Halollik rerkien 11 mt. Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velj& po pošti za celo leto 4 ^ld. 60 kr., za po leta 2 gld. 40 kr., ca četert leta 1 gld. 30 kr. V tiskarnici sprejemana na leto 4 gold. za pol leta 2 gold., za četert leta 1 gold., ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej. List 3. Tečaj XXV. Yr Ljubljani 19. prosenca 1872. Zmaga sv. kriza v X. slo te t Ji. „Glej , svojo roko povzdignem proti narodom, in proti ljudstvom kviško postavim svojo zastavo." Izai. 49, 22. „Kadar bom povišan od zemlje, bom vse k sebi vlekel" (Jan. 12, 32.), so besede Jezusa Kristusa, ktere je govoril on pred svojo smertjo, in ktere so se v djanji spolnile potem, ko je na drevesu sv. križa sklenil bil svoje življenje. Od zemlje povišan je križani Jezus vse pritegnil k sebi, nebo in zemljo, Boga in ljudi, angelje in celo pekel. K sebi je pritegnil Očeta nebeškega, kadar ga je spravil z nami. Pritegnil je svetega Duha, ker je z močjo in zasluženjem svoje smerti na križu z nebes poslal ga k nam na zemljo, ter zaslužil, da prihaja tudi v prihodnje. Pritegnil je angelje k sebi, ker je kar njihov Gospod izpraznjene prostore angeljske po-napolnil z močjo sv. križa. Potegnil je k sebi serce svoje matere, ktero je z njim v duhu pribito bilo na križu. Potegnil je grešnike, ker jih je obernil k sebi. Potegnil na tisuče mučencev in devic, kteri so zanj radi terpeli najgroznejše muke in smert. Potegnil je solnce in mesec, potegnil je skale, ker so o njegovem križanji in umiranji dajale znamnja svoje žalosti. Potegnil je k sebi umerle , ker so mnogi vstali od mertvih. Potegnil je pekel, ker je duše iz predpekla rešil ter hudobne duhove kot njihov premagavec pognal v večno pogubljenje. Popraševati, zakaj se zmaga svetega križa ni koj pokazala v celi svoji slavi, bi se reklo popraševati, zakaj gorčično zerno ni koj drevo; zakaj žito in proso ni koj za žetev; zakaj dete ni koj mož? Vsako delo Božje, če je tudi samo v sebi doveršeno, k svojemu razvitju v času in prostoru potrebuje let in let. Nobena stvar ni koj v pervem trenutku to, kar more in ima biti, temuč polagoma po djanji raznih notranjih in vna-njih moči sc razvija in doveršuje. Nauk svetega križa, vera kristjanska je kar delo Božje samo v sebi ali predmetno sicer doveršeno, Božje, in kakor njen virnik Bog, sama večna pravica, nespremenljivo , ki se v bistvu svojem z nobenim človeškim razumom ne da preminjati, popravljati ali dopolnovati, kteremu se po besedah nebeškega Ličitelja samega naj manjši čerka ali pičica ne more dodati ali odvzeti; vendar da bi na zemlji postalo to, kar ima biti, da bi odstranilo vse zapreke, prijelo se srečno v sercili človeških ter sprejeto ined narodi, med ljudstvi se razvijalo vedno boli in bolj , rastlo in doverševalo se posebno, t. j. da bi ljudje vedno boljše ga spreumevali in k svojemu časnemu in večnemu blagru vživali, k temu so leta in leta Sotrebne. Kakor tedaj gorčično zerno, da zraste iz njega revo, potrebuje več časa; tako se k temu, da se kraljestvo Božje, učenje svetega križa, na zemlji vstanovi, razširi, pokaže in konečno vzmaga, potrebuje na tisuče let. Popraševati, zakaj mora Kristus bojevati se s svojimi sovražniki, bi se reklo popraševati, zakaj mora gorčično zerno predreti skozi zemeljsko skorjo in mnoge vihre, ako noče ostati brez koristnega sadu V Zaka j se telo protivi duhu, priroda svobodi, lenoba gorečnosti? — — Slednja stvar, ktera ima življenje v sebi, se le po vojskovanji z mnogoterimi zaprekami povzdigne do svojega pravega višega življenja. Res krasen je nebeškim prebivavcem pogled na zemljo, pogled na polagoma se doveršujoči boj med Gospodom ter njegovim kraljestvom in med satanom pa kraljestvom njegovim. Tako tiho je na prestolu nebeškem! Kralj kraljev in Gospod gospodov tiho gleda na človeške otroke, kakor da bi se nič ne zmenil za njihove tela! Not zc. pravi v , svojem sercu: „Ni Boga". Tiran ves napuhnjen popra-šuje: „Kdo je Gospod, kteremu imam biti pokoren?" Farizej nasprotuje pravici Božji, preganja nje spozno-vavce, smeje živi po svojem poželenji. Ju glej, kakor bi se Bog ne zmenil za Izraela, tako tiho je ! Kako dolgo pa bode molčal ? Doklej bo norec tajil Boga, in tiran, ki je prah in pepel, doklej sc bo vzdigal zoper Najvišega, in neprijatelj pravice, doklej jo bo sramotil, zaničeval, in doklej bode preganjal nje prijatelje? Kmali, prekmali pride dan naj grozne j šega maščevanja. Kakor tat po noči pride nad vse sovražnike Božje, nad preklinjavce njegovega imena, nad tlačitelje njegovih vernikov. Zdaj ima Gospod poterpljenje , čaka in molči in zaderžuje svojo pravičnost, morebiti se spreobernejo in spokorijo. Ali ne bode vedno tako. Kakor vihar pride pravičnost njegova, in kakor blisk se pokaže maščevanje njegovo. Zdaj po koncu deržijo svojo glavo in ponosno zre okoli njih oko; brez kazni se svetijo v svoji slavi in gostijo v pozemskih sladnostih, tolstijo od mozuljev sestradanih revežev ter se napajajo z nedolžno kervijo. Kako vse drugač bode z njimi tisti dan! Na dno pekla pahnjeni bodo ti, kteri so se povzdignjenc dornišljevali celo do neba, sramota bo njih delež, norčevanje njihovo se oberne v jok in škripanje z zobmi. Grozno se bode Gospod maščeval nad njimi po svoji pravičnosti. Vsi prepadeni bodo vidili svojo časno in večno pogubo. — Izgnani bodo iz kraljestva Božjega. Vnjšake Kristusove pa bode obveselovalo slavno njegovo orodje z napisom: „V temle znamnji zmagaš!" V nobenem veku ni bilo toliko častitljivih kristjanov obojega spola iz vseh stanov, tudi iz kraljevskega rodu, kakor v desetem stoletji. Razun vzhodujih iu zapadnih cesarjev, kteri so v veliki časti in ceni iui<-li vero v križanega Jezusa, so s kerščanskimi čednostmi ponašali se naslednji visoki možje, kakor: Robert kralj francoski} Štefan kralj ogerski; sveti Venceslav kralj češki; Henrik cesar rimski s svojo deviško ženo Kunigundo; Ko-luinban Skotee iz kral jevskega rodu: Edita o pati nj a sestra Edgara kralja angličanskega ; Pelagij mladeneč kraljevske rodovin«-, kteri je raji terpel najgrozovitniše mučenje kak-.r da I »i bil zgubil svojo mladenško čistost; sveti Vojt« h Adalbert) nad-kof praški: B-rnard iz Ilil-deshajuia: Konrad škof kostniški in pre m nogi dragi. Vsi ti iz-verstni možje so se v š«»li križanega Zveličarja naučili |x» k«*rščan.-ki živeti iu umreti. (Konec nasl.) MZrropeJske rinite in rude v karstro. I lovori >e o nekem vradnem pisan ji ruske deržavne pisaruiee. ki ima veliko tehtnost. Bila lii okrožnica kneza I iorčakova. ktera priterjuje, da približevanje med Kupijo iu N« mčijo s«* je zgodilo zato, da se rudečkarstvu zobje pokažejo. To pa bi se strinjalo s tim , kar se je pravilo o shodih v tiasteinu iu Sol n ograd u. Pristavlja se, da Kusija je čisto pristopila k temu, kar mislite Nemčija i n Avstrija in sedaj da knez (iorčakov hoče na t » pečat pritisniti. Ce je kaj resnice v tem ali nič ne. se ima kmali slišati; to pa je gotovo, da samo vladarsko orožje bode malo koristilo zoper rudečkarstvo, ako bode Cerkev vklenjena ter ne bo mogla svojega duhovnega vpliva obračati na zmotene, bodi si rudeč-karje. liberalce in sploh na narode. Mavtarji z liberaluhi pa rudečkarji, to je ena vojska: Mavtarji kakor prednja straža so udarili na Cerkev, in ako Cerkev potlačijo, bodo rudečkarji ko zadnja straža napadli deržavo. Kazloček pač velik je ta, da Cerkve zatreti ne morejo; vlade in dinastije pa lahko, — kakor se vidi na Francoskem in drugod. Nasa z ve zda* (Konec.) Drugim ni vera po všeči, ker sami zoper vero žive v svoji strasti in vera zapoveduje, da se jim morajo odpovedati. Kar pa komu ni všeč, to bi rad odstra-n I. torej zaveržejo vero! Pa kako bi jo naj laglje ugasnili to zvezdo, kako naj laglje ljudi zapeljali? Berž si jo izmislijo in pravijo: vera nasprotuje vednostim! To je kaj mična limanica in veliko se jih je na njo vjelo; ali poglejmo jo bolj natančno! Vprašajmo, kterim vednostim pa vera nasprotuje? Ali mar jezikoslovju, pri učenju slovenskega , nemškega, latinskega jezika? Ali mar preiskavi zgodovine? Bebec bito terdil! Morda pri pregledovanju zvezd, kakove so, kako se gibljejo, ktere moči jih sučejo? V to se potrebujejo le oči, daljnogled in pa številoslovstvo. Vera nima s tem preiskovanjem nič opraviti. In tako bi lahko našteli vse vednosti, ter videli, da vero brez njenega zasluženja ali zadolženja krivičijo. Ta limanica je toraj le na slepilo narejena in namenjena takim, kteri sami zase nič ne mislijo, ampak vse verujejo. — ali sv. pismu? o ne! ampak vero obre-kovajočim judovskim časnikom. In tacih priprostih liscev ie prav veliko. < >ni zapuste svitlo luč vero, in slede za beriavo lučjo neverskih spisov, ne zato. ker bi bila vera res brezumna, ampak zato, ker ti spisi kaj dobro vstre-zajo človeškemu mesu in poželjivemu sercu. Njih dela so hudobne, zato ne pridejo na luč (sv. vere), da bi ne bili obsojeni. Volkovi so v ovčjej koži, — varujte se jih, na njihovem sadu jih bote spoznali. Da bi pa ljudi še laglje zapeljali, zatekajo se še k družim pripomočkom , oni skušajo veljavo odvzeti posebno duhovstvu, ktero nosi pred nami luč sv. vere. To je prav satanska zvijačnost. Ako duhovne ogerde, ako V/-rv'j'' sovraštvo do duhovnov, res po tem bi bilo kmulo z vero pri kraju. Ker kar sovražim, tega se ogibujem in od sovraženega nočem nobenega daru! Da pa bude to hudo sovraštvo, jim služi prav peklenski pripomoček: laž in obrekovanje. V tem slede svojemu mojstru satanu, kteri je enako ravnal, da je priprosti Evi Boga pristudoval, češ, Bog se je lagal, rekoč: umerla bosta, ako jesta od tega sadu! On vama je le nevošljiv, tla bi ne prišla k spoznanju in bi ne bila, kakor on! Tako je satan Evo premotil, in z enakim obrekovanjem skušajo tudi vas premotiti sovražniki sv. vere. Duhovstvo obroku je jo in se lažejo, češ, da je nasprotno vašemu na-redku, da vas vklepa v temoto, v verige sužnosti in do ve, kaj še? K sreči je slovensko ljudstvo preveč pošteno in modro, da bi takim gobezdačem kaj verjelo. Zato ne bom vseh teh laži dalje spodbijal, zadostuje naj, da sem ti jih nekoliko pokazal. Modri i/, jutrove dežele so šli telesno v Jeruzalem, — mi smo se le po duhu mudili v tem Jeruzalemu, kamor ne dosega luč sv. vere — a bežimo vun iu zrimo veseli na svitlo našo zvezdo, ktero nam je sam Bog poslal v neskončni ljubezni in modrosti in ktera nas pelje tje pred včlovečenega Boga. Malo Dete, v plenice povito, v naročju čiste Device — to je Bog. Kdo bo umel to skrivnost, to djanje večne ljubezni? Hvalim te, o Bog, ker si to ponižnim razodel, pa prikril (posvetno) modrim in prevzetnim. S ponižnim duhom padimo na kolena in molimo ga! Naj se posraehujojo nejeverniki in jeze! „Quare fremuerunt gentes et populi meditati sunt inania!" Vere ne bodo nikdar uničili — uničili bodo pa sami sebe. „Dominus subsannabit eos;. . et in furore suo conturbabit; tanquam vas tiguli confringet eos.u (Ps. 2.) Kdor pa gre za svitlo zvezdo svete vere , kakor jo uči katoliška cerkev, ter jo oznanujejo od Kristusa poslani duhovni, ga bo vera zveličala. „Quoniam videbo coelos tuos, opera digitorum tuorum: lunam et stellas, quae tu fundasti." (Ps. 8.) A. J. Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. Rokodelskim ueenrem, kakor je bilo zadnjič omenjeno, je bil gosp. dr. Vončina z gg. rokodelskimi družniki vred pripravil kaj prijetno božičnico. Čez 60 pridnih in čverstih mladenčkov je bilo okrog božičnega drevesa zbranih, med njimi njih goreči vodnik Vončina, ki je v pričo množili gostov, mojstrov in tudi več imenitnih gospodov, gospa in gospodičjn razlagal začetek in namen tega novega združevanja. Ze celo leto in še nekaj več zbira rokodelske fante ob nedeljah, in postrežljiva gospoda pod vodja Gros in katehet Flis mu pomagata ter jih podučujejo v kerš. nauku, petji in več druzih potrebnih rečeh. Prizadevanje, vse hvale vredno, je dečkom neizrečeno koristno, še posebno pa tudi dobro za gg. mojstre, ker se mladina tako privadi priljudnosti in sploh olikanega in čednega obnašanja, kakor vsaka deržina rada ima. Že ta večer so dečaki obilno pokazali, da prizadevanje in trud z njimi dober sad rodi. Njih obnašanje, če tudi v toliki množici, je bilo prav postavno. Peli, zglasovali so krajši in daljši povesti, pesmi in govorčke, vmes tudi nemške, zraven božičnega drevesa in jaslic, da jih je bilo res veselje viditi in slišati. Kako je tudi mesto vneto za to napravo, priča to, da v malo urah ste bile dve blagi gospe za ta večer fantom nabrale čez 50 gl., iz kterega denara se jim je nekaj daril za ta večer kupilo, drugo pa se bode še bolje za nje obernilo. Proti koncu je gospod mojster Sventner s prav serčnimi besedami nagovoril fante in priljudno zahvalil pričujoče goste za njih vdeleženje in g. ur. Vončinata za njegov trud. Delitev daril in plenjenje lepotij z božičnice med petjem je za mladino tolikanj lepi večer sklepalo. Bog daj obilnega sadu, pa tudi mladini hvaležne serca za tolike večstranske dobrote, ki jih vživajo. Kilo ima prav? „Svobodna Cerkev je pogin svobodne deržave," to je rekel dr. Schaffer v svojem prekucoval-skem govoru v steklenjači. Ko bi nam pač povedal, ktero cesarstvo, ktero kraljestvo, ktero deržavo je že svobodna Cerkev pokopala? — Resnica bode blezo le ta ostala, da trajinuvrurstvo je nesreču in pogin svobodne, in vsake deržave. Ko bi framasoni 110 bili rili in kopali. Avstrija bi še zdaj imela Lombardijo in Benečijo, in nesreča pri Sadovi bi se ne bila zgodila, in ljudstvo bi na pol manjši davke plačevalo , kot jih mora zdaj odrivati. Mirno in srečno je bilo Napolitunsko, Toškana, Lombardija, Benečija, dokler niso tramasoni jih prerili, vlad prekucnili, ropa za pravico vstanovili. Naj manjši davke med vsimi evropcjskiini deržavami so imele papeževe dežele, dokler ni bilo vanje samosilnih trama-sonskih roparjev ; zdaj pa po vsem Luškem ni druzegu kakor ropi, vsakdanje prelivanja kervi do očetu — so-prugo — detomorstvu, naglo pogoltovunje vsega poro-panega tujega premoženja, žuganje še le novih ropov, prestrahoviti deržavni dolgovi, toliko novih davkov, da bodo skoraj v zadregi, kako jih imenovati. In kdaj bo bolje? Nc poprej, razun kadar se bodo k rešiteljici Cerkvi nazaj vernili, kakor je vselej bilo. Frajmavrarstvo vidi, da Cerkev ima sama stanovitne, zdrave, neoveržljive načela in vselej trezno politiko; toraj z vso silo lioče duhovstvu usta zamašiti, da bi le samo po svojem narode učilo, žulilo in jih v brezno pahnilo. Vse svoje načela o svobodi, enakih Fravicah, ravnopravnost i vsih verstev, o to-eranciji, s kterimi so se tolikanj košatili in bahačili, so čez noč pozabili, in zdaj ne vedo nič druzega ozna-novati, razun to, kako bi Cerkev zvezali, vklenili, jo deržavi kakor sužnjo deklo v oblast dali, ali kakor „Vaterland" pravi: da bi kultusministra postavili za arlii-patrijarhu, česar l i se Stremajer tudi javalj ne branil. Tega liberalci ne morejo odpustiti, da je ljudstvo svojemu duhovstvu zvesto in podložno in vsi divji so od same nevošljivosti zavoljo tega! Kako pa če drugač biti? To je bilo vselej in mora biti vselej, sicer niso verniki in ne more se več govoriti „0 pastirjih in ov-čicah." — Kristus je zupovedul: „Pojdite, učite vse narode s polno vu ti vse, kar sem vam zupovedul." Ni rekel: ločite politiko iz svojih govorov. Kako bodo učili „vsc", če vsega ne smejo govoriti? Kako bodo resnico povedali cesarjem, kraljem, deržuvnikom, poslancem, Kako njih pomote svarili, ako nc smejo tudi o politiki govoriti ? Deržavniki bi smeli se v zakramente mešati, šolo od Cerkve tergati, od cerkev in cerkvenih lastili še veči davek kakor drugod pobirati, samostane in duhovske hiše prestikati, jim po volji prihodke ustavljati, seme-nišu po svojem vravnavati, mladino od duhovskih opravil odvračati: Cerkev pa bi še ust ne smela odpreti in za vernike poskerbeti, ktere ji je Sin Božji izročil! To bi bilo čisto fraj ma vrarsko, teh sovražnikov človeštvu, kteri pri vsem svojem kriču za deržavne koristi v resnici deržavi ravno tako malo privošijo, kakor Cerkvi, kar na Laškem že dosti očitno kažejo in bodo o svojem času pokazali tudi drugod, samo ako se jim posreči Cerkev za zdaj potlačiti. Z c veliko- in velikokrat, pa kratko in malo ne brez vzroka, so katoličani te leta ponavljali besede sv. Duhu: „K t nune r e g e s i n te 11 i g i t c ; erudimini, q u i j u-d i c a t i s terram!" (Ps. 2.) 0 cerkveni godbi. Dotični stavki in opomini v zadnjih listih Zg. Dan. so veselo znamnje, da sc je tudi v naši domovini v tej zadevi nekako gibati j« lo. Z ozi-rom na to sc v začetku leta našim orgljarjem in sploh prijateljem pravega cerkvenega petja gorko priporoeujeta lista ,.Fliegende Bliitter tur kathofisehe Kirchcn Musik" VII. tečaj, in pa „Musica suera" V. tečaj, v povzdigo cerkvene godbe, izdavana po slavnem Fr. \Yitt u v Ra-tisboni. Izhajata po enkrat na mesec na pol poli najvoče osmčrke, vsakikrat z muzično priklado 'posebej 4 strani), ter veljata za celo leto po pošti prejemunu po No kr. srebra in 10 kr. papirja 'pri bukvarjih pa po 1 gl. s kr. a. v.) Cena je tedaj nenavadno nizka, kar je mogočo le pri velik«-iu razširjenji teli listov. Obstoji pa vsak list za-se; Fl. BI. t". K. M. so obenem organ < Veili jnegu društvu na Nemškem, kterega pravila so sveti < Ve hi. decembru 1870 poterdili (šteje že nad -.IM» udov. V vterjenje priporočbe naj sledi tukaj zapopadek miizičnih priklad v preteklem letu. ..Fl. BI. t'. K.-M." so prinesli: ,,Mis>u in honorem s. Augustini" \\ itt 4 glasno, ali pa enoglasno z orglami; veleslavnega Fr. LUzt a ..O stilu turi s" in ..Tantum ergo" za 4 ženske glasove z orgl.; „Missa pro defunetis- (Ktt) -Iglasno: '» Laiiientacije ( \Vitt> 4- in ."glasne; pesem na čast sv. Petru (\Vitt . — M lisica saera pa: Konec velike iu>trumentalnc maše K. (ireith. op. 1H : latinske lavretanske litanije 1 \\"itf• :V glasne; „Luudate Dominunr* r godbino-znanstvenih in družbinih naznanil, življenjepisov itd. jo precej. Pač le želeti jc, da bi ta dva lista povsodi prav obilno bralcev našla! S. Ih'11/.ha SV. Mohora je prosilu naznaniti vabilo, ki je tukaj po večem ponatisnjeno. Vabilo v družbo sv. Mohora 'za Irto 1*7'1. Slovenci! pristopite k družbi sv. Mohora, tuko vabi družbini odbor vse Slovence brez razločka stanu, spola in starosti tudi letos, ko nastopi družba svoj dvanajsti tečaj. Zares čudovito je Bog blagoslovil dosedanje družbino delovanje; družba j«- s svojo delavnostjo pre-aerla v narodovo množico; postala jo ubogemu slovenskemu narodu občna šola omiko, poduka iu zabave. Lani je bilo vpisanih 17..'>Vf> družbenikov, vsak je prejel za mali donesek enega goldinarja šest bukev, ki obsegajo blizo 70 tiskanih pol. V 10l..'l7«» iztirili romajo tedaj lanske družbino knjige po vseh slovenskih pokrajinah. Ako pogledamo 0110 ogromno število družbenikov sv. Mohora, mislili bi skoraj, da to obilno število obsega gotovo vse, kar jih le mod Slovenci brati zna, da iu mogoče toga števila mnogo prekoračiti. Pregledajmo pa Koledarjev imenik bolj natančno, koliko d« kani j najdemo v njem , ki bi lehko po dva in trikrat več družbenikov štelo, koliko je slovenskih vasi in tur, ki ^o enega uda nimajo; gotovo pridobimo še na tisuec novih družbenikov, ako le hočemo. Zato, premili rojaei, Vas družbini odbor spet priserčno prosi, bodite tudi letos družbi sv. Mohora z veljavno svojo besedo v pomoč in podporo; zlasti pa do vas, prečastiti dekanijski in farni predstojniki, ponavlja odbor uudhžno prošnjo: ne utrudite se, ljudstvu razlagati družhinc namene in njene koristi in bratovščino priponičevati. Kolikor vce uov.it udov pristopi, toliko lože j bode družba rešila .-vojo žlahtno nalogo, toliko več dobrih knjig bo dajala na sviti", toliko ložej bo skerbela, da se ubogo slovensko ljudstvo povzdiguje na čedalje višo stopinjo prave omike in srečnega blagostanja. Družbine knjige se bodo tiskale v li»-2O.0O0 iz- * tisih in sicer v lastni družbi ni tiskarnici, ktera je z novim lotom popolnoma vredena. Vsak ud prejme letos H knjig in sicer: 1. Življenje svetnikov in svetnic božjih , VII snopič s 25 podobami. 2. Življenje in smert Kristusova, 4. snopič. 3. Prav zanimivo in podučno, narodno, gospodarsko delo: j,Kupčija in obertnija — denar in blago", spisal F. Kočevar. 4. I in ni živinorejec s posebnim ozirom na govedje, spisal Fr. Govekar. 5. Večer niče 25. zvezek, za ktere so namenjene letos krajši povesti in drugi zabavni in podučni spisi. 0. Koledar za leto 1873, kteremu bode dodan popolni imenik družnikov. Pri oglaševanji naj so blagovoljno pomni, kar družbini Koledar 1. 1. omenja stran 14">. K temu le še prošnjo dostavimo, naj častiti poverjeniki blagovolijo vpisati ude kolikor mogoče v tistem redu, kakor se bojo tiskali v Koledarju iu naj na koncu vpisoval ne pole ne pozabijo dostaviti, pod kterim naslovom in po klerej poti si želijo o svojem času knjige iz Celovca sprejeti — ali po pošti kot poštno blago ali po železnici kot vozno blago. Verli tega častite poverjenike in sodelalce nujno prosimo, naj ude vsaj do 10. aprila 1.1. družbi dopošljejo, ker poznej naznanjeni noje sostavljenje obširnega imenika silno zaderžavajo in ovirajo. V Celovcu, 1. januarja 1872. I)ru/I>ini odbor. I/ Preske. ' \>ri zvonovi.) Kranjska dežela slovi že od nekdaj, da ima veliko lepili cerkva z visokimi zvoniki in velikimi zvonovi, ki so ne L* po teži, temveč tudi po le|M> vbranein soglasju imenitni. Fara sv. .Janeza Kcrstnika v Preski pri Medvodah pred letom 17**> še podružnica Sorska, ima sicer majhino, pa po skerbi ranjcega fujmoštra g<»sj>. To m ca spodobno o zal i šari o, z lepimi altarji in z dobrimi orglami oskerbljeno cerkev, ktero so v adventu leta 1*7') o vpeljevanji novega faj-moštru č. g. L. Aleš-a stolni dekan v. čast. gospod J. Zupan v svoji pridigi furmanom v čast lepo pohvalili, {>a pristavili, da škoda je, ker nima lepšega, farni eer-tvi bolj primernega zvonila. Ta beseda za veličastvo cerkev tako serčno vnetega gospoda je hitro zbudila serca dobrih furmanov, in ker je Preska tako srečna, da ima nekaj prav premožnih posestnikov in druge visoki' in radodarne gospode v svoji fari, je bilo moč, da so ravno kakor za Kožic pret. leta peli štirje novi zvonovi. Vlil jih j«- g. Satnasa; slovesnost s prav podbudno pa zahvalno pridigo 3. nedeljo v adventu je imel gosp. častni kan. dr. Klotutar. Veliki zvon tehta blizo 34 centov in či>to soglasno so vbrani v kvartsekstinem akordu mehkega (mol. ». namreč: t", f. <"• Z milim, nenavadno prijetnim, pa vendar veličastno krepkim glasom se razlegajo daleč po okolici ter razglasujejo slovenskih Kranjcev pobožnost in gorečnost za Božjo čast. |)o|iis i/ Koli nje v ..Gorizianu" kaže, kakošen strah mora Viktor-Kmanvel imeti pred Kvirinalom (papežu ugrabljeno letnico), ako je res, da ni še ,,zadovoljen s posestvom ..Ka-tel-Porziano/' ki ga je vojvod Grazioli sanj prodal za 4 milijone in pol, temuč si je še najel od kneza Piombina pristavo Ludovisi. Ta pristava je v Rimu . in sieer ne deleč od Kvirinala. Kral] tedaj hoče v Rimu le osebenkar biti. še v slavnem Kvirinalu ne prebivati? Kaj posebnega. — Morebiti je strah pred Kvirinalom re> <.<{ tod, ker je menda Viktor-Emanvelu neka prerokovalka na vprašanje, kako bode umeri, odgovorila: da ga bodo v Kvirinalu na postelji mertvega našli. Kudečknrji, pravi dopisnik, krožijo po Himu, letijo po Laškem, in vlada se ne peča za to. ima pač z dru- gim opraviti, ker se menda natihoma pripravlja, da bi popolnoma vse cerkvene redove zaterla. Ce le rudečkarji ne bodo še poprej vlade pognali in z njo tako storili, kakor je ona z Rimom. V Bolonji ima interna-cijonalsko rudečkarstvo že svoj časnik in tako nateza vse dalje svoje mreže. Rogovilstvo se tedaj verhuncu — in toraj tudi svojemu koncu bliža. zakaj zmagala bo poslednjič Cerkev, kakor je vselej. V iiorifi piše „Goriziano," da je od tam P. Ser a-fin Madon, ondotni rojak, šel v Rim, namreč v vstav sv. Fidela, ter se bodeta spomladi on in o. Maks podala v Ameriko v misijon, blezo v Kili. Iz Koslelil. 13. jan. 1872. Pretekli četertek, 11. januarja , ko je obhajala sv. Cerkev spomin sv. Higina, Iiapeža in mučenca, je bil naš okrajni glavar gosp. pl. fladung izvolil obiskati Kostelce in se po ravno tisti cesti na sankah poštnih o lepem zimskem dnevu peljati, po kteri se je peljal 21. maja 1870, in kakor je „Vtld." o svojem času sporočil, debelo bil zasolil zoper sv. Očeta Pija IX, namreč, da bi on, pl. Fladung, nezmotljivega papeža na germadi vidil. Ob 8. uri rano pridejo poštne sani z gg. pl. Fladtingom in še drugim gospodom na Banjo loko. Na pošti nazočim se je čudno zdelo, zakaj pl. Fladung tako hudo stoka, plaka, toži, tudi Jezusa kliče, za uho se derži, ker tisti dan nobeden drugi ni tožil zarad m**aza. Okrajni glavar bi bil imel še dalje se peljati do Fare, morebiti do Broda pri Kupi. Ali iz Banje loke, kjer je voznjača dobil, se je berzo nazaj v Kočevje odpeljal. Kaj se mu je bilo zgodilo? Napoti iz Kočevja, še na kočevski zemlji blizo Morave, se je bil poštni voz z njim vred zavalil v neko jamo, in poškodoval se je, pa ne ve se ravno, v čem. Radi bi mu bili pomagali, pa ni hotel na Banji loki ostati. Da bi kdo kaj ne na-toleeval, naj povem , da se je z nemško kočevsko pošto vozil, konje je vodil nemško kočevski hlapec. Nemčija gaje tedaj prevernila; slovenski voznjač pa gaje zvesto v kočevsko mesto nazaj pripeljal. Milujemo nezgodo Fladungovo, in pri tako rezni in žalostni reči, kise je dogodila o spominu enega papežev svetnikov, samo nado izrečemo, da g. pl. Fladung se bo ozdravil, in se zahvalil tudi patronu kočevske tare sv. papežu Fabijanu (ravno v saboto, 20. janvarja), da se v hudi nevarnosti ni še kaj hujega pripetilo ; gotovo pa tudi obžaluje une nespremišljcne besede zoper bogoljub-nega papeža Pija IX, ako jih je res govoril. — Ob enem naj sporočim o mnogih potresih, ki se godijo tudi po Kočevskem; !>., 7., 10. jan. so bili po-nočni potresi; božične dneve 1871 in včeraj 12. jan. so bili pa opoldan zaporedoma z nekolikim prenehanjem trije močni buti. Škode sicer ni, kakor v Mokronogu, vendar se zidovje trese, in okna ropotajo jako. Dobro bi bilo vzroke tih potresov poznati; učeni geologi imajo firiliko svojo učenost djansko pokazati in svet rešiti ve-icega strahu, ako so zmožni zabraniti silo potresa. Naši Kostelci, ki v Mokronog hodijo, vedo veliko povedati o ondotnih potresih. Čudimo se, da očitni listi bolj ne ti-šijo v to, naj bi se zvedeni geologi zbrali v vradno komisijo in ubogim ljudem dober svet dali, kaj jim je storiti v ti dobi potresov, podzemeljskih gromov in bliskov! Pomozi Bog! *) — Iz Sežane , p ros. Z. — Prazniki, sami na sebi tako veseli, so bili za nas dnevi velike žalosti: Vzela nam je namreč nemila smert 4. t. m. občespoštovanega c. kr. okrajnega glavarja g. Al. Polej-a v 5(5. letu njegove starosti, po kratki bolezni. Bil je rajni v resnici spoštovan in ljubljen ne samo od svojih prijateljev, kterih število je bilo obilno, ampak tudi od svojih podložnih vsakega stanu, ^sakemu je bil *) Doželeno bomo skusili kmali oskerbeti. Vr. dober, pomagal je dvomečim z dobrim svetom, revnim pa tudi s svojim premoženjem, ako ravno ni bil bogat, in če tudi je zraven tega imel skerbeti za svojo lastno deržino. Bil je on velik prijatel sv. Cerkve, celo tudi bra-nitelj taisti, kar je dan danes toliko veči cene, kolikor bolj je redko. O prostih urah je bil prav rad v tovaršiji z duhovni. Ljubil je majhno krotko družbo več, kakor pa očitne posvetne veselice. S svojim ponižnim obnašanjem sc jc precej prikupil vsim, s kterimi je imel opraviti ali je z njimi zadel v družbi. Zato je bil vsim tako priljubljen, ljudem visokega kakor nizkega stanu, in Bog ga je v zadnji uri njegovega življenja še v posebno varstvo vzel, ker mu jc bil v življenji zvest. Ni se prestrašil spovednika, kakor mnogi drugi (sej hodil je k spovedi s svojo preblago gospo, kakor zapoved veleva) , ter je tudi zdaj prostovoljno in z veliko pobožnostjo prejel ssv. zakramente. Z ato se pa tudi smerti ni bal, ktera se je kmali jela bližati. Mili pogled na spovednika, kakor bi se mu bil hotel zahvaliti za podeljene nebeške dobrote ter se posloviti z njim in ga prositi za britko podobo Kristusovo, znamnje svojega odrešenja in upanje večne sreče, ktera mu je bila na ustnice pritisnjena; serčno je poljubil podobo Zveličarjevo, še dva navadna zdihljeja — in preselila se je blaga duša v boljšo, v našo pravo domovino. Njegove vdanosti v voljo Božjo, njegove hvaležnosti za vsako nar manjši reč, njegove lepe in lahke smerti ni moč popisati. Ležal je rajni le 10 dni, in umeri je pri vsem hvale vrednem prizadevanju svojega zdravnika tako naglo za dvojno pljučnico. Zapustil je preblago gospo s peterimi sinčiki, kterih naj stare ji ima 14 in naj mlaji 5 let. Pogreb časten, kakor ga je vreden taki mož, je imel na dan ss. 3 Kraljev popoldne. Šest izbranih kmečkih mladenčev, zraven njih pa (5 c. kr. vraduikov Sežanskih z baklami v rokah neslo in položilo je njegovo truplo v hladno zemljo. Ljudstva različnega stanu, ako ravno pri deževnem vremenu, je bilo višej od 10 )0. Voz za vozom je derčal od v.sih strani po cesti proti Sežani. Tudi mnogo Terža-čanov se je vdeležilo njegovega pogreba, in 14 duhovnov , v cerkveni obleki s svojim dekanom častnim ko-rarjem prečast. g. A. U. na čelu, ga je spremljalo do groba. Vsi so mu ginjeno vošili: Naj počiva v miru! V Muinkuvcm.*) janvarja 1872. Na ss. 3 Kraljev dan sem bil zopet v metropolitanski cerkvi pri veliki maši. — Naj tukaj nekaj opomnim, kar mi prav zlo dopada, in morebiti tudi kakemu drugemu. Kadar pridejo vikši škof v cerkev (do velikih vrat jim grejo vsi preč. korarji naproti, tako sem vidil tudi v Solnem gradu) popoldan k večernicam, se samo orgla na koru, kadar pa pridejo maševat, takrat pa pojejo pevci „Ecce sa-cerdos magnus", in sicer večidel brez spremijevanja z orglami. Ali ni to lepše, kakor pa tisto strašilo s pavkami in drugim vrišem, kakor se večidel sliši v stolnicah? — Po Božji službi sem se pa podal precej daleč na Gasteigberg, to je nekoliko vzvišen svet nekako sredi med predmestjema „Haidhausen" in „Au". Na tem griču stojite dve mali cerkvici ena poleg druge, perva in prav slaba kapela je sv. Nikolaja; druga prezala in posvečena kapela, je pa romarska in sicer M. B. na čast postavljena. Namenjen sem bil pa obiskati le pervo. Vprašal bi kdo, kako je to, da sem jel borne cerkvice obiskovati, ker v njih vender ne morem veliko viditi, kar bi mi koristilo v oziru umetnije? — Radovednost le me je sem pripeljala; ta mala cerkvica je začasno pervostolj- •) Pisma so vse doSle. Hvala! Vr. niča naših (monakovskih) starokatoličanov, novih krivo-vercev; tedaj sem želel viditi cerkev, v kteri se le ti novi protestantje (od kat. listov so tudi tako imenovani) zbirajo. Ta dan je pervikrat Božjo službo opravljal izobčenec dr. Mesmer. Sicer niso ti ljudje prav zadovoljni s to kapelo , namreč prav zlo cikajo na veličastno novo cerkev sv. Ludovika, in res je mogoče, da jo znajo šo dobiti. (V tej cerkvi je slovita slika ,.poslednja sodba", čez celo steno zadej za velikim altarjera, railana ud Kornelija). Ko sem došel na Gasteigberg, je bila eerkvica že popolnoma prazna, vidilo se je, da niso ravno prav vneti za Božjo hišo, ker v naših cerkvah se o praznikih tudi včasi veliko ljudi znajde zunaj službe li »žje. — Izobčenec profesor .1. Frohschammer je ravno zadnje dni 1. 1. izdal neki spis*) pod naslovom: ,,K\kom-munikationen", o kterem po svoje pojasnuje cerkvena izobčenja. Govori pa tako ošabno zoper vikšega škofa, kakor znajo krivoverci. Kakor nekdaj Luter papeža, tako ta izobčenec vikšega škofa krivici zmote. V Ambergu je bil 2. jan. pogreb meščana K. K s. Zunnerja, novega krivoverca, kteri je bil pred smert jo previden od odpadnika dr. Friedricha, ki je tudi pogreb opravljal. — Katoliško farno duhovstvo namreč je prepovedalo pogreb po cerkveni šegi, in tudi zvonjenje pri farni cerkvi. Pa od okrajne vlade je prišlo do mestnega magistrata določilo, da naj se zvoni pri farni cerkvi in dr. Friedrichu naj se ena cerkev odloči v ta namen, d-* bo za umerlemu mertvašnico opravljal, iu re ne bo šlo z lepo, naj gre pa s silo. — Tako je v resnici pri pogrebu ,,sila" zvonila z vsemi zvonovi farne cerkve. Po končani pogrebščini, ravno ko je dr. Friedricli svoj govor na grobu sklenil, je jelo goreti staro semenišč«;; od verha do tal je pogorelo, in še nekaj Iruzih poslopij. Občina v Tuntcnhausenu je kraljevi vladi predložila pritožbo, zakaj da pusti tako dolgo odpadnika lloso-tnanna v Tuntenhausenu; pa na take pritožbe je vlada gluha! Na to jc predložilo občinstvo do ministerstva prošnjo, da bi vender na mesto Hosemanna katoliškega duhovna jim poslali. Sinejo se pa zanesti, tla ne bodo prav kmalo odgovora dobili. To je nova p a r s k a svobod a. — 2S. grudna unega leta je bil g. Janez Nep. Lech-ner, župnik v Ilorgertshausen-u od okrajne sodni je tri-žinske zavoljo žaljenja veličanstva obsojen na leto in dan v ječo na terdnjavi. Na dan sv. Jožefa lanskega leta je pridigoval, da so sv. Oče oropani, da nikjer no najdejo pomoči, da je naloga katoliških knezov (nekdo je pričal, da je rekel ,,nemških knezov") svetno lastnino sv. Očeta varovati; pa ti so le leni gledavei, sicer se imenujejo, da so po Božji milosti, ne ve se pa, ali so po Božji ali hudičevi milosti. — Na Nemškem, posebno na Svabskera, je med katoliškim ljudstvom prav zlo razširjen neki zlagan govor, kterega bi bil škof Strosinajer v vatikanskem zboru govoril o nezmotljivosti. — Kakor se bere, je škof Stroa-majer lastnoročno li*. grud. preteklega leta pisal „Augsb. Post Zeitung i" sledeče verstice: Vsakteri, kdor je bil na zboru, ve, da tacega govora, kakor se mi pripisuje, nisem nikoli imel; stališe, kterega ima omenjeni govor, ni nikoli bilo moje. — V Aiblingu je prišel priprost kmet v okrajno sodnijo in ni berž klobuka razglave vzel; kar neprevidoma za-rohni pomagač sodnijskega sluga nad njim: Vi. ,,tun- Ker je dandanašnji turih spisov veliko, li kterim se Štejejo tudi zop^r ver» pisajoči časniki, toraj naj op^mnimi, da tisti , kteri menijo, da jim je potrebno take krivoverske spise brati, m »rajo od Cerkve, to je, od škofa, ali v hujših reččh <-el<» iz kima k temu privoljenje imeti. Cerkev je v tem na t*uko, ker želi obvarovati svoje otroke zapeljanja in pogubljenja. Vr. tenhausenski" voli. kadar pride vaš nadškof k vam, takrat j trav liitro kl«>mk«- snemate z glave in poklekujete; kadar pridite k nam, ja ne vesta kaj vam je storiti! _ K.-tk« r ><• sliši iz Kima, bodo sv. Oče med novimi kaidinali imenovali tudi poznanskega in kolinskega nadškofa. vrat« slavsk« ga ki.« z« škofa (in gorija pl. Schera. Liberalni listi pravijo. da bi t«. naznanilo skoraj never-jetn«». kajti to je bila prevelika brezozirnost do kralja — tako katoliškega, se ve V V V en« m liberalnem listu se tudi to le bere: .,Nedavno j«- neki splošno čislan meščan v pr« «!mestji An. «»če velik«- družin«', za sn.« rt zbolel. — Pobožnega duha, kakor je bil. i;i zamudil se pr« d simrtjo se za <»dliod iz t«ga sveta j «> keršansk«. pripraviti. — Pokliče katoli-šk«ga »hdiovna in n-s prid«- k njemu in»v«,katoliški kaplan «.«1 pndnustne fare Matere Jiožje v Au-u: toda ne da bi mu prinesel t« !a/il«. >v. vere. temuč da bi ga prisilil v pričo dw l> poklicanih prič preklicati svoj podpis na a«ir« >i z«»p« r nezmotljivost. kter«. j«' tudi on podpisal. — Mož >«• res da pn-g«»v«»riti, in prekliče sv«.j podpis". — Zavolj«« tega, >«• ve. hinavci renče nad kaplanom, ker je rev« ža bolnika spreobernil na sni«-rtni postelii. Zdaj malam križev pot zav Štango. Podobo M. B. za Bosn«>, bom n«-s«-l prihodnjo sal»«.to v benedikt. samostan pri baziliki sv. Bonifacija pokazat svojim novim znan«-« m v t«-m samostanu. Iz Amerike. Ba\ti«ld, nov. 1*71. (Pismo prečast. g. misijonarja .1. (Vbul)a.) Kavno kar sem po čast. g. Buhii prejel 441 , tolarjev (t. j. W gl. 40kr.', ki so mi jih poslali dobrotniki iz Kranjskega. Zlo sem sc začudil. ko m«- je nepričakovani dar došt-1, ker sem mislil, da sem na Si«.venskem že popolnoma pozabljen. l'r»-s«rčna hvala vsein »lobrotnikom! Upam, da bo dobroti ji vi Oče nebeški jim tisučerno to imvernil, kar so si sami sebi pritergali in darovali v prid kat. misijona. Kavno zdaj sicer irsem tako patreben; ali od majnika 1*7'» do t«-bruarja 1*71 sem bil v takih stiskali, kak«-ršnih p«»pr«j š<- vse svoje žive dni nisem imel. Postavljal sem namreč takrat novo veliko c«-rkev v Duluth-u, norem mestu na lercm bregu šent luiške reke v mine-sotiški deržavi. ki >o ga Amerikani pred dvema l«-t«.ma vstanovili. — Sicer >«> mi šent pavelski šk«»t, mil. gosp. (■»rac«*, hotli totli to delo prevzeti in precej novega misijonarja poslati v te kraj«-, ki bi cerkev vstar.ovil. Toda k«-r sem t-.liko l«'t tam «»koli minjonaril, mi vest ni pripustila novo mesto kar tak«» br«-z cerkve zapustiti. Hotel sem svojemu nasledniku butaro zlajšati in zanj cerkev postaviti. S polnim zaupanjem v Božjo pomoč sem se poprijel težavnega dela mesca majnika 1*7". N«»č in dan sem bil na nogah pripomočkov iskaje med d«-rhalij«> ljudstva, ki j«- od vseli krajev aim-rikanških skupaj bilo pri«l«rlo v novo niost««. P.il«. j«' pa to — ljudstvo, da se B«.gu smili: izveržek velikih nn>t, ki jim ni bilo mar ne za Bog.i n«- za človeka. Pijanstvo (št«-lo s«- je konec leta 1*7" blizo lin kerč«m ali pivnic v Duluth u\ pretepi in m«.rij»- -o bili v začotku vsakdanji dogodki v t«-m kraji, kjer'so poprej ponižne koči« «- mirnih Indijanov stale. In med takimi tolova ji mi jc bilo tr«-l«i darov iskati in pn»>ifi za m.vo eerk«-v. Sami previdite, da j«- bila 'o sila t. /avna nc. Kes j.-. da j«- bil«, tudi d«.kaj mirnih in poštenih ljudi m«-«l «|.-rlialijo — katoliških in drugo-verskih. Kar drugorercc ti«*«-, jim ni bila volja, da '»i bili za katolik-, cerkev kaj darovali, temveč so mi m--kt«-ri mod njimi še mnogo iia>protlj«-jcv in opovn* stavili. Kar pa zvest«- in dobre katoličan«- tiče. bili so večidel tako ubogi. «ia ni-«, mogli veliko «lar«»vati, ak«.ravno jim je bila volja in želja pomagati. Pri vših teh tčža\nili okolišinah sem vender le nabral okoli tolarjev v šestih mescih; kar je silo veliko, če se pomisli, da postavljanje cerkve ni bilo edino moje delo, temuč nmgel sem tudi oskerbovati misijonske opravila med blizo 2000 novo prišlimi belimi katoličani in zraven obiskovati indijanske misijone ter popotovati vsaki mesec okoli 100—120 milj (po leti po vodi, po zimi skoz gojzde po kerpljah). Delo pospešiti, sem m«'.gel tudi vse, kar je bilo mojega, priložiti, Karkoli so mi ljudje za živež darovali, sem cerkvi prepustil, jedel sem zastonj po hišah, ko berač od hiše do hiše, in tako denar za cerkev prihranil. Imel sem popotnino prihranjeno, s ktero sem hotel leta 1*71 na Kranjsko iti in svoje znance in žlahto obiskati. Ali vidivši veliko potrebo katol. misijona v Duluthi, sem tudi te l«-pe denarje novi cerkvi daroval in se tako ljubi domovini odpovedal. Pri ti priložnosti moram še hvaležno opomniti enega naših rojakov, namreč čast. g. Trobca. Vest mi veleva, da temu blagemu gospodu očitno hvaležnost skažem. Zvedivši, da sem v zadregi, so mi poslali in darovali 100 tolarjev za Dulutliiško novo cerkev in sicer ravno takrat, ko je še njemu samemu, kakor sem zvedil, šlo hud«» in tesno zavolj denarja. Upam, prosim in molim, da bi Bog tega čverstega gosp«»da, čigar gorečnost v službi sv. vere in kerš. ljubezen je mnogo znana, še dolgo ohranil v prid in blagor amerik. misijona. (Konec nasl.) Šolarska za nedeljske učence in učenke. Vsi zapojmo: Hala bod' Bogu Kar smo v aoli se učili , Nismo Časa s tem zgubili; Vse tam enkrat k pridu bo — Hvala bod' Bogu! Za vse uke Hvala bod' B> gu! Le spoznajmo, revne s'rote Bli bi mi brez te dobrote; Torej pojmo le serčnč ! Hvala bod' Bogu ! Dnar, bpota — Kaj to neki zda? Lepih naukov se učiti, Pridni in p«»ŠTeni biti: To čez drugo vse velja . Pravo srečo da. Slepotija Sla*t posvetna je; Srečo, blagor nam obeta, Pa v nesrečo nas zapleta. Kdor pregrehi vda serce, Večno mu gorje! Le nedolžnost Blagor nam de'i, Prav serce razveselil je, Mir nebeški nam daruje; Brez nje prave sreče ni, Ni miiu vesti. Vsi uČenc-i*) Pridni biti čmh. Daj Marija, naša Mati, Nam vse nauke spolnovati, Da ko umerje nam telo , Pridemo v nebo! P. Raz ff teti po svetu. Po vlildilii predlogi v deržavnem zboru ima leto 1872 dati 5T»185 vojaških novakov in otil« za reservo v Avstriji. V drržauiem zboru je bila 13. pros. naversti adresna obravnava, to je, odgovor, ki ga ima spodnja zbornica dati cesarju na prest«>lni govor. Omenili smo zadnjič ta od dr. Herbsta «»snovanj odgovor. — Pervi govornik zoper a«lreso je bil Poljak Čerkavski, kteri je povdarjal, da prestolni g«»v«»r priznava sicer želje Poljcev, vender pa ni izrečeno, koliko vlada misli Poljakom privoliti; toraj Poljaki ne morejo imeti do vlade zaupanja in bodo ča-kali, kaj 1»«» vlada storila. Tudi graja, da je adresa do druzih Slovaimv tak«» <»sorna, pn»testira zoper to, da čeških fundamentalnih artikelnov celo v obravnavo niso pustili, k čemur so vender pravico imeli. — Kavno tako določno, pravi dalje, so Poljci zoper n ep o srednje volitve in zoper oj str os t v iz ver še vanj i šolskih postav, kar se v prestolnici napoveduje. Izvir šolskih postil v imenuje ne praven in ne po s ta ven. Poslednjič, pravi, se nahaja v adresi, da Cerkev je — •) Ako pojo deklice, se reče tukaj: Vsi deklici... kar tebi nič meni nič — deržavi nevarna naprava, in svetuje se, da naj se Cerkev dene pod policijsko varstvo! Ni dobro, ako se ljudski na-mestovalci v govoru do prestola vedejo, kakor da bi hotli čutila večine prebivalstva žaliti. To je zoper vestno svobodo. V dotičnili oddelkih vidi govornik neko strast, in P o 1 j c i ne bodo glasovali, kadar na versto pridejo. Ko sta nato govorila še dva druga, vstane Greuter in vstavovercem jasno dokaže, da nimajo prav nič vzroka z vstavoverstvom se ustiti, ker le Cehom se imajo zahvaliti, da so v večini, zato ker Cehov v zboru ni; — ne tedaj oni, ampak Cehi so prav za prav „v e r f a s-sungstreu." Pa ne le iz milosti Cehov žive vstavoverci, ampak tudi iz m i 1 o s t i desnice; zakaj ko bi se desni -čarjem jelo po domu tožiti, nobenega „verfas3ungstreuer-skega" govora bi ne bilo več v štenografiški zapisnik. Svetuje jim toraj, naj se ne prenaglijo , in ker se dandanašnji pravica več ne ceni, ako ni ob enem moč z njo sklenjena, naj toraj dobro pogledajo, koliko moči da imajo. Prišlo bo tako deleč z vstavoverci, da bojo sami s svojimi lastnimi rokami vstavo prederli (ktera jim je vender njih »nedotakljiva" svetost), ter bodo saj Poljci s svojimi pravicami šli skoz predor, — za njimi pa tudi vsi drugi o svojem času, in bodo deržavo tako vravnali, kakor ima vravnava biti, da bode že enkrat mir. Očita večini, da ravno od razpora živi, ker ako se razpor poravna, gre njih večina v manjšino. Prestopivši na tirolsko zgodovino pojasnuje, kako se je Tirolcem godilo (v preteklem času. Leta 1848 je nadvojvoda Johan prišel na Tirolsko deželo na brarabo klicat, in prosil je tudi duhovne, naj prižniška politika kaj opravi. Tudi govornik je poslušal ta klic. Neki mož pa je jel praviti, da Tirolci niso nikoli nič dosegli zato, da so šli iz dežele v boj, razun da so jim nove davke nekoliko odložili. L. 1795 so jim obetali, da se bodo obljube cesarja Leopolda spolnile ter se vse postave cesarja Jožefa preklicale. Pozneje se ni spolnilo. L. 1809 je nadvojvoda Janez terdo obljubil, da se bo Tirolcem stara vstava obnovila. Zgodilo se jc nasprotno. To je s težkim sercem govoril mož, ki je imel častne znamnja na persih, in svojo dolžnost so Tirolci vselej ie spolnili. Adresna osnova, pravi govornik, Tirolce žali na naj bolj občutljivi, to je, na verski strani. Sto in sto prošenj v oziru na šolstvo leži v cesarski pisarnici in pri ministerstvu. Kako se le te rešujejo, odgovarja adresna osnova brez ozira in ojstro; toraj nikakor ne more verjeti, da bi bila vlada s tako osnovo zadovoljna. Zastran zviševanja plače pri nižjem duhovstvu je Greuter klical: Res je, kakor se imenuje, nižje duhovstvo, toda znižano duhovstvo (erniedrigter Klerus) ne bo s tim, da bi to dunajsko *) darilo sprejelo iz Vaših rok. To Vam povem v imenu nižjega duhovstva. Rajši bodo strada'i, kakor da bi taki dar sprejeli. Kaj, kosec kruha bi kupili za to, da bi cerkveno svobodo prodali? Kaj, k temu bi pomagali, da bi škofje po svojem božjem povelji ne imeli več pravice svojih duhovnov v njegovem imenu pošiljati? Se ima mar s tim predlogom po kaki sklenjeni postavi lastina Cerkve napasti? Ne dobite nas s tim, pa tudi sami se prestrašite te besede. Rudečkarska stranka pa jo bo prav z ve likim veseljem zaslišala; tudi tam so lačni delavci, in ako bogatim samostanom in vstanovišein hočete jemati njih lastino, da bi jo dajali lačnim, so pač še drugi *) Rimljanje so im0 glasov. Slovenski poslanci 'gr. liarbo, Poklukar, Rudež in Ju-govic , ki so poslednjič šli v d. zvez. „Das heil. Lati l") smert M. Marije Boroiueje, prednicteh redovnic. Omenjamo to zavoljo posebne pobožnosti t«; redovnice iu še bolj zarad velike prednosti, da je položena v podzemeljske rake, ki so ravno pod mostovžem „Kkce-llomo". Zares, pravi kraljevi grob! (.'e je pa grob te nepozabljive Sij o tiske hčere tako zaželenja vreden, pristavlja Ratisbon v popisovanji njenega življenja, koliko dražji mora še le krona biti, s ktero jo je njen božji Ženin v nebesih kronal, njo, ki jo je »o posebni ljubezni odločil, da mu ie spravno svetiše zidala na mestu , kjer je bil On s •e sv. ao/.eia, nsi h««i«i?M iwn*.«oi, ■-'-ion... eieev pri Sijonskih sestrah, prijatli, vradniki, prote-ti, greki, judje, vsi stanovi in vse verstva so bile se je spravno _ ternjem kronan. Koliko je bila redniea ubozih arabskih otroeičev spoštovana po Jeruzalemu, se je kazalo pri mertvaškem opravilu. Duhovni, mnihi, svetni ljudje, sestre sv. Jožeta, vsi katoliški konzuli, otroci šolskih otroe" stanti, namesto vane. — Prednica Marija Boromeja jo bila znamenita zlasti z mnogim terpljenjem, znotranjim in zunanjim, in ni čudo, ker imela je predništvo ravno ravno na mestu „Kkce-llomo" ter bila vedno na Njegovih naj bridkejših stopinjah. Pa močnejši od terplenja je bila njena živa vera, s ktero je vse prenašala. Pri:la je bila leta 1*02 iz Strasburgu \ Carigrad, kjer imajo jeruzalemske Si-jonke podružnico. Nepretergana hrip ivost pa jo je tako nadlegala, da ni mogla svoje dolžnosti spolnovati. Poslana je bila v Jeruzalem, in berž ko jc stopila na sveto zemjo* je zopet glas debila, ter zamogla ondi delati do smerti, če tudi slabotna in bolehna. Naj prosi za katol. Cerkev v sedanjem terpljenji. Nemško. Kam pride vsaka cerkvena svojbina, ako od katoliške Cerkve loči, se kaže zdaj na Nemškem. V stari doržavi nemškega naroda je imela cerkev pri volitvi cesarja pervi glas, to pot je še prašali niso. Bila pa j«- nekdaj katoliška Cerkev na Nemškem, zdaj je večina protest a nik«. — Kam pa tudi sploh gre dandanašnje občinstvo, kaže s tim, da zmanjšuje kazni zoper razbojnike, roparje, ubijavce. tatove, kakoršnih je zmiraj več: zraven tega pa naklada kazni tam. od koder nič nevarnosti ni, namreč: na katoliško duhovstvo. Prega-njaje (Vrkev zaupajo toliko več na svoje topove in iglenke, kolikor maiij jim je za Božjopomoč mar: Cerkev s svojimi verniki pase zanaša na varstvo Naj višega. Uni bodo sramotno padli, Cerkev s svojimi katoliškimi narodi pa bode živela, kadar za prostozidarskimi trinogi noben petelin ne bo več pel. „Hi in equis et in curribus: nos aut«-ni in nomine Domini, qui tecit coelum et ter-ran.." ,,Napuhnež bo padel in se pogreznil, — pa nikogar ne bo, da bi ga vzdignil." IVrsinuv, eden naj gorečniših napoleoncev, Napoleonov minister, senator itd., je na Francoskem umeri. Odkar so bili Napoleonu jeli naj zvestejši prijatli mreti, mu je očitno mnenje rado nesrečo napovedovalo, kaj pa zdaj, ko mu je umeri poslednji posebni priverženec? »Z Ljubljane. Katoliško družba za Kranjsko ima svoj občni z'»or v torek 25. janvarja v čitalnični dvorani. Začetek o p. uri zvečer. Dnevni red: 1. Vvodni govor pervosednikov. 2. Sporočilo tajnikovo. 3. Sporočilo blajrajnikovo pri dobrodelnem odseku. 4. Nasveti ali govori posameznih udov. .">. Volitev novega odbora in preglednikov poštcvov t računa . •'». Koneeni govor pervosednikov. 7. Loterija. Sv. ma-a bo ravno tisti dan v nunski cerkvi o pol enajstih. 1 »rožniki, ki žele govoriti ali nasvete staviti, naj to iM-rvox-dniku v>aj do 17. t. m., ker pozneje naznani|o p se naznanila ne -prejmo ne iii«t»' priti na ver-to. in kar se ni poprej razirla>:lo. la s Pod predsedstvom škofa Kralja se je zbor razdelil v 5 odsekov in pričel volitve preiskovati. Med tem se vedno pogajajo z Madjari, in ni brez upanja, da se zedinijo, kar je močno želeti. Očitno vprašanje do si. odbora kat. polit, društva v Ljubljani. Slavni odbor naj blagovoli očitno odgovoriti na to vprašanje : Se mora morda tudi v Ljubljani naznanilom društvenih Vaših zborov kolek za 50 kr. prilepovati, kakor to zahteva si. c. kr. glavar tvo v Kranji? — Po 1 . §. „društvenega prava" so ta naznanila prosta vsacega koleka in prav brez koleka smo jih tudi mi vlagali. Ali neprevidoma nas je zadela globa 3 gl. „wegen drei ungestempelter Anzeigen iiber abzuhaltende Siz-zungen." Je li oni 10. § overžen in odpravljen, kajti si. c. kr. okr. vradnije postave gotovo dobro poznajo? Prosimo še tega odgovora: Se mora morda naznanilom v zboru storjenih sklepov do vradnij itd. tudi kak kolek prilepovati in za koliko? StražiŠe, 10. janvara 1872. Odbor kat. pol. društva. Odgovor: Kadar kako politično od vlade poterjeno društvo dotični c. k. politični gosposki svoje seje nazna-nuje, so naznanila koleka prosta po 10. § društvenega prava. Kavno tako so tudi naznanila koleka prosta, v kterih se zborovi ali shodni sklepi dotičnim gosposkam kot peticije, resolucije itd. pošiljajo. Tako ravnamo po omenjenem § v Ljubljani že eno leto in nobena davkarija in nobena politična vradnija nas ni uglobila. Da se vam pri Kranji drugač godi, kdo ve, kaj je krivo ? Preden bi morali plačati, se obernite v koleka prostem naznanilu do c. kr. finančne direkcije v Ljubljani, to ravnanje naznanite in prosite, da naj ona c. k. davkarijo v Kranji v tem oziru poduči. Ravnatelj kat. pol. društva v Ljubljani. \ -i •irn/niki so vljudno vabljeni številu \ >\< '•■/•• občneira zbora. \ leldlrii s,, wano\ili družbo sv podporo o-.|.ilili<">h m bolnih duhovnov, in i 1. škofa, ki -o /a njo v od vlade |H.t» rjene i2. grud. \ Zagreb« se je 1.'». pros ž« lni zl».r. bivši po madjarski vladi že trikrat odložen. v velikem Odbor. M o d o > t a za Sprejeta je od žil -l« »"O gld.. in pravila so . 1*71. vender enkrat pričel de- nuhorshe spremembe. V kerski škofiji.*) č. g. J ožef Hausberger je dobil faro Sirnieo; dosedanji Sirniški fajmošter g. Jan. D u g u 1 i n gre začasno v pokoj; č. g. Jožef Volker t, kurat v Ljubnem, je postal kurat na Trati; č. g. Mat. Žerjav gre za provizorja v Medgorje. Dobrotni itarort. Za sv. Očeta. Iz Selc 1 gld. z željo za pravo po-božnost in srečno zadnjo uro. — ,,Da bi Bog skoraj rešil sv. Cerkev in sv. Očeta in jim dal zmago doživeti" i o gld. — Neimen. „za novo leto sv. Očetu" 2 gld. — 1 "gl. s prošnjo za sv. blagoslov in s pristavkom: ,,Daj mi (Gospod; pamet in preiskoval bom tvojo postavo, ter Nagni moje serce k svojim ~ IX iz serca Sentjanci na IJolenskem Jim darujejo ^ jrl. _ I/. Zatičinc neimen. 50 kr. s prošnjo sv. blagoslova za zadnjo uro. Za ofribniški misijon. Tz Z itične 1 gl. — Neimenovana roka 1 „ gl. - Iz Sent-Vida pri Ljubljani 4 gl. Za misijon ij. liuha. G. Zs. 4<» kr. /r Zatteiuf neimen.: Za Ekee-llomo-ccrkcv v Jeruzalemu :A) kr.: za Marijno družbo na Jutru 25 kr. •) Po prijaznosti nndotnih ^spolov h-demo nd^ihmal vselej re-doma di.bivaii duh sprc-nn-n-be in dru^; važnih i.ovi.e tudi ia kei^ke škofije. Prosimo prei*. duhovne in ilrnp- v branji izurjene vernike tudi po K