St. 256. V Ljubljani, petek dne 8. novembra 1918. Leto II. NAPREJ Mo iostaiste socialno demokratične stranke. Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan popoldne. » OredulitT* Ib upraTntSUo * Ljubljani, Franci* Uk n« k ■ ulica itev. 6, L nad*t». Učiteljsk* tilkarna. Naročnina: po poSti i dostavljanjem na dom »a celo leto X 42’ , ia pol '1 e ta K 21—, ut četrt leta K 10-50, za mesec K 3 50. Z* Nemčijo celo leto K 48, la ostalo tujino in Ameriko K 54. 'ijs*er*tl: Snostopna petit vrstica 30 t; pogojen proator KI' — ; razglasi io po*laa« v reti ca po 60 y; večkratne objave po dogovoru primeren popu»t Reklamacije ta lul .e poštnine pro»te. Posamezna Številka 20 vinarjev. Bodimo si svesti velike dobe! Presenetil nas je čas, v katerem kažejo dogodki, porajajoč se z veliko silo in velepotez-nostjo, kakor je ne pozna svetovna zgodovina, tako presenetljiva dejstva, da je treba vsakemu posamezniku obilo pažnje iti previdnosti, če jih hoče prav razumeti. To pa velja v posebni meri še za delavske politične in strokovne organizacije, ki morajo ves svoj vpliv in vso svojo moč posvetiti razvoju sedanjih in bodočih dogodkov in jih prikrajati po svojih interesih. Socialno demokratična stranka stoji pred čisto novo dobo. Cas teorij, resolucij, kompromisov je minil; kar je bilo merodajno za predvojno dobo, ko je tekel voz svetovne zgodovine, zastražen po izvestnih gospodujočih mogotcih in gospodarjih reda in sistema, kar je veljalo še za vojna leta, ko je imel kruti militarizem v obliki pikelhaube in meča vso javnost in javno mnenje v svoji oblasti, je pripadel minulosti. Veliki prevrat v dosedanjem političnem in gospodarskem ustroju, ki je izšel deloma iz revolucionarne Rusije, deloma iz splošnega poloma militarističnega moloha pri centralnih državah, ta veliki prevrat ne pripušča več teorij in razgovorov, marveč zahteva dejanj; krepkih in odločnih. Proletariat, bodi si svest te svete dobe, ki ti prinaša svobodo in da ti jo prinese tipaj z vso svojo vztrajnostjo. Na delo pa je iti oprezno in previdno. Nasprotnike, ki jiii ima delavsko ljudstvo vse polno, pri nas nič manj kot po vsej ostali Evropi, je treba zasačiti na pravem mestu in o pravem času. Potrebno je že sedaj, da smo na bodoče dogodke pripravljeni, s trdno vero in pravičnim srcem, kajti, da pride pravična stvar do veljave in uresničenja, nam priča Rusija, ona dežela, o kateri so nam pravili, da je najbolj nazadnjaška in najbolj meščanska. Ideje iz te države, ki so se rodile v krvi in borbi zadnje revolucije, preplavljajo polagoma kot nevidne e-lektričnc iskre zapad in prekrajajo naš gnili socialni in državni red. Mnogo je v rešitvi razrednega vprašanja ruski boljševizem že rešil. Doprinesel je velikanske žrtve, ki so bile tudi za nas, in upamo da so nas približale ciljem Ruski delavec, kmet in vojak je prelival svojo kri tudi za nas, za zapadnjake. • Kaj se zgodi v centralni Evropi, kjer je napetost med socialističnim in nesocialističnim prebivalstvom največja, utegnemo le slutiti. Gotovo pa je, — o tem govori in si šepeče politično ozračje — da bomo morda kmalu, kmalu priča velikim dogodkom, ki se že pojavljajo iz nemških primorskih mest. Morda se še varamo. morda tudi ne, čutimo pa, da je kapita- LISTEK. Nekaj iz domače zgodovine. (Dalje.) Kmečki upor lota 1478. na Koroškem. 2e za Friderika lil. so jeli tuintam kmetje premišljevati o svojem žalostnem položaju; pritoževali so se na Klas, mrmrali, pretili, se ustavljali tlaki, odrekali gospo* ski (lavStine. Zlasti so kmete razburila bremena, katera so jim za slučaj Siiu naložili na velikem deželnem zboru leta 1470. v Vciikoveu; določili so, da mora vsak deseti kmet prijeti z.i orožje m vsakih pet kmetov oborožiti in hraniti, šes ega možu ali mora ce|0 vsaka hiša poslati po enega bonlca in da mora vsak stanovalec _ tudi -otrok, posel ... berač plačati „a teden nekaj beličev »turškega d a v k a«. Tako je začelo še leta 1470. nevarno vreti med koroškimi kmeti. Naglo sc je širilo gibanje. Uprli so se sedaj tu, sedaj tam, pridružili so se jim kmalu podložniki bližnjih krajev, tudi samostanskih in drugih cerkvenih Podložnikov se je polastil uporni duh. Med tem so prišla ližem mnogo bliže svojemu padcu. Klic po republikah, po splošni, enaki in tajni volilni pravici, demokratiziranje vlad in najvišjih instanc sploh so vidna znamenja za novo dobo. In delavstvo samo bo moralo razbiti okove in zadihati svobodo; zgled daje proletariatu ruski delavec. Delavci, zaupajte v svojo moč, zaupajte v moč proletarskih, socialističnih idej, verujte v zmago pravičnosti in smatrajte boj proti vsem, ki vam hočejo v tej veliki dobi boja za demokratizem škodovati, kot resen. Prišel je čas, ko mora roditi velika doba tudi velike dogodke; sedaj ko dobiva vsak narod svojo državnost in svobodo, mora dobiti tudi delavstvo in vsak, ki se čuti socialno tlačenega in zatiranega, svoje socialno odrešenje, da bo živelo v politično enakopravni in svobodni človeški družbi v gmotnem oziru srečno in zadovoljivo vse svoje kratko življenje. »Socialna skrb*. »Narodno vječc« v Zagrebu je odredilo, da si začasno posamezne pokrajine v državi SHS izberejo svoje uarodne vlade. Med oddelki, ki naj spadajo v področje narodnih vlad, vidimo tudi povsod oddelek za socialno skrb. Vodstvo tega oddelka je prepuščeno skoro povsod zastopniku socialno demokratične delavske stranke, tako za Slovenijo sodrugu Antonu Krista-n u, za Banovino sodrugu V i 1 i m u B u g š c k u, za Bosno in Mercegovino tamojšnja stranka se ni odločila zastopnika; za Dalmacijo pa se je poverilo zastopstvo demokratičnemu politiku Grisogognu. Vprašanje nastaja, kakšne naloge ima oddelek za socialno skrb v narodni vladi? Velike so; zato jih poglejmo nekoliko. V prvi vrsti je skrb za mladino. Dalje: Otroško varstvo, (varstvo mater, dojenčkov in malih otrok) v socialnem in pravnem oziru; naprave za mladino (otroški vrtci, zavetišča itd.); skrb za sirote, nadzorstvo nad deco v tujem oskrbstvu; svetovanje, kakšen poklic naj si i/,bere šoli odrasla mladina, skrb za mladino, ki se uči kake obrti ali dela kot pomožno delavstvo v tovarnah itd. Skrb za zanemarjeno mladino sploh in izvrševanje državnega nadzorstva nad zavodi in napravami v varstvo zanemarjene zapuščene mladine (otrok in mladostnikov) je tudi važno delo »socialne skrbi«. Dalje: Organiziranje, pospeševanje in nadzorovanje naprav, ki se pečajo z otroškim varstvom in skrbjo za mladino. Dalje: Ureditev in nadzorovanje zapornih kazni nad mladostniki in skrb za odpuščene kaznjence. V drugi vrsti spada v to področje organizacija in pospeševanje zasebne dobrodelnosti in boj zoper be-raštvo ter ureditev ciganskega vprašanja. ■i. i " t "i ~ rr ' . . ' n N— poročila iz Švice in z Nemškega, da se ondi puntajo kmetje iu da so se Švicarji popolnoma osvohodili, vsled takih poročil se ie tudi naših kmetov polastila enaka želja. 'J l.eta 1478. so se zbrali kmetje na Zi^/i in v sosednjih krajih ter so napravili »punt«, ki se je bliskoma razširil, narasla je kmečka zveza kmalu tako kakor po-točič ob hudi uri. Zasadili so v tla dva droga in nanja privezali počrez gol meč; potem so stopali mož za mo-žem pod meč, polagali nanj prste in prisegali zvestobo »puntu«. Oorje mn, kdor ni hotel potegniti ž njimi, gorje duhovniku, ki ne bi hotel oznaniti »punta« s prižnice! Bežati so morali duhovniki in sodniki. Starih časov, so si zaželeli in so zato zahtevali, da bodo sami razsojali prepire med družbeniki, zakaj gospoda je krivična. Zato so kmetje sami volili kmečke sodnike. Tudi župnike so hoteli sami nastavljati in odstavljati. Kako so pač prišli do tega ubogi, duhovščini nad vso pokorni kmetje? Cisto naravno. V cerkvi je tedaj vladal velik nedostatek. Duhovnik, ki je hotel imeti boljšo iaro, jo je moral drago kupiti. Zgodilo so je tedaj, da marsikak župnik ni nikdar videl svoje župnije, pač pa je vlekel njene dohodke. Razumevno ie, da se ni mogel Velike važnosti je dalje skrb za vojne invalide in za svojce po padlih vojščakih. Posredovalnice dela za invalide, ki naj bodo obenem tudi posvetovalni organi za le-te v vseh ozirih. Socialno za v aro v a n j e mora imeti v tem oddelku energičnega zastopnika in pospeševatelja. Obrtno delavno pravo in varstvo delavcev, posredovanje dela sploh, skrb za ljudi brez dela in varstvo izseljencev — vse to važne točko oddelka za socialno skrb. Za sedaj je tu tudi še briga za begunce, to je za vse one begunce, ki se nahajajo šo na tujem in morajo priti domov. Pod socialno skrb spadajo tudi vse zadeve obrtne inšpekcije, dela v domači obrti in otroškega dela itd. Seveda je važna točka tudi s t a n o v a n j s t v o t. .i. nadzorstvo nad stanovanji, pospeševanje in nadzorovanje splošno koristnih stanovanjskih zadrug, sodelovanje priskrbi za stanovanja v področju državnih podjetij ter sodelovanje pri zakonodaji glede stanovanjskih postav. Iz tega, kar smo tu na kratko navedli, je posneti kako velik delokrog ima oddelek za socialno skrb; je pa še nešteto stvari, ki spadajo v to področje. Ako se najdejo za te oddelke povsod pripravni ljudje, izvršili bodo ogromno delo v blagor prebivalstva naših krajev. Dosedanje evropske vlade se s terni vprašanji doslej niso veliko pečale. Avstrija je n. pr. šele z odlokom z dne 27. dec. 1917. ustanovila ministrstvo za socialno skrb. Značilno je, da je bila prva skrb ministra za socialno skrb v Avstriji, Mataja, kakšne »porte« bodo nosili njegovi utaiiniki, in odredil je tudi 27. decembra, da naj bodo te »krapprot«. Upajmo, da se pri nas kaj takega ne zgodi! Objave Narodne vlade. Št. 36.245. Poziv. Narodna vlada SMS v Ljubljani je sklenila, da ostanejo vsa dosedanja zakonita določila in dosedanji oblastveni ukazi glede prometa z živino v moči tudi še za naprej. Vnovčevalnico za živino in mast v Ljubljani je prevzela Narodna vlada SHS in bo ta delovala nadalje kot dosedaj, vsled česar ostanejo vsa določila in naloge »Vnovčevalnice za živino in mast« tudi odslej v moči. Vnovčevalnica za živino in mast obdrži torej monopol za nakup klavi živine in ima pravico predlagati tudi prisilne rekvizicije pri političnih oblastvih. Tudi glede plemenske živine ostanejo dosedanja določila v veljavi. Kdor bi se ne pokoril dosedanjim zakonom in oblastvenim ukazom, zadenejo ga iste kazenske posledice kot začasa prejšnje vlade. Kmetovalci! Narodna vlada SHS v Ljubljani Vas poživlja, da v teh težkih časih storite vse potrebno, da dobi »Vnovčevalnica« za ljudsko prehrano potrebno živino, '•.'ino bodo določevali za oddajo zaupniki »Vnovčeval-nicc« in sicer na tisti način, kot so jo določevali prej. brigati dovolj za versko iu duševno življenje svojih faranov tak župnik, ki ni nikoli prišel v svojo iaro: pa če bi bil tudi prišel, kako naj poučuje ljudstvo, katerega jezika večinoma ni znal. Med slovenskim kmetom so prepogosto bivali nemški in laški duhovniki, ki jih kmet ni maral. Zaradi tega so zahtevali kmetje, da se njim prepusti in izioči oblast nad župnijami, da jih podele onemu, ki jih je vreden in je ugleden duhovnik. Otresti so se hoteli kmetje vseh bremen. Za vsak okraj so si izbrali svojega glavarja. Cesarjevemu povelju. da naj se razidejo, se niso udali. nego so razširili svojo zvezo črez vso koroško deželo. Prav ta čas pa se je bližala Trbižu turška drhal črez Predel. Puntarji so sklenili, da pobijejo Turke. Na ta način potem lahko porečejo, da so kmetje oteli deželo, ne pa gospodje. Tri tisoč mož se je zbralo pri K okove m pod kmetom Matjažem. Toda dan pred prihodom Turkov je večina zbežala, saino 600 mož jo ostalo. Turki so jih zajeli zgoraj od vrha in spodaj od Žilice ter jih nekaj posekali, nekaj pa polovili; le malo jih je ušlo. Punt je bil uničen. Po odhodu Turkov so še gosposke polovile mnogo kmetov, jih zaprle v temnice grajske, mučile ter mnoge obsodile na smrt. Kmetovalci oddajte zaupnikom »Vnovčevalnice« živino, ki jo morete količkaj pogrešati. Ako se ne bi dobilo za civilno prebivalstvo dovolj klavne živine, bi utegnili nastati nemiri, kar bi bilo v splošno škodo in splošno nevarnost. Dobave i:vine za armado odpadejo, ter bo Stak treba odslej mi 'j živine oddajati, kot je bilo treba prej. Kar pa bo zaht' - 8>a »Vnovčevalnica« živine, se mora brezpogojno oddat! ker bi se sicer morale neljube rekvizicije po dose-danjjT načinu. Narodna vlada SHS v Ljubljani upa, da ne bo pofrcbm izvrševati prisilnih rekvizicij, ter da bo ljudstvo samo uvidelo, da je treba ljudsko prehrano vzdržati. »Vnovr va!:iica« bo storila kot dosedaj tudi naprej vse, da se živinoreja ohrani in tudi pospešuje, ter da se ne bo jemala /ivi ia, ki je za pleme brezpogojno potrebna. Narodaa \!ada SHS. v Ljubljani, dno 5. novembra 1918. IV - rjf.nik za prehrano: Dr. Ivan Tavčar, s. r. * Poziv poverjeništva za promet Ker bo naša država potrebovala za prometno službo izredno veliko število uradništva, se poživljajo vsi reflek-tantje za uradniško-prometno službo (pri železnicah, pošti in brzojavu), da se nemudoma priglase pri poverjeništvu za promet, ker se v kratkem otvorijo tozadevni tečaji. Ljubljana, dne 7. novembra 1918. Poverjenik narodne vlade za promet. Vojna poročila. Na zapadni ironti se Nemci nadalje umikajo. Berlin, 7. novembra. (Uradno.) Severovzhodno od Oudenaardena so Francozi udarili črez Escauto. V protinapadu smo jih vrgli nazaj. Med Escauto in Oiso je sovražnik poskušal preprečiti, da bi mi po načrtu nadaljevali 4. t. m. začeto gibanje. Izvajal je ljute napade, katerih težišče je ležalo severovzhodno od Valenciennesa na jugu od ceste v Mons pri Bavayju ter pri Aulneyeju ob Sambri. V težkih premenljivih bojih so naše čete kljubovale sovražnemu navalu. Sovražnik je zvečer stal pri Ouievraiuu ter ob zapadnem robu Bavayja, vzhodno od Aulneyja ter zapadno od La Capelle. Med Oiso in Aisno je nasprotnik dosegel črto Vervins-Rozov. Ob obeh straneh Rothela je te črte prekoračil in zvečer stal ob črti Wasigny-Navien Porcien ter vzhodno od Tourterona. Med Aisno in Mozo nam je sledil do Vendressa in Mou-zona. Na Mozinem vzhodnem bregu je Amerikanec nadaljeval svoje ljute napade. Posrečilo se mu je razširiti svojo predmestje vzhodno od Duna. Ustavili smo ga v gozdovju vzhodno od Murvauxa in Fontainesa. Italijani izpustili ujete divizije. Dunaj, 7. novembra. (K. u.) Italijansko vrhovno poveljstvo je na že objavljeni protest armadnega višjega poveljstva odgovorilo, da bo 34., 41. in 51. pehotne divizije ter 12. konjeniško divizijo, ki se umikaji v polnem redu, zopet izpustilo na svobodo ,da bodo mogle nadaljevati povratek, potem ko jim je zaseglo vojni materijal in pa štirinožce. Z ozirom na to, da so pota v slabem stanju, bode italijansko vrhovno vojno poveljstvo tem četam zavračanje v splošnem najbrž odprlo ceste po dolini Bele. — Sklicevanje italijanskega vrhovnega vojnga poveljstva na klavzulo pogodbe za premirje v svrho, da opraviči zasego materijala in konj, sicer ni popolnoma utemeljeno, vendar v sedanjih razmerah ni mogoče zoper ta ukrep vložiti novega protesta. Politični pregled. = Čehoslovaki in Srbi branijo Ljubljano. Narodna vlada v Ljubljani je prevzela v svojo stražno službo močnejše oddelke čehoslovaške legije pod stotnikom Huso in srbsko legijo pod vodstvom podpolkovnika Stjepana Švabiča. = Boroevič priznava jugoslovansko armado. Kakor poroča ljubljanski kor. urad, je Krvavo so torej plačali kmetjo svojo željo po osvoboditvi. In tudi pod cesarjem Maksom I. se ni njihov položaj izboljšal, ampak celo poslabšal, posebno vsled nesrečne vojne z Benečani; cesarski in beneški vojaki, pa tudi Turki so drli drug za drugim po naših pokrajinah in mučili ubogega slovenskega kmeta. 'I rgovina je bila proti morju zaprta na škodo kmetom, ki bi bili sicer kaj izkupiii. Maks I. je prepovedal kupčevanje po kmetih in naseljevanje kmetov po mestih. Davki pa so rasli dan-nadan. Cesar je hotel ohraniti debele gozde in je zapovedal, da kmetje ne smejo več sekati gozdov in delati lazov; množila se je odslej divjačina in delala kmetom škodo, in lovci so jim bili vedno za petami. Pač so se podložniki pritoževali; a vse pritožbe niso izdale skoro nič; rad bi bil cesar pomagal kmetom, pa ni mogel, ker so imeli večji graščaki (stanovi) vso oblast, a tem se ni mudilo, da bi odpravili krivice, ki so jim bile le na korist. Graščaki so celo tožili cesarju kmete, da so nepokorni in da se je bati upora; toda tlačili in žulili so dalje in jih tako sami silili k večjim in manjšim ustajam. rn-iiip ^ feldrnaršal Boroevič včeraj na čete Soške armade izdal nastopno povelje; Častniki in moštvo vseli čet, pripadajočih Jugoslovanski državi, so upravičeni nositi kokarde Jugoslovanske države. — Celje v slovenskih rokah. Predvčerajšnjim je prevzel vladni komisar Narodne vlade mestno občinsko upravo v Celju. Vojaki Narodne vlade so razobesili na mestni hiši narodno zastavo; nemški občinski odbor je nato odložil svoje funkcije in celjski župan dr. pl. Ja-bornegg je odstopil. Narodni svet jc nato sklenil, da prevzemi Narodna vlada občinske posle. Ponoči je prišel vladni komisar dr. Lukan v Celje. Včeraj ob osmih jc bila občinska uprava izročena Narodni vladi. Nato se je izvršila velikanska narodna manifestacija, katere se je udeležilo nad 15.000 oseb. Kalija krši suverenitelo Jugoslovije. Deputacija Narodne vlade v Ljubljani se je včeraj podala v Postojno, da italijanskem pav-lamenterjem izroči protest, da bi se pogajali z bivšim armadnim poveljstvom, katerega sploh več ni. Deputacija bo protestirala proti vsakemu kršenju suverenitete jugoslovanske države. = Srbi prihajajo na pomoč. Odbor Narodnega vječa v Osjeku poroča, da je dospel del jugoslovanske legije, ki je bila sestavljena v Ameriki, v Mitrovico, drugi del pa je tudi že prekoračil Savo pri Jarku ter mesto zavzel. Srbske čete prodirajo v Srijem v treh smereh. Odposlanci Narodnega vječa SHS, ki so bili odposlani, da zaprosijo srbsko vojsko za intervencijo, v Valjevo k poveljništvu 1. srbske armade generalu Stuževiču, je ta sprejel in jim obljubil, da se jim bodo izpolnile želje. = Ogrski štabni častnik v Ljubljani areto-van. Budimpeštanski »Nyolzorai Ujsag« poroča, da so ogrskega državnega poslanca barona Kazyja v Ljubljani aretirali. Baron Kazy je v družbi ogrskih poslancev potoval na italijansko fronto, trite trt na 11. ponoči poslalo nastopno brzojavko; »1 ogon za premirje med Avstrijo in entento nas silno, da v varstvo svojih deželnih mej pošljemo čete na severno Tirolsko. Hkrati naj te čete pomagajo odtok razpuščenih delov av-striiske p.rmade rpvnati na vzhod in deželo obvarovati j neugnanosti. Naše prednje straže prekoračijo mejo dne | 5. novembra. Sledile jim bodo močift sile. Prihajamo kot i prijatelji in pričakujemo, da nam pri našem gibanju nem-| sko-avstrijski državni svet ga je obžalovaje vzel na zna-oblasti ne bodo delale zaprek. Ko bi se kaj takega vendarle zgodilo, imajo naše čete ukaz, si utreti pot s silo orožja. — Poveljujoči general Krafft von Dellmensingen.« — List dostavlja: Premirje z entento je sklenjeno in nem-ško-avstriski državni svet ga je obžalovaje vzel na znanje. Pogoji se izvajajo. Tirolska že ravna po njih. Prebivalstvo samo pa bo z ozirom na zle dogodke, ki so se pripetili mnogokod na Tirolskem, prihod rediteljskih čet v interesu ‘dežele in dotekajočih trum, ki same hudo trpe zaiadi neieda, pa naj pripadajo katerikoli narodnosti, le pozdravljalo . = Bavarske čete vdrle na Solnograško. Solnograd, 6. novembra. (K. u.) Danes popoldne so semkaj prispele bavarske čete. Močne so za približno 2 bataljona. Hotelo se je nadaljevali potovanje v gorovje. Vodstvo vojnih transportov je odreklo j)revoz. Na to se je pri vojaškem štacijskem poveljniku zglasil neki bavarski častnik in je zahteval, da se bavarskim četam dovoli vožnja po železnici. Vojaški štacijski poveljnik ni privolil in je, ko je častnik pri svoji zahtevi vztrajal, protestiral proti temu, da bi bavarske čete potovale dalje. Narodni svet je proti prehodu bavarskih čet protestiral pismeno. Nato so Bavarci vožnjo nadaljevali v smeri Schwarzach-St. Veit. = Položaj v Kielu. Wolfl‘ov urad poroča o položaju v Kielu: S pristojne strani smo izvedeli, da je vojaška zaščita Vzhodnega morja l>o mornarici docela vzpostavljena. Vse vojne ladje nosijo vojno zastavo. Gibanje med pomorščaki in delavci se je umirilo. Garnizijski moštvo si prizadeva zaprečevati nereduosii. Orožje se polagoma oddaja. Zasebne hiše In trgovine kakor tudi lazareti in bolnišnice niso trpele. Prehrana v vojašnicah in na ladjah se izvršuje na doslej običajni način. Prehranjevanje civilnega prebivalstva sc doslej ni motilo. V obratih še ne delajo. Prebivalstvo je mirno. — V Hamburgu v obratih stavkajo. Dogodile so se nerodnosti in nasilnosti. Podobno poročajo iz Liibecka. V nekaterih ladjedelnicah so se vršili izgredi, drugače pa je zasebna lastnina ostala nep.oškodavana in nedotaknjena. Prebivalstvo ni ogroženo. = Solnograški Narodni svet kliče Slovence na pomoč. Iz Solnograda je prispela Narodnemu svetu v Ljubljani ta-le zanimiva brzojavka v slovenskem jeziku: Salzburg, 3. November. 800.000 vojakov se približuje našemu mestu. Prosimo za živež za čete slovanske narodnosti. Pošljite pregledne organe, da se vaš živež razdeli samo slovanskim četam. Mi rabimo slovenski jezik namesto francoskega, da vam pokažemo čustva sosed nega prijateljstva. Mi smo si svesti, da ne ži vimo več v stari avstrijski državi. Salzburger Nationalrat. — Angleži prebili nemško fronto. London, 6. nov. (K. u.) Poročilo angleškega general nega štaba: V veliki bitki, ki smo jo pričeli med Sainbro in Escaute, se čete 3., 4. in i. britske armade, ki jih po večini tvori moštvo iz Angleških mest in grofij, bore proti nič manj nego 25 nemškim divizijam. Prizadele so Nemcem težak poraz in velike izgube na mrtvih, ranjenih in ujetih, kakor tudi na topniškem materijalu. Prebile’ so nemško obrambno črto na 30 milj dolgi fronti. Zaradi tega sijajnega uspeha se danes sovražnik umika na vsej bojni fronti. Vkljub trajnemu hudemu deževa-nju so naše čete ves dan zasledovale umikajoče sc sovražne sile in so vdirale v nasprotnikove poslednje straže, kjerkoli so poizkušale zadrževati naše prodiranje, ter so jim odvzele številne ujetnike. Na svojem umiku je sovražnik popustil cele baterije in velike množine vojnega materijala vsake vrste. = Nemški mirovni delegati. Iz Berlina poroča korespondenčni urad: Odposlanstvo, ki jc na zapad odpotovalo k Podajanjem o premirju, tvorijo nastopni funkcijonatji. m zavili tajnik Erzberger, general von Cundell, poslanik grof Oberndorff, general von VVinter-feld in kapitan Vanseloh. — d* Annunziv zoper VVilsona. Kakor po ročajo italijanski listi, je d’ Annunzio priobčil precej oster članek zoper Wilsona, kateremu očita, da hoče okrniti italijansko zmago. = Japonska sc oborožuje. V tajni seji ameriškega vojnega kabineta je interpeliral neki član predsednika, proti komu zbira Japonska strašne množine čet na svoji zah°'^ ■' ji. Pri Tokiju so zgradili 30 novih tvo izdelovanje topov. Ljudski shod v Mestnem domu. Za snoči sta bila sklicana v Ljubljani dva shoda. Socialni demokrati so sklicali ljudski shod v Mestni dom, gg. Hribar in Ribnikar pa v Unionsko dvorano. Oba shoda je policija prepovedala, sklicuje se na določbe zakona iz leta 1867. Z ozirom na policijske odredbe je policija mislila, da je to potrebno. Vprašanje pa je, če so take prepovedi piaktične. Za vzdržavanje reda je potrebno da se pusti svoboda, da se občinstvo organizira in disciplinira, ter dela po dogovorjenih načrtih. Zlasti pa je neumestno prepovedovanje shodov discipliniranim organizacijam in ljudem, ki prevzemajo odgovornost za red sami. V tako važnem trenutku mora priti do razgovorov, ugotoviti se morajo trenutni programi, ker sicer mora nastati anarhija, v kateri se pojavljajo logični izbruhi nejevolje in eventualno tudi najrazličneje strasti nebrzdano. Kaosu ne more biti potem kos nobeno nasilje, niti pametna beseda. V Mestnem domu sc je vršil zaradi tega le razgovor, ki je bil prav živahen. Otvoril ga je sodrug Relejan, ki je pojasnil stališče delavstva napram vladi, navajal njegove zahteve, ki so naš program. Nemogočih stvari ne zahtevamo, pač pa zahtevamo, da se za delavstvo stori v novi državi več. Ne potrebujemo anarhije, ni nevarnosti, a obenem si prepovedujemo prepovedovanje shodov, svobodo hočemo. Imamo svobodno državo, a kot delavski razred še nismo svobodni. Naša zaobljuba je, da je bila to zadnja vojna, v kateri je propal imperializem in kapitalizem. Situacija sicer ni razveseljiva. Danes smo hoteli govoriti o razvoju dogodkov in o vzrokih. Bomo pa govorili drugič. Vstopili smo v vlado brez kompenzacij, brez vezanih rok. Proletarijat bo diktiral, ne bo več suženj; proletarijat vsega sveta čuti enako in mu pošiljamo danes svoje pozdrave bratstva. Končno prečita še pozdrav jeseniških sodrugov, ki je bil sprejet z burnim odobravanjem. Sodrug Prepeluh pravi, da je hotel danes govoriti o socialnih nalogah delovnega ljudstva. Ker to ni mogoče, naj sc vrši vsekakor v nedeljo dopoldne zopet shod. Prepovedovanje shodov ni umestno. Zakaj nobena država, ki je dovoljevala svobodo ni propadla, pač pa vsaka, ki jo izvajala terorizem. Zgled nam je stara Avstro-Ogrska. Nadalje je govoril poverjenik za obrt in industrijo inženir g. Remec, ki je apeliral na delavstvo, da podpira vlado pri zgradbi nove domovine, ki nastaja iz razvalin. Sedaj smo v nevarnosti, imamo pa trdno voljo, da uredimo razmere tako, da se bodo sloji drug poleg drugega razvijali svobodno. Sodelovanje delavstva je potrebno, da bo mogoče preskrbeti prebivalstvo s potrebščinami. Ce bomo tako delali, zgradba ne bo trhla. Sodrug Cobal navaja, da jc delavstvo v vojni največ pretrpelo. Poglejmo v Zagorje in na Spodnje Štajersko, pa boste videli, koliko je delavstvo trpelo preganjanj, bede. Čakajo nas težki časi, upamo pa, d* bo boljše. Delavstvo je delalo in bo, toda tudi vlada mora storiti svojo dolžnost: preskrbeti mora živila za delavstvo. Organizirani delavci ne potrebujemo obran, ker poznamo svo-ie naloge. V zakonodaji bomo imeli težkoče, toda vedo naj vsi, da za nas ostane mednarodni program socialne demokracije. Sodrug Kocmur omenja, da so nas razmere nekoliko prehitele. Vsa bremena vojne smo nosili in se borili na dve fronti v vojski in proti kapitalizmu, a sedaj nas čaka boj za pravice, ki nam jih nihče ne prinese na krožniku. Svoj govor je končal s klicem- Živela svoboda, enakost in bratstvo. _ Končno izjavlja sodrug Petejan, da bo delavstvo tudi brez poziva storilo svojo dolžnost, toda delati moramo vsi, tudi inteligenca, ki sedaj postopa okolo. Da smo se odločili za sodelovanje z meščanskimi strankami*, io bilo težko, ker smo videli vso neodkritosrčnost tel; ljudi. Apeliramo pa tudi, da preneha kraja in ropanje nekih elementov, s katerimi treba odločno obračunati. Vsi govorniki so želi burno odobravanje in s klicem »živela socialna demokracija in svobodna republika« je zaključil sodrug Zore lepo uspeli razgovor. je vršil naslednjega dne, je bila dana od rudarjev zaupnica gosp. ing. Drolcu, ki vodi sedaj rudniško ravnateljstvo.. — Po odstranitvi gosp. Leillerja so se trezni in organizirani rudarji razšli, le nekaj mladih in ..neizkušenih fantov je odšlo v gostilno k »Logarju«. Tu so sc upijanili in odšli nato proti kolodvoru. Pri nekdanji nemški šoli jim je prišel naproti orožnik Koraš. Pa jih je nekaj časa po žandarski »pomirjeval« potem je pa oddal v gi učo teh fantov pet strelov. Težko ranjen je bil in je naslednjega dne umrl rudar J. Zupet, rudarja V. Klenovška so pa odpeljali težk r ranjenega v ljubljansko dež. bolnico. To je imelo za posledico, da so na cesti ubili razjarjeni fantje orožnika Ko:;.Sa, ki zapušča ženo s petimi otroci. — Tuše je ustanovil tudi odbor »Nar. Sveta«, ter »Narodna Obrana«, ki bo skrbela za red. Tudi smo manifestirali dne 29. m. m.; pa o tem prihodnjič. V nedeljo 10. novembra ob pol 10. dopoldne ljudski shod v Mestnem domu. Prebivalstvo Ljubljane in okolice! Resna doba nas kliče na resno delo. Razmere, v katerih živimo, so kritične in nujna potreba je, da se združijo vse sile! Anarhija ne sine nastati! Ob najvzornejšein redu pa zahtevamo ljudske svoboščine in pravice, svobodo in dobro socialno preskrbo. Naloga vseh državljanov je, da združijo svoje pravične zahteve do nove države v krepki, složni, a točno disciplinirani organizaciji. Državljani, zavedajmo se svobode in porabimo jo v dobrobit zatiranih in izkoriščanih slojev! V imenu ljudstva naj govore, njega zastopniki! Torej na snidenje v nedeljo! Organizacija. Seja načelstev Zvezo delavskih društev se bo vršila v nedeljo popoldne v uredništvu »Napreja«, ker je do-Poldne sklican ljudski shod v »Mestnem domu«. Odbornike vabimo, da se seje zanesljivo udeleže. J. Mlinar, predsednik. Ousek zaupnikov za posvetovanje o ustanovitvi dc-uvske zbornice ima svojo sejo v torek ob 7. zvečer v uredništvu »Napreja«. Dopisi. Iz Hrastnika. Dne 1. nnvpm, 4 . xi uvnii . novembra t. 1. popoldne so se za- čele zbirati tu po cestah gruče rudarjev ki so odkorakale nato pred pisarno rudniškega ravno m’. ■ i. > , .. . raV|'ateljstva in zahtevale odstop ravna elja gosp Leillerja. Qosp. dr. Rošu (s0(Jr Malovrh m bil v Hrastniku) in nekaterim treznim rudarjem k' so pomirjevali razburjene množice, se ima gosp. Leiller zahvaliti, da se ni zgodilo kaj hujšega. Na poziv dr. Roša I*", pH£el naproti orožnik Koraš. Ta jih je nekaj časa po -Narodne Obrane« ra kolodvor. Na shod", k* se Dnevne vesti. —Vse naročnike iz Vodmata, Zelene Jame in mesta, ki dobivajo Naprej po pošti, prosimo, da sami pošljejo naročnino, ker raznašal-cev še nismo dobili. — Ka) to pomeni? Za snoči v Unionsko dvorano sklicani javni shod, na katerem bi imela poročati gg. Ivan Hribar in Adolf Ribnikar, je policija prepovedala. Imaino torej pivo policijsko prepoved shoda v »svobodni« Jugoslaviji, ti. Hribar je bil baje poklican na policijo, kjer mu je pr hcijski ravnatelj g. G c r s i n i c h povedal, da shod ni dovoljen. Navzlic prepovedi, za katero se je zaznalo šele ob poznih večernih urah, se je zbralo pred »Unionom« precejšnja množica ljudi, zahtevajoča vstop in glasno godrnjajoč nad to čudno svobodo. Ker se na poziv policije in narodne straže množica le ni hotela raziti, sta stopila Hribar in Ribnikar na balkon, da nagovorita zbrane. Tedaj j»a se je pokazalo, da se za kulisami nekaj godi. Kakor iz enega grla so se začuli klici: Dol Hribar! D.il z R.bnikarjem! itd. Zbranih se jc seveda polastila silna razburjenost, ker si večina svobodo govora in svobodo sploh predstavlja nekoliko drugače’ kakor gospodje, ki so včeraj kričali. Gruča, ki jc naraščala, se je razdelila na dva dela: eni so bili zato, da Hribar govori, drugi, da molči. Bilo pa je vmes tudi nekaj nevtralcev in delavcev, ki so povedali revoltajočiin gospodom precej gorkih. Naposled jc zmagalo mnenje, da naj Hribar govori in se mu potem odgovarja. Razburjenje se je poleglo šele, ko je z balkona izjavil član ožjega mornariškega odbora, da se je v jugoslovanski mornarici uvedla popolna demokracija in da so mornarji pripravljeni borit! so za čisto demokracijo. Končno so sc demonstranti razšli. — Vtisk imamo, da se sedaj oglašajo ljudje, ki ves čas vojne niso bili ne enkrat lačni, ljudje, ki niso okusili niti trohice vojnega gorja. Zakaj videli smo tam mnogo takih, ki so bili kot bivši avstrijski častniki in drugačni funkcionarji strah naših mož in fantov. Kdor v stari Avstriji ni bil za demokracijo, mu ljudstvo tudi v Jugoslaviji ne more zaupati. Prav bi bilo. če bi sc v stranki sestavil poseben odbor, ki bi imel nalogo, da pridejo na njih večno sramoto v »črne bukve« vsi tisti, ki so bodisi kot uniformirani ali neuiiiformirani priganjači prejšnje dunajske kamarilc ali pa kot vojni dobičkarji vodili boj proti ljudstvu v zaledju, izstradavali naše žene in otroke ter jim dražili in odtrgavali zadnji grižljej kruha od ust. Vrsta teh bo dolga, silno dolga, marsikatera zvezda bo obledela. Končno še eno odkrito besedo: Naj je prepoved shoda zakrivil kdorkoli, dejstvo je, da se je š prepovedjo dosegel prav nasproten učinek, kakor so ga dotični hoteli. Za tako svobodo ljudstvo ni stradalo dolga štiri leta in žrtvovalo svoje najdražje. Izgovor, da so stari zakoni še v velinvi. za ta slučal ni umesten. — Šole na ljubljanskih obrtnih nadaljeval-nicah še ne bo in se mora poučevanje vised obstoječih razmer na nedoločen čas preložiti. —- Uredništvo »Uradnega lista Narodne vlade SHS v Ljubljani« nas prosi objaviti to-le pojasnilo: Venomer prihajajo v naše uredništvo oziroma v upravništvo stranke, ki bi se rade naročile na »Uradni list«. Naročnikov za sedaj ni mogoče sprejemati, ker »Uradni list« začasno ne izhaja vsak dan, ampak samo po potrebi; pač pa se dobivajo posamezne številke po 20 v.u. pri upravništvu in po ljubljanskih trafikah. — Slovenska opera! V mali dvorani Narodnega doma se je vršila snoči prva orkestralna skušnja za »Prodano nevesto«. Vkljub neštetim, doslej nepremagljivim zaprekam smemo torej upati, da v najkrajšem času pozdravimo tudi opero na našem odru! — Zavarovana Ljubljana. Kakor poroča »Slovenec« ! ie v Ljubljani in okolici zbranih okolo 200.000 mož, ki so z vsem potrebnim izvrstno oboroženi. — Društvo zasebnih uradnikov in uradnic naznanja, da spremeni do preklica uradne ure, in sicer od 1. do 3. ure popoldne. — Invalidne doklade. Iz zanesljivih virov poročajo, da se ined vladami novih držav vrše obravnave v svrho nadaljnega izplačevanja vseh pristojbin vojaških oseb, invalidov, upokojencev ter voj. vdov in sirot. — Kmetijsko poverjeništvo Narodne vlade SHS naročat), naj se \es tren po možnosti pošilja v smeri proti Štajerski, Hrvaški in Koroški. — Južna železnica potrebuje izprevodnikov. Domov do,šli vojaki prav lahko dobe službo izprevodnika. Južna železnica jih nujno potrebuje večje število. Obeta dober zaslužek. Zglasiti se je na postaji Južne železnico v Ljubljani. —' Železni železničarji. Jugoslovanski železničarji vrše svoje nad vse težavno delo z naporom vseh svojih moči. Ves promet je v rednem teku, in če se posreči poskrbeti železničarjem primerne hrane in če ne nastopi pomanjkanje železniškega inventarja, zlasti voz, bo Južna železnica spravila vsak dan 25 do 30 tisoč vojakov naprej v zaledje proti Dunaju. Prometni urad se pogaja s sosednimi narodnimi državami, da bi ne zadrževali v tujini našega železniškega materijala. — Konji brez gospodarjev. V Ljubljanski okolici se klati mnogo konj, ki so jih pustili umikajoči se vojaki. Žival bo poginila, ako se je ne reši, kajti ljudje je ne smejo poloviti in porabiti v svojo korist. Umestno bi bilo, če bi merodajna oblast dovolila, da se žival pobija in meso proda po nizkih cenah, — Vodstvo okrajnega sodišča v Kočevju je na zapoved poverjeništva za pravosodje začasno prevzel g. Iv. Hutter, okrajni sodnik in vodja okrajnega sodišča v Metliki. — Predstojnik Idrijskega rudnika, dvorni svetnik Billek, je odstavljen in njegove posle prevzame inženir Jaroslav Šotola. Vsi drugi rudniški- uslužbenci ostanejo na svojih dosedanjih mestih. Amnestija. Narodno vječe je izdalo amnestijo, ki določa, da so odpuščene vse kazni in ostanki kazni ter njih posledice vsem vojaškim osebam, ki so bile pravo-inočno obsojene pred 30. oktobrom 1918 od vojaških sodišč zaradi vojaških zločinov ali prestopkov, omenjenih v drugem delu vojaškega kazenskega zakona, v bramb-nem zakonu in zakonu o vojnih dajatvah člen XXI. iz leta 1890., zaradi nepokorščine napram vojaškim pozivom ter zaradi prestopkov po §§ 589, in 593. vojaškega kazenskega zakona. Obenem je bila izdana amnestija za vse civilne osebe, ki so do 30. oktobra bile pravomočno obsojene pri vojaških sodiščih zaradi zločina ubežništva in pomaganja k ubežništvu po S 318. v. k. z. • Masarykcv sin. Pri ljubljanski čehoslovaški legiji sc nahaja tudi sin predsedniku češke republike Masaryka. Izvirna teleta in telice čiste rujave švicarske pasme pripeljane iz Švice se prodajajo vsak dan v deželni pristavi v Medvodah. Zglasiti se je pri upravništvu bivših deželnih pristav v Medvodah. — Naredili davek. Benedikt Kragelj štiri zlate lire sterlingc, Ana Hervatin, učiteljica v Pirešci, p. Žalec zlato liro sterlino; uslužbenci mestne hranilnice Ljubljanske 1 .00 * Ivan Ogrin, veleposestnik, Laverca 1000 K: ga. ŠD.c lledi 200 K; gdč. Barborič 100 K, Ivan Premelč 100 K. Samec drugič 100 K; Tomaž Oblak 40 K; Cotar Franc 2.' K. Rudolf Krašovec 10 K; von Marthon 10 K: Mencclj 2 K; Šuligoj 2 K; Pipan Gizela 2 K. — Srčna hvala! Posnemajte! — Predsedstvo Narodnega sveta v Ljubiji ! i. — Z graškega glavnega kolodvora. Neprestano se križajo ogromna krdela, romajoča na jug in sever in vzhod. Jugoslovanom in Cehom zapleujajo vse, kar imajo s sabo; puste jim le živeža za nekaj dni. Predvče-ranjim so zasegli nekim nenemškim vojakom več vagonov živil: moke, čokolade, riža. makaronov in jako veliko ruma. Z vsem tem blagom razpolaga odbor za javni blagor. — Pogajanja z avstrijskimi Nemci. Na željo državnega tajnika za zunanje stvari je štajerski odbor za javni blagor izjavil, da je voljan pričeti z Jugoslovani pogajanj o političnih zadevah, kateri sklepi bi bili veljavni tudi za splošno mirovno konferenco. Pogajanja so se imela vršiti v Mariboru. Jugoslovanski zastopniki so telefonirali v Gradec, da se radi ogromnih prometnih težkoč ne morejo odpeljati iz Ljubljane. Ker pa se nemški zastopniki ne morejo peljati v Ljubljano, in ker je v interesu pogajanj, da se vrše v Mariboru, je odbor za javni blagor v Gradcu povabil jugoslov. zastopnike, naj se pripeljejo v Maribor na letalih, katere bo dal na razpolago z letališča v Thalerhofu. —■ Plačo ne;nškoavstri]skih državnih tajnikov so določili up. letnih 40.000 kron brez pravice do pokojnine. — Zahteve mornariških družin. Na Dunaju se je vršilo zborovanje svojcev nekdanjih avstroogrskih pomorščakov, na katerem so sklenili celo vrsto zahtev, ki so tičejo razoroženja mornarice, med drugim, večmesečno izplačanje njih mezde. Nek govornik je omenil, da vojna mornarica v Pulju že več tednov ni bila prejela nobeno mezde, ker je z Dunaju poslani znesek 10 milijonov kron baje zgorel pri železniški nesreči v Kapfenbergu. Blagor, avstrijskim bankovcem! — Salutiranje odpravljeno. Vojaški svet na Dunaju je odpravil vojaški pozdrav in prepovedal nositi na cesti sabljo in ostroge. — Železniška nesreča. Dne 5. novembra nekako ob 11. uri ponoči je skočil med Sternthalom in Ptujem vlak št .259 s tira. Strla so se najbrže kolesa nekega vagona. Na kraju nesreče je obležalo kakih 10 razbitih vagonov in na železniškem nasipu 50 mrtvih in 70 težko ranjenih vojakov; med mrtvimi je tudi vojaški spremljevalec. — Velika železniška nesreča. Listi poročajo, da se je na postaji /'ala-Szent-Jakab pri Veliki Kaniži 6. t. m. popoldan pripetila velika železniške nesreča. Z vojnimi ujetniki na gosto zaseden vlak je zavozil v prazen špitalski vlak. Mrtvih je 80, težko ranjenih 28 oseb. — Ogrski vojaki plenijo. V Gniglu pri Solnogradu so ogrski vojaki vdrli v blagovni kolodvor in odnesli mnogo živeža ter dragocenosti. Orožništvo je nastopilo proti njim z orožjem; dva Ogra sta težko ranjena. — V Švico beže. Dovoz živil iz Švice na Predarlsko je prenehal; meja je zaprta. Številne trume poskušajo ubežati na svobodna švicarska tla, mnogi plavaje čez Reno. Mejne straže nastopajo jako strogo. Umetnost in književnost. Iz gledališke pisarne. Danes, v petek, o-stane gledališče zaprto. V soboto, 9. t. m. se ponovi Jirasekova igra »Laterna« izven abo-nementa. V nedeljo, 10. t. m. popoldne bo ljudska predstava Finžgarjevega narodnega igro-kaza »Divji lovec« izven abonementa, ob znižanih cenah. Zvečer se uprizori izven abonementa burka »Charleyeva teta«. — V ponde-ljek 11. t. m. ostane gledališče zaprto; v torek se vprazori prvič Molierova duhovita komedija »Namišljeni bolnik« za »A« abonente. — iščejo se za gledališki oder delavci, ki se sprejmejo takoj. Prijavijo naj se v pisarni. — V gledališki orkester se sprejmejo glasbeniki za pihala takoj! — Iščejo se tipkarice, ki imajo svoj pisalni stroj, za prepisovanje knjig in ulog. — P. n. abonentom lož in sedežev! Gledališko vodstvo prosi p. n. abonente vljudno, da blagovolijo v slučaju, če so zadržani priti v gledališče, to spročiti gledališki pisarni event. te lefonično! Vodstvo se obrača s to nujno prošnjo na p. n. abonente le radi tega, ker se priglasi vsak večer toliko gostov, posebno častnikov, za vstopnice, da je vodstvu nemogoče vsem ustreči, ker so vsi boljši sedeži in poseb no lože, abonirani. Vodstvo Narodnega gledališča je prepričano, da bodo p. n. abonenti sedežev in lož nali upoštevati to njegovo nujno prošnjo in mu bodo z veseljem dali nerabljene abonirane sedeže na razpolago. Pripominja se, da dobi vsak abonent drugi dan po predstavi pri blagajni izplačan predmetni znesek za prodani sedež ali ložo. Uredništvo in upravništvo »Juga«, Ljubljana, Komenskega ulica 4, nam sporoča: Jugoslovani! Dijaška revija »Jug« je začela prva mej nami širiti idejo Jugoslavije, katera se jc danes po 18. letih tako živo in krasno uresničila. Kakor hitro dopuste razmere, začne »Jug« zopet izhajati. Potruditi se hočeva, da ustvariva iz oživljenega »Juga« veliko jugoslovansko revijo za kulturo in politiko. Že danes vabiva k sotrudništvu vse jugoslovanske pisatelje. Naročila sprejemajo vse knjigarne. Za uredništvo in upravništvo »Juga«: Dr. Franc Derganc, izdajatelj. Dr. Niko Zupanič, urednik. Zadnje vesti. Češkoslovaška republika Praga, 7. novembra. Uspeh češkoslovaških pogajanj v Ženevi je bil ta, da se bo v najkrajšem času proglasila češkoslovaška republika, katere prvi predsednik bo profesor Masaryk, ministrski predsednik pa dr. Kramar. General Sarkotic pobegnil iz Sarajeva. Banjaluka, 7. novembra. Bivši deželni poglavar v Bosni, general Sarkotič, je pobegnil iz Sarajeva ter hitel proti Dunaju s spremstvom 600 mož bosenskih lovcev, ki so imeli več strojnih pušk. Kolodvorska straža v Brodu je danes ustavila generala Sarkotiča. Spremljajoče ga čete so bile razorožene, Sarkotič in njegov štab pa pridržan v Brodu, dokler kolodvorska straža ne dobi nadaljnih navodil Narodnega vječ. Z generalom Sarko-tičem jc pobegnil tudi urednik lista »Bosni sclie Post« 1. Steinhardt. Umikanje armade z italijanskega bojišča. Dunaj, 7. novembra. (K. u.) O umikanju z juga se uradno poroča: Razumljivo je, da se gibanje velikih množic ne vrši brez znatnega trenja. Zaradi nezadostnega cestnega omrežju v alpskih krajinah često zastajajo kolone. Vsled pomanjkanja pomočkov vseh vrst, zlasti prehrane, kakor tudi zaradi itak vsled političnih razmer zrahljane discipline je treba zmagovati dokaj ovir. Navzlic temu, se lahko reče, da se doslej še niso pojavile nezmagljive težkoče. Ob obeh straneh črte Trident-Bolcan-Brenner je položaj ta, da je vrhovno poveljstvo v Inomostu o pohodnih črtah in nočevali-ščih posameznih skupin do diviziji vedno še natančno poučeno, kar je vsekakor ugodno znamenje. Samo o divizijah, ki korakajo iz južnega Tirolskega, se ne ve nič gotovega, ker vsled sovražnega vpliva brzojav več ne poslu je. Prehranjevalne težave smo dosedaj mogli ' povsodi zmagati brez resnih kriz. V Inomostu vlada, ako izvzamemo plenitev po kolodvorih, mir in red. V Pusterski dolini se kupičijo iz Bellunskega okoliša prihajajoče kolone, pa ne bo lahko razvozljati ta klopčič. Tamkaj so nastale tudi težave glede prehrane. Italijansk) vojno vodstvo se je naprosilo, naj pomaga z živili. Izjavilo je, da bo prošnji ustreglo. S Koroškega ni vesti o kakem hujšem trenju. V Celovcu je mirno. O tistih delili soške armade, ki se un.ikajo preko Gorice, se javlja, da se umik zaradi ugodnega cestnega omrežja vrši v redu. Potemtakem je v celoti podoba ugodnejšo., nego je bilo pričakovati. Belgrad v srbskih rokah. Zagreb, 7. novembra. Avstro-ogrski vojaški poveljnik je izročil Belgrad bivšemu srbskemu ministrskemu predsedriikn Stefanoviču. Mostovi čez Donavo so uničeni. Srbija protestira proti zasedenju Dalmacije. Du naj, 7. nov. (K. u.) V Pragi mirni dan. Čehoslovaški tiskovni urad javlja, da je Pasič dospel v Ženevo. Izjavil je zastopnikom listov, da je Srbija vložila oster ugovor proti zasedenju Dalmacije. Italijani v Dalmaciji. Zagreb, 7. novembra. Avstirjski general Weber v italijnskem glavnem stanu je "reko Zagreba sporočil, da mprajo avstro-ogrske čete zapustiti ozemlje okoli Splita, Šibenika in Knina najkasneje do 19. novembra. Jugoslovansko vojaštvo na potu iz Albanije. R e R' a, 7. novembra. Jugoslovanski odposlanci dr. Tresič-Pavičič, Bukšek in dr. Cok, ki so sc odpravili na Krf k pogajanjem z emento, poročajo, da se vrača iz Albanije kakih 150.000 mož, med katerimi je 50.000 Jugoslovanov z 20.000 konji. Prizadevali si bodo, da se te čete pošljejo preko Metkoviča v I rst. Ogrska prosi za premirje. Budimpešta, 7. novembra. (K. u.) Pri pogajanjih, ki so se vršila v Belemgradu med ogrskim ministrskim predsednikom grofom Karolyijem in zunanjim ministrom Jaszyjem z ene strani in generalom Franchet d’ Esperev-em z druge strani glede premirja Ogrske z eti-tento, so določeni sledeči pogoji premirja: >. Madžarske čete se bodo oddaljile za 15 km £a ogrsko mejo; tako nastali pas tvori nevtralno cono. 2. Nemške čete ne smejo iti preko Ogrske, ampak se morajo ob roku, po ententi določenem, razorožiti in internirati. 3. Ententine čete bodo stopile na ogrski teritorij. General Kovcss mora odložiti poveljstvo v Novem Sadu in ga izročiti generalu Hornhaberju. Priprave za splošno demobilizacijo. D u naj, 7. novembra. Nemški državni svet pripravlja ukaz za splošno demob.hzaci-jo, ki se razglasi v najkrajšem casu. - el generalnega štaba bivše avstro-ogrske armade je odšel iz Badna na Dunaj, da izvrši zadnje posle vrhovnega poveljništva. Jugoslovanski odbor v Pragi Praga, 7. novembra. V Pragi se je u-stanovil jugoslovanski odbor, ki bo zastopal koristi Jugoslovanov. Bavarske čete na Tirolskem. 111 o 111 o s t, 7. nov. (K. u.) Tekom današnjega dne so v Inomost prispele bavarske čete. močne eno divizijo.- Pod streho spravljene sr> po raznih mestnih stanovališčih. Na jug je od šlo večje število vlakov. Italijani zasedli Divačo. Postojna, 7. nov. Italijanske čete so zasedle Divačo. Donavska flotilja se je umaknila v Budimpešto. Budimpešta, 7. novembra. Ob desetih dopoldne je dospelo semkaj 10 donavskih monitorjev z vsemi vojnimi vozili. Na jamborih so visele ogrske zastave. Ogromna množica ljudstva je pozdravila posadko z burnimi eljen-klici. Monitorji so se zasidrali v pristanišču Stari Budim. Socialni demokrati zahtevajo odstop cesarja Viljema. Berlin, 7. novembra. V državnem zboru se'je zbrala danes frakcija socialno demokratičnih poslancev na važno posvetovanje, ki se tiče odstopa cesarja Viljema. V parlamentarnih krogih prevladuje mnenje, da odločitev šc ne pade danes, in da se počaka najbrže na razvoj pogajanja za premirje. Rusija na mirovnem kongresu. Petrograd, 7. novembra. Vnanji minister sovjetske vlade je zastopnike novo u-stanovljenih držav v Rusiji pozval, naj poob-laste rusko vlado, da prične mirovna pogajanja z entento. Angleži zasedejo Carigrad. Solun, 7. novembra. Cete ententne armade se bližajo Carigradu. Angleži zasedejo-Carigrad. VVilson se udeleži mirovne konference. L o n d o n , 7. novembra. »Times« poročajo iz Washingtona, da se hoče predsednik VVilson osebno udeležiti mirovne konference. Aprovizacija. Prodaja petroleja. Petrolej na drugi odrezek A-, B- in O- ter tretji odrezek C-kartc se prodaja le še do 9. t. m. Po končani prodaji morajo trgovci nemudoma naznaniti ostanek petrolej ter predložiti vse odrezke in prejem nice za petrolej v mestni posvetovalnici. Meso na zelene izkaznice B štev. 801 do konca. Stranke z zelenimi izkaznicami B štev. 801 do konca prejmejo goveje meso v soboto, dne 9. t. m. v cerkvi sv. Jožefa. Določen je ta le red: od 1 do pol 2 štev. 800 do 1000, od pol 2 do 2 štev. 1001 do 1200, od 2 cIo pol 3 štev. 1201 do 1400. od pol 3 do 3 stev. 1401 do 1600, od 3 do pol 4 štev. 1601 do 1800. od pol 4 do 4 štev. 1801 do 2000, od 4 do pol 5 štev. 2001 do j 2200. od pol 5 do 5 štev. 2201 do 2400, od 5 do rol 6 štev. 2401 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 15 dkg mesa, kg stane 2.80 K. Inozemsko meso Mestna aprovizacija ljubljanska bo oddajala meso v soboto, dne 9. !. m. in v pondeljek, dne 11. t. m. od pol ‘7 do 9 ure zjutraj v cerkvi sv. Jožefa. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Pete jan. Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani.______ Zahvala. Najsrčnejšo zahvalo izrekam vsem sorodnikom, znancem in,Prl" jateljem, ki so spremili vn®se? preljubljenega soproga, oce i brata, gospoda David Hauptmana ključavničarja juž. žel. k zadnjemu počitku. Žalujoča rodbina: Margareta Hauptman, žena. Amalija, Daniela, otroka. Franc, brat in svaki.