VESTNIK NA OBISKU V VIDMU OB ŠČAVNICI stran 12-13 NASLOV LETO XXXIV Št. 13 Murska Sobota, 8.aprila 1982 CENA 10 DIN VESTNIK Priprave na MDA morajo potekati v okviru vseh mladinskih aktivnosti, ki jih trenutno izvajamo. Letos se bodo pomurski brigadirji udeležili akcij od Goričkega do Makedonije. Pri tem pa moramo namenjati posebno skrb skupni pomurski delovni brigadi Štefan Kovač — Marko, ki bo nadaljevala tradicijo skupnih gradiva — za nekatere dopolnitve, predvsem pa .akcijska napotila in usmeritve za prihodnje delovanje. V Pomurju je ta čas 22 družbenih organizacij in. društev in kaže pritrditi misli; da so doslej veliko pripomogla k medobčinskemu zbliževa:nju, sodelovanju in s' tem preseganju še prisotnih lokalizmov, pojavov privatizacije, nenamenskega trošenja sredstev in sorodnih MDR, ki smo jih organizirali v Pomurju. ” S temi besedami, namenjenimi brigadirjem in veteranom, se je končal slavnostni pričetek srečanja brigadirjev. Nadaljevalo pa se je delovno z urejevanjem okolice pri spomeniku, na športnem stadionu, pa še kje, s pesmijo, lopato in krampom. Po kosilu pa angažirajo v samoupravnem in političnem življenju občin in regije kot celote. V splošnem rečeno se bodo’ morali tudi odločneje spoprijemati.s kadrovskimi problemi, zlasti glede podmladka, prostorskimi zagatami in podobnim. V to smer so tudi naravnana akcijska napotila, sprejeta na omenjeni seji. Iskati je treba nove oblike in metode dela in se tako približati razkropljenemu članstvu. V ta namen bi kazalo oblikovati sekcije ali podobne oblike v vseh štirih občinah. V prihodnje bo tudi veljalo zagotoviti odgovornejši odnos vseh družbenopolitičnih organizacij, predvsem pa socialistične zveze in njenih koordinacijskih odborov do teh vprašanj. Vpeljati bi tudi morali vsakoletne programske konference v vsaki posamezni družbeni organizaciji in društvu. Izrečenih in sprejetih pa je bilo še več drugih koristnih pobud. Glede ocene volilnih in povolilnih aktivnosti v Pomurju, ki je bila — kot že uvodoma zapisano — tudi na dnevnem redu, le kratka ugotovitev: da bodo namreč po občinah izdelali temeljite analize in jih strnili na prihodnji seji predsedstva pomurskega medobčinskega sveta socialistične zveze. Br. Žunec so prišli v ospredje tudi druge interesne dejavnosti brigadirjev. Predvsem kultura in šport, saj so se mladi prostovoljci pomerili v športnih igrah in izmenjali tudi kulturne programe. Dan je bil hitro naokrog. Konec pa je izzvenel v prepričanju, da so si ta dan še bolj utrdili željo po nadaljevanju skupnih akcij. D.Lapornik GRADNJA' PO PRO-GRAMU sorazmerno dolgi zirri poteka izgradnja bolnišničnega B kompleksa v Rakičanu po predvidenem programu. Doslej sta Iže bila končana manjša objekta, to je prostor za sežig smeti odpadkov ter pinska postaja. V kuhinj pravkar potekajo obrtniška inštalaciska dela. Kuhinja bo predvidoma gotova do J sredine meseca juija, medtem to naj bi začela obratovati v j, začetku, meseca septembra. Gradbena dela opravlja Slovenija ceste - Tehnika iz LjiMjane kot glavni izvajalec, pri gradnji | pa sodeluje tudi SGP Konstruktor Pomurje - TOZD Gradbe- I netvo Pomurje iz Murske Sobote. Kot kaže, bodo na vseh objektii, ki jh izv^a TOZD Gradbeništvo Pomurje iz Murske Sobote, dela končana pred pogodbenim roki. Tudi na glav- nem objektu, to je kirurškem bloku, ki ga izvaja Tehnica iz Lju-bjane, potekajo dela po predvidenem programu. Doslej so f končali z gradrqo kletne etaže in pričeli z opažem kletne etažne plošče. Vrednost doslej opravljenih del znaša 20 niijo-nov dinarjev. Kot kaže, pa se zopet zatika pri dotoku sredstev za izgradnjo boteišničnega kompleksa v Rakičanu. Pomurske občine so korrej poravnale svoje obveznosti iz samoprispevka za lansko leto, medtem to dolgujejo za prva dva meseca okrog šest rršijonev dinarjev. Izjema je le občina Lendava, ki svoje obveznosti sproti poravnava. Težave so tudi pri dotoku sredstev od prispevkov bruto osebnh dohodkov, ki se zbirajo pri občnskih zdravstveni skupnostih. Te za letošnje leto dolgujejo okrog sedem mšijonov dinarjev. Če bo tako naprej, potem bo potrebno zmanjšati potek granje, kar pa bo imelo prav gotovo negativne posledice. Zato bi mora« odgovorni v posameznih občinah poskrbeti, da do teh težav ne bi prihajalo, saj ere ven-za namenska sredstva, ki jih združujejo delovni ijuc^e in občani Pomirja, z željo, da bi čimprej zgradili ta prepotreben zdravstveni objekti. Feri IVtaučec Spremembam in dopolnitvam statutov Zveze komunistov smo ob vsakem kongresu namenjali posebno skrb. Tako tudi zdaj — pred 9. kongresom ZKS in 12. kongresom ZKJ — o njih razpravljamo na vseh ravneh delovanja članstva ZK. Vedno je šlo za prilagajanje notranje ureditve in odnosov političnim potrebam in zahtevam časa, v katerem je Zveza komunistov delovala. Iz izkušenj vemo, da prav izboljševanje organizacije, načina in metod dela veliko pomaga idejni in politični dejavnosti, če je seveda organizacija v resnici taka, da vzbuja politično zanimanje članstva. Nekaj nad 125 tisoč članska organizacija slovenskih komunistov — v Pomurju je ta številka znašala konec lanskega leta 4592 — je taka in zanjo so organizacijske oblike, način in metode delovanja izjemnega pomena. Kardeljeva teza iz Smeri razvoja — da mora biti zveza komunistov vedno tam, kjer poteka samoupravna in politična aktivnost množic — nam je pri tem dragoceno in nepogrešljivo napotilo. Svari namreč, da se moramo — tako kot drugje — tudi tod čuvati improvizacij in domnev, ki le slabijo zaupanje v organizacijo in našo zmožnost vztrajati na poti, ki je množično in docela sprejeta. Na poti, na kateri se, deloma zaradi nagle hoje po njej, spopadamo s številnimi zapleti, težavami in preizkušnjami. Jasno, da preseganje le-teh ni in ne more biti odvisno le od načina organizacije, marveč predvsem in najbolj od idejne in politične pripravljenosti članov ZK in vseh nas, da vztraja-mo in se tolčemo za ideale, za katere so predniki številnih današnjih komunistov dali najdragocenejše, kar je mogoče dati. Moč statutarnih sprememb in dopolnitev je tedaj relativna, saj jo pogojuje v prvi vrsti lasten in sku pen angažma članov in organizacij ZK in sočasno zrcaljenje nasledkov angažmaja v vsakdanjem delu, gospodarjenju, odnosih med ljudmi. Gre skratka za premo sorazmerje vseh omenjenih kategorij kot merila, ki ga narekuje logika kontinuitete minulega, zdajšnjega in prihodnjega razvoja. PETERO TEMELJNIH ZNAČILNOSTI Uveljavljanje Titove pobude o kolektivnem vodstvu in odgovornosti, težnje po še prodornejšem, učinkovitejšem delovanju komunistov v političnem sistemu socialistične samoupravne demokracije, spremembe v poimenovanju forumov in organov ZK v občini, jasnejše in bolj dognane opredelitve dosedanjega besedila ter spremembe, ki pomenijo izboljšanje in posodobitev zdajšnjega teksta statuta — to je pet poglavitnih značilnosti, ki jih razbiramo iz osnutka dopolnitev in sprememb statuta ZK Slovenije. Tehtanje omenjenega nas pri globljem razmisleku pripelje do več spoznanj. Pri demokratičnem centralizmu kot temeljnem principu delovanja v ZK je izpostavljena dolžnost vsakega člana,^da idejnopolitično in akcijsko enotnost uresničuje v sleherni družbenopolitični akciji. To ne pomeni nič drugega kot razbijanje tu in tam še prisotnega oportunizma med članstvom in jasno zahtevo, da se bitka komunista ne začne in konča na partijskem sestanku, temveč na terenu, med ljudmi. Sila nazorno je novo določilo, ki pravi, da člani, delegati in delegacije organizacij in organov ZK uresničujejo politiko in stališča le-teh v samoupravnih organih, delegacijah in delegatskih skupščinah, družbenopolitičnih . in družbenih organizacijah in organih aktualno po svetu V Moskvi so slovesno odkrili spominsko ploščo na Trgu Josipa Broza Tila. V govorih ob otvoritvi so Tita omenjali kot simbol neomajnega borca za svobodo, neodvisnost in napredek jugoslovanskih narodov in narodnosti in kot simbol boja za mir in enakopravne mednarodne odnose. Poljaki nezaupljivi do tiska ZA VOJNO V VESOLJU V Moskvi so prepričani, da raziskovalnih programov in vesolj-obstaja danes v Ameriki nekaj skih projektov, katerih cilj je iz- Sporni falklandski otoki Diplomatski spor, ki se je prejšnji teden razvnel med Argentino in Veliko Britanijo ima svoje korenine v odločitvi Francije, ki je leta 1766 prepustila svoje naselje na enem od Falklandskih otokov Spancem. Argentinci kot dediči španske kolonialne posesti smatrajo,, da so otoki njihovi. Falklandski otoki (dva večja in 200 manjših) ležijo v Atlantskem oceanu, 500 kilometrov vzhodno od argentinske obale. Od Velike Britanije jih loči preko 14 tisoč kilometrov morja. Pokrajina na otokih je pusta in vetrovna. Prvič so se na otokih izkrcali leta 1690. Nastali sta dve naselji, francosko in britansko. Britanci so otoke začeli sistematično naseljevati v začetku 19. stol, in leta 1892 so jih preimenovali v kronsko kolonijo na čelu katere je guverner. Danes je na otokih 2 tisoč prebivalcev, ki so potomci tridesetih britanskih vojakov. Ljudje na Falklandskih otokih se v glavnem ukvarjajo z ovčjerejo. Z Veliko Britanijo so povezani le preko radijskega programa za kolonialne posesti, časopisje pa prihaja na otoke z dvomesečno zamudo. Upravno središče Falklandskih otokov je Port Stanley z 800 prebivalci. ključno ,,militarizacija kozmosa”. Gre predvsem za program ,,Alfa”, v okviru katerega poskušajo — po zatrjevanju moskovskih opazovalcev — ameriški strokovnjaki razviti kemični laser in optičen sistem za uničevanje drugih vesoljskih plovil. Sem spada tudi načrt ,,Lode”, ki je namenjen gradnji specialnih merilnih naprav in opreme za lokacijo letečih objektov, s katerimi namerava ' Pentagon opremiti svoje ,,morilske satelite”. Časopis ,,Krasnaja zvezda” pravi, da bodo večino te opreme Američani vgradili že v satelite, ki jih mislijo poslati v vesolje konec leta 1983. Pripravljen naj bi bil tudi finančni projekt. Samo v letu 1983 nameravajo porabiti za razvoj laserskega orožja s katerim bodo opremljene vesoljske ladje, čez 150 milijard dolarjev. ZAHODNI BERLIN — V desetih stanovanjih je policija zasegla orožje, nacistična znamenja in vojaške uniforme. TOKIO — ZDA bodo obdržale vseh 13 vojaških oporišč in vojaških postaj na japonskem otočju Riu Kiu. Varšavski kioski so natrpani z neprodanimi časopisi, česar v povojnem obdobju še ne pomnijo. Medtem ko so dnevniki samo pred nekaj meseci pošli že v prvih jutranjih urah, za nekatere najbolj popularne pa je bilo treba ,,na črni borzi” plačati včasih tudi desetkrat višjo ceno, je zdaj tudi najbolj brani dnevnik, ,,Zycie Varszawy”, mogoče dobiti po ves dan. Večina časopisov je spet začela izhajati, toda desetine redakcij, katerih delo so z uvedbo vojnega stanja suspendirali, so v negotovosti zastran svoje nadaljnje usode. Z odlokom oblasti in izdajateljev je dokončno ukinjenih kakih dvajset listov in revij. Vzrok je največkrat v pomanjkanju papirja, v nekaterih primerih pa je šlo tudi za ..nesprejemljivo uredniško politiko”. Gospodarska reforma na svojem začetku tudi tisku ni prizanesla. Dnevniki so se podražili od enega na pet zlotov, tedniki pa stanejo od 15 do 25 zlotov. A tudi to še ni prava ekonomska cena, ker so papir in tiskarske storitve čedalje dražji. Podražitev časopisov je nedvom, no eden izmed glavnih razlogov, da Poljaki danes ne stoje več v vrstah pred kioski. Drugi, morda še pomembnejši razlog pa je — nezaupanje bralcev do sredstev javnega obveščanja, ki so bila doslej najostreje cenzurirana in katerih vloga je v dobršni meri zreducirana zgolj na prenašanje uradnih stališč in obrambo nove politične usmeritve. Številna .znana novinarska imena, glede na katera so si bralci najpogosteje izbirali ,,svoj list”, so izginila s strani tiska, bodisi po lastni volji novinarjev (nekateri so se umaknili v pokoj) bodisi po ,,preverjanju kadrov” — razgovorih, v katerih so njihovo publicistično dejavnost negativno ocenili ali pa se sami niso hoteli podrediti novim kriterijem. ' Večini odpuščenih novinarjev so ponudili delo v manjših redakcijah .ali ustanovah, ki. se ukvarjajo z informativno ali založniško dejavnostjo. Kot pravijo, ni namen oblasti, da bi ,,kakega novinarja za vedno odstranili iz poklica”. Vendar pa je opaziti, da se številnim listom, ki so ostali brez svojih najboljših novinarjev; to pozna ne samo na kvaliteti, ampak, tudi na uredniškem konceptu, ki. so ga gradili leta. Ali lahko novo združenje poljskih novinarjev, ustanovljeno v manj ko 24 urah po razpustitvi starega,'pripomore, da bo pri bral cih spet zraslo zaupanje v sredstva množičnega obveščanja? To vprašanje se je v različnih enačicah ves čas vrivalo v pogovoru tujih dopisnikov s člani začasnega vodstva organizacije, imenovane Združenje novinarjev LR Poljske. ,,Od vsake oblasti je mogoče pričakovati, da ne bo škodovala sama sebi,” je rekel predsednik združenja Klemens Krzizagurski. ,,Politična verodostojnost je potemtakem skupna stvar oblasti in novinarjev. Naša dolžnost je govoriti resnico tako o oblasteh kot o družbi, toda naše prizadevanje bo jalovo, če ne bo rasla raven politične kulture bralcev.” Od kar so uvedli vojno stanje, so po uradnih podatkih odpustili ali suspendirali več kot 700 novinarjev, nekatere med njimi pa zaradi nesprejemljive politične dejavnosti tudi internirali. Največjo čistko so izvedli v redakcijah poljskega radia in televizije, ki sta miljtarizirana in v katerih so ,,kadrovsko ukrepali” proti 227 novinarjem. Vodstvo stare zveze novinarjev je po mnenju Krzizagurskega samo krivo za tak razplet, ker se po uvedbi vojnega stanja ni pogovarjalo s predstavniki .oblasti o usodi organizacije, temveč je izbralo ,,individualne poti umika”. Nastaja pa vtis, da je v upravi zveze še pred uvedbo vojnega stanja prišlo do večjega razdora. Tako je v ustanovnem odboru novega združenja kakih deset članov starega vodstva in 16 uglednih aktivistov iz notranjosti države. Za predsednika združenja je bil na primer izvoljen novinar ,,Trybune Ludu” Zbigniew Lakomski, ki je na izrednem kongresu zveze novinarjev konec 1980. leta kandidiral za predsednika, vendar je, kakor sam pravi, odstopil v prid Stefanu Brat-kowskemu. Zanimivo je, da je bilo pet od skupno šest članov najožjega vodstva zveze pripadnikov PZDP, medtem ko so v upravi novega združenja dosledno izvedli načelo ,,koalicije”: predsednik ni v nobeni stranki, trije podpredsedniki pa zastopajo PZDP, ljudsko in demokratsko stranko. Odprto vprašanje je, zakaj so se ravno člani vodilne poljske stranke postavili na čelo ,,poavgustovske obnove”, pri čemer so.se zavzemali za tako preobrazbo tiska, ki velja danes za nesprejemljivo. Zakaj so ravno dnevniki, najpogosteje partijska glasila v notranjosti države, oznanjali najbolj liberalne ideje in pri tem dostikrat podpirali nekatere akcije sindikata Solidarnost? VARŠAVA — Med velikonočnimi prazniki na Poljskem tri dni ne bo veljala policijska ura. Sicer pa je gibanje na Poljskem omejeno med 23. >n 5. uro. v Žarišču dogodkov VOLITVE OB SMODNIKOVEM DIMU Majhna srednjeameriška država Salvador (El Salvador, kar v španščini pomeni odrešenik) je zadnje čase predmet zanimanja svetovne javnosti, ki se je stopnjevala vse do volitev v ustavodajno skupščino predzadnjo nedeljo. Vojaška hunta, kiji načeluje Jose Napoleon Duarte je ob pomoči ZDA uprizorila nekakšno volilno farso. Izid volitev je bil neodločen in vprašanje je, kako se bodo razvijali dogodki v tej razburkani deželi v kateri se že dve leti odvijajo srditi spopadi državljanske vojne. Za 60 poslanskih mest se je potegovala Duartejeva krščanska demokratska stranka (ta je tudi najbolj upala na večino volilnih glasov), druga najmočnejša stranka je bila republikanska nacionalistična zveza, poleg teh dveh pa so na volitvah nastopile s svojimi kandidati še štiri druge stranke — desno usmerjene. Socialni demokrati in levica na splošno se volitev niso udeležili, ker jih niso priznali kot izhod iz krize. Odločilne zmage ni dosegla nobena od nastopajočih strank. Kaj takšen volilni rezultat pomeni za Salvador? Ali koalicijska vlada, sestavljena iz predstavnikov strank, ki so pri volitvah sodelovale, ali pa se bo ob vedno večjih uspehih uporniških in protivladnih sil zgodilo nekaj, če-' sar si ta trenutek ni mogoče predstavljati. Kdo so te protivladne sile? Demokratična revolucionarna fronta (FDR) in Fronta narodne osvoboditve ,,Farabun^> Marti” (FMLN) — poimenovana po ljudskem junaku iz tridesetih let. Naj k temu navedemo, da omenjene gverilske sile nadzorujejo nekako tretjino vsega salvadorskega ozemlja. Po tujih ocenah štejejo vladne sile okoli 22 tisoč dobro oboroženih vojakov, gverilcev pa naj ne bi bilo več kot 8 tisoč. Za vojno dovolj, saj naštejejo vsak dan od 200 do 400 mrtvih, največ seveda med civilnim prebivalstvom. Svetovna in tudi ameriška javnost sta vedno bolj prepričani, da je Salvador za ZDA drugi Vietnam, čeprav v manjših razsežnostih (v Vietnamu je bilo 545.000 ameriških vojakov), v Salvadorju pa gre predvsem za ameriško pomoč vladnim silam v vojnem materialu in na vseh koncih sveta ideološko določno pobarvane ,,inštruktorje”; Odnos Washingtona do dogajanja v Salvadorju seje z nastopom sedanjega ameriškega predsednika spremenil predvsem v tem, da ZDA z manj strpljivosti obravnavajo salvadorske upornike in v večji meri podpirajo vladajočo skupino denarnih mogotcev, ki imajo v svojih rokah predvsem dobro -izurjeno državno vojsko. ZDA in njihov predsednik Reagan so v precepu sovjetsko-afga-nistanske krize v preteklih tednih s številnimi manevri poskušale, pod močnim pritiskom javnosti, ublažiti svoj odnos do salvadorskega primera, z namenom, da s trditvijo o nevmešavanju v salvadorske notranje zadeve vendarle obdržijo dominacijo nad tem razburkanim delom sveta. Temu ,,dokazu” naj bi služila tudi nedavna tiskovna konferenca, ki jo je sklical ameriški zunanji minister Alexander Haig. Rečeno je bilo — na tej tiskovni konferenci — da gradi salvadorska soseda Nikaragva vojaške objekte, ki presegajo normalno moč te majhne srednjeameriške države. Namen te trditve je bil jasen: dokazati, da imajo pri vsej zadevi prste vmes Kubanci, da o Sovjetski zvezi sploh ne govorimo. Zbranim novinarjem so predvajali film, ki ga je posnel satelit in ki je prikazoval vojaške objekte v Nikaragvi. Ameriško časopisje je potem ugotovilo, daje bil namen zelo jasen;-opravičiti takšno ali drugačno vmešavanje ZDA v salvadorske notranje zadeve. Kje so korenine? Salvador, ta majhna srednjeameriška država, nekaj večja od Slovertije, vendar s skoraj 1,5 milijona prebivalcev več (kolikšna gostota prebivalstva!), deli svojo zgodovinsko usodo s svojimi sosedami Gvatemalo, Hondurasom, Nikaragvo. Salvador je bil skupaj s Hondurasom dolgo časa pod španskim kolonialnim plaščem. Predniki teh ljudstev so zgodovinsko znana indijanska plemena Maji in Azteki. Sele v 19. stoletju po 300 letih, se je Salvador osvobodil španske nadoblasti. Spanci so uničili prvobit- ne indijanske kulture. Od leta 1823 do 1838 je bil Salvador povezan v federacijo z drugimi državami Srednje . Amerike. Zaradi številnih nesoglasij je ta federacija razpadla. Po letu 1880 so veliko srenjske zemlje razdelili med kmete. Neuki kot so bili — še danes ima dežela blizu 50 odstotkov nepismenih — so svoje deleže zemlje za drobiž prodali brezobzirnim prekupčevalcem z zemljo. Danes ima le še slaba četrtina salvadorskih kmetovalcev svojo zemljo. To pa so le manjši koščki^na katerih'ni mogoče preživljati praviloma velikih družin. Velika večina zemlje je postala last, glede na splošne razmere v deželi, neizmerno bogate manjše skupine ljudi, ki poskuša danes obdržati svoje privilegije na račun državljanske vojne. Takšne razmere so že veliko prej kot pred nekaj leti bile kvas nezadovoljstva širokih ljudskih množic. Salvador v tem vrenju pravzaprav ni sam. Sosedna Nikaragva, ki ji je uspelo vreči diktatorja So-mozo si je s tem sicer priborila možnost za nekoliko drugačen razvoj, toda splošna zaostalost deluje tudi v tej deželi pogostokrat v prid tistim silam, ki bi najraje vzpostavile staro stanje, kar bi bilo všeč tudi Washingtonu. Enomesečno izredno stanje, ki so ga uvedli sredi marca v Nikaragvi, kaže s kakšnimi krči se odvija nikaragujska sedanjost. Srednja Amerika je po svoji napetosti podobna Bližnjemu vzhodu. Sile, nekoliko drugače razporejene, so v Srednji Ameriki predvsem pod vtisom velikih socialnih krivic in bližine Kube. Zato ni nič čudno, če je predstavnik skrajnih desnih sil v Salvadorju, bivši major D’Aubuisson, krivec za številna zverstva nad civilnim prebivalstvom, svoje predvolilne napovedi podkrepil z izjavo, da bo „z napalmom obračunal s komunisti”, pri čemer je mislil na salvadorske uporneže. Volitve v Salvadorju, ki so bile resnično ob smodnikovem dimu, niso prinesle rešitve. Nekoliko pomirjajoče predvolilne izjave predstavnikov vladajočih krogov so kazale pripravljenost za poga janje z gverilci. Pomirljivi so bi1 tik pred volitvami tudi glasovi iz Washingtona. Toda uporna salvadorska gverila ni popusti a. na sam dan volitev so toliko bo J silovito napadali objekte, ki J' ima v oblasti vojska, osrednji volilni urad v glavn mestu. So s tem zapravili vs kanček upanja na nekakšno spr vo? Je moralna moč tega uporn' kega ljudstva tolikšna, da veri me v končno zmago? aktualno doma ogledalo tedna Ljudska modrost ve veliko povedati o dolgovih. Tako na Primer: ,,Dolg je volk”, ali pa .,Napravi me, množil se bom sam”. pri vseh teh zadevah v zvezi š centralizacijo poslovanja z devizami pa bi še najbolj odgovarjal tisti pregovor, ki pravi: ,,Ko Prosi, zlata usta nosi, ko vrača, hrbet obrača.” telegrami NOVI SAD — V Vojvodini so sklenili pogodbe za setev sladkorne pese na 94.300 nektarjih njiv. Pravijo pa, da bodo peso zasejale na okoli 110 lsoč hektarih. Če se bo to zgodi-10 ’ bodo dosegli rekord, ki bi utegnil dati 520 tisoč vagonov Pese, iz te pa bi dobili 700 tisoč ton sladkorja. BEOGRAD - V časopisju nekaterih zahodnoevropskih rzav se je v za[jnjem jasu poja. 1 o več člankov, v. katerih pišejo Pomanjkanju in drugih težavah p u8?slaviji, kar bi utegnilo P ivati na letošnjo turistično sezono. Beograd — po ugotovitvah °grajskega instituta za zuna-to trgovino je naša država lani ^anjšala uvoz nafte za 14,5 dev^' ln t^° Prihranila precej Lani smo nafto uvažali iz enajstih držav. Tovarna kmetij-h strojev, ki jo tukaj gradi ,,Duro Dakovič” iz Slavonskega Broda, bo že do letošnje žetve izdelala prvih 60 kombajnov po zahodnonemški licenci ,,Fahr.” LJUBIJANA — S prvim aprilom se je v Sloveniji avtomobilsko obvezno zavarovanje podražilo za okoli 37 odstotkov. BEOGRAD — Lov za devizami je šel tako daleč, da letos v hotelih ob Jadranski obali za domače turiste v glavni sezoni ne bo prostora. Računam pa, da bo pri zasebnikih na razpolago kakšnih 280 tisoč postelj. LJUBLJANA — Osrednja proslava ob 40-letnici ustanovitve slovenskih brigad in odredov bo 8. maja na ljubljanskem Trgu revolucije. BEOGRAD — V naših tovarnah naj bi letos proizvedli skupaj okrog 3 milijone umetnih gnojil. To je toliko, da jih bomo kakih 685 tisoč ton lahko izvozili. Tako trdijo v zadružni zvezi Jugoslavije. Sergej Po vrnitvi v domovino je predsednik predsedstva SFRJ Sergej Kraigher v pogovoru z novinarji o sadovih obiska povedal: ,,Povsod, kjer smo bili, so bili enako zaskrbljeni kakor mi zaradi vse večje napetosti med obema velikima silama, obema blokoma. To velja tudi za Portugalsko, ki je članica atlantskega pakta. Lahko ugotovimo dve skupni značilnosti. Prvič, vse te štiri neuvrščene afriške države v razvoju se popolnoma zavedajo, da lahko to napetost med velikima silama in blokoma premagajo samo v sodelovanju z vsemi drugimi neuvrščenimi državami, da ni drugega, ki bi jim omogočil utrditev lastne politične neodvisnosti, enakopravnega položaja na svetu. Zavedajo se, da velesile — tudi ko se vključujejo v reševanje tega ali onega problema — ravnajo tako predvsem s stališča svojih globalnih interesov. Zato so v državah, ki smo jih obiskali, zainteresirani na tem, da sedma konferenca neuvrščenih držav povsem uspe in izpolni nalogo, ki jo od nje pričakuje ves svet. Drugi dejavnik, pomemben za skupno akcijo neuvrščenih, je v dejstvu, da smo povsod opazili povečano zanimanje za dogajanje v Evropi, za to, kakšni so odnosi med razvitimi državami samimi. Vidijo namreč gospodarsko krizo, ki pretresa ves svet in še posebej razviti industrijski svet, vse te napetosti, ki se kažejo v oboroževalni tekmi med velikima silama, dalje, v prizadevanjih, da vsaka od njiju v svojo korist širi lastne interesne sfere na vseh celinah, se pravi,'da bi pritegnili na svojo stran neuvrščene države. Ravno s postavljanjem po robu takšnim težnjam — Inine rafinerije so v prvih treh mesecih letos predelale za petino manj nafte kot so načrtovali. Pravijo, da bo preskrba s tekočimi gorivi otežkočeria tudi v -aprilu, te jim ne bo uspelo uvoziti 700 tisoč ton nafe. Največji problem pri tem je pomanjkanje denarja (dinarjev). Z zadnjo podražitvijo naftnih derivatov izgube v domačih rafinerijah še zdaleč niso bile pokrite. Če bi Ina imela dinarje bi lahko kupila devize za nakup nafte. Obljubljajo, da bodo vendarle zagotovili dovolj goriva pomladansko setev. to se kaže tudi v Evropi sami, v razvitih državah samih — v skrbi za svojo gmotno eksistenco, v boju proti brezposelnosti, v strahu pred hladno vojno, ki se je v bistvu že začela, lahko s svojo dejavnostjo, enotnostjo, akcijsko sposobnostjo tudi sami, v sodelovanju z vsemi naprednimi in miroljubnimi silami po svetu vplivajo na to, da bi zaustavili ta negativni razvoj, ki navdaja ves svet s skrbjo.” O pogovorih na Portugalskem je Sergej Kraigher dejal: ,,Čeprav so včlanjeni v atlantski pakt, so zelo zainteresirani za uveljavljanje prave neuvrščenosti. Radi bi kot gosti sodelovali v pripravah na vrh in na vrhu samem. Tudi sicer se je pokazalo veliko soglasje pri presoji mednarodnih tokov in vloge velikih sil in blokov.” V zvezi z odnosom štirih afriških držav do vrha neuvrščenih je Sergej Kraigher dejal: ,,Vsi želijo in imajo za nujno, da bi se uveljavile vse pobude, da bi vojno med Iranom in Irakom prekinili in tako ustvarili možnosti, da bi se vrha udeležile vse neuvrščene države, da bi tako sedmi vrh lahko izpolnil svojo nalogo, kar od njega pričakuje ves svet.” Na vprašanje, koliko je obisk prispeval k temu, da bi izravnali neskladje med tradicionalno dobrimi političnimi odnosi in gospodarskim sodelovanjem s temi državami, je Sergej Kraigher odgovoril: ,,Naša pot v te dežele — Gabon, Nigerijo, Gvinejo iri Mali in na koncu na Portugalsko — je imela dvoje namenov. Prvič, da se z gostitelji v teh državah pomenimo o našem skupnem nastopu v pripravah na sedmi vrh neuvrščenih držav, in drugič, da se po o sadovih obiska govorimo o našem medsebojnem gospodarskem sodelovanju. V vsaki od teh držav smo lahko ugotovili, da naše gospodarsko sodelovanje napreduje. Ne napreduje še tako, kot bi ustrezalo zahtevam in potrebam naših držav, vendar pa so v vsaki od teh držav doseženi precejšnji uspehi. To posebno velja za Gabon in Nigerijo, pa tudi za Mali in Gvinejo. Z velikim zadovoljstvom navajajo Vse tisto, kar je bilo v 20 letih, odkar to sodelovanje poteka, doseženo. Pomembno je, da so vse te dežele dosegle takšno razvojno stopnjo, ko morajo v medsebojnem sodelovanju, sodelovanju s takimi državami, kakršna je Jugoslavija, omogočati svoj hitrejši razvoj, to pa je tudi tisti ekonomski motiv, ki nas kot deželo v razvoju izenačuje z njimi, tako da so vse možnosti, da se v tem sodelovanju Jug — Jug krepi moč vsake od dežel v razvoju in njena sposobnost, da kot enkopraven partner nastopa v KONGRESNE KONCEPCIJE V razpravi predsedstva Zveze združenj borcev NOB Jugoslavije smo slišali pripombo: ker bo letos ,,prava inflacija kongresov”, se je treba vnaprej izogniti inflaciji kongresnih besedičenj. Drugače rečeno: namesto mnogobesednega zatrjevanja privrženosti socialistični samoupravni opredeljenosti naše družbe naj bi opredeljeno in konkretno govorili, .kako bomo v prihodnje uspešneje dokazovali to svojo opredeljenost za samoupravljanje. Pokongresna dejanja pa naj dokazujejo vrednost posameznika pri oblikovanju samoupravno ustreznejše organiziranosti vseh delovnih organizacij. Borci so ob takšnem opredeljevanju za Jasno kongresno koncepcijo svoje organizacije izhajali predvsem iz ugotovitve, da je ekonomska stabilizacija prešibka zasnova, kajti samo z naštevanjem stabilizacijskih in ekonomskih ukrepov, ki da bodo popravili stanje, lahko zaidemo na preveč ozek teren še vedno preveč samozadovoljnega popravljanja napak, kot da ne bi bilo potrebno ničesar spreminjati. Kakor menijo borci, stabilizacija zahteva mnogo globlje družbenoekonomske spremembe kot pa jih zaznavamo v n.ašem gospodarjenju in je zato treba zastaviti vprašanje etike, revolucionarne etike za delovanje vseh, ki so na odgovornih mestih, ker brez tega morala plahni. Stabilizirajoče je torej delovanje, ki pomeni odločnost v izgrajevanju družbe, kakršno smo zasnovali z osvoboditvijo dežele, ki pa ni bila končni cilj narodnoosvobodilne borbe in zaradi česar organizacija borcev ni organizacija vojnih veteranov, temveč ljudi, ki so posvetili svoje življenje utemeljevanju drugačne družbe, pa zato tisti, ki so preživeli, še dandanes nosijo veliko breme odgovornosti za mednarodnih ekonomskih odnosih z bolj razvitimi deželami, pri reševanju gospodarske krize, ki pretresa pravzaprav ves svet in se tako ali drugače kaže v vsaki od teh držav. V vsaki od teh držav smo podpisali sporazume, dali smo ne Samo pobudo, ampak pripeljali tudi do podpisa velikih pogodb, na primer v Nigeriji, pri sodelovanju gradnje železnice, 200 km dolgega odseka, ki je del več kot tisoč km dolge proge. Mislim, da smo na dobri poti, vendar mora pri naših podjetjih še bolj kot doslej priti- do izraza zavest, da smo socialistična samoupravna dežela, da moramo v celoti upoštevati interese naših partnerjev, da moramo na podlagi skupnih interesov zasnovati tudi vsak nadaljnji konkretni posel na trdni, ekonomsko upravičeni podlagi. Sodim, da je bilo naše potovanje zelo koristno.” Kongresi komunistične partije Slovenije — Zveze komunistov Slovenije Na tem mestu bomo v nekaj nadaljevanjih objavili kratke preglede dosedanjih slovenskih partijskih kongresov. >> svesti si velike nevarnosti, 1 Pje,i ^venskemu narodu, in ve, N°č se velike odgovorno-i leži na delavskem razredu usodo slovenskega naroda, smo smatrali slovenski komunisti Potrebno, da svoje organiza-‘je preosnujemo v Komuni-“cno stranko Slovenije, da bi s 'em najjasneje podčrtali svojo Pripravljenost boriti se za to, da 1 tudi slovenski narod svobo-neJe zadihal. F vi, ustanovni ongres Komunistične partije ‘ovenije, manifestira trdno vo-Jo slovenskih komunistov, dati na razpolago svojemu ljudstvu vse svoje sile, ter izraža neomaj-n° zvestobo slovenskemu naro-?' $ tem pa slovenski komunisti m akor niso oslabili svoje pove-zanosti in čvrste enotnosti z brat-s tmi komunističnimi vrstami ostalih narodov Jugoslavije, temveč nasprotno, v boju proti kupnemu sovražniku se bodo te Vezi le še okrepile.” f V teh sklepnih besedah mani-sta ustanovnega kongresa slovenskih komunistov je na vsakomur razumljiv način izraženo bistvo trajnega boja in samega ustavnega kongresa slovenskih komunistov in 45-letni razvoj tako rekoč v ničemer ni zmanjšal njegovega pomena. Ob 40-letnici komunistične partije Slovenije je Edvard Kardelj za ,,Delo” izjavil, da je kongres jasno formuliral politično izhodišče za akcijo komunistov, ki je ustrezala takratnim razmeram in bojnim smotrom delavskega razreda. ,.Spričo velike nevarnosti, ki je pretila, je pozval Slovence, naj se pobratijo med seboj,” je med drugim poudaril Edvard Kardelj. ,.Opozoril je delavski razred, da mora biti posihmal še bolj ne le faktor v boju za vsakdanje zahteve delavskih množic, marveč tudi vodilni faktor nacionalne politike. Poudaril je, da je v takih razmerah bolj kot kdaj poprej negovati duha revolucionar ne solidarnosti in bratske enotnosti s celotnim delavskim razredom in vsemi jugoslovanskimi narodi v boju proti skupni nevarnosti, ki grozi njihovi neodvisnosti, kakor tudi v boju za njihove socialne, demokratične ter narodnoosvobodilne interese in zahteve. Prav tako je kongres formuliral konkreten program boja za vsakdanje socialne, ekonomske, demokratične, narodnoosvobodilne, kulturne in druge zahteve slovenskih delovnih množic v mestu i in na vasi .. . Boj za take zahteve je postal najvažnejša oblika pri povezovanju komunistične partije z množicami in hkrati najuspešnejše sredstvo v prebijanju obroča ilegalnosti . . .” Tovariš Tito pa je 30 let po Čebinah med drugim zapisal: ,,Tridesetletnica ustanovnega kongresa Komunistične partije Slovenije je pomemben datum v razvoju Komunistične partije Jugoslavije, ker je bilasKomuni- stična partija Slovenije vedno ena od njenih močnih opor . . . Ustanovnni kongres Komunistične partije Slovenije je bil rezultat že dosežene notranje konsolidacije komunistične partije, istočasno pa je bil usmerjen v izvrševanje novih nalog v bližajočih se usodnih dneh za človeštvo, še posebej pa za male narode. Politično propadanje meščanskih strank, ki so se povezovale z imperialističnimi in fašističnimi silami proti koristim svoje domovine, je tedaj zahtevala zlasti od slovenskih komunistov, da kot edina resnično narodna stranka zavestno prevzame usodo v svoje ro-ke . . . Zveza komunistov Slovenije more s ponosom gledati na dosežene rezultate, odkar je postala odločilna politična sila svojega naroda ...” Za prvega sekretarja centralnega odbora Komunistične stranke Slovenije je bil izvoljen Franc Leskošek. PISmO IZ BEOGRADA izgrajevanje takšnega sveta. In morda danes še toliko bolj, kolikor manj je uspehov pri spreminjanju družbe. Ta moralna obveznost pa naj bo izražena na bližnjem kongresnem oblikovanju stališča borcev, da naj bi borčevska organizacija poslej vplivneje delovala povsod, kjer so prisotni njeni člani. Mobilnost v borbi za dosledno uresničevanje samoupravljanja je temeljno vprašanje, s katerim se ukvarjajo tudi sindikati. Pojavi administrativnega gospodarjenja in odločanja so namreč odvoz imobilizacijskega delovanja in temu se kaže z vsemi močmi upreti. Teza, da je mogoče doseči z administrativnim ukrepanjem tisto, kar s samoupravnim odločanjem delavcev ni bilo doseženo, a bi moralo biti, je pravzaprav tehnokratska, češ da so stvari, ki jih delavci še ne morejo razumeti, pa je potrebno odločanje o njih prepustiti izvedencem za takšna vprašanja. To velja kajpak tudi za birokratske kroge ip za tiste, ki jim samoupravljanje tudi iz drugih, ne samo nacionalističnih razlogov ni povšeči, ker jih ovira v delovanju. Podobno so zastavljena tudi vprašanja za kongrese zveze komunistov, kjer je prav tako izrazito Dostavljeno vorašanje aktivnosti članstva, avantgarde, katere členi prečesto ne delujejo avantgardno, ker podlegajo konformizmu doseženega materialnega udobja, v katerem se očitno topi človekova revolucionarnost in pripravljenost na brezkompromisne borbe za cilje, ki so zastavljeni s samoupravljanjem. Najbližja in najbolj boleča izkušnja, ki temelji na prisvajanju odločanja o materialnih dobrinah, ki so rezultat dela vsega delavskega razreda, je še sveže stanje na Kosovu. Iluzornost prepričanja, da je mogoče ohranjati stanje, v katerem odločajo eni, drugi pa nosijo posledice odločanja, je prav na kosovskem primeru najbolj očitna, ker takšno prepričanje očitno ne temelji na realnosti, v kateri se odnosi sil vedno menjajo. Če delavskemu razredu ni dano, da bi izgoreval v vsakdanjem ustvarjanju ustreznejše družbe, so spopadi neizbežni, ker je pač stanje bliže konfrontaciji kot pa frontaciji, kakršna je ustavno uzakonjena in idejno obdelana. Zato morajo biti kongresi mobilizacijski. K Sirec 8. APRILA 1982 STRAN 3 „DODAJMO . ŽIVLJENJE LETOM” Ni naključje, da je Svetovna upokojitev, izgubo telesnih in _ zdravstvena organizacija na- duševnih zmogljivosti in zato menila letošnji svetovni dan zdravja pestri problematiki ljudi v pozni življenjski dobi. Ta zdravstveno, socialno in biološko ogrožena populacija postaja v vsem svetu, še posebno pa v razvitih deželah, pomembna družbena skupina, ki ji v ničemer ne moremo odrekati zaslug za sedanji družbeni, gospodarski ali kulturni razcvit današnjega sveta. Prav ta skupina ljudi, včeraj še polno aktivna in kreativna, zaželjena in polna izkušenj, pa danes že doživlja take družbene pritiske, da ji jemljejo njeno še vedno ustvarjalno moč in neredko močno zagrenijo njeno občutljivo in ranljivo notranjost. Takih grenkob pa bo, izgleda iz dneva v dan več, kajti svet v krizi, v kakršni je, ne pozna izjem in le od posameznih družbenih ureditev je in bo odvisno, kakšne odnose bo razvijala do vprašanja starejše populacije. Ni še minilo dosti časa, ko so ljudje dosegali višjo starost le v nekaterih delih sveta, drugje pa so predvsem zaradi lakote in bolezni umirali že zelo zgodaj. Izboljšanje zdravstvenih in higienskih prilik, dvig življenjske ravni prebivalstva paše kup drugih dejavnikov je v svetu nasploh bistveno podaljšalo povprečno trajanje življenja in tako danes v svetu živi skoraj 200 milijonov ljudi, starejših od 60 let. Slovenci kot trdoživ in uporen narod imamo že okrog 200.000 oseb starejših od 65 let. Vse pa kaže, da se bo tako v svetu kot pri nas delež starejšega (zlasti ženskega^ prebivalstva še povečeval in da se je na tako dejstvo treba tudi očitno pripraviti. ,,Dodajmo življenje letom” naj zato ne bo le parola enega dne, pač pa opomin in spodbuda za razmišljanje nam vsem, mladini, zrelim in starim, da se vsi staramo od spočetja naprej in da je med drugim tudi od nas samih odvisno, kakšna bo naša starost. Zato letošnji svetovni dan zdravja ne zadeva le zdravja posameznika, naroda ali države, niti ne samo dežel nerazvitega sveta, ampak opozarja na nadvse pomembno skupno nalogo vsega človeštva, da zagotovi osnovne pogoje za zdravo starost. Staranje je v preteklosti v visoko razvitih deželah pomenilo prisilno tudi izločitev iz običajnih družbenih aktivnosti. Star človek je veljal za neozdravljivega bolnika in zato družbi le v breme. Popularizirala se je napačna slika starega človeka, ki se opoteka proti grobu, izmučen od onemoglosti, nesposoben skrbeti sam zase in delati usluge drugim. Toda k sreči svet doživlja številne družbene, gospodarske in druge pretrese, ki v marsičem spreminjajo zatrdelo miselnost celo tam, kjer je bila najtrše zakoreninjena. Geslo svetovnega dneva zdravja poziva vseh 155 članic Svetovne zdravstvene organizacije, naj poživijo skupna prizadevanja za boljše zdravje vsega človeštva in to s pogledom, uprtim v starostno obdobje življenja, ki je na videz tako daleč, pa vendar tako blizu. Prepričani smo, da smo tako v Sloveniji kot v Jugoslaviji dosegli na področju zdravstvenega in socialnega varstva starejših ljudi izredne uspehe, primerjava s svetovno situacijo pa nam mora biti opozorilo in spodbuda za še intenzivnejša prizadevanja. Res pa je, da bodo morali starejši ljudje v bodoče odigrati dejavnejšo vlogo. Delovati bodo morali na tem. da spremenijo že omenjene zmotne podobe o starejših ljudeh in biti prisotni povsod tam, kjer se vključuje njihovo sodelovanje, saj sami zagotovo najbolj vedo, kaj jim je potrebno. Vzdržujejo ali pa oživijo se naj običaji, ki vključujejo starejše ljudi v življenje skupnosti, kjer delujejo kot zagnani in izkušeni delavci, saj se vedno na novo odkriva njihova človeška vrednost. Živijo in delujejo naj v okolju, ki jim je domača, prijetna in spodbudna, zunaj tega pa le, kadar to zahtevajo izjemne prilike. Tak humaniziran družbeni odnos naj zato danes velja njim, da ga bomo lahko jutri deležni mi. V tem duhu spo- štovanja najvišjih človeških vrednot in v želji, da bi ohranili solidarnost z vsemi člani človeške družine, želi Svetovna zdravstvena organizacija z geslom ,,Dodajmo življenje letom”, da bi se po njem ravnali vsi ne le danes in letos, ampak tudi v bodoče in vedno. Dr. Jože Miklič spec. ped. Komisija za delovna razmerja TOZD osnovna šola Drago Lugarič Lendava z razpisuje prosta dela in naloge HIŠNIKA šole za nedoločen čas s polnim delovnim časom. POGOJI: - DOKONČANA POKLICNA ŠOLA KOVINARSKE SMERI; - STANOVATI V ŠOLSKI ZGRADBI, DRUŽINSKO STANOVANJE ZAGOTOVLJENO; - POSKUSNA DOBA 3 MESECE. Rok prijave 15 dni po objavi. SVET OTROŠKEGA DOMA ,,DANE ŠUMENJAK" v MURSKI SOBOTI objavlja prosta dela in naloge v domu ,,Dane Šumenjak" v Baški za določen čas: - GOSPODINJA DOMA (ZDRAVSTVENI, SOCIALNI ALI PEDAGOŠKI DELAVEC) - 2 KUHARICI (KUHARJA) KV DELAVEC - 1 HIŠNIK - KV DELAVEC - 6 KUHINJSKIH POMOČNIC - 1 PERICA - ŠIVILJA (PRIUČENA DELAVKA) - 2 SNAŽILKI Dela in naloge se opravljajo v času od 15. maja do 15. septembra (odvisno od obsega dela). Podroben opis del in nalog je na vpogled na SOV M. Sobota. Pisne ponudbe z življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite v 10 dneh na naslov: Skupnost otroškega varstva Murska Sobota, z oznako Baška. Za temeljitejše povezave s proizvodnjo Izvršni svet skupščine občine v Murski Soboti je dokaj ugodno ocenil minulo delo tukajšnje veterinarske postaje, ki je dosegla zlasti spodbudne rezultate pri zdravstvenem stanju živali v murskosoboški občini. S tem pa je tesno povezano vprašanje sodelovanja pri pospeševanju živinoreje in skrbi za preprečevanje prenašanja živalskih bolezni na ljudi. Prav gotovo pritegne podatek, da so lansko leto opravili že blizu 10 tisoč raznih intervencij, pri čemer odpade največji delež na goveda. Z raznimi zaščitnimi cepljenji proti kužnim boleznim in strokovnimi pregledi v bakteriološkem laboratoriju so namreč v mnogočem omejili obolelost živine, svoj pomemben delež pa je prispevala tudi veterinarska higienska služba, ki opravlja nadzor nad neoporečnostjo živil v klavnici in predelavi Mesne industrije, v klavnici perutnine Agromerkurja in v tovarni mlečnega prahu. Ob tem pa so v razpravi izpostavili tudi probleme glede naraščajočega števila primerov stekline ki je bila ugotovljena pri 19 lisicah, predvsem na obmejnem območju z Madžarsko. V akcijo zatiranja te nevarne ktizne bolezni so se vključile tudi zdravstvena služba in lovske organizacije. Vendar pa po drugi strani beležijo večje število potepuških psov, ki predstavljajo stalno nevarnost okužbe. Pri tem so opozorili, da zaradi nepopolne opreme veterinarska higienska služba ne more v celoti opraviti te naloge, medtem ko bo treba v prihodnje nameniti več pozornosti tudi mastitisu pri kravah-molznicah. Omenili so tudi prešibko kadrovsko zasedbo veterinarske službe in njeno organiziranost, kar pa po mnenju članov murskosoboškega izvršnega sveta ne bi smelo ovirati temeljitejše povezave s proizvodnjo, zlasti med veterinarstvom in živinorejo. M. Jerše Takoj sklicati vodje delegacij Zelo dobri volilni rezultati so izraz zaupanja delovnih ljudi in občanov v družbenopolitični sistem socialističnega samoupravljanja, hkrati pa potrditev temeljitih vsebinskih predvolilnih priprav, v katere se je vključilo tudi večje število družbenopolitičnih delavcev. Izkazala pa so se tudi sredstva javnega obveščanja in drugi, predvsem mladi in člani volilnih komisij in odborov, ki so s svojo angažiranostjo pripomogli k uspešni izvedbi volitev v murskosoboški občini. To so med drugim poudarili na seji predsedstva občinske konference socialistične zveze v Murski Soboti, ko so se seznanili z informacijo o opravljenih volitvah II. in 14. marca letos. Podrobnejša ocena bo podana na skupni seji občinskega sveta zveze sindikatov in občinske konference SZDL, ko bodo podrobneje analizirali tudi nekatere ugotovljene pomanjkljivosti. V razpravi so se člani predsedstva OK SZDL predvsem zavzeli za to, da je treba v novem mandatnem obdobju storiti čimveč za učinkovitejše delovanje delega- cij in delegatov. Zato je eden od sklepov, ob obravnavi pomembnejših vprašanj pa bi naj na seje predsedstva OK SZDL vabil tudi delegate družbenopolitičnega zbora skupščine občine. Na seji predsedstva OK SZDL v Murski Soboti pa so spregovorili tudi o predlogu za sestavo izvršnega sveta skupščine občine. Od zadnjega predloga je prišlo do ene spremembe, in sicer kot novi član izvršnega sveta, ki bo to funkcijo opravljal neprofesionalno, kandidira Ludvik Gorčan, zaposlen v SOZD ABC Pomurka. Predsedstvo je soglašalo s predloženo l.sto posameznih članov murskosoboškega izvršnega sveta, ki prevzema odgovornost kot kolektivni izvršni organ. Prav tako so sprejeli predlog koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri OK SZDL, po katerem je možni kandidat za sekretarja skupščine občine v Murski Soboti Martin Vinčec, ki je že doslej opravljal to odgovorno funkcijo. Milan Jerše IZOBRAŽEVANJE DELEGATOV Da bi novoizvoljeni delegati lahko kar najbolje opravili odgovorno delo, ki so jim ga naložili občani in delovni ljudje, se morajo najprej dodobra spoznati z delom. Na seji koordinacijskega odbora za družbenopolitično izobraževanje pri predsedstvu občinske konference SZDL so se dogovorili o koordinaciji izobraževanja, ki bo potekalo v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Sindikalne organizacije bodo poskrbele za izobraževanje v združenem delu, krajevne konference SZDL pa v krajevnih skupnostih. Program, ki ga bodo izdelali, pa bo vseboval poleg navodil o delovanju delegacij tudi Vse najbolj aktualne teme družbenopolitičnega in družbenoekonomskega življenja v občini, še zlasti pa naloge v zvezi z uresničitvijo stabilizacije. Predsedstvo občinske konference SZDL bo posvetilo posebno pozornost tudi delegatom, ki bodo delali v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti, saj je bilo v minuli mandatni dobi tu največ slabosti. Jani D. Priprave na skupščino ZSS Lendava V zadnji številki glasila občinskega sveta zveze sindikatov Lendava je med drugim objavljen tudi sklic skupščine občinske organizacije ZSS, ki bo 21. aprila. Na seji bodo obravnavali poročilo o delovanju v preteklem obdobju ter sprejeli programsko usmeritev za prihodnje obdobje. Na podlagi evidentiranih možnih kandidatov za člane občinskega vodstva sindikatov v osnovnih organizacijah je razbrati, da so kandidati za presednika občinskega sveta Aleksander Marič, za podpredsednika Štefan Sobočan in .za sekretarko Mira Unger. Na seji skupščine bodo obrvnavali tudi analizo razvijanja delegatskih odnosov ter izvolili delegate za 10. kongres ZSS. Jani D. DO ,,LJUTOMERČAN" TOZD PREVOZNIŠTVO Ljutomer, Mursko Soboška 5 a Odbor za delovna razmerja TOZD Prevozništvo vabi k sodelovanju delavce za opravljanje del in nalog 6 VOZNIKOV MOTORNIH VOZIL Pogoj: opravljen izpit B, C in E kategorije Za objavljena prosta dela in naloge se združuje delo za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev je treba vložiti v času od 13. 4. do 27. 4. 1982 na naslov: DO „Ljutomerčan" Ljutomer TOZD Prevozništvo, Mursko Soboška 5 a (odbor za delovna razmerja). Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem razpisnem roku. Uspešno opravljene naloge V Murski Soboti se je sestal pokrajinski odbor za Pomurje. Na osnovi poročila o delu pokrajinskega odbora in njegovih organov za preteklo leto je ocenil, da so naloge iz programa dela uspešno izpolnjene. Splošna ocena je bil? tudi, da je pokrajinski odbor s svojimi organi po dobrih dveh letih, odkar je bil konstituiran, svoje poslanstvo in naloge na področju obrambnih priprav dobro opravil. Posebej so se zavzeli za sprotno noveliranje vamostno-političnih in vojno-političnih ocen. Zelo pomembni aktivnosti v obrambnih pripravah sta usposabljanje in najrazličnejše preizkušnje v praksi. Da bi bile te čim učinkovitejše, so se zavzeli za njihovo usklajeno načrtovanje in v program dela med drugim : predlagali, da se v letošnjem letu organizira obrambni dan pokrajine^ Nosilci posameznih nalog iz programa dela pa morajo izdelati svoje konkretne delovne načrte. Pokrajinski odbor je sprejel tudi zaključni račun za preteklo in finančni načrt pokrajinskega odbora in pokrajinskega štaba za teritorialno obrambo za letošnje leto. Komentiramo V primežu bojazni in nezaupanja Nesporno 'je,' da se samoupravni položaj delavca da najhitreje dognati po tem, kako se počuti na delovnem mestu in kako se njegovi problemi razrešujejo tu, ne pa na sodišču združenega dela, pri družbenem ' pravobranilcu samoupravljanja ali morda še kje drugje. S tega vidika je dejstvo, da se zaposleni s svojimi pritožbami še vedno najraje obračajo na omenjena organa — tako namreč sodimo po poročilih družbenega pravobranilca samoupravljanja in sodišča združenega dela iz Murske Sobote — milo rečeno zaskrbljujoče. Vzroki so lahko ugotovljivi: bojazen pred posledicami v lastnem delovnem in življenjskem okolju in že kar zakoreninjeno prepričanje in nezaupanje, da bo bržkone ostalo pri starem. Pa naj bo sporu kriv osebni dohodek, nagrajevanje, prenehanje delovnega razmerja, skratka vse tisto — in to je po podatkih iz poročil prevladujoče — kar se tako ali drugače nanaša na delitev sredstev za osebno porabo. Da je vsemu temu res tako, je največ pripomoglo dosedanje ne dovolj zavzeto in odgovorno delo disciplinskih in komisij samoupravne delavske kontrole. Zapisano ob rob: na sodišču združenega dela v Murski Soboti menijo, da se v teh organih kadri prehitro menjavajo, kar otežuje poglobljeno delo, usposabljanje in boljše poznavanje organiziranosti in samoupravnih splošnih aktov v določenem delovnem kolektivu. Zato bi morali vztrajati, da osnovne sindikalne in partijske organizacije več in pogosteje pretresajo pravno varstvo delavcev in da se po tej poti širi fronta pravne pomoči, posebej še v smeri večjega preventivnega delovanja in podružbljanja. Tudi in predvsem tisti, ki so po delovnih kolektivih za to plačani — vemo, da gre za pravne službe, kjer jih kajpada imajo, tajnike oziroma sekretarje samoupravnih organov in nenazadnje strokovne pa vodilne in vodstvene delavce — bi naj v veliko večji meri kot doslej razvijali odnos in vzdušje do zakonitosti. Mimogrede, rti in ne more biti sprejemljivo, da je v Pomurju kar 14 tozdov in delovnih skupnosti — prevladujejo osnovne šole — ki, navzlic temu, da je minilo že 6 let od sprejema zakona o združenem delu, še vedno niso ustrezno samoupravno organizirane. ;Ni čudno, da kar naprej in iz leta v leto ugotavljamo birokratsko (dolgovezno in dolgotrajno, formalistično) reševanje pritožb, sporov in kršitev delavcev. Prav gotovo ne bi bilo slabo, ko bi se skušali s posebno analizo dokopati do podatkov, kje tičijo razlogi za to, da so prav delavci — neposredni proizvajalci — pa ne zgolj nekvalificirani, temveč tudi strokovno usposobljeni največkrat med tistimi, ki dajejo pobude za uvedbo postopkov o sporih in kršitvah. Analiza bi namreč znala biti dobrodošel pripomoček za vse tiste — poleg‘že navedenih še občinske sindikalne in izvršne svete in zbornične organe — ki se tako ali drugače ukvarjajo ali bi se vsaj morali s pravnim varstvom delavcev. Branko Žunec LOVSKO OPOZORILO Ob sejanju spomladanskih kultur se mnogo semena raztrosi, ki je že oprašeno z močnim strupom Ra* dosanom. To zastrupljeno seme pozoblje mala divjad in pogine. Ce že ne pogine, pa vpliva na zarod (jajca so neoplojena, zmanjša se nesnost itd). Fazan in jerebica sta največja uničevalca koloradskega hrošča, gosenic in drugega. Zato bi morali tudi mi bolj skrbeti, za njih, zato prosimo vse, ki sejejo žitarice, da pazijo na zastrupljeno seme, da ga spravijo pod zemljo, ne pa da ga puste ležati raztrošene-ga po obronkih njiv. Skrbimo za zdravo naravo, skrbimo za svoje zdravje; več male divjadi, manj škropiva! Slavko Žnidarič LD Videm ob Ščavnici kmetijstvo, živilska industrija, trgovina in gostinstvo Murska Sobota, o. sol. o. Komisija za delovna razmerja DSSP SOZD ABC PO- MURKA objavlja dela in naloge: Organiziranje in izvajanje planiranja v SOZD ABC Pomurka Pogoji: visoka ali višješolska izobrazba ekonomske smeri, zaželena plansko-analitska usmeritev in 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih nalog. Poskusno delo 3 mesece PROŠNJE Z USTREZNIMI DOKAZILI O IZPOLNJEVANJU POGOJEV POSLATI KOMISIJI V 15 DNEH Ou OBJAVE. O izbiri bodo kandidati pismeno obveščeni v 30 dneh p° objavi. STRAN 4 VESTNIK. 8. APRILA Pred 9. kongresom ZKS Do večje demokratizacije v okvir priprav na bližnji 9. kongres ZKS sodi tudi seja občinske konference zveze komunistov v Murski Soboti, ki so se je udeležili tudi delegati iz murskosoboške občine. V razpravi so podprli oba osnutka sprememb in dopolnitev statutov ZKS in ZKJ, pri čemer so se zavzeli, da se tudi v uvodnem delu republiškega statuta opredeli zgodovinska vloga tovariša Tita. Ob tem so člani OK ZK podprli tudi pobude in predloge statutarne komisije komiteja, ko gre za preciznejšo opredelitev vloge delegatov ZK v družbenopolitičnem sistemu in za mnenje, da s časom trajanja mandata ni mogoče enačiti vprašanja kolektivnega in individualnega dela, odločanja odgovornosti, ker so razmere posameznih . okoljih, pa tudi občinah, različne. Strinjali so se tudi s tem, da bi naj akcijske konference v krajevnih skupnostih Pomenile metodo dela zveze komunistov, ne pa kot stalno organizacijsko obliko. Omenjenih je bilo še nekaj pripomb, pri čemer Pa so se zlasti zavzeli, da je treba razprave o osnutku statuta ZKJ in javno*8 ob£‘nske konference ZKS Lendava so pred nedavnim strnili or ' l?zpravo 0 kongresnih dokumentih, ki je potekala v osnovnih ^Kanizacyah ZK organizirane pa so bile tudi specializirane razpravo o SosnodJU 'n vlog' "“fodtosti. Komunisti so ocenili tudi sedanje Pripra 8fSke 'n družbenopolitične razmere v občini, še zlasti z vidika doku n8 spremembno družbenega plana občine. Javna razprava o organ™*nt'11 9’ ^trngresa ZKS je bila po oceni konference dobro kMerihne"8’ komunis,i ,pa so razpravljali zlasti o tistih problemih, v Preišn" lJeposredno delujejo. Glede vloge narodnosti so menili, da jo konkret k^n8res bolj konkretno opredeljuje, zato so predlagali nekaere Predko1”6' formu'ac'je 'n jih posredovali centralnemu komiteju ZKS. kontu •?rreSne aktivnosti tudi sedaj potekajo v osnovnih organizacijah, se b®do pripravili razstave marksistične literature, v aktivnost pa duš|e D° tudi kulturni delavci, da bi ustvarili kar najboljše vz- ugodne™ aPngzesom- Sedanje gospodarske razmere v občini niso najbolj Nafta ’ nada'j“jej° se težave iz lanskega leta, delovna organizacija INA-'udi obr s* $e vedno ni izmotala iz težav, ki povzročajo nemalo skrbi da bo *ni’ Težave so nastale tudi v Gorenju-Varstroj in Elmi. Očitno je, Presodif>trebno ob sPreinembi razvojnih planov do leta 1985 bolj realno SBntoun Vs.e možnosti, pa ne samo v delovnih organizacijah. in pravnih interesnih skupnostih, temveč tudi v krajevnih skupnostih. Jani D. nadaljevati vse do samega kongresa v vseh OO ZK, ker je tudi ustrezno informiranje članstva o nameravanih spremembah velikega pomena za učinkovitejše delo komunistov. Govor je bil tudi o oceni gospodarjenja OZD v letu 1981, ki kaže, da so v murskosoboški občini dosegli nekatere ugodne premike v Zaostajanja za načrtovanim Na zadnji seji OK ZKS Gornja Radgona so se člani tega telesa že kar prvič v novi sestavi spoprijeli s težavno gospodarsko situacijo v tej obmejni .pomurski občini, ki je v nasprotju s političnimi razmerami, ki so ugodne, precej resno svarilo za v prihodnje. Podprli pa so, na predlog Radenske, slovenska politična stališča v zvezi z razpolaganjem z ustvarjenimi deviznimi sredstvi. Nizka produktivnost, zaostajanje v izvozni trgovinski bilanci, gospodarskem razvoju. Delegati OK ZK v Murski Soboti pa so sprejeli še sklepe o nalogah občinske organizacije ZK pri uveljavljanju in krepitvi političnega-sistema ter se seznanili s predlogom o povečanju števila članov CK ZKS in o tem, da so v osnovni šoli Prosenjakovci ustvarjeni pogoji za ustanovitev OO ZK. Milan Jerše dukcijskega materiala in druge težave, s katerimi se gornjeradgon-sko združeno delo vedno znova srečuje, so posledica le 0,8-odstot-ne rasti družbenega proizvoda v občini, kar je precej za 3-odstotno načrtovano rastjo za lansko leto, pa tudi za planirano rastjo do konca srednjeročnega obdobja. Posebej resno svarilo za prihodnje je nizka rast velikopoteznega razvoja industrije, ki jo je v tem letu močno prizadela zaostrena gospodarska situacija, saj v to panogo niso v tem času vložili praktično ničesar. Vsa sredstva so bila vložena v razvoj primarne kmetijske proizvodnje, ki pa tudi po svojih lani doseženih rezultatih r— v veliki meri zaradi objektivnih vzrokov kmetijstvu naravne prilike niso bile naklonjene — močno zaostaja za načrtovanim. Zato torej ni čudno, da gospodarstvo v občini ni izpolnilo tudi sprejetih izvoznih načrtov. Kljub 18-odstotnemu realnemu povečanju plasmana izdelkov na tuje, zaostajajo v izvozni dejavnosti kar 15 odstotkov za planom. Tega ne more spremeniti niti dejstvo, da so od 34-odstotni rasti v občini na področju izvoza zabeležili več kot 40 milijonov presežka. Zato je nizka rast proizvodnje, pa tudi dohodka, kot so menili tudi člani OK ZKS Gornja Radgona, resno opozorilo, ki zahteva kakovostne premike v gornje-radgonskem združenem delu. Toše je stabilizacijsko in v dogovorjenih resolucijskih okvirih obnašalo le pri politiki delitve dohodka. Vlado Paveo Še premajhna vloga Občinska konferenca ZK Ljutomer je v okviru priprav na kongrese ZK pripravila tudi obiske na razširjenih sejah osnovnih organizacij ZK v nekaterih OZD v občini Ljutomer. Namen teh obiskov je spoznati delo samih osnovnih organizacij. Prva taka seja je že bila v OO ZK Imgrad Ljutomer, v petek pa so se člani OK ZKS napotili v DO Konus, TOZD Usnjarna I iutomer. Kljub temu, da je ta OO ZK sprejela svoj program dela, pa je njihovo delo premalo aktivno. Sicer so res vključeni v vse organe samoupravljanja v tej TOZD, a še vse premalo se sliši njihov glas, še vse premalo je opazna njihova aktivna vloga v samoupravljanju in kolektivu. Res je, da je delno temu kriva njihova številčnost, pa tudi sama rekonstrukcija tovarne je zavrla delo, a samo to se ne bi smelo odražati pri delu komunistov. Ce so lahko v času rekonstrukcije prilagodili delo, tako da so vsi zaposleni še naprej v delovnem procesu (delavke pakirajo Vi-leda krpe — del programa Konusa, delavci pa združujejo delo z Gradisom), bi tudi OO ZK lahko prilagodila program dela. Res pa je, da so pred rekonstrukcijo same tovarne bile v kolektivu razmere precej zapletene, se pa sedaj v času obnove umirjajo, tako da so sami komunisti ocenili, da bosta po končanem delu prenovljena tovarna in kolektiv. Precejšnje težave imajo z izobraževanjem delavcev, saj ni ustreznih šol, pa tudi mladi niso toliko zainteresirani za takšno delo. Predkongresnim aktivnostim so namenili dva sestanka, na katerih so obravnavali letni in srednjeročni plan ter se seznanili s politično situacijo pri nas in po svetu. Člani občinske konference ZK so ocenili sestanek kot uspešen, saj so dosegli svoj namen — spoznati delo OO ZK Usnjarna. D. L. UČENCI V TOVARNAH Marsikdo je že postal tehnik, inženir . . ., ne da bi tudi v praksi spoznal, oziroma ,,okusil” delo v neposredni proizvodnji. Prav gotovo je bila to ena izmed velikih pomanjkljivosti našega šolskega sistema. Reforma srednjega Šolstva pa je prinesla bistveno novost na tem področju. ,.Usmerjeno izobraževanje je izobraževanje za delo in samoupravljanje ter izhaja iz potreb dela in vsestranskega razvoja osebnosti v socialistični samoupravni družbi” — je zapisano v 2. členu novega zakona o usmerjenem izobraževanju, iz tega pa izhajajo številne naloge, med drugim tudi obvezno proizvodno delo vseh učencev. Nekatere izmed njih smo te dni obiskali v delovnih organizacijah. MARJAN NEMEC iz Martjanec: ,,Obisku jem 1. letnik srednje ekonomske šole, zdaj pa sem že tretji dan na proizvodni praksi v delovni organizaciji Panonjja. Doslej sem delal večinoma pri montiranju motornih potisnih kosilnic, kakor tudi pri pakiranju le-teh. Na delo prihajam zjutraj ob 6. uri kot vsi ostali delavci, moj delovni čas pa prav tako traja kot za vse redno zaposlene do 14. ure. kot za vse redno zaposlene do 14. ure. Čeprav zame ne velja norma, se trudim, da bi postoril kar največ. Dela mi nikoli ne zmanjka. Za to skrbita mojster ali delavec, kateremu pomagam. Prvi dan sem se seznanil tudi z razvojem in organizacijo podjetja. Lahko povem, da je tukaj še kar zanimivo.” cem. Če bom tudi kaj ANICA FERČEC iz Zgornjega Konjišča: ,,Čeprav nameravam postati učiteljica, sedej namreč obiskujem 1. letnik pedagoške šole, je proizvodno delo, ki ga opravljam v tovarni Mura, zame zelo koristno. Tako bom vsaj spoznala, kaj pomeni biti delavka v tovarni, kaj je to proizvodnja in še marsikaj drugega. Prav gotovo bom lažje vse to prikazala učen-zaslužila? Mislim da ne in tega tudi ne pričakujem, čeprav opravljam delo kot druge delavke. Seveda meni gre to mnogo bolj počasi kot njim. Moram priznati, da si sploh nisem tako predstavljala proizvodnega dela, saj sem doslej le kdaj pa kdaj delala na poljih. Vseeno sem zadovoljna.” Za Pfoizvo^^ km«‘jstva in večjo odgovnrr>- .brane morajo biti zaposlen?V? k?munisti ‘n ne le osnovna mi/itfi?t^.stvu' To Je biIa tematski *Se ’ kVe bila Pr’sotna v ra2Voju k™^aVi ”NaI°Se ZK v 9. konX t,JStVa”’ ki j° j« P«d OK ZKS Mm ZKS organizirala pa moralo Urska Sobota. Seveda najpre; dmZ?P°?leni v kmetijstvu delo in nri okntl^no oceniti lastno taviti zaht deVanja’ nato pa postne sknneve tudi d0 ši^e dru-* Pomurskem8!1' S° Pa komunisti bolj odenv km«>JStvu še toliko saj je kX?r? 23 njegov razv°j, "^Pomembnejša °bamo£ju Panoga. Jsa gospodarska n° Povezan? re?‘b so sicer formal-«vu S' VS' SUbjekti v k">«ij-Ptarsikie Pa ta Povezanost ^želimo Ptn° Še ni taka’ kot stov mora hi,PraV ZVeza komuni-dajala snodhi tISta’ ki bo sPremembe pde »a kvalitetne Parcialne ; Prese£1 je treba subjektov tn nterese Posameznih 5irših družben?h8°taV'jat' ^^janje V razn? • h 'nteresov. tere usneh?' S° °P0Z°riIi na neka-Pehe’ pa tudi na težave, s Začeti pri lastnih napakah katerimi se srečujejo. Med uspehi velja omeniti prizadevanja za povečevanje površin v družbenem sektorju, saj samo KG Rakičan odkupi letno okrog 400 hektarjev zemljišč, problemi pa so na Goričkem, kjer družbeni sektor ne kaže interesa za odkup. Uspehe beležijo tudi na področju melioracij in komasacij, več pa bo treba storiti na področju urejanja preživninskega varstva kmetov, saj imajo v Izboljšati informiranje Prav širjenju samoupravljanja bo potrebno nameniti vso pozornost v delu komunistov. Osem let izkušenj so dobra podlaga za podrobnejšo analizo in odkrivanje napak, .ki pa so le lahko vodilo za občini le 11 rešenih primerov. Razpravljala pa so opozorili na vprašanja neurejene paritete cen in s tem v zvezi na nastalo izgubo v Mesni industriji. Zato so se zavzeli za objektivizacijo vseh stroškov, saj posledic zagotavljanja poceni hrane ne more nositi pomursko kmetijstvo. Farma prašičev v Rakičanu bo letos dala na trg 74.000 prašičev, prihodnje leto pa že lOO'.OOO prašičev. V pripravi je delo naprej. To bi morali narediti vsi komunisti, predvsem pa bo na to moral opozoriti kongres slovenskih in jugoslovanskih komunistov. Precej dela morajo vsi vložiti v informiranje, saj je to še vedno najobčutljivejša točka. Delegati sami morajo biti prisotni pri nastajanju delegatskega gradiva, aktivno pa bo potrebno vključiti vodstvene strukture in strokovne službe. Le tako bo delegat lahko na enostaven in razumljiv način prišel do kratkega in jedrnatega obravnavanega materiala. izgradnja nove tovarne močnih krmil v predračunski vrednosti 250 milijonov dinarjev za, kar bo potrebno zagotoviti sredstva, pravtako pa tudi surovino za krmila. Družbeni sektor"je na račun sladkorne pese za 650 hektarjev zmanjšal površine za koruzo, ki jo bo zato potrebno zagotoviti iz drugih virov. L. Kovač Na javni tribuni je bilo vse premalo slišati tudi glas iz baze, saj so se tega sestanka udeležili tudi sekretarji in komunisti OO ZK iz krajevnih skupnosti in OZD. A mogoče je bolje tako, saj bo namen dpsežen, če se poglobijo v delo na mestu samem in ne izgubljajo preveč besed. Te in podobne akcije pa ne smejo ostati samo v ospredju v pred- in medkongresnem obdobju. To je naloga, ki si jo morajo komunisti zastaviti kot stalno. D. L. MILAN ŠEGOVC iz Gomilice: ..Lahko povem, da sem vajen dela z rokami, saj sem že večkrat hodil delat k zidarjem, da sem si kaj zaslužil. Sicer se zdaj učim za avtomehanika, proizvodno prakso pa opravljam v temeljni organizaciji združenega dela Mehanični obrati, ki je, kakor mi je znano, združena z delovno organizacijo Slovenya-ceste in Tehnika iz Ljubljane. Najprej smo imeli uvajalni dan, ko so nas seznanili z LUDVIK PODLESEK iz Kanče-vec: ,,To je tretji dan, odkar sem na proizvodnem delu v Panoniji. Razporedili so me k takšnemu delu, ki zame ni pretežko, in sicer pomagam sestavljati kmetijske stroje. Ravno sedaj so to obračalniki in grabljalniki za seno. Doma na kmetjji sem jih že uporabljal, sedaj pa vidim, kako jih izdelujejo. Zdi se mi, da je to zelo zanimivo delo. Najrajši bi kar ostal tukaj, če bi me vzeli, toda vem, da kar tako ne gre, saj še nisem končal šole. Obiskujem namreč šele 1. letnik, učim pa se za strojnega ključavničarja. Vse, kar tukaj vidim in spoznavam, mi bo prav gotovo koristilo pri učenju.” SPREJEM V VRSTE ZK Člani občinske konference ZK CJufomer so na obravnavali analizo gospodarjenja v obfrii M pozornosti Wjub ugodnim rezultatom pa bo y prihod J in. Potrebno usmeriti v investicije in združevanje tl M j®. vesticijskih sredstev’. Dosledno se bo po^bn orimeriati z načrti »“Janje sprejetih planov, jih sproti spremijirt«^ Za srednjeročne programe. Le takšna spro O^oodarjenje. stopanj lahko zagotovijo pravočasno poseganje v gospodari Pomurski komunisti morajo še P^^-i^konomsluh nepravilnost v kmetijstvu. Še več pa bi tahkoJ?”ril iutomer znaša pdnosih s tujino. V strukturi dohodka v obč JI oA narodnosti Jugoslavije ter njene neuvrščene politike. Razpravljali bi o vlogi in de‘u mladih v ZK, saj je mlada gene' racija bila, je in bo glavni sopot' nik poti, ki sta nam jo začrtala tovariš Tito in ZK. Združeni ZSMS in naprednih ustvarjalni silah v okviru SZDL ter idejnim vodstvom ZK smo dane dosegli veliko mero akcijs * enotnosti na vseh področjih oe in življenja mladih. STRAN 6 VESTNIK, 8. APR^A kulturna obzorja Bralna značka v Pomurju Ker na pomurski (bolj podrobno: murskosoboški) sceni popularne glasbe že dolgo ni bilo tako spodbudnega vzdušja, je zato namen tega članka opozoriti na nekaj domačih ustvarjalnih imen, ki znajo posreči s takšnimi originali, kakršnih doslej v Pomurju nismo bili vajeni slišati. Ob tem je treba še poudariti, da se pri nas malokdo zmeni za eksistiranje te »subkulture” in da vso stvar popularizirajo ti ljudje sami, kar pa uspeva epim bolj, drugim manj. V tem ,,boju za obstanek” se rojevajo pop, rock, punk in morda še kaj. Duo Pupa in Rudi sta v Pomurju morda edina izvajalca poetske akustike. Njune bogate nastope, teh je v zadnjem času vedno več, krasijo Poleg dobrih kopij (v stilu Pengova, Baezove, Donovana ipd.) tudi njune ^tne skladbe: Sreča, In, Izgubljena, Življenje, Talec . . . Irena Jaušovec in Rudi Omahen (dijaka soboške gimnazije) obetata še mnogo več, kajti »v ritem” sta se ujela šele pred slabim letom dni. Popevkarica Marjana Zelko je s svojim debitantskim nastopom na Veseli jeseni ’79 in z ,,ringlšpilom” z male plošče svojčas uživala Precejšnjo popularnost predvsem pomurskega občinstva. No, Marjana marljivo pavzira in tako novic (niti tračev) o njej ni slišati, (opomba uredništva: Marjana ne pavzira ampak resno študira resno glasbo). Zelo univerzalen ansambel Zračni most Gena Tineva igra (narodno-^bayno, pop in rock glasbo) komaj pol leta, a očitno to zelo uspešno, bhšali smo ga na Ptujskem festivalu narodno-zabavne glasbe, ansambel Pa kani nastopiti tudi, na letošnji Veseli jeseni z narečno popevko njihovega vodje Gena Tineva, sicer avtorja vseh skladb Z. m., ki ga mari- bo«ki organizatorji poznajo že od prej. Naslovi samo nekaterih njihovih Pnredb: Poet, Ceili sveit je ringlšptlo in Rad bi vam Paveid°U ’ tega ansambla so pretekli mesec zgledno organizirali humanitarno pr Pomagamo z glasbo. . , u .. Pop-rock skupina KRI na sliki orje ledino na zabavnog as eni P0ljlh ^to leto in ima že pravo tradicijo, odslej pa se bo. menda ^'jala tudi na festivalskih odrih, (zanimiva poteza vseh utruje ^kerjev). Najpomembnejša figura skupine, sicer pa tako tekstop glasbe vseh njihovih priredb, je Vedran F. Husar. že na Ro kmoč. • leta v Bakovcih (edinstvena manifestacija, kjer so s "»»loči rockerji s te strani Mure) nam je skupina nudila izviren rock pod | naslovi; Dete, Počasni vlak. Rock za naju, Ciganka Modra reka • dni zatem je skupina udarniško posnela prvo malo P-oščo^'a ’ ama Goričko (brigadirska z MDA) in Domovina moja je edina. S ed j , ” b> zlahka lahko postala slovenski hit, so obsodili na propad žal že P ”m’ksanju” zvočnih posnetkov. Ta mesec pričakujemo v trgov -2 drugo malo ploščo skupine Kri. O Prekmurju m Manu ^imogrede: ta je ..starejša” kot pa sam zagrebški band, ki s že last ^roenski hit) z novega singla pa več po izidu. Z zares zajetnega e-S boljših pa šegnekJ fes dobrih; Tčma. Requiem, Upanje, blues, Prijateij . . . grupa ^silni 'zhod je najbolj in pravzaprav edini znani „pravi” rock band v naši ožji in tudi širši domovini Tudi adm 'Zh0d smo lahko (menda prvič) slišali na bakovski R°ck;n0^Ja širš a n' b'slveno vplivala na razvoj grupe, pač pa ne aten na. J ga f°rmata: snemanje v Novem Sadu, Omladinski festival .Su-li'uhra’80’ ^rebški Lapidarij (samostojni koncert). Novi rock 8 ganskih Križankah ipd. Biro boogie in Striček Som sta izvedbi PkpnT rOcka s Prve "tale plošče, ki je zašla v trgovine pod okriljem Prim kjub'jana pretekli mesec in jo je še vedno moč na avi . Dometka Sta »inovativni” osvežitvi takega tipa muzike predvsem za a ze'° skr°mno diskoteko, sicer pa pomenita v tem času zasi ni, p. e ^di edini, izhod iz potencialnega obmorskega (zgo j) roc a. avtc?'0'^3 p°dobnega nastopa ne bo kmalu, saj so kar trije člani z SVorjem d°^et°m Zadravcem, avtorjem na odsluženju vojaškega ro(c) a. 1 »eome-back” napovedujejo za letošnjo jesen. pt: okviru zapoznelega gibanja rock and rolla se je trenutno P°iavd nainaS drug' poskus uveljavitve punka. Gre za skupino Mešanci, 1 । J "Pregnala” iz domačih logov dolgočasje hard rocka, komerciale, “‘scomanije . . vi, P? nas ie obstajalo še mnogo več raznih ansamblov, ki pa so svojo UstvaV!deVali 'e v Prepotentni želji po popularnosti, ne pa tu i v zu jav Čem )alnosti (beri: kvaliteti). Med te prištevamo: Vprašaj, Gni , merik1£i> TNT AsfaHna ba j d _in podobne za lase privlečene ”suPer" grupe Dušan Antohn Prejšni teden so na vseh desetih osnovnih šolah — od teh sta dve podružnični — podelili bralne značke mladim bralcem za šolsko leto 1981/82. V akcijo, ki je tokrat potekala že petnajsto leto, so uspeli pritegniti skoraj polovico vseh šoloobveznih otrok, ki so jim slovenski pisatelji in pesniki podelili zaslužene bralne značke. Ob tej priložnosti so na vseh osnovnih šolah priredili slovesnosti in tako kronali letošnje seganje mladih po slovenski kulturni zakladnici, ki jo organizirata že toliko let zveza prijateljev mladine in Zveza bralnih značk Slovenije. Na slovesnostih, ki so jih po posameznih osnovnih šolah popestrili s krajšim kulturnim programom, so sodelovali naslednji naši pesniki in pisatelji: Ivan Minatti, Branko Hofman, Ivan Jan, Vitan Mal, Ferdo Godina, Karolina Kolmanič, Jože Šmit in Manko Golar. Vsi so se prireditev rade volje udeležili, prijetno pokramljali z mladimi bralci, jim predstavili nekatere odlomke iz svojih del in pesmi, pa tudi zanimive dogodivščine iz svojega življenja. Vrh pa je bila nedvomno podelitev čez 1300 cicibanovih, Kranjčevih in Cankarjevih bronastih, srebrnih in zlatih bralnih značk mladim bralcem. Ti so se udeležili akcije v velikem številu, skoraj vsak drugi je prejel eno izmed značk. Najvztrajnejši, tisti, ki še posebej ljubijo domačo pisano besedo, in so prečitali največ in presegli okvirni program (akcije — v občini je to storilo petdeset učencev in učenk — pa so prejeli še posebej lepa priznanja, ki jih podeljuje Zveza bralnih značk Slovenije. V. Paveo Beltinci Skrbne priprave Belting nat^ne,n nasl°Pu mešanega pevskega zbora Društva upokojencev pros'avi ob dnevu žena se beltinski upokojenci pod vodstvom pevslUh zbPr°fesoria Vukana že skrbno pripravljajo na letošnje srečanje 'Ma v Kid°w0V dr,^*ev upokojencev severne Slovenije, ki bo tokrat 15. r"v dri^tevf evem- Prav takole tečejo priprave na srečanje pevskih zbo-Na “PPkojencev celotne Slovenije, ki bo 12. junija v Kamniku. Gutniku a"^U V Kidričevem bodo samostojno nastopili s 3 pesmimi, v ’bori jn Pa bodo zapeli 3 pesmi skupaj z ostalimi mešanimi pevskimi plinski u ° PesenJ Bodo zapeli vsi zbori skupaj — okrog 1200 pevcev, tujimi eu° oienc' P« se že pripravljajo tudi na letošnjašportna srečanja. *eklianju sPam'bodo sode'ovali aa regijskem tekmovanju upokojencev v ,ek>novanj ab'ranju in ribolovu, kar bo v Ljutomeru in na regijskem J« * kartanju, ki bo v Beltincih. A. H. APRILA 1982 knjige Brigita Bavčar Organizacija združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO), je leto 1982 razglasila za svetovno leto knjige, in drugi april v njem za mednarodni dan mladinske knjige. Prav v tem času pa se je zvrstilo tudi največ podelitev bralnih značk pri nas in literarnih srečanj mladih bralcev v avtorji knjig. Na osnovni šoli Karla Destovnika Kajuha v Murski Soboti (od koder je gornji posnetek) je 150 mladih bralcev v uvodu pozdravila Karolina Kolmanič, ki ima prav gotovo največ zaslug za razmah bralne značke v Pomurju, v gosteh pa je bil ob tej priliki Ivan Jan, avtor številnih partizanskih del, med njimi tudi Dražgoške bitke. Na slovesni podelitvi bralnih značk, je le te prejelo pet učenk osmega razreda druge osemletke: Nataša Bolčič, Mirjana Kerčmar, Aleksandra Ratko, Daša Vratarič in Aleksandra Žižek. V vsej soboški občini pa je prejemnikov bralnih značk več kot 3000 kar pomeni, da je knjiga med mladimi ze- j lo razširjena in da vsaj v šolskih letih, množično posegajo po njej. ' B. Baučar Foto: A. Abraham Podelitev bralnih značk v občini Ljutomer bo v letošnjem letu potekala v manjšem — bolj intimnem vzdušju. Namesto osrednje proslave bodo dobitniki bralnih značk dobili to priznanje na internih proslavah po . osnovnih šolah občine Ljutomer. Okrog 450 mladih bo letos dobilo bralno značko Frana Miklošiča. Pri tem velja omeniti, da v tekmovanju za bralno značko pripravljajo v občini Ljutomer dve novosti. Že nekaj let-nazaj ugotavljajo, da učenci, ki so že osvojili vse stopnje bralnih značk, želijo tekmovati še naprej. Njim bo namenjena bralna plaketa Frana Miklošiča, ki bo tudi razvrščena v stopnje. Osnutek za plakteto bo delo akademskega slikarja Vlada Potočnika. Druga novost, ki jo pripravljajo v dogovoru z Mladinsko knjigo, pa je darilni bon za vse tiste, ki bodo do osmega razreda osnovne šole osvojili vse značke in plakete. Podelitev bralnih značk in plaket bo v drugem delu meseca aprila. D. L. Madžarska bralna značka Poleg slovenske je bila na dvojezičnem območju lendavske in soboške občine organizirana tudi madžarska bralna značka, podelitev pa je potekala v Lendavi. Madžarsko bralno značko je organiziral novosadski otroški list Dobri prijatelj, poimenovana pa je bila Na valovih domišljije. Mladi bralci so prebrali deli madžarskega pisatelja jugoslovanskega rodu Majtenyi Mihaljja: Potepuh in Ženitev Bige Joška, najmlajši med njimi pa posegali po zbirki Pravljica dozoreva, ter jo potem obnavljali v pogovorih. Na podelitvi bralnih značk pa šo bili prisotni tudi predstavniki založbe Forum in ob tej priliki bralcem predstavili Antologijo otroške poezije, kije izšla po vojni pri nas. bb LENDAVA — Ob 20. uri bo v dvorani Nafte premiera Oddaje v živo. Avtor in režiser predstave je Rajko Stupar, nastopili pa bodo člani slovenske skupine gledališkega društva Lendava. Prireditev je uvod v 25. srečanje gledaliških skupin severovzhodne Slovenije, ki bo v počastitev 9. kongresa ZKS v času od 14. do 18. aprila, potekalo v Lendavi. RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin so na ogled dela akademskega slikarja Redža Kola-koviča (rojenega v Čukovih pri Bi-haču), ki živi in ustvarja v Mariboru. Predstavlja se s 36 deli v kombinirani tehniki, z novejšo letnico nastanka. SREČANJE LJUBITELJEV V času od 14. do vključno 18. aprila bo v Lendavi potekalo območno srečanje ljubiteljskih gledaliških skupin Slovenije. V petih dneh 25. srečanja se bo zvrstilo deset predstav, prireditev v mestu ob meji pa sodi v sklop kongresnih aktivnosti pri nas. Premierna bo na srečanju ODDAJA V ŽIVO, ki jo je v režiji Rajka Stuparja pripravila slovenska skupina gledališkega društva Lendava. Ogledate si jo lahko v sredo, 14. aprila, ob 20. uri v dvorani Nafte Lendava. Dan kasneje, v četrtek, 15. aprila, ob 11. uri bo v domu v Odrancih uprizoritev tragikomedije Marcela Achada: HOČETE IGRATI Z MANO, ki jo bodo v režiji Braneta Ternovška zaigrali člani kulturno-umetniškega društva Zora Rupena-Katja. Isti dan ob 14. uri bo v prostorih skupščine občine Lendava uprizoritev INTERVJUJA v režiji Staneta Kralja. Nastopila bosta Julka Bezjak in Ljubo Kralj. Zvečer ob 19.30 pa bo v dvorani Nafte uprizoritev PISANE ŽOGE v režiji Milke Hadler in izvedbi skupine Zvonke Antoličič iz Miklavža. V petek, 16. aprila, ob 11. uri bo v dvorani Nafte nastopila skupina kulturno-umetniškega društva Puconci s tragikonjedijo HOČETE IGRATI Z MANO, ki jo je režiral Jože Gutman. Ob 19.30 bo v kulturnem domu Turnišče uprizoritev HERMANA CELJSKEGA v režiji Iva Žnidaršiča in dramske skupine kulturno-umetniškega društva Ivan Kaučič iz Ljutomera. Ob 20. uri pa bo v dvorani Nafte premiera LASULJE IZ HONGKONGA. Pripravila jo je madžarska skupina gledališkega društva Lendava, režiral pa Ferenc Toplak. USPEŠNICE TEGA TEDNA v prodajalni Dobra knjiga v Murski Soboti so: ZASTAVE IN GRBI SVETA Whitneya Smitha (Globus Zagreb), ZBOGOM, REKA KWAI pisateljev Joan in Claya Blaira mlajšega (Pomurska založba) in historična topografija Slovenije avtorja Ivana Zelka PREKMURJE do leta 1500, ki jo je prav tako izdala domača — Pomurska založba. V soboto, 17. aprila, ob 19.30 uri bo v kinodvorani v Crenšovcih nastopila dramska skupina kul-turno-umetniškega društva Štefan Kovač iz Murske Sobote s komedijo DA, PRAV STE PRIŠLI. V nedeljo, 18. aprila, do&ldne ob 9. uri bo v knjižnici čitalnice OKROGLA MIZA, popoldne ob 15. uri pa v kulturni dvorani v Kobilju uprizoritev predstave JIMMY ODHAJA v režiji Brede Kramar in v sodelovanju kulturno-umetniškega društva Jože Kerenčič iz Zgornje Kungote. Zadnja predstava 25. srečanja amaterskih gledaliških skupin severovzhodne Slovenije pa bo v kino dvorani v Veliki Polani LAŽNA IVANA v izvedbi kulturno-umetniškega društva Slava Klavora iz Maribora in v režiji Bojana Čebulja. KINO PARK Murska Sobota bo v kongresnih dneh predvajal film KOMUNISTI JUGOSLAVIJE. Na sporedu bo pri rednih predstavah (ob 18. in 20. uri) 14. in 15. aprila, v obeh dneh pa bodo predvidoma tudi posebne projekcije za učence in posamezne delovne organizacije. Film vsebuje mnogo dragocenega dokumentarnega gradiva o prehojeni poti jugoslovanskih komunistov, od prvih pojavov socialistične misli, do današnjih dni. STRAN 7 dopisniki so zabeležili Samo štiri posnetke so za današnjo številko pripravili dopisniki iz raznih krajev in vsak nas lahko po svoje spravlja k zavesti, ali pameti, kot pravimo po domače. Si v današnjem času res lahko privoščimo takšno brezbrižnost? Naše malo Za prvo in drugo sliko ne rabimo odgovora Krajevne skupnosti Turnišče. Lahko le razmislijo, zakaj kaj takega dovolijo. Posnetka sta s terena, kjer bo mlinska ulica. ..Mlinska” smo tokrat napisali z ogledalo Dinos bi lahko pomagal, vendar takšnim brezbrižne-žem v tako nedostopnih jarkih verjetno ne; Dopisnik Ščavničar sprašuje — kdo je to storil? Lahko mu damo odgovor poSčite ga v Kobilju ali bližnji okolici, če vam je kaj do urejenega in zdravega okolja. Tu smo, vaši smo! Čigavi? Ljudi, ki se naslajajo ob nesrečah drugih, komentirajo, domnevajo, motijo uradne osebe in zapravljajo čas, ko bi lahko delali kaj koristnega, te ljudi po novem preprosto imenujemo MRHOVINARJI. To vam bo potrdil tudi avtor tega neljubega posnetka Stefan Abraham. Pri razreševanju posledic prometnih nesreč uradne osebe rabijo samo občane, ki o vzrokih in o nesreči kaj vedo, drugi pa so samo v napoto —- so samo MRHOVINARJI. Če se bo kdo po nedolžnem spoznal, se lahko mirno vpiše v njihove vrste. - MURSKA SOBOTA Spodbudna vest V marcu, mednarodnem mesecu solidarnosti, so bili člani kluba OZN na zdravstveni šoli posebej aktivni. Najprej so se lotili zbiranja sekundarnih surovin, predvsem starega papirja. Zbrana sredstva so namenili republiškemu odboru mednarodne solidarnosti. Pripravii so predavanje o Združenih narodih, spremljano z diapozitivi in ga izvedli v šestih oddelkih v okviru mladinskih ur. Svojo oglasno desko so uredili tokrat malo, drugače kot prejšnja leta. Poleg običajnega materiala, napisov in tekstov, ki pozivajo k mednarodni solidarnosti, so letos uvedli novost, in sicer izdelovanje velikih plakatov s kritičnimi karikaturami na temo idealov, za katere so kot člani kluba OZN borijo v okviru te mednarodne organizacije. Najpogostejša tema razstavljenih karikatur, ki jih tedensko menjavajo, je neskladnost interesov in ciljev Združenih narodov z interesi velesil. Tako so pogoste teme karikatur svetovni mir, humanost, teptanje človekovih pravic in podobno. Tekmujejo tudi v kvizu, ki ga vsako leto pripravi rrepubliški center klubov OZN. Letošnja tema kviza je vojaški bloki. Prvo in drugo kolo tekmovanja so že uspešno izvedli. Upajo, da se Bodo uvrstili v regijsko in finalno tekmovanje. Za mir in. enakopravno sodelovanje med narodi! Marjan Pavlič Novo vodstvo Pred nedavnim so v Dolini ustanovili novo vodstvo gasilskega društva. Za predsednika so izvolili Stanka Jakišo. Dosedanji ukrepi kažejo, da je vodstvo funkcijo ž.veseljem sprejelo, kar se kaže v njihovi aktivnosti. Zadali so si obširen program dela. Med drugim tudi ureditev gasilskega doma in prizidka, v katerem naj bi bila kuhinja in sejna soba. Že v maju pa hočejo razviti tudi gasilski prapor. Marta Vogrinčič Biserne poroke so redke, zato sta bila zakon« Janez in Barbara Sinic iz Petanjec toliko bolj vesela, ko so jima najdražji stisnili roke, čestitali in zaželeli zdravje in mirno življenje. *• *’ KOBILJE S skupnimi močmi Gasilsko društvo v Kobilju odigrava v zadnjih letih dokaj vidno vlogo. Na nedavnem občnem zboru so poudarili, da se lahko pohvalijo s štirirn1 pionirskimi desetinami, ki so v lanskem letu doseg* prva mesta na občinskih tekmovanjih. Društvo Je sodelovalo pri organiziranju namišljenega požarav gozdnem revirju Dobrovnik. Gasilsko društvo Je dobilo občinsko priznanje ZSMS Lendava ® aktivno vključevanje mladih v gasilske vrste. N’ osnovni šoli Edvard Kardelj so ustanovil1 pionirsko društvo Mladi gasilec. V lanskem letu so se lotili dokaj zahtevne naloge. Dogradili so namreč vaško gasilski dom. KobiljCan! so pripravili veliko mero pripravljenosti, gradnji so vaščani opravili 2.739 prostovoljn1"' delovnih ur. Organizirali bodo tečaj za izprašane gasilce in ?e lotili ureditve vodnih razmer, vodnjakov 111 hidrantov. Organizirali bodo tri kulturne prireditve, zasluženi denar bodo porabili ® dograditev doma. J. žer®1 SLIKA: (avtomobilska nesreča — mrhovinarji) DELOVNA SKUPNOST STROKOVNE SLUŽBE SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUP-. NOSTI OBČINE GORNJA RADGONA razpisuje DELA IN DELOVNE NALOGE REFERENTA ZA STANOVANJSKE ZADEVE, KREDITIRANJE IN DRUŽBENO POMOČ V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU. POGOJI: — da ima kandidat višjo šolsko izobrazbo pravne ali upravne smeri in — da ima 2 leti delovnih izkušenj. ROK PRIJAVE: 15 dni po objavi na Samoupravno -stanovanjsko skupnost v Gornji Radgoni, Trg svobode 10. O izbiri bodo kandidati pismeno obveščeni v 30 dneh po poteku roka za prijavo. OBIŠČITE NAŠE POSLOVALNICE Škropilnice, kosilnice, okapainiki ter semena, škropiva in gnojila; ročaji in ostalo drobno orodje ter vsa ostala NAŠA POMLADNA PONUDBA vam je na voljo v naših poslovalnicah v Murski Soboti in na podeželju, predvsem pa v blagovnih hišah: -. V BLAGOVNICI, DOMU TEHNIKA, SALONU POHIŠTVA, SALONU MODE, IN V RAVENK! V BELTINCIH > STRAW 3 kmetijska panorama Tokrat smo obiskali enainpetdesetletnega Matijo Krapca iz Ižako-veG ki je na beltinskem območju zgleden kmetijski proizvajalec. Skupaj s pet let mlajšo ženo Agato in triindvajsetletnim sinom Francem pridno obdelujejo zemljo in se ukvarjajo z živinorejsko proizvodnjo. Ob našem obisku smo se pogovarjali z zakoncema, ki nista skrivala zadovoljstva, da sta se odločila za živinorejsko proizvodnjo. Zadovoljna sta s tem, kar sta doslej ustvarila s pridnimi rokami, vesela pa tudi, da se je sin Franc odločil in ostal na kmetiji. IZKUŠNJE KMETOVALCEV Družina Matije Krapca iz Iža-kovec trenutno obdeluje okrog W,5 hektarja zemlje, večina je obdelovalna zemlja, nekaj pa je tudi travnikov. Lastne zemlje je okrog 9 hektarjev, ostalo pa imajo v najemu. Skoraj polovico ob- Matija Krapec iz Ižakovec na domačem dvorBču. Foto: F. M. elovalne zemlje namenijo za Proizvodnjo koruze v zrnih in za sdazo. Pridelujejo pa tudi ječ-'nen, pšenico, krompir, oves, de-e|jo in sladkorno peso. S pridel-otn so zelo zadovoljni, saj pride-aJO.toliko, da je dovolj za proiz-odnjo živinoreje in za lastno rano. Tudi s proizvodnjo slad-orne pese so zadovoljni, saj so je ”a 43 arih pridelali za 50.000 t/j?1^'. Krapčeva kmetija pa je 1(11 primerno opremljena s ntetysko mehanizacijo, saj aja a'a traktorja s potrebnimi Prtključki, v okviru strojne skup-osti pa tudj kombajn za silos, »u •. 'n drobilec za koruzo, M kombajn i,d' Matija Krapec iz Ižakovec je letajo,,Prvimi’ če ne P™’ ki Je m • naie' pr' kmetijski zad-hle' Panoaka kredit za gradnjo n;„V°^ za živinorejsko proizvod-,1 ' Jv 30.000 dinarjev kredita je sma. $c HO.OOO dinarjev lastnih ebv eV si z^radil hlev za 30 nrt„, joveje živine. Kredit je že da „al in sedaj mu je celo žal, 1,®“ "J Vzcl $e več’ saJ mu 8a Je ‘^a ^druga ponujala. Toda sak začetek je težak, saj se z že-Dve ir upala Preveč zadolžiti. -se graditvi hlevov pa sta stolpcu ‘“n Za gradnj° dveh 32 kuka s,losov prostornine eneoo mctrov, kasneje paše si živ- Za 40 kubičnih metrov, saj 'vinorejske proizvodnje ni bilo TURNIŠČE: cene pujskov T j* sejmgf 1 četrtek je bila ponudba pujskov na turnBkem Ptodainu Ze ° skromna- Rejci so namreč pripeljali samo 26 tekačev, J 4 cena pa se je gibala od 3.500,00 do 4.500,00 dinarjev. mogoče predstavljati brez silosov. V hlevu Krapčevih v Ižakovcih je trenutno 24 glav goveje živine, od tega je 9 molznih krav, ter 11 svinj. To število se sicer iz leta v leto menja, odvisno pač od letne ga naraščaja v domačem hlevu. Letno tudi oddajo okrog 15.000 litrov mleka. Sicer pa vse tržne vEke prodajo kmetijski zadrugi Panonka, s katero že vrsto let sodelujejo in so z njenim sodelovanjem tudi zadovoljni. Matija pa je zelo zadovoljen tudi s seminarjem, ki ga je obiskoval pred tremi leti v Beltincih in na katerem so strokovnjaki govorili o načinu krmljenja živine in proizvodnji mleka. Tudi glede cen Matija in Agata nista tožila, čeprav te niso vselej najboljše. Le da nafte ne bi zmanjkalo, pravi Matija, ker bi to lahko zavrlo'delo na zemlji. Sicer pa pri Krapčevih menijo, da bi ob boljšem gnojenju in obdelavi zemlje lahko pridelali še več. Že sedaj pa doma pridelajo toliko krme, da jim je ni potrebno kupovati. Če pa bo k hiši prišla snaha, razmišljajo, da bi kupiliše nekaj zemlje in povečali število glav v hlevu. Poleg tega, da so pri Krapčevih precej sredstev vložili v gradnjo hlevov, silosov in nabavo kmetijske mehanizacije, pa so si tudi zgradili lepo stanovanjsko hišo, in to brez posojila. Res, da še ni povsem gotova, vendar ji dosti ne manjka in računajo, da bo prihodnje leto povsem nared in da se bodo iz začasnih kletnih prostorov preselili v sodobno stanovanje. Feri Maučec Kaj bomo delali v mesecu aprilu? — NA VRTU Ponovno sejemo solato, špinačo, peso in grah. Gredice z ranim gra-hom okopljemo in prisujemo zemljo, višjim sortam pa dodamo veje. V aprilu sejemo na prosto vse vrste kapusnic, posebno zelje, ohrovt in pozno cvetačo. Posadimo tudi semenske kapusnice, korenje, redkev in peso. Sorodnih vrst ne bomo sadili skupaj, s tem se bomo izognili križanju. Pripravili bomo zemljo za saditev paradižnika, paprike in za setev kumar. Iz toplih gred bomo presajali na prosto dovolj utrjene sadike ranega zelja, ohrovta, cvetače in zgodnjih kolerabic. Zatiramo prve plevele in preganjamo bolhače (zapraševanje z DDT sredstvi). Na lepotičnem delu vrta odkrijemo in dvignemo vrtnice, jih obrežemo in privežemo h kolom. Pri vrtnicah spenjalkah izrežemo stare mladike, če jih nismo izrezali takoj po cvetenju, mlade razpeljemo in privežemo. Odkrijemo trajnice, jih okopljemo in pognojimo. V začetku začnemo saditi čebulice gladiol, konec meseca pa posadimo gomolje dalij in kan. — V SADOVNJAKU Če nismo opravili zimskega škropljenja, posebno kjer se je razpasel ameriški kapar, bomo škropili vsaj pred cvetenjem. Če nismo posadili sadnega drevja, je sedaj zadnji čas. V suši bomo mlado drevje zalivali, posebno na novo posajeno. Rahljamo kolobarje in jih pokrijemo z gnojem. Proti koncu meseca, ko je drevje muževno (v mezgi) cepimo in precepljamo na lub. Šibka debla in veje krepimo s puščanjem, v razdalji nekaj cm napravimo v lubju na severni strani od vrha do tal za pedenj ali več dolge plitve zareze. — V VINOGRADU Zadnji čas je, da v vinograde postavimo kole, oziroma napnemo žice in trto privežemo. Ko je zemlja dovolj suha, začnemo s spomladanskim kopanjem ali oranjem. Zrigo-lane vinograde zasadimo. Če še nismo opravili drugega pretoka kislih vin, je to sedaj nujno pri čim manjšem dotiku z zrakom. Vse sode dotočimo. Prazne sode umijemo in zažveplamo. A. H. GORNJA RADGONA Letos brez EKK Na p. e. Pomurski sejem ljubljanskega Gospodarskega razstavišča je odločitev padla: letošnje načrtovane že 3. mednarodne razstave Elektronike in elektroenergetika v kmetijstvu in Živilski industriji — EEK 82 v Gornji . Radgoni ne bo. Tako niso stabilizacijska prizadevanja, oziroma zmanjšana reklamna sredstva posameznih proizvajalcev tovrstne opreme, obšla niti , gornjeradgonskega sejmišča. Zalo so zaradi premajhnega števila prijavljenih razstavljalcev razstavo odpovedali (napovedana jebilaod20.—25. aprila). Vzrokov za to je seveda več, ob poglavitnem, ki smo ga že omenili, so vplivale na odpoved razstave v Gornji Radgoni še uvozne restrikcije, ki so zaradi manjše možnosti prodaje svojih izdelkov, občutno vplivale na zanimanje tujih razstavljalcev. In nenazadnje neugoden termin. Načrtovana razstava EEK 82 je namreč sovpadala z zagrebškim velesejmom, na katerem bo razstavljalo veliko proizvajalcev, ki so jih pričakovali v Gornji Radgoni, moja pa bo še sejem Tehnika za okolje na prostorih GR v Ljubljani. In proizvajalci so se v večini odločili za sejem z večjim slovesom. Kljub temu pa priprave Pomurskega sejma niso bile zaman. Del načrtovanega programa 3. mednarodne razstave Elektronika in elektroenergetika v kmetijstvu in živilski industriji bodo prikazali od 26. do 29. maja na sejmu Tehnika za okolje v Ljubljani, kmetijski del pa na letošnjem že 20. jubilejnem mednarodno kmetijsko živilskem sejmu v mestu ob Muri. To bi naj postala stalna praksa, ki bi zamašila vrzel dosedanjega EEK. V. Paveo Kako pridelovati sojo — 1 pomembno beljakovinasto krmo? Pomanjkanje beljakovinskih koncentratov je vzbudilo pri naših živinorejcih tudi zanimanje za pridelovanje SOJE. Pomembnost soje je dejansko velika, imamo možnosti pridelovanja, toda ob določenih pogojih. ljudi in za industrijsko predelavo. Koristi soje v kolobarju so tudi pomembne, saj bogati tla z dušikom in z organsko snovjo ter s tem popravlja fizikalne lastnosti tal. Se poleg pšenice in koruze dobro vključuje v kolobar. V svetu predstavlja soja eno vodilnih poljščin. Največ je posejejo v ZDA (52 odstotkov svetovne proizvodnje), na Kitajskem, v Braziliji, Jugoslaviji pa je z okrog 30.000 ha na devetem mestu. Itemi. To je tudi pogoj, da v razvoju preide iz vegetativne (rastne) faze v generativno (cvetenje). Torej je število -ur Iteme faktor, ki deli sorte soje v zrelostne skupine. 'Ameriška razvrstitev soje po zrelosti pozna 12 skupin, to je od najranejših 1 000 pa do najpoznejših IX oziroma v zadnjem času tudi X. V naših rastnih razmerah pridejo do izraza samo nekatere najra-I ne j še sorte. Temperatura za kalitev in vznik naj bi bila od 10 do 12 stopinj Celzija, to je približno I toliko kot pri koruzi’ medtem ko je mejna temperatura 6-8 stopinj Celzija. Če je v zemlji dovolj vlage in temperatura pada, lahko I pride do propadanja semena. Najugodnejši pogoji za rast in razvoj soje so od 15 do 25 stopinj Cejzija, to je od vznika do cvetenja, pozneje so zahteve že nekoliko manjše. I Različne zahteve so odvisne tudi od posamezne sorte. V času rasti je za normalno uspevanje potrebna v zemlji in v zraku I določena količina vlage. Idealno je. Če je ta čimbolj enakomerno razporejena na vsa obdobja rasti. V primerjavi s koruzo je za Isojo potrebno več vlage za doseganje primernih pridelkov. Kritična obdobja za pomanjkanje vlage so ob vzniku, cvetenju in I ob polnjenju zrna.'Delno lahko ublažimo pomanjkanje vlage z * izborom zemlje (dovolj humusa) dobro obdelavo in. s pravilno I prehrano. Tako kot ostale poljščine, daje soja najboljše rezultate na globokih, plodnih, zračnih' in propustnih tleh. I Oskrbljenost s fosforjem in kalijem mora biti dobra, prav tako urejena kislost tal. Najboljša je pH vrednost okrog 17 ali širše 5—8. Ker je precej naših tal kislih (pH 4,5—5,5), bo potrebno tam, kjer bodo uvajali sojo, izvesti pravočasno in pri-Imerno apnenje. Soja je namreč občutljiva..na zelo kisla tla, kjer ni možnosti za razvoj sojinih mikroorganizmov (rhyzobium), Ikar zmanjšuje osvajanje dušika iz zraka. I TEHNOLOGIJA — POTREBNA ZA VISOKE IN STABILNE PRIDELKE Ijo moramo skrbno pripraviti kot npr. v naših pogojih za sladkorno peso. Obdelava se začne na strnišču, konča pa se pred setvijo. Vsaka izpuščena operacija ali nedoslednost vpliva na znižanje pridelka in s tem na ekonomičnost proizvodnje. Znano je, STROKOVNJAKI SVETUJEJO da se pridelki soje gibljejo samo okrog 25 q/ha (rezultati naših poskusov) in da je zaradi tega doslednost zelo važna. Oranje bi moralo biti izvedeno jeseni, zgodaj spomladi pa zaravnana ali zaprta zimska brazda. Dobra priprava tal za setev, ki mora biti obvezno opravljena s predsetve-nikom, ima velik vpliv na kali-tev, vznik, razvoj koreninskega sistema in razvoj bakterij za vezanje dušika, delovanje herbicida in lažjo medvrstno obdelavo. V času rasti je namreč potrebna 1—2-kratno kultiva- cijo, in sicer, ko je soja visoka 8—10 cm prvič in 15—20 cm drugič. Če je setev soje opravljena v suhem obdobju, je priporočljivo valjanje takoj po njej. Na predposevek v kolobarju soja ni občutljiva, je pa zelo dober predposevek ostalim poljšči nam. V monokulturi jo lahko" Na ta način se giblje količina sejemo, toda ne več kot dve leti. Če je predposevek koruza, naj ne bi bila uporabljena previsoka doza atrazina (atrapin, radazin). Zaradi prenašanja bolezni kot predposevek ne pride v poštev križnica — oljna repica. Gnojenje je naj popolnejše, če smo predhodno opravili analizo tal. Fosforja in kalija naj bo v zemlji dovolj, ni pa ga treba preveč. Kljub dušičnim bakterijem potrebuje rastlina do četrtega tedna rasti nekaj dušika, dokler se ne razvijejo bakterije in začnejo osvajati dušika iz zraka. V povprečno bogatih tleh bi bilo potrebno: 50—60 kg dušika, 80—100 kg fosforja in 80—100 kg kalija (npr. 500—600 kg NPK 9_]8—18). Gnojilo zabranamo pred setvijo. Uporaba organskih gnojil (gnoj, gnojevke) je boljša že pri predposevku. Izbor sort v naših razmerah je težaven, ker so pač pri nas slabo oziroma premalo preizkušene. V poštev pridejo samo najranejše sorte, ki pa morajo izpolnjevati določene pogoje: normalno dozorevanje, visok pridelek, trdno steblo in odpornost pred boleznimi. Jugoslovanske selekcije so že nekoliko ranejše, toda za naše Inokulacija (cepljenje) semena je skoraj obvezna. Z vnašanjem bakterij v zemljo se povečujeta plodnost in struktura tal, povečuje se vsebnost beljakovin v zrnu in zmanjšuje se potrebna količina dušičnih gnojil. Dobavitelji semena ga običajno kompletirajo z odgovarjajajočo količino cepiva rhyzobium. Čas setve je pri tem izboru sort (ki je preozek in nezanesljiv) približno isti kot za koruzo. Najbolj zanesljiva setev je takrat, ko je temperatura tal v globini setve 10—12 stopinj Celzija. Optimalni rok bi torej bil okrog prvega maja. Jasno je pa tudi to, da vsaka zakasnitev setve znižuje pridelek. Globina setve naj. bo 4—6 cm, odvisna od tipa tal. Način setve je odvisen od razpoložljive mehanizacije. Idealno bi bilo, če bi lahko sejali na 50 cm (vrsta od vrste) x 3—5 cm (v vrsti). Ker je pri nas najprimernejša pnevmatska sejalnica, bo potrebno to sejal potrebnega semena okrog 100 kg/ha. Zatiranje plevela je možno izvajati na mehanični in kemični način. V naših razmerah bo potrebno izbrati oba načina. Izbor herbicidov je širok, saj bazira na okrog 20 aktivnih snoveh. Pri nas bi uporabili kombinacije promepin 2,0 1 + lasso 3,0 1 + trikepin 3,0 1 ali kombinacija promepin 2,5 1 + dual 3 1 + trikepin 2,0 1/ha. Herbicide uporabljamo pred setvijo ali takoj po njej pred vznikom, za trikepin pa je celo priporočljivo, da ga vdelamo v zemljo pred setvijo. (inkorporacija). Program setve soje v letošnjem letu je skromen in je odvisen od razpoložljivih količin semena. Setev bo izključno poskusna na manjših površinah 0,30 do 0,50 ha. Prvi pogoj je seveda primerno zemljišče in dosledno izvajanje predpisane tehnoloije. V času rasti bo potrebno spremljanje posevkov. Prav tako bo v tem času tudi potrebno določiti način spravila in dodelave samega pridelka. Povzetek pripravil Džuban Geza, kmet, ing H 8. APRILA 1982 STRAN 9 CARIN A • CARINA • CARINA • CARINA • CARINA • CARINA j Novosti v carinskih predpisih Dolgo pričakovane spremembe carinskega zakona in spremljajočih predpisov so končno začele prihajali. Uradni list SFRJ 12/82 prinaša v carinskem zakonu določene spremembe, ki se nanašajo v glavnem na pravice državljanov SFRJ, ki so začasno zaposleni v tujini (začnejo veljati 1. 5. 1982), in na spremembe definicije carinske vrednosti in načina ugotavljanja carinske osnove, ki so že začele veljati 1. 4. 1982. Spremembe v maloobmejnem prometu Po dosedanjih določilih 28. člena Carinskega zakona so bile zaiete osebe, ki so v tujini delale več kot 2 leti, in osebe, ki so delale v tujini več kot 4 leta. Določen je seznam gospodinjskih predmetov, za katere so lahko oproščeni carine, če se za stalno vrnejo v domovino. Vrednost, do katere so lako oproščeni plačila carine, je določena s posebnim odlokom Zveznega izvršnega sveta, in sicer za prvo skupino za pohištvo do 30.000,00 dinarjev in za druge gospodinjske aparate do 50.000,00 dinarjev, za drugo skupino — delavci v tujini prek 4 leta pa do skupne vrednosti 100.000.00 dinarjjev Po novi spremembi so v istem členu Carinskega zakona zajeti delavci, ki so delali v tujini neprekinjeno več kot šest let in se za stalno vračajo v domoviho. Pričakujemo, da bosta seznam predmetov in vrednost do katere so lahko oproščeni carine predpisana v kratkem. Po dosedanjih določilih 29. člena Carinskega zakona so bile zajete osebe, ki so delale ali prebivale v tujini več kot 10 let. Ob vrnitvi v domovino so bile oproščene carine za vse blago neomejene vrednosti, za svoje gospodinjstvo, razen za motorno vozilo. Te osebe, če jim je občinski organ izdal dovoljenje za kakršnokoli obrt, so bile oproščene carine za gospodarski inventar do vrednosti 800.000,00 din oz. za en predmet do 300.000,00 din. Po novem določilu 29. etena Carinskega zakona so zajeti samo državljani SFRJ, ki so se izelili iz Jugoslavije pred 6. aprilom 1941 i^ RAZNOVRSTNE ŽIVE SLADKOVODNE IN ZAMRZNJENE MORSKE RIBE SO LAHKO ZELO PRIJETNA IN ZDRAVA SPREMEMBA NA VAŠEM JEDILNIKU RIBJE KONZERVE IN DRUGA GOTOVA JEDILA so primerna za hitro pripravo jedi za goste ali domače v RIBARNICI TOZD PRESKRBA Murska Sobota tuji državljani, ki so dobili državljanstvo SFRJ oziroma azil ali pa dovoljenje za sialno nastanitev v Jugoslaviji. Oproščeni bodo carine za gospodinjske predmete in gospodarski inventar za eno obrt, ki jo bodo opravljali z osebnim delom, in sicer po seznamu in do vrednostne meje, ki bo določena. Ta člen ne bo zajemal več nobene kategorije upravičencev do carinskih olajšav. Dosedanji 30. člen CZ je zajerhal osebe, ki se za stalno vračajo v SFRJ po neprekinjenem delu v tujini več kot dve leti in več kot 4 leta. Bili sp oproščeni carine za gospodarski inventar, ki ga ne izdelujemo v SFRJ. To določilo ,,da se ne proizvaja v SFRJ” je sedaj izbrisano in ZIS bo na temelju usklajenih stališč z pristojnimi republiškimi in pokrajinskimi organi predpisal določila, za katere obrti velja ta pravica, in sicer v okviru skupin storitvene, proizvajalne in kmetijske dejavnosti. Po novem določilu bo ta člen zajel še državljane, ki so delali v tujini več kot 6 let in se za stalno vračajo v domovino. Prva skupina je popolnoma oproščena carine za gospodarski inventar do 80.000,00 dinarjev in na del vrednoti od 80.000,00 do 300.000,00 dinarjev plača samo 10 odstotkov carine. Druga skupina je popolnoma oproščena carine do 140.000,00 din in na del vrednosti od 140.000,00 do 300.000,- dinarjev, plača samo 10 odstotkov carine. Tretja — nova skupina bo oproščena carine do vrednosti, ki jo bo predpisal ZIS. Novost za upravičence po 30 členu Carinskega zakona je v tem, da so oproščeni carine na predmete gospodarskega inventarja (razen za motorna vozila) tudi, kadar združujejo delo in sredstva z organizacijo združenega dela ali pogodbeno organizacijo združenega dela ali za ustanovitev pogodbene organizacije združenega dela, oziroma kadar prenesejo svojo pravico do carinske oprostitve na organizacijo združenega dela ali pogodbeno organizacijo združenega dela, s katero združujejo delo in sredstva. Osebe iz vseh treh navedenih skupin lahko uveljavljajo svoje pravice do carinske oprostitve za gospodarski inventar do vrednosti, ki je seštevek posameznih vrednosti, do katere je vsak upravičenec posamično oproščen. Spremembe pri načinu ugotavljanja carinske osnove, oz. dejanske vrednosti, od katere se računajo odstotek carine in carinskih dajatev ter temeljni prometni davek, imajo dvojni pomen. Uvozniku je zagotovljena pravica, da plača carino od dejanske cene, carinskim organom pa pravica, da ugotavljajo resničnost cene med carinjenjem ali pa naknadno v roku dveh let po carinjenju. Stara definicija carinske vrednosti ,,tekoča cena blaga iz države izvoznice, ki je dostopna vsem kupcem” več ne velja. Zamenja jo ,,vrednost uvoženega blaga, ki pomeni carinsko osnovo, je dogovorjena cena (transakcijska vrednost)”. Dogovorjena cena je dejansko plačana cena ali pa cena, ki jo je treba plačati za blago, kupljeno zaradi uvoza v Jugoslavijo. Novi predpis še določa, da se v ceno prištejejo stroški prevoza, zavarovanja, provizije, embalaže, stroški nakladanja in razkladanja in drugo. Novo je tudi to, da mora občan sam vpisati vrednost blaga — oziroma ceno in stroške dobave v redno uvozno carinsko deklaracijo in je dolžan v zvezi s ceno in dobavo priložiti račun. Izjemoma, če je uvoznik sam s svojim prevoznim sredstvom pripeljal blago, v tem primeru se mu stroški prevoza, zavarovanja in stroški nakladanja ne štejejo v carinsko osnovo. Za resničnost vpisanih podatkov glede cene je enako odgovoren kot za prijavljeno količino in vrsto blaga in je za zlorabe predpisana kazen. Predpisani so tudi primeri, kdaj carinski organ ne sme upoštevati priloženega računa za carinsko osnovo. V teh primerih se ugotavlja carinska osnova po drugih kriterijih, ki so predpisani po zaporedju prioritetne uporabe. Uvoznik mora biti seznanjen, za kaj faktura ni bila upoštevana in ima možnost dokazovati dejansko plačano ceno, carinski organ pa ima pravico zahtevati še druge dodatne listine in dokaze o dejansko plačani ceni. Zvezni sekretar za finance je pooblaščen, da izda predpise o natančnejših pogojih in načinu ugotavljanja carinske osnove. Pri zveznem sekretariatu za finance je ustanovljena komisija, ki pripravlja predloge predpisov o carins'kih vrednostih. V komisiji imajo svoje predstavnike zvezni sekretariat za finance, zvezni sekretariat za zunanjo trgovino, zvezni sekretariat za trg in splošne gospodarske zadeve, zvezni komite za energetiko in industrijo, zvezna carinska uprava in Gospodarska zbornica Jugoslavije. Carinarnice so dolžne redno poročati zvezni carinski upravi vse primere ugotovljenih carinskih osnov za vso ocarinjeno blago, zvezna carinska uprava pa vodi o tem evidenco in spremlja podatke o cehah blaga ter izdaja liste vrednosti. Novost v Carinskem zakoni! je še ta, da mora carinarnica v 6 mesecih od dneva, ko je bilo carinjenje opravljeno, naknadno obračunati carino in druge uvozne davščine in izdati odločbo o plačilu oziroma povračilu carine in drugih uvoznih " dajatev oz. davščin, ki jih ni obračunala, ali pa jih je obračunala v znesku, ki je večji ali manjši od predpisanega. Z novostmi o spremljajočih predpisih pa vas bomo sproti obveščali. Sprememba meddržavnega sporazuma med Avstrijo in SFR Jugoslavijo o maloobmejnem prometu začenja veljati 12. aprila 1982. Imetniki maloobmejne prepustnice bodo lahko v bodoče za svoje gospodinjstvo prinašali razne pred-,mete v vrednosti 1.200,00 dinarjev, in sicer brez carine. Pričakujemo, da bodo občani to svojo pravico, tako kot do sedaj, največ koristili za vnašanje artiklov, kijih pri nas primanjkuje, in gradbenega materiala. Predlogi za spremembo so bili dani že pred dvema letoma tudi s strani carinske službe in bi spremembe prišle še bolj prav brez zamude, kajti kupna moč za 1.200,00 din je odvisna od kursa dinarja, saj se vrednost blaga določa na podlagi avstrijskih izvoznih cen. Potrebno je poudariti pomen teh prizadevanj, da bi sleherni prebivalec ob meji, kljub oddaljenosti od centra, normalno živel in ne bi bil za ničesar prikrajšan. V zadnjem času so občinski organi izdali večje število maloobmejnih propustnic in vpisali več oseb v skupinsko prepustnico. Pomembno je omeniti, da imajo vpisani družinski člani enake pravice kot imetnik propustnice, razen za prenos vina, žganih pijač, tobaka in tobačnih izdelkov. Omenjene artikle lahko prenašajo samo ose-' be, starejše od 17 let. Vpisane osebe — člani istega gospodinjstva — lahko koristijo pravico samo, če resnično prestopijo mejo. Združevanje pravic za en predmet pa ni dovoljeno. To pomeni, da en predmet, kj bi s presekanjem ali drugačnim fizičnim razdvajanjem izgubil funkcionalne lastnosti (tranzistor, vrtalni stroj in podobno) ne pride v poštev za vnašanje brez carine, kljub temu da je manj vreden kot seštevek, pravic imetnika propustnice in na primer še 2—3 vpisane osebe v isti propu-stnici. Zaradi enotnega postopka in enakega uveljavljanja pravic so predstavniki carinarnic Gor. Rad- POHIŠTVO SPALNICA »BISTRICA Naraven les s svojo strukturo in barvo daje topCno in svojstveno prjetnost pohištvu LIP BtetL Id s svojo bogato obiko sprošča in osvobaja človeka v domačem ambientu. Pohištvo LIP Bled s svojrri razkošnimi obikarri in drnenziarri poudarja trdnost in trpežnost, z barvami pa nam pomaga pri usklajevanju in poživitvi prostora. Pohištvo LIP Bled je izdelano iz prvovrstnega masivnega smrekovega lesa, površinsko obdelano v naravni barvi lesa ali z lužili in lakirano s prozornim nitro lakom v pol mat izvedbi. cement (vreča 50 kg) dovoli se brez carine 10 vreč beli cement (vreča 50 kg) dovoli se brez carine 3 vreče ,,Termoputz” (vreča 17—20 kg)dovoli se brez carine 8 vreč ,,Stalil” (vreča 50 kg) dovoli se brez carine 8 vreč apno v prahu (vreča 30 kg) dovoli se brez carine 10 vreč „Edelputz” (vreča 50 kg) dovoli se brez carine 15 vreč ,,Fasadeputz” (vreča 50 kg) dovoli se brez carine 4 vreče 1 betonsko železo dovoli se brez carine 50 kg armaturne mreže dovoli se brez carine 1 kos pocinkana pločevina v ploščah dovoli se brez carine 4 plošče pocinkana pločevina v rolah dovoli se brez carine 30 kg bakrena pločevina v ploščah dovoli se brez carine 1 plošča bakrena pločevina v roli dovoli se brez carine 10 kg vodovodne cevi (pocinkane, šivne 1/2 in 3/4 cola) 20 metrov pocinkana žica dovoli se brez carine 40 kg eternitni strešniki dovoli se brez carine 5 kv. m ladijski pod — obloge za stene dovoli se brez carine 5 kv. m lamelni parket dovoli se brez carine 4 kv. m pocinkani žlebovi dovoli se brez carine 10 metrov plastični žlebovi dovoli se brez canne 8 m samokolnica dovoli se brez carine 1 kos premog dovoli se brez carine 200 kg kurilno olje dovoli se brez carine 70 litrov kava dovoli se brez carine 1 kg sladkor — kristalni dovoli se brez carine 1® riž dovoli se brez carine 10 kg krmila (v originalnem zavitku) dovoli se brez carine 60 kg pesni rezanci dovoli se brez carine 90 kg koruza se brez carine 100 kg gona, Maribor, Dravograd in Jesenice poenotili mnenja o vrsti, količini in vrednosti posameznega blaga, ki ga koristniki propustnic pogosto vnašajo ter izdelali naslednji enotni seznam: Prav tako lahko imetniki propustnice in vpisane osebe vnesejo tudi predmete, ki niso zajeti v seznam, in sicer do vrednosti 1.200,00 dinarjev. Omenjeni seznam bomo občasno spreminjali, in sicer količinsko zaradi morebitne Spremembe kursa dinarja. Kava, sladkor in riž so navedeni v manjših količinah, kot bi jih sicer lahko kupili za 1.200,00 dinarjev, ker večjih količin v gospodinjstvu ne potrebujemo, pač pa bi s temi viški gospodinjstva lahkot rgovali. Za en kilogram kave carinski organ vpisuje v prepustnico zaznamek ,,izkoristil 300,00 din”: za sladkor enako kot za kavo; za riž pa ,,izkoristil 400,00 din”. V takšnih primerih občanu ostane pravica, da prinese brez carine istočasno ali pa kdaj drugič v istem mesecu, drugo blago za preostali znesek, katerega še ni izkoristil. Na koncu je pomembno poudarili, da predpisi v zvezi z izvajanjem sporazuma še niso usklajeni. V meddržavnem sporazumu je mešana komisija določila pravico za vnos blaga v vrednosti 1.200,00 dinarjev, ampak predpis o iznašanju denarja iz SFRJ izdaja Svet guvernerjev Narodne banke Jugoslavije in po njem se lahko iznaša še vedno 500,00 dinarjev mesečno na osebo. Pričakujemo, da se bodo v kratkem predpisi uskladili, o čemer pa bomo bralce takoj obvestili. Car. inšpektor Živko Dumic STRAN 10 NAJPREJ VSEBINA ---KOMENTIRAMO: Kmetijstvo je v Pomurju prednostna gospodarska panoga, zato nam ne more in sme biti vseeno, kako se bo le-to razvijalo. Ne moremo trditi, da doslej kmetijstvu nismo povečali pozornosti, saj to dovolj zgovorno pričajo rezultati, ki smo jih dosegli v zadnjih desetih letih. Čeprav ni šlo vedno povsem gladko, nam je uspelo pomursko kmetijstvo več ali manj med seboj povezati. Marsikje pa je ta povezanost še vedno le bolj formalna in ne daje kvalitetnih rezultatov. V mislih imamo predvsem dohodkovno povezanost in iz tega izhajajoče urejanje dohodkovnih odnosov. V nadaljnjih prizadevanjih za povezovanje pomurskega kmetijstva bo treba zato več pozornosti posvečati vsebin, čeprav tudi oblik povezovanja ne kaže zanemarjati. Žal praksa kaže, da smo se doslej več ali manj zadovoljevali z obliko, ko je stekla beseda o vsebini, pa so nemalokrat prevladali parcialni interesi posameznih organizacij združenega dela. Pa še na en pojav, ki ga bo trea v pomurskem kmetijstvu preseči, želimo opozoriti. To so lokalistične težnje ih zapiranje v občinske meje. Medtem ko nam je v soboški in lendavski občini uspelo kmetijstvo dokaj poenotiti, pa tega ne moremo brez pomislekov reči za ljutomersko in radgonsko občino. V tem prispevku se bomo nekoliko pomudili pri organiziranosti ljutomerskega kmetijstva. Spodbudo za to razmišljanje so nam dale razprave o kmetijstvu v okviru občinskih družbenopolitičnih organizacij, zlasti pa razprave o teh vprašanjih na eni od zadnjih sej komiteja OK ZKS in na zadnji seji OO ZK v Kmetijski zadrugi Ljutomer-Križevci. Zlasti po zadnji neprizadeti opazovalec nehote dobi občutek, da stvari ne lezejo tako, kot bi morale. Za boljše razumevanje pa je treba Poseči nekoliko nazaj v sedemdeseta leta, ko so se začele prve reorganizacije ljutomerskega kmetijstva, ki so pripeljale do sedanje organiziranosti, že takrat so bile v Pomurju prisotne tendence, da je treba kmetijstvo v Pokrajini, ob Muri tesneje Plezati 'n Poenotiti njegov nadaljnji razvoj, saj bo le s skupnimi in poenotenimi programi moč doseči hitrejši razvoj tega področja. Žal pa so že takrat Prevladali nekateri parcialni !tn?es’ 'n kmetijstvo ljutomerske občine se je med zadnjimi vključilo v povezovanje pomurskega Kmetijstva. Na področju primarne kmetijske proizvodnje so bile takrat v občini tri delovne organizacije: Ljutomerčan, KZ Križevci in KZ Kmetovalec. Kako malo mar je bilo nekaterim odgovornim NATO OBLIKA I Za tesnejše stike s starši proizvodnjo, je bila taka odločitev utemeljena, nekoliko pa motijo nadaljnja prizadevanja, da se obe zadrugi priključita Ljutomerčanu in se v okviru njega ustanovi enotna temeljna organizacija kooperantov za celotno občino. Po drugi varianti, ki je bila takrat pravtako v javni razpravi, naj bi se muropoljsko kmetijstvo tesneje povezovalo v Pomurju, saj je področje živinoreje v tistem času že dobro sodelovalo z ŽVZ v Murski Soboti. Prisotno pa je bilo tudi mišljenje, da nima živinoaja ničesar skupnega s Slovinom, zato naj se povezuje v okviru regije. Obe varianti sta na referendumu propadli in prišlo je do predloga, da se zasebno kmetijstvo v občini združi. S 1. januarjem 1975 seje tako začelo skupno poslovanje obeh zadrug, nova delovna organizacija pa se je pozneje vključila v SOZD ABC Pomurka. Da bi pospešili nadaljnji razvoj kmetijstva, je bil leta 1976 v občini sklenjen družbeni dogovor o temeljnih ciljih in medsebojnih odnosih ter izvajanju agrarne politike, ki so ga podpisali vsi zainteresirani dejavniki s področja kmetijstva. Ta dogovor jasno opredeljuje naloge in nosilce za izvajanje zastavljenih ciljev, zastavlja pa se vprašanje njegovega uresničevanja. Nepravilnosti so bile prisotne, zato bi jih kazalo temeljiteje oceniti, krivce pa poklicati na odgovornost. Deloma je bila sicer ta ocena že napravljena, vendar premalo poglobljeno in enostransko. Nadaljnjo spodbudo za razvoj kmetijstva v ljutomerski občini pa so dali zaključki in sklepi, ki so bili sprejeti na skupni problemski konferenci OK ZKS in OK SZDL o kmetijstvu aprila lani. V teh sklepih je med drugim zapisano, da se naj kmetijstvo v občini reorganizira tako, da se vse OZD družbenega sektorja združijo v eno delovno organizacijo, v eno zadružno organizacijo pa ves zasebni sektor. Ker delujejo v občini štiri OZD s področja kmetijstva (Ljutomerčan, KZ Ljutomer-Križevci, Mlekopromet in Emona-Agrop-lod), je komie O K ZKS ob koncu lanskega leta imenoval štiričlansko delovno skupino, sestavljeno iz direktorjev omenjenih organizacij, ki bi naj pripravila predlog nove organiziranosti. strokovno in utemeljeno, zato bi kazalo to prepustiti strokovnim službam SOZD ABC Pomurka, v katero je že itak vključena večina omenjenih delovnih organizacij. Ali ni morda tudi tokrat narekovala take odločitve bojazen pred podrejanjem širšim družbenim interesom? Ob tem se zastavlja tudi vprašanje umestnosti enotne občinske delovne organizacije, ki bi združevala različna področja primarne proizvodnje in predelave. Take usmeritve ni sprejela tudi delovna skupina, saj je iz stališč, ki jih je izdelala, razbrati, da naj Mlekopromet še naprej ostane najustreznejša rešitev in ali ne bi kazalo podobnih razčiščenj, kot so jih pripravili na pobudo OO ZK v KZ Ljutomer-Križevci, pripraviti med vsemi komunisti, ki delajo v kmetijstvu. Nenazadnje je tudi nedopustno, da se izdelave novih razvojnih konceptov lotevamo brez ustrezne predhodne strokovne proučitve. Ob vsem tem v ljutomerski občini tudi ne bi smeli mimo obstoječe in načrtovane ravojne politike v okviru SOZD ABC Pomurka, pa če tudi gre včasih za preseganje občinskih okvirjev. Mar ne bi bilo ob vsem tem koristno ponovno proučiti in-(tegracijo po takoimenovanem ,,branžnem principu”? V težnji, da bi starše kar najbolje seznanile z vzgojnim delom z otroki v organiziranem varstvu y--vrtcih, so vzgojiteljice posameznih starostnih skupin v vzgojnovarstveni organizaciji Murska Sobota na roditeljskih sestankih vnesle neposredni prikaz takega dela. Namesto dosedanjih klasičnih oblik roditeljskih sestankov, ki v glavnem temeljijo na dialogih, so starši najprej opazovali svoje malčke pri igri z vzgojno motivacijo, nato pa se o tem tudi pogovarjali. V prvem delu je bil poudarek na otrocih, v drugem delu svojstvenih roditeljskih sestankov pa na zaznavah staršev. Ker je bil neposredni prikaz vzgojnega dela z otroki prvi tak poskus (tako imenovani dnevi vzgojnega dela so imeli premajhen odziv) so bili ^starši v zadregi, hitreje od njih pa so jo premostili malčki, čeprav je bilo tudi pri njih opaziti, da niso vajeni prisotnosti staršev v vrtcih, kjer delijo prostor običajno le z vzgojiteljicami in varuhinjami. Vendar bi vseeno lahko zapisali, da je poskus uspel in da velja v tej smeri nadaljevati z delom, kajti na osnovi vidnega starši tudi doma lažje vzpostavijo stik s svojimi otroci. Posebej kar tiče vzgojnih iger, pri katerih je še kako pomembno, da sodelujejo. Manj pa so starši lahko sodelovali pri oblikovanju ekonomskih cen za vzgojno varstvene usluge v vrtcih. Kot vsako leto v marcu, so tudi tokrat prejeli obvestila o višjih oskrbninah. Tokrat na položnicah, ki so jih pri svojem poslovanju uvedli tudi v vrtcih. Bojda zato, da bi tisti zamudniki med starši, ki stroškov niso poravnali po več mesecev, to bolj redno počeli. In to po besedah računovodkinje vzgojnovarstvene organizacije Murska Sobota tudi počno, čeprav se potihem zastavlja vprašanje ali ni postopek bolj kompliciran, saj je potrebno položnice najprej izpisati, potem jih poslati na vsak ustrezen naslov posebej. Starše pa potem mora pot voditi na pošto, kjer so (tudi zaradi položničnega poslovanja) daljše vrste, pa še za poštne stroške je treba primakniti nad deset dinarjev, Ceneje kot je bilo prej, praV gotovo ni. Kot tudi ne velja podatek, da so se cene vzgojnega varstva pri vzgoj- Komisija za delovna razmerja pri TOZD Poljedelstvo in govedoreja Beltinci OBJAVLJA prosta dela in naloge na ek. enoti M. Sobota 1. REJCA PITANE ŽIVINE ZA NEDOLOČEN ČAS 2. TRAKTORISTA ZA DOLOČEN ČAS Poleg splošnih pogojev mora biti kandidat za rejca (1 točka) priučen živinorejec z opravljenim izpitom o higieni. Družinsko stanovanje je na razpolago. Kandidat za traktorista mora biti (2. točka) KV strojnik ali priučen traktorist. Kandidati naj pošljejo vloge v roku 15 dni od dneva objave na naslov Kadrovska služba KG Rakičan p. M. Sobota. Dejansko so se namreč oskrbnine v vrtcih povečale za 27 odstotkov, saj je omejenim skoraj 17, potrebno prišteti še 9 odstotkov na lansko ceno, ki jih zdaj prav tako plačujejo starši. Lani je omenjano vsoto krila občinska skupnost otroškega varstva, letos pa bo ta pokrivala le razliko v ekonomski ceni od pričetka leta (v januarju in februarju) ter ostalo razliko v svobodni menjavi dela, ki ob zvišani amortizaciji tudi znese kar veliko. V svobodni menjavi dela je namreč občuten in na šokanten način: v obliki visokih položnic, ki prihajajo na njihov naslov in ogrožajo že tako nizek družinski proračun. Resda so roditeljskim sestankom z neposrednim prikazom vzgojnega dela sledili tisti, na katerih je bila beseda o ekonomskih cenah in osnovah za prispevek da so bili na njih nekateri starši prav glasni. Upravičeno, toda po toči zvoniti je prepozno, pravi stari ljudski pregovor in v tem primeru ga lahko smiselno uporabimo. Roditeljski sestanki so potekali po tistem, ko so delegati skupščine občinske Ne pozabimo: ,.Otroci so naše največje bogastvo. Odnos do otrok je odnos do prihodnosti človeka. Če želimo, da bomo ustvarili svet miru, prijateljstva, enakopravnosti in socialne pravičnosti, moramo to že zdaj zagotoviti našim otrokom. (Tito) Prav zaradi vsega omenjanega, naslov: .Za tesnejše stike s starši ni naključen. Tako kot vzgojiteljice seznanjajo starše z vzgojnim delom z otroki, je prav da spregovorijo tudi o drugih stvareh. O težavah s katerimi se soočajo pri svojem zahtevnem delu, za katerega želijo biti pošteno plačane in ne capljati na repu ter o vsem drugem, o čemer starši morda premalo vedo. Ce že vedo, pa največkrat zvejo prepozno Prav tako pa so bili v kratkem časovnem razmaku po prej omenjanih seznanitvah z vzgojnim delom in se jih mnogi starši niso niti udeležili, čeprav bi ob tej priliki bili tudi bolje seznanjeni z obračunavanji odsotnosti otrok v vrtcih. Deloma so tako sami krivi, da niso bili seznanjeni od kod toliko večja vsota, res pa je, da tako ne bi mogli več vplivati. Je pa lahko vse skupaj dobra šola, da podobnih napak ne bi delali v bodoče, saj se že dogaja, upajmo pa, da se ne bo še bolj množično: To, da bodo ceno plačevali otroci, ki ne bodo deležni organizirane vzgoje in varstva, če jih bodo starši jemali iz vrtcev, ker v vsesplošni draginji ne bodo v stanju plačevati zanje. BRIGITA BAVČAR Kandidati naj pošljejo pismene prijave o izpolnjevanju pogojev 15 dni po objavi razpisa na gornji naslov. Kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili v zakonitem roku. 0BClNSKA KONFERENCA SZDL GORNJA RADGONA Razpisuje CENTER ZA SOCIALNO DELO LENDAVA V USTANAVLJANJU RAZPISNA KOMISIJA Prosta dela in naloge RAČUNOVODJA DPO GORNJA RADGONA - s^ednja^obrazba ekonomske smeri ter 5 let delovnih ~'^^kobrazba1 ekonomske amen ter 2 it« — izkušenj " sposobnost vodenja in organiziranja ~ družbenopolitične in moralne vrline Kandidata se izbere za dobo časom. 4 let s polnim delovnim K.andidati P'smene naj v 15 dneh po prijave z ustreznimi objavi razpisa predložijo SZd? r Pijave z ustreznimi dokazili na naslov: OK Gornja Radgona, Partizanska c. 14. O izidu razpisa bomo kandidate pismeno obvestili 30 dneh po končanem postopku. Razpisna komisija na podlagi 84. čl. Statuta Centra za socialno delo Lendava v ustanavljanju razpisuje prosta dela in naloge: / individualnega poslovodnega organa - direktorja razpisni pogoji: Za direktorja Centra je lahko imenovan kdor izpolnuje naslednje pogoje: 1. Da je državljan SFRJ in da izpolnjuje pogoje določene z Zakonom, Samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori 2. Da ima visoko strokovno izobrazbo socialne, sociološke, pravne ali psihološke, smeri z najmanj 5 let delovnih izkušenj ali da ima višješolsko strolTovno izobrazbo socialne ali pravne smeri z najmanj 5 let delovnih izkušenj 3. Da je moralno in politično neoporečen in družbenopolitično angažiran 4. Kandidat bo imenovan za dobo štirih let Kandidati naj svojo vlogo z dokazili o izobrazbi vložijo v roku 15 dni po objavi razpisa na naslov Center za socialno delo Lendava v ustanavljanju, Partizanska 120 z oznako ,,za razpisno komisijo”. Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v roku 30 dni po poteku razpisa. RAZPISNA KOMISIJA Delavski svet GP GRADITELJ Beltinci 8. APRILA 1982 STRAN 11 M . . MOB BBS ISBBH - : SM VESTNIK NA OBISKU V VIDMU OB ŠČAVNICI KRAJEVNA SKUPNOST Velikost: 43 kvad. m Število vasi: 25 Število krajanov: 2647 Kmetov: 206 Zaposleni: v občini Gornja Radgona 332 zunaj občine 136 v tujini 62 S KZ Gornja Radgona, TZO Videm sodeluje skoraj 600 krajanov Število OS: 3 (nova in stara osnovna šola v Vidmu in dvorazredna podružnična šola na Stari gori} Število osnovnošolskih otrok: 396 KS VIDEM Kmetje zaupajo v STARA GORA Kam odhajaš, življenje?! Stara gora je izredno lepa, prava idilična slovenska vas z vsemi značilnostmi: šolo, gasilskim domom, trgovino, cerkvijo . . ., ki _ še vedno pričajo o nekdaj tukaj zelo razgibanem življenju. Žal pa jo je razvoj prehitel, še več, kljub omenjenim objektom pogreznil v sivino vaškega mrtvila. To najbolj ilustrira izredno malo število vaščanov — na Stari gori so od 26 hiš že 4 prazne in v njih živijo v glavnem osamele starke — še bolj pa zgodovina tukajšne osnovne šole. Sedanja osnovna šola je bila zgrajena leta 1904, že prej pa so si uka željni otroci s Stare gore in bližnjih vasi utirali pot v svet pisanega jezika in osnove učenosti v stari šoli, ki datira še iz leta 1819. Nekoč veliko šolo pa je zadela žalostna usoda. Nataliteta, ki upada, pa tudi vse večji odtok vaščanov, iz leta v leto krčita število razredov danes že podružnične šole osnovne šole Videm ob Ščavnici. V tem šolskem letu delata le dva razreda, prvi in drugi s skupno 33 učenci, pa še ta v večini kombinirano. Še Stara gora — kam je odšlo življenje iz te lepe vasice? v lanskem šolskem letu sta bila na Stari gori še tretji in četrti razred, pred sedmimi leti, kot se spominja učiteljica Angela Leskovar, ki stanuje od takrat v šoli in s kolegico poučuje otroke, pa še pet razredov s '105 učenci. Veliko, pa vendarle malo v primerjavi z letom 1938, ko je, po besedah hišnika, obiskovalo starogorsko osnovno šolo, ki je takrat imela vseh osem razredov, okrog 270otrok. Torej otroški živ žav v šoli na • Stari gori vse bolj usiha in tega ne more spremeniti niti 16 malčkov, ki obiskujejo malo šolo. In vaščani se vse pogosteje sprašujejo, kaj bo z njihovo šolo — izredno lepo očuvano ip prostorno s štirimi zračnimi učilnicami, v katerih je nov parket. Saj so na njo navajeni in že od nekdaj ponosni. Si mar ne zasluži srečnejših dni? Da je ljubezen do zemlje pognala trdne korenine v vseh 25 zaselkih KS Videm ob Ščavnici, priča pretežna večina z zemljo povezanih domačinov. Kar 600 jih je uspešno vključenih v domačo temeljno zadružno organizacijo. V KS nimajo neobdelanih povišin, nasprotno, med krajani, tudi tistimi, ki dopoldne delajo v združenem delu, vlada čedalje večje zanimanje za najem novih kmetijskih obdelovalnih parcel. Videmski in okolSki kmetje že od nekdaj zaupajo v zadrugo, ki je prav zato med najuspešnejšimi v Pomurju in tem delu Slovenije sploh. Zaupanje v zadrugo pa potrjuje tudi dejstvo, da tukaj kooperanti vse tržne viške prodajo izključno svoji zadrugi* in ne drugam, kot se marsikje dogaja. Zato pa se videmski kmetje, kmetijski pospeševalci in predstavniki domače zadruge če-sto skupno dogovarjajo o načrtih, razvoju, pa tudi o tako pomembnih vprašanjih kot so cenovna razmerja in o vseh agromelioracijskih delih, ki jih izredno uspešno izvajajo. Plod skupnega, načrtnega in strokovno zastavljenega dela so tudi v tem koncu občine rekordne količine pridelanega mesa, mleka, sladkorne pese in ostalih poljščin. Ob vsem tem pa moramo poudariti, da tudi kmetje ne gledajo ozko na prihodnji razvoj KS. Prav zato se z vsemi močmi zavzemajo, da bi v kraj končno pripeljali industrijo, saj so prepričani, da se bo s hitrejšim zadrugo razvojem, industrializacijo kraja, hitreje razvijalo tudi kmetijstvo. TONČEK BRUMEN, kmet — kooperant: Kmetje izredno zaupamo v našo zadrugo in kmetijske strokovnjake, saj se zavedamo, da lahko le z roko v roki dobro gospodarimo! MltAN SIMONIČ, dosedanji predsednik sveta KS: Vse dosedanje pridobitve v KS so plod skupnih naporov, dela, pa tudi finančnih sredstev vseh naših krajanov. FELIKS LAPI, podpredsednik sveta KS: Spodbudno je, da se spet vse več mladih odloča ostati na kmetijah. Tem moramo in skušamo priskočiti na pomoč, na pomoč. TONE PEVEC, predstavnik IS SO Gornja Radgona: V domači zadrugi smo izpolnili kar 92 odstotkov plana v pridelovanju sladkorne pese, prav gotovo tudi po zaslugi TZO Videm in tukaj-šnih kmetov. DRAGO LEPUSA, direktor TZO Videm: Na našem, čeprav na nerazvitem območju, na stičišču štirih občin, smo v pridobivanju mleka v živinoreji, v primerjavi z ostalimi območji Slovenije, kjer fizični obseg proizvodnje bistveno pada, dosegli izjemne rezultate. Dobro pa se zavedamo, da imamo dobre, zavedne kooperante, saj zgolj kmetijskih poklicni delavci ne bi bili kos velikim zahtevnim nalogam na tem področiu. ROZINA KRANER, ravnateljica osnovne šole: Ob svojem trdem delu naši krajani še z večjim veseljem delujejo v številnih DPO in društvih. Kultura pa je tod od nekdaj doma. Številne pevske in glasbene skupine, mnoge kulturne prireditve, h" kovna in kiparska snovanja so porok, da bogata tradicija ne bo izumrla. Gostitelji so nam pripravili vrsto prijetnih presenečenj. V kulturnem programu pa nam je med drugim zapel tudi zborček z domače OŠ p°® vodstvom Marije Simonič. Zasebna trgovina Jabolka za obmorske kraje Je že tako, da najdejo obrtniki svoj življenjski prostor v deficitarnih dejavnostih, pa tudi tam, kjer družbeni sektor ne vidi dovolj dobička. Gostinci so si utrdili svoj sloves že zdavnaj, zadnje čase pa jim skušajo slediti še zasebni trgovci. V gornjerad-gonski občini je doslej edina zasebna trgovina v Kupetincih, vasi no, ki oskrbuje krajane Zasadov, Murščaka, Kupetinc, Selišč, Slaptinc, pa tudi delno Bučečo-vec in Vučje vasi, ima založeno predvsem z živili, galanterijo, z nekaj železnine, do nedavnega pa je prodajal tudi krmila, ko jih je še dobival. Najbolje prodajano Kako dolgo bo še vztrajal ob sedanji obremenitvi, ko opravlja za povprečni osebni dohodek v združenem delu zraven trgovanja še sam knjigovodske posle, sam čisti . . . ni povedal. Vsekakor pa je trgovina v tem predelu krajevne skupnosti Videm ob Ščavnici nujno potrebna, naj si bo v zasebni lasti ali lasti združenega dela. In s svojim trgovcem so kupci zadovoljni, kljub temu da marsikdaj zaman povprašujejo po artiklih, ki jih žal v Kupetince ne pripeljejo. Pred približno 8 leti je Janez Mlinarič, sicer avtoprevoznik, zasadil prvo lopato v zapuščeno zemljo na 3,38 hektarov veliki domačiji, ki je bila zapisana propadu. Namesto volana si je zamislil sodoben plantažni nasad jablan, hrušk in drugih sadnih dreves. Stopil je na bližnjo zadrugo, se dogovoril za sodelovanje, strokovno pomoč in nekaj kredita ter zasadil prve 3 hektarje plantaž. ,, Voljo moraš imeti. Brez tega ne bi šlo. Sicer pa ne bi trdil, da se sadjarstvo ne izplača. Sam ne bi zamenjal za kaj drugega . . .1” Poln načrtov in smelih pogledov v prihodnost je sadjar Mlinarič, ki prav v tem času že ureja nove plantažne parcele. Na Kapeli je s pomočjo KZ Gornja Radgona, ki mu ves čas stoji ob strani, kupil 6 in polhektar-sko zapuščeno kmetijo. Letos bo zasadil in uredil 2 hektara jablanovega nasada, v prihodnje pa kani modernizirati še preostalo zemljišče. Vse bo namenil za plantaže. ,,Od zadruge sem doslej prejel 680.000 dinarjev, seveda pa sem moral vložiti tudi veliko lastnega denarja, dela in volje. Toda danes sem ponosen na opravljeno delo, saj nasadi lepo kažejo-Tudi prodajno mrežo sem si # organiziral, zlasti za tisto sadje, ki ga pe bo odkupila zadrugi Največ jabolk bom prodal KZ OSLIČKA VARČUJE na robu krajevne skupnosti Videm ob Ščavnici. Ernest Filo, zasebni trgovec ta m dan, ko smo ga obiskali na delovnem mestu, ni bil ravno zgovoren. Kljub temu smo se dokopali do nekaterih podatkov. Med temi je še posebej zanimivo dejstvo, da se je za to zvrst obrti odločil po prebiranju našega tednika in seveda zaradi možnosti, ki so se ponujale. Mercator-Sloga je namreč svoj trgovski lokal v Kupetincih pred tremi leti zaprl in tako je prišel Ido potrebnega prostora. Filo je bil, preden je postal zasebni trgovec, zaposlen v skladi- šču TOZD Moda. Svojo trgovi-iaBS HM 8» SMBK blago pa so pralni praški in ostale gospodinjske potrebščine. In kakšne so dosedanje izkušnje? Ob tem se je trgovcu zmračilo čelo. Kot je dejal, je s prometom še kar zadovoljen, manj pa z zaslužkom, saj so stroški ogromni, od teh pa mu priznajo zgolj potne stroške za avtobus na delo in nazaj. Zato se tudi vse manj vozi z osebnim avtom, ker mu tega ne priznajo, bencin pa je vedno dražji. Avtobusnim zvezam — vozi se vsak dan iz Apač — je podredil tudi odpiralni čas. OK MB V našem potepanju po videmski krajevni skupnosti nas je pot popeljala tudi v Sov-jak, vasico nad Blaguškim jezerom. Zanimalo nas je, kako kmetujejo v tej kmetijski pokrajini, tukaj, kjer je svet strm in težak za obdelavo površine pa razsejane v majhnih parcelah. In tako smo se oglasili pri Hauzerjevih, ne vedoč kakšno presenečenje nas čaka. Gospodinja Antonija nas je sprejela prijazno, kot je na kmetih v navadi. In beseda bi nanesla na kmetovanje, sodelovanje z zadrugo, značilnosti tega hribovitega sveta, ko bi ne zaslišali za te kraje nenavadnega oglašanja osla. ,,Ja, to pa je naša oslička, se je namuznila gospodinja. Mož jo je pripeljal iz Hercegovine. Je precej trmast, zato uresniči vsako svojo zamisel. Od začetka je bilo na račun osličke v vasi precej posmehovanja. Pa smo se Rige, tako smo jo krstili, hitro navadili in danes nam jo že marsikdo zavida.” Oslička namesto traktorja? V času, ko kmetje često zaman stoje na bencinskih črpalkah odlična ideja! Kako tudi ne bi, saj se je oslička izkazala za odlično tovorno žival, posebno še na hribovitem območju. Na dan pretovori toliko krme, kot bi jo komaj zmoglo šest krav. Da o prihranjeni nafti, ki bi jo potrošil traktor, ne govorimo. Pa tudi dela ni z njo kdove kako veliko. Komentar je torej odveč. Skratka, le ena smotrna rešitev več v kmetovanju pri Hauzerjevih, kjer gospodarijo na sicer malo orne zemlje dobro, kar dokazuje tudi strojni-park in sodelovanje z TZO Videm ob Ščavnici. sadjar. Gornja Radgona, preostali d pa predvsem obmorskim cem, ki si želijo kvalitetne deže. ” riobii Janez si je s prakso Prl veliko sadjarskih izkušenj, _ praktično večino dela v sa njokih opravi kar sam, le . u tam si najame delavce, * pomagajo ob večjih °Pra'' j Ob posodabljanju nasadov P že ureja tudi novo sk^ elIil katerega -bi pad — že boU urediti vse potrebno — že uskladiščil lasten pridelek- Da ta ne bo slab, smo se prepričali v Janezovem v n jaku. Napeti popki, ki teh dneh zacveteli v vsej 5’ ^gr. poti, so pojasnilo za g°sP jevo zadovoljstvo. STRAK 12 VESTNIK NA OBISKU V VIDMU OB ŠČAVNICI SMELI RAZVOJNI NAČRTI KOCKI VRH Videm ob Ščavnici, ena največ-J>h krajevnih skupnosti v gornje-' radgonski občini, pa ima precej smele načrte za svoj razvoj do leta 1985. Kako tudi ne, saj je še vedno med najmanj razvitimi v Že davna želja krajanov je manjši industrijski obrat, ki bi zaposlil sedanje migracijske tokove iz pretežno hribovitega predela krajevne skupnosti. Zato so v razvojne načrte zapisali, da bodo Ščavnici bo predvidoma zgrajen do konca tega srednjeročnega obdobja. Na področju stanovanjske gradnje načrtujejo izgradnjo 16-stanovanjskega objekta — v njem Sokrat se je uredništvo domačega tednika Vestnika mudilo med prijaznimi domačini v KS Videm ob Ščavnici. Pravzaprav smo bili v zadregi, ko smo iskali vasico, ki šteje le 14 hišnih številk in je zarisana le na malokateri geografski karti. V Kraljevcih pa so nam domačini le vedeli povedati, da leži Kočki vrh slaba dva kilometra naprej, na vrhu hriba. V vasici smo se ustavili pri prvi hiši, ki je kazala nekaj življenja in resnično našli zgovorno krajanko. Cecilija Ivanjšič, čeprav že nekaj let vdova, pogumno gospodari na vrhu hriba. ,,Veste, nekako si prizadevamo, da bi se izvlekli iz te nerazvitosti in pač posodabljamo svoje domačije. Vendar uspevamo veliko počasneje, kot to želimo. Okrog 50 odstotkov naših domačinov je že kar v letih, mladi pa so si delo poiskali v dolini.” . A Tako je nekam otožno pripovedovala Cecilija, ob tem pa ji je pogled ves čas odhajal nekam daleč, tja proti Cerkvenjaku. ,,Ja, bliže imamo v Cerkvenjak kot 'v Videm. Dobro uro hoda je do središča naše domače KS, tudi avtobusne zveze so zelo slabe. V lenarško smer pa je pot krajša do prve trgovine, tudi do pošte in siceršnje zveze s svetom pridemo prej. Se avtobusno zve- Kjer se srečajo občine Na Kočkem vrhu je težko fotografirati več hiš skupaj. zo imamo kar 4-krat dnevno.” O tistem avtobusu, ki vozi tudi šolske otroke, da jim ni treba peš v cerkvenjaško osnovno šolo, je pripovedovala z veseljem. Najbrž zato, ker so morali še ne tako daleč nazaj peš v tisti kraj, pa naj je bilo v šolo, na pošto ali v trgovino in drugam. Komaj 31 krajanov živi v vasici, ki premore slabo makadamsko cestišče (bolje kolovoz) in le dva traktorja. Resda je na domačijah tudi nekaj kosilnic,--vendar je vse to premalo, da bi lahko dobro obdelovali nehvaležno zemljo okrog njih. ,,Mladi pa neradi ostajajo doma. Ko končajo šole, gredo v tovarne in v svet. Res pa je, da nimamo nikogar iz vasi v tujini, saj so si vsi poiskali delo v Mariboru ali v drugih krajih ...” Saj res. Na dvohektarskih domačijah za vse ne bi bilo kruha. Morda pa se bodo časi obrnili? Morda? Morda se bodo mladi spet pripeljali nazaj, po sicer lepih asfaltiranih cestah, ki so pa — žal — v sosednji lenarški občini. So odmaknjeni kraji in ljudje res nekoliko pozabljeni v matičnih krajevnih skupnostih in občinah? VAS, KI ?, ’n' 'n se bo le na ta način ko rešila bremena preteklosti, oglavitne razvojne težnje in ® je so seveda vezane na nadalj-b razvoj kmetijstva. Ob že lihStpi^h a^romeli oračijskih de- v Slaptincih je za boljše kme-ovanje v tem predelu življenjske-a Pomena regulacija potoka j Občina in OVS Mura ° onca srednjeročnega obdob-od ?a£rtuieta regulacijo do se a ceste v Okoslavce, oziro-het me'*orac>je in komasacije 300 tarov zemeljskih površin od P"° ’O0®’ kolikor jih bodo rp ? k° b0 Potok dokončno ®8uhran. Ob tem pa krajani 013 °'5 Sevnici načrtujejo še n: vzdrževanje in popravlja- sist W 0^st°jcčega namakalnega ema na Blaguškem jezeru, ki sn«6 a*° koristen v morebitnem su^nem obdobju. do konca leta 1985 skušali pridobiti takšen Obrat, ki bi zaposloval od 100 do 160 krajanov. Ob tem pa načrtujejo večji razvoj deficitarne obrti: avtomehanikarstvo, frizerstvo in pekarstvo. Ker imajo zaradi naravnih lepot precej možnosti za razvoj turizma, si želijo razviti tudi to dejavnost. To bodo skušali urediti v sodelovanju z Radensko, ki bi naj ob Blaguškem jezeru uredila čolnarno, prostor za kampiranje in gostinski lokal. Pridobitev za krajane Vidma ob Ščavnici pa se obeta tudi na področju preskrbe. Danes imajo sicer v tej KS povprečno najmanj prodajnih in skladiščnih prostorov v občini, to stanje pa bi nekoliko popravila gradnja prodaj noskladiščnega centra; zanj so načrti že izdelani in v sodelovanju s TZO Videm ob bo 6 najemnih in 10 solidarnostnih stanovanj — prizadevajo pa si tudi za razširitev telefonskega omrežja z izgradnjo nove telefonske centrale, ki bi zmogla namesto današnjih 40 kar 100 priključkov. V komunalni dejavnosti, kjer je položaj najbolj pereč, sredstev pa tudi v tem obdobju ni dovolj, bodo v KS Videm ob Ščavnici do leta 1985 poskusili asfaltirati občinsko cesto Biserjane—Rožički vrh, cesto do Stare gore in še nedokončan del do Sovjaka ter redno vzdrževati vse ostale krajevne ceste. V svojih razvojnih načrtih pa krajani Vidma namenjajo še posebno pozornost nadaljnjemu razvoju požarne varnosti, prizadevali pa si bodo še za dokončno ureditev zazidalnega načrta za naselje Videm. Za deveto goro... nov še Piraja 24 vašča-žinska Povpre£no dva d™-* člana na hišo, pa še ti so Povečini stari. Takšna je slika, ki 'ek^k^3 M&l' ^mavčak, zase-nost; v meji kraievne skpp-me , 'dem.°b Ščavnici z Ijuto-Mora ° ob$no — od te, vasi 7*’°' 8a lo£i le ozka maka-mska cesta - vas, ki kot induste- tdrU®e- pla£uie davek boliš' naizacij’ in pehanju za kosom kruha. a Še ni tako daleč nazaj, ko je bilo tukaj precej več vaščanov, ki jim ni bilo težko tudi dvakrat dnevno prehoditi poldrugo uro dolgo pot do krajevnega središča. Danes je vas sicer povezana z avtobusom, pa vendar mladi odhajajo in število zapuščenih domačij raste iz leta v leto. Ostajajo le najbolj navezani na domove, ki so jih z žulji zgradili njihovi starši, in tiste borne zaplate težke in trde hribovske zemlje'. Pa še ti bi bržkone težko shajali, ko bi jim ne pomagali otroci,- ki so se razkropili po bližnjih središčih, nekateri pa celo-odšli na delo v tujino. Trije šoloobvezni otroci — znanje za življenje si nabirajo v Vidmu in Bučkovcih — ter trojica delavcev, med katerimi se eden vozi vsak dan celo v Tovarno glinice in aluminija v Kidričevo, so danes v tej vasi skoraj edini stik vaščanov z okoliškimi kraji. Vsi vaščani -pa se vendarle niso prepustili tokovom časa, ki Malemu Muravščaku vsekakor Ne verjamete? Sedite enkrat na avtobus na progi Gornja Radgona — Videm ob Ščavnici in recite sprevodniku: ,,Do Čakove, prosim!” Debelo vas bo pogledal, če ni stari znanec in tej liniji in odvrnil: ,,Te postaje pa ni!” Pa ne zato, ker bi v Čakovi, zaselku med Grabonošem in Vidmom ne bi bilo avtobusne postaje, saj so si jo domačini že priborili, ampak zato, ker tega kraja preprosto ni označenega na občinski cesti, pa tudi table na začetku in koncu vasi ni. Sicer pa Čakova še kako obstoja, kljub temu da šteje vsega 15 hiš. Pa tudi po obsegu je precejšna, saj tukajšni trdni kmetje posedujejo v povprečju kar osem do deset hektarov zemlje. In to skrbno obdelujejo, saj jim je kmetijstvo osnovni vir dohodka, kar priča tudi število traktorjev — v Cakovi jih je 16, torej več kot hišnih številk, imajo strojno skupnost in še bi lahko naštevali. Pa še nekaj krasi te mlade kmetovalce in vseh 65 vaščanov. To sta sloga in medsebojna pomoč. Vsi so za enega in eden za vse. Zato ne dvomimo, da si bodo slej ali prej priborili mesto na zemljevidih in cestne označitve naselja. Za to se še kako potegujejo v vaškem odboru. Povezali so se že s cestnim pod- JE NI? Čakova — vasica, ki je ni? jetjem, ki bo postavilo table, vaščani pa obljubljajo denarno pomoč. MALI MUZEJ Prebivalci Cakove so še posebno ponosni na svoj oziroma muzej njihovega sovaščana Frančka Trstenjaka. Ta je svojo zbirko starin, ki jih je nabral v zadnjih šestnajstih letih po starih podstrešjih krajevne skupnosti Videm ob Ščavnici in sosednjih, poimenoval ,,mali muzej”. Okrog 400 eksponatov širokega obsega od starega denarja, lončene posode, orožja, starinskih ur, knjig in starih predme- Franc Trstenjak je ,,oče” malega muzeja tov, s katerimi»so delali nekoč, je skrbno zbral in razstavil v podstrešni sobici očetove hiše. Mlad kmetovalec se je za ta konjiček navdušil že kot petošo-lec. Takrat je dobil za darilo od sošolca prvi primerek, to je spodbudilo njegovo zanimanje za starine in danes ima precej bogato zbirko, ki mu jo zavidajo daleč naokrog, obiskali pa so jo že tudi predstavniki etnološkega muzeja. O njeni vrednosti ne govori rad — je pa zagotovo precejšnja, saj so mu že pred leti za njo ponujali nove avtomobile. Moti pa ga dejstvo, da so dragoceni eksponati, značilni za te kraje, vpreveliki meri romali za majhne denarce v sosednjo Avstrijo. Se vedno pa je najbolj navezan na staro kamnito sekiro, ki izvira z Rožičnega vrha, čeprav ni dognano, koliko je stara. Vsekakor precej. Pa kaj bi to, Franciju je najvažnejše, da je uspel ohraniti del kulturne dediščine pokrajine in navad, ki so jih imeli njegovi dedje in pradedje. Za tokratni obisk in prestavitev krajevne skupnosti Videm ob Ščavnici sta poskrbela novinarja Janez Kurbus in Vlado Paveo: BBI BBBBi BBBI BBBI BBBi ' BBB BBBI BBB BBB BBB BBB BBBB BBB BBB BBB BBB BBB ' BBB BBB BBBI BBB BBI ^STUIK, S. aprila 1SS2 STRAN 13 Kako sem iskala pomlad Zadnja nedelja zimskih počitnic. Zimskih? Ali so sploh bile zimske? Prej pomladne, saj snega sploh ni bilo. Ta zadnja nedelja ^Tje nekam vlekla. Skozi jutranjo meglo je sonce pošiljalo svoje prve tople žarke. Megla se je kmalu razpršila in nebo je bilo kot umito in sredi neba se je bleščala zlata krogla — sonce. Sijalo je ves dan tako toplo, da me je zvabilo iz jjiše. Stopila sem proti gozdu, kjer je vse dišalo po ‘nečem prebujenem, po novem življenju. Med listjem na tleh sem zagledala drobne zelene listke, iz katerih je nagajivo pokukal droben zvonček. Nisem ga utrgala. Mislila sem: ,,Naj bo, naj tudi drugim pove, da je prvi dih pomladi!” Sedaj je zvončkov že veliko. Toliko jih je, da izgledajo gozdna tla taka, kot da bi jih pokril s snežnobelim prtom. Tudi mačice so se že razbohotile. Včeraj sem na travi pred našim blokom zagledala drobno marjetico. Tudi ona me je opozorila, da je razcvet bujne pomladi že pred nami; pred nami pa je še tudi pomlad našega življenja, katerega lepote bomo odkrivali šele, ko bomo odrasli. Vida Sijanec, 8. a PŠ Veržej kla, da greva še dalje! Prišli sva do trobentic, ki so nama šepetaje govorile: „Me smo znanilke pomladi, me smo znanilke pomladi!” Potem naju je pozdravil pomladni jugovzhodnik in nama tik ob ušesih zašepetal: ,,Šuuš-muuš-buuš, poglejta malo bolj okrog sebe!” Res sva se ozrli in zagledali srnico. Sestra jo je vprašala: ,,Oj, preljuba srnica, ali se tudi ti veseliš pomladi?” Srnica je prikimala, nato pa se sklonila in začela jesti zeleno travo. Po vSeh teh doživljajih sva postali utrujeni in lačni. Pa tudi mračilo se je že. Sli sva domov. Dragica Berendijaš, 6. raz. dvojezične OS Prosenjakovci KRIŽIH UREJA JOŽE GRAJ Eh, dragi moji prijatelji, ki živite v mestih^rada bi vam povedala, kako sem iskala pomlad. Iskati pomlad, velika stvar. Zgodilo se je nekega dne, ko sem šla na sprehod s sestrico. Hodili sva po gozdu, se naslanjali na velika drevesa in naenkrat zaslišali, kako poje ptička, ki je sedela na veji. Zapela je in povedala:,,Pomlad je že tu, pomlad je že tu! Travice zelenijo, rožce dehtijo!” Sli sva dalje in naleteli na zvončke, ki so že pokukali iz zemlje. Sestra se je razveselila znanilcev pomladi. ,,Saj potem je res prišla v našo deželo pomlad!” je rekla. Kljub veselju sem ji re- Ustrelili so ga pri mlinu Nekega popoldneva sem se odpravila v sosednjo vas k nekdanji partizanski družini Toth. Za pogovor sem prosila njihovo hčerko Angelo. Z veseljem mi je bila pripravljena odgovarjati na vprašanja. ,,Kdaj sta začeli sodelovati s partizani?” me je zanimalo. „Z NOV smo začeli sodelovati januarja 1943. Partizanom smo pomagali s hrano, prenočišči, prenašali smo razno pošto in podobno. Pri nas je bila partizanska postojanka. Skrivali smo tudi pisalni stroj, s katerim so partizani pisali letake in drugi propagandni material.” ,,Ali mi lahko opišete dogodek, ko so pri vas ustrelili partizana Janka Jurkoviča-Jova?” sem nato vprašala. ,,Da, to se je zgodilo tako,” je brez premisleka nadaljevala, ,,Janko je bil sekretar tukajšnjega okrožnega odbora OF. Izdala ga je njegova kurirka Mira, ki so jo Kozaki ujeli in jih je pripeljala tisto zimsko jutro k nam, ker je Jovo ravno takrat prenočeval pri nas. Čeprav je pobegnil skozi dimnik v mlinu in preskočil reko Ščavnico, so ga ustrelili pri begu čez travnik. Takrat so našo družino odvedli najprej v zapor v Radkersburg, nato pa v Maribor, Miro pa so ustrelili.” „So v zapor odvedli celo družino?” me je spet zanimalo. „Ne, tri mlajše sestre in brate so pustili doma, ker so bili še majhni.” ,,Ali so vas v zaporu mučili?” „Hudo je bilo,” je dejala. „Tepli so nas, bili smo lačni, zeblo nas je, vendar o partizanih in družinah, ki so takrat sodelovale s partizani, nismo ničesar izdali. Očeta so tam tudi ustrelili.” Zavzdihnila je ob spominu na tisti žalostni dogodek. Nekaj časa sva molčali. Nato sem se spet opogumila in rekla: ,,Na vaši hiši je spominska plošča, posvečena padlemu partizanu Janku. Ali se ljudje ustavljajo ob njej?” „Da,” je dejala, ,,pogosto se ustavi korak ljudi ob naši domačiji. Vsako leto tu pionirji predajajo Kurirčkovo torbico.” Zahvalila sem se prijazni Angeli za pogovor. Z njeno pomočjo sem izvedela mnogo o zgodovini NOB v moji ožji okolici in še bolj spoznala zavedno Tothovo družino. Irena Klobasa, 8. a OŠ Videm ob Ščavnici Moja pomoč V naši občini je veliko ostarelih občanov. To so naši dedki in babice, ostareli, osamljeni pa tudi bolni ljudje. Takim ljudem je pogosto potrebna pomoč. Spominjam se dogodka iz Murske Sobote. Po stopnicah je prišepala starejša ženica. Obraz je bil naguban, prav tako utrujene in zdelane roke. V rokah je nesla polno vrečko živil. Brž sem pristopila in ji pomagala nesti. Bila mi je zelo hvaležna. Opravila sem delo, ki ni bilo težko, niti zahtevno. Stare in bolne ljudi je treba spoštovati in jim na vsakem koraku in v vsakem trenutku pomagati. Vsako leto pogostimo starejše občane. Takrat se malo sprostijo, nasmejejo in za nekaj trenutkov pozabijo na težave in skrbi. Mi vsi, zlasti pa mladi rod, moramo nuditi pomoč vsem, ki so jo potrebni. Pa to ne samo enkrat na leto v tednu starejših občanov, temveč to mora biti naša vsakdanja skrb in dolžnost. Danica Divjak, 8. a. OŠ Kapela Narava se prebuja Narava se prebuja. To opazimo na poljih, travnikih, gozdovih, po drevesih, zlasti pa še po zvončkih in mačicah, ki naznanjajo pomlad. Nekega dne me je prijateljica poklicala, naj grem nabirat zvončke. Jaz sem rekla, da ne grem, saj jih še ni. Ko pa sve prišli tja, je bilo vse belo od zvončkov. Takoj sem opazila, da se narava prebuja. Na poljih kmetje že trosijo umetna gnojila. Ko pogledam skozi okno, vidim vse zeleno. Ptički veselo skačejo z veje na vejo in prepevajo. Drevje čaka, da bo vzbrstelo in ozelenelo. Kmalu se bo narava razbohotila; tega se že zelo veselim. Irena Donša, 5. b OŠ Bakovci Prišla je pomlad. Nekatere ptičke so se. že vrnile. Na drevesih poganjajo listi. Cvetijo trobentice in zvončki. Dnevi so daljši, noči pa krajše. Zelo rada imam pomlad. Ljudje delajo na poljih in v gozdovih. Lilijana Copot, 4. a j OŠ Apače Pomlad Prišla je pomlad zelena, s pomladnimi barvami obogatena, v gozdu ptica je zapela, v sadovnjaku jablana vzbrstela. Lastovka je priletela, vijolica je zacvetela. Jež se je zbudil, zraven še medveda prebudil. Hijacinta Žitek, 6. a OŠ K. D. — Kajuh M. Sobota Zvonček Sneg je skopnel. Iz zemlje je prikukal zvonček. Je prva spomladanska cvetica. Raste na mokrih tleh. Poznam zvonček in norico. Pri nas raste norica. Robert Matjašec, 1. a OS Velika Polana Vožnja! Pazi na vse strani, kjer prometni znak stoji. Če ne boš pazil na vse strani, se lahko nesreča zgodi. V križišču miličnik stoji, tablico v roki drži. Takoj se vožnja spremeni, vozniku se obraz zresni. Irena Gruškovnjak, 5. r. OS Črenšovci ŠTORKLJA Štorklja je ptica selivka. Ima velika krila. Gnezdi na električnem drogu in na dimniku. Vrača se spomladi. Je črno-bele barve. Oglaša se kle, kle. Je zaščitena ptica. Rada hodi ob vodi. Edvard Črnič, 1. a OŠ Velika Polana k ko so cvetele marelice Poznala je razmere v zaporih bolj kot jih poznajo drugi, čeprav tudi v mestu ni bila skrivnost, kako ravnajo z zaporniki. Ni mogla biti skrivnost, ker je bilo zapornikov mnogo in so zato novice iz zaporov pljuskale do domačih. Mesto je živelo s tistimi, ki so bili zaprti. Posebno smo bili pretreseni, ko so streljali talce. Helena je bila spremenjena, potrta. Žarek dobre volje pa je le posvetil v njeno stisko. Nekje po njenih kanalih, o katerih ni nikoli govorila, je prejela vest, da se je njena mati rešila v hribe. Ta vest ji je prinesla nekoliko vedrine. Morala sem paziti, da ji ne podrem tega upanja. Prepričana sem namreč bila, da se v hribe ni rešila, kajti Matjaž bi to zvedel. Prehodil je vasi, spraševal po ženi, a je ni našel. Helena ni poznala partizanskega življenja, zato ji je ta možnost dala nekoliko upanja, čeprav tudi ona v njo ni dosti verjela. Sklenila je, da bo iskala naprej. Drugo jutro je bilo Heleni bolje. Bila je živahna, nasmejana in duhovita kot običajno. Čarovnik je prinese! iz klavnice ocvirke in gospodinja naju je povabila na zajtrk. Vedno, ko je bila tako radodarna, je nekaj snovala. Najbrž si je želela spet kako klofedro. Skuhala nama je čorbo, ki naj bi bila kava. Sredi mize je stala skodelica s pravimi rumenimi ocvirki, ki so bili za tiste čase čudež božji. Kdo jih premore v mestu! Zraven skodelic sta naju čakala dva kosa kruha in sedli sva h kraljevskemu zajtrku. Čarovnik se je pred nama skoraj vedno umaknil. Obsedel je samo, če sta kvartala. Heleno je laže prenašal, mene pa se je izogiba! če je le mogel. ocvirki so žareli iz skodelice in požirala sem jih z očmi. Helena je bila glede hrane na boljšem. Jedla je največkrat tam, kamor je prišla, večkrat tudi pri teti. Zato sem opazila, kako mi ocvirke pušča, ona pa se pogovarja z gospodinjo. Ko je gospodinja med razgovorom omenila božične praznike, ki so bili pred vrati, je res prišla na dan z željo o novem klobuku. Živahno sta pretresali, kakšna je trenutna moda. Kljub kraljevskemu zajtrku se tisti dan skoraj ne bi dobro končal. Helena je gospodinji obljubila gradove na račun klobuka. Ena bučka in še dve bučki sta kar siia/i. V sobi je Helena stresla iz torbe na mizo vso obveščevalno vsebino; a brž ko je primaknila stol in sedla, da bi jo uredila, so se odprla vrata in na pragu je stala gospodinja. Ko je videla toliko listkov na mizi, je obstala in samo gledala. Helena je zapičila pogled v listke, jih začela premetavati in jezno pojasnjevati: ,, IZse noči delamo, zdaj pa še inventura. Ugonobila nas bo pred novim letom. Še domov nosim delo, saj ne zmorem vsega v salonu." Gospodinja ni podvomila glede inventure. Delo je bilo kri vo, če Helene ne bi bilo ponoči domov. Prinesla je jopico in jo položila na sto! Helena jo je pozabila v kuhinji. Pred prazniki je prišla Helena z novico, da so ujeli Tineta in je v zaporih. Zbrali so skupino ljudi, ki bo skušala rešiti njega in še nekega vosovca. Tej se je priključila tudi Helena, čeprav ne bi smela. Gotovo ga je imela še rada. Ne verjamem, da bi mu hotela dati z reševanjem moralni uaarec. Helena ga je ljubila, kakor ljubimo samo enkrat. Celo načrt za reševalno akcijo je pripravila Helena. Pripravila ga je vestno in z žarom: Tineta bodo najprej spravili v jetniško bolnico. Tja mu bodo poslali žago. Prežaga! bo križe na straniščnem oknu in se po rjuhah s tovarišem spusti/ na dvorišče. Tu ju bo čakal avto, ki ju bo potegnil v mesto. Bala sem se tega vratolomnega 'načrta. Zdelo se mi je, da z njim ogroža tudi mene. Njenega obveščevalnega dela se nisem balaJ To je pač njena dolžnost, njena naloga. Vse drugo je bilo odveč, nepotrebno, čeprav sem se zavedala, da tudi jaz nebi smela biti na njenih ramah. Zato sem molčala. Načrt je izdelala do potankosti. Tineta bodo spravili v jetniško bolnico kot tuberkuloznega bolnika. Okužen pljunek, ki ga bo Tine podtakni! zdravniku, bo Helena preskrbela od svoje tete Jože, tete po očetu. Modistka je bila teta po materi. Teta Joža, ki stanuje v Mostah, je hud tuberkuloznik. Ce bodo našli kje bacile, jih bodo v njenem pljunku. * O vsem tem je obveščala Tineta. V mojo grozo ga je hodila varest celo obiskovat. Čez nekaj dni seje prvi del reševalne akcije posreči! Ko je zdravnik ugotovil, da je Tine močno tuberkulozen, ga je premestil v bolnico. S Tinetom so v bolnico spravili še enega vosovca. Tam je bi! jetniški režim popustljivejši, ker policija ni ' vedela, koga je prijela. Tudi trik z žago v kruhu se je posrečil in Helena je bila tako drzna, da jo je sama nesla Tinetu. Vedno ko se je tako odpravljala na obisk, se je močno nališpala. Tineta je obiskovala kot njegovo dekle. Agent, kije stražilin bi! prisoten, ko sta se objela in poljubila, se je zgrozil: dekle je strastno poljubljala tuberku/oznika. Kruha, ki ga je prinesla Tinetu, ni prelomil, ker je bi! preveč presenečen. Ko mi je povedala o svojem podvigu, ki se je^odvija/ po načrtu, sem ji rekla, da ne bi zmogla tvegati tega, kar tvega ona. Preprosto — ne bi zmogla. Nek princip je bi! udomačen pri teh mladih, ko so tvegali. Omenila mi je, da velja za vsakega izmed njih ', da je obremenjen z impotenco, če se ne upa skočiti z nebotičnika ali pojesti miši. Kolikor sem vedela, nobeden izmed njih ni skoči! z nebotičnika in ni pojedel miši, ampak je bil to le princip prisiliti se, tvegati, kljub temu da zreš resnično smrti v oči. Strašno, strašno. Določili so dan pobega. Tri obveščevalke bodo stražile v bližini bolnice, naš avto'bo pripeljal točno ob določeni minuti, ker se bosta točno ob določenem času pri belem dnevu spustila Tine in njegov tovariš s straniščnega okna. Gotovo Tine pozna geslo o impotenci volje. In tak, kakršnega mi je Helena opisala, mu je impotenca volje tuja. Prežagal bo križe in spustila se bosta, a kaj se bo potem zgodilo . . .? Vratolomnost, podobna samo Heleni. Tisoč nevarnosti je prežalo, da pokvarijo načrt in poslabšajo Tinetov položaj in mogoče ujamejo dekleta, ki bodo sodelovala s Heleno vred, nato še avto in šoferja. Samo drznost, ki jo Italijani ne bodo pričakovani, jih bo najbolj gotovo obvarovala katastrofe. In Helenina akcija se je kmalu začela. Tine je že prežagal železni križ na straniščnem oknu, čakal je na znak od zunaj, da ga odstrani in priveže rjuhe za vodovodno cev ter se ob zidu spusti na zemljo. Tudi avto se je bližal bolnici. A prvo, kar Helena ni mogla predvideti, je bil karabinjer, ki je stopi/ v sosednje stranišče. Drugo, kar ni mogla predvideti, je bi/ slučaj, da je privozi/ za našim avtomobilom še policijski. Naš avto se zato ni mogel ustaviti pod zidom. Tinetu so dali znak, naj počaka. A Tine, vedno svojeglav, zdaj pa še v stiski zaradi kara-binjerja v sosednjem stranišču, je zlezel skozi okno, ne da bi se oziral na znake. Spustil se je na zem/jo, nato stekel v sami pidžami proti mrzli Ljubljanici, jo preplaval in se zatekel k hiši, kjer so bili zaprepadeni nad fantom v premočeni pidžami. Povedal je, da je ušel Italijanom. Takoj so mu bili pripravljeni pomagati. Oblekli so ga in ko se je ogrel in prišel k sebi, se je napoti! na določeno mesto in bi! je rešen. Njegov tovariš ni mogel za njim, ker je Tine ukrepal na svojo roko. Mogoče je ime! prav, mogoče pa je zaradi svojeglavosti pokvaril pobeg tovarišu^ S Heleno se Tine ni več sreča! Kmalu je še! v partizane in hitro napredoval od komisarja'bataljona v brigadnega in čez leto in pol do komisarja divizije, potem pa je pade/. V Helenino življenje ni več posege! Vendar se je v najinih razgovorih, dokler sva bili skupaj, rada vračala k njemu in ga skoraj vedno omenjala, ko sva govorili o Matevžu. Vesela sem bila, da se je njena akcija z reševanjem le posrečila, čeprav ne čisto tako, kot je načrtovala. Nevarnost zanjo in zame je bila mimo. Helenine sposobnosti in pogum pa sem po tem dogodku še bolj občudovala. V kakšni meri je bilo to dekle sposobno kljubovati in posegati v življenje Ljubljane, si prej nisem mogla niti predstavljati. Po vojni sem prebrala veliko knjig, vendar Uka, kakršna je bi/a Helena, nisem nikjer zasledila (nadaljevanje prihodnjič) STRAN 14 VESTNIK, 8. APRILA sport Z ŠPORTNI OBRAZI —--v Jože Kosi -steber Mure Triindvajsetletni Jože Kosi iz Ključarovec, ki je zaposlen v kmetijski zadrugi Panonka v Murski Soboti, sodi med najboljše nogometaše Mure, ki tekmuje v slovenski ligi. Jože Kosi se je najprej začel ukvarjati z judom v ljutomerskem Partizanu in igral mali nogomet v občinski rekreacijski kgi za moštvo Križevec pri ,-Ljutomeru. Sele leta 1977 so ga Pritegnili v nogometni klub Veržej, kjer je igral poldrugo sezono. Njegove sposobnosti so odkrili pri nogometnem klubu Ljutomer, kjer je igral pol sezone, naposled pa tudi pri nogometnem klubu Mura iz Murske Sobote, kjer igra že tretjo sezono. Za igranje nogometa Pri Veržeju ga je navdušil Franc Zorko, sicer verjetno ne bi nikar igral velikega nogometa. No, anes sta menda oba zadovoljna, Zorko kot naš sogovornik, ajti Jože s svojo zanesljivo igro m disciplino na igrišču navdušuje tevilne ljubitelje nogometa ne le Murski Soboti temveč v celotni loveniji. Je steber obrambne vrste Mure, brez katerega bi si trener Zoran Cirkvenčič najbrž težko zamišljal tako zanesljivo obrambo. Skoda, da bo zaradi t uženja vojaškega roka verjetno igtos moral za nekaj časa Prekiniti sodelovanje v nogometnem klubu Mura, kjer ga bo- 0 Prav gotovo pogrešali. Čeprav igra nogomet sorazmerno kratko obdobje, ima za seboj vendarle vrsto prijetnih doživljajev z nogometnih igrišč. Pravi, da sta mu ostali najbolj v spominu, tekmi z bivšim drugo-ligašem Mariborom, kjer je Mura v gosteh iztržila točko in zmago nad Šmartnim. Najbolj razočaran pa je bil na tekmi s Primorjem v Murski Soboti, ki se je končala neodločeno 3:3, sam pa je z avtogolom pomagal gostom do točke. Sicer pa je njegova želja, da bi čimprej odslužil vojaški rok in da bi Mura v letošnji sezoni osvojila drugo mesto v slovenski ligi. F. Maučec a Murske Sobote, član prve republiške lige: od leve Steižni: o™3*’ Drvarič, Miro Steržaj, Prelog in Smodiš. Čepita: Hari “•. Foto: Dtšan Loparnik drugačno vsebino društvom partizan tizan ze nekaj let ugotavljajo, da delo v društvih Par-KS ima svo' n prioritetna naloga mali no- ekipe in s štdru$*va ocenjujejo z uspehom nogometne lih drt^tev ।Pokali, ki so razstavljeni v vaških gostilnah. Od osta-T°da tudi "kOlik0 uspešneje delujeta društvi v Ljutomeru in Cvenu. H. Urokov " <,-Veh $e ne uresničujejo tistih nalog, ki bi jih mora-^rokovnih seveda vc^- Najbolj pereč problem sta pomanjkanje mer dri^tv p ro.v 'n Preslaba koordiniranost drištev. Zakaj ne bi na pri-ga kadra ° ”ar,’zan Ljutomer, ki ima največ usnosoblienega strokovne-Od j’pomaKa,o drugim in jim bilo neke vrste mentor? boljšo kro’ Uar,,a Preteklega leta poteka v Sloveniji akcija ,,Iščemo naj-občjnj ni Je*no skupnost” v športni rekreaciji. Ta akcija v ljutomerski ^slednje ?Z've*a v ‘a*4* meri kot bi morala. Spet zamujamo in čakamo, boljših i Pa ** homo iopet spraševali, zakaj društva ne dosegajo Podpisniki**1 *atov’ členu dogovora o akciji je zapisano, da se bodo ^upnosti ravzemali, da bodo vsi zainteresirani dejavniki v krajevni v Es jn . osnov' programa in propozicij akcije sprejeli tudi programe citatov *’ovor''’ ° načinu spremljanja in ocenjevanja doseženih teni izvajat?^ h**emo, da bo delo v društvih Partizan, ki naj bi bili glav-Pristopim^ akciie v krajevnih skupnostih zaživelo, je nujno, da resneje so društva sicer pošiljala svoje programe °*lgovoma e™h vseb'na Pa je iz leta v leto enaka. Napake pa so delali tudi rali realiz' P" ki so reševali le finančne probleme, niso pa analizi-delo dri^f^ pP™gramov oziroma se vprašali ali so programi primerni za Prej ustan^ • r,izan. Pn razvoju športne rekreacije. Zato bi morali naj-'se družbe°Vrt' kpornactjske odbore v občini in KS, ki bodo spodbujali ske, mate suJ’jekte, da razvijajo organizacijske, programske, kadrov-Približai: a *.n dru8e pogoje za hitrejši razvoj športne rekreacije ter jo vati tudi e ^ 19J5 Tara-slUdi0 V 21J0 NoČni iti p,.0 Religija, 17.25 Jakob 6.45 m 14.50 šolska TV. 'tan Csuka, portret Wor 1725 5 m>nut vanje ro|ogije. 17.30 Tekmo-dpev’ bPortaža. 18.30 TV ^suL 1900 Kednar ! .magazin. ^ama v-dn’ študio. filtra t 1 ne p’je’ ne kadi, ne 2i'45 Tv?iOVori’ franc, film. v dnevnik. Delta, 19.25 20.25 RADIO MURSKA SOBOTA 15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Prijetno soboto vam želimo, 16.45 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 8.00 Poročila. 8.05 Ciciban, dober dan: Čebelica leti z neba. 8.15 Mi smo mali muzikantje, češka glasbena serija. 8.45 ZBIS — V. T. Arhar: Zanke — uganke. 9.00 Kaj je novega na podstrešju, otroška serija TV Zagreb. 9.30 Pisani svet. 10.00 Mesta: London, angleško kanadska serija. 16.45 Po sledeh napredka. 11.15 Naša krajevna skupnost: Varnost pa taka. 12.10 Poročila (do 12.15). 14.55 Nogomet Željezni-čar:Vardar, prenos; v odmoru .. . 16.55 Poročila. 17.00 PJ v košarki; v odmoru . . . 18.30 Naš kraj. 18.45 Muppet show: Lynda Carter, 19.10 Zlata ptica: Martin Krpan. 19.15 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 TV križanka. 21.40 Propagandna oddaja. 21.45 Zrcalo tedna. 22.00 Klute, ameriški film. 23.50 Poročila. Oddajniki 11. TV mreže: 19.00 Narodna glasba. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Glasbeni oder: Pesem Evrovizije. 20.35 Poezija. 21.10 Poročila. 21.15 Feljton. 21.45 Športna sobota. 22.05 Dokumentarna oddaja (do 22.50). TV ZAGREB 14.00 Pregled sporeda, 14.05 Poročila, koledar, 14.20 14.10 TV Izbrano: Spomin na Giuseppino Mar-tinuzzi, dokumentarna oddaja (Kp), J4.55 Nogomet: Željezničar—Vardar, 16.45 Arioso, oddaja operne glasbe, 17.00 Košarka, 18.30 Ti dnevi, ta leta, dokumentarna serija, 19.15 Risanka, 19.21 EPP, 19.27 Nocoj . . . 19.30 Dnevnik, 19.55 EPP, 20.00 Smrt na vrtu, francoski film, 21.40 EPP, 21.45 Zabavnoglasbena oddaja tuje proizvodnje, 22.25 Dnevnik, 22.40 Pregled sporeda za nedeljo. TV AVSTRIJA Prvi program 8.00 Jutranja poročila, 8.05 Šolska TV, 11.00 Nočni studio, 12.00 Opoldanska redakcija, 14.30 Sram te bodi Brigita (film), 16.00 Mladinski program, 18.25 Dober večer v soboto, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Čas v sliki,. 19.15 Mednarodni cirkuški festival, 20.45 Freddy Quinn, 21.50 šport, 22.10 Alice Cooper. Drugi program 13.45 Koncertna ura, 15.00 Pogovori, 15.15 Mož z gora, 16.00 Dva x sedem, 16.35 Ali poznate melodijo, 17.25 Nogomet, 18.00 Za prijatelje filma, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Milo za drago (drama), 21.40 Religija, 21.45 Juggernaut (film). TV MADŽARSKA 7.25 Naš ekran. 7.45 Za otroke. 8.50 TV reprize. 13.25 Risanka. 13:50 Fauna Iberica; sokol. 14.20 Za otroke. 15.45 Zidajmo! Nasveti za mlade. 16.25 Zabavna glasba.' 16.40 Orjaško kolo. 17.30 Kviz. 18.30 TV dnevnik. 19.00 Bil je nek policaj, kriminalka. 20.40 Umetnina tedna. 21.15 TV dnevnik. 21.25 Intimna razsvetljava, češki film. RADIO > RADIO RADIO MURSKA SOBOTA ! MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA 10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne, 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.00 — Vključitev osrednjega'slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21-232) TV LJUBLJANA 9.10 Poročila. 9.15 Živ žav, otroška matineja. 10.10 S. Pavič: Vroči veter, humoristična serija TV . Beograd. 11.10 TV kažipot. 11.30 Narodna glasba. 12.00 Kmetijska oddaja. 13.00 Poročila (do 13.05). 15.05 Pesem Evrovizije ’82 — L del. 15.40 Poročila. 15.45 Kino roman, francoski film. 17.25 625. 17.55 Športna porbčila. 18.10 J. Beran-a. Sidran: Veselin Masleša, drama TV Sarajevo. 19.10 Risanka. 19.15 Cikcak. 19.22 TV in radio nocoj. 19.24 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 M., Šečerovič-P. Pavličič-Z. Dirnbach: Nepokorjeno mesto, nanizanka TV Zagreb. 21.25 Propagandna oddaja. 21.30 športni pregled. 22.00 Poročila. Oddajniki II. TV mreže: 18.55 Risanke. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Zgodbe o jazzu. 20.45 Včeraj, danes, jutri. 21.00 Gledalci in TV. 21.35 E. Zola: NANA, zadnji del nadaljevanke (do 22.30). TV ZAGREB 9.40,Pregled sporeda, 9.45 Poročila, 9.55 Nedeljsko dopoldne za otroke: Kaj nam pravi nedelja (Zg), 11.30 Narodna glasba (Zg), 12.00 Kmetijska oddaja (NS), 13.00 Govorimo o zdravju, izobraževalna oddaja (Zg), 13.30 Od Dvigrada do Rovinja, izobraževalna oddaja, 14.40 Pregled sporeda, 14.45 Dokumentarna reportaža (NS), 15.15 Ikone, dokumentarna serija, 15.45 Zgodba o Helen Morgan, ameriški film, 17.40 Pretežno jasno, 18.55 Risanka, EPP, 19.27 Nocoj, Dnevnik, 19.55 EPP, Nepokorjeno mesto, ska serija (Zg), 21.25 19.21 19.30 20.00 drdm- . , EPP, 21.30 Športni pregled, 22.00 Dnevnik, 22.15 Pregled sporeda za ponedeljek. TV AVSTRIJA Prvi program 10.00 Prenos iz pariške No-trč Dame, 11.00 Papežev velikonočni nagovor, 13.45 Čan-dar — črni leopard (film), 15.15 Ena, dva ali tri, 16.00 Samo prijazno besedo (film), 16.40 Helmi, 16.45 Klub seniorjev, 17.30 Družinski magacin, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Tara-bas (film), 21.00 Julio Iglesias. Drugi program 13.45 Pojmo skupaj, 14.15 Šok moderne, 15.00 Pogovori, 15.15 Mož z gora, 17.00 Himalaja — velika dogodivščina-, 16.45 Udeleženci Evrovizije 1982, 17.30Okay, 18.30 .Čas v sliki, 19.15 Pomlad na Dunaju, 20.45 Šport, 21.00 Nepopravljivi (film). TV MADŽARSKA 7.05 Za cicibane. 10.30 Plavanje. 11.30 Glasbeni butik. 12.55 V uniformi, madžarski film. 14.30 Od cvetne nedelje do binkošti, ljudski običaji. 15.30 Spored prihodnjega tedna. 15.55 Kviz. 16.30 Lepa beseda, posebna izdaja. 18.00 Teden; aktualne reportaž^. 19.00 Peštanski Brodway pripoveduje. 20.25 Serafino, ital. film. d RADIO 15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Spored slovenske narodnozabavne glasbe, 16.30 — Športna oddaja, 16.40 — Najbolj iskane plošče preteklega tedna, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. £ 15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Glasbena oddaja, 16.40 — Pota mladih — Radijski disko klub, 18.00 — Sotočje, 18.45 Prijetni glasbeni utrinki, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. RADIO RADIO MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA 15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Nekaj minut z 16.30 — Koncert na domačem valu, 17.00— Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Glasbena oddaja, 16.30 — Kultura in mi mi in kultura, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA VESTNIK TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA 8.45 TV v šoli: TV koledar, Ustvarjalne igre, I. B. Mažuranič: ,,Šuma Striborova”, Makedonščina. 10.00 Poročila. 10.05 TV v šoli: Makedonščina, Iz Kockice, Risanka, Homolje — doline Mlave, Naredi sam: drobnarije, Ri-sankg, Iz arhiva šolske TV, Zadnje minute (do 12.10). 17.10 Poročila. 17.15-Mesta: Dublin, angleško-kanadska serija. 18.05 SLO in družbena samozaščita:- Lavinski psi. 18.30 Obzornik. 18.45 Zdravo, mladi. 19.15 Risanka. 19.20 radio zrna. 19.55 Cik cak. 19.24 TV in nocoj. 19.26 Zrno do 19.30 TV dnevnik. Vreme. 19.57 Propa- gandna oddaja. 20.00 P. Vo-ranc-L. Troha: Borba na tujih tleh, drama. 20.55 Propagandna oddaja. 21.00 Kulturne diagonale. 21.45 V znamenju. Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test. 17.10 TV dnevnik v madžarščini. 17.30 TV dnevnik. 17.45 ,,Baš Čelik”, otroška serija. 18.00 Slovenske ljudske pravljice, otroška serija. 18.15 Knjige in proizvodnja hrane, 111. del. 18.45 Telesport. 19.30 TV dnevnik. ,20.00 Znanost. 20.55 Zagrebška panorama. 21.15 Ponovitev zabavno glasbene oddaje. 22.05 Gibljive slike (do 22.50). 9.00 TV v šoli: TV koledar, Povej mi, povej, Kmetijstvo v nižinah, Dnevnik 10. 10.00 Poročila. 10.05 TV v šoli: Rastlinski laboratorij, Predeli in ljudje, Risanka, Velikani svetovne književnosti, Govori Bosa Kičevac, Risanka, Tečaj kitare, Zadnje minute (do 12.10). 15.20 Šolska TV: Geološka preteklost, Košarka in nogomet, Porečje Amazonke. 16.50 Poročila. 16.55 Poročila. 16.55 Slovenske ljudske pravljice: Pastir in hudič. 17.10 J. Strauss: Rožnati princ, baletna oddaja. 18.00 Pustolovščina, otroška serija TV Beograd. 18.30 Obzornik. 18.45 Mostovi — Hi-dak, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost. 19.00 Knjiga. 19.15 Risanka.-19.20 Cik cak. .19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Skupno, oddaja TV Zagreb in drugih jugosl. studiev. 20.45 Propagandna oddaja. 20.50 P. Turrini-W. Pevny: Alpska saga, 1. del avstrijske nadaljevanke. 22,20 V znamenju. Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV dnevnik v madžarščini. 17.30 TV dnevnik. 17.45 Otroška oddaja. 18.15 Odprta knjiga. 18.45 Prijatelji glasbe. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Narodna glasba. 20.45 Spomini, dokumentarna serija. 21.30 Zagrebška panorama (do 21.45). 9.00 TV v šoli: TV koledar. Socialistična revolucija v Jugoslaviji, Od Lovčena do Durmitorja, Zanimivo potovanje. 10.00 Poročila. 10.05 TV v šoli: Močvirje, Predeli in ljudje, Risanka, Kocka, kockica, Poklici: veterinarski tehnik, Risanka, Telesna vzgoja, Zadnje minute (do 12.10). 17.25 Poročila. 17.30 Ciciban, dober dan: Železniška postaja. 17.45 Družina Smola, madžarska risana serija. 18.15 Pozdravljena, Makedonija. 18.30 Obzornik. 18.45 MPF Celje — Obvezne pesmi. 19.15 Risanka. 19.20 Cik cak.’ 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Film tedna: Kdo tam poje, jugoslovanski film. 21.25 Miniature: Tapiserije na Slovenskem. 21.45 V znamenju. Oddajniki II. TV mreže: 16.15 Čas za pravljico. 16.45 PJ v košarki; v odmoru .. . 18.15 Pod zastavo. 18.45 Narodna glasba. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Poklic: Amater, kulturna oddaja. 20.45 Zagrebška panorama. 21.05 Gledališka predstava s festivala MESS-a (do 22.20). 9.55 IX. kongres ZK Slovenije, prenos (do pribl. 12.30). 15.40 Šolska TV: Geološka preteklost. Košarka in nogomet, Porečje Amazonke. 17.10 Poročila. 17.15 Pedenj-žep: Pomladna suita. 17.35 Mi smo mali muzikanti: Koncert, češka glasbena serija. 18.CIO Mozaik kratkega filma. 18.30 sedmi 19.20 radio zrna. 19.55 Obzornik. 18.45 Na stezi. 19.15 Risanka. Cik cak. 19.24 TV in nocoj. 19.26 Zrno do 19.30 TV dnevnik. Vreme. 19.57 Propa- gandna oddaja. 20.00 Mednarodna obzorja. 21.20 Propagandna oddaja. 21.25 Poročilo z IX. kongresa ZK Slovenije. 21.55 V znamenju. Oddajniki II. TV mreže: 15.25 Nogomet Vardar:Di-namo, prenos (slbv. kom.); v odmoru . . . 17.15 Premor. 17.20 TV dnevnik, 17.45 Premor. 17.55 Helsinki: SP v hok eju Finska:Kanada, prenos (slov, kom.), EVR. 20.00 Obarvana svetloba, oddaja o filmu. 22.20 Poročila (do 22.25). VESTNIK TVZAGREB TV ZAGREB VESTNIK TVZAGREB .___________ TV ZAGREB 8.45 TV koledar, 8.55 Ustvarjalne igre, 9.10 Br-lič—Mažuranič: Šuma Striborova, 9.30 Makedonščina, 10.00 Poročila — do 10.05. 18.15 Video strani, 18.25 Kronika Bjelovara, 18.45 Zdravo, mladi, oddaja za mladino, 19.15 Risanka, 19.21 EPP, 19.27 Nocoj . . . 19.30 Dnevnik, 19.55 EPP, 20.00 Marušič: Ustrelite Kas-torja, tv drama (Zg), 21.30 EPP, 21.35 Izbrani trenutek, 21.40 Argumenti, zunanjepolitična serija, 22.25 Poročila, 22.30 Pregled sporeda za torek. 9.00 TV koledar 9.10 Povej mi, povej, 9.25 Kmetijstvo v nižinskih predelih, 9.45 Dnevnik, 10.00 Poročila, 18.15 Video strani, 18.25 Kronika Osijeka, 18.45 Prijatelji glasbe,’ 19.15 Risanka, 19.20 LOTO — javno žrebanje, 19.22 EPP, 19.27 Nocoj . . ., 19.30 Dnevnik, 19.55 EPP, 20.00 SIGNALI, notranjepolitična oddaja (NS), 20.45 EPP, 20.50 ZAHODNI SVET, ameriški znanstvenofantastični film, 22.30 PbroČila, 22.35 Pregled sporeda za sredo 9.00 TV koledar, 9.10 Socialistična revolucija v Jugoslaviji, 9.30 Od Lovčena do Durmitorja, Zanimivo potovanje, Poročila — do 10.05. KOŠARKA, 18.15 9.50 10.00 16.45 Video strani, 18.25 Kronika Karlovca, 18.45 VSI ENOTNI V OBRAMBI IN ZAŠČITI, 19.15 Risanka, 19.21 EPP, 19.27 Nocoj, 19.30 Dnevnik, 19.55 EPP, 20.00 BAČVANSKI MEDALJONI, glasbena oddaja (NS), 20.45 TAMBURICA MOJEGA DEDA, dokumentarna oddaja (Zg), 21.30 Dnevnik, 21.45 Pregled sporeda za četrtek. 8.55 TV koledar, 9.95 Posadi rastlino, 9.20 Fizika v ladjedelnici, 9.40 Razvoj organov za izločanje, 10.00 Poročila — do 10.05. 15.25 NOGOMET; Vardar — Dinamo, 18.15 Video strani, 18.25 Kronika Splita, 18.45 Pesniške vedrine (Bg), 19. <5 Risanka, 19.21 EPP, 19.27 Nocoj . . ., 19.30 Dnevnik, 19.55 EPP, 20.00 PANORAMA, politični magazin, 21.15 EPP, 21.20 KVISKOTEKA, 22.25 Poročila, 22.30 Pregled sporeda za petek. /O ljubljanska banka Pomurska banka I TV AVSTRIJA ' TV AVSTRIJA /O ljubljanska banka Pomurska banka TV AVSTRIJA Prvi program 9.30 Vojna gumbov (film), 13.30 Trije mušketirji (film), 15.30 Mladinski program, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Dunajska kri, 20.50 Šport, 21.05 Meje govora — meje sveta. Drugi program 13.45 Šok moderne, 14.30 La silla (dok. film), 15.15 'Mož z gora, 16.00 Pogovori, 16.15 Udeleženci Evrovizije 82, 17.00 Po sledeh Ivana XXIII. 18.30 Čas v sliki, 19.15 TV film, 20.55 Mesto zločina, 22.00 S tresočo roko. Prvj program 8.00 Jutranja poročila, 8.05 Šolska TV, 9.30 Nepopravljivi (film), 11.15 Klub seniorjev, 12.00 Opoldanska redakcija, 14.55 Skoraj gentlemane (film), 16.00 Mladinski program, 17.30 Družinska kronika, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Argumenti, 20.15 Videoteka. Drugi program 15.00 Pogovori, 15.15 Mož z eora, 16.00 Šok modeme, 16.45 Šolska TV, 17.00 Usmeritve, 17.30 Lou Grant, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Dunajska glasba, 20.03 Dallas, 20.50 16 pred 10, 21.20 Klub TV AVSTRIJA Prvi program 8.00 Jutranja poročila, 8.05 Šolska TV, 9.35 Čandar — črni leopard (film), 11.00 Argumenti, 12.00 Opoldanska redakcija, 16.00 Mladinski program, 17.30 Družinski magacin, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Junaki cirkuške arene (film). Drugi program 17.00 Dežela in ljudje, 17.30 Lpu Gram, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Obnova mesta, 20.50 10 pred 10. 21.20Umetnine. Prvi program 8.00 Jutranja poročila, 8.05 Šolska TV, 9.30 Junaki cirkuške arene (film), 11.45 Nemi film, 12.00 Opoldanska redakcija, 16.00 Mladinski program, 18.30 Družinski magacin, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30Časv sliki, 19.15 Kri in čast (dok. film), 20.15 Pro-feti ali šarlatani, 21.00 Večerni šport. Drugi program' 16.30 šolska TV, 17.00 Popotovanje po Avstriji, 17.30 l.ou Grant, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Veliki zadetek (zabavni večer), 20,50 10 pred 10 in klub 2. TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA 7.05 Basni. 7.30 Ježek, nadaljevanka. 8.25 Za otroke; lutkovni film o kadiju. 9.40 V mojih časih.. . . 13.10 Čarovniško srečanje, ameriški film. 14.10 Šopek, študio Szeged. 14.55 Risanka. 16.30 Pravljica. 17.30 Pannonhalma 1944. 19.00 'Poročila. 19.05 Ulice San Francisca,. serijska kriminalka. 19.50 Peštanski Brodway pripoveduje. 21.20 Poročila. 7.05 in 13.05 Šolska TV. 15.20 Šimpanzov dan, kratek film. 15.45 Veliki zid in veliki kanal. 16.10 Večeri v Gol-yaru; najnovejša madžarska zgodovina. 16.50 Za cicibane. 17.30 Operete; R. Rato-nyi. 18.30 TV dnevnik. 19.00 Buddenbrookovi, nadaljevanka. 19.55 Studio 82, kulturni tednik. 20.55 Nočni portir, reportaža. 21.35 TV dnevnik. 7.05 in 13.00 Šolska TV. 9.25 Svetnik se vrača, kriminalka. 15.25 Ulica ob gozdu 19, TV film. 17.05 Bratsko razumevanje, dok. film. 18.30 TV dnevnik. 19.00 Nekje v Rusiji, TV igra pp E. Radvanyiju. 20.10 Umetnina tedna. 20,15 Šestinšestdeset, gost: Richard Nagy, predsednik MTV. 21.15 Profesor Dixie; dr. S. Benko. 21.40 TV dnevnik. 7.05 in 13.05 Šolska TV. 15.45 British Museum, 11. del. 16.10 Per^etuum mobile, pon. 16,50 TV borza. 17.00 Na omizju sveta: Med. 17.20 Namenjam; za koriščenje v gospodarstvu. 18.30 TV dnevnik. 19.00 Panorama; pojavi v svetovni politiki. 19.50 Nehvaležnost, poljski TV film. 20.40 Meszoly Kalman, portret. 21.30 TV dnevnik. STRAN 21 8 PF IL/. 1982 RAZREZANA BOROVA HLODOVINA na debelino 8, 3, 5 in 2 cm, doližine 4 m, leto dni sušena, 3 kub. m, naprodaj. Naslov v upravi lista. M—ŠC PUHALNIK TAJFUN PRODAM. Gorica 8, p. Puconci. M—1234 ZEMLJIŠČE NA OCESLAV-SKEM VRHU, smer Janžev vrh, v izmeri 24 arov, primerno za najmanj dve parceli, obstoja.dostavna pot za oba uporabnika, prodam ali menjam za gradbeno parcelp v Radencih. Ugodna lega za vin ograd ni nasad in gradnjo počitniške hiše. Informacije: Olga Jug, Vrtna 2, Radenci. M—1235 MLADO, BREJO KRAVO, kontrola A, in plemensko telico prodam. Štefan Zver, Lipa 80, p. Turnišče. M—1236 ZDOMEC-ZDOMCU! NOVO STANOVANJSKO HIŠO Z UREJENO OKOLICO V Gornji Radgoni, pripravljeno za vselitev, prodam. Interesenti lahko dvignejo naslov a upravi lista. M—1220 DVE PARCELI, primerni za gradnjo dvojčka ali lokal, v bližini M. Sobote, prodam. Naslov v upravi lista. M—1221 RENAULT 8, motor generalno popravljen, prodam. Bačič, Stanjevci 80. M—1222 10 PAROV ŠPIROVCEV („rože-nice”), nekaj plohov in desk prodam. Robert Novak, Cvetna 5, Beltinci, telefon 76-095. M—1223 POCITNIŠKO HIŠO, 4-sobno, konfortno, z vrtom in garažo na Korčuli, prodam. Naslov v upravi lista. M—1224 OTROŠKO FANTOVSKO KOLO s tremi prestavami prodam. Cankova 58, telefon 76-633. M—1225 GOZD v večih parcelah, cca 2 ha, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M—1226 TOVORNI AVTO TAM 5000, ka-soner, s cerado, prodam. Informacije po telefonu 22-714. M—1227 ZDOMCI POZOR! OBJEKT v Trnju za vzrejo 12.000 PIŠČANCEV IN 15-arsko parcelo za gradnjo prodam. Informacije v Brezovici 16, p. M—1232 T urnišče. KRAVO, staro sedem ------ —... --------- let, sedem mesecev brejo, vozno in teličko. staro sedem mesecev, prodam. Adrijanci 4, p. Petrovci. M—1230 SIMCO 1000, registrirano do leta 1983, prodam. Veščica 55. M—1231 DOSTAVNI AVTO CITROEN, rabljen, v voznem stanju, po ugodni ceni prodam. Viljem Žižek, Nikola Tesle 7, M. Sobota. M—1232 KRAVO, kontrola A, brejo, ugodno prodam. Sočič, Noršinci 47, pri Murski Soboti. M-1253 STREŠNO OPEKO „FOLC”, dobro ohranjeno prodam. Poljska 20, M. Sobota. M-MM NOVI ŠOTOR ZA TRI OSEBE PRODAM. Cena 7.000 din. Informacije: gostilna Vaupotič, Noršinci 14, p. Ljutomer. In-112 FIAT 1300, letnik 1971, motor 2000 po generalki, ugodno prodam. Mirko Brišar, Veščica 49/A, p. Ljutomer. In-113 MOTORNO KOLO MZ 150/1, registrirano do junija in tranzistor Belson, v dobrem stanju, prodam. Simon Košar, Šafarsko 5, p. Ljutomer. In-114 vodovodno Črpalko z rezervoarjem prodam. Viktor Kozar, Nunska graba 30, p. Ljutomer. In-115 ZASTAVO 101, letnik 1975, prodam. Matevž Kaučič, klet Ljutomerčan, ogled od 6. do 14. ure. In-116 VINOGRAD (1000 trsov) z novo zidanico v bližini Radgone prodamo. Informacije po telefonu (069/74-033 — od 18. do 20. ure. M-MM MOPED TOMOS AVTOMATIK 3 M, dobro ohranjen, ugodno prodam. Franc Vičar, Ključarovci 40, p. Križevci pri Ljutomeru. M-l 197 FOTOAPARAT ZENIT ES, teleobjektiv 4,5—300 mm PENTAGON AV 100 avto, ugodno prodam. Franc Puhar, Stara 6, M. Sobota. M-1198 OTROŠKO POSTELJO z jogijem, malo rabljeno, prodam. Štefan Rajner, Cvetkova 14, M. Sobota. M-l 199 LADO 1500, letnik 1980, prevoženih 23.000 KM, prodam. Žekš, arh. Novaka 15. M-1203 MLATILNICO PRODAM. Lipovci 76, p. Beltinci. M-1204 VINOGRAD s kletjo in stiskalnico, blizu Ljutomera, primerno tudi za stanovanje, prodam. Fanika Srnec, Sajmište 25, Čakovec. M-1205 GRADBENO PARCELO v Sodi-čincih (14 arov), prodam. Informacije: Gradišče 3/A, p. Tišina. M-1206 TRAKTOR FERGUSON 35 s kompresorjem in koso prodam. Cernelavci 32. M-1207 KRAVO, kontrola A, staro štiri leta, 8 mesecev brejo, prodam. Pečarovci 70. M-1208 ZEMLJIŠČE v Dankovcih, 500 m od glavne ceste, površina 26 arov, možnost gradnje počitniške hišice, prodam. Informacije v odvetniški pisarni Danila Harija, telefon 23-122. M-1221 PUJSKE PRODAM. Železen, Puconci 51. M-1216 OSEBNI AVTO ZASTAVA 125 PZ, letnik 1973, prodam. Informacije pri avtomehaniku Franju Topolovcu, Cernelavci. M-1217 PIANINO FURSTER prodam. Telefon 73-040, interno 451 — od 6. do 14. ure ali naslov na upravi lista. M-1218 TRIINPOLSOBNO STANOVANJE, novejše, centralno ogrevano, prodarh. Naslov na upravi lista ali telefon 22-016. M-1219 Gostilna Lovec Hotiza želi vsem dosedanjim in bodočim gostom prijeten konec tedna. NOVO MOTORNO ŠKROPILNICO za vinograd in sadno drevje ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-1212 STANOVANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem, v bližini Murske Sobote z zemljo ali brez ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-1215 FORD TAUNUS GXL, 1973, prodam. Rogašovci 1237 MZ 250 PRODAM. Franc letnik 7. M- Debe- lak, Grad 190/C — pri tovarni. M-1240 TRAKTOR ZETOR 5718 PRODAM. Noršinci 62, p. Martjanci. M-1242 HIŠO, takoj vseljivo po dogovoru, prodam. Možnost plačila v obrokih. Kuzma 25/A. M-1243 Dragemu sinu, bratu in vnuku MARJANU KODILU iz Sela, ki služi vojaški rok v Bohinjski Beli, želijo za minuli praznik vse najlepše, prijetno počutje v novem okolju, po odsluženju pa vesel povratek v domači kraj — oče, mama, brat Milan in stara mama. • BREJO TELICO, tesan les (5 x 8), les za posek in gozdne parcele prodam. Selo 132 — Gospodarič. M-1245 TROSOBNO STANOVANJE v centru mesta prodam. Telefon 21-688. M-1246 MALE PUJSKE, stare 6 tednov, prodam. Tišina 48. M-1247 KRAVO, 4 mesece brejo in pripu-ščeno telico prodam. Cankarjeva 49, Murska Sobota. M-1249 HIŠO z gospodarskim poslopjem prodam. Cipot, Polana 35, p. Puconci. M-1250 NEDOGRAJENO HIŠO v Radencih prodam. Naslov v upravi lista. M-1251 AKACIJEVA DRVA, borov in hrastov les, primeren za sode in kvaliteten gnoj prodam. Brezovci 40, p. Puconci. M-1252 FIAT 750 prodam. Franc Števan-čec, Jusa Kramarja 21, Murska Sobota. M-1254 OPEL KARAVAN v odličnem stanju prodam. Jože Bertalanič, Štefana Kovača 36, Murska Sobota. M-1255 KUHINJSKO POHIŠTVO, hladilnik in električni štedilnik ter pohištvo za dnevno sobo prodam. Vi-domir Milivojac, Veščica št. 22/A — pri Ružič. M-1256 OSTREŠJE (18 x 6—8) in 1000 1 sod za gnojnico prodam. Jože Ber-njak, Gornji Slaveči 93 — mizar. M-1257 ŠKODA, letnik 1972, prevoženih 60.000 km, naprodaj. Hari Križevci 44 v Prekmurju. M-1258 MERCEDES 406 FURGON PRODAM. Informacije po 18. uri: telefon 71-025. M-1259 DVE KRAVI, kontrola A, stelni, prodam. Elek Kovač, Prosenjakovci 24. M—1065 MOTORNO KOLO JAWA, 35 ccm, prodam. Sobočan, Žitna 4, Beltinci M—1085 HIŠO v Murski Soboti prodam. Naslov v upravi lista. M—1146 FAP 13 SK, hidravlični volan, majhen, kiper, generalno obnovljen, tehnično pregledan, z rezervnimi deli, prodam. Janko Sukič, Podgrad 16, p. Gornja Radgona. M—1163 PRIKOLICO (3 t) in 200 kosov salonitnih plošč prodam. Marki-šavci 8. M—1164 OKNA IN VRATA PRODAM. Lipa 116, p. Turnišče. M—1165 RENAULT 4 (katrco), prevoženih 30.000 km, prodam. Ivan Prša, Bratonci 162. M—1166 GOZD V IVANOVCIH (1,5 fia) in parcelo za vikend (48 arov), pro- upravi lista. dam. Naslov M—1168 HIŠO z 20 ari zemlje v M. Soboti prodam. Naslov v upravi lista. M-1261 GRADBENO PARCELO s 14 ari vinograda, ob asfaltni cesti, tik nad mestom Lendava, prodam. Telefon (069) 75-850 — po 18. uri. M-1262 ZASTAVA 750, registrirano do februarja 1982, prodam. Tomšičeva 7, Murska Sobota. M-1263 TRAKTOR STEYR 15, v odličnem stanju, prodam. Ogled v Martjancih 67. M-1264 GOLF, RENAULT-8 in moped kolibri, registrirane, prodam. Veščica 26/A, telefon 21-845. M-1265 VINOGRAD in sadovnjak ter 12 arov zemlje, skupna izmera 34 arov, v Šalovcih, prodam. Fartek, Stara 8 ali Tovarna mlečnih izdelkov. M-880 SEMENSKI KROMPIR IGOR prodam. Farkaš, Rakičan 95. M—1169 PUJSKE, stare 8 tednov, prodam. Farkaš, Rakičan 95. M—170 TRAKTOR STEYR, 45 KS s čelnim nakladalcem, prodam. Alojz Petrovič, Nuskova 32, p. Rogašovci. M—1171 • RENAULT—4 v voznem stanju prodam. Naslov v upravi lista. M—1172 MOTORNO KOLO CZ 350, leto proizvodnje 1977, prodam. Ogled vsak popoldan. Štefan Flisar, Cvetkova 14, telefon 22-118. M—1175 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, rabljen, prodam. Ogled popoldne. Branko Toplak, Lendavska 17/C, 7. nadstropje. M—1176 OTROŠKO POSTELJO z jogi vložkom'prodam. Nikolaj Vogrinčič, Štefana Kovača 5,' Murska Sobota. M—1177, ZASTAVO 750, registrirano, prc- dam. Ivanci 59, M—1180 MLADO KRAVO prodam. Odranci sovci. M—1181 p. Bogojina. s prvim, teletom 335, p. Cren- TELEVIZOR GORENJE AVTOMATI K 900, črno-beli, z antenami, črpalko za gnojnico in smrekove deške, debelina 5 cm, prodam. Naslov v upravi lista. M—1182 PIANINO ZNAMKE PETROF prodam. Naslov v upravi lista, telefon 71-001. M—1183 DVE BREJI SVINJI PRODAM. Dolnja Bistrica 37. M—1184 GRADBENO PARCELO v Murski Soboti prodam. Panonska 9, Murska Sobota. M—1185 HIŠO, primerno za vikend, prodam. Naslov v upravi lista. M—1186 ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK in štedilnik na trda goriva, otroško posteljo in vitrino prodam. Mikloš Kuzmiča 39, Murska Sobota. M—1187 OSTREŠJE (5 x 20), rabljeno, brez opeke, prodam. Ludvik Kučan,' Križevci 105 v Prekmurju. M—1188 GOSTILNA z gospodarskim poslopjem, na prometni točki, v predmestju Ljutomera, primerna za vsakega obrtnika, naprodaj. Informacije: Karl Žuman, Ormoška 27, Ljutomer. In—106 GOSTINSKO OPREMO, vse potrebno za začetek od točilne mize do vseh aparatov s hladilniki in drobnim inventarjem prodam. Prednost imajo zdomci. Informacije: telefon 062 811-962. M—1044 FORD TAUNUS 12 M — po delih (motor v dobrem stanju), prodam. Partizanska 34, Murska Sobota, telefon 23-493. M—1191 KRAVO, 3 leta teletom prodam. 11. M—1194 FORD TAUNUS staro, z drugim Murski Petrovci 15 M STANDA- RD, karamboliran, prodam. Tončka Topolnik, Križevci 41 pri Ljutomeru. M—1195 TOVORNI AVTO FIAT 682, kiper, prodam. V račun vzamem TAM 2001. Vinko Pohorec, Krčma na livadi, Križovec Medži-murje. LM—109 ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 76. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, dedek in brat Jože Cuš UPOKOJENI CESTAR IZ Sovjaka Gostilna KLEMENT Turnišče vabi v nedeljo, 11. aprila, ob 18. uri na VELIKO PLESNO PRIREDITEV Igra ansambel Lojzeta Slaka s fanti s Praprotna. AVTO ZAPOROŽEC po ugodni ceni prodam. Anton Kocuvan, Precetinci 39. p. Bučkovci. In—103 SVINJO za zakol (120 kg), prodam. Rakičan 128/A. M—1189 FIAT 750, letnik 1975, prodam. Tešanovci 74. M—1190 GRADBENE PARCELE 5300 kvad. m, skupaj ali posamično na griču na Kapeli pri Radencih prodam. Voda, elektrika na parcelah. Dovoz z vsakim vozilom. Lep razgled. Pepca Šlebinger. Cankarjeva 14, 62000 Maribor. M—OP TROSILKO in obračalnik za traktor po zelo ugodni ceni prodam. Mirko Štajnfelzer, Lokavci ,17, Spodnji Ivanjci pri Negovi. M—OP KV ali NK DELAVKO za cvetličarsko stroko sprejmem. Gybrfi, Murska Sobota pri avtobusni postaji, telefon 21-495. M-1048 KV ALI PK STRUGARJA IŠČEM. Valter Polajnko, Mota 30, p. Ljutomer. In-111 Samoupravna interesna skupnost za cestno in komunalno dejavnost občine Murska Sobota v skladu s Statutom razpisuje prosta dela in naloge TAJNIKA Samoupravne interesne skupnosti za cestno in komunalno dejavnost občine Murska Sobota Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima višjo izobrazbo ustrezne smeri, — da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj, — da ima ustrezne moralno-politične kvalitete, ki se odražajo v odnosu do samoupravne socialistične družbe ih v odgovornosti do opravljanja delovnih nalog. Prijave naj kandidati pošljejo v 15. dneh od objave razpisa na naslov: SIS za cestno in komunalno dejavnost občine M. Sobota Kidričeva 15, Murska Sobota. Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v 8. dneh P° odločitvi skupščine SIS za cestno in komunalno dejavnos občine Murska Sobota. Vabljeni! KV DELAVCA KOVINSKE STROKE s smislom za stroje, veščega tudi varjenja, in ki ima odgovornost do dela, sprejmemo na delo v M. Soboti. Informacije: telefon 061 721-745. M-l 196 FRIZERSKO POMOČNICO sprejmem. Naslov v upravi lista. M-1260 __ NJIVO V BLIŽINI MURSKE SOBOTE (do 20 arov) vzamem v najem. Naslov v upravi lista. M' 1143 GARAŽO v Murski Soboti vzamem v najem. Plačam vnaprej. Te-lefon po 19. uri: 21-014. M-H52 _ DEKLE ali ločenko, staro od 2Odo 30 let, brez predsodkov, želi spoznati. za prijateljska srečanja mlad fant z avtom. Slika zaželjena. Ponudbe na upravo lista pod „VSE KAR ZAŽELIŠ”. M-l 158 PREKLIC! Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala o končanem šolanju OS G. Petrovci. Irena Andrejek, Neradnovci 64, p. Petrovci. M' 1173 - - MOŠKI, star 36 let z dvema šoloobveznima otrokoma, bivajoč dalj časa v Švici, želi spoznati prekmursko dekle ali ženo, staro do 35 let, otrok ni ovira, ki bi želela živeti na Švedskem. Oglasite se C. Bratušu, Lars Kaggsgatan 37/A, 41504, Goteborg, Sverige. Slika zaželjena. M-l 192 10 AROV ZEMLJE blizu M. Sobote dan v najem vrtičkarjem. Naslov v upravi lista. M-1201 27 arov zemlje, primerne za vrtove, oddam v najem. Franc Škrilec, Lendavska 37, M. Sobota. M-1228 OPRAVLJAM VSA MIZARSKA DELA: montiram vrata, okna, stopnice, obloge in popravila-Naslov v upravi lista ali telefon 23-709. M-1239 ZEMLJO s hišo in gospodarskim poslopjem dam s preužitkom. VU“' ja gomila 146, p. Fokovci. M-1241 VESTNIK Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1 — Ureja uredniški odbor: Stefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Ludvik Kovač (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Janez Kurbus, Dušan I »parnik. Feri Maučec (šnort). Vlado Paveo, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo)^ Branko Žunec, Gbnter Endre (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefon: novinarji 21 232,21 064 in 21 383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21 064 in 21 383, dopisništvo Gornja Radgona tel. 74 597, dopisništvo Lendava tel. 75 085 in dopisništvo Ljutomer tel. 81 317 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Celoletna naročnina 375,00 din, polletna 188,00 din, letna naročnina za inozemstvo 875,00 din, celoletna naročnina za delovne organizacije 500,00 din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900—603—30005 — Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100—620—000112—25730—30—4—01176 — Cena posamezne številke 10,00 din. Tiska ČGP Večer Maribor — Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Iskrena hvala sorodnikom in znancem, posebno sosedovim Kocuvanovim in Golnarjevim, ki so n pomagali v najtežjih trenutkih. Posebna zahvala Cestnemu podjetju Maribor TOZD M. Sobota za moč v času pogreba, vsem govornikom, pevcem, č. g. duhovnikom za opravljeni pogrebni obre , šnemu zdravniku dr. Martinu Farkašu za dolgoletno zdravljenje in dr. Horvatu ter medicinskemu o ju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu za nesebično pomoč. Vsem, ki ste darovali dragemu pokojniku vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremljali na nJ^ govi zadnji poti ter nam ustno ali pismeno izrekli sožalje, prisrčna hvala! Sovjak, Ženik, Videm ob Ščavnici, 27. marca 1982 Žalujoči: žena Marija, sinova Jože in Franček z družinama, sestra Anika in ostalo sorodstvo ------------’—’ 19^ VESTNIK, 8. APRI^A___x STRAN 22 A dan je črni moral priti, bridkosti dan, oj dan soizan, težko bilo se je ločiti, a solze vse, ves jok zaman. ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 73. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat Ob tej boleči izgubi znancem, ki ste nam tako velikem številu । se ZAHVALA Po težki, neozdravljivi bolezni nas je komaj v 59. letu starosti za vedno zapustila draga žena, mama, stara mama, tašča in sorodnica Vilma Lovenjak roj. Bagar iz Poznanovec iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in _________, UISVI >1, f-TI IJMLUIJd II III i v težkih trenutkih stali ob strani, ter vsem, ki ste drago pokojnico v ______________________ pospremili na njeni zadnji poti, nam ustno ali pismeno izrekli sožalje, njen prerani grob pa zasuli z venci in šopki. Posebna zahvala patronažni sestri od Grada za lajšanje bolečin v času bolezni, Marijinim sodelavcem iz Ingolstadta, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in predstavnici KS Mačkovci za tako ganljive besede pri njenem odprtem grobu. Vsem še enkrat — prisrčna hvala! Poznanovci, 26. 3. 1982 Žalujoči:, mož Franc, hčerka Olga z možem Milanom, vnuka Milan in Matejka, hčerka Marija z možem Francem, vnuka Manuela in Ferek ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Pomlad prihaja v deželo, vse se veseli, naša srca pa so v žalosti, ker tebe več med nami ni. Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta Franca Soštereca z Gorice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so dragega pokojnika Pospremili k poslednjemu domu, darovali vence in cvetje,, nam pa izrekli sožalje. Prisrčna hvala duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in predstavniku KS tov. Francu Grahu za ganljivo slovo ob odprtem grobu in GD Gorica. Žalujoči: žena Karolina, sin Franc z ženo Ireno, vnukinja Erika in ostalo sorodstvo ZAHVALA ^Pričakovano nas je v 74. letu starosti zapustila draga mama, omama, sestra, tašča in teta Jolanka Krvišek roj. Farkaš iz Lendave Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nie^’ V trenutkih stali ob strani, ter vsem, ki ste drago pokojnico pospremili na ni zadnji poti, darovali vence in cvetje, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje. Lendava, Berlin, Dolga vas, M. Sobota, Munchen, 24. 3. 1982 žalujoči: hčerka Lili in sin Mladen z družinama, sestra Helena, brata Feri in Pišta z družinami ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V 84. letu starosti se je za vedno poslovil od nas dragi oče, tast in stari oče Bokrači, Martjanci, 4. marca 1982 Žalujoči: sinova Janez in Ladislav z ženo ter vnuka Dejan in Damir Janez Rituper iz Bokrač Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki so ga pospremili na n ego zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Posebna zahvala duhovniku za pogrebni obred, pevcem za žalostinke in gasilskima društvoma Bokraci Krnci. Tvoje roke pridne, dom so nam gradile, a v njem je zdaj praznina... ZAHVALA Po dolgi bolezni nas je tiho in brez slovesa v 87. letu starosti za vedno zapustila naša draga mama, tašča, babica, prababica in sestra Marija Vučak roj. Sapač Iskreno 'z StrtJkovec sočustvovali v5?0?. so.f°dnikorn, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste z nami njeni zadnji'noti ion' s°zaye' J1 darovali vence in cvetje, ter vsem, ki ste jo pospremili na pa zahvala g. duhovniku za pogrebni obred, tov. Bukvičevi za ganljive Žalujo"- oesede ob slovesu in pevcem za odpete žalostinke. sin Ludvik z ženo Gizelo in hčerko Vlasto, hčerka Ema, sin Geza, hčerki Marija in oanka z družinami ter brata Jože z družino in Franc z ženo Matija Skraban iz Sp. Ščavnice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti ter mu poklonili vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo GD Sp. Ščavnica, g. duhovniku Jošarju za poslovilne besede in opravljeni pogrebni obred ter vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: VSI NJEGOVI Pomlad prihaja v deželo, vse se veseli, naša srca pa so v žalosti ker tebe dragi mož, oče in stari oče več med nami ni ZAHVALA Z bolečino v srcu sporočamo žalostno vest, da nas je v 86. letu starosti zapustil naš dobri mož, oče, dedek in pradedek Aleksander Kerčmar upokojenec iz Peskovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, dobrim sosedom, krstnim otrokom, botrini, svakinji in znancem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali številne vence in cvetje, sočustvovali z nami ter nam ustno ali pismeno izrekli sožalje. Iskrena hvala osebju internega oddelka, dr. Vučaku, medicinskim sestram in strežnemu osebju. Zahvaljujemo se g. duhovniku Balažiču za pogrebni obred in lepe poslovilne besede, predstavniku KS tov. Kovačecu za ganljivo slovo, pevcem za odpete žalostinke, gasilcem sektorja Petrovci, železniškim sodelavcem sekcije Maribor in vsem upokojencem. Vsem še enkrat — prisrčna hvala! Žalujoči: žena Barbara, sin Aleksander z ženo žito, vnuk Stane z ženo Gizelo, hčerka Vesna s sinom Dušanom, vnuk Ladislav z ženo Milko, sin Bojan, hčerka Mirjana, vnukinja Milka z možem Elemerom ter hčerkama Milko in Olgo, brata Ludvik in Štefan, sestra Sidonija z družinami, Emil Škeriak z družino iz M. Sobote ter ostalo sorodstvo Mati vedno umrje prerano . . . ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, tašče, babice ' in prababice Marije Meolic roj. Červek se zahvaljujemo vsem, ki čutite z nami. Hvala za tople besede, za vence in cvetje, za vsa iskrena čustva, ki so nam lajšala bolečino v težkih trenutkih slovesa. Veliko zahvalo smo dolžni patronažnim sestram za skrbno nego v času njene bolezni, enako zdravnikom splošne prakse PZC v Murski Soboti. Posebna zahvala kolektivoma Agroservis in TOZD Perilo OZD Mura ter sodelavcem uprave za družbene prihodke občine M. Sobota in društvu upokojencev. Iskrena hvala g. duhovnikoma za ganljive besede ob slovesu in pevcem za čuteče žalostinke. V TIHI ŽALOSTI VSI NJENI ZAHVALA Po težki, neozdravljivi bolezni nas je v 52, letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, brat in stric Ciril Markovič iz Borec pri Ljutomeru Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in dobrim sosedom, posebno družini Filipič, ki nam je pomagala v težkih trenutkih in v času njegove bolezni. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, denarno pomoč ternam izrekli sožalje. Prisrčna zahvala duhovščini za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, gasilcem, njihovemu predstavniku tov. Slavincu za ganljive besede in tov. Ivajnšiču za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: žena Marija, sinova Ciril in Rajko, brata Stanko in Slavko ter sestri Marta in Marija V^NIK, 8- APRILA 1982 STRAN 23 v besedi in sliki po pomurju KAJ VEŠ O PROMETU Zopet najboljši Beltinčarji LENDAVA poteh Letošnje leto je v znamenju nekaterih pomembnih kongresov in obletnic saj pripravljamo deveti kongres ZKS, deseti kongres ZSS, enajsti kongres ZSMS, dvanajsti kongres ZKJ, 90-letnico rojstva maršala TITA ter 40-letnico pionirske organizacije. V počastitev teh akcij so organizirali enodnevni pohod pionirjev, mladincev in mladih teritorialcev po partizanskih poteh občine Ljutomer. Že zgodaj zjutraj so krenile štiri pohodne enote po štirih različnih trasah po partizanskih obeležjih. Na nekaterih so jih pričakali bivši borci. Skupno z mladimi so obujali spomine na pomembnejšae partizanske akcije, ki so jih sami doživljali. Pohod se je končal pozno popoldne na slavnostno okrašenem Glavnem trgu v Ljutomeru. Mlade pohodnike je pozdravil predsednik občinske konference ZK Ljutomer Ozvald Tučič. V svojem govoru je spregovoril o pomenu obujanja tradicij NOB, kongresih komunistov ter poudaril vlogo mladih pri vseh pomembnejših družbenopolitičnih dogajanjih. Sedmim mladim je predal izkaznice ZK in jih tako slavnostno sprejel v vrste komunistov. Po kulturnem programu, ki so ga izvedli učenci osnovnih šol Ivan Cankar iz Ljutomera im Jože Hedžet iz Šafarskega, se je celodnevni pohod, ki ga je organizirala OK ZSMS Ljutomer, končal. Skoraj sto Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri skupščini občine Murska Sobota je pod pokroviteljstvom AMD Štefan Kovač in ZŠAM Murska Sobota pripravil občinsko tekmovanje osnovnih šol in regijsko tekmovanje srednjih šol Pomurja v prometni preizkušnji KAJ VEŠ O PROMETU. Na tekmovanju je sodelovalo 19 ekip ali 76 posameznikov iz 15 osnovnih šol ter 25 tekmovalcev iz srednjih šol Pomurja. V tekmovanju osnovnih šol so imeli zopet največ uspeha učenci osnovne šole 17. oktober iz Belti-nec, ki so zmagali v obeh skupinah. Med mlajšimi pionirji je zmagala OŠ Beltinci (Kavaš, Bico, Perša, Smodiš) z 225 kazenskimi točkami pred OŠ Grad 423 in OŠ Edvarda Kardelja iz Murske Sobote 449 kazenskih točk. Pri starejših pionirjih je prvo mesto osvojila Oš Beltinci (Bakan, Tratnjek, Sraka, Maučec) s 130 kazenskimi točkami pred OŠ Grad 282 in OŠ Dane Šumenjak iz Murske Sobote 559 kazenskih točk. Med posamezniki je brez kazenske točke zmagal Peter Sraka iz osnovne šole Beltinci pred Janezom Tratnjekom in Simonom Bico, ki sta dobila po 25 kazenskih točk, oba sta iz OŠ Beltinci. Na republiškem tekmovanju bo sodeloval Peter Sraka. Na srednješolskem tekmovanju Pomurja je zmagal Stanko Marič iz SKC Lendava z 10 kazenskimi točkami pred Vladimirjem Žalikom iz SKC Lendava 50 in Marjanom Skuhalo iz KŠC Rakičan 52 točk. Sicer pa so naslove občinskih srednješolskih prvakov osvojili: Stanko Marič iz lendavske, Andrej Ovsenjak iz ljutomerske, Boris Miki iz radgonske in Marjan Skuhala iz soboške občine. F. Maučec | Nenehna skrb za | I potrošnika Medtem ko je delo potrošniških svetov v lendavski občini skoraj zamrlo, pa je razveseljiva novica, da svet potrošnikov v krajevni skupnosti Lendava uspešno dela. Na zadnji seji, nanjo so I povabili predstavnike trgovskega podjetja Univerzal, predsedstva ' krajevne konference SZDL, ABC Pomurke in inšpekcijskih služb, I so najprej razpravljali o poročilu skupnosti za cene, nato pa J pregledali, kako so občani krajevne skupnosti preskrbljeni. Zagate pri preskrbi z goviri so bile vso zimo, sicer pa drugih večjih težav v g g preskrbi ni bilo. Nekatere delovne organizacije s področja I proizvodnje hrane so upoštevale priporočila sveta potrošnikov, še I zlasti pekarna, ki je spet ponudila cenejšo vrsto kruha. V Lendavi . pa se čuti pomanjkanje zelenjave in vrtnin, kar bo potrebno v prihodne rešiti. Jani D. N Še izsiljujejo mladih pa je bogatejših še za eno izkušnjo. D. L. OBČINSKO TEKMOVANJE „TITO—REVOLUCIJA—MIR” Najboljša sta Jablanovec in Vidovič Soboti. Pomerili so se v prostorih blagovno-ekonomskega šolskega centra, kjer je potekal pismeni preizkus znanja pod naslovom ,.Titovo obdobje”. Mladi iz murskosoboške občine so na tekmovanju, ki sovpada v sklop priprav na 9. kongres ZKS, mesec mladosti in na 11. kongres ZSMS, organiziral pa ga je koordinacijski odbor za kviz tekmovanja pri občinski konferenci zveze socialistišne mladine/ preverili svoje znanje o življenjski in delovni poti tovariša Tita, povojni izgradnji naše domovine, boju ZKJ za mednarodno priznanje in Titovi vlogi pri mednarodni uveljavitvi Jugoslavije. Zaključna slovesnost pa je bila v klubu mladih, kjer je tekmovalcem, njihovim mentorjem in gostom spregovoril predsednik OK ZSMS Stanko Kerčmar, ki je zlasti poudaril pomen takšnih kviz tekmovanj, ki v mnogočem prispevajo k idejnopolitičnemu izobraževanju mlade generacije. Zatem je sekretar OK ZSMS Ivan Smodiš vsem sodelujočim izročil priznanja in značke ,,Tito—revolucija—mir”, nakar je sledila razglasitev rezultatov. Med osnovnošolci je zmagal Miran Jablanovec s 27 točkami (OS E. Kardelj iz M. Sobote) pred Ivanom Pintaričem iz Puconec s 26 točkami in Manuelo Ferko iz Grada z 25 točkami. Ekipno je bila najboljša OS E. Kardelj iz Murske Sobote z 69 točkami, druga je bila OS Grad 67 in tretja OŠ Beltinci 62 točk. V -drugi kategoriji pa je prvo mesto pripadlo Miloradu Vidoviču z blagovno-ekonomskega šolskega centra, ki je zbral 45 točk, druga je bila Silva E6ry s srednješolskega centra z 34 točkami, tretji pa Anton Lppert z 32 točkami. Prvi trije posamezniki v obeh kategorijah so se uvrstili na regijsko tekmovanje. V krajšem kulturnem programu je nastopil oktet blagovno-ekonomskega šoL skega centra. Milan Jerše j TEKMOVANJE MLADINE S PODROČJA SLO IN DS IBeltinci bodo gostitelj-občinskega tekmovanja I Pred dnevi se je v Murski Soboti sestal odbor za pripravo in izvedbo tekmovanj s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki ga je imenoval koordinacijski odbor pri občinski konference SZDL Murska Sobota. Na seji so se dogovorili, da morajo biti tekmovanja osnovnih šol končana do konca tega meseca in da si bodo posamezni člani odbora nekatere tudi ogledali. Določili so tudi nosilce posameznih nalog, ki bodo pripravili vse potrebno za uspešno izvedbo tekmovanja. Na seji odbora za pripravo in izvedbo tekmovanj s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite so se dogovorili, da bodo v kratkem razpisali občinsko tekmovanje, ki bo v soboto, 8. maja, v Beltincih. Na njem pa naj bi iz vsake osnovne šole sodelovali po dve ekipi ali skupaj 34 ekip. Na tekmovanju bodo lahko sodelovale tudi ekipe iz osnovnih šol s prilagojenim poukom, vendar le pod nadzorstvom mentorjev. Na sklepni občinski prireditvi v Beltincih, ki bo predvidoma pri osnovni šoli 17. oktober, slednja naj bi tudi pripravila kulturni program, bodo razglasili rezultate tekmovanj in izdali bilten. Slavnostni govornik pa naj bi bil predsednik občinske konference ZSMS Murska Sobota Stanko Kerčmar. Dogovorjeno je tudi, da bo letošnje regijsko tekmovanje mladine s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite za pomurske občine 21. maja v Gornji Radgoni. F. Maučec Odprta razstava marksistične literature V Galeriji kulturnega centra v Murski Soboti so ob koncu minulega tedna odprli zanimivo razstavo marksistične literature, ki sta jo v okviru predkongresnih in propagandnih priprav na 9. kongres ZKS skupno organizirala občinska konferenca zveze komunistov in tukajšnji kulturni center. V navzočnosti predstavnikov družbenopolitičnega in kulturnega življenja murskosoboške občine ter številnih obiskovalcev je imela slavnostni govor predsednica komisije za informativno in propagandno dejavnost pri OK ZKS Irma Benko. Razstava, ki obsega okrog 150 knjižnih del znanih domačih in tujih marksističnih teoretikov, bo na ogled do 12. aprila. V času trajanja 9. kongresa ZKS in po njem bodo razstavo prenesli tudi v nekatere organizacije združenega dela in krajevne skupnosti v murskosoboški občini. Ob tej priložnosti so na slovesen način odprli tudi novo Fotogalerijo kulturnega centra v Murski Soboti in razstavo umetniških fotografij Miša Hochstatterja iz Maribora. M. Jerše Mladi kmetovalci tudi 3-članska ekipa mladih iz murskosoboške občine. V konkurenci osem najboljših ekip mladih kmetovalcev iz naše reublike so namreč tekmovalci Murske Sobote, ki so zastopali občinsko konferenco zveze socialistične mladine, zasedli tretje mesto. Republiško kviz tekmovanje ,,Mladi in kmetijstvo”, v okviru katerega so mladi odgovarjali na družbenopolitične prakse, je znova pokazalo, da so bodoči kmetovalci iz murskosoboške občine dokaj dobro usposobljeni ža svoj poklic. Še posebej zato, ker zahteva kmetijstvo ne le strokovno, ampak tudi politično podkovanega mladega človeka, kar so predstavniki OK ZSMS Murska Sobota tudi tokrat dokazali. M. J. Naše srečanje RTV Ljubljana pripravlja 26. aprila javno televizijsko oddajo ,,Naše srečanje”, ki ga bodo tokrat posneli, predvajali pa 1. maja zvečer. V tej oddaji bodo spet nastopili slovenski harmonikarji pod vodstvom Janeza Kuharja. Televizija zato vabi vse, ki bi želeli nastopiti na tem srečanju, da se prijavijo na naslov: Televizija Ljubljana, Naše srečanje, Moše Pijadejeva 10, Ljubljana. Vsi prijavljene! bodo prejeli note in navodila po pošti. Zbor harmonikarjev bo 26. aprila ob 18. uri v ulici Moše Pijade pred televizijsko hišo. Vabijo tudi harmonikarje iz Pomurja. TURNIŠČE VESELI VEČER Po daljšem premoru je delo mladih v Turnišču ponovno zaživelo. Predsednik OO ZSMS Jože Kuronja je zbral okrog sebe nekaj mladink in mladincev. Z dobro voljo in nekaj odrekanja so pripravili Veseli večer. Pohvale vredno je, da so v programu sodelovali tudi pionirji iz turniške šole. Razen mladincev in pionirjev je v programu nastopil tudi podmladek folklorne skupine, ki je bil za svoj nastop nagrajen z dolgim aplavzom. Iz vsega lahko sklepamo.da se jev Turnišču nekaj zganilo, zaorane so prve brazde na področju kulturne dejavnosti. Ob tem naj omenimo, da v Turnišču deluje mešani pevski zbor, ki ga že nekaj let uspešno vodi Jože Kocet, zelo aktivne so tudi vaške pevke. Pred leti je v Turnišču delovala amaterska gledališka skupina, zadnjih nekaj let pa vlada na tem področju mrtvilo. Z Veselim večerom je bil storjen simboličen korak, ki bo, vsaj upajmo, pritegnil privržence kulturne dejavnosti in da bodo odrske deske spet služile svojemu namenu, kot pred leti. Franc Vitez — V času, ko se kmetijci v Pomurju otepajo s pomanjkanjem plinskega olja, na katerega v dolgih vrstah v času, ko bi morali s traktorji biti na poljih, čakajo že v ranih nočnih urah, pa se dogaja tudi to, da Agrotehnika zahteva od kmetijskih organizacij, da pismeno potrdijo soglasje, da jim bo Zorka Šabac umetna gnojila dostavljala s tovornjaki pa bodo morali odšteti 1,50 dinarjev po kilogramu. V primeru, da zadruga tega izsiljevanja ne sprejme, bo ostala brez 460 ton že plačanih gnojil. Tovarni gnojil Sabac je namreč več do tega, da kamioni tovarniškega transporta ne stojijo, kot do tega, da bi ublažila pritisk na porabo plinskega olja, ki ga primanjkuje. Kaže pa, da jim ni mar niti to, da bi prispevali k cenejši proizvodnji hrane, saj je prevoz gnojil s tovornjaki več kot trikrat dražji. B. H- REKLI SO Zveze brez zveze ,,Ali so zveze družbenih organizacij in društev v pomurskih občinah dovolj prilagodljive za potrebe članstva?” se je na nedavni seji pomurskega medobčinskega sveta SZDL vprašal predsednik občinske organizacije socialistične zveze iz Gornje Radgone Živko Tuta. ,,Da ni morda kakšna zveza tudi brez zveze,” je šaljivo-resno pripomnil. Nato pa je nadaljeval: ,,Pbsebej na področju športne dejavnosti je še veliko nezdravih pojavov. Pasivnost se pogosto opravičuje z razdrobljenostjo članov. Ce hočemo to premagati, moramo najti ustrezne oblike in metode dela. Ne moremo pripravljati zgolj elitnih plesov in predavanj. Pri kadrovski politiki bi morali tudi v teh okoljih uveljaviti mandate, ne pa, da se nam še dogaja, da prihaja do privatizacije pri vodenju društev in zvez. Finansiranje bi morah sistemsko zasnovati. Glede popularizacije društvenih dejavnosti pa menim, da se društvo najbolj popularizira z aktivnim delom,” je dejal Živko Tuta. MARKOVCI Referendum za asfalt V KS Cepinci, v katero sodita še vasi Markovci in Budinci, so potekali te dni zbori občanov, na katerih občani pregledujejo delo v minulem letu in sprejemajo plan dela za letošnje leto. Glavna točka teh . Zborov občanov pa je razprava o razpisu dodatnega namenskega referenduma za ureditev in asfaltiranje ceste Šalovci—Markovci—Cepinci in ceste Dolen- ci—Markovci ter za postavitev transformatorskih postaj. Po občnih zborih v vseh treh vaseh bo zasedala skupščina KS, ki bo potrdila in sprejela razpis referenduma. Referendum bodo izvedli v začetku maja, in če bo sprejet, bodo dobili posojilo za dobo 5 let. Tako bo moral vsak zaposlen v 5 letih plačevati ! odstotek od OD, kmetje 7 odstotkov od KD, 500 din od motornih vozil, 1000 din pa bo moral prispevati vsak zaposlen v tujini, prispevali pa bodo tudi obrtniki in upokojenci. To bo sicer dodatni samoprispevek, kajti do sedaj plačujejo zaposleni 2 odstotka od OD za lastni samoprispevek za sofinanciranje potreb KS in 1 odstotek za zdravstvo in šolstvo, kmetje plačujejo 1,5 odstotka od KD za sofinanciranje potreb KS, medtem ko za šolstvo in zdravstvo 5 odstotkov od KD. Zdomci plačujejo 600 din letno. Predračunska vrednost ureditve in asfaltiranja omenjenih cestnih odsekov je dve stari milijardi in s tako zbranimi sredstvi naj bi KS prispevala le 25 odstotkov udeležbe. Že letos bodo brigadir!1 MDA ..Goričko 82” urejali 'cesto Šalovci—Cepinci, asfaltirali pa jo bodo prihodnje leto, takrat tudi cesto Delenci—Markovci. Na zboru v Markovcih-so po finančnem poročilu pregledali delo v minulem letu in sprejeli plan dela za letošnje leto. Glede na to, oa sredstva varčujejo za gradnjo ceste, pa jim je v minulem letu uspelo realizirati precej zastavljenih nalog in tudi program dela Je precej bogat. Tako so lansko leto s skupnin11 močmi zgradili eno transformatorsko postajo in dve avtobusni c® kalnici. Do realizacije ni prišlo le ureditvi vaških cest, zaradi zap letov pri izkopavanju jarkov in zat cest tudi ni bilo možno gramoar ti. Temu problemu bodo PosV^'j vso skrb v letošnjem letu. Tud' telefonijo zaenkrat še ne kaže n bolje, saj niti v šalovski n't1 petrovski pošti ni proste hnu STVARI SE BODO UREDILE; KO BODO V šalovcih montira* 40-številčno avtomatsko telefons centralo. V letošnjem letu pa 1,0 . postavili še dve transformator postaji ter se lotili manjših del. so gradnje mostov in mostnih P pustov. DRAGO JAK1C LJUBITELJE IGRE NA SREČO OBVEŠČAMO, DA SMO ODPRLI NOVI LOKAL NA LENDAVSKI ULICI 11 V MURSKI SOBOTI (bivši frizerski salon Donko) Poskusite srečo! Priporoča se LOTERIJA SLOVENIJE • LOTERIJA SLOVENIJE • LOTERIJA SLOVENIJE STRAN 24