Številka 152
TRST, v torek 2. junija 1908
Tečaj XXXIII

IZHAJA VSAKI DAN
VSfSA
tudi cb nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj.
Posamične 5tev. se prodajajo po 3 nvd. (6 stot.) v mnogih tc-bakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kraoju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Kabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Stev. po 5 nvč. (10 stot.). OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. C L NE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. mm, osmrtnice, zalivale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 20 st. mm. Za. oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vr*ta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „Edinosti'. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč !
r/ /v j NAROČNINA ZNAŠA
muo
za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na-ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira.
Varočnina na n«aolj«ko lz dan j* „EDM08TI" stan«: .	letno K 5-20, P»1 lota 2 60	y
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se no vračajo.
Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo list*.
UREDNIŠTVO: uiica fiiorgio Galatti 18 (Narodni dom)
Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik
konsorcij lista „Edinost14. - Natisnila tiskarna konsorega
lista „Edinost" v Trstu, nI. Giorgio Galatti št. 18.
PoStno-hranllnitni ra?un 5t 841 652. TELEFON It 11-57.
PODLISTEK.
jI
KAZAKI.
Ka /kaška povest. — Grof LEV N. TOLSTOJ.
V temi pri štacuni sta stala Bjelecki in Olenin, v čerkeskah in kučmah; raz-govarjala sta se v svojem domaČem narečju (nekoliko se razlikujočem od kazaš-kega) ne glasno, vendar slišno, in čutila, da sta obračala na-se pozornost. Zraven sta hodili v kolu okrogla Ustjenka v rdečem bešmetu. Olenin in Bjelecki sta govorila o tem, kako bi mogla odtrgati od kola Marjanko in Ustjenko. Bjelecki je mislil, da se hoče Olenin samo pozabavati ; Olenin pa je pričakoval odločitve svoje usode. Hotel je — naj je veljalo karkoli — govoriti nocoj z Marjanko na samem, jovedati ji vse in jo vprašati, ako more in hoče biti njegova žena. <'eprav ,e bilo zanj to vprašanje že davno rešeno zanikano, je vendar-Ie upal, da bo v
stanu ji povedati vse, kar je čutil, in da ga bo razumela.
„Zakaj mi tega niste že preje povedali ?* je odvrnil Bjelecki. rJaz bi Vam bil uredil stvar po Ustjenki. Vi ste tako čuden človek !M
„Kaj naj storim ? Drugikrat, in to prav kmalu, Vam povem vse. Zdaj samo za božjo voljo uredite tako, da pride k Ustjenki."
„Dobro. To je lahko... Xo, kako je, ali bo dobil tebe beli fant, Marjanka, a? In ne Lukaška?* je vprašal Bjelecki, zaradi spodobnosti se obrnivši najprvo k Marjanki; in ne da bi počakal odgovora, je stopil k Ustjenki in jo prosil, naj pripelje seboj Marjanko. Ni še bil izgovoril, ko je zapela prva pevka drugo pesem, in so deklice potegnile druga drugo za seboj. Pele so:
Tam za vrtom, za vrtom, V srcu hudo bol, fantič bodi gor in dol. Ko se prvikrat približa, Migne ljubici z roko. Ko se drugikrat približa, Že zamahne s čepico, In ko ▼ tretje se približa,
Pa Ui t a vi se pred njo. Se ustavi in ji pravi : „Prišel sem te karat, Ijnba, Nehaj vendar me jeziti ' Zakaj nočeš z mano v vrt, Zakaj nočeš moja biti ? Mari hoćeš, ljuba moja, Z mano se igrati ? Kmalu, kmalu, ljuba moja. Druga /aigra ti ... Svatje bodo prišli po-te, Moja ženka boš postala, Potlej pa od moje roke Dostikrat se boš jokala."
Pač sem znala, kaj bi rekla, Ali niaem smela reči, Nisem upala se reči. Morala seni mu ustreči. Pa je rekel, se priklonil: ^To-le rutico tu vzemi V .dar, predraga, v roke bele. Ljubi me, dekle ! Verjemi: Sam ne vem, kaj bi napravil, Kaj bi vsega ti podaril !	N
Oh, že vem, kaj : velik šal Ti bom kupil, moja mala, Za plačilo pa mi boš Par poljubčkov dala,u
Lukaška in \azarka sta pretrgala kolo in hodila med dekleti. Lukaška je spremtfal petje krepko v drugem glasu
in, mahaje z rokami, hodil po sredi kola. „Kako je, naj no pride vun katera!" je zaklical. Dekleta so drezala Marjanko ; a ni hotela stopiti vun. Skoz petje je bilo slišati zvonek smeh, udarce, poljube, šepetanje.
Ko je Lukaška prišel mimo Olenina, mu je prijazno pokimal.
„No, Mitri Andrejič, ali si tudi prišel pogledat ?u je rekel.
£„Da,aje odločno in suho odvrnil Olenin.
Bjelecki se je sklonil k Ustjenki in ji rekel nekaj na uho. Hotela je odgovoriti, a ni utegnila več; a ko je prišla mimo, je rekla :
„Dobro, pridemo".
„Marjanka seveda tudi ?u
Olenin se je sklonil k Marjanki. „Ali prideš ? Bodi tako dobra, čeprav samo za trenutek. Moram govoriti s teboj".
„Če pridejo druga dekleta, pridem tudi
jaz".
„Ali mi I »oš povedala to, za kar sem te prosil?14 je zopet vprašal, sklonivši se k njei. „Ti si nocoj vesela*4.
Ona se je že oddaljila od njega. Sel je za njo,	(Dalje),
BRZOJAVNE VESTI.
Odvetnik Quittner v preiskovalnem zaporu.
DUNAJ 1. Včeraj ob 2 uri popoludne je dospel semkaj odvetnik dr Qaittner. Oddali :o ga v prei.-kovalni zapor tukajšnjega deželnega sodišča.
Žrebanje.
DUNAJ 1. — Na današnjem žrebanju turških sreček je glavni dobitek 300.000 :~ankov zadela številka 1,380.768, drugi glavni dobitek 25.000 frankov, št. 1,862.949, 10.000 frankov sta zadeli 42.380 in 8 >7.888.
Profesor Wahrmun& bo predaval.
INOMOST 1. Profesor \Yabrmund je danes zjutraj doepel semkaj; popoludne prične v seminarju svoja predavanja o cerkvenem pravu. Uradno je bilo to naznanjeno še le o polndne. da se po možnosti prepreči demon-
t»tracije. Nccoj bo sv-ja prolesorskega kole-
£
Vlaka skočila » tira.
STOLNI BELIGRAD 1. (Ogr. biro). S Pragerskega prispeli osebni vlak št. 205 je včeraj ob 4 iu pol uri popoludne iz doslej reznanih vzrokov skočil pred postajo Szemes s tira. PošLod vali so se tender, dva vezi za nrtljago, poštni voz in en osebni voz. En Sprevodnik se ranil na negi. Sicer ni bil Lihče poškodovan.
Ob 7. in pol uri je na postaji Sabatba-tyany skočilo s tira 5 vozov s premogom nkega tovornega vlaka. Poškodovan ni bil L:hče.
Volitve v Srbiji.
BELIGRAD 1. Na vče-ajnjih volitvah za skupščino je bdo izvoljenih 81 vladnih Kandidatov, 46 mladoradikalcev, 16 narodnjakov, 8 nnprednjakov in 1 socijalist. Potrebnih še 8 ožjih volitev. V Belemgradu so bili izroljeni trije mladoradikjlci in fin unč ni mi i.iiter Ptiču.
Nemški križar v Ameriki.
FILADELFITA 1. Semkaj je prispel nemški križar „Bremen". Tukaj bivajoč-Nemci prirede častnikom in moštvu na čast ver slavnosti.
Nesreče na morju.
PARIZ 1. „ Petit Parisien-u" poročajo iz Bruselja pa govorici, da se je parnik „Va-terland'1 Rud Star L;ne s 1000 putniki potopil v Severnem morju, Llovdu ni dospela r.ik* ka potrditev te govorice.
DOVER 1. Parnik „Berneo" iz Bilbao, ki je bil na potu iz Rotterdama v Bory, ii angleški parnik , <yueenswood" Ki je plul \ Hamburg, sta včeraj v megli trčila skupaj : danes sta oba pri3pela v tukajšnje pristanišče. Obe l&diji sta hudo poškodovani.
Angleški pamik „Loanda" je pri Good-yv',n Sandsu trčil fckupaj z i,e'iim nezoauim španskim psrnikom. ,.L anda", ki je bila p: škodovana na trupu, se je takoj podala na obrežje, kjer je izkrcala svojo posadko.
CHERBOURG 1. Na Francoskemu trans-atlantskem parnku „St. Louis", kije bil na potu iz New Vorka v Scuthampton, se je razpočil kotel. Pri tem so se trije možje posadke močno epekli.
LONDON 1. Glasom L!oydu dospele b zojavke je pari ik, ki je pri Goocwin-Sandsu trčil skup&j z angleškim parnikc*m „Loanda.",
ruski parnik ,,Tununa", ki je pri3pel semkaj močno poškodovan. Mcštvo pograznenega par nika ,,Lo£nda" se je izkrcalo v Doverju.
Iz Perzije.
TEHERAN 1. Minister za unanje stvari1 Bušir el Dan!i je odstopi'. Sedai sta izpraz-. njeni mesti ministra za pravosodje in za notranje stvari.	1
Nek j utre j i list poroča, da je Dam s ' 700 dobro oboroženimi Afgani zaael Rigan.1 180 milj od Kermana.
Slovanski poslanci v Petrogradu.
PETROGRAD 1. („Slov. N."'). Poilanci dr. Kramar, Hribar in dr. Hlibovicki niso odpotovali, kakor so prvotno nameravali v soboto, marveč šele včeraj. Na kolodvor eo jih spremljali predsednik „Kluba obščestvo-jonnih dejatelej" Krasovskij, členi dume in „Slavjanskega blagotvoriteljnega obsčestva", Sokola" in razni tukaj živeči Čehi in Jugoslovani. Profesor Volodimirov spremlja poslance v Varšavo, kjer bodo konferirali z raznimi uglednimi poljskimi redoljubi.
Mednarodna konferenca za plovbo.
PETROGRAD 1. Dane3 je bila tukaj otvorjena mednarodna kotferenca za plovbo v nazočnosti velikega kneza Mihajla Aleksandrovima, ministrov za unanje stvari, prometa in trgovine.
Švedeki kralj v Berolinu.
BEROLIN 1. Danes je bila spomladna parada berolinskih čet. Parade so se udeležili cesar Viljem, švedski kralj, veliki vojvoda badenski in tukaj bivajoči princi.
Knez na otoku Samot odstavljen
ATENA 1. Prebivalstvo je ostavilo kaeza. Govori se, da postane njegov nabled-nik adjutant solunskega valija Konstantinides. Razširila se je tudi vest, da je priplula na Samos ruska vojna ladija.
Japonci na Formozi.
LONDON 1. „Dai'y Mail" poroča iz Tokija : -Taponske čete, nahajajoče se na otoku Formoza, so obkolile 15 StirjaŠkih milj ustaškega ozemlja. Vsa ustaška zemlja meri 60 štirjaških miij. Večina urojencev omenjenega okraja je pripravna se podvreči.
Umorstvo 'na slikarju Steinheilu in njegovi tašči.
PARIZ 1. Zdi se, da sta bil slikar Stcinheil in njegova tašča umorjena in da so ju potem oropali. Morilci so ba;e odnesli 800.000 frankov. Draguljev, ki so bili shranjeni na nekem potrebnem mestu, niso roparji našli. Preiskava se nadaljuje. Govori se, da je roparje uvedla v slikarjevo stanovanje neka ženska, ki je služila za model. Meda je, da se ie slikar podal na deželo kakor je imel navado vsako sobodo. Truplo so prenesli v mrtvašnico.
Rusija.
Potres.
PETROGRAD 1. Listi poročajo, da so čutili včeraj na Jalti štiri potresne sunke. Prebivalci so noč prebili na planem. Hiše so bile deloma poškodovane. Telefonska zveza je deloma pretrgana.
PETRO'iRAD 1. Danes popoludne se je od tukaj odpeljalo 23 udeležencev mednarodne avtomobilske tekmovalne vožnje Petro-grai— Moskva. ________
Dunaj 1. Glasom statističnega izkaza o prometu blaga med Avstrijo in Ogrsko meseca aprila je znašal u?oz iz Ogrske 84*2
mil. kron, izvoz na Ogrsko 100*3 mil. Od meseca januarija do vštevšega aprila se je izvozilo iz Ogrske za 308*7 mil., izvozilo v Ogrsko pa za 390'2 mil. kron. Provizorična trgovinska bilanca za prre štiri m93ece znaša za Avstrijo aktiva 81'5 mil. nasproti aktivu 45 mi!, kron v enakem razdobju minolega leta.
Dunaj 1. Prestolonaslednik Fran Fer-dinad odpotuje v Marijine vare, kjer ostane dlje časa.
Dunaj 1. Cesar se je danes udeležil spomladne parade.
Carigrad 1. Danes je bil tu otvorjen italijanski poštni urad.
Washington 1. Kongres se je odgo-dil. —
Komers profesorju Šurminu na čast.	|
V soboto zvečer se je vršil v „Sokoloviu j dvorani komers g. profesorju Šurminu na čast. —
Prvi je spregovoril predsednik „N. D. Ou. dr. Josip Mandić, ki se je v navdušenih besedah zahvalil prof. Surmina kakor pred-! stavitelju nove ideje, novega kurza v hrvatski j politiki — kur z a realne politike, po-I litike dela. Nositelji te nove politike so do-, tirali stari režim na Hrvatksem ad absurdum. Proslavil je v prof. Šurminu tudi človeka — poštenjaka in predstavitelja ideje vzajemnosti vseh poštenih elementov na Hrvatskem in | vzajemnosti med Hrvati in Slovenci.
Ta govor je bil spremljan burnim odobravanjem, a nb zaMjuJku je občinstvo prirejalo prof. Šurminu dolgotrajne prisrčna ovacije, a potem zapelo himno „Hej Slovani".
Prof. Šarmin, vidno ganjen, je opisoval i v daljšem govoru in drastičnim načinom • j razne zakuli-me epizode iz gigantskih borb i i hrvatskih delegatov v ogrsko-hrvatskem saboru j | in v — lastnem klubu, kajti tu niso vode tekle vsikdar gladko in mirno. Ti podatki so j vzbujali veliko zanimanje, a tu pa tam tudi živahno veselost. Zopet so sledile ovacije prof. Šurminu.
j Dr. Kr3tuiovic je izdajal, kako sedanje' , borbe zahtevajo tudi velikih osebnih žrtev od j j strani hrvatskih in srbskih boriteljev. Ali naj! j le padajo žrtve, da bo le končno zmaga naj | strani pravice Hrvatske.
j Zopet se je dvignil prof Š u r m i n, da i nadoveže na ta govor o žrtvah.
Naglašal je, kako so si Madjari prizade-j vali na vse načine — grožnjami in obljubami j — da bi med hrvatsko-srbakimi delegati našli elijaltov, izdajic. Ali prevarili so se in sedaj se divijo junaštvu in nesebičnosti hrvatsko-srbskih delegatov.
Govornik je vskliknil, da so ti po-slednjipripravljeni na nadaljne žrtve in ne bodo se pit šli nobene in tuli največe osebne žrtve. Po teh besedah je gromovito zaorilo po dvorani. V daljnjih svojih izvajanjih je govornik proslavil Srbe: njihovo junaštvo in neomajno zvestobo v borbi za prava in svobodo Hrvatske. V tem je jamstvo končne zmage. Pojedinci ne mo rejo uničiniti celote nikdar. Će uničijo enega borilca, stopi na njegovo mesto drugi. A ta zmaga Hrvatske bo — je zaključil gc-govornik — zmaga slovanskega juga.
Ob splošnem ploskanju in velikem navdušenju se je oglasil za besedo Srb dr. Ante J) a b i n o v i ć, ki se je zahvalil profesorju Šurminu na častnem priznanju Srbom
ter je zagotavljal, da bodo vsi neodrisni in pošteni Srbi vstrajali v tej borbi na strani Hrvatov. (Navdušeni živio-klici Srbom).
Dr. Bjelovudć je proslavljal prolesorja Šurmina kakor značaj. Slavil je tudi vse njegove druge, ki so toliko žrtvovali ▼ tej borbi.
Akademik Čok je v imenu akademičnega društva „Balkan*4 pozdravil odličnega gosta. Naglašal je pomembno dejstvo, da je prof. Šiirmin izvoljen v I. okraju kraljevega Zagreba, torej v srcu hrvatskega naroda. Iz ; srca želi Hrvatom popolne zmage. Z največo napetostjo sledimo mi Slovenci sedanji gigant-! ski borbi med Hrvati in Madjari. Ločijo mu sicer politične meje ali srce ne pozna mej. (Buren aplavz). Akademična mladina se raduje, da je spoznala danes v prof. Šurminu ne samo profesorja, ampak tudi svojega prijatelja — kolego. Zato ga hočo na bodočem delu posnemati tudi na doprinašanju žrtev. (Aplavz, živio-klici). Njegovi izgledi nam bodo zvezda-vodnica.
Te zadnje besede so dale zopet povoda ; viharnim ovacijam prof. Šurminu. i Prof. Šurmin je dajal izraza svojemu ! velikemu zadoščenju na izvajanjih mladega | akademika, ki poučajo, da je naša mladina j postala resna in da hoče delati. Ni zadoBt«, da pri čaši rujnega vinca proslavljamo domo-I vino, ampak posvečati jej moramo svoje 'delo. Velik utis je irpravilo, ko je tu go-\ vornik omenjal, kako jo hrvatska mladina v i velikem momentu umela svojo nalogo in dol-| žnost, kako je zapustila svojo rodno zemljo ; in svoje drage, da poda pred forumom ! Evrope sijajen protest proti nezakonitosti in ! tiranstvu. (Viharni vskliki). Odšli so v tujino, j ker jim je hilo domače vseučilišče onečaščeno; • odšli so, da branijo čast hrvatskega vseuči-; lišča. V tem nastopu mladine je garancija za bodočnost naroda. Nazdravlja iz srca omladhi Slovencev, Hrvatov in Srbov.
Pri tem govoru je bila navzoča mladina vseh treh jugoslovanskih plemen kar vzhičena in je navdušeno vsklikala borilcu in mučeniku Šurminu.
Med posamičnimi govori je donela vesela narodna pesem niša in razšli smo se v zadovoljstvu na toli lepo vspelem večeru, ki je bil uprava apoteoza jugoslovanske misli.
Avstrijska poslanska zbornica.
DUNAJ 1. Zbornica je nadaljevala razpravo o proračunu. Generalni govornik contra posl. Nemec je zelo hudo napadal vlado radi njenega vedenja v gospodski zbornici glede vprašanja o znižanju sladkornega davka in to proti volji poslanske zbornice. Govornik je zahteval zakonito ureditev jezikovnega vprašanja za vso državo.
Posl. Glabinski je izjavil, da bo vedenje poljskega kluba nasproti drugim strankam odvisno od tega, kako stališče bodo iste zavzemale nasproti poljskemu klubu; veden'e poljskega kluba nasproti vladi bo pa odvisno od nje vedenja nasproti narodnim interesom Poljakov ter kulturnih in gospo larBkih potreb Galicije. Poljaki bodo vedno zagovarjali svobodo vede in pouka ter vere. Obsojajo pa terorizem na vseh poljih.
Govornik je urgiral socijalne reforme, splošno zavarovanje za slučaj starosti in onemoglosti, izvedbo zakona glede vodnih cest, in davčno reformo; izrekel se je pa proti povišanju davka na žganje.
Zbornica je nato s 125 proti 74 glasovi sklenila preiti v specijalno debato.
Posl. Hock je tožil, da je uprava pod
Stran II
»EDINOST« štv. 152
V Tratn, dne 2. junija 1903
uplivom klerikalizma in ker ni vlada ni svobodomiselna ni demokratična, ne bo glasoval za proračun.
Posl. knez L'chtenstein je izjavil, da so krščanski socijalci nemškim strankam odkritosrčno in lo:alno ponudili roko, da ee obnovi nemška cclokupnost, ki jo pa preprečuje unanji upliv, izlasti židovsko časopisje. Nemška celokupnost je neobhodno potrebna, da ee oseguraio zgodovinske pravice nemštva in <la se pride s Slovani v Avstriji do častnega in pravičnega miru, da se ohrani delavnost zhorirce ter da se izvedejo sccljalne reforme. Govornik je apeliral na nemške stranke, naj se o s vt bode od židovskega časopisja.
Ogrska poslanska zbornica.
BUDIMPEŠTA 1. Naučui minister grof Apponvi je predložil zakonski načrt, po katerem naj bi bil pouk na ljudskih šolah brezplačen ; drugi načit se tiče poljedelskega pouka na ljudskih šclah. Po prvem n2črtu naj bi bil pcuk v šolah, ki j;h uzdržujejo država, občine in konfesije popo!noma brezplačen.
Nato je zbornica nadaljevala specijalno debato o finančnem zakonu. Pri Ji 8, tičočem se plač honvedskih častnikov, je posl. Jurij Nagv omenil izvajanja avstrijskega minister-skega predsednika v stvari povifanja plače moštvu. Predložil je resolucijo, v kateri se izreka, da je možno dovoliti povišanje častniških plač ekupne armade le pod pogojem, ako se uvede madjarski službeni in povelj-stveni jezik.
Posl. Hollo (stranka neodvisnosti) je izjavil, da je treba dovoliti povišanje častniških plač, ker je isto v resnici utemeljeno. Ob normalnih razmerah bi to vprašanje nikakor vznemirjalo. — Ko je pa stranka neodvisnosti kprevidela, da so to vprašanje v Avstriji združili s politično tendenco, da bi že itak razdražene duhove še bolj razbu:ili in nas ponižali, in ko smo videli, da si nameravajo Avstrijci pridobiti simpatije armade, nam pa isto odvrniti, smo bili prisiljeni zavzeti proti temu svoje stališče. Ako torej prinesemo to žrtev, storimo to v nadi, da se olajša rešitev drugih tekočih vprašanj in da se nam posreči osegurati tudi bodoči položaj. Stranka neodvisnosti se zamore o tem pomiriti, katera sredstva da sa jej na razpolago.
Posl. S;mocyi Semad&m (ljudska stranka) je izjavil, da ga izvajanja posl. Hallo zadovoljujejo. Stranka neod iinosti naj ne dela ni-kakih težav in naj predlogo usprejme.
Ministerski predsednik dr. \Yekerle je odgovarjal na izvajanja posl. Nagyja in Gaala. — Nato je bil vsprejet § 8 in drugI odklonjen pa predlog posl. Nagy ja. S tem je bil vsprejet fiaančai zakon za 1908.
Zbornica je zatem nadaljevala debato o kaz.nski noveli. Govoril je posl. Keieman, nakar je bila debata zaključena in odgodjena na jutri. Seja je bila zuključena ob 2. uri popoludne.
K situaciji.
Za ta teden je ministerski predsednik bar. Beck povabil zastopnike obeh narodnosti' češkega kraljevstva k skupni konferenciji na Dunaj, da bi se z njimi sporazumel o dobi' in programu bodočega zasedanji češkega deželnega zbora. Ker so vse stranke za to, da mora biti ta deželni zbor Bklican na večjo dobo v reševanje deželnih potrebščin in je jesensko zasedanje poslanske zbornice projektirano na 12. oziroma 14. septembra, bo treba sklicati češki in tudi moravski deželni zbor še pred to dobo. Poletno zasedanje državnega zbora se bržkone zaključi začetkom ri]e3eca julija. Kajti zdi se, da vlada ne namerava poleg proračuna in povišanja vojaškega kontingenta predložiti zbornici že sedaj katere izmed večjih predlog, bodisi izključno političnega, ali pa socijalnega značaja. Jezikovni zakon, o čegar podrobnosti so zopet prodrle v javnost vznemirjajoče vesti, ni kljubu vsemu — kakor poroča rDen" — niti še izdelao, niti ne bo šo tako kmalu, da bi mogel biti predložen parlamentu v diskusije« Omenjeni list je tudi mnenja, da predloži vlada poslancem razne predloge čisto socijalnega značaja radi njih važnosti in neodložljive potrebe poprej, nego jezikovni zakon.
Takoj po zaključenju poletnega zasedanja državnega zbora snideta se proti koncu julija! češki in moravski deželni zbor za nekoliko' dni, dočim bodo glavne razprave začetkom j meseca septembra. Kakor omenjeno, snide se državni zbor zopet dne 14. septembra v jesensko zasedanje, ki bo prekinjeno že 18. septembra, ko se snidejo delegacije v Bud m-pešti, to vse sere po današnjih dispozicijah in za slučaj, da se med tem ne spremeni sedanji politični položaj.
Konflikt med poslansko in gosposko zbor, nico ozirom na znižanje sladkornega davka* mora tudi kmalu biti poravnan. To bo pred vsem naloga in ekzistenčno vprašanje fiaanc-nega ministra Korytcwskega, čigar spletkam je pred vsem pripisati trmo gosposke zbornice, katere proračunski odsek je odklonil znižanje take socijalne od/edbe, kakršno je znižanje sladkornega davka.
Boj za jednakopravnost.
Z Dunaja javljajo, da je odbor za rešitev češko-nemškega spora sklenil, da bo sodišče v Hebu v sprejemalo sodne spise na češkem jeziku, da bo pa nanje odgovarjalo nemško,
Vsled tega kriče nemške novine o zmagi Cehov. Pojte k vragu! Če se že t<*, da se češke vloge vsprejemajo in nemški rešujejo, — Nemci smatrajo kakor storjeno jim krivice, dočim zahtevajo Cehi, da se morajo na vsem Ćeskem, torej tudi v krajih z nemškimi večinami, češke vloge vsprejemati in češki reševati — potem pa, povejte nam ljudje božji, kako naj pride na podlagi mejsebojnega sporazumljenja do jezikovnega zakona ?! Je-li po sedanjem nemškem kriku radi nemškega slučaja sploh možno misliti, da bi Nemci pritrdili jezikovnem zakonu, ki bi ne pomenjal za Čehe — abdikacija glede enega dela dežele ?! A Čehi da bi abdicirali, cU bi pripozuali nemškemu prvenstvu, ko se morejo protiviti temu se svojim številom, se svojo kulturo in se svojo gospodarsko potenco ? !! Kdo more zahtevati, v kdo si usoja sploh misliti na kaj tacega ? ! Čehi morajo ostati zvesti svoji conditio sine quo non — zahtevi da je češki jezik pelaoveljaven v vseh krajih Češke — a ne smejo odnehati tudi radi j nas, svojih krvnih bratov, svojih zaveznikov v ! boju za izvedenje načela jednakopravnosti, sa izvajanje državnih osnovnih zakonov!! Kajti ako bi oni le za las odnehali, ako bi privolili v kakov nemški privilegij, bi to nevarno prejudiciralo našim bojem zapravo našega jezika. Kar nam jamči Jj 19. d;žavnih oanevnih zakonov, to zahtevamo, to nam gre 1 Tu je meja med našim pragom in nemško ekspan-zivnostjo. Od te meje te ne smemo umakniti ni za korak. Kajti vsakemu takemu koraku nazaj bi ža po naravnem zakonu sledil še drug korak nazaj — vedno dalje od našega prava, od fundamentov narodne okzi&tencije.
O g r sk a.
Samostalna banka.
Gibanje za samostalno ogrsko banko je znatno pojenjalo. To posebno zbog prizadevanja radi združitve strank, ki so jo nameravali. Ker se je pa ta združitev izjalovila, je pričel odbor za samostalno banko zopet delati. Grof Battbyany je sklical za prihodnjo sredo odbor na posvetovanje. Z as likati hočejo strokovnjake, ki se imajo izjaviti o možnosti samostalne ogrske banke.
RUSIJA.
Varšavsko vseučilišče.
Ruski naučni minister je odradil, da se za šolsko leto 1908/09 varšavsko vseučilišče otvori. Poljsko dijaštvo je sklenilo, da bo vseučilišče bojkotiralo.	,
Dnevne vesti.
i
K zadnjemu govoru drž. posl. dra. Ry-bara. Čujemo, da se je nekaterim čudno j zdelo, da je posl. dr. Rybar v svojem govoru
0	proračunu govoril samo o ljudskem šolstvu, j Po naših informacijah moremo zatrditi, da se je dr. Rjfcar, ▼ kolikor je bilo to sploh možuo v kratko odmerjenem času, bavil i tudi s srednjim š o|l s t v o m ▼ Tr stu 1 in je omenjal izlasti neugodno klasifikacijo v prvem semestru, kakor bo to razvidno iz govora, ki ga priobčimo po stenografi Snem za- , pisniku. Ravno za ta del govora so se zanimali celo tudi nemški poslanci in so v pri vat-1 nem razgovoru povpraševali po vzrokih tem neugodnim razmeram na tukajšnjem državnem gimnaziju.	i
Odlikovanje profesorja Jagiča. Profesor slavistike na dunajskem vseučilišču Jagić je j bil povodom stoje sedemdesetletnice rojstva imenovan častnim členom vseučilišč v Petro-gradu in v Odesi ter antropološkega društva v Moskvi.	i
Izredna narodna požrtovalnost. Kakor je znano, je založilo društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov „Sava" na Dunaju. svoječasno za vsu> slovenska društva legitima- j cijski list, ki se prodaja izključno v korist družbe sv. Cirila in Metodija. Da je bila ta misel dubra, priča to, da so mnoga zavedra društva, ki nimajo ljubezni do svojega naroda le na jeziku, ampak tudi v srcu, posegla po tej izkaznici; a 5e več jih je bilo, ki so —-ali iz sovraštva do naše šolske družbe, ali iz strahu pred vsakim, tudi najmanjšim narodnim davkom — uvedla lastno. — Med onimi, ki bo se prvi odzvali našemu pozivu, ki pomagajo reševati slovensko mladino na narodnostnih mejah, nam je imenovati „Prvo Češko splošno delniško družbo za zavarovanje : na življenje", oziroma njeno glavno zastopstvo
1	v Trstu, ki je — edino te vrste — že v ; drugič naročilo 200 komadov naših izkaznic,
ti jih prilaga zavarovalnim policam, da tako pokaže svojo narodno zavest. A samo to i omeniti fie ne zadostuje! Ta zavarovalna j družba plačuje iz lastnega nagiba komad po II K, in ne, kakor velja drugače pa |20 oziroma 10 stotink. Klic „svoji k svojim" je tudi tu na mestu. Čim bolj bomo podpirali „Prvo Češko na življenje" v Trstu, več bo imela od tega koristi družba sv. Cirila in Metodija, lnžje bo izvrševala avojo vzvišeno nalogo. Geslo vsakega zavednega Slovenca bodi torej : vpoštevajmo ta zavarovalni zavod, ki ima zelo ugodne pogoje, nizke cene in je
▼	resnično narodnih rekah.
„Odsek za vseslovantki legitimaciiski list" v akademičnem društvu „Sava" na Dunaju XVII. Schellhammergasse 4.
Shoda v Lenjerju Lin Bazovici. Predmi-nolo nedeljo ob 3. uri popoludne ee je zbralo
▼	Lonjerju lepo itevflo voznikov iz Lo-
njerja na posvetovanje o ustanovitvi lastne zadruge. Shoda sta se udeležila tudi drž. poslanec dr. Rybar in dr. J. Mandić. Ta poslednji je prečital pravila in jih raztolmačil. V razvivši se razpravi je podal dr. Rybar še : razna pojasnila, na kar so navzoči odobrili pravila in izvolili pripravljalni odbor.
Po tem shodu sta dr. Rybar in dr. Mandić, spremljana od nekaterih Lonjercev !odšla v Bazovico, kjer se je vršil uitanovni shod zadruge vpravičenih posestaikov. Tu je dr. Ryba! predložil pravila, jih raztolmačil v velikem številu zbranim vpravičenim posestnikom, ki so ss na podlagi istih konstituirali v zadrugo in izvolili prvi odbor.
Tolažljivo znamenje je, da so se naši okoličani začeli tako živo zanimati za samopomoč potom organizacije. Posebno želimo Bazovcem, da bi so jim posrt&lo na ta način preprečiti nadaljno razkosavanje od starine njim pripadajočih zemljišč. (Ta dopis je zaostal po neljubi pomoti).
Binkostni planinski izlet, ki ga priredi tržaška podružnica „Slov. plan. društva" dne 7. in 8, junija čez Dol-Otlico v Idrijo in Črni vrb, je vzbud.l med našimi čvrstimi planinci in planinkami obče zanimanje.
j Ker se z današnjim večerom zaključi !rok priglasitve, opozarjamo V3e one, ki se n imeravajo udeležiti, da se nemudoma priglasijo. Izgoior, češ za jednega ali dva bože še preskrbljeno, se je že večkrat maščeval in z ozirom na to, da v gorskih vaseh ni na razpolago nikacih hotelov, upamo, da sleherni, ki se misli uleležiti, pravočasno dopošlje svojo priglasitev. Na prepozao došle priglase se pa ne bo oziralo.
j Kdor še ni videl v bližini prekrasnih I planinskih krajev in prirodnih divot, ta naj ne zamudi prilike, marveč palico v roko in I dne 7. in 8. junija z nami na planinski izlet!!
' Družbi sv. Cirila in Metodija je došel 31. t. m. telegram: „Vrli Mihael Schleicher umrl ▼ Rožeku, volil je družbi 1000 K." j Družba nam naznanja, da so sledeče p. n. tvrdke naročile nadalje družbinih računskih [listkov: Hotel Štrukelj, Ljubljana; hotel !„Seidel", Ljubljana; podružnica družbe sv, Cinla in Metoda v Rajhenburgu; g. M. ' Omerra za hotel Tomžič v Ilir. Bistrici; |Anica Stritar sv. Kri/ pri Kostanjevici; Gro-batek Mijo, Boh. Bistrica, Podrekar Nežika, | „Nar. dem" ; L. Trstnik, restavracija v Ljubljani; gostilna Jeras, pri „Kovaču", Ljubljana ; gost. Drešček, Novi Klošter pri Pol-!želu; Greti Tičar, hotelAdrija v Ipavi ; Aat. Krizman za podružnico sv. Cirila in Metodija j v Kamniku ; kavarna „Evropa", Ljubljana ; ' M. Mastcak prof. Gorica ; Mici Smerdu, gost. pri Jelena, Sv. Petar na Krasu; restavracija 'pri „Koslerju", Šiška; Anica Jurif, „Narod, dom", Brežice; hotel „Ilirija" ; Feliks Srarc, „Narodni domw, Celje; Sever Ivana, gostil-mčarka na Šmarni gori; Narodna kavarna, Ljubljana; I. R jbežnik gostilničar na Viču. i Družba je začela nabirati knjige za slovenske javne knjižnice v obmejnih krajih, kjer grozi nevarnost naši narodnosti. S hvaležnostjo se sprejme, vsaka slovenska, zabavna ali poučnu knjiga, ki bi služila ljudski pro-sveti. Prosimo torej rodoljube: „Poiščite v svojem domu knjige, ki morda leže neplodno že leta po vaših omarah, ter jih darujte družbi sv. Cirila in Metodija I" — Prvi 'zaboj knjig je prejela družba od g. gostilničarja Tostija v Ljubljani.
Zahvala. Podpisani izreka v svojem in v imenu svoje nesrečne družine iz globine duše zahvalo milim bratom-delavcem, ki so mu na občnem zboru »Del. podp. društva" zopet dovolili milostno mesečno podporo in ga s tem obvarovali vsaj najhujšega. Bog vam poplačaj — dtbrotniki moji.
IvanZadnik
Tramvajske tračnice. Nekaj časa sem, nam prihajajo pritožba o neredu v katerem se nahajajo tram. tračnice. Tlak se je na mnogih mestih zaižal tako, da tračnice mole za več centimetrov ven, kar je posebno kočijam in sploh vozem v veliko nadlego. Tudi pešci tožijo, da si na Štrlečih tračnicah kvarijo ohuvalo. Kedo je kriv na tem neridu V Tržaška posojilnica in hranilnica naznanja p. t. zadružnikom, da izplačuje dividendo deležev počenši s 1. junijem t. I.
Mesto venca na grob pok. Pavlic Ferdinanda, se je nabralo med pevkami in pevci „Kola" 10 kron. Gospa Josipa Kranjic je podarila v ta namen 2 kroni. Denar hrani blagajnik Trgovsko-obrtne zadruge ul. S. Francesco štev. 2.
Dramatična šola. Opozarjamo vse igralce in učence dramatične šole, da je slej ko prej — torej tudi danes — redni pouk ob S. uri zvečer v gletlališčni dvorani.
Odhod angleške jahte. Angleška jahta „Catania", v kateri potujeta vojvodi Suther-landski in Portlandski z družinama, je odpotovala včeraj iz Trota ▼ Benetke.
Tržaška mala kronika.
j | Ranjen, od koga? Norbert Pile, star 40 let, mizar iz Škofjeloke, je ležal sinoči ranjen na glavi na Josipovem trgu. Redarju, ki ga je našel t tem stanu, je povedal, da ga je ranil nek Adolf Taučer, uslužbenec pri državni železnici. Vrgel je baje kozarec njemu na glaro. Taučer pa, pozvan na policijo, je trdil, da je bil ▼ gostilni s ženo, in zanika
vsako krivdo. Pile se ni s svoje strani spominjal, v kaki gostilni se je to zgod:lo, ker da je bil popolnoma pijan.
Avgust Semolič v Gorici. Argu^ta S2-moliča so včeraj prepeljali v Grorico, v čegar okrožju je on izvršil svoj zločin. Tr'aški preiskovalni sodnik ni mogel iztakniti nikake zveze med njim in umori kočšjažev.
Strel iz revo!verja, ne ve se od kje!
Nek redar je naznanil, da je ob 1. uri mi-nole noči zasližal močan strel v ul. Pallini. Kljubu vsemu iskanju ni bilo mogoče najti sprožitelja.
Smefinioa. Prebrisan vajenec. <'ev-ljarski mojster (vajencu): Kaj, >e vedno nisi očistil čevljev? — Vajenec: Kmalu, kmalu, sem že pri drugem. — Mojster: Torej pokaži prvega Vajenec : Tega očistim, ko končam drugega.
Koledar In vreme. — Danea : Erazem, škof. — Jutri: Klotilda kraljica. — Temperatura včeraj 2. uri popoludne 2s° Cela. — Vreme včeraj : lepo.
Vremeaaka napoved na Primoraksm: Oblačno, spremenljivo. Zmerni vetrovi. Vroč.*. Tendenca za nevihte.
Društvene vesti.
Odbor dramatičnega društva v Trstu naznanja s tem p. n. članom, da se bo VII. redni občni zbor vršil definitivno v ČBtrtek dne 4. junija ob 9. uri zvečer v čitalnični dvorani v Nar. domu. Dnevni led je sledeči:
1.	Predsednikov nagovor.
2.	Tajnikovo poročilo.
3.	Blagajnikovo poročilo.
4.	Premeniba društvenih pravil.
5.	Volitev novega odbora.
6.	S!učajno3ti.
Vabljeni so gg. členi, da se tega rni-nega zbora polnostcvilno vdeleže.
..Zavarovalnica geveje živine" v Bazovici priredi dne 12. julija veselico s petjem in z javno tombolo, na dvorišču gospe Marije Preselj ; po tomboli prične ples.
Ob enem slavi zavarovalnica letos t idi 10-letnico svojega poslovanja. Naprošena so vea društva, da rečenega dne prihite v milo Bazovico na veselico. Opoludue bo banket; kdor se hoče tega vdeležiti, naj se javi društvenemu tajniku Andreju Grgiču. Za danes toliko na znanje. Program bo sledil.
Kolesarji dirkači! 0b7e§ča se Vao, d;t je še danes, do 10 ure zvečer ča3, da se prijavite k dirki.
Obvešča se članom, da so priredi izlet v Gorico dne 8. t. m.; vspored se objavi pravočasno.	Tajništvo.
Pevski zbor bratovščine sv. Cirila in Metodija pri sv. Jakobu vljudno vabi svoje pevce, da se redao vdeležujejo pevskih vaj ki sa vsak torek sredo in petek od 8 — 10 tre zvečer v prostorih, kjer je bil prej policijski komisarijat, nasproti cerkve (v Prelogovi hiš ). V 6redi se prlčno vaje za procesijo sv. ReS-njega Telesa. Vabijo se tuli nove pe^akii moči. Kdcr želi pristopiti, naj se priglasi pri pevski vaji. Ako kdo želi pomagati samo za procesijo, naj sa tudi ob enem oglasi pri pevski vaji, ki bo v sredo.
K'ub Boljša bodočnost-' priredi v č.tr-tek dne 4. junija zopet sestanek, ki naj se ga vsi polnoštevilno vde'ežo. Na tem sestanku bo predavanje o Primožu Trubarju o priliki 400 letnice njegovega rojstva. Po predavanju važen razgovor. Predavanja se lahko vdeleže tudi stariši; radi tega vabimo člene, naj žiro agitirajo. Začetek ob 8. uri zvečer.
Podružnica sv. Cir. in Met. pri sv. Jakobu vabi tem potom vso odbornike in o i-bornice k eeji, ki se bo vršila v petek zvečer ob 8. uri v „Narodni gjsti'ni" pri sv. Jakobu.
Prošnja in poziv! Podpisano načelni t/o se obrača do rodoljubov — posebno sve-toivanskih — s prožnjo, da bi mu pislali kakoržensibodi dar v korist srečolova, ki ga priredi naši podružnica na ljudski slavnosti v Padrićah i junija t. 1. Darovi naj se pošiljajo v domači otr. vrtec. Imena in darove objavljalo se bo v listu »Pldinost«. Za obilne pošiljatve priporoči se — načelnistvo svetoivanske podružnic.r.
Gospodarstvo.
Tržaška posojilnica in hranilnica o
imela v me3ecu maju t. 1. K l,549i222".v> prometa. Med temi je bilo : vloženih vlog K 409,916*30, izplačanih vlog K 348,841 12. Posojil izpl ičanih K 2o2,148'60 vrnjenih p i K 103,070*78. Skupni promet do inkluzivno 31./5. t. 1. znaša K 7,991,757\5
Mestna hranilnica v Kamniku; V me*?cu maju 1908 je 166 strank vložilo K 47.51.V98, 166 strank vzdignilo K 98.649'25, 8 strankam izplačalo se je hipot. posojil K 9.300*-Stanje hranilnil vlog K 1.642.022*97. Stanje hipotečn h posodi K 1,282 677*39. Denarni promet K 419.449'G7.
Vesti iz Goriške.
Iz Sežane. V rKlinostiu od dne 26. t. m. mi je priobčil g. c. k. poštar v Sežani uradni popravek proti dopisu v „Edinosti" št. 134. Nasproti temu popravku konstatujemo, da naš dopis odgovarja povBem resnici, razui t oni točki, kjer je rečeno, da vlaki iz Trst% prihegajo v Sežano ob 1. in pol uri popoludne, namesto ob 11. in pol uri, kar pa je bila le tiskovna pomota« Ta malo nedolžna pomota
V Trstu, dne 2. junija 1008
»EDINOST« štv. 132
Stran Ilf
naj bi bila dokaz, da so Tse naše navedbe, neresnične ? !!
Kcnstatujemo, da rečeni popravek Vam priznava nedostatnost jednega pismonoše, in rravi, da bo se pisma, namenjena trgovcem delila že dopoludne, drugim strankam pa od 1—3. ure popoludne. Čemu ta razlika ? Vsem naj se čim hitreje razdeljajo pisma in v ta namen, naj se služba prevredi, oziroma najme 5e en pismonoša. En sam ne more točno opravljati vsega, kar mu je naloženo :
I.	Na zelez. postajo (oddaja pošte) ob 8. uri zjutraj.
II.	Na želez, postajo (oddaja in prejem pošte) ob 9. uri zjutraj.
III.	RaznaSanje pošiljatev od 10—11. ure zjutraj.
IV.	Na želez, postajo ob 11 V* uri zjutraj.
V.	Rsznašanje pošiljatev od 1—3. nre popoludne.
VI.	Na želez, postajo ob 4. popoludne.
Vil. Na želez, postajo ob 7 3/i popoludne.
Med tem časom pa mora raznašati tudi
brzojavke in opravljati razne posle v uradu samem in — pri poštnem konju. Saj se je le čuditi, kako sploh opravlja toliko poslov. O kakem potrebnem počitku niti govora n;.
Najprej treba napraviti in potem še le — popravljati I
Resnicoljub.
Podružnica N. D. 0. u Ajdovščini usta-novljena. Iz Ajdovščine: V nedeljo 31. m. m. je bil za naš trg zgodovinski dan. Ustanovila se je ob splošnem navdušenju podružnica N. D. O. za Ajdovščino, Sturje in bližnje vasi. Na posebno vabilo je prišel vdrogič semkaj tudi dr. Josip Mandić, kateremu so zbrani delavci prirejali pmrčae ovacije. Shod se je vršil kar najlepše. Predaval je g03p. Evgen Rajer, ki je po primernem nagovoru, v katerem je posebno priporočal slogo vseh delavcev, pcdeiil besedo dr. M a n d i ć n. Leta se je takrat bavil izključno s potrebami domačega delavstva in posebno s razmerami pri tukajšnji okrajni bolniški blagajni. Navajal je, kaj vse namerava N. D. O. 6toriti za Ajdovščino ter zaključil s pozivom na delavce, da se vsi združijo trdno, kakor se kapital z rsakim dnerom trdneje združuje. Potem ko so bila vsprejeta pravila, so se vršile volitve. Predsednikom tukajšnje podružnice N. D. O. e bil izvoljen enoglasno in velikim odobravanjem Evgen Rajer. Po shodu so se delavci ra?šli v razne kraje po vasi. Ko je Mandi^ obiskal dela\ce, ki so se bili med tem zbrali v gostilni splošno priljubljenega prvaka tukajšnjih dolavcev, bivšega delavca dr. Budihne, so vsi delavci z živahnimi: Zivio klici izrazili svoje veselje. Splošno mnenje je bilo da je podružnica pod najlepšimi auspi-cijami ustanovljena. Ista šteje že danes do JGO členov, ter je upati, da se to število v kratkem podvoji. In zdaj organizirani delavci na delo!
fz Komna. Odbor pevskega in bralnega društva „Lira" se prisrčno zahvaljuje vsem ki so pripomogli, da je veselica dne 31. m. m. dobro uspela, obenem pa tudi gospodiči i Krnesti Jugerl ko režiŠerki igre in gosp. dr. ivu Reja, ki je velikodušno preplačal vatop-aino. —
Ustanovni odbor „Narodne delavske or-
ganizacije14 je imel v Št. Andrežu dne 31. maja svoje prvo posvetovanje. Došel je nalašč ^ato iv Trsta organizator tov. Jaklič, ki je v iepin begedah pojasnjeval namen „N. d. o." za kar je žel hvalo navzočih. Odbor je soglasno sklenil, da se dne 31. junija skliče ^aven shod v prostorih Patra Lutmana, na kateri shod pride tudi dr. M a n d i 6. predsednik „N. d. o.*'
Namen delavski organizaciji je ski b iti za delavca-trpina, lajšati mu njegov žalostni položaj ter skrbeti za njegovo izobrazbo. Delavci, osodo imate sami v rokah ! Združite se v močno trdno društvo, ki bode tvorilo nepremagljivo trdnjavo. Na svidenje torej dt.e 21. junija v mnogem številu na javnem shodu !
Germanizacija na državni železnici. Iz
D itovelj : Na postajo v Dutovljah smo pred Prstke ni dobili uradnika — trdega Nemca, si ne umeje niti besedice slovenski, čemur je v posledico ta škandal, da mora biti, kadar e ta uradnik v službi, vedno kak delavec v pisarni za — tolmtča. V tem postopanju železniške uprave se kaže naravnost brezobraz-ao preziranje domačega prebivalstva, žaljenje na njega 'astaih, a tudi preziranje njegovih praktičnih potreb. To nameščenje nas ogorča sn razburja tem bolj, ker čujemo, da miili železniška ujrara preplaviti rarne postaje 8 takimi nemškimi, na naši slovenski zemlji jednostavno nerabnimi uradniki. To je provokacija.
Ali gospoda naj se ne igrajo z ognjem, r-a j ne zatezajo preveč e trune, ker bi uteg-niia — počiti. Zahtevamo nejodločneje, da se preneha z nameščenjem nemških uradnikov ^a naSih postajah ter da se one, ki so nameščeni, premesti drugam. To zahtevamo. Ako ne poj de z lepa, poj de z grda.
Velika ljudska veselica na korist družbe sv. Cirila in Metodija. „Rešimo slov nsko deco pred požrešnim zmajem, ki za d]o steza svoje italijanske kremplje od ene in nemške od druge strani!" Ta klic v| novejšem času s podvojeno močjo odmeia sirom slovenskih dežel. Vzrok: spoznanje, da se bliža — dvanajsta ura. Da bi rešili, kar je Še mogoče rešiti, je povzdignilo centralno redatvo družbe sv. Cirila in Metođija z osveženimi močmi svarilni glai ter iz'asti oporo
(rilo slovensko javnost na tiste pozicije, ki jim preti največja nevarnost od strani premetenega, mnogoštevilnega, gmotno in kulturno jakega sovražnika, na pozicije, ki zdaj zdaj lahko postanejo naši — „grobovi".
In gotovo je veselo znamenje, da svarilni klic ni ostal gla3 vpijočega v puščavi, marveč je po vrsti iz mrtvila zdramil dremajoče podružnice ali celo dal življenja novim. Tudi „možka podružnica" v Gorici se je vsled glasu, ki je krepko zadonel tam iz bele Ljubljane, otresla nekajletnega 6panja pravičnega. In ko si je dobro pomela oči, je opazila resnično nevarnost, se ma'ce posra-movala pred svojo tovarišico, dično našo žensko podružnico, ki je ves čas bila pridno na delu, in ji na to krepko Begla v roko, da bi odslej združeno koraka'i za vzvišenim ciljem, ki je obema isti. Zi ta cilj pa ste si izbrali — ustanovitev slovenske šolevKrminu tam doli ob vznožju vinorodnih Brd na me.i „kraljevine". Zares lep cilj! Ptmolimo rešilno vejico slovenski deči, ki se potaplja v italijanskem morju I Zalijmo usihajoče drevo z močilom domače kulture in že na pol suho listje oze leni zopet ; mi pa bomo v rešeni mladini zrli pomlajenega samega sebe!
Cilj je postavljen, a pot do njega je dclga in vodi le črez veliko požrtvovalnost rodoljubnih src: gmotnih prispevkov in zopet prispevkov bo treba, da naš cilj ne ostane — nedosežen ideal.
Kdor da takoj, da dvakrat, pravi prislo-vicn. Ker pa se, če kjer drugod ali ne, v Krminu za rešitev slovenske dece iz duševne sužnosti bliža že dvanajsta ura, je denarna pomoč nujna potreba. A da bi kar naj-Irtreje nakapljala vsaj za prvi hip potrebna sredstva, ki so neizogiben pogoj za dosego našega cilja, sta možka in ženska podružnica goriška sklenili, na dan 14. junija prirediti na kori »t naši šolski družbi ljudsko veselico v kolikor mogoče največjem stilu in sicer v prostorih hotela „Pri zlatem jelenu" (na vrtu, v dvorani, na verandi in kegljišču). Vsem Slovencem v Gorici in okolici brez razlike stanu bodi pripravljena ta ljudski veselica, to je stremljenje odborov obeh podružnic, ki sta zastavila vse sile, da vsakdo, ki je dobre volje, najde priložnost, se na svoj in sicer kolikor moči prijeten ali celo sladak način (petje, godba, ples, srečolov...) odol žiti napram skupni nam narodni dolžnosti.
Zato pa si že danes v koledarju zaznamuj mo dan 14. junija kakor narodni praznik, da pohitimo na ljudsko veselico ter radovaje se vsak po svojih močeh žrtvujemo oboi na oltar domovine, z geslom: Zrno do zrna — pogača, kamen do kamna — palsča slovenske šole v Krminu!
Purani pokončevalci kobilic. Na Krasu kočejo pomagati proti kobilicam s purani, ki jih kupujejo v Itaiiji. Vlada je dala podporo za nakup puranov, ki bodo pokončavali kobilice.
Vesti iz Istre.
Izmed učiteljstva v koprskem okraju.
nEdinost" je prinesla 30. maja t. 1. dopis rS Koprščine", v katerem opisuje dopisnik netaktno postopanje učitelja Frjančiča v Črnemka'u in vsklika na zaključku : „Ne čudimo se več klofutam od strani gospoda Klemenčiča!" Jaz ne bom branil netaktnega postopanja Frjančičevega, a vendar izjavljam, da je tudi drugih gospodov, ki morda večkrat netaktno postopajo, ne da bi se to obešalo na zvon javnosti. Se-ve Ferjančič je učitelj, zato hitro po njem ! Vsem učiteljem naj bo v javen opomin : pazite se pri vsakem koraku, ker, ako se vdobi le mala pikica na učitelju, mora vedeti ves slovenski svet! Po mojem nemerodajnem mnenju je vreden klofute najprej tisti, ki daja klofute. Posebno pa bi moral kandidat juristerije vedeti, da je klofutanje nedostojno olikanega moža. Kot občinski tajnik bi bil moral g. Klemenčič vedeti, da vsaki učitelj voditelj sme biti navzoč v sejah krajnega šolskega sveta, pod katerega delokrog spada njegova Šola. Tu ima posvetovalni glas v stva:eh svoje šole, a občinski tajnik, ako je ob enem tudi tajnik krajnega Selškega sveta, ima pravico in dolž nost molčati in pisati zapisnik in ne se prerekati in prepirati z upravičenci. G. Klemenčič pa ni tega vedel ali ni hotel vedeti. Toliko jaz, druge netaktnosti nam opiše morda g. dopisnik, ki ima tako dober drobnogled, da vidi vsako pikico na vzgojevatelju naroda.
Tujci v Opatiji. Od 1. septembra 1907. do 27. maja 1908 je obiskalo 23.3o6 oseb.
št 7154 1907
$obavni razpis.
Za opremo nove deželne norišnice goriške bo nabavil deželni odbor 410 železnih postelnjakov in 100 železnih ponoćnih omaric.
Posebni pogoji in načrti, po katerih se morajo izdelovati poatelnjaki in ponoćne omarice ao razpoloženi v uradih deželnega odbora (stavbni oddelek).
Ponudniki morajo oddati dotične ponudbe na vložni zapisnik najpozneje do 15. junija 1908 (do poludne).
Deželni odbor v Gorici
23. maja 1908
Deželni glavar.
TOVARNA POHIŠTVA
Aleksand. Levi Min z I
£rst — ulica delta Sesa SI. 46.
Zaloge:	Trajna zaloga pohištva:
Plazza Rosarlo štev. i.	ulica della Sanlta štev. x4.
Ulica Lazzaretto vecchio štev. 36. '	Pisarna:
i: ulica Lazzaretto vecchio štev. 33.
Katalogi, načrti in proračuni na zahtevo.
Telefon: 6-70; 6-58. (Za informacije vprašati 6-70).
Žt. 6119 1918
Dobavni razpis.
Za napravo žimnic (matracov) in blazinic (vzglavij), ki se bodo rabilo v novi deželni norišnici goriški bo nabavil deželni odbor 68oo kg žime in 1800 kg volne.
Kdor bi hotel prevzeti dobavo, naj odda dotično ponudbo na vložni zapisnik dež. odbora (Stolni trg št. 8, I. nadstr.) najpozneje do 15. junija 1908.
Ponudbam morajo biti priloženi vzorci žime, oziroma volne ; v ponudbe naj se navede cena blaga franco Gorica (kolodvor), kakor tudi čas v katerem bi se blago izročilo.
Deželni odbor v Gorici
23. maja 1908
DEŽELNI Ci L AVAR.
^— -,
Direktni dovoz štajerskih kokoši in 1 jajc. Specijaliteta: Graške poulards. Cene dogovorne. — Postrežba na dom.;
Ulica Campanile st. 15. j
W O priliki birme
- v prodajalnici -
Vito de Grioia
ulica San Sebastlano 2
Veliki popustki J$l Veliki popustki
Srebrna ura S0^ gl. 14 50
remontoir z	1 _Qfj
99	n 3 srebrno veni »j H'iJU
Dr. Fran Korsano
specijalist^ zrn sifflitične in kožne bolezni
ima svoj ambulatorij
v Trstu, v ulici San Nicold štev. 9
(nad Jadransko Banko) Sprejema od 11. do 1. in ođ 6. in pol do 6. In pol pop
Razglas.
s kojim se daje na obče znanje, da se bo obdržavala dne 1. julija 1908 od g. do 12. ure zjutraj v občinskem uradu v Dekanih javna dražba za gradnjo novega župnišča v Tinjanu.
Vsklicna cena znaša 14.800 K.
Ponudniki morajo položiti pred pri-četkom dražbe 10°/0 vadij od izklicne cene.
Zgradba se podeli najboljšemu ponudniku.
Načrt in proračun zamoreta se upo-gledati v občinskem uradu med uradnimi j urami.
Županstvo občine Dekani
dne 23. maja 190S
župan: Piciga.
SITIOTA
in modno blago :: za obleke ::
priporoča firma
KieiKocii
tvornica za sukno v Humpolcu
na Čefikem. TVORNISKE CENE. VZORCI FRANKO.
SCntečka posestva :::
= na Štajerskem. =====
I. 73 oralov z velikim stanovanjem in hlevom j (za 10 glav živine). 13 oralov odpade na njive in 1 travnike, (K) oralov pa na gozd črnega lesa. Cena 1 kron 28'0C0. To posestvo leži v Konjiškem okraju ' na Poharski planini.
i	II. 140 oralov (2"» oralov travnikov in njiv.
' ostalo pa gozd črnega lesa. Stanovanje in hlevi v ! dobrem stanu. 2 žagi, od katerih jedna s cirkular-;jem. Cena K 50 000. To posestvo leži v Ribniškem j okraju pri Mariboru 2 uri od južne železnice na ; Poharski planini.
III.	112 oralov samega črnega lesa. C«, na ! K 80.000. Isto leži na Poharski planini pri Muri-; boru, 3 ure od južne železnice.
IV.	59 oralov, od katerih odpade 13 oralov na travnike, 3 orali na vinograde in 4 orali na njive. Velika na novo zidana hiša in hlevi. Oddaljeno 1 uro od Poličan ob južni železnici. Cena kron 40 0'(0.
Na prodaj so tudi druga večja posestva in novoobdelani vinogradi. — Pojasnila daje
„Posestva prodajalec"
Poštni predal št. 63, Celje.
I UMETNI ZOBJE
Plombiranje zoboy
Izdiranje zobov brez = vsake bolečine
v zobozdravniškem kabinetu
Dr. 1 Čermak » C. Tuscher
TRST
ulica defla Caserma štev. 13, If. nadst.
Črevljamica ChiandUSSl
ali o a 8. Oiacomo št. 3
= O priliki birme =
Velika izbera čevljev za mo-/\v ške in ženske.
po naj dogovornoj šili cenah.
Velifca izbera piatnen-li črsvljev.
V pekarni in sladčičarni
VINKO SKERK, Trst via flcquedotto 15
in v podružnici via Miramar 9 se dobi vedno svež kruh, najfinejša moke, čokolade lina dezertna vina v buteljkah, raznovrstne kiikote, tndi za čaj. Sprejme se naročila za torte, in
— krokaate.	~ .
Prodajo se plodonosna jajca
(za podlaganje) velikih kokosi, ukus nega mesa ter dol>rih nosilk.
Na razpolago so sledeče pasme:
Plymouth, Roks eueoli, Arpingston Fulvae, lele Wyan-dottes, jerebieaste, zlatorumene in srebraste.
Naslov pove „Inseratni oddelek Edinosti" pod št. 637._
pohISIvo
solidno in elegantno
po zmernih cenah
Rafaele Italia
TRST — Via Maloanton 7
Stran IV
»EDINOST« Siv. 152.
V Tretn, dne 2. juniju 1908
Od 21. do 27. maja 1908 je na novo došlo 381 oseb. Dne 27. maja 1908 je bilo navzočih 1482 oseb.
Vesti iz Kranjske.
Velika pevska slavnost leta 1909 v Ljubljani. Prihodnje leto poteče 25 let, odkar se je ustanovilo v Ljubljani pevsko društvo „Slavec". Ta izredni pojav t slovenskem pevskem diuštvenem življenju proslavi društvo z veliko pevsko slavnostjo v dneh 27., 28. in 29. junija 1909. I., na katero bo vabilo poleg slovenskih tudi bratska slovanska društva. Saj je „Slavec" v teku 25letnega delovanja postal o s e b n o zn&n daleč preko mej slovenske domovine. Bratska društva naj se pri določitvah svojih prireditev v prihodnjem letu blago vele ozirati na zgoraj omenjene dneve, kateri naj bodo posvečeni slovenski pe^mi na „Slatčevi" 25letnici v Ljubljani.
TržnJkn posojilnica In hranilnico
reg. zadruga z omejenim poroštvom
VABILO
na
I. izvanredni im ir
|App a. hiSina za malo slovensko družino v lObts Ov Benetkah. Naslov pri Inseratnem od-delkn Edinosti.__815
ki se bo vršil
v torek 9. junija 1908 ob 7, zve?.
v veliki dvorani v lastni hiši
(Piazza <1elhi Caserina 2).
DNEVNI RED:
1.	Volitev načelništva.
2.	Volitev nadzorstva.
TliST, dne 1. junija 1908.
Načelništio.
Ako bi ta ebčni zbor ne bil sklepčen po ij 49. zadr. pravil, se vrši drugi v nedeljo dne 14. junija t. 1. ob 11. uri predpoludne z istim dnevnim redom, ki je sklepčen ob vsakem številu zadružnikov.
Ugodna prilika! ^rs^^t-J
Etro.ii. Triletna garancija. Blago od partije. Prepro dajalcem se da popust. Ulica o. Cateriua 9, dvorišče Skladišče 1, A.	813
iščem 2 sobi
meblirani do 15. junija s postrežbo pri snažni obitelji, katera govori tudi nemško, oddaljeno k večjemu 10 do 1"> minut od glavne poŠte. Ponudbe pod -Inšpektor" na Edinost.	SI2
Ubiralec
Hiša
in popravljatfelj claao^irjev ima na prodaj g!asovir v jako dobrem stanju. Cene zmerne. Ul. Dante Alijjhieri 3.
z 80 klaftrov zemlje, b tremi prostori n:i glavni cesti lonjerski se proda za l')00 gld. Naslov: .Turi Derman, i?v. Ivan Frdenič St. 0L5
793
Mleko sveže
loo do 2<>0 litrov na d imam še za oddati. Mlek je najboljše vrste. Naročilo sprejme. Ivan Vidni Crn i vrh nad Idrijo.	7*
Molj \#ri7 za konia se proda za 30 gl. Na9lo • mail VU4 juri Jerman .->7. Ivan, Frdenič V}
nVq dobro izve/.bana krojaška pomočnika, tei :
učenca sprejme takoj v stalno službo Fi Merkel, krojač v Ajdovščini	773
flrturo Petruzzi poK. fini.
kcvač-mehanik za stroje In moto rjo
Tovarna štedilnih peči (SPARHERD-
1RST, ulica Fofliares si. 10. TELEFON št. 971
Pnrlnicani Daznanja svojim gostom, da pre-I UU|JICCtlll Htavi svojo gostilno iz ulice Pieta v ulico Giu-tppe Gatteri *t. 10 v Foboto dne .'JO. maja ter se ob enem i riporoča. — Fran B i r s a
f9
Ure zlate in srebrne z verižicami vsake vrste i o naj zmernejših cenah pri urarju GIOY\ PLISKA, Corso li.	(i73
Majlepše šlike ::
je dobiti v elektrofotografskem ateljeji:
Antona Jerkiča v Trstu
via delle Poste štev. IO
Fotografiranje ee vrši izključno pri čarobni elektrii .: razs\etljavi. Oglejte si krasne umetniške izdelke v
vho lu, ki so neprekosljivi v efektu. - TELEFON' štev. 21-43 _
Restavraci* „AURORA"
Trat, ulica Giuaue Cai-duci 13
in ul. S Gfovanni 13
Hrv. taiMr Jf. „Milr
==5 v narodnih nošah. —
Svira glazbeni in drugi instrument vsaki dan i 7. do 12. ure zvečer. Ob nedeljah in praznikih od -i ure popoludne do 12. zvečer.
B0N1VENT0 & Comp. JSSTjČTSZ
TRST, ulica Tiziano Vecellio št 4. — Tel. 19-97-
Sprejema vsakovrstna trgovinska dela, reklamne lepake, naslove, napisne listke itd. in jamči za perfektno in lepo izvršitev.
«53 Poseduje stroj povsem nov in najnovejega zistema.
Kdor trpi
mp Jrgcvina z manufakturnim blagom
ANTON SANZSN pok. Frana - Trst, Barriera vecchia št II
Novi dohodi blaga. Pajčolani od gld. 1 80 naprej, cvetlice in vse ===== potrebno za birmo, po najnižjih cenah.
Tvrdka z lesom SMILIO SE
V Trstu
je odprla sledeče podružnice: Riva Pescatori štev. 8 (vogal ulice Annunziata) Ulica Scorzeria štev. 14 (vogal ulice Parini) kjer ee dobi bogata izbera
in
koroškega lesa po konkurenćnik cenah.
Originalni francoski aparati svetovne tovarne ======-==
V. Vermorel di Villefranche (Rhone)
so najboljši In priznani od vseli vinogradnikov.
Posebno priporočljivi so : brizgalnice „ECLAIR" proti peronospori, žveplalnica „TORPILLE", proti oidiju ; injektor „EXCELSIOR" proti flloksen ; scetUeneka e^iij ka „MEDU8A" proti
trtniui črvom. Kakor nadomestilo navadne zmesi na podlagi medre galice in apna je
hipnazmesEclalr-Vermorel
k o mod na, vspeJna ter se drži pere*. ■V Predmeti z* menjavo pri vseh aparatih. "Ceniki in opisi na željo zastonj in poši-1 nine prosto pri izključnem zastopniku imun . i	za AVBtro-Ogrsko____.
T. Doswald, Trst Piazza Lipsia št. 6.
Hotel Balkan
70 sob, elektr. razsvetljava, lift, kopelji
Otnt smerne. Počkaj A K&gU
Hotel Balkan
Vesti iz Koroške.
Vsa vas predana. Vas Ferndorf pri Paternionu na Koroškem je kupila družba za izdelovanje magnezita za 300.000 K.
.Akademija" slovenskih bogoslovcev v Ce
lovcu obhaja letos bvojo 60-letnico, Leta 1848. je tedanji špiritual v celovškem semenišču, pozneji škof A. M, Slomšek, vstanovil slovensko društvo, ki se je lete 1888. prev-strojilo v ,,akademijo". Akademija je zibel vsega narodnega deia, ki so ga v dobi HO let 6torili slovenski duhovniki na Koroškem. Povodom te 60-Ietnice prirede slov. bogoslovci dne 4. junija slavnostno veselico z zanimivim vporedom.
Vlak je povozil v Beljaku kontrolnega
čuvaja K. Mikulana, ki je prestavljal premi-
kače. Truplo eo dobili popolnoma zmečkano, _______ i
Književnost in umetnost
Vohun. Ta velezari™^ svetovnoznani roman iz časa angleško-amerikanske vojne je dobiti v elegantni knjigi za nenavadno nizko ceno 1 K 60 vin., po pošti 20 vin. več. V zalezbi tiskarne „Edinost" in po vseh slovenskih knjigarcah. Knjiga je posebno primerna kakor darilo obrasli mladini,
Tri povesti grofa Lpva Tolstega so
izšle v jako lični knjiJki, ki stane samo 80 vin., po pošti 10 vin. več. Knjiga obsega troje najlepših narodnih povesti velikega luškega pisatelja, ki so pravi biseri svetovne liudrke književnosti. Užitek, ki ga nudi ta knjiga, je nekaj izrednega. Prodaja jo tiskarna „Edinost" in vse sl<v renske knjigarne.
Mož Simone. Koman. Francoski spisal C ham pol. Preložil VI. Levstik. Leposlovne knjižnice VI. zvezek. Izdala in založila K a t o I. bukvama v L j u b 1 j a ni. < hampol je izmed najimenitnejših francoskih romanopiscev, ki zasluži, da se seznanimo z njim tudi Slovenci. Njegov roman „Mož Simone" je krasno in zanimivo delo, ki ga bo s slastjo čitalo zlasti naše ženstvo, Prevod je ločen in lep.
Te knjige je vdobiti v slovanski knjigarni in papirnici g. JOSIPa GORENJEC v Trstu uiica Valdirivo štev. 40.
Razne vesti.
II. shod avatrij. nemških urednikov se bo vršil binkoštno nedeljo na Dunaju. Shod se : bo bavil z več stanovakimi vprašanji, kakor so starostno in invaliditetno
zavarovanje, roki odpovedi, socijalni položaj uiednika in reforma tiskarskega zakona.
Slovenskim trgovcem. Teh par vrstic te namenjenih vsem trgovcem in obrtnikom, posebno pa izventržaskim. Koliko se je že pisalo, prosilo in rotilo naše trgovce, naj se v svoji trgovski korespondenci vedno poslužujejo le svojega slovenskega jezika.
Vse te prošnje pa so izdale zelo, zelo malo ! Kakor pred 30 leti, tako se še danes nehajo naši trgovci v tem, kako bi bolj nem-škutarili in lahončili v svojem dopisovanju s tržaškimi tvrdkami. Nam je poznanih več kon-krektnih slučajev, v katerih se naš trdi „Slovenec" (tu ne mislimo lista >Slovenecdo-brika lahonskemu mogočniku s tem, da mu dopisuje v laškem jeziku — katerega na-Človek niti od daleč ni zmožen !
Italijani se temu pehanju v resniei le rugajo in marsikak ščavo pada na račun slovenskih — bedakov 1
Zbirko dokazov o takih naših neumnih ' trgovcih hranimo in jo, ako se to nespametno postopanje ne neha, objavimo.
Slovanski svet naj izve, kateri so take mevže in naj ob dani priliki obračuna ž njimi. Nas je že sram, da moramo povdarjati in prinašati vedno eno in isto pesem o ne-epametnosti nekaterih slovenskih trgovcev in čudimo se, da teh ljudi vkljub vsem napadom — ni sram !!
HT Najboljša reklama za trgovse obrtnike, rokodelce in zasebnike sploh so „KALI OGLASI" v „Edinosti"
MALI OGLASI.
Mfili oglasi računajo se po 8 stot. besedo; ccoalnctiskane bcGcde se računajo enkrat reč. Najmanj pristojbina 40 atotink. '	Pluća se takoj.	' ' "
O priliki birme!
Ure, verižice, uhani prstani- Vse po jako znižanih cenah
pri BOGOMILI? PINO
===== (prej urarju v Sežani) ===
TRST, ulica Uincenzo Bellini 13 - nasproti cerRue S«, flntona noosžci
na hemerajdah, revmatizmu, protinu, glavobolu in zastarelih tajnih boleznih zamore ozdraviti s pomočjo
Odvarkov (pcotti) Sarsaparilje ?renclšal
G odvarkov za K 1"20 posije po poštnem povzetju
Odlikovana lekarna Frendini passo Bi piazza št. 2-
Birma!
Proda se čevljarska delaunlca in
nrnffflinlnfrtf Dobro upeljar.a čevljarska detav-piUUUJUlIlIlUt niča in prodajalnica v bližini ljudskega vrta (Giardino pubblico) v Trstu, se proda takoj, ker lastnik iste ima preveč deia z drugo čev-Ijarnico. Pcgnji ugodni. Natančna pojasnila daje go3p. JOSIP SKUBIC v Trstu, uf. Giulia št. 22.	1717
ANTON J0GAN, mizar
Sprejme vsakovratna naročila ir popravljanja.
Ima vedno pripravljeno nohištvo za spalne in jediine aobe ter kuhinjo.
TRST — ulica Farneto 45.
Hočeta sc prepričati?
obiščite tcIIVp fiLHdičr*
Pssrijs SalsrirJ
tfolla Fabra 2	ul. Pc«t« «u»v« s
(Togal Teirciite).	Citla rfi	'
Velik it^or izgoteTlj<iii»» oblek z» ^icike. iccic* k»«tuui Efl oiroke. PoTrSniti, raočae jcpn, kr.ica! vi 'jvsnib. pal«totoT. Obleke dom ia delo. D«lftTi>i ; oblake. Tircliki loMen. KeprfinoćLjivi plarči »pr^L^' ; iEgiečki).	ali tata: bit.go tu- ia iiofstc?!'
avari. Izgetovljajo $t obleke po ui3;i pe ntjeo**?' i »uJi, tclao. fcoii'Iuo in elefra^tae po aiilr.ii e«*' *
Denarna posojila ir^ p.
siv«, zamerelo dobiti oseba vsaf-ega sloja ts Uko na osebni kolikor ni hipoiakarni kredti pod ugodnimi povračili. Hipotekama pcaojiiu v vsakem znesku so dajej« po ie!]i strauk ■roti primernla obrestim ozirsna proti arror-tizaciji. Obrniti sa je na^OSIS'A ZIDA&Iv alics, della Caserma fit. 14, I. a9.Ć od •.—12. predpol. In sd 3.-6. pcpoludn®
ZALOGA P.VA
STEIP^FELD
iz tovarne
Bratov Heiniughaus:
in iz meščanske tovarne
„Pilsner Urquell{;
===== v Plznu =
1	v aodčekih kakor tudi v buteljkah. ■)<■ -»T
ZALOGA
Mmm^iP^hnhlpr
vedno aveie kisle vode pii
ANT0NI0 DEJAK, junior
TRST, via degli Artisti št. 9 in \\
TELEFON »tev. 505
fi. JVCiUovatz
mehanična delalnica Trst — ulica del Trionfo 1
izvršuje vsakovrstna
kovaška in mehaniška deia
kakor tudi nikelovanja.