Inserati se sprejemajo in velja tristopna vrsta: 8 kr., če se tiska lkrat, i/ » D »• ^ ,, „ ii » 3 ,/ Pri večkratnem tiskanji so tsena primerno zmanjša. R o k o p is no vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija na Dunajski eesti št. 15 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji. Političen list zailimrtl nnl Po pošti prejeman velja: Za celo leto . . 10 gl. — krv,.. Za polleta . . 5 „ Za eetrt leta . 2 „ V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 E Za pol leta . 4 „ 20 Za četrt leta . . 2 „ 10 V Ljubljani na dem pošiljan velja GO kr. več na leto. Vredništvo na Dunajski eesti štev. 15 v Medijatovi hiši. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto. „Slovenec" Slovencem! Z današnjim listom prevzamem podpisani izdajateljstvo in odgovorno vredništvo ,,Slovenca". Vredništvo časnika je zlasti dandanes res na vse strani toliko odgovorno, da ne kmaio kako delo toliko: odgovorno slavni vladi, odgovorno čast. naročnikom in bralcem. Odgovornosti proti vladi se bo znabiti še najlaglje zadostovalo, če je sicer vlada in njeni zastopnik nepristranski; zakaj §§. so očitno in javno izrečeni klicaji: „Do tu in ne dalje"! Da vrednik le na te klicaje pazi, je dovolj. Da bo znabiti časnik vkljub §§. včasih še zasežen, pride od osebno-raznega razlaganja postave, kar je človeško in bode med ljudmi vselej. Pa če je dobra volja in poštenost na obeh straneh, to ravno veliko ne škoduje, niti vred-niku, niti občinstvu. Ali odgovornost proti občinstvu je brez vse primere veča, če se je sicer vrednik zaveda ter ni brez vere in brez vesti. Reče uaj kdo, kar hoče, gotovo ima časnikarstvo večo moč brez vojakov in streliva, kakor ktera koli velevlast. Žalibog, da kristijani, ceio duhovniki, ne spoznavajo dovelj te moči; naročujejo si in podpirajo brezverne in liberalne liste ter tako rekoč sovražniku meč podajaje postanejo sokrivi stisk in težav, kteie dandanes ubogo ljudstvo na vse strani tarejo. Naj reče kdo, kar rad, istina je, da nikoli bi ne bilo ljudstvo (vladajoče in vladano) tako malomarno v verskih rečeh, naj bi ne bili brezverni in brezvestni vredniki ljudstva slabo vodili ter ga v malomarnosti bolj in bolj potrdovali. Okrožnica Strosmayerjeva o razmerah zapadne in vzhodne cerkve. (Dalje.) III. Kdor koli ima zdravo oko in razume jezik latinski, priznati mora, da sveti Ciprijan trdi, da izvir edinosti in solidarnosti cerkvene je oblast sv. Petra, ki se v cerkvi božji od po-četka vedno nadaljuje. Dokazuje sveti Ciprijan ta nauk v tretjem stoletji z istimi razlogi, s kterimi isto dokazujejo današnji bogoslovci katoliški. Kolika sreča, ko bi se vzhodna cerkev z zapadno pogajala s to zlato knjigo Ciprija-novo v roci, ki ni dvombe, da bi se le z nekoliko dobro voljo in čisto namero pogodili tudi v onem, kar je bistveno, to je o izviru in večnem čuvaji one edinosti, ki je najlepši kras cerkve božje na zemlji. Kadar pa premišljujem omenjeno besed« Ciprijanove, spomnim se krasnega govora Bossueta o edinosti cerkve. Blizo tako le pa govori Boasuet: res je, besede rečene Petru, kar bodeš zvezal na zemlji, zvezano bode tudi v nebesih, in kar boš razvezal na zemlji, razvezano bo tudi v nebesih, rečene so pozneje tudi drugim apo- Eaako, mislimo, bi nas gospodarske in denar-stvene reve nikoli tako ne stiskale, naj bi ne bili vredniki večine časnikov židovskih nakan podpirali ter hote aii nehote vtrjevali, dokler niBmo dospeli sim, kjer smo zdaj, da namreč pogin in prepad nam od vsih strani nasproti zeva. Kar mene tiče, rad pripozuam, da bi bilo mnogo drugih za ta posel bolj sposobnih. Prevzel Bem vredništvo ie začasno, le zarad posebnih okoljščin. Pač sem si svest „volje prav storiti", ali „volja in dejanje" ste dve reči. Bodi že drugo, kakor je, tolikega bremena že zarad etaroBti in bolehnosti dolgo ne morem nositi; zraven tega imam še mnogo drugih opravi), kterih se tudi ne morem oprostiti. Res, naj bi ne bil potrebe, „Slovenca" vzdrževati, popolno prepričan, ter prepričan o dobrem delu, bi tolike butare nikdar ne prevzel. O mojem programu menda mi je komaj treba govoriti, ker slovenski svet me sploh kolikor toliko pozca. Da vendar lepe navade popolno ne preziram, le o kratkem rečem: Katoliški kriBtijan in duhovnik Bem (tudi prvo ali drugo so čitstolji) n tak hočem ostati ; tedaj tudi „Slovenca" na kršansko-katol ški podlagi vredovati, bodi komu ,,priležno ali ne priležno". — Drugič: Rojen Slovenec sem in hočem ostati (isto tako čitatelji); tedaj hočem tudi narodno stvar vselej zastopati, bodi si proti komur koli. — In zadnjič: Avstrijan sem in hočem ostati (enako gotovo vsi čitatelji), tedaj se tudi za blagor države vselej potegovati. In naj bi mogel ..Slovenec" to ali drugo grajati, zoper presvitl. cesarja in nje- gove namestnike gotovo vedoč nikoli besedice ne porečem. Tedaj o kratkem: „Za vero, dom in cesarja" hočem živeti in delovati neprestrašeno in nepremakljivo, bodi komu všeč ali nevšeč, bilo naj bi treba še toliko za to žrtvovati. Za izpeljavo tega pa prosim prizanašanja. Mnogokrat se to in uno ne da niti storiti, niti spremeniti, naj ima človek še toliko resne in stanovitne volje. List ima Bvoje pomanjkljivosti in peg« ; kar bode mogcčp, se bodo odstranovale; da bi Be vse h krati zgodilo, ne bo noben umen zahteval. Povedal Bem ob kratkem, kaj hočem storiti, naj tudi omenim, kaj nočem storiti. Nikoli nočem vedoma niti storiti, niti dopustiti, kar bi bilo zoper dolžno spoštovanje duhovske aii svetne oblasti. — Nikoli ne storiti ne dopusti, kar bližnjemu poštenje krade. Tudi list je oseba in sicer nravna, toraj zapovedi božje dolžen spolnovati, dasiravno se to svetu smešno zdi. — Nikoli ne gojiti ne podpirati razprtij, zaničljivega zabavljanja in prepirov, čeravno je to marsikterim bralcem jako mikavno berilo, dasi je zoper krščansko ljubezen. Da vse to ne brani, pregrehe grajati in pomote zavračevati, sploh potrebnega odgovora nikomur ne na dolg ostajati, se samo po sebi ume. Zato je list, čemu bi Bicer bil ? Kar se pisave tiče, se hočem ogibati vsega ptujega v besedi in sestavu, kolikor mogoče, ter pisati slovenski in sicer priprosto , toraj niti brvsški-srbski. Slovenci so bili naši pradedi sto-ia stoletja, Slovenci tedaj ostanimo — naš jezik je gibčen in bogat dovelj, da nam ni treba po ptujščini segati. Sorodne brate spoštujmo stolom; toda najprvo izgovorjene so pred vsemi apostoli Petru samemu, da se dokaže, da ae besede nanašajo na vso cerkev in na V3e apostole ob enem in to zaradi cerkvene edinosti. Ker pa Bog ni nezvest svojim besedam, tudi Petru ni vzel in odrekel, Kar mu je samemu dal, ko je pozneje isto moč dal tudi vsem drugim skupno s sv. Petrom. Kar je Jezus dal Petru samemu brez d -etrih, ni drugim brez Petra nikdar dal, iu z' to jih nikdar, tudi ko jim podeli moč zvezati 11 razvezah, ne odveže od one Petrove obla iti, pod ktero jih je prvič postavil. Moč drufih apostolov je vže s tem, da je celemu "ioni in ,,solidum dana", omejena ter se omejuje vedno bolj z razširjanjem cerkve; toda cč dana edinemu Petru ostane vedno ena in ista, ostaso moč popolna (plenitudo potestatis) in neomejena ter se razprostira od enega kraja cerkve tje do druzega. Kakor Bossuet v 17. in kakor bogoslovci v 19. tako postavlja sv. Ciprijan v tretjem stoletji izvir in temelj edinosti v cerkvi božji v ono moč, ktero je izročil Jezus sv. Petru, a v njem in po njem tudi vsem'jajegovim zakonitim naslednikom. V tem večnem izviru edinosti obstoji ne- premagljivost cerkve, tu je poroštvo njene svobode; ker ako je tudi posvetni sili, pod ktero žive posamezni biskupi, moč zatreti ono soiidarno moč, ki jih druži z drugimi, vendar ui nobeni materijalni sili na svetu mogoče zatreti in uničiti te solidarne sile v njenem izviri1 ker ga je Gospod oovzdignil do sebe samega, da gi ne doseže uobec". sila; to pa zato, da ohrani svobodo vesti in svete vere ter brani neodvisnost apostolskega iv^oja pc širnem svetu. Lahko je bilo posamezne bi-Bkupe na Pruskem pregnati iu zapreti; toda ni bilo tako lahko zatreti one središne sile v cerkvi, ki je po milosti božji večkrat tim veča in V8pešneja, čim bolj jej svet nasprotuje. Cerkve, ki se, kakor Ciprijan lepo piši', ločijo od tega temelj8, ne morejo ohranit? svobode in neodvisnosti, ker takoj za. ue po3"Ptna oblast ono važno mesto, ki je a tem prazne ostalo v cerkvenem sostavu, kteri je bilo ugodno, da tudi cenveno moč obrača v svoje namene. Zato je lahjo zvezo svete edinosti razrušiti, a težko poznej povrniti cerkvi svobodo in neodvisnost. Živi vzgled v tem nam je Rusija, ki čuti, da v cerkvi njeni ni one moči in notranje Bile, ki bi jej bila potrebna, da premaga in podpirajuio, kolikor num mogočo, to menda bodo boljšo, kakor ualašč iakuti tujega a zarne-tovuti domačo. Evo tedaj; kdor jo h tom programom zadovoljen, uaj „Sloveuca" podpira z naročnino iu dopisi; prvo je gmotna, drugo duhovna hrana listu. llrez tega dvojega no opravi noben vred mk nič, iu kudar onega ali druzega zmaujka, list propade. Naj bi tega čitatelji nikoli ue pozabili ter uu mislili, da je vae storjeno, če lo hc ua list naročajo. Kar ae naročnine iu izhajanje lista tiče, oatane to za zdaj pri Btarcm. Delovalo ne pa bode neprenehoma na-to, da ..Slovenec" postane dnevnik; ker to je že obljubljeno ter tudi res potrebno. Drugi Slovenci! če prevzamem toliko breme, ki gotovo ga nikdo ne pozna, kteri ga ni nou'l, podpirajte me ter pomagajte nositi je. „V;ribus unitis" grd vse, brez tega nič. Delajmo , dokler je čas; lahko mogoče , da pridejo šo čaai, ko bi radi mnogo več delovali in žrtvovali, pa — prepozno! Tedaj „z božjo iu vašo pomočjo bratje"! JoŽuJ Jerič, župnik v p. Slovenski učni jezik na srednjih šolah. Z Dunaja, 30. aprila. Šolski odsek je aluoči obravuaval vprašanje o slovenskih srninih šolah. Profesor Kvičala je vtemuljeval Resolucije, ki ho ae žu pred nekimi dnevi natiHujene izročile od-uckoviui udom a potrebnimi pojasnili vred, du jih je vsakdo lahko preštudiral. Vlado ho nu-doinestovali: aekcijski načelnik Fidler, dvorni svetovalec Križe k, pa šolski nadzornik Ulr i h. Prvi je poprijel besedo zoper nasvete glasovni lius, potomec slovenske rodbine liusove iz Mirne peči. Njemu se dozdeva, da bi hu učenci slovenskih srednjih šol uu naučili toliko nemščine, du bi zamogli obiskovati nrmško višje šole, in prva posledica, ako ho dovolijo slovenske srednje šole, bi bilu, da bodo Slovenci čez tickol ko let zahtevali tudi slomiske višje šole. Tudi zurud tegu je nemogoče osnovati blovenike šole, misli Iius, ker Slovenci še ni inajo ljudskega slovstva. Srednje šolo so pu namenjene za splošujo in ne za narodno omiko nevarne one nihilistične nauke, ki se vedno bolj šir jo in temelj rušijo človeškemu društvu S tem, da je Gospod stolico hv. Petra postavil v temelj cule cerkve, postuvil jo j« tudi v zalog vsake svobode in vsega uupredku nu tem svetu, kur ju združil ž njo uučelo: daj t« Bogu, kar je božjega >u cesarju, kur je cesarjevega; to uačelo loči krščanstvo od puganatvu, ter loči OHodo svete vere in vesti vedno od oaode po-svutuih namenov lu osnov, brez ločitve du o pravi svobodi tu pravem napredku ne moremo govoriti. — S tem numenom spremila je previdnost božju Konstantina iz It mu v Carigrad tur prvostoluiku rimskega osvobodila vnuku zunanjo oblasti akoro v istem čuhu, ki ju prišel iz katakomb ou božji dan ter zasedel stolico svetega Petra. Smemo res z nekako pravico reči: roku boitju združila jo lakoj v četrtem stoletji pu do najuovejših časov v K mu obe oblasti, cerkveno in svetno, zato da mogo biti drugod po p,vetu ločene v občuo korist- Najnovejši čusi mučili so to delo previdnosti božje toda poskus, kterega so storili ljudje, Ua li delo previdnosti bož|e nadomestili a avojo modrostjo in zagotovili svobodo sveto stoiice rimske, tu puakua ae j m ui posrtjil. Vsaki Nemški jozik bi moral biti vsaj obligaten predmet v slovenskih šolah, tega pa v uasvetovunih resolucijah nu atoji. Hud bi tudi vedel, kako se pri učencih določuje muterni jezik. Njemu su dozdeva, du veliko učencev slovenskega uiateruegu jeziku prav dobro zna uomški, in narobe tudi nemški učenci znajo slovenski. On bi toruj lu tedaj zamogel glusovuti za slovenske šole, ako bi vodol, koliko učencev je nemščine tuko uezmožuih, da ho ne morejo vspešuo po-dučovuti v nemškem jeziku. Konečno so po-norčuje tudi iz peticij, ki ho o tej zadevi držuvucmu zboru došle iz raznih krajev slovenskih, češ, du so bile umetno sprožene, ker ao zluati Slovenci juko izurjeni v agitaciji /a take peticije. V dokaz to izjave navede obrazek peticijo za ravnopravuost alovenskega jezik« in vatanovo višje aodnij« v „Slov. Narodu". — Zu lt uho m se jo oglasil Jireček ter je prav toplo zagovarjul pravico Slovencev do uaroduih šol, ktera se jim ne moru odrekati. Gotovo se bodo tudi nemščine toliko naučili kolikor jo potrebujejo. Tudi zu šolske knj gi' ui trebu imuti posebne skrbi, ker ata Hi Hlovounki iu hrvatski jezik tako sorodna, da se v slovenskih šolah lahko rabijo tudi hrvatske knjige, lu uko bodo hotli slovenski učenci zuhajati ua slovansko vseučilišče, imajo veliko šolo v Zagrebu iu jim ne bodo trebu zuhtavuti ustnega VHeuCilišČB. — Levičar Beer pogreša v poročilu natančueja pojasnila o šolskih kuji gub, ao li žu pripravljene ali ne, ker je nemogoče dovoliti slovenske šole, dokler potrebnih šolskih knjig ni. Prosi toraj g. poročevalcu in vlado, naj pojasnita to reč. Prof. Kvičala uaštejo knjige, ki ao žo natisnjene in ki ao v delu, ter Beeru ugovarja, da hi prvi in drugi del resolucije mata nasprotna, kakor je on trdil, či š, du v prvem tlelu se zahteva vpolinvu slovenskega jezika po primeri nuučuih pripomočkov, v drugem pa ae zahteva kar slovenska gimnazija. Po njegovem mumiji se bodo tudi nu slovenski gimnaziji nemščina primerno gojila in hu bodo lahko rabile nemške knjige za predmete, za ktero ni šo slovenskih. Sicer pu se bodo tudi slovenske knjige gotovo precej Hpii-alc, ko bode lo zaukazan učni jezik slovenski. Tudi na Ceskem jo bilo veliko nasprotovanja ko se je vjieljul češki jezik, iu | it i bilo knjig, pu hitro ao se preskrbele vse in zduj ho vidi, da je bilo za uk iu Bplošuji napredek dobro, da ho ae dovolile češke šole. Tudi Fldler je potrdil, da je že več knjig spiHauih iu da hočo vlada razširiti poduk v lovenskim jeziku. Naenkrat pa hu to ne more zgoditi, ampak le polagoma, ko se pripravijo potrebne knjige, zato nima zoper nasvetovaue resolucije uič, aamo nuj se izpusti iz nj>h do-očba, da ho moru vhu to izvršiti že h šolskim letom 1882/83. Šolski nadzornik Ulrih je dal v pojasnilo o učiteljskih pripravnicah ter navedel mioisterski ukaz, ki je z« prvo leto učiteljsko pripravnic« več predmetov eaukazal učiti v aloveuskem jeziku. Naštel ju potem knjige, rekš1, da manjka še somatologije in geometrije. — G. Klun je najprej izrekel svoje začudenje u ravnanju levičarjev. Zadnjič so nusprotovali naavelovuiieui predlogu, češ, da ko preveč spušča v nndrobtioati in določuje, kteri predmeti naj su inc nemšk1, danes pa nasprotujejo, č š, da je nasvet poročevalcev pre Bplošen , du ne daje nobenega poroštva za potrebno in primerno gojitev nemškega jezika. Zudnjič je B e e r rekel, da nam hočejo dovoliti slovenske šole, zdaj ko Be nam hočejo iiovohti, pa gospodje z leve strani zopet nasprotujejo. Očita ae uam, da nimamo knjig; pu to očitanju se mu zdi, kukor bi so ljudem, ki zahtevajo železnico reklo, mi Vam je ne dovolimo, kur še nimate vozov, da bi z njimi po njej vozili. Dovolite le šole, t it knjigo bomo kmiilo imeli. Suj tudi za nemško šole ni bilo vselej potrebnih knjig, in šo o njegovem čuku morali ho Hi učenci pomagati h tem, da ho zu učiteljem pustili iu ho potem po teh spisih učili Sicer pa je g. šolski nadzornik , a kterem je o tej zadevi govoril, bil tudi trgu mnenja, da se bodo šolske knjige preskrbele precej, ko se slovenski učni jezik dovoli, kt r imajo gg. profesorji žo inuogo rokopisov pripravljenih, mnogo pa izdelujejo. Tako ho n. pr. v delu fizika, geometrija in matematika, natisnjena je že somatoleg ju in nauk o geometričnih podobah, in zu latinski slovar in latiusko-Hlovenake vaje se je že m.šel tiskur in založnik. Neki govornik (Uuh) je hotel vedeti, kuko učenci napredujejo. Odgovoriti ho mu mora, da je za mnogo učenje v nemškem jeziku ailno težavno , da ai sic r ua pamet zapomnijo reč, pu je ue utnejo, zlasti ker je vludu pri uuh ituu prinaša nam znto novih dokazov, zato se pa tudi ves avet a tem vprašanjem bavi, ker ae mu zdi navažneje vjirašunje današnjih dni. Mi katoliki sicer res ne vemo časa in načina,I kedaj ui kuko ae reši to vprašanje, vendai vemo, ou iuia čus iu nučin tu oblasti on, ki jo uekduj rekel: Ti si Peter skala in na to skalo bodem sezidal avojo cerkev iu vrata pekleuaku je no bodo premagala; vemo pa tudi, da bodo srečno tešeno to vprašanju umirilo svet iu služilo vsemu svetu posebno pu še Italiji, kakor je rekel hiiiii sveti oče, v korist in hIuvo. Tudi nekutoliki žel6 in delujejo, du hu reši to vprašanje, ker hočeš nečeš spoštujejo v cerkvi katoliški nujstarji iu nujmočueji zavod tegu svetu, kterega nikdo drugi nu svetu nadomestiti no moru. Poslužuje ae previdnost božja v tu namen tudi Btrahu pred ouimi prevratnlki, ki s n i lo napadajo cerkev katoliško in (sveto stolico riniHko, dobro vedoč, du jim bodo z uničenjem rimske Htol ca lehko preobrniti javni red m spremeniti vso Evropo v grob(e ter vse njene pridobitve vreči v grob, kukor ho to posliušuli ob čuhu purišku komune. Iiitnska slolica ne hlepi po svetnem kruljestvu, ki danes je, jutri ga ni, marveč Bog hiiiii postavil je v Mugor občuu uvobodu ua duovui red vprušauje: kako bi ho zagotovilu svoboda in neodvisnost Hveti rimski atolici v današnjih okolnostih; tega vprašanju ue zbriše noben človeški poskus z dnevnega reda, dokler ae slednjič srečno ue reši ua korist vs klubi s i Hklcuiii glasovati za lo, da ho o na sv« tih odsikovih prične posebna obravuavu, v kteri bodo Dalmatiuci stavili svoje posebne nasvete. Želrznični odsek je pretresal predlog o železnici iz Trsta v Ilerpeljc ter sklenil na zna in vidi; tudi večna njegova moč in Božanstvo (Rim. 1. 20). Poglejte, g. moj I Vi znate prav dobro ua-tolcevati iu še veči Prašam: ho Vam li znano „Zgodbu hv. pisma za katol. ljudsko šole? kaj zupazite skoro na vsaki struni ? kuj pomeni toV daljo: kaj visi do zdaj šo poleg cesarja po ljudskih šolali V kaj visi in sloni po hv. kutol. cerkvah? kuj je zidano po vseli cerkvah? Niso li to nazorni pripomočki, v kuterih jo katol. cerkev vedela gotovo prej, kukor vsi Vaši kolegi ? Tudi mi jo znano i/, gluhouemo-sluvja, kuko ho res neobhodno potrebni „pri-niertu" pripomočki pri učeuju uli odgojevanju otrok sploh, mogočo bolj kukor Vuin. Sicer pa vendar ni toliko učenju treba, da bi ue znal človek razsoditi, katera učila ho primerna za ljudsko šolo in katera niso? Menim, da ni treba učiti hi- /a tu mašiooslovja v Londonu ali v Njujorku. Ni čuda torej, uko Vas „uekaterik" »vet tak6 v prevzetnosti Bodi. Neki državen poslanec je rekel: da. je lože z ministrom Taafle-jem govoriti, kakor pa z ..nekaterimi" učitelji. Kdo pride zdaj na vrsto ? Zdaj pride na vrsto ,,stroj rnazan z brezovim oljem", to je brezovka ali brezova šiba, katero je rabila stara šola. Sicer pa o brezovki niBem čisto nič omenil v nobenem dopiBU, dosledno : niste imeli tudi nobenega povoda bo z menoj norčevati in b staro šolo. Vendar v obrambo Btare šole o „ti točki" moram daneH odgovoriti. Začnem: Pred vsem bi priporočal g. dopisniku h Krasa, da prečita §. 7. zdravo pedagogike, na katero se jaz posebno uaslanjam, kjer govori pisatelj prav lepo razločno o poBtopanju učitelja z učencem. Sicer naj bi so nova šola vendar toliko ne širokoustila, kar Be tiče odprave brezovke iz šol, ako bi bila ta odprava tudi popolnoma opravičena. Resnično 1 sram bi Voh že morulo biti, da ho tudi o ti točki preveč čez grlo hvnlisate v svoji prevzetnosti, kakor da bi bili, J!og v6, kaj iznašli, gledd napredka, odpravivši brezovko iz šol. Ali je ta odprava opravičena ali no — poglejmo! Kaj pravi sv. pismo? Da druge izreke bv. pisma opustim, naj omenim le, kaj prnvi sv. Duh v Salamonovih pregovorih: Nespamet se dečkovega srca trdno drži; pa krotivna šiba jo prežene. (22, 15). Zopet: Ne odteguj otroku krotitve; zakaj, ako ga r šibo udariš, ne umre; njega dušo pa rešiš pekla. (23. 13, 14.) In zopet: Komur ae šibo Skoda zdi, sovraži svojega Bina; kdor ga pa ljubi, ga strahuje — vedno, to je: kedar je vreden. Sklep: kdo je modrejši ? ali je bv. Duh ali moderni didaktiki ? Toda, žo vem, da opravi malo ali nič hv. pismo pri nekaterih. Kaj prav neki učen zdravnik, menda Kienke: Otrok hc no Brno kaznovati nn h klečanjem , ne b stanjem. Zakaj ne? On odgovori: zato ne, ker dolgo stanje in klečanjo je protivno živahni naturi mladih učencev. Not kar ho tiče klečanjo, h tem ho žo vjemajo moderni šolniki z g. zdravnikom, — se razume po besedi, ne pa po dejanju, — ugovarjaje, rekoč: Klečati se Bme le pred Najsvetejšim v cerkvi , ko je izpostavljeno. Toda pri tom pozabijo, da je Najsvetejši tudi Bog, kateri je povsod pričujoč, torej tudi v šoli. Dosledno: ako bi otroci tudi vzeli klečanje, kakor da bi klečali pred Bogom, zato, ker so učitelja, naj bodo že kateheta ali učeniku, dosledno in kouečno tudi Bogu razžalili, glejte! taka kazen bi bila —pravH kazen, ker bi izvirala iz Btrahu Božjega. Kolikokrat no opomnim jaz otrok, da je treba v šoli ravno tuko pri miru stati, kakor v cerkvi, in tudi zato, ker je Bog povsod pričujoč I S cer pa ne vzame otrok klečunja zu nič druzega kakor za kazen. Ali kar sem hotel o klečanju povedati, Bem hotel h tem slavnemu občinstvu le povedati, v čem da i&č« nova šola lavorike evoje. Zdaj pu : dasitudi ho vjema nova šola z dotičnim zdravnikom, kar bo tiče klečunja; gotovo ho pa ne vjema, kur hu tičo stanju, kutero učeni zdravnik ravno tako prepoveduje kukor klečanje. Sicer, dasitudi ho jaz popolnoma ne vjemam z dotičnim zdravnikom, ne v prvem, ne v drugem; vendar mu moram pripoznatl, n bi jaz, naj bi se deklice nikdar drugače, kakor le po dlani nekoliko oštrkalo. Mislim, da je boljšo nekoliko otroka oštrkati brez telesnega poškodovanja, kakor pa otroka z ruto za vruta obesiti, ali kakor ga prebaduti h škarjami v hrbet, tako, da je dušo izdihnil. Razume se zopet, da hi moral biti vsak učenik poHobno previden, moral bi poznati temperamente posameznih otrok prav dobro, zato, da bi nobene škode ue storil. Ako bi pa vui ti veljuvniki nič ne izdali, poHlušajmo, kaj pravi modrovanje. Če se no motim , nahaja ho v berilih za ljudske šole dogodbu, kako da ho Špurtanci Hvoje otroke odgojevali. Dobro! Prašam: iz kakšnega namena so po bukvah izgledi? Menim zato, da so pozarja otroke, kako bodo edino dobro zanje, ako Hi bodo prizedevali živeti po dotičnem nauku, katerega nam izgled ali pripoveiit predstavlja ? Zdaj pa: Likurgova postava je zelo strogo odgojevulu. Ker ho prenesli moderni šolniki zgodovinsko to črtico v šolske čitanke, prušuin: niso li imeli namena otrokom dalje pokazati, kuko je dolžan otrok marsikuj potrpeti, posebno, uko Bi je Ham trponjo in kužen nakopal, kukor z Igranjem v šoli ? (Ciceron do tol. dol. c. 14) Torej: ako ho imeli uredniki bukev tak namen, potem je tudi prav, da se sme otroka nekoliko h šibo oštrkati; drugače jo tista povest v bukvah brez vsakega pomena. Zopet prašam: hočemo-li v šoli meh kužuoBt širiti? (Konec prih.) Telegram »Slovencu." Z I) u o a j u 1. maja, iSpecijalna debata o carini skoraj joduo-glasno sprejeta. Alotiti se je poslanstvu odpovedni. Domače novice. V Ljubljani, 2. maja. (Volitev Župana.) Preteklo Hoboto je bil v prvi aeji mestnih novih očetov izvoljen za župana g. Grasselli h 15 glasovi proti 11 (Dreo), za podžupanu z enako večino p.F o r t u na. Potem ho volili v odseke: Maglstratnl odsek (prvomestnik župan): Alojzij Bajer, Fr. Fortuna, Vaao Petričič. Pravni in perao-o al n i odsek: .1. N. Iloruk, Jožef Kušar, dr. Aifoim Moše (prvomeBtniku namestnik), dr. Valentin Zarnik, prvomeHtnik in Cuber pl Oltr6g. Finančni odsek: Alojzij Bajer, France Fortuua, Ivan Hribar, dr. Allons Moše (prvomeHtnik) Vuho Petričič (prvomest. namestnik) Jožef liiikmnn in dr. Jožef Zupan. Stavbeni odsek: France Fortuna, Anton Oorfiič, France Petorca, France Potočnik (prvomestnik), Jožef Ilegali (prvomest,. namestnik), France Ziegler in Leopold Bllrger. Ubofit,-v e n i odsek: (Prvomestnik župan) potem: Aotou Goršič, J. N. IIorak, Jožef Ilegali, Fr, Stupica in Aleksander Dreo. Policijski odsek: dr. Karol pl. Bleiweis Trsteniški (pr-vomoBtnik), dr. Jožef Drč, J. N. Ilorak, Fr, Potočnik, Jožef Ilegali, Ant. pl. Oariboldi (prvomest. namestnik) in France Doberlct. Šolski odsek: Alojzij Bajer, dr. Karol pl. Ble vreis-Trsteniški, dr. Jož. Drč prvomeBtuik), Ivan Hribar, dr. Val. Zamik, ltajmund Pirker (prvosednikov namestnik) in Knrol Dežman« S e k c i j u za o I e p š u n je mesta: Iv. Hribar, Jož. Kušar (prvosednikov namestnik), dr. AlfonB Moše, Fr. Potočnik, Jožef Lukman (prvosed-nikov namestnik) in Peter Lasnik. (Ii. gosp. Ant. Jerina) je v zadnji oporoki zapustil hvojo hišo iu nekoliko zemljišč Vin-ceucijevi družbi zu deško Hirotišnico. Bog mu tumkej povrni I (Prošnje.) Za vpeljavo slov. jezika pred Hodnijami in prestavo nadsoduje iz Gradca v Ljubljano ho 26. aprila t. 1. prosile sledečo občiue: Mestnu občino Višnja Gora, Deden dol, Draga, Leskovec, KrižkavaH, Velika Loka, vBe v ViŠujegorski in Luče v Žalinjski župniji. (Občni zbor kranjskega invalidnega društva) bode v nedeljo 7. maja ob 9. uri dopo-ludne v magiBtratni dvorani. Dnevni red bode: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo v delavnosti odbora. Poročilo v sklepu računov za I. 1881/82 4. Volitev društvenih opravnikov (odbora). 5. Posumezni nasveti v smislu §. 23. dr. pr. (Požar.) Pretekli teden imeli Brno v Do-bličah blizo Čurnomlja požar. ČernomaljBki gusilci so so prav vrlo obnašuli, ter s trm mnogo nesrečo odvrnili. Razne reči. — Spremembe v 1 u v u n t i n h k i škofiji: Konzistorijalni Hvet prečaBt. g, Ogradi je postal stolni korur v Mariboru; č. g. Fr. Smrečmk jo poHtal župnik v St. Ilu poleg Velenju; iz \Voifsbergu je prestavljen v celjski kupucinski sumostun č. g. Damascen Apien; iu č. g. Peter Cizej, župn. na Reki je 60 let star umrl. — Trat je neki imel pred 124 leti 6.9ll katoličanov, 91 grekov in 46 luteranov in 121 judov; tedaj vkup 6,424 prebivalcev. In zdaj ima prebivalcev čez 140 tisoč. ReB vrli napredek I Nekaj enacega ho č ta od uemških trgovskih mest. — V Dunajskem No ve m m oh tu jo kaplan Fr. Bergmunn k Htarokutolicizmu prestopil. — VeČe neumnosti bi bo ne bil lahko omislil, kakor dandunea k Htarokutolicizmu pristopiti. — Na Fruncozkem ho pripravljajo za romanje v Jeruzalem. Pravijo, da se ju žo 1037 Francozov za potovanje oglasilo. Rea, lepo štovilo I — Iz Pet r ograda. 25. aprila je vničil velik požar več judovskih hiš in štacun v Ka-menec Podolskem. Škodo cenijo na pol milijona. — S i c i 1 j a n b k i roparji ho vedno precej svobodno opravljajo Hvoje rokodelstvo Nedavno so ujeli bivšega župana v Palcrmi, notarja Burtolu ter ga niao prej izpustili dokler ni njegova rodbin« zanj plačala 50.000 lir, kolikor ho roparji zahtevali. Du luška vlada takih razmer no more odstraniti, je pač znamenju njene alubosti. Numeato, du avojo eneržijo kaže nasproti hv. očetu papežu in nasproti katoliški cerkvi, nuj bi rajo tako roparje atrahovulu.