Cena 3 Din — i«MI» ob 4. ggrtrgK na Stane mesečne Din »5-—, za iao> aemstvo Din icr— neobvezno. Oglasi po tarifo. Uredništvo i Llubljana, Knatiova ulica »tev. 5/L Telefon St. moj* in «804, ponoči tudi »t- »034. Rokopisi se ne vračajo. UpravniStvo: LJubljana, fre*ernov# ulica it. s*- — Telefon St. »36. loscratnl oddelek; Ljubljana, Preier-iova ulica St. 4. — Telefon St. «49* Podružnici: Maribor, Aleksandrova it. 13 — Celje. Aleksandrova cest* Rafnn pri postnem ček. zavoda: Ljub-lana St 11.843 - Praha čisto 78.180, Wien, Nr. 105.841. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Italiianska ofenziva na Pogodba z Albanijo - airont proti Bruštvn narodov Italija ne priznava Locarna, ampak jekleno moč. - Mussolini meni, da je mir ob Jadranu in na Balkanu zasidran z izbornimi bajoneti! Ljubljana, 25. novembra. Domala natanko eno leto je od onega časa, ko je italijanski diplomatski predstavnik v Tirani podpisal z zastopnikom Albanije znameniti pakt. ki daje Italiji protektorat nad to balkansko državo. Italija je garantirala v njem Albaniji teritorijalno integriteto, hkrati pa je prav tako tudi garantirala obstoj notranjega režima v njej. Tiranski pakt je Italija razglasila na dan 1. decembra; nič nismo dvomili o tem. da se je to zgodilo nalašč na dan našega nacionalnega praznika. S tem }e hotel fašistični Rim še prav posebno naglasiti, da pomeni pogodba izraziti ofenzivni afront proti naši kraljevini, o čemer si je bila sicer vsa Evropa že takoj na jasnem. Danes je pred nami tekst nove pogodbe med Albanijo in Italijo. Ta gre še mnogo preko določb prvega tiranskega pakta; ta določa podrobnosti medsebojne zavezniške in vojaške zveze s tako detajliranostjo, kakor da se že za jutri pričakuje praktična možnost njene aplikacije. Stvarno je s pogodbo uzakonjena obljuba Italije, z vso svojo vojno silo pomagati Albaniji zoper Jugoslavijo. ki prihaja praktično pri tem edino v poštev; seveda se govori formalno o slučaju napada s tretje strani, kar pa je praktično nepotreben pristanek. če se spomnimo že samo na to, da so ob pričetku svetovne vojne vse prizadete države hitele dokazovati, da so bile izzvane in napadene. To se pravi, da imamo odslej računati samo z eno državo, tudi v albanskih zadevah, samo z Italijo. Dejansko je ta značaj obsežen že s prvim tiranskem paktom, ki ga nova pogodba samo določneje in podrobneje formulira. Že takrat smo konstatiraii. da se je s paktom italiianska meja pomaknila na Drim in na Ohridsko jezero in danes se nam ta konstataciia prezen-tira samo še v bolj konkretni obliki. Iz vsega tega in iz okolnosti, v katerih se je sklenil drugi tiranski pakt, sledi, da ie nastal iz prav posebnega namena. Nedvomno imajo prav oni komentarji. ki ga označujejo kot odgovor na francosko-jugoslovensko prijateljsko pogodbo. Fašistični Rim je čutil, da se je s formalnim sklepom pogodbe med Francijo in Jugoslavijo izdatno dvignil renome obeh teh dveh držav na Balkanu in da se je vse to zgodilo na škodo italijanskemu prestižu v področju bližnjega orienta. Zato ie fašistična Italija potrebovala geste, ki naj zabriše ne- Rim, 25. novembra, sg. O sklepu ita-lijansko-albanske pogodbe piše «Teve-re». da najboljši način obrambe evropskega miru ni razširjenje iocarnskega duha, temveč zaključevanje dolgoročnih varnostnih in kljubovalnih zvez. Mir ob Jadranu in v velikem delu Balkana za 20 let ni zasiguran z govoričenjem. o kateerm pri prvem viharju ne ostane drugega kot nehvaležen spomin, temveč z izbornimi bajoneti. Fašistična Italija ie upravičena potrditi svoje prijateljstvo s pogodbami, ki imajo jekleno moč. «Corriere d' Italia^ piše. da Italija ni nikdar napadla svojih sosedov, dočim njeni sosedi na severu in na jugu vedno kažejo aneksi.iske namene. Sedai je stopila italijanska čuječnost na dan. da pove Evropi, da pomeni Albanija vprašanje. za katero ie obvezana vsa sila in ves ugled neke velike države, ki ne dovoli, da bi se pogodbe ki zagotav- ljajo, obstoj prijateljske države kršile z drznimi naklepi. Milan, 25. novembra, o. «Corriere deila Sera» meni, da je bil novi pakt potreben, ker je bila neodvisnost Albanije resno ogrožena po Jugoslaviji. Vlada prepričanje, da bo pogodba pomirjevalno vplivala na nemirni Balkan. «Popolo d'Italia« pa pravi, da se je Italija z novim paktom samo še enkrat obvezala braniti teritorijalno in politično neodvisnost Albanije. «Če Jugosla vija ne namerava kaliti in nima provo-kacijskih in napadalnih načrtov proti Albaniji, lahko to dokaže z dejanji. Nova italiianska pogodba ni naperjena proti drugim državam in če se nihče ne bo datakni! albanskih meja. bo pogodba ostala v arhivih kot dokument dobre miroljubne volje A!banije in Italije. Tedaj ostane definitivno v veljavi načelo, da je Albanija kot svobodna, neodvisna in suverena država nedotakljiva.* Fašistično izzivanje Ewrom Poloficijelen beograjski komentar k albansko-italijanski vojaški pogodbi, — Naša vlada je Albaniji odsvetovala sklep te pogodbe. — Dolga avdijenca zunanjega ministra (»slovensko pogodbo od strani Italije. Očividno oa je. da to ni točno. Predvsem bi Beograd, 25. novembra. L Agencija Avala javlja povodom zaključitve vo-| jaške zveze med Italijo in Albanijo od ; informirane strani naslednjo izjavo: «Jugoslovenska vlada ie bila že pred : nekoliko dnevi obveščena iz Tirane da bo prišlo do sklepa nove politične in vojaške pogodbe med Italijo in Albanijo. Našemu poslaniku v Tirani je bilo naročeno. naj sporoči šefu albanske vlade, da je po našem mnenj« taka pogodba Albaniji popolnoma nepotrebna. i«er ji z nobene strani ne preti kaka nevarnost in če ie nepotrebna, ie samo škodljiva, ker bo Albaniji naložila nepotrebne obveznosti, politično onasne in ekonomsko neprimerne 7.3 njeno gospodarsko moč. Mi smo kot sosedi bili dolžni, da povemo svoje iskreno mnenje. prepuščajoč Albaniji, da kot neodvisna država to stvar sama reši. Značilno ie. da se v paktu nikj"er ne govori o Društvu narodov, niti o določbah pakta Društva narodov, kakor da bi vsega tega ne bilo. Edino mesto, kjer se Društvo narodov omenia. je zaključni stavek, v katerem se določa, da se ta pogodba registrira pri Društvu narodov. Ker je znano razpoloženje ene izmed pogodbenih strank, moramo verjeti, da ni bil ta stavek vnešem iz nekega prozornega re- uspeh njene diplomacije in na Balkanu j Spekta napram Društvu narod temveč zopet restavrira akcijo, da je italijanski vpliv neokrnjen in da lahko računajo Italijanski trabanti slej ko prej s pomoč- nasprotno v želji, da se izpostavi posmehu njegova ustanova. Poskuša se zaključitev te pogodbe pred. stavljati kot neko repliko na francosko-ju- ne le fašistične diplomacije, marveč tudi bajonetov. Preračunan je tedaj efekt v Beogradu in Parizu, seveda pa prav tako tudi v Budimpešti in Sofiji in morda še kje. Italija sicer nima pokazati veliko; saj gre le za najmanjšo balkansko državo, na katere vazalstvo se lahko : Pariz. 25 novembra. Vsi listi prinašajo sklicujejo v Rimu. Ah poglavito je j daljša poročila o sklenitvi zveznega pakta ofenzivni duh. ki ga izpričuje nova po- j med Italijo in Albanijo, godba; še bolj pa preseneča v njej ne- j piše. da nova defenzivna' po-navadno povdarjeni vojaški značaj, ki ; godba med Italijo in Albanijo ne pomeni nas brez maske prestavlja v dobo pred presenečenja, ker utrjuje samo stanje, ki je bila ta replika jako mršava, ako bi se srna tralo, da imata ctoe pogodbi isti značaj, ker je očividno da Albanlb ni nlkaka taka vojaška sila. da bi se pristop Italije mogel zares pokazati kot protiutež franc sko-ju. goslovenski zvezi. Razen tega je gotovo, da se taka zveza ni mosla pripraviti in zaključiti v treh, štirih dneh. temveč da se le že davno delalo r.. rtiej. ko se še ni vedelo za francfisko-ji.*£,oslouenskl pakt. Ona le samo podaljšanje prejšnje politike in kaže, da je bila zakliucitev fran:osko-jugo-slovenskega pakta potreba evropskega miru.« Italijanska poslanik general Bodrero ie danes posetil zuna>njega ministra dr. Ma-rinkoviča, katerega je obvestil, da sta Italija in Albanija ?2. t m. sklenili zavezniško pogodbo Bodrero ie izjavil da ta pogodba nima nobene zveze s poslednj mi mednarodnimi dogodki. Nadalje je izjavil, da je ta zveza dokaz žpIje Rima za ohranitev miru med narodi. Danes ie ime! tudi predsednik vlade Velja Vukičevič daljši sestanek z zunanjim ministrom dr Marinkovičem, ki ie za tem odšel na dvor, kjer je ostal približno dve url v avdijenci. Današnji dan ie bil v diplomatskih krogih nenavadno živahen Zunanjega ministra dr Marinkoviča so tekom dneva posetili skoro vsi diplomatski zastopniki, ki so se predvsem zanimali za stališče naše vlade napram Italiji. 1. 1914. ali še dalje nazaj. Danes so v Evropi običajne garancijske in prijateljske pogodbe, ki streme za obnovitvijo miru in obstoječega stanja, pogodbe v duhu Iocarnskega pakta. Tiranski pakt ni sestavljen niti v tem duhu nrti v tem stilu, marveč nemaskirano in brez ovinkov govori samo v slučaju vojne. Po vojni še nismo črtali teksta pogodbe, v kateri bi se toliko rožljalo z orožjem kakor se v tej. Objektiven motrilec se mora začudeno vprašati, kje ie oni nevarni nemirnež. zoper katerega ie treba mobilizirati toliko vojaškega kravaia. Komentarji fašističnega tiska stvar še izpopolnjujejo z rzzivajoermi napadi na našo kraljevino in na Francijo. Vlitem trenie v Parizu in Londona Francoska in angleška javnost p-esojats novo tiransko cogodbo kot neootrebno demonstracijo ;r novo offfožčnje miru London, 25. novembra s. Angleško jav. nci mnenje ne prikriva svoje bojazni radi sklepa ifaliiansko*albanske pogodbe, ki je smatrajo tukaj v splošnem za povratek k politiki pred Locarnom Politični dopisnik «Dai!y Telegrapha® domneva, da bo skuša« la sedaj Italija spraviti tudi Madžarsko do slične obvezne ,oga bi se imelo to vprašanje rešiti v skupnem klubu. Demokratska stranka zavzema stališče, da je potrebna čim prejšnja izvršitev fuzije obeh demokratskih skupin, dočim bi se vsa ostala vprašanja reševala skupno v klubu. Smatra, da tozadevna pogajanja niso prekinjena in je nasprotno demokratska stranka pokazala najboljšo voljo za njihovo nadaljevanje. O seji Dem-okratske zajednice je bil izdan naslednji službeni komunike: »Na vprašanje poslanca dr. Sevčiča. kako so se končala pogajanja, ki jo iih imeli zastopniki demokratskega poslanskega kluba Kosta Timoti-jevič, dr. Ribar in Mil^n Grol z zastopniki druge demokratske skupine, je poslanec Milan Grol predložil poročilo, po katerem ie stališče demokratske stranke naslednje: obnova edinstva demokratske stranke, enostavno ln popolno, tako kakor se zamišlja v narodu. Edinstvo naj bo brezpogojno brez vsake pogodbe in rezerve z ozirom na današnji poiožaj obeh skupin v vladi in opoziciji, ker se ima to deistvo smatrati kot notranje strankino vprašanje, neodvisno od vseh začasnih situacij.« Prvi se ie oglasil k besedi poslanec dr. >ekula Drljevič. Med njim in črnogorskim ooslancem Škerovičem ie došlo med govorom do ostrega prepira. Dr. Drljevič je očital poslancu Škeroviču, da ie kot direktor gimnazije v Podgorici tiral svoje učence med razboinike, da ie pljačkal narod in požgal več tisoč hiš. Poslanec Drljevič je zahteval preiskavo v Glavniači, ki da je v sramoto vsemu našemu narodu. Spor med dr. Drljevičem in poslancem Škerovičem ie izzval strahovito revolto •ned črnogorskimi poslana, ki so navalili Ta govorniško tribuno in je predsednik ko-Taj. komaj vzpostavil red. Na koncu nadalj-nega govora poslanca dr. Drljeviča je došlo do ponovnega prepira, ki se ie razvil v dejanski pretep. Vmešali so se tudi drugi poslanci, zlasti radičevci in radikali in v zbornici je nastal hrušč in ropot, da ni bilo slišati ničesar in se tudi ni dalo ničesar razločiti. Poslanci so se suvali z rokami in nogami in razni spisi so kar križem frčali po zraku. Ker se nemir ni hotel poleči, je predsednik dr. Petič naposled prekinil seio. Trpelo je kakih 20 minut, da se je posrečilo nekoliko pomiriti duhove in je bilo mogoče sejo nadaljevati. Prvi je govoril zem-liorad. Novica Sairlič nato pa v imenu SDS posl. dr. Grisogono, ki je s svojim sijajnim govorom naredil zek> globok utis. Dr. Grisogono je primerjal Glavnjačo s pariško Basriljo. ki jo je francoski narod moral porušiti, da ie mogel proglasiti načelo enakosti, bratstva in svobode. Za tem je dr. Grisogono opisal kako je pred leti kot minister pravde komaj izsilil, da so mu i>okazali pro store Glavnjače. Slika, ki io je podal je naravnost strašna. Celice so temme, vlažne in popolnoma slične iečam, kakor jih opisuje narodna pesem. To so jame, v katerih z zidov curlja voda in kjer se goji razna golazen. V takih iamah se včasih nahajajo tudi otroci v starosti 10 do 12 let. Dr. Grisogono ie zahteval, na) se ta sramota naše države odpravi in zgTade za policijske are-tirance človeka dostojnejšl prostori. Po dr. Grisogomi ;e govoril minister Velja Popovič, ki je v imenu vlade izjavil, da se vlada sama bavi s sanacijo teh razmer in da zato ne more sprejeti nujnosti resofu-cije, katero zahteva anketa. Pri glasovanju ie večina res odklonila nujnost predloga, nakar je zbornica ob pol 1. prešla na dnevni red. Začela ie debato o trgovinski pogodbi z Nemčijo. V diplomatski loži ie bil navzoč nemški poslanik Olshausen s svojim pomočnikom. Edini govornik je bil poslanec St. Radič, ki je navajal svoie znano stališče, češ da predložena trgovinska pogodba ne ustreza v zadostni 'meri potrebam našega kmetijstva, zaradi česar bi se morala uvesti nova pogajanja z nemško vlado. Po Radičevem govoru ie bila seja zaključena in napovedana prihodnja za jutri dopoldne z istim dnevnim redom. Akcija radikalskih nasprotnikov g. Vukičeviča Beograd, 25. novembra, p. Nocoj so se sestalf k seji radikalski prvaki Nikola Uzu« novič, dr. Ninčič, Miša Trifunovič in drugi nezadovoljneži v radikalskem klubu. Kakor se zatrjuje, so na seji ostro kritizirali po« stopanje g. Velje Vukičeviča, ki doslej ra« rikalnemu klubu ni podal še nobenega po« ročila o političnem položaju ne o postanku sedanje vi-dne koalicije in ne o blejskem paktu, tako d; radikalski klub sploh ni imel prilike sklepati o katerikoli izmed teh stva« ri. Nezadovoljni radikalni prvaki so skle« nili. da bodo pismeno zahtevali sklicanje radikalnega kluba. V zvezi s težavnim po« ložajem v radikalnem klubu so imeli nocoj radikalni ministri sejo, kateri je prisostvo« val tudi predsednik vlade g. Velja Vukiče« vič. V istem času so imeli pri zunanjem ministru dr. Marinkoviču konferenco de* mokratski ministri. Zagrebška deputacija v Beogradu Beograd. 25. novembra, p. Danes je do« spela v Beograd deputacija zagrebškega mestnega zastopstva, lci je pri merodajnih činiteljih posredovala v svrho preprečenja nameravane edukcije nekaterih zagrebških fakultet. Minister prosvete je deputaciji v imenu vlade izjavil, da to vprašanje — ni nujno in da ga bo rešila kasneje posebna komisija. E>eputacija zagrebškega občinske« ga sveta bo jutri ob 5. popoldne sprejeta od kralja v avdijenci. Vlada noče jasnosti o delokrogu oblastnih samouprav Beograd, 25. novembra, p. Danes popol* dne se je vršila seja skupščinskega odbora o predlogu Stjepana Radiča, glede določit« ve delokroga samouprav in ureditve r.jiho« vih financ. Predlog je bil odklonjen % 12 g!it«wi proti 5. Patrijarh Dimitrije odstopi in se umakne v samostan Glasilo pravoslavnega svečeništva objavlja senzacijonalno vest o skorajšnjem odstopu vrhovnega poglavarja pravoslav. cerkve Beograd, 25. novembra i. »Vestsik srp-•ke cerkve«, glasilo pravoslavnega sveče-niškega udrugenla, prinaša v svoji zadnji, danes iziSH številki Sanfič, ki je vzbudil splošno seozaeH® in se glasi: »Njegova Svetost patrijarh Dimitrije ie ob priliki obiska glavnega odbora svečenl-tkega udruženja izlavll resignirano, da se tudi sedaj lahko obnovi cerkveno vprašanje, kakor v čas« mitropolita Mihaila. To tajinstveoo napovedovanje N3. Svetosti na neko cerkvene vprašanje ie mnoge dove-dlo v zmedo ter se le tolmačilo zelo raznovrstno. Celo osebe iz vrhovnih cerkvenih krogov si v začetku niso bile na Jasnem. Kmalu pa se Je začeio šepetati, potem pa vse Jasneje govoriti, da bo naš cerkveni poglavar, ker se čuti utrujenega, podal ostavko in se potem umaknil v Dečane ali na Sveto Goro, da preživi zadnje dneve svolega življenja v postu in molitvi. Na. ravno le. da se Nj Svetost, ki le že v devetem desetletju svojega živlienja, počuti utruleoega in ne več dovolj gibčnega za vodstvo cerkvenih poslov Za težke dni,- v katerih se nahaja naša pravoslavna" cerkev, Je potrebna velika energija, zbranost in pripravljenost vrhovnega poglavarja. Velika modrost Nj. Svetlosti je sklenila, da v naiodločttaelšem tremotku izroči vodstvo cerkve v močnejše in varnejše roke. To kretnjo Je treba spoštovati.« Seja finančnega odbora Vladna večina je odklonila vse opozicijske izboljševalne predloge k i-. Gosarjevim pravilnikom. — Predstavnik nekdanje avtonomistične SLS čuva nepotreben in škodljiv centralizem. Radi zopetnega briskiranja je opozicija zapustila sejo Beograd. 25. novembra, p. Nocoj se je vr-Bla seja finančnega odbora, ki ie nadaljeval razpravo o pnvimfku za organizacijo borz dela ter o dovoljevanju kreditov za delavska stanovanja. Opozicija je v razpravi o posameznih členih stvarno dokazovala nezrelost in površnost tega pravilnika. Večina pa je brez uvsževanja kritike sprejela vse predloge ministra za socijalno politiko. Opozicija je predvsem predlagala Izpremembo onih členov, ki uvajajo popolno centralizacijo novih borz dela, posebno pri imenovanju njihovih funkcijonarjev, pri sestavi upravnih odborov in pri določanju honorarjev posameznim članom borz dela tsr centralnemu odboru, ker bodo ti honorarji po nepotrebnem požrli ogromne vsote. Minister za socijalno politiko dr. Gosar je odklonil tudi vse predloge opozicije o poenostavljenju poslovanja borz dela, za katere določa pravilnik kar šest Instanc (Sef borze dela, ravnateljstvo, upravni odbor, centralni odbor, ministrski svet in državni svet). Odklonil Je tudi predlog opozicije, da so sklepi uprav nega in centralnega odbora pravomočni le tedaj, ako se strinja z njimi predsednik, ki je po pravilniku uradnik velikega županstva. Do ostrega konflikta ie prišlo tudi pri H. 18. in 19. pravilnika. Pod pritiskom opozicije je minister dr. Gosar pristal na ublažen je pogojev za denarno podporo v toliko, da zadostuje štirimesečno obvezno zavarovanje, da dobi delavec pravico do podpore v času brezposelnosti in razen tega pravico do 3 dinarjev dnevne podpore tudi za ženo. Minister dr. Gosar je odklonil predlog, naj se točno navede vsota podpore, do katere ima brezposelni delavec pravico. Dr. Gosar-jev pravilnik namreč določa v 51. 19. denarno podporo za brezposelnega delavca v znesku do 10 Din na dan. za otroke in ženo pa po S Din v skupni vsoti največ 15 Din na dan. Po tej stilizaciii je šefom borz dela prepuščeno popolnoma na svobodno voljo, ds izplačujejo delavcem podpore kakršne hočejo. ker v pravilniku ni ugotovljen noben minimum, pač pa samo maksimum podpore. Delavci bodo popolnoma odvisni od šefov borz dela in bodo morali vrb tega za dosego podpore v slučaju brezposelnosti vlagati overovljene pismene prošnje, za katere se zahtevajo posebni dokazi, ki jih delavec normalno tako hitro ne bo mogel zbrati. Pri glasovanju je predsednik finančnega odbora izjavil, da je predlog vlade sprejet, dasi je opozicija protestirala,-da vlsda nima večine in da je vladni predlog propadel V resnici je bila opozicija v večini, ker so nekateri vladni poslanci predčasno zapustili sejo. Predsednik finančnega odbora pa ni hotel na zahtevo opozicije ugotoviti razmerja glasov. Stepan Radič je zato v imenu kmetsko - demokratske koalicije izjavil, da ne more več sodelovati v razpravi, ker vladna večina ne posluša argumentov opozicije in ne prihaja niti k glasovanju, predsednik odbora pa proglaša vladne predloge za sprejete, dasi niso dobili večine Nato so člani kmetsko • demokratske koalicije zapustili sejo. Vladna večina je sprejela nadaljne člene pravilnika brez vsake razprave ter končno odobrila pravilnik v celoti. Prizadevni e za nacionalno kon- Težavna pogajanja vlade z opozicijskimi stranicami. — Seja ministrskega sveta. — Začetek pogrebnih svečanosti Bukarešta, 25. novembra, g. Pogajanja za sestav® nove vlade se nadaljujejo. Vintila Bratianu je imel dopoldne dolg razgovor z vodjo n a ro dno-km ečk e stranke Manium. Bratianu je predlagal tudi proi. Jorzi. naj vstopi v vlado, ki se bo sestavila. Pogajanja so zadela na velike težave in se zelo počasi nadalju-Jo. Vintila Bratianu sam je glede svojih pogajanj za sestavo nove vlade zelo optimističen. Bukarešta, 25. novembra p. Danes popoldne se je vršila seja ministrskega sveta pod predsedstvom novega ministrskega predsednika Vftittls Bratiana; na sej! se Je določil program svečanosri ob pogrebu pokojnega ministrskega predsednika. Predsednik Vintila Bratiana je poročal tndi o pogajanflh z načelniki opozicije za formiranje nacionalnega kabineta. Po seji ministrskega sveta Je predsednik vlade izjavi' novinarjem, d3 potekajo pogajanja za osnovanje nadjonalnega kabineta povoljno. Predvsem se pripisuje važnost sestankom ministrskega 'predsednika s profesorjem Jorgo. Truplo pokojnega ministrskega predsednika so danes dopoldne prepeljali v svečanem sprevodu iz njegove hiše v veliko dvorano Atenea. V sprevodu so šli člani pokojnikove rodbine, člani vlade, zastopniki raznih oblasti, ves diplomatski zbor itd. Opoldne ie bil dovolien občinstvu dostop k mrtvaškemu odru, h kateremu prihajajo velike množice. Pariz, 25. novembra s. Kakor poroča »Matin« iz Bukarešte, so razgovori med Ventalo Bratianom in voditeljem Narodne kmečke stranke Manium potekli za emkrat brezuspešno, ker zahteva Maniu razpis novih svobodnih volitev. Pred obnovitvijo angleško-ruskih odnošaiev Rykov akceptira angleško tezo, da mora biti vmešavanje v notranje zadeve izključeno! nacijonale, kakor ne more Rykov odgovarjati za delovanje tretje internacijonale ali ruskih strokovnih organizacij. Ker je dala Barko r, 25. novembra, g. Na 10. ukrajinskem strankinem zborovanju je odgovoril Kykov na Baldvrfnov govor glede obnovitve odnošajev med Anglijo ln Rusijo. Rykov je ugovarjal Baldwinovi trditvi, da je Rusija kriva" preloma odnošajev, in izjavil, da mora krivdo nositi angleška vlada sama. Sovjetska vlada nikakor ne ugovarja vzpostavitvi diplomatskih odnošajev, toda le pod pogojem, da morata obe stranki smatrati za načelo, da se v notranje zadeve drugega ne smeta vmešavati. Baldtrin in Nlacdo-nald ravno tako nista kriva delovanja kapitalističnih sindikatov amsterdamske inter- za prelom odnošajev z Rusijo pobudo angleška vlada, mora dati tudi ona inicijativo za njih obnovitev. Rvkov je nadalje priznal, da boj z opozicijo škoduje mednarodnemu položaju sovjetske unije in uničuje nien prestiž. Da bo boj proti, opoziciji še uspešnejši, je stranka spre menila pogoje za vstop v komunistično stranko, tako, da se je v zadnjih dnevih priglasilo 50.000 novih članov. Značilno glasovanje v SDodnii zbornici London, 25. novembra, s. Spodnja zbor« mca je včeraj popoldne odklonila neraup> nico delavske stranke t 316 : 105 glasovom tn sprejela obenem zaupnico vladi s 288 : 66 glasovom. Potemtakem ni od 615 poslan« cev glasovala niti polovica za zaupnico V vladnih krogih računajo sedaj očMdno s skorajšnjimi novimi volitvami. Vlada je t» delala zakonski ossKitek. H bo razgrni ieo, rito voBino pravico na vse ženske do 21. leta ter ga bo predložila spodnji zbornici v čimprejSo reSHev. Novi iatum bo zvSal Število ženskih volilnih upravičencev rt tri taflijooe. Tatvina rfrolomatskih listin Budibešta, 25. novembra, g. Polkovnik Jonnard ki je bil tmeno^sn za vots^cef« rtašeja aa francoskem po«l«t»iJrvu v Budim« pešti, je bil bi pori v Budimpešto na progi Pariz*S9ST+>r6dce rtraden. Ko Je za nekaj minut r«P'«stH svoj sedež, je neznani vfc* mileč vlom S v korčeg In mu ukrsdel v*e diplomatske listine. Potnike so ns nasled« nji postaji preiskali, vendar pa ukradenih Catrn niso naSB. Nepotrjena senzacija Budimpešta, 25. novembra, (be.) V zbor« niči je zbudila veliko senzacijo izjava pod« p-edsednfka Huszarjt, da je bil romunski kralj Kari mereča oktobra leta 1914. umor« jen z zastrupljeno kavo. Njegova vdova Carmen Silva je baje to potrdil« v pismu ns pokojnegi cesarja Franca Jožefa. Foraz generala Snnčuan-fanga Šanghaj, 25. novembra, s. Po poroSKh voisSkega sveta v Nankingu. je nacfjons« Hsriftns armsda porazila general« Suninan« f«r$a v ve-Simi bitki. Izgube. erm«de pene« rak Stmču«) f trga znašajo nad 30.000 mrt» vih in ranjenih. Odgoditev nemškega parlamenta Berttn. "5. nmembra (be.) ;DriS»vni zbor je odvoden do četrtka, da se omogoči .do* končan«; zakonskega načrta glede uradni« Ških plač. Centrom 'm socijalisti, so vložili interpelacijo, v k«teri zahte- ' >, da vlada poseže v mezdni boi tobačnih delavcev. Vojnr ali mir na Balkana? Spbai ^^ AtanazfiiŠH rov.kr. bolgarski minister • ' c ; zunanja zadev. Tri ..vojne, ki jih je Bolgarija prebila gaporedoma v teku enega desetletja, so potisnile državo v zunanjepolitično situacijo. ki je b3a podobna popolni izolaciji Spričo takega položaja se ne morejo že v nekaj letih ustvariti raamere, v katerih bi-se dala pozabiti mračna preteklost Prav tako pa se ume same ob sebi, da se moramo pri politiki, ki naj -nas reši iz izolacije, skrbno varovati, da ne premaknemo političnega ravnotežja. Bolgarija ne sme danes iskati zaščite svojih interesov v enostranski zunanjepolitični orijentaciji in mi ne maramo prevzeti obveznosti, ki bi nas utegnile spraviti navzkriž s to ali ono mednarodno skupino. Tako so tedaj li' ftije naše zunanje politike začrtane docela jasno: Mi hočemo mir in prijateljstvo. ker nam je tega treba za našo notranjo konsolidacijo. In tudi ne želimo. da bi bilo naše razmerje nasproti posameznim silam bolj ali manj presrč-no in da bi bili s to skupino večji prijatelji nego z ono. Umljivo pa je seveda, da so nekatera vprašanja bližja našemu srcu, ker se nas tako rekoč vsak dan ali vsako uro dotikajo fiir da v zgodovinskem procesu naše zunanje politike nastaja sam po sebi nekak vrstni red. ld odreja, kdaj je časovno potrebna ta ali ona naša akcija. Gospodarski položaj naše države nas je bil napotil v Ženevo. Krenili smo tja, da na ta način znova pokažemo svojo voljo do sodelovanja pri velikem delu mednarodnega sporazuma In sprave; To pa. kar smo dosihmal dosegli v Ženevi, utegne biti zgolj začetek. Veliko še bo treba storiti In nemara se prav v tem najjasneje kaže ozka zveza med razvojem naše zunanje politike in naše notranje obnovitve. V Ženevi smo tudi obnovili vezi s sosednimi državami. V okvirju visoke svetovne politike se je še vedno našel prostor (n čas-za posebna vprašanja, ki zanimajo Balkan. Tudi v tem pogledu ti ničesar ne želimo bolj hrepeneče od povratka razmer, ki so mogoče, ne da bi se motila naša notranja konsolidacija. Tega pa. kajpak, ne moremo doseči kar čez noč. Vzlic temu se je že marsikaj izboljšalo. marsikatera napetost se je že ublažila, čeprav še ni dolgo, ko se je zdela neznosna. To ugotovitev pa moram nekoliko omejiti: Popravili so se medsebojni - odnosi balkanskih vlad, niso pa se izboljšali, vsaj v toliki meri ne, odnosi med samimi balkanskimi narodi. To pa bomo psihološko dokaj lahko doumeli, saj je prav v teh odnosih pot Lz preteklosti v lepšo bodočnost daljša in združena s številnejšimi in težavnej-šimi ovirami. Zaradi tega pa bi bilo napak, če bi dajali prevelik pomen dogodkom, ki so se v poslednjem času odigrali na makedonskem obmejnem ozemlju. V Sofiji in v Beogradu obstoji poštena volja, da se postavijo odnosi med obema državama na podlago, ki bo bolj prožeta z medsebojnim zaupanjem. To pa se ne da izvršiti po nekem načrtu, čigar podrobnosti bi se bile kjerkoli v najprej določile, marveč le s spoznanjem, da je to končni cilj,' ki je brezpogojno potreben. Prav v poslednjem času se je pokazaio. da se most lažje gradi, če se dela z obeh bregov. Naj na tem mestu ugotovim to-4e: Jugoslovenska vlada nam p«, svojem poslaniku v Sofiji ni poslala z rokom omenjene note ali celo ultimatu-ma zaradi obžalovanja vrednih dogodr kov y Štinu in Klesuri. ni nam stavila nikakih zahtev, celo s prekinjenjem diplomatskih odnosov med Jugoslavijo in Bolgarijo nam ni zagrozila. Vse vesti, ki so se o tem širile v javnosti, so bile od kraja do konca neresnične. Beograjska vlada se zaveda, da Bolgarija ni kriva dogodkov v Makedoniji, ondi pa, kjer ni odgovornosti, tudi ne more biti kazni. Vzlic temu pa smo se v prijateljski obliki-zanimali za zadevo in proučevali, kako bi se taki dogodki dali odvrniti, -s kakšnimi sredstvi naj bi se nastopilo, da bi se preprečili ali vsaj otežkočilL Pri teh skupnih premotri-vanjih je šlo predvsem za to, da se kar najbolj pospeši likvidacija dogodka in da se ljudstvo čim preje pomiri. V Beogradu in pri nas so se izdali za obmejno ozemlje nekateri administrativni ukrepi ki so v resnici dosegli to. kar se je v danih razmerah in času dalo doseči Ponavljam pa: Preverjen sem. da makedonski dogodki niso mogli skaliti odnosov med jugoslovensko in bolgarsko vlado in da so bila obojestranska prizadevanja uspešna. Danes ni več mogoče dobro razpravljati o balkanskih vprašanjih, če ne povemo nekaj tehtnih besed o neki balkanski zadevi ki se o nji često čuje v zapadni Evropi. Govori se o obnovitvi balkanske zveze — oblika je postranskega pomena — in o možnosti tako zvanega balkanskega Locarna ki naj bi v še večji meri zasigural miT na Balkanu, kakor ga lahko zagotove dosedanje pogodbe. V tisku se je tudi že razpravljalo o možnosti da bi se bili Bolgarija tn Grčija pridružili Mali an-tanti. da b) se tudi po tem ovinku zasigural sedanji status quo. Jaz bi svoje mnenje o vsem tem strnil v nastopne misli: Vsi taki načrti so za sedaj še prezgodnji V tem trenutku ni moči odgovoriti niti na vprašanje, ali kateri izmed teh političnih načrtov sploh pride v po-' štev za Bolgarijo. Predvsem se ni nobena stran tozadevno obrnila do nas in torej tiidi ni povoda da bi na ta vprašanja odgovarjali. Mi nočemo imeti zvezanih rok. ker vidimo potrebno notranjepolitično konsolidacijo v popolni zunanjepolitični nezavisnosti Bolgarija, Mi hočemo — ne glede na to, kaj je komu ljubo in kaj ne - hoditi pota. Id vodijo h gospodarskemu tn narodnemu napredku bolgarskega ljudstva. To je" naš program ln na njem bomo vztrajal. Copyright Anglo*American N. & ---i- ".- . Protestna stavka kinematografov Beograd, 25. novembra I. Danes se je vršila seja zveze -lastnikov kinematografov v naši držaVtoSejtso se udeležili delegati skoro vseh* naših mest. Soglasno ie bilo sklenjeno, da se v pondeljek zapro za en dan vse klnematogralske dvorane. Zveča hoče na ta način protestirati proti vladi, ki doslej še ni odgovorila na zahtevo lastnikov kinematografov, naj se vsaj nekoliko znižajo mnogoštevilne takse na kinovstop-nice. Ce jim država tudi po tem protestu ne bo šla na roke, bodo laštttSki prisiljeni, da zapro svoja podjetja. Na kongresu, ld se ie vršil pred več meseci, ie zveza potom statističnih podatkov dokazala, da je delovanje bioskopov v sedanjih okotnostih nemogoče. Od brutto-dohodkov kinematografov dobiva država 20%, občina 12%, 1% na odpade na kontrolno takso. Skupno se torej samo na taksah plačuje 33%. (V Sloveniji pa še mnogo več, v LJubljani nad 40% 1 Op. ured.) • « Koliko imamo živine Beograd, 25. novembra, p. Po ugotovitvi driavnega^statističnega urada je v naši dw Mvi (številke v oklepajih predstavljajo sta« nje v Sloveniji): govedi 4,960.397 (479.106), brvolof 51:«3f:(16), konj 1,060.300 (56.647), mezgov 18.108(240), oslov 84.207 (302), pra« fcčev 3373041 (303.917), ovc 7.011.204 (751427). koz. 1J51759 (23.690), perutnine 15,075:222 (1.056:782), čebdnih. panjev 534 tisoč 446-(50 v tri oranže® Izven. Pondeliek, 28.: Zaprto. Torek. 29.: Zaprto (generalka). Sreda. 30.: »Miloševa svatba«. Slavnostna predstava na predvečer narodnega praz« nika. Premijerski abonma. Mariborsko gledališče Sobota, 36.: lEvaa. C. Kuponi. Nedelja. 27.: ob 15.: aCardaška kneginja*. Znižane cene. Ob 20.: , drama pa ima ob 8 zvečer zabavno in napeto Wildovo igro , katero si lahko ogledajo tudi okoličani. Za to predstavo veljajo znižane cene. Zvečer bo premijera Roka pravice« pripra-lja g. Vaki Bratina Alojza Remca tragedP »Magda«. Je to tragedi;a ubogega dekleta. V igri, v kateri je 12 scen, nastopajo samo tri osebe. G. Pfeifer nastopi v sedmih vlogah. Delo, ki je zelo interesantno obeta velik uspeh. Visokošolci! Svet slušateljev ljubljanske univerze je skleni! končati tridnevno stavko v znak protesta proti ukinitvi medicinske in tehniške fakultete danes v soboto 26- t. m. ob 17. uri s slovesno skupščino siuš&teljev ljubljanske univerze v zbornični dvorani Po skupščini se vsi korporativno udeležimo predavanja dr. M:!ana Vidmarja v «Unionu». Svet slušateljev ljubljanske univerze. Predavaj* dr. M.'Vidmarja Kakor smo že javili, ima univ. profesor Milan Vidmar danes v soboto ob 18. (6.) uri zvečer v veliki dvorani hotela « Union* iavno predavanje o predmetu. «Tehnična fakulteta ljubljanske univerze.» Za to prireditev, ki io je pripravila Inženjerska zbornica, se naša javnost izredno zanima. Gospod Vidmar je že pri drugi priliki tako odločno nastopil proti okrni h.'i slovenske univerze. da je vzbudi! občo pozornost. Pred v velefilmu OSLOM Pri vseh predstavah pomnoženi orkester, ruske balalajke in ruski pevski zbor! Danes ob X 5., Vi 7., % 8. in % 10. Predprodaja vstopnic od 10. do 12. in od 3. ure dalje. — Vsled ogromnih stroškov smo bili primorani cene zvišati za 1 Din. 0 straloih razmerah v beo^rajsk* glavnjači Ze dolgo se širijo vesti o strašnih razmerah v zloglasni glavnjači, kjer ima beograjska policija svoje zapore. V naslednjem priobčujemo članek. ki nam ga je poslal beograjski odvetnik dr. Radoje Vukčevič v imenu obitelji političnih aretirancev. Slično poročilo je bilo predloženo vsem klubom poslancev Narodne skupščine. V našem tisku in na sodnih razpravah se često čujejo pritožbe, da policijski organi v beograjski upravi mesta, v sloviti «g!avnjači», pretepajo politične aretirance. Na razpravi ki se je dne 31. oktobra vršila v Beogradu, sta Vi-lim Horvay in Peter Stokič, obtožena po zakonu o zaščiti javne varnosti, za trjevala da so ju najvišji organi oddelka beograjske splošne policije na naj-grozovitejši način pretepali. Omenjeni gospodje teh trditev doslej nisc, deman-tiraii. Rade Vujovič, ki se sedaj nahaja v preiskavi v upravi mesta, je izjavil napram članom svoje obitelii. da so ga v zaporu strahovito pretepli. Glede dr. Labuda Kusovca so organi uprave mesta trdili v novinah. da so njegove rane na telesu povzročile injekcije proti neki venerični bolezni, a dr. Kusovec je poslal svojo kri na pregled in je najkompetentnejša zdravniška instanca v Beogradu ugotovila, da je njegova kri popolnoma zdrava; sve-dočba o tem je bila publicirana kot de-manti policijskih trditev. Glede dijaka Vlajka Nikoliča, ki so ga mnogi znani politiki videli pretepenega je uprava mesta trdila, da so ga bržčas pretepli ostali jetniki, kar je težko verjeti, tem manj ker se ljudje v nesreči prej spri-iateljujejo. kakor oretepajo. Od 11. do 25. oktobra je bilo aretiranih 25 intelektualcev in delavcev, ki jih uprava mesta obtožuje po zakonu o zaščiti javne varnosti. Njihove obitelji še doslej niso dobile dovoljenja, da bi jih posetile. A po pripovedovanju nekaterih oseb in sodeč po krvavem perilu, ki ga jetniki pošiljajo iz !a \Veinert in Dragan Pavlovič. Neki boljše-viški agent, ki se jima je bil predstavil kot Peter Kovačevič. ju ie pregovoril, naj gresta ž njim v Rusijo, kjer bosta lahko na račun sovjetske vlade končala svoje šiudi-je. Potne stroške in vse ostalo jima preskrbe! Kovačevič. Na svoiem potu v Moskvo sta bila prijazno sprejeta na Dunaju in v Berlinu od tamkajšnjega sovjetskega poslaništva. Ko pa s»a dospela v Kiel. ima ie sovjetski zastopnik izjavil, da ne gresta v Rusijo študirat, marveč se vrneta v Beograd, kjer bosta tajna komunist'čn a a centa. V Moskvo pojdeta samo po irrsfrakcije, po katerih bosta v Beogradu uravnala svoje delovanje. V to svrho jima je pomita! 2000 dolarjev. Dijaka sta ponudbo odklonila ter se vrnila v Berlin, kjer sta pri našem poslaništvu dobib porrebna sredstva za pot v BeogTad. NOGAVICE ......... od Din 8.—. pletenine, rokavice, kravate, bhize itd. nudi F. & AL ROZMAN. Židovska ulica 7 _ po reklamnih cenah. ♦ Ljubljanski sejem za kožuhovino se bo vršil 23. januarja v prostorih Ljubljanskega velesejma sporazumno z velesejmsko upravo in Lovsko zadrugo. Opozarjamo lovce, da se kože najbolje prodajo na tem sejmu. Lovska zadruga ima direktne zveze z domačimi in tujimi odjemalci, ki plačujejo za blago svetovne cene. Cela- prireditev Je zasnovana širokopotesao to bo sejem na podlagi pridobljenih'Izkušenj letos še bolje uspel Seveda Pa mora WU ibrstaegB mnogo blaga, ker samo tako je mogoče povabit' na nakup inozemce, ker se im sicer potovanje ne izplača. Zato ie dolžnost vsakega zavedoaga lovca, da pošlje kože na naslov »Dhrla kota«. velesejem. LinbHaaa. Sa»»e v slogi ia medsebojni podpori Je moč to tegied na uspeh. Pri tej priliki opozarjamo lovce, da dobro in pravilno »wie kote. škoda W bilo, če bi se zaradi nepazljivega ravnanja skvarile, ker be blago zaradi zgodal naato-pivše zime sicer prav dobro Ne sušite kol na peči, ampak ar zraka! Kolo se mora dobro očistiti in napeti. Dobro posušena koža )e vredna že enkrat tolike kakor slab« po-criena Uta kafcovaoti- VaaM*. ki -* ♦ Aretacija sarajev skega knjigotržca. V Sarajevu je veliko senzacijo vzbudila vest, da je bil prošli torek v Šidu aretiran knji-gotržec Tcša Gjurgjevič, ker si je baje na goljufiv način od sarajevskega trgovca Po-zoviča izposodi! večjo svoto denarja. ♦ Zagoneten samomor. Z ozirom na vesti zagrebških listov, ki jih je udi »Jutro« v včerajšnji številki omenilo, objavlja Centralna uprava »Saveza privatnih namješte-uika«, da dctična vest ne odgovarja resnici, ker je uprava »Saveza« prejela iz Velikega Bečkereka brzojavno obvestilo, da je Josip Plankar živ in zdrav in da torej ne more biti govora o kakem samomoru Vest Je sko raj gotovo zlobno plasiral nekdo, komur Plankarjevo bivanje v Beckerekn ni bilo po godu. ♦ Tri leta ječe zaradi razžaljenja veličanstva. Pred okrožnim sodiščem v Sarajevu se J? predvčerajšnjim vršila obravnava proti lastniku hotela »Vrbas«, Ste-panu Ivoši, ki je v Vareša na zborovanju Hrvatske republikanske seljačke stranke izrekel besede, ki so tvorile razžalitev veličanstva. Sodišče ga ie obsodilo na tri leta težke ječe. Gojzerie, smuške 6evlje to druge športne speciialne čevlje izdeluje brezkonkureo&ie v -izvršitvi to ceni J. BRAJER. Breg štev. 1. * Kogar bi zanimalo čltanie Ilustriranih angleških oovin iz Združenih držav naj piše po možoosn v angleščini pismo ali dopisnico aa naslov: Jože Zelene, Vrhnika, Id mu poŠte liste brezplačno. 1728 * Pri BtrnjcRoatl, razdražtfivostl tesnobi v trta. pomaBfliaaiu spanja težavah srca, pri tiskan M prsi poživita prirodna gree-«ca »Franz-Josef« ootok krvi v spodnjem deh> telesa prav aspetao in s tem miri valovanje krvi. Profesorji za bolezni prebavil tcjavtfele. da se voda »rrasr-Josrf« pri pojavih. Izvirajoči* te samozastrirpljeroa želodčnega črevesa obnaša kot taborno čistila. *■ VejO«, izbira volnenih Jopic, puloverjev vsakovrstnih bluz, perila, kravat, vezenin bi nogavic, rokavic ter zimslega perila priporoča po Izredno nizkih conah Ignacij' Žargl, LJubljana, Sv. Petra cesta. 207 * Opozarjamo na današnS oglas tvrdke A. Lampret. 277 » Obleke kemično Cisti ta piisira tovarna JOS. REICH. Iz Ljubljane i— Na slavnostnem koncertu dne L decembra v »Unlonn« bodo letos sodelovali: Operni orkester Narodnega gledališča v LJubljani; Šancinov komorni trio lz Zagreba (g. Sandn-Marsičeva-Matz); sopramstfea gdč Vera Majdičeva; glasbeno društvo »Lfubi&na«; pevsko društvo »Ljubljanski Zvon.*hrpror. kons. g. Janko Ravnik. Orkester bo dirigiral kapelnik g. A Balatka* Ljt&ljano« vodi g. dr. A. Dolinar, »Ljubljanski Zvon« pa pevovodja g. Zorko Prelo-vec. Na programu so sledeče skladbe: Novakova »Slovaška suita« v petih stavkih, skladba za veliki orkester; Beethovnov trio OP -11. št 4. v B-duru. zbor dr. Doli-narja-»Mavrica« in dr. Kimovca »Naročilo«, solospeva s spremljevanjem klavirja »Večer soparen bo« (Skerjanc) in »Rib'ce po vodi plavajo« ter novi kompoziciji »Preizkušena zvestoba« (Adamič) tn »Lenka« Pav čič), Solospeva bo izvajala sopranistka gdč. Vera Maidičeva, »Preizkušeno zvestobo« in »Lenko« pa bo pel »Ljubljanski Zvon« pod pevovodjo g. Prelovcem. Opozarjamo, da se dobe, vstopnice za koncert že sedaj v Matični knjigarni, na dan 1. decembra -zvečer pa pri koncertni blagajni. u— Predavanje v »Soči«. Danes, v soboto 26. t. m. predava v Ljubljanskem dvoru prvič v društvu »Soča« g. prof. dr. E. Tutk, ki si je testiral za temo: »Pokret jugoslovenskih dobrovolicev v svetovni vojni«, samo zato. ker trdijo naši sosedje po svoiih listih, da so se prečanski Jugosloveni borili v sovražnem taboru proti antanti. Po predavanju sledi prosta zabava s petjem (kvar tet). Začetek ob pol 9. zvečer. Vstop prost. K mnogobrojni udeležbi vab! »Sočane« in-prijatelje: — Odbor. u— Še. ena beseda proiesijoaistov. V zadnjem "času padalo budi očitki po plečih profesionistov v delavnicah in kurilfljcah državne železnice. Gospodje, ki so prišli šele čez Par dni k sapi. sprašujejo in poizvedujejo za tistim, ki se je predrzni! nastopiti .proti svojevoljni ukinitvi osemurnl-fca po nekaterih malih gospodih. Pridružili so se j:m tudi razni kričači. na žalost iž naših vrst. So to večinoma le z jezikom delazmožni, z dejanji pa ne. Da ne bo slepomišenja, konštatiramo, da do sedaj noben odlok ali kaka dru£!a naredba ni ukinila določitve delovnega časa z okrožnico št 327, akt št. 8334-1 iz leta 1920. Da Imamo soboto popoldne prosto, ie dogovor med direkcijo in uslužbenci. Moramo pa zato vsak dan delovni čas nekaj podaljšati, tako da znaša delovni teden predpisanih 48 ur. Po vsem kulturnem svetu pa so nedelje in prazniki dela prosti dnevi, le nekaterim našim pnhiim glavam je prišlo na um, da je treba državnim uslužbencem odvzeti te stare pravice. Dolžnost naša pa je, da se branimo. OBLAČILA tvrdke X Hatek LJUBI JANA. 4!eksandrova 12 so najboljša in naicenejša. u— Dobrodelni koncert. Ker namerava društvo Skrb za mladi io v Ljub!jani zgraditi v Aleksandrovem Dečji dom, priredi to društvo v soboto, dne 3. decenrbra v prid zgradbi na Taboru koncert. Koncert izvajajo Akademski pevski zbor, solisti ter orkester Sokola I. Vse Ljubljančane, ki pc-seča.io Aleksandrovo, prijatelje našega društva in mladine, vabimo na ta koncert. Po koncertn.se vrš; prosta zabava. Vstopnice po Din 20, 15, 10, sto.všča 5 Din se dobe od pondeljka naprej v predprodaji v trgovini, g. Albin Turka, Prešernova nlica 4«. Odbor najvljudneje vabi na to dobrodelno prireditev. — Odbor. 1739 b— Svet slušateljev Uubli. univerze sklicuje za danes, 26. t. m. ob treh popoKne se-iStanek vseh predavateljev, ki so določeni, za nedeljska zborovanj. Sestanek bo -v svetovi sobi na univerzi. n— Preporodašl. Danes 26. t. m. ob po! 18 bo predavanje v areni Narodnega doma o temi. ..Kapitalistični in socialistični go-. spndarski red«. Vabimo k polnoštevilnl udeležbi — Odbor. BUČNO OLJE se dobi zopet pri FRANC PAVLIN, GRADIŠČE.___ u— Ruski Odbor v Ljubljani sporoča, da vrši v nedeljo 27. t. m" v pravoslavni cerkvi po ma3 blagodarstverri moleben povodom' 80-fetnfce Imperatorlce Marije Feodorovne. n— Ljubljanski Sokol je ravnokar prejel od svetega Miklavža obvestilo, da pride letos v pondeljek 5. decembra s posebno sijajnim spremstvom v Narodrv dom. Podrobnosti se objavijo prihodnji teden. 1737 u— Mestna središče »Trezne mladine« v LjuMJani ražnania, da se vrši danes, v soboto 26.' t', m. ob 18. v Akad. kolegiju običajno predavanje, čigar udeležba le za vse članstvo obvezna. Seja Mestnega odbora' vrši "trčetrt ure prej. — Tajnik I. u— Predavanje prosvetnega odseka Delavske zbornice v Ljubljani se bodo zopet redno vrgla od 12. decembra dalie. V pon-deček 28 t. m. bodo namreč v dvorani OUZD 5e vedno izpiti uradništva: drugI pemdeljek. 5. decembra Pa bo Miklavžev večer. Interesenti naj oproste to preložitev: predava nT- o— zadnji dnevi Pompejev. Danes ob 14.30 prične predvaiatl ZKD v prostorih kina Matice dro0 del In konec tega zanimivega zgoffirvlnslrega veleflhna. Scene v tem dehi "še prekašajo po Izredni lepoti vse sflfte prvega deta. Gfgsntskl bo) z levi v artfel; I^ruh Vezuva ter propast Pompejev to ceHh pokrajin, vsi ti prizori ostanejo vsako«wr neizbrisno v spominu. Opozar- jamo cenj. obSastvo na ta spored s pripombo, da si vstopnice pravočasno preskr» bi. Flta se ponavlja Je v nedeljo ob 11. dopoldne (le ena predstava) to v pondeljeSc ob 14J0. o^- Policijske vesti. Od četrtka na petek so biU prijavljeni policiji nasledrsi primeri: 1 tatvina, 2 prestopka kaljenja nočnega miru, 1 poškodba tuje lastnine, 1 reiesna poškodba, 2 prestopka obrtnega reda ter 5 prestopkov cestnega policijskega reda. Are-dranih je bilo 18 oseb in sicer: 14 beračev ter 4 viačugarice. n— Hud Ižanec. Včeraj dopoldne je prišel v neko gostilno na Dunajski cesti kora.i-žen Ižanec. Prikorakal je ravno s sodišča, kfer so ga po njegovem mnenju »razžaliH«. V gostilni-pa je kakor nalašč naletel na soseda, ki je triumiiral pri razpravi. Tedaj je pričel razžaJjenec pihati kakor gad. Hitel je prazniti kozarec za kozarcem in ko se je pijače do dobra navlekel, je pokazal ko-rajžo. Napravi! je v gostilni tak kraval, da je moral priti po njega stražnik, ki ga je slednjič spravi! k počitku na »prične«. u— Petek je dan beračev v dobrem pa tudi v slabem smislu. V petek se razlezejo po mestnih ulicah, videti iih je povsod na ulici ter v trgovinah, gostilnah in celo v kontoarjih. Naberejo doka' darov Križ r# je, kadar mora prosjak mimo stražnika. Najnovejše odredbe zoper beračenje so strahovito ostre. Le prehitro opazi bera^ čsieče oko javne varnosti m nakrat je prosjak spravljen na policiji. Včerajšnji petek je policija zopet aretirala 14 beračev, med njimi nekaj Ljubljančanov pa tudi taki, ki še niso poznali najnovejših odredb ter so pri-šlr od daleč z dežele. u— Neznan utopljenec. Iz Ljubljanice so potegnili predsnočnjim truplo neznanega moškega utopljenca. Truplo, ki je bilo popolnoma golo ie moralo ležati v vodi že nekaj dni. Na mTtvecu r.i bilo opaziti nikakih znakov nasilstva. Zato je naibolj verjetno. da gre za samomor. Orožnlštvo le uvedlo preiskavo ter skuša dognati ne-znančevo identiteto. o— Plesne vaje se vrše nadalje vsako nedeljo popoldne v hotelu »Believue«. 1736 u— Zaradi odpovedi zadnje plesne vaje JNAD Jadran se ta nadoknadi v torek, dne 29. t. m. Na sporedu ie ples z balončki in druge plesne zanimivosti. — Plesni odibor. u— Vino prvih vinogradnikov. Vsakdo naj se prepriča kako prvovrstne kvalitete so letošnja vina pri Košafcu, Krekov trg. 1731 o— Mrakn na Rimsko cesto ie došia druga pošiljatev zdravilne štajerske Portugalke ter izborne dolenjske črnine. 1735 u— Plesni odsek Atena javlja, da odpade današnji družabni ples. Prihodnja vaja bo v soboto 3. decembra ob pol 6. Uradniški tečaj ima vajo v nedeljo 27. t. m. od 8. do 10. mesto v pondeljek. Vaja za naraščal odpade v pondeljek in se vrši prihodnji pondeljek 5. decembra. Spremembe so nastale, ker nam v teh dneh dvorana ni na razpolago. h Maribora a_ Mariborčani, meščani in okoličani Jutri, v nedelio ob pol 10. dop. vsi v Narodni dom na protestno zborovanje proti okrnitvi ljubljanskega vseučilišča 1 V trenotku. ko bodo vsa mesta, trgi in vaši eža-Ijene Slovenije, govorili giasiio in odločno, da si ne damo zlepa ne zgrda okrniti svoje Alme matris. moramo izraziti tudi v drugem centru Slovenije, v Mariboru, svojo "solidarnost z Ljubljano in vso slovensko javnostjo v kategorični zahtevi po popolnem najvišjem kulturnem zavodu naroča. Meščani Maribora, delavci, dijaki, kniotje in- viničarji iz Slov. goric in z Dravskega polja, stopite obenem na protestno zborovanje. da vam ne bodo mogli vaš tr^cl in ' vaši potomci očitati malomarnosti v skrbi "za vzgojo. Zborovanje priredita obe mariborski akademski dnštvi v sporazuma in s sodelovanjem v«=h ostalih nuribfskih kulturnih in po'i"uii organ.zacii. a— Na novinarskem koncertu, ki ga priredi letos mariborski Novinarski klub v proslavo državnega praznika dne 1 decembra v Unionski dvorani, sodelujejo poleg glavnih mariborskih pevskih društev tudi: solista operni pevec Neralič, pijanist Herman Frisch in vojaška godba, k' bo izpopolnila koncertu priljubljeni družabni večer. Naravno, da vlade za to veliko prireditev po mestu neobičajno veliko zanimanje. e_ Počaščenje Dokojnega generala Mihaela Kovačeviča. Kakor smo že poročali, priredi Narodna Odbrana jutri 27 t. m. ob 10. uri v Narodnem dcm>u počaščenje spomina na g. generala Mihaela Kovačeviča, k;-je padel v Štipu, zadet od sovražne krogle za narod in svojo domovino. O priliki •e komemoracije govori g. polkovnik Na::-movič. Kakor se spominjajo rapallskega dr.eva naš: bratje Srbi in Hrvati, tako moramo tudi m: Slovenci počastiti spemin na onega moža. ki je v sredi svojega plodo-nosnega delovanja za utrditev južne meje naše države pade! nenavadne smrti Pričakujemo, da se počaščenja udeležijo vsa celjska narodna in kulturna društva, šolska mladina ter rudi občinstvo iz celjske okolice. a_ Promenadni kon.-ert vojaške godb« se bo vršil v nedei:o, 27. u m ob ll. pred Unionsko dvorano (Gotz) nb iriliki raz^ta-stave osnutkov za spo:.i;mk kralja Pttra I. Velikega O svobod,t«tia v Mariboru, zdru- žene z grafično ra -.^tavo d mač'h umetnikov. Razstava ostane iidprta dr. 4. decembra dnevno od 10 do 15 a— Mariborska porota začne z zimskim zasedanjem dne 5. decembra Razpisani sta že dve razpravi, od teh ena, ki bi se morala vršiti že v jeseni. a— K reprezentadjl kolodvora. V Mariboru pridejo inozemci na glavnem kolodvora največ v sdk razven s carino z obmejno železniško policijo. Ta pa ie imela doslej tako mizerne prostore, kakor izgledajo po zakotnih postajah garderobe. Po dolgih letih so ta velik nedostatek naše reprezentance na obmejnem kolodvoru kortč no odpravili ter vsaj nekoliko povečali in pisarni primerno olepšali uradne prostore obmejnega policijskega komisarja to njegovega uradništva. Sicer še ni tako. kakor bi moralo biti, a bil je zadnji čas. da se j« vsaj nekaj storilo. Iz Celja e— V boj za slov. univerzo! »Svet slušateljev ljubljanske univerze« je pozval vsa kulturna društva v Sloveniji, da stopijo v boj za neokrnjeno ohranitev ljubljanska univerze. Zaradi tega poziva predsednik celjskega Ljudskega vseučilišča g. vi- svetnik Em. Lilek vse predsednike kulturnih društev v Celju na sestanek v meščanski šoli v pondeljek 28. t. m ob 21. ari e_ Narodni praznik ajedinjenja dne 1. decembra proslavi Sokolsko društvo v Celju s predavanjem, ki se bo vršilo ob 10. uri v društveni telovadnici. Po predavanju zaprisega novega članstva. Članice društva bodo ta dan prodajate po .mesta cvetke in razglednice v prid dru&vu. e— Iz poslovnega sveta. Na državni praznik 1. decembra bodo celjske brivnice ves dan zaprte. e— Dijaška knhlnja v Celjn priredi svoj redni letni občni zbor v soboto 3. decembra ob IS. uri v Narodnem domu. e— Umetniška razstava v Celiu. Qg. Nikolaj PIrnat in prof Mežan priredita v Celju od 4. do 15. decembra razstavo lastnih slikarskih, kiparskih ln gTaflčnlh del. e— Poziv bratom In sestram. Sokolsko dtuštvo v Celju, mestna Oriuna v CetJu, Orjuna v Gaberja, moška In ženska podružnica Ciril Metodove dru&e pozivajo vse brate in sestre, da se polnoštevftao udeležijo komemoracije za pok. bratom Kovače-vičem v Narodnem domu ititrl (A 10. nrl Porota Najb«ijše, najtrpeiaejie sate najeeaejic Novo mesto. 24. novembra Vlomilec Josip Ribič in njegova tovariša pred novomeško poroto Dar.es. zadnji dan porotnih obravnav, se Je morai zagovarjati pred porotniki vlomilec Josip Ribič, rojen L 1908. v Dolgi vasi pristojen v Livoid. brivski pomočnik, brez stalnega bivališča. Konrad Štrukelj, rojen leta 1902. v Vrtin, pristojen v Št. Rupert čevljarski pomočnik na Bregu, in Marija Čam-pova, rojena 1. 1895. v Sodražici. žena re-šetaria v Ravnem dolu. Vsi trije so obdoJ-žeai vloma ta tatvin« v trgovini Jerneja Bartola v Zamostecu, Josip Ribič pa še pe-sebej vloma v poštni rnad v Ortneku. v gostilno Frana Mttiiča v Gotenici ln v hišo Matije Čtofcla v Grčaricah. Letošnje poletje i« bilo izvršenih v rib. niškem okraju več drznih vlomov, ne da bi se vedelo, kdo ie vlomilec. Tako je bilo v noči 24. junija vlomljeno v Grčarlcih na štirih krajih. V noč: 26 jtmija pa so tatovi vlomiii v Banolovo trgovino v Zamostecu ter odnesli gotovine in raznega blaga za dobrih 45.000 Din. Orožnfki so bili pridno na delu a niso mogli priti tia pravi sled. dokler se ni tat sam ujel. Dne 22. julija ponoči so namreč zasačili v poštnem uradu v Ortneku mladega fanta, ki ie svetil z užizalnikom in prekladal neke li sline. Ko ie fant začutil ljudi. Je pobegni! v bližnji gozd. Ob tei priliki se ie naš«! kovčeg, ki ga je pustil na licu mesta prepo-deni vlomilec. V njem so našli listine, ki jo se nanašale na Josipa Ribiča, vrti te?a ie delavsko knjižico, glaseč o se tra Jožo Mav-rina, ki Je bi! mesec dni popre! ukradena pri trgovcu Matiji Činklu v Grčaricah. nadalje en demant za rezanje šip lekaj nerl. la. sandale m Vos sukna. kar vse je bilo 'jkradeno 4 tedne prei trgovcu Bartoln v Zamostecu. Najdba je pokazala, da ie Josip Ribič vlomil v ortn-eški poštni urad ter da 'e on v zvezi s tatvino v Grčaricah in Z»rr> >s'ecu. Josn Ribič i? bil oblastim že znan kot tat, sal je bi!, das: še'e 19 let ^ar. zaradi tatvine že trikrat kaznovan Zaradi četrte tat-v"me pa ic bi! v preiskavi, a ie unbegni! Iz preiskovalnega zeoora. Nada'toa oreiskiva le dognala, da =ta bila tvi njegovih vlomih' in tatvinah nde'«?en3 Marija Ca ii sova ter Ludnvik Širuke!: Ko so bili vsi trite.po napornem zasledovanju aretirani, .so vsi trije obdolženci orima!;. da so bfl osebno udeleženi pr! tatvini na škodo TeffiBla' ^rtola v Zamosfecn Njihovi zaeovori se 'očlk> le po tem. da =3cn?.a vsak izmed niih *ebe olepšati h zvariti krivdo na ostala dva tovariša. Iz njihovih zagovorov pa je kljub temu razvidno, iz so vsi trije obdolženci pri tatvini dogovorno sodelovali in si dobiček delili med seboj. Ismed ista!Hi v'r-mr.v nriznava Rib«t da je izvršil !e dva. Namreč vlom v ortneškl r»ošmi urad. kier pa ie bi! p'ep^den ji ie mora! denar rn znamVe mistiti na klopi pod lipo. ter tatvino v Goterici na ?kjdo to-stilmčaria Frara MihISa. Pibič prtK>veduie. da ie ob? tatvtnl izvršil v dnifbi tatlnrke-ira tovrrriša. ki za pa noče izdati. Tatvino v Grčaricah na škodo'-MaHJe Cin-k!a Pblč taji Ve*id?r- 'e *r»d1: te tatvine dokazano, da je Rib'5 pri Camp-rvUj cwon!. da bo šel krast v Grč?r-'ce da ti-I sto noč. ko se r ! niee^vem Vovče^nj nafll «e«ti'o i -n delavsko ktnh*'oo Jo«!ps v?vr?ma V»r le M'o n-V>1e nlcr^deTio pri Čiflttlo v tkičI ?4 funiia t l Obravnava ie traiala !y»roo v noč Po-rotnC-tom le bHo stavtlcrfh osem vorašntij zarad' tan-^ne ki v> lih porrrtn&i «otI?«tto tMTtrdlli rn»s^le»l: eo Mi: krnv PSif? na 7 le' težke leče. nakar bo po prcrtanJ oddan v delavriicn fT, eriiu tudi francoski konzul e. Ri» chard in univ. prof. • Marte I iz Ljubljane, »reški poglavar g.. Žnidarčrič, mestni župan g. Pire. dekan Kbblar.'Slavnostni nagovor v francoskem in slovenskem jeziku je imel profesor g. M. Fabjančič, nato je spregovo« ril fudi konzul Ričhard. Čitalnični orkester j« občuteno zaigral obe. državni himni. Naj« večje zanimanje ie vladalo* za- nastop Zi« kovega kvarteta, .ki. jo po šestletni pavzi v drugič nosctil niše mesto. Žel je za svoje umetniške vrline viharja .navdušenja. Izva« ;ali so Borodlnov godajni kvartet v Dsduru, Dvorakov F»dur in skladbi . Dobussva rn Skerjanca. Tudi oba posrečena nastopa dcx mačih konservatoristov sopranistke gospo« dične Vere Majdičevc in basista g. Marja« na Rusa je publika navdušeno aplavdirala. fmetniškosglasbeni program večera je bil prvovrsten kulturen dogodek, ki ga ie po« zdravljamo. r^— Vodnikove knjige d ušle. V knjigarni Siva dobijo Sani, ki so. se vpisali v Vod* nifcovo družh nih drvanuoah m fcipah. Ofedba aaj 1» Iz Litije i— Sokolsko gledališče. V nedeljo zvečer priredi litijsko sokolsko gledališče dve bur« ki: _ Okoli Krmina se ponavljajo roparski napadi. Te dni je bil ponoči napaden 40-letni Alojzij Vižinkin iz Ronkov. Ropar mu; je vtel 95 lir . in zbežal. p— Pripadanje Opatije. FaSističoi »II Po-polo di Triestec piše: »V Opatijo in Lovran prihaja v jeseni vedno manj tujcev, posimi sta dva kraja zapuščena. Cesar pred vojno ni bilo... Glavna dovozna cesta, ki spaja Vo-, loško, Opatijo, Veprinac in Lovran, nudi naj slabšo vozno možnost, prašna je in blatna ter predstavlja v svojem sedanjem stanju' bankerot klimatifneza kraja. Tramvajska služba je uefcaj bedastega, vsak dan odpade ena vožnja . . . Turistično vprašanje je tesno-združeno, s finančnim. Ako se reši slednje, se pripravi' pot prvemu.« Uprava izkazuje deficit. Občina in uprava prosita vlado, naj pomaga, ali "doslej brezuspešno. Službene objave LNP. (Iz seje posl. odbora 22. XI. 1927.) Verificirajo se odigrane prvenstvene tek« me Primorje : Hermes 3 : 1. Slavija : Ja« dran 1 : 1, Ilirija : Slovan 11:1, Reka : Svoboda 2 : 1, Panonija : Krakovo 5 : 3, Primorje rez/ : Slavija rez. 2 : 2, Hermes rez. : Jadran rez. 3 : 2, Maribor : Merkur 5:0. Dalje se verificirajo na predlog M. O. v Mariboru z ozirom na pismeno izjavo SK Železničarja in. SK Ptuja tekme Rapid : 2e« iezničar, Maribor : Železničar, Rapid : Ptuj ln Maribor : Ptuj z rezultati 3 : 0 par fcfc« fait, keT SK Železničar in SK Ptuj k tem tekmam ne nastopita. V zvezi s tem bo po« s!ovni odbor pri upravnem odboru podvzel korake, da se v bodoče proti sličnemu rav« naniu posameznih klubov primerno nastopi. Protest SD- Rapida proti verificiranju prvenstvene tekme Maribor : Rapid l : 0, odigrani dne 30. X.. se kot neutemeljen za« vrne na podlagi soglasnih poročil delegira« nega sodnika in službujočega odbornika ter po zaslišan iu pri tekmi navzočih saveznih sodnikov; tekma se obenem verificira z gor« njim rezultatom. Kot neutemeljen se zavrne dalje iz prin« cipijelnih razlogov protest SK Železničar proti verificiranju prvenstvene tekme Ptuj ; Železničar 4 : Z odigrane dne 6. t. m. in se tekma verificra z označenim rezultatom. Razloge, s katerimi SK Železničar uteme« Ijuje svoj protest (vremenske prilike), bi mogel posl odbw meritorno vzeti v pre« tres le v shtčaju, ako bi jih SK Železničar iznese! pred-pričetkom tekme. Verificirajo se s pravom nastopa dne 2 decembra: za SK Železničar: Žhradinovič Božidar, Vujič Petar; za SSK Maribor: Un« .erreiter Jos'p. SK Krakovo se poziva, da javi LNP«u do 29 t. m„ ali Je Igr. Koser Artur, ki pri« javlja svoj prestop v SK Svobodo, javil svoj izstop iz SK Krakova. — Tajnik II. (Iz sere upr. odbora dne 26. X. in U. XI. m.) Atletfk SK. Celje se kaznuj« po § 53. ka®. prav. z vporabo § 9. kaz. pr. s strogim uko« rom vsled neizpolnjevanja odredb LNP«a, glede pozdravljanja na igrišču. Z globo po 100 Din v korist poškodbenega fonda se kaznujejo po § 52. kaz. prav. klubi: Jadran, Svoboda (Lj.), Reka, Panonija, ker se niso v smislu odredbe IATPa udeležili propa« gandnega olimpijskega sprevoda. — SK Sla« vi ji se odbije eno petino prebitka, ki odpa« de na klube od jesenske prv. sezone, ker ni nastopila v tekmi z ASK Prtmorjem. — Z globo po 25 Din se kaznujeta kluba Ilirija in Slavija, ker nista postavila reditelistva k prvenstvenim tekmam dne 23. X. Tajnik I. LPP. ponovno in slednjič poziva ASK. Primorje in SK Ilirijo, da mu najkasneje do I. decembra t 1. vpošljeta za Savez po er. izvod svojih društvenih pravil. V na« sprotnem slučaju se bosta sporazumno s Savezom kaznovala z globo 100 Din, ki se bo vsaki tretji dan od tega roka dalje av« tomatično zvišavala za 50 Din. Dokler ne vpošl ieta svojih pravil in plačata event. že zapadlih glob se ne bosta pripustila k nobenemu tekmovanju ter se jima ne bodo verificirali' nobeni plavači več. Pod pret« nio slične kazni se ponovno poziva tudi LSK, da najkasneje do 1. decembra t. L javi svoj naslov. — Tajnik I. Državni prvik Hajduk odide v Amerb ko. Hajduk se pogaja s klubi Severne Ai*ve. rike za dvomesečno gostovanje v Severni Ameriki. Pogajanja potekajo uspešno. Naj« brže bo naš državni prvak odigral deset tekem v mestih Severne Amerike, tri tek« me pa v Havani. Hajduk bi odpotoval v Ameriko pričetkom marca. Slovansko amatersko prvenstvo v no« g ometu. Češkoslovaški nogometni savez je dal micijativo za tekmovanje za slovansko amatersko prvenstvo, v katerem bi sode« lova! a amaterska moštva Češkoslovaške, Poljske. Jugoslavije in Bolgarije. SK Ilirija (ženska sekciia). Jutri nasto« pi mladinska družina v Zagrebu proti HSK Concordiji. Pozivam vse za to tekmo do« ločene igralke, da pridejo jutri zjutraj ob 5. uri na glavni kolodvor s kompletno opre« mo. Povratek ob 10. uri »večer. — Načelnik. ASK Primorje. Občni zbor se radi ne« •nadnega odpotovanja g. poslevodečega pod« predsednika odloži za teden dni in se vrši prihodnjo soboto ob 19. v dvorani Kmetij« ske družbe na Turjaifkem trgu. — TajnJk. SK Svoboda V soboto 2f> t. m. se vrši plesna vaja izjemoma ob 20JO. Gospodarstvo Vremensko poročilo Meteorološki zavod » Ljubljani. 25. novembra 1927. Viiina barometra 308.8 m Kraj C » opisovanja Ljubljana , . Manbor . . Zagreb ,„r Beograd .. Sarajevp . . . Skopi je .. V. Dufmrmlk .' •Split • •Praha'.v. 8. t. M ca G, S 77» S 771 7 765 1 7703: 7?! 6 772 9 7709 7 69-11' 770- •3 * Cd > 53 . 3-i, 6 0 ',io o: /70 60 15-0 tfl-u — 3*0 ; 85 100 , U0 . 1«0„ 99 HO 58' 93 v Smer vetra o ,S® in brzina « i v metrih t1 •NE 2 :NW 4 10 utfrno mirno mirno mirno .mirno 2 ESE 6 9 m+rno 0 Padavine Vrsta r as d« T. c» megla megla megla, dei megla, dei megla dei 14.0 5.0 1.0 ; Sblnce vzt&jii pb*7.10, zahaja lfl^J. hina Vzhaja ob 8.14, zahaja ob 16J4. NajViSja temperatura danes v Ljubljani 8.4 C, najniija 3.6 C. Dunajska vremenska napoved za soboto: Povečini oblačno, morda nekoliko padavin (megla). Temperatura skoraj nespremenjena. Zmerni vetrovi. Triaika vremenska napoved «a soboto: Slabotni vetrovi iz prvega kvadranta. Nebo oMafao, nekoliko dežja. Temperatura 13 atopioj. Morje mimo. Napake v naši lesni produkciji Naša lesna trgovina kljub precej stabilni vrednosti lire ne pride do pravega razvoja. Zalog rezanega lesa je še vedno zadosti, odjemalcev pa. malo; do pomladi, ko se sme računati na v&fio povpraševanje. Je pa še daleč. Nujna potreba je, da se produkcija reformira in prilagodi novim razmeram, nastalim po vojni, kakor to kupci vedno bolj zahtevajo. Danes hočejo" že povsod reducirane debeline, in to pri deskah v premerih po 12, 18, 24, 28, 3S, 48 mm. obenem pa tudi paralelno blago. Te mere bi se pri nas prav lahko utedlaT kajti- kolikor i pri Obdelavi' od.pade!--lesš-in->je več zamude čaša* toliko še,v jdoaeženi ceni prav lahko nadomesti. T.^ke pri;>ravljwv.'ies se vedno lahko odda, medtem, ko .drugače rezan zastaja in nima ^rajfe^.ceuo. ,' > Napačiia je tudi . današnja prodaja lesa. ker, se p°nu.ia Uuncem večinoma tako zvani monte/to je I;," II. in lil. Vrsta deslt skupno. D'anes zalitevajo že ^sl lcupci L. TE''aH pa samo III: vrt to. kakor ga pač potrebujejo. Sortiranje lesa bi stalo le malo več, raklika v ceni pa je znatna in lahko krije nastale stroške. -• • - •• * Mnogo je 5e napak, katere bo treba odstraniti, da pridemo na trg z dobro produkcijo, primerno potrebam, kar ne bo v naSo Škodo. Pri skladanju lesa v svrho sušenja se' dostikrat delajo napake. Skladovnice so mfiogokrat pregnsto vkladane, tako da imn-ji premalo • prezračbe; dostikrat eo skladi Skoro drug tik drugega zloženi, namesto da bi imel! vsaj 2 m prostora vmes, da bi Se pravilno sušili. Premosti kakor tndi preveč skupaj zloženi skladi v količkaj vlažnem vremenu povzročajo, da les črni in se kvari. Skladišče naj bo na kolikor mogoče zračnem prostoru, zaradi prahu ne preblizu glavne ceste. Ko je les zadosti suh. naj se zloži v goste sklade in če skladišče ni pokrito, naj se skladi dobro pokrijejo, da deževnica ne pronica. Posvetiti bo treba tUdI žagam večjo pai-njo, zlasti navadnim žagam, tako rvanlm samicam. Mnogo teh iag Je še danes brez krožne žage, ki je za pravilno ln hitro obdelavo lesa nnjno potrebna in ki omogoča pravilno izrabo lesa. Napačen je tndi prekratek voz: voz mora biti vsaj 6—7 m dolg, da se lahko žas-a les nad običajno mero, ker se Često zahteva blago v dolgosti čez 4 m. Seveda se tako blago tudi primerno več plača Tudi tako zvano malo pogonsko kolo naj Izgine na malih pritokih prej ko mogoče, ker onemogoča dobro obratovanje, zahtevajoč preveč vode za pogon. Kjer ni mnogo vode, naj se namesti tnrbina ali pa veliko vodno kolo. Dosti žag pri nas ne more obratovati več časa kakor le par mesecev v letu, v katerih je dovolj vode; pri le količkaj suhem vremenu ne obratujejo več, in to zaradi zastarelega malega kolesa. Ce tak posestnik preračuna škodo, nastalo zaradi zmanjšanega obratovanja. In škodo, ki fo utrpi na lesu, katerega ne more ob času požagati, se bo čim prej potrudil za potrebna sredstva, da spravi Sago na pravilno izrabo vodne sile. ki jo ima na razpolago. Glede lesa naj bo naše načelo: Dobro žagan, pravilne mere, lepa obdelava! Tako bomo dosegli temu primerne ceae, dobre in zanesljive odjemalce kakor tudi etalen sloves. C. Predpriprave ca reorganizacijo naših ieleznie. Prometni minister je te dni imenoval komisijo 5 ekspertov, ki Ima nalogo, do prouči stanje naših železnic, tehnično in administrativno organizacijo, nabavke in uporabo materijala, izkoriščanje osobja, • predvsem pa možnost, da se zmanjša Številno stanje osobja. Za eksperte so določeni mlajši, toda po svojih nazorih samostojni uradniki ministrstva, ki bodo brez ozira iznašli vse napake današnje organizacije, in sicer inž. Vaskovič, načelnik oddelka za gradbo železnic; Cuplč, načelnik pravnega oddelka; strojni inž. Popovič in še dva druga strokovnjaka. Naloge te komisije so velike, ker bo treba Izdelati obširno železniško statistiko in najfi elavne in najtežje ne-dostatke notranje organizacije ieleznle, ki so vzrok, da pri narsKaJočem prometu rasle deficit, namesto da bi nazadoval. Težko in delikatno je tndi vprašanje zmanjSanja personala, ki pa le le mogoče v zvezi s popolno reorganizacijo službe. = Sodelovanje naših gospodarskih zbornic. Kakor znano, se bo 5. decembra vršila konferenca o knmerrljallzacljl državnih železnic, na kateri bodo sodelovali vsi tajniki gospodarskih zbornic v naši državi, ki se bodo že 4. decembra sestali, da ugotovijo dnevni red konference gospodarskih krogov in narodnih poslancev, ki se bo vršila v Januarju 1928. Razen tega bodo določili dnevni red za prihodnjo konferenco zbornic, ki se bo vršila v Osljeku v zvezi s proslavo 751etnlce tamošnje zbornice Beograjska trgovska zbornim Je sproHla važno vprašanje, aH ne bi kazalo, da vse zbornice v državi izdajo vsako leto skupno letno poročilo, ki bi nam vsako leto dalo splošni pregled našega gospodarstva. Letna poročila, ki so Jih do sedaj Izdajale posamezne zbornice, so prinesla sicer mnogo dragocenega materijala, vendar nam ta poročila niso mogla nuditi sploSnega pregleda našega gospodarstva in stanja v posameznih panoeah, ker Je vsaka zbornica obravnavala predvsem probleme, ki se nasaiajo na njen okoliš ln ker ie v Iznešenem materljalu manjkalo medsebojne zveze. Po program« beograjske Trgovske zbornice naj bi vsaka zbor . niča' obravnavala le «'an|e gotovo določene panoge naSega gospodarstva, ljubljanska naj' bi n. pr. obravnavala rudarstvo, novo-sadška kmetijstvo, splitska rlbaratvo Itd. Taka poročila bi nam nudila pregled stanja ■posameznih gospodarskih panog v vseh na-Slh pokrajinah Po mritem mnenja bi , zbornice: morale* tod! v bodoče IzdiiJati svoja lastna IStaa poročila, (v skrčeni obliki), ki bi nudila; le pregled o delovnnjo med letom ;la; bf, obraVuavnla specijalne probleme, M se naftašnjo edino na dotlčnl zbornični oko-: ms; mm ■ ir Drnea oblastna vinska rasstava in se-Jem-v. P^ju Ao v dnevih 15. f nedelja). 16. " #y.fn, .17. JanotrJa ITO (terek) bo 15.7 Januarja ebr 10. dopoldne ;v*Rr«3!wečem domu v Ptujn. Kakor se nam Javlja, ta razstava s sejmom ae bo zaostajala za prvo, ampak bo po kvaliteti vin 8e boljša. Razstavijo lahko vino vsi vinogradniki Ib vinski trgovci v mariborski oblasti Od vsake vrste fina m men mtsvM 6 bu- teljk. Te bodo od rotttovfcagfc odbora enotno etiki rana Do SI. decembra t L se »prejemajo prijave za razstavo, ln to na posebnih prijavnicah, ki jih izdaja razstavni odbor. Dosedanji raietavljalci dobijo prijav-nice dostavljene na dom, vsi novi rasstav-Ijalci naj se javijo pH nastavnem odboru v Ptuju na okrajnem zastopa, kjer se dobe vsa pojasnila. Za posetnlke razstave bo polovična vožnja po železnici. Za tujce iaw«o države se bo znižal višam. Za dob«« prenočišča in prehrano je preskrbljeno v polni meri. Razstavljeno bo razne vteogradno orodje in druge novejSe pridobitve sa tzboQ šanje vinogradov in vinskega pridelka. Tvrdka, ki želi razstaviti taktno blag«, naj se takoj prijavi pri ram ta vnem odboru. = železniška konferenca v Opatiji končana. Te dni je bila zaključena mednarodne železniška konferenca v Opatiji. Sprejel jo bil avstrijski predlog o poenostavljenja tranzitnega prometa med drtavami Centralne Evrope in Jadranskimi prtrtanlBH. Ta avBtrijBki predlog ni v bistvu nfS dragega kakor uporaba obstoječih predpisov za prevoz tranzitnega blaga, ki so * veljavi-* Avstriji in ki sO prav enostavni. Avstrijski postopek s tranzitnim blagom bo torej izveden tudi v ostalih državah, ki oo bile, zastopane na tej konferenci, namreč v, Jugoslaviji. Češkoslovaški, Avstriji, Madžarski in Italiji. = Uradni tečaji n december. Finančno ministrstvo objavlja naslednje uradae tečaje za december: 1 napoleondor 2t9. i turška lira 247.4, 1 angleški funt 27«.7, 1 dolar 56.75, 1 kanadski dolar 66.4, 1 marlia 1S.S5, 1 poljski zlat 6.35, 1 avstrijski »Hit* 8, 1 belga 7.90, 1 penga 9.93, 100 fr. frankov 228, 100 šv. frankov 1095, 100 Itat lir 9065, 100 holandskih goldinarje* 2290, 100 lejev 85, 100 levov 41, 100 danskih kron 1521.5, 100 švedskih kron 1528.5, 100 norveSkth kron 1507, 100 Španskih penet 968, 100 BeBkoslo-vašklh kron 18858. Borze 25. novembra. Na ljubljanski borzi Je bil danes devtznl promet precej živahen. Narodna banka Je morala intervenirati v devizah na Curih, London, Dunaj in malenkostno v devizi na Berlin, ostalo je krila privatna ponudba, čvrstejša je bila deviza na London, ki se je ponovno dvignila za 5 toSt Vojna škoda je prilično čvrsta. Na ljubljanski bore! je bila zaključena po 402, v Zagrebu pa je pri slabem prometa promptna netifala 402 — 400 in ta december «38 do 404. V Beogradu eo bili tečaji nižji. Mod bančnimi vrednotami se je na zagreblfeom efektnem tržišču trgovala Jugobenka po 94.25, Ljubljanska kreditna po 180 ln Narodna po 5475. Med Industrijskimi papirji pa Je popustil Gutmann, ki je Ml zaključen po 205 — 200, dočim notlra Trboveljska tB-je (495 - 500). Device in valute. Ljnbljana. Berlin 18.555 - 13585 (18.57), Curih 1094 — 1067 (1085.5), Dunaj 7.9978 do 8.0275 (8.0t25), London 276.65 — 277.45 (277.06), Newyork 56.64 _ 56.84 (56.74), Pariz 223 — 225 (424), Praga 168.06 — 168J5 (168.45), Trst 80— B99.60 (—L Zagreb. Amsterdam 22.97 — 28.08, Dunaj 7.9975 — 8.0275, Berilo 18J5S2 -p 19588, London 276.65 — 27T.45, Netryork 5844 do 56.84, Praga 168.06 — 168.85, Trat 906.75 do 810.75, Curih t084 — 1097. Beograd. Parts 228 — 225, London 276.65 do 277.45, Newyork 5868 — 5653, Milan 808.1 — 810.1, Dunaj 7.995 — 8.085, Budimpešta 9.965 - 9585, Berlin 18566 — 18585, Bruselj 7.925 - T.966. Trst Beograd 82.20 — 8850, Dunaj 25850 do 262.50, Praga 54.25 — 5455, Parla 72.10 do 72.40, London 89.525 - 89.726. Nevrjrork 18.33 — 18.99, Curih 853.50 — 86659; dinarji 32.10 — 82.60. Dunaj. Beograd 12.48 — 1250, Berlin 168.99 — 169.49, London 84.52 - 34.62, Milan 88.52 - 88.62, Newyork 70756 — 710.95, Pariz 27.8350 — 27.9360, Praga 20.9675 do 21.0176, Curih 186.45 - 186.95. Curih. Beograd 9.13, Berlin 123825, New-york 518.50. "London 25.29125, Pariz 20.39, Milan 28.215, Praga 15566, BudlmpeSta 90.775, Dtmaj 73.125. EfektL LJubljana. Vojna Skoda 402 — 402 (402), Celjska 164—0, LJublJanrita kreditna 180 — 0, PraSfedlona 890 — 0, Kreditni zavod 160—0, Strojne 60 — 70, Vevče 138—0, Kranjska industrijska 870 — 0, Ruie 280 do 295, Stavbna 56 — 0. ftešir 104 — 0. Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda promptna 402 — 403, kasa 402 — 403, za december 403 — 404, investicijsko 845 do 85, agrarne 525 — 53; bančne: Fpkomptna 91-93. Pol jo 17.75 - 18.5. Kreditna 90 do 92, Hipo 57.5 — 58, Jugo 94.75 — 95, Ljubljanska kreditna 130 — 185, Narodna 5450 do 5500, Praštediona 880 — 0: industrijske: Gutmann 200 — 205, Slaveks 106 — 0, Slavonija 13 — 14, Drava 565 — 565, Šečerana 580 - 589, Vevče 182.5 - 186, Dubrovnčka 400 — 415, Trbovlje 495 — 600. Beograd. Vojna Skoda 8995 — 400, sa december 402 — 403, investicijsko 84.25 do 84.75, agrarne 525 — 55. Blagovna tržišča Ljubljanska blagovna boru (95. L m.) Les: Tendenca nespremenjena. Povpraševanje je sa borove brzojavne droge, 65 m (premer na vrhu 10—12 cm), 8 m (11 do 125 cm). 95 ln 12 m (11 —125 cm), fco prihod Sušak po 830 denar. Nitdalje Je povpraševanje za žlahtni kostanjev les, naža-gan na 1.20 m, 10—80 cm debel, ca taninsko uporabo, brez gnilobe ln kolonij foo vagon naklad, postaja po 18 — 18.% denar (ne-obeljen) ln 2050 — 20.75 denar (obeljen), proti plačilu na podlagi duplikata tovornega "Usta. Deželni pridelki: Tendenca čvrsta. Zaključen Je bil 1 vagon turSčl-ee. Cena pienlcl in pleniini moki se je dvtgBila. Nudi se pSenlca (78/79 kg, 2 %, slov, postaja, mlevska tarifa, plačljivo 90 dni promptna): baška po 845 — 350. sremska po 842.5 — 346, slavonska po 840 — 8425; moko <0g>, fco Ljubljana, plačljivo po prejema po 495. Dunajska bora sa krnske prolsvod« (34 t rt.) Teodeaca trfiSČa Je Mh pod vplivom znižanja cen oa amertMrih botrah in v 'Budimpešti nrlrnOjSa, ne 'da bi se cene spremenile. Same kopel so postali reservi-ranejSi. KopHJa v ptenlcf (n (fi Je bila manjša. Glavno zanimanje M koncentrira nadalje na turfBco, ld m Je malo podra- ; Šah Pet proti trem! Poslednja faza boja za šahovsko prvenstvo Včeraj je svet presenetila vest: Aljeltin je vnovič porazil Capablanco! Trije dnevi so jedva potekli od senzacijonalne 29. par« tije v Buenos Airesu, ki jo je Kubanec po težkem naporu odločil v svojo korist. Pri« občili smo to partijo; iz nje odseva vsa ne« odoljiva sila šahovskega genija, čudovita psihična sila igrača, ki je po dolgi seriji ne« uspehov in polovičnih uspehov slednjič na« sel samega sebe. Toda našel se jc le za tre« nutek. .."Mar je tudi njegov duh podvržen zakonom materije. Jedi mogoče, da njegov fizični «-jaz» omaguje pred neizmernimi na« pori duha? Ali pa je nepremagljivi šampi« ion naposled vendarle naletel na naspror« nika, ki mu je ne samo enak, nego ga celo nadkriljuje i v fizičnem i v psihičnem po gledu? Aljehin je zmagal, javljajo lakonično in brez komentarjev poročevalne agencije. Pet proti trem! Po dolgi vrsti remijev mahoma kar dve odločitvi: senzacij on aln a tretja Ca« pablancova zmaga in še bolj senzacijonalen niegov peti poraz. Kako je to mogoče? Vedno in vedno so strokovnjaki proroko« vali, da bodo Aljehina štrli živci. Potek matcha bi prej kazal nasprotno, toda po naši sodbi je besedičenje o živcih deplasi* rano, zakaj oba protivnika sta več kakor dovoljno dokazala, da sta si fizično enako« vredna. Resnica bo pač drugje in razmerje 5 : 3 nam daje popolno pravico, da jo že enkrat povemo na glas: Aljehin je močneje Si od Čapablance. Pri konstatiranju tega dejstva niti ni nujno ugibanje, ali je Capa« blanca momentano izven forme (kakor da bi bil izraz «momentano» vobče upravičen pri matchu. ki traja že nad dva meseca!), ali pa je Aljehin od zadnjih turnirjev na« pred oval Capablanca je bil vedno na glasu šahovskega stroja, no in zgodilo se je, da je začel duh triumfTrati nad strojem, Capablancov prestol se maje prav opas« no. Ni sicer izključeno, da bi se mu ne po« srečilo dobiti še eno točko, morda celo dve, toda težko mu bo. zelo težko, prehiteti svo« jega nasprotnika. Aljehinova pot je nepri« merno lažja, vsi aduti so na njegovi strani Zmaga! pa bo le, ako se bo zavedal, da se ima poslej boriti razen s Capablanco še s samim seboj: zakaj končna borba je vedno borba na dve strani. In zato je tucK naj« težja. Aljehin obolel Buenos Aires, 25. novembra, s. Aljehin je lahno obolel. Zaradi tega se včerajšnja par« tija ni mogla vršiti. Ljubljanski šahovski klub. Danes zve» čer se bo vršil v klubovem lokalu, v ka« varni »Slon® brzoturniT za prvenstvo rnese« ca novembra. Jutri, v nedeljo 26. t. m. igra« ta v istem lokalu prijateljsko tekmo na osmih deskah Ljub. šah. klub in člani šah. sekcije »Jadrana®. Pričetek ob 15. Sokol Ljubljanski Sokol naznanja, da se vrši predprodaja vstopnic za telovadno akademijo dne 30. t m. dnevno v društveni pisarni v Narodnem domu med uradnimi urami od 6. do 8. zvečer; sedeži po 10 Din, stojišča o Din. Na praznik svoje vnukinje. Sir Allan Cobham pred svojim velikom poletom čez Afriko, o katerem smo že poročali. Na levi: njegovn žena ladv Cobhamova. V medaljonu: avi« joo «fing«pore» ▼ zraku. Dopisi MOSTE PRI LJUBLJANL V nedeljo je vprizoril dramatični ■odsek Sokola »-Vražjo misel«. VprLzoritev je lila prav posrečena. Igro bodo na splošno željo občinstva jutri ponovili. — Občinski proračun za leto 1928 je razgrnjen. Vse stranke se pripravljajo na proračunsko debato v občinski seji. ki se bo vršila v kratkem. Pjsebno zanimiv je proračun občinske elektrarne, ki vsled milijonskega dolga ni rentabilna. VRHNIKA. Jutri v nedeljo bo predaval pri »Jamarju« g. dr. Stojaa Bajič o Paneivropi. Začetek točno ob 1430. JESENICE. Preteklo nedeljo ie priredil Soko! telovadno akademijo. Nastop članov na orodju posebno na bradlji, ie pokazal tehnično višino izvajanj, ki bi bila častna za društvo tudi pri župnern telovadnem nastopu. Srčkane so bile skupinske vaje deseterice gojenk na konju. Članice so ugajale z vajami s pajicami Predtelovadskemu zboru smo hvaležni, da nam je pripravil tako lesp večer! Zdravo! GORENJA VAS V POLJANSKI DOLINI. Šolska mladina osnovne šole na Trati je zbrala do nabiralnih polah za JM 262 Din. Vsem darovalcem prisrčna hvala! Splošno se opaža pri nas za nestrankarske akcije premalo smisla. Zeieti bi bilo, da bi se za take slučaje osnoval medstrankarski odbor, kakor je to urejeno že skoraj v vseh večjih n afa ŠODRAŽICA. Prosv. odsek Sokola proslavi na svečan način praznik narodnega ujedinjenja dne 4. decembra ob 20. v dvorani brata Starca. Vabimo vse brate rn sestre ter Sokolstvu naklonjeno občinstvo, da proslavimo skupno veliki narodni praznik! Na svidenje! Zdravo! KRŠKO. Pevski večer krajevnega odbora Rdečega križa, ki ga je izpolnil kvartet Matičarjev iz Ljubljane (gg. Pelan, Pečenko, Završan tn Skala) je nadvse pričakovanje dobro uspel. Prednašanje posameznih pevskih točk je bilo vsestransko dovršeno. Žal, da ni bila dvorana tako zasedena, kakor pri raznih gledaliških burkah in veseloigrah. GORNJIGRAD. Jutri v nedeljo priredi svetovno znani komonoi kvartet »Zika« kcc-cert z zelo izbranim in tudi širši publiki umljivitn sporedom. Koncert se bo vršil v osnovni šoli. Začetek ob 15. RIBNICA NA POHORJU. V nedeljo, 20. t. m. se je vršila v naši lepi pohorski vasi redka slavnost. G. Edvard Pivc st., p. d. Potočnik, posestnik io občinski odbornik, le bil odlikovan z zlato zaslužno svetinjo. Slavljenec deiuje že dobrih 44 let pri občinskem odboru. Bil ie dolgo vrsto let občinski blagajnik in predsednik krajnega šolskega sveta. Pred leti. ko občina še ni imela lastnega uradnega poslopja, je bila Potočnikova hiša, v kateri je imela občina vedno sobo na razpolago za svoje seje in sestanke. Tudi tamburašši, pri katerih so hčerke siavijenca aktivno sodelovale, so imeli pri Potočnikovih svoje prostore; istotako je bila slavljenčeva hiša vedno naklonjena tukajšnji OM podružnici. pri kateri Pivčevi neumorno delujejo. Obenem s svetinjo k župan g. Zabovnik izročil g. Pivcu tudi diplomo častnega občanstva. Pristni pohorski korenini, vzor-moču delavnosti in vztrajnosti najiskreneje čestitamo k zasluženemu odlikovanju. SPODNJA POLSKAVA. V nedeljo, 20 t m., se ie vršil pri Sicherin v Spodnji Pol-skavi shod, ki ga le sklicala JM ob priliki sedme obletnice Rapalla. Shod je ob lep: udelegji otvorii šolski upravitelj e. Kopriva, nakar je obširno poročal o razmerah našega naroda na Primorskem cainBc JM gosp. Brandner tz Maribora, ki je končno izrazil upanje, da bo borba za pravice &aših narodnih manjšin z novo »vero s Francijo stopila v ugodnejši Stadij. O. očitetj Vdi-konja. goriški rojak, le orisal zelo nazorno težko borbo primorskega Slovenca od rojstva daile in predlagal končno resolucijo, ki je bila sočasno sprejeta kot odločen protest proti nečuvenenru hi tiekulturnemu postopanju Italije in zagotovilo noomta+ne ljubezni in zvestobe našim bratom v suženjstva K besedi se je oglasil še domačin g. Opravž, ki le naglašal. da je dolžnost Pariza deiovaii za tem. da se popravi krivica, ki nam je bila prizadejana prav tam za časa mirovnih konferenc, nakar je predsednik zaključi! lepo uspelo zborovanje. Po =ho du so se zbirali denarni prispevki; skspno z nabiralnimi polarni, pri čimer se ie pohvalno udeisfvova'a zlasti naša šoiska deca. se ie zbralo 401 Din ŠOŠTANJ (okolica). V nedeik). dre 27. t. m. imamo občinske volitve. 2e dvakršt so odpadle zaradi kompromisa- Ker pa si je sedaj začela lastiti vso oblast gotova kika. je nastal proti njej odpor, ki je našel izraza pri sestavi kaiididatiift list Vložeai sta bili dve. Prva je gospodarsko-deiavska. draga je ofkajelna SLS. Na prvi so se zbrali vs. oni. katerim je le blagor občine pri srcu, ne glede na strankarsko pripadnost. Na drugi so samo oni. ki bi radi neomejeno gospodovali v občini. Oficijelne SLSarje bofi, da se jim je upa! kdo stopiti na pot. 2e pri pobirani«j pcdp.-sov so s tuhtali neko bajko o Sadjarskem društvu, kar je seveda lasi Drtrco bajko o nekem krokarju in pticah pevkah je pogrtmtal napol usmiljeni brat Marko. Pripovedoval je z res občudovanja vrednim glasom, kako vzorno gospodari sedanji občinski odbor, da ima celo 900 Din v blagajni, kako nemarno ie vod-i! občinske posle prejšnji tajnik (zakaj pa je potem župan?) — in kako vzorno Hh vodi sedanji. Pohvalo mu je izreke! baje celo g. sreski poglavar. No, pa saj je znano: --Lastna hvala, cena rrala«. Povedal in razložil nam pa ni' g. župnik, ki ni občinski odbornik, ali vendar oo lastni .zjavi pregiedava vse uradne akte. kako ie z najemnino občitvke pisarne. Prejšnji naierm?ici se je plačevalo okroglo 400 Din na leto za prostor, kurjavo itd. Sedanja najemnina v Orlovskem domu znaša pa okroglo 1600 Din ne glede na to, da }< občina prispevala k gradbi 10.000 Din. Kje je torei toliko hvalisano gospodarstvo, da ne govorimo o cestah, katere zaradi zanemarjenosti že skoro ne bodo zaslužke tega imena Tudi kulnk so nam preskrbeli, ceve tako. da plačajo najmanjši največ. O. župnik bi menda stori! pametneje, ako bi opusti! strašilo z SDSa-ii. Orionci. socijalisti itd. Ali mar ti niso ljtjdfe v vaših očeh? Pogleda naj le svoje bližnje zaveznike v letih 1914 ali 1919. pa bo videl »prepričanje«. Naj se omeji le na razlago besede bož-le. ne r»a. da napada na levo in desno. AU rrru ni še dovoli nridfea o oii^ncih? Vsi oni. ki hočeki v občrni red in enako pravico, se v nedeljo ne bodo strašili nraznih groženj in bodo vrirli kroglico v nadstrankarsko pc-skrinjico! Iz novosti državne licejske knjižnice v Ljubljani (Priobčuje dr. Joža G1 o a a r.) XXII. Amuadscn L.: Einise alte .deuiscfie Prac-•cadrucke in der UniVersitatsbibiiothek zu Cbristiania. Mair.z 1925. (II 42.208.) Aras K.: Roman und Drama im neuestec Cngland. Leipzie 1920. (II 42.678—2.) Beleške, Stenograiske, ca aoH^cpeHOHje H»J;»o,jdMKa HaKUABHi aisoja y Kpat . hhh Cp-«„ja. oeorpjj 1903. JI 44. .95 t Bezold. Fr. v.j Oeschichte der deutschea Reiormation. Berlin 1890. (44.625— I1I/1.) Brnim E.I »Jas Uvmnasium ais Aroeits-schuie. Leipzig 1936. (II 43-381.) Cofaen AL: Arbeiter- und Soldaienrate. Berlin 1920. (II 42.-021—2.) Cvijlč J.; lipo arpaaa o eraorpacpHjB Ka-mjiohckms C.ioaena. Beorpaa 1906. (44.612./ Deitenboien, A. v.: Prerode Fiirsten ta Habsburzs Heer 1-S48-98. Wlen 189S- (II 44.565.) Dodeman Ch.: Le iournal d' un bouquini-s;e. Pairis 1922. (II 44.5S5.) Dufour P.: Geschichte der Prostltutloa Leipzig. 189S— (II 44545.) Enseignement, L', secandalre dans le royaume des Serbes, Croates et Slovtaes. Beograd 1922. (44.614.) Friese H.: Goethe und Kleist. Leipzig 1926. (II 42.678—2.) Gaselee St.: The studv of mcunabnla ln Cngland since the death oi R- Proctor. Mainz 1925. (II 42.208.) Gohlke P.: Die Stoffauswahl im mathe-njatischen Uuterricht. Leipzig 1926. (11 43.381.) Hashagen L: Probleme čer Vorgeschichte des Weltkrieges. Leipzie 1925. (II 42.678 -1.) Hirn J.: Tirois Efhebur.g im Jahre 1809. Innsbrack 1909. (II 44.552.) Hommel H.: Das Problem des Cfbels tm Altertnm. Leipzig 1925. (II 42.678—1.) Ivlč A.: M,:rpauBie-Cp6 . y C*aBOHJijy tokom 16., 17. 0 18 cro-ieka. Beoroaa 1926. (44 117 — 36.) Jahrbundert. Das in VVort und Bild. Berlin 1899—1900. (II 44530.) Klener H.: Die klassizistische Form im 19. Jahrhundert. Munchen 1924.: (II 42.009). Koch H.: Cvprianisciie Unteršuchungen.. Bonn 1926. (43.925.) Kuča, Vladalačka, IleTpoBHii — Itoerom. Hn oja I. IberoBa jiena. -.iioBi: n vnviaa. IleTnae 1910. |li. 4A&-6 Kutschbach A.: Die Serben im Balkan-krieg 1912—13 und rm Kriege gecen die BiilgaTen. Stuttgart 1913. (II 44553.) Lehrl L: UniversitSt und Erzlehe-r. Leio-»g 1926. (II 42.67,3—2.) Lilek E-: Die Sctiatzkamtner der FamiSe Hranlči (Kosača). Wien 1S94. (II 44570.) Marcose H.: Serbien und die Revolutions-beu-egung in Makedonlen. Berlin 1908. (44.639.) Mortet Ch.: Observations sur les Irrflu-ences, qul cmt drversiti4 les caractftres em- Bovčs par les immimeurs du XVe siScle. ainz 1925. (11 42.208.) Norden E.: Dreieck. Ein Beitrag zur Geschichte des Fremdw5rtergebranchs im Altertum. Leipzie 1925. (II 42.678-1.) Papinek L: La Tchčcoslovaoule. Histoire politique et luridiane de sa crčation. Pra-KEe. 1923. (n 44.581.) Petsch R.: Fansts Gang zu den Mflttern. Porsdam 1924. (II 45.116.) Pirogov N. L: Les questions de la vie. Pariš 1868. (IT 44.583.) Premrou M.; Hiopolvtus de Htppolvtis O. P. non i veseovo di Nona ln Daltnaiia Romae 1923. (II 44.597.) Procfcs, Le, d' A gram et I* opinion etrro-pčenne. Pariš. T909. (II 44.603.) Prtivodce v^stavou knifm kulturv dobv dovč i s tarč. V Prase 1936. (44.615.) Relchveln a: Kujtnrkrise und K"'*'"0 phi!osoph'e. Lelozi^ 1926. (H 42.678-2.) Relss R. A.: Reoort unon the Atrocities cormrirted bv the Aušfro '- tlungflrlan Ar-mv durtng the first fnvasion of Serbia. London 1916. (44.491.) R5hl H.: Geschichte'der deutschen Dfch-ttr" Le'07l2 1914 (44.637.) SSuberllch O.: Detrtschc Bnchdrocker in Amerika Mainz 1925* (II 42,208.) Schon E.: Vom Reclit der Kulturkurode. Lerozlg 1926. (n 42.67^—2.) Schwarz H.: Die ObenvmdtBtj? des frari-zSsischen Rationafteimrs tmd des engllschen Empfrtsmrus durch' Kant. - Leipzig 1925. (II 42.678—1.) ~ - - " Serble pillče. saccagec. Destrnctions des cfceroins de fer. Pafiš. 1919. fll 44.542.) Skok P.: Die mit den Stfffren -acum. -anum. -aseum und -usetrm geMldeten sfld-franz^siseben OrtsTtamen. Halle 1906. (43 462 — Bh 2.) ' Slekovec M.: Kapela žalostne matere Božle v Središču 1° ■ nieii 'častni venec. Maribor 1902 (44.323.) ' Stojkovič Sv. J.::C.in6o!iito iknapcTBo. Hie-ros nn.i, n nnnanao, npomfločT n ca jurano"T Beoroaa 1036 (44 186) Št*astn>- J.: Ktere iezero makedonski }est Herodotova .Prasias 1'nme? V P raze 1906. (II 42.691.) . . - Todorovič M. A,: Me^jHapojRo-npaBsi Bojoarai Hvh sa. Be rnaa I9f0 'II 44 606) Veselovskli A. TOkhopvcckh oh.thhm. CflHKtnnrp.'»'prb IšSl - R4. (44.0S5") Weldei K.: Ke J»hilosophlSche Vertje-fung des Unterrichts. T>ipzic 1936. (II 42.678— 2.) WeK. Iilustrierte; "Deiitsches Familien-bneh Stuttgart. 1853— (III 44 520.) Zeitschrift fflr das osterreichische Volks-achulwesea Wien. 1890— (II 44.540.) Na razna tozadevna vprašanja izj-avtja« eno, da g. inž. Mate Guzelj ni nai zastop« ntk temveč prodaja peči inozemskega iz» vora. 1734 Tvorniea emajliranik peii Lutz d. d. Preklic Podpisani prek_1ičem_ S dne na javnem »hodu SLS dne 28. VUL 1927 v Ljutomeru tzne» •eno obdolž'tev, da so železničarji na pro« fi Gor Radgona « Lrutoroer zakrivili, da Je jutranji vlak vozi! 10 minut predčasno, ter s tem povzročil da je veliko ljudi iste« ga zamudilo, kot neresnično. 1733 RAJH KDOR OGLAŠUJE, "A NAPREDUJE! Naročila, uv un dopis*. licoit,Jt> malih, oglasov, jt, pudah, Oglasru, od * Vnslajbtna, ta. šifrr> Jhe, | Idrljčani, pozor! V soboto od 15, art dalje te dobijo Idrijci Slinirofi ■ «bakalo», porclja 10 Din r gostilni Vidmar, Sr, Jakoba trg 5. STOOO večletnimi spričevali, lahko tndi oienjen. stanovanje v hiži — Vso drago po dogovora — Nastop slatba t novim letom Ponadbe pod cNadmtinan na oglasni od delek »Jutra* 87488 Kroj. pomočnika dobro iiveibanega v Maribora pod litre . S758S Agllne zastopnike sprejme v vseh kralft Slovenije in Pvekaravfa sve-tovna savarovalolea. Ponudbe na oglaenl oddelek po4 «Dober eanio-fak». 87864 Trgovci — groslsd Industrije! Dobro vpeljan« sgentara ia komMJs prevtam« botjle sa»t«psl»u — Coajoae f» ~ na oglata) oddelek pod aspeh«. »Slovenija — 878» Za pranje perila n vsak ponedeljek ri-čem osebo. Naslov w oglasnem B«0 Knjigovodja bUancist in katkolant leli večernega lapoaionja Ponudbe na oglaenl oddelek «Jutra, pod cLjubijasa« 8791» Zastopstva eiavna (okrožna) ca prodajo vrednostnih papirjev oddamo. Ponadbe na oglasni oddelek «Jutra> pod Šifro •Tečen obračun«. 8787« Agilnega zastopnika ia raxprodajaaje debro ido-8ega mednega predmeU sprejmem ca Boeno, Hercegovino in Dalmar.ijo Gospodje, ki stalno potujejo po teh krajih in so pri ta-inoinjib modnih trgovinah dobro uvedeni, naj Javijo svoj naelov na oglasni oddelek «Jntra> pod < Do Ker laatuiek 22». 87322 Otroška vrtnarica dipiomiramt. inteligentna, ki prav dobro ratume vago-jo otrok, iiče sluibo Naslov pove oglasni oddelek •Jutra« 87456 Laborantka l večletno prakso — ilče sluibe v lekarniškem laboratoriju Naslov v oglas-neon oddelkn »Jntra« pod Šifro »Zanesljiva 475» 874T8 Službo vzgojiteljice teli gospodična v starosti S let. velča nemtkega ie cika in livauja. tdrava in tanesljiva. najraje k novo-rojenčks. k) bi ga imela tudi ponoči — Gre tudi isvea mesta — Naslov glasnem oddelku »Jutra* 87581 Kurjač k parnem« kotlu, Zeli nastopiti sluibo takoj Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 87467 Pisarniška moč t večletno prakso, veiča strojepisja. korespondei v slov. nemikem in srbohrvaškem jeaiku ter vseh pisarničkth del. ilfie slutbe Cenj penodbe na oglaeni oddelek » 85566 Pouk v francoščini Mi tačetnik ki •d 1 popoldne do 8 tvečer — Ponudbe s na-rodbo cene aa oglasni od-, delek »Jutra» pod značko »Franooččina« 37518 Klavir poučuje - Pride na 4 um t-aslov v oglasnem oddelka »Jutn» S7522 Knjigovodstvo i ni la knjigovodski toča}. — Ne samadite edine ■godne prilike! Vaše prlta-devaaje bo minimalno — strelki nesaatni, s uspeh velik Kak« postanete dober knjigovodja? Pilit* aa Kenaorelj dopisnega kajl-vodskera tečaja. Ljsb-. na. Vogelna riiea 8/1. Priložite tnamke u odgovor Vpisovaaje prične 26. ooThjBb.a 87841 s; Trgovina t a^el blagom. dobro vpeljano, v centra BaaJ* lake, prodam. Informacijo £ Prane SorU. Banja La-gOTsdaruica. ! 87287 Spalnico masivno, politlraso, pro-dam ta 4000 Din — Ka. slov pove oglaenl oddelek «J«tra» 87471 CerlJarekl stroj (eiUader). debra afcroajea. prodam takoj. — tTastov v oglasnem oddelka »Jatra«. 874« Smuči prodam. Naslov i ogiaa. Polkrito kočijo prodam. Nasiov v oglas, oddelka . Š750S Po zelo nizki ceni prodam 2 moški k/ki aimski suknji is 2 motska suknjiča Na oglod v Ko- menskega sliet Bfl 87448 Prodam večjo množino racnega novega in malo rabljenega kevalkega in ključavničar skega orodja — U. Kavčič Zgornja BiSka — Ljubljana VH 87817 Perje gosje, račje. kokoSjs in pur je proda Vsako mnoiino in po najmlji ceni tvrdka E Vajda, Cakovec. Uedji mori«. Telefon St. 58. 60, 8 Ribje olje svoi«, najfinejše norveško, is lekarne dr G Pie. eoU-Ja T Ljubljani priporočam bledim, slabotnim osebam. 211 Delikates. trgovino dobro vpeljan«, m najpro-metnejii cesti v Ljubljani radi bolezni prodam — Na-•l«v pove oglasni oddelek »Jutra«. 37867 Jedilnica dobro ohranjena, počeši naprodaj Informacije pri urada na velesejmu. 37345 Božična drevesca lepe smreke od 1—8 mtr visok« dobavljam oa vagone tn manjle mnoiine po 5 Dfn komad Cenjene dopise - na oglasni oddelek »Jotra» pod iifro »Božične dreva«. 87887 Fino čajno maslo Din 40 kg oddaja po pov tetju franko od 4 kg dalje Prsne Kolleritsch. Apače pri Gornji Kadgoni 849)8 Stereo—opazovalni žepni aparat! Pokale presenetljivo plastično in naravno fotogra-flčne posnetke Ou ta aparat s 10 lepimi stereo-posnetki 80 Din poStnine prosto Posametne tWrke ■tereo-posnetkov pokrajine, akti. mesta Itd po 85 Din P Krliman. LJabljsna, peStnJ predal 172. 85*578 Krompirja roinika. kupim ca takojšnjo dobavo več vagonov. Ponudbe t Bajnlljo ceno tta oglasni edeiek »Jutra* pod »Krompir 469». S7468 Čebule in kostanja kupim vagoaike' kodčioe. Ponudb« na oglas, oddelek »Jutra* pod »Takoj 470». 87479 Brinje Italijansko iu istrsko ima v calogi A. dara bon. Ljsb-Ijana. — N« eahtevo se poSljeo vtoroL 87418 [ CešpUe ia iganjekiibo ima v calogi A šarsbon. LJubljana — Na "tahtevo se poSljejo vtoroi..... 374i2 Kostanjevih; drog"V lepih. 9 m dolgih kupim« I vagon orou takojiajl dobavi - Pouadbe »lilek tri i* ni cadrugt* * Zagorju ob Savi 87547 Božičnih smrek vtsokih ' kaptm eei vagon — Ponudbe s eeae u komad nakladata« postaje ' aa oglašal oddelek »Jutra* pod fnačks »Dreves«« 488» 87488 Radio aparat 8- ali 4eevni bre> elektronk, kupim Poeudbe t aavedho eeae pod »Rad!«* oddelek Jntra 8747« aa oglaenl Razpis Slavna fntialks drfavne hipotekam* nauke v LJuNjs-ni raipisuje aabavo napisa na svojem poslopju Ponudb«. kolkovaae s 5 Din In 5 * kavelj« je violi« do 80 novembra t927 d« 11 urr pri glavni fntjalkl v LJubljani Natančni pogoji so Interesentom aa razpolago pri ekoaosatu glava« fttljaie med uradnimi arami — Dtrava 8T288 Droge a«e«eoove. koetaajeve, hrastova ali borov« T dol«-aah od 9—14 m kupim -Poaadbe « aaverfbe asjelS lih eea. piemerov. dobe sesan Ja. množine lu oddajae postaje pod Šifro »Drogovi* Jatra na oglasni oddelek 87171 Damsko koto dobeo ohraajeao ia le malo rabljeno, kupim — Po-eadb« r na*edbo tovirai-Ike znamke »a naslev-Ja«Hna VOett. Ljubi :sna. IJpiSov« olloa X 87824 iiitBiiifTTrihniaiiigirTTrrrinnrr^^ KDOR še ni NOSIL dobro orileEaločih se čevljev, ta naj si nabavi „Doko" čevljev ki so najbolj trpežni, ročne izdelani čevlji najmodernejših oblik. — Najprimernejše darilo za Miklavža. — »Doko«. Prešernova ulica št. 9, dvorišče. joncmgauLJLiLjLJULu:]^^ a i a«»a iiTrrrrinnmD Kupim roleto 1.50—1.80 Široko. — nBp Ambroiič. »od. 87441 Hiša z 2 stanovanji skoraj detldana, navdaj Naelov v oglasnem oddelka »Jutra«. 87402 Trgovski lokal v sredini Maribora, skladišča, klit. inventar, pripraven ta tpeeerijc in vinsko trgovino, takoj oddam Ponudbe pod »Oatovina» Ua podražnieo »Jutra* v Maribora 87541 Majhen lokal ta Speeorijsko trgoviao, s stanovanjem, v kakem metra ali vočjem industrijskem kraju »čem ta takoj Dopise oa oglašal oddelek »Jutra« ped »Majhna trgovina«. 87481 Gostilno na račun takoj oddam natakarici, ki je kuharica ali takoncema brat otrok. Nekaj kavcije potrebno — Anton Ha ver, Ahaoijeva t. 5748® Opremljeno sobo oddam 2 gospodoma ali zakonskemu para Naslov r oglasnem oddelka Jatra 87482 Majhno sobico s popolnoma separiranlm vbodom potrebujem — Ponudbe aa oglasni oddelek »Jutra« pod »J. P. 25* 87505 2 tehnika Iščeta sobo ^ posebnim vhodom Ponadbe ca ogi oddelek »Jutra« pod šifro <2 tehnika«. 87490 Prazno sobo v bližini sodišča oddaa takoj samo gospodu Naslov pov« oglaenl oddelek »Jutra«. 8T46* Opremljeno sobo ntlDS. istem s 1. dooeo-rom v Seatpetrakem okraja ali v sredini seru. Poaadbe aa »glasni «dd«i«k »Jutra« pod cnačko »97». 87488 Gostilno v centru Maribora oddaa v najem ali prodam pod telo ugodnimi pogoji Naslov pri podružnici Jatra r Mariboru 37338 Gostilno s poseatvom, ali samo posestvo aa proatetaea krajo vzamem v aajem — Naslov Iniiaiol »Jutra* 87588 pri podr Maribora Lepo stanovanje 8 sob ia pritiklin oditata t 1. decembrom — Vpeljati na TržaSkl eosti 98/11 desno — »Staa in Doai* . 87484 Stanovanje 2—8 sob. lepe. v mesta. Seli mirna stranka 8 eeefc ta takoj. Nasiov v oglas, oddelku »Jutra«. S7508 Stanovanje 5 minut Od glavnega kolodvora, posebno agedao ta trgovske potnik« pa tudi -icer aa mfraleljae p. gospode, dam v najem — Naslov v eglaeness oddelka •Jutra.. 87512 Stanovanje t ub ia kahloje oddam takoj ali s 1 decembrom — Naslov r oglasnem oddelka »Jatra« 87828 Sobo lepo opremljeno zračno, t električno razsvetljav«, takoj oddaa — M aster pov« oglasni oddelek »Jutra* ' 87479 Stanovanje s brano iM«s> za mladoletnega il-|aka pod aelo strogim nadzorstvom — Pismene po-oudbe aa oglasni oddelek »Jutra* pod »Strogo nad-soretvo*. 87477 Gospoda solidnega. sprejmem aa staoovaaje v sredini meeta Naslov r oglaesea oddelka •Jatra«. ----- Sobo prazno ali opremi Jono, lopo. parket irano. I elektr. razsvetljavo in soaporabe kopalnice oddaa t gaspe-dnaama aH zakeaskMta para brez otrok takoj sB s I deeeabroa Naslov v ogtaaaeo oddelka »Jatra« 87(88 Sobo • souporabo Ua-virja t posebnim vbodom C Oeepodia«* I ia Sraaekan gleda 8X4*8 Lepo sobo parket*rano, z elektr raa. sveUjavo In ooseboim »ho-da« oddaa t gospodoma ali takoneeeaa. Naslov * oglasnem oddelka »Jutra* Opremljeno sobo tn kuhinjo t električno razsvetljavo oddam takoj zakoaskeaa para — brez otrok — za SOO Din mesečno Naslov r oglasnem oddelku »Jutra« 87518 Dijaka ■prejmem na hrano ia stanovanj«, eveataelno taate ds stanovanje t zajtrkom [lasnem oddelka Naslov T ogl «Jutra» 87511 Gospodično sprejmem kot soetaaovatke Naslov t »Jutra» ogiaaoaa oddelku 37525 Majhno sobo podstrešno — t posebnim vhodom iz stopal« • d d a Aatou Maver, Ahaci Jeva 5 «7484 Sobo s štedilnikom suho, zračno, po potrebi z elektr točjo. t uporabo pralnic« in nekaj dam s I dereahri s I decembrom, aaj-rajs poročenem« para bres otrok Psedaoet aajo ' ~ siki ta eno let« aaprej Ponadbe na ogla« »Jatra« pod Sfro »Poseben vhad». 87844 tjo plač-sprrl -oddelek Separirano sobo t hraee oddam poceni re-»podičnl Naslov v oglu oddelku »Jatra«. Več abonentov sprejmem aa fino domač« hraa« Naslov v eglasnea oddelku »Jatra«. 878M KopiUU Katera dama ali gospod ponodi inteligentni dami. soprogi višjega drlavuegs uradnika Din 9000 proti auaetaem odplačila Poaadbe pod »Hitra pomoč* aa ogl. odd. •Jatra«. 57394 Reduciran uradnik prael pluaealf src« u pa-sojao 8000 Dia, s katerimi M si tgradil eksistenco — V ras v 6 obrokih — Bla-goerčne ponadbe aa pe-Truiaieo »Jatra« v Mariboru pod šifro »Naprej* 87532 Samostojna dama leli rnsuja e starejšim — samo dobro skalnata gospodom Ponudb« na oddelek »Jatra« pod »Zapuščena«. Robert V. t» drogi — Bila tem v kavarni G. Drovenlk v Zagorju prog. mojster, se pati**, da tekale ovoje obrok*««. tj« radi »vadbe sjegovik delavcev, drugače ga smatram u breezaačajaega ob- rekovalcv — flemrič 37526 Srne ln zajoe kupuje t vsaki maoBal V. glamit. LJubljana, Goep rrstska cesta. Soepo-87358 1ELLESE1S baterije za žepne sve tli ne D-o|na cena vkratnl čas gorenja Gen zas o. t knjigarna ln trgovina s papirjem ter pisarniškimi in Solskitnl potrebščinami, LJubljana, Stltarjeva ulica štev. 2. Oblastno dovollena RAZ P R O DAJ A vsled opustitve trgovine. Razprodala bo traiala samo do srede februarja 1928. Znatno znižane cene. — Ugodna prilike za knjižnice in droge Interesente. Vino prvih vinogr adni kov ^^^ pri Košaku .-4° v® v v Krekov trg. Kemično, hlsilemHo tisti PUH zo Mozloe in ga tudi najcenejše nabavlja v naši državi edina moderno urejena tovarna perja sa postdjino: Zahtevajte naš cenik štev. L Dvpifi Preklic! Okrajno soditi« v Spodnji Radgoai Je dalo preklfrati Praseeta Pradl, peesetaika v OalaSaka radi aapravljl-raetl — Varuh J« sia Pran Pradl — J ~ " 87. Državna uradnica laH saaaja t vilj« aaobrala* im gospodoa v starosti 88—49 let. todl rtsnM ores otrok — Dsidu pod «fr* .Crad»toa 1WT» aa ogiaani oddatak »Jatra*. 17460 •Dom bi gospodinjstvo Dvignite pumo! Mladina napr^! Č«M mlade 0wH U «1-saaja ne nakHea ae pr—o teaja pel pa (ekUao volj* prid aa*ag«r Pliaeas pose dV sprejema: Novt«»kl Mre. Ljubljena. Seleobvr- rilca UL Za Miklavža ii Kol najlepša In nafcena|ia darila so slikanice za otroke: O. Zupančič, Pokoncn Izpod korenin Slikanica z besedilom Cena Din 35 —, s poštnino Din 37 50 Domače in tale živali Večbarvna si kanica Cena Din 30 —, s poštnino Din 34'— MU Grošljeva, Šale za male Slikanica Cena Dm 32'—, s poštnino Din 36'— M. Groftljeva, Čebelica Brenčelica Slikanica Cena Din 30*—, s poštnino Dia 34'— Naročila na te ln drage slikanice sprejema Hniigarna Tiskovne zadruge v Ljnbljanl Prešernova ulica 54 (nasproti glavne pošte) C. Phillips Oppeflbetm: 33 Milijonar brez denarja Okoli poldne je jelo deževati ia asfalt je postal spolzek. Enkrat ali dvakrat je malo manjkalo, da ni mogočno vozilo ušlo iz oblasti njegovih rok. Zvečer se mu je živčna utrujenost vidno poznala. »Cisto bledi ste videti,< je skrbijivo omenil njegov sprevodnik. »Kaj »rio ste vodili našo barko ves božji dan.« »Ba! sem se, da mi ne bi spodrsnilo.« »Od kraja se vsak boju Ali bi ga kozarec, da si priveževa dušo?« Izpila sta vsak po kozarcu piva; nato je odšel Bliss domov, veseleč se tovariševega sočutja. Ko je drugi dan ustavil svoj omnibus na vogalu neke ulice, je zagledal znano postavo, ki ga je z odprtimi usti strme opazovala s pločnika. Bil je odvetnik Crawley. Bliss ni niti mrdnil z obrazom, ko je odvetnik planil k omnibusu. Na drugi postaji je Bliss začul njegov prepadeni glas: »Za Boga, dragi Bliss! Ljubi moj mladi gospod! Ves sem iz sebe! Bodite vendar pametni!« Tako govoreč se je Crawley iztegnil s pločnika in je položil Blissu roko na ramo. »Včeraj,« je šepnil s hripavim glasom, »prav včeraj sem naložil za vas osemdeset tisoč funtov obresti —« »Cujte — pozvonilo je, zdaj peljem dalje! Ako me spotoma le z besedico ogovorite, morate tisto minuto doli Skočite na zadnji konec voza; na prihodnjih postajah bova lahko še kaj pokramijala, če vam je drago.« Ko se je omnibus ustavil ob naslednjem vogalu, je Crawley spet prišel k Blissu. »Važnemu sestanku sem se odrekel, samo da vas izpametujem. Hočem, da se temeljito pomeniva. Kakor daleč vozi vaš omnibus, tako daleč se peljem tudi jaz!« »To bo dolga pot Utegnili bi se je naveličati« Crawley je vzdignil svoj dežnik in je odločno potrkal Blissu na ramo. »Večkratni milijonar ste, mladi človek! In vendar imate — oprostite, da omenim — luknjo v hlačah in sajast madež na nosu. Kai vraga —« »Natanko čez devet in štirideset dni se vrnem na svoje mesto in postanem spet razumen član človeške družbe. Med nama rečeno, zdi se mi, da ne bom nikoli več docela tisti Ernest Bliss, ki ga poznate izza minulih dni — a drugače vam obljubim, da se vam ne bo treba pritoževati zastran mene.« Crawley se je vrn3 na zadnji konec. Bliss je sedel sklonjen na svojem sedežu, z roko na vodilu in z očmi uprtimi v pot. Šele čez deset minut sta lahko nadaljevala razgovor. »Ali vam morem s čim ustreči?« je vprašal odvetnik, ko je prišel na sprednji konec. »Morda. Upam, da je vaš spomin še vedno tako odličen, kakor je bil?« »Menda!« »Pojdite na Overton-Square št. 24 in poizvejte kaj o gospodični Frances Clajrtonovi. Vprašajte, ali ima službo. Jutri mi poveste, kako in kaj. Vozil bom po isti progi.« »Z največjim veseljem opravim to nalogo — in vsako drugo, ki bi imela le količkaj zimisla--< »Imate li kaj kadiva?« ga je zdajci prekinil Bliss. Crawley je vzel iz žepa dragoceno usnjeno tobačnico. Ena stran je bila napolnjena s smotkami, druga s cigaretami. Bliss je zaplenil vso vsebino in mu jo je vrnil prazno. »Saj si lahko kupite druge! A zdaj je bolje, da stopite doli. Odtod se peljemo naravnost v Golders Green — tja vas gotovo ne miče.< Orawley je skočil v avtomobilnega izvoščka, ki je pridrčal mimo. Bliss in sprevodnik sta se med tem lotila cigaret. »Nič napak ni bil stari, ki je govoril s teboj,« je dejal sprevodnik. »Jej, jej, kako fine cigarete!« »Moj odvetnik je bil, preden sem šel po zla. Smešen ptič je, a dober človek!« ★ Drugo jutro, malone na istem kraju in ob isti uri, se ie Bliss spet sestal z odvetnikom, ki je'na prvem postajališču pristopil ter ogovoril čudaškega klijenta. »Ti avtobusi mi prav nič ne ugajajo, dragi Bliss.« je dejal, ogledujoč mastno liso na svoji hlačnici. »Taka demokratična uredba! In vaš sprevodnik, ki mi je pomogel na voz, je bil, da se milo izrazim, že kar predomač. Najbrže ste si z njim razdelili vsebino moje tobačnice?« »Vrl dečko je. Nu, kaj mi imate povedati?« Crawley se je odkašljal. »Mlada dama ie še brez službe; kazno je, da mora biti gospodinji nekaj dolžna.« Bliss je zgrbančil čelo. »To moram premisliti Idite zdaj, prosim, na zadnji konec! Odpeljemo se.« Na drugi postaji ga je vprašal Crawley: »Imate Ii še kak nalog zame?« Tako govoreč je potrkai s svinčnikom ob beležnico. Bliss je pokimal. »Pošljite Williamu Jenningsu. Pinterjeva cesta 14, sto funtov. To je moj tovariš na omnibusu. Bolno dete ima in rad bi ga poslal na kmete. Razume se, da brez imena!« »Kakopak, kakopak. In kaj še?« Naznanilo. Nova brivnica in damski česalni salon, spec. striženje bubi fpizur ondoliranje Itd. — Vsa v mojo stroko spadajoča dela najboljše in najcenejše. Priporoča se MIC1 MEŽAN, frizerka, Jesenice poleg hotela »Triglav«, 3 minute od kolodvora. TOVARNIŠKO ZALOGO POHIŠTVU priporoča za nakup in vabi na ogled Andrej Kregar ŠT. VID n. Ljubljano nasprt ti kol. Vumarje Zahtevajte ceniki POSESTVO NAPRODAJ! Radi izselitve se proda v bližni Celja posestvo, obstoječe iz hiše z dvoriščem, sadovnjakom, gospodarskimi poslopji in zemljiškimi parcelami po ugodni ceni. Več pri dr. Ernest Kalanu, odvetniku v Celju. Kdor mmi tn napreduje! Vsak dan je večje število onih ki kupujejo naše polepšane in z vsemi udobnostimi opremljene, novovrstne, zaprte automobile, odgovarjajoče letnem im zimskem času. Sirom celega sveta opažati je simpatije ra zaprte avtomobile. — Ljudje so uvideli, da so naši vozovi ne-dozežni v vporabi in ugodnosti katero nudijo v vsaki dobi. Udobnost in varstvo, ki Vam ga daje model Coach ali Sedan po zimi pred mrazom, vetrom ali snegom je prava potreba. Ti avtomobili zagotavljajo Vam izvrstno vožnjo brez ozira na vremenske prilike. — Poleti v vročih mesecih ste popolnoma obvarovani pred prahom in solnčno pripeko. Notrajnost teh automobilov je vedno hladna in zračna. Prekrasni zunajnosti kod raskošni no-trajnosti čudijo se vsL Nedvojbeno so nove linije bi bogata oprema povečale lepoto na-Slh zaprtih avtomobilov. Ne samo to, ampak tudi nevjerjetno nizka cena, za katero danes ponujamo Chevrolet ao vzrok, da se tako hitro Siri priljubljenost za Chevrolet zaprte modele- 7 CHEVROLET Proizvod General Motorsa. Zamislite si samo, Sedan aii Coach s karoserijo od Fischera, mojsterskega graditelja Cadillac-ovih in Buick-ovih karoserij — prekrasno pleskan s Duco lakom v dveh bravah — za Chevrolet ceno! In tudi ti modeli opremljeni so z istim zanesljivim, močnim in splošno priznanim motorjem ravno tako kod dobroznani Chevrolet Touring avtomobilov. Posetite našega zastopnika kateri Vam radevolje podrobno razloži naš sistem obročnega odplačevanja in vse ostalo. Coach — Din. 74.000.— Sedan _ Din. 80-000,— Tmperlal Landan — Din. 82.000.—> H EVROL ZASTOPNIKI V JUGOSLAVIJI: UUBUAM: uoortDt ZMMUBl SARAJEVO: ROVI SAD, r. k K. BareiM k Co, Dunajaka e«ata it. >Aato Omnla«. Kralja Aleksandra ulica 11-1* V. k U. Barelt« tCo„ KnkOTldera oHca M. rajala »Ante Ometa«, AtctuandTora »L M »folacto. Kralja Aleksaata ulica «, Glavno zastopstvo in skladišče rezervnih deiov V. & M. Barešič & Co. ZAGREB, Kukovičeva ulica št 30 telefon 2744 LJUBLJANA, Dunajska cesta št 12 telefon 2292 Mm ii t razredne loterije Mm pri Mm umiti r. z. z o z. v Ljubljani, Sv Petra cesta štev. 19 so bile dne 22. t. m. Din 2000 so zadele srečke 110.148. 111.171 in 34.062 Po Din 500 pa SO zadele naslednje številke: 14.123, 91.729, 20.826, 60.857. 96.930, 120.171, 61.297, 99.512, 5.779, 91.761, 20.806. 70.265, 96.962, 120 163, 61 284, 110.702, 15 433. 91.793, 34.114. 71.885, 97.792. 123 381, 70.265, 110.770. 15.428, 91.784, 47.737. 71.855, 97 768, 123.366, 71.885. 122.776, 30.944, 115.676. 59.303. 86.323, 97.748, 123.376, 71.855, 122.759. 40.583, 53.401, 9.710, 9 735, 59.380. 59.318. 86.378, 86.336, 110.166. 110.186, 9.353, 20 206, 82.502, 82.576. 53.415, 11-522, 59.370, 86.303, 66.688, 11.589, 59.369. 86.359, 111.188, 111.191, 120.131 34.076, 58.060, 58.098, 87.135, 91.734, 11.507, 60.S03, 96.941, 82.552, 87.143, Dobitke bomo izplačevali od 17. decembra do 31. marca 1928. Dri Zadružni hranilnici, r. z. z o. z., Sv. Petra cesta štev 19. Svetovnoznane, prave, originalne Lutzove peči vseh velikosti, v raznih barvah ima najceneje v zalogi samot Tvornica emajliranih peči „LUTZ" d. d. LJUBLJANA-ŠIŠKA, Frankopanska ulica št. 21, hiša firme »SLOGRAD« nad gorenjskim kolodvorom. r~ "i Ciril Punčoh strojni stavec lvka Punčoh roj. Jenskovič poročena Ljubljana, 24. novembra 1927 L -J Svarilo! Opozarjamo vso javnost, posebno tla deželi, da imajo pravico prodajati »DAMAS-GLENE« - platno samo one osebe, ki se izkažejo z našim potrdilom. Za ev. naročila po drtifib osebah ne prevzamemo nobene odgovornosti LEVANTF, Ljubljana. ? Komisija ? Katera manufakturna veletrgovina da v komisijsko prodajo manufakturno blago? Ponudbe na oglasni oddeek nJntraa pod .Manutaktnra*. FOTOCINKOORAFI.IA KUN0V ZAVOD KDŠEJEV BEOGRAD Prizrenska nI. 15. Izdeluie najfinejše klišeje. najceneje ta hitro. Naročila na naslov: Beojcrad-Voždovac ulica Vojvode Stene 86. Tužnim srcem sporočamo, da je naša dobra, srčnoljubljena soproga in mati, gospa Ivana Nežmah soproga vpokojenca drž. železnic in mati 16 otrok. dne 25 t m. po dolgi, mučni bo-ezni. previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokotrtlce bo v nedeljo, dne 27. novembra t L t* 2. url popoldne iz državne bolnice na pokopališče k Sv Križu. LJUBLJANA 25 nov. 1927. ŽALUJOČI OSTALI. AVTO RENAULT najnovejši 6cilinderski model »Monasix« 18/27 HP.. 4sedežen. torpedo, hitrost preko 90 km. poraba bencina 9 litrov na 100 km. NajprlpravnejšI voz za naše ceste! V luksuzni Izdelavi Din 66.000. Llmoslna Laze Din 69.000. Priporočljive la naiboH vpeliane ostale tipe: 12/18 2sedežni osebni. 12/18 4sedežni osebni, 12/18 2sedežni pol tovorni za 400—500 kg. 22'36 4—5sedežni torpedo in 22136 'sedežni ooitovorni za 600—800 kg. TOVORNI za 1200—1400 kg in za 2000 kg. AVTOBUSt vseh vrst MOTORNE BRIZGALKE ZA GASILSKA DRUŠTVA STUDEBAKER „ERSKINE" 6cilraderski. 4—»sedežni, najelegantnejši športni voz. Pneumatika „Firestone" »Micbelin" Zahtevajte ponudbe pri tvrdki A. Lampret, Ljubljana, Onoatsba cesta 22 Telefon 2247. najboljša SVINJSKA MAST znamke — L P. — znamke lastai Izdelek tvrdke E. POPOVIC L|UBL|ANA se razpošilja v roifcah oo 20 tn 50 ks ter sodih oo 50. 100 to 200 kg Prekajeoo svinjsko meso vedno na zaloel oo Izredno nizki ceni Točna postrežba! Cene najnižje! !; Unjoja Davorin IUvi>n. Maj* m Loaaofdj cjotn* Adott Ribniku. Ta Narodno tiskamo dd. kot tiMcctmrja Pna ieseriek. Za (hi J« odgatorea Aulo^adJ Nmk. Val • Ljubijo*.