Leto ft. 51 Ljubljana, četrtek 4> 107 Cena Din 1.- iznaja vsak dan popoldne, izvzemsi nedelje in praznike. — inserati do 30 petit trst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3. vecgi lnserau petit vrsta Din 4.— Popust po dogovoru, lnseratm davek posebej. — >Slovenski Narod< relja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo UREDNIŠTVO IS UFEAVNlflTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 6. Telefon: 31-22, 31-23. 31-24. 31-25 m 31-28 Podružnice: MARIBOR, Strossmayerjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska c, telefon 5t~ 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon St. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2. telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101 Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10-351 Skrajni napori za osvojitev španske prestolnice: Madrid — španski Verdiin Po sodbi nemških vojaških strokovnjakov general Franco brez podpore inozemske pomoči ne more zmagati — Madrid se vedno bolj pretvarja v španski Verd on — Krvave bitke z ogromnimi izgubami na obeh straneh Berlin, i marca. d. V poslednji š lanser, »da je gcnera.) Franco som si>ozna] sredj novembra da ne bo mogel zasesti Madrida sredsrvj s katerimi razpolaga. General Franco ve. da bi ustavitev ofenzive proti Madridu pomenila zanj moralno katastrofo. An:ilagija med obleganjem Madrida in Verduna [»ostaja za generala Franca eim dalje bo1] očkna. zlasti odkar eo dobili re-paibSJkaBOi znatna cčačenja v ljudeh in ma-terfjafll. Polkovnik Ks^ander na^rlaša slabo kvaliteto Spa.iKiev kot vojakov in ucmouoe-nost da bi generaJ Franco našel za svojo vojsko bolj.-f1 vojake. Nitj Maroko ne more več oskrbovati irenerala Franca z orožjem. Na koncu Članka ugotavlja nemški vojaški strokovnjak, da se more geDerpri Franco držati samo §e p pomočjo »irO*em- *k-h rer Del Vayo: Sovražnik ne bo zasedel Madrida Madrjd, 4. marca. AA. Zunanji minister del Yayc je včeraj odpotoval v Valencijo, dopisniku agencije I f a vas je izrazil prepričanje, da sovražnik nikdar ne bo zavzel Madrida. Razpoloženje branilcev Madrida ;c zijamo in ie vlada storila vee za prehrano mc^ta. Nova organizacija varnosti v Kataloniji Barcelona. 1. marca ,b. Najnovejši ukrePl k talonake vlade raznušcajo naslednje oborožene formacije: armad ni /.bor republikanske nacionalne garde napadalne in varnostne oddelke tor nadzorni m informacijski ar-niadni zlx>r Y,a zaščito javnega reda <>o bde najprej uvedene kontrolne patruljo, te so pa sedaj tucb razpnščene. V«e orsraojzacije državno varnost/ so sedaj združene v enotno organizirano po-icijo. katero tvorijo sčete notranje varnosti«. V kratkem bo zapuščena tud) junta katero bo zajruenja.1 katalonski obrambni svek ki bodo v njem zastopane vse politične in delavske organizacije. Ustanovljeni bo obenem generalni direktorij varnosti kateremu bo stal na cel u Gioniaic d1 Itatia« naglasa, da Italija že sedai sodeluje z balkanskimi državami in z bližnjim vzhodom ter da se bo to sodelovanje v bližnji bodočnosti Še bolj poglobilo. Pogodba s Turčijo je bria podaljšana. Vse kaže. da bo v najkrajšem času prišlo tudi do končne ureditve z Jugoslavijo- Italijanska politika je naletela na Balkanu na ugoden teren, kj omogoča Čim tesnejše sodelovanje z vsemi državami, ki žele živeti v dobrih odnosajrh z Rimom. Najboli krvava bitka pokrito z mrliči Madrid. 4. marca. AA Ha vas: Nacionalist, so včeraj poskušali zavzeti odeek \ a- esquaz, da bi tako presekali cesto ki \o-i i Valencije v Madrid in istočasno oU-i" pritisk Da Morata de Tajuna. Po hudem topovskem oirnju so pre-li nacionalisti v naskok. Napad je trajal 4 ure. a se Je razbil na sUnem od|K>ru. Ob i\ zjutraj Je bilo bojiišče pokrito & trupli nacional > s tov. C-iSt-o razredčeni uporniški oddciki so kc umaknili na ->voje postojanke, toda med umikom Bo naleteli na vladne oddelke, ki >■• •■h pr:> na novo l-:ko. Spopad i-' bi; Ntrašen in sta bila dva oddelka upornikov popolnoma decimirana Republikanske postojanke se nt»^o spremenile. Vladne čete prekoračile reko Tajo Madrid, 4. marca. A A Havas: Po bitki, ki je trajala 2. ki 3. marca, so republikanske čete prekoračile reko Tajo med Tala-vero in Toledom. Republikanske čete so s treh strani izrvedle koncentracijo v okolici San Bartolomeo de Las Abiertas. Republikanske čete so štele 30.000 mož. V nedeljo so bile pripravljene na napad. Cilj te ofenzive je bil zavzetje Malpica na obali reke in 15 km od San Bartolomea. Operacije so se začele v ponedeljek in v najkrajšem času je bil Malpic zavzet. Tedaj pa je bilo treba prekoračiti reko. Miličniki so se za prehod borili 12 ur in pri tem j in je podpiralo vladno topništvo in letalstvo. Zvečer so republikanske čete že zavzele vas Mesec ar, ki je 4 km severno od reke Tajo. Nacionalisti so v teku noči izvršili več protinapadov. Vsi napadi so bili odbiti in republikanski oddelki so utrdili Bojišče svoje postojanke na obali Taja. Tako naglo izvršena ofenziva pomeni, da republikanci že groze železniški progi, ki gre iz Talvera della Tajo v Madrid in tudi veliko državno cesto, ki vodi v Toledo. Glavni cilj te ofenzive jc zavzetje Toleda, ki naj bo drugi del te ofenzive. Republikanci v Toledu Madrid 4. marca. AA. Havas: List >Cla-ridadv objavlja o fenzivi na Taju nesled-nje; Iz razlogov, ki so razumljiv:, madridski listi niso ničesar objavljali o ofenzivi, ki se je zadnji mesec razvijala na Taju in na odseku pri Toledu. Danes ni več razlogov, da bi molčali in lanko objavimo, da so republikanske Čete vkorakale v del Toleda, podprte od našega topništva in so sedaj v mestu blizu Alcazarja, kamor se je zopet umaknil uporniški general Mos-cardo. <%_ Ta pokret čet sc je izvršil ne samo iz strateških razlogov ampak tudi zaradi tega, da bi se preprečilo, da bi toledska posadka prišla na pomoč svojim tovarišem na odseku pri Talavera del Tajo. Zaradi tega je sedaj zelo težko upornikom vpo-staviti zvezo med obema odsekoma, ker smo jim presekali vse prometne zveze. Poročilo nacionalistov Salamanca 4. marca. AA. Havas: Uradno poročilo od snoči ob 20. uri 6poroča da so pa severu pri Oviedu bili odbiti sovražni napadi pri San Claudio. Na odseku pri Jarami rano odbili sovražne napade- Sovražnik ie pustjl mnogo martvih na bojišč«. Na južni fronti ni n;©e8ar noveera. Hitlerjeve simpatije za generala Franca Nastopna avdijenca nemškega poslanika Salamanca, 4. marca. A A. DNB: V svečano okrašeni zgodovinski posvetovalnici mestne hiše je včeraj general Faupel kot nemški veleposlanik izročil generalu Francu svoja »kreditivna pisma. V svojem govoru je Faupel lekel med drugim: Voditelj nemškega rajna spremlja vašo borbo z največjimi simpatijami. Ista čuvstva navdajajo ves nemški narod do španskega naroda. Nemci smo prepričani, da je rx>rnirjenje naroda najboljši predpogoj za mir med vsemi narodi. Pomirjenje med razredi vodi do miru v narodu. Nemčija je M0PD$* *wr#Rna m mir, kar Je in ni več žoga v rokah strankarjev, ki vodijo razredno borbo. V svojem odgovoru se je general Franco zahvalil nemSkemu narodu. Posebno je pod Črtal, da med obema narodoma ni mogoč spor niti na političnem in tudi ne na gospodarskem polju. Na gospodarskem polju je izključena vsa' konkurenca. Obratno, interesi obeh držav se na tem polju izpopolnjujejo. Kar se tiče načrtov nove Španske države, pa lahko rečem, da bomo v prvi vrsti skrbeli za socialno oravičnost m dviff Pižiih »Jotor. Pomirjenje med Rimom in Italijanska diplomacija je potolažila razburjene Avstrijce — Schuschnigg bo vendarle Sel v Rim Dunaj, 4. marca. o. Danes so na službenem mestu priznali, da je vendarle traba pričakovati potovanje kancelarja Schusch-nigga v Rim, naglasa jo pa, de še ni gotovo, da bi prej odšel v Budimpešto ter vrnil zadnji Daranyjev obisk. Rok teh dveh obiskov še ni določen. V zvezi s tem se doznava, da je bilo potem, ko je "Giornale d' Italiac objavil neugodno sodbo o vprašanju habsburške restavracije v Avstriji, naročeno italijanski diplomaciii, naj ohrani italijansko-avstrijske odnošaje na stari crti, da bi se ne spravila v nevarnost solidarnost Italije in Avstrije. Sedaj, ko je sklenjeno, da bo Schuschnigg vendarle potoval v Rim, menijo, da je italijanska diplomacija prepričala avstrijsko vlado v tem smislu, da se ima pri koordiniranju politike držav rimskega protokola vpošte-vati tudi stališče avstrijske vlade glede na habsburško vprašanje. Italijanski narod se mora množiti Senzacionalni sklepi velikega fašističnega sveta — Hudi časi za samce v Italiji Rim, 4. marca. z. Veliki fašistični svet je imel nocoj zopet sejo, ki je trajala od 10. zvečer do 2. zjutraj. Na tej seji je fašistični svet razpravljal izključno o ob-ljudovabu politiki fašističnega režima. Po poročilu ministra Bottaija se je razvila obšma debata. Na koncu je povzel besedo Mussolini, ki je obenem predložil celo vrsto ukrepov. Veliki fašistični svet je na posled sklenil: V svrho pospeševanja porodov in podpiranja diuž n z otroci veljajo doslej naslednja načela, ki imajo značaj zakona: 1. I>elodajalci so dolžni nameščati samo oženjene delavce in nameščence. Le če ni oženjenih. se smejo namestiti tudj neoženjeni. 2. Družine s številnimi otroci uživajo v vsakem pogledu prednost. 3. Dosedanji, po demokratičnih načelih zasnovani način socialnega skrbstva se mo- ra temeljito revidirati, da bo skrbstvo ne-posiednejše in da bodo v prvi vrsti upoštevane družine z otroci. 4. Uvedejo se posojila za mladoporočence in zavarovanje za doto. 5. Osnuje se zveza družin s številnimi otroci. 6. Občine, kjer porodi nazadujejo, se ukinejo, in se takim občinam odvzamejo vse javne ustanove, ki jih niso vredne. 7. Osnuje se centrala za kontrolo in pospeševanje porodov. S. Plače neoženjenih se znižajo do polovice v korist oženjenih s številnimi otroci. Končno poziva fašistični svet vse fašiste, naj posvečajo temu problemu vseh problemov največjo pozornost in vsestransko poskrbet da se bo italijanski narod množil in razvijal, ker je od tega odvisna bodočnost Italije. Prihodnja seja bo v petek Manjšinska politika ČSR češkoslovaška bo rešila svoje manjšinske probleme brez vmešavanja inozemstva Praga, 4. marca br. Zunanjepolitični odbor senata je včeraj končal debato o včerajšnjem ekspozeju zunanjega ministra dr. Krofte. Ob zaključku debate je ponovno povzel besedo zunanji minister, ki je v daljših izvajanjih odgovoril na pripombe posameznih govornikov. Zlasti se je zadržal pri kritiki zastopnikov sudetsko-nemške stranke. Z zadovoljstvom je ugotovil, da je zunanja politika vlade v svojih glavnih potezah naletela na splošno odobravanje, najodločneje pa mora zavrniti mnenja, da spada vprašanje narodnih manjšin pod okrilje zunanje politike. Nobena vlada ne more dopustiti, da bi se druge države vmešavale v notranjepolitične zadeve češkoslovaške. Nekatere obveznosti v pogledu narodnih manjšin nalagajo Češkoslovaški mirovne pogodbe. Le s Poljsko obstoja glede obravnavanja medsebojnih narodnih manjšin poseben dogovor, drugače pa Češkoslovaška nima z nobeno državo nikakršne pogodbe glede narodnih manjšin, najmanj pa glede odnošajev vlade odnosno države do narodnih manjšin v državi. Zato se v to zadevo tudi ne more vmešavati nobena tuja država in tega do danes tudi še nobena država ni storila. Ce to dela oficiozni tisk, še nič ne pomeni, kajti tisk še ni vlada. če se zastopniki sudetsko-nemške stranke obračajo na Društvo narodov, je to njihova pravica, ki jim je nihče ne odreka, drugo vprašanje pa je, ali je to res tudi potrebno. Pomoč Društva narodov je potrebna slabim narodnim manjšinam, ki same ne morejo braniti svojih pravic. Ce pa to dela narodna manjšina, ki ima tako veliko število narodnih poslancev, ki ima celo svoje ministre v vladi in ki ima večino v tolikih občinah, je to naravnost smešno. Docela nedopustno je, da zastopniki te narodne manjšine potujejo v inozemstvo in se pri tujih državah in vladah pritožujejo in obtožujejo našo državo. Toda vse to početje, ki zasleduje docela druge cilje, ne bo prav nič vplivalo na reševanje naših manjšinskih problemov. Manjšinsko vprašanje bomo tudi nadalje reševali brez ozira na zunanjo politiko. Eno dobro stran je tmelo početje sndetskih Nemcev. Mnogo bolj kakor kdaj prej se dandanes inozemstvo rami—Mi za nas in našo državo in vsak dan prihajajo k nam tuji novinarji, ki se žele na lastne odi prepričati o dejanskem stanju. Njihova poročila so nam le v Čast hi priznanje ter nam dajejo pobudo, naj se nadalje vztrajamo na poti, ki jo smatramo za edino pravimo: manjšinsko vprašanje je naš notranji problem, ki ga bomo rešili sami. Pariz. 4. marca. AA. Havas: Na ■voeraj-žnji »o>i odbora m zunarvj^ radev* yt pred.-aeđnjb tega odbora. Jean Mtoffer podal ob- širno poročilo o 0eškoi?!ovar4k^ OfM*/ori! je na iievarno agitacijo prot, tej prijateljski In zavezniški državi. Po debati je odbor sprejel naslednjo resolucijo: Odbor io prepričan, da je ohranitev narodnostno nedotakljivosti in neodvisnosti CSR eden izmed bistvenih poirojev za ohranitev mira v Evropi. D'Annunzio se zopet oglaša Rim, 4. marca. o. Mussolinijev list >Popelo d' Italia-: objavlja pismo, ki ga je poslal D* Annunzio tajniku fašistične stranke Staraceu. V svojem pismu pia,vi D' Annunzio, da je z občutkom prečital knjigo, v kateri je Starace opisal svoja vojaška dejanja v Abesiniji, nato pa pristavlja: Jaz sem že star in bolan. Ni mi več dano, da bi umrl pri osvojitvi Dubrovnika. Ker pa mi je odvratna smrt na postelji, se bom potrudil, da bom dal duška srcu v svojem zadnjem pesniškem delu. To čudno aluzijo na nekakšno bodočo osvojitev Dubrovnika je mogoče raztolmačiti samo s prejšnjimi izjavami D' Annunzia, ki je večkrat poudarjal v raznih govorih kot na-daljni cilj Italije osvojitev Splita. Sedaj D' Annunzio testamentarno razširja to osvajanje tudi na Dubrovnik. Star konflikt Pariz. 4. marca. w. Francos&i tisk t^itatra sklepe velikega fašističnega nveta kot odgovor na angleški oboroževalni program. Po njegovem mnenju gre v vsei ^rvari za večni konflikt med preobl'judeno siromašno deželo ,\n kapitalno bogato državo. Italija sicer naglaSa, da dela za nvr. toda vse njeno početje izziva vedno novo vzn emirjem je- Vremensko poročilo po stanju 4. marca ob 7« zjutraj. Katere; —2, oblačno, mirno, sneži na 40 cm erena. Planira: —1, sneži, 5 na 50 srena, maria m srednja skakalnica uporabni. Peč, Petelhijek: —2. sneži, 10 na 80 cm sre-na. Kranjska gora: —1, barometer ae dviga, sneži, 5 na 20 srena, sanka tašče upo-. rabno- Vršie. Krnica; sneži. 15 cm pršjea na 160 podlage. Pokljuka: —3, 10 pršiča na 70 pooSage, mala in srednja skakalnica upwrtm$- Bofimfska Bistrica; 1, obtočno. & južnega snega, po stanju X mmtL Vejel. 280 poledemAega pcCUični oG$o\nik Zmanjšanje izdatkov za sodišče v Ljubljani Finančni minister Dušan Letica jo v ponedeljek zvečer predložil Narodni skupščini k finančnemu zakonu aitiuinMi.iu. s katerim se povišujejo izdatki za apelacijsku sodišče v Beogradu mj% 400.000 Din, zmanjšujejo pa se izdatki za apelacijsku sodišče v Zagrebu za 226.000, a za apc-lacijsko sodišče v Ljubljani za 254.000 Din. Narodna garda v Subotlci V Subotici je bilo osnovano društvo, k\ se imenuje »Bunjevačko-srbska narodu i garda«. Društvena pravila določajo, ih\ mora vsak društveni član delovati na le, da se razširi, okrepi in napreduje Ideja jugoslovenstva in narodnega etftaartva. Za to idejo se bo boril tudi li^t »Neven«i ki je pred kratkim jel i/haj:»fi v Sabotiei. Bunjevci so Srbohrvati. ki live v Su!>o1i< i :n njeni okolici. Za Hun i >mi jih s\o]e časno krstili Madžari, k« r s« kotili pre-prečitl, da bi se iracionalno prebudili in se čutili za Srhe ali Drsate. Za uveljavljsnje sedanje i;.si mM »Balkan <, ki ga izd*tj:» in /» kutci piše večinoma tudi ovoftn'kc mani Nrbski publicist Krsta Ckrvarič, je v svoji zadnji številki ohjavd članek ? i IjSe edrzn '« za Jugoslavijom. V tem ntr- s i/v.tia drugim: »Kasmere v . . avl take, da pri nas še dolgo, dolgo ( sa ae »"« nio-«roče izvesti ne federacij« dem >kraci,ji Za to so potrebni fjotovi pr IpegejL W i t-pri nas še nimamo '/■ Lutra m, da h> bOa vendari«' najboljfta rešitev natega dr-žavne«ra problema ono, kai Je določi * sedanji ustavi. Ta astava M naj BveJJavi v celoti skupno / ifrefritm8, Ji jih je tt •>! po določbah ustave * ji: ikoni ti«. Dva poslanca z dr. MačUove liste v parlamentu Pretekli ponedeljek sia prtfbj v .Vnosno skupščino narodna posJama -J.r. an /. \ kovic in Radivoj Nikniič, ki sta Lil i »/voljena na listi dr. Mačka in ki sta bila do sedaj v abstinenci. Izročila sia >vo.jr poslanske poverilnice predsedniku St«\anu iiriču. Njiju prihod j«- \ zhuuil v polti < alb krogih veliko pozornost, ker se •splošno govori, da bodo njihovemu zgledu uledlli ->e drugi poslanci ■rMjMMke adratene opozicije, ki so bili izvoljeni ua listi tir. Ma- kn. Jovan Zdravković pripada bivši zaml.jor-.i'!-niški, Radivoj Nikolie pa hivši demokrat-ski stranki. O overovljenju njih m ?tov bi moral sklepati verifikaci jski odbor n i svoji seji v torek popoldne, t>i*a ta fceja je bila nesklepčna. Poslanca hosta h i. nekaj dni morala čakati na svoje dnei n ki bodo znašale blizu 300.000 Din Prihranhi bivše Narodna shupščine Narodna skupščina je v s\oji torkovi seji razpravljala o zanimivi stv:*ri — a prihrankih bivše Narodne skupst-ine. Stvar je v tem: Poslanci, izvoljeni leta so dobivali dnevnice po tiOOO I>in meaečao. Sredi leta 1032. se jim je jelo iue*<» doplačevati še 1500 Din /a stroške k spondence, brzojavk, telefona, pot'petc itd. To je trajalo nekaj mesecev, (»ospadarsl.a kriza je bila takrat na višku. Na namesti tev je čakalo vse polno mlade inteligence. Zato je bila dana pobuda, da hi posl.mci pristali na znižanje svojih prejemkov za 50 Din dnevno. Tako dobljeni denar hi se naj porabil za namestitev nezaposlenih učiteljskih kandidatov Itd. Narodna skupščina je na to pristala in izglasovala znižanje prejemkov za 50 Din dne\ no. Koliko tega denarja se je porabilo v imenovano svrho, ni znano, dejstvo pa je, da je ostalo koncem proračunskega leta v blagajni Narodne skupščine 4 milijone MftjffU Din. Ta znesek je potem hivši predsednik Narodne sknpščine naložil kot fond skupščine v Drž, hipotekami banki. Za ta dramr i«v zvedel finančni minister Letiea in zahteval, da se ga mora izročiti finančni upravi. Tej zahtevi se je uprl sedanji predsednik Narodne skupščine ^irič, češ, da m ur*- o teh 4 milijonih razpolagati samo administrativni odbor skupščine. Tako se je t oh zgodilo. Administrativni odbor se je postavil na stališče, da finančni ;nin:ster BioM pravice do tega prihranka, marveč da pripada ta prihranek onim, katerim je bil prvotno namenjen. »Nato pa fe sk'enil, da se ima ta denar porazdeliti nie»l s^ilanie poslance in izplačati vsakemu Izmed njih po 50 Din dnevno od 3. junija 1935. do 1. aprila 1936. in sicer na račun njihovih stroškov za korespondenco, brzojavke, telefon itd. — To pojasnilo .je dal predsednik Stevan vtdi Šofersko društvo z imenom »Volan« ki ima »vaj sedež na Cankarjevem uahrežju št. 7 Področje društva obVcsra vso dravsko banovino in se bodo v vseh ve* Hib krajih ustanovile podružnice. Nasaen društva ie varovati in krepiti duševno in crootne koristi čdanov ter jih napraviti stanovsko zavedne, slavuj 'ili pa i** nuditi članu v primeru avtomobilske nesreč« brezplačno V»ravno varstvo pri sodišč". Šofersko društvo >Volan< prireja redno tud; strokovna predavaniia. V tem letu ie društvo imelo predavanja z vsebino Kai moram veneti o Diesel motorju, o avtololdih 7.a lesni pM'!i ter predavanje o avtomobilih nt Oglje. Prihodnjo soboto l*> predavanje o nastanka akumulatorja Ne vssb sestankih ki so brez vstopnine. predavajo prijatelj- dru-"fva. iejnj priznani strokovnjaki Šofersko tlrnfer. Občni zlM>r j\- določi! pristopnino 5 Din in članarino 10 Din mesečno. S tako njsiko Hana-rino je dana močflOfil vsem 5e neoreranjzf-ramm Šoferjem, da i>: "sf<>pTj:> v šofersko društvo »Volane, Zato naj vsi Se neorga-olzfrani šoferji sporoee svoj naslov, da sp j'm pošljero pravila in slovenski šof-r- : mapi*. Tz krafev, kjer bi bala motna ustati nvr.t-.v podružnice, po pravi-!?* ie dovolj 5 šoferjev, naij se javijo OJ*JSaassiran£s BBBOSnj šoferji Goveja živina se je pocenila Na včerajšnjem ljubljanskem (tiranskem sejmu, ki ni bil posebno živahen, je bila cena volov povprerno za JS par nižja kakor pred mesecem- Dogon je bil slab. Prignanih je bilo 97 volov, prodanih pa le 44-Krav ;e bUo prignanih :i2, prodanih 11. Telet je bilo naprodaj samo 10. prodanih pa ."». Mnogo je bilo prašičev za rejo in sicer 190, dočim jih je bilo prodanih 11^. Konj je bilo naprodaj 332, prodanjn pa samo 30, devet izmeni njih za zakol za Dunaj. Voii so bii.i I. vrste po 4.5 do 475 Din kg, dočim so na prejšnjem sejmu še dosegli ceno Din 5: U- vrste po 3-75 do 4.25; III. vrste 3.25 do 3.50 Din. Debele krave so bile kg žive teže po 3 do 4-25 Din, klobasarice pa po 2 do 3 Din- 1'reeej draga so teleta is sicer po 6 do 7 Din za kg. Dragi so tudi prašički za rejo in se bo cena baje še dvignila. Včeraj so Jih prodajali komad po 120 do 210 Din. _ Ni res, res pa je VeenajSnl' »Xeu^ Wiener Journal*, ie objavil popravek, ki ga mu je poslal iz Ljubljane trgovski zastopnik Drago Gefe-rin. Glede na poeocBo v teesm plačal prodajalcem ko-{ kaijra 50.000 D*n, dobil pa kupca za 80.000 Din. Ni res, da som se preselil na neki grad pri Kranju, posla! vabilo Hladniku in široku in jima karkol? reja vrl. Ni rvs sta hotela odpeljati na enovprežnem vozu iest metrov dolgo tračnico. Ouvaj je oba neznanca prisilil, da sta tračnico odložila z voza, med tem ko je klical stražnika na pomoč, pa sta z vozom pobeirnila Včeraj so škrjanca na cesti aretirata Po opisu je bil on tat, ki je hotkolnkega društva St. Vid pri Stični Drušlvo imia svoj prostor, ki služi obenem za telovadnico, v gasilskem domu, katerega mu ie dala tukajšnja gasilska četa že pred leti v najem. Vlomilci so Ktrli nezavarovano okno, vdrli v telovadnico in se spravili nad kn;ižno omaro, ki so jo 6 «»ilo odprlj in v^e razmetali. PograbjfH so težkega telovadnega kozla, ga spravili sko" /„j okno na prosto, kjer so mu v oddaljenosti kakih 50 m od s&sitekega doma sneli kožnato prevleko iz svinjskega usnja ter jo odnesli. Prevleka je bila manj vredna, zato jc tem manj razumljivo, v kakšne namene jo bodo Jopovi porabilii- Drugega plena nii=o odnesli, ker so vse vrednejše in važnejše stvari spravljene na varnem. Drož nistvo pridno zasleduje zHkovce- Iz Kranja .saborske gibanje- Kranjski šahovski prvak g. Joža Pogačnik bo igral v četrtek 4- marca ob 8- zvečer v salonu hotela »Jelen« propagandno simutkanko. K priredriitvi se vabijo vsi člani KšK. pa radi neolanL, ki ljubijo Šahovsko igro. Deske je po možnosti prinesti s seboj. Kvalifikacijski turnir za prvenstvo kluba, ki ga igra 20 ša-histov. se bliža koncu. Prihodnji teden se prične že finalni turnir, ki bo odločil o šahovskem prvonstvu v Kranju- Igralmi večeri so vsak torek in petek pri >Jelenuc Smučarski klub »Poljanac t Kranju bo imel redni občni zbor 18. marca ob 8. zve-cev v hotelu Jelen. V sflučaju neelriepčno-sti bo poi ure pozneje ob v&aki udeležbi članov. Počastitev mucenfka Bratuia. Preteklo nedeljo je v župni cerkvi bral dekan g. Akrbec mašo s prikenostnim nagovorom, ki je bila posvečena spominu mučenika Bra-ruža ii Gorice- Mase so ec udeležila tudi tukajšnja društva po svojib za&topuiklh v zelo lepem številu- Članstvo primorskega društva se je maše udeležfio polnoštovilno Društvo >Sloga< se iskreno zahvaljuje vsem kj so pripomog:h. da je počastitev dosegla svoj namen. Gluhonemi na turneji izubijana, 4. HMU Društvo gluhonemih v L.jubljani jo . lani živahno delovati in je priredi.....i kulturni prireditvi iz propagandnih i gov, da pokaže potrebo jolskaf, vanja vseh gluhonemih in oa tu d gluhonemi lahko postanejo koristni člani ek) veSke družbe. Te vrste propagandne pr.: trebne, če poinislimo, da je v BSJU 10.000 gluhonemui otrok in san.o i:i zavodi za nje. Nešteto gluhom salta hira puščeruh ter živi skoraj živalsko žn-l ker niso imeli prilike, da bi se | m 1 umske sposobnosti in tla bi se naučili koristnega dela. Prlrefttfcvi gluhonemih i Ljubljani sta dosegli lani lep uspeh in r/< marsikoga je bil nastop nemih na odru prava senzacija. Društvo je pot robno m<-ralne podpore vse javnosti in zato hoče prirediti več nastop«. horjetnih po 0 šlh večjih krajih. Igrali bodo v Novem Ste stu. Mariboru, Celju in Krafl . morda tudi v manjših krajih V sr>boto nastopijo na satanskem odru Novem mestu. Igrali bodo dve enodejl '-kakor v Ljubljani. I*rtreditoiji pričak da bodo našli v iavriosti fUSUlu 1 svoje plemenito delo v lzori.n najbolj nf»-srečnih. KOLEDAR Dane«, Četrtek, 4. marca, katoličan Trimir. DANAŠNJI: PRIREDI l I / KINO MATICA; Lumpaci vraga I hj . KE>*0 IDEAL; tinid Hubertu- (Oi > zdo) JON*) ILNION: Njegova hčerkica je P« KLVO MOtTTK; Kasanova XX. rftoi.Mil Novinarski dnm: Občni zbor ob M ur Emoni. Trgovsko bolnjsko in podporno dru Občni zbor ob 19-30: v Trgovskimi v ■, Društvo Bran i-bor: občni sbst ob M Ncjnii dvorani na magistratu Splošno iensko društvo; Pred.nun,* prof. Olge Graborjeve -»Spofcn« svo'mmH n vzdržnofiU ob 20. na Serrtjako»t>s,- lo i Filmsko predavane iz nadjarsiva ob v dvorani OUZD. DEŽURNE LEKARNE Dane«: \rr. Sušnik, Marijan trg 5. Kij,., Gosposveteka fosta 10, Bohinec ded C* ?0 otttf»rra 31. Nase DRAMA Začetek ob 20. uri. četrtek 4. februarja: Simfonija 1937. Red Petek. 5. marca; Zaprto. Sobota, 6- marca; >Dr.< — Izven. Nedelja, 7- marca; ob 16.; Na leden, plo Sči. Izven. Znižane cene od 20 D navzdoL Ob 20-: Simfonija 1087 1/ ven. Znižane rene. Dre vi bodo igrali igro. ki Sta ■«> >P' Kaufman in Edna Ferber I naslovom >Sim fonija 1937«. To* v v*»akem (»ogledu eitktiii delo kaže prerez skozj sodobno živ I jen Ameriki. Zasedba bo premierska. Komponist opere »Ero z onega sm i bo v »uboto za prenniefv«ki al«*nan.i !r,r".J no močno in dramotično očmivOvit.t zasso vano delo 'ma za snov amelfSko b'n**1 konfHkt J. 1902 v Transvcaslu. Odli^n n, se*rba rlog rwofti za prvovrstrn« sjrsAslave Aessssr: CSrii Debevec. OPERA Začetek ob 20. uri. Četrtek 4. marca: Ero z onega sveta, Pre mierski abonma. Petek 5. marca: zaprto. Sobota 6. marca: La Roheme. Gostovanji tenorista Antona Dermote. Izven Komponist oper,. »Edo z onega sveta gospod Jakov Gotovac ie v torek prisrpej v LjuTjljsTio. da sodeluje Dr, posierlnj^h sfcu anj'ii. Tako bo izvedba tegn na pokopališče k Sv. Krizu. V LJUBLJANI, dne 4. marca 1937. Žalujoče rodbine: SIRNIK, PERNE, STEBLA 4 in MINKA OSREDKA K Stev. 51 »SLOVENSKI NAROD«, četrtek. 4. marom 1087. Stran 8 DNEVNE VESTI _ Šolska mizerija tad] v Z«grebu- Na zadnji seji Narodne fkupScine ie govoril Franjo Horvat o šolskih razmerah v Zagrebu. Ugotovil ie, da t?o šahka poslopja v Zagrebu zanemarjena in no ustrezajo namenu. Razredi so prenapolnjen j. Zagrebška univerza je pretesna za Število dijakov, ki jo obiskujejo. Doc i m je za beograjsko univerzo uoiovena anuileta (i.;>81.000 Din, za ljubljansko 1.0*21.000 Din. je za najstarejšo univerzo v državi, to je zagrebško, določena za zgradbe Bamo anuiteta 585-000 Din-Zapostavliena ie tudi Glasbena akademija v Zagrebu, ki obstoja že !08 let. Zagreb je najbolj primeren, da poštaru aredišne znanstvenega življenja " drŽavi ;n zaradi tega mu je treba s primernllnl dotacijami pomagati, da izpopolni fojc prosvetne zavode. _ Razprava proti kanonikom in Skofn- Včeraj se je v Zagrebu pričela razprava protj 11 kanonikom, škofu Salis-Sevieu ter nekemu advokatu, katere *oz\ bivši upravitelj cerkvenega poeestva Sei1-^ pri Sisku, Lu-;o Matilnik, zaradi klevete v pismu, s ka-- - m >o mu odpovedali službo. — t'2 dekagramov težko jajce je zvalila po večikosfj običajna gos. last nekega trgovca v Ba-riolovcu pri \araždinu. Teža nor maln^Lra cosiega iajca je 12 do 16 dkg. LOGA >7ajlepši varietejski film Kralj artistov T R U X A La Jana Iti* MATIC Triumf humorja LUMPACI VAGABUND US Paul Hdrbiger, Heinz Ruhmann, Fritz Imhoff, Hilde Krahl 22% UNION TRAt'DL STARK, čudovito dunajsko dete v svoji prvi filmski veseloigri NJEGOVA HČERKICA JE PETER Paul Hdrbiger Carl Ludvig Diehl — I'mali *o ga. V vasi BjelJne pri Šibeniku sta Dujo in Ilija Kraljic v prepiru «!ol>csedno 1 i tičala e kamenjem fivoJega j»o- rodnika Petra Kraljica, ki i^ nekaj ur nato podlegel težkim poškodbam« Lončarja »o aretirali orožniki. — Ni nevarnosti m večje poplave- V Fr«>m-ki Mit rovol jc Suva dosegla kritično v ^ rno I .90 111 na ! ničlo. Reševalni in teh- idelki so v pernianeninj službi. Mestni iiižedije: <>e>kar Lcderer je izjavjl, da ni vež nevarnosti za večje poplave. — Verica PrkeviJ živa in zdrava. Pred ; so listi objavili senzacionalno v ost, da se je v Berlinu okužila z gobavostjo, ko je jedla banane. liiVrka zagrebškega trgovca Verica Frkovič, slara 9 in pol let. Zdaj so ugotovili, da gre za novinarsko raco. kajti mala Verica je živa in zdrava, hodi v šolo in se prav pridno udejstvuje na >ol-ekem odru pri otroških predstavah Priimi-rjj dr. Ivo Petru- je pojasnil, da je ta način okužen ja z gobavostjo, o katerem so časopisi poročali, s stališča dana&nJe medicinske znanost isključen in «la so banane Uo ristna in zdrava hrana in je okuženie z njimi nemogoče. — Nenavaden zločin. V liospodiujcih v BaSkj ie ">•"> let star km^t Luka VrnTarič zaklal svojo prav toiiko staro žeino Ange-1 no- Živeli sta v zakonu 30 let. toda otrok n sta mela, Čeprav si je Luka želel potomce- I>a»i sc je, da bo njegovo veliiko premoženje pripadlo 00 njegovi smrtj tujim ljudem. V tem strahu Je živčno obolel in v takem stanju zasadil ženi nož v srce. kar ;e brez 1 za današnje čase nenavaden zločin. — Za avtolilel <;or;Po l>ožjem svetne. VVol-fnva ul'ca Št. 1. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo apremenljrvo vreme, dež v presledkih-Včeraj je nekoliko deževalo v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, Skoplju in na Rabu. Najv&ja temperatura je znašala v Splitu 13, v Zagrebu 10. v Skopim 9. v Mariboru in Sarajevu 8, v Ljubljani 7.3. v Beogradu 5. Davi fe kazal barometer v Ljubljani 755.6. temperatura je znašala 3.2 Iz Ljubljane —I j Posebnost svoje vrste je bolgarska narodna pesem, izredno zanimiva po »voii melodiji, še boli pa po svojem ritmu. Rodna pe-sem-t, ki šteje 85 pevk in pevcev. Bogat spored, ki nam ga prinašajo pod vodstvom svojega dirigenta Lazarja Maksimova. mora zanimati vsakega prijatelja narodne in umetne pesmi. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. —\\ Akademiki pevski /bor bo ponovi! svoj koncert duhovne pesmi v ljubljanski stolnici v nedeljo 7. t. m- ob 8. ura zvečer. Vstopnice in programne knjižnee bodo občinstvu na razpolago od petka popoldne dalje na univerzi v vratarjevi loži. —H Zanimivo predavanje Jadranske *tra-ie! Krajevni odbor Jadranske straže opozarja vse Člane in prijatelje Jadranske straže, kakor tudi ljubitelje prirodoslovja. da bo jutrj ob 20. predaval v verandni dvorani restavracije »Unionc prof. dr. Kusčer Ljudevit o >Življenju morskih polževe. Predavanje bodo spremljale najnovejše slike-Vstop prost! —]{ Preda>anje t sokoNkem domu r &'\-nki. Jutrj bo predaval v Sokolskem domu ob 20- dipl- agronom g. Alojz Janmik o: >Proizvodnji in potrošnjit Po predavanju bo predvajan film »Sinovi pustinje^. —lj Valčkov večer bo v soboto 6. marca v vseh prostorih Sokolskega doma na Taboru. —lj Večer poljske in argentinske moderne glasbe bo v petek 12. t. m. in ne kakor je bilo prvotno določeno 5 t m., na kar prav posebno ojx>zarJamo. Večer spada v okvir intimnih koncertov Glasbene Mamce in bo v mali filharmonJcni dvorani. Sedeži po 10, stojišča po 5 Din so v pretprodaji v knjigami Glasbene Matice. —lj Rhene-Batou. slavni francoski dirigent, ki je znan po svojih čestih nastopih po glavnih mestih Jugoslavije, posebno v Zagrebu, kjer je stalna atrakcija koncertnih sezon, bo gostoval V Ljubljani z Ljub-Jiansko filharmonijo v ponedeljek S. t. m-v unionski dvorani- Ime tega velikega dirigenta je vse skozi jamstvo za popoln umet niski uspeh- Spored koncerta obsega po ve~ čin; velika klasična deta svetovnih mojstrov Opozorit; moramo na važnost obstoja Mik ar* manije, kj ie navezana sama nase in ki z velikimi osebnimi in gmotnimi žrtvami omogoča vprizarjanje rednih simfoničnih koncertov. Predprodain vstopnic je pri blagajni kma »Uniona« vsak dan od 11. do 12.15 in od 15. dalie. Vstopnice se lahko narove IX) telefonu 22-21. Člani filharmonije imajo reden popuet. V predprodaji so t um prograjivi koncerta, ki v kratkih potezah tolmačijo muzikalna dela. —lj V ssboto bo na Taboru valčkov *e* čer. kjer l>osta skrbela za prijetno godt>o genialni orkester Sokola I. in Magistrov trio. ki bo ubiral same poskočne- Starejši plr»-si tako valček, polka, m.tzurka. dancing, četvorka, beseda in drugi bodo kraljevali v spodnji, glavnj dvorani, modernii pa v zgornjih prostorih. Pripravljajo se razna presenečenja. Jutr- zato na svidenje na Taboru. —\\ Sadjar-ka podružnica šiška-Ljublja-na bo priredila v sotx>U> ti. t. m- točno ob 15. urj praktični tečaj za obrezovanje špa-lirjev in brajd (trt). Predavaj bo predsednik g. Kafol. Zbirališče pri »Električni zadrugi i v šiški (za .-taro milnico). Za Zg. SiŠko in Dravdie bo obrezovanje v nedeljo ob 14. pri drevesnici g. Breceljnika v Dravljaii Tečaj se bo ponovul v ponedeljek 8. t. m. točno ob 15- pri g. J- Prelcsraiku, 9. t. m. bo predaval ob jx>l 20. v šoli »O cvetlicah in vrtuc g. Čeh. Člani se vabijo k udeležbi. Za odbornike bo obvezna seja dne 11- t. m-ob 20. pri Lisa n u na Vodnikovi cesti. —lj Valčkov večer bo v soboto 6. marca v vseh prostorih Sokolske ga doma na Taboru —lj Revija najboljših srednjee> ropskih plesnih pa o> \i Avstrije, Češkoslovaške in Nemčije bo prvič v Jugoslaviji na »Medua-rodnem plesnem večeruc v soboto 13- t- m-v Ljubljanski kazini, kjer bo prvi oficielni turnir za prvenstvo Jugoslavije v družabnem piesu. Ker ho prireditev v okviru velikega družabnega plesa sc obeda vsem Ljubiteljem družbe j in kaj smo doslej storili, da zaščitimo domače prirodne lepote in znamenitosti. Vstopnina 4 Pin. za dijake S Din. —lj Valčkov večer bo v soboto 6. marca v vseh prostorih Sokoiskegra doma na Taboru. —I) Bolgari v Ljubljani. Mešani zbor >Kodna pesen', ki bo koncertiral prihodnji torek v veliki tilharmonični dvorani, nam bo prinesel najlepše bisere bolgarske glasbene literature Zastopani bodo skladatelji Dobri Hristov, Petko Stajnov, Dimitrij Tu-mangelov, Morfov, Prokoj>ova, Dimjtrov. Josipov in Obretenov. Mežanj zbor »Rodna p*-sen< šteje 86 članov, vodi ga dirigent Lazar MaksLinov. Na koncert opozarjamo vse prijatelje Bolgarov in vse glaebo ljubeče občinstvo. Koncert bo 8- t. m. ob 20- Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. Razstava splitskih preprog V KAZINI OD 27. FEBRUARJA DO 10. MARCA —Ij Seutjakobčani pouove igro iZakonej stavkajo* v soboto ob 20.15. in v nedeljo ob lo. ter ob 20.15. Vse dosedanje predstave so bule razprodane, zalo prosi uprava odra. da si preskrbite vstopnice že pri dnevni blagajnu Kdor se hore prav od srea nasmejati, naj si ogleda to izvrstno kmečko burko- 1— Pevski zbor Glasbene Marice ima prihodnjo pevsko vajo vsega zbora izje. moma v petek 5. t. m. ob 20. Vaino! 1— Društvo Tabor. D rev i ob 20.30 bo redni Članski sestanek v kemični predavalnici realke v Vegovi ulici. Na dnevnem redu je predavanje in društvene zadeve. Predava g. inž. Janko M-iekovsek o temi: Slovenija osobito Podravje v sodobnih nemških teorijah. Predavanje bodo spremljale skioptiene slike. Prijatelji vljudno vabljeni. 1— llolničar-ki tečaj za prostovoljne bolničarje (samarjane) bo priredi [»ododbor društva Pdetega križa v Ljubljani. Vse dame in gospodje, ki imajo veselje in smi-sel posvetiti se temu človekoljubnemu poklicu, naj se prijavijo čimpreje v pisarni Kdeče-ga križa, (fosposvetska cesta 2/11- Tečaj M bo pričel v ju .ho Injlh dneh. prijavljeni udeleženci bodo natančneje pismeno o tem obveščeni. —1{ Umrl je v ljubijaaskj l>olnici 731etiu:i vdovec Janez Fiajs, rojen na Poleniskem, stanujoč v Trnovem. Pokojnik je bil ves čas SVOJega livljenji |»ouninu! —lj Najmlajša filmska igralka. Včeraj je predvajal kino Unjon v premieri film Njegova hčerkica je Petere, kjer nartopa do-s:let res snajmlajsa fifcmska Igralka sveta Tranill Stark. VsebLna za ta f i lin. posneta po romanu E. Zellvveherja. je oiia že dalje čaea pripravljena, ni pa bilo mogoče iz nje napraviti filma, ker ni bilo na razpolago primerno nadarjenega otroka, kj bi prevrel giiavno vlogo. Iz tega sled-i. da je nemška filmska industrija že dalje časa uojila željo dobiti kakor Amerika otroško filmsko /ve-^lo- Lahko rečemo, da Trandl S^ark po;čolnoma dosega pri nas tako prilubijemo Shi r ley Temple in jo ceio v aoiov »j [>rizorih mnogo prekaša. Njena ljubka igra prevzame gledavca, da ima občutek, da ta šestletni otrok dejansko vse to doživlja, ne da bi se zavedel, da mora vršiti vse te scene samo zaradi snimanja filma. Prav posebno lepoto dajejo filmu mnogi naravni poanetk] B Tirolske- Iz Maribora — Gledališke novice, Leharjevo muzikalno odlično in priljubljeno opereto >Dežela smehljaja* ponove drevi za red C. V soboto bo repriza ljudske igre »čevljar Anton Hit«. Predstava je za red A. V nedeljo popoldne vprizore opereto >Visokost plese«, avecer pa Nu&ćevo komedijo »Dr«. — Proti tuberkulozni dinar je narasel meseca februarja na vsoto 286.630 dinarjev, ki je namenjena za zgradbo azila jeticnim bolnikom v Mariboru. — Zanimiva športna prireditev v Maribora, SK železničar priredi 14. t. m. crosscountrv za prvenstvo dravske banovine. Za to prireditev se vrše te obširne priprave. — Brzoturnlr mariborskih šahistov. V torek zvečer je bil v kavarni »Jadran« šahovski brzotumir, ki so as ga udeležili avstrijski šahovski prvak Erik Eliakase naš velemojster Vasja Pire in 12 najboljših Šahiatov Maribora ter Ptuja. Zmago na turnirju je dosegel Eliskaaea z 12 točkami, 2 mesto pa si je priboril Pire z 11 in pol točkami. V ospredju zanimanja je | bila partija Eliskases-Pire. v kateri je zmagal po daljšem naponi Avstrijec Eli-skases. Ta je dosegel 11 zmag in viva remija. Pire pa 11 zmag. en remis. eno partijo pa je izgubil. Na tretjem mestu je prof. Gabrovšek z 10, na četrtem dr. Gabrovšek z 9. na petem StojnSek z 8 in pol. na šestem pa Ostanek s 7 in pol to«"■-kami. Vodstvo tnrnirj? je bHo v rokah g. prof. Sile. Pred otvoritvijo turnirja je imel na navzoče lep nagovor predsedni': Mariborskega .šahovskega kluba g. ravna -tel j lolouh. Zanimanje za to šahovsko prireditev je bilo zelo veliko. — Senzacija brez senzacije. V torek so se po Mariboru trdovratno razširile vesti, da bo pasi ral Maribor vojvoda Windsor?kt. Pri popoldanskem brzovlaku so se zbrali mnogi radovedneži, željni senzacije. Bili so Je bolj uverjeni, da bo vest resnična, ker so na perorm videli voj^Sko g"odbo. toda bili so kmalu razočarani, ko so dozr da je godba spremljala Četo vojakov, ki je odhajala na vaje. Baje sta prispela v Maribor tudi dva novinarja iz Beograda in eden iz I^jubljane.-ki bi vsi radi svojim listom postregli s senzacijo. — Požar vpepelil dve hiSi. Posestniku Rudoifu Bračiču je silen požar uničil stanovanjsko hišo v Spodnji Rožici pri Racah. Požar je zanetila iskra iz dimnika in je bila slamnata streha na mah vsa v ognju. Veter je zanesel iskre tudi na streho sosedne hiše posestnika Jakoba Šešerka. Ogenj je tudi temu do tal uničil poslopje. Skoda ie precejšnja. — Borza dela v Mariboru nudi službo dvema restavracijskima kuharicama. Re-flektantin ie naj se zglase v uradu med dopoldanskimi urami. — Reševalci ut> morali posredovati na sodišču. V torek d. opoldne fe je vršila v razpravni dvorani st. 15 na ■reskom sodišču razburljiva razprava. Sredi droca— se je nenadoma zgrudila 41-letna želemi-čarjeva soproga Helena Rakova in nezavestna obležala. Poklicati so mera 1 i reševalce, ki so ženo prepeljali v bolni* o. — Pred 14 dnc\ 1 v pokoj, ^edaj t*<& v prostovoljno smrt. V stanovanju v Nov: vasi so našli obešenega 60-letno^a fpo* kojenca železničarja An" ona Kri^ofa. Vsaka pomoč Je bt'a brezuBpeJna. ker je bil nesrečnež ie mrtev. Obupanec je sele pred štirinajstimi dnevi stopil v pokoi sedaj pa je Šel v prostovoljno smrt, Kaj Je starčka tiralo v obup, ni znano Iz Cella _r Predsednik UuMjanskepa apetarij^ke- •-a -i'H-fa \ ',.: >e bodo zbi 1] Iraej ol» 8 >t'r: moslu« na BTCCU k pr vlivanju in vaŽ nem razgovoru. —c !>>e ri"^rv'i. Ivo ' i poeJe»*tnik Franc I>u^:č i/. Veta aka pri Kozjem v *o rt»k popoldne posaagsl pri ilelu v vinogrs Ju posestnika Jtiftii Eetet |.r; Sv l'e4ru po Ar rclin Koren b 1'olja pri Scdlarjpveiu Vrgel mel delom le t*en drog v L'lavo in mu preklal 'eki-i o. Ko Je Slletna Žena tiskarni.ikr»rfn f-luge \"a R."«-llnova \7. Met!loga vlagala v ponedeljek !cno ne dm no no let. doma iz Cerknice. V Ameriko se je izselil takoj po vojni. Iftsd vojno si je nakopal bolezen, ki ji je sedaj podlegel. — Slovenko Ano J*enčck so neznani roparji napadli, ko je šla iz službe domov. Napadalci so jo oropali in pretepli. Lenčkova je imela še toliko moči. da sc je splazila do bližnje gostilne, kjer se je onesvestila. Morali so jo odpeljati v bolnišnico. Johna Trepalo je v Clevelandu povozil vlak. Trepala. ki je bil iz Rovt nad Logatcem, je v bolnic ne i podloge] poškodbam. V Ameriki je Šttel od leta 1913. — V Mihvaukeu je umrla 81 let stara Fani Grzin, doma iz Metlike. V Ame-T-iki je živela 35 let v Mi-nnesoti. Pred meseci se je preselila k svoji hčeri v Milvrau-r*e. Bila je trikmt vdova in zapušča dve hčeri in sina. — V Villardu je umrli tffarv F»etkovSek, doma iz Ajdovca na Dolenj-skem. V Ameriki je bila 38 let Iz Shirkevilla poročajo o nesrečni usodi Frančiške Mahnič. ki se je pravkar vrnila iz bolnišnice, v kateri je morala prestati tri težke operacije. F*rvič so ji zdravniki po pomoti prerezali mehur, nakar so ji z dvema operacijama popravljali svojo zmoto. — V Nevv Yorku je umrla Fany Hab-jan roj. Ovca. stara 45 let. doma iz Domžal. — V Chicagu je umrla Josipina Slan-šek roj. Kostelc. stara 30 let. Pred štirimi leti je umrl v Chicagu tudi njen mož. — V Sheboganu se je smrtno ponesrečil John Gašper. Padel je po stopnicah in si prebil lobanjo. Pokojnik je hil sam^c, star 55 let. V Ameriko je prišel pred 30 leti. — V rudniku Bingham Canvon se je hudo pone- erečll rudar Tone Kanin kai V Cl veandu sta umrla tfT let stan Mart.n P d^orelec iz Huma pri Ormožu in Frank Kode k s* ar 60 let. doma iz Pečice pri skocijanu. ( Ml l sta bila že nad 30 let v Ameriki. Zbor gasilcev čete Sv. Duh — Virmaše Sv r>uh, 3. marca Nafta ^astluka eeta že 'meln U-tno skupščino 24. januari«, a jo jp župna uprava rtanrelavil-i Tn t-^ko smo se gasilci ra%e Beti ponovno zbrali potaoolsTttflo v Bede ljo ob 15.30 v domačem OsjatUlceai domu. ter iZA'ohli ŠS enkrat č^tno Tiprnvf>, k; "ino ji dal; svoje zaupanje že pri nrvem r.\* »r-i Prrdsrdstvo ie bilo v rokah tov. Franca Pintarja od Sv. Puha, kot zastopn.ka župc pa sta prisostvovala ^tr. PLanina I>'Vro in Matok To^e Pred prehodom na ''revni rv-i So izvolili soglasno preds^lnka kranjske gasilske ?upe g\ IfiHnsjrJi za svojega čnat- n^gT, t"p nalcnr ^ poinl četni in nad^fir-nj odbor poročila ter so sl^edile volitve. Predsednik ie predlagal, naj <**tane že izvoljena lista, s čimer pa p^4 Mavn;ka župe alata irajlailla. ampak sta izrazila mnenje, naj bi so sestava liniSilienlla Clnns'vo na to ni pristalo, pae pa so potem spora-ramno sprejeli v odbor Se posestnika Jakoba Hn-beinikn tz Virmn^ ter izrisovali ji\mn staro upravo tajco. da sta dele^t'j župe lahko uvidela da se ne pusti članstvo be-s-ati od nepoklicanih Trpamo. da je vzpo-fta\yljet| aadaj v na?i četi m^r. preSlo se bo na rMno delo. predvsem na popravilo motorne brizgalne. pa tudi na druse naloge. ki čakajo vsakega vestnega gasilca. Kupujte domače blago! Javljamo vsem sorodnikom in znancem, da se je naša mama, babica in tašča, gospa Leopoldina Lemeževa e dne 3. marca nenadoma poslovila od nas in da Je odšla za svojim življenjskim tovarišem. Na Tihi grič jo spremimo v petek, dne 5. marca, ob 16. uri. SlsOV. BISTRICA LJUBLJANA- VISLAVA, 4. marca 1937. Dr. IVAN LEMJEŽ, Dr. MILA DA. BENft-LEMEŽEVA MAJDA, FOSI BENOUšEK. ninniEBSB MS MALI OGLASI Beseda 50 para, davek Din 3.—, beseda 1 Din, davek 3 Din preklici Za pismene odgovore glede nudib oglasov Je trena prHo&itJ znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. Beseda 50 par, davek 3 Din Najmanji raesek 8 Din NOVOSTI lepe vzorce za pumparce. športne ob!oke. nudi ceneno Presker. Sv. Petra cesta 14- 2. L. STAnOVARJA Beseda 50 par, davek S Din Najmanjši znesek 8 Din STANOVANJE " dvo j« trisobno, oddam- Pojas- nJla: Ck>jzova cesta 1. PRODAM Beseda 50 par, davek S Din Najmanjši znesek 8 Din TKDRC V bela Ia 5 kg 80 Din; 26 kg 380 DLn; Cele orehe s tanko lupino 50 k? '245 Din- — Franko vozni na razpošHfa: G. Drechsler, Tuzla.__Ig N'E POZABITE! Namočeno polenovko dobite pri T. BUZZOLINI. Linuarjeva wl* 890 napodna TIskarna I L3UBUANA tumšam vas rasam nsKovtu MUBPMoers m majpimejšb Makulaturni papir pr o Naroda44 Ljubljana, Kaafljeva ulica štev. 5 DOBRA VEST za one, kijih NOGE BOLE Vsak korak. In s**n fe napravita. itbU muka. S tki pri\ai*\\ parni je svetoval, naj perem noge v kopeli, ki vsebuje (o sol. Verujte samo Pest S al trat Rode Ha v toplo kopel za noge. Pazite kako se milijoni mehurčkov kisika dvigajo na površje. Občutili boste kako globoko prodirajo v znojnice. dovajajoč blagodejne soli vse do korenin VaSih težav. Kakor po neki magiji. Vas noge nehajo boleti in otekline izginejo. Trudne bolne noge občutijo znatno olajšanje. Žulji se tako omeh- Kolika j« bila dobrota, ko sem noge pomočila v to blagodejno kopel' Zdaj.z lahkoto vsak dan hodim po več kilo-metrov, odkar uporabljam Salfrat Rodell čajo. da jih lahko s korenino vred Itvlečete. Saltrat Rodell preporočajo najvišje zdravniške avtoritete. Prodaj« se povsod. Kupite zavo?Ček še danes. BREZPLAČNO. Na podlagi posebnega dogovora ■ izdelovatelji lahko sedaj vsak čitatelj tega lista dobi brezplačno zadostno količine Saltrat RodHta. Piftite ie danes. Ne pošiljajte denarja. Naslov: M. Neumano, service ?*'-H, Zagreb, Boskovičeva ulica 44. Stran 4 >SLOVlN8KI !fARODt Za ljudsko zdravje Na enega zobozdravnika 12.000 prebivalcev — Zobo tehniki v borbi za svoje pravice Ljubljana, 4. marca Nega in zoravje zob spada v poglavje splošno ljudskega zdravstva, ki je pa pri nas še na nizki stopnji, a se pri tem ustvarjajo razmere, ki nikakor ne kažejo v tem pogledu dobre volje do ljudskih potreb ter splošnega zdravstvenega napredka. V Sloveniji pride na enega zobarja 12.000 prebivalcev, v južnih pokrajinah pa od 20.000 do 30.000 prebivalcev. Če pomislimo, da pride v Ceškoslovasici na enega zobarja 3000 prebivalcev, v Nemčiji pa celo samo 1000. potem je pač ovržena trditev, da jc pri nas kader samostojnih zob a rje v zadosten. Stanje, ki je nastalo v zobarstvu z uve-ljavljenjem zakona o zobozdravnikih in zobotehnikih 1. 1892 je glede na ljudske potrebe postalo kasneje nevzdržno, zato je končno vodilo do kompromisne rešitve v »porazumu in s sankcijo državne oblasti. Zobo^a\mikom se je dovolilo izučevanje in zaposlitev zobotehniških pomočnikov za vsa tehniška, po treh letih pomočniške dobe tudi operativna dela na pacijentu. Zobozdravniki so smeli imeti po tem kompromisu tudi tehnične delavnice. Zobotehnikom sc je pa poleg samostojnega izvrševanja teh ničrrih del in del v zdravih ustih pacijenta, dovoljevalo še preostala operativna dela. razen injiciranja ter ekstrahiranja zob in pa uporaba rontgenovih ali drugih zdravilnih žarkov. Dovoljenje za samostojno izvrševanje zgoraj omenjenih del, je izdajala pristojna pokrajinska uprava po devetih letih prakse in sicer po treh letih učne, dalje treh letih pomočniške dobe ter toliko letih operativnega dela na pacijentu. Ta širokogrudna zakonska reforma je imela v prvi vrsti namen, da se poveča kader samostojnih zobarjev. Oba, zobozdravniški ter zobarski poklic sta imela na ta način največjo možnost za razmah, kar je bilo tudi potrebno, kakor je potreba po njem tudi danes. En /obar more vestno zadovoljiti največ 2000 pacijentov, v naši državi pa pride na enega zobarja reci in piši 2^.000 prebivalcev. Upravičena je zatorej trditev, da jc pri nas še vedno petkrat premalo zobarjev a to navzlic upoštevanju drugačnih prilik. Kljub vsem tom nedostatkom pa je prišlo do izdaje novega zakona, ki je izločil skoro vso nesamostojno generacijo zobotehnikov od možnosti osamosvojitve. Razloga za to nedemokratično odločitev je samo eden in povsem egoistične narave. Zobotehniki so strokovno usposobljeni delavci, saj so imeli prvotno možnost osamosvojitve šele po 9 letih, po zaknu fes 1. 1930 pa se jc doba prakse še povišala na najmanj 13 let z ispitom. Seveda je bila pri teh 13 letih postavljena ona krivična meja, pod katero se ni mogel nihče več osamosvojiti. Ta retroaktivni zakonski učinek jc na zadnje tudi glavni vzrok nezadovoljstva zobotehnikov nad zakonom, ki se ga bo moralo korigirati v prid mlajši generaciji zoboteh-mkov. Ti majo vendar iste zakonske predpogoje kakor starejši zobotehniki, ki jim je zakon pridobljene pravice pripoznal. Z napredkom civilizacije se je smisel za splošno nego zob zelo dvignila, kar je i zasluga zobotehnikov, ki so orali ledino. Komaj par zobozdravnikov jc bilo naseljenih le po izrazitih pokrajinskih centrih in so ti zaposlovali po več zobotehnikov. Ti so bili kondidati za poznejše samostojno izvrševanje zobarstva in so se lahko prva leta naseljevali svobodno, kjerkoli so si izbrali delovni kraj. Pozneje je na intervencije zobozdravnikov obveljala tako zvana krajevna potreba. S tem so si zobozdravniki zagotovili monopolno pravico zobozdravstva, ker so gospodarsko šibkejši kraji o katerih so menili, da jim ne morejo dati primerne eksistence- prepustili samostojnim zobotehnikom. Upoštevati je treba, da zobozdravniki večinoma ne obvladajo tehničnih del in so navezani na /ohotehniške pomočnike. Zobotchnik pa obvlada vsa zobarska tako operativna kakor tudi tehnična dela ter ni navc/an na tujo pomoč, je skromnejši v svo jih zahtevah in more zato vršiti samostojno zoba rs! vo v vsako večji podeželski občini. Za podeželsko ljudstvo bi bila velika ugodnost povsod, kjer bi se naselil zobotchnik. saj moramo sedaj upoštevati da je večina krajev odaljena od zobarja po 10. 20 in celo 50 km. V štirih petinah podeželskih občin, ki še nimajo zobarja sc morejo naseliti zobotehuiki, ker imajo eksistenčno možnost m voljo iti na deželo ter doprinesti svoj delež v borbi za narodno zdravje. Zavedajoč sc tudi, da sc prične smiselna zobna profilaksa pri polni čeljusti, jc nujno potrebno, da sc kader zobarjev poveča in naj ima zato vsaka večja občina svojega zobarja. Končno morajo biti zobarji v službi naroda! Stanje kot jc sedaj pa točno kaže tendenco zobozdravnikov, da jc narod v njihovi službi. Oni so naseljeni le v pokrajinskih in kulturnih cen trm in mora narod romati do njih. Zobozdravnikov in samostojnih zobotehnikov je v Jugoslaviji 768 in če prištejemo vsakemu po 2000 pacijentov, je oskrbovanih v naši državi le 1,536.000 prebivalcev. Kdo pa naj skrbi za ostalih 13 milijonov? Jc mar v interesu narodnega zdravja, da še danes šušmarijo po deželi vsi mogoči ljudje in izdirajo ljudem zobe kovači, dočim zobotehniki životarijo in jih je 65 odstotkov brezposelnih. V Jugoslaviji je potrebnih še najmanj 6500 zobarjev. Zobozdravnik lahko samostojno opravlja zobarska dela brez posebne uvodne prakse. Novi zakon sicer predpisuje 1 in pol letno specijalizacijo, a tudi ni mogoče vsega obvladati žc po tej kratici dobi. Zobno higijenske zahteve v naši državi so tako velike, da je potreba po zdravnikih- specHalisrJh za bolesni v ust* n za zobno kirurgijo, dalje po zobotehnikih za konservativno ustno tehniko in tehnična dela velikanska in bo ostala še dolga desetletja. Zato pa jc zahteva, da se samostojno zobo-tehniško delo ukine naravnost Škodljiva in nasprotna potrebam naroda. Dalje je socijalno in pravno krivična, ker uničuje eksistenčno možnost ter pridobljene pravice onim zobotehnikom, ki so bili 25 novembra 1. 1930, ko je izšel zakon o zobozdravnikih in zobotehnikih že v svojem poklicu, s čimer so si pridobili pravno in moralno pravico do osamosvojitve. Pridobljene pravice bi smel zakon ukiniti le, če bi bile v nasprotju s splošnimi interesi. V tem primeru pa jc naravnost podana socijalna indikacija, da se institucija samostojnega zobo-tehništva obrani. Cchoslovaška, Avstrija in Poljska so sicer rešile zobotehniško vprašanje, a to samo radi stvarne hiperprodukcije zobarjev, vendar so pa pridobi j ene pravice zobotehnikov zakonsko zaščitene, medtem ko Nemčija m Francija tega vprašanja še sploh nista načeli. Pričakovati je, da se bo vprašanje tudi pri nas pravičnejše uredilo, ker bi bilo omogočen jc primerne eksistence zobotehnikom rudi le na korist fiudskega zdravja vobče. Priprave za kronanje Jurija VI. Mattaraoža iz Hajderabada pripelje v London tudi harem Londonski verižniki in oderuhi Nad pol milijonna sporedov svečanosti ob kronanju kralja Jurija VI. v Londonu so te dni pripravili, da jih razpošljejo po vseh delih prostranega angleškega imperija. Po tem sporedu bo lahko ves imperij točno sledil svečanostim. Vojvoda Glou cestrski je kot predsednik administrativnega oddelka odbora za svečanosti izjavil, da morajo biti posebne izdaje teh spo redov kmalu zaključene, da spozna prebivalstvo vsega imiperija pomen kronanja in da bo lahko sledilo svečanostim vsaj v dubu od začetka do konca. M a hara u za iz Hajderabada Maharadža iz Hajderabada pride v Lan don kot prvi in najmogočnejši indijski vladar z vsem svojim dvorom. Od angleške države je najel sloveči grad Henrika VIII. Hamptan Court. Ureditev tega. zgodovinskega gradu blizu Londona bo zahtevala 3.000 funtov šterlingov ali v našem denarju okrog 5 milijonov, čeprav ostane indijski mogotec v njem samo nekaj tednov. V gradu bosta nastanjena tudi mogotčeva telesna straža in harem. Dragulje najbogatejšega, moža na svetu, ki jih bodo nosili njegovi posebni oprode, bo stražilo 20 detektivov s strojnicami Verižniki nastopajo navadno tajno in kaj radi se skrivajo za tuje hrbte. Ob posebnih prilikah, prikladnih za odiranje ljudi, pa le prilezejo na plan. Zdaj imajo nedvomno najugodnejšo priliko za obogatitev z oderustvom londonski verižniki. Kronanje kralja Jurija VI. bo privabilo mnogo gostov, med katerimi seveda ne bo siromakov, temveč sami bogatini s polnimi žepi denarja. Londonski verižniki že zdaj razmišljajo o tem. kako jim bodo izpraznil: žepe. Razmišljajo tako intenzivno, da so bile oblasti že prisiljene nastopiti proti njim. Pošteni Angleži se boje, da bo početje verižnikov škodovalo ugledu Anglije. Težko si mislimo vse priprave za izkoriščanje pričakovanih gostov. Uredništvo nekega velikega angleškega lista je prejelo že mnogo pritožb in sklenilo je prepričati se po svojih poročevalcih, koliko je resnice na tem. Rezultati preiskave so naravnost porazni. Najskromnejši so še oderuhi in verižniki, ki oddajajo v najem, hotele, penzijone in penzijonate, kjer bodo cene med svečanostmi poskočile za 300 do 400° o. Hujše je pa, da so vsem hotelskim uslužbencem že sporočili, naj izpraz ni jo za to izredno priliko svoje sobe, ker bodo oddali tudi te sobe tujcem, uslužbenci bodo morali pa spati po kleteh, ali kjer se bo pač našlo kaj prostora. Toda to še ni nič v primeri z drugimi oderuhi. Organizirali so se in vzeli že lani v najem vse sobe, kjer se bo skozi okna videla svečana povorka, ali pa sobe v hišah blizu Westminstrske opatije ali Bu-ckinghamske palače. Plačali so seveda še normalno najemnino. Njihovim organ za-cijam se je posrečilo najeti 80 odstotkov vseh v poštev prihajajočih sob in kdor ho če še oddati okno ali sobo v najem, se mora obrniti na društvo oderuhov. Najemnina sob in oken seveda ni nizka, toda v naših razmerah si kaj takega sploh ne moremo misliti. Od 1. do 20. maja bo tre- ba plačati na sobico, odkoder se bo la svečana povorka, 50 funtov šterlingov dnevno. V našem denarju je to že majhno premoženje. Prostor pri oknu, ki se bo oddajal v najem vsako uro, stane samo na uro 5 do 10 funtov šterlingov^ kdor bo pa hotel sedeti, bo moral plačati 12 do 15 funtov šterlingov samo za eno uro. Takih cen še nikoli in nikjer na svetu ni bilo. Omeniti je pa treba, da se je verižni-štvo šele začelo in da ni izključeno, da bodo cene še poskočile, če bo povpraševanje po sobah in oknih veliko. Jasno je, pa, da bo. Za sobe v penzijonih plačujejo že zdaj po 500 funtov šterlingov na teden. Te razmere gotovo kličejo po re-meduri, po izjemnih ukrepih oblasti. Cela vrsta tujcev je namreč že odpovedala svojo udeležbo na svečanostih. To so večinoma ljudje, ki so računali s tem, da bo izlet v London na kronanje sicer zelo drag, vendar se pa niso hoteli sprijazniti s takim odiranjem. Angleška vlada se tega dobro zaveda in v sporazumu z londonskim magistratom je sklenila ustanoviti veliko uradno komisijo, ki bo vse čeme kontrolirala. In ne bili bi Angleži, če bi istočasno ne sporočil svetu, da bo skrbela ta komisija v prvi vrsti za goste tako, da jim bo izpolnjena vsaka želja čeprav bo v resnici zatirala samo navijanje cen. Govori se celo o tem, <±a bodo v skrajnem primeru sobe in okna, ki so jih vzeli v najem oderuhi, začasno razlaščena in da jih bo komisija v lastni režiji oddajala gostom v najem po zmernih cenah. Gotovo se bo tudi tu pokazalo, da znajo Angleži vedno posrbeti za red. i* J Kralj Jurij VE Nove skladbe Cerkveni glasbenik. Leto 60, št. 1. 2. Na uvodnem mestu opozarja na letošnji dvojni jubilej: 601etnico Cecilijinega društva ter lOOletnico rojstva našega preza-služnega cerkvenega in svetnega skladatelja Anton F°ersterja, dr. A. Dolinar na-daluje z Zgodovino katoliške cerkvene glasbe, E. Hochreiter objavlja spomine na p. H. Sattnerja, ki so posneti po njegovih pismih. A. Grdbming nastavlja svoja tehtna poglavlja iz fiziologije in fonetike, F. Ferjančič poroča o cerkvenem koncertu v Novem mestu, dr. F. Kimavec ocenjuje 32 delo orglarskega mojstra Franca Janka, nove orgle v StrosL=3mayerjevi sto V niči v Djakovu, S. Kopove razpravlja temeljito o Analizi in sredstvih nove glasbene gradbe. OrganLstovska zadeva, Koncertna poročila, dopisi, oglasnik za cerkveno in svetno glasbo, koncertna poročila, dopisi, razne vesti. Glasbena priloga: An t. Foerster: Mi-ssa . Quili£ma (še ne. natisnjeno'. — Naročnina na list letno 40 dinarjev, uprava: Pred škofijo 12/1. Pe*mi, zložil Anton Hajdrih. Izdal, založil in litografiral Josip čemažar v Ljubljani 1936. Cena 40 Din. Slovenski skladatelj Anton Hajdrih (Heidrieh) roj. leta 1842 in umrl 1. 1878 v Ljubljani spada med najznačilnejše kulturne delavce našega na rodnega preporoda. Naiodno življeije je bilo v njegovi dobi nerazdriižljivo s pesmijo, ki je budila narodno zavest zlasti v Primorju in jo potem širila širom vse Slovenije. Pevska društva Fo rasla kot gobe po dežju in baš Hajdrih je pisal zanje navduševalne davorije kot so »Slava Slovencem«, Mladini, želje Slavjana, Buči morje adrijansko. Za čveterospeve je skladal liričine pesmi, ljubezensko občutne kot so ? V tihi noči,« >Pod oknom*-, ,Cerkvica«, »LaJako noče. Slabo sveča je brlela in druge. Med večje skladbe spadajo mogočna Hercegovska s čveterospevom v srednjem delu, .?Mornarjeva tožbam z baritonskim solom, s Sirota«, krasen moški zbor z alt solom (objavljen v Aljaževi Mohorjevi pesmarici), koračnica vNa boj!« > Vodniku« in :>Noč na blejskem jezeru-c. Izšle so Hajdrihove skladbe svojčas v zbirki »Jadranski glasovi«, ki je pa popolnoma posla in zelo hvalevredno nalogo sa je nadel sedanji založnik, ko je v novi zbirki objavil vse plodove HajoLrihove muze ter jih hkrati rešil pozabljen ja. Hajdrihove skladbe odlikujejo lepa melodija, pevnost glasov in blagodoneca harmonizacija, ki za tiste čase kar preseneča. Tisk iadaje — na naslovni strani je Hajdriho-va slika — je lep, notni stavek vzgleden, V uvodu je skladateljev daljnji sorodnik monsgr. Viktor Ste*ka orisal življenje in delo Antona Hajdrih a in navedel pregled njegovih tiskanih skladb, ponatisnjenih del in zapuščine. Zbirka bo brezdvoma našla v naših pev skih krogih, zlasti v pevskih zborih in oktetih mnogo čestilcev in izvajalcev, ker je priporočila vredna. Narodne zdravice, nabral na Razboru m priredil za moški zbor Ludovik Aepič, založila Glasbena Matica v Ljubljani. Priročna, lepo pisana in litograf i rana zbirka objavlja 7 zdravic, ki so učinkovito, dasi priprosto prirejene za moški zbor. Z ve. SkTvenski vo kalni kvintet, opocarjamo pa nanje vse naše moške zbore. Tržaške ljudske pesmi v priredbi za nv> Ski in mešan zbor pevovodje Fr. Ventmi-nija izidejo v kratkem. Gotovo jih bodo veseli tržaški pevci in pevke! Fr. Venturini: 1. Slovenska *v. maša za m°ški zbor, 2, Slovenska. ?*v. maša /.a me-sani zbor v spomin Bidoveu, Maiusieu, Iti losu in Valenčiču, padlim v Bazo. v . l>voglasna slovenska, sv. masa /t šol-ko mladino. Vse tri so zložene v jj--.em. ;> -\ nem slogu in so zato prav lahko Ua rJ ljive. Težkoč je v njih prav malo, Nai i čajo se na naslov skladatelju, Bež gi 'j ska šola v Ljubljani. Zadnje čase je veliko po. p-a.ševan ir» po idrij>ikih narodnih oz. ljikisskih v r; > 1 šle so bile v harmonizaciji za mo^k: i1, mešani zbor 1. 1906 v založbi Del! bralnega društva v Idriji. Tekv 11 | --o bile razprodane ali so se po "kuj sta po Italijamih porazgubilo. EtrJU l pa bodo v kratkem o a.-u našle z i Id jih bo zopet izdal in otel ponabnostl Z. P John Barrymsr£ Pod žarki kalifornijske;; i SOtoei :> filmske stave zakociska sreča ociv idn<> ne cvete. O tem priča tudi pono.na zenitov Johna Bsjrrjasnva, za Valentinom največjega ljubljenca žensk. Četrta njego* ■ Is na zahteva ločitev po komaj dvomesečnem zakonu, ki se je začel tako lepo p > strašni živčni krizi, ko je Barrymore iz gubil svojo tretjo ženo. John Barrvui re je najslavnejši izmei treh zrečih GlaDOJV Barrymorove igralske dtaaetijc kateri pripada razen njega še Bthel in Lionel. Vsi so podedovali nadarjeno.--* po ivoj roditeljih, Mauricu in Georgiji Dre a- BSJ rvmorovi, najslavnejših zvezdah ameriške ga gledališča proti koncu preteklega stoletja. Vsi so pa dobili z lav r. lami bUTOO zasebno življenje, a John ja okusil največ slave, pa tudi največje razočaranje. Lani se je ločil od svojo tretjo žene DolJres Co4'tello. Prijatelji SO .so takrat bali zanj. še ve^ja senzacija nego njegov odhod je bil povrat ek v filmsko m cm to n ženitev z Kleno Barrijevo. Sedemdeset speljem M ključ ju na filmsko platno, je dejal on nekoč njegov prijatelj Douglas F:i Če hoče, zna biti prijazen m no:'-kor ženska, igrati zna cnako dobr<> -lemana, potepuha ali kralja, v bM u jega značaja je pa divjak. Ko mu je bilo 20 let, je hotel postati novinar, ker so ;•• bil naveličal slikarstva. Vstopil je v ure 1 ništvo New York Telesi apha , ao ga pa zapodliLi že drup:i dan. ko: si no vinarstva rui hotel nsjfitJ dn;0, • le i kot glavni urednik. Potem se jo odi ' igralsiki poklic m I Anica Le-tvarjeva). — 18.20: Harroea »ti < io ;^;.e). _ 18.40: Francoščiaia '-i. 'Ir. - .■•>■.■ Leben>. _ li>: *.'a.->, vre-no . i >>- .-}*>:'ed. obvestila. — 10.30; Preno> iz OkHUuea: d Jože Mandič: ||irjss»s — OOerj v S . njih, dirigent Jaroxla\ r»u«l 11 UlaDbemo predavanje (c Vilko ;\cuo). -21.45: Cas, vreme, poročila, saers " Angleške plošče. Sobota, 6. marra. 1*2: Plošča za piočeo, priniin ami*. godba vesela in pesmice vmes. — VI * rssje, poročila. — 13: Cls> spored, ob\e>i l.i. 13; Plošča za ploščo, pisana /m.- godba vedela im pesmice wnes. — 11 \ reni» 18: Za delopust! (igra radiis»ki sjfštea S I 18.40: Pogovori s poslušaki.__19: ( n>, i*>_ ročila, vreme, spored, obvestila. — 19 " Nacionalna ura. — ir».."iO: Prejrled r>}*>t i _ 20; O zunanji polirtikj