Političen list za slovenski narod Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplafian 15 gld., za pol leta!8 gld., za« rt leta 4 gld., u jeden mesec 1 gld. 40 V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., ta pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. • ^ Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravnlStvo (in ekspedlelja v „Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice St.^2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v Sementških ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri p»poldne. Štev. 69. V Ljubljani, v torek 26. marca 1895. Letnik XXIII Bizmark obsojen. Veliko šuma so napravljale v zadnjih tednih priprave za proslavljenje Bizmarkove osemdesetletnice dne 1. aprila. Toda uprav te priprave in agitacije za slavnost so pokazale, kako malo simpatij uživa mož železa in krvi celo mej svojimi rojaki na Nemškem. Vzlasti se je to očitno pokazalo minolo soboto v nemškem državnem zboru, kjer se je večina nemških državnih poslancev izrekla proti temu, da bi se Bizmarku v imenu državnega zbora čestitalo za osemdesetletnico. Katoliško središče, svobodomiselna stranka, Poljaki in socijalni demokrati so bili proti predlogu predsednikovemu in so imeli večino 163 glasov proti 146. Ta obsodba Bizmarka je značilna. Zastopniki onega državnega zbora, katerega je Bizmark vstvaril z zjedinjenjem Nemčije, ne bodo pozdravljali poči-vajočega t tarča v saškem logu. Ta udarec je za Bizmarka tako občutljiv, da ga vkljub vsem najraz-novrstnejšim častitkam in odlikam ne bo mogel pozabiti. Cestilci Bizmarkovi pa so te blamaže sami krivi. Znano jim je namreč bilo, kako o tej slavnosti sodi večina državnega zbora; vedeli so, da ne prodrejo s predlogom, zato so prvotno sklenili, da ta stvar v državnem zbora ne pride v razgovor. Toda pozneje je, kakor listi poročajo, vmes posegel nemški cesar in je hotel nekako izsiliti od državnega zbora čestitko za Bizmarka. Toda nasprotniki Bizmarkovi so tudi potem ostali istega mnenja, kakor so bili poprej, to je očitno pokazalo glasovanje o stavljenem predlogu. Vsaka predlogu nasprotnih strank je raz svoje stališče pojasnila vzroke, zakaj da ne more glasovati za tako odlikovanje. Ta sklep je kakor blisk zadel eestilce Bizmarkove. Tudi cesar sam čutil se je zadetega in zato je takoj, ko je zvedel za sklep državnega zbora, brzojavil Bizmarku, da izraža naj-britkejo nejevoljo zaradi tega sklepa državnega zbora, ki je v nargorjem nasprotji s čutili vseh nemških knezov in rodov. — S to brzojavko se je cesar postavil v najodločnejše nasprotje z večino nemškega državnega zbora in ako hoče stvar dosledno razviti, mora nemudoma razpustiti državni zbor in razpisati nove volitve. Toda novih volitev se odločilni krogi na Nemškem boje, ker vedo, da bi se le pomnožili glasovi socijalnih demokratičnih poslancev. — Poleg tega pa je ta brzojavka cesarjeva v parlementarnem življenji ustavnih držav nekaj popolno novega in radovedni smo, kako bo večina državnega zbora nasproti takemu zunanjemu pritisku branila svojo svobodo in neodvisnost. Za nas avstrijske državljane je ta dogodek značilen. Nemci v rajhu sami pe večini ne marajo za Bizmarka, a pri nas v Avstriji je toliko nerešenih Nemcev, kateri uprav to priliko porabljajo, da razodevajo svoje veliko-nemške ideje in razkrivajo svojo nelojalno naziranje. In ker se s tem ponašajo vzlasti štajerski Nemci in nemškutarji, zato imamo Slovenci tem več povoda, tako počenjanje najodločneje obsoditi. Prve razprtije radi budimpe- štanske razstave. Iz Zagreba, 17. marca. Mažarska razstava v Budimpešti v proslavo tisočletnega obstanka ogerske države je dala že pri njenem osnovanju dovolj povoda, da niso ž njo zadovoljni razun Mažarov ostali prebivalci Ogerske, kajti kakor povsod tako se pokazuje tudi pri tem podjetju pristni in kruti mažarski šovinizem, ki ne trpi nikjer niti Slovanov, Rumunov niti Nemcev. Ni tedaj čudno, da se vse priprave za to razstavo vodijo premlačno, ker ravno tisti, ki bi mogli sijaj te razstave najbolj pospešiti, se odbijajo na ohol način. Tudi na Hrvatskem se ni pozdravila ta razstava celo v vladinih krogih ne, a še manje pa v narodu samem. Saj nima Hrvatska prav rekoč s to ma-žarsko proslavo tisočletnice nič opraviti, kajti Hrvatska je stareja država od Ogerske, pa se je tudi mnogo kasneje združila z Ogersko in sicer le po personalni uniji. Vendar pa je vlada s saborom hrvatskim sklenila, da se tudi Hrvatska udeleži te razstave ter je uvrstila v svoj proračun v to svrho 100.000 gld. Ce tudi ni bilo mnogim Hrvatom to po volji, vendar so kasneje uvideli, da jim razstava dobro urejena, škoditi ne more, ali so pa tudi zahtevali, da se samostalnost Hrvatske mora spoštovati tudi pogledom vseh priprav za to razstavo. Razstava mora imeti svoj prostor, hrvatske napise, hrvatska poročila itd. Vse to je ogerska vlada dovolila, ker se je bala, da morda Hrvati ne bi hoteli sodelovati. Ali to sporazumljenje ni dolgo trajalo. Zdaj ko se je Hrvatska že lotila posla ter tudi že mnogo potrošila na izložbo, zdaj gotovo ne bode odstopila od svojega dela, če tudi se ji vse tako ne izpolni, kakor je ministerstvo obljubilo. Prišlo je namreč na dnevni red vprašanje o glavnem poročilu o razstavi sami. Ogerski minister trgovine, ki je seveda zajedniški tudi hrvatski, je odredil, da se ima poročilo o vsej razstavi, tedaj tudi o hrvatski, izdati v eni knjigi brez vsake izjeme za Hrvatsko v ma-žarskem in francoskem jeziku. Minister je pozval tudi hrvatske trgovsko-obrtne komore, da mu pošljejo taka poročila napisana v nemškem jeziku, da jih Na prvi straži. češki napisal B. Brodsky, prevel P. B. (Dalje.) III. Za nekaj časa se je slišal pravilen, hiter peket. Sovražniki so morali preiti globoko dolino, v kateri se je cesta ovijala, premikajoč se v ravnini proti gozdu, koder smo se skrili. Zdaj se poženo navkreber. Skozi vrzel v listju sem videl že od daleč njihove čepice, suknje in bliskajoče sa gole sablje. Bilo jih je res poleg častnika dvajset. Častnik je jahal nekaj korakov pred njimi z golim mečem. Bil je še mlad, kakor jaz, in slabe črne brke so se mu še le jele pokazovati. Bil je postaven, ogorel in lepo je sedel na sedlu. Cim bolj so se bližali, tem nepočakanejši sem bil. Bal sem se samega sebe, da bi prezgodaj ne pritisnil petelina in postavil se v nevarnost. Konečno zazveni podkve blizo nas. V hitrem tempu so migale koujem noge. Kar zapazim senco častnikovo korak pred menoj. Zdelo se mi je, da niti izprego-voriti ne bodem mogel. Komaj pa je ta senca pala na moje obličje, zakličem popolnoma razločno: »Strelitel" Osemnajst strelov se je spojilo v oglašujoči pok, ki je bučal po gozdu in se tresel v gostih vrhovih. V tistem trenotku se nas požene osemnajst po koncu kot strele in popustivši karabine vržemo se z golo jeklevino na cesto. Opazil sem, da se je število od-delkovo zmanjšalo za polovico. Kakih devet ali deset huzarjev je zletelo raz konje. Drugi pa, zbegani po tako nenadnem napadu, pozabijo na svoje karabine. Ko so dragonci že vzdignili sablje, začno misliti na obrambo. Meni se je moj strel posrečil. Lepi rjaveč častnikov je ležal na cesti, on pa ravno potegne nogo iz stremena, ki je v njem ostala, ko priskočim k njemu. Vedel je, da navlašč nisem meril na-nj, ampak na konja, da bi se mogel iz obličja v obličje z njim poskusiti. Postavil se je na obrambo povse odločno, stisnil je ustnice in gledal z očmi povse hladnokrvno, kakor bi dva tu stala. Najini sablji ste se srečali. Iznenadilo me je, kako gotovo in ročno je sukal sabljo. Imeli so me pri polku za najboljšega borilca, a vendar sem zdaj spoznal, da moram ves svoj um napeti, ako nočem omagati. Ne zmenčč se za boj, ki se je razvil poleg naju, odbijala sva drug drugemu udarce. Začel sem simpatizovati s svojim protivnikom in ko vidim, da se je izgubilo pet mož njegove tolpe, kor so se umaknili raz bojišče, zapustivši malomarno svojega poveljnika, hočem mu dati priliko, da ubeži. Stopal in delal sem tako, da je moral vedeti, da si ne želim daljšega boja. Moji dragonci so stali poleg in gledali naju zvedavo. V tem, ko je tudi on jel umikati svojo sabljo in hotel nekaj reči, oglasi se strel in častnik se zvrne na tla. Kroglja je letela meni prav ob životu. Ozrem se nekoliko in vidim, kako se je jeden poprej palih pruskih huzarjev sklonil po konci na cesti in še zdaj drži v roki kadeči se karabin. Moje prestrašeuje, iznenadenje in zgroženje dragoncev ni bilo majhno, ker smo mislili, da je bila ta kroglja namenjena meni. Moji fantje skočijo k ranjencu in iztrgajo mu karabin iz roke. Jaz se pa sklonem k častniku. Uvidim, da je mrtev. Kroglja mu je priletela prav v srce in ker je bila blizo izstreljena in ni zadela na kost, izletela je zopet ven. Na to se obrnem k vjetniku. Gledal je na-me popolnoma mirno, obraz mu je bil bled in levica je ležala brez moči na tleh. Jeden izmej dragoncev mu je usekal pri praski globoko rano. Gabil se mi je ta mož, a plemeniti njegov obraz me je iznenadil. Dosti pa nisem mogel premišljati. Vsak trenotek je utegnil tu biti sovražnik, ki je gotovo slišal strel in ne stopa predaleč za prvo stražo. Velel sem pripeljati konje in ranjenca vzdigniti. Bil je ravnodušen in miren. Le časih je zakrivil obraz od bolečin, ki mu jih je prizadevala rana na roki. O kakem uporu ni bilo niti duha. Sočutil sem z njim in ukažem dragoncu, da mu hitro zaveže rano na roki. Izpolnil je. V tem so bili že tu konji in ukažem sesti na konje. Vjetnika je vzel desetnik k sebi na sedlo bode mogel upotrebiti. Zagrebška trgovsko-obrtua komora je ta poziv ministra trgovine vrnila z ob-razloženjem, da bodo izdale hrvatske komore samoti talen spis v hrvatskem jeziku, . ker to odgovarja državopravnemu položaju kraljevine hrvatske, ne pa da se Hrvatska stlači v mažarsko poročilo, ki ima iziti pod imenom „Madžarorsag", kjer bi se govorilo o llrvatskej kakor o kakšnej ogerskej županiji. Celo hrvatska vlada je zagovarjala ta sklep trgovsko-obrtne komore zagrebške, ki ga je priobčila tudi še komori senjski in osečki. A kaj se zgodi? Mini-sterstvo je ta sklep zavrnilo ter zahtevalo še enkrat obširno poročilo, kar pa zagrebška in senjska komora niste hoteli storiti, pač pa osočka. V tej komori sede večidel Židi in tudi Nemei, ki nimajo toliko narodnega ponosa, da bi se zavzeli za pravično stvar, njim je v prvem redu le dobiček ua pameti. En sam član komore se je protivil sklepu, ki je v pravem smislu besede sramotilen za naše oduošaje. Seveda se izgovarja tajnik te komore, da je Slavonija bolj vezana na Ogersko nego ostala Hrvatska v trgovskem pogledu, pa da ne bode zato nobene škode, če pride poročilo te komore v .Mažarorsag", od koder bodo mogli tujci seznati mnoge slavonske firme, ki se drugače ne bi morda tako lahko razglasile. Ta odgovor je pa le na videz resničen, kajti tudi poročilo, ki ga misli izdati zagrebška komora, bode tako sestavljeno, da se bode lahko seznalo tudi v inozemstvu za vsako trgovino v obsegu kraljevine Hrvatske, a pri vsem tem se bode pa tudi pred zunanjim svetom prikazala Hrvatska kot samostalna zemlja, a ne kot županija ogerska. Povsod tedaj, kjer koli je le mogoče, mislijo Mažari le na svoj »mažarorsag", pa če s tem kršijo tudi ustavo, ki je potrjena od samega kralja. Ogerski zajedniški ministri posegajo s svojimi naredbami vsaki čas v hrvatsko nagodbo, pa se ne ozirajo celo niti na prigovore same hrvatske vlade, kakor se je pokazalo v omenjenem slučaju. Posebno odurno pa je to ravnanje od ogerske vlade nasproti hrvatskemu narodu, ki se je dragovoljno lotil priprav za razstavo, s katero se hočejo pa le Mažari okoristiti. Kaj je to nagrada za hrvatski narod, ki si hoče na svoje stroške urediti razstavo ? Že je za to izdanih 100.000 gld., pa jih bode gotovo najmanje še kakih 200.000 gld. Ves ta denar bi se mogel tudi doma upotrebiti, morda bolj koristno, nego v Budimpešti; ali Hrvati niso hoteli delati zdražbe, pa so sprejeli ponudbo. Ali Mažar v svoji nadutosti ne more biti toliko pravičen, da ne bi razžalil celo gosta, katerega je pozval v svoj dom. Hrvati pa naj bodo pripravni še na več takih napadov, ki se bodo dogajali za časa te razstave, saj to gotovo ni zadnji. Politični pregled. V Ljubljani, 26. marca. Nemško - nacijonalni vseučllišni profesorji v Inomostn podpisali so adreso namenjeno Bizmarku, toda so se premislili in v listih svoje podpise preklicali. Pravijo, da sa je to zgodilo na mig- Pognali smo se hitro, ne brineč se za mrtvece. Vsak čas bodo tu sovražniki in pokopljejo svoje ljudi. Čutil sem veselje nad zmago in nekako nevoljo, da je častnik, s katerim sem se bori), tako žalostno končal. Premišljal sem v jednomer po vzrokih, zakaj si ga je vojak njegovega oddelka upal ustreliti vpričo nas, dasi je moral vedeti, da mi to opazimo. Rad bi ga bil vprašal in se spustil ž njim v pogovor, a ni bilo zdaj za to časa. Komaj smo se skrili za gozdom in dospeli na višino, opazimo veliko četo pruskih jezdecev, ki so se treskoma bližali tistemu mestu, koder smo napali prvo stražo. Za hip se ustavijo. Nekoliko se jih odloči, drugi pa se spuste v največjem diru za nami. Na srečo so se naši konji odpočili. Slaba bi se nam bila godila. Pripravljeni smo morali biti, da poskusijo vse, ko bi mogli maščevati se nad svojimi tovariši. Začetkom se nam je zdelo, da nas dohite. Sčasoma pa ostanejo zadaj in naposled so nam izpred očij. Vendar smo dirjali neprenehoma dalje, dasi smo bili gotovi, da nas ne bodo tako daleč preganjali. Tedaj smo podržali utrujene konje in v mirnem teku smo dospeli do svojega stanovišča. Bila je to mala pogorska vas na porobu Češke Moravske. Tu sem hotel nekaj ur odpočiti, kajpak z največjo previdnostjo. (Dalje sledi) ljaj naučuega ministra Madejskega, ki ni hotel, da bi se tem potom kompromitovalo kako avstrijsko vseučilišče. Nemško-nacijonalni poslanci v državnem zboru so pograbili to kost in stavili.v zbornici posebno interpelacijo. Vidi se iz tega pojava, kako se v vseh slojevih po Avstriji širi ta veliko-nemška manija. Židom in framasonom ogerskim le ne gre v gosposki zbornici vse tako gladko izpod rok, kakor bi sami radi imeli. Gosposka zbornica je namreč zavrgla določilo o brezkonfesiji, pa tudi zakon o recepciji Židov je odklonila s 117 proti 111 glasovom. Grof Palavicini je pri tej priliki z vso ostrostjo napadal Žide ter opisoval, koliko kvara naprav-Ijajo ogerski državi. Naučni minister Vlasič jih je seveda z vso svojo zgovornostjo branil ter jih opisoval kot delavne in požrtovalne ogerske narodnjake, ki so si za lepi razvoj ogerskega trgovstva pridobili velikih zaslug. Gotovo so židje dobro mazali, ker se je potem oglasilo še nekaj katolikov magnatov v proslavo židovstva. — Tudi volitev v Nitri dela vladi še vedno preglavice. Izvoljeni liberalni poslanec namreč neče volitve sprejeti, ker so se vršili taki silni neredi. Vlada se je namreč zbala opozicije v zbornici, ki je grozila, da bo vse volilne sleparije spravila na dan. Sedaj bodo razpisali novo volitev, pri kateri bo gotovo zmagal kandidat ljudske stranke, ako bo volitev prosta. Srbija. Kraljica Natalija pride dne 14. maja v Beligrad. Prebivalstvo jo bode slovesno sprejelo. — Ministerski predsednik Kristič je izdal okrožnico, da bode 3.000 davkoplačevalcev volilo po jednega poslanca. Ker ima po ustavi iz 1. 1869. kralj pravico imenovati 60 poslancev, štela bode skupština 240 poslancev. jRusija. Ako znamenja ne varajo, bode ruska vlada mileje postopala nasproti Poljakom. Neki poljski magnat je v Varšavi priredil banket na čast novemu guvernerju grofu Šuvalovu ter v napitnici izrazil upanje, da se bodo Poljakom uresničile nekatere želje. Grof Suvalov je nekda odgovoril, da se bode oziral na vse poljske želje, ker je prepričan, da Poljaki ne goje pretiranih zahtev, ki bi se ne strinjale z zakoni. Pri neki drugi priliki je neki poljski dostojanstvenik grofu Suvalovu poročal o uradnih zadevah v francoskem jeziku, kakor je bila navada pod Gurkom. Grof Suvalov ga posluša ter se smeje; konečno reče: »Ali veste, zakaj sem se smejal ? V desetih letih, ko sem bil na tujem, so mi poročali v ruskem jeziku, sedaj pa mi poročate v francoskem." Dober nauk v lepi obliki! Vojska mej Japonci in Kitajci. Hon-kong, 24. marca. Iz Taku (na Formosi) se poroča, da so bili Japonci tepeni pri otocih Pescadores. — Yokohama, 24. marca. Po uradnih poročilih v japonski armadi od 21. septembra 1894 do 8. marca 1895 541 padlih in 141 za ranami umrlih častnikov in vojakov. Za raznimi boleznimi jih je umrlo 981. List »Siji" piše, da so dne 21. t. m. zasedli Japonci sibiški otok mej zapadnimi otoki Pescadores. Prvi so izstopili mornarji: čete so prišle za njimi. Nobeden se jim ni ustavljal. Uradno ta vest še ni potrjena. Listi poročajo, da so Japonci kupili dve čilenski vojni ladiji. — London, 24. marca. »Reuter's Office" javlja iz Simonoseki-ja: Ko se je vračal Li-Hung-Cang od razgovora z japonskim pooblaščencem, je ustrelil nanj mlad Japonec iz pištole in ga ranil v licu. Napadnika so zaprli; sodi se, da je to storil iz patrijotičnega fanatizma. — Simonoseki, 25. marca. Kroglje še niso spravili iz rane Li-Hung-Čangu. Počuti se primeroma dobro ; bolečin nima hudih. Zločinec pripada Soskijem, posebni vrsti japonskih političnih morilcev. Ko se je izvršilo dejanje, je bil Li-Hung Cang v nosilnici na potu v hotel; bil je že blizu hotela, ko pridrvi iz-mej množice mlad človek, zgrabi nosilčevo roko, da bi zadržal nosilnico in ustreli prav od blizu v Li-Hung-Canga. Kroglja je prodrla levo lice. Morilec se imenuje Koyama - Rokunosuki; star je 21 let. Cesar, cesarica in vlada so izrazili Li-Hung-Cangu svoje sožalje in svoj stud nad hudodelstvom. — London, 25, marca. Japonski poslanik je vsprejel danes zastopnika Reuterjeve pisarne. Dejal je, da obžaluje napad na Li-Hung-Čangovo življenje sedaj, ko Kitaj nastopa mir. Vedno so bili japonski vojaki ponosni, da so plemenito ravnali s tepenim sovražnikom. Zločinec prejme gotovo zasluženo kazen. — London, 25. marca. Po poročilu z dne 24. t. m. so se Kitajci umaknili v Kinčob v severni Kini. Cerkveni letopis. VII. Apologetlčen govor. Kako se zanima moštvo za verska vprašanja, pokazalo se je zlasti ta dan, ki je bilo prosto radi praznika. Cerkev je bila natlačena polna samih mož. P. H u gol in je dokazoval, da je spoved postavljena od Boga, in sicer po nastopni vsporedbi: Kako se godi razgrtševanje človeka ? Po zakramentih, zlasti sv. krsta in pokore. Prva spoved je bila v raju: Bog je hotel čuti iz ust Adamovih iz-povedbo greha. Otrok nima miru, dokler se ne razjoka pred očetom in ne pripozna svojega pogreška. Sv. Avguštinu ni zadostovalo, da se je izpovedal greha, marveč je spisal celo knjigo izpovedb, v kateri svari pred zmotami. Natora sama žene človeka k izpovedbi pregreh. Spoved tirja tudi pravni čut. Zadolženje ti r j a zadoščenje, napuh tirja ponižnost. A ravno napuh se opira božji naredbi. — Ali je spoved res božja naredba ? 1. Quae8tio juri s. Grehe odpuščati za-more le Bog sam. Pojasni se v primeri. 2. Bog pa zamore oblast, grehe odpuščati, podelit: tudi drugim bitjem, angeljem, ljudem. 3. Ako je pa Bog dal to oblast, zamogel jo je vezati na pogoje. I. Q u a e s t i o f a c t i. Ali je Bog dal apo-steljnom oblast, grehe odpuščati? Da! „Kakor je Oče mene poslal. . . Prejmite sv Duha . . . Komur boste grehe odpustili . .. Jaz bom potrdil vašo sodbo v nebesih. Saj sem rekel že preje: »Karkoli boste odvezali ..." Ta oblast je prešla na aposteljnov naslednike, škofe in mašnike, s poklado rok. To je sveta cerkev vedno učila. Sveti očetje. II. Ali je Jezus to oblast vezal na pogoj, da se grešniki spovedo svojih grehov? Da. Rekel je: Komur boste odpustili grehe, so jim odpuščeni . . . Torej natančno preiskujte, poslušajte, vprašujte, na vse strani preudarjajte, potem presodite in storite, kar spoznate v Bogu. Duhovniki so torej sodniki, a ne vsegavedni, ne vidijo v srce; torej, če hočejo prav soditi, morajo grešniki sami povedati svoja dejanja. — Vsak, kdor hoče, torej lahko spozna, da je Jezus sam začetnik spovedi. Kaj pravijo k temu brezverci? Pravijo, da je IV. lateranski zbor vpeljal spoved. Ali da so jo vpeljali duhovni. Lateranski zbor je ni vpeljal, marveč le zaukazal, da se mora vsak kristijan vsaj j e -denkrat na leto izpovedati svojih grehov. Torej so se verniki preje večkrat izpovedali, a ko je pojemala vnema, morala je priti zapoved. — Duhovniki naj bi jo bili vpeljali? Kateri? Kdaj? Verniki so se spovedovali že v I. stoletju. Janez I. 1, 19, Dejanje aposteljnov 19, 18. Spoved je najtežavniša služba duhovniška, in da je ni vpeljal Kristus, morda bi jo bili odpravili duhovniki sami. Ali ko bi jo bili vpeljali, vsaj sebe bi bili izvzeli. Ali vsak se mora izpovedati, kdor je grešil. Spoved je tudi iz druzih ozirov koristna. Ljudje si belijo dandanes glave, kako bi pomagali človeštvu. Pozabijo pa, kje je vir hudobije — v grehu. Greh je sovražnik človeštva. Iz njega prihaja tudi najnovejši pojav — socijalizem. Treba torej vravnati notranjega človeka in zboljšale se bodo vnanje socijalno razmere. To pa stori vera — zlasti po spovedi. O da bi pač vsi krščanski možje opravili letos dobro spoved! Marija, pribežališče grešnikov, skrbi, da se to zgodi! Dnevne novice. V Ljubljani, 26. marca. (Shod katoliško-uarodnega društva v Starem Trgu pri Ložu.) Včeraj ob '/s 4. uri priredilo je novo osnovano politično katoliško narodno društvo v Starem Trgu pri Ložu v župnišču svoj ustanovni zbor in ob jednem prvi društveni shod. Nad 300 mož iz starotrške občine in sosedstva se je zbralo ob določeni uri na zborovališču. Gospod župnik A. P o n i k v a r pozdravil je navzoče želeč novemu društvu krepkega vodstva in vspešuega delovanja. Na to se je vršila volitev novega odbora. Pri društvenem shodu je govoril nad poldrugo uro deželni primarij dr. Vinko Gregorič o namenih in delovanju slovenske katoliško - narodne stranke ter kako naj tem namenom primerno deluje tudi na novo osnovano društvo. Poslušalci so z največjim zanimanjem sledili prepričevalnim besedam gospoda govornika. Za njim sta temeljito govorila gospod P. H a v p t m a n o namenih novoustanovljenega društva in gospod J. Pešec o šolskem vprašanju. Obširneje o tem pozneje, ko dobimo podrobneje poročilo. (t Janez Ev. Vovk.) Iz Sent Jerneja se nam poroča: Umrl je dne 25. t. m. dopoldne ob 9. uri veleč. gosp. Janez Vovk, vpok. župnik in duhovni svetnik v St. Jerneju na Dolenjskem. — Pokojni je bil rojen v Lescah 29. sept. 1826 1. in 30. jul. 1850. 1. posvečen. — Pogreb bo v sredo 27. t. m. ob 9. uri dopoldne. Svetila mu večna luč! (Iz Gradca) se nam poroča: Preširnova slavnost, ki jo je priredilo akademično društvo »Triglav" v Gradcu 13. t. m., dosegla je povse dostojen vspeh in kar se tiče mnogobrojnega in odličnega občinstva, kakor tudi res skrbno aranževanega koncerta. Vse točke izvajale so se umetniški dovršeno, — dopadla sta se [posebno še solista gg. Strašek in Stuhei. Največji utis celega večera pa je vsekako imel slavnostni govor gosp. jur. Savnika. Vspodbujal je govornik akademično mladež, znebiti se neplodnega idealizma in delovati za narod ne le s puhlimi frazami, ampak realno. Sledil je vsporedu komers, kjer so se menjavale navdušene napitnice s krasnim narodnim petj>m vseh slovanskih narodov. Kdor je bil navzoč, ohranil bode gotovo lep spomin večeru in društvu, ki ga je priredilo. — Kakor je v Gradcu sploh znano, snuje se na veliko jezo vseh Bismarck-ovcev slovensko zabavno in izobraževalno društvo »Edinost", kojega člani bodo z večine slovenski delavci in obrtniki, katerih je premnogo v Gradcu. Novo društvo bode popolnem nepolitično, namen mu bode gojiti domače petje in širiti omiko mej svojimi člani z dobrimi knjigami. Pač potrebno je tako društvo v nemškem Gradcu, kjer se je dosedaj premnogo Slovencev nižjih slojev pogubilo. (Promocija.) Na graškem vseučilišču bil je te dni promovan avskultant gosp. V. O r o s e 1 iz Celja doktorjem prava. (Wolfovega slovensko-nemškega slovarja) osemnajsti sešitek je izšel ter prinaša besede »sedmič" do »spisnica". (t Mina Pogačar.) 2-3. t. m. je umrla v Vrbi v svojem 83. letu najstarejša sestra f knezoškofa Ivana Žlatoustega, Mina Pogačar. V notranjem popolnoma zdravo je oslabila bolestipolna udnica tako, da si od Krizostomove smrti ni mogla donašati jedil s svojo roko. Silne bolečine je imela svojih 20 let tudi v čeljustih. A tožila ni nikoli. Pokopal jo je 25. t. m. na Breznici stari hišni prijatelj vodija gosp. Tomo Zupan v spremstvu brezniškega župnika gosp. Toma Potočnika ter očeta R a j n e r j a Kokalj iz Ljubljane. Naj pokojnica po hudem čas nem trpljenji vživa večnega veselja! (Privatni docent.) Naučni minister je dovolil in potrdil dotični ukrep profesorskega zbora, da se pripusti g. dr. Edvard Martnak kot privatni docent na modroslovski fakulteti praškega vseučilišča. (Umrl) je v St. Lovrencu ob Temenici učitelj gospod Vincenc Kmet po daljšem bolehanju. K zadnjemu počitku spremilo ga je pretečeni petek jako veliko število tovarišev-učiteljev, oziroma učiteljic, nekaj sosednih duhovnikov in obilno ljudstva. N. v m. p. (Obiskovalci Božjega groba.) Dasitudi krije še precej visoka snežena odeja naravo, ne manjka se vendar ob nedeljah obiskovalcev Božjega groba v Stepanji vasi. Tudi ta dva praznika je bilo vkljub neugodnemu vremenu, posebno pa neznosnemu blatu obilo občinstva iz mesta in okolice v imeuovanej cerkvi. (Zimski nasledki.) Od preteklega četrtka do včeraj narasla je Ljubljanica v glavni strugi za tri črevlje 10 palcev. — Barju žuga povodenj; Črna vas in obližje so večinoma že v vodi in vse kaže da zime in pomladanskih vremenskih nezgod ne bo še konca. Sneg, ki je danes z nova jel usipati se na zemljo, dež in tajajoči sneg prete provzročiti po deželi in drugod povodnji iu škodovati ljudem kakor zemljiščem v zdatnej mrri. — Strehe in ulice so pa v mestu danes z nova s svežim snegom pokrite. (Kmetijsko predavanje.) Iz Polja, dnč 18. marca. Včeraj došel je k nam g. tajnik G. Pire predavat o kmetijstvu, živinoreji in sadjarstvu. Poslušalcev je prišlo do blizo 200 Slišali smo muogo koristnega, posebno o živinoreji. Upati je, da njegove prepriče- valne besede ne bodejo ostale — vsaj pri nekaterih — brez sadu. Govori se, da se pri nas osnuje kme-tiška podružnica kar je jako želeti. Da bi se to le prav kmalo zgodilo. (Stroški za kidanje in izvažanje snega.) Mestna občina ljubljanska izplačala je za Kidanje iu izvažanje snega za pretekli teden, t. j. za čas od 17. do vštetega 23. marca letos, znesek 452 gld. 63 kr. (Stavbeno gibanje.) Stavbeni mojster g. Vi). Treo je kupil parcelo mestnega sveta nasproti Ru-dolfinuraa po 13 gld. 80 kr. □ seženj. (Amerikanske novice) V Pittsburgu nameravajo ondi bivajoči Slovenci zidati lastno cerkev. Ker pa sami ne vzmorejo vseh stroškov, zato se po »Araer. Slovencu" obračajo do rojakov, naj jih gmotno podpirajo, da pridejo prej do svoje cerkve. Napravili so v ta namen loterijo. Srečke so po dolarji, razprodaja jih Josip Gorišek. — Misijon za Slovence se je vršil v Jolietu III. od 16.—19. marca. Razen domačega župnika g. Sušteršiša so pridigovali in spovedo-vali slovenski rojaki gg.: Bajec, Soluce iu Hribar. — Slovenec Jurij Vertin v Virgiuiji, Minn. si je pri delu zlomil nogo in se tudi sicer precej poškodoval. (Obešenega našel) je mesarski pomočnik Janez Kikel danes zjutraj ko je prišel v drvarnico svojega gospodarja bivšega hlapca Lenarta K on č ar j a. Obe-šenec je kakor se je razvidelo iz pos. knjižice, mesarski hlapec, doma v Koški poljani, Trebelovske občine pol. okr. litijskega, in 19 let star. Mrtveca so prenesli v mrtvašnico k sv. Krištofu. Uzrok samomoru je neznan. Narodno gospodarstvo. Chropinska sladkorna tvornica. Dne 21. t. m. smo mej brzojavi poročali, da je tvornica v konkurzu. Do 18. junija se imajo oglašati dolžniki. Komisar konkurzu je deželne vlade svetnik Lammel v Kromerižu. Ta novica sicer ne zadeva neposredno nas, toda osvetljuje tudi za nas važno resnico, kako nevarno in pogubno je za delavske stanove sedanje kapitalistično gospodarstvo. Vsled nemarnosti tvorničnega vodstva se sedaj 1700 delavcev vseh obupanih z nebrojnitni kmeti, ki so prodajali peso tvornici, vprašujejo v strahu: »Kaj bo iz uas?" Tvornico je ustanovil kardinal Fiirstenberg z nekaterimi plemiči, toda ko je jela nesti, so kardinala odrinili. Zadnja leta je bila tvornica najboljša trdnjava »dajčnacijonalcev", ki so z vsemi možnimi surovostmi napadali češko narodnost. Zadnji vodja Steffen je hotel proti pravičnosti in pameti prenaglo razširiti zavod, da je potreboval 10 000 met. centov pese na dan. Pokupoval je torej peso po celi Mo-ravi, na Ogerskem in Dolenjem Avstrijskem, in s tem, da je cent za 20 do 75 kr. dražje kupoval, je skušal uničiti druge tvornice. — To nesmiselno delovanje je provzročilo, da ima sedaj tvornica 1'4 milijonov goldinarjev vrednosti in 7-5 milijonov goldinarjev dolga. — Mej tem je 1200 malim kmetom dolžna 3 80.00 0 gld., kibodo vse izgubili. Vnebovpijoče! Iu sedaj ne vedo ubogi kmetiči, kaj naj bi storili za naprej. Kmalu bo treba zopet sejati peso, a — kdo jo bo kupoval? Ali bo tvornica še ostala? To so vprašanja, od katerih je odviseu obstanek več tisoč ljudij. Kapitalizma kruta roka je res grozovita! Praga, 25. marca. (Brzoj. por.) Občni zbor češke banke je sklenil, od čistega dobička 816.000 goldinarjev izplačati dividendo 15 odstotkov, to je 30 gld. za delnico. D u u a j , 25. marca. (Brzoj. por.) Kupec z usnjem S. Siisswald je propadel. Manjka 200.000 goldinarjev; mej temi 120.000 gld. na blagu, 80.000 denarnih dolgov. P 1 e n d s b u r g , 25. marca. (Brzoj. poročilo.) Sonderburška banka je naznanila konkurz. .Dozdaj se je baje določilo 2.040.000 mark primanjkljeja. Ker je mnogo ljudij iz nižjih stanov prišlo ob tem kantu ob svoj denar, vlada velik uemir v Alsenu. Državno pravdništvo je začelo preiskavanje. Telegrami. Praga, 26. marca. Moldava je čez noč silno narasla. Pred kraj Liben in deli mol- davskih otokov so pod vodo. Tudi iz drugih mest, Tešina, Litomerio, Pilzna se poroča, kako zelo voda narašča. Opatija, 25. marca. Prestolonaslednica-vdova Štefanija je nastopila danes na lojdo-vem parniku pot na vshod. Budimpešta, 25. marca. Pri nocojšnjem posvetovanju liberalne stranke je izjavil minister Banffy, naj se sklep magnatske zbornice glede vsprejetja Židov obravnava takoj v javni seji, ne da bi se preje izročil kakemu odseku in naj se potem pošlje neizpremenjen gor. zbornici. Celotnost načel je žaljena s sklepom gor. zbornice glede svobodnega izvrševanja vere. Poročilo gor. zbornice o tem načrtu slove, naj se v dol. zbornici izroči nauč-nemu ali pravnemu odseku. Vlada zastopa odločno načela, izražena v njem in jih hoče spraviti do zakonite veljave. Budimpešta, 26. marca. V zbornici poslancev naznani predsednik , da je nedavno v Nitri izvoljeni poslanec in državni tajnik Latkozy odložil svoj mandat. Poslanec Paz-mandy je našteval razne kričeče nezakonitosti, ki so se vršile pri tej volitvi, vzlasti se je kršil tudi zakon o nedotakljivosti poslancev ter poživlja predsednika, naj proti temu varuje svobodo poslancev. Monakovo, 24. marca. Naučni minister dr. Miiller jo po 3. uri popoldne umrl. Berolin, 25. marca. Včeraj se je s posebnim vlakom peljalo nad 300 poslancev državnega zbora, poslaniške in gospodske zbornice v Friedrichsruhe častitat staremu Bis-mareku. Brzojav poroča, da so bili obligatni govori naudušeno vsprejeti; novega se ni povedalo nič. Bismarck je opozarjal, naj narodnostna ideja strankarske nadkrili in naj zveznih držav vlade sodelujejo z osrednjo državno vlado. Berolin, 25. marca. Nord. Allg.-Z. potrjuje, da je imenovan baron Saurma-Jelč za poslanika v Carjem gradu. Berolin, 26. marca. Cesar je odpotoval s prestolonaslednikom v Friedrichsruhe, od koder se zvečer vrne v Berolin. Kopenhagen, 25. marea. Ministerski svet je sklenil, da bodo volitve v zbornico 9. aprila. — Vodja nravstvene policije se je danes dopoludne z revolverjem umoril. Madrid, 24. marca. Uradni list „Na-c.ional" pozivije narodovo domoljubje, da se omogoči mir in zboljšanje gospodarskih razmer in da bo vlada mogla zatreti upor na Kubi. Konservativna stranka bo rabila vladno oblast po svojih izkušenih načelih. Madrid, 24. marca. Maseni so napadli španjsko trdnjavo pri Rio Oro na zapadnem afriškem obrežju; toda posadka jih je odbila. Madrid, 25. marca. Konservativci so se včeraj posvetovali. Njihov voditelj Silvela se je izrazil, da je novo ministerstvo neugodno za konservativno zvezo. Vender je svetoval svojim prijateljem, naj podpirajo vlado. Rim, 24. marca. „Ag. Stef." poroča danes iz Masave : General Baratieri je prišel s svojimi četami v Senafe, da prehiti Ras Mangaša, ki se vkljub povelju noče razorožiti in mirovati v Agame. Verviers, 24. marca. Vodja tukajšnje velike predilnice Simonis je naznanil zastopnikom stavkujočih delavcev, da zapre tvornico, ker se branijo vsprejeti njegove predloge. S tem je 1100 delavcev brez dela. Lens, 25. marca. Pri socijalno-demokra-tičnem shodu, katerega se je vdeležilo 2000 oseb, mej njimi soc. poslanec se je postavil revolucijsk program proti vladajoči meščanski stranki. Nesreče. London, 25. marca. Strašen vihar je divjal včeraj in po noči na obrežju. Več ladij je razbitih mnogo ljudij je ubilo. Ladija Najbolje priporočena Menjalnica bančnega zavoda >Vien, za preskrbljenje vaeh J ~ HEzCn Schelhammer & Schattera „North-Star", ki je bila na potu v Hamburg se je razbila ob otoku Wight. Poleg tega se je več ljudij po deželi pobilo, ker so se podirale hiše. Denyer, 25. marca. St. Jameški hotel je zgorel; štirje gasilci so pri tem izgubili življenje. Mnogo gostov se je komaj rešilo. Kolin, 25. marca. „Koln. Ztg." poroča iz Milana, da je bil sinoči hud potres na jugu od Bolonije v vasi Fibrano ob Monte Fretto. Deset hiš se je podrlo. Stanovalci so se še srečno rešili. 40 ljudij je izgubilo vse svoje imetje in so brez strehe. Hennebergova svila — pristna le, ako se naroči neposredno od moje tovarne — orna, in barvena, od 35 kr. do gld. 14-65 meter, — gladka, progasta, križafta, vzorčasta, damasti itd. (okoli 240 raznih kakovosti in 2000 raznih boj, vzorcev itd.) poštnine m carine prosto na dom. Vzorci točno. Dvojni pismeni porto v Švico. Tovarne za svilo G. Hennetoerg 43 (o. in kr. dvorni zalagatelj) v Curlhu. 17-5 1 Vremensko sporočilo. a ct o Cas Stanje Veter Vreme a S S opazovanja zrakomora T mm toplomera po Celziju "o <*> I S n 24 7. u. zjut. 2. n. pop. 9. t. iveč. 735-8 733 7 732-1 —1-0 10 0 60 sl. vzh sl. jzapad oblačno n ii 0 00 25 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. iveo. 730-2 725-6 721-1 4-0 88 8-0 sl. jzap. zm. jzap. n oblačno dež n 25-5 dež vuujn nciu^uiuuuiu v»» za 0-2 in 1-0° pod normalom. Umrli ho: 22. marca. Apolonija Mali, delavčeva žena, 49 let, Frančiškanske ulice 6, jetika. — Rudolf Vider, železniškega uslužbenca sin, 2'/s leta, Kurja Vas 14, božjast. — Andrej Logar, umirovljeni uradnik, 80 let, Turjaški trg 7, ostarelost. 23. marca. Jožefa pl. Bacho, uradnikova vdova, 97 let, Kolodvorske ulice št. 19, ostarelost. — Pavel Potrato, pristava sin, 8 mesecev, Mestni trg 23, oslabljenje. V bolnifinici: 21. marca. Janoz Kovač, Žagar, 53 let, caroinoma hepatis. 22. marca. Matevž llabe, gostač, 25 let, jetika. 23. uiarca. Janez Pebani, delavec, 66 let, carcinoma hepatis. V hiralnici: 24. marca. Karol Petaver, gostač, 60 let, pvaemia. Eksekutivne dražbe. Jak. Bukovca iz Osojnika zemljišče (960 gld.) dn<5 29. marca (druga) v Metliki. Marjete M a j e r 1 e ornož. Barič iz Trga (radi terjatve 200 gld.) posestvo (675 gld. 50 kr.) dne 5. aprila in 8. maja v Črnomlju. Jan. Jakopiča iz Lužarjev zemljišče (3430 gld.) in pritikline na Hribu (95 gld.) dne 23. aprila in 28. maja v Vel. Laščah. Jurija F lajn i ka iz Hrasta št. 11 zemljišče (600 gld.) dne 5. aprila in 8. maja v Črnomlju. Frančiške M o h ar iz Klanca zemljišče (615 gld.) dne 1. aprila in 6. maja (preložitev) v Kranju. Fr. G r e g o r c a iz Mač (radi terjatve 200 gld.) posestvo (1831 gld.) dne 22. aprila in 27. maja v Kranju. Franc Rade 1 na iz Ponikve zemljišče (620 gld.) dne 27, marca in 27. aprila v Trebnjem. Ant. C e r a r j a iz Spod. Jarš zemljišče (2075 gld.) dne 29. marca in 30. aprila v Kamniku. Prim. Dolinska s Studenca zemljišča (300 gld., 55 gld. in 35 gld.) dne 29. marca in 30. aprila v Kamniku. Marije Črešnovar iz Vel. Trna zemljišči (88 gld. in 1117 .gld. 60 kr.) dne 3. aprila in 4. maja na Krškem. Zahvala. 198 1 Ob priliki prerano umrle mi soproge, oziroma matere, gospe Alojzije Petcosig izrekam vsem, kateri so pokojnico mej njeno boleznijo obiskali ali jo spremili k večnemu počitku, posebno pa darovateljem veneev, svojo najsrčnejšo zahvalo. V Ljubljani, dne 26. marca 1895. Bogomir Petcosig. Navadni vrtnar ali v vrtnarstvu dobro Izurjeni mož, kateri tudi nemški govori, se takoj sprejme. Prošnje s prepisi spričeval, katera se ne vračajo, z napovedbo je ii samski ali oženjen, naj se pošljeio oskrbnlštvu graščine Novooelje, poita Zaleo, Štajersko. 199 1 Razpis službe. Na Vrhniki izpraznjena je služba občinskega tajnika z letno plačo 550 gld. Znauje slovenskega in nemškega jezika v pismu in besedi je pogoj. Ponudbe z dokazili zmožnosti in dosedanjega službovanja do 15. aprila letos na županstvo na Vrhniki. 200 3—1 Lekarna Trnk6ozy. Dunaj, V. S Medicinalno olje iz kitovih jeter. CJRilbje olje.) Priznano najbolje učinkujoče in pristne vrste, vedno sveže v zalogi. Steklenica z navodilom o porabi 60 kr.. dvojna steklenica 1 gld., 12 malih steklenic 5 gld. 50 kr, 12 velikih steklenic 10 gld. Dobiva se pri 563 21 Ubaldu pl. Trnkoczy-ju lekarnarju v Ljubljani. Pošilja se x obratno pošto. Lekarna Trnk6ozy v Oradou. Št. 2406. Razpis. 192 1-1 Vsled sklepa visokega deželnega zbora kranjskega razpisuje podpisani deželni odbor ustanovo 600 gld. za doktorja vsega zdravilstva, ki bi se hotel posvetiti psihiatriji ter izvežbati v tej stroki na dunajski psihiatrični kliniki. JJotičiiik bi se moral zavezati, da bi v slučaju potrebe po jeduoletuem vežbanju stopil v deželno službo. S spričevali podprte prošnje, v katerih se mora dokazati tudi znanje slovenskega in nemškega jezika, naj se pošljejo do dne 10. aprila 1895 podpisanemu deželnemu odboru. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 11. marca 1895. 191 3-2 oCdravnifi 2>r- cJCeriBeri cfioršfner v OfadališfiiR ulica R Ris. štev. 3, 2. nadstropje oznanja, da ordinuje od zdaj od jo—jj. ure dopoldne in od 2—3. ure popoldne. A cffiazlične rastline, Korenine, A A 3 d 166 5 luGje in semena Kupuj* j!! s Radi opustitve zaloge A razprodal bodem 193 3-2 « po tovarniški ceni. Albin Achtschin trgovina z železnino v lijublj»iii, Gledališke ulice 8. m a j s Is a. t> o r k a. Dne 26. marca. Skupni državni dolg v notah.....101 gld. Skupni državni dolg v srebru.....101 , Avstrijska zlata renta 4%......124 „ Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 101 „ Ogerska zlata renta 4%.......124 „ Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . 99 „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1083 „ Kreditne delnice, 160 gld............408 „ London vista...........122 „ Nemški drž. bankovci za 100 m.nem. drž. velj. 59 „ 20 mark............11 „ 20 frankov (napoleondor)............9 „ Italijanski bankovci........46 „ C. kr. cekini......................5 „ 45 kr. 60 „ 60 „ 15 „ 10 „ 75 „ 60 „ 95 „ 98 „ 71\a„ 22% „ 7h „ Dne 23. marca. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 152 gld. 50 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 164 „ 75 Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....197 „ 50 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 99 „ 25 Tišine srečke 4%, 100 gld.......152 „ 50 Dunavske vravnavne srečke 6 % ... . 133 „ 75 Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . 108 „ 25 Posojilo goriškega mesta.......111 „ 25 4 % kranjsko deželno posojilo.....99 „ 25 Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% 99 „ 90 Prijoritetne obveznice državne železnice . . 224 „ 50 „ „ južne železnice 3% . 178 „ 60 „ „ južne železnice 5% . 134 „ 50 „ „ dolenjskih železnic 4% 98 „ 50 kr. Kreditne srečke, 100 gld........ 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Rudolfove srečke, 10 gld..... Salmove srečke, 40 gld...... St. Genčis srečke, 40 gld..... Waldsteinove srečke, 20 gld. . . . Ljubljanske srečke....... Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba . Montanska družba avstr. plan..... Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . Papirnih rubljev 100........ 200 gld. — kr. 150 — 17 76 23 75 71 — 72 75 53 50 24 50 174 — 3490 — 552 — 113 90 84 50 89 10 168 — 131 n 75 n Izdajatelj : Dr. Ivan Janeiič. Odgovorni rrednik : Andrej Kalan. Tisk .Katoliške Tiskarne'4 v Ljubljani.