Kakor odmevi »tare pravljice, ki nam jo je pravila nasa babica v otroških letih, se nam dozdevajo spomini, ki se nam nehote vzbujajo v božičnem času. .Spomini starih pravljic so oni glasovi, ki odmevajo iz mirnih človeških biva-lis«* .... "Mir ljudem na zemlji ...." se glasi vse naokoli. Mehko čustvo, ki se podeduje od urea do srea, se pola&ča te dni vsa-katerega — želja po miru se razgrinja po zemlji. Toda realno življenje ne pozna miru. narava ga ne pozna, temveč edinole trd. neizprosen boj, boj za življenje in obstanek. In vendar je ona želja po miru opravičena. "Mir ljudem na zemlji ...." je ona velika naloga, na katere izpolnitev čakajo milijoni in milijoni. Današnje socialno življenje se giblje v znamenju gospodarskega in kulturnega napredka. !n ravno ta razvoj bi zahteval miru. miru posebno med onimi, ki imajo v naši deželi rešiti še važno nalogo — važno nalogo ined našim delavstvom. davno minuli, in dandanes more j doseči naše delavstvo svoj cilj le na način, katerega smo v tem članku že večkrat omenili, in za kate-| rim stremimo vsi delavci soeiali- : sti ali pa revolucionarni soeiali- Stl [•!•* • - 9 * * * In če v tih dneh odmevajo v naših srcih glasovi onih vzvišenih J besed: "Mil ljudem na zemlji."' tedaj je to želja, katera se bo ures-ničila šele po trdem, neizprosnem i boju — brez nasilstva. Uresničiti moramo idejo čvrste, trdne organizacije. katere ne more premagati nobena sila, ne s te ne z one strani in potem pride med našim delavstvom do miru, ki bo oplodil vse naše delovanje za delavsko stvar. In nedvomno je. da bi ta mirni preobrat vplival tudi na svetovno razpoloženje. * * * "Mir ljudem na zemlji ...."' se že leta in leta razlega po vseh kulturnih državah. Pri nas imamo sicer mir, toda ta mir odjemlje narodnemu gospodarstvu vsako leto Ako se ozremo po naši deželi, vidimo, da so vladale ined našim delavstvom popolnoma nenaravne razmere, razmere, ki nikakor ne odgovarjajo najprimitivnejšim zahtevam državljanskega prava. Popolnoma naravno je. da se zatirani hranijo, toda braniti in čuvati svoje koristi morajo tako. <1a jim ni ničesar očitati. Pri tem pa ne sme nikdo misliti. da bi mogoče predbacivali vsemu organizovaneinu delavstvu zlo čine, katere sta izvršila v svoji zaslepljenosti dva nesrečna fanatika, katera je mogoče vodila pri izvrševanju uvejegu čina misel, da koristita delavski stvari, pa sta ji neizmerno škodovala. Škodovala sta ji tako, da je ni bolj umestne in opravičljive želje, kakor te. ki dehti iz besed: "Mir ljudem na zemlji." V vseh treznejših. od nt rasti in fanatizma nezaslepl jenih ljudi se pojavlja želja po miru, Le mir med našim delavstvom in tiho ter sinotreno delovanje more povzdigniti naše. vsled splošno slabih razmer precej žalostno sta-( nje. Ravno sedaj, ko je nekaj za- * zlepljenih oseb tako neizmerno škodovalo delavski stvari, je začela pihljati neka »pravna sapiea. Začeli so se glasiti resni oznanje-valei. ki so oznanjevali "Mir ljudem na zemlji .. . . " \u upamo tudi. da se hode ta želja iz|>olnila. zakaj to bode sveti delavski stvari le v največjo korist. Mirno, za-vestno, smotreno delovanje, ki stremi za dosego svojih ciljev, iti nasilstva, naj si bodo uprizorjena ali izvršena na tej ali oni strani, ne morejo obstojati drug poleg drugega. • • * "Mir ljudem na zemlji ...." bodo te dni oznajevali tisoči in tisoči. Upajmo, da najde ta klic odmev tudi v srcih onih. ki so i-meli dosedaj vse kaj drugega pred očmi. kakor pa resnični napredek \ in blagor našega delavstva. Zato moramo tudi zastaviti vse svoje sile za miren, toda vspešen boj proti onim činiteljem, ki ovirajo ta inir in preprečujejo s tem moralen napredek in kulturni razvoj organizovanega delavstva, in s tefn seveda tudi našega slovenskega delavstva. Ako se borita dva za ene in iste cilje, toda z različnim orožjem, tnoraj>odleči oni, ki se poslužuje nasilstva. Oni časi, ko je vladala ^Hezna pest, so že milijone in milijone, ki se investirajo v moril nem orožju ter od- ! jemljejo kulturnim in socialnim napravam. Jn smelo smemo trditi, da bi s tem, če bi zavladal mir ljudem na zemlji, bila odstranjena vsa tista zla, vsled katerih trpi človeška družba. Vsaka država je dolžna, skrbeti za to, da more vsak njen državljan človeku spo- | dohno živeti, da ima vsak njen državljan vsa tista sr<*lstva na razpolago. ki jih potrebuje za svoj duševni in telesni razvoj. Ker pa i vsaka država dandanes uporabi večji del svojih razpoložljivih sredstev za ohranitev ol»orožene- j ga miru, tedaj je že nemogoče iz- J polnjevati svojo najvišjo dolžnost, dajati svojim državljanom primerne duševne in telesne hrane. * * * "Mir ljudem na zemlji . ... " ■ odmeva v naših srcih kljub te-mu. da se bojujejo narodi, neka- , teri v svoji brezmejni nenasitosti. j drugi v boju za obstanek. To leto je kaj viharno, na vseh krajih in koncih vre. toda to vas naj ne ) moti. kajti čas. ko se izpolni želja "Mir ljudem na zemlji ...." o čemur govori prastaro poročilo, mora nekdaj priti. "Mir ljudem na zemlji v sveti noči in na sveti ; dan ____!" * * * i Pustite osohnosti in medsebojne ♦ prepire, in bodite močni ter prevladujte sami sebe! "Mir ljudem na zemlji . . . ,' imejte vedno pred očmi. — Res. slabe razmere so bile zadnje čase v naši deželi — toda sodeč iz znamenj, se bližajo j boljši časi — po dolgi, težki noči. j se začenja daniti. Zaupajmo v ne-1 izčrpljivo moč našega naroda, za- | upajmo v nas same — to nam bo-! de v odrešenje! In navdahnjeni j te misli, bodemo zadovoljno in srečno preživeli božične praznike in j naslednje dneve ...... * * * Tn ko se vam, zavedni slovenski delavci, poraja želja, ki odmeva iz besed: "Mir ljudem na zemlji"., spomnite se svoje najsvetejše' dolžnosti in podprite one činitelje. ki razširjajo delavcem najsvetej-' šo in najkoristnejšo misel — mirno. smotreno in vspešno delovanje za dosego vzvišenih ciljev— kajti s tem pomagate graditi temelj, ua katerem se poraja MIE LJUDEM NA ZEMLJI! . . . Lahen veter v mraku je zapihal. Sveti večer v okno je zadihal: "Mir Gospodov vam rosim z višave!" Dvignili so proti oknu glave siva mati in sinovi trije: "Kaj tako pod oknom živo sije?" Odgovarja mati trem sinovom: Sveti večer je prišel, sinovi, da nam zopet hišo blagoslovi. Kakor angel tam pod oknom diše; le vstanite, gremo okrog hiše! In s kadilom dom si posvetimo, z roso sveto si ga pokropimo, in v molitvi k ljubim se nebesom izročimo z dušo in telesom." K božjemu je delu vstala starka, zasvetila so se lica žarka pol od sreče, pol od hrepenenja, da se zopet sveti dan začenja. V levo vzela jasnega kadila, v desni sveto roso je nosila in kropila po vsem bornem hrami in molila z vdanimi prošnjami. Prvi sin je hladen k mizi sedel, "Kaj to delo hoče!" več ni vedel. Drugi sin pa -r- v srcu s temnim grehom gledal starko z britkim je zasmehom. Tretji sin je blagoslov izvolil: Z materjo je sel in verno molil. Jaz sem videl mater in sinove, pritajene slišal sem glasove. Sivi ženi sem pogleda1, v lica: "Kdo častita ti si svečenica? Ali nisi Domovina moja, vela vsa od bolečin in boja? Ali niso ti sinovi tvoji, ali niso rodni bratje moji?" "So!" je rekla v dušečem joku, k zvezdnemu je gledala oboku . . . Sil vi 11 Sardenko. Žalostni dnevi so postajali zunaj; tako nizko so se spuščali za-mazanosivi oblaki, da se je videlo, kakor da vise na strehah in. se bodo vsak hip razgrnili doli po ulicah, ki so bile dolgočasne in puste. Ljudje so hodili semintja hitro. nikdo ni postajal na oglih, kakor poleti, ko je bilo nebo visoko in so cvetele na oknih druge rože.. . Ali vendar so bili ti obrazi nekako svečani, bogve kaj so videle njih oči, da so se mnogokrat zagledale tako zamišljeno... Zadnji dan pred Božičem je bil namreč in vsak je hodil s svojimi sanjami in iskal prijateljev, s katerimi bi morda skupno pre-jbil tisti veliki večer, ko je v srcu vsakega človeka toliko nerazumljive sreče... Vse to vrvenje je opazovala iz podstrešne sobice vdova Ana in tako ji je bilo, da hi se najraje razjokala. .. Nekdaj, takrat — v preteklosti, ki pa se ji je zdela tako da-leč... daleč... so bili tudi zanjo tako srečni časi. Takrat, ko je bila še otrok pri svojih stariših in ni poznala skrbi in borbe za življenje, takrat je bila srečna, kakor nikdar pozneje. Ali minili so tisti časi in sedaj je bila zapuščena vdova s svojo sedemletno i hčerko Faniko tam gori v pod-jstrešni sobici, mrzli in nezakur-jeni, med štirimi mračnimi stenami, ki niso imele drugega naki-tja, kakor dolgo progo zelenkaste vlage. In poleg vse te bede je prišla še bolezen: mala Senika se je zvijala v postelji pod lahno odejo, kot da jo vsak hip zaduši krč. Preštela je v mislih zopet vse znance, od katerih bi mogla dobiti kako pomoč, a vse je že davno posetila. večino brez uspeha, ker ljudje so grdi in prijateljstvo delijo nayadtio s tistimi, od katerih upajo kaj dobiti. Stopila je zopet od okna in pogledala po omari, a našla ni drugega. .kakor par raztrganih nogavic, na sebi pa je imela itak samo euo krilo — kaj bi torej prodala ? Sko ra.l si jc zaželela, da bi u-inrla s Faniko vred — potem hi bilo vsaj vsemu konec... Ali ta misel se ji je zdela tudi strašna; kolikrat je upala, da se še povrnejo zlate ure. ko odraste Fani-ka in se razcvete v lepo dekle, kakor je bila ona... "Mamica!" jo je predramila iz zamišljenosti, ki se je prebudila. "Mamica, dopoldne si rekla, da je nocoj sveti večer", je za-jecljala in razprla oči. Ana je prisedla k njej na rob postelje in se zamišljeno zagledala v njen bledikast obrazček. "Sveti večer bo nocoj, da, Fail ika. Le moli, ker na ta večer se je rodil tam v Betlehemu Jezu-šček in ravno tako ga je morda zeblo, kakor tebe. Ampak dihala sta vanj voliček in osliček in ga tako ogrela in pastirčki so ga prišli gledat in sveti trije kralji so mu prinesli tako dragocenih darov, da bi nama že košček tistega pomagal iz te revščine... Glej, revica si — bolna, a jaz nimam, da bi si saj zakurila sobo in bi bili tako lepo na toplem — nocoj, ko je sveti večer in se jih bo toliko in toliko srečnih razgo-varjalo ob topli peči ob pogačah in še bogve pri čem, a jaz nimam niti toliko, da bi ti kupila kruha — " "Da, zakuri, mama", jo je poprosila Fanika, a Ana se ni dvignila, samo solzo si je otrla. "Počakaj, Fanika, zvečer, ko nastane mrak, ti bora pripovedovala, kako lepi so božični prazniki." "Ali glej, mama, kako lepo bi bilo, ko bi nocoj napravila jaslice in prižgala sveče. Veš, take pastirčke, rdeče in pisane z ovči-cami, kakor sva jih imeli lansko (Nadaljevanje na 6. strani.) SvstoaoGiia svecBDiGa I » f j* ® Vsem rojakom in rojakinjam sirom Zje- % * din jenih držav voščim tem potom ® i s l najveselejše božične praznike. | » ' FRANK SAKSER. f £ ® k +M*. aii il* iA« il* «0* «fl» il* iit jit J&t ti« **» ilt jSft. *£«_ *!•_ I Edini gfereaakHhievHik v Zjedinjenib | ^^ ^ ^Ifet ^Wl £ \ Mk | ttt «df So?eman daily m tin § || Vetit » m leto - - S3.00 | \jf JLj JLjL Jk .LjL JL\>3iJ JlTL S ^ every fc? except Sufcft § j | Ima nad 7000 naročnikov. <1 8 and Holidays. S ! k____________________________i? List slovenskih delavcev v Ameriki. 1 __ J TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. . Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1878. „ TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. NO. 297. — ŠTEV. 297. NEW YORK, WEDNESDAY, DECEMBER 20, 1911. — SREDA, 20 GRUDNA, 1911. VOLUME XIX. — LETNIK XZ3L | "" ^ I Mir ljudem na zemlji! i Slava Bogu na višavi - mir ljudem na zemlji...! B o ž i iz Avstro-Ogrske. Cesarjevo zdravje. —o- Cesarju Fran Josipu L, ki je te dni nevarno obolel, se je zdravje izboljšalo. —o— ODPOVEDANE AVDIJENCE. —o— i Z czirom na resno mednarodno si-tuvacijo zahteva ministrski svet ojačen.ie^ armade'. -o- Dunaj. 1!). dec. — Poštami sjii- K ran -Josip I. jr te dni nevarno J obolel, danes pa se mu je obrnilo zdravje na bolj«*. Vladar je mi o -ir< I rešil i nekaj državnih po.-rtov, .česar zadnje dni ni mogel Moriti. Toda cesarjevo zdravstveno stanje vendar zahteva, da ostane <*ey. Božie v gradu Sehonbrunn. | S k raja je nameraval cesar pra -znovati 1 »ožie v krogu rodbine svoje najmlajše hčere .Marije Valerije. ki je poročena z nadvojvodo Fran Salvatorjem. mesto tega pa pride sedaj nadvojvodinja s svojimi otroci k svojemu očetu. Cesarju -so naprosili ni nogo k vil i jene, katere je pa moral na svet zdravnikov preložiti. Cesar je prehlajen. in v tem vremenu bi I ilo potovanje zanj lahko usodno. Kot posebno neugodno znamenje smatrajo t<». ker je cesar pri delu večkrat zaspal, kar se prej ni nikdar zgodilo. Skupni ministrski svet je spi e-j' l predlogo o reformi vojnega ustroja, kakor so jo predlagali orl-ločilni činitelji vojne uprave. Z ozirom na resno mednarodno r.i-tuvaeijo zahteva ministrski .>»1* ojačeiije armade. - o-- Pamik "Olympic" kriv nezgode. i! J London. Anglija, l'(. dec. — ' Admiralitet no sodišče je danes i :iz>odilo. ! v 111 -pie" White Star proge odgovo-\reji koiizijo. ki se je pripetila cine 20. sept, v bližini otoka Wijrht. Kakor znano, sta takrat t-eila skupaj parnik "Olympic" iii angleška križarka "Hawk«'". Protiio/.ha admiralitete proti lastnikom Olympic". katera je bila utemeljena s tem. (bi je poveljeval parniku "Olympic" pilot. ki je bil naravnost vsiljen, je bila odbita. Medtem, ko morajo ti ji« t i stroške prve tožbe lastniki 1 parnika "Olympic", mora plačati stroške protitožhc vsaka stranka svoje. Turki želijo mir. London, Anglija. 1!'. dec. — S tripolitanskega bojišča ni danes prišlo nič poročil. L: Kima pa javljajo da želijo Turki skleniti mir. Poročilo je dokaj neverjetno, posebno pa še. ker pride iz Italije. Stave za Roosevelta. Na ne\vyorški borzi so stavili te dni z 1 : ."> za zopetno nominacijo in izvolitev Theodore Roosevelta predsednikom Združenih drž:'v. Po MoNamarovem vzoru. Ič no, Ncv., 1 !>. dec. — Vsi eel dirni iiitne eksplozije je bil danes razdejan gorenji del novozgrajenega nevadskcua sodnijskega poslopja. Povzročitelji razstrelile niso znani. Smrt na plesišču. ,\!:ss Caroline Carpenter, 19-letna deklica iz Koosevelt, L. L, se j;' pri plesu v Hoard of Trade llall naenkrat zgrudila mrtva lia tla. Zadela io ie kan. Velevlasti in mirovno zborovanje na Kitajskem Združene države, Anglija, Rusija, Francija, Japonska in Nemčija za sklenitev miru. -o- ZAHTEVE REPUBLIKANCEV. ! Vsi delegati na mirovnem zboro -vanju so mnenja, da je prišel konec vladanja Mandžurov. -o- Shanghai, Kitajska. 11). dec. — j i Vedno več upanja je. da nastane \ na Kitajskem kmalu mir. Sest velevlasti. in sicer Združene države. (Anglija, Rusija, Francija. -Japonska in Nemčija so se zedinile. da i po možnosti podpirajo pogajanja lined \Vu Ting Fangom in Tang JShao Yiom. Poročilo, da so ponu-ciili zastopniki omenjenih držav 'j pomoč, je bilo sprejeto z velikim ' Zadoščenjem. Otvoritev konference med Wu "iTing Fangom in Tang Shao Yiom 1 |se je izvršila včeraj brez vidnih i/nakov kakega nasprotstva. (!o-"jtovo pa ji-, da sta obe stranki pre-jpričaui c, padcu -Mandžu dinastije. I Veliko važnost polagajo na izja-'jvo Tang Shao Via, ki je povedal. |c'a ne zastopa prestola, ampak mi-|nistrskega predsednika Yuan Sjii "jivaia. Iz tega je sklepati, . dec. Tukaj zborujoči delničarji Cu-ii:.ird paropiovne družile so danes ' dovolili zviš::nje delničarske : glavnice za *1.5»)0.U0(!. Novo •glavnico bodo .porabili v glav •jnitii za pred kratkim sklenjeni -i nakup Anchor paropiovne družbe. ki vozi med Olasgowom na ''Angleškem in New Yorkom. ■Predsednik družbe se je pritoževal. da ima družba manj dohodkov vsled nazadovanja naseljeva- • nja v Ameriko. > I 1 John Bigelovv umrl. John lii«vlow. pisatelj in časnikar. je umrl včeraj zjutraj na jsvojem domu štev. 21 (iramerc.v il'laee v New Yorku v starosti 94 jjlet. Zamrli časnikar je bil vedno i v zvezi z odličnimi fiua'nčniki. Prevarjeni ljubimec ali ženska zvijača. —o— Nek Nemec iz Sterling, 111., je po-| slal svoji izvoljenki denar za prevožnjo, toda ta se mu je izneverila. —o— ŽENIN ŠTEV. H. i Seznanila se je z njim na ladji in ' se kmalu po prihodu v obljub -! lieno deželo poročila z njim. -o- Nekje v lirooklvnu si je postavil mlad par domače ognjišče in se vesel i zvijače, s katero je potegnil našo naseiuisko oblast za 'nos. ter -svoje sreče. Na naselniški otok 1.01 i is Island pa prihaja pi -smo za pismom, v katerih opisuje I nek razjarjeni mladenič svojo jezo in srčne bolečine. V pismih ne j zahteva nič manj. kakor da naj juaselniška oblast pošlje njegovo bivšo nevesto, ki se mu je izneve-! ila. nazaj. Ln da naj poskrbi. motalo zgodili ono, kar si že la-iko mislimo — zaljubila sta se '{smrtno «1 i-iiv drugega. Skupaj 1 - • pa* iiist.-i mogla prepeljati, in ' /i)Ji/ si- je odpeljal najprej "on" .na ladji "La Provence", ona pa ' [pn njim na "Itochambeau" v svo-I odno Ameriko. Toda obljubila " sta i. da se takoj poročita, ko pri-j del a sem. ■j I Jekle je dospelo diie '11. no -\ cm bra v New York, kamor je i prišel njen ženin štev. 1!.. že dva 'idni prej. Na Mi lis Islandu so . nov. V liuflalo. N. [Y., je čakal ženin štev. II.'na deklico; ko je prišla, sla se vrnila v New ^ ork in se poročila. Vsega tega naselniška oblast ne bi i/, ved« la. ako ne bi prišlo za d -njo soboto pismo od ženina štev. I. iz Sterling. II!.. v katerem je o-!pisal, kako sta prekanjena ljubimca vociila za nos njega in na s-Iniško oblast. Vvedeua je bila jpreiskava, to«la ko je našel naselniški uradnik ndadoporočciica v I najlepši sreči, ju ni maral motiti. In tako je prišel zaljubljeni mla-'denič v Sterling. II!.. ob nevesto in denar. Taka smola! Nesrečni ženin se piše Tomaž Daren, in je 1"» rodu Ne nice. ---o------- Najmanjša država. Najmanjša država, ki jo doslej poznhmo. je pač republika Ta vojn ra, ki obstoji iz majhnega. 1:2 kilometrov od Sardinije oddaljenega otočiča. Jiepublika meri '1 kvadratna kilometra in šteje 55 prebivalcev. Leta .1830 j«- prizua-ila sardinska vlada rodbini Har-Itol« •oni popolno neodvisnost. Njen obiteljski poglavar je vladal kot kralj Pavel I. 40 let. Ko je leta 1S82 umrl, je svetoval, I naj mu nikogar ne postavijo za I naslednika. Odtlej je na otoku ! republika. katere predsednika volijo na descl let. Ženske imajo glasovalno pravico. : LEP STENSKI KOLEDAR pričnemo v kratkem razpošiljati našim naročnikom. Koledar ima lepe barvene slike: Novo mesto, Postojna,4 Celje, Črnomelj, Trst (Narodni dom, hotel Balkan) in Hibnico. ' * i-' i Vsem cenjenim dopisnikom, na- ; rcenikom in čitateljem "Glas Naroda" želimo vesele božične praznike. UREDNIŠTO. — i Velik požar v Chicago, III. -o- V petnadstropnem poslopju "O-j pen Board of Trade" je nastal požar, ter je upepelil. —o— ŠHODA VELIKA. — o — Med o-osti bližnjih hotelov, katerih je bilo okoli 1000, je na-velika panika. ---o-— < iiicago. II!.. 1!». dee. — Staro pet nadsl ropiio poslo[>jc "Ojien lioard of Trade-' na šl. So. Lasalle Si. je požar. ! je (>ila nevarnost »nisi ranjena. sii se vrnili v svoje sobe. Požar je napravil škode za o-koli š_>t)(i.OiMl, kako je pa nastal, začasno ni znano. ('vech-liM je stroga preiskava, ker prevladuje mnenje, da je bil ogenj podtaknjen. V upepeljenem poslopju je iuiclo iniiog<» delavskih unij svoj glavni stan. in knjige delavskih organizacij ter '.> času. ko so se pripetih* Van S| i-eekelsen razst I «-1 be. Chicago III., lit. dee. - Priča-1 kovati j«*, da bode dvignjenih mnogo obtožb proti raznim osebam. ki so imele kaj opravili z bratoma McNamara. Ako po veli ki poroti v Indianapolis, Ind., ali po chieaški, še ni znano. Zvezne Zvezne oblasti postopajo zelo previdno. .Miss Nora Hallcv, ki ji 'bila nekdaj tajnica dohn McNa-i mara. je odšla včeraj iz t hieage. in bode v Indianapolis, hrd.. zasli-i - sua kot priča. Rusija o zadevi potnih listov.! —o- Kongres odobri odpoved pogod- j be z Rusijo, pričakovati' pa je viharnih debat. RESNI POMISLEKI. —o— Naši politiki so končno vendar i prišli do spoznanja, da so jo, hudo zavozili. Washington. 1>.

. dec. — Kakor smo poročali včeraj, je j predsednik Ta ft < luč 17. t. m. po- i godbo z Rusijo iz leta 1H:{2 od-; povedal. Amerikanei, ki ne poznajo da lekosežnost i t«-ga kora- | i ka. so s tem zadovoljni, kakor 11 udi zastopniki poslanske zborni-j |ee, clasi jim ni nič kaj ljubo, da ; je oilpoveclal predsednik pogod- J I bo na svojo roko, ler zaht -val lodobritev odpovedi le od senata. Predsednik zahteva v svoji včerajšnji, senatu naslovljeni po-islanici. da naj le-ta odobri odpoved. To se je zastopnikom demokratov v senatu hudo zamerilo. Izjavili so. da jih je predsednik iTaft spravil ob važno stvar, ko je vzel vso zadevo v svojo roko. j jl>a jih pomiri, je predlagal sena-j dor Lodtf«- skupno resolucijo, j 'glasom katere o.dohritu obe zbor niei od|»oved. Resolucija bi bila mogoče takoj sprejela, ako lic bij j nasprotoval senator Ffevburti iz j Idaho j>r ot i taki naglici. < 'cz noč so mnogi prišli do spoznanja. da more nastati vsled nd-povedi pogodbe z Rusijo za nas resiiii komcreielna ško«la, ki j< nudi nedvomna. Pctrograd. Rusija. Pb dec. Ruski minister za zunanje znde-ve, Sa/.onov, je izjavil včeraj tekom pogovora z amerikanskim j poslanikom Ouihioin, da ruska j vlada nikakor ne more izprcme-l uiti svojih določb glede Zidov ' pa naj bivajo izven Rusije ali lic. J'ozadeN no se Rusija nikakor noče in m- more ukloniti, in če ji j ponudi vlada Združenih držav ši t. ko ugodne pogoje. Vodja du me je izjavil, da se ne Sme drz | niti iiohcn minister, da bi se lo /.a« levilo j>o.....- Premoganki delavec John Riba-rič izvršil trikraten umor in se nato ustrelil. VZROKI NEZNANI. —o—» Ustreljeni so M. Novak, njegova žena in še nek drug Slovenec, po imenu F. Stovanja. —-—o ■ -— < aiiiiouslmrfjr. I'a.. lit. drv. -— (1'oM'btio porodilo "(«l. Nar."> — Vc«-nij zvt'rcr hi' ji' tuknj odigrali* hlruMiui /idnjtfi'". SliiVfiiMki I'MMiio^aiMki drhiVfi- doliti Kiha' rit* je i/, doNi ilitj w» M« iir<* iiiiiH. Nii pada Ur Hibui'ii* si ji* potion polniti Uroylu \ ti'i'luili, 1 or j«* /.a /.ndobiji uo poškodbo ta i■* t*] v holiiH-i. kamor ko ^a pripeljali. 1'odrobnoMti o t«*j strašni žilo itrri nam iiino /liane. Na pada l»*r J{ibari<* je stanoval pri NovaUo vili, kakor tudi Stovanja. Kaj tla ji- privedlo do lega eitiu, je, ka-! kor r»'e«*iio, neznano. Zato prosimo rojake \ oni naselbini, da nam kakor bilro uiogoee lui/juiuijo. kaj j«- privedlo neMreeiietfa Kibarii-a do t«ua, da je izvršil trikratni umor in samomor. Cena vožnja. Parnik od Austro-Amorican« proge OCEANIA odpluje dne 27. decembra 1911. Vožnja Htane iz New Yorka do • i Truta in Reke $35.00 Ljubljane 35.60 Zagreba 36.20 Vožnje listke je dobiti pri Pr Saleaer, 82 Cortland Street, N«« York. j . * • i ** " • NOVE HOMATIJE NA CUBI. • Na Cubi so nastale vsled novih predsedniških volitev homatije, , ki so tako resne, da bode morala p osredovati nasa vlada v Washing :onu. Podpredsednik Zayas, kat erega sliko prinašamo, zatrjuje, da so pri zadnjih volitvah kupo vali in prodajali glasove v pria sedanjega predsednika Gomeza. N a-ia slika nam kaže tudi njega, te*-amerikanskega generala Lehmana, ki je pred nedavno trdil, du bodo ! Združene države kmalu prisiljene, posredovati v republiki Guba v j prilog miru in reda. "-*.< .i ■ •_..•, i' ^ | Naročite ; 6* i sedaj, dokler ne poide zaloga, . j SLOVENSKO AMERIKANSKI j | KOLEDAR j Kt ZA LETO 1912. I •ji - {> Vsebuje mnogo poučnih, zabavnih in zgodovinskih spi- J Ji« sov veliko šale, svetovno kroniko za leto 1911. Nad 140 ] r. strani! Okoli 60 slik! Stane s poštnino vred < | W SAMO 30 CENTOV! ! H w. , j/j Naročila naslovite Ž "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. • ji ali pa: " 6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, 0. j Različno praznovanje ^^ Božiča. Božič in novi čas. --o---- BOolCNO PRAZNOVANJE NEKDAJ IN SEDAJ. — AMERIKAN-SKO BOŽIČNO RAZPOLOŽENJE. — KAKO PRAZNUJEJO BOGATAŠI BOŽIČ. — PRAZNOVANJE BOŽIČA V PALAČAH MILIJONARJEV IN PRAZNOVANJE BOŽIČA NA PREPROSTI FARMI..— COWBOYEVA PRAZNIČNA PEČENKA. — SVETI VEČER OTROK. V mestih ]ui gineva misel za\ 1 rodbinsko življenje silii naglo, iu ' vzgoja se je času in potrebam življenja primerno modernizirala. * j Nekdaj je bi! smreka edino živo zelenje, ki ga je videl človek J pozimi. Kako se je tudi vse to • predrugačilo. Danes dobivajo vrtnarji v največjem mrazu iz južnih j dežela najkrasnejše cvetlice in tr-govei najslastnejso zelenjavo. lio-j žično drevesce je bilo nekdaj e-dina naravna zelena stvar v mest-j nih stanovanjih, danes pa si lahko ! I vsak razmeroma poceni spremeni v božičnem času svoje stanovanje ■ v mal vrt. Da. tedaj so ljudje mo-igli še imeti resnično ljubezen za; božično drevo in vsled tega mogli imeti tudi pravi smisel za božično poezijo, a novi čas je to zadušil. * Božič praznujejo tako v palačah milijonarjev, kakor ubožni delavei i v svojih revnih stanovanjih, in pri prosti farmerji na svojih kmc tijah. Toda kaka razlika je v tem praznova ti ju ! Bogataši praznujejo Iložič redkokdaej doma. ampak v dragih, velikanskih hotelih in klubih. Prav malo se zmenijo za pomen Božiča, ker ne poznajo o-nega razpoloženja, ki objame človeka revnejših slojev. Zabavajo se na gladkem ledu preganjajo si čas z raznimi šport niini prireditvami, ter pridejo toč no k bogato obloženi mizi. — Tako praznujejo oni Božič. Sevedj ne manjka božičnega drevesa: v jsredi dvorane stoji velikanski > drevo, preobloženo z umetnimi dragimi okrasi iu iieštevilno luči v vseli barvah na vejah, umetne e letkrične luči: Tako božično dre vo ne ogreva srca — manjka mv duše. ljubezni, sploh vsega...... Božično praznovanje v sta ril časih ! Daleč, daleč od mesta se naha ja osamljena farmska hiša. Sneg jo je skoraj popolnoma pokril, to-' da kako blišči v neštevilnih bar-' vali! In notri stoji božično drevo, katero je oče sam posekal, in ga sam okrasil. Tam je pravo božično razpoloženje, tam znajo obhajati pravilno sveti večer! Vsakdo slavi Božič in ga praznuje po svoje. Tudi cowboy na divjem zapadli up pozabi svetega • večera, ki mu vzbuja spomin na svojce, ki so bogve kje .... Slavi in praznuje Božič v divjini, in i si osladi ta dan s pečenko., katero je sam ustrelil .... njegova bo- 'I žična pečenka. * * * » je bilo božično drevo pravo čudo j v temni zimski noči. Z vročimi pogledi so strmeli nanj o t roe i in od-■ raslim je bilo toplo pri sreu vese- ' le hvaležnosti za izraze ljubezni, in prijaznosti, ki so v obliki daril ležali pod božičnim drevesom. Kako vse drugače je dandanes. Otroku novega časa ne imponira-jo več tiste svečice. ki gore na božičnem drevesu, saj je lesk iu sijaj , električne razsvetljave veliko lepši in s<* vidi vsak dan. 1'ožn-no i drevo, naj je še tako razsvetljeno in preprežcuo z zlatimi iu srebrnimi nitkami, ni otrokom r i i < - čudežnega več. nego samo še zabava. ni1' skrivnostnega in tajinstveue-ga več. samo >e lepa. razveseljiva stvar. In darila ! Otrok ne spravijo več v slrmeuje in jih več ne prevzamejo s tisto neskončno blaženostjo. kakor nekdaj. ■ cv V podp. društvo sveteBarbare k , Z* Zjedinjene države Severne Amerik«, Sedež: Forest Citv. Pa. Iskorforiraao dne 31. januarja iv držav! PenmrlvanlB. ODBORNIKI: - . \ Predsednik: MARTIN GERCMAK. Box 683. Forest City, Pa. Podrredsednik: JOSEF I'ETERNKL, Box 95 Willock. Pa. I. tajnik: IVAN TELBAN'. Box 707, Forest City, Pa. II. tajnik: STEFAN ZABRIC, Box 508, Conemaugh. Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIC. Box 537, Forest City. Pa. NADZORNIKI: Predsednik nadzornega odbora: KAROL. ZALAR, Box 547, Forest City Pa. I. nadzornik: IGNAC I'ODVASXIK, 4734 Hatfield St-, Fittsburg, Pa II. nadzornik: FRANK SUNK, 50 Mill St.. Luzerne, Pa. III. nadzornik: ALOJZ TAVČAR, 299 Cor. N. -- 3rd St.. Rock Springs, Wyo. POROTNI IN PR1ZIVNI ODBOR: Fredsednik porot, odbora: PAUL OBREGAR, R. R. No. 1., Weir City Kana. I. porotnik: MARTIN OBERZAN, Box 51. Mineral. Kans. II. porotnik: ANDREJ SLAK,, 7713 Issler St., Cleveland. Ohio. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. M. SELIŠKAR, 6127 St. Clair Ave., Cleveland. Oblo. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku IVAN TELBAN, P. O. Box 707 v Forest City, Ta. Društveno glasilo Je "GLAS NARODA". POZOR, GOZDARJI! Potrebujem 30 mož za delati drva. Plača po 90 centov od cor-da. Delo je stalno za več časa; les je lep in v gozdu čisto popolnoma brez broša. Na leto pa se prične tukaj graditi voda, kate-l ra bode pokrila 6000 a k rov zem-| lje. Ves ta prostor se mora poči-stiti in sežgati, kar ni za rabo, in vse to delo se bode plačalo po $2 j na dan; kar se tiče pa cement gen g, po $2.50 na dan za lOuruo delo. Anthony Znidaršič. Dixon Camp 2, Chatham. Mich. | (16-20—12) Alger Co. j Kje je FRAN C'ERO? Omenjeni je bil pred dvemi leti v Ophir, Colo., in nazadnje v Telluride, j Colo., odkoder jo je neznano kam popihal. Star je približno 35 bit, vdovec in je doma nekje iz mokronoške fare. Cen j. rojake prosim, če kdo ve, kje se nahaja, da mi naznani njegov naslov. — Frank Koncilia, Box 60. Frontier-Susie, Wvo. I (6x v 2 d 13—12) ;---- i Kje je moj stric IVAN DOR-| XIK.' Doma je iz Dernovga pri Krškem na Dolenjskem. Pred petimi leti je bil v Aspen. Colo., in sedaj ne vem, kje je. Za-I to prosim cen j. rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj mi ga naznani, za kar mu bodein zelo 1 hvaležen, ali se naj pa sam javi. — Aloysius Dornik, R. F. i D. 16. Box 73. McClellandtown, i Fayette Co.. Pa. (16-20—12) 1----- | PRODAM DVA LOTA j v Burlington County v državi New Jersey; štev. lotov 34 in 35, blok štev. 8, section 3. Prodam ju za prav nizko ceno, in sicer oba za $125. Kdor želi kupiti, naj si ju ogleda. Pišite lastniku: Stephen Jellenc, IIurrieane Creek, Mich, j (18-20—12) Ali ze veste« t* imo izdali ravnokar nor, lep in «elo obSiren, ilnstroran slovenski nik ur, vwnaic, dmžtvenih prstanov, rlatnin« in »rebrnine sploh, gTamofo-ov in slovenskih ploiž, pnik, reral-, v« rje v, kole«, peSi, šivalnih strojev, j daljnoglelov, semen itd. PišiU takoj po cenik, katerega vam polijemo zastonj in poitnine prosto! Podpirajte edino narodno podjetje t« vrste in prepričali se bo dete o pofttai in točni postrežbi A. J. TERB0VEC & CO. (□asi. Derganee, Widetieh 4 Ce.? IP22 Arapahoe St.. Denver, Gole. -fKK&ftSiqsqi Hi fl glgi gigt Blaztilkova velika PRATIKA za leto 1912 je dobiti fztU po 10c., lOOizli-rot $5.00, 50 iztisOT $2.75. Upravništvo "Glas Naroda",' 82 Cortlandt St., New York City. ali pa: 6104 St. Clair Ave. N. E., Cleveland, O. MOHORJEVE KNJIGE I so nam pošle in jib ninianro več v I zalogi. Toliki) v vednost onim, ki j bi se morda še hoteli naročiti nanje. - Slovenic Publ. Co., 82 Cort-I landt St., New York, N. Y. I Rad bi zvedel za naslov JOSIPA i i PRIMOŽIČ. Pred dvema leti j se je nahajal v Richwood, W. j Va., od tedaj 111 več glasu o ! njem. Rojake prosim, ako ke- j do ve za njega, naj 1111 blago-1 voli naznaniti njegov naslov, za kar mu bodem hvaležen. — John Primožič, Box 812. Rich-wood, W. Va. (19-22—12) NAZNANILO. ' Slovenci, izvanredna prilika na slovenskem kegljišču. Trije fini dobitki in sicer dobi prvega, to je diamantno iglo. oni. ki bode največ kegljev podrl pri trikratnem kegljanju v polno: drugi dobi zlato verižico in tretji dobitek. Jo je jena steklenica importirauega brili je v c a ail slivovke, dobi pa oni, ki napravi največ skor pri igri. Prične se kegljati dne 8. decern -bra in trpi do novega leta. Cena ! za igro je 10 centov. I Vabijo se vsi Slovenci iu Ilr-vat je. AVELIN GECAN, 5167 Buttler St., Pittsburg, Pa. SHF" Sedaj je pravi čas, "<&iM da se obrnete na nas za pojasnila o našem pouku o ANGLEŠČINA in LEPOPISJU. Jesenski in zimski ^ ečeri so kot nalašč za študiranje. Poučujemo žc štiri leta po labki metodi, potom dopisovanja. Imamo posebne angleško-slovenske učne zvezke z besednjakom. Učite se lahko doma. Lepopisje zastonj s celo šolnino za angleščino. Pojasnila zastonj. Pišite na naslov: Slovenska Korespondenčna Šola, 6110 St. Clair Ave. (S. B. 10), Cleveland, Ohio. HARMONIKE ! bodli: nakoršriekoli vrste izdelujem li popravljam po najniijih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zane sljivo vsakdo pošlje, ker sem že nad 16 let tukaj v tem poslu in sedaj v svojerr lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike te j računam po delu kakorCno kdo zahteva brc* nadaljnth vprašanj. JOHN WENZEL j 1017 E. 62nd Sir. r O NAZNANILO. ; Slovensko katoliško podporno društvo ■ SV JOŽEFA St. 12 J. S. . J. za Pittsburg-Allegheny, Pa. in okolico ima svo-• je redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu. Društvenikom ae naznanja, da bi se ; istih v polnem številu udeleževali ter redno donašali svoje mesečne prispevke-Nekateri udje, ki se radi oddaljenosti ali j i dela ne morejo sej udeležiti, naj bvoJo mesečnlno na nekaterega izmed Izvršu- i ! jočih uradnikov pod spodaj navedenim j naslovom dopošiljajo. Uradniki za leto 1011 so sledeči: j Predsednik: Fran Krese, 6106 Natrona Alley, Pittsburg, Podpredsednik: Fran Golob, Celladlne St. betw. 54tb & 55th Sta.. 10tb Ward, Pittsburg. I. tajnik: Josip Muška, 1120 Spring Garden Ave., Allegheny. II. tajnik: Nik. Pnvče. I Craib St. Numrey Hill, Allegheny, Pa. Blagajnik: Fran Strava, 1012 High St Allegheny. Zaatopnik: Ferdinand Volk, 122 - 42nd ; St.. Pittsburg. Odborniki. Ivan Slmon&ič, 710 Madlaon Ave., Al- 1 | legheny. Ivan Mestnak, 84» Perry St., All«- \ gheny. Fran Strnifia, 1 Rueckenbach Sfc., Al-j legheny. Ignac Derganc, 1213 Troy HiU Road. | Allegheny. Alojzij Butkovič, 6335 Dresden Alley. | Pittsburg. afcs-itavonoSu: Ivan Mastnak. ko. po kateri je tako iskreno hrepenela. Toda kedaj?.., In ako | tudi kedaj Albert v tej točki od-jenja iz sočutja, kar je prav verjetno, ali bo mogel to sebi odpustiti.' Ali ne bi trpel na svoji časti nasproti njej, ker bi se s tem izneveril svojemu najsvetejšemu prepričanju? Ali je kak izhod iz zagate, kamor ju je privedla poroka po razporoki ?. . . In čuteč se jetnico te razporoke — kakor je pomenljivo dejal duhoven — proklinjala je mati Lucienova in Jeannina to zločestno postavo, kateri se je slabotna ženska uda-la v skušnjavi, ki uničuje družinsko in versko življenje, to postavo anarhije in nereda, ki ji je obetala svobodo in srečo, ki pa ji je. kakor tudi že toliko drugim. donesla le sužnost in bedo! Iz delavskega sveta. —o— Jetika vzrok odpustitve. Mizarski pomočnik Je vstopil j pri nekem mojstru v Avstriji v j delo. pa je bil po 14. dneh odpu-j ščen iz dela brez odpovednega 1 | roka. vsled česar je zahteval od-i škodnino za l-idnevni odpovedni j rok. Mojster pa ni smatral odpo-i vedi za brezvzročno. ker je bil j 1 delavec bolan na pljučni tuber-1 kulozi, torej bolezni, ki vzbuja! deloma odpor in tudi strah pred okuženjem. deloma pa ima tudi; za posledico nesposobnost" za dogovorjeno delo. Nadalje je j mojster izjavil, da je dovolil delavcu. ko je zahteval 14dnevno odpoved, da sine delati tekom 14-' dnevnega odpovednega roka. kar je pa delavec odklonil. Obrtno i sodišče je ugodilo delavčevi za-; jhtevi. V utemeljitvi pravi sodi-; jšče: Pri rešitvi vprašanja, ali so j podani zakoniti vzroki za odpu-Istitev po § 282 odst. b) in h) o-ibrt. reda. je sodišče razsodilo, tla j i bolezen, o kateri tu gre. ni toliko j napredovala v tožitelju in še ni | dosegla takega stadija, da bi vzbujala strah, za kakoršno bole-izen je treba smatrati le ono z I manjimi znaki, ki vzbujajo odpor in ki je spojena z veliko nevarnostjo okuženja. Ta bolezen ima sicer v danem slučaju za posledico zmanjšanje delavne sile. ne pa "nesposobnosti za delo*'. ! V ostalem ne more bolezen v splošnem provzročiti nesposobnosti v smislu § 82 odst. h) obrt. j reda. kajti § «2 odst. h) obrt. reda se bavi o slučaju nesposobnosti za delo, povzročene po lieza-dolženi bolezni. Taka bolezen je vzrok za takojšnji odpust šele tedaj, ako traja dalje ne go štiri tedne. Ni se tudi mogoče ozirati na ugovor, da je delavec sam odklonil priznani mu odpovedni mu rok. ker mu je mojster ponudil to šele po odpustitvi, ko mu je i bila že izročena delavska knjiži-I ca. torej v času, ko je delavno ; razmerje že popolnoma prenehalo in je bilo od delavca odvisno, ali I hoče sprejeti ponudbo ali nc. Zadružne elektrarne. I Zadružna zveza za prusko pokrajino Saksonsko v Ilale ima | poseben elektrotehnični oddelek, ki vodi vse delo za ustanavljanje I zadružnih elektrarn. Do danes |posluje že 10 takih podjetij, na-'[daljnih 10 načrtov je pripravljenih. Vse te elektrarne oskrbujejo okoln l">f)0 krajev z električnim tokom. Univerzalni jezik Esperanto napreduje. Xa Nemškem šteje BJ2 skupin s 6000 društveniki: na Angle-jškem 1;}(J z okoln fiOOO: na Fran-jcoskem 240 skupin s 10.000 dru-j št vt^iiik i.^ ■ « Ta krasna ura le $3.75 Prava ameriška ura. z najfinej. amerišk. kamn fino gravirana, 2 a zlatom pravlečena pokrova, re-monteur vijak JAMvENA 20 LET. Pošljemo jo C. O. D. $3 75 in "kspresrie stroške h dovoljenjem da jo BREZPLAČNO pregledate. Čc nc spoznate] vredno, vrnite ph naš« »troške. MI VZAMEMO VSO ODGOVORNOST. CE POŠLJETE V NAPREJ J3.7S. Damo i fini prstan in pošljemo a priporočeno pošto. ENO • URO ZASTONJ če kupite 6 ur za $22 60. Možko ali žensko uro. Lepa verižica ZASTONJ z vBako uro. I PETERS & CO. Dept. 6. CHICAGO. IU. OGLAS. Pred par dnevi smo prejeli neko denarno pošiljatev za izplačati Janezu Udovič, stanuj očem 12431 E. ? St. N. E. Cleveland, 0. Ke- nam torej manjka v naslovu ee-' sta, na kateri dotičnik stanuje, i prosimo, da nam takoj naznani I natančen naslov, da se mu za more j i denar nakazati. FBANK SAKSER, 82 Cortlandt St., New York, N. Y.' je tu neka nadnaravna sila. Toda krivda je tu in se ne da odpraviti. Vam je znan nauk in vendar ga pri njem ne morete uporabiti. | To je najhujša poskušnja za vas. Rekel sem že nedavno, da se človek ne more tako hitro ločiti od vglajenega pota. Na takem potu je razporoka. Vi ste priklenjeni na njo kakor v ječi tudi sedaj, ko vas napolnuje z grozo in ko ste skusili tako žalostne njene posledice na sebi, okoli sebe. na svojem sinu. na razmerah njegovih z očmom, na žalostni zvezi, ki jo hoče skleniti, v razmerju, v kakoršnem živite sama s seboj, s sinom in M. Darrasom. Da vam odreka cerkveno poroko, to je zadnja posledica... Toda kaj je storiti?" reče duhoven ves zamišljen. "Da. kaj storili? To je gotovo: vi niste poročeni s tem človekom . . . Na drugi strani se pa gre za blagor hčerke in po hčeri morebiti tudi za blagor očeta. Ce se ne vrnete, ni nobenega govora več o verski vzgoji dekletovi in tudi oče bo še bolj zagrizen proti cerkvi. In vi, če se vrnete? Ah. ječa vas čaka. ječa prav gotovo!. .. '* ln zopet obmolkne duhoven in ubogi ženi se je zdelo, da molči celo večnost; gledala je potrta, kako se je borila njena usoda z vestjo svetnika in učenjaka. Naposled reče duhoven: "Vi se lahko še danes vrnete s hčerko. Seveda ne smete po nobeni ■ ceni zatajiti, kar je zahteval M. i Dar ras kot pogoj, da se smete [vrniti, po nobeni ceni... On vas i zagleda, vi mu rečete: "C!lej, tu •sem ti pripeljala otroka in z njim sem se vrnila tudi jaz. toda svoje vere zatajiti ne morem. Ako to zahtevaš od mene, tedaj moram zopet proč...*' In če on to t zahteva, tedaj se morate poslo-' viti — Ako pa tega ne zahteva, |ako bo bolj ginjen nego prevze-jten. ko vas zagleda, iu ako te točke ne zahteva, tedaj ste upravičeni upati, da sčasoma umakne tudi druge pogoje... Ker rekel ; se i n vam. da po moji misli živi 'on tako. kakor misli, da je prav. I To je načelo, ki omogoči kako iz-premembo. Spoznal bo tri stvari: I Najprej prične v svojih britko-jstih računati s tem, tla je vaša ;vera resnična, utemeljena in ■iskrena; drugič, da vi zaradi verske vzgoje svoje hčerke darujete najhujšo žrtev, in da je vez j med vama edino ta: tretjič, da ni med vama sreče, dokler bosta nosila na duši to težo očitkov vesli... Ko spozna te tri stvari, tedaj se v njegovi 11uši gotovo kaj spremeni. Jaz pa", pripomni in ! pokaže na svoj križ, "jaz pa bodem molil, da vse drugo poskrbi dobri I Jog!" Nekaj ur pozneje je šel Albert Darras iz svoje pisarne v Grand jComptoir, kjer ga je razjedal ! grozen nemir celo popoldne, ter i je prišel pred svojo hišo. Srce inu udarjalo z neizmerno silo. , ko se mu je zdelo, da za zastrne-! nim oknom male dvorane v pr-i vem nadstropju čaka nanj neka !njemu predobro znana podoba. Gabrielle j<> bila. ki je tako nestrpno čakala nanj. da je ome-jdlela, ko je začida njegov korak in mu hotela iti naproti. Ko jo j tako zagleda na fotelju, vso ble-|do. s trudnimi očmi. vpadlimi li-jei, ko opazi na seneih srebrne niti. kjer so se pred štirinajstimi j dnevi svetili še zlato-rujavi lasje, ; prevzelo je neskončno sočutje j vso njegovo dušo. Gabrielle je | zašepetala : "P. Euvrard mi je naznanil [tvoje pogoje..." "Moje pogoje...** prekine jo Albert. "Sedaj ni več nobenih pogojev. Sedaj ni več drugega, j kakor ti, ki si tukaj, ki te Iju-! him. ki sem te zopet našel in ki [ne pustim, da bi mi še kedaj od-išla..." In objel jo je v svoje naročje, prijel jo je za njene vroče medle roke. poljubljal jih je in jo pritisnil na svoje srce. Ona pa ga je gledala neskončno otožno, a vendar se je iz tega pogleda utrnila kaka iskra upanja. Skušnja, katero ji je častitljivi duhoven o-menil, dasi je ni upal nasvetova-ti. se ji je posrečila. Njeno trpljenje je v eni točki zmagalo nad Albertovim ponosom. Ali se bode posrečilo tudi drugo delo, o katerem je omenil oratorian, da je mogoče? Gabrielle je živela v na-di. da se to zgodi, in zato je de-' jala možu: "Dvigni se in objemi svojo hčer. prijatelj!" Tako je med njega in sebe postavila dete. zaradi katerega se • je vrnila. Njena pobožnost, kate-| ro je branila s takimi žrtvami, ji) morda kedaj oskrbi pravo poro-' j v nadškofijski pisarni in dobil o-proščenje vseh oklicov. dobil je jdispenzijo od zadržka radi skupnega življenja z Albertom. Stopil je tudi k župniku de Saint Sul-jpiee, pri katerem je prosil iu dobil dovoljenje, da sine sam poro-jčiti. Treba mu je bilo poklicati le <še dve priči, morda dva uslužbenca pri cerkvi de Saint Sul-piee. ki je od njega par korakov, in poroka se lahko izvrši v njegovi sobi. Par besedi pred njima in pred pričama in Gabrielle in Albert bi bila v zvezi s cerkvijo. Ono grozno nepremostljivo nasprotje. ki je grozilo odtujiti dvo-,je tako udanih si in iskrenih src. bi bilo poravnano. — Poravnano? Ali shujšano? — P. Euvrard si ni upal tega poskusiti. Ko bi se Darras ob tem nepričakovanem snidenju s svojo ženo spozabil tako. da bi ji onemogočil vrniti st! k njemu nazaj? Ko bi ga njegovi predsodki proti cerkvi zmotili, da se upre takim polaj-isavani, kjer bi videl le gol formalizem. ne pa čudovite materno-prizanesljive skrbnosti. Zato previdni oratorian obmolkne. Stvar se mu ni zdela še dozorela in za-ito se poslovi od Alberta, ki je odšel. Tako globoko se je v to zamislil. da je bilo treba Gabrielle. .ki je čakala nanj. dvakrat po-! zvonit i. Pač ni vedela, da premi-,šljuje uprav o njeni prihodnosti, in sicer kot bogoslovec, ki je popolno zatopljen v kak posebno j jdelikaten in mučen slučaj. "Ali ste ga dobili doma?... "j ;vpraša vstopivši nestrpno, a jej popolno poparjena, ko ji P. Eu-i vrard reče: "Ravno je odšel. Pred četrt: ure bi ga bili dobili še tukaj." ; j "ln kaj je odgovoril?" "On odklanja." "Moj Hog", vzdihne in vije z j |rokama, "imej usmiljenje z me-1 jiioj! Ali še vedno hčer zahtevaj za-s e?" "Se vedno. Govoril sem z njim. kakor sva se domenila, da vam i jo prepusti vsaj do prvega obhajila. pa tudi to je odklonil. Naro-jčil mi je vam povedati, pod ka-i jterimi pogoji se smeta vrniti. On [zahteva, da prekličete vse točke, [ter izjavite, da je sedanji vaš zakon popolno veljaven, ter da mu slovesno obljubite, nikoli več iz-: j pregovoriti o cerkveni poroki." "Tako malovrediia pa nisem, oče častiti", vsklikne Gabrielle. "tega jaz nikoli obljubim! Rajši se ne vrnem... Rešila se bom... Odpotovala bom s hčerjo v tujino pod izmišljenim imenom. Vse to rajši, nego da bi zatajila svojo vero in zopet žalila Boga. ki j me je že tako kaznoval. Ah. gre-!šila s''in in težka je roka Gospo-jdova!" •j "Kmalu vam bo ložja". reče |duhoven. "Zaupajte! Omenil sem i vam teh Albertovih pogojev, da jsem vam pokazal, kako prav sem I imel. ko s«Mii se bal posledic va-jšega nepremišljenega bega z doma. A vsega vam še nisem povedal. Govorila sva tudi o hčerki dvakrat. Vdrugo mi je bilo brez težave pregovoriti Alberta, da je ponovil svojo obljubo, da dovoli j versko vzgojo, če stvari ostanejo [kakor so bile — to so njegove lastne besede — to je, če se vi ' vrnete.'' . "Da", reč«* ona. "tukaj inisii. da me ima. Grozovit naklep, mislila sem. da on kaj takega ni j zmožen..." "Ne sodite «ra preostro**. odgovori P. Euvrard. "On tega ne zasluži. Mnogo sem ga poslušal.) I mnogo opazoval. To je mož, ki živi po svojem prepričanju v dobri veri. On hoče, tla se vrnete k njemu nazaj, ker vas ljubi in ker je prepričan, da ste vi njego- i va zakonita žena. Vpošteval bode ! versko vzgojo vaše hčerke, ker j je to obljubil. Zagotovim vam, da ' to stori popolno odkrito. Kar sel tiče njegovih nazorov glede cer-; i kve. on živi. kakor pravimo, v j i nepremagljivi nevednosti, in sicer tem globeji. čim bolj je izobražen v nedosledni vednosti, ki je ena izmed velikih slabosti sedanjega veka. Glede vere živi v predsodkih, katere ima za znanstvene nazore, a jih ni nikoli znanstveno preskusil. Ali jih bo kedaj Jaz upam. Zato pa treba, da vidi poleg sebe krščanske kreposti. On bi jih bil videl in vi bi bili dosegli od njega vse, kar vam danes krati, ko bi ga ne bili hoteli vzeti pred dvanajstimi leti. Ker vas je zelo rad imel. kaj bi si bil mislil, videč, da ste ostali zvesti soprogu zaničevani in zapuščeni ; da je vam zakrament res sveta, nedotakljiva stvar; ko bi bil videl, kako se razvijajo vaše kreposti v zatajevanju in ve- , ri? Spoznal bi bil, kar ste vi spoznali v pobožnosti svoje hčere, da i časih še vedno brezpomemben i vzklik: , "MIR LJUDEM NA ZEM- | LJI...!" -—- Dopisi. I -o- [• Johnstown, Pa. — Naša tukaj-] 1 šnja slovenska naselbina kaj le- ; po napreduje, in sicer soglasno j . s celo okolico. Sprožila s«* je mi-' sel. tla si postavimo svojo cerkev ) i ■f in Aolo. kjer bi se naše dece učili ) slovenskega jezika. Kakor jej j vsakemu znano, sedaj zahajajo > naši otroci v ptuje šole. za kate-( 5 re moramo plačevati kakor za ' svoje lastne iu vedno smo pri njih le tujci in ravnotako tudi i naši otroci. Vsled tega je priporočati rojakom, da to blago mi-I sel podpirajo, kolikor je v moči posameznika. Najprvo smo na-' mera vali si napraviti svoje poko-( pališče in sedaj prišli smo do zaključka. da je pametneje imetij ! najprvo svojo cerkev in potem še . le pokopališče. V tem razmotri-vali bodemo pri prihodnji seji , dne 24. dec. v dvorani društva sv. Cirila iu Metoda na 8.; ulici, j IVičetek j«* ob -i. uri popoldan, 'i Vljudno prosim vse rojake iz, Johnstowna in okolice, ki ljubijo svoj narod in jim je za obstanek I istega, da se gotovo te seje ude-jležiti blagovolijo. Složnost prine-j tsla nam bode lepšo bodočnost in [najboljši ugled pri drugih narodih v naši naselbini. Torej na! svidenje dne 24. t. m.! S sloven-! skim pozdravom Fran Gabrenja. I Thomas, W. Va. — Ne vem. zakaj so tako redki dopisi iz te naše hribovite naselbine, akoravno' se vedno kaj novega prigodi, ča- J 1 sili kaj veselega, še večkrat pa kaj žalostnega. Z delom gre sred-; nje. ne predobro in ne preslabo.. Omeniti moram, da štorklja je, ' imela letos veliko dela tukaj: o- l glasila s«- je pri marsikateri družini in tudi prinesla, kar je kedo naročil, sinčka ali hčerko. Nekaj j 1 fantov se je tudi podalo letos v1 .zakonski stan; za drugo leto se; ' jih pa zopet nekaj pripravlja zapustiti samski stan. Želim njimi srečo! Tudi je Iu pri nas letos, več rojakov umrlo, med katerimi ; jih je bilo tudi nekaj, ki niso bili !|pri nobenem društvu, čeravno [ 1 imamo tukaj 4 podporna društva. Rojaki, pristopite k enemu ali drugemu društvu, ker nihče ne ve za nesrečo. Sedaj je dana vsakeniu lepa prilika pristopiti v društvo, bodisi možkega ali ženskega spola od 1. do .")."> let. samo tla je le zdrav. Društvo "Slovenski liratje" štev. 23 S. I). ]\ Z. j j.* i/.volilo na svoji redni seji dne| 2-'*. II. blagajnikom Ivan Toma-! /iu: v bolniški odbor: predsedni-■ kom Anton Kovaeie. obiskovalci [bolnikov Fran Hribar. Ignac Po-; nik v ar in Matija Zadel: nadzor-ijiiiki: Andrej Eahajnar. Jos. Go-j jspodarie in Ivan Grabnar: zasta-j jvonošo Ivan Ljubelšek ; redar-i jem Simon Marko vie. C pati j«-.! | da bodo omenjeni uradniki do- j jbro vršili svoj posel in skrbeli za j napredek. Torej, bratje, na delo! jKoneeiii dopisa voščim vsem rojakom in rojakinjam širom Ainu-t l ike vesele božične praznike in j I srečno novo leto. — Alojzij Lu-j ; kek. ------- Razporoka. —o— Spisal Pavel Bourget. j I (Konec.) P. Euvrardu je bila že na ust-! ! niča h beseda, ki je pa ni izprego-1 voril: "Počakajte torej, da njej | sami ponovite svoje pogoje."-- Zvečer se je v resnici dogovoril' z Mine Darras. da naj pride opol-i dne k njemu, da pozve, kakšen j uspeh je imela z jutranja pot v j Luxembourg. Se dvajset minut' in ona bo tukaj. Odkar je spremil M. Darrasa v svojo delavno 1 sobo. . premišljeval je duhoven ves čas. kakšen bo konec tega se- 1 stanka in tega izuenadenja. Zve- 1 čer precej, ko mu je prišla Mine 1 Darras pripovedovat, kako ne-spametno je bežala, mislil ju du- s hoven na ta slučaj, da prostorni- i slec odjenja glede točke o cer- ] ,kveni poroki, in on se je potrudil,'] ne da bi Gabrielle vedela za to,]l I da se ti obredi takoj lahko orno- s ^gočijo pri njem, kolikor to dopu- i •ščajo določene postave. Prosil je 2 "8LAS NARODA"; (SlOvonlc Daily.; f Owned and published by the •lovvnlo Publishing Co. (•corporation) FRANK SAKSKR, President. janko PLEŠ K O, Secretary. LOUIS BKNEDIK, Treasorer. Place of Buriina^ of the corporation anrez podpira in oeobnoeti ee ne natisnejo. Denar naj ne blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri aprftne.tnbi Ict-aja naročnikov' Eroeimo, da ro nam tndi prejšnje »Ivališče naznani, fino in antiseptično, najbolje za kožo od- - Severa's Medicated Skin Soap raslih in otrok pri zdravih in bolnih. Za toaleto, J \ | * kopel] ali samponiranje. 25c. ] i | Severova grenčica za želodec Ppvrača tek, popravlja neprebavo, ter je prava to- Severa s Stomach Bitters ?lka Za flab?' stare osebe> kakor tudi za °ne, ki J ) $ jo vporabljajo. $1.00. 1 i Severov balzam za pliuča zav9tavlJe kašelj, donaša pomoč v boleznih: bronchitis, -Severa'. Balsam for Lungs. david' hriPavosti bolezni pljuč in grla/ 1 6 2o m-50c. Severovo zdravilo za obisti in jetra P°Praylja n«pd v obistih, jetrih in vodnih Severa's Kidney and Liver Remedy organih: ozdravi bolezen v križu, ki je na- J y stala vsled bolnih obisti. 50c. in $1.00. Severovo Gothardsko olje Je. mazi.10 7a Olajšanje raznih bolečin, ran, izvi-Severa s Gothard Oil "jenj, opeklin, krčev, hromost, reumatizma in nevral- tfije oOc. Severov antisepsol rabi se za izPiranJe us*» za ffrgrati, za injekcijsko vbrizgavanje n. Severa\ Antisepsol pri zdravtienju katarnih bolezni in izmetavanja. 25c. Severov Življenski balzam priporoča se kakor vspešne zdravilo proti neprebavno-TJ^Ut Severa's Balsam of Life sti-' zaPrtiJi, slabem prebavanju, žolčnini in boleznih v jetrah. 75c. "Gospodje: Moram vsem naznaniti, da Severova zdravila so v resnici dobra in zanesljiva pri katerih sem se tudi sam prepriča', i Želel bi, da bi se vsaki Slovenski rojak obrnil na tvrdko W. F. Severa Co. in tudi dolžnost bi bila ta, kjer pri njih je najboljše in zanesljivo vsak postrežen. Johan Plahter, box 227 Nokomis, HI. Severove zdravila prodajajo povsod v lekarnah in v trgovinah s zdravili. Zahtevajte ie Severove in ne vzemite drugih. Knjižice z navodili -za zdravljenje so tiskane v vašem jeziku. Zdravniški nssvet daie se brezolačno. "Zahvalim se vam, ko ste mi poslali dobre zdravila. Moja žena je popolnoma ozdravila. Hvala vam. Z veseljem bodem vas in vaša zdravila priporočal med Slovenci v Ameriki/' • f * f Jos. Kaker, box 10, Dietz, Wyo. ZAHTEVAJTE OI) VAŠEGA LEKARNARJA ALI TRGOVCA, DA VAM DA EN IZTIS SEVEROVEGA KOLEDARJA ZA LETO 1912. Ako ga ne morete dobiti pišite na- W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, la. "Maj 19." j —o— Božična slika. V poznem jesenskem času. ko j«* že odpadalo listje z drevo«, se jc vrnil Anton Andrejič v meat o in 1 ne j«* nastanil pri svoji atari gospodinji, kakor vsako leto. Kilo , mu j<* d vaiust irideset let in tj i bil j niti star uiti mlad ; las res ni mol ve«' mnogo, toda o popolni pleši s«*1 ni moglo govoriti; njegovo lice j«' izgledalo nekako mladostno, celo rdečica je bila na njeni. ampak puli«« na obrazil so govorilo, da lice ni več mlado. Anton Andrejič je mislil sam v sebi. da se ni nič iz-premonilo. v resnici pa s«* je rniio-1 go spremenilo, spremenil se je na zunanji' on in tudi svet okoli njega. Samo na zunanjo, kajti v svo. ji notranjosti se ni izpremctiil Anton Andrejič. kakor se v bistvu ni izpreraenil svet. h. ko so človek ne izpretneni na notranje, se mu zdi. da ko ne izpromeni niti na zunanje. Tako je mislil Anton Andrejič: vedno ostane človek otrok, t tuli če j e že star. in ravno to. kar v njem ostane otročjega, je vedno in vodno najlepšo. Sanjo so v človeku, ki nikdar ne preidejo in postane pusto na svetu, če ias zapust«* /.h hip, k«*r ravno sanje so krasm*. ne morda zato, ker so neresnične, ampak zato, ker l»i bile lahko tudi resnično. Tiha sreča je v njih, znana samo onim, ki sanjajo. Tako je mislil Anton Andrejič in je sanjal. Vsebina njegovih sanj pa je l.ila sledeča. Prod dvajsetimi leti se je Anton Andrejič zaljubil na plesu v mestu ill od takrat je ljubil. Luji-za ji je bilo ime. bila je iz ugledno bogate rodbino, krasna je bila in vabljiva kakor je o uji sanjal Anton celo svojo mladost. Tudi on ji je ugajal: gledala ga je s prijaznimi pogledi in se jo sladko smejala njegovim hrepenečim o-čem. Takrat Anton Andrejič ni več dvomil, da ljubi iz celega srca in da je naaol zono. ki je o nji sanjal celo mladost. Takoj drugo jutro je napisal krasno pismo, v katerem jo Liijizi razodel vso svojo ljubezen. Opisoval je njeno mamljivost in je govoril o opojnosti ljubezni, ki .je napolnila njegovo srce. o mo-1 goče, mu bo sporočila po časopisu pod naslovom "Maj 19'* kdaj in kje se vidita. Nič ni rekel Anton Andrejič. nič ni sodil. 1'ničena jc bila sreča, ljubezen, mladost. Edino sanje so ostalo: spomin na preteklost, na-de na bodočnost : nekoč bo stalo v časopisu "Maj 10" in takrat bo jasno vso. Vrnila se bo. kakor se ! vračajo vsi. ki ljubijo. Anton An-1 drejič je odSel domov in zaeel se je čas velikih sanj in velikih nad. Od takrat so je vračal Anton Andrejič. ki je sicer bival na deželi. vsako jesen v mesto in je iskal ; oo ulici znanih obrazov, posedal ie po drevoredih in čital časopise. ; N*h božič na «o je vrnil domov. Ravno na božič, kajti o božiču so bile sanje najkrasnejše . . . Tako je prišel tudi zdaj v mesto; iskal jo znanih obrazov po u-liei. posedal je po drevoredih in <"ital časopise. Prešla je jesen, zapadel »e sneg, bližal se je božič. Oj, kolikokrat se je to zgodilo, vsako leto je bilo tako — ieson jo prešla zanadol je sneg. bližal se jo božič. Nič se ni . izpremenilo, samo svet okoli se izpremenil. samo na zunanje. In tako je bilo sedaj. Toda naenkrat se jo zgodilo, kakor jo sanjal Anton Andrejič vsa pretekla leta. Ko je nekoč sedel v drevoredu in čital časopise, prišla je po drevoredu mlada lepa gospa, dvojo otrok je skakalo okoli njo. Ozrl so je Anton Andrejič in jo je spoznal. Ves je zatrepetal, ko je stopala mimo tako lopa. ponosna. Tudi ona se je ozrla nanj. Anton Andrejevi«* je že posegel po klo-1 huku. hotel je vstati, toda gospa | jo poklicala otroka in jo mirno nadaljevala svojo pot. Nasproti ji je prišel mlad gospod, pozdravil jo jo prijazno in se ji pridružil. Odšla sla dalje po drevoredu. "Morda sem se zmotil"je govo-j ril Anton Andrejič in jo vstal, ( "u- ' don nemir je napolnil njegovo ' srce. Čudni dnevi so se začeli, kakor da se spremenil svet. Anton A11-drejič jo hodil po ulicah, posedal po drevoredih in Čital časopise. Tu je stalo nekoč: "Maj 1 ?>..." Zatrepetali so prsti, zasolzile so so oči. j vsa duša jo zahropenola. "Čakam vas na sveti večer v drevoredu", je čital zopet in zopet in je komaj j verjel lastnim očem. "Na sveti večer," je ponavljal j in jo stiskal na prsa časopis, ki je j naznanjal veselo novico. Težko je povedati, kako je bilo i v. Antonom Andrejičom onih par 1 dni: sam ni vedel kako jo ž njim. ; Na sveti večer je bil zgodaj v , drevoredu: večer je bil lep. nekoliko meglen, hladen; parke okoli drevoreda je pokrival sneg. pod I nebom so plavali tanki oblaki, nad katerimi so se svetile zvezde. Iz mesta so so oglašali zvonovi in ; j tudi od tatn s polj iz okolice so se glasili. Drevored je bil skoraj prazen. kajti kdo bi hodil na sveti j večer po drevoredih? Mlad par, jo v tesnem objemu hitel tu in tam proti mestu. Tam po mestu po u- i lioah so hiteli iljudje. eni domov, j drugi k prijateljem, drugi u cer- j kve . . . "A jaz stojim in čakam." ( je govoril sam sebi Anton Andrejič. "Kje naj obhajam sveti večer; ne doma v samoti, ne pri svoji gospodinji. no pri prijateljih, tu. tu v drevoredu ..." In je čakal. Čudno se mu je zdelo. da si je izvolila ta večer za svidenje. Kako bo zapustila družino, moža! Ali je mogočo? . . . Tr vendar bi bilo krasno, tako krasno. kakor sanje . . . Večer je potekal počasi. Zvonovi so že zdavnaj utihnili, komaj odmevi »so se slišali iz daljav. Tam nekje na deželi kakor da še vedno zvone. Mesto pa jo mirno, le za razsvetljenimi okni je veselo življenje. Cra se je Lackawanna na "Cut-Off." Na p o ž t ill —o— v Anton Čehov. —o— Te dni smo pokopali mlado žen-ko našega starega poštarja Slad-koperceva. Po kopa vsi krasotieo smo se po šegi naših dedov in oee-. tov odpravili na pošto obhajati spomine. . Ko je prišlo cvrtje, je starec -j vdovce grenko zaplakal in dejal: — Cvrtje je nekako tako rdeč-; kasto kakor rajnica. Kako je le-!po! Natanko tako! — Res je, — so pritrjevali go-; sti —lepo žensko ste v resnici i-j meli . . . Ženo prve vrste! ! — Da - da .... Vsak kdor jo je I pogledal jo je občudoval . . . Ali i gospoda, ljubil je nisem zavoljo | lepote, in tudi ne zaradi blagega | srca. Ti dve Čednosti sta že v žeu-I ski naturi in nista prav nič redki . na tem mestu. Ljubil sem jo za-I voljo druge lastnosti. Ljubit seiu jo, drago rajnico. — Bog ji daj nebesa, — za to. ker je bila pri vsej živahnosti in veselosti svojega značaja svojemu uiožu zvesta. Zvesta mi je bila, ne glede na to, da ji je bilo komaj dvajset let. a meni se približuje že šestdeseto! Zvesta je bila meni. starcu ! Diakon. ki je obedoval z nami, je z zgovornim mrmranjem in ka-j šljem izražal svoje dvome. — Vi mi nemara ne verujete? 1 — se je obrnil vdovec k njemu. ' i —Ne to. da ne bi verjel. — je ! za jecljal diakon v zadregi. — anr-; pa k tako . . . Mlade žene so danes ' tako . . . randevu, flirt . . . — Vi dvomite, a jaz vam doka-j žem. Njeno zvestobo sem si ohra- * ; nil z raznovrstnimi sredstvi, s 1 sredstvi strateške vrednosti, z ne-1 kakimi utrdbami. Pri mojem pre--! mišljenem ravnanju in navitem •: značaju, me žena nikdar ni mogla - preval iti. V varstvo svoje zakon-i ske postelje sem uporabljal izre- ■ j dne zvijače. Poznam take besede, > nekaka gesla . . . Izgovorim jih. pa > — basta. kar se tiče ženske zvesto-1 ! be, lahko čisto mirno zaspim . . . -i — Kašne so te besede? 1 — Cisto preproste. Po mestu * j sem raztrosil slab glas. Ta glas ■ i vam je gotovo znan. Vsakemu sera - dejal: "Moja žena Aljona jp v i ljubavnem razmerju z našim policijskim ravnateljem Ivanom l\.Ie- -1 ksejičem Zalihvatskim ". Te bes\-t 'de so zadoščale. Nihče se ni predr- - I znil hoditi za Aljono, ker se je i j vsak bal jeze policijska ravnate- - lja. Cesto so ljudje bežali, če so - j jo le ugledali, le da bi si Zalihvat--jskij ne misli kaj. He-he-he. Če se - ; spustiš s tem despotom, nimaš več ' ! veselega dne. pet protokolov ti se- * | stavi, da si se grešil zoper zdrav- - j stvene odredbe. Na primer če za- gleda t v oo j mačko na cesti, sesta-1 j vi protokol kakor o živini, ki se i j je zatekla. J j — Torej vaša žena ni živela z - Ivanom Aleksejieem ? — smo so - , čudili vsi z dolgimi obrazi. i I — A. seveda ne, to je bila le : i moja zvijača . . . He-he-he . . . i Dobro sem vas potegnil, mlade- ■ niči, kaj ? To stoji. Tri minute molka. Sedeli smo in . molčali; sram nas je bilo in jezili ; smo se, da nas je ta debeli, rdeee-i | nosi starec tako grdo speljal na led. 'i — No, če Bog da. se oženiš še enkrat! — je zainrmral diakon. --o- i i NOČNI ČUVAJ ZADEL GLAVNI DOBITEK. V Bruselj u je živci g. Cclestin j Depasse kot nočni čuvaj. Pred , leti je izreklo sodišče, da sme živeti razdruženo* ne pa '' ločeno" od svoje žene. Razdraženo, ne I i pa ločeno, in to jc sedaj za g. Depasse usodno. Pred nekaj dnevi so pa prinesli časopisi vest. da je dobil čuvaj Cclestin Depasse glav-jui dobitek bruseljske razstavne loterije. Ko so drugo ju 1 čevljev globoko izpod zemeljske površine in to v masiven kamen. "Kako ste zmučeni!" je pouii-lovala vpebanega starčka Tiuoto-va žena. Komaj se še držite po koncu." "K polnočniei pa res no pojde-' te." je odsvetoval sin. ki se mu je oče smilil. "Pojdein, pojdem. Tine! Polovica pota mi ni življenja vzela, mislim, da mi ga druga polovica tudi ne bo." "Saj vendar čutile, da komaj dihate!" je regovarjala Kramar!-sa Doljana od njegove predrzne namere. "Zasopel sem se. a pridem kmalu zopet k mirni sapi. Pojdem; pa. samo še enkrat." Kramariea je pogledala svojegs moža. kakor bi ga hotela vpraša- i ti : "Kaj boš storil Ali jim no boš 1 ubranil? T'mro ti na poti. ii; krivi i bomo mi." Sin je pogledal v očeta z dolgi-;; : pogledom. Starec je bil ves izuiu-j cen in upognjen. Nekaj obleke na ' potrtem životu in nekaj gub nr ' velem obrazu, to je bilo vse. kai jo ostalo od nekdanjega skrbneg« j Doljanovega očeta. 111 vendar j< bila ta slabotna in neznatna posta va. ona nekdaj živa in jasna, a se daj ugasujoča sveča, ki se je po vžila v ljubezni do svojih otrok, predvsem do najmlajšega, do Ti nota. ki je bil zadnji, ki je zani žrtvoval svoje delo in svoje moči. j Tine je bil giujen ob pogledu nr očeta. "Za pre gol bi. oče! Ali. kakor veste konja nimam, vola pa sem I prodal na semnju na sv. Tomaža dan." " Pa stopi do Košaka!" mu je j velela njegova žena.. "Ni treba!" j" branil oče. "Oil- i poči jem se in pojdem naprej." Kramar jo stopil h Koša len. "Za voz in konja 1e prosim, če' mi ju posodiš." "Kaj boš pa vozil ?" "Očeta." Kaj so pri tebi " "S težavo ie revež prisopel do nas. K polnočniei hoče. pa naprej ne more. Saj veš. ko bi ne bilo zavoljo očeta, te ne bi nadlegoval " —Košak jc dovoli! vzeti voz in konja. Sin jo pomagal očetu stopiti na voz. Vozi! je počasi. Vendar sta bila v dobri četrt inki liro v Gornji Jablanici. Zapeljal ie voz takoj pred cerkev, kamor si je Doljan želel s srčnim hrepenenjem. Oče je stopkova! v cerkev, sin pa je oddrdral z vozom par lu&ajev od cerkve k Pečarju, kjer je razpregel konja in ga peljal v hlev. TVi Pečarjev!h so bili ne-voljni. da jim Kramar ni pripeljal tudi očeta, da bi na gorkeni pričakali polnočniee. Ali Dol jami ni bilo za toplo gor-ko fcobo. njemu je bilo samo za gorkoto svetonočne pobožnosti v Tu zgoraj donosimo slike pozna- < ne Lackawanna železnice in sicer j dve zgradbi, kateri sto poznati pod imenom "Cut Off", kteri skrajšati pot med New Yorkom I in Buffalo za enajst milj. Nobena ; železnica lja svetu se ne more j o-! hvaliti s takimi gradbatni. Prvi vlak pripeljal bode pj-eko tih gradb na božični dan. | Proga se prostire med Lake Ilo- j Kaj je to v primeri z Onim. ki je < ' iz ljubezni do nas prišel z nebcin ostane med nami do konca sveta." Doljan je zaprl duri svoje koče in odšel. Mrak je legal i.a zemljo in pot ' < je bila trda. leedna in nevarna. A-li starca je vodil angel varuh. ! "Kani pa na ta pozni večer!" (je ustavil svetouočnega potnika ! mladi Podlipec na koncu vasi. ' j "K fari! K materi fari!" I "Ampak mat) fara vam bo mo-J rala priti naproti, če ne se danes ne bosta videla." "Dobro bi bilo. A vseeno poizkusim. Nemara pa pridem!" "Srečno pot in lahko noč! Pa saj vas še tako doidem. čeprav I pojdem za vami šele čez pet ur." se jo pošali! Podlipec. "Seveda, jaz grem po polževo," I se je nasmejal Doljan Podlipcu I v slovo. To pa jo bil nocoj tudi edini ' ! smeli Doljanov na vsem dolgom I potu. Drugače je bil ves čas ::a-! topljen v resne svetonočne misli. . "Nemara je bila tudi pot Mari-|jina in Joželova v beli-homski i hlev tako trda in ledena, kakor je 'moja nocoj.' Gotovo so zvezdo ta- 1 , krat še lepše sijale, kakor sijejo I nocoj. Tako prijazno žare. kal or i | bi se hotelo pogovarjati s človo- i ikoni. Ju takrat so peli ange]jj. ; j Se lepšo so pel i. kakor poj o danes j zvonovi od vseh cerkva. < j Mislil je vsevprek, brez pravega reda. Starec je obstal na potu in :;o-;i ' slušal zvonenje. < "Povsod zvoni. V Gornji .JaHa i niči. v Spodnji Jablaniei. na Vrhu. v Ledinah in na Ravnem polju. V resnici pa Doljan ni sli- ] šal drugega zvonenja, kakor mm iz Stranske vasi. Ker pa je bil poln veselja in svetega pričakova- ' nja. so mu jo zdelo, da sliši lo- > resno pritrkavanje zvonov od vseli sosednih cerkva. Doljanu bilo tako toplo pri srcu. kakor bi bil na potu. čeprav i na strmem potu .v nebesa. Ctru- ' jen je bil, ali utrujenosti ni čutil. 1 sicer pa je tudi večkrat potoma - postal in so oddihnil. Temna- noč 1 so jo že davno razgrnila čez la- I blanico. ko j" pridrsal Doljan < pred Kramarjev dom. . i "Kdo vas je prinese! sem kaj v ^ tem času ga je prijazno pozdra- 1 vil Kramar, njegov sin Tine. i "Sam sem prišel, sam." * "Kam vendar greste?" 1 "To si Čuden. Tine! Svota noč j je. pa še vprašaš: Kam*" 1 Ki •amarica je slišala pogovor > in prihitela na prag. Začudila se t je nad očetovim prihodom, ki ga 1 ni nihče več. najmanj pa nocoj, pričakoval. ] "Kdo bi mislil, da pridete vi?" i f j"5amoše enkrat...!" —o— Ne stoji, ali bolj visi. leseni krov v Stranski vasi, kjer je nedavno živel stari Doljan, Kdorkoli izmed vaščanov ali okoličanov gre mimo Doljančeve koče. so nehote spomni sivega samotarja; zakaj spomin na dobre duše dolgo ne zatone. Doljan je v davni dobi svojih očetovskih skrbi dobil in vzgojil t troje otrok. Strah božji jih je i spremlja kamor so šli. Vsi so po-jlagoma odšli iz Doljančeve koče. 'ali tiha zadovoljnost jih je našla in je ostala z njimi. Najstarejši. Cene. si je ustanovil v daljnem ; Trgu majhno trgovino s poljskimi pridelki. Mlajša dva sta našla srečo, četudi ne ravno v rojstni i vasi. pa vsaj v rojstni župniji. •Tine se je priženi! na Kramarjev dom v Spodnji Jablanici. Luenji je sreča postavila ognjišče pri Pečarju v Gornji Jablanici. Doljan je po smrti svojo dobre j žene sam samotaril v nizki bajti. Poznal jc samo dve poti. Pot v i župno cerkev, v Gornji Jablanici j in pot v podružno cerkev, k Sv. Ani v Stranski vasi. S tesnim stra-: bom se je bal onih neizogibnih j dni. ko mu bodo noge oslabele in I ne bo mogel več v cerkev. ('esar ■se je najbolj bal. se jo polagoma j tudi zgodilo. Opešale so mu moči in noge. j Posihmal ni mcfgge! več k Sv. ' Andreju v farno cerkev. Le s težavo je pridrsal ob palici do domače cerkvice, kadar je pri Sv. 1 Ani pozvonilo k sveti maši; kar se je .zgodilo vselej, ko se je vršil v Stranski vasi pogreb s sveto i mašo in še sempatje v nekaterih ' gotovih dneh v.letu. Pol leta že ni premeril pota 1 | od Stranske vasi v Gornjo Jahla-1 uico. Ali vse to bi se že tekom po! j leta pozabilo in prebolelo, da ni j ; prišel sveti večer s svojo polnoč-I nico. Dan pred Božičem se je polasti- I lo Doljana nemirno hrepenenje po . j svetišču v skrivnostni sveti noči. po cerkvi sv. Andreja. ; "Samo še enkrat!" je vzdihnil. I ' ko je zadihat tudi nad njegovo ' kočo sveti večer. Mož je sedel k peči in se zamislil. "Soma še enkrat! Še enkrat bi I rad videl razsvetljeno farno cer-I kov v skrivnostni svetlobi svete! J noči. Še enkrat bi rad slišal sla-vospev: Gloria in exelsis Deo. Še, j enkrat bi na koncu sveto maše rad j zapel s pevci ono blaženo sveto-' j nočno pesem: Glej. zvezdice božje migljajo lopo. odprto visoko je sveto nebo. Duhovi nebeški se z raja vrste, prepevajo slavo, na zemljo hite. Samo še enkrat! Samo še nocoj."! Zvonovi pri Sv. Ani so zapeli i slovesne veečrniee k visokemu bo-1 žičnemu prazniku. Skrivna moč' je vlila Doljanu v dušo toliko po j guma. da je sklenil na vsčk način ! poromat k polnočniei. če tuitt bi i bila to njegova zadnja pot. Pot j do Gornjo Jablaniee jo zanj dol i ga. Zdrav in čvrst St ranča h. ka- | kor so imenovali vaščane Stran- i ske vasi. pa je je lahko prehodil tudi v eni uri. Stari Doljan pa bi s svojimi izmučenimi nogam po- i treboval najmanj pet ur hoda če bi š(. sploh prišel. Ali Dolja ni mislil na utrujenost nog, ne na dolgost pota. ampak samo na blaže- j nost božične polnočniee I "Pojdem. čeprav bi se moral drsati kakor po sankah." Preden je šel na izvršitev svo-! jega sklepa, je postavil v kotu še i običajne staro jaslice. Desko in j ograjo tem jaslicam je napravil j sam še v davnih dneh. Hlcvec so! naredili jM pastiree izstrigli še o-troei. ko so živeli z materjo in o-četom pod domačo streho. Svetilka pri jaslih je bila tudi še tista ki j« j** Doljanka že pred davnim časom prinesla iz Trga. Vse je bilo že staro in sivo in upognjeno, kakor Doljan. Vendar so bile te jasli starcu dragocen zaklad nekdanjih dni. "Glej. da mi ne ugasneš, dokler ne pridem!" se je pogovarja! z lučjo, ki jo je nažgal ob jaslicah. Oblekel je praznično zimsko obleko, glavo si je odel s toplo polhovko. rameua si je ogrni! s težko ogrinjalko. v roko je vzel grčavo palico, v žep pa si je vtaknil rožni vence in mašno knjigo z debelimi črkami in z naslovom: "Božja pot V zvoniku Sv. Ane je ura odbila ravno štiri. "Do polnoči bom že tam!" je upal Doljan. "V Spodnji Jablanici pa se malo ustavim pri Kra ninrjuf in spočijej«. futri .zjutraj ne pa vrnem. Kaj bo to pol dn~va!j BOŽIČ. U -o- (Nadaljevanje 1. strani.) leto. O. to bi bilo tako lepo, in ko se zmrači, bi zapeli: "Sveta noč. blažena noč. . . f Vse že spi — je polnoč..." le to bi bilo lepo!" Ana jo je poslušala molče in' srce ji ji* bilo nemarno, kot še ni-j koli. Ko! i k rat j«.- pela doma oh' jaslicah z družino to pesem, a i danes ne more niti lastni hčeri izpolniti te zelje, ko ve. da ostane spomin na ta večer v člove- j škem srcu večno. Kolikrat se b<» I Fanika spomnila, da nista praznovali z materjo ni kakega sveto-1 <*a večera, da nista imeli uiti je i sti. niti drv. da bi si zakurili mrzlo stanovanje. "Katiika, vse napravim..." jc vzdihutla po dolgem molku in jf : poljubila v lice. In vzravnala se j<- neuadomi ! in tako rosen in zamišljen j«* bi njen pogled, da se jc Fanika ni j upala več prositi. Nekaj časa j' ' glodala, tako proti oknu. potem pa se je nasmohljala. kakor jej Fanika že dolgo ni videla, in s« j zopet sklonila nad njo. "Vse napravim. Fanika! Sveti večer je iri tako mora biti. da bo-? va saj nocoj srečni in veseli, j Jaslice napravim in prav vse ta-j ko, kakor imaš rada ti. in slad-' čic ti prinesem in rozinovo pogačo." j Fanika se jo nasmehljala in ji objela mater z mrzlimi ročicami ; "Oh. to bo lepo. mama!" Se nekaj časa je slonela An; pri hčeri in videlo se je. da pre j mišljuje nekaj težkega, a ko j«' j je Fanika zopet opomnila, da j< ■ čas. se je dvignila. "Z Bogom in pridna bodi! Ko j se vrnem, ti prinesem vso. kjn- s i želela." .. i • i • I Aa ulicah j«* bilo vedno vcf ' ljudi, hiteli so vsekrižein in Ani' je bilo hudo že ob pogledu na ti *»rečni* in zadovoljne obraze. — J Pred vrati je nekoliko poslala ' kakor da se še vedno ne mor« j odločiti, a naposled je zbežala po ulici in se ni ozrla nikamor. Zde-1 ^ ji je. da so obrazi vseli uprti vanjo in ji ber« jo mimoidoči j kar iz oči ono grozno misel, kiji j bo rešiteljica i/, i oh muk. .. Kf ! j" dospela vsa zasopla do visoki j' hiše. v kateri je brivski salou. je I zo|m-i obstala in st- zagledala v tla:.. Skoraj si* je hotela obrniti in | oditi, a zopet se je spomnila Fa niki-. mraza in gladu. in hitro. Kakor \ sira liu. da bi s.- ne skr-.Kal« — j,- pritisnila na kljuko in vstopila. Zelo se je začudil brivec, kp» mil j«- Ana ra/odela svojo željo. "Ali jih ni škoda.' Pomisli- i te'" I, "Moj Bog!" je zavzdihnila | ker drugega ni vedela - kaj na,; !' mar razodene svoje težavo tciUU ' 1 tujemu .-In Veku. j: "No. kakor hoeete. jaz jih ku- I pilil za dvajset kron." 1 In Ana je prikimala. Ko se j,- dotaknil s škarjami!, tilnika, jo je zazeblo po vsem te-j ^ b-sii. i oda stisnila j.- ^ob,-. da ni j, kriknila, in lr<>uot< k potem je L bila brez — las. Ali božični večer sla prazno L vali s I aniko veselo. -o--- 1 ALI JE ZAVZETJE TRIPOLISA PO ITALIJI KORISTNO ZA KRŠČANSTVO. ; loz^devno piše "Germauia"!' Hled^Č«: "S strogo katoliškega ' stališča se ne more pozdravljati ' »prememv političnem oziru v Cirenaiki in Tripolisu. Vlada v;< Carigradu ni katoličanom de!aln ' nikdar ovir. kadar se je šlo za 1 ustanovitev kake katoliške šole. ' cerkve, samostana ali kaj druze-f! ga. Vsled tega ko tudi v Tripolisu I šole in druge ustanove, ki so jih vodili katoliški duhovniki, zelo ii uspevale. Šole so obiskovali otroci iz vseh stanov. Golo Arabci ' niBo delali izjem. Prezirali so J turške in povvetne francoske in laske šole in raje pošiljali svoje ' otroke v katoliške. V mnogih ' deželah jutrove dežele je prepir 1 medt katoliškimi in protestantov- I skimi šolami. V Tripolisu za to 1 ni povoda. Vpliv pro«tozidarjev '1 v Carigradu še ni toliko uarn«tel. I da bi bil v škodo katoličanom. V Italiji pa imajo toliko upliva. da 1 bodo. čeprav šele črez nekaj časa. ovirali vsako katoliško giba- t njo v Tripolisu. la zato se oku- * li&a ne more pozdravljati. ,» I IDARILAI J za Božič in Novo leto I pošilfajo naši rojaki svojcem v staro I domovino. Ob tej priliki naj.se pri denarnih pošiljatvah K izključno obrnejo na FRANK SAKSERI I 82 Cortlandt St., New York, N. Y. I 6104 St. Clair Ave, N. E., Cleveland, Ohio. I £ ^ oiSflh rrfa* Q^. ^ ^ ^ A i g £ VinO. Iz slavnih Ozark hribov. VinO.g, P MISSOURI. $ ' ^ Slovenci po Združenih državah splošno ne vedo, da Mis- J- • & souri pridela na milijone galonov vina in to holjega kot vsaka ® ^ država v Ameriki. _ ^ . jf Namen moj je seznaniti prijatelje dobre kaplje v Atne-f riki in edino to me je dovcdlo do tega, da seru kupil večjo za-& logo vina, katerega prodajam po svojih cenah, dokler je za- Garantiram, da je vino absolutno Čisto iz grozdja. On-^ rantiram, da je vsaka vrsta prešanja izključno iz vrste grozd- T & ja, ime označeno. Garantiram tudi vsakemu denar nazaj, ke- . v dor z blagom ni zadovoljen iu vino zastonj. Garantiram tudi, ^ g da cela Amerika nima vina tega okusa, kakoršnega ima vino ® iz Ozarskih hribov. Ako si bolan, ne kupuj hnmbugov, tem- O « več naroči vino iz Missouri. Ako hočeš dobro okrepčevalno

Dry Hill Beauty belo $1.00. Virginia Seedling rud. $1.00 ^ (? Vino se pošlje od 5 gal sodčkih naprej v vsakej množini. £1 ■ « Sodi se računijo za 5 gal. 75e., večji $1.—, sodi 50 gal. prosti. ^ Cene se razumijo, prosto postavljen na železnico. Za večje j množine vina se napravijo nižje cene. Na zahtevo vzore od i & gotovih ali vsih vrst. , j t z-nrti) 7.w.-'~nii"dni imajo c» Ivi vijaka. SLOVENCI IN SLOVENKE NAROČAJTE SE NA *'GLAS 1 HODA". NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIK. Kje je moj brat JOSIP LONČAR.' Pred tremi leti je bival v Clevelandu. O., in od ^akrat nisem več slišal o njem. Prosim i cenj. rojake, če kedo ve za njegov naslov, naj mi blagovoli naznaniti. — John Lončar, Kox 812, Rielnvood, \V. Va. i {19-22—12) i__;___ Iščem svojega sina ANTONA KRIŽAN. Pustil sem ga v Silver Springs, N. Y. Ker mu hočem prepustiti moje premoženje, zato prosim, če kdo ve za njega, da mi naznani njegov ! naslov, ali naj se pa sam javi. Mathew Križan, P>ox 123, Pif- fard. N. Y. ~ ---- i Iščem brata JOŽE VOLČANŠE-KA. Rojen je bil v Trebežu pri Brežicah. Pred enim letom je bil v AVaukegan, 111. Prosim cenj. rojake Slovence in brate Hrvate, ako kedo ve za njega, da mi javi njegov naslov, ali naj se pa sam oglasi svoji se-! stri: Anthonie Volčanšek (o-j možena za Louis Jurajevčič), Main St., Chicago Heights, HI- (16-20—12)! I Iščem prijatelja ANTONA ŽU-j ZKK. Doma je iz Velikih Lašč! na Kranjskem. Pred tremi me-j seči je bival v Davis. Camp 41.1 A\ . Va. Prosim eenjene rojake, i če kdo ve za njegov naslov, da mi ga naznani, ali pa naj se mi sam javi. za kar bodem zelo hvaležen. — Joseph Kocian. Box :J:», Cam p 40, Labelia, W. Va. (16.20—12) strež>*>r, Zastopa na* v vseh peklih. To raj iiAZit«, da »*• co vsiedex. na lino L* ^kavim besedam niirre-Jnei^T. kt«ni j * r»'i!r.thu n« PO/.O'? »O^AKJ! i __»fjj. Po dolceTi 5ssn bo mi ie posrečilo Iz-najti pravo Alt en MVmMjjljir^^^C^^k tinkturo in Poro»do r^vAx^^l Proti izpadanje in raraatlaa. kakoiSne vi fij jji.3 ^f J^^.fgbf Se doBcdaj na sveta . •^v'SSl <-w EA^Wjftr bilo, cx3 katere 'vujjjjffiui SflmoS-cim in žtnukim in dolei laBjo ■.wjJ^Kyf' (^j^^i&jjv resr.i^no Dopolnf ma »rastejo in ne brdo * izpadali, ter ne moškim v 6. tprfriih krasni brki ocpcl-.. a i/aat-j». K^'DinHr." a v rokah in r -V nh V - in«'' rupnlnim a o/.uiii» in ozebMne se popnlnoira ■-'"ni''' n*. jerejnirn Janinim s SfViT I-iSit» • o »*.ni X" i " VHClC, " •»— •"> pvn A KI, ■ i ti j Kje so tisti moji prijatelji, ki so I- bili nekdaj pri meni na hrani.' . Prosim jih. da se do konca teli ; ga meseca oglasijo, ker inače povem jih z imeni. — Joseph i- I irenee, Kox C. Onalinda. n Pa. (20-22—12» 3 i KJE JE i J __ »- ). gospica IVANKA ŠK< »F, ]»o do-ujmače Malinska? Doma je i/. Do-i- lenje vasi pri Rakeku. Spodaj i|]»odpisani s^in st- skupaj vozil z - njo iz Clarksburga pa do Rich-i j wood. AV. Va. Tu sva se nevede )! razšla in se bojim, da se morda1 ni izgubila, zato prosim eenjene, l i rojake, če kdo ve nje sedanje bi-rvališče. da mi naznani, ali naj se -!]>a sama javi. i! John Lončar. - P. O. 1 >ox 812. Richwood..W. Va.j i! (20-22—12) i!-- VARILO | na ZABAVNI VEČER, * katerega priredi J društvo Triglav št. >2 S. X. P. J., I S n* Johnstown. Pa.. i dne 23. decembra t. 1. . na Moxham •,' svoji lastni tlvo-! ! .! rani. I Praznovali bodemo ta mesec 4-j ! b-tiiico. odkar se je društvo Tri-; gl.-iv vstanovilo i:i priklonilo ki S. N. P. J. Tem jxitom vabimo1 (vljudno vse člane, kakor tudi po-j 'samezna društva in posamezne! i rojake ter rojakinje v johns-! jl.ow::ski okolici. Si;ir-iši. pripelji^ J te otroke seboj. ker je sv. Mi-j jklavž naročil, da jih pride . dec. ob 7. uri. —■ i Vsiopnina za možke ženske J so vstopnine proste. j Za dobro zabavo bode skj-bel j (20-22—12) oDiiOK. i NAZNANILO. Tem potom naznanjam, da imam veliko zalogo letošnjega vina in ga prodajam: belega... za $25.00 sod, rdečega.. za $20.00 sod. Tropinjevec po $2.50 gal. Cena se bode povišala po praznikih. Za obila naročila se priporočam. A. W. Emerich, 16205 St. Clair Ave., Cleveland,! (v d) Ohio. POZOR! Ljubezen in maščevanje, 103 zvezka $5.00. Ciganska sirota 100 zv. $5.00. Strah na Sokolovem 100 zv. $5.00. Grofica beracica $4.00. Beračeve skrivnosti $6.00. Tisoč in ena neč $6.00. To so izvanredno nizke cene; poštnina uračunjena. Naročila ; Idej^rjem pošljite na: GLAS NARODA, 82 Cortlandt St., New YorX Cit> --------i NAZNANILO Rojakom v državi West Virgi- | nia naznanjam, da jih bo obiskal; naš zastopnik I ANDREJ BOMBACH, i kateri je od nas pooblaščen po- j \ birati naročnino za Glas Naroda | i in izdavati pravoveljavna potr-, ' idila, ter ga rojakom toplo pripo- j | ročaino. , S spoštovanjem ; \ Upravništvo Glas Naroda, - ' s svojim bratom, ko se je ta kopal v Savi, zlato uro z veriž;co v vrednosti 400 K. Njegovega loletne-ga brata so aretirali in ga izročili I brežiškemu sodišču. Krvav pretep. Iz Slovenske lii-;strice se poroča: Xa semanji dan jso se vračali zvečer ob deseti uri j domov brata Šmogavc, nek Turna r iz Vojtine in posestniška sinova Anton in Franc Žigart ter njiju mati. Med potjo so se začeli prepirati. Antona Žiga rta je v pretepu, ki je med prepirom na -stal. eden nasprotnikov tako u-daril s kolom po glavi, da mu je stri lobanjo. Tudi Franc Žigert in njegova mati sta dobila precejšnje poškodbe. Poškodba Antona Žigart a je zelo nevarna in dvomijo. da bi ozdravel. Šmogavea so zaprli. PRIMORSKO. V Branici je umrl tamošnji veleposestnik g. Fran Žvokelj. Pokojnik je užival vseobče spoštovanje, kakor blag človek, umen a in naroden gospodar, zvest rodoljub. ki se je vedno živo zanimal za dogodke slovenskega politične-j ga življenja. Vsi, ki so poznali i j pokojnika , mu gotovo ohranijo j blag spomin. j Polaganje temeljnega kamena, i za novo cerkev Srca Jezusovega v . Gcrici. Dne 2. dee. je bil tukaj slo- i - vesno položen temeljni kamen za i novo cerkev Srca Jezusovega. Na-! i vzoči so bili ces. namestnik princ , Hohenlohe ter načelniki civilnih j in vojaških oblastnij. mnogo od-. ličnih gostov in številno občin-•stvo. Kamen je blagoslovil knezo-, ; nadškof dr. Sedej ob obilni asi-j >lenci. 170,000 K zapustil svojemu rodnemu mestu. V Gorici je umrl due 27. nov. zasebnik Griinsteidl. i ki je zapustil vse svoje premože- \ nje. ki znaša nad 170.000 K. svo- j jemu rodnemu mestu Raden pri . Dunaju. KOROŠKO. i Kako se sodi na Koroškem. Ma- | . . 1: . jtija Ferndorler v Borovljah jej' t J dne 2:5. oktobra v svojem vrtu -[streljal v tarčo. Ker meji dotični -j vrt na lovišče društva '"Ferlacher; j Jagdgesellsehaftga je čuvaj j I tega društva. Anton Vrhovnik. o-1 ■ vadil sodišču radi lovske tatvine, j Obravnava na to ovadbo se je vr-j I šila v nemškem jeziku. Sodil jej i član društva "Ferlacher Jaguge-1 sellschalt" sodnik dr. Lorber. — Ferndorferju se je v tožbi očitalo. ■ da ni streljal v tarčo, marveč na j ■ šoje. s čemer je zakrivil lovsko tatvino. — Ferndorfer ne zna niii . besedice nemško; ker se je vršila j • obravnava v nemškem jeziku in ker ni nihče smatral za potrebno, j da bi mu v slovenskem jeziku raz-iolmačil, česar se obtožuje, sel. Ferndorfer seveda ni mogel zago-' varjati. Sodnik se za take "lapa-lije" seveda ni zmenil ter je Fern-; dorferja enostavno proglasil za krivega lovske tatvine ter ga obsodil na štiri tedne zapora. K sreči je bila pri obravnavi navzoča tudi Ferndorferjeva mati, ki vsaj i nekoliko razume nemško. Ta je prijavila proti obsodbi vzklie. In pri vzklicni obravnavi v Celovcu!« je bil Ferndorfer oproščen. — Tako se sodi na Koroškem! Sodnik, ki je član lovske družbe, sodi o svoji si vari, s«\tda tdiuo /.v.* ■ ličavneru nimš^em jeziku, ne glc-i. de na 1o, ali je obtoženec veš" L neniškeoa jezika ali ne. In tak »j dodaja, .! i*l fant Ignacij IN rovšt-k. ki l»i bil rad m.cd svojimi vrstniki dal . za sladko vinee, pa ni imel okro-, glega. Šiloma je torej vdr l v pro-stor. kjci jc iiui-l splavljene go-. sjiodar živinske kož.-. ki jih j« . namera \ al dati v usfroj. Pero v . š( k mu je izmaknil tri take kože. vredtn- okoli od jk> sti-ljo. kjer so jo našli orožniki po dolgem in napornem iskanju, j . Med pn-iskavo sta jih ovirala pejovškov o e e ill Mlati in se jezi-I la nad njimi. Seveda sta utihni-j la. ko so privlekli kožo iz skriva-1 lišea. Tudi Perovšek se je udal potem, da je vzel. kakor se je za-klinjal. samo to kožo. Zastran o-rstalili dveh kož pa je obdolžil svojega sohlapca P.. da jih je on vzel. Seveda so orožniki tudi tega hlapca prijeli in izročili sod-niji. navzlic temu, da je jokaje se zatrjeval, tla je nedolžen. Par dni potem pa je pripeljala neka ženska, ki je blizu tam »loma. kjer je doma Perovšek, v Rudol fovo še ostali dve koži k nekemu gostilničarju, ter mu povedala, da je kupila obe koži od Perov-ška. Oostilničar je obvestil o tem orožnike, ti pa sodili jo. ki je menda nedolžnega P. brez odlašanja izpustila domov njegovim sta rišem. ŠTAJERSKO. Nenečna smrt. Iz Slovenjega gradea poročajo: 23. novembra je zlagalo več žagarskih delavcev pri posestniku žage Žancu inecesnova dabla z vozov. Tem je pomagal pri zlaganju tudi delavec Kari Smrečnik. ki je stal pri delu med vozom in zidom. Pri zlaganju je ušlo precej debelo deblo z voza in se valilo proti Smrečniku. Deblo ga je s tako močjo pritisnilo k zi-du. da mu je popolnoma zmečkalo prsni koš. Smrečnik je bil takoj mrtev. Truplo so vsled sodnij-ske obdukcije prenesli v mrtva -snko. Zapušča ženo in dva nepreskrbljen;! otroka. Žcnitni goljuf. 371etni Anton b rič j,- prišel po prestani kazni i/, mariborske kaznilnice k vini-carki Mariji Ganzer in se ji je pi ethtavil kot paznik* mariborske kaznilnice. Nagovarjal je Gan -zerjevo, naj uvede zoper svojega moža. ki je zaprt v Mariboru, novo obravnavo, ker on gotovo ve. da je njen mož nedolžen. Pri tem jo je prosil za roko njene hčerke. In rt s je Ganzer v ženitev privolila. Njena hčerka in Jerič sta bila že dvakrat oklicana. Jerič je izpeljal od Ganzer je ve 184 kron pod pretvezo, tla nakupi pohištva; z denarjem je pa pobegnil. Mlada tatova. Iz Brežic ob Savi. Te dni je ukradel llletni Mihael Verstovšek nekemu hlapcu v eni tukajšnjih gostiln iz zaprtega kovčka srebrno uro z verižico < in je na lo zbežal. Ko je videl daj; ga zasledujejo, je vrgel-uro v neki, cestni jarek blizu bolnišnice. Iz- ' ločili so ga mestni policiji. Tukaj h je tudi na izpraševanje priznal,'] da je meseca junija v Brežicah sej nahajajočenju inženirju Hermanu1} Book u iz Gradca ukradel skupno ■ KRANJSKO. Kranjska (nemška) hranilnica prepada. ''Kranjska hranilnica" izkazuje v uradnem listu "Laiba-eher Zeitiing ". tla je bilo pretekli mesce iz za votla dvignenih 71(1 tisoč 21'5 kron vin., vložilo pa s - je 4510.295 K "»9 vin. Poskusen samomor naiakarice. Dne 2. dee. zvečer je na sv. Petra nasipu v Ljubljani skočila v Ljubljanieo brezposelna nataka riea Antonija Svetlin iz Krtine pri Kamniku. Ko sla jo opazila Vinko Okoren in Pavel Ban. sta skočila za njo iu jo rešila. Svet lino v:t je nekoliko slaboumna, epi-b-ptična. ter je samomor že tretjič poskušal«. Preden j<- skočila v vodo. je za vpila: "Miei. ker si šla li v vodo. {rrem pa še jaz! Po rešitvi je bila prepeljana v deželno bolnico na opazovalni oddelek, kjer vedno blede o "natakarici Miei, ki je ^la v vodo". Vesti, da j" neka natakarica Miei skočila v vodo, so nastale vsied leh blodenj nmobolne ženske. Umrli so v Ljubljani: Gregor Bert Oil. delavec. 02 let. — Kranja kontelj. posest nikova žena, 74 let. — Franja Razboršek. re-jenka, dva meseca in pol. — Marija Saje, postrežnica. 68 let. Tujski promet v Ljubljani. Meseca novembra je prišlo v Ljubljano 5609 tujcev — G«>2 manj nego prejšnji int sec in 475 \ »č kakor meseca novembra lanskega leta.. Nastanilo pa se je v hoi« Iu 1'nion 1316. Slon 1262. Lloyd 527, Cesar avstrijski 2!>7. 1 lilija 177. Malic 173. Štrukelj 153. Južni kolodvor 123. Tratnik 112 in v ostalih gostilnah in prenočiščih 146K tujcev. — Bilo pa je s K.ai>jskcg.i 13!6. :. !> maja 1H21. iz slovenskih dež •! 1159. i' dt -I češke krone 2S9. iz tlrugiii avstrijskih dežel 1062. z Ogrske-- ga l-'t2, i/. Hrvatske iu Slavonije 2-'17. s/, ilosne in Hercegovine 82, iz Nemčije 91. iz Italije 51. iz Linije 5, iz Anglije 4. iz Francije 7. iz balkanskih dežel 85. iz Kumunije 5, iz drugih evropskih dežel 4*>. iz Severne Amerike 27. iz ostale Amerike 5 in iz Azije, Afrike iu Avstralije 4 tujci. Bcjaželjni sejmarji. Dne 25. nov. je bil semenj v Zatičini. Proti večeru so se vračali različni sej i tiar ji bolj ali manjc glasni in zgovorni, vsak na s\oj tlom. Proti Poljanam so se vračali še mladi fantje Matija Grčmau. A-lojzij in Janko Kastclie. Alojzij Kamnika r. Jože Plankar iu Fran KavŠček. Dasi so vsi še prav mladi. so ugibali, ali je smrt združena z bolečinami ali ne. . Vsi so menili, tla je nmreti tako hudo. tla mora človek kar umreti. Matija Kastclie je pa iskal prepira iu zato ostalim fantom vedno nasprotoval. Trdil je. tla umreti ni težko. Hi da on to ve iz lastne skušnje. Zamerili so mu spremljevalci take besede in mu kratko povedali, da niso smrkovci, da bi m delal iz njih norca. Taki at pa je vzkipel Matija Kastclie in hotel Kamnikarju pri tisti pri^i dokazati, da umreti ni lež-ko. Potegnil je iz žepa na sejmu kupljeni težki nož vinjek iu zamahnil z njim proti Kamnikarjc, vi glavi. Ta pa je hitro vzdignil roko in dobil* udarec po komolcu. da mu je hilar roka preparati«. Janko Kastclie mu je priskočil na pomoč in zbil Matiji Ka-stelicu s palico vinjek iz roke. , Ta pa nebo d i len. privleče iz žepa na sejmu kupljeno ostro sekiro brez toporišča in butne z o- jugoslovanska (||||| Katol, Jednota. •Li^if^irVuM dne 24. »rjauaria 1901 v državi Minn«ohL Sedež v ELY. MINNESOTA, uradniki: PredMdnlk: IVAN GERM, S21 Center St. Braddock. Pa. I'odpr^sednlk: IVAN PRIMOŽIČ. Kveleth. Minn.. Box 641. CU&vni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn., Box 424. |'«moini tajnik: MIHAEL MRAV1NEC, Omaha Neb.. 1234 So. 15th. St. Blagajnik: IVAN GOUŽE. Ely, Minn., Box 105. upnik: FRANK MEDOSH, Po. Chicago, 11!.. 948S Ewlng Ave. VRHOVNI 2DRAVNIK: It MARTIN IVEC, Jtliet. III.. 900 Vo. Ch:cafO »»t - NADZORNIKI: AEOIR KOSTEETC, Sallda, Colo., Box 583. MIHAEL KEOBUCHAR, Calumet. Mich., 115 — 7ht St. PETEK S PEHA B, Kansas City, Kana., 422 No. 4th St. POROTNI ODBOR: IVAN KERZISNIK. Burdine, Pa.. Box 138. FKANK GOUZE. ChlHholm, Minn., Box 715. MARTIN KOCH EV AR. Pueblo. Colo., 121& Eiler Ave. Jedr:otlno glasilo Je "GLAS NARODA", New York City, New York. Vel dopinl naj poSUJaJo na glavnega tajnika, vse denarne pogiljatve pa la g!a flt-ga blagajnika Jednote. INOVIClTlZ STARE DOMOVINE. I m ^M g? »ffl.fr Q + fl.« n' « Z>M&JH&MQ* QM ffl* i KiR ducat —.33 Album mesta New York s krasnimi slikami mesta. —.35 - - - - f OPOMBA: Naročilom je prilo-j ^it.i denarno vrednost, bodisi v gotovini. poštni nakaznici ali j poštnih znamkah. Poštnina je pri vseh teh cenah že vračunana. RAZPRODAJA zlatnine, kakor: ur, verižic, prsta-j nov in druge reči. 50% ceneje, kakor drugje. — Pišite po cenik. Z. JAKŠE, 418 E. 70th St., New York. N. Y. Šopek lepih pravljic. —.20 Sto malih pripovedk Krištofa Sehmida. —.20 Stoletna pratik i. —.00 Strah na »Sokolske gnidu, sto zvezkov 5.—- Tegethof. slavni admiral, —.20 i Timotej in Filemon. —.20 Ting Ling, —.20 Tisoč in ena noč. 51 zvezkov 5.— Trije tički, burka, —.35 Tii povesti grofa Tolstoja, —.35 Turki pred Dunajem, —.30 Trije rodovi, —.35 Uporniki, —.35 V snegu sama, —.40 Vojna leta 2000.. —.30 Vojska na Turškem. —.30 V delu je rešitev. —.20 V gorskem zakotju, —.20 Venček narodnih pesmi: T. zvezek —.20 II. zvezek —.40 Voščilni listi. —.25! Vrtomirov prstan. —.20 V padisahovi senci. fi zvezkov 1.50 Za tuje grehe, —.G0 i Zbirka domačih zdravil, —.40 Zlatorog. fino vezan, —.G0 Zmaj iz Bosne, —.50 i Za kruhom, —.20 Zaroka o polnoči. —.20 Zadnji grof Celjski,- —.30 fZlate jagode, —.30 | Žalost in veselje, —.40 ; I Življenje trnjeva pot, —.35 ! Z ognjem in mečem, 2.— TALIJA: Cigani, —.40 Revček Andrejček, —.40 Županova Micka, —.20 Iščem FRANKA KRISTAN, kateri je bil tukaj še n-eH enun j mesecem. Prosim eenj. rojake. [ če kdo ve za njegov naslov, naj j mi ga naznani, ali naj se pa sam oglasi. — Anthonv Janes, Box 215, St. Mary's, Pa. t'19-20—12)_ Na krivih potih, —.35 1 Na preriji, —.20 I Naseljenci, —.1.0 Naselnikova hči, —.20 j Na valovih južnega morja. —.1;") i Navodilo za spiso vanje raznih pisem, —.75 Nedolžnost preganjana in po- veličana, —.20 i Xe kliči vraga, burka. —.25 Nezgoda na Palavanu, —.20» Oh tihih večerih, —.80 Ob zori. —.50 0 jetiki, . —.15 Odkritje Amerike, —.60 Pavliha, —.20 j Pariški zlatar, —.20 j Petrosini, —.25 i Potovanje v Liliput. —.20 ! Poslednji Mehikanec, —.20 Požigalec. —.20 I Potop, zgodovinski roman, 3.50 j Pravila dostojnosti, —.20 j Pravljice Mayer, —.20 i Pred nevihto, —.20 ; Prihajač, —.30; Pregovori, prilike, reki. —.25 i Pri severnih Slovanih. —.25 Pri telefonu. —.25 Pri Vrbčevem Grogi. —.20 Princ Evgen Savojski, —.20 Prokleta---, S zvezkov 1.50 Prst božji, —.20 Pod turškim jarmom, * —.20 Punčika. —.20 , Revolucija na Portugalskem, —.25 | 1 : Ribičev sin, —.15 Rinaldo Rinaldini. —.25 Rokovnjači. narodna igra, —.3;" 1 Roparsko življenje, —.20 i Senila. —.15 I Simon Gregorčič, življenje-; pis, —.40 i Sita, mala Hindostanka, —.20 ! Skozi širno Indijo, —.25 Slovenski šaljivec, 2 zvezka po —.20 | Slovenske legende, —.30 j Spilmanove pripovesti: 1. zv. Ljubite svoje sovražni- ke. —.15 j 2. " Maron, krščanski de- ček. —.15 I 3. " Marijina otroka, —.15 4. " Praški judek. .15 5. " Ujetnik morskega ro- . par j a, —.20 j 6. " Arumugam, sin indij- skega kneza. —.20 j 9. " Kraljičin nečak, —.20 10. " Zvesti sin. —.15 11. " Rdeča in bela vrtnica, —.15 12. " Korejska brata, —.20 13. " Bog in zmaga, —.20 14. " Prisega liuronskega glavarja, —.20 15. " Angel j sužnjev, —.15 16. " Zlatokopi, —.20 17. " Prvič med Indijanci. —.20 18. ** Preganjanje indijan- skih misijonarjev, —.15 19. " Mlada mornarja, —.20 S prestola na morišče, —.20 Stanley v Afriki, —.20 Stezosledec, —.20 Strelec, —.20j Sveta Notburga, —.20 Sveta Genovefa, —.20 j Sreeolovec, —.20 Sanjska knjiga velika, —.30 Šaljivi Jaka, —.20 Šaljivi Slovenec, —.60 Ciganova osveta, —.20 I Ciganska sirota, 93 zvezkov 5.— j fvetina belograjska, —.30 | Cvetke, —.20 Cas je zlato, —.25 j Dama s kamelijama. vez. 1.— ; Darinka mala Črnogorka, —.20 j Deset let v peklu. —.40 j Domači zdravnik po Kneip- p-u. —.50 j Deteljica, življenje treh kranjskih bratov. —.20 Devica Orleanska, —.25 Doma in na tujem, —.20 Dve povesti, —.20 Dve čudapojni pravljici, —.20 Dva sina---, —.50 j Dobrota in hvaležnost, —.80 } Elizabeta, —.25 i Eno leto med Indijanci, —.20 ' Erazem Pred jamski, —.15 j Evstaliija, —.15 | Fabiola, —.50 i Fra Diavolo, —.25 Friderik Baraga, —.35 General Lavdon, —.25 i George Stephenson, oče železnic, —.25 j Golobček in kanarček, —.20 Godčevski katekizem. —.20 i Gozdovnik. dva zvezka skup —.60 j Grizelda, —.10 j Grof Radečki. —.20 Grofica beračica, sto zvezkov 4.— Hedvika. banditova nevesta, —.20 Hildegarda, —.20 i Hirlanda, —.201 Hubad, pripovedke, T. in TT. zvezek po —.20 Izdajalec, —.35 j Izdajalca domovine, —.20 i Ivan Resnicoljub, —.20 j Izanami, mala Japonka. —.20 ■ Izgubljena sreča. —.20 : Izidor, pobožni kmet, —.20 [ Jama nad Dobrušo, -^.20 Jaromil, —.20 Jazbec pred sod ni j o, —.50 Jetnikovi otroci, —.50 Jurčičevi spisi, umetno vezani, 11 zvezkov po 1.— Kako postanemo stari. —.30 Kalde.jske sanjske bukve, —.30 Kar Bog stori je vse prav, —.15 j Kraljica Draga. —.20 j Knez črni Jurij, —.20 Krajevna kronika "Teharskih plemičev", —.30 Krištof Kolumb. —.20 Križem sveta. —.35 Krvava noč v Ljubljani. —.40 Krvava osveta. —.15 Lažnjivi Kljukec, —.20 Leban, sto beril, —.20 Lepa naša domovina, —.20 Ljubezen in maščevanje, 102 zvezka. 5.— Maximiliian T., eesar Mehika n ski. —.20 Mali vseznalee, —.20 Mali vitez. 1.50 Marija hči polkova, —.20 Močni baron Ravbar, —.20 Materina žrtev, —.40 May: Eri. —.20 Miklova Zala, —.30 Mir božji, —.70 Mirko Poštenjakovie, —.20 Mladi samotar, —.15 . Mlinarjev Janez, —.35 Mučeniki. elegantno vezan, 1.— ; Na indijskih otokih, —.25 i Najdenček, —.201 MOLITVENIKI: *< DUŠNA PAŠA, vezana $—.80 J z zlato obrezo 1.— MALI DUHOVNI ZAKLAD, šagrin zlata obreza —.90 . POBOŽNI KRISTJAN, fino vezano —.85 : RAJSKI GLASOV T. z zlato obrezo —.40 SKRBI ZA DUŠO. zlata obreza fino vezano . 1.20 SVETA URA, zlata obreza fino vezana 1.20 SVETI ROŽNI VENEC, —.50 VODITELJ V SREČNO VEČNOST, zlata obreza fino ve zano 1.— : VRTEC NEBEŠKI, v platno vezano —"0 POUČNE KNJIGE: Abecednik slov. vezan —.25 1 Alinov nemško angleški tolmač, —.50 Angleščina brez učitelja, -—.40 Evangelij, vezan —.50 j Grundriss der slovenischen Sprache, vezan 1.— Hitri računa r. vezan —.40 i Katekizem, mali —.15 veliki —.30 j Mala pesmarica. -—.30' Navodilo kako se postane državljan, —.05 Pesmarica Glasbene Matice, fino vezana 1.25 Prva nemška vadniea. —.35 Prva računica, —.30 Slovenska pesmarica. T. in IT. del, vsaki po —.60 Slovar slovensko-nemški (Ja-nežič - Bartel) nova izdaja. 2.50 j Slovar neinško-slovenski (Ja-nežič - Bartel) nova izdaja 2.50 Slovensko angleški n angleško slovenski slovar. ^ —.30 Slovarček priučiti se nemščine brez učitelja. —.40 Spretna kuharica, broš. —,S0 i Spisovnik ljubavnih pisem, —.40 Zbirka ljubavnih in ženito- valnih pisem, —.30 Zgodbe sv. pisma, stare in no-I ve zaveze, vezane —.50 Žirovnik. narodne pesmi, vezane. T.. IT.. ITI. in TV. zvezek. vsaki po —.50 ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: Andrej Hofer. , —.20; Avstrijska ekspedicija. —.20 1 Avstrijski junaki, broš. —.70 . vezan —.90 I ! Baron Trcnk, • —.20 Bele noči---, —.20 | Belgrajski biser, —.15 i Beneška vedeževalka, —.20 Beračeve skrivnosti, sto zvezkov, 6.— i Boj za pravico, —.35 Bojtek v drevo vpreženi vi-| tez, —.10 i Božični darovi, —.15 . ! Bucek v strahu, burka —.25 j Bur-ska vojska, —.25 . Cerkvica na skali, —.15 | i Črtice iz življenja na kme-! tih, —.20 i Cesar Fran Josip, —.20 , i Ciganka, ' —.301 'Cesarica Elizabeta, —.15; " il šli na počitnice. Na prošnjo uči- > telj»'V. da se jim da vendar njih \ krvavo zasluženo plačo, je odgo- li voril inteiidaiit. da ni še izdelana š nova organizacija. — Šola mora | biti. je rekel Marmout. gotovo s bodo skrbeli francoski gospo- t d j«* za N.i«'ii obstanek. Tako i -o tolažili učitelji in jeseni leta " ;1K11 so stali Golob, Dorfmeister. Sicherl. \*inš»'k. Strobmeier. Je-sennvi'f in Matija Kiander. zopei na svojem mestu, da "blaže** duha mladih llireev. Tisto jesen je I, prisijal žarek upanja v meglo li-«-il el jskegai življenja: Vlada jc ! odolji-ila nasvet ravnatelja Vodnika. da ><• plačujejo učitelji iz šolnine učečih se in prihodka mestnega daca. Tako naporil rt-s dan. ki j«' ' <»».i-tji! u«*ite1j«'iii. d:i so si* uredile li.jii- laziiif n- za stalno. Novembra leta 1811 so dobili plačo. Od . prveg« januarja do zadnjega sep-t«-iid)ra. Nit ro-j i računa ljubljanskega magistrata pa ne pogleda. l , I Bilo je adventnega dne popo'-j • dne. Snežilo je. Pri zeleni peči so .sedele tri predice, na zeleni peči je sedel Vrba n Jesenovec, po tleh sede Vrbanovi štirje dečki, mala Anica je zlezla pod veliko mizo. . kjer pest nje v miru svojo punico i iz cunj. Kolovrati brenče. Dečki i - si drgnejo ozebke na nogah, sta-' • rejša sestrica Leniča pa prede si > staro materjo in teto ob peči. Kolovrati brenče. Vrban .lese-j • novec pomika črno čepico na sive- - čih laseh. Vrban Jesenovec jej - mož. ki šteje 57 let življenja. 37 - učiteljevanja, šest nepreskrblje - - nih otrok. ženo. mater in nepre-t- skrbljeno sestro. Večkrat pogle-. da Vrban od knjige na otroke in se vpraša: Zakaj si se ženil, Vr-| j ban.' Ali naj se učitelj sploh že-i . ni? Mai ni bolje, da ostane Leni-1 . ca na veke sama. nego da vzame j • pomožnega učitelja Klandra? — . Historijo o lepi Magdaleni in E-1 . delpetru čita Jesenovec. Koliko j i težav sta prestala ona dva, pre- • dno sta se vzela v sveti zakon. Tu-j - tli Jesenovec je prestal mnogo, ko - se je naveličal, že zrel mož ma- j [terinc in sestrine družbe, in se i poročil s svojo Polonico. Tudi žal ! - mu ni bilo prejšnja leta, da se jt I - trudil za rdečelično- ozkojezično i i Polonico. Saj ni stal tako slabo I 1 dokler je imel denar kaj veljave i - in je dobival letno plačo 400 f ran-i kov. Sorodniki iz kmetov so na i - nesli ženi letine, v jeseni je kupi j - par prešičkov, in živelo se je pc i :i zimi ob ječmenu in krači.' pogač I in žgaucih. Pridna žena je skril; ' Stara vedno nova povest.; —o— I Slika iz francoske okupacije. i —o— Spisala L. F. I —o— _ < t'onsiderant 4|u'il est d'tine; necessit<• urgent«* de reor-ganiser I * instruct ion pu-bliijue. .Marmont due o prišli Francozi, trikrat so izpraznili blagajne. .Ma-1 g 1st rat pa brani nikdar sito francosko vojsko. Gospoda ne vpraša s čim. Cesarjevi dekreti, guvernerjevi arrefees ukazujejo. Sole so potrebne za blagor države in njenih podanikov, je rekel .Marmont. šola naj bo! In bila je... Ravnatelj norinalke. Valentin Vodnik, je nasvetov«! iutendautu stare učne moči, intendant jih je j potrdil, in začelo se je novo n p-1 Jjeiije učiteljev. .Morali so se pri- I lagodit! novim razmeram. Pre-, Ustrojen je učni načrt, premeiijen j učili načit. premenjcn učni jezik.! Učitelji starega kopita zmajuje-! jo glave, meščan se čudi, ž njim vred kmet. da se uči zdaj v šoli v , jeziku, katerega zna vsak otrok j na Kranjskem. Pa mora hiti ta-.j ko. Kdor hoče jesti kruh novega j vladarja, naj se pokori novim na-| red bani O križ božji! I'čili se na, starost! Hudo je to, še iuije pa je. | , da ukazuje nova vlada šole. in* skrbi pa za plačo učiteljev... Šolska komisija, ki se je bila zbrala na Marmontov ukaz 8. no-, veinbra I. 1810. je pač spodbudila učitelje, da začno kar s poukom, povedala pa jim ni, s čim jih bodo plačali, določili so sicer učiteljske plače, ali razveselil se jih je aamo pomožni učitelj, drugi niso bili nič na boljšem od prej. 10. novembra se je začelo poučevanje na normal ki. Za plačo bomo prosili intendanta, je rekla šolska komisija. Mesec za mesecem je pretekel. Monsieur tU Aucliv, glavni intendant Ilirije, je rabil denar za druge stvari, ne za Mormonto-ve naprave. Mormont je tožil voj nerau ministru v Parizu da mu meče d'Auchv polena pod noge. ker inu ne daje denarja za deželne in vojaške potrebe, dočim dobe liferanti, ki hc mu znajo prikupiti, od njega velike vsote. — Prišel je monsieur Belleville. Tudi on ni iztaknil vira za plačevanje učiteljev, če tudi je romala prošnja za prošnjo do gospoda intendanta. Skrb za ljudske šole je izročila francoska vlada občinam, in ma-gistratove blagajne so prazne. — Zato je ininil prvi tečaj, ne da bi videli učitelji Napoleonov obraz — minil drugi. Učenci so se raz- •) Uvažujoč, da je nujno potrebna reorganizacija ljudskega šolstvu. Guverner, Arretee, 4. julija = Cenik knjig, = katere se dobe vzalogi Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt St:, New York, N. Y. za stavo... Vrag vzemi Francoze ! Kot bi ugenila sinove misli, je mati vstala, ustavila kolo in pogledala na polico ob steni, in na lesen zakajen križ nad mizo. Zlim duhovom naj brani razpelo vhod-šiba za njim pa opominja, da sledi grehu kazen. Zaslužili smo tvojo šibo o Gospod! Na Brezje smo jeli hoditi, da nas Bog reši... Naj naj izprosi Marija Pomočnica, da se vrne stari cesar, stara vera. star denar... Fej nad katekizmom. ki govori o gnoju, o njivah in krompirju... Fej nad brezver-ci. ki zapirajo cerkve, ki pode pobožne patre v svet. Prepovedani so prazniki, romanje, procesije! Lačnemu Francozu so na mislih same veselice. Oh že hodi Antikrist... Prav pravijo bukve.... Reši nas. Gospod. Francoza in peklenskega brezna ! — Na materin vzdih je vstavila tudi teta Spela kolo. in si otrnila solzo iz očesa. "Ste zaspale?" se je oglasili glas iz kuhinje in kolovrati so se >.opet zavrtili. Polonica, Vrbano-va žena. ne trpi postopanja. "Ze tako je hudo. pa še lenariti počni-', te! Platno pride vedno prav, če j se že omoži Leniča z Matijem, ali j pa ne!" — Ce se ali pa ne! Leni-; ca je ustavila svoj kolovrat, spu-j stila lakti na koleno in glavo v j dlan. Dolgi plavi kiti sta ji padali, po rdečem krilu, in oko se jc za- j gledalo v metež. (Konec iirilimlnji«".) še kak tolar — in on ga je izpil' kak poliček. A odkar je vse tako narobe, izliva žena o vsaki priliki ploho priimkov in očitanj nanj. Kar je nemir in pomanjkanje v hiši. je Vrban jako pesimističnih nazorov o možitvah sploh in še j posebno o učiteljskih. Roka od mraza rdeča potrka na !'»kno. Rdeč nosek pokuka skoz motno steklo: "Tomažek. Bošt -lian. Baliml. Nejče! Alo! Pejte! kepo. veliko kot Krim smo nava-i!i v Kravji dolini, pa so nas prepodili kmečki pobje!" GriLo pogleda Jesenovec in za-žuga s pest jo. Dečki zarde. in pogledajo žalostno če.vlje. ki se suše nabasani s slamo na peči. Slani;: jim gleda skoz luknjo na prstih... Oče je ukazal: Ko pridete iz šole -e seznjte. da se ne povečajo pri skakanju luknje. Čevlji so dragi . . . Ne drsajte- se po klopi, sedite ;mirno! Da se ne odTržejo krpe.' Mirno! Mirno! Mirno! Kako more biti zdrav deček miren.' Mirn* naj bo Anica in lena Leniča ! "Tiho!" za kriči Anica izpod mize. Kolovrati brenče. zunaj pada sneg. Jesenovec čita. iz kuhinje prihaja duh primetene kaše. V povest o lepi Matlaleni se je vrinila Jesenovcu misel, če je skuhala žena dovolj veliko skledo kaše. Ženina botra iz Drave]j je pripeljala kaše in ajdove moke. stric je dal žckelj Hžoia. A kaj bo to za toliko ust ! Ko ni masti, ni drv. mesa. Sneg pa na letava kot Aysts'o- Amerikanska čpta^ | prej© bratje Cosultoh) Hajprlpravnejša in najcemjša parobrodna črta za Slivence in Hrvati Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington*'. Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Rekc» Cene važnih listo* iz New Torka za IIL razred m TT? ST A ^hi a^Mxiuj Eu»v*a«iu novi p»robro --------------------------.................. §35.00 11 dva vijaka Imajobw LJUBLJANE ........................................85.60 tffiut c REK E............................................ ALIUE, LAURA * ZA • || TRSTA ali REKE: Martha Washington $S5.0f) drugi $oQ do $60. Phelps Bros. & Co., Gen. \gents, 2 jWashinsrtonlStreet, NEW YORK. VsUoovljena doe 16. avgusta 1908. Inkorporlrana 32. aprila 1QOQ v državi Pannft. • sedežem v Conemaugh, Pa. O I. A V VI T; R ADNIKT: Predsednik: MIHAET> ROVANflEK. R. F. D. No. 1. Conemau*h. t Pndpreda«dnlk: JAKOB KOCJAN*. Eoi 508. Conemaujh, Pa. OUvM tajnik: VTLJTKM SITTER. Lock Bo* 57. Conemauffh. P». 1'omoJtnl tajnik: ALOJZIJ BAV DEK. Box 1. Dunlo, Pa. fllttvnl Mig.ijnlk: IVAN PAJK. I*. Box 328. Conemaugh. Pa. Pomožni Masajntk: IVAN EREZOVEC, Bo* 6. Conemaugh, Pa. NADZORNIKI: FRANK RARTOTJ, t nadzornik, 91S Wooeter Ave. Barberton. Ohio. A VT»REJ V?r»Tf«lT TI ns»dr»t-n»k. P. O. Box E2S Conernau^h, Pa. A NDREJ BOMBAC. III. nadzorn Ik. IC6SJ E S3rd St.. Lorain. Ohio. por?oT NJKI: JOSIP PVOPODA. I. porotnik. R F T> No. 1. Bo* 122 Conemauffh, Pa t v*rr»v PINTAR. II porotnik. Bo* 31S Clarldge, Pa MIHAEL KRIVEC. IIL porotnik. Bo* 321 Prlmtro. Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: P A f: RRALLIRR. Crore Rt . C »r.*rr.a«irh. Pa. C«njena druIfT«. o«lroma njih uradniki, bo nljudno pro5enl. poSIHatl oen«r naravnost na blarsjnlka In nlkorar drus^ga, v*ie doploe pa na glavnega tajnika. V »lučaju, da opastjo drufitvenl tajniki pri mesetnih poročilih. aH Hploh k]«ralbodl v poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma na-•natJJo na urad glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi. Drultveno glasilo Je "GLAB NARODA"*.