Mestne novice. V torek so se vršile v cleve-landski okolici primarne volitve za kandidate pri jesenskih volitvah. —V torek je bil primarni dan za volitve. Udeležba po vseh mestih, kjer so se vršile volitve, je bila jako slaba, in skoro povsod so dobili republikanci večino, kar se tiče kandidatov za županska mesta in druge mestne urade. * V Cincinnati je izmed 120,000 volivcev glasovalo* samo 18,604 volivcev, in stroški za volitve znašajo več kot $20,000. V Akronu so de-mokratje postavili A. Sawyera za kandidata, republikanci pa Wm. J. Lauba. V Barberto-nu je imenovan županskim kandidatom Wm. S. Mitchell pri demokratih, in J. M: BisJU-op pri republikancih. V celi elevelandski okolici so pristaši "progresivne stranke" ali ''bul mooses'*oddali en sam glas. V Cantonu so pogoreli vsi kan didatje z nemškimi imeni. V Youngs.town.tf so demokratje nominirali W. T. Gibsona, in republikanci C. Thorntona za župana. . —-Med družinami Štrajkujo-čih premogarjev v južni Ohio je zbruhnila nalezljiva bolezen tifus. Iz Clevelanda se je odposlalo $1000 podpore. Kakih iv je obolelo. —V torek so pokopali Rock-efellerjevo ženo v Clevelandu, ki je umrla pred nekaj meseci Grob, kjer lezi ranjka, je močno zastražen od posebne straže. —Starišem Hočevar je umrla 18 mesecev stara hčerka Frančiška, starišem Flek pa 1 letna hčerka Stanislava. Naše so žal je. . —'Močno je zbolel gostilni čar John Grdina. Bolezen pripisuje zdravnik močnemu prehladu. številni prijatelji ga pri dino obiskujejo. 2elimo mu sč veda najbolj hitrega okrevanja. —Po kratki, Ntoda mučni Jbo-lezni je v torek zjutraj, 10. av gusta, preminula Mr* Terezija Vidmar, soproga priljubljenega gostilničarja Nick Vidmarja, na 1145 C. 6oth-st. Ranjka Terezija je bila stara šele 38 let, in silne notranje muke so jo prisilile, da je iskala pomoči v Glenville bolnišnici, kjer je podlegla posledicam operacije. Doma je bila iz Sodražice. Blfa je članica dr. Srca Marije, dr. Napredne Slovenke, št. 137, S. N.P.J. in dr. Danica, št. 11, S. D.Z. Bila je vzorna mati in gospodinja, spoštovana daleč naokoli. Zapušča žalujočega moža in 9 malih otrok. Prizadeti rodbini izrekamo naše iskreno sožalje, —(Mesta, ki se nahajajo v o-kolici Clevelanda dobijo spomladi silno zvišane davke. Večina davkov bo šla sa šolske potrebščine, šolski odbori so dobili povelje, da znižajo svoje potrebščine, ker pa to ni mogoče, se morajo davki dvigniti. Edino vas Euclid ne bo prizadeta. V East Clevelandu se povišajo davki od 37c na $100 davčne vrednosti do $1.35; v Lakewoodu se zvišajo davki za 26c pri $100 vrednosti; v West Parku, kjer je mnogo Slovencev, od 64c na 99c; v Cleveland Heights od 84c na 96c; v Bay Village za 16c več; Bratenahl za 15c več. Srečna pa je vas Euclid, Ohio, kjer se (bodejo davki znižali od $1.54 na $1.10. . —Sedaj, ko živimo v pasjih pet prišla na vrsto ordinanca za pasje torbe. Tekom julija meseca je bilo 333 oseb od psov ugriznjenih, 6 jih je umrlo. Mesto velja na mesec $2^00, da se zdravijo ljudje ugriznjeni od psov. Župan Baker se je izjavil, da spadajo psi na deželo, in ne v mesto. Mestni odbornik Smith je mnenja, da bi mestni svet že zdavnej lahko sklenil pasjo ordinanco glede torb in licentce, toda mestnim odbojnim je najbrž življenje enega psa več vredno kot življenje človeka. . —Mestna elektrarna izvrstno napreduje. Sedaj ima 13,423 odjemalcev. 'Meseca julija je naredila $5000 čistega dobička. Električna družba je bila prisiljena zopet znižati ceno elektriki, ker sicer ne more konkurirati z mestom. —Civilna komisija je odločila, da delavci, ki delajo pri mestu in zaštrajkajo, s terry^aved-no zgubijo svoje del<5. Njih mesta se zasedejo z drugimi delavci. Električni delavci so namrqp zahtevali zboljšanje plače od $5 na $5.50 na dan, kar pa mesto ni dovolilo. Delavci so zagrozili s štrajkom. —Na Solon-rd pri North Randall se je pripetila v sredo zjutraj avtomobilska nesreča. Avtomobil s 6 osebami se je vračal iz Akrona, in kjer se od loči Solon-rd proti Erie želez niči, se nahaja most, ki je znan kot jako nevaren za avtomo-biliste. Avtomobil je zavozil 1 konec mostu, plan^e so odrt« lUalr».in a 111.....yb^ljrpifcni osebami 60 čevljev globoko blizu tira Erie železnice. Geo, Murray je bil mrtev, drugi so dobili manjše poškodlbe. Vlak Erie železnice, ki je pravkar privozil mimo, je ponesrečence odpeljal v mestno bolnišnico. Umna i Molroilrn I Ncmci prodirai° naPrei VUJIIQ L mulluinUl ' Berolin, 11. avg. Nemška o- " fenziva v severni pokrajini Kur ----I land, južno od Rige, katero Predsednik Wilson je poslal so Rus' za nekaj dnij ustavili, vojne ladije proti Vera Cruz, ,se je zopet pojavila. Nemci so in m .000 moz je pripravljenih za transport. —-Na križišču E. 67. ceste in St. Clair ave. je bil povožen od kare 43-Ietni Mihael Medošin-ska v torek zvečer, stanujoč na 1084 E. 64th-st. Ob polnoči je v bolnišnici umrl. . —Mestni posredovalni urad za delo je preskrbel 886 delavcem delo preteČeni ♦.eden. I^ed njimi je bilo 150 štrajkujočih premogarjev i t južne Ohio. —The J. Hugh Mfg. Co. v Clevelandu je dobila naročilo od ruske vlade za 600,000 puškinih lesenih kopit. Naročilo mora biti gotovo v enem mesecu in bo veljalo $250.000. —Kot je pokazalo šolsko štetje bo v jeseni prišlo v cle-velandske šole 105,(too otrok, ali 7000 več kot lansko leto. Prostora pa imajo samo za 3000 več šolarjev. . Slike v današnjem listu nam ie iz prijaznosti izročil tukajšni časopis "The Cleveland Plain Dealer". Nemci ponujajo Rusom mir. IPetrograd, 12. avgusta. Ruski uradni list "Novo Vremja" potrjuje poročila, da so Nemci prosili Rusijo za separaten mir. N'emci so ponudili Rusom ce-o Galicijo in Dardanele in ob-jednem obljubili, dr* Rusi ne zgubijo nič svojega sveta, Rusi se pa zavežejo, da nehajo z vojno :n ne bodejo nasprotovali Nemčiji, ko se polasti Egi-ub in pozneje Indij*. Washington, 11. avg. Življenje Amerikancev v Meksiki je Zapadno Od Broka, zopet v nevarnosti, in celo v teritoriju, katerega kontrolira Villa, je nevolja nad Ameri-kaiuci prikipela do vrhunca. Meksikanci so postali nevoljni, ker je ameriška vlada baie odločena, da . intervenira z orožjem, če Meksikanci v kratkem ne uredijo svoje razmere in si zberejo stalno ter mirno vlado, da zavlada mir v deželi. Najmanjši napačni korak od strani ameriške vlade, lahko povzroči sedaj strašno klanje Amerikancev v Meksiki. Raditega pa skriva ameriška vlada vse svoje načrte napram Meksiki. Vsi admirali in kapitani ameriških ladij so dobili povelje popolnoma molčati o morskih zadevah. Jutri pride- predsednik Wilson v Washington in bo vzel ves položaj v roke. Toliko je sedaj znanega, da je vlada .odposlala dve oklop-nici, New Hampshire in Louisiana s polnim moštvom na krovii proti Vera Cruz. Ame riške topničarke 'Marietta, Požigalka. Zaprli so 69 letno prevžitkarico Uršulo Kerin, ci je na sumu, da je v Drno-vem Pri Krškem dvakVat užga-a, vsled česar so sedmim posestnikom zgorele hiše in gospodarska poslopja, pohištvo in Wheeling in Macohias so sedaj v meksikanskih vodah. Dobile so povelje, da nemudoma od j^ljejo proti Vera Cruz, kjer se prid rti ž J jo topnlčarki Sacramento. Kapitan oklopnice Tennessee je dobil povelje, da preneha z vožnjo proti Haiti in odplove proti Vera Cruz. Na krovu te oklopnice je en polk mornariških vojakov. Na a-meriško-meksikanski meji se vrše neprestani poiboji med a-meriškimi. vojaki in meksikan-skimi banditi. V teh bojih je bilo že deset ameriških vojakov ubitih in mnogo ranjenih, V New Yorku čakata dva transporta in v N'ew Orleansu trije, da prepeljejo ameriške čete za slučaj potrebe v Vera Cruz. 4000 ameriških vojakov čaka ob strategičnih točkalh Meksike in nadaljnih 7000 jih je nastavljenih v Texas City. jPoleg tega pa ima vlada pripravljenih še ii.ooo mož, da odidejo proti Meksiki. V državnem oddlelku v Washing-tonu delajo z največjo skrivnostjo, in noben odgovorni u-radnik neče ničesar izdati. Vsi uradniki so dobili svarilo, da morajo popolnoma molčati o vseh zadevah. General Carranza, eden meksikanskih .ustašev, je poslal danes v Washington noto državnemu tajniku Lansingu, v kateri noti ga opominja, da preneha se mešati v meksikan-ske zadeve. Zajedno je naznanil Carranza tudi zastopnikom južno-ameriških republik, naj se nikar ne pečajo z razmerami viMeksiko, ker je Meksiko sposobna, da sama skrbi za svoje interese. V slučaju, da [nastopijo Zjedinjene države proti Meksiki, jih bo podpirala republika Brazilija,, republika 'Chile in Argentina, ter druge manjše republike v osrednji in južni Ameriki. General Carranza je izgnal iz Meksike guatemalskega poslanika, in istotako je zagrozil, da izžene vsaje pripravljajo tretjo obrambeno črto vzhodno od Brest Litovska. $52.000.000 zlata v Ameriko. New»York, 11. avg. Neka angleška bojna ladija je danes pripeljala $52.000.000 zlata Iz Anglije v Ameriko. Zlato so iz fbojne ladije izkrcali v Halifa-xu, v Canadi, potem so ga pripeljali v New York v posebno oboroženem vlaku, katerega je varovalo 50 do zob oboroženih vojakov. Vse zlato je tehtalo 75 ton in je bilo v obliki ameriških $20 zlatnikov. V Angliji so naložili to zlato na kri-žarko, katero je spremljala cela flotila torpedovk ven iz o-krožja kjer plovejo nemški sub-marini, nakar je bilo zJato preneseno na bojno ladijo. Transport zlata je veljal $250.000. Glede zlata vlada velika skrivnost, ker Angleži ne bi radi videli, da zvedo nemški špijon: kaj o njem. Pred vlakom, k: je vozil zlato, je peljal drup stroj za poskušnjo* če bi ho tel kdo dinamitirati železnico Ko je dospelo zlato v New York, je vlak obdala cela armada policistov. Zlato je bile poslano na Morgana in imp namen da pomnoži angleški kredit v Amrefki. Napadi s Zeppelini. London, 11. avg. Pet. nemških Zeppelinov je sinoči napadlo angleška mesta, in pri tem napadu so Nemci z bombami ubili devet žensk, štiri otroke in enega moškega. Sedem žensk, pet moških in dva otroka sta bila ranjena. En nemški Zeppelin je bil od angleških topov močno poškodovan in je padel v vodo. Noč je bila iz-vanredno temna in spremljana od velike megle. Francoski zrakoplovi na Nemškem. Berolin, ji. avg. Francoski zrakoplovci so danes pripljuli nad mesto Zweibrucken na Bavarske^ in zagnali 16 bomb. Osem oseb je bilo ubitih in dve ranjeni. Močan pritisk na Dardanele- London, it. avgusta. Angleži in Francozi so zopet z vso lo pričeli napadati Dardanele. da pridejo tako na pomoč sti«- kanim Rusom in da objednem naredijo upljiv na balkanske narode glede udeležbe vojne. Ze več tednov so zavezniki na Dardanelah neprestano operirali z večjim ali manjšim uspehom, in sodi se, du ;e precej upanja, da zavezniki prodro skozi Dardanele. Pri včerajšnjem napadu so Anglež1 c?vo .lili 300 jardov turških strpnih jarkov in prevej važen hrib nnd fortom Sari Bahr. (Nova armada za Dardanele. S prihodom novega francoskega poveljnika francoskih čel na Dardanelah, sc- je Za vezni kom posrečilo izkre? t' tudi precej močno novo «innado. Tnr-ki so napadli zaveznike takoj ob morju, toda so oils vrženi * hudimi zgubami nazaj. Angleži so vjeli 639 I urkov irt 26 strojnih pušk. Italijani so pripravljeni, da pošljejo 300.000 mož na Dardanek. Na Balkanu zopet vre London. 11. a\v Francoski in angleški poslan ki so mrzlično na delu. da pregovorijo Bul-parijo in Grško ter ft umu ni j o, da se udeleže vnjr.e na strani zaveznikov. Bulgavski nini-sterski jiedsedn»k Rad'islavov se je i/..n\il: But^'irfka je pri pravljena, da prične vojno vsak trenutek. Toda poprej mora dati Srbija Bulgariji staro Ma-cedonijo, in brez tega Bulgaria nikakor ne pomaga zaveznikom. Isti teden pa, ko dovolijo $nbi Bulgarom staro Macedonijo, udari Bulgarija nad Turke. Zavezniki ponuja- * '»V < - — • f « ' jo Bulgarom se druge udobnosti, dočim Avstrija ne prosi Bulgarov druzega kot da ostanejo nevtralni. Štiri ladije potopljene. London, 11. avg. Angleška pomožna križarka India, noseča 7900 ton, je bila danes tor-pedirana blizu švedske obale. 80 mornarjev se je rešilo. Angleški torpedni rušilec Lynx je bil torpediran ali pa je zadel na mino kot poroča morski urad. Nemški submartni so potopili še dve ribiški ladiji. Avstrijci proti Srbom. Brzojavka iz Soluna naznanja, da se Avstrijci pripravljajo na tretji napad proti Srbiji Nemško-avstrijske čete se zbi rajo ob meji. Pri Oršovi nr Hrvatskem je zbranih ioo.ooc avstrijskih čet, da odrinejo nr srbsko mejo. Avstrijski načri je poraziti Srbe in korakati pre ko Srbije Turkom na pomoč da jih rešijo stiske; Amerika in Avstrija. Washington, 11. avg. Vlad: Zjed. držav je danes poslala avstrijski vladi noto, v kateri no ti govori ameriška Adlada Av striji, naj se ne vtika v ameriške razmere, ki Avstrijo niče sar ne brigajo. Avstrijska vlada je namreč poslala ameriški via li noto, v kateri pravi Avstrija da "ni človekoljuibno" ko Amerika pošilja orožje v Evropo. Dasi ameriška nota ni ostra, pn vendar odločno pove Avsty;iji da se ji ni treba brigati za ameriške posle ter da vlada Zjed. držav jako dobro razume mednarodne postave, ne da bi jih bilo treba Avstriji razkladati. Forciranje Dardanel. London, 11. avg. Vsi listi zaveznikov se bavijo z vprašanjem, kako bi se moglo prodreti skozi Dlardanele in do Carigrada ter prinesti Rusom pomoč. Rusi trpijo na strašnem pomanjkanju streljiva. Prva dva dneva boja za Dardanele, sta bfla uspešna za zaveznike, in giavna naloga zaveznikov je sedaj, da pridobijo Bulgare in Rumunce, da udarijo proti Carigradu. Boji med Avstrijci in Lahi* Geneva, Švica, 11. avgusta. Iz Udine prihaja poročilo, da je vrhovni laški poveljnik, general Cadorna, sklenil, da ne začne prej z ofenzivo, dokler njegove čete niso dobro utrdi le in zasedle vse kraje, katere so dobili Lahi v zadnjih bitkah Iz Rima se poroča, da so imeli Avstrijci tekom meseca julija 85.000 ranjenih na bojiščih pro ti Lahom. Iz Ljubljane se brzo-javlja v Švico, da so prišle na taljansko mejo avstrijske čete, ki so prej služile na ruski fron ti. Teli vojakov je bilo 30.00, ki so pripeljali s seboj dovolj artilerije za dva armadna zbora. Avstrijci so napadli Lahe izven Gorice, toda Lahi so dobili hitro pomoč in po petnajstih urah vročega boja so prisilili Avstrijce, da so se umaknili v Gorico, ko so pustili 2000 mrtvih na bojišču. Na francoskem bojišču. Pariz, il. avg. V Artois. di-striktu, severno od Suchez, so Nemci včeraj dvakrat napadli naše pozicije. Pri drugem napadu so rabili tudi strupene pline. 0!ba napada je naša arti-lerija odbila. V gozdu La Pre-tre je sovražnik napadel naše jarke pri Croix-des Carrnes, toda francoske čete so jih s tako silo napadli, da so se Nemci umaknili z velikimi »gubami. Tekom noči so Nemci znova napadli s pomočjo strupenih plinov, toda bili na celi vrsti odbiti. Smrt Amerikancem. Brownsville, Tex., 12. avg. Skoro vsi Amerikanci v južnih county tih 1 o k ■ o so oboro^ žili v strahu, da ne planejo Oborožene meksikanske čete preko meje in zasedejo južni del Teksasa. Med Meksikanci s e je ustanovilo liga, katere namen je osvoboditi oni del Teksasa, kjer prebivajo Meksikanci in združiti z Meksiko. člani te lige so se zavezali, da ubijejo vsakega Amerikanca nad 16 let starega. 1700 Meksikan1-cev je baje že prekoračilo mejo. 3000 jih Čaka ob meji. Vojni tajnik Garrison se je izjavil, da bo poslal vso armado Zjed. držav v Teksas, da odbije meksikanske napade. General Run-ston ima sedaj 17.000 mož, in 12.000 jih je dobilo povelje, d? odide v Teksas. Predsednil Wilson je mahoma zapusti' Cornish, kjer je bil na počitni cah in odškel proti Washing tonu. Avstrijski aubmarin potopljen Rim, 12. avg. Uradno se naz nanja, da je neki laški subma rin potopil avstrijski submarin in da je vse moštvo avstrijskega submarina našlo smrt v vodi. Zajedno se naznanja iz Ri ma, da ste dve avstrijski tor-oedovki obstreljevale razna laška obmorska mesta, da je bi lo ubitih sedem ljudij, toda nobene škode povzročene. Zeppelini ' nad London. Berolin, 12. avg. Nemški Zeppelini so napadli London, kjer <;o metali bombe na bojne ladije v pristanišču, ladjedelnice in torpedovke v Harwich Mnogo hiš v Humberju je bilo razdejanih. Turki se umikajo. Uradno se poroča: Na vseh krajih v Dardanelah, kjer "se^S nahajajo zavezniške armade, se vršijo jako krvavi boji. Avstralske čete se v bojih najbolj odlikujejo. Turki so zgubili celo j vrsto strelnih jarkov, in zavez-niki so napredovali na cesti poleg Midije. Turške ladije potopljene. Atene, 12. avg. Več angleš-p kih subniarinov je udrlo v Čr- | no morje, kjer so začeli torpe-dirati turške bojne ladije. Tor-pedirana je bila turška križarka, ki je bila prej nemška križarka Breslau. Ena transportna ladija z vojaštvom na krovu in ena turška topničarka ste bili torpedirani od angleških sub-marinov. Rusko črnomorsko brodovje je potopilo 12 turških" transportnih manjših ladij. Nemško in rusko brodovje. Petrograd, 12. avg. V noči 9. avg. je dospelo 9 nemških o-klopnic in 12 nemških križark v bližino zaliva Rige, toda ru- ^ ske trdnjave so pričele streljati na nemško brodovje, ki se je moralo umakniti. Tri nemške ladije so Ibile poškodovane. V noči 11. avgusta pa se je nemško brodovje vrnilo in napadlo rusko brodovje pri Schaerer o-tokih. Rusko brodovje je sedaj prisiljeno umakniti se. Nemci poročajo, da je delova* lo več ruskih submarinov, t< nobeden ni zadel svojega cilji Naskoki na Dardanele. London, 12. avg. Angleški vrhovni poveljnik v Dardanelah poroča, da so zavezniki na polutoku Galipolis pridobili trikrat toliko prostora tekom zadnjih par dnij kot so ga imeli prej. Francoska oklopnica St. Louis je včeraj obstreljevala turške forte na azijatski strani in je uničila pet velikih topov v enem fortu. Kot se je izrazil turški vojni minister, se je zaveznikom posrečilo izkrcati v Saros zalivu 50.000 novih čet, katere so Turki sicer z vso silo napadli, toda izkrcanja nfso mogli preprečiti. I bili Položaj na Poljskem. London, 12. generala Hindenbu^ la močne ruske napade ob sti Riga-Mitau. 'Napad rus čet iz Kovna na nemške se je ponesrečil. N'emci trdij da so v treh dnevih ujeli 211.6U. Rusov. Vzhodno od Lomze na^ predujejo nemške čete pf< reki Narev in Bobr. Južno Lomze se umika vsa ruska ar?, mada. Nemci so metali včecijf1, bombe na Novo Georgijevsk tn : Brest-Litovsk, Nemške sanje. Berolin, 12. pulija. Skupina nemških profesorjev in podjetnikov je podpisala fest, v katerem se izraža, ki sne mirovne pogoje bod« Nemci narekovali vojskujočim se državam. Belgija mora postati nemška iz vojaških in tr-1 govskih ozirov. Francija morala dati veš teritorij severno od Belforta do izliva reke Somme in plačati veliko odškodnino. Rusija mora dati Nei cem. Poljsko in velik del baltii kih provinc, ker ne more plača- ] ti odškodnine. | i Kako je v Varšavi. Rotterdam, 12. avg. Nel nemški geiferal, ki je eden prvih dospel v Varšavo, opisuje, da Nemci niso dobili ničesar. Vse pohištvo, denar, vojne inštrumente, da celo brzojavne in telefonske aparate so Rusi odnesli s seboj, Trdnjave pred Varšavo so bile starinske, jako slabe in popolnoma nepriprav-ne za brambo. Na drugi strani Viaršave, v predmestju Praga pa so Rusi neprestano napadali Nemce v Varšavi. Nemški general prizna, da se Rusi z največjim pogumom borijo. Ce bi imeli Rusi ravno toliko streljiva na razpolago kot ga imajo Nemci, bi nemška armada nikdar ne prekoračila ruskih rtiej. Avstrijsko poročilo. Dunaj, 12. avg. Laški napadi na Gorico in primorske kraje so postali bolj silni. Posebno so napadli Lahi avstrijske , zicije pri Doberdu, in bitka traja, ko je bilo to "' dano. Italijani so Zagori it po\ '.'■V^jy.Mt smmm Mmm OVEfcTUfcNED Br FLOOD. --.ixr?- r WBte RUINED MOU5H5 IN FACTOPY DI5TRII si) I I slovenski vojaki. — ivnik dr. Demšar poroča so pri zadnjih bojih padli ilednji vojaki 7. lovskega italjona: čr*iov6jniški lovec nik Franc, rojen I. 1889 rova pri Ljubljani (strel v ); četovodja Jakob Melle ien 1. 1889., Trst (strel v pr-; črnovojniški lovec Anton ina, rojen I. 1896., Vrhnika (strel v trebuh); lovec Alojzij Uinek, rojen leta 1896., Mokro-(strel v prsi); lovec Josip kcevar, rojen i -893., Anibruš pri Novem mestu (strel v vrat) patrul. vodja Anton Koch Štajerskega (4. stot. — strel v glavo; lovec Ivan Levstik, rojen 1. 1882., Turjak, Vel. Lašče; Franc Novak, rojen 1. 1896 Bela cerkev pri Novem tnestu. Padli slovenski junak. Na se-* vernem bojišču jc padel abitu-rijent in enoletni prostovoljec, kadet-aspirant v 87. pespolku Janko Triller iz Škofje Loke. Mladi vojak je bil nečak ljubljanskega podžupana dr. Tril- lerja. 1 Padel je na italijanskem bojišču rezervni poročnik medi-cinec Teodor Lu'be-c v starosti 23 let. IFogreia se vojak Franc Bajt doma iz Ročina na Goriškem. Ivan Petean, sin vdove Marije Petean iz Roubbi št. 3 se je oglasil z ruskega vjetništva ter piše, da je živ in zdrav. Pisal je svojemu stricu na Glince. Iz Byska, gubemija Tomsk 90 odposlali 26. aprila t. 1. razglednico slovenski vjetniki in se podpisali: Karel Jeretina, u-j čitelj iz Domžal; Janko Zalo-kar it Vrha pri St. Jerneju- Fr. Vodnik iz Dola ; Majerle Janko iz Črnomlja; Dimic iz Ljubljane; Jamar Martin iz Tržiča; Mavrin Jožef, Zoreč Blaž, Fa-ganel Bogomil iz Vrtojbe; Avgust Potočnik, Anton Mihlej, Gregor Grilc, R. Rebolj, F. Zni-dar, Josip Josip Ro- d o sni g in Jož Klemenčič. Italijani so odpeljali grofico Latour, ki se je nahajala na goriškem gradu Rusič. ■ofica Latotur itna tudi na Koroškem posestva. Pred dobrimi sto leti je fran-;i cesar Napoleon peljal veliko armado na Rusko in v tej grmadi so bili tudi slovenski vojaki, kajti takrat je bil večji del slovenskih dežel pod francoskim gospodstvom. Zdaj či-tamo v nemških listih zanimiv spomin na tisto vojno. Pri Smo-lensfcu je bilo treba napraviti juriš. Na razpolaganje sta bili dve brigadi, ena neapolitanska in ena ilirska, to je slovenska. Napoleon je tedaj rekel: "Na Neapolitance pihnem — Ilirci naj jurišajo." Tako je torej Napoleon cenil italijanske in slovenske vojake. Drobne novice 6 Štajerskega. Iz Gradca. Bolnišnica usmiljenih bratov v Gradcu je obhajala v nedeljo, dne 20 junija 30-letnico svojega obstanka. V tem ijudomilem zavodu je našel tudi že marsikateri Slovenec zopet zgubljeno zdravje.— Slatina za vojake. Štajerski deželni obor je daroval vojakom na južnem bojišču en vagon steklenic rogaške slatine. — Umrla je v Celju notarjeva vdova Elizabeta Toplak v starosti 58 let. — Iz St. Ilja v Slov. gor. poročajo, da je na severnem bojišču padel Ivan Polak, sin tamošnjega gostilničarja in trgovca s sadjem Janeza Polaka. — Umrla je v Šoštanju posest-nica Jera Hofbaiuer/— Otl sv. Urbana pri Ptuju. 18, junija zjutraj je začelo goreti pri posestniku Rodosoku. Dva otroka, 10 letna deklica in 7 letni dečko sta spala na hišnem podstrešju in sta zgorela. — Iz Konjic. V tukajšni okoliški občini je zgorelo gospodarsko po-Fijavža v Poleni. Zažgala je žena iz maščevanja nad možem ki je pri odhodu k vojakom poskrbel, da bi žena ne mogla pre več doma zapravljati. Iz neprevidnosti se je sam ustrelil v Beljaku 22 letni sin inženirja iPolleta. Ravnal je s flaurbertovo Puško, s katero je ptiče streljal, tako neprevidno, da jč samega sebe ustrelil v srce in takoj umrl.. M v Trstu. Po izgredih, movme. Pr?OM TH£ DaucE Taking Bodies from millcfeeek. ki so se zgodili" v Trstu pred e-nim mesecem, so se na mnogih trgovinah in stanovanjih pojavili napisi "suddito ausriaco "sudico germa/nico" ^avstrijski j)odaniki, nemški podaniki), S temi napisi so hoteli dotičniki obvarovati svojo lastnino pred nasilstvom in poškodovanjem. Ker je v mestu zopet mir in red, prijavlja "Edinost" poziv, naj se taki napisi odstranijo. Samomor. V Trstu je občinski uslužbenec pri mestni knjižnici. 56 letni Ivan Oudenazza skočil s četrtega nadstropja hiše, kjer je trgovska akademija, na cesto in se ubil. Obsojeni srednješolci avstrijske žrtve: 'Pred okrožnim sodiščem v Travniku v Hosni je bila te dni, kakor smo že javili, obravnava proti večjemu števi-srednješolcev. Obtoženi so bili hmlod^va oziroma pre-greška motenja javnega reda in miru, češ, da so delali vele-skrbsko propagando in imeli tajno organizacijo. 31 dijakov je bilo obsojenih na zapor oziroma ječo od enega meseca do treh let, osem obtožencev je )ilo oproščenih. Iz ruskega vjetni&tva se je oglasil učitelj-vodja Janko 5ku-fca iz Potoka pri Straži na Dolenjskem. Ž,e od 8. felbruarija ni >ilo o njem nobenega sledu; dine 24. junija pa je dobila njegova rodbina od njega dopisnico, ki je potovala 3 inpol meseca, in s katero naznanja, da je zdrav in se mu godi primerno, Rodbinska tragedija. Odvetnik dr. S. Sabljak v Bjelovaru je trikrat ustrelil iz revolverja na svojo soprogo in jo teško ranil. Nato je streljal nase in obležal mrtev. Kaj je bilo temu vzrok, se ne ve. Umrl je v Gorici urednik tamošnjega "Gazettino popola-re", Jožef Kersovany, star 56 et. Zakaj se petrolej tako draži- Mislili so dozdaj, da se petrolej zato tako draži, ker so imeli Rusi zasedene petrolejske vrelce v Galiciji. A bilanca akcijske družbe mineralne industrije, Prej Fanto David & Comp. izkazuje za leto 1914. in 1915. čistega dobička 1.876,616 kron, in sicer je že odšteta škoda, ki so jo povzročili Rusi, predno so se umaknili. Prepoved živinskih sejmov v postojnskem okraju- Radi živinske kuge v gobcu in na park-ljih v političnem okraju Postojna so se za celi postojnski politični okraj živinski sejmi prepovedali. "Narodni Listy" ustavljen? 'Grazer TagMatt" poroča iz Berlina: Kakor poroča "Vos-»isclie Zeitung''. je bilo mlado-češko glasilo "Narodni Listy" v Pragi ustavljeno. Dunajska mestna učiteljica v službi Rusije. Z Dunaja poročajo Usti 2. julija: Pred razsodnim sodiščem je stala mestna učiteljica Ivana baronica Murmann radi zločina poizku-Šenega zapeljevanja k vohunstvu. Nagovarjala je častnike, da bi proti bogatemu plačilu vohunili za Rusijo. Obtoženki se je krivda dokazala ter je bila obsojena na dve leti teške, s Slike nam predstavljajo prizore ob strahoviti povodnji v Erie, Pa. preteč eni teden. Povoden j je naredila škode za $7,000-000 in nad 70 ljudij je našlo smrt v valovih. Še sedaj prinašajo mrtva trupla na dan. Postom poostrene ječe. Razen tega je izgubila plemstvo. Nov hrvatski dnevnik. V P11-Iju je začel izhajati nov dnevnik "Hrvatski List". Pri gostilničarju zaplenili za 5265 K drobiža. Iz Osjeka poročajo: 'Policija je dobila zaupno-poročilo, da gostilničar "Pri zlatem volu" v trdnjaVi J^nez Hoefflr skriva drobiž. Napravili so preiskavo in res našli 5265 kron drolbiža (srebrnih kron, goldinarjev, petkronskih novcev, desetič in dvajsetic). Na podlagi vladne odredbe je policija izjavila, da zapade polovica tega denarja državi. Hoeffler je pripoznal, da je srebrni in ni-kelnasti denar zbiral že od mobilizacije ter ga skrival. Umrli so v Ljubljani: Jakob Furlan, pešec črnovojniškega bataljona št. 155. — Pavla Males, rejenka, 5 mesecev. — Josip Toth, vojaški voznik. — Ja-noš Bensan, pešec 51. »ešpolka. — Jerica Kavčič, po*estnikova hčo, 19 let. — Martin Vidic, posestnik, 47 let. — Dne 26. junija: Uršula Papež, gostja', 85 let, sv. Petra cesta 42. — Flo-rijan Kingya. pešec 63 pešpol-ka, v rezervni vojaški bolnici na obrni šoli. — Slava Arh, občinska sirota, 2$ let, Radecke-ea cesta q. — D ne 27. junija: Josipina Ernst, zasebnica, 22 let, Kolodvorska ulica 43 WHAT HAPPENED TO ONE DWELLING i pljučnici. Pogreb je imel jako lep. Vodil poljski duhovnik. Častno« spremstvo je dajalo 13 ruskih vojakov v polni opremi. Udeležil se je pogreba tudi en ruski častnik in sedem avstrijskih. Seveda je šlo za pogrebom tudi mnogo avstrijskih vojakov nižjih činov, posebno Slovencev in Poljakov. Osem pevcev-vojakov je zapelo pred bolnico "Blagor mu...", na grobu pa "Nad zvezdami...". Ko smo peli, so vsi častniki sa-lutirali pokojnemu in tudi vsi vojaki. Slovenci so pokojnika Jera Mahnič. bajtarjeva žena- ™sili ^ mu tudi izkopali grob liiralka, 72 let. Radeckega ce sta 9. — Neža Dolinar, žena mestnega delavca. 66 let, Ra-deckega cesta 9. — Marija Olga Babnik. hči poštnega sluge, 3 leta, Trnovska ulica t 7- — •Dne 28. junija:' Edmund U-povšek, sin železniškega pod-uradnika, pol leta, Cesta na južno železnico 3. Smrt slovenskega vojaka v ruskem ujetništvu. Iz Bij ska v tomski gulberniji v Sibiriji so NadučiteH Silvester. Umrl je na Galjevici št. 5; krojaški mojster Andrej Cankar, oče dr. Izidorja Cankarja. Padel je na severnem bojišču Milan Planinec, sin poduradni-ka južne železnice g* Planinca. '-Pokojnik je končal akademijo ter je pred vojsko služil na Srbskem. Vsled vojne je prišel domov. Meseca svečana potrjen, v vojake je odšel pred nekaj tedni v Galicijo, kjer je ob prejeli nasledno dopisnico z dne j priliki napada na ruske pošto- 21. aprila 1915: V sredo, dne janke padel. Pokojni je bil up 21. aprila 1015 smo pokopali in nada staršev; dve njegovi se-Slovenca, doma iz Skrilj pri'stri sta služili kot stenografi tu -i- : tt__1 ..o 1 a* ca i* lahko izšolal. WRECKED NICKEL PLATE 8RIDGE AT I9TH.5T nih prodajalnah. V Ljtiibljani nisem mislil, da je t& mesto ta- se prodajajo Po mestnih vojnih ' k0 ljubeznivo. Počutim se naj- prodajalnah, in sicer na Tur jaškem trgu in v Mahrovi hiši pri Jubilejnem mostu jajca komad po 11 vinarjev. Kupi lahko vsakdo, a posameznikom se naenkrat oddaja po največ 10 ja-jec skupaj. Zažiganje kresov je bilo letos prepovedano. mojo narodnost, so se trudili, da so mi, kolikor so mogli, odgovorit! po italijanski. In tako so se mi, ki sem imel prilike govoriti i njimi, kazali vljiudne in nisem našel niti sence kake- bolje in ako ne bi imel skrbi radi kupčije, nasilno prekinjene in oškodovane, radi svojih Pretrganih trgovskih zvez, bi!ga nasprostva proti našemu je-bil najsrečnejši oib tukajšnjem zjlcU. Na drugi strani pa je tu-bivanjti. — In kaj pravite o ^i res, da tudi mi znamo spo-Ljufoljančanih?— V resnici so štovati gostoljubje in vračamo to dobri ljudje. Odkrito pove- vljudnost za vljudnost. Prava dano, mislil sem, da najdem tu idila je to. Zopet italijanski poklon Lju-jdom političnega fanatizma, pre- , ... . bij an i in Slovencem. Tržaški tiranosti slovenskega nacijona- V celovsk.de- I ivoratore" poroča o tem-le1 lizma. V resnici nisem našel zelm bolnišnici se nahaja od rakovi z nek m Italijanom,! nič tega. Približal sem se Ujub- dne * juntja neka Rozahja kf bTva sedaj vsled vojne vlljančanom, da jih zaprosim ni- Goncnik, ki jo je pn Tolminu UtfbTani: - Povelte mi, dra-1 formacij. Storil sem to po nem- v desno nogo ranil srapnel. Pn i _ ____xutU. fl/i Vrar n#» -»nam slovenski. Ali. sebi je imela sedem mesecev Slovenca, doma » Skril] pri stri sta služili kot W Mudi,««: -m , . , r znam slovenski. Ali, sebi je imela sedem mesecev r?šf * s«{im s° p°,noii izreki pogodni suregaotroka- mMtjrte - lik, srpan 13/15 1 » • Slovenska Liga in njeni sovražniki. (Pile Blat Logar.) Dobil sem >r roke c. kr. avstro-ogr-akega konzulata cunjo, ki allil na Ime "Slovenski Narod", a dne 29. JuHja lm, pri kateri cunji ima poleg avstro vladnih hlapcev avoje prate tudi največji poštenjak Zottl. ki Je rojake Hrvate ogoljufal sa malenkostno svo-to $760 000.00 Ko se je pričela ustanavljati "Slovenska Liga" uno naleteli pa« na odpor pri socijalistih in klerikalcih, ki ao bili mnenja, da avstroogrska vlada krivično vlada, da daje Slovencem v svoji monarhiji udarce ta udarcem, da vlada v Avstriji krivičen elstem, pa bo rekli — prvi radi vsakojake bojazni, drugI pa li prirojenega hlapčevstva, da Je Ideja o oevobodenju Jugoslovanov — smeinoet. Enim. kot drugim imo v časnikarski polemiki dokazali, da se a samim Javkanjem ln zabavljanjem na krivično vlado ne opravi ničesar, ker avstro-ogrska-nem-ška-turška vlada ae takemu Javkanju samo roga, in korakali smo dalje po začrtani poti dobro vedoč, da bode-mo morali premagati ie mnogo težav, predno prlpomoremo našim bednim bratom v stari domovini, da se režijo krutega bunakega režima. Pri Slovencih v Ameriki, namreč pri onih, ki znajo vsaj nekoliko aaml misliti, ln ae ne puBte fkrbati od av-etrijskib ipljontov 1n kortltarjev, Je našla misel za Slovensko Ligo ugodna tla, in nikdar ni8em računal s talko ugodnim dejstvom, da bo v polletnem - obstanku štela Liga tako Ča^ stno število prlBtafiev. Avstro-ogrskl konzuli, katere Ima* mo menda za Slovane v Ameriki kot za Ipljone, so nakrat videli, da je SI. Liga oni faktor, ki lahko pokaže avstrijsko tiranijo nad Slovani v pravi luči. "Ml Brno vstajali'' ln gospodje c. kr. hlapci so bili takoj v etrahu ter so pričeli iskati odpomočl. Poiskali so poštenjakd/iča Zottija, ki je narodu ukrade] denar, poiskali so Judeža Do-llnarja ln pričeli so Izdajati "najboljši slovenski list v Ameriki", kojega nestvor dokazuje jasno, da se urednik šele sedaj Uči slovnice v podrobnosti, sedaj ko je prejel JudeŽeve groše. Čudno, jako čudno! Vladni hlapci, ki so imeli sa nas Slovence v najbližji preteklosti Jako lepa imena ln priimke, ikakor: Wind lecher Hund. Kralner Trottel, Tepp, Aff, Rlndvieh, Ochs, Seehund, Esel vermaledeiter, Schaffskopf, Itd. ti hlapci so sedaj ob 12. uri, ko teče Iz vseh strani a veta voda v grlo avstro-nemške birokracije, se spomnili, da na tem boijem svetu prebivajo tudi "ljubi Slovenci, dragi rojaki". Iz "slovenskega psa" prerodltl se v "dragega Slovenca" ali celo "dragega rojaka", ali ni to čudno? Darwin, obrni ae v grobu, Heckel zavrni svojo diplomo. Vajino naravoslovno raziskovanje je prekosila av atrijska vlada, ki zna iz psov delati "drage rojake'*. ' Za Izobrazbo nadebudne slovenske mladine avstrijska vlada nI imela denarja, in ni hotela dovoliti Slovencem vseučilišča, dasl so Slovenci postavili velikanski fond za univerzo. kateri fond so potem požrli škofovi hlapci v Ljubljani. Danes pa Ima ta avstrijska vlada, kljub prezadol-ienju denarja v izobilju, da ga nudi svojim postopačem po Ameriki, ki s tem denarjem polnijo tepe raznim Zottljem ln raznim slovenskih lurna-listom^značajem, ki bi za skledo leče zatajili prav vse, kar bi jim moralo kot poštenim Slovencem biti najsvetejše. Avstrijska vlada, ki nima na svetu nikjer nobenega kredita, krade ln postavnim in nepostavnim potom je« mlje pristradanl in prihranjeni denar svojih podanikov, da lahko v Ameriki po svojih nepotrebnih hlapcih podpira lažnjlvo in umazano žurna-listiko, tki se zbira v krogu "Slov. Naroda". če bi avstrijska vlada hotela v teh kritičnih časih prihraniti nekaj milijonov, bi najpametneje storila, če bi odpokllcala iz Z. D. «vse svoje cea. in kr. konzule ln njih hlapce, ki pač niso druzega kot bivši podčastniki, v katerih glavah se nahaja "seno in alama". Avstrijski organ v New Yorku, kJ mu je lal in prevara glavno sredstvo, je zapisal .pred kratkim: "Lasanje za Llglno ded&čino se pričenja." Vemo dobro, da Je Ulov. Liga trn v peti ne samo avstrijski vladi, ki Je dobila od konzulov vse zasnovane načrte Llgašev, pač pa tudi konzulom, ki plačujejo z denarjem, Iztisnjenim od slov. naroda avoje Spi Jone, po katerih ae mora vsafc narod sramovati, kajti ''kdor da več", ta ga Ima. "SI. N." posnema Iz računa g. Jagra, ki Je kot veaten blagajnik vposlal potom zanesljivih slov. listov svojim zaupnikom, tedaj vsem Ligašem točen račun, da se naia dedičlna deli. Če poštenjaki dvomljivega značaja pri "Slov. Nar." mislijo, da ee računi o narodni požrtvovalnosti ravnajo po paragrafu 14 avstrijskega zakonika, kjer mora upravičenec molčati, državni promovlranl tatovi pa odkrito krasti, potem so te vrate ljudje zreli za norišnico, ker ao moino domnevali. da bodemo svojo gotovino Izročili kakemu ignorantnemii konzulu, ali pa ga naložili "obrestonosno" na Zottljevi banki, kjer ga vzame kafra. Naš blagajnik g. Jager nam Je podal točen ln vesten račun o narodnih zbirkah, ln naj nastopi tako točno za nJim tudi poštenjak Zottl In vsi c. kr. konzuli, ki so nabirali za časa evropske vojne prispevke "za udo-tve ln eirote padlih vojakov". "SI. Liga" nima strahu javno pokazati svojih računov, ker ima poštene ln dovolj Jasne cilje, če pa kak moderni ropar misli, da bomo vpraševali avstro-nemško-turfika birokracijo za dobrohoten naavet, komu naj podarimo naše žulje, potem bo naletel na odgovor: Ne avstrijskim kri-voprlseinikom, ne tatovom krvavih delavskih novcev, še manj pa .psevdo-Slovencem koritarjem! Naši računi o stanju premoženja "SI. Lige * bodo vslkdar javno predlo-tenl njenim članom kakor tudi celotnemu narodu, in nikdar ne bomo vpraševali slovenskih uakokov, prodanih huS, kaj naj počnemo z Llginim Imet-kom, sami medaeboj bodemo o t?m javno ukrepali. Cunjarjl okrog "SI. N." že nad mesec dnij kriče, da je Slovenska Liga mrtva, a prav zadnji čas se je pokazalo, da mirno In gotovo napreduje Dokaz temu je prirastek na podružnicah in članstvu ter razni impozantnl shodd it Pennsylvania, Ohio In celo v Californljl. Slovenski Judeži prav dobro vedo, da Je temu res tako, ln prav to dejstvo jih Je napravilo tako besne, kakor bi se pri njih pojavljali vsi znaki pasje stekline, pa temu ae ni čuditi, ker. na te postopače prav sigurno upljiva vreme pasjih dnij, zato grozijo, kolnejo, xmirjajo la UojyvQlCUVJBC lil Hlene prt osvobojevalnem delu sužnjev Jugoslovanov in Vpijejo do hrlpa-vosti, da smo "kramarji", da hočemo podpirati londonske postopače, da smo ljudem požrli ie maralkak dolar-ček, pri tem pa ti Judeži vedoma pozabljajo imetfjati, da J« avatrijsko-nemAka aristokracija ugrabila Slovanom ie na tisoče milijard poleg neštetih človeških življenj ln eksistenc, da so razni špekulantje okrog "81. N." ogoljufali avoje Ustne brate ne samo za "maralkak dolarček", pač pa za debele stotlaočeke. — Tatovi vpijejo "okradeni smo"— in konečno pravijo da amo "Izdajalci domovine". Kar se tiče osebnih napadov na naše vzorne soboritelje, ne bom jas tu odgovarjal, drugo pa je z vprašanjem o "izdajstvu domovine", ki Je dalefco-Sežnega- pomena. To vprašanje Je treba enkrat »a vselej temeljito razjasniti. da se zapre sapo tepnlm tatovom", da ne bodo vpili: "Prlmite ga!" Zgodovinski dokazi, nepobltni dokazi bližnje preteklosti in sedanjosti naj bodo v pomoč. Nepobitna resnica je, da so bili leta 700 po Kr. evropski Kovani tako nadlegovani po roparskih Obrih, da so bili prisiljeni prositi pomoči prt Frankih in Bavarcih, pa dobili so jo, ln s tem korakom Je bila tudi zape Catena svobod« Slovanov. Franki so Slovane podjarmili, poslali med nje najbolj roparske viteze grofe in barone, ki st> to pridno In delavsko IJudBtvo v imenu svojih kraljev, poznejših cesarjev, stiskali ln tlačili na vse nedopustne načine, kajti zakon Jim Je bil: meč, vešala ln razbeljene klešče. Tlaka na tlako, desetina na deBetlno, Slovenec ti pa umiraj od gladu, ti nisi od Boga izbran kot je Nemec. Za pesek v oči bo smeli tl sužnji voliti svoje kneze ln gospodaric na komando, nemške viteze, ki ao navadno tekmovali med seboj, kdo bo večji tiran Slovanom nasproti. Konečno je naš narod zgubil še to poslednjo pravico in avstrijski ceaarjl ao si z umetnimi, goljflviml pogodbami zaslgurall dedno nasledstvo do avstrijskega prestola ln poslali so ti nekdanji roparji: "cesarji po milosti božji." VBakočasnl, novo" nastopili avstrijski cesar "po milosti božji*' je prisegel na uatavo, da bo pravičen vladar vsem avstrijskim raznolikim narodom po zakonu, po katerem so jamčene vse narodue pravice tudi nam Blovencem in Hrvatom. Toda najbolj katoliški avstrijski cesarji so prisegali, kak«) pravi pokojni Starčevič "samo zato. da so prisege lahko prelamljall." H Kake pravice ln svobodščlne pa nam je dajal stari alvec Franc Josip, kako je spolnjeval svojo zapriseženo obljubo za časa svojega 67 letnega vladanja? Nemcem ln Mažarom vse, Slovencem ln Hrvatom bič, to Je bilo geslo njegovih bankerotnih grofov in baronov. Slovani v Avstriji štejemo približno 18 milijonov (brez Ogrske) Nemci pa komaj 10 milijonov. Po tem ključu bi se bila morala sestavljati tudi avstrijska vlada. Pa glej! V ministerstvu Je bil navadno en Čeh, včasih en Poljak, drugi minlsterskl sedeži vomim, da bi bile slovenske rodbine deležne posebnih dobrot. Pa od kje Izhajajo vse te dobrote? Morda ceaar sam plačuje te podpore? Ah, kaj še! Ta denar Je posodil narod sam sebi. Naj ta. nesrečna evropska vojna konča tako aH tako, plačevati tiodo morali narodi, ker slflli-st!čni Eulenburgovcl se bodo vedno skrivali za državnim pravom, žal, da nam je te nesrečne, morda pa tudi srečne slike prlhodnjoatl sugestlrala preteklost, pa naj bo že tako ali tako, mi moramo pokopati s kronanimi nemoralnežl tudi njih pokradene ln prlropane krone. Pa pravijo gotovi plačani valpett, da smo izdajalci domovine! Hm! Naša Slovenija, naša slovenska zemlja je bila tam na Jugu Evrope, ko še roparski vitez Rudolf Habsburški nt znal, da se na svetu nahajajo Jugoslovani, ko oče roparske druhall "von Hohenzollern" niso mislili na "Deu-tachland ueber allea". In kakšno via do! Ljudstvo naj gara ln dela, ml kronancl smo Izbrani za vladarje slovanskih psov. In kakšno je razmerje med temi tremi roparskimi .poveljniki? Roparsko! Turčija bi si rada opomogla In zavzela Balkan; Avstrija bi rada podjarmila vse Jugoslovane, ,ker brez njih ne šteje irič, Nemčija hoče obe požreti ln čudno nI, če pripovedujejo danes ivei diplomatje, da Nemčija hoče podjarmiti Avstrijo. Kaj dela avstrijska armada v Belgiji? Nemcem pomaga. Kaj dela avstrijska armada na Poljskem? trt vuje vse za svojo čast, a ko pride čas žetve, pa se vsa slava kot toča usu-je na nemške generala Hlndenburg, Mackensen, Buellow. Kje so pa avstrijski generali? Ni Jih! Najbolj navadna poročila, ki prihajajo nam ve do povedati, da sta avstrijski prestolonaslednik in pa skupni avstrijski finančni minister opdotovala v Berolin. Po kakih poslih, o tem verodostojni viri molče in ostane nam samo še praktičen pouk v boljSe razumevanje, da je, ko je Nemčija kot za veznica Avstrije v letu 1866 napovedala Avstriji vojno, vedela tri dnij za detajle avstrijske armade prej, kakor pa vrhovni avstrijski poveljnik, ge neral Benedek. In dalje! Na češkem se nahaja grad ubitega prestolonaslednika po Imenu "Konopišt". Tu sta se Bhajala ubiti Franc Ferdinand ln nemški dvorski norec Viljem II. Nihče ni imel prilike prisostovatl tem tajnim pogovorm nad kojlm se je večkrat razsrdil stari (Prohaska, Franc Josip. Predani smo bili Že pred to strašno vojno, ln nemško časopisje Je pred vojno z Italijo javno reklo, ko Je Nemčija brez vprašanja Avstrije ponudita Italijanom naše lepe slovanske pokrajine. Vojna z Italijo kaže, da Nemčija zaposljene Avstrije neče podpirati, ker hoče svojo zvesto zaveznico o-slabiti, da Jo potem čimprej podjarmi In to pričakujemo tudi ml Slovenci, da pridemo namreč ia dežja poj kap. Pa pridite sedaj vsi avstrijski ka-proll ln patrtjotje, pa povejte, kaj ate se naučUI pod nemškim dvoglavnlm orlom; povejte stvarno, pa ne .povejte nam, da ste Avstrijci, ker Avstrija Je danes samo ie na papirju, v resnici pa je lsvrševalnl organ kajz<%a Viljema, kojemu la rok hoče iztrgati 81. Liga naše lepe romantične slovenske pokrajine. Naia lepa domovina naj bo naia, pa ne'zasužnjena vazalka nemških roparjev. Slovani smo stari In pametni dovolj, da si sami lahko gospodarimo, da si sami usltvarjamo blagostanje. Z vedno veljavnim pregovorom: "Kdor ne pomaga si sam, podlaga je tujčeve j peti." bom ln nadalje deloval sa bodočo Jugoslavijo, ki bo konečno prepričala vesoljni svet, da smo Slovani zmožni in vredni svobode, pokazala našim izdajicam pot do Judež I&karjotovih vešal." Ml hočemo rediti našo domovino, ki je sedaj v krempljih Nemcev, nikdar pa ne morejo Nemci, še manj pa pjih podrepnlki okoli "SI. Nar." rešiti te naše domovine, pač pa jo zna jo prodati za Judeževe gro&e.. Proč z obzirnostmi; dovolj Je tlaoč let trpljenja. Slovenska Liga si je na dela teško nalogo, ln jo kljub teško-Cam izvršuje ln IzvoJevatI mora zmago nad krivico tlranstvom ln z za-ničevalnim nasmehom na ustih maramo ignorirati avstrijsko birokracijo In njene pomagače pri takih listih, kot je vladni "Slov. Narod", ki spada v prvi ivtsU tja, o čemur pošteni ljudje ne morejo govoriti. , Nasprotniki 81. Lige pa so: 1. Avstro-hunski konzulati. 2. Falotje Zottijevega kalibra in 3. ljudje, ki svoje prepričanje prodajo na drobno in debelo! — Sram jih bodi! Najboljši naročnik je oni, ki vestno vselej prebere ves list, ga priporoča drugim in vselej ob času ponovi naročnino. Ali ste jo že plačali? Kadar iičete svojega prijatelja, sorodnika ali znanca, pa ne veste kje je, pridite k nam ali pišite nam, da denemo v list. Ker je "Clevelandska Amerika" razširjena po vseh mestih, se bo prijatelj kmalu dobil t POLLETNI RAČUN S. D. Z. OD 1. JAN. do 30. JUN. 1915. — DOHODKI: — ' Posmrtninski asesment od kraj. društev $ 6,4-89.451 Polletne obresti naloženega denarja po 4%: The Garfield S. B. št. 3202...-____' 127.14 The Lake Shore B. št. 3353...... 120.29 The Ctev. Trust Co. št. 18799..... 30.67 $ 6,767.55 Bolniški in odšk. ases. od kraj. društev $ 4.506.15 Polletne obresti naloženega denarja po 4%: The Lake Shore B. št. 33534..... 5163 $ 4,557-78 Upravnega sklada od kraj. društev.....$ 99015 , Pristopnina od novih članov...... 57-75' Plačilfie knjižice................ 14.71 .Zlvezini znaki.................. 116.80 ' - Društvene knjige i.t.d............ 38.25 Spremembe oporok in potni listi.. n.25 (Preiskavo, prošenj vrh. zdravnika - 8.75! $1,137.66 $ 5,605.63 Skupnih dohodkov $12,462.99 Ostanek blagajne zadnjega računa 1, 1914. Pbsmrtninskega asesmenta.......j.....$H.5OI-94 Bolniškega in odškodninskega asesmenta 2.9949s Upravnega sklada.................... 5»9-09 $i«,0i6.oi (Skupnih dohodkov z prenosom vred: $30,47900 — STROŠKI: — JPosmrtnina ...........................$ Bolniška podpora ..................... Stev. 12 Plača uradnikom............. 13 PreglCdovalci računov........ 17 Vrh. zdravnik za pregledanje listin .. .................. 21 Ins. Dept. drž. Ohio za Lisence 22 Najemnina pisarne........... 23 Tiskovina............'....... 24 Znamke in telefon............ 25 Pisalne potrebščine.......... 26 Glasilo Zvez za leto 1919..... 29 Advokat .................... 33 Povrnitev ases. nesprejetih---- 34 Mimograf .................. 35 Actuary .................... 2,300.00 3,305'63 744-75 72.44 12.25 25.00 60.00 3I-52 17.19 8.30 75.00 20.00 3.26 46.50 50.00 $ 1,166.21 Pomotoma ne vknjiženi ček štev. 858.. Vrnen ček od let 1914 štev. 837......... Posojilo na parcelo št. 8. v Cleveland, O. $ 6,771 84 28 a 1.00 2,000.00 $ 2,011.28 Skupnih stroškov: $ 8,783.12 Skupnih dohodkov........$30,479.00 Skupni stroški ...........$ 8,783.12 ; Preostanek blagajne Na posojilu -....... ____$21,695.88 ____$ 2,000.00 Skupnega premoženja Zveze: $23,695.88 Denar naložen na sledečih bankah: iPosmrtninski asesment: , . , The Garfield Bank..$ 6,652.29 The Lake Shore B.. .$ 6,892.47 T:he Dev. Trust Co. $ 3,42473 Na posojilu........$ 2,000.00 $18,969.49 Bolniški asesment: The Lake Shore B.. .$ 3,547.19 Čekovni promet,....$ 688.66 $ 4,235.85 Upravni sklad: The Clev. Trust Co. Čekovni promet..$ 490.54 $ 490.54^ $23,695.88 Vse knjige za dohodke in stroške pronajdene v lepem redu. V Clevelandu, O. dne 26, 27. in 28 julija 1915 F. M. Jakšič, Ignac Smuk, Jos. Russ, nadzorniki. Jernej Knaus, Iblagaj. Frank Hudovernik, tajnik. ' 6108 St Clair Avenue. Slovenski pogrebni zavod, zaloga pohiitva9 pečij m barv. Kočije in avtomobili za poroke, krste in druge prilike. Se priporoča narodnim Slovencem za naklonjenost in podporo I Po« strežba vedno točna in poltena. PRVA IN EDINA SLOV. TRGOVINA S SINGER ŠIVALNIMI STROJI d MAIL/ ORDERS . ^vnJRrre for^ Pi SAnPUS/y^ Trgovin« uprti ob •obotah ob S. tvečmr. veste Amerika. k V TOREK IN PETEK. NAROČNINA: ......,.v....|2J00 Z""!"".".".......$3-00 Ipo poiti............ ..... U-M i ItovOki po 3 culi. t podplu tu mtbm«U m m a|if«|eim|o iti in denar naj m na: pisma, dopisi pošilja IDSKA AMERIKA, tU* ST. CLAIR AVE. N. E CLEVELAND. O. , ^t/ARD KALISH, Publisher, f ,01718 J. PIRC, Editor. TUESDAYS AND FRIDAYS. by lfl.000 Bto*enians (K miner«) In CteClty ol Cleveland and elsewhere. Ad-er-> rates on request. » TRL. CUY. PRINCKTOK IBB Bnterod as matter January •t Cleveland, O. 3.1S79. 13- I9I5- Eno Premy&l in Karpati. (,Qd decembra do maja.) Se e-nkrat so bile ruske čete v lalk*iji prisiljene, da se umaknejo. ker so Nemci začeli z ofenzivo na Poljskem. Pomniti pri tem je, da Avstrija že cdavnej bila popolnoma zbita, ; in bi Rusi zasedli celo Ogrsko, da jim niso pomagali Nemci s svojim neizmernim številom vojaštva in municije. Pri dru-|em ruskem umikanju iz Ga-so Rusi se-ttmaknili samo Tarnova in se utaborili za tama Dunajec in Bjala. Od laj naprej je bilo glavno ru-prizadevanje, da prekorači-karpatske gore in prelazfe dospejo na Ogrsko. PopTej je bilo treba zavzeti trdnja-Premysl, ki kontrolira glav-železnice in tc po Galici-Od 1. januarija do 1. maja ie vršili boji v Galiciji, in so tu počasi, toda sigurno redovali. Avstrijci so se de-i borili v teh karpatskih »h. Vsa njih moč pa bi zaman, da jim niso poma-Nemci, ki so silno veliko >vali za Avstrijo. Avstrijska obrambena črta je tudi nekoliko utrdila, ko Avstrija odpdklicala iz Sr-tri svoje armadne zbore, trija {e haš tedaj imela pro-i Srbom cvet svoje armade, in i, avstrijska armada prodrla že bj globoko v Srbijo, ko so 1 nenadoma odpoklicani tri-apmadni zbori. To priliko so rabili Srbi, da so napadli itrijsko armado in jo drugič ijno pobili v bitki pri Valje-in odtedaj se noben avti vojak ni več drznil sto-na srbska tla. >dnjava Premysl je padla v iske roke 22. marca, 1915. Rusija je takoj sklenila, da za enkrat uniči Avstrijce. V Premy-filq so Rusi ujeli 125.000 Av-rijcev, in velika ruska armada, ki je o/blegala iPremysl, je imela sedaj proste roke. Meseca aprila so pričeli Rusi napredovati v Karpatih. Toda do 1. maja je bila ruska ofenziva ustavljena. Ruski načrti v Karpatih se niso posrečili, prav tako kakor so se Nemci zmotili v svojih računih napram Franciji. Sedaj, ko Rusi v Karpatih niso mogli naprej, so pričeli Nemci misliti na novo ofenzivo proti Rusom. Tretji del, Nemčija proti Rusom. Ko solbili Nemci meseca novembra, 1914 poraženi od zavezniških čet v Flandriji, so zgubili 'Nemci vsako nado, da bi mogli poraziti zaveznike. Poražene nemške čete so se umaknile od reke Marne. Nemčija je mislila, da bo ponižala Francijo z enim samitu udarcem. toda Francija je ostala močna in nepremagljiva. Sicer Nemci imeli Belgijo in ne-taj pokrajin v severni Franciji, toda da bi mogli priti kam na-:j proti Parizu, vse to je nemogoče. Pariz je bil nemškega navala, in icoska armada bolj utrjena ripravljena kot kdaj poprej 'oda na drugi strani so pa ici še vedno računali, da premagajo Francoze, če uničijo najprvo Rusijo, če bi Nemčija mogla zaposliti Francoze v toliko, da jih zadržuje, da -ne napredujejo, tedaj bi lahko vrgla vso svojo silo naid Ruse, in jih potolkla tako, kakor je mislila potolči Francoze ob začetku vojne. In potem ko Ruse potolče, se vrže z novo silo nad Francoze. V tem slučaju bi upala Nemčija, da lahko diktira iste mirovne pogoje, kakor jih je hotela diktirati meseca avgusta, 1914. Francozom v nadi, da zibije Francoze v prvi bitki. In dočim se je spomladi leta 1915 govorilo o veliki zavezniški ofenzivi, se je Nemčija na-tihem pripravljala. Nemški in avstrijski generalni štab sta začela delovati skupaj, ker sta sprevidela, da posamezno ne opravita ničesar. Najprvo je bilo potrebno očistiti Galicijo in Karpate. Potem so Nemci študirali, da vzamejo Varšavo in zlomijo rusko moč tako, da bodejo Rusi prosili za mir ali pa da bodejo za več mesecev nesposobni začeti s kakim bojem. Medtem so Francozi in Angleži v Franciji neprestano napadali nemške bojne črte, in skazalo se je, da so Nemci dovolj dobro zakopani v svojih strelnih jarkih, da jim francoski napadi ne škodujejo preveč. Anglija 111 pripravila še cele svoje armade, katero je obljubila Francozom. Francozi in Angleži tudi niso imeli še dovolj streljiva doma, da bi mogli začeti z .uspešno ofenzivo. Raditega se je vojni materijal pričel naročevati v Ameriki, kajti Angleži so sprevideli, da so Nemci preveč preskrbljeni s tem matcrijalom kot da bi se mogli Angleži meriti z njimi. Zaveznikom je bilo potrebno predvsem, da se dovoljno pre: skrbijo s sireljivom. Nemčija pa je medtem za Ruse delala enake načrte kot jih je delala v začetku vojne za Francoze. Galicija. (meseca rtirjs: in junija.) Ko so Nemci začeli z velikansko ofenzivo napram Rusom, so se nahajale ruske čete v Karpatih. Njih armada, ki je bila obrnjena proti Nemčiji, je imela svoje stališče v jako utrjenih točkah ob rekah Du- najec-Biala. Ta del ruske armade bo Nemci nenadoma napadli b trikrat veCjo močjo pod generalom Mackensenona, ki Je pripeljal b seboj ogromno Število topov. V nekaj dneh ao prlelllll kernel, da ae ta ruaka fronta umakne, In a tem je bila ona ruaka armada, ki ae je borila v Karpatih, neiavarovu* na od (vcadaj. Medtem ao pa tudi Avstrijci abrall novo armado. Doma ao pobrali vae molke od 18—KO leta, In b to novo armado ao udarili ■ vao Bilo nad Ruse v Karpatih, doClm Jih je xa hrbtom napadla nemška armada. Rual so aa akufiall ustaviti pri Vlalo-kl, pri San ln pri Orodeku, In dn al ao ae borili bresprlmerno hrabro, ae allnemu nemftkemu navalu nlao mogli ustaviti. Nemci ln Avstrijci ao zavzeli Jaroalav, Premysl In Lvov. Rus-ke armade ao ae umaknile aeverno v Poljsko in vzhodno v Beaarabljo. Avstrijci so dobili naaaj skoro vso Galiciji, ikatero bo imeli RubI zasedeno od septembra meseca 1914, Ta ruakl poraz se splošno pripisuje pomanjkanju streljiva, ln drugič, Ker so Imeli Nemci v teh bojih ogro mno število topov, ln nemiko-avstrlj ska armada je bila še enkrat Številnejša kot ruaka. Tretji naskok na Varšavo, (julija maaeca.) Ko je bila Galicija apraznjena od ruakega vojaštva, so se lahko takoj dognali nadaljnl nemški načrti. Kdor pogleda na mapo bo kmalu uganil. Ruska Poljska meji ob Pruslji ln Av strlji, ln ae zajeda v obe drtavt kot velike klešče. V aredl lešl Varšava, ki Je lzpoatavljena napadu od avatrij-ske strani kot od nemftke. .. Nemfikl načrt je bil, da zajedno napadejo Varšavo od avstrljake strani, ln aicer od Juga iproti severu, nadalje napadejo Nemci od zahoda proti vzhodu In od seivnera proti jugu Poglavitno za Nemce In Avstrijce je bilo, da dobijo v last železnice, ki ve žejo Varšavo s Kljevem, Petrogradom ln Moskvo, Ce padejo te postojanke v nemške roke, predno Je Varšava in-praznjena, bi bij! vsi Rusi zapadno od teh obrambenlh točk zajeti ln ujeti. Pol po železnici jim je preprečena, za umikanje nI čaga ne prostora, če pa RubI taprazuejo Varšavo ob ča-bu, tedaj bo vrženi od reke Vlsle do reke Bug, ln Nemci dobijo v roke precej močno obrambeno črto. Nemci celo pričakujejo, d4 bodejo RubI potem proulll za ralr, kar je pa v direktnem nasprotstvu z ruHklm poročilom, Iti nazuiinju, da ae Rusija bori do zadnjega. . Glavni nemški načrt pa Je, da uj 1-inejo ruakVi armado prt Varšavi. Oe bv to zgodi, je ltuslja zn boj brezpomembna najmanj zn 1 rl do Sllrl mesece. Nemčija torej želi, da se to zgodi, ln nemške armade, ki bi stal* zmagoslavno na Poljskem, bi se uporabile za ofenziivo na Francoskem, in n«> bi bilo čudno, da bi zavezniki pro »lil za mir, katerega bi narekovali Nemci, ki bi dobili vse, kar bi zalile li. Toda vse ne gre po nemških Željah. Rusi so pokazali pri branltv« VarSave tako desperaten odpor, da so čudi ves svet. Dočim ao bile nemf,*ilnviili, svojega glavnega cilje , slovenska fanta bi se rada seznanila s poštenimi slovenskimi dekleti v svrho poznejše ženitve. Starost od' 20 do 24. Samo resne ponudbe naj se pošlje na M. Bradač, 6218 St. Clair ave. Cleveland, O ■'••ali.'*jKcliLbh •' J^KS^tfWHiSRwjM Pred dvema letoma so cleve-landske banke primorale človeka, ako je bil banki kaj dolžan, da se je moral dati zavarovati skozi banko. Zatorej so me prav lahko odpravili slovenski posestniki s tem vzrokom, da morajo tako storiti, kakor banka zahteva. AH sedaj ni več tako, ampak banka vam piše dopisnico, 30 dnij predno poteče vaša stara zavarovalnina, da do istega dne prinesete novo zavarovalnino s pripombo, da mora biti ista od zanesljive družbe. Moje police so zanesljive, zatorej kadar dobite tako dopisnico, pošljite jo meni in drugo je moja skrb, plačate kadar je za vas najbolj ugoden čas. Ne pozabite, da prodajam hiše in istotako zamenjam vašo hišo za kmetijo. JOSIP ZAJEC, 1378 E. 49th St. (66) Cleveland, O. Central 6494 R. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ + FRANK BRICELJ, + 6026 St. Clair Ave. + Expresman. ♦ Prevažam pohištvo in vsa ♦ kovrstne stvari. Postrež- ♦ ba točna in zanesljiva. + Tel. Princeton 1982 L. Naprodaj ste dve slaščičarne , lepo opremljeni z dobrimi odjemalci. Prodajo se radi bolezni. 'Naprodaj je tudi dobra grocerija. iNaprodaj imam več hiš v slovenski naselbini po nizkih cenah. Vprašajte pri Jakdb Tisovec,' 1366 Marquette (66) Iščem žensko za gospodinjstvo samo dva človeka. Služba se dobi takoj na 1191 E. 61 st St. -i-- (67) Naprodaj je jako fina pekarija po jako nizki ceni. Lastnik zapusti mesto. 6502 St. Clair ave. (65) Dve pošteni deklici, ki delate v tovarni, se sprejmejo na stanovanje. Na razpolago je tudi plinova peč, ki lahko služi za samostojno kuho. 4602 St. Clair ave. zadaj na jardu. (66) Dva poštena fanta se sprejme-na stanovanje in hrano. 1420 E. 53rd St. zgorej (65) POZOR! Naznanjam cenjenim rojakom, da sem odprl zopet nov kljub za odplačevanje oblek po $1.00 na teden in sicer na popolnoma nov način. Zraven ob" leke dobijo še trije odjemalci tri krasna darila, ki so toliko vredna kot obleka. Priporočam se rojakom za izdelavo vsakovrstnih oblek po meri. Garantirane obleke, najnovejša moda. Rojaki se vabijo, da naročijo rlove obleke pri meni. Za vsa naročila sem vam hvaležen. JOHN ŽNIDARSIČ, 1134 E. 6othSt. (65) Štirinajst podružnic Ta banka j« pripravna, varna močna in prijazna. 4 odstot. se plača na hranilne vloge, in brez vpraianja kje živite, dobite eno naiih podružnic Začnite hraniti $1.00 ali več. Obe Cleveland JEnwt Company ' Euclid sad Eaat Ninth HAROLD E. EMBRICH, Zavarovalnina posestva, bondi, Javni (Notar. Urad 808 E. 152nd St. Uradne ure od 8. zjutraj do pol šestih popoldne, od pol osmih zvečer do 9. ure. Tel. Wood 85 L. Bell: Eddy 1086. Stanovanje: 16205 St. Clair ave. Tel. Wood 58, Bell: Eddy 3678 J. FINO VINO vedno dobite pri Jos. Koželu. Belo, niagara in concord vina Posebno ženskam je moje vino znano. Po stari navadi Jos* Kozely, 4734 Hamilton ave. Naprodaj je dober konj in izvrsten voz, skupaj z vso konjsko opravo. Prav poceni. 1201 E. 60th St. (66) VttSLIStt" . znajte čas, v katerem dokler ne bo prepozno, kadar bo prepozno, bo stud in priglo bo kesan-jd in kesanje pa je prva la sodba, ki poplača naro-igreh. lašnji čas ni navadno, sešno, vsakdanje nadaljeva-preteklosti, ko smo se son-na solncu in se preko plo-smejali eden drugemu, in metali eden drugemu polena nogel JDlanašnji čas ni po-Ijšana preteklost, in današnji čas se bo silno maščeval nad vsakim onim, ki ga primerja s preteklostjo. t>anašnji čas je orkan, ki izdira s koreninami največja drevesa. Današnji čas I je prinesel strašno sodbo, in ta »odba je položila v rešeto vse narode ter jih rešeta, da se vidi koliko ostane pšenice, koliko je ljulike! Ne sleparite sami seibe: ničesar ne bo ostalo po starem. Svet je že dosedaj tako spremenjen, da ni sile pod nebom, ki bi ga mogla spraviti v stari položaj. Konzervatizem Wy teh časih je pravi absurd in nesreča. Kaj vam je treba kon-j f iervirati? Ali ne vidite, da se itvari vračajo v kaos, iz kate-Bfpg* se zgradi popolnoma nov $ »vet ? Mali in slabotni ljudje, alj irete zavrniti usodo, ki s ta-» strašno silo visi nad vašimi /ami? Pazite, spoznajte Čas pojdite z njim. Poklonite se kajti ljudsko trpljenje je preveliko, da bi ne brulh-v narodu! Te vprašujte se: Po katerem potu naj gremo. Pojdite po o-potu, po katerem so ho-nasi Gaji, štrosmajerji, idoviči, Prešerni in Ašker-Pojdite po onem potu, po rem hodijo najbolj rodo-li, najčistejši sinovi sloven-naroda v Evropi in v leriki. Pojdite po potu svoje. do katere korakajo Rusi-in Srbija. lajte svoje interese! če znan čas, v katerem ži- vite, bodete spoznali tudi svoje življenskc interese. Svoboda je vaš najsvetejši življenski interes. Svoboda je največja potreba za nas vse Jugoslovane. Dokler ne bodemo svobodni, dotedaj ne bodemo pričeli živeti. '.Dokler ne bodemo svo- Južni Slovani. Hrvatska. Velebit veli, Ki sredi sredine Opasuješ s kamenitim pasom hodni', «mo'V»mo"šenca naših' ?»t.ke pokrajine! gospodarjev, tni smo berači Vri.!«« sUvo pred germansko hišo, mi smo sužnji, živeči od kostij in odpadkov. Germani uživajo, mi pa delamo in garamo za nje, da dobro živijo. Oni sebe nazivlje-jo stvarnikom zgodovine, a nas bodejo imenovali neumna teleta, dajali nam bodejo odpadkov, da ne crknemo od lakote, prezirali nas bodejo z največjo mržnjo. Vaš največji interes je v svobodi. Svoiboda je prva, vsi drugi vaši interesi so malega pomena. Slovenci, zakaj ne iščete svobode? Zakaj se ne dvignete Bilo si Slovansko. Hrvatskih junakov, Gledal si na tugo Hrvatskih možakov. Od levi-ce in desnice (Studenci se pretakajo, »Naznanjajo krivice. Dal Bog. da gledaš Svobodne Hrvate, Od Bojane reke Tja notri v Karpate. Dalmacija. Ah, morje ti Jadransko, Slava ti Slovanov, Predno si odprlo vrata tujcem, in pogledate v preteklost, da naredite sklep za bodočnost? Vsi stari ognji naj zaplapolajo v vaših srcih, vaša duša naj zahteva svobodo. Kdor ne bo delal za brata, ta dela kot suženj za gospodarja. To je naša žalostna preteklost. To je naša najbolj žalostna skušnja, Jugoslovani 1 Lahko je vaš gospodar bogat, hl-navsk, kulturen, — toda on je tiran. Vaš brat pa je lahko siromašen, grob, siten — toda on je vedno vaš brat. Bolje je z bratom deliti solze, kakor od gospodarja prositi miloščine! Bratje (Slovenci, spoznajte čas, svojo pot, svoj interes, dokler ne bo prepozno. Bur.ni časi so prišli kot orkan, ki s koreninami vred izruje najmočnejše drevo. Združite se s svojimi brati, kjerkoli ste, da vas orkan ne podere. Poglejte v o-hlake, kjer švigajo streli in se podijo gromi, poglejte v temo, poglejte v svojo dušo, povsod bodete videli zapisano: Svoboda in zjedinjeaje! To je val cilj! To je cilj krvi in solz, v katerem se sedaj nahajate. Kdor se bo obrnil nazaj, se bo spremenil v kamen. Kdor gleda naprej, bo videl — svobodo. Nikolaj VelimiroviČ. Ti si ono čudo, Kamor svčt, pritiska, Ti si povzročilo, Da cesarstva padala so z viška Prchranilo si Benetke, Lahe in Normane, Sirotno le Dalmacijo Pustilo si brez hrane. Oj ti morje sinje, Z burnimi vetrovi, Kdaj svobode vredni Dalmatinski bodejo sinovi? Bosna. Bosna, tužna Bosna, Zemlja ti grobov In gradov silnih, Domačine tu ne krije lastni krov. Zibeljka junakov, Vere in izdaje, Gnezdo večnega prepira Kjer brata brat prodaja. Una tejbe veže Z ene bratske strane, 'Drina tebe vodi V zemlje vsem poznane. Stiraj Alaha in Turka Krvoločne Turčinov nizkote In pomagaj nam oprati Slovanske vse sramote. Črnagora. Oj ti gora črna Gnezdo vseh Sokolov, Pred teboj je padlo Sovražnih tisoče pavalov. Tvoje gole stene, Posute s cvetkami doline, Bodo te slavile, Dokler svet ne. zgine. Prava si in živa Slovanska ti svoboda, Maščevalka večna, Slovanskega naroda. Bodi učenica Starcem in detetom, Kako se brani, nas poduči Svoboda pred svetom. Srbija. Donava, Sava, Drina 'Mile mi sestrice, Vsak Slovan z veseljem, Poljubuje vaše lice. Zakaj ste tako tesno Meje raztegnile, Kakor da bi srbske Žile usahnile? Odprite torej znova Vsa vaša vrata na stežaj Naj se Srbin z Ibratom Druži v njih na vekomaj. Naj se krog razširi Razpnite roke na široko In slava naj se vseh Slovanov Razlega do neba visoko. Slovenija. Triglav, Triglav! Straža biserov slovenskih Naš Črtomir si slavni, Ustavljal vrage čet si nemških. Gledal si vstajo Epula, Batona, Slavo Ljudevita Zmagonosnega Samona. Gledal si prostake Ko na stolih svojih Jim klanjali se knezi V slovenskih naših krojih. Daj da se nagledaš Se bodoče slave Ko slovenske bomo imeli Svobodne postave. Te kitice pesmic je zložil v hrvaščini Ivan Kukuljevič Sak-cinski in so bile prvič priobčene leta 1874. Prijatelj jih je prestavil v slovenščino za naš list. mn w«¥>w Navadna napaka. r>_ Tisoče Amerikancev trpi na prebavljalnih organih, kar povzroča zaprtje in druge neprijetne posledice. Večina teh trpečih dela isto napako to je, rabijo razne pilule in razna čistilna zdravila, ne da bi prej preiskali, če ta zdravila kaj koristijo ali škodijo. Vsako čistilno sredstvo, ki povzroči, da je telo slabo ali ga navaje k neprestani rabi drož, je škodljivo. Če trpite na zaprtju, rabite sredstvo, Id vam ne bo samo olajšalo položaja, pač v istem času utrdi prebavljalne organe. Tako sredstvo Je: TRiERJEVO AMERIŠKO GRENKO VINO NAREJENO JE IZ RUDEČEGA VINA IN ZDRAVILNIH ZELIŠČ, JE ODVAJALNO, ZDRAVILNO IN AROMATIČNO, IN DAJE OLAJSBO V SLUČAJU zaprtja, posledicah zaprtja, neprebavnosti, napetosti, bolečin v odvajalnih organih, želocnih boleznih, nervoznosti in slabosti. Uspeh tega zdravila je velik pri boleznih, ki izvirajo od zaprtja in splošne slabosti. Rabi naj se pri prvem pojavu nerednosti prebavljalnih organov. CENA $1.00. PO LEKARNAH. Joseph Triner, IZDELOVALEC 1333-39 So. Ashland Ave. Chicago, III* Oglasi so pol trgovine za trgovca. Trgovec, ki ne oglašuje, teško napreduje. Poglejte velike ameriSke trgovine, ki so dobile svoj uspeh edino-le z večnim oglaševanjem. Če vas nadleguje revmatizem ali nevralgične bolečine, poskusite Trinerjev liniment Da takojino olajšbo. Cena 25 in 50e, po pošti 36 in 60e. je bila kupljena od Shuneman Mercantile Co. Mi želimo naznaniti, da smo kupili vso zalogo blaga in vso trgovsko opravo, katero so prej lastovali Klein brati na 6017-19-21 St. Clair Ave. Ta zaloga obstoji z finih moških oblek, oprave, klobukov, čevljev, kap, spodnjega perila. Nas namen je, da ničesar ne preselimo iz te trgovine, če se lahko proda. Mi torej naznanjamo otvoritev nase JAVNE RAZPRODAJE ^žS 12.13.14. AVG. Tu imate priliko, da kupite kar hočete, en kos, ali več skupaj po ceni, kakor si jo sami želite. NAZNANILO TRGOVCEM: Mi imamo veliko izbero trgovske in okenjske oprave vse v dobrem stanju in to raje prodamo za slepo ceno kot da bi selili okoli. Pridite, predno so prodane , najboljše stvari, povejte svojemu sosedu. Trgovina odprta zvečer do 9. Tu navedemo nekaj cen, da veste, kako se vrši ta razprodaja • , * POSEBNO NAZNANILO: Naprosili smo Mr. Sam Kleina, kije prej lastoval trgovino, da pride pomagat za te tri dneve razprodaje. On vam bo pomagal. $1.00 kape po . . $7.00 deške suknje . $5. volneni jopiči . $10 deški plašči po . . 29c $1.98 $1.29 $3.29 $10 moške obleke po . $2.25 $5.00 moške obleke po $1.45 50c spodnje perilo po . 21c $1.00 srajce . ... 29c $15.00 suknje po . $4.90 50c delavne srajce po . 21c $4.00 čevlji za praznik $1.37 $3.00 klobuki po . . 79c Še stotine drugih predmetov, katerih je preveč, da bi se omenili. Pridite vsi. The Shuneman Mercantile Co. (Prej Klein Bros.) 6017-19-21 ST. CLAIR AVENUE 'WtlJ) lovencev zahtevajo Italijani. • ■ . Ljudje, ki četudi zadnja leta niso delali druzega kot časopise brali, se bodejo spominjali, kako so narodni zastopniki iz Dalmacije in Istre neprestano opozarjali avstrijsko vlado radi krivic, nasilja in nepostavnosti, katere mora naš narod trpeti •od Italijanov v Dalmaciji in s'kih ali hrvatskih krajih Istre Italijani do teh krajev nimajo kake slovenske šole. Italija se nobeniih pravic. To se je naredilo posebno glede Istre, Trsta, Gradiške, čisto slovenske kraje, dasi niso Gorice, dočim za druge kraje, znali niti besedice slovenskega posebno Dalmacijo in Kranjske to ni bilo potrebno, ker če to niso jugoslovanske dežele, tedaj tudi morje ni slano. Danes prinašamo to mapo, ki je Ibila oddana angleški in jezika, uradniki, ki so naš na rod prezirali in ga nazivali "por ko ščia vo!" Italijani se sklicujejo nadalj na veliko število svojih zastop ni'kov, katere imajo v deželnih francoski ter ruski vladi v pre zborih Dalmacije m Istre, Tr- gled in .upoštevanje, na sliki, sta, Gorice, Gradiške, dočem je kakor zgorej vidite, in prepri-nam dobro znano, da je dala čani smo, da bo boljši del na-avstrijska vlada narediti tako roda tudi to delo našega jugo- 80.000 Slovencev, se Slovenci niti ganiti niso smeli, čeprav so bili Lahi v manjšini, in če so Slovenci nastopili proti Lahom, tedaj jih je vlada branila, Slovence pa kaznovala. »Avstrijska vlada je »dobro vedela za vse krivice, ki se godijo Jugoslovanom, totfa malo se je za vse (o brigala, in vsepovsod je ugodila Italijanom v vseh željah, samo da se ni zamerila svoji zaveznici Italiji, na katero je računala, da ji pomaga proti Slovanom, katere Avstri- Stevilke ''Clevelandske Amerike". v katerih ie naslikana ta — j t . .IV Juij .mn « mu« VUHI " - Istri. Saj celo v Trstu, kjer je Zboren volivni red, da je pet slovanskega odbora sprejel s v mestu in v okolici prebivalo Italijanov pri volitvah več spoštovanjem in zadovoljnost- vrednih kot 500 Slovencev. Pri i° volitvah se je s Slovenci pošto palo kakor z veleizdajalci, 2 Italijani pa kakor z ljubljenimi mapa zajedno z opisom, dobro in vernimi otroci. spravite, kajti prišle vam bode- Naši narodni voditelji v Istri iak° priročno. Pozneje, pri so od nekdaj govorili: Bridko se bo to postopanje avstrijske vlade maščevalo. Toda ti naši narodni voditelji niso pogodili pravega, kajti največje mašče vanje smo morali mi prenesti kajti Avstrija je naše vojake poslala v tujo zemljo, tako da smo si pridobili novih sovražni- UMU 311 ill trMMi/HJl •W0UU1X3)U ja nič manj ne sovraži kot Italija. In to niso prazne besede. Vsak Slovenec, ki je doma na Primorskem, posebno okoli Trsta dofbro ve, kako velikan sire pravice so uživali Italijani v Avstriji, Slovenci pa * so bili vedno zadnji. Slišali smo tudi, da je avstrijska vlada cftlo zamerila slovanskim zastopnikom, če so se pritoževali o italijanskih krivicah, češ "da to škoduje interesom države." Kam je ta blazna avstrijska politika pripeljala Avstrijo, se to najbolje vidi sedaj, ko Italija -na podlagi krivice in nezakonitosti, katere krivice je Avstrija trpela, da jih je Italija ' počenjala nad nami, zahteva sedaj za sebe ono, kar je naše, slovensko in hrvatsko, in do katere zemlje nima noben narod na svetu nobene pravice, kakor sami Jugoslovani. Italija se sklicuje na uradno štetje prebivalstva, iz katerega uradnega štetja je videti velik del Italijanov v naših krajih, toda pri tem štetju naroda je laš-ka vlada mirno gledala, kako se šteje Italijane celo v onih krajih, kjer jih nikoli ni bilo, in pri teh popisih prebivalstva je šla avstrijska vlada na roke laškim občinskim odborom, ki so naredili vsakega za Italijana, ki je znal reči: "ši šjor". Nadalje se poživlja Italija na uporalbo italijanskega jezika v kov, kakor da jih že ne bi imeli dosti. Starcem črnovojnikom in nezrelim mladičem se je prepustila obramba avstrijske meje proti Italijanom. In dočim naš narod sedaj brani Avstrijo pred onimi, katere je Avstrija najbolj negovala, pa drugi naši narodni sinovi z živimi besedami, s peresom in plodovi svojega velikega uma pripovedujejo tujemu svetu našo preteklost, bra nijo naše pravice in nam s svetlimi deli umetnosti kažejo in pripravljajo pot do jedinstva in svobode. To ve vsakdo, ki je zasledoval delovanje jugoslovanskega odbora v Londonu. Pred našim velikim umetnikom Mešt-rovičem se klanja ves kulturni svet. V Londonu je ta jugoslovanski umetnik odprl umetniško razstavo, in ljudje iz vseh krajev sveta so prihajali gledati to razstavo. Drugi člani Jugoslovanskega odbora pa zopet drugače pomagajo našemu narodu, da pride v upoštevanje pred svetom. Ni še dolgo tega, ko je Jugoslovanski odbor v Londonu izdal mapo, na kateri je na pod .'S,., .. lagi uradne statistike jako do- kvadratnih kilometrov zemlje bro pokazano, koliko pravic dočim ,o odpade na Jugoslova-imajo Italijani do Istre in 4<>53. tako da imajo Italijani Kranjske. Na vsaki mapi je v odstotkov zemlje, Slovani kratkem zajedno tiskana mala Pa ®2• zgodovina našega naroda v angleškem in francoskem jeziku, šolaih, Italija se poživlja na'število našega naroda, kakor in okolice. V mestu samem so ukre-pe avstrijskih oblastij, ki j tudi splošen položaj našega na- Italijani v večini, dočim je o-niso dovolile v sloven-' roda, in vse to dokazuje to, da gromna večina okoliškega pre- ni, ko se bo sklepal mir ter se odločevalo o naši usodi, o našem življenju ali naši smrti. II. Istra, Trst, Goriška in Gra-diška tvorijo takozvano avstrijsko Primorje. Na čelu uprave je cesarski namestnik v Trstu. Vsaka izmed teh pokrajin ima svoj deželni zbor, ki rešuje notranje avtonomne posle. V61ivni red je prirejen po jako zastarelem principu in sicef kdor ima več zemlje, ta ima več pravice voliti, in ves volivni red je tako narejen, da se naredi za Italijane večina, dasirav-no so v resnici v manjšini. Istra. Istra meri po površini 4955 kvadratnih kilometrov. Po u-radnein štetju iz leta 1910 je bilo v Istri 220.582 Slovencev in Hrvatov in 145.525 Italijanov. To uradno štetje prebivalstva v Avstriji zvršujejo občinski uradi. Tiu se ne računa in ne deli prebivalstvo po narodnosti, pač pa po takozvanem "obče-valnem jeziku", in občinski uradi povzročajo pri tem štetju največje krivice in nezakonitosti. V vzhodni in osrednji Istri, kjer so dbčine v slovenskih rokah, vlada dobro pazi, dočim v zapadnih delih »n na otokih Kres in Lušinj, kjer je večina občin v rokah italijanske manjšine, se vlada malo briga, kaj počnejo razna županstva in občine. V Istri ste dve tretini prebivalstva slovenski ali hrvatski. , Ko je padla beneška republika, je naredila Avstrija iz Istre, Trsta in Goriške takozvano "Ilirsko pokrajino", kjer je vedno tlačila slovanski živelj, pospeševala pa laško kulturo, kjer je mogla. Še do zadnjih 30 let je bil laški jezik uradni jezik v vseh uradih, in razven v štirih ali petih šolah je bil ves poduk samo italijanski. 1K0 se je v zadnjih letih prebudila slovenska zavest, in ko so Slovenci začeli zahtevati šole v svojem lastnem jeziku, so pa laška društva pod pokroviteljstvom "Lega Nazionale'" pričela graditi laške šole v popolnoma slovenskih krajih, in tako delati Lahe v popolnoma slovenskih krajih. "Na Kvarnerskih otokih je prebivalstvo izključno slovansko, razven da se je za časa beneške republike v mestih Kr-ku, Kresu in Lušinj.u naselilo nekaj uradnikov beneške republike in njih družine, ki so bile tam kot začetek laškega elementa. Lahom je tudi tukaj pomagala avstrijska vlada, in vsepovsod je ustanavljala laške šole, slovensko prebivalstvo pa, ki je v večipi, je popolnoma zanemarjala. In glasom uradnega ljudskega štetja stanuje na Kvarnerskih otokih 29.633 Slovanov in 11.393 Italijanov, oji bolj po-italijančenih Slovanov. Po celi Istriji je kmečko prebivalstvo popolnoma slovensko, dočim so se Lahi zajedli v mesta. Štatistika kaže, da zasedajo Italijani v Istri le 902 Trst Trst obstoji iz samega mesta bivalstva slovenska. Okolica Trsta kot Prosek, Kontovelj, Sveti Križ, Opčina, Bane Gropada, Trebiči, Barko-vlje in Katinara so popolnoma slovenski kraji. O razmerju med lahkim in slovenskim prebivalstvom Trsta in okolice nam dobro služi rezultat volitev za državni zbor iz leta 19111. V samem Trstu je dobil kan-dat Lahov 13.000 glasov, slovenski kandidat pa 5000. V o-kolici pa so dobili Slovenci 5000, Lahi pa 1100 glasov. Po tem štetju so imeli Italijani v Trstu in okolici 14.000 glasov, Slovani pa preko 10.000. Ako sedaj pa vzamemo v obzir, da je Trst v laških rokah, in da se laška uprava mesta ob volitvah ne ozira na nobeno sredstvo, da pride do volitev, tedaj se lahko razume, kako je s italijanščino Trsta, kjer se Slovencem ne da niti ene same slovenske šole, tako da so slovenski o-troci prisiljeni iti v laške šole, in če hočejo Sol venci imeti svojo šolo, jo morajo sami plačati, dasiravno plačujejo davke in naklade prav tako kakor Italijani. \?r\ mesfnih, delih in uradih laška občinska uprava zaposlju-je same Lahe, da celo laške podanike in ne avstrijske državljane. Le na ta tiranski način vlade so Lahi dobili v Trstu 69 mestnih zastopnikov, Slovenci pa 12. Trst je tudi po svoji legi slovanski, ker je vsa njegova okolica in vsa notranja dežela od Trsta slovanska, kakor je obala od Trsta do Tržiča slovanska . ^Gorica- Gradiška. Kakor se vidi na mapi, je laški element v tej pokrajini nastanjen na severu do Kormina in ob železniški progi do Gorice, na vzhodu do reke Soče in od Gradiške do Tržiča. Po celem ostalem prostoru so nastanjeni Slovenci, katerih je tudi kakih 50.000 v laški pokrajini Udine (Videm! kjer so do danes ohranili svojo narodnost, kljub močnemu laškemu pritisku. Po medsebojnem sporazumu zbirajo Lahi in Slovenci po 15 zastopnikov v deželni zbor, čeravno so Slovenci po številu mnogo močnejši kot 'Lahi. Vsa pokrajina obsega 8000 kvadratnih kilometrov z 250 tisoč prebivalci, od katerih jih je 155.-000 Slovencev, 90.000 pa Lahov. Glavno mesto je Gorica, kjer prebiva mešano prebivalstvo, tako, da laška goriška metna uprava kljub vsemu nasilju in tiraniji ni mogla našteti več kot 14.000 Italijanov v Gorici in 11.000 Slovencev. Pod sodnjo oblast Gorice in Gradiške spada še 2734 Italijanov napram ii.i;57 Slovencem, tako da je v celi pokrajini 52 Slovencev napram 17.000 Italijanom. Po teh številkah je Gorica čisto na slovenski zemlji. Reka. Mesto Reka leži s svojimi predmestji med Istro in Reči-no. Reka je bila do polovice ng. stoletja malo primorsko mesto, in mnogo manjše kot sosednji Baker in Senj. Od pam-tiveka je bilo prebivalstvo Reke izključeno hrvatsko. Reka se ni nahajala nikdar pod beneško vlado, in nekoč je spadala celo pod hrvatske kralje. Pozneje je prišla Reka pod Habs-burgovce, in leta 1776 je cesarica Marija Terezija pridelila Hrvatski. Reka se je začela trgovsko razvijati v drugi polovici 19. stoletja, ko je pričela O-grska gledati po pristanišču na Jadranskem morju. Po mnogih borbah med Ma-žari in Hrvati, je bila Reka leta 1868 proglašena "posefbnim mestom pod sveto mažar*ko krono". Tako so Mažari, katerih sploh ni bilo na Reki, Slovane ogoljufali za Reko. •Leta 1910 je imela Reka 46.-806 prebivalcev, od katerih jih je bilo po laškem štetju "samo" 18.128 Slovanov. Kako je bilo to ljudsko štetje prirejeno, se vidi iz tega, da je bi4o leta 1854 na Reki samo 3.700 Italijanov, dočim so laške oblasti na Reki naštele leta 1910 samo e" tisoč manj Hrvatov kot leta 1910. Ker pa dobro vemo, da je slovanski element ob Primorjiof od 1900 do 1910 znatno nara-stel, je nevrjetno, da bi Slovani na Reki tako silno zaostali, posebno če vzamemo v obzir, da se je slovenski živelj v Reki zadnja leta neprestano boril 'bolj kot kdaj prej. Pri tem je jasno, da so laške oblasti na Reki falzifkirale številke prebivalstva. Sušak, katerega deli od Reke samo Rečina, in ki je na hrvatski zemlji, je leta 1910 štel 13.214 Slovanov. Kaj hočejo Italijani? Lah De Agostini je nedavno tega izdal zemljepisno mapo (La regione Veneta e le Ali nostre) na kateri je ta Lah povlekel črto od Triglava, Črne prsti, Javornika, Snežnika in hrvatskega Kotara do Kvarner skega zaliva. To bi morala biti bodoča laška meja na obali j Jadranskega morja. Dodajte temu še Dalmacijo z, otočjem do Neretve, vso Gorico, Trst, vso Istro, vso Kranjsko do Logatca, Postojne, z Id*ijo, Ipavo, z Reko in delom Hrvatske, kakor tudi en del Koroške, in to bo dovolj Italiji, da zadovolji svojim narodnim težnjam. če še pomislimo, da ima Reka in -Sušak preko 30.000 Hrvatov, če temu dodamo prebivalstvo Koroške in onega dela Hrvatske, katerega hoče Italija podjarmiti, tedaj . pridemo do zaključka, da zahtevajo Ita-' lijani 570.000 Slovencev in Hrvatov za svoje, da jih prisilijo v svojo državo, in pri tem Dalmacije še računali nismo. Italija hoče podjarmiti narod, ki od pamtiveka živi na svojem zemljišču, narod, ki se je po svoji lastni moči kulturno politično in gospodarsko tako izobrazil, dt se neče nikdar in pod nobenimi pogoji pokoriti tujem^ .jarmu in ne dati cepiti wWatov, katere čaka lep razvoj in napredek v svobodni Jugoslaviji. TKL. nUHCCTON IIUL Frank černf • JI SLOVENSKA TRGOVINA. MmJk S FINIMI URAMI, DIAMANTI, GRAMO-FONI, SREBRN1NO IN ZLATNINO. ' I .[■!.■ —I I — 6033 St. Clair Are. Kadar želite kupiti dobro uro in drugo zlatnino, Columbia grafofone, ploftče v vseh jezikih, posebno importirane slovenske plošče is stare domovine ter vse v to stroko spadajoče predmete, obrnite ae zaupno na svojega rojaka. Prodajam tudi na mesečna odplačilo. Točno popravljanje ur, zlatnine in grafofonov. Vsako blago je jamčeno. Jakob Vidmar, Slovenski zastopnik za prodajo vseh vrst cigar, cigaret in tobaka. Imamo samo prve vrste blago. Zastopnik A. Kirtz Tobacco Co. TEL. 8234 W HHmMMiimtimnmniMnwiwi——— charles armbruster MESNICA PRVE VRSTE NAJBOLJŠE SVEŽE IN PREKAJENO MESO. 6112 ST. CLAIR AVE. mm Čistenje in likanje oblek« DOBRO DELO. Moike obleke.................$1.00 Moik« suknje................$1.00 Jopiči................................50c NIZKE CENE. Ženske kildje.;............ Ženske dolge suknje .... Ženske obleke............. The DIMM DRY CLEANING Co. Cant 739-W 1574 £. 55th ST. 2024 » A. J. DAMM, poslorodja. O 1910. 1915. O KATEREGA PRIREDI Društvo Napredne Slovenke . 137 S. N. P. J. NA JERNKO V EUCLID, OHIO V NEDELJO, 15. AVGUSTA'15. ■VSPORED, 1. Pozdrav vdeležencem. 2. Domača godba pod vodstvom Louis Špehek. 3. Ples in petje. 4. Domača zabava pod senčnatimi drevesi. 5. Razne dirke. 6. Ob 6 pop. se bode dvignila srečka za gugalnega konja. & K temu izletu se vabijo cenjena društva S. N. P. J. in cenjeno občinstvo. Za okrepčila in dobro zabavo in red bode skrbel tozadevni odbor. Pri prodaji pijač in jedil bodejo stregle gostom članice v pristnih domačih narodnih nošah. Za obilen poset se priporoča ODBOR MRTVAŠKA ROKA se otvori v North Randall v četrtek, 19. avgusta in se nadaljuje deset nočij. Največja zabava v celi Ohio Iyetos imate na tej razstavi več za videti kot sploh katero leto poprej. Velikansrka razstava najbolj krasnih konj, ponijev. Čudoviti poljedelski pridelki. 'Nov oddelek za ženska dela. Največja kokošja razstava v Zjed. državaih. Sedem dnij dirkanje. Velikanski program s prosto zafovo. Velikanska razstava poljedelskih strojev. Posebno fini koncert ponoči in podnevu. Odprtija v četrtek 19. avgusta, to bo otročji dan, vsi otroci izpod 16. leta imajo prost vstop. Posebnosti vsak dan, avtomobilsko dirkanje 27.-28. avgusta, in posebna zanimivost bo "Dirkanje ponoči", in cela proga, miljo daleč, bo razsvetljena tako kot bi svetilo solnce. Vstopnina po dnevu 50c za osebo, otroci izpod 12 let 25c. Zvečer je vstopnina za vse enaka po 25c. ' Broadway , H. 55th St in E. 105th St kare vozijo naravnost do glavnega uhpda, ali pa Erie železnica. Roman. NADALJEVANJE IN KONEC ROMANA "GROF MONTE CR1ST0' spisal dumas-le prince. "Ah," šepeta Rosina nekaj minut pozneje, "mogoče zgubim pri tem svojo srečo, toda ostala bom zvesta prisegi, katero smo vsi položili, da varuje mo koristi onega, ki je tudi nas varoval." (Prihodnjega jutra se poda Pietro v katedralo, da se pred oltarjem svojega svetnika priporoči njegovemu varstvu, potem pa koraka preko glavnega trga proti obrežju in se ozira na vse strani kot bi nekoga is- Nekaj minut pozneje opazi Pietro Giacoma, ki je prav-pritrjeval svojo gondolo ob breg, Takoj hiti k njemu. "Hej, Giacomo!" zakliče. "Glej ga — ti si, IPietro! Ob tej uri? Kako je to mogoče?" "Pravkar sem prišel iz pota." "Mislil sem, da si zaposljen pri vinski kupčiji za grofa Gra-denigo," reče Giacomo s pritajenim glasom. "Hitreje sem opravil svoje posle kot sem menil," odvrne Pietro. "Izvrstno, Pietro, kajti sporočiti ti .imam jako važno stvar." "Tako mi je povedala Rosina, in takoj sem odhitel k tebi." Ko Pietro in Giacomo tako govorita med seiboj, se polagoma oddaljita od brega. "Kakšni opravki so te privedli k meni?" vpraša Pietro. "Nekaj čisto preprostega je. Izbrali so me, da vodim od tu na Sredozemsko morje manjšo ladijo proti nekemu otoku, ki se imenuje Monte Cristo. Sicer sem nekoliko poznan na Sredozemskem morju, toda otok Monte Cristo mi je neznan, kar ni čudno, ker na njem ne prebivajo ljudje." "Sele pred kratkim sem bil na tem otoku, da vzamem na krov nekaj sodov malaga vitia, katero sem pripeljal sem v Benetke," odvrne Pietro. "Gotovo, seveda," odvrne Gondolier, "vedel sem, da je sinovom bantle znan ta otok. Jako bi bil hvaležen, če bi mi razložil pot do otoka in če bi mi povedal, na kateri višini se naihaja." "Ničesar druzega?" reče iPie-tro, ko se zaničljivo nasmeje. "Le pomisli Pietro, da to niso prazne marnje---" "Torej se da denar zasluži- ŠEST MESEČNI RAČUN S. D. Z od 1. januarja do 30. junija 1915. 1300.00 1000.00 F. Hudovernik, vrh. tajnik. To je dobra nevica za nai« atare bolnike kot za •bčinatvo »ploh TA TEDEN ZOPET NAREDIMO $10 X ŽARKI preiskavo za $2, če prinesete ta oglas s seboj če hoče zdravpik vedeti, kaj je z valim vratom, tedaj pogleda vaš vrat. In edino na ta način more vedeti, kaj vas boli. Ker navadni zdravniki nimajo silno dragih električnih instrumentov, jih ne morejo rabiti, da bi dognali vašo bolezen. On sodi vašo bolezen po simptonih, kar pa ni gotova Mnogo napak se naredi pri tem« Jaz rabim nezmotljive X žarke pri preiskavi, mikroskop in kemično analizo. S temi inštrumenti lahko naravnost vidim vse bolezni. Jaz ne ugibam. Stvari, ki jih X žarki ne pokažejo, jih pokaže mikroskop in kemična analiza. Vse te tri priprave z vsemi modernimi metodami za razjasnitev bolezni, povzročijo, da pronaj-dem, kaj vas boli. Po preiskavi vam povem, Če lahko ozdravite z električnim zdravljenjem, kakor ga rabim jaz. Mnogo bolnikov pošiljajo v bolnišnice in jih operirajo za napačno bolezni, ali pa bolniku povedo pravo bolezen ie le, ko so razrezani. Ne čakajte, da pridete pri operaciji pod nože, da zveste kaj vas boli* Pridite k meni. Jaz pogledam v vale telo in vam povem, kaj vas boli. Ko sem dognal, kaj vas boli, vas zdravim z električnimi stroji, dokler niste zdravi. Vi se ne zavežete za zdravljenje, Če se daste preiskati z X žarki. Toda mnogo onih, katere sem jaz zdravil, je bilo zavrženih od drugih zdravnikov. I Pri mojem zdravljenju delamo z naravo in ne proti naravi. Mi pomagamo naravi opravljati njeno delo z električnim zdravljenjem. če se hočete zdraviti ali ne, pridite k nam da vam preiščemo telo z X žarki in vam povemo, kaj vas boli. Nobene pomote ni tu. Če bi vi vedeli, kaj vas boli, tedaj bi bila majhna težava, da ozdravite, toda malo ljudij ve, kaj jih boli. Mnogo se jih zdravi na napačni bolezni, sicer bi gotovo prej ozdraveli. Dejstvo, da ne ozdravijo, naznanja, da medicine, ki jih jemljejo, ne pridejo na pravo mesto. "Tako gotovo kot sv. Marka ni hotel nikdar kaj vedeti o Turkih. Če me hočeš danes spremljati, tedaj se bos sam prepričal o vsem, kar sem ti povedal." "Pripravljen sem." "Dobro — pričakujem te po angeljskem češčenju v moji gondoli ob pristanišču kanala Orfano." "Na mestu bom." "Na svidenje torej!" IPietro in Giacomo si stisneta roke, predno se razideta. Vsak odide po svojih opravkih. V istem trenutku pa stopi izza stdSra v bližini neki mož.| Ta mož je ves ca s opazoval Pietra in Giacomo, ko sta se pogovarjala. Sedaj pa hiti z& gondolierjem in ga potraplje po rami. "Ha!" zakliče gondolier, ko se obrne. "Vi ste tu?" "Da, jaz sem, in ne smeš se čuditi, kajti jaz sem povsod, kjer je potrebno, da vse vidim in slišim," "Dio!" zakliče gondolier, "toliko pa jaz od kapitana ne bi pričakoval." ' j "To prihaja od tega, ker si najbrž pozabil, da se imenuje moja jahta "Nevihta", in ker ne veš, da sem jaz kapitan po volji božji." 'Gondolier ves začuden pogleda moža, katerega besede so se mu zdele vedno bolj čud- > Pridite danes k meni. Najbo(jši čas je sedaj9 da ozdravite kronične bolezni. Hočem vam pomagati, če hočete. Pogledati hočem v vaše telo in povedati, kaj vas boli. In to naredim za $2.00. 746 EUCUD AVE. PERMANENT BLDG. ŠTEV. VRAT 308-14 Uradne ur« Od 9. zjutraj d* 4. pop.Mii«. Zveier od 7-8 Ob nedeljah od 10-12 podne.