisli so se povezali s podjetjem Gidos iz Lendave, ki je našlo v ta namen poslovnega partnerja v kraju Lajosmisze pri madžarskem mestu Kecskemet. Bilo je predvideno, da bodo jek- lenega velikana postavili že okrog velike maše, ko je v turniški fari tradicionalno veliko proščenje, toda to se je zgodilo šele minulo soboto. Besedilo in fotografije: JOŽE GRAJ Še pogled na kupolo (preden je bila v zraku) s prostornino 200 kubičnih metrov. S pomočjo črpalke bodo vodo »potisnili« po eni cevi navzgor, po drugi pa bo imela naraven padec in jo bodo seveda povezali z vodovodnim omrežjem. Doslej so vložili v ta namen okrog 21 milijonov tolarjev. Turnišče, Nedelica in Gomilica so že povezani s skupnim omrežjem, zdaj so na vrsti še Renkovci. ZVEZDA - DIANA, Murska Sobota, d.o.o. Minilo je približno pol ure, ko je bil vodovodni stolp že precej visoko. Franc Lebar, bližnji sosed, ki je dolga leta delal pri lendavski Nafti kot strojni ključavničar, nam je dejal, da si ni predstavljal, na kako enostaven način dvigujejo madžarski delavci tako težak stolp. Najprej si je mislil, da bo morda treba kaj pomagati, a je lahko vse skupaj mirno opazoval z rokami v žepu. Šlo je brez vseh problemov. S SREČANJA STAREJŠIH SOBOČANOV - V hotelu Diana v Murski Soboti je bilo že tradicionalno srečanje občanov, starih nad 70 let. Srečanja, ki so ga pripravile mestne četrti, se je udeležilo skoraj 300 starostnikov, med njimi tudi 95-letnica. Vse navzoče je pozdravil predsednik Mestne četrti Partizan Martin Žižek, ki se jim je zahvalil za njihov delež pri razvoju domače pokrajine. Za prijetno razpoloženje so poskrbeli učenci prve osemletke, ki jih je z glasbo spremljal Drago Jošar. Ob tej priložnosti so organizirali tudi srečelov, za katerega so dobitke prispevala številna podjetja in zasebniki. M. J., foto: J. Z. Vsak četrtek presenečenje za tri naročnike, ki pravočasno poravnajo naročnino. Imeno srečnih izžrebancev: Frančišpka Fajfar, Partizanska 20a, G. Radgona, Pavel Uljanač, Kobilje 11, 9223 Dobrovnik, Ciril Complin, Bukovnica 18, 9222 Bogojino. Nagrade bomo poslali po pošti. Praktične nagrade v vrednosti 10.000 tolarjev. NAGRftlOJt! Zločin v Nasovi pri Apačah S sekiro nad moža Sosedje niso presenečeni nad dogodkom, saj so slutili, da se bo prej ali slej zgodilo kaj hudega V Nasovi pri Apačah se je v ponedeljek okrog 5. ure zgodil zločin: 26-letna Zlatka Roškarič naj bi s sekiro najmanj dvakrat udarila po glavi svojega moža 41-letnega Feliksa Ro-škariča, nato pa odšla neznano kam. Tako so na kratko zapisali na UNZ Murska Sobota v sporočilu sredstvom javnega obveščanja. Več tudi niso mogli, saj se je preiskava komajda začela. V torek pozno popoldne, ko sem obiskal Nasovo, je bilo za Feliksa najhujše mimo: v soboški bolnišnici so ga operirali in k sreči kaže, da se bo izvlekel. V torek pa ni bilo še nič znanega, kam je izginila Zlatka, saj je preiskovalci, četudi so pogledali v vodnjake, niso našli. Upajmo, da si ni sama sodila. Tako sosedje kakor Feliksov brat (imena ni hotel povedati), ki ga je hudo ranjeni poklical v Maribor, so v pogovoru za Vestnik povedali, da se Feliks »ne bi smel poročiti«, ker da je nekoliko duševno prizadet. Tudi izbranka je v podobnem psihičnem stanju, saj naj bi tudi ona obiskovala šolo s prilagojenim programom. Zakonska postelja Zlatke in Feliksa naj bi bila vzrok za tragedijo: udarec po glavi z domačo sekiro, ki so jo pri Roškaričevih pogrešali pet mesecev. Je bila skrita - v pripravljenosti? - Fotografija: Š. S. Ampak kadar se vname ljubezen, tedaj nobeno prigovarjanje (odvračanje) ne pomaga, in Feliks je vzel za ženo 15 let mlajšo Zlatko iz bližnje vasi. Pred petimi leti in pol se jima je rodila deklica, ki pa menda zna povedati le ata in mama. Pred osmimi meseci pa je Zlatka povila še fantka, za katerega pa za zdaj še ni mogoče reči, ali je zdrav ali ne, je pa nekam miren. Roškaričeva sta imela že doslej veliko težav sama s seboj in z otroki, »krona« vsega pa je poskus umora v zgodnjih jutranjih urah. 75-letna Feliksova mama oziroma Zlatkina tašča, ki živi z njima, je povedala, da sta se »mlada« večkrat prepirala in tako naj bi bilo tudi v noči z nedelje na ponedeljek. Bila je odkrita; menila je, da bi utegnila biti vzrok Spolnost, kajti Feliks naj bi bil prestar za mlado ženo. Je pa tudi res, da je bil dober delavec. Svojčas je delal na tujem, potem v Radgoni in Črncih, nazadnje pa doma na ne majhni kmetiji. Zlatka pa naj ne bi imela pretiranih delovnih navad. Verjetno zaradi bolezni. Spori med njima (kot pri večini zakoncev) so bili pogosti, vzroki zanje pa različni. Policija je menda večkrat posredovala, tako hudo pa le ni bilo, da bi bilo treba koga odpeljati na pridržanje. V ponedeljek zjutraj pa sta odšla z doma oba: Feliks z rešilcem v bolnico, Zlatka pa neznano kam. Potem ko je moža udarila s sekiro, je hotela, da gre z njo tudi starejši otrok, a so ji ga nekako iztrgali iz rok, in potem je sama izginila. Včasih je govorila, da bo skočila v vodnjak. Š. S. NOVOLETNA PONUDBA SLOVENSKIH VRHUNSKIH VIN PRODAJNI CENTER ZVEZDA Mar kisa vskal Murska Sobota - CHARDONAT, LJUTOMER, 0,751 571,00 Sit -SOUVIGNON, LJUTOMER, 0,751 550,00 Sit - LASKI RIZLING, LJUTOMER, 0,751 406,00 Sit -HALOŽAN, PTUJ, 0,751 393,00 Sit -BELI PINOT, PTUJ, 0,751 563,00 Sit -RENSKI RIZLING, MARIBOR 679,00Si« in drugo: SLAMN JAK, Ljutomer, ŠIPON, Ptuj, LASKI RIZLING' DARILNI KARTON 2x1, Ljutomer, DARILNI KARTON 3x1, Ljutomer, MODRA FRANKINJA, Brežice, GRAJSKI BISER, BAKARSKA BELA, BAKARSKA RDEČA' ZLATA IN SREBRNA RADGONSKA PENINA. Za vas poslujemo: od ponedeljka do petka od 7.00 do 15.00 in v soboto od 8.00 do 12.00 Moja domača banka /O Pomurska banka d.d> Murska Sobot3 Menjalniški tečaj Pomurske banke dne 26.1 1. 1996. Srednji tečaj Bank* Slovenije velja od 26. novembra 1996 od 00. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaje^ Avstrija 100 1.29,6891 1.261,00 1.288,00^ Francija 100 2.685,7669 2.583,40 2.665,40^ Nemčija 100 9.110,4712 8.870,00 9.060,00^ Italija 100 9,2617 8,81 9,F^ Švica 100 10.708,4478 10.378,60 10.708,0»^ ZDA 1 140,4015 135,40 139,0flJ OBRESTNE MERE od 1. novembra 1996 dalje Temeljna obrestna mera - TOM - za november je 0,5 % mesečno oz. 6,07 % l8ln0' Sredstva na vpogled Nominalna letna obrestna mera Hranilne vloge 2,00% Tekoči računi 2,00% Žiroračuni 1,50% Kratkoročna vezava tolarskih sredstev Rok vezave Obrestna mera Letna obr. mera Od 31 do 90 dni od TOM + 4,2% do TOM + 5,4% 10,52% do 1 E79" Od 91 do 120 dni od TOM + 4,5% do TOM + 5,7% 10,84% do 12,11 " Od 121 do 180 dni od TOM + 4,6% do TOM + 5,8 % 10,94% do 12.22/• Nad 6 mesecev od TOM + 5,5% do TOM + 5,8% 11,90% do 12,22% Na 181 dni TOM+ 6% 12,43% Nad 9 mesecev od TOM + 5,8% do TOM + 6% 12,22 do 12,43% Depozit z valutno klavzulo Rok vezave Skupna letna obrestna mera Na 12 mesecev Val. ki. + 6,83% do 7,24% Depozit s premijo Rok vezave Skupna letna obrestna mera Na 12 mesecev TOM7,10% do 7,50%