s
r-
i
Prvi slovenski dnevnik v
Zjcdinjenih državah. Izhaja vsak dan Lzvzemši nedelj in praznikov.
Glas Naroda
List Slovenskih delavcev v cAmeriki.



The .first Slovenic Daily in
the United States. Issued every" day* except Sundays and Holidays.
J
HJEFOW yiSAJLfTE". 127» VECTOR
Entered m Second-Class Matter, Sep Umber 21, 1903, at the Poet Office at New York, N. Y., wider the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 127» UOTH!
NO. 136. — ŠTEV. 136.
NEW YORK, TUESDAY, JUNE 11, 1907. — V TOREK, 11. ROŽNIKA, 1907.
VOLUME XV. — LET NIX XV
Afera Haywood. j Milijonski bankerot. Zasliševanje Qrcharda. Milliken Brothers.
GLAVNA PRIČA ORCHARD JE BIL PRISILJEN PREKLICATI RAZNE ZLOČINE.
Priaui je, da je mnogo povedanih zločinov ni izvršil.
N JUGOV A ŽENA KOT PRIČA PROTI NJEMU.
Boise, Idaho, 10. junija. Steve Ad*u*s kteri je tudi jetnik in ki bo £KMii&2jMn kot priča i>ri obravnavi proti delavskemu vodji Haywoodu, ki je ob-<*»W»>n sokrivde unxwa governerja Sfcawanberga, je sedaj na potu iz ječe iz Wallace, Idaho, v Boise. Glasom Orcliardove izpovedi je Adams pri ranxiii umorih jx-matral Oreliardu. Ze v minulem letu je Adams izilal pismeno izjavo glede zveze s temi umori, toda U> izjavo je kasneje zopet preklical. Izjavo je Adams lastnoročno podpisal ki v njej je mnogo korektur in pripis.»v. Kljub temu m- pa sedaj zatrjuje, da je v tej izjavi še mnogo več zločk*>v, nego jih je izpovedal OrebiMrd pri sedanjem zasliševanju.
TVkom dneva dospela je semkaj gospa Ida Orchardova, vdova s tremi otroci, s ktero se je Orchard oženil kljub teanu, da je imel v Caoiadi še jok*, živo ženo. Ta njegova žena bo pričala, da je bil Orchard, ko se je mudil v Cripple Creeku, v službi lastnikov rudnikov. Zagovorniki so mnenja, da se jim bode posrečilo dokazati, da so bili lastniki rudnikov pravi zarotniki, ne pa vodje delavcev, oziroma zaprti uradniki organizacije Western Federation of Miners.
Boise, Idaho, 11. junija. Zagovorniki William D. lLaywooda skušajo pri izpraševanju Henry Orchards, dokazati, da razdejanje postaje v Independence niso provzročili uradniki Western Federation of Miners, temveč sovražniki te organizacije, in da je razdejanje le slučajno povzročilo katastrofo, k t era prvotno ni bila nameravana- Orchard je izpovedal, da sta on in Adams sprožila mino, še pred.no j«- vlak dospel do postaje. Za-govomištvo pa skuša dokazati, da se je pistajo namoravulo razdejali ne le pivd prihodi m vlaka. temveč tudi pi<*di;o l»i jnisli na kolodvor unijski delavci, kteri -mi prišli na postajo. Orchard .j«' n;di odločno tajil, tla lastniki rovov niso priredili rnzstrelbe. Zagovorništ vo je dokazalo, da Hav-\v<hm1 . Mover im Pettibone niso imeli ničesar opraviti z načrti o umoru Lvte Gregorvja; nadalje. da je Orchard iz-povedal ]*► navodilih detektiva Mc-Pnrlanda, toda Orchard je zatrdil, da mu je Me Pa rlaaid zabičal, naj pri obravnavi ne ii;{»ove ničesar, kar bi ne bilo resnično.
Pri zasliševanju je Orchard tudi priana.1. da je v Brightonu, Canada, l>o/^ral tovarno sira in dobil zavarovalnino v znesku $<>00.
Nadalje je Orchard tudi povedal, da je prijateljem pripovedoval o lia-l*a*lih in umorih, ktere pa nikoli ni izvnsii To je pripovedoval le v šali in za Kratek čas, haš kakor so tudi drugi pripovedovali.
Ko se je mudil v San Franciscu, • ta mm*n Bnadleya. dobil j<- .hI Western Federation of Miners $550.
DOLGOVI IMENOVANE KORPO-RACIJE ZNAŠAJO VEČ MILIJONOV DOLARJEV.
Imenovana tvrdka je gradila v Mariner Harborju, Staten Island, veliko tovarno.
PODJETJE
Odvetniška tvrdka McDonald & Bost wick je včeraj v imenu korpora-cije Milliken Bros. naznanila zvezine-mu pokrajinskemu sodišču bankerot slednje. Milliken Bros. grade v Mariner Harborju na Staten Islandu, N.Y., veliko livarno železa in jekla.
Milliken Bros so nedavno sami priznali. da ne morejo plačevati računov. Imenovana tvrdka je kupila na Staten Islandu 125 oral veliko zemljišče, kjer gradi livarno s pomočjo italijanskih in hrvatskih delavcev. Do-se.iaj so zgradili pet plavžev za jeklo, v kterih se vlije po 136.000 ton jekla. Takih plavžev so nameravali zgraditi 21, v kterih bi se vsaki dan vlilo po 2000 ton jekla.
Te tovarne bi bile vredne z zemljiščem $6.242.357. Zemljišče je vredno $1,200,000. Tvrdka je imela povprečnega letnega dobička $280,160.
Tvi*dkini dolgovi znašajo kacih šest milijonov dolarjev, od kterih odpade $3,000,000 na prvo hipoteko. Aktiva znašajo $7,250,000 in zaloga kacih $750,000.
Za to družbo je delalo mnogo hrvatskih delavcev, kteri so bili v Mariner Harborju. Z delom se seveda preneha in Hrvatom ne bode ostalo drugo, nego oditi.
Pozor'rojaki v Pittsburgh Pa., in na okolici!
Zvedeli smo, da se klati v Pittsburgh Pa., in v okolici neki Hrvat, sla-beglasni ROŽIČ z našimi naslovi okrog rojakov in trdi, da je on naš edini zastopnik v tamošnjem kraju.
Rojaki, ne vrjemite mu, ne zanpajte m« ia. ne izročajte mu nobenih naročil ali denarja, ker je omenjeni lopov, da sta ni para.
On je delal nekaj časa v naši tiskarni in je mogoče, d* ima res naše naslove. A teh mu ni dal ni kdo, ampak jih je sam UKRADEL.
Kdor mn je kaj izročil, naj ga nemudoma ovadi tamoinji sodni j i.
Nai ^^ zastopnik za PitMrarg in okolico je Mr. J. ZABUKOVBC, 4824 Blackberry Alley, in nlkdo dragi ne. torej, rojaki! Frank
STRAJK NEWYORSKIH OBREŽNIH DELAVCEV.
Štrajk se nadaljuje, dokler se ne izvo-
jn,o '»ido
Xewyorska longshoremen Protective Union imela je minolo nedeljo svoje redno zborovanje, kteremu so prisostvovali delegatje vseh bližnjih mest ob new voi škeni pristanišču. Pri tem se je sklenilo, da se s štrajkom nadaljuje, dokler parobrodne družbe ne privolijo v vse zahteve štrajkarjev. Patrick Conners, predsednik imenovane unije, je dejal po zborovanju, da štrajka še 20,000 obrežnih delavcev in da parobrodne družbe ne morejo parnike tako nakrcati, kakor bi morale. radi česar je zniaga štrajkarjem zagotovljena.
Conners je dobil včeraj od zvezine-ga pokrajinskega pravnika pismo, s kterim mu slednji naznanja, da se bode proti trem kapitanom vlačnih par-nikov postopalo sodnim potoni. Kapitani so obdolženi, da so prevažali ska-be in sicer v večjem številu, kakor določa njihova licenca. Tako se je z vlačnim parnikom Neptune dne 28. maja peljalo nad tristo skabov, dasi-ravno 'določa licenca, da se sme na imenovani parnik ukrcati le dvesto osob. Tudi kapitana parnikov Robert Palmer in America se bodeta morala zagovarjati radi istega delikta. ako se jima trditve štrajkarjev dokažejo. Št rajkarji trdijo, da bodo doprinesli v to potrebne afidavite
KONEC ŠTRAJKA V WYOMINGU.
Premogarji so dosegli lepe uspehe.
(Posebni brzojav.)
Roek Springs, Wye*., 11. junija. — Štrajk tukajšnjih premogarjev, kteri je trajal dalj časa, je z včerajšnjim dnevom končam. Premogarji, med kterimi je mnogo Slovencev, so pričeli danes z delom, kajti družba je privolila v vee njihove zahteve, tako da so lahko ponosni vsled lepega uspeha.
Južne republike.______
Potres v Ecuadorju.
V"GUAYAQUILU SE JE PRIPETILO VEČ POTRESNIH SUNKOV. — OGNJENIK COTOPAXIBLUJE
Pri panamskem prekopu je bilo sedem osob ubitih.
PARNIK ORTEGA NA PESKU.
Položaj na Japonskem j Vesti iz Rusije. _ Iz Avstro-Ogrske. in Zjeo. države. Predlog o amnestiji.1 Konflikt se poostruje.
Guayaquil. Ecuador, 11. junija. — Včeraj jn>poludne pripetilo se je tukaj več potresnih sunkov, vsled kterih je nastala med prebivalstvom velika panika.
Potres je nastal vsled bluvanja ognjenika Cotopaxi. kteri bluje velike moožine kamenja in iz vseh odprtin prihaja visok plamen, kterega je že od daleč videti. Razstrelile je čutiti zelo daleč.
Panama, 11. junija. Včeraj zjutraj se je pri gradnji panamskega prekopa pri Pedro Miguelu razletel di-namit. Sedem delavcev je bilo na mestu ubitih in več je ranjenih.
Santiago de Chile, 11. jtfnija. An-gležki pamik Ortega iz Liverpoola, ki je {Jul via Kio de Janeiro, Brazil, v Valparaiso. Chile, je obtičal v Ma-gellanovej ožini na pesku.
GOLJUFIVE POKOJNINE.
Vlada bi nepostavno izplačano pokojnino zopet rada dobila.
Washington, 10. junija. Vlada je vložila priziv proti razsodbi nižje instance, da bi tako zopet dobila nazaj napačnim osobam izplačano pokojnino. Za ta priziv se tukaj vsakdo zanima in vse se spominja na prevare raznih pokojninskih agentov. Glasom zakonov, vdove vojakov ne smejo dobivati več pokojnine, kakor hitro se zopet poroče. Odvetnik William Mun--on v Providence. If. L. ima v svojej klijenteli več takih vdov. ktere so se zopet omožile. <> tem pa Munson ni obvestil vlado in je jednostavno ponaredil dokumente in podpise ter spravil dobljeno pokojnino v svoj žep. Na ta način je tekom trinajstih let pri-dob:! najmanj $20,000. Stvar je pa prišla na dan v letu 1897 in odvetnik je moral v petletno ječo, v kterej je knialo umrl. Nadaljna preiskava je dognala, da dobiva v okraju Boston na stotine takih vdov, ktere so se zopet omožile, še vedno pokojnino. V Munsonovem slučaju je vlada zopet skušala denar 'dobiti nazaj in dve banki v Providence sta denar tudi prostovoljno izplačali.
NAZNANILO.
Francoski brzoparnik La Provence bode odphd Iz New Yorka mesto v četrtek 13. junija t soboto 16. junija ob 10. vri dopoludne.
Frank Sakaer Company.
PRO HIBICIJ A V KANSASU.
V imenovanej državi ne sme nijedna pivovarna poslovati.
Topeka, Kans., 10. junija. Tukajšnje vrhovno sodišče je jednoglasno potrdilo razsodbo, ki določa, da pivovarna Anheuser-Bush Brewing Assn. v Kansasu ne sme poslovati. Razlogi se glase: "Obtoženci ne smejo imeti v državi Kansas nikake lastnine, o-sobne ali zemljiške posesti." Te določbe so veljavne za vse pivovarne, ki ]»oslujejo v državi Kansas.
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
za $ 10.30 ............ 50 kron,
sa $ 20.50 ............ 100 kron,
za $ 40.90 ............ 200 kron,
za $ 204.00 ............ 1000 kron,
za $1017.00 ............ 5000 kron.
Poštarin i je všteta pri teh vsotah. Doma se nakaz.»ao v ote popolnoma izplačajo bra* vinarja odbitka.
Naše denarne pošOjatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilič-neje 4» $25.00 v gotovini v priporočenem ali registrovanem piano, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York B-nL Draft.
FRANK 8AK3ER CO. 109 Greenwich Strset, New Yeck. 6104 St Glair Ave. VS., Hinhil. O.
NEMŠKI CESAR JE BAJE VZROK JAPONSKO-AJM_t,.ttl£>KE-MU SPORU.
Viljem je provzročil protijaponsk zadržanje mayor j a Schmitza.
PROTIJAPONSKI SKLEPI.
Tokio. 11. junija. Deputaeija Japoncev iz Zjedinjenih držav dospela je včeraj k zborovanju vodstva napredne stnanke in je [xxlala sledečo izjavo:
"Dogodke v San Franeisca ni mogoče smatrati končanim, kajti -vsuiki čas se zainore pričakovati obnovitve. Pred vsem je potrebno, da se izposlu-je Japoncem isto -avnanje, kakorsno velja v Ameriki za Evropejce. Zakon, da se japunske otroke loči od belih, je izšel že pred tremi leti, toda oblasti ga niso izvršile. Šele lani se je to zgodili>, ko se je mayor Sehmitz vrnil iz Nemčije, kjer je bil v avdi-jenei pri nemškem cesarju Viljemu. Radi tega je skoraj evidentmo, da je ■nemški cesar provzročil protijajxmsko zadržanje mayorja Schmitza.
t' Nadalje so lastniki sladkorjevih nasadov na Hawaii dali protijapon-skej organizaciji v Sam Frameiscu $3,000,000 na razpolago, da prepreči naseljevanje Japoncev v Califor-niji."
List "Hochi" objavlja poročilo iz Washingtoma, da so oni Japonci, kteri so se mudili v Washington*!, v zvezi s tukajšnjo napredno stranko, in da je njih namen pregnati sedanji kabinet na podlagi ameriškega vprašanja Temu seveda nihče me verjame.
Vodstvo napredne stranke je spre jelo resolucijo naslednje vsebine:
4'Protijaponsko gibanje ob Paciliku v Zjedinjenih državah pričelo se je v minolem mesecu z napadom na japonska i*>djetja, kar je najtlagrant-neja kršitev i>ogodbe, sklenjene med obema ljudstvi.
'i ProtijajKHisko gibanje ni začasno in vlada v Washingtonu morji biti za to odgovorna ter mora skrbeti, da to v nadalje prepreči.
" Zadržanje naše vlade proti wash-iiiutoiiskej vladi doseilaj ljivdst va ni zado\"oljilo in (»otrebno je, da siori naša vlada vse korake, da čuva ljudski; čast. varnost in praviee_ naših io-jakov v Ameriki."1
OTROČJE TRUPLO V PARKU.
Nečloveška mati ga je najbrže vrgla iz voza ulične železnice.
Minolo nedeljo zjutraj je nek policaj opazil v parku pod williamsbur-škim mostom v New Yorku na nekej klopi ležati zavitek. Ko ga je odprl, je prestrašen opazil, da je v njem truplo jeden dan starega ženskega o-troka. Glava otroka je bila razbita in nožice so bile zlomljene, 'dočim je bil vrat zadrgnjen z vrvjo. Policaj je odnesel truplo v williamsbursko bolnico, kjer so zdravniki izjavili, da je dete že več ur mrtvo. Truplo so prepeljali v mrtvašnico in obvestili coronerja-Policija je uverjena, da je nečloveška mati vrgla ubogo dete raz most, ko se je peljala po mostu v vozu ulične železnice.
MENOVANI PREDLOG JE DUM. IZROČILA PASEBNEJ KOMISIJI.
Teroristi v Lodzu; več vojakov in pc licajev ustreljenih in ranjenih.
RAJE V SMRT, NEGO V JEČO.
BUREN PRIZOR V OGRSKO - HRVATSKEM DRŽAVNEM ZBORU.
Prostest nemadjarskih narodnosti radi afere poslanca Vaj de.
"NA OGRSKEM NI RUMUNCEV".
Petrograd, 11. junija. Predlog o amnestiji, kteri pomenja drugo veliko nevarnost za obstoj dume, so danes na predlog ustavnih demokratov izročili posebnej komisiji. Predlog je bil sprejet z 200 proti 105 glasovom.
Predlog določa legislativuo pomilo-ščenje za vse politične, ir> revolueijo-n-a-rjih izvršene zločine. Reakcijonai-ni zločini niso vpošteti.
Potem je pričela zbornica z debato za reformo lokalnih sodišč.
Lodz, 11. junija. Teroristi se vedno napadajo. Včeraj zvečer so ustrelili jednega policijskega (narednika in ranili jednega vojaka. Kasneje so ustrelili dva detektiva. Napadalci so ušli.
Dve tovarni so zaprli in delavce odslovili.
Petrograd, 11. junija. Terorist, imenom Cernov, ki je zapleten v zaroto proti carju, je izvršil samomor, ko je zvedel, da ga policija išče.
V KANSASU POTREBUJEJO LETOS MANJ DELAVCEV.
Kansaška prosta posredovalnica dela jih potrebuje le 19,578.
Topeka, Kans., 11. junija. Ravnatelj proste državne posredovalnice dela naznanja poljedelskemu oddelku vlade, da bode letos tako slaba letina, da ee bode potrebovalo v Kansasu le 19,578 delavcev za pospravljanje žetve'. Lani so potrebovali natt dvajset tisoč delavcev.
$200,000 škode.
Na Bryant St. v San Franciscu je požar razdejal Solo Franklin Grammar, Yoeemite Floor Mills In rasna druga poslopja, dkoda znaša «300,000.
JAPONCI V JUŽNI AMERIKI.
Potom naseljevanja se hočejo tudi tam udomačiti.
Pariz, 10. junija. Pri nekem nedavno se vršečem banketu se je izvedelo /.a povsem nov načrt japonskih diplomatov. Glasom tega načrta nameravajo Japonci v južnoameriških republikah ustanoviti velike naselbine in se tako tudi tam udomačiti, okrepiti trgovinske in obrtne koristi, ali jih pa razivti do tolike mere, da zamorejo potem tudi proti Zjed. državam še energičneje nastopiti. Omenjeni banket se je vršil v počast bivšega predsednika republike Uruguay, Batle v Ordoneza, in bivšega argentinskega linančnega ministra Terrvja. Med gosli je bilo mnogo jugoameriških diplomatov in uradnikov, kakor tudi uiehi-kanski poslanik v Washingtonu, kteri se je mudil v Parizu. Eugene Garzon. kteri je priredil banket, je tem povodom govoril značilen govor. Med drugim je dejal, da bi bilo umestno, da bi se Francija bolj brigala za svoje koristi v Južne j Ameriki, kajti izmed vseh velevlasti znala je dosedaj le An-»rlija čuvati svoje tainošnje koristi. Japonska je prišla tako daleč, da morajo sedaj druge države paziti, da jih Japonci ne izpodrinejo iz Južne Amerike.
Tokio, 10. junija. Pota novega korejskega kabineta niso tako gladka, kakor si žele ministri. Minoli petek so prišli k avdijenci k cesarju, toda v predsobi so zaman čakali dve uri, na kar so jih odslovili, ker je cesar mislil, da ga nameravajo prepoditi.
Korejci v "KVonr? Ryorigu so se uprli radi novih davkov in so napadli ura'de*
Rooseveltov revolver.
Washington, 10. junija. Minolo soboto prišel je predsednik Roosevelt k slavnosti povodom položitve temeljnega kamna tukajšnjemu novemu svetišču prostozidarjev, oborožen z velikim revolverjem, kteri je bil nabit s šestimi naboji. Ko je glavni mojster privezal Rooseveltu predpasnik, je predsednik dviguil svoj frak in tako je vsakdo, kteri je bil v bližini, videl v predsednikovem žepu velik revolver. Ljudje so se pričeli smejati in Roosevelt je kmalu opazil, da nekaj ni v redu. Končno mu je nekdo povedal, da se vidi njegov revolver, vsled česar se je Roosevelt nekoliko razburil. Da se je stvar poravnala, se je končno tudi on pričel smejati. Dosedaj Roosevelta še niso obtožili radi »kritega orožja.
Tornado v Iowi.
V Pleasant "Galley, Iowa, je tornado razdejal več hiš in mnogo ljudi je se^aj brez domovja in obilo je tudi ranjenih
Budimj>ešta, 11. junija. Že poro-čani slučaj romunskega poslanca Vaj-de se razvija v vedno večji škandal. V imenu nemadjarskih narodnosti je romunski poslanec Maniu poročal pred forumom zbornice o Vajdovej aferi in protestiral proti nasilju napram imuniteti nemadjarskih narodnosti, kteri so morali zbornico osta-viti. —
Istodobno je Maniu napadel predsednika poslanske zbornice J. Justha. ker Vajdi ni dal predpisanega varstva in ni posvaril poslance, kteri so V ajdo napadli.
Justli je odvrnil, da žaljivce vseka kor ni txjzval k redu in je prosil za odpuščanje, kajti Vajda je za izvrševanje svojega ma-iulata opravičen. — Predsednik ga pa ne more braniti pred silo.
Maniu je potem izrazil predsedniku svoje obžalovanje, da predsednik ni niti v stoinu izposlovati si potrebni ugled. On je izjavil, da protestu je v imenu rumunskega naroda proti takemu postopanju.
Justh je tu prekinil govoirnika z opazko, da — na Ogrskem ni riurnun-ske narodnosti. (!!!)
Nato je nastalo v zbornici tako grozno vpitje, kakorsnjega še ne pomnijo v tukajšnjem parlamentu.
Dunaj, 11. junija. Tukaj so zaprli profesorja Eslerja radi poskušenega samomora. Profesorja so obtožili, da je ukradel nek kodeks bartoljanske knjižnice.
KONFUCIJ - REFORMATOR.
Konfucijev naslednik, vojvoda Yen, poživlja Kitajce, naj se mo-dernizujejo.
Peking, 11. junija. Kitajski koiiser-vatizem se trese. Sveti vojvoda Yen. kterega nazivija ljudstvo " vojvoda Konfucij", kteri je direktni potomec Konfucija iti sicer po šestinsedemde-setej generaciji, je postal liberalen. Ta Konfucij je dospel semkaj in pričel naravnost nasprotovati načrtom vlade, ktera namerava v Shantungu ustanoviti pnsebro vseučilišče v |h>-čast Konfucija, kteri je baje tamkaj rojen.
Vlada je odredila, da se tamkaj u-stanovi imenovano vseučilišče, da se v njem podučuje iz Konfucijevih svetih knjig, na podlagi kterega znanja ?e potem klasiftkuje državne uradnike"
Sveti vojvoda se je vladi zahvalil za počast, ktero je podelila njegovemu staremu predniku, zajedno je pa dejal, da se mora v tem vseučilišču podučevati moderne tuje vede. On je predlagal, da se podueujejo kitajski, mandžurski in mongolski kot domači jeziki, potem razni tuji jeziki in vse druge molderne vede. S tem je konservativce zelo iznenadil.
Root povabljen v Mexico.
Washington, 10. junija. Mehikan-ski poslanik senor Creel izročil je državnemu tajniku Rootu lastnoročno pismo predsednika Porfirio Diaza, v kterem vabi Roota v Mexico, kjer bode gost republike Mexico. Root je povabilo sprejel in naznanil Diazu, da pride v Mexico koncem poletja.
Spomenik nemškim pesnikom Goethe in Schillerju v Clevelandn.
Cleveland, 0-, 10. junija. S primernimi slavnostmi so tukaj odkrili spomenik nemškima pesnikoma Goethe in Schillerju. Spomenik stoji v Wade parku in je ravno tak, kakor spomenik, kterega so postavili Nemci obema pesnikoma v Weimarju v Nemčiji. Slavnosti so prisostvovala skoraj vsa nemška društva v Clevelandn. V parku se je zbralo, ker je bila nedelja, na tisoše ljudi. Spomenik velja $10,000, kteri denar so nabral večinoma tukaj
»» w »T——-2
zrveei nma
Bazne novosti
iz inozemstva
GIBANJE VINIČARJEV V JUŽ-NEJ FRANCIJI. PROTESTI DRŽAVLJANOV.
Oranje River-kolonija dobi samostojno vlado.
IZ KITAJSKE V PARIZ.
Narbonne, Francija, 11. junija. V prisotnosti velike množice ljudi, je danes maire naznanil, da se prične štrajk meščanstva v prid zatiranih viničarjev. Vlada je vsled štrajka v skrbeh, kajti vse ljudstvo je sklenilo, da ne bode več plačevalo davkov.
London. 11. juhi.;a. Oranje Ui\er dobi svojo odgovorno vla ln in i ar a ment in sicer po uzoru Transvaaia. Tudi ustava v Oranje b:»de taka. kakor transvaalska.
Peking, 11. junija. Trije fSancoski, jeden holandski in jeden italijanski avtomobil so nastopili pot iz Pekinga v Pariz.
Atene, Grška, 10. junija. Pri odko-pavanju starin blizo Pylosa, ktere vodi nemški starinarski zavod, so našli razne dragocene starine in zlate okraske. Izvedenci so prepričani, da so odkrili palačo kralja Nestorja, ktero so dolgo vrsto let zaman iskali.
Neapolj, 10. junija. Na parnika La-zino, kteri je prišel semkaj rz. New Yorka, so aretovali danes Jose San-cho in njegovo ženo, in sicer radi pri-prošnje cubanskih oblasti. Sancha iščejo na Cubi, ker je tamkaj ukradel plinovi družbi veliko svoto denarja. V njegovem kovčeku so našli $20,000 in v njegovej obleki $170,000. Pri njegove.]' ženi so našli $60,(KK) v vrednostnih listinah. Kje sta dobila denar, načeta naznaniti.
Nesreča na uličnej železnici.
Los Angeles, Cal., 10. junija. Včeraj popoludne je skočil voz ulične železnice, ki vodi po Eagle Rock Valley, raz tir. Pet osob je bilo ubitih in 20 je ranjenih.
KRETANJE PARNIKOV
Dospeli so:
Sannio 10. junija iz Genove z 2152 pot niki.
Dospeti imajo:
La Gascogne iz Havre. Praesident Lincoln iz Hamburga. Finland iz Antwerpena. Hyndatn iz Rotterdama. Adriatic iz Southamptona. Kronprinz Wilhelm iz Bremena. Fried rich der Grosse iz Bremena. Cnrrnania iz Liverpoola. Pannonia iz Keke. Koenigin Luise iz Genove. Peterburg iz Libave. La Provence iz Havre. Cretic iz Genove. Cedrie iz Liverpoola. St. Paul iz Southamptona. Amerika iz Hamburga. La Lorraine iz Havre. Etmria iz Liverpoola. Friedrich der Grosse iz Bremena. Zeeland iz Antwerpena. Potsdam iz Rotterdama. Armenian iz Liverpoola. Princess Alice iz Bremena. Astoria iz GLasgowa. Bosnia iz Havre.
Odpluli so:
Kaiser Wilhelm IT. 11. junija v Bremen.
Barbarossa 11. junija v Bremen. Hamburg II. junija v Genovo. Francesca 11. junija v Trst.
Odpluli bodo:
Majestic 12. junija v Liverpool. Noordam 12. junija v Rotterdam. Kaiserin Auguste Victoria 13. v Hamburg.
Grosser Kurfuerst 13. junija v Bremen.
Finland 15. junija v Antwerpen. La Provenee 15. junija v Havre. Campania 15. junija v Liverpool. St. Louis 15. junija v Southampton. Kcenigin Luise 15. junija v Genovo. Patricia 15. junija v Hamburg. Caledonia 15. junija v Glasgow.
"GLASI NARODA" I! Zgubljeni Indijanci.
U«t ■iovnuikifa delavcev y Ameriki.	—o—
slovensko tiskovno društvo
FRANK SAK EF^ predsednik
VIKTOR VALJAVEC, tajnik.
Inkorporirano v driavi New Vork, dne 11. julija 1'JOG.
a leto velja list za Ameriko
' pol leta..........
a Evropj, za vse kto .... ' " " pol leta ....
" " Četrt leta . . . / Evropo pošiljamo list skupno dve ___številki.
4.50 ?.50 j 1.75 ;
iS t AkODA" izhaja vsak dan i • zemS« ntdelj in praznikov.
(1LAS NARODA
("Voice of the People")
-ed
•very d«>. except Sundays and
Holidays, iubscrif tion yearly $3.00.
Published by the »L.OVENIC PUBLISHING COMPANY
Incorporated under the laws of the Slate or New York.
Advertisement on agreement.
7* og'ase do deset vrstic se plača 30
rntov.
L) »njej brez podpisa in osobnosti se
« nntisnejo.
1 'e uvr naj se blagovoli pošiljati po 1 <nev < 'rder.
I i spremembi kraja naročnikov r- --mo. da se nam tudi prejšnje bivali-(■ • i.tz' - i. da hitreje najdemo aslov-ik i. i Jopi som in pošiljatvam nare ite .as lov:
"Olna Naroda"
09 Greenwich Street, New York Citv. Telefon 1279 Rector.
Fran Josipov jubilej.
Scdtrminsedemdeset let stari avstrijski cosar Fran Josip potoval je te dni v Budimpešto, da prisostvuje .*lav-onstirn, ktere so priredili v pikast št iride-x'tletunce njei^ovega kronanja o^rskun kraljem. To jiotovanje pa ea starega moža iz množin vzrokov gotovo ni bilo zabavno, temvee v prvi vrsti politierio potovanje. Take slav-nosti se prirerajo, <la se razširja si-jajnost, s ktero se na najboljši način slepi ljudstvo. Take priredbe so že od davnih časov im^le vedno lepe usj»ehe in mi ni: i malo ne dvomimo, <la se bode tudi še sedaj dosegel za-Beljftni cilj. Toda baš> tako, kakor l»r»*je, sedaj tudi na Ogrskem ni večin o tem se je moral tudi Fran Josip prepričati.
Keakeijonarno časopisje sicer poro-ča, da je bila množica, ktera je stala ea bajoneti in meči vojakov in policije, navdušena in da je vladarja lepo [^»Bdravljala^ ko se je peljal iz kolodvora v mesto. Toda isto časopisje je bilo tudi prisiljeno pripoznati, da «lavtR*iti niso bile iskrt-ne, da prave ■avdušemtsti ni bilo nikjer opaziti, in sieer radi sedanje politične atmosfere. Mad jar i bi se najraje ločili od Avs.rije, da bi zamogli večino prebivalstva, ktero je slavjansko, še v nadalje zatirati, kakor se jim poljubi, in «i<*er na političnem in gospodarskem polju. T" je tudi ediaii vzrok, da se Madjari boje uvedbe jednake in splošni* volilne pravice, za ktero sedaj na Ogrsknm nemadjarska večina zajedno z msadjarskimi soeijalisti neumorno afji t« je.
to. je Mongoleem dobro znano in ra<ii tega so vse nameravane velike sla vnos t i v Budimpešti povodom jubileja opustili iu cesar bode porabil par milijonov kronic za razne ustanove, da si tako saj pridobi nekoliko ljudske naklonjenosti. Slav-aostni prihod se pa naravno povodom žtiridesetletnice kronanja ni zamogel opuntiti in pri tem se je kljub poii-oiji ut vojaštvu in kljub plačanim in •eplačanim hura-kričačem pokazalo ve»darle pravo mnenje ljudstva: "Živela splošna in jednaka volilna pravica! Živel ljudski kralj!" — to so bili klici, ktere je Fran Josip moral [h>slušati. Množica je tudi glasno zahtevala. da šolanji ministri odstopijo. Zvečer je prišlo celo do izgredov, ktere j2 morala policija z orožjem razgnati.
Ilabsburžani imajo na Ogrskem še mnogo težji položaj, nego je oni v deželah tostran Litve. Fran Josipa so na Ogrskean kronali svojim kraljem šele devetnajst let kasneje nego v Avstriji. Preje ni prišlo do kronanja, kor se je Ogrska hotela ločiti od Avstrije in le s |>nmočjo Rusije je za-nt->srla Avstrija »>gr<ko zopet osvo-jiti. —
James W. Cornish, vodja oddelka
zemljemercev v divjini krog prelaza Yellowhead v canadskih Iiocky Mountains — kjer bode gradila Grand
Trunk Pacific železnica novo trans j kontinentalno progo — dospel je ne ()i| I davno v Seattle, Wash., s poročilom, 1.50 I da je našel najmanj tristo indijanskih rodbin, ktere žive na stotine milj daleč od civiliziracije v severnih divjinah. Indijanci žive srečno in zadovoljno ter se bavijo izključno z lovom na obilo divjačino in s konjerejo.
4' Zgodovina njihove naselitve v Yellowheadu je zelo romantična", naznanja Cornish. '*in se glasi kakor kaka pripovedka, ktero je spisal Feni-more Cooper, vendar je pa na vsak način pravilna. Indijanei trdijo, da so i>otomei nekdaj tako mogočnega indijanskega naroda Iroquois, kteri se je v IS. stoletju neprestano bojeval proti belim in opustosil neštevilno naselbin. Pred mnogimi generacijami bivali so ti Indijanci v lllinoisu, dokler jih ni pregnala vojna sekira Črnega Sokola. Nato so bežali proti severu in se preživljali z lovom, kteri je na severu bogatejši nego na jugu. Potovali so mnogo mesecev po tujih deželah in teritorijah, v kterih so vladala divja indijanska ljudstva in so iskali varstvo pri Krvnih-, Čmo-nogih-. Bobrovih- in Cree-Indijamcih, kteri so pa z njimi ravnali kakor z ignanci in izmečkom, radi česar so se napotili dalje proti zapadu. Potem so potovali od tabora do tabora, dokler niso prišli v deželo Nez Parca, v severnej Idaho, in od tam v naselbine Spokane in Yakima, kjer jim pa tudi ni bilo dovoljeno ostati.
Iz doline Yakima so potovali v pokrajino Colville, kjer jih je polovico padlo v bojih z Indijanci Colville in Coeur d'Alene. Korčno, tako pripovedujejo njihovi sedanji glavarji, so se naselili v Rockey Mountains, pri vhodu v prelaz Yellowhead, kjer so tudi ostali, ker jih pusti vsakdo v miru. Nekaj časa so trgovali z ljudmi ob Hudson Bayu, toda že več nego sto let ne občujejo s trgovci in kupci."
pritrgaš, dokler si zdrav; ako si bo- 7a(jmj otfaS Zfl RvbflNI«
lain, ti 'ni treba prositi pomoči, ker ti	So	J
je pri društvu zagotovljena.
Prišel si tudi daleč preko morja,] glika volilnega boja ^ Trsta.
DOPISI.
Podpisani iščem očeta JURIJA MLINAR, kteri je že čez 5 let v Ameriki. Zadnje pismo dobil sem pred dvemi leti iz Claridge, Pa. Prosi« cenjene rojake, če kdo ve za ■jegwv naslov, naj ga blagovoli naznaniti njegovemu sinu. — John Mliaaf, 610 Market St., Waukegan, 111.	(11-13-6)
Kje je MATEVŽ BRADEŠKO t Doma je nad Škofjo Loko, Gorenjsko. Pred jednim letom in pol je bival v Gray Creeku, Colo., pozneje se j« pa preselil v New Mexico. Ka njegov naslov b\ Tad zvedel Blaž Amon; kdor ve, ga prosim, da ga naznani uredništvu "Glasa Naroda", 109 Greenwich St.. New York.
(8-12—6)
Johnstown, Pa.
Dragi gospod urednik:—
Nedavno je v našem kraju stiskalo pet rojakov glave in si šepetujoče nekaj doi>ovedovalo. Potem so posegli v žepe, privlekli vsak po jeden dolar in naročili — čujte! — Ivolomanov žegen.
Ko ga dobe, se sestane jo in začno preiskava i i po '4 knjigi" tisto poglavje, kako se postane hitro bogat.
Prepričani so bili svojih uspehov tako, da so pustili delo, sedli za mizo in začeli s tiho grozo klicati hudiča, kteri naj pride z velikimi vre-r-ami cekinov. Čitali so vse poglavje, ravnali se natančno od besede do besede — a ni ga 'bilo.
Ko je prečital jeden brez uspeha, oglasil se je drugi:
"Kaj boš ti, ko ne znaš. Daj meni!"
Čital je drugi, tretji, četrti, peti — a zastonj. Žalostno so se ozirali po kotih in pričakovali, da se zdajpa-zdaj pokažejo kaki rožički, ognjene oči, žareča usta in — kar je glavno — nameno zlato.
A mr. hudiča ni bilo od nobene ».Irani. Žalostni so zaprli bukve Kolom ano v žegen in z obupanim srcem premišljevali, kako je bilo lepib tistih pet dolarjev in kako bi jim prišel prav tisti zaslužek, ob kterega so.
Drugi dan so zopet korakali na delo v prepričanju, da so za nekaj dolarjev lažji in za jedno skušnjo bogatejši ; če so pa tudi pametnejši, vam pa ne vem povedati.
Naročnik.
N	Kansas City, Kan.
Cenjeni g. urednik*—
Gotovo se Vam čudno zdi, da ste vendar enkrat dobili en dopis iz naše naselbine. .Tukaj ne delamo v rudniku. zato Vam ne (morem poročati o kaki nesreči, da bi zgubili kakega rojaka. kakor sa vedno čita v Vašem cenjenem listu. TolažiLno je, ko se čita. da so bili v kakem podpornem društvu, ktero jim je priredilo lep pogreb, kar je dragim svojcem v veliko uteho. Zraven tega pa dobijo še lepo svoto denarja. Kolika uteha je to, koliko solza se obriše!
A z žalostjo pa tudi še vedno čitam, da ta ali oni ni bil v nobenem društvu. Žalostna resnica je, da je se veliko naših rojakov, kteri nečejo pristopiti k druŠtvam; ako se mu reče, da naj stopi v kako društvo, pa odgovori: "Kaj mi hoče društvo, saj sem še mlad in zdrav"... Res, da si mogoče mlad, ko to govoriš, ne veš pa, kaj te zadene jutri ali morda še danes. In kaj meniš, da te bode društvo sprejflo, ko bodeš bolan t Ne, nobeno društvo te ne sprejme, ako si bolan. Zato pristopi takoj, dokler si zdrav, da dobiš podporo in pomoč, ko bodeš bol am. Te male cente si lahko
seveda v prvi vrsti, da sebi pomoreš iz slabega gmotnega stanja. Ko si šel od doma, imel si tudi namen, da bodeš pomagal svojcem, ako ti bode moiroee. Veliko je takih, ki so pustili doma ženo in otroke, da tukaj kaj več prislužijo. Drugi imajo sta-riše. tretji brate in sestre, kterim bi radi pomagali, ako mogoče. Ali pa veš, da bodeš mogel delati, da prislužiš dovolj, predno te zadene bolezen? Kaj potem? Ako pa si pri kakem društvu iu Jednoti, je vse drugo; društvo te podpira v bolezni, ako pa umreš, pomaga pa Jednota onim, kterim si ti namenil. Ali ni to vesela zavest za moža in očeta, za sina ali brata? Pomislite maio to, dragi rojaki, in ne odlašajte od danes do jutri. Pristopite takoj prvi dan k društvu, da ne bode drugi prepozno.
Tudi tukaj je še polno rojakov, kteri niso pri nobenem društvu, dasi imamo tukaj dva; eno je naše slavne Jugoslovanske Jed note, drugo pa neke druge. Pristopajte torej k društvom, in sicer k našim slovenskim in ne k tujim, ko niti ne veste, kakšina so. Pri naših društvih lahko zveste vse, ker vse se vrši v našem jefciku in lahko oporekate, ako se vam ne zdi kaj prav.
Je pa tudi precej zavednih rojakov, kterim se mora priznati čast za njih zavednost in marljivost. Ti žrtvujejo čas in denar za .napredek naše naselbine. Pred nekterimi meseci so ustanovili slov. eerk. društvo, kterega namen je ustanoviti slovensko faro, in kakor se čuje, so se že obrnili do "Slov. duhov, zveze" glede slov. du-hovnika.
Tudi naše žene in dekleta so ustanovile svoje podporno društvo, h kateremu jih je takoj pristopilo preko 40, zk kar jim vsa čast. Le tako naprej!
Vsem našim društvom sirom Amerike, posebno pa tukajšnjem priporočam edinost in slogo, ktere tako pogrešamo med Slovenci sploh. Ako bi bili mi Slovenci složni, bi lahko veliko bolj napredovali tukaj v deželi svobode. In slogo bi kaj lahko dosegli, ako ne bi bili tako "časti la-kovni", oziroma malenkostni. Vsak meni, da mora njegova veljati, ako ima prav ali ne. Pustimo to navado, delajmo skupno za naš narodni napredek in tako podpirajmo vsacega, kteri dela za nas, pa naj bode tvoj prijatelj ali sovražnik. Ako bodemo tako delali, potem nas bodo tudi drugi narodi, med kterimi živimo, spoštovali.
Kakor je bilo v nekem dopisu že pred časom naznanjeno, imajo naši bratje Hrvatje svojo župnijo in vrlega župnika, kteri seveda tudi slovensko govori, a vse eno malo Slovencev pripada k tej župniji, ampak k nemški. Seveda Slovenec je raje Nemec kot Hrvat ali Slovan. Tudi ako se ga vpraša, kakšne narodnosti da je, odgovori, da: Austrian. Ako ga pa rojak v svojem jeziku vpraša, je pa "Kranjc", nikdar pa ne Slovenec. (Žalostno!)
Hrvatskemu g. župniku pa čast, ker on je s telom in z dušo Slovan, kar kaže tudi v cerkvi, ker vrši vse cerkvene obrede ■— izjemši maše ob nedeljah, za ktero so njegovi farani prosili škofa, da bi se vršila v latinskem jeziku (sramot a!) — v staro-slo venskem jezika.
Malo daleč sem že prišel, a upaim, da mi bode te oprostili, ker se tako redko kedaj oglasim; zato se mi je toliko nabralo. (Prosimo, da bi se večkrat oglasili! Ured.)
Dovolite mi pa še par vrstic.
Tudi tukaj se je sklenilo v tem letu že precej zakonov, pri kterih prilikah se prav dobro zabavamo (saj drugih veselie itak nimamo, ker živimo v temperenčni državi), ktere so se vse prav lepo izvršile; le pri eni je neki hrvatski fant eno našo mladenko po-rezal po obrazu, za kar se mora sedaj pri sodišču zagovarjati.
A svatb bi lahko imeli še veliko več, ker je seveda faintov dosti. A imamo tudi precej deklet, a ne vem, so-li fantje premrzli, ali pa dekleta.
K sklepu mojega dopisa pa pozdravljam vse rojake in rojakinje ši-rom Amerike, Vam tki, g. urednik, želim obilo uspeha. "Glasu Naroda" pa obilo predplačmikov!
Gozdinski.
Prijatelj Miha je v marsičem origi-
POZTV.
Dne 1. maja t. L došel je v New York s francoskim pamikom "La Bretagne" 20 let stari FRAN TURK, doma iz vasi Hudi Vrh, p. Nova vas pri Rakeku, in je odpotoval po železnici dne 3. maja k svojemu očeta v Chisholm, M'™" Ker dotičnik še do sedaj ni dospel na določeno mesto, prosimo cenjene rojake, če je komu kaj snano o njem, kjer da bi se bil ustavil ali kje se sedaj nahaja. Tozadevna pojasnila naj se blagovolijo naznaniti na: uredništvo "Glasa Naroda", 109 Greenwich St., New York.
(11-lft—6)
nalen človek, zato ni čuda, da je izvršil svojo volilno pravico na povsem originalen način. Sam mi je pravil, kako se mu je pri tem godilo, in ker je drugače tudi precej verodostojna osoba, sem mu verjel na golo brado (obril se je ravno dan poprej) in tudi vi mu boste menda verjeli. Pravil mi je torej Miha: -l Volilno pravico sem imel v III. volilnem okraju, in sicer bi imel voliti v X. sekedji, t. j. v ljudski šoli Ferriera. A bil sem priljenjem po nujnem delu ves dan do poznega večera v popolnoma nasprotnem delu mesta. Ko pa sem slednjič vendarle premagal svoje opravke, spomnil sem se svoje narodne dolžnosti, in ker sem cul, da se je volilni čas v mojem okraju podaljšal do polunoči, sem jo mahnil po mestu navzgor proti Ferri-eri. Spotoma sem tudi izvedel za volilni izid IV. okraja, oni I-ga mi je bil itak že znan.
Tako sem jo lepo složno prieapljal pred volišče. Ogromna množica pred njim, vrata pa zaprta. Gbrnil sem se do brkatega moža :
'Prosim vas, je še mogoče voliti?" Mož me je ostro premeril in rekel kratko in osorno: "Ne."
Vendar se še nisem udaL "Bogve", sem si mislil, "morda se pa le odpro za hip ona vratica in mogoče 'lahko smuknem skozi; pa bo."
V tej nadi sem se naslonil ob zid in čakal udano.
Medtem pa so se možje okoli mene in pred mano pomenkovali v gručah ter navdušeno komentirali že razglašeno izvolitev socijalneg^ kandidata Pittonija.
Zdajci mi je rekel nekdo: "Kdo zna, kako bo neki izpalo v drugih okrajih; bojim se, da podle-žemo mi socijalisti!"
"Jaz se tudiljojim", nato drugi. Sedaj pa sem se jim približal za par korakov in rekel:
"Oprostite, da se mešam v vaš pogovor. Kaj res ne veste, kako so iz-pale volitve drugod?" i 4 Ne; vest e-li vi ? " "Za IV. okraj vem gotovo." "Kako, kako?" so vpili vsi name; nabralo se jih je vse polno krog mene.
"V IV. okraju je socijalist v ožji volitvi z italijanskim kandidatom."
"Živio socijalizem!" je za vpilo sto grl. -
Vse se je rilo krog mene. "iKako ste pa to izvedeli?" so me vpraševali.
"Naravnost od tam prihajam. Imel sem nujen opravek do sedaj. Zdaj pa sem prišel sem, da bi tu volil." "Torej je res?" "Resnično." "Živio socijalizem!" Ko so se (moji možje malce pomirili, so me zopet vpraševali:
"Ne! Gotovih opravkov se ne da odložiti."
"Volišče je sicer že zaprto, vendar pa morate voliti!" so menili ne-kteri r«polutn$ in me prijeli^pod pazduho. Bil sem aiakrat njihov. Pri-tirali so me do vrat in potrkali na nje, t. j. pesti so padale prav na debelo po njih.
Vrata so se odprla za špranjo in dva, trije redarji so se prikazali v njih.
"Raj novega?"
"Tu je še volilec, ki ni volil. Noter ga pustite!" jih je zakričalo deset hkrati.
"Nič več!" je bil odgovor, a vrata so se zaprla.
"Kaj sedaj?'* so se povpraševali moji varuhi, nekdo je pa rekel prav pametno:
"Tu se toliko pehamo za tega človeka, pa kdo zna, če je naš!" Jaz pa nato:
"Prosim, pokažem vam___"
"Ni treba, ni treba!" več od njih. Dobro, da ni bilo treba nič pokazati, ker drugače bi moral najmanje izjaviti, da sem — zgubil glasovnico.
Medtem p\ so bili moji možje po1 kratkem pos\ ^ to vanju že gotovi z m o-! jo nadaljno osodo. Tirali so me pred i neko okno volilnega poslopja ter par-krat zažvižgali- V oknu se je pri- -kazalo nekaj volil cev, ki so čakali j v notranjosti volišča, da pridejo naj vrsto.
"Kaj >a je?" so vprašali zunaj stoječe.
" Primite ga, pa brzo!" Sest rok me je divgnilo v zrak, šest rok se je stegnilo meni nasproti — in tako je romal skozi okno — zadnji glas za Ryb&ra!
Hip kasneje je policija zastražila okno.
' LISTNICA UREDNIŠTVA.
Žalonosnik, Milwaukee. Wis. — Vi pišete: *' Prosim \ as, če \ am je mogoče sledečo pesem natisniti v Glasu Naroda. In če še ni popolna, pro-j sim Vas, blagovolite še kaj ,jx>pra-viti."
I o x. ensk
katoliško
ROJAKI. NAROČAJTE 8E NA "GLAB NARODA". NAJVEČJI IX NAJCENEJŠI DNEVNIK!
Na našo veliko žalost Vam moramo sporočiti, da "pesem" res še ni popolna in ne bode nikdar.
Da seznanimo čit atelje vsaj deloma z vašimi proizvodi, }>odajamo zadno kitico:
Mrzlo (?) sabljo vzdigne kvišku, Plaho on ozira se;
Križ naredi še ž njo v zraku In prebode si srce.
Ljudje božji, ali ni res to grozno? Z mrzlo sabljo si je prebodel gorko srce. Sto sreč, da se ni prehladi!!
To^je ganljivo, tako ganljivo, da so nam nehote roke omagale in položile Vašo pret verujočo " pesem*' k večnemu počitku v — uredniški koš.
AVaukegančanje, 111. — Dopis smo prejeli, a ga ne moremo priobčiti, ker nečemo še bolj poostriti že itak dovolj žalostnih razmer. Drugič pa je zadeva tudi preveč krajevna. Naš list je za vse rojake Severne Amerike; zato pa moramo stremeti za tem, da zadovoljimo po možnosti vse cenjene čitatelje. Vemo, da bi bila uonestna pametna beseda, a prepričani smo pravtako, da bi dobili za njo v kraju samem le — gluha ušesa. Po-šlite kaj druzega. Pozdravljeni!
POZDRAV.
Pred odhodom v staro domovino po-pozdravljam rojake sirom Amerike,
posebno pa znance v Claridge, Pa., ter kličem veseli: Z Bogom!
New York, 11. rožsnika 1907.
Nikolaj Mrak.
Pozdrav iz New Yorka vsem rojakom širom Zjedinjenih držav; posebno pa pozdravljam svojega moža ter kličem: Srečno svidenje!
New York, 11. rožnika 1907.
Antonija Lipovnik.
podp, društvo
(j =====
svete Barban
Na obali Atlantika pozdravljam še enkrat, predno odhajam, vse rojake po Zjedinjenih državah, posebno pa ženo in sobrate društva sv. Barbare št. 20 v Claridge,.Pa. Potoval bodem na parniku Kaiser Wilhelm II. — Z Bogom! Do videnja!
New York, 11. rožinika 1907.
Anton Reeher.
Kje je moj prijatelj FRANK KO-LEM? Doma je iz Sela, fara Mirna. Pred dvema meseci je bil v Thomas, W. Va., in sedaj se nahaja nekje v Clevelandu, Ohio. — Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, prosim, da mi ga naznani, ker poročati mu imam nekaj zelo važnega. Joseph Buss, P. O. Box 188, Thomas, W. Va.
(11-15—6)
Iščejo se
STALNI DELAVCI V STROJARNL
Plača od komada, $2.00 do $2.5<^ nt. dan; navadni neučend delavci po $1.60, avstrijski stan in hrana.
Pišite na: Frank Novak, ali Anthony Gol car, care of Proctor, Eili-son & Co., Elkland, Pa.
(-17-5—17-6)	£
WIHHET0U,
Rdeči Gentleman
je izšel in se dobi I. zvezek za 40c., I. in II. zvezek pa za 75c. s pošto vred.
UpravniStvo "6las Naroda"
109 Oranwicft St., New York.
dolarjev so že Slovenci in Hivatje poslali v staro domovino poFR. Sakserju, 109 Greenwich St., New York, a nijeden ne more tožiti o zgubi, zato naj se vsak Slovenec na niega obrne.
MM
je najboljši prostor za poSilja-nje denarja v staro domovino ali kupovanje paro-brodnih tike tov, tam si lahko poma-gai kakor hočeš, imaš pa zato izvrstnega moža, da ti postreže in ta je: F a. Sakser, 109 Greenwich Street. New York.
t . *
Nižje podpisana pri poro- * čam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj........
SALOON
107-109 Greenwich Street,
0000 NEW YORK 0000 v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke...........
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe .............
stanovanje in hrano
proti nizki ceni. Postrežba solidna............
Za obilen po set se priporoča
FRIDAvon KROGE
107-109 (beeawich St., New York.
Zledkijene države Severne Amerika
Sedež: Forest City*, Pa.
• Ok {armaria 1903 v drtavl Pwmo^rs^h
______O-O-
ODBORNIKI:
Predsednik: JOSIP ZALAR ml., Box 547, Foreet City, Pa. Podpredsednik: IVAN TEL.BAN, Box 3, Moon Ran, Pa. L tajnik: IVAN TEL BAN, Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest Citj, Pa. Blagajnik: MARTIN MUUlC, Box 537, Forest City, Pk.
NADZORNIKI: IVAN DRAŠLER, Box 28, Forest Citv, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duiyea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Va. FRANK SUNK, Luzerne, Pa.
POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Ps. IVAN SKODLAR, Forest City, Pa ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: Iran Telban, P. rest City, Pa.
ft. Box m. K
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
w w m m v » m
t Telefon 2034.


'"UJP1
i
Frank Petkovšek
Z14-Z18 Market Street	Waukegan, III.
priporoča rojakom svoj
v kterem vedno to« sveže pivo, dobra vina in whisky, ima na razpolago line smodke.
Y svoji PRODAJALNICl ima vedno sveže trroce-rije po nizkib cenah.
Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in eer.s: v zvezi je z Mr. Frank Sakserjenj v New \orku.
4 i

' »filfiii l -litinnJtto
Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji in najcenejši dnevnik.
HTSTKO-AMEEICAS Lil
kCKularnl potni parnlkt
"Francesca" odpluje 13. junija.
S "Sofia Hohenberg' "Laura" odpluje 4. julija.
odpluje 27. junija.
t
v
vozijo med I\ew Vorkoin, Trstom lr» keko.
Najpnpravnejša in najcenejša parobrodnu črta t Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljub-ljane le HO centov. Potniki dospo isti dan na^parnik, ko od doma gredo.
Phelps Bros. CSb Co., General Agents,
3 Washington St., New York.	^^
Bompagnle Generate Iransatianlip.
(Francoska parobrodna družba.)

DIREKTNA CRTA DO HAVRE, PARIZA, SYICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE.
Postni parniki so:'
"La Provence" na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 konjskih moči.
"LaS^oie" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 „	„
"La Lorraine" „ „ ...................12,000 „ 25,000
"I^Touraine" „ „ ..................10,000 ,, 12,000 „
"La Bretagne"................................ 8,000 „ 9,000
"LaGasgogne"................................ 8,000 „ 9,000 „	„
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
Parniki •dplnjejo od sedaj naprej Tedno ob četrtkih ob 10. nri dopolndne iz pristanišča št 42 North River, ob Morton St., N. 1.
•LA PROVENCE	15. junija 1907. Is. Bretsgn«	18. julija INT.
•LA LORRAINE	20. junija 1807. *LA SAVOIE	25. julija 1907.
•LA SAYOIE	27. junija 1907. *LA TOURAINE	1. avg. 1M7.
•LA TOURAINE 4. julija 1W *LA LORRAINE	a avg. 1907.
•LA PROVENCE	11. julija 1997 '^Offl "SI	ouS^ajg wq
Parnika z irezdo zaznamovani Imajo po dva vijaka.
M. W. KozminskL goneralni agent za zapad.
71 Deaborn St.. Chicago, III«
v m a
=
—

				
Jugosk	ivan	ska		Katol. Jednota.
				
Inkorponrana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIK«.
Predsednik: MIHAEL SUNIČ, 421 7tt St., Calumet, Mien., Podpredsednik: IVAN GERM. F. O. bo* 57, Braddock, P» Glavni tajpik: JURIJ L. BROŽIČ, Box 424, Elv, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI : fRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora,
9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik. B x 641, Eveleth, Winn IVAN KERŽIRNIK, III. nadzornik, Box 138, Burdine, Pa.
POROTNI ODBOR: JAKOB ZABCKOVEC, predsednik porotnega odbora,
1^24 Blarkbem- St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Miek. JOSIP PEZDIRC, IIL porotnik, 1401 So. 13th St., 'Omaha, Neb. Vrhovni zdravnik Jed no t«: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 N. Chicago
Street, Jonet, 111.	•
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, preroembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svbjem tajnika in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnik društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St., Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
PRISTOPUJ.
K društvu sv. Petra in Pavla št. 51 v Murrayu, Utah. 2. junija: Luku Ferkovič rojen 1S74 cert. 6902, Mihael Šufrer 1S76 cert. 6903, Fran Se-l&n 1S77 cert. 6!H>4. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 51 udov.
K društvu Vitezi sv. Jurija št. 49 v Kansas Citv, Kansas, 30. maja: Mihael Ritmanič 1SS9 cert 6905 I. razred. Društvo šteje 61 udov.
K druitvu -v. Petra in Pavla št. 66 v Jolieiu. 111., 30. maja: Josip Turk 1.864 cert. 6906 L razred. Društvo šteje 30 udov.
K društvu sv. Barbare št. 39 v R<Xilvnu, Wash., 5. junija: Ivan Sti-matz 1867 cert. 6911 I. razred. Društvo šteje 183 udov.
K društvu sv. Jožefa št. 14 v Crockettu, CaL, 5. junija: Anton Gre-•jrurina 1S82 cert. 6912 I. razred. Društvo šteje 41 udov.
K društvu sv. Jožefa »t. 52 v Mineralu, Kansas, 5. junija: Vaclav Kar ar 1806 cert. 6913 I. razred. Društvo šteje 6S udov.
K društvu sv Petra in Pavla št. 35 v Lloydellu, Pa., 5. junija: Ivan Dolez 1883 rert. 6914. Fran Palovcič 1S89 cert. 6915. Oba v I. razredu. Društvo šteje 116 udov.
K društvu sv. Florjana št. 64 v South Rage, Mich., 5. junija: Anton Bukiivi-c 1870 cert. 6916, Mihael Tomae 1SS1 cert. 6917. Oba v II. razredu. Društvo šteje 44 udov.
K društvu sv. Cirila in Metoda štev. 9 v Calumetu, Mich., 5. junija: Anton Smuk 1882 cert. 691S, Nikolaj Muc 1883 cert. 6919. Oba v I. razredu. Društvo šteje 259 udov.
K društvu sv. Štefana št. 26 v Pittsburgh, Pa., 5. junija: Leo De-kleva 1-886 e<-rt. 6920 II. razred. Anton Mencin^r 1863 cert. 6921 I. razred. Josip Wiedenig 1S89 cert. 6922 L razred. Društvo šteje 74 udov.
K društvu sv. Cirila in Metod* št. 16 v Johnstmvinu, Pa., 5. junija: Fran Žugee 1872 cert. 6923, Ivan Jeraša 1886 cert. 6924. Alojzij Ogrinc 18fl8 cert. 6925. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 91 udov.
K društvu sv. Alojzija št. 36 v Conemaugh. Pa., 5. junija: Josip Krištof 1883 cert. 6926, An-drej L&mpel 1880 cert. 6927, Fran Meh le 1887 cert. 6928. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 72 udov.
JURIJ L. BROŽIČ, glavni tajnik.
0R0BN4STI
KRANJSKE KOVICE.
V Ameriko. Dne 28. maja se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ljubljani v Ameriko 200 Maeedoneev, 100 Črnogorcev, 90 Hrvatov, 190 Sloven-eev in 180 Ogrov.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem ▼ Ljubljani. Prefrig&n v a j e n e e. Rudolf Skuk je služil za trgovskega vajenca pri Ferdinandu; Hlebšu v Kranju. Ker se je vajenskega stanu naveličal, ponaredil je sluz-beno spričevalo Hlebševega pomočni-; ka Leopolda Kneza in potem zginil iz Kranja. Posrečilo se mu je s tem fal- i zifikatom dobiti službo pomočnika pri trgovcu Ivanu Slavincu v Smartnem pri Litiji, a že po preteku enega meseca je gospodar opazil, da mu pomočnik jemlje denar, zato ga je ova- i dil orožnikom. Pri aretaciji so dobili1 pri njem še 44 K gotovine. Skuk je : priznai tudi, da je našel v Ljubljani | 160 K v cunje zavitih in si jih pridr- ' žal. Obsojen je bil na štiri mesece ječe. —
Prijet kolesni tat in vojaški begun. Dne 27. maja je hotel mesarski po- j močnik Franc Dolak pnVdati mehaniku Jožefu Plešku v Ljubljani kolo za 40 K, dasi je bilo vredno 120 K Plešku se je zdel prodajalec sumljiv, zato ga je ovadil orožnikom, ki so ga prijeli. Dolak se je sčasoma udal in priznal, da je pobegnil od vojne mornarice v Pulju in ukradel kolo v neki gostilni na Planini.
Drzna lisica. Znano je, da so lisioe sedaj, ko imajo že precej odrasle mladiče, najbolj tatir.~v.e in drzne. Mar-siktera kokoš izgine ob belem dnevu, ne da bi se vedelo kam. V lisičjem gnezdu nikdar ne manjka mladim požeruhom kuretine. Posebno drzna je pa bila lisica, ki je prišla pri Dolenjem Burgerjn v Postojni čez zidano ograjo na vrt V lesenem hlevu so bile fttiri koklje in 56 piščancev. Lisiea je podkopala steno, prišla 'do živali in jih vse pomorila. Česar ni mogla odnesti in požreti, je po celem vrtu zakopala.	(
Nevihto in točo so imeli v 28. maja
v Litiji in okolici. Pri tem je udarila strela v neko hišo v vasi Mamol. Pogorela je do tal.
Strela je udarila med precejšnjo ploho in točo v kozolec Martina Kosa v Ločni pri Novem mestu in ga vžgala, da je zgorel popolnoma. Da ni bilo večje nesreče, je bil preskrbel dež, ki je curkoma lil. Gospodar je zavarovan.	*
Strela jo je ubila. Piše se iz Poljan pri Toplicah od 27. maja: Danes popoldne so iskale na polju nahajajoče se delavke med hudo ploho zavetja. Večje število teh je obstalo pod smreko, nahajajočo se na planem. V to je udarila strela. Smrtno zadeta je po-setnica Marija Troje iz Poljan. Tri druge je že oslabljen tok bolj lahko zadel in se je pri njih rešitev obnesla ter je upanje, da ostanejo pri življenju.
PRIMORSKE NOVICE.
Ptičica je odletela. 441etna Celesti-na Paolato, stanujoča v ulici deli' Tstituto št. 30 v Trstu, je pred nekoliko dnevi izročila Juditi K., ki je stanovala v hiši št. 2 v ulici sv. Mavrici-ja. svojo svileno obleko, naročivši jej. naj jo skuša prodati. No, Judita je res prodala obleko, in sicer za 44 K. a denarja ni nesla Celestini Paolato, marveč je z istim odšla v Benetke. — A to še ni vse. Neki Dell 'Agnello je Juditi izročil zlato verižico, istotako z naročilom, naj jo proda, a Judita je verižico zastavila za 50 K. Zastavni listek je izročila neki A*deli de Maz-zetti, a denar je vzela seboj.
Ponarejald in izdajalci 20kronskih bankovcev. Pred tržaškim porotnim sodiščem se je pričela razprava proti 301etnemu Ivanu Kosiču, prodajalcu oglja iz Vodic, pristojnemu v Materijo, 291etnemu Anton« Maljici, delavcu iz Golaca, pristojnemu v Materijo, 591etnemu Vincencu Martinisu, gostilničarju iz Splita, pristojnemu v Trst, 41Ietnemu mešetarju A made ju Caturaniju, 32Ietnemu trgovskemu potniku Abrahamu Tarolliju, 291et-nemu Donatu Barnabi, 371etnemu krošnjarju Jožefu Suppi, vBem iz Italije in 351etnemu Ivanu Zotterju, me-
šetarju iz Stranga na Gorenjem Avstrijskem. Obtoženi so vsi, da so udeleženi na ponarejanju denarja, da so od 21. do 27. oktobra razpečali 28 ponarejenih bankovcev po 20 K Dne 27. oktobra 1906 sta prišla namreč v predmestje Udmat v Ljubljani Ma-Ijica in Kosič in plačevala po gostilnah samo z desetaki, a so ju prijeli. Ko«ie je sicer ušel, pa so ga aretirali v Trstu in našli pri njem še 114 ponarejenih 20kronskih bankovcev. Kmalu so prišli na sled še ostalim ti-čem, ki so jih pozaprli. Poizvedbe so dognale, da je falzifikate izdeloval v Veroni litograf Ivan Pizzighela. ki je bil zaradi enakega čina 1899 kaznovan v Tridentu.
Nesreča pri delu. 521etni delavec Ignacij Zupan v Trstu je prišel med odbijače dveh železniških voz, ki sta mu desno roko grozovito zmečkala.
Pretep v starem mestu v Trstu. 24-letni težak Peter Forte, doma iz Aqui-le v Italiji, a stanujoči v ulici di Poz-zachera št. 2 v Trstji, in 381etni slikar Josip Seggure, ki je doma iz Benetk, a stanuje v ulici Canova št. 9, sta se v starem mestu radi nekih žensk sprla s pomorščakoma Dantejem Bon in Antonom Predonzan. Nastal je med njimi pretep in dajali so si jih s kljn-či. Forte, Predonzan in Bon so odnesli precej krvave glave.
BALKANSKE NOVICE.
Revolucijsko gibanje v Črni gori.
Dubrovnik, 28. maja. Iz Črne gore prihajajo vznemirljive vesti. Vedno hujši postaja boj med reakcijonarno in svobodomiselno stranko. Sedaj se teh bojev že očitno udeležujeta tudi princa Danilo in Mirko, prvi na strani očeta in reakcije, drugi na strani svobodomiselnih. Ker je vlada zaprla v Nikšiču tiskarno opozicijske "Narodne misli", je narodna stranka dala tiskati v Dubrovniku 20,000 izvodov manifesta, v kterem se dolži knez Nikola kršenja ustave ter se napada vlada na najbrezobzirnejši način. Grozi se ji z maščevanjem naroda. Ko so hoteli tiskovine vtihotapiti v Črno goro, zaplenila je vlada 15,000 izvodov, Več kornpromitiranih oseb je zaprtih. Vlada je brez moči proti naraščajočemu gibanju. (Vesti so vsekakor pretirane. Sicer pa je tudi vsa agitacija pi-oti knezu in njegovi vladi zanesena od zunaj. Strupena pisava na Dunaju izhajajočega židovskega revolverskega lista "Orien. Rundschau" ščuva že drugo leto na naj-ostudnejši način proti knezu.)
Tifus v Plovdivu. Vsi bolgarski listi so polni vesti o grozni epidemiji, ki razsaja v Plovdivu. Vsak dan umre tamkaj od tifusa 10 do 12 ljudi. Do 20. maja je znašalo število obolelih nad 800. To število, piše "Dnevnik", ne odgovarja resnici, ker oblast ni je taje točno število vseh bolnikov, kterih je nad tisoč.
Vprašanje bolgarskega vseučilišča. Bolgarski listi so se pričeli zopet ba-viti z vprašanjem otvoritve bolgarskega vseučilišča. Povod temu je dala seja profesorjev, ki se je vršila nedavno v Sofiji. Kakor poroča "Dnevnik", je prišlo na tej seji do hudih spopadov. Izjava, ki so jo dali profesorji naučnemu ministru, da ne vzprejmejo služba, ako ne bodo vsi profesorji brez razlike zopet nastavljeni na svoja mesta — zdi se, da je povod nesoglasju med samimi profesorji. Da. vlaJdi neprijetni profesorji so celo izjavili, da v interesu otvoritve vseučilišča ne žele, da bodo zopet nameščeni. Kar se tiče pogajanj med ministrom Apostelovom in nekterimi inozemskimi profesorji, je isti izjavil nekemu sotrudniku "Dnevnika", da se ni doslej pogajal še z nobenim inozemskim profesorjem.
Potovanja Brbskih princev. Iz Bele-gagrada poročajo, da se prestolonaslednik Jurij sredi junija poda incognito kakor grof Orašac na potovanje v Italijo in Francijo ter ostane bržkone v inozemstvu dva meseca.
Imenovanje srbskega škofa v Di-brah. Iz Bukarešte poročajo, da je za Dibre v Macedoniji imenovan srbski škof in da je nastopil preobrat v doslej naspravljivem vedenju grškega patrijarhata nasproti drugim krščanskim narodnostim. Pričakovati je. da izpolni patrijarhat tudi želje Kueo-vlahov tičoče se cerkvenega vprašanja in da se tako poravna spor. Ta preobrat je pripisovati dejstvu, da sta iz-lasti Avstro-Ogrska in Italija prijateljsko posredovali pri grški vladi v Atenah.
. RAZNOTEROSTI.
Živa zakopana. V Sarbazanu na Francoskem so nedavno pokopali 30-letno kmetico Essoubet, misleč, da je mrtva. Dan po pokopa je bil na pokopališču neki kmet, ki je cul iz groba stokanje in vpitje. Hitel je takoj k županu in mu to naznanil. Hiteli so, kolikor so mogli, z odkopavanjera, a našli so ubogo ženo že nezavestne, vendar je srce še utripalo* Prišla je še k sebi, a takoj ji je bruhnila iz ust k>i in par trenotkov pozneje je v resnici umrla. Pokrov krste je v groznem položaju ves razbila.
Gledališče na prostem bodo ustanovili v Algiru. Nastopali bodo najslavnejši francoski igralci in igralke in sicer v starogrških tragedijah pa
tudi modernih klasičnih dramah. Naj prvo pride na vrsto Sofoklejeva "Elektra*, ki bo primerno predela- | na, nato Corneillov "Horace" in Ev-ripidova "Ifigenija". Gledališče, ki | se bo imenovalo "Theatre du Artiee',1 bode vodil Gamier.
Dobra tolažba. Stara klepetulja je neprestano mučila svojega izpovednima z vprašanjem, bode li zveličana ali ne. Duhovnik jo je izkušal pomiriti, a vse zastonj. Končno se je naveličal nadležnega izpraševanja in, da se je iznebi, jej reče: "Odpri usta", kar jejje bilo jako lahko, saj1 je imela dobro vajo v tem. Ženica odpre usta, izpovednik jo pogleda in vesel reče: "Mati, ne bojte se, prav gotovo ne pridete v pekel." Lica starke so za-žarela veselja, a svoje narave ni mogla zatajiti. Zato radovedno vpraša, kako gospod to ve. Temu je bilo dovolj in se naglo odreže: "V peklu je jok in škripanje z zobmi, vi pa nimate zob, torej vas ne bodo mogli rabiti."
Samomor z elektriko. Tudi pri samomorih se kaže vpliv vedno menjajoče se mode. Revolver, strup, utop-1 j en je, vse to je že zastarelo. V Toplicah na Češkem je monter Bernaček splezal na drog elektriške napeljave in z obema rokama zagrabil za žico, ki po njej kroži tok 500 voltov. Bernaček -je padel mrtev na tla.
O grofici Montignoso namerava njena bivša varhinja g'de. Kramm izdati knjigo, v kteri bode dokazala, da je grofica histerična, sitna in da je njena ljubezen do otrok navidezna in prisiljena, ker še vedno upa, da se kdaj s pomočjo svojih otrok povrne na saksonski dvor.
Vatikanski seismološki observatorij. Papež Pij X. je ustanovil v Val-ledi Pompei seismološki observatorij, ki je izmed diugih observatorijev najbližji Vezuvu. Slovesna otvoritev se je vršila nedavno v navzočnosti mnogih ^čenjakov.
Odesa, 22. maja. V Rigi je pri belem dnevu pet revolucionarjev ustavilo iz ladje izstopivšega bankirja Beckmanna in švedskega kapitana Graewerja. Nastavili so jima revolverje na prsi ter ju oropali. Ker so hoteli ostali potniki s parnika iti napadenima na pomoč, začeli so roparji -streljati na ladjo ter ranili več oseb.
Armenski nemiri. Carigrad, 24. maja. Porta je dobila sporočilo, du. so se na otoku Cipru sešli armenski revolu cijonarci, da se od tam podado v vi-lajet Adana, kjer bi uprizorili nemire. Zato je porta izdala vsem oblastvom omenjenega vilajeta povelje, naj kar najstrožje pazijo na to, da ne udro taki elementi v ozemlje, ki spada v njihovo uradno področje in naj za to uporabijo vsa sredstva.
Slovencem in Hivatom pri- 3= p -ioC.im iv j	g
SALOON I
v obilen poset. Točim vedno »vete pivo, dobra vina in whiskey ter imam v zalogi ze o fine smodke.
Rojakom pošiljam denarje v staro domovino hitro in poceni.
Pobiram naročnino sa "Glas Naroda". V zvezi sem z gg. Frank Sakser Co. v New Yorku.
Z velespoštovanjem
Ivan Govže,
Sly, Minn.
JOHN VENZIiL, 1917 E. *2w> Street. N. E* Cle«elu4. OH« izdelovalec kranjskih in nemških
harm O IN i K.
Delo napravim na zahtevanje naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Trivrstni od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstnim ie od $45 do $80.
Pozor Rojaki!
Potne noge, kurja očesa in ozeblino Vam popolnoma ozdravim samo edino z Knajpovim praškom, kdor želi poskušnjo naj pošlje 30c v znamkah na kar mu takoj prašek pošljem. Za golobrader in plešaste imam najboljše mazilo po katerem se v 6 tednih lepi brkovi, brada in lasje narastejo, če ni to resnica plačam rsakomu $500
Jakob Wahcic,
229 SOUTH FRONT STREET,
STEELTON, PA.
Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v C^icagi, II!.. kaiw tudi rojakom po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni
saloon pri "Triglavu-',
617 s. Cen'er Ave., Chicago 111.,
blizu 19. ulice,
kjer točim pristno uležaro Atlas-pivo, izvrstni whiskey. vina in dišeče smodke so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno kegljišče in igreina miza (pool table). Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bode ni dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča
Mohor Mladič, 617 So. Center Ave., Chicago, IIL
JOHN KRAGKER
EUCLID, O.
NA PRODAJ
NARAVNA CALIFORNIJSKA VINA.
Dobro črno In balo vina od 35 do 45 Motor galona.
Staro belo ali črno Tino 50 cento galona.
IT Milling 55 centov galona. Kdor tknpi manj kakor 28 galon vina, mora sam posodo plačati. Drožnik po $2.50 galona. Slivovica po $3.00 galona. Pri večjem naročilu dam popust. Spoštovanjem
ŠTEFAN JAK&E, P. O. Box 77, Crock**, Oontra Ooifca Oo„ Oal.
Priporoča rojakom svoja izvrstna VINA, ktera v kakovosti nadkrilju-jejo vsa druga ameriška vina.
Kadeče vino (Concord) prodajam po 50c galono; belo vino (Catawba) po 70c galono.
NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 0ALON.
BRINJU V EC, za kterega sem im-portiral brinje iz Kranjske, velja 12 steklenic sedaj $13.00. TROPINOVEC $2.50 galona, DROŽNIK $2.75 galona. — Najmanje posode za žganje so 4^galone.
NaroČilom je priložiti denar.
Za obila naročila se priporoča JOHN HRAKF.K,
Euclid, Ohio.
"SLAVIA" Watch and Jewelry Co. 27 Thames St., New York, N.Y.
po veliki cenik, okrašen z več sto slikami nr in druge zlatnine. Oni cenik nudi vsakemu s svojo veliko iz-bero najboljših in najraznovrstnejših ur, verižic, prstanov in sploh druge zlatnine, — cela draguljarska tvrd-ka v lastnej hiši, — omogoči Vain veliko lažje izbrati in tudi naročiti veliko ceneje, kakor ▼ ktere j koli trgovini te 8vrhe.
SAMO 1 CENT.
SAMO JED EN CENT za dopisnico in donese Vam v hišo zastonj in poštnine prosto krasni cenik in naročitev po njem prihrani Vam MNOGO DOLARJEV.
NE BOJTE SE TOREJ IZDATI TA CENT, TEMVEČ OPOZORITE ŠE VAŠE PBUATELJE NA TO!
Velika zaloga vina in žganja
Matija G ril i,'
Prodaja telo vino po 70c gj .'Ion „ črno „ „ 50c „
Drožnik 4 p»llone sa.......$11.00
Brnjeveo 12 arektaro * i $12.00 ali 4 tfall. (sotlftek) za........tltt.no
Sta obilno naročilo m priporoča {
Ma+ita Grillv
1548 St. Clair St	CLEVELAND O. j

ROJAKI
PIŠITE PO NOVO OBŠIRNO KNJIGO
= »ZDRAVJE" =
Novih
50.000
iztisov
se zaslon] razdeli med ' Slovence
katera je pred kratkim izšla od slavnega in obče znanega
DR E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE
Iz te knjige, katera je napisana v materinem (Slovenskem) jeziku ter obsega preko 160 struni z mnogimi slikami v tušu in barvah, bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. prvi in edini, kateri se v resnici zanima za naš narod v Ameriki ter hoče bratski syetovati in poučiti rojake, kako se zamorejo ohraniti največji zaklad ,,ZDRAVJE'* in kako izgubljeno nazaj zadobiti. Take knjige še niste videli, še manj pa čitali.
Iz nje se bodete prepričali, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. edini, kateremu je natanko znana vsaka bolezen zato edini zamore garantirati za po polno ozdravljenje vsake, bodisi akutne ali za-starelu [kronične] bolezni notranje ali zunanje, kakor tudi tajne spolne bolezni moške ali ženske, pa naj se drugi še toko hvalijo. On edini ozaravi jetiko in sifilis točno in popolnoma. ZdravIk-me spolnih bolezni j ostane tajno.
Ozdravljen: reumatizma v rokah, negah in križu.
V dokaz nekaj najnovejših zahval:
M'KE NOVAK,
u=3 Molilen Avenue, Tc^lio Celo.
Ljubi moj prijatelj
Dr. E. C. COLLINS M. 1.
Jaz Vam odgovarjam na Vaše pismo in izpolnivši Vašo željo Vam pošilam mojo sliko, katero Vas prosim da stavite v časopise in se Vam lepo zahvaljuje*« za Vaša zdravila, katera sie mi poXi!a!i, k^-r jaz Sem sedaj popolnoma zilra da ne poirebu-jem več zdi .t\ il.
Se Vam se enkrat zahva:.'tnj.-»mf in vsakemu \ is priporovUKu" 5
-tajam pi ljateij
MIKE Nt
■V. !<
Zatoraj rojaki, ako ste bolni ali slabi ter vam je treba zdiav-niške pomoči, prašajie njega za s\et, ] redno se obrni te na druzej;;; zdravnika ali zdravniški zavod. Natanko in bez sra 11 opišin svojo bolezt n v materinem j< ziku> naznanite k >!iko sic stari, koliko časa traja bolezen in vse druge podrobnosti, ali pišite po k: i«;o katero dobite zastonj, ako pismu pi -ožite nekoliko poštnih zda-.:il- ; .1 poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov:
D" L C, COLLINS UCALlfi
140 W. 34til St.
Potem smete mirne duše biti prepričani v ozdrav ljenja.
New York N. I
kratkem poj
t T»4
TrtfeMarfc ftf.
Najboljše in najbolj priporočljivo domače zdravilo so znane
"MARIJACEUSKE KAPLJICE".
Kdor jih je rabil, ve, kako neprecenljivo je to zdravilo za tiste, ki trpe na slabem želodcu slabosti in glavobolu, slabem prebavijanjn in težkem dihanju. Že po kratki uporabi, zginejo navadno bolečine, Naj jih torej nobena družina ne pogreSa. Cena za 3 stekl. $1.80, za 6 stekl. $2.75, za 12 stekl. $5.00.
VarstTcsa
ČUDODELNO MAZILO ZA LASE.
r&z po^i Ijft *
. M. RENVI, Box 32, Sta. D. New York, N. Y.
MARKO KOFALT;
249|So. Front Sl,-STEELTON, PA.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voll-macht) in drugih v notarski posel spadajočih si vari, ktere točno in po ceni izvršujem.
Dalje prodajem parobrocnc listke za v stari kraj za vse boljše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni.
Mi". Marko K of a It je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo.
FRANK SAKSER CO.
Rojaki, naroča j tt se na "G las Naroda", največji in najcenejši dnovnii.
NAZNANILO.
Bojakom naznanjamo, da je sedaj naš potnik Mr. JANKO PLEŠKO v Clerelando, Ohio. Obiskal hode cenjene rojake najprvo v Clevalandn in okolici, potem pa se poda v države Illinois, Wisconsin, Michigan, Minnt-
QpCgM
sota, Colorado, Kansas itd., ter ga vsem prav srčno priporočamo.
Frank Sakser Oo.
Msgr. Seb. Koeipp.
Ako kapljaš, ako prehla-jen, ako imaš kake vrste katar, ako trpiS na kaki drugi bolezni in si se naveličal zdravnikom "denar dajati: ne o lla-šaj pisati takoj po knjižico
"NAVODILO IN CENIK (Kneippoi vihi Knajpovih zdravil" Vatero dobiš zastonj ako dopošješ poštno znamko za dva centa za poštnino.
Knajpova zdravila so poznata m odobrena 1 o celtm svetu in se »porabljajo z dobrim uspehom pri vsih naprednih narodih.
Knajpova iznajdba je neprece jlji-ve vrednosti, pravi blagoslov za vse trpeče Človešt o in nikaka sleparija, katerih je dandanes n nogo na dnevnem redu. To je moj naslov: K. AUSEMK, 1146—40th St., Brooklyn, N. Y.
-—-"Tif-n—M—ipi-wwyw*v—1—irrnonivvvvvwviAi.uuu^
Za vsebino inseratov ni odgovorne ne uredništvo niti upravništvo. Upravnižtvo "Glasa Naroda".

___
fc-fc
Winnetou, rdeči gentleman
M
Spisal Karl May.
Priredil za "Gia* Naroda" EL
(Nadaljevanj«.)
*Pni*t«voljno f" -se zanieljivo oglasi Santer. ';Ta človek, kfceri se n.! imenuje Old Shatterliand, ne .sme govoriti od prostovoljnosti. On mm a mlati. ker ga drugače pobijemo. Le po njem!"
Sfv.-.ia me ne napade sam. Kiowi ga ubogajo in začno zopet tiščati v Mir, tK'voda ne z orožjem, amjxak z rokami; hočejo me dobiti živega, ne p*	v svojo oblast. Borim z vsemi močmi in jih potolčem več;
^v^a 1k se ne bil mogel upirati dolgo toliki premoči. Ivar zapove Pida:
"Odnehajte! On se hoče udati; zato je napad odveč!"
1'u. akne jo >«c oi mene; kar se •►glasi Santer jezno:
•	• Zakaj bi se mu prizanašalo? Naj dobi toliko udarcev in sunkov, ko-iifcor rok je. l,e po njem! Jaz zapovem !"
Z.ia.j stop: k njemu mladi glavar, zamahne ne prespoštljivo z roko m (M ari:
•	Ti hočeš tukaj zajKivedovati! Ali ne veš, kdo je vodja teh vojnikov?'
••Ti."
"In kaj si ti?"
*• Prijatelj kiowaski. kterega beseda zaleže menda tudi nekaj."
•	* Prijatelj ? Kdo je pa to rekel?"
"Tvoj oče."
"To ni res; Tangua, glavar kiowaski, ni rabil nikdar besede prijatelj na^etun tebi. Ti nisi druzega kot bledoličnik, kteremu mi samo priza-
Ne trpite za reumatizmom.
Drgnite otekle iu bolne ude z
Dr. R1CHTERJEV1M SidroPainExpellerjem
in čudili so bodete radi hitrega ozdravljen ja. — Kabil sem VaS Pain Espeller 20 let drugod in tukaj z icbominii vspe-hi v slučajih renmatiznia pre-Majenja, bolezni v križu in sličnih pojavah. Sedaj ne morem biti brez njega.
O Rev. H. W. Freytag, Kamel, IB. I* Na vsaki steklenici je ^ I Ana&a varnostna znamka \|r "sidro"
25 in 50 cent v vseh lekarnah. F7. Ad. RICHTER«SfcCO.
215 Peat ! St., New York.
Rad bi bil porabil ta kratek prepir, da bi se bil preril in ušel. Mogoče bi bilo posrečilo, kajti rdečniki so pazili bolj iia Santerja in PMo, kot r-lir- Toda jaz bi bil moral pustiti svoji puški; tega pa nisem hotel. Zdaj pii4e Pida k meni in mi pravi:
"Old Shatterliand hoče biti moj vjetnik. Ali hoče izročiti vse, kar ima?'
"Da," odvrnem.
"Ali se hoče pustiti zvezati?"
"Da."
"Daj mi tvoje orožje!"
Tiho zadoščenje mi je, da me vse vpraša; to je znamenje, da se me hoji. Dam mu revolverje in nož. Santer vzame Henrvjevo brzostrelko in puiko za medvede. Pida to vidi iu ga vpraša: "Zakaj prijemaš to puške? Položi jih tje!" "Saj nisem neumen. Puške so moje." "Ne, puške so moje!" "Nikakor ne, ampak moje!" trdi.
"Bile so lastnina Old Shatterharida, kteri se je udal; zato so postale moja lastnina ž njim vred!"
"Komu se moraš zahvaliti, da si ga vjel? Samo meni. On je bil že v moji oblasti, torej je moja lastnina vse, kar ima. Jaz ne maram pustiti ni njeg* ni njegove slavne Henryjeve brzostrelke." Pida dvigne gro<zeČ3 roko in zapove: "V trenutku jih odloži!" j % "Ne!"
i "Vzemite mu jih!" zapove mladi glavar.
"Ali se hočete zagrešiti nad menoj?" vpraša Santer iu se postavi, kot bi se hotel braniti.
"Vzemite mu jih," ponovi Pida.
Ko vidi Santer, koliko rok se dvigne napram njemu, vrže puški na tla in pravi:
"Tukaj so; imejte jih, a ne za vedno. Jaz se hočem pritožiti pri Tangu i."
"Le pritoži se," odvrne Pida z vidnim preziranjem. Prinesejo mu obe puški; jaz pomolim roke, da mi jih zvežejo. Medtem pride Santer k meni in pravi:
"Ije obdržite puške; vse drugo pa, kar je v vaših žepih, zlasti pa — Poseže z roko v žep, kjer imam spravljeno Winnetouvovo oporoko. "Nazaj!" zavpijem.
Odskoči takoj, a se kmalu zave in se mi reži v obraz: "Vsi vragi, kako je drzen ta človek. Vjet je in ve. da je na robu groba, a «ne vsejedno laja kot pes na verigi! Toda to ti ne pomaga. Jaz hočem vedeti, kaj si izkopal in eital." "Le poskušaj mi vzeti!"
"To tudi hočem! Priznavam, da te bode izredno bolelo, da pride ta
zaklad v moje roke: toda ti se bodeš moral udati."
Pridee zopet k meni in poseže z obemi rokami. Moje roke še niso z\e-zatie popolnoma. Privezali so mi jermen šele za pestjo. Oprostim si jih s kratkim -mikom, primin z levico Santerja. z desnico pa ga počim po glavi, da se pot oči kot snop.
"Uff. utT, uff!" se čudijo rdečniki.
44 Zdaj me pa le zvezite," pravim in pomolim vnovič roke. "Old Shatterliand zasluži v resnici svoje ime." me pohvali mladi glavar. "Kaj je to, kar želi imeti Santer?"
"Popi-ani li>tki." odvrnem; seveda ne smem izdati, kaj je v resnici. "On je govoril od nekega zaklada!"
"Pshaw! Saj niti ne ve. kaj je pisano. Cegav vjetnik pa sem pravzaprav, tvoj ali njegov?" "Ti si moj."
"Zakaj dopuščaš, da me hoče oropati?"
"Rdeči vojniki hočejo imeti le tvoje orožje; druzega itak ne morejo rabiti."
"Ali je to vzrok, da moram prepustiti ostalo temu lopovu? Ali je Old Shatterliand otrok, kteremu sme vsak lopov izprazniti žepe? Jaz sem se uial tebi in to počastil s tem kot vojnika in glavarja. Ali hočeš pozabiti, da >< II> j;: z • udi v< j n" k. ktnri ima za taki- ljudi, kot je Santer, samo brce?"
Indijanec spoštuje pogum in ponos tudi pri največjem sovražniku. Gotovo UK- ne poznajo kot šlevo. Ko sem svoječasno odpeljal Pido iz vasi, da rešim Sama. sem postopal dovolj prizanesljivo ž njim. S tem računam zdaj in kot se kaže. -e ne motim. Pogleda me precej prijazno in odvrne:
"Old Shatterhand je najpogumnejši med vsemi belimi lovci. Ta tukaj, klen ^a si {x>bil. ima dva jezika, ktera govorita različno in dva obraza, ktera hta zdaj taka zdaj taka. Zato ti ne sme posegati v žepe."
"Hvala ti! Vreden si, da si glavar; pozneje postaneš gotovo najslavnejši vojnik kiowaski. Plemenit vojnik pobije sicer svojega sovražnika, a ga nikdar ne ponižuje."
Vidim, kako je ponosen na moje besede. Skoraj z obžalovalnim glasom pravi:
"Da, on ubije svojega sovražnika. Old Shatterhand bode moral umreti,
a ne samo umreti. Njeira se bode mučilo."
"l^e mučite n.e. !e umorite me; iz mojih usl ne pride noben glas. Za tega lopova pa skrbite, da je kolikor mogoče daleč od mene!"
Ko mi /vežejo roke. moram loči. da mi »pno tu!li noge. Medtem se zave Santer: ustane. pride k meni. me brcne in vpije:
"Ti si me udaril, i*-*! Ti st moraš pokoriti za to. Jaz te zadavim!" Sklone se, da bi me prijel z obemi rokami za vrat.
"Stoj, ne dotakni se ga!" zavpije Pida. "Jaz ti prepovedujem to!" "Ti m i nimaš ničesar prepovedovati. Ta pes je moj smrtni sovražnik,
kteri me je ponovno bil s pestjo; zato naj zdaj zve, kako---."
Ne more nadaljevati svojega govora. Jaz skrčim nanagloma, ne da bi on kaj slutil, noge .v kolenih in ga sunem tako silno, da zleti precej daleč od mene na tla. Rjovi od jeze kot divja zver; ustati hoče naglo in planiti naaae, a ne more. Njegovi udje ga preveč bole; polagoma prikrevsa, potega« revolver, pomeri in zavpije:
'4Tvoja zadnja ura je prišla, pes. Pojdi k vragu, kamor spadaš!" Neki Indijanec ga prime za roko; on sproži, kroglja sfrči mimo. "Zakaj me oviraš?" zavpije nad rdečnikom. "Jaz storim, kar se mi poljubi; ta pes me je metal in tolkel. Zato mora umreti."
44Ne, ti smeš delati, kar se ti poljubi," mu pojasnuje Pida in dene grozeče roko na njegovo ramo. 4'Old Shatterhand je moj; nikdo se ga ne aaie dotakniti. Njegovo življenje je moja lastnina; nikdo mu ga ne sme vaeti."
44Toda jaz imam maščevalen sklep, kterega moram izvršiti!" 44To mi nič mar. Ti ei storil mojemu očetu nekaj uslug; zato ti dovoljuje. da smeš k nam. To je pa vse! Ne upaj si preveč! Rečem ti. Ce a* ca*rešiš nad Old Shatterhandom, pogineš od moje roke!"
(Dalje prihodnji!.)
Važno za rojake,
ki nameravajo potovati ▼ staro domovino. BRZOPARNIKE francoske dražbe, severonemške ga Lloyia in Hamburg-ameriške proge, kteri odplujejo iz New Yorka v Evropo, kakor sledi:
V HAVRE (francoska proga):
LA PROVENCE odpluje 13. junija ob 10- uri dopol.
LA LORRAINE odpluje 20. juuija ob 10. uri dopol.
LA SAVOIE odpluje 27. junija ob 10. uri dopol.
V BREMEN
(proga severonemškega Lloyda);
KAISER WELHELM H. odpluje 11. junija ob 6. uri zjutraj.
KRONPRINZ WILHELM odpluje 18. junija ob 10. uri dopol.
V HAMBURG (Hamburgameriaka proga):
DEUTSCHLAND odpluje 27. junija ob 6. uri zjutraj.
Za vse pobližne ali natančne pojasnila glede potovanja pišite pravočasno na:
FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, kteri vam bode točno odgovoril in vas podučil o potovanju.
ONI ROJAKI.
kteri želijo potovati z manjšimi stroški, t j. se voziti cenejši, naj se po-služijo
AUSTRO-AMERICANA PROGE,
ktere parniki vozijo direktno med Trstom, Reko in New Torkom.
Parniki odplujejo:
FRANCESCA dne 13. junija opoludne.
Dalje so še krasni poštni parniki na razpolago, kteri odplujejo kakor
sledi:
V ANTWERPEN:
VADERLAND
odpluje S. junija ob 2:30 [>opoludne.
FINLAND odpluje 15. junij3 ob 8:30 dopol ud ne.
ZEELAND odpluje 22. junija ob 1. uri popoldne.
V	BREMEN:
GROSSER KURFUERST odpluje 13. junija ob 10. uri dojmldne
V	HAMBURG:
PRETORIA
odpluje S. junija ob 3. uri popoludne.
AMERIKA odpluje 15. junija ob 7:30 zjutraj.
Ako kedo želi pojasnila še o dragih, ne tukaj naznanjenih parnikih, naj se z zaupanjem obrne pismenim potom na znano slovensko tvrdko:
FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, in po strežen hode vsakdo vestno in
hitro.
Kdor naznani svoj prihod, po kten železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga oaš uslužbenec na po-■taji, dovede k nam v pisarno in spremi na parnik brezplačno. Ako pa dospe te v New York, ne da hi nam Vai prihod naznanili, nam lahko is postaj« (Depot) telefonirate po številki 1279 Reetor in takoj po obvestila poŠljsmo našega uslužbenca po Vsa.
Le na ta na&in se je možno vojakom, ki niso zmožni angleškega jezika, izogniti oderuhov in sleparjev v Ne« Torku.
Vožnje listke sa navedene panike prodajamo po isti eeni, kakor v glavnih pisarnah parobrodnih dražb.
FRANK BAKffBR CO, 109 Greenwich St, New York, H. Y.
Spominjajte se ob rasnih pxfflkah naše prekoristne dražbe sv. Cirila In ICstoda v Idnbljsnl! Kal peloU dar loan aa oltar!	(v d)
Za vsebino inaeratov ni odgovorno Najboljše zdravilo za putiko, trne uredništvo niti npravništvo.	gTinje m revmatizem je RICHTER-Upravništvo "Glasa Naroda", j JEy SIDRQ pAJN EXPELLER.
Dobiti ga je v lekarnah po 25e in po 50 eentov.
Rojaki, naročajte se na "Glas Na
roda'največji is najcenejši dnsvsik.
Cenik: knjig,
KATERE 8E DOBE V ZALOGI F RANK SAKSER CO., 109 GREENWICH STREET. NEW YORK.
• «
MOXiTVENlKL
Boga, kar je božjega, ličen molitvenik za možke, zlata obreza, polusnje, 75c, šagriti rud. obreza 40e.
Dušna paša (spisai škof Fr. Baraga), platno, rodeča obreza, 75c.. fina vezava, zlata obreza, $1.00.
Jezus in Marija, vezano v si ono k os t $1.50, fin*, vezano v usnje $2.00. vezano v šagrin $1, vezano v platno 75c.
Ključ nebeških vrat, vez. v slon. kost $1.50.
Mali duhovni zaklad, šagrin, zlata obreza 90e.
Nebeške iskrice, vez. v platno 50e.
Rajski glasovi, 40c.
Otroška pobožnost, 25c.
Presv. Srce Jezusovo, platno, rud. obreza $1.00.
Rožni venec, platno $1.00.
Vrtec nebeški, platno 70c.
Skrbi za dušo, zlata obreza £0c., fino vezano $L75.
Sv. ura, zlata obreza, fino vezano $2.00, šagrin večava $1.20.
Abecednik, vezan, 20c.
Ahnov nemško-angleški tolmač. 50c.
Angleščina brez učitelja, 40c.
Aladiu s čarobno cvetlico, lOe.
Andrej Hofer, 20c.
Avstrijski junaki, 90c.
Baron Trenk, 20c.
Belgrajski biser, 15c.
Beneška vedeževalka, 20c.
Berač, 15c.
Bojtek, v drevo vpreženi rites, 10e.
Božični darovi, 10e.
Barska vojska, 30e.
Cerkvica na skali, 10c.
Cesar Fran Josip, 20c.
Cesarica Elizabeta, lOe.
Ciganova o sveta, 20e.
Cvetina Borograjska, 20c.
Cvetke, 20c.
Čas je zlato, 20c.
Orni bratje, 20c.
Četrto berilo, 40e.
Darinka, mala Črnogorka, 20e.
Deteljica, življenje treh kranjskih
bratov, francoskih vojakov, 20c. Doma in na tujem, 20c. Dve čudopolni pravljici, 20e. Dimnik: Besednjak slovenskega in
nemškega jezika, vezan 90c. Domači zdravnik po Kneippu, vezan 75c.
Domači zdravnik po Kneippu, nevezan 50e. Erazem Predjamski. 15e. Eri. 2n<-Evstahija. 15c. Evangelij, vezan 50c. General Laodon, 25c. George Stephenson, oče šeleame. 40e Golobček in kanarček, 15c. Gozdovnik. 2 zvezka, skupaj 70c. Grof Radecki, 20e.
Grundriss der slovenischen Sprache.
vezan $1.25. Hedvika, banditova nevesta, 15c. Hildegarda, 20c. Hirlanda, 20c.
Hrvatsko-angležki razgovori, vezano 50c.
Hitri računar, vezan 40e. Ivan Resnicoljub, 20e. Izanami, mala Japonka, 20e. Izdajalca domovine, 20e. Izgubljena sreča, 20e. Izidor, pobožni kmet, 20e. Jaromil, 20c.
Jurčičevi spisi, 11 zvezkov, umetno
vezano, vsak zvezek $1.00. Kako je izginil gozd, 20c. Knez Črni Jurij, 20e. Krištof Kolumb, 20e. Krvna osveta, 15c. Kako postanemo stari, 40«. Katekizem, mali, 15c. Lažnjivi Kljukec, 20c. Maksimilijan I., cesar mehikanski, 20«.
Mali vitez, 3 zvezki, skupaj $2.25. Marija, hči polkova, 20e. Marjetica, 50e. Materina žrtev, 50«. Mati Božja s Bleda. lOe. Miklova Zala, 30c. Mirko Poštenjakovič, 20e. Mladi samotar, 15c. Mlinarjev Janez. 40c. Mrtvi gostač, 20c. Main paviariea, 30c. Mali vsenalec, aOe. MnčenikL A. Aškerc. Elegantno vezano, $1.25. Na indijskih otodh, 25«. Na preriji, 90s.
Narodne pripovedka, 3 svsaki, veki
20c.
Naseljenci, 20e.
Nsselnikova bži, 2$e.
Naš dom. Zbirka poreati. tank lOe.
Nedolžnost pregajana in poveličana.
20c.
Nezgoda na Palavanu, 20c.
Nikolaj Zrinjski, 20c.
Narodne pesmi. Žirovnik. 3 zvezki,
rezu.ao. Vsak po 60e. Navodilo za spisovanje rasnih pisen 75c.
Ob tihih večerih, 70c. Ob zori, 50c. Odkritje Amerike, 40c. Poduk Slovencem, ki se hočejo naseliti v Ameriki, 30c. Pravila dostojnosti, 20«. Pregovori, prilike, reki, 30«. Pav'iha, 20c.
Pod turškim jarmom, 20c. Poslednji Mohikanec, 20e. Pravljice (Majar), 20«. Pred nevihto, 20c. Princ Evgen, 20c. Pripovedke, 3 zvezki po 20e. Pri Vrbovčevrm Grogi, 20«.
božji. lčc. 9rra nemška vadnica, 35«. Poezije. F. Prešeren. Broširano, 50c. Poezije. Voja.nov-R. Maj.iter. 60c. Repoštev, 20c. Robinson, vezan 60c. Robinson Crusoe, 40«. Rodbinska sreča, 40e. Rodbina Polaneškib. 3 iveifri $2J0. Roparsko življenje, 20c. Ročni angleško-slovenski in slovensko-
angleški slovar, 30«. Ročni nemško-slovenski slovar, Jane žič-Bartel. nova izdaja, vezan $3.00. Ročni slovensko-nemški slovar, Jane-
žič-Bartel, vezan $3.00. Ročni slovensko-nemški slovar, 40«. Sanjske knjige, velike, 30c. Sanje v podobah (male) 15c. Senilia. 15c.
Sita, mala Hindostanka, 20«. Skozi širno Indijo, 30c. Slovenski šaljivec, 2 zvezka po 20c. Spisje, 15«.
Spominski listi is avstrijske sgodo-
vine, 25«. S prestola na morišče, 20«. Srečolovec, 20«. Stanley v Afriki, 20«. Stezosledec, 20c. Sto beril za otroke, 20«. Sto majhnih pripovedk, 25«. Strelec, 20c. Stric Tomova koča, 40e. Sv. Genovefa, 20c. Sveta noč, 15c. Sv. Notborga, 20e. 60 malih povestij, 20«. Slovenska kuharica. Bleiweis, elegantno vezana $1.80. Slovenski šaljivec, 20e. Spisovnik ljubavnih in zenitov an)
skih pisem, 25c. Spretna kuharica, broširovano 80c Sto1 etna pratika, noc. Slovarček priučiti se nemščine brez
učitelja, 40«. Šaljivi Jaka 2 zvezka, vsak 20«. Šaljivi Slovenec. 75«. Štiri povesti, 20«. Tegethof, slavni admiral. 20c. Timotej in Filomena, 20c. Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $6.50. Tiun Ling, morski razbojnik, 20«.
V	delu je rešitev, 20e. Venček pripovesti, 20«.
V	gorskem zakotju, 20c. Vojska na Turškem. 30«. Vrtom ir o v prstan, 20«.
V	zarji mladosti, 20«. Voščilni listi 20«.
Winnetou, rdeči gentleman, 3 zvezki $1.00. Zlata vas, 25c.
Zgodovinske povesti, 3 zvezki, vsak 40«.
Znamenje štirih, zanimiva povest.
12 centov. Zbirka ljubavnih in anubflnih pisem. 30c.
Zbirka domačih zdravil, 50e. Zgodbe sv. pisma stare in nove saveze
vezano 50«. Zgodbe sv. pisma za nižje raoede
ljudskih iol, 30e. Z ognjem in mečem, $2.50. Ženinova skrivnost, 20c. Žepni brvatako-angle&i rsagovovL
40c., broširano 30«. Zemljevid Avstro-0grške 25c., mali 10c.
Zemljevid kranjske dežele, mali 10c. Zemljevid Evrope, 25«. Zemljevid Zjedinjenih držav 25«.
RAZGLEDNICE: Kranjska narodna noša, Ijiibljaoake. in dragih mest na Krsnjskesn, new-yorške in rasnih mest Amerike, s cvetlicami in hmnoristične po 3c., ducat 30«. ®aane svete pedobe, bmd 8e» Ave Marija, lOe.
Album mosta New York s krasnimi
Zdravju
najprimernejša pijača je
LE1S V R1 V O
ktero je varjeno iz najboljšega jmportiranega čežktt.a hn^ela. 1: r; t« j s naj nikdo ne zamudi poakusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev *n drugih.
Lelsy pivo je najboli priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zvesie pri Geo. Travoikar-ju 6iCZ St. Clair Ave. N.E. kteri Vam dragevolje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
OPOMBA. NaročOosi je poštni nakasnirl aH že vžteta.
je pri vaA tak
KDO VAM HOČE DOKAZU,
DA VAM ZAMORE POMAGATI.
ečemo Vam, da, ako se čez nekoliko dni, po uporabi 0R0SI zdravil, ne počutite boljše, povrniti hočemo denar. Kdo drugi Vam mora takih, zdravil dati, kakor so 0R0SI zdravila, katera so sestavljena po predpisih najimenitnejših zdravnikov, ki so se leta in leta z raznimi bolezni bavili, dokler ni3o za posamezne bolezni zdravila našli, s katerimi se mora gotovo ozdraviti. Vedite, da 0R0SI zdravila, ne ozdravijo samo človeka, temveč istega tako okrepčajo, da se po zdravljenju popolno druzega čuti. 0R0SI zdravila so jamčena v Zjedinjenih državah, v dokaz temu ima vsako zdravilo številko 3402.
GLEJTE KAJ NAŠ ŽUPNIK PRAVI!
its J
Spoštovani gospod ravnatelj America Europe Co.
v New Yorkti.
Ako je hvaležnost umestna, /a Y;is trnr iti Vašim gospodom zdravnikom, potem hodi mi dovoljeno, da se tem potom zahvaljujem, V ašim gospodom zdravnikom in tudi Vam gospod ravnatelj, za velik us| t !« kateri-ga >u imeli pri moji bolezni, na kateri sem trpel toliko le* in katero niso mogli v nobenem zdravstvenem zavodu ozdravili, ne v staremu kraju kakor tudi tukaj v Ameriki ne.
Slišal sem od mnogo ljudi, da ste jili tudi Vi ozdravili, radi tega Vam dam rau, to pismo na razpolago, da isto v časopisih prijavite, ter da narod čim preje od Vaših zdravil zve in da se more j>rej pomagati predno, da postane bolezen kronična. Naj toraj to moje pismo pride v javnost, da zve narod kie da se dobro in sigurno zdravi, da se razširi, kje, da se tako izvrstna zdravila
dobe. H val a Vam za dobroto katero ste mi storili z ozdravljenjem moje bolezni, ter katero izkažete vsaki dan mojim bolnim rojakom v tem delu sveta, kjer so bili do sedaj samo izrabljeni po drugih zdravstvenih zavodih.
Vaš udani J. CEKAZO.
KAJ HOČEMO Ml?
Da se nam zglasijo oni ljudje kaicri imajo naj!ežje ljoiezni, zastare le in kronične, katere drugi zdravniki niso mogli o Jr.ivi'i. Ako pišete na
nas, j rediožimo Vaše pismo našemu zdravniškemu zboru, kateri hoče Vašo bolezen preiskati, ter Vam potem poročati, kakšne nar.i
ve je, kakšne posledice 1 m ko nastanejo, kako se lr.o rate zadržati, kako se 1110 rate zdraviti, koliko caša hode zdravljenje trajalo, i. t. d., — ako Vas sprejmemo, da Vas ozdravimo, bodite tedaj uverjeni, da se to gotovo zgodi, kjer mi vsakemu bolniku garantiramo, katerega v zdravljenje sprejmemo.
Ako vam drugi zdravniki niso pomagali — Potem nikar ne mislite, da ni za Vas pomoči.
Ako čez Sest dni po uporabi naših zdravil ne opa/ite. tla se Vam je bolezen zboljSala, potem nam pošljite zdravila na aj iu mi Vam hočemo povrnili denar, kjer, mi neeemo da bi nam kedo zdravila plačal, ako mu ista ne koristijo.
Kakor vidite, da imamo za vsako bolezen j>osebne zdravnike, kjer en sam zdravnik nemore vse bolezni z. sigurnostjo zdravit. - Za zastarane in kronične bolezni pa imamo Specialiste.
Pošiljajte vse pisma na Slovenski oddelek, od
AMERIKA EUROPA CO.
161 Coiomtaiis Ave., New York.
v F»ittst>urgu, Pa. in okoiici
Rojakom
nčiznanJ-i-tm, da j. za tnmošnji okiaj moj
edini pooblaščeni zastopniK za vse posle
JAKOB ZAEU KOVEC,
4824 Blackberry Alleys	F;ttsburg, Pa.
Uradne ure: vsak <hm o<i J 7. do A8. ure, ter ul> sobot-ih do 8. ure zveter.
Rrtirtlc Sakser. iWniUM iflwwilWl ■ » 11	M