PRdSVETA podporne jednote Orvdnllkl ta nprsTnllkl proiMI Mi1 8 Uvod al* Ott\9* of PvbltMtlOH KI»T South Uwndal» A* t r*l*ph»n« Rnrbw«l1 4I*H kto-year xxiv. Csaa tata MAM KLEM-KALNE VZGOJE V SPANJI kraki skušajo iztrgati vx*>- 0 mladine is rok dohovščlns Madrid, 3. avg. — V španskem rlamentu ae pripravlja ostra ks glede kontrole nad vzgojo inske mladine, ki je bodočnost tave. Glede tega vprašanja se Bta ena najbolj vročih debat td ustavodajno skupščino, liberalci bodo napeli vse sile, iztrgajo kontrolo nad vzgojo ■dine v osnovnih šolah iz rok hovščine. Španski klerikalci se trdovrat-drie stališča, da vzgoja m late v osnovnih šolah spada oer- 1 in da ne bi smelo biti zako-, ki bi silil starše, da bi mora-pošiljati svoje otroke v drtav-šole. Do sedaj je katoliška cerkev tpaniji kontrolirala vzgojo ve-e večine mladine. Nasprotniki rikalne vzgoje zahtevajo, da vse farne šole odpravi in nanesti z državnimi. V tem se strinja tudi provizo-na vlada, ki je ie odredila kon-ukcijo 26,000 novih šol, od lca-ih jih bo v tem letu dograje-i 7,000, ostale pa bodo zgraje-v prihodnjih štirih letih. iavanja premogovna industrija v Angliji črt za konsolidacijo premogo-topnih družb bo objavljen da- les >ondon, 3. avg. — Načrt konsolidacijo premogokopnih ižb ln sa ustanovitevŠestih ge-sfskih premogovnih enot, ki i bi operirale le tiste premo-mike, ki bodo lahko ekonom-i vzdržali produkcijo, vsebuje očilo, ki ga je sestavila koml-i za reorganizacijo premogov-industrije v Angliji. Poročilo dsnes objavljeno. Angleška premogovna indu-ija se nahaja v krizi radi vell-ra števila premogovnih opera-jev, ki vodijo ostro konkuren-» vojno. Alro bo konsolidacija mislu načrta sprejeta, tedaj se krog tisoč premogokopnih Ižb združilo v šestih velikih pbinacijah. Posledica bo uki->n obrat v mnogih premogo-?ih in sledile bodo redukcije ar jev. Comisija je včeraj Izjavila, da sedanji način produkcije po-nkljiv in da ga je treba nado-ititi z drugim, da se premo- na industrija izvleče iz moč-ia. v katerega je zabredla. < udaAki aamomorilec 'hicago, 3. avg. — Ous Johnih pred psr dnevi naročil kr-pri pogrebniku in uredil vse rebno za pogreb, včeraj pa se oblekel v praznično obleko, I v roke harfo ln ee vlegel v to, nakar je odpr> plin, v ka< em ne je zadušil, ohnson, ki je bil zUr 45 let, « zadnje tedne zelo čudno obal Sosedje pravijo, da ga Je rla nesreča, ko Je banka, v ka-fe je imel vloiene zvoje pri-propadla. u črtanje vojnih dolgov fanhington, D. C. — Wllliam predsednik Ameriške de-rte federacije, se Je izrekel za Unje aH modifikacijo, koli-' bi bilo to praktično", vojnih lf>v in reparacij. Njegovo wje je, da bi to dvignilo mee-"tandard in da brez drastična za finančno okrepitev "*Ue oe U država ne bo mo-izogniti ekonomakemu ra_ » Hooverjev moratorij je ee-*6muo preprečil finančni v Nemčiji. Je dejal Green. Tesarji saMavtaN !^ark, N. J. _ Triato tasar-J» pustilo delo ln zaatavkalo, ^Jim je bfta znižana mezda za Krvave protivojne demonstracije THje obiti aa Poljskem, eden v Mehiki In dva w Romuniji Berlin. — Tri osebe so bile pro-šlo soboto ubite in več kot sto ranjenih v proti vojnih demonstracijah v rasnih krajih Poljake, se glssi poročilo, ki je dospelo iz Varšave. Policija v Varšavi je streljsla na komuniste, ki so demonstrirali na glavnem trgu proti militarizmu. Ena oseba je bila ubita, štiri druge pa so bile ranjene. V premogovnem distriktu Dombrowa so komunisti napadli policijo s kamenji. Štirje policaji in pet komunistov je bilo ranjenih. V demonstracijah v Bendsinu in Oetryenieezyni sta bila dva komunista ubita. Updko, Nemčija. — V spopadu med fašiati in komunisti je bil eden fašist težko ranjen. Mežico City, 2. avg. — Eden komunist je bil dsnes ubit in e-den policaj težko ranjen, ko je policija razbila komunistično zborovanje z bombami za zolzen-je. Bukarešta. — Policija je v soboto aretirala krog 1,600 komunistov v rasnih rumunskih mestih, kjer so se vržile protivojne demonstracije. V spopadih med policijo ln komunisti sta bili dve osebi ubiti. 7 \ Iahma laalalllua AA Javno lastnistvo aa Elektrarne tri milijcaie dobička In no elektriko - (WP> — Triindvajset mest v Kaliforniji Je sadjem fiskalnem letu prejelo od evojih elektrarn $3,192,-129 dobička, kot poroča "Los Angeles Record". Največji dobiček izkazuje elektrarna v Los Angelesu, ki znaša $1,406,801. List dostavlja, da to sicer ni "ogromna vsota, ampak Je treba pomniti, da sleherna mestna elektrarna računa veliko nižje cene kot privatne. To poaebno Še v krajih, kjer ni konkurence." Gendi bo potoval v tretjem redu v Anglijo Bombay. — Ko bo Mahatma Gandi čez dva tedna Odpotoval na konferenco v London, se bo na psmiku vozil s potniki tretjega razreda. Vaa njegova prtljaga boeta dve koal, ki mu boeta dajali mleko, kolovrat, plahta in Tho-reaujev eeej "Civil Disobedien-ce". Poleg tega bo Gandi vzel per steklenic svete vode is reke Gange, a katero bo poškropil vse stvari, katere bo prijel s roko. d> Eksplozija bombe pred italijanske parobrodne družbe Genoa, Italije. — Par ur prej. prodno je imel kralj Emanuel ln kraljica Helena dospeti na kosflO poslopje Italijanske trana-atlantake družbe, Je eksplodirala bomba. Eksplozija je povzročila veliko paniko med ljudmi in policije je uvedla preiskavo. Gradbena Induairija na peu Waehlngton. — Nova konstrukcijska dela v 844 mestih so v Juniju znašala 19.2% manj kot v mesecu maju, kot poroča biro za delavsko statistiko. Gradbenih dovoljenj je bilo la-danih v juniju aa dela. ki so o-cenjena na $106,444,000. v maju pa Je U vsota znašala $180r 489,000. Los Angeiea. — Svojo "ču ječnoet" Je lonsangelaka policija "rdečega škadra" zopet pokazala te dni. ko je nevalila na 18-ietno Doris Clajr, Id je govorila na Javnem shodu in Jo do nezavesti pretepla, "ker Je komuaistlnja." | Juwrr M. III«. •» U« 9—t m ot mm* a. im. UM A« ot Chleago, IU., torek, 4. avgusta (August 4)v 1931 at «p®ci*l raU of kr ki »mcuoi. U0S. Kil Of Ort I. 1917, autboru*,! oa SvbMription 16.00 Y*srly i alna p0-poselne Ako ae bo Hoover upiral, ga čaka poraz, pravijo ekapertl i Waahb»gton, D. C. — Avtoritete v Washingtonu soglašajo, da bo morala vlada sprejeti sistem zavarovanja proti brezposelnosti, ako ne bo našla druge rešitve težkega problema brezposelnosti v teku prihodnjih par mesecev. Brezposelnost še vedno narašča in bati se je resnih izgredov, ako vlada pravočasno ne priskoči na pomoč in ublaži bedo. Hoover bi rad na vsak način preprečil direktno federelno podpiranje brezposelnih in domneva se, da bo naletel na močno opozicijo na prihodnjem zasedsnju kongresa. Progresivne skupine v senatu se pripravljajo, da prisilijo Hoover ja na umik. Senator LaFollet-te bo predložil osnutek federalnega zavarovanja proti brezposelnosti ln v tem ga podpirajo številne progresivne in liberelne organizacije. Velika večina demokratov v kongresu je tudi prepričana, da se bo telko boriti proti federalni odpomoči za brezposelne, če bo zaposlenost v industrijah še naprej pedala. Pričakuje se, da se bodo demokrati pridružili pro-greaivtiem. Ce se to zgodi, bo i-mela Hooverjeva administracija težko stališče v zagovarjanju svojega programa, kajti bližajo se predsednižke volitve, ki bodo, ako se administracija ne bo zs-vzela za brezposelne, k reaultlrale v porazu republikancev. Podržavljanja trgovina z opojnimi pijačami Zadevne priporočilo vaebuje poročilo, ki bo pradluftsMU angleškemu ministrstvu za aotranje zadeve London. — Poročilo kraljevske komisije, ki bo v prihodnjih par dneh predloženo notranjemu ministrstvu, vsebuje priporočilo, naj Anglija podržavi vse gostilne ln druge prostore, v katerih se točijo opojne pijače. Vse osebe, ki so zaposlene s prodajanjem opojnih pijač, bi v smislu priporočila postali državni usluž-benci. Vzdržuje ae mnenje, da bi podržavljanje trgovine opojnih pijač, ustvarilo mnogo komplikacij sa delavako vlado. Ako bodo priporočila sprejeta, bo profit od te trgovine šel v državno blagajno, toda če bi vleda delala Izgubo, bi breme padlo na davkoplačevalce. "NautUue" aa poti preti Bergen, Norveška, 8. avg. — Podmornica "Nautllus", ki Ja pred dvema dnevoma priplula v to pristanišče, bo danes nadaljevala svojo pot proti severnemu tečaju. Sir Hubert Wilkins, poveljnik podmornice, In člani njegove ekspedicUe, so bHt sinoči gostje smeriškegs konzula v Bergenu. Shaw hvali napredek v Rusiji Dejal je, da bo Sovjetaka unija puatila Ameriko, Veliko BrHa-al jo In druge fcUMtaltatične dr-žave, kjer Ae vedno prevladujejo seetarsie Ideje, daleč a*-daj Byot, Anglija, 8. avg. — Ge-orge Bernard Bhaw, ki se je po desetdnevnem obisku Šovjetske Rusije vrnH domov, je sinoči izdal svarilo vsem kapitalističnim državam, ker hočejo omalovaževati delo, ki ga je'napravila sovjetska vlada v sad njem desetletju. "Mi, to je. Združene države ln vsa nesovjetaka Evropa", je dejal Shaw, govorimo bedastoče in postopamo nesmiselno, dočim je Rusija na delu, da napravi red v svoji hiši. Stalin bi njegovi tovariši so praktični ljudje, imajo prave ideje ln vedo kaj hočejo. Kapitalistični svet se drži starih idej in gleda na \ rošlost namesto na bodočnost li s tem si koplje svoj grob. "Sovjetska Rusi a bo prva dežela, ki se bo Isvle Aa Is spložne-gs kaosa, v katerega je zabredel kapitaliztični svet, ker nima ban-klrjev, kapitalistov in žpekulan-tov vsake vrsta. BlUsi so vsi delavci ln produee&tL Vse, kar pišejo kapitalistični Basoplsi glede birokrecije ln sovjetskih polltlč-nih metod je bedasto. "Kasni, ki jih nalagajo sovjetska sodišča grešnikom, niso tako brutalne ket je ftaŠ jetplški sistem. Poleg tega eo vedno pri pravljena na ki greše proti 6haw je tašnikov, ki bili obsojeni na bili poanaje "Edino, kar ne teidrira"; Je raM 8haw, "eo kampanje ln zarote proti komunističnemu sistemu. V vseh drugih slučajih pa kaže veliko tolerantnost." ititev oseb, M slučaj aabo-par meseci kazni, a so i. jetaka vlada Edison ee počuti bolje Weat Orange, N. #., 8. avg. — Thomaa Ae Edison, znani izumitelj, ki ae Je pred dvema dnevoma onezvestH na svojem domu, se Je včeraj počutil nekoliko bolje, toda adravniki dvomijo, da bi mogel 84-letni starček še nadaljevati s svojim delom. Edlsonovo zdrsvjs je zrušeno, ker ni hotel poslušati zdravnikov, ki so mu svetovali mir in ze je navadno kar sam zdravil, je dejal dr,- Howe. Po zdravnikovi izjavi Je bolnikovo stanje še vedno kritično, toda smrtne nevarnosti še ni. REAKNONARJI "ČISTIJO" TESARSKO UNIJO Izkljačajejo progreehree. ki ee , bore proti "diktaturi" Seattle, Wsah. — (FP) —* V tesarskih krajevnih unijah v tem mestu divja notranji boj med reakcionarcl ln progresivnim elementom. Boj je dovedel do izključitve George Cronka, podpredsednike lokalne unije št 181 in glavnega "prekueu-ha". Obtožba za izključitev Je naperjena tudi proti nekaterim drugim progreeivoem. Cronka nI Isklj učilo članstvo njegovega lokala, ampak reakcionarni, ki kontrolirajo dlotrikt-nl tesarski svet. Kljub temu pa Je bil Cronk po izključitvi že izvoljen pri zvojl uniji v u-rad, ker je članstvo tega najmočnejšega lokala v dršavt v pretežni večini progresivno. Obtožba proti njemu — kakor tudi proti drugim članom, ki so določeni aa Izključitev — Je bila, da "dela v uniji raedor s širjenjem "Vangarda" — tednika, ki ga Izdaja Seattle Labor College — ln ker slmpatlslra a Rusijo." Cronk Je vložil priaiv proti isključltvi na konvencijo. Boj med reakcionarei in pregreši vel med tesarji zavzema širše dimenzije, vso dršavo, ker v njega eo zapleteni val višji uradniki distriktnega in državnega sveta teearjev. Prt zadnjih volitvah za poslovnega a-genta distriktne organlaaclje so zmagali reakcionarcl za deset glasov, ker a6 kradli glasove na slišen način kot ae to godi v Lewlsovi rudarakl uniji, trdijo progresivcl. Ta moč progresivcev Je tudi odgovorna, da ae je reakdonar-na klika aatekla k skrajni ihe^ todi, k Izključitvi vseh progresivnih voditeljev, ker to Je edine pot, da ae obdrži na krmilu. Glavni "prosekutor" je Leo Flynn, predsednik drlavnegs tesarskega sveta, katerega progresivcl tudi obtožujejo, da Ima ožje stike s Puget Sound Power A Llght kompanijo. Za boj ae zanima tudi glavni ztan tesarsks unije, ki je nedavno poelal člana ekaekutivnega odbora Muire v Seattle, da pregleda eltuaeijo. Glavno vodstvo unije je konaervatlvno In progresivcl ne bodo pri njem dobili zaelombe. Graf Ur lepuščen ia ječe Sen Frenaiaco. — Poročilo iz Sen Quentin ječe pravi, da Je bil Aaa Keyes pomiloščen in bo 12. okt. izpuščen iz ječe. V Ječe Je bil poslan redi korupcije in goljufije e zvezi z Jullan Petroleum škandalom. Kot dlstrikt-ni pravdnik v Los Angelesu se Je Keyes najbolj odlikoval s preganjanjem delavcev, Cesar ss Je posluževal največ redi tega, da zakrije zvojo korumpiranoet. Sprejeli znižanje asead Presno, Cel. — Delavci v restavracijah ao sprejeli znižanje plač za 10% in s tem preprečili izprtje. Trije adrevalkl v BoM^am. bi ee lavrtKM ene aaJUŽJIk In ' " Ivajčfca lakaj ■ ki je vedi eperaeije; Na je dr. D. J. Trije komunisti tsbiil v a policijo <- Berila. — Delavski distrlkt v Berlinu Je prožlo soboto postal posorlšče IJute bitke msd policijo in komunlzti, ko so slednji or-ganizirall mednarodno dsmon-stracljo proti eksekucijl osmih zsmorcev, ki so bili obsojeni na a v Scottsboru, Als., na ob-, da so napadli dve belopolt-nl dekleti. Komunletičn! glavni atan Je obtožil policijo, da Js ona povzro-čils izgrede, v katerih ao blU tri oeebe ubite ln več drugih ranjenih. Bitka med policijo in demonstranti Je trajala več ur Krog 60 komunistov je policija aretirala. Governer urgira gradnjo cest Nekateri vidijo v tej poteši nje-gove predsedniške ambicije. — Nizke plače pri Javnih delih. < Oklahoma Clty, Okla. — (F. P.) — Oklahomskl governer "Al-falfa Bili" Murray je pričel s kričečo« kampanjo za gradnjo cest kot odpomoč proti brespo-■elnosti. V rasnih krajih drŽava ja sklical aborovanja, na katerih razpravljajo o njegovem načrtu. Te dni je sklical v ta namen tudi konferenco vlafaih ln blsnllklh zastopnikov sosednih držav. Kadi krišavosti kampanje so nekateri pričeli dvomiti v go-vernerjevo Iskrenost glede pomoči brezposelnim in smatrajo, da je ta njegova poteza predvsem politična, ki naj Murrayju prinese demokratsko predssd-nlško kandidaturo, po kateri hrepeni. Očitajo mu tudi, da Je governer le orodje kontraktorjev, ki vidijo v gradnji oest dobiček. Ta očitek opirajo na nlake mes-de, ki jih kontraktorjl plačuje-jo delavcem pri gradnji cest In proti kateaim Murray nima kritične besede. Navadnim delavcem plačujejo 26 oentov ha uro, bolj laučanlm pa od 80 dO 40 oentov. Mu jim ao bile plače zadnji čas znižane aa 10 oentov na uro in so prej prejemali 40-60 oentov. Mraa v Argentini Boenos Alres, Arg. —" Htlrje otroci so umrli vsled mraza, ki Je obiskal nekatere kraje v Argentini. Slabo oblečeni Indijanski otroci zelo trpe radi mraza. Objavijo Hamtrack. Mir h. — Mestni svet Je ektanll, de pridejo ne listo i mana vseh breaposelnih oeeb, ki prejemajo podporo od mesta. Lieta bo obešena na Jev nem proetoru. 7šžlližila a fvllsala w kVIVSHJR vaznlna na iatoznlaah predložni avuje arguumnte, nakar je kemlaija odredila odgn. dltev zaališanja de 10. avgu- Waahlngton, D. C. — (FP) — Zaslišanje železniških magnetov pred meddršavno trgovinsko komisijo o predlogu, naj dovoli zvišanje tovornih prevoznih cen aa 16% Je bilo zaključeno, a ss ponovno otvori 10. svgusta. Na prihodnjem saallšanju bodo nastopili nasprotniki svidenja ln podali svoje argumente. Komisije Je prvotno določila, da se zaslišanje obnovi 80. avgusta, čemur pa so zastopniki še-lesnišldh magnetov nssprotovsll. Datum, ki Je bil posnsje določen, Ima snačaj kompromiss. H. W. Blkle, glavni pravni aa-»to pni k šelaenlšklh kompanij, Je hotel v zaslišanja zaplesti meod-no vprašanje, toda diakuzijo e tem je preprečil načelnik komisije Meyer, ko Je Izjavil, da komisija ne mete voditi zaslišanj o mezdni lestvici, ker to ne spede v njeno obmodje. Zastopniki železniških magnetov ao argumentirali, da je svidenje preeeanih cen potreben, ker so se šelesnkam vsled depre. sije in konkurence evtobuenlh družb znižali dohodki. ml Pet aretiranih, ker ee protestiral! prati evikcljl Chlcego. — Pet zamorcev, med njimi dve žsnekl, Je bilo aretiranih, ker so protestirali proti e-vikclji neke mshUks družina, ki nI mogle plečeti stanarine. V bližini hiše se Je zbralo krog dve-sto zemoreev, ki so znosili pohl žtvo nesej v stanovanje vzlk grožnjam a strani oborožene policije in šerifovih deputljev. Povpri*no Je v Chleagu isgna-nlh 200 družin breaposelnih delavcev Iz stanovanj radi neplačane stanarine. Berlin. — Na konferenci Mladinska komunistična ligs Je bilo podano poročilo, de ime organi seslja 60,000 članov v Nsmčljf. To pomeni, da so komunistične mladinske grupe prekoeile socialistična mladinska organlsaclje v številu tlanstva. STEV.—NUMBER ISO KALIFORNIJSKI HAGRATJE SE ROJEROJKOTA Sadjerejcl ee že eedaj hudo u-dar jeni redi nlakik cen; kampanja proti kupovanju kaH-fornljakega aadje bi jim o-mehčala žepe In — arce l>oa Angeles. — (FP) — Večja kampanja proti kupovanju kalifornijzkega sadja in drugih pridelkov ter Izdelkov, dokler nlzta Izpuščena la Ječe Mooney ln Bllllnge, bi bile največja nesreča sa kalifornijzke babblte, ki so odgovorni, da sta ti dve šrtvi še v zaporu. Stanje sedje-rejcev v južni Kaliforniji Je še sedaj slabo, bojkot bi pa mar-slkaterege biznismana pripravil na rob bankrota. de predno je prižla sugestije ss bojkot so veletrgovcl sklenili, da poatavljo na trg le 9,000,-000 aabojev breskev, lansko leto ao Jih 18,000,000. Ceno sa tono breekev pa so znižali od $80 na $18.60; da pa potolažijo aadjerejee, Jim bodo veletrgovcl plačali še $8.60 ia vsako tono braskev, ki ostanejo neobrana. Za tono marale bodo dobUl sadjerejcl $88, ali 86% manj kot lanako leto. Za hruška $80, običajna oena zadnjih let Je bila $80. Sploh je padla cena vsem vrtnim pridelkom od 86 do 76 prooentov. Stanje sadjareljeev Južne Kalifornije še sadnja leU ni bilo predmet savldanjs, kar Je bilo lablto dno trgu zaporedoma te-mu in drugemu pridelku. Sad-JereJol ao ae na primer vrgli na pridelovanje češpelj. V nekaj letlk.ee Je trg aruštt radi nad-produkcije in sadjereje! io posekali drevje ter vrtove zasadili s olivami. Uto ae je zgodilo g olivami, nakar ao as vrglf na pridelovanje groadja, pa ša je trg zopet sesul. Isto ae Je sgo-dllo i bučami, imradižnlkl, kumarami In drugimi pridelki. Sadjerejcl, ki so plačali dosti denarja ss semljo, ao že aedaj takorskoč potisnjeni ob ald. In ako ss razvije kampanja proti kupovanju "sunkist" sadja, jim bo grosil gospodarski propad. Predno bi pa prižlo tako daleč, bodo spremenili svoj nasor glede MooneyJa ln Blllingsa, nazor, ki ga Je najbolje iaraall neki u-rednlk v južni Kaliforniji, ko Je zapisal: Vprašanje ni, ali Je Mooney kriv. Ze naa Je važno to, da ostane v zaporu, kjer Je mesto za take ljudi kot Je on. tn kalifornijsko sedje se pošilja tudi v druge deftele, v B-vropo In Južno ter Centralno Amsriko. Delavstvo v teh deželah, kJ se radi raeredne ss vednosti vsliko bolj zaveda krivloe, ki se godi Mooneyju In Billlngsu, bo z veliko vnemo vrglo v boj koti rsnjs kalifornijskih produktov, kadar dobi kampanja raamsh med njimi« Pa tudi v Ameriki Je Ideja bojkota tekoj dobila odslv ln Je upati, da se tako raažlri, da bo končno tleto orožje, e katerim ae bodo odprle vrata Sen Quen-tln Ječe. Bojkota bi na občutili le sadjerejcl in trgovci, empek tudi bankirji, ki eo aainUresl-ranl v sadjarsko industrijo. Padaš Je rojstev v Nemčiji Berlin. — Prvič v zgodovini Js proporčno število rojstev v Nemčiji manjše kot v Franciji. Uradno poročilo izkazuje 17JI rojstev ne vseklh tisoč preblvelcev v Nemčiji v primeri f 18.1 v Franciji. Padanje rojstev v Nemčiji pripisujsjo ekonomski krizi. Keševsaje k rise v Kanadi > Ottaws, Kanade. — Kanadski parlament Je ob zaključku za sedanj s določil $HM),000,0<>0 u odpomoč brezposelnim. Te vsota bo porabljena sa konstrukcije Javnih del ln sa nabavljenje živeža In obleke ljudem, ki trpe radi e-konomske depresij. TOREK, 4. AVGUsta tolnčnih PROSVETA Narobe svefc Cfevelaitd. O. — Deprseijs M nas k vedno drži, glad in trp-Jenje ae čedalje bolj širi, wmo-mori se množijo in to no samo v tej obljubijnei deželi, pač pa po celem sveto. IzvzeU jo le Ru-sija in deloma Francija, kjer so delavci prožeti z duhom eloge in medsebojne kooperacijo, ln kaj mamo tukaj * tej doiell kjer teče mleko ln med? Na eni strani obilica in razkolje, rake-tirstvo, korupcije, špljonsU, zatiranje, pollcijzH koUild, kompanljskl pobojniki, bombe solzavice in po velekapltalu kontrolo zvezne in državnih zakonodaj. « Na drugI strani, kjer Je več kot 99% večine, nezavednost, nesloga, zavist, zdražbarija, kle-čeplastvo, prostitucija časopisja, katero od delavstva živi, proda-anje delavstva na dfbilo a la UWJe in j žival! niso res mrzle," ampak da so prav ^ »tople krvi. Komavji in ženske Učene glave trdijo, da bo letos "koaj jevo leto". Komarjev bo toliko, da se jihM ljudje le težko ubranili. Z ozirom ns to n«J nost svetuje vseučiliška profesorica dr. Wl zlasti ženskam sledeče: "Kdor se hoče ubrsnftl komsrjevih pjj ne sme nositi Umne obleke; Umnoplava komarje najbolj privlači. Svetlih bsrv i* ■ mar ji ne ljubijo, zlasti rmens bsrvs jWj kar zoprna. Komarji ljubijo tudi godbo; W igrajo na gosli aH pa kjer slišijo saksofoM jih vleče z neodoljlvo silo. Tudi človeški P ljubijo In kdor noče, da ga komarji prrv«M op I kaj o, naj molči." Radovedneži pa vprašujejo: Kako bo« daj — ali bodo ženske molčale ali se bodo" pikati? ^ Največji daljnogled na s** Kakor poroča ameriška General Companjr eo izvršene vee priprav« rs Uv 50,000 funtov težkega reflektorje »J kalifornijski teteekop, ki bo imel 200 pskJF , Jflhemeru Stlri leU so rabili, ds so sutti^J funtov zmletega k re menca, ki gs bodo vm bili ss največje daljnogledno srca In ns To Je največja mnoiina kremenes. ki so predelali. ' Treba bo sedsj še kakšos^J preden postavijo daljnogled ns kalifo^J vrh, ki še nI določen. Teleskop bo srgai»-j dalj v globino veeoljaosti nego vsi teleskopi in učenjaki vsega sveta t.^^m jo čaksjo njegovih resulUtov. Omtmm , m »rW <1* II. 1*11. 1 iwm m m rt— »mbmi. 4» *mm i* * «*■» 4mtmm Mtmj* *mmU0 » * m UM - -Uirt. . * Vrednoti dala Stalinova reforma v Rusiji Js issvala brez števila komentarjev v delavskih In kspitali-»Učnih listih in nemalo konfus|je v vseh do-želah. SUlin je odpravil prait»*i sisUm enake mezde v sovjetskih industrijah in uvedel; sistem mezde po zaslušenju posameznega do-Ka kot je navada v kapitalističnih dešelah. Akordno delo Je spet priznano. Poročilo se glasi, da Je SUlin rekel, da je Rudija danes prišla komaj v sodallstlčnl stadij, ki upravičuje neenako mesdo. Ako je to m rekel, js blufai. Prvič ni še nobenega so-clalističnega stadija v Rusiji in drugič socializem ne opravičuje nobene fiksne ideje glede mezd. ' Ce so boijieviki smatrali sisUm enaka mezde sa komunistični ideal, jo to njihova stvar, sa katero naj sami nosijo odgovornost* pa niso blii dosledni. Enake mezde so j le sa ruske delavce, dočim so ameri-inšanirjem, ki so Jih najeli, plačevali po iriško. AH niso s Um prisnsll razliko v Ekonomsko pravilo v kaplUiiatičnih deželah je, da ss vrednost dela ravna po znanem "takonu ponudbe In povpraševanja" kakor vrednost ali cena vsakega drugega blaga na trgu. Delo je IcomodiUU sli blago. Ce je dosti deU in malo deUveev, narašča cena ali mezda; ako Je malo dela ia dosti delavcev, pada dala aH meeda. V okolščlnah, ki jih de-laki ne morejo kontrolirati, so slsdnjl več-prisiljeni ignorirati omenjeni "zakon", drugi strani, kadar pridejo večji ekonom-sunki in krile, isfube tudi deUvci kontro-nad cenami svoje delovn« ni le. Tako ni no-stalne vrednost deU v ksplUllstlčni druž-Večna konfusija jo, večno kavsanje. Vae danes obetajoča mezdne oblike Izvirajo is kapitalistične prakae. Kajti U še vedno prevladuje po vssm svatu, tudi v Rusiji. Individualna mesda, ki se isplačuje vsaksmu posameznemu delavcu, kakor individualni dobiček, hi ga Jemlje vsak privatai kapiullst, je karak-iaristično svojstvo kapitalizma, privatnega In državoegs. Bistvene raalike ni, čeprav so tu Ih Um raalične forma. In osnovno svojstvo kapitalistične prakae Je, da h vrednost dels večinoma določa po povpraševanju produkU. Iljame, ki so, ns pridejo tu v pošUv. SoeUHstlčnl teoretiki niso posUvili kri-tsrljs za določanja vrednosti deU, ki bi bil sprejet splošno mod njimi kot abeolutno veljaven. Teorij Je doetl, toda teorijo Je treba prej preizkusiti sli spremeniti v prakso, prodno je mogoče reči, da je dobre i« pravilna. Na-giašuje se eocislna vrednost produkU, ki naj slušl kot merilo. Veekaker bi bilo to najpra-vlčnejše merilo, toda pokazati mora praksa. U tega Je lakko raavidno, da vprašanju pravične vrednosti dela še vedno čaka rešitve. Travlčna plača" ni nikoli dovolj pravična ali velika za oaefa, ki Jo prejema, če ee osiramo na sodbs posamssnikov. Bo nekateri — veliki umetniki — ki prejemajo po par tisoč dolarjev na teden ali na dan. pa bi vseli še več. Nekatera glavna pravila ss lahko sprejmejo. Eno teh Je, da ee mora delo ceniti po prednosti, ki jo Ima produkt ali služenje sa družbo kot celoto. Poeamesnik ima lahko svoje mnenje, da Je njegovo d#lo velike vrednoetl. toda, če nimajo drugI ljudje, splošnost, nobene koristi od njegovega dela, Je bres vrednoetl Zato mora organisaclja določiti vrednost, ki mora dosegati tisto višino, ns kateri Je produ-centu zagotovljena dostojna eksistenca. 1 Vsa dela ne bodo nikoli enakovredna in enako i>oplatana. 60 eo kiaj ruski komualsti to mislili, so bili v veliki smoti. Resni socialisti niso nikdar trdili kaj takega. IsnaJdttalJ. ki znajde nov stroj aH izboljša starega, naredi delo večje vrednoetl kot pa oni. ki potem do-tlčnl stroj mehanično pomnoiuje Zato zaalu-»I za svoje izredno delo tudi izredno nagrado. Sploh vsako koristno delo, ki zahteva veliko miselne energije, bo vedno večje vrednoetl za družbo kakor pa čisto mehanično delo, pri katerem nI treba nič misliti In se opravlja le s premikanjem rok ln nog. Ta vredaoetaa razlika ostane tudi v družbi socialne pravične*!, ki prav gotovo prida, pa naj se imenuje kakor hoče. Zato je nesmiselnost govoriti o enakem plačilu kot nekakem socialističnem ali komunističnem Idealu. To vodi le v konfueiju lo krivo raaumevanje dobrih socialnih filozofij. Kdor oevoji socialistični ideal, mors splek IskUačIti Is računs sistem indlvlduslne mrtde PROSVETA THE ENLlGlTENlfSNf ;»RFK, 4. AVGUSTA. - . -PROSVE' Vesfi iz Jugoslavije (Poročevalski biro Proavete v Jugoslaviji.) IIKOBNEJESTI Ljubljana, 12. jul. 1931. i:!111|II,:riLski kandidat. -Mi tfovak iz Biške vasi pri No-nwstu si je hotel vzeti živ-e ker živi slabo s svojo pijačo. Pa je 7. jul izpil nekaj t. kisline. Strup pa ni hotel j delovati, aamo žgal je sa-orilca tako hudo, da se je, j v potok. Skušal ae je uto-toda voda je preplitva za ta-ejanje. Gagal je. dokler ga potegnili na auho ter od&e-v kandijsko bolnico, kjet* ao Želodec izprali. Pravi pa, da 0 nikoli več mislil na samo-(ker je že občutil, kaj se pra-nirati. zvoniku ubilo otroka. — Na rni se je pripetila v cerkve-zvoniku smrtna nesreča |ega fanta. Predvčerajšnjim zvoniku zvonili mladi fant-ti imajo zvonenje za poseb-abavo. Prišel je po-magat tu-►letni sin meaarja Mastnaka, 1 splezal v stolp. Ko je stolp-jra začela biti osmi uro, se enadoma utrgala vrv, na ka-jje visela krog 100 kg težka , ki je padla naravnost fan-a glavo. Mastnakovemu fan-B zdrobilo glavo, da je bil ta-mrtev. . , Irica sta umorila radi bogate £činc. — V Srebrnjaku pri rebu je živel v svoji hiši 60-I posestnik Anton RepoveČki, t bil zelo bogat, stanoval pa zelo siromašnih sobah. Pač ii je privoščil mestnega raznega življenja ter se hodil v reb zabavat z dekleti. Vračal t pogosto pijan z dekleti do-. V hiši sta stanovala pri 9 nečakinja Cilka Turk in i mož Andrej, doma iz Zabo-r hrvatskem Zagorju. Stari t ju je povabil v svojo hišo, da jima bo po smrti zapu-vse. Tako so stanovali vsi i v hiši skupaj. Zadnje čase' ta Turkova opazila, stane misli resno s svojo pblju-marveč ima celq namen, da 0 v starosti vzkipelo kri kro-ir v zakonu. Hotel se je ba-leniti ter je hotel začeti zida-flo, kjer bi stanoval s svojo 1 ali pa s plačanimi priležni-i. Začeli so se prepiri med tem in nečakinjo ter njenim pm. Preteklo nedeljo se je vr-tepovečki vinjen iz mesta do-L doma so se sprli in Repo-i je zapodil oba Turka iz hi-(o je Turk po stari navadi 1 sezuti starcu čevlje, ga je inil z nogo. Turkova žena je abila kladivo ter udarila ž i strica po glavi. Udarila je pčkrat, mož pa ga je davil, ir ni starec podlegel. Potem robcem obvezala starcu gla-loteč s tem prikriti poškod-i glavi. Nato sta dejala soee-, da jima je stric na nagloma Odkrili pa so umor, areti->a sorodnika, ki sta pod te-Bnnev priznala umor. /pose ln o« t rudarjev. — Ka-fcvore Številke, je največja raka brezposelnost v podro-■ljubljanskega rudarskega jstva. Do 1. marca t. 1. je Iducinarih 2870 rudarjev, marca do začetka maja pa W rudarjev. Radi praznova-1 rudnikih izgubljeni zasluŽ-Igibljejo krog 30 milijonov Pjv. — Na področju zagreb-■rudarnkega glavarstva je Ftos do l. marca reducira-pHO rudarjev, torej krog 23 IVKega zaposlenega rudar-i delavstva. V marcu in a-|l»a »o reducirali še 946 de-■rudarjev. V območju «ya rudarskega glavarstva Mukcije izvršen« v glavic zimskih mesecih, torej na » premogovne sezone. v \ oklem pri Kranja, »'amkcmu mojstru Kranre-K«tu v V oklem pri Kranju *"rela hiša do Ul. Pred dne-^hal klej, iz dimnika Je 1 Mra na posteljo v pod-p«. ki * fr vnela in zažgala »»' kaj tramovja. Vendar je to o|«til in irafer pogasil. 1 J* l*>t*m U vmo nedeljo, ko [Pot*m brez skrbi legel, se pbudil, ko je bila vsa hiša lj spet v plamenih. Kljub gašenju je vsa hiša pogorela. Škode je o-krog 43,000 Din. Maribor je v nekaterih delih popolnoma vaški. Tako jeljudsko štetje, ki je bilo tudi Štetje živine, pokazalo, da ima Maribor 429 konjev, 357 govod, 357 svinj, 138 ovac, 5014 komadov perutnine in 30 čebelnih panjev. Mariborske krave so dale lani 29(82 hektolitrov mleka in kure so znesle 256,002 jajc. Kako so to ljudski komisarji pri popisovanju dognali, se ne ve. A priseči na te številke ne gre. Linčatl ho ga hoteli. —- pri Su-botici je nekdo izvabil neko 8-letno deklico v vinograd, kjer jo je posilil, nato pa davil do nezavesti. Misleč, da je mrtva, jo je obesil na neko drevo,, da bi za-kril svoj zločin. Toda deklica se je na čudežen način rešila in povedala, kaj se ji je pripetilo. Policija je našla krivca v osebi 34-letnega delavca Jovana Stampi-Ča, ki ga je deklica takoj spoznala za ,zločinca. Ljudje so hoteli zloči^c^na mestu zločina ubiti, kar pa orožniki preprečili. Velike jesenske prireditve v LJubljani, — V prvih dneh septembra bodo priredili v Ljubljani celo vrsto javnih prireditev, na katere bodo skušali privabiti mnogo tujcev. Vršila se h* tedaj jesenska razstava na ljubljanskem velesejmu, katero glavna dela bosta razstava tujsko-pro-metnih društev ter kmetijska razstava. Važna bo zlasti razstava mest. Poskrbljeno bo seveda za točen pregled letovišč, zbran bo industriacrjskimaterijal.ki bo vabil, vršila se bo razstava mest, itd. Priredili bodo tudi več kulturnih manifestacij in ae je zato sestavil odbor za te slavnostne dni. V odboru so zastopniki pevske zveze, konservatorija, Glasbene matice, opere, drame, športnih, organizacij, tujsko-promet-nih zvez itd. Ta odbor bo sestavil načrt slavnostnega tedna. V Ljubljani se bo tedaj vršil velik festival pevskih družtev, na katerem bo nastopilo krog 1000 pevcev in pevk. Opera misli na prostem — menda v Tivoliju — uprizoriti • Foersterjevo opero "Gorenjski slavček", za kar bo razširila zbore in orkester. Tudi drama misli uprizoriti eno ali dve predstavi na prostem, najbrž na Kongresnem trgu. Taflaj se bo vršil mednarpdni šatfovski turnir, takrat bodo otfvorili novo tromostovje čez Ljubljanico, športna društva bodo priredila vrsto tekem ih dirk, veliki koncerti itd* Ljubljana se nadeja, da bo s tem prvim slavnostnim tednom privabila dokaj tujcev. Bo pa to prvi tak festival v našem mestu. Po treh mesecih najden mrtev. — Pod Kepo so našli lovci že razpadajoče moško truplo. Javili so zadevo orožnikom, ki so spravili truplo v dolino, kjer je komisija ugotovila,-da je ležalo že kake tri mesece. Bilo je že tako razpadlo, da ni bilo mogoče spoznati mrtveca. Le po listinah v žepih so ugotovili, da je ponesrečenec Gašper Mole z Vrhnike, star približno 30 let. Moleta je najbrž pobil in ubil snežni plaz, ker ima razbito lobanjo in eno nogo zlomljeno. Kaj je v mesecu marcu, ko so planine težko dostopne, zaneslo Moleta v gore, ne vedo. Marc je mesec snežnih plazov, ko vsak tvega življenje, če gre v gore. Mole je šel in našel smrt. Po treh mesecih šele so našli truplo slučajno lovci pri pregledu lovišča v Bleci pod Kepo. Nova žrtev Drave V Mariboru je utonil v Dravi 21-letni Jože fluster, ki je pred dnevi končal ljubljansko Srednjo tehnično šolo. Sel se Je v četrtek popoldne kopat v Dravo, a ae ni vrnil domov pozno v noč. Proti jutru krog pol treh je prišla njegova mati policiji pdjavlt, da pogreša svojega sina, ki se Je šel kopat v Dravo. Nekaj ur poprej pa Je nekdo prijavil policiji, da je našel v grmu ob Dravi moško dvokolo, moške hlače, »podnje parilo In brisačo. Ko so to obleko pokazali materi, je ta takoj spoznala v njej obleko svojega sina. Njegovo truplo izčejo. Velika asariFs v LJaUJanl. -Včeraj dopoldne se je zgodila skladišču tvrdke s kurivom Dominik CeWn' velike nesreča. V skladišču so začeli delavci žagati bukova polena ns cirkulsrkl, ki jo je tvrdka najela pri Žitniku. Žitnik je s cirkularko dal tudi dva delavca: žagarjs Viktor Ja Lahajnerja in pbdajača Alojzija Lapajneta tretjega delavca pa je dala tvrdka Cebln sama To je bil han Urankar. Vsi trije so zjutraj ob sedmih začeti žagati dn a v Cebinovem skladih ču za kolodvorom. Drva so bila zložena v velikih skladovnicah. Niso delali dolgo, ko se je pripetila nesreč*. Velika skladovnica drv se je sfsula in pokopala vsj tri delavce [pod seboj. Sosedje so slikali velik ropot, sklicali so ljudi, kt so takoj začeli z reševa* njem. Izpod kupa ni bilo nobenega glasu, ker so bili vsi onesve-fičeni. Najprej so izvlekli izpod kupa drv žsgarja Lahajnerja, ki je dobil poškodbe po glavi, rokah in nogah. Tudi hrbet ima zelo ob. tolčen. Njegovv poškodbe pa niso nevarne in je sam odiel k zdravniku, ko se je zavedel. Ostala dva delavca pa sta bila zelo hudo poškodovana. Vsega v krvi so privlekli izpod skladovnice delavca Alojzija Lapajneta. BH je nezavesten in je težko hropsl. Glavo je imel zelo ranjeno. Dobil je po lobanji take udarce, da je Jmel lobanjo prebito in ranjene možgane. Imel je tudi poškodbe pe Vsem telesu. Prepeljali so ga na-glo v bolnko, kjer je ležal v popolni nezavest! do popoldneva, krog pa je poškodbam podlegel. Doma je bil Lapajne od 8t, Jurija pri Mirni peči, samski, brez Stalnega bivališča. Hude poškodbe je dobil tretji delavec, 82-tetni Ivan Urankar, pristojen v Šmartno pri Kamniku. Zdraviti se bo moral dalj časa v bolnici. Samomor ali umor? — Iz Kočevja poročajo, da je nekdo našel na poti proti Klinji vasi v praprot ju mrtvega mladeniča. Bil je to 25-letni sin rudniškega uradnika Scheriana. Nekaj korakov od trupla je ležal zarjavel revolver s petimi naboji, fti.sti Je bil izstreljen. Mrtvi fant je imel rano v bližini srca. Poklican! zdravnik je ugotovil, da je umrl že pred par urami. Pokojni je bil strugar in je še dan poprej na delu govoril popolnoma mirno, da pojde v neko strokovno šolo, da se izuči. Zato je njegova smrt .dokaj zagonetna. Tudi ni pustil nobenega pisma, niti nI vedel nihče, da bi bil pokojni imel kdaj kako orožje. Samomor ali iimo? je bil izvršen že v sredo zvečer, našli so ga šele v četrtek zjutraj. Preiskujejo, ali je bil umor ali samomor. Vlak povozil otroka. — Vlak ki vozi Iz Konjic, je pri Prežiga-lu povozil 4-letnega Izidorja C»-gnarja. Odrezalo mu je levo nogo pri gležnju. Fant Je bil z brati iti sestrami na polju pri materi. Tam so se igrali ter podili sem ter tja. Dva otroka sta potem na polju zaspala. Izidorček pa je lazil še okrog ter prišel na železniški tir, kjer je tudi zaspal. Strojevodja je sicer zagleda) spečega otroka na progi in skušal ustaviti vlak, kar pa mu ni tako naglo uspelo. Sreča še, da je otrok spal med tračnicami in da je le nogo položil preko tračnice. Odrezalo muje nogo. Nogo so pokopali na konjiškem pokopališču, otroka pa prepeljali z avtom v celjsko bolnico. K požaru na Mlaki. — V Ljubljanski bolnici se še vedno zdravi 4S-letna dekla Marija Kopač, ki Je dobila pri reševapju oprave iz goreče Semenove hiše na Mlaki težke poškodbe. Naknadno poročajo, da nI bila le ona v tej veliki nevarnosti, da zgori s hišo vred, marveč da je bilo Šest oseb zajetih v goreči hlftl. Ko je na-mret Sertienova hiša zagorela, so vsi sosedje hiteli gssit. Reševali so iz hiše opravo in druge stvari. Tsko se je nensdoma znašlo v goreči hiši v eni sobi šest oseb, ki jim Je podrto tramov je zaprlo pot ns prosto. MchI njimi Je bila tudi Marija Kopač, ki Je tvegala nevarnost in skočila skozi plamene na prosto. Pri tem Je dobila težke poškodbe. DrugI se niso upali tega In so bili popolnoma obupa ni, ker niso videli nobene rešitve. Na nesrečo Je začelo gorati še qredi vasi in so gssilcl in drugi ljudje odhiteli v vas, teh t»et o-seb pa je ostalo v goreči hiši in niso vedeli, kam naj se obrnejo. Mislili so že ns samomor, da se ognejo še strsšnejši smrti v pismenih. Nazadnje je l« n«kamu uspelo, da Je iztrgal iz okna železne rešetke In ao se tako vsi rešili. Dobili pa so mnogi opekline, ki ps niso nevarne. Vaa vas p«. še zdaj obupan« postava krog pogorišč In so kar otopeli, ftkoda požara Je precej višja, kakor ps ao računali sprva. Albert Jean: HIŠNI ZDRAVNIK Germaine ga je sprejela v hladni pred«obl, ga objela in ga takoj odvedla v mali salon. "Prejel sem brzojavko prav ko sem Že hotel o^iU iz tvornl-ce," je govoril Lucien^ "Takoj sem najel taksi in se pripeljal, serp. Kaj pa tfe je zgodilo? Zakaj si me tako nujno klicala? Kje je tvoj mož^ "Danes Je odpotoval za tri dni," Je odgovorila termalne In dostavila: 4tTri dni ga ne bo do- ma UV treh dnob bo naša zadeva popolnoma urejeno," je dejal Lucien. Nanravf Je par korakov po sotftTin se ustavil. "U-pam, da so ne boš skesala?" "Dragi, reci mi vcndar, čemu naj ae skesam ? PoznaS moje življenje, mojp preteklost . . . Mož je sirov. Otrpk nimiva. Ta hiša je zame prazen dom. Niti eden prijeten spomin ne bo oviral mojega pobega." "Dobro torej," jo dejal Lucien. Pobožal jo je po laseh in jo poljubil na li9e. Takoj zatem pa se je zdrznil in stopil nazaj. "Kaj ti je .vprašala Ger* roaiiu ' "AH nič neguješ?" "£aj je ?"v "t pr«dsy)>i slišim korake . Odprtih ust sta oba nekaj ča-sa prisluškovala. Njeno lice Je mahoma zavalil val krvi. Zdsj ni bila več v dvomu, da je nekdo s tihimi, pritajenimi koraki hodil tam *unaj, "Skočil bom skozi okno," Je dejal Lucien, "Za boga, nikar, previsoko je!" Trenutek pozneje je stopil v hoIjo (lermainin mož. Njegove oči so ae srdito srečale z Luci*Qovitn pogledom. Lucien malo da ni siknil skozi zobe: Ti si torej tisti malopridnež, ki jo že sedem let mu-5lš? Vodene Maš, lice ti je polno rumanih pegic. Vbega Germaine! Tičijo uničil! Prav tisti čas P" je mislil Germainin jnož: Čeprav sem bolan, vendar sem močnejši od njega... V žepu dAjm nabit sa mokres. Samo naj\',s£ predrzne storiti kor*k . proti vratom potegnil ga>om in streljal. Pred sodiščem pfebpm izjavil, du som ga zasačil pri *akoi)olomnem dejanju. Sodniki m?, bodo oprostili. Germaine, pa je bila s hrbtom obrnjena proti oknu, tako da je senca skrivala izraz njenega U ca. Z najv^jo napetoatjo Je motrila. oba obraza. Slutila je, da ima mož v žepu samokres in je razumela, da,zavlsi samo od nje, kako bo rešena ta situacija. Nenadoma Je zazvanel njen glas sredi mučne tišine: Kaj si že doma, Jerome? Re kel si, ds te ne bo naiaj tri dni." Truden, prisiljen smehljaj Ji le zaigral na licu pri teh besedah. In ne da bi čakala na možev odgovor, j* stopila bliže In rekla: Mj ."I "Dovoli, da .14 predstavim novega hišnega !, zdravnika Gospod dofctor1(< •• * .it. Jerome Je ves po*elenel od ^Kaj prstfi? AH prav slišim?" "Dejala šrfm, ds j« gospod dok tor naš novi hišni zdravnik," i" ponovila 7. veliko hladnokrvnost Jo. "Doktor 'Bernsijd mu je odstopil svoje pacient«. Prišel se Je predstaviti "V avtomobilu?" Je vprašsl Jerome nekoliko mirnejše. "Nu, zuk«i pa ne?" Je odvr nll Lucien,* prisiljeno vljudnostjo in sedel na mlgljsj G«r msine z rokp. Njen« beseda ao ga čudovit^ i>o»«s Bilo mu J«, kakor da,lažje diha. Kek« l si ja, da se bo potrudil vžlvrtl novo vlogo,, ki mu jp Je dodelila s takšno pffi|«eW!OfttJo duha. Jerome pa se nI jdal tako hi tro zsveat!.. Delal sni J« kaltor št veruje, v žep*pa JoWv«Klno »tiskat samotar* 1n Mfftval pelina. Medtem Je Germaine s skraj no čuječnistjo ln brzdanjem svojih ž I ve** skušala spravit razgovor rn*kakšen tir, Govorili so o potsem brezpomembnih stvareh. Ločlen je večkrat zasukal besedo na medicino, rs M J« tudi zdrgvnlšk«- Mrokovrv Iz-rase, omHtfal vseučilišč* MontpHieru, kJ«r J« Ifnnčal študije. Naposled mu je postalo muč no iu ao je dvignil. Jerome je začudeno pogledal : "Kaj že odhajate? Le pobite Še malo." Toda Lucien. ki je bi) že »sčr-pal vae rezerve hladnokrvnosti, se je začel izgovarjati, da ga čakajo drugi bolniki, ki jih moru oblaka 11 preden se znoči. Vsi trije so ae napotili k Vratom. Germaine jih je odklenila z drhtečo roko. "Oprostite gospod doktor, jas grem naprej, da vam pokažem pot," je dejala. Krožne stopnice, ki so držale navzdol so bily. akrlte v dvorani in Germaine je v velikem rai-burjenju pozabila nanjo, fcelo v zadnjem trenutku jih je uzrl Lucien in jo opozoril nanje. Bilo pa je še prepozno. Germaine je bila že stopila naprej — v praznino. Jerome se ni niti najmanj potrudil, da bi jo zadržal. I Slišati je bilo močan štrbunk n takoj za njim klici na pomoč. Lucien je drevenol od grose. Toda ni se mogel ustavljati Je-romu, ki ga je bil pozval z rei-tim, toda odločnim glasom: "Ne oklevajte vendar! Pomagajte mi, da dvigneva ženo." Sla sta po stopnicah navzdol. Nesrečna Germaine je na dnu stopnic stokala in j očala, toda ne toliko zaradi bolečin, kolikor zaradi strahu, kaj bo zdaj is tog«. Jerome in Lucien ata jo poskušala poatavltl na noge, držala sta jo pod pazduho, toda zaman. 2e pri prvem koraku je krenila in ae zopet zgrudila na tla. NI se mogla gertitj z mesta. "Gospa si jo zlomila nogo," Je diagnosticiral Lucien. , Jerome je zahteval od Lucle^ pa, da je pomagal prunosti Ger-maino navzgor v salon. Tam j« vzel iz žepu samokres ln napel petelina* "Gospod! Dejali ste poprej, da ste-zdravoik. Evo priliko, da dokažete svoje znanje. Trosim vas, ne odlašajte, stvar je nujna." Nsto Je z naglo kretnjo potegnil nogavico z Germalnine noge, ki je bila vsa modra in zatekla. Videč, kako preži Germainin mož In kakšni maščevalni bliski so mu utrinjajo v očeb« Je rekel Luolen; ■"Gospod, oprostite vendar, jaz . . ." "Nič oprostite!" ga Jo jmjki-nll Jerome. "Rekel sem, Izpodrinil vrtalni V Nemčiji Je izumil nekdo, ki še noče stopiti v! Javnost, nov poatopek bolne zobe, ki so po-trebnl {plomb«. Trije idravnlkl preizkušajo sedaj to metodo, ki je baje spoaobfca, da popolnoma spodrlne vrfaJo. s katerim so do. slej uvajali plombiranje in ki s« ga še naj močne j Al mož t>ojl kakor črni križa. Pri novfcft načinu se bolni sob najprvo prikrije s celuloldno kapico, nato se vbriignt določen preparat za bolno mesto skozi platinasto cevko, ki J« pritrjena na stelHtn valj. Po kratkem času more zdrsvnlk s primernim orodjem In bres bolučln od-trgati boln* mesta, a po 84 urah lahko vloži plombo. Pred tem se namaftejo zdravi deli soba s nek« izolimo maso In nato lahko pu-ate učinkoviti neko kislino t»a bolno m**tb. Po novom* sistemu se dado I i* vršiti baje*« lahkoto tudi najbolj zamotana aobozdravniška dela, metoda Je |Meg tega hitra In čista. Ker so potrebne ^ neke malenkostne hcpopolnltve, Ja izumitelj noč« prodati Javnosti, a ker Jo um tihem preizkušajo že trj leta in z najboljšim uspehom, ni dvoma, da bo prlnasla odo revolucijo v zobozdravniško prakso. . Pred | Ko inlk: "Obtoženec, vi ste to-žiteiju pripeJfsll krepko zauAni-cor r Obtoženec: "NI res« gospod t»odnik r 0 Toži te! j: "On laže. gospod sod-nikT Obtoženec: 'Tiho, če ne, dobiš še eno!" ril se je na vseh koncih ln krajih in se je udeleževal prav do konca tudi t«žkih bojev proti Abd«*I-Krimu v Maroku, kjer Je bil težko ranjen, a vedno je imel srečo, da je oatal živ. Nekega dne pa se ga je polotilo domotolje; vojalkemu stanu je dal slovo In se je odpeljal domov. Doma pa ni bil Ae niti Atiri ure. ko ga je pičil komar, On se za pik ni niti zmenil — kaj )>a naj se zgodi le-gijonarju, ki Je tolikrat gledal smrti v obraz? Toda Še tistega dne zvečer ae ga j« lotila vročina in par ur kaaneje Je umrl ... Tufct atleta Breitborta j« doletela podobna usoda. T« človek je bil ed«n najmočnejših ljudi na svetu. Na njegovi glavi ao razbijali trdo kamenje za tlak, preko njegovih prs so se vozili težki avtomobili s 6 osebami In s enim samim udareem svoje roke je zabil žabelj v trdo desko več centimetrov globoko. V Varšavi pa se j« opraskal na nogi na navadnem žeblju; rana a« je prlsadlla in na teški operaciji J« umrl, potom* ko so mu odrezali nogo. Skakalec iz padala Gou 0'Con-noc je bil takoavani "double" v filmskem mestu Hollywoodu. "Double" m imunuje Igralec, ki prevzame od pravega igralca ka-kšoo zelo nevaren del vlog«. Ta mož je skakal c drvečega brzo-vlaka na avto, s letala v motorni čoln in podobno. S svojim pogu« mom si J« zaslutil ogromno denarja. Ko pn m Jo nekega dne vlegol (loma na dlvan, Je Imel bržkone zelo šiv« sanj«; začel se Je premetavati po dlvanu, pa je imdeMako nesrečno s dlvanu nu tlu, da al Jc zlomil tilnik! ljudje, ki imajo -mole Človeško življenje j« čudna zadeva: žlvlknje nam postavila na |M>t vs« polno ovir In raprek, ob enem ps skVbl i ud I zs to, da raz-n« ovire lažje ali težje premagamo. Kar nenadoma ps naletiš pred neboj* drobno nit In ob tej nit) se Izpndtskheš In padeš in konee J« vsega, 6 julija t. I. so pokopali * Koelnu moža, ki Je moral v avo-jam življenja prastati mnogo ha-dega, tods s svojo slino energijo al je znal Vidno i »omagati Iz vsake stisk*. To Je bil Ivan Oeher-liers, Ta človek prad N leti nikakor ni mogal dobiti doma nobenega dela in zato j* odšel v "tuj-«ko legijo", Tam j« postal na-n-dnlk In predlsgsll so gs tudi za odlikovanje s častno legijo. Ilo- Smrtonosni zvočni valovi , Po opohalnlh poskusih ameriškega učenjaka Alfreda Loomi-sa nam Je snano, da ekslstlrajo zvočni, torej zračni valovi, kt Jih (loveško uho n« sliši, ki pa imajo to laatnoat, da razdirajo v svojem območju vsako Življortje. Poskusom s tem( tako svanlml nadzvočnimi valovi so s« sedaj a podobnim uspehom pridružili poskusi dveh ameriških profesorjev, Wllllamaa ln G«ln«sa, s visokimi zvoki, ki jih človeško uho komaj Ae tijame kot "strašil* piskanj«," T« valov« prolivajata učenjaka « pomot'jo nlklaat« c«vl, ki Jo a mogočno el«ktromagn«tako tuljavo spravita v tresljaje ln sle«r do 8000 na sekundo, dočlm kažejo nadzvočni valovi do 800,-000 tresljajev na minuto. Bila VVIIIIamaovih in Gainsaovlh valov je pa š« vedno tako velika, da so dvigne vodna površina v napolnjeni posodi kakor majhsn grič okoli nihajoč« cevi, čim se ta dotakne vod* v posodi. U6«-njaka pa ata v ta griček vtaknila reagsnčno cevko « različnimi bakterijami In sta dognala, da so zadal* U polagoma pogi-njatl. Po eni url "obsevanja" Jih je bilo v cevki n. pr. komaj polovica še živih« Isti učinek je ka-salo obsavanj* d*člh krvnih t*-Isac. Mogoče s* bo dala ta lastnost visokih svokov sšasoma še praktično uporabljati In to prod vsem v zdravilni stroki. 42-kratnt oč* U Pariza poročajo4, Oblasti so zaprle čevljarja B«yerja, ker J* na orlginaton način ogoljufsl državo. Ko J« pri rojstvu svojsgs zadnjega btroka prišel oblasti naznanit novega državljana In so mu Izplačal! premijo, ki J« v U namen določana od socialnega skrbstva, J* Umaknil 100 formu-larjev za naznanjanie rojstev ter jih Izpolni h 43. Vsako pot mu J« oblast Izplačal« prlfiadajočo vsoto, kt J* nanizala v U primerih skupno 60,000 frankov. Končno a* J* blagajniku pri blagajni socialnega skrbstva sdalo sumljivo, da s« «den Ift isti "oče" t* likokrst javlja. Naznanil ga J« polki JI. ki Je uv*dla pr*lskavo lo ugotoi ila, da so blU podatki Bs> -•rja.lažni. W*p«r pride |W*d so-d Išče Dobra žena V nekam dnevniku, ki Izhaja v me»tu Memphls, T*nn., J* dala objaviti gospa Oliv* Neal ta-I« Oglas: "Moj mož J* odš*l preteklo sr*do mad tratjo In čotrto uro zjutraj s doma In ga š* nI nazaj. Kdor ml ga prinas* na-saj, žlvaga ali pa mrtvega, dobi nagrado 10 dolarJ*v.M V Ameriki toraj možj* š* niso po««bno dragi. k * PROSVETA Lidija Sejfidina: VIRINEJA Za Pro$veto prevedel Mile KlopHi 2goča rdečk« mu je zalila lica. Jezno jih je nahrulil: "Kje je Pjotr? Svojega konja potrebujem." In je odjezdil k ieleznid in oetal vzo noč zdoma. Denar za pranje je izročil V »rini j i po goepodinjl. O veliki noči, ko je nekoliko omamljen od sadjevca taval po ceeti, pa je al uda j no arečal Virinejo. Hotel je mimo nje, pa ga je kar sama nagovorila: -"Kaj se izmikal z očmi in ne pozdravil? Najprej si me kar preveč užalil, zdaj pa zi nenadoma vez prevzeten. Pridi, lepi gospod, pojdi z mano na sprehod!" Pogledal Jo je in obstal. Oblečena je bila v svetlo volneno obleko mestnega kroja, zadovoljna je bila in eveis kakor breza o binko-fttih. Njene oči pa so zrle, kot bi jih kslll opoj. Njen obrsz je bil zardel, žareč, grelen, in njen glas pijsn. ' "Vlrineja . .. Vira!" "No, pojdi vendar, pojdiva po mladi, zeleni senožeti v stepo, kjer ee na griču odpoči-jeva. Danes sem el zelo želela, da bi te srečala, in kakor sem el želela; tako se je zgodilo! ..." Rahlo, a ukazujoče se je dpteknila njegovih ramen z roko, tako da se je moral obrniti. Z ramo ob ramenu sta lis lz vasi. ji ni bilo mar, da ju nemara vidijo ljudje; Jahno je eto-pala in govorila neprestano kot v omami: "Danes eem brez sramu in razposajena. Pa ns od kake opojne pijače. Samo požirek sem napravila iz majhne čutarice. Zato eem taka, ker je dan tako jasen, ker je moja dula neobremenjena In travnik tako zelen. Po žilah mi polje ln srce močno utriplje. Ah ds, si mislim, pride čas, ko bom morsla segniti in bo po meni! Najboljla leta svojega ženskega življenja sem potratila sa nič. In kako je zdaj T "Vlrineja . . . Draga moja Virka! Lepotica! Prav zares si pijana. Povej, kje si se naplla? 61 bila kje v gosteh?" "No da, pijana ssm. A ne od pijače. Saj sem U že rekla! Ne tratim rada besed. Ti pa mi nisi ne mol ne oče, zak*J bi se torej sramovala pred teboj? Moja kri je danes pijana. Nikogar nimam, po katerem bi lahko zahrepe-nela, pa sem se spomnila nate. Trikrat ie sem lla mimo tvojega stanovanja." 'Ti ljuba moja!" Dospela sta «e U vasi. April js dihal iz zelene, radoetno mlade trave, iz dileče lahnega vetra, is opojnih, plesnobnlh hlapov zemlje, ki Je čakala pluga. In april Je dihal iz zvežega, sinjega« aprotfenoga neba. . Inženir je pogledal Virki v zlate oči, ki jih je danez pokrivala motna, trudna tančica, prijel jo je sa ramena In čvrzto stisnil k sebi. Z dolgim, iskrenim poljubom ae je vsesal v njene blede, a žareče ustniee. "Potrpi vendar, da pridem do sapo. O, v glavi ae mi mota. Sladko poljubljal, milostni gospod. Kako js ime tebi, kako tvojemu očetu, pozabila eem? Da bi se poljubljala e teboj, no da bi vedela tvojega imena In očetovega imena—ne, tega ne maram No! daj ml vendar do aape!" "Vira, ti moja draga. Kako aladka el! Ah. kako neizrekljivo al lepa! Nizi prva, ki jo poljubljam, ln vendar . . " "Sedi, legla ti bom na kolena, da za od-, počljem. Objemi me z roko! Počakaj, ne muči me, ne božaj me! Tako teano ml je pri ercu, daj, da ae malo odpočijem. Ah! Molki ste kot muhe. Dobro veste, kaj Je sladko. Pusti me!., "Vira, Vira ... Zakaj tako? Vlrineja ... k sebi! trenutek ... No? Zakaj si . . . Ssj me imai vendar tudi ti rada? No, draga moja, sladka moja, ljubica moja ..." "Ne dotikaj se me! . . . Vseeno ... naj bo . . . Danes ai mi ljub. Ne. Pusti me do sape! Tako sladko je vse to, da mi zastajs dih... Pusti me, zsduiilo me bo. Potrpi vendar, ne poljubljaj me!..." Nenadoma se je oglasil tuj, tretji, sovrsž-ni, žalitve in boleatl polni glaa: "Virka — ah! Ti ženska nesramna!" Takoj sta ae oprostile In dvignils. Pred njima je stal Vasilij z rdečimi lizami na licu, drhteč od bolečine in srds. Na glavi je imel staro čepico po strani. "Z milostnim gospodom se pečal! Ti ženska nesrsmna, ti . . . gnusna babnica! Pri svetlem dnevu kot pohotna palca, ki se goni!" "Le potrpi malo, ti gnids pohabljena! Nikar tako ne odpiraj svojega gobca! Saj ti ni-aem žena, samo ljubica sem ti bila. Ko sem se naveličala potepanja, eem jo odkurila. Zakaj me eramotli?" je rekls vsa pobledela, a brez atrahu, in zapičila svoj srepi pogled v Vasilija. "Poberi se odtod! Kakšno pravico imaš, da vohuniš za njo? flamo en korak še ..." "Pomiri ee, Ivan Pavlovič!" • In se je medlo In kratko naamehnlla. "Vidiš, zdaj, v tej uri, ko je bilo potrebno, sem se spomnila tvojega in tvojega očeta ime-1 na ... Ne kriči, ne trati svojih moči. Domov pojdi, jsz pa se bom sama pogovorila s Vssj-ko." r, "Prav nobenih besed nisi vreden. Poberi se, capin! Sicer te bom ..." je rekel inženir. 1 "Sama bom govorila ž njim, sliiii? Pojdi domov. Jutri zvečer pridem k tebi, zanesl se. Zdaj pa pojdi. Sama moram govoriti z Vasjko " "Nič nimam govoriti s teboj, ti psica! Pretepsti bi te bilo treba, ti vlačuga ničvredna! , . "No, če imai dovolj moči in veeelja, me lahko tudi pretepel. Odidi zdaj, milostni gospod. Pasi ee; če ne sluiaš mojega nasveta, bom vso zadevo drugače zazukala. Prav tako kot z Vasjko." "Ne morem te pustiti same ž njim." "Ne moreš? Ne maral, dasi te v vsžni zadevi lepo prosim? Potem se sploh poberi k vragu. Vasilij, pojdi s menoj v Anlajino hišo, nekaj resnih besed moram govoriti z teboj." "Vlrineja, eaj to Je vendar odveč, mar ne?" "Alt hočeš oditi ali ne, mlloztnl gospod?" "Sel bom nekoliko stran. Pri vael te bom čakal. Vendhr jo čisto odveč, da .. "Pojdi ie! Prav zares, samo kvaril ai s tem . . •" "Grem. Tods opravi hitro, prosim te. Poglej, tam-le te počakam." Sel je in so od čaaa do čaaa ozrl. "Pojdi, kar pojdi. Kmalu te dohitlm. Nekaj valnega mu Imam povedati." Ko se je bil inženlhr že precej oddaljil, je rekla Vaejkl, ki je gledal za njim s beanim, volčjim pogledom: • "VaailIJ, kolena tl trepečejo, hrbet ae ti krivi, stati ne moreš več, cedi vendar." Vasilija ao pomirile njene pomilovalne oči in nežnoet njenega glaau. Sedel je v travo k njej. "Vaajka, smiliš ae ml kot bi ne bil moj ljubimec, marveč moj rodni aln. Prav rea, zelo ee ml zmllli! In če te zmerjam in če kričim nate, delam to le zato, da bi ti bilo laže pozabiti name." (DaUe prlhedaJH.) — Koga pa pričakujete, lepa gospodična?! Starček z mahedrajočo spodnjo ustnico se ji je sladko ameb- j al. vv„ g • Ona mu je molče pokazala hrbet. - Kaj ee pa obračate od mene, gospodična? To ni lepo! — Ah, pustite me, — proei in se znova zagleda v množico.' Množica se hitro redči ln kma-u odhajajo zadnji potniki c ko-odvora. — Morda je pa prispel že podnevi in pride aem iz meeta, —-pomisli in ee postavi tako, da vidi na obe Strani. Toda nada v njenem srcu že pojema. Kaj ko t>i jo bil nalagal? Začenja ji biti hladno in zavi. ja ze v avoj oguljeni kožuh. Sklene čakati do dceetih. In ko kaže kolodvoraka ura pol enajstih, ae odmaje počasi domov, v svojo mrzlo, sramote in ponižanja polno sobico. Jutri pa pride zopet sem. In jutri in pojutrišnjem in le mnogo, mnogo večerov bo prihajala na določeni kraj in čakala. PRIČAKUJ Pričakuj me na tem oglu U. aprila 1014 ob devetih stečer, jI je dejal točno pred letom dni, ko sto prispela na kolodvor, od koder se Je moral odpeljati. Te bceede so se JI vtisnile tako globoko v spomin, da ee jI zdi, da jih je Izgovoril prav kar. Takrat, pred letom dni sta se seznanila slučajno. Kakor vsak večer, je hodila počasi po bul-varju, gledala moškim v obraz In se jim zapeljivo smehljala. Stopil Js k nji, se glssno zasmejal In je prijel pod roko. — Pozdravljena dušica. Pričakuješ dragega? Vzravnsls ae Je takoj, kakor ds se je sprožlls v nji p roži na, in od strsni je začela ogiedovsti svojega spremljevalca. Lepo oblečen, mlad, širokega, odkritega obraza, nsvzgor zavihanih brk. Pritisnila je njegov komolec močneje k sebi In bilo ji je lahko ln prijetno. Krenila sta v reetevraeijo In Še pozno ponoči v hotel. NJI se je vrtelo v glavi od vina. Is bolj pa od arečs. fte nikoli nI bila tako srečna, smejale ee je brez povode In nežno ss mu je laskala. MIH, mili! Ah. tako lepo bi bila če bi mogla bit vodno s nJim. ssmo s nJim ln če bi Ji ne bilo treba pustiti nikogar dru- gega k sebi! Kako bi ekrbcla sanj, kako bi mu etregla, kako bi ga negovala! Z nobenim bi ga ne nadlego-(n le pasja udano bi mu sr-V oči, da bi uganila vsako, tu-najmanjšo njc0»vo željo. Njegovo llvljenje je najbrž veliko, zvetlo, zanimivo, ona bi se pa stisnila liki zvest pzlček v kotiček toga velikega življenja tako, da bi zavzemala čim manj prostora. Mili, milil Vso noč ni satlsnila oči ln en-kret je celo tiho zsplakala boječ se, da bi se ne prebudil. Jutri odpotuje in gotovo ga ne bo nikoli več videla. — Odhajal sa vodno —> ga je vprašala otožno. Odgovarjal je s Žalami, na vsa glas se Je smejal In raspo-ssjene kakor otroka Jo je ujčkal na kolenih. Ko nI hotela aprejeti od njega denarja, ae je razjezil. — Kakšne neumnosti so pa to! Vzemi, vsemi vendsr, saj to nI nič hudega! — Prosim ts, mili moj, nikar me ne sili. Od tebe nočem denarja. In oči ao ji zalile debele aolse. Tedaj je sačel govoriti s njo Skoraj vsa dsn sta prebila »kupaj In s večer ga je spremila na kolodvor. In baš na kolodvo. m JI je obljubil, da se tet leto dni vrne. — Pričakuj me na tem oglu 11. aprila 1914 ob devetih zvečer — ji Je dejal zmaje. Ona je verjela — kako je mogla ne verjeti mu? Verjela je — ln čakala vae leto. Ugašala je njena lepota tem bolj. ker je čeato trpela lakoto. Molki ao ji bili vedno bolj zo-pernl in zvoje obrti se je opri jemala aamo, če jo je lakota le preveč ardlto držala za vrat. Clm bolj se je bližal dan, ko ee moral vrniti njen dragi, tem bolj ao ae oglašale v njenem ercu nade. Kmalu, kmalu! Čaka la je in sčasoma se je sposablla tako daleč, da ae je čutila kakor mlada neveeta, pričakujoča ženina. Kako velika sreča je biti ncomedeževana, nedolžna —- in pričakovati dragega, da mu od da, nJemu edinemu, svojo ne-omadeševano mladost in lepoto! In končno je napočil tako težko pričakovani večer. Ze davno stoji na določenem kraju. Naj raje bi mu šla naproti do kolodvora. pa bi ee utegnila zgrešiti. Ne. oetane raje tu. Mili, mili! Celo leto. saj to nI ... Kolodvorska ura kaše devet S kolodvora se nepretrgoma razliva po mestu človečki, tok. Ona ee hrepeneče ostra po tej lavi in čim zagleda koga, ki jo le malo epcmlnja nanj. aadrhti po vsem tdeeu. Zdi ae jI, da mora zdaj priti mimo tudi on. Rudolf Kveesl: ILONKA Sinoči je deževalo in Je ni bilo. Stara košata vri>a je morala aama prebiti večer. Stala je tam na bregu in se pogovarjala a tiho, veliko Donavo. Čakala je do poznega večera, čakala lope Ilon-ke. A Ilonke nI bilo. In vrba je pobeaila svoje tenke veje. Saj dež je aamo pršil. Lahko bi bila prišla. Pa ljudje ao se zaman o-zirali k vrbi. Vee Večer je bila aama. Ilonke, lepe črnokse Ilonke nI bilo. Kaj se ji je pripetilo? Zakaj je zadnji čas tako bleda in žalo-atna? Zmerom sama. Ni še potekel mesec, ko so bila njena lica cvetoča in so se njena usta neprenehoma smehljala. Da, da, le tako je mogel to storiti? Da je šel in ji ni želel zbogom. ,Kar je edžel on, se Je Ilonka vsak večer sprehajala na Bregu Donave. Vitka in viaoka, prožnih korakov, je hodila večer za večerom kraj leskovih grmov, mimo visokih jagnjed 4n krivih vrb. Ali pa je počivala pod vrbo, ki Je po letih ln velikosti proaegala vse drugo. Ilonka druga mati, ko dejali ljudje, To vrbo je ljubila I-lonka Izza svojih detinzklh let. Vrbe ao sekali vsako leto, le-te pa ae nI upal nihče doteknitl. Kaj bi dejala Ferenčeva Ilonka, če bi njeno vrbo kdo poeekal Kaj bi al Ilonka mialila o tistem ki bi dvignil sekiro nad njeno staro, dobro prijateljico? Ilonka je bila žalostna. • - • Nocoj pa je Ilonka spet pr svoji prijateljici. Naslanja se na njeno gršavo deblo ln gleda na svetllkajočo ae gladino reke. Zs-lostne so njene oči in njen o-brsz je bled. • Od časa do časa pljusne vsi ob breg. Kdsj pa kdaj zsAubori na reki kakor kak majhen potoček. In ialostnl Ilonki se zdi, kakor da bi ee bila velika siva reka zmotila, ko je rahlo pljuanila ob breg ali zažuborela kakor potoček. ' Donko objema občutek, da reka trga sama sebi veliko tiho ve* Hčastje s svojih voda. Da ji je skrivnostna globoka mogočnont neljuba, ki jo noci s seboj izzs «i-vih davnin. Igra se kakor majhen, osamljen otrok. Ilonka se sama sebi zdi majhen, oeamljen otrok. Ali ob vsaken\ najmanjšem šumu reke ee zdrzne, vztrepeta. Rahli, pritajeni šepet vrbe Jo moti. Pogled Ji blodi preko neizmerne v mrak ae potapljajoče gladine. In v njenih očeh raate bojazen. V njenih očeh ata strah ln bolest. Tako se od trenutka do trenutka zastrmi v oblačne megle, ki vstajajo iz vode. in poeluškuje. Večerni hlad streee zdaj ps zdaj njeno telo. Ilonka se osira zdaj v to zdaj v ono stran. Njen nemir je vse večji. A od nikoder ni čuti korakov. Nikogar ni videti. I-lonkln obraz je v mraku kakor bel, nepopisan list Ccs nekaj čaaa ae nasmehne. Saj je šel. Sel js. Saj ga nI tu. Vzele gs je noč. Kaj čakam njega, ki je odšel, — bres besede! Ilonka ss oporno zravna. V njenih očeh se sablisne In Ilonks ss spet kakor prej zaatrmi predse. Moti jo le pridušeni šum vode. Časih pogleda plašno na mra-čečo se gisdino Potem pa ee jI obraz ss trenutek zjasni Zdi se. ka\or da ljubi U strah, ki jI ga prinaša silna Donava na svojih mirnih, zmerom enakih valovih. Kdaj pa kdaj zledi valu, ki je večji, mogočnejši od drugih. Gleda, kako se ziblje in širi in ga spremlja v mrak, dokler ga ne vzame noč. O, Ilonka zre še dolgo v temo za Izginulim valom. Ob vsakem pljusku vztrepets vze njeno telo. Tsko Je šel on. Tiho, brez besede je odšel. Izgubil se je kakor val na reki. In Ilonka prisluškuje. Strmi v temno reko. Ali z reko ni čuti nsjmanjše-ga udarca vesel. Donava je prazna. Vsa temna m grozeča. Ilonka stoji na njenem bregu. Telo se ji vse bolj sklanja. Krog nje je vse tiho. Nekdo ji je odneeei svet. Ničesar ji nI zapustil, kakor občutek, da je nekaj za vedno izgubljeno. Vse mu je dala. On pa je samo jemal, ničesar ji ni dal. Kako, da mu je mogla dati vse? Ilonka se sklanja, telo se ji krivi. Voda pod njo teče tiho dalje. Ilonka nič več ne misli. O, saj smrt je $e doživela. Doživela jo je živa. Zdaj se je vse razpršilo. Le v prsih jo boli, tako neskončno boli. In pod nogami ji zmanjkuje tal. Objema jo občutek, kakor da bi tla pod njo polzela. Vee jo vabi z nasmehom. V njej raste mir. Njen obraz je neprqpl-čen. Pogled je prazen. Trenutek poteče. Ilonka gleda nočni gladini Donave svoj o-braz. Nekje sveti mesec. Kaj bi Ilonki mesec! Nocoj? —Lahko vzkrili z rokami. Začuje se pri dušen vrisk. Kraj brega je vzvalovila voda. Vrba ni pobesila svojih vej. I lonka je umrla že pred mesecem dni. lakraMias Slabi šoferji —Zakaj misliš, da so krojsči slabi šoferji? — Ker se ozirsjo ns levo in dtsno in iščejo dolžnike, e Koliko si stsr, Mihec?" vpraša učitelj v šoli. "Sedem let." "In katero leto sedaj pišemo?" "Leto 1881." ' "V katerem letu si torej rojen?" 'Tega pa ne vem, gospod učitelj. Takrat sem bil še premajhen. . . . e . * Jakec je poreden, zato ga mama našetta. "Mamica, mamica!" kriči Jakec. "Puzti me, zaj vidiš, da motiš očeta pri pisanju!" Petrček opazuje, kako mati trebi zaklanega petelina. Ko mati izvleče petelinu le srce in pljuča, jo Petrček ves zavzet vpraša: "Mama, kje pa je petelinova duša?" / •k Lojzek: "Mama! Luna je več vredna kot pa solnce."**"«* Mama: "Zakaj, ljuttek?" Lojzek: "Oh, zato! &mce sije podnevi, ko je že itflc svetlo, luna pa sije ponoči, ko se nič ne vidi." Zanočcni vdovec — Marička, ti si mi vsa a vet — Tako si najbrž zatrjeval pokojni ženi. • — Saj Imamo stari in novi avet. ___ TOREK, 4. AY( 'To je bilo nekaj 8t v sobi je bOo popolnoma pa pride kar nenadoma ka ženska postava in Ja2 poljubil..." 41 "A tako, in ti ai misli, to tvoja žena?" . "Saj je tudi bila!" Td. Crawfor<] mi Dwco barvaaje in varj^B WESTERN AUTOHODTI * RADIATOR W( Bodi«t, Fenders and __ popravljamo in pr«nwlJ3 ANTON P. BKRIVaNBI 176* Ogdcn A?«., Chi«^ Boljša zdravit vttja moi v. g moški In Nusa-T«M čudovito Bdravo in «dn«4lo. To imstno aAravUo ofiiaU D« noro jmI in hi 4rvs« or*MM. P. No**-Trn hm dobili kotili »potit, kron* m to protoTll*. todoto adrarojši ta ni« opanjo to podita* In osvolajodo. Naca-Tcmo m prodaja v lotornnh. Ato *» lokarnar ga narodi ia raa od tr- fotaai to moin.jii la njuroftnun; Znamenje