Poitnina plačana v gotovim. leto L stev. 33 ».* Koper, petek 15. avgusta 1952 posamezna Številka io din POZDRAV ttiiratoii Primorski Slovenci in 1 strani praznujemo letos zelo pomembno obletnico. Pravkar poteka pet let, kar se nam je dokončno uresničil stoletni sen. odkar smo postali del velike jugoslovanske skupnosti, polnopraven član bratske družine jugoslovanskih narodov. Za nami je pet težkih let, nič manj slavnih od krvave dobe naše skupne borbe za obstoj, naše herojske obrambe pred divjaškim naeifušizmom, ki nas je hotel pomendrati t' prah in izbrisati z zemeljske površine. Pet let je, kar smo zadihali s polnimi pljuči, čeprav so nam okrnili in nam še ospora-vajo pravico do našega morja. Mi pa si te pravice ne damo vzeti! Mi vsi in z nami vsa Jugoslavija čvrsto stojimo tudi na slovenskem Jadranu! Za naš veliki praznik pozdravljamo v svoji srali športnike — kolesarje, predstavnike vseh jugoslovansih narodov ter naše brale t? borbi — Tržačane. Skupaj z nami Primorci bo vsa Jugoslavija obšla našo ožjo domovino — od Triglava do Jadrana, Skupno bomo ponovno manifestirali in izpričali pred celim svetom našo trdno nedeljivost in čvrsto odločnost v obrambi naših pravic in dobrin, pridobljenih in odkupljenih s krvjo naših najboljših ljudi in našim lastnim trpljenjem. Zato nam je vse to tako dragoceno in zato bomo vse to tudi vedno in pred vsakomur branili. Ko pojilejo tekmovalci na pol iz Bovca, prijaznega trga ob vznožju Triglava in sivih Julijskih alp, jih bodo na pot spremljali pozdravi Bovčanov in Tolmincev. pridruženi pozdravom iz vse Jugoslavije. In drugje se jih bo nabralo še mnogo! V Mostu na Soči jih bodo izročili rudarji in čip-karice iz Idrije ter ratarji iz Cerkljanskega kota. V Kanalu in Plavali se jim bodo nasmehnila Brda in Banjška planota. Goriška in Vipavska jim bosta ponudila breskev in zgodnjega grozdja. Ko bodo kolesa hrzela čez razbeljeno kraško kamenje, jim bodo kamnarji prisrčno segli v roke. Iz postojnskih gozdov in polj jim bo mahalo delovno ljudstvo. Brkini jih bodo pogostili s tem. kar imajo. In skozi naso Istro bodo tekla kolesa — našemu morju nesoč pozdrav! Naj čuti, da smo vsi z njim in da je res naše! Zato še enkrat: pozdravljeni tekm ovalci! iillii iS»!?!:™? iS Iliiiil liilsilll; y*S¡r ¡¡¡¡¡¡S iSííjií;;:;;:;:;:;' tetóme^ fliis lil mm llili imMrn A : -i:*:- : Z&SBB&MJB ©LO FOITOJM^ V Brkinih raka rešitve vrsta problemov Olí prvem gasilskem festivalu V četrtek je v jamski restavraciji zasedal OLO Postojna. Razpravljal je o gospodarski situaciji okraja. Referat je imel predsednik OLO tovariš Danilo Petrinja — Primož. Izčrpno je zajel -vse gospodarske probleme, pomanjkljivosti in uspehe v gospodarski graditvi okraja ter nakazal nove naloge za nadaljnjo pot. Postojnski okraj ima razvito edino lesno industrijo, ta pa je bila občutno prizadela zaradi splošnega padca produkcije lesnih obratov. Zaradi izrednih pogojev, ki so vladali v okraju pred vojno (obmejni predeli Jugoslavija—Italija) je bila čezmerno razvita lesna industrija na tem področju, pa tudi sicer so Italijani neusmiljeno izkoriščali gozduo bogastvo. Da bo lahko dosežen normalen prirastek v gozdovih, bo potrebno še občutno zmanjšati zmogljivost in po veliki večini celo ukiniti delo LIP v okraju. To pa neposredno vpliva na zaposlenost delavcev in tako iz tega nastaja občuten problem. ZaTadi teh redukcij bo v kratkem brez zaslužka skupaj okrog 5100 ljudi. Od teh bo vsaj 1000 treba preskrbeti delo že lelos, naslednja leta pa tudi ostalim. Ker bo zaradi mehanizacije kmetijstva tudi tam sproščena pre- cejšnja deloma sila, je problem zaposlenosti v okraju mnogo bolj pereč, kot pa je to videli na prvi po-gled. Ker bodo zaradi navedene situacije že letos ukinili vsa lesno industrijska podjetja v okrajih, razen šestih, nastane nujna potreba zgraditve no vili industrijskih objektov -v okraju, ki naj odpomorejo težkemu stanju. Zato bo morala priskočiti na pomoč republiška ali celo zvezna v.lada. Ostala delovna sila pa naj bi bila zaposlena na predvidenih velikih melioracijskih delih, na gradnji cest -in železnice Rakek-Prezid-Del-nice, za kar bo tudi potrebno zagotoviti potrebna finančna sredstva. Tudi kmetijstvo v okraju bo treba načrtno prilagoditi potrebam. Poka zalo se je, da bo treba dati večji po udarek živinoreji in sadjarstvu, zla sti v Brkinih, ki so bili do zdaj ze lo zanemarjeni. Dvig splošnega sta nja v kmetijstvu, zlasti živinoreje in sadjarstva, pomeni kljub težki situ aeiji svetlo perspektivo v gospodar skem življenju postojnskega okraja Z melioracijskimi deli, ki naj b se -začela prihodnje leto, bi okra -pridobil nad 3.200 ha najboljše zem lje, ki bo kmetijstvo dvignila na ve Partizanski tabor ¥ Škocjanu V nedeljo 10. avg.uista je bil v Skoojaniu in Matavuniu blizu znamenitih kraških jam velik partizanski tabor, ki 'ga je organizirala Zveza borcev NOV iiiz sežanskega okraja. Ze v prvih jutranjih uiraih so prispele ido Skoicjana dolge vrste ljudi; .nekateri, so se pripeljali z vozovi, Okrašenimi z (zelenjem, drugi spet z avtomobili, motorji in avtobusi. K odkritju spominske plošče dvaindvajsetim padlim rojakom ie Matavuna in okoliških vasi se je zbralo nad pet tisoč ljudi. Med kmečkim ljluldisitrvom, ki je prispelo semkaj iz bližnjih in daljmjih krajev, je bilo tudi mnogo Tržačanov, ki iso -Skupaj z domačini v mislih pohiteli v slavne dni naiše narodne zgodovine. Ob vhodu v vas so se zbrali na častni tribuni predstavniki ljudske oblasti, JA in zastopniki Slovencev iz Trsta. Zbrane množice ljudstva je najprej pozdravil ipredsitavnik domače občine, za njim pa 6ia spregovorila še tovariša Alfonz Girmek-Izidor in zastopnik tržaških an.ti-fašisitov Stoka. Prvi je v svojem govoru obujal ¡spomine na našo slavno preteklost, ko se je (budi primorsko ljudstvo dvignilo v boj proti »dva/tisočletni irimdki kulturi« in fašističnemu nasilju, diruigi pa je poudaril solidarnost slovenskega ljudstva (to in onsitran meje proti nanovo oživljajoč emu fašizmu. Po govorih so udeleženci škocjanskega partizanskega tabora položili ob spomenik padlih (tovarišev nešteto Vencev svojcev ter raznih ustanov in organizacij. Slovesnost je dopolnil tudi pester kulturni spored z recitacijami in koračnicami, ki jih je igrala vojaška godba. Medtem, ko so štirje peviski zboiri iz sežanskega okraja in- priznani pevci iz Nabrežine peli partizanske in narodne pesmi je okrog 3500 ljudi odšlo na ogled znane čkoiojan-ske jame. Predsednik društva za raziskovanje podzemskih jam tov. Mihi er je povedal o jami nekaj značilnih zgodovinskih zanimivosti, za njim pa je spregovoril še direktor podjetja uKiraške jame«, na kar so odkrili spominsko ploščo našim znanim raziskovalcem. Škocjanska jama Ibo dobila morda že naslednje leto električno -napeljavo in bo talko postala priljubljen izletniški kraj ne samo za prebivalce Slovenskega Primorja in Istre, ampak tiudi za mnoge druge obiskovalce iz raznih krajev Jugoslavije in tudi tujine. Po končanem kulturnem. sporedu so se tisoči obiskovalcev okrepčali v vaških gostilnah, polegli v senco Spominska plošča padlim borcem košatih dreves sredi zelenih travnikov in spremljali matoinne dirke. Proti večerni je izaigirad vojaški oir-ikester. Fanltje iin dekleta -iz okoliških krajev iin našega Trsta so si segli v roke ter ob zvokih glasbe vedelo (zaplesala. Tržaška mladina in njeni starejši tovariši so se morali seveda 'kmalu posloviti od znancev s to stran meje. Ko so se poslavljali so si na tihem želeli, da bi ise k letu videli ispeit na inovem partizanskem itaibomu, .med vrlimi Skocjamci in MatavunJci in ob divji -lepoti naše kraške jame. Državni kolesarski prvak M. Poredski liko višino. Samo z ureditvijo akumulacijskega bazena na planinskem polju, kar bi omogočila tudi zgraditev hidrocentrale, bodo pridobili nad 2000 ha odlične orno zemlje (Bloška planota in Cerkniško jezero). Poseben problem predstavljajo Brkini, ki so dames v težkem položaju. Šibko je njihovo gospodarsko, kulturno, zdravstveno in politično stanje. Že pod italijansko okupacijo je bil to najbolj zanemarjen predel in so prebivalci le za silo životarili. Nazadovalo je posebno sadjarstvo (prepoved žganjekuihe!), ki je razen živinoreje osnovna panoga preživljanja. Izredno prizadeti v NOB so Brkini danes v težkem položaju. Zaradi vojne jo struktura prebivalstva bi stveno spremenjena v škodo dela-zmožnili ljudi, katerih stanje je padlo na polovico od .predvojnega v odnosu na celotno prebivalstvo. Zelo kočljive pa so tudi stanovanjske razmere. V Brkinih bo treba čimprej dokončati elektrifikacijo vasi, obnoviti stanovanjske objekte, zgraditi potrebne ambulante in zdravstvene domove, nov vodovod iin vodnjake, poživiti sadjarstvo, povečati drevesnico r Harijah in sadovnjak v Turnu, obnoviti sadovnjake po vseh Brkinih, zgraditi majhno industrijo za predelavo sadja, pulpno postajo, sušilnice za sadje; zgraditi cesto Ribnica— Ostrožno brdo—Prelože—Tatre in Dostaviti kmetijsko šolo v Orelvku. Posebno pozornost pa je treba posvetiti kulturno-prosvetnemiu delu med prebivalstvom in ojačati zlasti zdravstveno propagando. Na zasedaniu so. obravnavali še komunalne probleme, zlasti perečo situacijo irlede preskrbe prebivalstva z dobro pitno vodo, kar neposredno vpliva tudi na .zdravstveno stanje ljudi v okraju. Obravnavali so tudi turizem in eostinstvo, ki imata pTecej pomanjkljivosti. Material, ki so ga ljudski odborniki obravnavali na zasedanju, je mnogo preobširen, da bi ca lahko obsegli v tem poročilu. Zato bomo posamezne važnejše probleme obravnavali zasebno v naših prihodnjih številkah, tako da naše bralce po-drobneie seznanimo z gospodarskimi •problema postojnskega okraja, ki se inujno odražajo na -vse ostala področja družbenega življenja v okraju. Brko Postojnsko gostinstvo perejo Odgovorni ljudje v Postojni so se zganili in bodo zastavili vse sile, da ods tranijo vse nezdrave pojave, ki so doslej zavirali pot pravilnemu poslovanju v gostinstvu. V teku so različne preiskave, ki naj odpravijo vse nepravilnosti. Direktor »Jamske restavracije«, in hotela »Javornik«, tovariš Leopold Lango, je v ponedeljek sklical sestanek vsega osebja teh dveh podjetij — t' cilju sestave posebne komisije, ki naj bi odgovorila na članke, objavljene v našem tedniku. Sestanek pa se ie izprevrgel v eno samo ogromno obtožbo direktorja Langa in je spravil na dan še mnoge nered-nosti. Najmanjša med njimi prav gotovo ni tudi težak devizni prekršek, za katerean ho moral Lnnri dainti odgovor Narodni banki FI.RJ. Vsi prisotni uslužbenci, so se dnl-ončno otresli strahu pred vsemogočnim direktorjem, ki jih je vsa povojna le'a tako teroriziral in so ves svoj dol no zatajevali anev zdaj iztržili nanj. Na vprašanje., žalni poprej ni nikdar nihče nič povedal o vseh toh nepravilnostih, j" tavarišira odgovorila: »Ker sem se hala!« K temu je pač odveč vsak komentar. Sestanku so prisostvovali tudi predstavniki okrajnih in mest"'1' forumov, ki so se na svoje or: prepričali. kako utemeljeno je bilo noše pisanje o stanju v enstlnsitni, posebno še elede na nezdrave po>'<"r. v odnosih med. unravo uslužbenci. O rezultatih preiskav m o ukrepih. ki jih hnrlo ti? prodai forumi pori vzeli, za doknnrno uredit/>,> i-nra. sanja, bomo {"»'»•«'i .5« s"~nanill v eni naših prihodnjih števil'- KOPRA Prri gasilski festival, ki bo 16. in 17. avgusta v Ljubljani, bo pregled dela in moči celotne gasilske organizacije po vojni pri nas. Na njem bodo manifestirali razvoj, delo in naloge prostovoljnega gasilstva ter vse tiste svetle tradicije tovarištva, požrtvovalnosti in pripravljenosti pomagati sodržavljanu, ki so dobile svojo polno vsebino zlasli v naši ljudski revolueiijii. Prvi gasilski festival v Ljubljani ho nedvomno ogromno pripomogel, da se bodo naši gasilci se bolj strokovno usposabljali in da se bodo gasilske organizacije še bolj širile hi utrjevale na osnovi popolne prostovoljnosti. Za ta pomembni praznik slovenskega gasilstva so se naša prostovoljna gasilska društva skrbno pripravljala že več mesecev. Predvsem je treba omeniti številne uspele prireditve ob Gasilskem dnevu v maju, ko so gasilska društva nastopila v paradah ob proslavah rojstnega dne tovariša Tita ter imela vrsto uspelih vaj. Gasilska društva so se v tem •času znatno pomnožila s kadrom, strokovno usposabljala svoje člane in si tudi v mnogih primerih samoiniciativno nabavila rarne gasilske predmete. Poudariti moramo, da se je zanimanje za gasilstvo v zadnjih mesecih zelo razširilo tudi na Primorskem, o čemer priča med drugim tudi uspela nedeljska vaja vseh primorskih sasiliskih društev ter društev iz cone B STO v Vipavi. Prostovoljna gasilska društva so danes važna družbena organizacija, ki prispeva s svojimi napori pri gra- ditvi socializma. Hkrati pa je treba tudi naglasili dejstvo, da je to ena izmed številčno najmočnejših družbenih organizaoij, ki združuje v Sloveniji nad 46.000 članov. Čeprav smo imeli v prvih lotih po osvoboditvi mnogokje delno nezainteresirauost za delo in naloge našega gasilstva, lahko danes z veseljem ugotovimo, da se je odnos precej spremenil, čeprav s pomočjo, ki jo nudijo gasilstvu partijske in množične organizacije, še ne moremo bili povsem zadovoljni, Dolžnost članov Partije in Fronte je, da se v večji meri vključijo v •gasilsko organizacijo, se trudijo za dosego strokovnega znanja, predvsem pa da skrbijo, da ne bi postala gasilska organizacija »nepolitična«, odtrgana od Partije .in Fronte. V gasilskih organizacijah Slovenije je danes okrog 7000 mladincev in prav ^ojiko žena, kar je nedvomno zelo razveseljivo. Kljub temu pa so še vedno velike možnosti za vključevanje novih mjadinceiv in žena, zlasti na vasi. Vsekakor moramo tu upoštevati iačelo: oim več sposobnih gasilcev, tem manjša je nevarnost za škodo našemu gospodarstvu. Seveda nič manj ni važna tudi preskrba potrebnega orodja inraanih gaisilskih pripomočkov. Naša domača industri-aj že izdeluje vse, kar naše gasilske organizacije potrebujejo. Glede finančnih sredstev za nakup orodja pa bo Ireba v prihodnje doseči seveda večjo pripravljenost pri ljudeh, da bi skupno prispevali pri nabavljanju gasilskega orodja. Vaje koprskih gasilcev V petek je maršal Jugoslavije Josip Broz — Tito obiskal slovenske pionirje s STO v Boh. Bistrici. Pionirji in vzgojitelji so prisrčno pozdravili maršala Tita, mu izročili cvetje ter ga prosili, naj jih še obišče. Maršal Tito se je zahvalil za pozdrave in izrazil svoje zadovoljstvo, da se slovenski pionirji s STO počutijo v Jugoslaviji kot doma. Ob 10-letnici XVII. Proleterske brigade je poslal maršal Tito borcem in komandantom brzojavko, v kateri jim je sporočil svoje prisrčne čestitke in borbene pozdrave. Maršal Tito je poslal pozdravno brzojavko tudi Slovakom v Bač-kem Petrovcu. ki so imeli te dni tradicionalne ljudske slovesnosti, ki jih prirejajo vsako leto ob koncu žetve in mlačve. —o—- V Sloveniji, so začeli deliti nove delovne knjižice, ki bodo odslej enoten in edini dokument o delovnem odnosu delavcev in uslužbencev, dokaz njihovih strokovnosti, kakor tudi dokument za uveljavljanje. vseh pravic. Tretjo delovno knjižico so i; petek slovesno izročili direktorju Glavne direkcije J D 7, za Slovenijo —o— Skupina turških novinarjev, lci je obiskala Beograd, se je v razgovoru z ministrom Svetozarjem Vuk-manoiiičem. zlasti zanimala za izpolnitev plana industrijske graditve Jugoslavije. Minister Vukmanovič je dal gostom potrebne informacije. Globok vtis nanje so napravili tudi podatki o naravnih možnostih Jugoslavije, o njenem bogastvu ener-getičnih virov in rud. Na avtomobilski cesti Beograd-Zagreb bodo zgradili več servisnih postaj. Postaje bodo razpolagale s cisternami za bencin, nafto in olje, z mehaničnimi delavnicami za popravilo avtomobilov ter z garažami. Priključili jim bodo tudi restavracije. —o— J zadnjem tednu je večje število tekstilnih tovarn znižalo cene svojim izdelkom. Tako je tovarna »Ti-skomina« v Kranju znižala cene bombažnim tkaninam in tkaninam iz umetne svile za 20 odstotkov. Tovarna »Volna« v Laškem pa je. znižala ceno običajni moški volneni tkanini od 1600 na 1250 din pri metru. —o— Centralni studio filmskih novosti bo podaril maršalu Titu film o VI. kongresu KPJ. Kolektiv bo izdelal dokumentarni film, i> katerem bodo prikazani dogodki med V .in VI. kongresom KPJ ter rezultati, ki smo jih t> tem razdobju dosegli pri ureditvi države. V ponedeljek je prispel v Ljubljano predsednik earigrajske občine Fahredin Čerim Gokay s soprano in osebnim sekretarjem. Na ljubljanskem letališču so pozdravili goste predstavniki MLO na čelu s predsednikom Jakom Avšičem. Zvečer so priredili gostom slovesno večerjo v hotelu »Slon«. —o— V avgustu bo žrebanje srečk Državne loterije FLRJ v Sloveniji, in sirer 18. t) Kranju in 23. na Jesenicah. Srečnim dobitnikom bodo tudi tokrat razdelili nad 53 milijonov dinarjev. _J Odkar je izbruhnila vojna na Koreji, ne mine dan, da ne bi slišali spet kakšne bolj ali manj vznemirljive vesti z Daljnega vzhoda. To veliko prizorišče, kjer je v zadnjih letih nastalo in pravzaprav šc nastaja več novih držav, da je vrsto možnosti za razvoj položaja, za vrsto političnih kombinacij. Ravnotežje sil. ki je bilo na Daljnem vzhodu in predvsem v tihomorskem območju na videz doseženo z zmago zaveznikov iz druge svetovne vojne nad Japonsko, je očitneje začelo izgubljati svojo veljavo prav s korejsko vojno. Napad na Korejo so ocenili na zahodu kot dokaz, da se je težišče sovjetske ekspanzije premaknilo na vzhod in v ameriških krogih; je prišlo celo do klica: »Branite Evropo v Aziji!« Ivo-reja predstavlja na zemljevidu siccr le neznatno točko, toda v Združenih državah Amerike opozarjajo vedno močneje, da delujejo Sovjeti razen z odkrito vojno še z gverilskimi četami in- peto kolono in da je zaradi vsega, tega na Pacifiku nujen dobro organiziran obrambni sistem, ki naj bi šel od Beringovcga preliva preko Aleutov, Japonske, Formoze, Filipinov in Avstralije do Nove Zelandije. Amerika skuša mrzlično uresničiti tak sistem in okrepiti svoj položaj na Tihem oeeanu. Že lani v začetku septembra je v borih desetih dneh sklenila kar štiri pogodbe, in sicer: ameriško - filipinski vojaški pakt, ameriško-novozelandsko-avstralski vojaški pakt, mirovno pogodbo z Japonsko 111 ameriško-japonski vojaški pakt. Že takrat je bilo jasno, da pripravljajo Združene države Amerike tudi pacifiški pakt. ki naj bi na Daljnem vzhodu pomenil to, kar pomeni atlantski pakt v Evropi. Prav v zadnjih dneh je ameriška vlada na konferenc; v Ilonolulu sklenila nekakšen tak pakt, za sedaj sicer samo šele z Avstralijo in Novo Zelandijo, toda prav na tej konferenci je tudi že bilo govor;} o vključitvi Filipinov, Formoze in Japonske in ni izključeno, da bo Amerika skušala povezati v nameravani pacifiški pakt šc. druge države v tihomorskem področju. Toda kakor so prišla pri sklepanju Zapadnoevropske obrambne skupnosti na dan velika nesoglasja, ko jo bil postavljen predlog za vključitev nekdanjega nasprotnika — Nemčije •— v ta sistem, tako sc tudi na Daljnem vzhodu ne strinjajo vse države z ameriškim načrtom glede Japonske. To je glavna ovira za hitro sklenitev popolnega pacifiškega pakta. Avstralija se boji, da se ne bi nekega dne japonski demografski pritisk usmeril na jug. Veliki pa so tudi pomisleki proti obnovi japonskega industrijskega potenciala in s tem trgovske konkurcnce na Daljnem vzhodu. V tem smislu je tudi laže razumeti nezadovoljstvo Veliko Britanije, ki se čuti prizadeta, ker ni bila pozvana na konferenco v Ilonolulu, čeprav ima na Daljnem vzhodu številne kolonialne posesti in do-minionc. Uradni britanski krogi opozarjajo, da Velika Britanija želi -in je sposobna braniti interese Britanske skupnosti narodov na Pacifiku. Do tega, da Veliko Britanijo niso pritegnili k sklepanju tihomorskega oTirambncga sistema, je verjetno privedlo dejstvo, da Velika Britanija priznava pekinško kitajsko vlado, ki je odkrita predslraža Sovjetske zveze v Aziji. Američani se bojijo, da bi zaradi takega britanskega stališča prišlo do raznih nesoglasij v Ircnut-ku, ko bi šlo za nujno izvedbo raznih praktičnih nalog pri uresničevanju načrtov tihomorske obrambe. Mao Ce Tungovo Kitajsko priznava tudi Indija, ki ima vsaj močan vpliv na Veliko Britanijo, če že ni direktno zainteresirana pri pacifiški obrambi. Sploh vodi Indija vedno bolj samosvojo politiko. Tako ni hotela podpisati skupne mirovne pogodbe z Japonsko v San Franciseu, temveč je zahtevala ločeno pogodbo. Kakor v San Franciscu, nasprotuje šc danes temu, da so ameriške čete ostale na Japonskem tudi po sklenitvi mirovne pogodbe. Istočasno je prav Indija tista, ki najbolj opozarja na nevarnost obnove japonskega militarizma. Indijski krogi sicer 110 zavračajo možnosti, da hi koncem kon-ccv Indija kljub svoji nevtralnostni politiki le pristopila v tihomorski pakt, če bi bila zaradi agresije prisiljena v to, toda ti krogi dvomijo, če .bo Ameriki sploh uspelo uresničiti tihomorsko zvezo. Ameriški politiki se — kakor vse kaže — tega ne boje Iz Ilonoluluja poročajo, da so zastopniki ZDA, Avstralije in Nove. Zelandije že začeli popolnoma vojaške razgovore o vprašanju obrambe tihomorskega prostora. Gre za podrobnosti vojaškega ustroja, ki jo bil v načelu sprejet na zasedanju treh zunanjih ministrov omenjenih držav v začetku preteklega tedna in tudi že ob sklepu amc-riško-novozolandsko-avšt nilskega vojaškega pakta lani septembra. Vsekakor bodo razgovori v Ilonolulu privedli vsaj do tesnejših vezi med temi tremí državami, ki bodo skupno laže odločale in postopale na področju Tihega oceana, ki se razprostira med njimi. Perzijska vlada je .pred nekaj dnevi iposlala Angliji noto, v kateri izraža željo, da je pripravljena pogajali se z anglo-iransko potrolejsko družbo, da bi se rešil dolgotrajni spor, ki je vzbudil toliko prahu v svetu. L @ m a' Ër a a a a (Po zaslugi organov državne var- redno pošiljajo informbirojevski so-nosli in obmejnega prebivalstva so sedje — kaj kmalu polovljeni.) vsi vohuni in diverzanti. ki jih nam »Takoj, ko prideš čez. natanko ljudstvo in poveži se takoj z ostali poizvedi, kaj dela LDV, kako misli mi diverzanti.. m Perzijski petrolej spet v ospredju Ta dogodek , je vzbudil na Zapadli precejšnje zanimanje in, kakor poročajo iz Londona, proučujejo lam odgovor, ki bi ga poslali Perziji. Perzijska vlada je v .svoji noti poudarila, da se morajo pogajanja o perzijskem petroleju voditi na pod-latri priznanja zakona o nacionalizaciji pe.trolejskih vrelcev in petrolcj-ske. industrije. Čeprav la nota ne .prinaša nič novega v dosedanjem stališču perzijske vlade, vendar so jo sprejeli v Londonu z najvpejim zanimanjem, ker predstavlja novo fazo odnosov med Iranom in Anglijo, odkar si je Mosadek učvrstil položaj v perzijski državi. Angleška vlada je imela celo sejo, na kateri je sklenila, da se bo posvetovala z ameriško vlado, kako bi napravili skupen politični in finančni načrt, ki 1:1 ga predložili Perziji, ker se v Londonu in Vashinglonu resno bojijo, tla bi Perzija prišla pod vpliv Sovjetske zveze. Zavedajo se, da bo Mosadeka težko spraviti z oblaiti, ker uživa velik ugled med perzijskim ljudstvom in si je upal celo odvzeti moč samemu šahu. ki se .boji za svoj stolček. V Londonu se upravičeno boje državnega udara, kakor je bil v Egiptu. Zavedajo sc tudi. da so precejšnjo oblast zavzeli ckstremisli, zlasti pa pripadniki stranke Tudeh, ki je zelo naklonjen Moskvi. , V zadnji številki našega lista smo bralcem obJuubili, da jim bomo marsikaj novega povedali, kaj se dogaja po svetu. iN a žalost are more-mo svoje obljube idržati, ker se ni nič posebnega ali revolucionarnega- zgodilo, ker so vsi parlamenti in vlade odšli v hribe ali pa na morje. Val vročine ne samo, da ni popustil, ampak se celo stopnjuje. ■Najbolj vroče je bilo la leden na bližnjem Vzhodu, zlasti v Egipiu in v Iiramu. V Egiptu ise razmere kar normalizirajo. Vrhovni vojaški poveljnik general Nagib, ki je spodil iz države kralja Faruika, dela zdaj v idiržaivi čistko, zlaslti med vojaškimi krogi, meidtem ko Ali Ma-herjeva vlada učvrščuje svojo oblast in prav iako čisti državni aparat korumpiranih elementov. Kandidat demokratske Stevenson stranke kaže' da bo v Egiptu v kratkem prišlo do odstranitve (tujega vpliva, predvsem angleškega in da bodo Egipčani prevzeli oblast popolnoma v sveje roke. Kakor poročajo dobro obveščeni krojgi je bil nujen pogoj za to odstranitev kralja Faruka in njegovih dvorskih svetovalcev, ki so vsi iživeli cd korupcije. General Nagib je zadnje dni predložil tudi načrt o agrarni reformi, po koleri je tečno določeno, koliko obdelovalne zemlje ima lahko eg.ip.tski državljan. Nagibov načrt predvideva ustanovitev poljedelskih zadrug, ki je edino možna oblika izkoriščanja begate nilske doline. Omeniti mora--mo, da imaijo v Egipt-u najmanj dvakrat letino in da je bila skoraj vsa obdelovalna zemlja; doslej v rokah raznih domačih bogatašev in celo inozemeov. Država je zasegla tudi posestva kralja Faruka. ki je imel nič manj kcit 80 tisoč hektarjev obdelovalne zemlje. Sploh laZrko ocenimo egipiske dogodke v zadnjem mesecu ko,t revolucionarno dejanje vojaških krogov v prid egipl-skeiga ljudstva. Iz kcmlnfcrmistlčnih držav prihaja vsak dan vedno več veati o številnih čistkah, ki zadenejo vse tiste, iki se nočejo podrediti hlapčevski moskovski politiki. Te čistke nedvemno dckaizujejo, kakšen je položaj v teh deželah. Praški radio poroča, da so izključili iz cemlralnega odbora Ce-ško-rlovaške zveze mladine Josefa Grahmana, enega izmed voditeljev mednarodne zveze študentov. Grah-man je bil več let predsednik Mednarodne zveze štiudentov. S tega položaja je odstopil meseca marca. Od talkrait je izginil iz javnega življenja. Po poročilih praškega radia so izključili iz glavnega odbora zveze češko-slovaš&e mladine tudi njegovega predsednika- Zdenka Hej-zlarja, ki je bil 'budi ljudski poslanec. Obdolžili so iga »sovražnega delovanja« proti mladinskemu gibanju na Ce-škos-loivaškem. Jislta /useda je doletela glavnega tajnika mladinske zveze Vac.lava Krutino, ki je svoječasno> zamenjal poslanca Poschiusta, bivšega levega socialista zveze. Sedaj .je moral zapustiti svoje mes.to izvestejšemu hlapcu Moskve Ladislavu Llsu. Poleg teh so izključili iz vodstva mla- dinske organizacije tajnika komiteja Zveze mladine Češkoslovaške za Slovaško Rudolfa Legenharia, ker .je »napravil hude napake pri svojem delu, razvijal frakcionaško dejavnost in prikrival napake, ki jih je zagrešil v preteklosti.« Z Legenhar-tom pa so izključili tmdi sekretarja slovaškega cenliralnega komiteja Karla Cereka. Vse te čistke na Češkoslovaškem niso niti prve niti .zadnje. To je samo začetek novega vala epuracij, kii bo zadel češkoslovaške kominfor-miatione organizacije, nad 'katerimi se praški tisk pritožuje, da niso kos svojim, nalogam in da niso izvedle polstaivJijenliih inačiltov. Med drugimi očita mladlini mlačnost, ne-zainlteresiranosit pri proučevanju vprašanj Sovjetske .zveze. »Mladina gre raje igrat nogomeit, kakor na sestanke in na študije sovjetskih problemov . . .«, je napisal te dni praški i s!', ki je nadaljeval: »Mladina ni zmožna upreti se napadom imp-ji lalistič-ie in Lsuajalike propagande ter p-^mostiti vp::v koz-ivopo trizma, Luržuj;k:ga nacionalizma . . j« i4d, Toda resnica je drugačna. Na Češkoslovaškem prihaja 8*i g1, t* ^»j-•-'.-' -. vcidrio bolj do izraza, o.apor proti podrejenosti Kremlju. Glasilo kominformistič«2 partije Češkoslovaške »Rude pravo« zadnje čase ositro kritizira razmere v češkoslovaških (tovarnah fin govori o delavcih z grobimi izrazi, ki jih je poprej lupc.raibljalo -samo za buržu-je in kulake. »Rude pravo.« poroča med drugim, da so v chomotovskih livarnah izpolnili proizvodni načrt samb s -10 odstotki, tako da so pošiljke v Sovjetsko zvezo v veliki zamudi. Lislt »Mlada fronta« se jezi, da itiudi tovarna Janka v Nevskem ni izpolnila svojih obveznosti, kar se it.iča ¡izvoza v Sovjetsko zvezo. Glasilo Ikcimrinformistične partije Moravske Ostrave pa napada delavske brigade češ da .slabo delajo, da iso deizongainiairani itd. Vse to pisanje češkoslovaških listov pa se navadno končuje s stalnimi grožnjami proti delavcem in mladini ter zahteva -zanje najstrožje ukrepe, Vol čisike je zajel zadnje dni tudi Madžarsko. V Budimpešti govorijo o epuracij i predsednika urada za pdljedeMci plan Zolbsna Vasa. Vas, 'ki je bil desna roka Raikosiija je verjetno .postal žrtev borbe za oblast med RcJkosžjem in Geroejem. Iz Bnidimpešlte poročajo Audi, da so aretirali šefa madžarske propagande Reva-ja. Prav ltalk'0 so velike čistke v Romuni jli, ikjer je 6e svež odmev odstranitve bivšega zunanjega ministra Ane Pauker in finančnega ministra Vasilije Luke. Po zadnjih vesteh pa je prišel v nemilost Moskve minister za socialno skrbstvo Lothar Radacearau, ki so ,ga že odstavili in zamenjali s Periolesem Negresciujem. Radaceanu je .nemškega iradiu. iPireij ise je pisal Wurz-ler. Svoječasno je bil eden izmed vodilelje-v romunske social-demo-kratisike stranke. Po zaslugi Rada-cenau-ja iso se social demokratje odcepili 1 od Manlujeve narodne kmečke stranke, s katero so bili v koaliciji in stopili po osvoboditvi v Ljudiako fronto. Takrat je Rada-ceaniu vrgel iz predsedstva stranke Titela Petresca, ki so ga zatem aretirali in je izginil. Radaceanu je pusial-predsednik stranke in ministe'-. Podobne epuracije so na dnevnem redu it udi' na Poljskem in v Albaniji. Povsod odstranjujejo vse tiste. ki niso popolnoma zvesti hlapčevski iviegi sovjetskih satelitskih Vlad. Seveda to Angležem ne ugaja, ker čutijo, da se njihova oblast v tem delu sveta zelo maja. Kajpada poskušajo reševati, kar se da rešiti in jim je uspelo vsaj toliko, da je bil odstavljen jordanski kralj Talal, ki jim ni bil po godu. Službena razlaga odstavitve kralja pravi seveda, da je bil odstavljen zaradi duševne bo-dezni, čemur pa nihče ne verjame niti v Jordaniji, niti na Bližnjem vzhodu, kjer angleška politika zgublja vladajoč položaj. Angleško slabost na Bližnjem in Srednjem Vzhodu izkoriščata Amerika in Sovjetska zveza, Amerika se je že polastila petrolej sikih vrelcev v Saudovi Arabiji -in nekateri •trdijo, da ima prste tudi v Perziji. Prav tako poskuša Moskva prodreti proti Sueškemu prekopu in Indijskemu oceanu s svojo izsiljevalno politiko z že vsem znano taktiko. Izkorišča v ta namen nacionalistična gibanja pri arabskih narodih in težnje azijskih narodov za neodvisnost. 'Zlasti jI je pri srcu Perzija, ki meji na Sovjetsko zvezo. Pravzaprav lahko rečemo, da se sedaj ■tvori na Bližnjem in Srednjem vzhcdu borba med Ameriko in Sovjetsko zvezo za uveljavitev njihovih imperialističnih načrtov. Anglija igra pri tem le podrejeno vlogo. Prejšnji teden je prišlo tudi do incidenta med Grčijo in med Bolgarijo na majhnem Otočku Gamma na reki Marici, ki je obenem meja med obema državama. Sam dogorlk bi šel nepomembno mimo nas, če ne bi imel svojega ozadja. Reka Marica zapira ipc.t Bolgariji na E-gej-sko morje, oziroma Sovjetski zvezi nadzorstvo nad Bcsporskimi' ožinami, o katerih sanja Rusija že stoletja Znano je. da sta Grčija in Turčija pristopili k Atlantskemu paktu in da so se c da os i obeh držav zelo izboljšali z Jugoslavijo, kar dakaauje tudi ofoick grške pariamen-trene delegacije Jugoslaviji in pred kratkim obisk cari-grajskega župana Beogradu. Seveda Mcckvi to ne gre v ¡račun in poskuša e vsemi silami razbiti konsolidacijo razmeir na Balkanu in -tako je prišlo tudi do izzivanja .na reki Marici, ki pa ni imelo nobenega uspeha. Ko smo že na Balkanu je potrebno omeniti, da je te dni obiskal Beograd in Atene ameriški vojni minister Frank .Pace, ki je že nekaj dni na obisku v Evropi. Ob svojem prihodu v Beograd je ameriški vojni minister izjavil, da bo na svojem potovanju po Evropi obiskal vse države, katerim dajejo vojaško pomoč Združene države Amenike. Frank Pai:e je obiskal tudi maršala Tita na Brdu pri Kranju. Obisku ameriškega ministra Paceja pripisujejo v zapadnern svetiu velik pomen. Veliko razburjenje je pa vzbudil v Sovjetskih satelitskih državah in seveda tudi v Moskvi, ki ne mcire nemoteno luresriičevati svojih imperialistični/h načrtov na Balkanu. Venjetaio je 'treba tudi incident na reki Marici pripisovati -prihodu -ameriškega vojnega ministra v Beograd in v Atene. Prihodnjič bc-mo malo p Dremali luldi na Dalnjl vzhod in se pozabavali s korejskim vpraašmjem, Tihc-monrikim paktom, Kitajsko - in Indo-kino. Seveda ne bomo pozabili tudi zapadne in srednje Evrope, ker prav sedaj pričakujejo zapadne velesile odgovor Moskve na njihovo noto glede avstrijske mirovne pogodbe. Mogoče bo v tem času Moskva že kaj kcnkrL-.nega odgovorila ali pa po svoji navedi rešitev avstrijskega vprsašnva zavlekla šs naprej. Kralj Faruk hotelskemu vratarju v inozemstvu: »Kaj i\e, da je tudi perzijski šah že rezerviral sobo?« •Prejšnji leden so imeli nekateri kmetje iz Šenipolaja, Derina in Škofij precejšnje sitnosti s civilno policijo. ki je holcla vedeti, kdo je izobesil slovenske zastave na njih zemljiških. Seveda, kmetje kol zaledni Slovenci niso tajili, da so sami obesili zastave ali pa v .-a j pristali. da drugi obesijo zastave ia drogove v znak protesta proti krivičnim londonskim sklepom. Toda policija je dobila najbrž nalogo od kakega italijanissimega funkcionarja, da poskrbi pri kmetih, da bodo zastave izobesili. V Scsljanu, ki je tik ob glavni poti. ki pelje v Italijo, jc bila na zemljišču Rozalije Pcrnareič izobešena velika slovenska zastava, ki je kazala vsem mimoidočim, da je tam slovenska zemlja. Policija je zaradi te-ea prišla k Pcrnarčičcvi dn hotela zvedeli, kdo je izobesil zastavo. Odgovorila jim je, da sama, ker jc pač ' BRSKA NOSA Zaradi izdajstva je borba tržaških tkalk neuspela Lansko leto iso tkalke v konop-Hjanni delale na eni sami statvi. Nenadoma pa so delavkam ukazali, da morajo delati kar na štirih statvah, čeprav izboljšanje strojev omogoča po itrdiitrvah vseh tkalk le delo ma dveh statvah. Novi delovni pogoji na šitirih statvah so tako ošibili delavke, da so spontano začele gibanje proti velikemu izkoriščanju. Tedaj so delodajalci, Delavska zbornica in Enotni s i radikali sporazumeli med seboj, da bodo zvišali itkafkam ha 4 statvah mezdo za 10 lir na uro. Izčrpane delavke, ki niso mogle več vzdržati na delu, so se uprle sporazumom, ki so jih podpisali njihovi sindikalni .zastopniki, ter so zahtevale .razširitev stavkovnega gibanja. Kominformisli eni listi in glasilo Delavske zbornice »II Lavoro« so pisali o zmagi tkalk, v ikcnopljarni, poleni ko so ite itkailke dosegle po dolgi bombi imenovanje tehniške komisije, ki .naj bi proučila delovne pogoje tkalk. Komisija 6 oseb, med katerimi je bil tudi izvedenec CGIL Simoni iz Milana, ki so ga predlagali Enotni sindikati, je opravila sve/je delo 29. in 30. julija. Odgovor komisije ni bil ugoden # Slovenka. Iver ni prvi dan policija nič opravila, jc .prišel drugi dan zopet k nji nek podofieir tržaške policije in jo hotel prepričati, naj zastavo sname. Ker pa ni vedel vzroka, zakaj naj bi zastavo snela, jc končno na dokazovanje Pcrnarčičeve le moral priznati, da vsakdo lahko izobesi zastavo, kamor mu je volja na svojem zemljišču. Drugačna pa jc bila zadeva v De-vinu, kjer so policisti sitnarili pri tovarišu Furlanu. Ker pa niso nič opravili policisti, so prišli na delo italijanski šovinisti, ki so ponoči zastavo raztrgali. To umazano dejanje jc hudo ogor-čilo vse zavedne Slovenec v Devinu in bližnjih vaseh in vsi pravijo, da jc treba zastavo znova izobesiti, da bodo vsi tujci vedeli, da jc tu slovenska zemlja, ki ne sme nikoli več priti v grabežljive kremplje italijanskih imperialistov. (RICMANJE) za delavke, ker je v glavnem sprejel stališče vodstva koncrpljarne. Dejansko so ostali delovni pogoji prav tako težki kett prej, ker tkalke delajo še vedno na 4 statvah, v istih nezdravih prostorih in ped istimi mezdnimi pogoji. Prej so tkalke, ki so delale na eni .sami statvi, izdelale vsaka dva tedna povprečno po 1100 m blaga ter so dobile tako minimalno nagrado. Sedaj po tako imenovani zmagi, delajo tkalke naprej na 4 statvah s povprečno proizvodnjo 3200 m. Ker ne dosežejo norme, ki jo vodstvo zahteva (štirikrat po 1100m) ne dobe tkalke, razen redkih izjem, nobene proizvodne nagrade. Edina sprememba je ta: ravnateljstvo se je g.bvezalo, da bo uporabljalo za tkanje boljše predivo -ter da bo čimprej nadomestilo stare statve z novimi. To je pač le slaba '.otažba. 111.000 m3 VODE NA DAN PORABIJO TRŽAČANI Dnevno so julija meseca pozabili Tržačani 111.027 kubičnih metrov vede, kar je 20.000 nad povprečjem. Seveda je temu vzrok prehuda vročina. Od omenjene količine vode je dobavil štivanski vodovod 93.013, na-brežinski 14.793 in žavcljski vodovod 3221 kubičnih metrov vode. iz štma nam pišejo Tržaška, koprska in piranska obala so /ti.ko blizu, da bi se skoraj mogli kot Cuinogorci pogovarjati z b.rda na. bi do, In vendar živimo tako ločeno1 vsak zase, da se le včasih srečamo .kot tujci .na tržaških ulicah, kjer bežimo vsak po svojih opravkih. Ce pa že ne moremo, tsiko lahko drug do drugega, naj se vsaj oglasimo v našem tedniku, ki nas obvešča o življenju v ltem delu Tržaškega ozemlja. Danes le nekaj besed iz naše najbolj za.padlne slovenske vasice — iz Silvana ali Sv. Ivana De vinskega, ki ga zakriva deivinski grad. Zgodovina bi vam mogla povedati o tej vasici mnogo več kot o vsaki d.r.ugi na Tržaškem. Nekdanji gaj, posvečen poganskim bogovom, samostan, božja poit, ki je v preteklosti- privabljala romarje iz najbolj oddaljenih slovenskih dežel, veliki■ sejmi v srednjem veku, ko so trgovci menjavali blago z vzhoda za ono z juga itd. Zdaj spominja na preteklost le slara obnovljena katedrala. Tudi kraška priroda je svojevrstna in že sama reka ponikalnica Ti-mav je že od nekdaj vzbujala posebno pozornost s svojimi, izviiki ob stiku Kiratsa s ¡furlansko nižino. Tudi danes je tu zelo živahno-, toda le zaradi prometa med Trstom in .Italijo. Prav naša vasica lahko vsak dan vidi, kako je naša cona vključena v Italijani-ki gospodarski sistem in kako pritiska Ram, da bi čimprej .priključil to ozemlje k Italiji .in nas razmarodil. Uprava naše cone je vložila že .nad 150 milijonov za ribiško naselje cib rokavu Tl-mava. Ezuli, šola, otroški vrtci, tuje delovne moči so za irede-ntizem odlična sredstva iza raznarodovanje naše obale. Jezulitsko-idemotarščanski degasiperizeni -razpolaga za dosego svojih najogabnejših imperialističnih -ciljev, neizčrpne fonde, nagraib-lje.ne iz rabata italijanskih delovnih množic. Ta imperializem je posadil na upravo 21 svojih emisarjev z nalogo, da čimprej ustvarijo pogoje za prikljjučiteiv te zemlje k Italiji. Mi. pa pravimo rimskim pohlep-nežem takole: dajte milijonom lačnih kruha, razlastile syoje latifun-dije in jih izročite praznim rokam in se odpovejte svojemu razkošnemu življenju, saj sloini vaša mogočnost le na lončenih nogah! Ne delajite si utvar, da boste s silo ustavili zgodovino, ki vas bo v imenu razvoja in napredka prehitela! Našo zemljo, ki jo je mussolinijevska grandomanija materialno in moralno že dovolj opuistošiia pa pustite v miru, ker si zna tudi sama urediti dostojno življenje — brez vas seveda. Spe* koloradski hrošč V Dekanih, Ospu, Koštaboni in Skcejaruu se 'je zadnje dni spat pojavil koloradski hrošč, kti preti pred-vse poljskim pridelkom. V Dekanih so ga našli največ na imeloncanah in paradižniku a niso nič povzeli preti njemu, Občinski odbor je že prliijavi.l nekatere kmete, ki bodo morali zaradi malomarnosti ipri uničevanju tega za.jodavea plačati kazen. Značilno je, da kmetje nočejo podvzeti nobenega ukropa proti temu škodljivcu, in se izgovarjajo, da ba bi bilo vse delo brezuspešno. Taki kmetje se ne zavedajo, da škodujejo samim Isebi in skupnosti. Boiiba .pro'ti koloradskemu hrošču se je doslej v okuženih krajih pokazala za uspešno, če .so 'se .za boj proti njemu združili vsi kmetje. Ce ga niiso popolnoma uničili, so ga vsaj deloma iztrebili, .tako, da me more deif.iti večje škode. P.raiv bi bilo. če bi kmetijski organi že zdaj začeli misliti na borbo proti hrošču v prihodnjem letu, ko se bo .gritevo če bolj razširil po vsem okraju zaradi letošnje malomarnosti pri uničevanju. P Otroci se vračajo s kolonij Letos je v otroških kolonijah v raznih letoviških krajih Slovenije lotevalo 510 otrok iz koprskega okraja. Na počitnicah so bili po Uri tedne, 17, avgusta se bo vrnilo domov iz Logatca GO otrok, dan kasneje pa enako število še iz Škofje Loke. Zadnja kolonija otrok iz koprskega okraja, ki prebivajo v Cerknem, se bo vrnila 23. tega meseca. OGLAS BER2AN Prane pek. Franca in Glav.ine Tončke, roj. 18 XI. 1914 v Šmarjah, bivajoč v Kopru, ulica. Sv. Andreja 3, razveljavljam ovoj > delcvnci knjižico št. 5644. izdano dne 27. X. 1951. Od 200 občin videmske pokrajine je, kot je pokazala uradna statistika, najrevnejša občina Grrnck, ker ima največ ljudi izseljenih v tujini. Občina šteje le 1800 prebivalcev in od teli je 350 izseljenih, kar predstavlja skoraj 20 odstotkov celotnega prebivalstva. Tako kritičnega stanja najbrž ni mogoče najti v nobeni italijanski pokrajini. Zemlja, ki jo posedujejo ti ljudje, ni bogve kako rodovitna in zato je pridelek majhen in slab. Torej na zemlji, ki je uboga, kjer ni drugih dohodkov in ker morajo poleg tega plačevati še vedno večje davke, ljudje ne morejo živeti doma in so zato primorani iskati izhoda 1 OI.O namestil -e eno oskrbnico zato, da bi bila čakalnica odprla tudi ponoči. Prostori sri trije iu so zelo okusno opremljeni. Za opremo je dal denar OI.O. uprava železniške postaje pa prispeva k vzdrževanju - kurivom in razsvetljavo. Da smo dobili to potrebno ustanovo je zasluga naše organizacije AFŽ. Tudi gostje i/, tujine sf> 41 zgradili tudi cesto iz Bovca do Trente, se že dcilgo preživlja ¡¿¡ključno z dohodki, ki -jih (prejema od hribolazcev. Se danes živi v vasi najstarejši gorski vodnik stari Tožbar. Po planinah še zdaj goje daleč doma in na tujem znani bovški sir. Ko prideš v dolino Trente, ne pozabi obiskati vsega deset minut oddalji.ni izvin- Soče, ki je resnično pravo naravno čudo, saj ima globok izvir in razen tega še lep slap iz katerega lahko zajemaš bistro vodo in se je napiješ, kolikor ti srce poželi. Oe se boš vrnil .po stezi v vas, le bo prijazni Trentar prav rad pogostil z nilek m, sirom ali pa s skuto. Malo iležije je glede prenočišča in prav zaradi 'c-^a bi rad nekaj pripomnil. Blizu izvira Soče je namreč bivša -vojrika postojanka, ki bi se^.daila z nvvbninii denarnimi sredstvi prcuredi.Ji v mr.jihno planinsko kočo z nekaj prenočišči in ki bi lahko c: !•:: bo vala izic.nike z najbolj potrebno hrano. Pa se vrnimo k (prelepi pokrajini. V dolini Trente lahko tudi mnogo-kaj vidiš. Pred očmi ti zrastejo po- nosne Alpe s svojimi vrhovi: Jalovcem, Bov-Ski:m Grintovc-:rn, Travnikom, Mojo/rovko, Prisojinikom i:i Razorom. Mimo prvih hiš v Gornji Trenti pelje lepa cesta, ki so jo po vojni temeljito pcir.trarviLi in je zato sposobna za avtomobilski promet in za kolesarjenje. V središču Trente »Na Logu« grade zdaj na novo počitniški dom. pa tudi osnovno šelo bodo prebivalci tega koščka slovenske zemlje prav kmalu dobili. Nekaj :pa eo mi gostoljubni Tren-darji vendarle potožili. Kakor je znano. >so se nekdanji krajevni ljudski odbori združili v večije občinske ljudake odbore, da bi tako zmanjšali administracij ). Prebivalci Trente pa so zaradi tega prizadeti. Do novega občinskega sedeža, ki .je v Bovcu, imajo 25lkm' dolgo pot. Zaradi lega niprcšajo ljudsko oblast, naj bi jim šla toliko na rake in jim omagcčila reševanja manjših opravkov tedensko ali pa vsaj dvakrat na mesec v Soči v pcslopju nekdanje občine. Upamo, da bodo odločilni faktorji .ua diu tej njihovi želji. Planinci in ijučitelji narave! Pohitite še v mesecih avgustu in septembru v dolino Trente. Ne bo vam žal. Nauilili se boste gorskega zraka in se duševno .in telesno okrepčani vrnili spet na svoje delo. S. S. t Kanal ob Seči TUDI NA TOLMINSKEM SO PONEKOD V" STISK/ ZA STANOVANJA Na Tolmintkem j_- sianoyrnjsko vprašanje na ibr.'j pereče v Tolminu samem, ki je postal s spr.da-:sko, politično in kuliurno središče našega okraja, zaradi česar je bil dotok uslužbencev mnogo večji kot pred vojno. Stan .vanjska si ¡tka pa je tudi po vaseh v okolici Tolmina, v Bovcu in Mc.-tu ob Soči. Da je prišlo do te nevšečnosti, je kriva predvsem stanovanjska politika ina Tolminskem, ikii fr.e ije v času po minuli vojni omejevala predvsem na samo distribucijo in odgovorni faktorji niso storili vsega za obnovo, nove gradnje in razširitev s.anovanjsik ga fonda. Razen tega so dodelili stanovanjski fond uslužbencem, ki bi lahko sten- vali v okoliških vaseh Tolmina, kjer imajo las .ne hiše ali pa svoje sorodnike. ki razpolagajo z nezadostno zas c d e n i 111 i p rc otciri. Naša nova uslužber. "ka ucerlitev zahteva sodelovanje rnhcžfc pri v.Mii našim j;-.vin cm življenju in prav tak i tudi reševmju satnovanj-skih viprašanj. Za'o so bili določeni hišni sveti in zb. ri stanovalcev, km iii naloga je s-,delovanje in reševanj» tega perečega vprašanja ter poni ič ikrajevmim stEmovamJ^kim organom, ki so po službeni poti dolžni reševati stci:iova::ij.-:ko krizo. Vea-dair pa so :i .sv.iti in nad.: vm organi i -'ali na Tolmin kern neaktivni. Tako so se zla :i pri dodeljevanju stanovanjskih i:i službenih prostorov delale večkrat napake njimi 7 pionirjev. Članstvo se je ukvarjalo z različnimi športnimi panogami. odbojko, nogometom, metanjem krogle, diska, s telovadbo na orodju itd. Leta 1951 se ie število članstva dvignilo na 60. Telovadno društvo je začelo z množičnimi tekmovanji, na katere je vabilo tudi članstvo iz ostalih društev. .1. avgusta je nase nogometno ino-šlvo odigralo prvo prijateljsko tekmo s TD »Parlira-n« iz Štanjela. Izid nogometne tekme se je končal z. našo zmago. Gole za naše društvo sta dala Lah Albin in Ivoševič D., zelo pa se je izkazal tmli branilce Čuk Mario. Na si,- Injo tekmo smo imeli s člani I*D »Partizan« iz Tomaja. katere sni» liuli premagali z rezultatom 6:2. — Igra ¡e I ila v prvem polčiKU zelo zanimiva, saj so bili naši .'rešite v napadu, kasneje pa so domači ize-na.'ili prejeti gol. A" drunem polčasu so bili naši igralci mnogo mnč- Motiv iz Idrijskega TI) -iPartirn-iii i.i Dutovelj s(, ustanovili v mesecu juniju ITill, Uh ustanovitvi je št,-!,, v-ega 30 člr.nov, med i ej-i in so vse do kotira popolnoma (lomiiiirnli na svojem terenu. Najbolj pereči- vprašrnje. ki zadeva nase društvo, je ureditev do-breg.i no~i melnega igrišča. Mladina, li je včlanjena v društvu se je za to obrnila na občinski ljudski i ilibor v Dutovljah in ga prosila, naj bi ji -el na roke pri izbiri ustri nu-ra |>ro-.-tora. Me,tu za novo igrišče se je re da našlo i:i je 1 km o Maljeno od vasi. Za zdaj je edina zapreka v tem. če bodo šiirje njegovi lastniki zadovoljni s tem, da bi dobili ustrezno zemljo drugje. Napačno bi bilo misliti, da se zanimamo samo za nogomet, čeprav nam je š,. najbolj pri srcu. \ prvih lii-.'h avgusta smo napravil; tudi igrišče za odbojko in začeli s treningom. Res je, da bomo morali v bodoče posvetiti največ pozornosti telovadbi, ki je poglavitni smoter našega društva. I. D. y tJ iâ i¿i À l¿i CÜ i3't¿- Angleški pisatelj Bernard Shaw je baje rekel, da so jugoslovanska dekleta same filmske zvezde. Brez dvorna. zlasti če jih primerjamo z »lepoto« povprečnega angleškega dekle- primere boljše od vremskih — so debelejše, okusnejše in bolj trde, kar je. pri transportu tega sadja zelo koristna lastnost. Najboljše so v Pod-gradu pri Divači, takoj za temi so >-iiiii»tii,Mriiti>ttntnntMinniiun)iiiin,iiMiie jim je zdelo, da bo kot nekak predznak zmage ali pt. poraza. Jahmny Bodkin, sopiha.joe kot besen kc.nj, je-spuščal svoje šope skoraj brez oddiha. Z glasnim in veselim vzklikom je dvignil svoj srp in 'Zakričal: »Prvi snop!« Njegova žena je hlastnila po njem in ga čudovito naglo zvezala, Oslala žanjca in njuni ženi se niso ustavili, da bi se ozrli. Vsi trije žanjci iso že .poželi ¡svoje prve snope in njihove žene so kleče vezale. Bcidkin je bil daleč pred svojima na,sprclinlkcma. Oa je sice/r .nepravilno' žel svoje snope, iteda njegova naglica in moč sta bili občudovanja: ,v.red:ii. Za njim je hodila njegova žema. s trdim obrazom,. pabranirrTV reane gube, in je in-ezneihtsko hitela z vezanjem. Oc-nsidine (in njegova žena -sla bila druga. Cor.isidi-ne. sedaj v polnem .zamahu, je pokazoval neverjetno-spretnost in moč. Njagova -žema je delala ckoraj za njegovimi petami, priganjala .ga je neprestano, zbijala je šale in ¡se glasno ter veselo smejala. Gill in njegova žena sila bila zadnja. On je pričel žeti S počasnimi, od mer jem;! mi g,bi, kakor prd .nizkim pritiskom. im je nadaljeval toč/no z isto enakomerno hitrostjo. Njegova žena se je pomikala za njim z isto odiner-jenostjo. Ko se je da.n pomaknil, so se ljudje začeli zbirati odi vseh strani in so opazovali žanjce. Sonce se je dvignilo- visoko ped nebo. Viročilma je začela pritiskali. Nikja niti najmanjše sapice. Rž s svojimi .belkastimi klasi Lin zlato-,rumenimi siteiblikami je bila. pcpc.lnoima mkina; V njej .je 'že zevala velika .nepravfir.a .praznina, ki je vedno naraščala, in- požela površina je brila posejana s .s.nopjem. Nekaj pred pcildnevom je Bcdkin ¡požel polovico svojega pasu. Na pol pota so bili poslovili v polju kamen .in ko je Bodklin ¡prišel do njega, se je zravnal '.:i s kamnom v roki je zavpil: »To je ¡dcikaz, da s-e ina otoku In-.verara ni še rodil mož boljši od Jchrmyja Boalk-na.ic ,Množica ob ograji mu je odgovorila 'Z vzkliki cdobrava-pja. Toda zajetna Considinova Katica je posmehljivo pomahala s snopom nad glavo in izavpila s svojim hrapavim glasoan: »Dan je še mlad, o Bodkin mehkužnega (telesa!« Množica je bruhnila v smeh, Bodkin je nekaj ^anromljal, odgovoril pa ¡ni ničesar, GHI in njegova žena ^e pa za v.se to še zmenila niikfta. Bodkinova žena je bila ipuva, ki je šla po kosilo. Prinesla je poln vrč hladnega- čaja in belo pogačo, razrezano na velike kose, ki so bili na debelo namazani s svežim maslom. Prinesla je tudi štiri tedo kuhana jajca. Bodkin in njegova, žena sita pospravila- viso to veliko količino .jedače in pijače točno v dve-h minutah in petinštiridesetih sekundah, Cim -sta končala s kosilom, sta se vrgla na deio z isto gorečnostjo koit prej. Considiine je dobite* Bodfciima, ko je le-ta znova pričel z delom. Namesto da bi si vzela malo počitka za ko- Nadaljevcnje na 10. strani. pri razvoju sïoveosk Gledališče brez odra fs um m^mk a a a Ne bo zgrešena ugotovitev, da so je slovensko glasbeno življenje v Trstu precej močno razvilo v obdobju zadnjih dveh let. Razne panoge glasbenega udcjslvovanja, ki sploh niso obstajale, ali pa so le životarile kot privesek ljudsko-prosvetnega delovanja. so naenkrat zaživele samostojno in poleg delovanja ostalih slovenskih .'kulturnih ustanov (Slovensko narodno gledališče itd.) močno obogatile slovensko kulturno kroniko v Trstu. Poleg Slovensko-lu-vatskc prosvetne zveze, ki se pod njenim okriljem rra-svija zborovska ljudsko-prosvelna •dejavnost in delovanje tamburaških •družin, slovenske radijske postaje, ki «organizira oddaje solističnih in an- Ustanovitev centralnega pevskega Z-bpra. je propadla zaradi nepravilne organizacije in nediscipliniranosti pevcev. Z izvolitvijo agilnejšcga odbora so šele zares oživele različne panoge glasbenega udcjslvovanja kakor razširjena Glasbena šola, koncertna poslovalnica, poleg tega pa smo začeli načrtno izdajati zborovske pesmi. Šola Glasbene matice je edini slovenski zavod v Trstu, ki sistematično vzgaja mladi glasbeni naraščaj. V šolskem letu 1951-52 jc. bilo vpisanih 130 gojencev, katerih pretežno število je obiskovalo pouk klavirja. Poleg violine in solopelja so se posamezniki posvetili tudi raznim or- :samiiclskih koncertov ter nekaterih drugih slovenskih ustanov in posameznikov, razvija največ delovanja ■na leni področju Glasbena matica. Glasbena matica jc slovenska glasbena ustanova v Trstu, katere delovanje sega še v dobo pred prvo svetovno vojno. V Listih letih, ko se je "kulturno življenje tržaških Slovencev v razmerah, ki so bile še dovolj ugodile, lepo razvijalo, je' bila v okvirni Glasbene matice ustanovljena 'Glasbena šola (ki je v nekaterih letih štela nad 150 gojencev), in pevski zbor. Prirejali so se številni Matični javni koncerti s sodelovanjem •domačih in tujih solistov in ansamblov. Ko je fašizem postopoma onemogočil vsako delovanje tržaške Glasbene matice, se je slovenska glasba umaknila v zatišje —- predstavljali :so jo le posamezni pevci in pevske .skupine, ki so slovensko pesem gojili na skrivaj. Z osvoboditvijo je bila Glasbena inatiea ponovno ustanovljena, vendar ■v prvih letih po osvoboditvi razen 'Glasbene šole ni imela drugega dela. kestrskim instrumentom (čvdo. kontrabas, klarinet, flavta, trobenta). Poleg glavnega predmeta pa se morajo vsi obvezno udeleževati tudi pouka teoretičnih predmetov (teorija, harmonija itd.) in v primeru sposobnosti tudi orkestralnih vaj in mladinskega petja, Na treh javnih in dveh internih produkcijah letošnjega šolskega leta jc. bil nasproti prejšnjim letom zaznaven viden napredek ter poplačan trud, ki ga je .. vložilo v svoje delo šolsko vodstvo in učiteljski zbor. Prvič je na sklepni produkciji uspešno nastopil šolski mladinski zbor, ki jc kljub pomanjkanju skupnih šolskih prostorov uspel naštulirati : na tečajih za teorijo nekaj narodnih in umetnih pesmi. Poleg nekaterih pianistov, ki so prkazali že razmeroma visoko tehnično znanje in muzikalno zrelost, je vzbudil posebno pozornost nastop gojencev oddelka za pihalne instrumente. Mnenja smo, da bo vodstvo prav vzgoji mladih orkestrašev moralo posvetiti največjo pažnjo, ker so bo le na la način vzgojil kader za bodoči orkester. Koncem letošnjega šolskega leta je Glasbena matica izdala lično šolsko izvestje z imenikom učiteljev, gojencev -sporedom produkcij, nekaterimi statističnimi podatki ter kot prilogo kratek pregled javnih koncertov. Bistveni problem bodočnosti Glasbeni; šole so skupni prostori za individualni in skupinski pouk. Pouk, ki se danes vrši na osmih krajih mesta. silno oležkoča načrtno pedagoško delo in šc bolj upravno poslovanje šole. Drugo področje delovanja tržaške Glasbene matice je organizacija javnih koncertov domačih in jugoslovanskih solistov in ansamblov. Kljub temu, da ustanova ne premore svoje koncertne dvorane, je. mogla v letošnji sezoni pripraviti 12 koncertov v dvorani »Auditorium«, ki jo daje na razpolago Zavezniška vojaška uprava. Poleg tržaškega komornega zbora, ki ga vodi prof. Ubald Vrabce, ter tržaških solistov: Jeliee Pertot-Porto-grandi, Justine Kralj-Vugovc, Rožice Koze,m, Ondine Otte. Damjane Bra-tuž ter dr. Gojmira Demšarja so nastopili naslednji ansambli in solisti iz Jugoslavije: pevski zbor Slovenske filharmonije pod vodstvom Rada Simonitija, godalni orkester Sloven-. ske filharmonije pod vdostvom Bogomira Leskovica ter s sodelovanjem solistov Jelke Suliadolnik-Zalokarje.-ve, Nade Vidmar ter Ivana Turšiea.. komorni dno Karlo Rupel in Anton Trost. Slovenski vokalni oktet ter naslednji člani ljubljanske Opere: El-z;l Karlovac, Vilma Bukovec, Vanda Gerlovič, Miro Brajnik, Friderik Lupša, Rudolf Franci, Lado Korošec ter dr. Danilo Švara. Kot gost iz daljne Amerike je nastopila mezzo-sopranistka Ana Safrcd iz Clevclan-da. Šovinistični italijanski izgredi v drugi polovici meseca marca tega leta so povzročili, da se jc moral pevski zbor radijske, postaje iz Zagreba vrnili iz Trsta clpmov, ne da bi mu uspelo prirediti vsaj en koncert. Vsi koncerti so bili razmeroma lepo obiskani in z zadovoljstvom moremo ugotoviti, da se je že- stvorila stalna koncertna publika, ki-jo srečamo na vseh Matičnih koncertih.' Veliko dela je bilo opravljenega v razmeroma kratki dobi. Vendar moramo ugotovili, da nismo še dosegli nivo glasbenega udcjslvovanja tržaških Slovencev pred prvo svetovno vojno ter bo potrebno še veliko vztrajnega dela, da bomo zavzeli tisto mesto, ki upravičeno pripada tfldi slovenski glasbi v Trstu v okviru splošne slovenske kulture. —j w& (4. nadaljevanje) Vendar včasih le opazimo način preseljevanja-, liruvana drevesa in prepleteno rastlinstvo so naravni ¡splavi, iki jih cesto vidimo plavajoče v morju več ko tisoč milj daleč od velikih 'tirepikih rek kcit so Kongo, Ganges, Amazonka in Orinoko. ■Takt -splavi prav lahko nosijo celo zbirko žuželk, plazilcev ali mehkužcev. Nekateri izmed neprostovoljnih potnikov lahko vzdržijo na morju dolga tedne, drugi pa poginejo že v začetku potovanja. Za potovanja •s splavi so morda najbolj primerne lesne žuželke, ki jih tudi izmed vseh žuželk najčešče najdemo na -oceanskih, otokih. NajsflgbM »splava; ji« pa so sesalci. Vendar tudi sesalec lahko vzcliži potovanje med •otoki; Nekaj 'dni po eksploziji Kra-kaiaca so v Sundskem prelivu re* šili s plavsijočaga debla majhno opico. ki j-a bila hudo opečena, vendar je dogodek preživela. Pri prenašanju prebivalstva na oicke sodelujejo ne samo voda, marveč tudi vetrovi in zračni tokovi. Zgcinnje ozračje je bilo polno prometa, še preden se je vanj povzpel člc,v;k v svojj.i ,strojih, V višini sto in slo metrov je zrak natrpan z ži-vumi bijtji, Iki v njem letajo, drse, plavajo, jadrajo, lebdijo kcit baloni ali pa jih .zračni tokovi prenašajo proti: nijlihovi volji. Vsekakor smo na odkritje zračnega planktona morali čakati, dokler si človek ni sam fizično osvojil višine, Znanstveniki so s posebnimi napravami in mre-■žicami natovili ,iz ozračja mnogo bitij, ki so naseljena na oceanskih otokih. V višini- skoraj 5.000 metrov nad zemeljsko površino so uje-; 11 pajke, kait.firiih prisotnost na oto- kih je predstavljala čudovit problem. Zgodilo Se je, da so .letalci Jedel! skozi veliko šilevilo belih, svilenih niti, pa'jkovih »padal«, v višini 3 do 5 tisoč metrov, .Mnogo živih žuželk so ujeli v teh višinah pni hitrosti vetra do 80 km .na uro. Tako močni vetrovi jih s takiih višin prav lahko nosijo sto liin sto kilometrov daleč. Tudi semena so našli v teh višinah, predvsem seme neke vrste osaJla, ki je značilen za oceanske otoke. Pri prenašanju živih rastlin in živali je zanimivo, da v zgornjih pla-sHeh ozračja veter ne vleče vedno v isti smeri kot na (zemeljski površini. Posebno pssatni vetrovi ne segajo v višino, iako da lahko stojiš na otoku Sv. Helene v višini o'OO metrov in si n.ad vetrom, ki z veliko močjo piha ped iteiboj. Žuželke, semena lin pedobno lahko veter nosi v nasprotno smer kot na zemeljski po-vršini, čim jih potegne v zgornje plasti ozračja. Ptice, ki pri svojih selitvah obiskujejo Oceanske oilciks, praiv tako znatno prispevajo k naselitvi raznih rasitiliiin in celo mekgl'eciih žuželk ter drobnih lupinarjev, Charles Darwin je ilz kepice blata;, ki ga je našel v ptičjem perju, vzgojil 82 rastlin, ki so spadala v pet različnih Vrst, Marsikatera semena so opremljena s kaveljci iin bodicami, kar je naravnost idealno za obešanje na ptličije psrje. Ptice, kcit je na primer pacifiški zlajti deževnik, ki vsdko leto IcfJi iz Alaske do Havajskih Otokov in čeisito še dlje, imajo velik delež pni marsikateri uganki naseljevanja -rastlin. Katastrofa Krnkataoa je dala na- ravoslovcem lepe priložnosti za opazovanje, kako začne naseljevanje otoka. Kiraka'.ao je bil po Izbruhu leta 1883 z ibic,loškega stališča popolnoma nov otok, ker je bil povečini uničen, ostanek pa je pokrivala debela plast lave, ki je ostala vroča tedne iin Hodne, Brž ko so ga znanstveniki lahko obiskali, so takoj začeli iskalti ¡znakov življenja, čeprav je bilo težko domnevati, da bi katera koli žival ali rastlina preživela katastrofo. Našli nliso niti rastline, še manj pa živali. Sele čez devet mesecev je naravoslovec Col-teau lahko sporočil: »Odkril sem mikroskopskega pajka — toda samo enega. Ta pionir obnove je marljivo (predel svojo mrežo«. Ker na otoku ni bilo žu&ik, se je zdelo, da mali pogumni pajek prede zaman. Razen neksu ravnih bilk, dejansko ni bilo četrt stoletja nobenega življenja na Krsikataciu. Nato so pričeli prihajati semkaj celi koloni-zatoniji — leta 1908 prvi sesalci, nato ptice, k-uščarice in kače, nekaj mehkužcev, žuželk in črvov. Ho-•landisiki naravoslovci so ugotovili, da je bržčas devetdeset -oidsitojtkov novih prebivalcev prišlo po zraku. Ločeno od velikega življenjskega toka na celinah, .brez priložnosti za ¡križanje, ki ima iname-n ohraniti - poivprečniika in /izločili vse novo in nenavadno, se je otokovo življenje razvilo na izreden način. Na teh daljnih koščkih zemlje je narava pretiravala pri 'ustvarjanju čudnih iin nenavadnih oblik. »Kakor da bi hotela dokazati svojo neverjetno fcprelbncisit, (je skoraj, na vsakem dtofc-u ust ranila vraie, ki so ende-miične — s-vojsika samo za en otok in nikjer drugod ponovljene. ii zemeljske zgodovine, zapisane v igalapaška lavina polja, je mladi Darwin doibiil prve migljaje velike resnice o nastanku Miiat. »Radio jugoslovanske cone Trsta . . . Oddajamo na valovnih dolžinah . . , Vsem cenjenim poslušalcem dober večer . , . Na sporedu je radijska slušna igra, . . Sodelujejo člani radijske igralske družine Dušan Kralj, Tugomir KI a,sine, Ančka Čemelo,v-a, Slavko Fras, Slina Mlakarjeva, Klavdija Troštova ,.. Režiser -— Igor Pela.n. Tonski tehnik — Poiberarj Lojze . . .« Gong ... Z njegovimi zadnjimi, komaj slišnimi tresljaji se spoji glasba, ki skozi poslušaličeva ušesa sega v mise.l in iu siv ar j a situacijo. In tako se je izačela radijska slušna igra. Brez odra, 'brez kulis, brez luči in .mask. In brez teatra. Nekaj ljudi stoji okrog -mikrofona, se tiho premika po imeMki preprogi v študiju in ustvarja. Ti pa, dragi bralec, poslušaš in včasih o tem in onem tudi razmisliš. Potem je režiser v tc.nski kabini in ne nazadnje še tonski tehnik zn mešalno mizo. Pa so plošče, bole in rdeče lučke in še in • še. Kclko na.tane radijska siliš n a igra? Tekst iza le-to lahko primerjamo fEiimtlkemiu scenariju, ki je lahko izviren, se pravi, da ga je pisec usitvairil prav za film ali radio- in je lahko prirejen za' radijsko ali filmsko sl.ušpo igro. Največ tekstov je seveda prirejenih, ker je zvrst radijske igre -pri nas še dokaj mlada, čeprav segajo njeni zametki še v čas meid cbema vojnama. Ljudem, ki so od mesta oddaljeni, kjer nii prevoznih sredstev, je tireba posredovati kulturo. Dati 'jim je treba gledališče. Pravo gledališče z dobrimi igralci. In to do neke mere laihllco stori .in stori radio. Radio s s-vojo islušno igro, s svojimi člani igralske družine, režiserji in tehniki. V omejenem študiju, kjer stoji ;le mikrofon in signalna naprava, se gode velike stvari. Naši poslušalci IsJhlko sleherni leden sledijo velikim stvaritvam od Shakespearea do sodobnih domačih piscev. Človek ob radijskem sprejemmni-»ku posluša. Vse to pa, česar ne vidi, je v slušni igri treba nadomestiti z »nečim«, kar bo lahko slišal. In tisto ».nck-alj« (imemvijejo Iradijpki ljudje — efekti. Seveda slušni efekti, Dejanje -v igri je omejeno na čas v pi vi polovici 19. stoletja. Godi se, denimo, na vasi. In režiser pripravlja osnutek »radijskega scenarija«: kakšna je 'bila glasba v prvi polovici 19. stoletja, kdo jo je pisal v tej in tej deželi, kakšne iso bile šege in' običaji v tistem času, pa sociaino-pollitična Struktura itd. Osnutek je gcitov, začenja se radijska priredba: krajšanje, prirejanje teksta za ve-zalca (igralec, ki povezuje dejanja, most, ki veže dneve, mesece, leta in stoletja!), določanje primerne glasbe. In določanje nosilcev posameznih vflog, ine po pcsilavi, ne po včdno-gibnih, ilemveč le in samo po glasu. Seveda sta si gledališka in radijska igra v biotvu podobni. — obe morata imeti živo, razgibano, zanimivo dejanlje. tekač in duhovit dvogovor. Se posebej pa mora slednje imeli radiijska slušna igra. Pcolusal-•cu je treba pcsn-edovalti vse ono. česar ne vidi. Zato mu je itreba posredovati če že ne vse, pa skoraj vse. (Najvažnejša prvina je poleg dobrega, gibljivega iteksita -glasba. Radijski poslušalec je fcržkcne sam dognal, ida pozna slušna igra dve vrtati .glasbe: tisto, ki povezuje dejanja in ustvarja nekakšno »časovno in kraljevino« prostornino in tista, iki dopolnjuje dejanje, ki je .to-ire,j: lenemu podložena-. Radijski tjuidije Imenujejo prvo intervalno, d.rugo pa scensko glasbo. Poslušalec je pri marsikateri radijski igri prijetno cibčultil, ida je napravila glasba ig.ri primeren dkvir, da je stopnjevala vtis in dejanje, da je v nekaterih primerih celo posredovala vidno podobo tega ali onega igralca; odnosno te ali one podobe. bz Igralska družina Radia jugoslovanske Cone Trsta EBvfB [i3B°5p®mfal O TRŽAŠKEM DIALEKTU IN »1TALIJ ANSTV.U« TRSTA Članek v štev. 29 »Slovenskega Jadranui«. Članku bi bilo šc dostavili ustno izročilo našega ljudstva, ki sern ga čul še kot otrok pred dobrimi 60 leti. Ime Trst izhaja od trstja, ki raste i na močvirnih obrežjih. Tudi ime »Trieste« ni tuje. Ko so namreč gradili prvi hišo — tako govori izročilo — sedanjega Trsta, so bili zaposleni trije delavci pri vgraditvi praga. Mimoidoči človek iih i<> zagledal in vzkliknil: »Trije ste!« Razlaga je preprosta, vendar pa zelo značilna za mišlienie našega ljudstva o prvih prebivalcih, in o slovenstvu Trsta. V isti štev. »Slovenskega Jadrana«. f članku ni omenjeno poučevanje na tej šoli učitelja Filipa Ketteja, očeta našega pesnika Dragolina Ketteja. Filip Kette jc tam umrl na pljučnici, ki se ga je lotila po hudih naporih v snegu, ob popisovanju ljudstva 1890, po Suliorju in Ostrož-nem brdu. Dragotin je bil takrat gimnazijec. Z očetom sta, ko je bil Dra-gotin na počitnicah, večkrat burno razpravljala o nadaljnjem študiju. Kakor je znano, je stric, ki ga je v šolanju gmotno podpiral, zahteval, da gre Dragotin po končani gimnaziji v semenišči: in postane »gospod«. Dragotin in njegov oče. ki je bil tudi naprednih nazorov — saj je bil trn v peti takratnemu oblastnemu košanskemu župniku Torharju in njegovima še oblastnejšima kuharicama — nista sledila temu ukazu. (Pripomba: Pisec teh vrstic je bil kot učenec I. razreda osnovne šole, v šolskem letu 1890-91 na stanovanju pri učitelju Ketteju.) M. 2. PRVE IZDAJE SHAKESPEAROVIH DEL SO PRODALI ZA 300 MILIJONOV DINARJEV Znana newyorška tvrdka A. S. V. Rosenbach v New Yorku je nedavno prodala nekemu Švicarju zbirko 73 Shakespearovih knjig prve izdaje, ki jc edina na svetli za en milijon dolarjev ali 300 milijonov din. Zbirko je kupil švicarski milijonar, podpredsednik Mednarodnega Rdečega križa dr. Martin Bochner. S tem je močno obogatil svojo, že tako znano zbirko prvih knjižnih izdaj največjih svetovnih pisateljev, zbirko, ki jo smatrajo za največjo na svetu. Polovico prodanih knjig omenjene zbirko so leta 1926 razstavili v Philadclphiji. Lastniki si> tedaj za nje zahtevali 980.000 dolarjev (29-1 milijone din). Poleg ostalih prvih, redkih izdaj se v- kolekciji nahaja Še knjiga sonetov, ki so jo tiskali 1609. leta, kakor tudi nekatere zelo redke iin dragocene izdaje posameznih gledaliških del. V kupljeni zbirki so vsa Shakespearova gledališka delu, razen »Rieliarda III«. ki je v neki mali privatni londonski kedek-ciji knjig. Vse knjige so tiskali 162-5. leta, a samo ono — »Mnogo hrupa-za nič« — so tiskali leta 1600. Del te zbirke je kupila ncwyorska firma 1936 leta za 21.000 funtov šterlingov (nekaj nad 17,5 milijonov dinarjev) od britanskega zbiratelja Johna Gla-sona. t Veliko smo že govorili an pisali o potrebi obnove in dvigu sadjarstva. Po statističnih podatkih in po ugotovitvah na terenu lahko spoznamo, da se je sadjarstvo zmanjšalo za več kakor 50 odstotkov po številu dreves in po višini letne proizvodnje. Kinet-sadjar, naj si bo zadružnik ali zasebnik, se prav gotovo dobro zaveda važnosti sadjarstva za tukajšnje kraje, saj je to kmetijska panoga, ki razeu vinogradništva in zelc.njadar-stva donaša kmetu lepe dohodke, drugič spet pa je istrsko sadje važen artikel, ki nam omogoča realizacijo deviz. Za obnovo in dvig sadjarstva imamo prav vse pogoje, predvsem pa za proizvodnjo zgodnjega in južnega sadja. Poleg vinske trte je sadno drevje, posebno nekatera plemena, edina kultura, ki kljub vsakoletni suši dobro uspeva. Posebno dobri pogoji so za saditev oljk, breskev, mandeljev, orehov, hrušk in tudi drugih sadnih plemen. Pri vsem tem pa se moramo vendarle vprašati, kje naj dobimo potrebne sadike. Z udomačenim načinom, da se divjaka išče po gozdovih in pašnikih ter jih kasneje cepi, se ne moremo zadovoljili, ker ne vemo, kakšnega izvora je podlaga — divjak in kakšne so njene morfološke, lastnosti. Taka obnova ne more bili načrtna in množično zajeta zato je minimalna in nezadostna. Imenujemo jo šušmarstvo. Čeprav imamo tudi s tem uspehe, je ta način zastarel, ker ne ustreza sodobnim potrebam sadjarstva in ne more voditi k njegovemu napredku. _ Izkušnje zadnjih let so pokazale, da se uvoženi sadni material iz Slovenije in Hrvatske ni obuesel, ker ni ustrezal v teh krajih glede na sorte, podlago in obliko oziroma način vzgoje. Uvoženi material ne moremo nikdar istovetiti s sadnim materialom, vzgojenim na tem področju, ker ima uvoženi, kot že rečeno, negativne lastnosti. Zaradi omenjenih razlogov je že skrajni čas in tudi neogibno potrebno, da se na tem področju začne z vzgojo sadik, z ureditvijo drevesnic. To nalogo pri obnovi sadjarstva bi morale prevzeti v svoje roke splošne kmetijske zadruge. Začeli je treba čimprej z izbiro mesta za cirevcsnicc, v katerih naj bi se vzgajale vse sadike, ki pridejo v poštev za saditev na posameznih področjih Istre. Odgovornost za ureditev drevesnic naj bi prevzel upravni odbor oziroma sadjarski odsek, če ga na določenih mestih imajo. Potrebno je dobiti primerno zemljišče, po možnosti tako, da bo v poletnem času omogočeno zalivanje. Tako zemljišče naj bi zadruge izbrale na svojih ekonomijah, cc pa teh ni, naj ga vzamejo v najem. Iz vrst članov je treba dobili človeka, ki bo vodil strokovno delo v drevesnici in za proizvodnjo tudi odgovarjal. Ureditev drevesnice zahteva investiranje denarnih sredstev. Zato je potrebno, da si zadruge, ki sc bodo odločile za to delo, zagotovijo tudi denarna sredstva. Nekatere KZ imajo za to že nekaj sredstev, ki pa so za zdaj določene le za pospeševanje kmetijstva. Ta sredstva naj hi sc torej porabila za omenjene drevesnice. Onim zadrugam, ki teh sredstev nimajo, priporočamo, da si ustanovijo fond za pospeševanje sadjarstva. Potrebno bi biilo, da bi tudi V okraju Koper osnovali vsaj 4 drevesnice s kapaciteto posamezne drevesnice do 15,000 sadik, od katerih bi bilo približno do 70 odstotkov prvorazrednih in sposobnih za posaditev na stalna mesta. Zdaj smo pred nastopom jeseni in je ravno čas, da si preskrbimo potrebno sadno seme, da bo mogoče v jeseni opraviti setev. Menim, da kmetijske zadruge ne bi mogle v ničemer bolj pomagati svojemu članstvu, kakor s tem, da mu vzgojijo dobre sadike. Posebno danes, ko kmetijske zadruge na vasi prevzemajo vedno vidnejšo vlogo v vseh panogah in gospodarskih dejavnostih in v življenju nasploh, naj bo njihova vzporedna naloga tudi v tem, da ustvarijo vse pogoje za razširitev in dvig sadjarstva. Nalogo za postavitev drevesnic naj bi prevzele predvsem one močnejše zadruge, ki imajo že svoja zemljišča, delovno silo in denarna sredstva. Kmetijske zadruge naj si vzamejo za primer KZ Koper, ki je že sklenila, da bo to jesen uredila sadno dre.vesnico. G. T. Živinoreji posvetimo vso skrb Program enoletne praktične kmetijske šole. v Skocijanu S strokovno praktičnim dvigom kmečkega živi j a, posebno pa kmečke mladine ter z izbiro ustreznih kultur, ki bolj ustrezajo dotičnim krajevnim razmeram, bomo imeli nedvomno boljše uspehe v našem kmetijstvu. Poleg strokovn jakov z višjo in srednjo strokovno izobrazbo rabimo tudi mnogo dobrih praktikov, ki so v delu izpopolnili teorijo, pridobljeno na kmetijskih šolah nižjega lipa. V ta namen je bila letos ustanovljena enoletna praktična kmetijska šola v Škocjanu pri Kopni. Sola v Škocjanu bo nudila naši napredni kmečki mladini teoretični pouk glavnih kmetij.-kih panog, ki pridejo v poštev za Primorsko. Glavni predmeti, katerim posveča šola največ pozornosti, so: vinogradništvo, sadjarstvo, vrtnarstvo, poljedelstvo, živinoreja, računstvo, slovenščina, organizacija kmetijske proizvodnje z zadružništvom, ustroj ter zaščita rastlin. Teoretični pouk je tesno povezan s praktičnim delom na posestvu. Šolsko zemljišče je dovolj obsežno, da učenci na njem laliko praktično izpopolnijo ono, kar so se v šoli naučili. Posestvo ima vzorno urejene nove in stare vinograde, sadovnjake, polja in vrtove, tople grede, silose, hleve za govedo, svinjake, čebelnjak in še razne poljedelske stroje. Na posestvu so napeljane namakalne naprave, ki učencem precej pomagajo pri učenju sodobnih izsledkov agrotehničnega znanja. Razen splošnih predmetov bo gojenec lahko temeljiteje spoznal panogo ali sadno kulturo, do katere ima posebno veselje. Pouk, ki se bo pričel v jeseni (natančni datum bomo pravočasno objavili), bo trajal skozi vso dobo uspe-vanja najvažnejših kultur. Tako se bo gojenec lahko seznanil z razvojem in potrebami posameznih kultur, posebno pa onih, za katere se bo specializiral. Dijaki se bodo pod vodstvom strokovnjaka iz Zavoda za pospeševanje gospodarstva z vsem delom tudi praktično seznanili. Pouk bo v" slovenskem in italijanskem jeziku. Sprejemali bodo gojenca iz koprskega in bujskega okraja slovenske in italijanske uarodnosli ter dijake iz Trsta in onih predelov sežanskega okraja, ki gravitirajo na Koper. Kandidati morajo dostaviti upravi šole do 15. septembra prošnjo, kol-kovano z din 30. Prošnji morajo priložiti rojstni lisi. zadnje šolsko spričevalo in potrdilo občinskega odbora o imovinskem stanju staršev. Gojenci bodo imeli hrano in prenočišče v šolskem internatu. Višina mesečne hranarine, ki jo bodo morali prispevati starši ali zadruge za vzdrževanje gojencev v internatu, bo določena od posebne komisije na temelju imovinskega stanja posameznika. Sprejeti dijaki bodo poklicani v šolo s posebnim obvestilom uprave. Po končani šoli bodo prejeli absolventi, ki bodo šolo z uspehom končali, diplomo. Dr. O. M. 0 delu kmetijskega iehnikuma v Mariboru Kdor pride v Maribor in si ogleda znameniti- mariborski park »Tomšičev drevored«, zagleda pod vinogradi »Kalvarije« veliko svetlo poslopje. To je srednja kmetijska šola ali »Kmetijski tehnikom«. Kdor pride na izlet v Maribor, si mora ogledati tudi to zelo važno kmetijsko ustanovo, ki je edina v Sloveiiiji.Tirdi nas je tov. upravnik vljudno sprejel in nam razkazal šolo. kmetijske nasade, in internat. Na šoli se dijaki in dijakinje teoretično in praktično usposabljajo za svoj bodoči poklic. V teku štiriletnega šolanja si pridobijo temeljito znanje iz poljedelstva, sadjarstva in vinarstva. Za to imajo na razpolago okrog 160 ha zemlje. Razen sadovnjakov in poljskih nasadov je na sončnem griču tudi lepo urejen vinograd, Iver leži na zelo strmem pobočju »Kalvarije«, imajo dobro urejeno malo vzpenjačo na električni pogon, ki dovaža gori ves potreben material in tako prihrani mnogo delovne sile. V bližini zavoda, na bivši nižji sadjarski šoli, delujeta sadjarski in vinarski institut, ki. delata nove poskuse. Videli smo na primer, kako inženirji - strokovnjaki križajo breskve, kar smo z zanimanjem opazovali. Do zdaj smo to poznali samo iz knjig. Poleg strokovnega znanja imajo gojenci internata ugodno priliko za prosvetno delovanje. V internatu delujo DUD, v katerega so včlanjeni vsi dijaki. Od 320 gojciicev jih aktivno deluje kar 80 v dramskem krožku. Krožek ima več igralskih družin, ki med seboj tekmujejo in prirejajo tedensko predstave. Dijaki se bavijo tudi s fizkulluro ter imajo na razpolago svetlo in prostorno telovadnico, kjer se lahko vsestransko udejstvujejo v tej tako zdravi panogi. Za naše mlade inteligcnte s podeželja. ki absolvirajo nižjo gimnazijo, je ta zavod zelo primeren. Lahko se posvetijo srednji kmetijski izobrazbi. Naše kmetijstvo sc. vedno dviga in izpopolnjuje ter uvaja nove poizkuse pri izboljšanju naše zemlje ter so nam zato potrebni strokovnjaki. Naše Slovensko Priinorjc, zlasti pa Vipavska dolina sc preživljata posebno od sadjarstva in vinogradništva. Absolventi lahko ostanejo doma na posestvu ali pa koristijo s svojo strokovno izobrazbo našim vinarskim zadrugam in državnim posestvom. S. S. Pri vsaki rezi sadnega drevja hočemo doseči gotov namen, pa naj se ta opravlja v poletju, jeseni, zimi ali pomladi. V glavnem dosežemo s pravilno rezjo dvojni namen: 1. sadnemu drevesu damo s leni določeno obliko in ga v tej tudi obdržimo. Tako vzgojimo drevesno krono, ki je za določeno vrsto sadja najbolj primerna, 2. Sadno drevo obdržimo v ravnotežju med rastjo in rodovitnostjo. S pravilno rezjo pospešimo razvoj cvetnih brstov s čimer zagotovimo redno rodovitnost. Znano je, da skoraj vsako sadno pleme zahteva tudi svoj čas obrezovanja. Ni dovolj, čc drevo samo obrežemo in mu prered-čimo krono, temveč je- važno tudi, kdaj opravimo to delo. Dolgoletne izkušnje so pokazale, da breskova drevesa ni priporočljivo obrezovati in redčili spomladi, ker bi s tem pospeševali razvoj »smoli-kc«. za katero so koščičarji, zlasti pa breskve zelo občutljive. S pomladansko rezjo povzročimo noravnove-sje med koreninskim ustrojem in krono. PrenakopiSene hranilne snovi. pomešane med vodo, listi nc morejo sprejemati in prcsnavljati in jih drevo izloča na ranjenih mestih v obliki smole ali gume. Drevesni deli, ki jih pokrije smola ali neke vrste, guma, odmro. Ta bolezen je posebno nevarna, če se pojavi v drevesnicah na okuliranih breskovih divjakih in mladih žlahtnih drevesih, ki jih popolnoma uniči. Omeniti moram, da razen spomladanske rezi pospešujejo smolikavost še druji činitelji, kot so prevlažna tla, močno gnojenje z dušičnalimi gnojili, premalo» apna v zemlji in močan dež po daljši suši. Slednji faktor zelo slabo> vpliva v drevesnicah in mladih nasadih, ker sc po daljšem zastoju nakopičijo naenkrat rastopljene hranilne snovi. Razen izločanja smole se pojavi: na drevju še posebna glivica (closte-rosporium carpophilum ), ki napada; tudi liste, zaradi česar začnejo odmirati (sušiti) tudi enoletni pogan-ki. Tako je ta bolezen poleg kodra-vosli najnevarnejša bolezen za bre-skovo drevo in je v zadnjih letih uifxfda nad po/lorv.iibo) dre vea Vse: omenjene vzroke bolezni, ki pospešujejo njen razvoj, bomo morali odstranjevati in odločno opuščati obrezovanje breskev spomladi. Najprimernejši čas za obrezovanje in redčenje drevesnih kron sta avgust in september. To delo naj bii bilo opravljeno takoj, ko smo pobrali sadeže z dreves, V tem času: je drevo še v vegctaciji, bujna rast je že ponehala in se z rezjo zadane: rane do konca jeseni lepo zacelijo- Pri obrezovanju rodnih dreves ne: gre za vzgojo kakšne posebne oblike-temveč gre le za dosego čim večje: letne rodovitnosti. Do zdaj smo breskve v naših krajih vzgajali le v kotlasti obliki, katera se mi zdi za: te kraic najbolj primerna, saj je dovolj sončnih dni, da plodovi lahko-dozorijo. . Za severne kraje, koder plodovi težko dozorevajo in dobivajo zahtevano barvo, je priporočljiva ploščata! vzgoja. Z njo so plodovi dosti bolJj izpostavljeni soncu. Vzgoja različnih breskev je posebno poglavje, ki ga: na tem mestu ne mislim obravnavati. ' 6r Z obrezovanjem je treba dati drevesu primemo oblik®. Enoletne rodne poganjke moramo skrajšati glede na rodovitnost sorte. Sorle, ki so-bolj rodovitne, režimo na kratko im slabo rodovitne sorte pa bolj na dolgo. Tako borno držali rodovitnost zmerom v ravnovesju. S tem, da v jeseni obrežemo nerodni les. damo možnost, da se cvetni brsti lepšo razvijejo, kar brez dvoma vpliva na: rodovitnost. Povedal sem vam, zakaj obrežito breskova drevesa v prihodnjih mesecih. Tone Gorše KMETIJSKE ZANIMIVOSTI Berite Kmetijski vestnik, ki prinaša zanimivosti člankov iz vseh kmetijskih panog Znano je, da izumijo Amerikanci pogosto kako novotarijo v znanosti. Tudi praktični so. Kar izumijo, tudi uporabijo. Tako so začeli elek-.trifioiratii kmetije. Do danes so elek-trifjicirali že 85% vseli kmetij. Uporabljajo traktorje na električni pogon, kosilnice, sejalnice, trierije za čiščenje semen itd. Zad.jc čase pa so izumili še dva stroja, ki prenašala krmo v različna nadstropja silosov. Marsikaj smo že slišali, vendar Pa takih, kot je današnja, malo. —-Kmetijski strokovnjaki in veterinarji so namreč mnenja, da goveje blato pospešuje rast piščancev Blato m tira obsegati od 5—6% dnevne pišean-čeve hrane, da lahko vpliva na rast piščancev. Mora pa biti suho in ga je treba pomešali med ostalo hrano. Na rast in življenjsko sposobnost piščancev vplivata predvsem vitamina A in B. ki sc nahajala v velikih količinah v govejem blatu. V Franciji so dobili prvo žetev faraonske pšenice. Klas te pšenice ima obliko romba in je dolg 25 cm. Iz enega samega zrna zraste 25 steheljc. cil katerih ima vsako po 70—80 gramov pšenice. Vsako stebelce je močno in debelo kakor kakšna Irska. Kakor znano, so lo izredno vrsto pšenice, ki se v znanosti imenuje »fa-raonaska« ali »ozirisova pšenica«, našli v nekem faraonskem sarkofagu. V Egiptu jo la pšenica dala že Izredne žetve, toda v Franciji so dobili šele prvo žetev. Da bo žečev dobra Francoski časopis »Znanost in bodočnost« je objavil ugotovitev, da bi žito bolje obrodilo, če bi pustili, da ga po Ji ase živina. Kmetje na področju reke Senc so mnenja, da bi na ta način preprečili polegla žila, kar je pogost pojav na tej dušika polili zemlji. Paša naj bi trajala od končat februarja do konca marca. Žito mora biti visoko 12 do 15 cm. zemlja: pa dovolj čvrsta, da parklji govedi: ne bi delali preglobokih jam. Tako njive bi ogradili z električno ograjo-Krave za molžo bi pasli na teb njivah od 12. do 17. ure, breje kravo in juniee pa noč in dan. ZraeunalE so, da bi lako lahko napasli po 80) goved dnevno na površini enega hektara. Pomislite, kakšna prednost bi to bila v času, ko že tako primanjkuje krme, in kako bi s lako dobro svežno krmo lahko izboljšali kakovost mleka in zdravstveno stanje živine. Na žitnem posevku pa bi krepili odpornost proti boleznim. Žilo sicer ne hi zraslo tako visoko, lod:i klasje bi bilo vsekakor bujnejše in ■težje. Ogromni roji kobilic urti Č uj ei o krqe čij ske pridelke Poročali smo že o veliki škodi, ki jo povzročajo ogromni roji kobilic v državah Bližnjega vzhoda, zlasti v vzhodni Afriki, v Egiptu, Izraelu in drugih državah. Tak roj ima okoli 500 milijonov kobilic in lahko zasenči in opustoši nad 500 hektarov polja, telita pa okoli 700 ton. Po dosedanjih ugotovitvah se pomika 30 lakih rojev proti severu v 12 državah Bližnjega in Srednjega vzhoda. Samo v Iranu so kobilice zasedle okoli 750 tisoč hektarov zemlje. — Država Jordan, ki razen svojih prebivalcev prehranjuje še okoli pol milijona arabskih beguncev iz Palestine, ima nad 60.000 hektarov zemlje pokrito s kobilicami, ki tam, kjer so, seveda tudi žrejo in uničur jejo pridelke. 18. NADALJEVANJE »Som. Če sem mu sploh kaj odgovoril, «m ar.i pripovedoval o čednih zgodbicah. Toda vse ni nič pomagalo. N.n vsak način je hotel priti sem. Menil je. da mora hiti tu na vsak ne ."in zlato: to da spozna iz teka izsušenih rek. iz nabavljenega peska in drcbre-v. ki so se zgoraj v gorah od-drobili in se zvalili navzdol. »To ti je pa velik mož.« je rekel Howard, »če po takih reeeh spozna, da mora biti tod zlato.« »Prav nič ne ve mladič,« ga je prekinil Dobbs. »Vohun je, prav gnlovo vem. Ali vladni vohun zaradi pristojbin ali pa vohun, ki so ga poslali roparji, da bi nas na povratku oskubili. Čeprav morda ne mislijo na zlato, imamo pa vendar osle in orodje in obleko, nože. revolverje in kože, kakor si mislijo. Vse to pa je vrednost. Potem se jim že izplača nas napasti.« »Ne,« je rekel Curtin, »ne verjamem, da It L bil vohun. Mislim, da res išče zlato.« »Ali ima orodje za kopanje?« je vprašal Howard. »Ga nisem videl. Ima mulo, na kateri jezdi, odejo, kotel za kavo, ponev in vrečo, v kateri utegne imeti še nekaj cunj. To je vse.« »S prsti si ne bo izkopal zlata,« je rekel Dobbs. »Mogoče, so mu orodje ukradli ali pa ga je moral prodati. Toda kaj naj napravimo s tem psom?« Curtin se je popraskal po glavi in je hotel potem opazovati nohtove. Ko pa je opazil, da tudi Dobbs in Howard zreta v njegove nohtove, je povesil roko in zopet sklenil, da tega nc bo več delal. Vendar pa se Dobbs in Howard to pol nista zato zazrla v njegove nohtove, tla bi ga opomnila, da se v nekaj dnevih povrne v civilizacijo. Samo iz gole brezmisclnosti sta opazovala vajeno Curtinovo kretnjo. Pravzaprav tega nili ne smemo imenovati brezmiselnost Njune misli so se pečale s skrivnostnim mladičem iz Arizone: nekako nejasno sta občutila, kakor Jbi se s tem, da si Curtin po svoji navadi opazuje nohtove, razpršila tajnost, ki je odc.vala mladiča. Curtin je bulil v ogenj. Nato je rekel: »Nič nisem mogel z njim napraviti. Ni tak, da bi mogel biti od vlade ali razbojnikov. Po videzu je precej nedolžen in menim, da listo, kar govori, tudi res misli. Toda imeli bomo z njim šl* opravili, čeprav meni Dobbs, da ne. Sledil mi jc. Najprej me je vprašal, ali bi ne mogel z mano. To sem mu odklonil. Polcm pa je jezdil Nadaljevanje-s 7. strani, silo, sta Ccirriiidv.ne aa. njegova žena jedla po starem običaju, ki je bil v veljavi med kmeti otetka Inverara ob priliki takih tekmovanj, Katica je hranila svcijega moža. ko je ta delal, z ovseno pogačo, namazano z maslom, Dodajala nnu je od časa do časa vrč s čajem din on se je astavll, da bi pcitsgnil požirek. Tako je ostal vštric s Bodkincm im pcužil svoje kosilo. Med gledalci je napetost rasla in nekateri so že govonill, da bo Consiidine dobil tekmovanje. Gill in njegova- žena ata nenehno prihajala vise bliže -svojima nasprotnikoma. Izgledala sta še popolnoma sveža, medtem ko je Bodkin, obremenjen z obilnim kosilom, kazali pr-,ve znake izčrpanosti. Cotnisiidine pa je začel očividno zaljemati iz zadnjih zalog svoje zmogljivosti. V tem, ko je prišel do kamna na po! pota, je Gill položil na tla svoj srp in rekel. ženi, naj prinese kosilo. Jedla sta počasi in nato še malo počivala. Ljudje so se jima začeli rogati, toda onadva se za to nista zmenila, Cez kakih dvajset minut sta vstala in piijela zopet za delo, Potem pa je napetost narasla do vthunca, kajti Gil in nj.ig.iva žena sta začela detr.i.'i z .zredno naglico. Ljudje so ju spodbujali z glasnimi klici. Med vaško gospodo so začele padati stave. Bodkin je še vedno bil.daleč pred Gillom, bil pa je že vidno utrujen. Ozirati se j.e začel za Gillom, ratzidražen zaradi klicanja 'ljudi. Nekaj pred čeinto uro je Consi-dine nenadoma omagal. .Morali so ga odnesti izven ograje. 2uprJik mu je oo:rooi' požirek žganja iz ¡steklenice, da je prišel k sebi. Hotel se je šiloma vrniti na dello,-toda niti vstati ni mogel. »Ostanem tukaj,« je siknila njegova žena, »s tabo je končano. Bom sama nadaljevala.« — »Bravo, je vzkliknil M-c Dara, »tej ženski bom pa dal še posebno nagrado.« Vsi so osredotočili svojo pažnjo na bombo med Bodkinom in Gillom. Bodkin. ginan cd besa, je napenjal poslednje sile in je .začel zopet pridobivati na naskoku. Toda, ko se je za hip ustavil, da bi pogledal nazaj, je videli Giil.la, kako se približuje z neusmiljeno enakomemostjo. Naenkrat je Bodkin občutil vso težo tega dne in silna utrujenost mu je lezla v žile. Najprej ise je pojavila v obliki neznosne žeje. .Tcda čim več je pil, vse bolj žejen je postajal. Njegovi prijatelji v -množici so ga glasno svarili, toda žeja .mu je odvzela vsako razsodnost, Zid lin .zmaga sta bila sedaj zelo blizu. Kakor skozi meglo je gledal proti zidu, ko je zamahoval s snpom. Nato so pa njegova čutila začela pešati. Njegovi gibi so postajali skoraj podzavestni. Videl je samo še zid pred iseboj in nadaljeval bonbo. Dosegel je zid na enem koncu 'svojega pasu. Poželi je tire-,balo samo še drugi konec .in stvar bi bila gotova. Samo še t.rije snopi in potem . . , Najboljši žanjec na Inverari . . . Pet funtov . . . A ravno takrat 'je udarilo na njegova ušesa- iradoatno 'vzklikanje in zrak je pretrgal krik: »Gill je zmagal!« Bodkin je zaječal in se sesedel. fišb M za mano. Obtsal sem in ga počakal. Pekel sem mu nato, naj ga hudič vzame in naj me nc nadleguje. .Saj vas nočem nadlegovati", je rekel nato, ,le nekaj mano dni. bi preživel rad v družbi, sem že popolnoma, neumen -— zmeraj samo v "orah in zmeraj samo s temi-le Indijanci. Had bi se malo pogovoril in presedel nekaj večerov z belcem pri ognju.. Potem zopet odidem". Potem sem mu rekel, naj si poišče drugega tovariša; jaz nečem imeti ničesar z njim. Potepuha ga nisem mogel imenovati, saj bi mi mogel isto reči. ko sem lak.« »Kje pa jc zdaj?« je vprašal Howard. »Menda vendar, ni tu?«.je rekel Dobbs in pogledal naokrog. »Nc verjamem.« je odvrnil Curtin. »Jezdil sem po vseli mogočih ovinkih skozi grmičevje. Toda, kadar sem mogel pregledati pot, sem zmeraj videl, da je na pravi poti. Če bi liodil peš, bi ga že še zmešal. Toda skušaj to napraviti, če ima? dvoje oslov. Saj je samo potrebno vedeti, da stanuje kdo v gorovju, in če ve samo približno za pravo .smer, pa mora danes ali jutri ali pojutrišnjem dospeti k nam. In prav gotovo pride. Je pa samo vprašanje: Kaj naj napravimo z njim, če se prikaže? V njegovi .prisotnosti ne moremo k mini.« „ »Nerodna reč, prav nerodna reč,« jc rekel Howard, »če bi bil Indijanec, bi ne bilo tako slabo. Indijanec ne ostane, povrne se zopet v vas, k družini. Toda mladič se bo držal ko smola. Takoj bo tudi ovohal, da imamo nekaj posebneaa. Kajti čemu bi se neki zalczli prav semkaj trije belci? Tu v gorah? Modi bi mu reči, da smo trije razbojniki, ki se moramo skrivali. Toda če ea tako zavrnemo, pride polk vojakov in poleni ie konec našim lc-pim načrtom. In če bi častnik celo verjel, da smo razbojniki, bi nas dal m o-oče kar na mestu pokopati, da bi bil bolj varen, da bi mu ne usli.« »Popolnoma preprosto je,« je rekel Dobbs. »S fantom bomo kar hitro opravili. Če pride, mu povemo, naj se takoj izgubi iz okolice, in če ga se enkrat tod zagledamo, ga bomo natlačili s svincem.« »To bi bila prava oslarija,« jc menil Howard. »Potem pojde dol, bo n-ovoril neumnosti okro2. sreča celo ke policijo, in potem imamo tu pravcato zgago. Potem pa mu .lahko prav tako poveš, da smo kaznjenci, ki smo pobegnili s Svete Mariji'.« , . ,, „ T- , »Veli.* petem pa kar naravnost.« Dobbs je bil videti odločen. »Kakor hitro pride, ga ustrelimo, pa konce. Ali pa ga privežemo tjakaj ob drevo in olupimo skorjo. Potem bomo imeli mir.« ' Nekaj časa ni predlogu nihče oporekal. Howard se je dvignil^ pogledal po krompirju, nezaslišanem razkošju, ga preobračal, zopet sedel in rekel: »Če bi ga ustrelili, bi napravili neumnost. Mogoče jc popolnoma nedolžen tramip. ki rai-i potuje po širokem božjem svetu in moli k ljubemu Stvarniku s tem, da sč prav iz srca veseli nad vsem, kar je lepega videti po svetu, kakor da b-i se za pasjo mezdo mučil po petrolejskih poljih ali v rudokopih. In zločin bi bil. če bi takega nedolžnega potepina ustrelili.« »Saj vendar ne vemo. ali je nedolžen ali pa lopov,« je protestiral Dobbs. »Bomo žc dognali,« jc- rekel Howard. »Vedel hi le'rad. kako?« Dobbs je bil sedaj še bolj prepričan, da je njegov načrt najboljši. »Zakopljemo ga, pa ga ne bo nihče našel. Če In oni spodaj pripovedovali, da so aa videli iti sem. ga mi sploh nismo videli, in dovolj. Saj ga lahko tudi vržemo v prepad. Saj bi mogel vanj tudi sam pasli.« »Boš ti to napravil?« je vprašal Howard. »Čemu jaz? Saj lahko vlečemo klinček. kdo naj napravi.« Stari se ¡c režal. »Da. in lisli. ki bi kaj takega storil, bi se moral pred drugima, ki "sta vse videla, vse življenje plaziti po trebuhu. Vse je prav lepo in dobro, če si sam. Toda v teh okoliščinah pravim vsaj zase: .Ne'.« »Tudi jaz pravim: Nc.« Naposled se je tudi Curtin spet vmešal v pogovor. »To jc" vse predrago, vse preneuinno. Najti moramo kaj drugega.« »Ali sploh popolnoma zanesljivo veš, da ti je sledil in da pride sem?« je vprašal Howard. Curtin je pogledal predse in vdano rekel: »Popolnoma sem prepričan, da pride in da nas tudi najde. Videli jc bilo. kakor —« lu je dvignil Curlin oči. pogledal po ozki zaseki v gozdu in s trudnim glasom rekel: »Že sloji lamle.« Niti stari nili Dobbs nista vprašala: »Kje?« Bila sta lako iznenadena, da sla pozabila celo zakleti. Sledila sta Curtinovcmu pogledu in v senc.i nastopajoče noči jc stal tujec, obsvetljen nejasno z odsevom tabornega ognja. Poleg sebe je imel mulo, ki jo je držal za vajeti. Stal -je popolnoma tiho, ni zaklical običajni »Halo!«, ni zaklical niti »H"oe« (How do you do?)_in tudi ni voščil dober večer. Stal je samo tam in čakal. Stal jc kakor lačen možak, ki jc preponosen, da bi prosjačil. Ko je Curlin pripovedoval o moškem, ki ga je srečal spodaj v vasi, si ga je vsak po svoje predstavljal. Howard kakor tudi Dobbs sta si ga predstavljala povsem drugačnega. Dobbs si je zamislil moškega s surovimi, napol živalskimi potezami, kakršne imajo tropski vagabundi, ki se preživljajo z ropom in ki se ne plašijo nikakega umora, če si le obetajo od njega lastno varnost ali dober plen. Howard pa si je predstavljal tujca kot običajnega iskalca zlata, krepkega, utrjenega proti vsakemu vremenu, z obrazom kakor usnje, z rokami, ki so podobne izsušenim drevesnim koreninam, kol človeka, ki se ne boji nobene nevarnosti in ki nc pozna nikakih zaprek, ki mu je vsako sredstvo prav, ki zakrknjeno in trdovratno misli samo, kje bi našel zlato in kako bi ga brezobzirno grabil. Predstavljal si ga je kot v bistvu poštenega iskalca zlata, ki bi nikoli ne napravil zločina in bi ubijal le, če bi veljalo braniti mino ali plen. In zdaj sta bila oba presenečena. Tujce ui bil niti tak, kakršnega si jc predstavljal Dobbs, niti lak, kakor si ga je predstavljal Howard. Ker je bil povsem drugačen, kakor sla si ga predstavljala, in ker se je prikazal tako nenadoma, mnogo hitreje, kakor so ga pričakovali — ni nihče niti besedice rekel in niliče kakorkoli izrazil presenečenje. Tujec je še zmeraj tiho stal v ozki odprtini, ki je vodila iz grmičevja k taborišču. Zdelo sc je, da je bil prav tako presenečen kakor trojica, ki je sedela ob ognju. Menil jc. da bo našel samo Curtina, in sedaj je v svoje začudenje našel kar tri. Mula je vohala po grmovju, Potem jc nazbrž ovohala osle in je pričela tuliti. Toda zatulila je samo enkrat. Ze sredi krika je umolknila, kakor bi sc prestrašila tišine, ki je vladala med ljudmi. Trojica še zmeraj ni nič rekla, ni pazila ne na ogenj nc na večerjo, ki je brbotala na ognju. Strmeli so še zmeraj v tujca in zdelo sc jc, kakor bi čakali, da bi kaj rekel ali napravil. Toda ni se ganil. Tedaj je Dobbs vstal .in šel počasnih korakov k vsiljivcu. Hotel se je nanj osorno zadreti, kaj hoče tu, kako je prišel sem, kdo je. Toda, ko je stal tik pred njim, je rekel samo: »Halo!« Tujec je prav tako rekel: »Halo!« Dobbs je tiščal roke v hlačne žepe. Ni vedel, kaj naj reče. Naposled: »Pridite k ognju.« »Hvala,« je rekel tujec kratko. Stopil je bliže, dvignil staro sedlo z vrečama, z mule, spel njeni prednji nogi, jo plosnil z roko po stegnu, in potem je mula počasi odkoracala v smej-, kjer so se pasli osli. »Dober večer.« je pozdravil in sedel k ognju. Samo Howard mu jc odvrnil: »Nu, kako?« »Ilm!« je odvrnil tujec. jugoslovanske cone trsta Spored najvažnejših oddaj od 16. do 22. avgusta 1952 SOBOTA. 16. avralo slediti svoji s-tari navadi, čisutl zobe samo zjutraj in zv.čer. Po pret :3ou enega, leta so pri »kontr lni skupini« ren genski posnetki d -gnali na osebo povprečno 2.2 novih okvrr »p: izkusili skupini« p le 0,8. To je skoraj dve tretjini manj. Po preteku drugega leta je im.-a »pozkusna skupina« še vedno nad pr.lovi.cn manj okvar k.->. »k :nt o na skupita«. P izkusi, ki so se opirali na ob-sežn opazovalni material, so pokazali, dr je zobna gniroba bole-z n c-i-liiza-ije. Pri neomkamih narodih t" bolezni ni in predzgo-vi.-iske I banje imajo celo izredno dobr.: rh- rnje.no zobovje. Poleg t ga so dognali, da povzro-č gnilobo zob v na.jv rji meri s'" •• » . Pri uživanju jedi ali pi-j-i.\ ' ' vs:.bujo'o sb dkor, ostane le-tega vedno malo med zobmi, v drobnih luknjicah in razpokah zobne sklenine. V -ustih -stalno naseljene bakterije kaj hitro povzroče vrenje sladkorja in ga spremene v kislino, ki napada zobe. Seveda nas je narava obdarila z uenlkoviitim obrambnim sredstvom, s slino. Ta poskuša kislino nevtralizirati in jo napraviti ne-školjiivo. Pri Ljudeh, ki uživajo le malo sladkorja njen učinek povsem zadostuje. Drugače pa je pri sladkaanedcih, kjer je njen učinek neznaten. Luknja v zobu ni posledica enakomernega procesa dolbenja kot pri votlem kamnu, iki nanj 6tano kapa voda. Luknjo v zobu povzroča cela vrsta močnih napadov kisline. Pri vsakem napadu odpade kot las itenek delček isiklenine, kot bi ga izdolbel z dletom. Napadi se začno često že po treh minutah, Iko izavžijemo sladkor. Ze po dvajsetih ali tridesetih minuitah je dosežen višek razdejanja. Škodljivi učinek traja vse dotlej, dokler se slina popolnoma ne -uveljavi. Mnogi zdravniki -so že pred leti uvedli način čiščenja zob in spla-hcvanja ust po vsaki jedi, posebno pa po uživanju slaščic. Majce-nejše obrambno sredstvo tega načina je voda, navadna veda. Umivajte si zobe kot običajno zjutraj in zvečer, čistite pa jih tudi ne-p: «redno po vsaki jt-di, najbolje z navadno vodo. Ce vmes kaj zavži-j :te, posebno če so Ito slaščice ali sladke pijače, izpijte takoj nato vsiij poeirek vode, ki jo lahno in neopazno potegnite nekajkrat skozi zrbe, ki bo piplahnita sladkorne defee in kislino. solati rožen ali lesen solatni pribor ali pa žlico in vilice, h kompotu žlico, k sladicam žlico in vilice ali pa tortno lopaitiko. GOSPODINJSKI NASVETI Vloženi paradižnik se nam zelo rad kvari, ker ga po uporabi nismo dobro shranili. Zgornjo plast je treba namreč lepo izravnati, posuti s soljo ali pokriti s papirjem, ki smo ga namočili v olju. Makaroni in drugo kuhano testo nam pri kuhanju rado spoka. Da se nam -to ne bo zgodilo, ga moramo kuhati v obilici slane, vrele vode, posoda pa mora biti odkrita. Pri dolivanju vode ali juhe na pre-žganje se nam večkrat napravijo kroglice. To se nam ne bo zgodilo, če ne bomo izlili vse tekočine naenkrat, ampak bomo po malem zalivali z mrzlo vodo ali ohlajeno juho in pridno mešali, da se bo napravila Kosta, gladka tekočina. Šele takrat bomo razredčili tako, kot je potrebno za tisto jed. A'a sliki sta dva primera praktičnih poletnih oblek, ki sta lahko iz navadnega bombažnega iblaga. Prvo krose okusni našitki, a drugo lepa vezenina ob obvratni izrezi. O ma£eri in družini Brez matere ni otroka. Dolžnosti med njo in njim so vzajemne. Ce jih zanemarja prva, jih bo zanemarjal tudi drugi. Otrok mora vzljubiti mater, preden spozna, kaj vse ji dolguje. Naravno nagnejenje k ljubezni do ljudi v krvni zvezi je treba utrjevati in negovati s požrtvovalnostjo, da ne zamre, ker bi sicer zamrlo otrokovo srce, še preden je začelo resnično biti in že od vsega začetka bi bilo vse izgubljeno. J. ]. Rousseati: Emil —o— Čeprav je mati nešolana in neizobražena, bo vseeno vzgajala svojega otroka. Na to jo silijo prirodna nagnjenja. Toda to še ni vse. Treba je, da mati zavestno vodi otrokov razvoj in da vpliva kot razumno bitje na razumnega otroka, F.Frobel: Vzgoja človeka —o— Mati je, oziroma bi morala biti, vedno vzgojiteljica svojega otroka. Ne pravimo zastonj, da otrok z materinim mlekom vsrkava svoje prve misli. Ona ga prva uči spoznavati in presojati stvari. Pozneje bo vzgojitelj zaman poskušal popolnoma izbrisati nazore, ki jih je dobil otrok v nežni mladosti. O. flolst: Vpliv žene na kulturo srca. . Vzgoja človeka se začne v družini in tam v glavnem itudi preneha. V šolo pošiljamo otroka le zato, ker čutimo potrebo, -da mu natrpamo v glavo vse [mogoče znanje. Toda šola ne bo naredila za otroka mnogo, če je bila prejšnja družinska vzgoja zanemarjena. F. Uerbart: Kratka filozofska enciklopedija. Ureja uredniški odbor. - Odgovorni urednik Milko Stolfa. Tiska tiskarna »Jadran« v Kopru. Naslov uredništva in uprave: Koper Santorijeva idica 26, tel. 170, poštni predal 2. - Stev. tekočega računa pri Narodni banki v Kopru 657-909-171. Letna naročnina 500 din, polletna 250 in četrtletna 13U din. P0STM1 1ÄMIMI¥©STI Velik uspeh naših kajakašev v Innsbruck Slovenski kajakaši in njihovi hrvatski tovariši imajo letošnje leto polne roke dela. Tekmovali so že na Savi Bohinjki, v Avstriji na reki Mbl-lu, na mednarodnem tekmovanju v Tacnu pod Šmarno goro itd. Pred nedavnim pa so odpotovali pod vodstvom sekretarja Pomorsko-brodarske zveze Slovenije Lojzeta Prvinška tudi v Innsbruek, koder so, kot je razvidno iz poročila Milana Zadela, dosegli lepe uspehe. ICF (International canoe fede-ration) je razpravljala na kongresu, prirejenem v okviru 15, olimpiade v Helsinkih, 'tudi o tem, ali ne bi kazalo prirediti tretjega svetovnega prvenstva leta 1953 v Tacnu nad Ljubljano, kjer imamo zaradi izrazito divjih valov in dobro izbrane proge za to vse pogoje. Povabilu Avstrijcev, da bi se udeležili mednarodnih kajakaških tekem v Innsbrucku na Tirolskem, smo se prav radi odzvali. Iz Ljubljane smo odpotovali z avtomobilom. Naša tekmovalna ekipa je štela 6 članov; Hrvate so zastopali Hlavaček, Kaminski in Kadrnka. Slovence pa Droverfik, Iii ja in Zadel. Ljubelj in Beljak sta bila hitro za nami in že smo brzeli po slikoviti dolini reke Molila proti Ileiligenblut-tu. Zaradi avtomobilskega defekta smo morali nočiti v gorah in smo zato šele naslednje jutro nadaljevali pot po grossglocknerski cesli, ki vodi čez 2600 metrov visok prelaz. Za vzdrževanje te alpske ceste smo morali tudi mi prispevati nekaj denarja. Na vrh smo se srečno pripeljali, nato pa smo čez Kitzbüehl kmalu dospeli v Innsbruek. Avstrijski kajakaši, naši dobri znanci z mnogih tekmovanj, so nas gostoljubno spre- 5KS3S m S kajakom po Savskih valovih jeli in nas nastanili v hotelu. Na več kakor 14 km dolgi progi smo še isto popoldne pridno trenirali. To progo so Avstrijci uvrstili v drugo težavnostno stopnjo, kar pomeni vodo brez večjih valov. Start je bil izven mesta, cilj pa v mestu samem. V trdem delu in treningu smo dočakali tudi dan tekmovanja. Najprej so startalc ženske; še največ uspehov je žela nekdanja svetovna prvakinja Fritzi Schvvigl, saj je progo prevozila v izrednem času, 48,38,6, s katerim bi se v skupini moških tekmovalcev uvrstila na peto mesto. To pa je velik uspeli! Prvi med moškimi je startal Hlavaček, vsi ostali tekmovalci pa so odšli na pot za njim po enominutnih presledkih. Ko je prišel na cilj zadnji tekmovalec — bilo nas je 34 —, smo z veliko nestrpnostjo pričakovali izid tekmovania. Na tihem smo upali na zmago Hlavačka, toda Sausgru-her Rudi, ki se je na letošnjem mednarodnem prvenstvu v Tacnu uvrstil na prvo mesto, je bil za nekaj sekund boljši od njega. Tretji je bil Slovenec Ili in Jože, peti Drovenik, sedmi Kadrnka, deveti Zadel, deseti pa Kaminski. Slovenci in Hrvatje smo se torej uvrstili v prvo desetino mest v dolgi lestvici tekmovalcev, kar je nedvomno velik uspeli našega kajakaškega športa. Dan pozneje smo se pomerili na reki Sili i še v kajak-slalomu. Prvo in drusjo mesto so zavzeli Avstrijci, Hrvatje so se uvrstili na tretie. Slovenci na četrto (četudi se je Zadelu zlomilo veslo), Nemci pa na peto mesto. Po končaivm tekmovanju smo želi Slovenci in Hrvatje toplo priznanje. Seveda so nas tudi tu še enkrat spomnili na dobro pripravljeno mednarodno tekmo, ki je bila konce junija v Tacnu in izrazili željo, da bi se prav tam leta 1953 spet srečali na tretjem svetovnem prvenstvu. »O, o!« je stokal Toniš, ki ga je iz ljubezni obšla velika tuga, »in ti si bila sama?« »Bil je on,« je dejala tiho in pogledala po izbi. »Izbor,« je pomislil Toniš in se ozrl. Ni ga bilo več; ta čas je tiho izginil, še prag ni škrtnii pod njegovimi nogami. Toniš je stal za trenutek pred ženo in se zatapljal v svetle in črne misli, ki so mu prihajale; nato je pokleknil na tla in božal ženina lica in lase, ki so ji silile na čelo: »Moja draga! Urška,« se je topil v nežnosti prvega očetovskega čustva. »Ali ti je slabo?« Skušala je dvigniti roko, a je ni mogla; padla ji je nazaj na ležišče. »Samo da si ti prišel,« je šepnila. »Niso me prej pustili,« je dejal. »Prišel sem, prišel sem, zdaj bom pri tebi,« se je opravičeval in jecljal, kakor da se izpoveduje greha . . . Ponoči je Urška v blodnjah govorila: »Kje je moj otrok? Ali imaš zibko, Toniš? Ali veš, kako jo narediš? Posteljico, z mehkim senom postlano in vrv na tram. Šlo "bo, šlo iz kota v kot ... tin ton — kakor zvonček in dete bo spalo. Ne ziblji ti, ki ne znaš! Zvezde bodo zibale, sonce bo pelo . . . Daj mi sinka, da ga podojim.« »Saj ni sinko, hčerka je,« je odvrnil Toniš, ki je vtikal gorečo tresko v precep. »Hčerka je?« je dejala žena skoraj žalostna. »Hotela sem, da bi bil sin in tebi na las podoben. Daj mi hčerko, da jo podojim!« »Saj ne moreš, bolna si; glej, dal sem ji kozjega mleka, z vodo razredčenega.« »Zakaj pa imam mleko?« je tarnala žena. »Iz prsi mi teče, cele potoke ga je in tiščijo me posode kot breme. Daj mi otroka!« Toniš se ji ni mogel ustavljati; dal ji je otroka v naročje, ki ga je pritrdil v ščipalko, ki je gledala iz stene, pokazal Izboru na mrtvo ženo in začel znova ihteti. Izbor je stal nekaj trenutkov kot soha, nato je dvignil roke, opisa! neka znamenja po zraku in po stenah, usta so mu govorila zarotenja in molitve, ki jih Toniš ni razumel. Nato je vzel ognjeno poleno, zamahnil z njim v čirih-čarah po zraku, letel okrog koče in se zopet vrnil. Držal je roko nad truplom in dejal: »Bodi mirna, bodi mirna, bodi mirna!« Urška je bila mirna, bleda ko vosek, bridek usmev je imela na ustnicah. Izbor pa je klecnil. uprl kolena in konce prstov v prah, zastrmel v zemljo, kakor da nemo žaluje in se ni premaknil. Toniš je prižigal tresko za tresko, utrinjal zogljenele konce in skozi majhne linice v stenah gledal med gozdno drevje, kdaj sine dan, ki ga ni hotelo biti, Ko je vstala zarja, so videli nad vasjo človeka, ki je šel pod seno-žetmi in vpil: »Oj, ljudje! Ali imate srce in dušo in Boga ne samo na jeziku, temveč tudi v prsih? Žena mi je umrla; pridite, da jo zagrebemo v blagoslovljeno zemljo.« Oglasil se je eden izmed kmetov, ki je bos stal na pekoči rosi: »Oj! Kaj se je zgodilo?« »Žena mi je umrla, ljudje!« je Toniš zvišal glas. »Pridite, da jo pokopljemo po krščansko!« Nabralo se je še več ljudi, spogledovali so se, kakor da se vprašujejo- »Ali ste me razumeli, ljudje?« je vprašal Toniš. »Ali ste me slišali?« »Smo!« je bil odgovor. »Ali pridete?« je jeknilo z brega v ravnico. »Je že dobro,« se je vrnilo na Toniševa ušesa. Toniš je odšel; ljudje pa so se še gledali in se z očmi vpraševali.. 8. Ko je Henrik zasedel patrijarhov Dvor, je s Pavletom Bojanom ure-dil zadeve zavojevane dežele in mu izročil kapitansko čast čez njo. To je hotel izvršiti na slovesen način, v prisotnosti tolminskega prebivalstva. kakor je bila dotlej njegova navada, a požar Tolmina, nejevolja in zbeganost ljudstva so mu to namero deloma preprečili. Sklicali so nekaj plemičev, ki jim je Henrik potrdil njihove pravice, in nekaj ljudi iz bližnjih vasi, ki niso trpele od oblege in ognja, kakih pet duhovnikov ter župane in može desetnij. S širokokrajnimi klobuki in ohlapnimi plašči so prišli možje od Bovca in Kobarida, s Cerkljanskega in iz Baške grape, s šentviškogorske in Banjške planote ter iz vseh skritih zatišij Tolminskega, kolikor jih je dosegel glas sla. ki je na spenjenem konju križaril po deželici. Možje so se po poti spogledovali in vpraševali, kaj bo. Niso imeli radi takih sklicevanj, ki navadno niso obetala nič dobrega. V Dvoru so jih vodili v veliko dvorano, na katere stropu je bila naslikana boginja pravičnosti. Tam so stali v kotu za vrati s klobuki v rokah in čakali; med njimi sta stala tudi dva plaha duhovnika. Eden je bil vikar iz Kobarida, drugi pa neki potujoči duhovnik; volčanski in tolminski še nista prišla, gorski pa se je opravičil. Čezsoški župan Matija se je nagnil h kobariškemu vikarju in vprašal. kazaje na strop: »Kaj to pomeni?« »Zame je to ostudna gola ženska, pravijo pa, da predstavlja pravičnost : meč in tehtnico ima v roki.« Župan se je zasmejal. Vikar, ki ni bil eden izmed tistih, ki ne znajo ločiti dobro od slabega, pa je ujel smeli in dejal: »Al misliš, Matija, da ni pravičnih med njimi?« Pri tem je pokazal na plemiča, ki sta pravkar vstopila in tako rožljala, da je moral duhovnik zvišati glas. Pogovoru je prisluhnil Jakob, mož desetnije iz Selišč, in se vmešal: »Nobenega pravičnega ni, tako pravim.« »To ti praviš?« je dejal vikar. »Pa mi povej, kdaj je deželni gospod ali grof zate pravičen?« In ker ni dobil odgovora, je nadaljeval: »Kadar mesto enes;a solida ne terja dveh; kadar mesto enega snopa ne vzame še-drugega in tretjega. Kadar te ne tepe brez zasluženja in ne meče v ječo, če te ni obsodil. Povejte, ali so bili taki grofi v deželi ali niso bili?« »Slišim,« je dejal čezsoški župan, »da je v Bovcu tak grof. In da Puppis ne jemlje dvanajstega snopa in da Formentini še nikogar ni dal pretepsti. Če bi taki ne bili bele vrane, bi se dalo živeti.« »Vem,« je vikar dvignil glas in nato potišal, ko je videl, da se je eden izmed plemičev ozrl, »da so med njimi, ki imajo plemenito srce in tudi nekaj v glavi. A ti ljudje sede v Gorici, v Čedadu, v Ogleju in celo v Benetkah in ne vedo, kako se prideluje žito in redi živina. Svoje lačne hlapce pošiljajo k nam. ki so se izučili pri galjotih in ne poznajo črke ne lepe pesmi ne čednostnega življenja in se vadijo med nami z mečem, bičem, vozo in nečistostjo . . .« »Kaj pravite, kdo bo bodoči kapitan?« je Matija pretrgal slap vikar-jevih besed, ki se je bil znova razvnel. »Menim da Pavel Bojan. Ta ne bi bil slab.« »Tolmin je zažgal,« je dejal vikar Anton, ki je pravkar vstopil in kobariškemu segel v roko. »Pozdravljen, brat! Zato Tolmincev ne bo.« »Ali bo to prav?« se je kobariški zbal za Tolmince. »Prav ali ne prav . . .« je skomizgnil tolminski. »Oprosti, pozdraviti moram plemiča Orzana. ki mi mežika . . .« na pol leže in na pol sede sprejela in privila na prsi. Otrok je iskal in našel vir življenja, ki ga je napajal. Ko je otroka podojila, ga je dala iz rok, padla v nezavest, nekajkrat hropnila in umrla . . . Toniš je kot izgubljen stal sredi koče, kakor da ne ve, kaj se z njim godi. Ali je resnica, kar doživlja, ali je samo privid? Urška je umrla? Sklonil se je nad njo, da bi slišal bitje njenega srca — ni ga slišal. Napenjal je oči, da bi izsledil še iskrico življenja v nji, zagledal samo še rahel gibljaj njenih ustnic — ni ga ugledal. Pozabil ji je zatisniti oči, pozabil skleniti roke; zazrl se je v otroka v kupu cunj in kož; to je bilo vse, kar mu je ostalo na svetu. Iz molka, ki ga je tiščal ko klobec v prsih, so se mu rodile solze. Planil je pred kočo in se razjokal na ves glas. To je bil krik žalosti, osamelosti, strašne prevare življenja in najhujše tegobe. Jokalo je življenje, ki je hotelo biti srečno in svobodno, a se je zrušilo tik pred ciljem . . .! Ta jok, ki je odmeval v gozd. je bil svet. Kakor da se priroda klanja pred njim, je popihnil veter in osul listje Tonišu na glavo. Iz staje, ki ni bila zaprta, je priletela koza in se mu posmulila okrog nog. Ko je otipal živo bitje poleg sebe, je pocenil in pričel božati žival, ki je lizala slan pot z njegovega obraza; zdaj ni več vekal, zdaj je ilitel. Nekdo ga je prijel za ramo. Ko se je ozrl, je v medlem svitu zagledal Izbora, ki ga je z mirnim pogledom vpraševal po vzroku bolečine. Toniš se je dvignil; in da mu je bil velikan srčno le malo bližji, bi se mu bil vrgel okoli vratu in znova zajokal. Tako pa je pokazal proti koči. Vstopila sta. Trska je bila dogorela, le majhen ogenjček je še plapolal med dvema kamnoma na ognjišču, Toniš je pritaknil tresko. jo